PRIMORSKI dnevnik ,e začel izhajati v Trstu 3 maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal b tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebu-»!, od 18. septembra 1944 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pn Idriji, do 8. maja 1945 P.a v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Števil-k.a- Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Vzroke napačnih volilnih rezultatov bo skušalo raziskati rimsko sodstvo
Končni rezultati in preference bodo znani šele danes popoldne
Neorganiziranost rimskega volilnega aparata je skoraj hujša od poneverb - Nujna je temeljita reforma - Po neuradnih podatkih se bo spremenila tudi porazdelitev sedežev
RIM — Tretji dan po volitvah je Seh 80 rimskih občinskih sedežev še Praznih. Preference bodo menda zna-Qe ®ele danes popoldne, po neuradnih ra h t*^h Pa se je spremenila tudi podelitev sedežev med posameznimi rsnkami. Skratka, ustvaril se je tak m°l?^ai' ki je marsikoga prisilil k razšlo ai^u' ne t>il° bolje, ko bi res * » poneverbe, »saj so tega na rim-voliščih že vajeni« - slednje je pripomba tajnika PSDI Carie.
gra
, hia doslej zanesljiva vest je, da bo tav°' ki 50 j° skuhali z volilnimi rezul-v *' /aznimi dodatki in ostanki, vzelo dnin6 s°dstvo oziroma državno prav-n sty°. Preverilo bo, kako je prišlo do VerR ne9a objavljanja podatkov, pre-- bo pa bo tudi, ali so iz banke volil-
nih
kat Podatkov »uhajale« lažne številke, erih namen je bil ustvariti zmedo, se redstavniki političnih strank, ki so žali ^rvih urah po izbruhu afere zgra-pr ' Pa so včeraj dali nekaj tehtnih litv° °90v in opominov za bodoče voski Bianco (PSI) meni, da so za rim-vi, škandal deloma krive tudi prešte-Vi[0e Molilne liste ter vedno večje šte-Alti . 'h in neveljavnih glasovnic, ssimo (PLI) pa sprašuje, ali ni ne-
mara napočil čas za ustrezno in temeljito volilno reformo. Komunisti so bili tokrat konkretnejši: notranjemu ministru Gavi so izročili zajeten seznam nepravilnosti, ki so jih zasledili na mnogih voliščih.
Vprašanje, kako je lahko sploh prišlo do napake (40 tisoč »letečih« glasov ni ravno malo), pa še vedno spreletava može v rimskih palačah. Svoj glas so včeraj dvignili tudi delavci, ki so v ponedeljek preživeli najbolj mučno noč življenja. Objavili so tiskovno sporočilo, v katerem naštevajo razne domneve, kot na primer, da je do pomote lahko prišlo med narekovanjem podatkov preko telefona. Tehniki, ki so vzdrževali računalnike na posameznih sedežih pa so stvar izredno poenostavili rekoč; da je škandalu botrovala predvsem želja, da bi skrutinator-ji čimprej opravili delo in je tako prišlo do napak pri prepisovanju številk. Ob vsem tem pa je izjava predstavnice občinskih delavcev, ki pripominja, da je na vsakem sedežu vpisanih približno tisoč volilcev in da je bilo treba zato »zbrati vso najboljšo voljo, da je lahko prišlo do pretoka kar 40 tisoč glasov.«
Senatna komisija odobrila finančni zakon za leto 1990
RIM Senatna komisija je v »rekordnem« času odobrila finančni zakon za leto 1990. To je sicer le prvi korak na dolgi poti, ki sedaj čaka finančni zakon, minister za proračun Cirino Pomicino pa je kljub temu pohvalil delo in zanos senatne komisije, saj je »prvič, da je prišlo do odobritve, ne da bi vsebina zakona utrpela velike spremembe«. Dodati pa je treba, da je senatna komisija vzela v pretres le 300 amandmajev, medtem ko jih je v preteklih letih morala proučiti tudi po 3 tisoč.
V finančni zakon za leto 1990 dejansko niso bile vstavljene nove točke, ki bi lahko povzročile večje razlike v računski razpredelnici. Finančna sredstva, ki ne bodo neposredno bremenila davkoplačevalcev, se bodo z novim finančnim
zakonom stekala v pokojninski sklad, ki se bo v triletju 90-92 dvignil s sedanjih 3.500 na 5.500 milijard. Več denarja bodo namenili boju proti mamilom, kmetijstvu, znanstveni raziskavi in zdravstvu. Na podlagi novega finančnega zakona pa se bo prihodnje leto povišal davek za cigarete in žgane pijane, kar bo v prihodnjem triletju prililo v državno blagajno nekaj več kot 300 milijard. Nekateri novi finančni ukrepi pa so tudi po mnenju ministra Cirina Pomicina še daleč od dejanskih potreb. Tako je na primer šolstvu namenjenih le 300 milijard, vzporedno s tem pa je na obzorju podaljšanje obveznega šolanja za dve leti ter uvedba telovadbe kot samostojnega predmeta tudi v osnovnih šolah.
Libijci sumijo da je v umor Ceccata vpleten neki Filipinec
PADOVA — Padovsko državno pravdništvo je začelo preliminarno preiskavo v zvezi z ubojem italijanskega tehnika Roberta Ceccata v Tripolisu. Tako bodo v Padovi, kamor so prepeljali Ceccatovo truplo, opravili še eno obdukcijo, da bi tako morda ugotovili, kako je do uboja prišlo. Dodatna obdukcija naj bi pokazala, iz kakšne razdalje so bili izstreljeni streli in kakšnega izvora so ožganine na truplu ubitega tehnika. Avtopsijo bodo opravili danes.
V okviru preiskave v Tripolisu pa se je zvedelo, da so libijske sodne oblasti priprle nekega Filipinca, ki je že več kot eno leto zaposlen kot električar pri podjetju Facco. Gre za 35-letnega Carlosa Gamboa, ki so ga libijski preiskovalci že tri dni zasliševali, iz njegovih odgovorov pa naj bi izšla nekatera protislovja, ki zadevajo gibanje Filipinca v času, ko je bil ubit Cecca-to. Filipinčevih izjav namreč ni potrdil njegov neposredno nadrejeni pri podjetju Facco Bianchi, na katerega se je med zaslišanji na policiji Gamboa skliceval.
Toda pod drobnogledom so tudi vsi italijanski državljani, zaposleni pri Faccu. Libijci preverjajo vsak njihov stik z zunanjim svetom, izredno natančno pa preverjajo tudi alibije in predvsem vse premike zunaj in znotraj podjetja prejšnjo sredo, ko je bil Roberto Ceccato ubit.
Po obisku SKGZ v Bruslju
Dejavnik
stabilnosti
Bush se bo tokrat prvič srečal z Gorbačovom kot ameriški predsednik
Sovjetski in ameriški voditelj se bosta sestala v vodah Medte
DUŠKO UDOVIČ
<jQ nteres je tisti realni motor, ki poganja velesili, Intg6 zbližujeta in utrjujeta pogoje za mir v svetu. e„e^es S,H države k solidarnosti zaradi ekoloških in
voh	problemov, interes je tudi sprožil v drža-
Proce, h°dne Evrope do včeraj neslutene pozitivne
Vsi ‘sPreminjanja. družb- " m ,5e rnnogi drugi procesi razvoja v sodobni r°Pa 1 do,e/° ljudem čutiti, da postaja združena Ev-otiDl ?rav..na podlagi konkretnih interesov vsak dan n0 j//JVe/®1 Pojem. In to kljub temu, da ni samoumev-Prinaša tudi veliko negotovosti.
bjp 1 bo resevnnio nnnirtnnlnih nrrtl
'lemo reševanje nacionalnih problemov in pro-9°je vVrjna.rodn^ manjšin naletelo na ugodnejše po-ti jn , družbi, ki se spreminja, ali pa bodo neenakos-neišibnVlCJ.kot Jzraz teženj po prevladovanju moč-tupj v doa ^šibkejšimi našle možnosti za preživetje
Nvan°vih pogojih?
Prav to ° vPrašanje je danes težko odgovoriti, toda ske nrp/,azrntšljanje se človeku vsiljuje sredi evrop-kodnevn °n'ce’ ki je navidez daleč od našega vsa-Povp7„ e9a dogajanja, a obenem nesluteno tesno ^■ano z njim.
zadevan Q ^ vsakomur jasno, da se soseda kljub pri-ti, doklJU ‘u u9lajenosti ne moreta do kraja pobota-bo držalo °, faIa/° med njima odprta vprašanja. To kakor tud-ako za banalen sporen mejnik na polju, Problema Z° odnose med državami. Pot za rešitev Sebojnih ^re ^kati v vztrajnem zasledovanju med-stajojo v ~teJesov po s°žitju in sodelovanju, ki po-ki, go,nr,nemem svetu vse bolj neizbežni v politi-skupnj pvdarS!VU in kulturi. Integracija narodov v ir> °drio^i ropsk' prostor bo zahtevala veliko strpnosti pokazntpH°, me,ah bodo še bolj kot doslej občutljiv ^drosfj ' Stopnie demokratične zrelosti in politične
krčnih1 izkušenj ob naši meji je v tem pogledu zelo idrske 'zve7	dede9aeija Slovenske kulturno-gospo-
nQrjem in df 7 Brus^iu poskušala obrazložiti novi-P°dpisnic r!f °matskim predstavnikom štirih držav membno oblpt °™9a sporazuma. To za nas po-y spomin ,llc° ,smo na svojstven način priklicali 1 nrtednnr<„i„\\ra<iI ze,ie Po kakšni novi interpretaci-?°Sebnega s,n,, do9°vorov, pač pa zaradi vsebine °'em.	tuta' ki je za nas povsem aktualen pro-
'^čile^a^1™ sporazumom so nam štiri države kravice. D . kot narodnostna skupnost uživali a° O sim	nsk° Posebni statut ni hit uročni;
, ~ wsima n • ~ P°sebni statut ni bil uresničen vse jkrnšanje\ 'e. vfe kot 20 let kasneje premaknil Ju9oslaviinr dvostranskih odnosov med Italijo 10. Toda posebni statut je ostal jasno
nadaljevanje na 2. strani
VVASHINGTON, MOSKVA - Tako v ZDA kot v Moskvi so včeraj sporočili, da se bosta George Bush in Mihail Gorbačov 2. in 3. decembra srečala nekje v Sredozemlju v bližini Malte.-Kot je sporočil glasnik Bele hiše Fit-zvvater, so z malteškimi oblastmi že dosegli ustrezen dogovor.
Nič pa še ni znanega, na katerih dveh ladjah se bosta oba predsednika pogovarjala. Ve se le, da bo šlo najbrž za manjši vojni ladji, ki bosta vsaka en dan gostili visoka gosta. O vzrokih za srečanje na morju je včeraj spregovoril ameriški predsednik Bush,'ki je dejal, da se bosta na morju z Gorbačovom pogovarjala bolj v miru in brez odvečnih javnih nastopov.
Za Georgea Busha je to prvo vrhunsko srečanje z najvišjim sovjetskim voditeljem, odkar je postal predsednik ZDA. Z Gorbačovom se je sicer že srečal decembra lani, ko se je sovjetski predsednik prišel poslovit od Reagana, toda takrat Bush še ni prevzel predsedniške dolžnosti. Za sovjetskega voditelja Gorbačova pa je to že šesto tako srečanje.
Egon Krenz zaključil obisk v SZ
MOSKVA Vzhodnonemški državni in partijski voditelj Egon Krenz je včeraj zaključil svoj dvodnevni »delovni« obisk v Moskvi, pred odhodom pa je na priložnostni tiskovni konferenci povedal, da sta s sovjetskim voditeljem imela enotne poglede na vsa najvažnejša vprašanja. Krenz (na sliki AP z Gorbačovom) je tudi izjavil, da mu je sovjetski voditelj podrobno pojasnil proces perestrojke, ki naj bi po Krenzovem mnenju služila za zgled tudi Nemški demokratični republiki pri bodočih reformah.
Novi voditelj NDR pa je spregovoril tudi o množičnem begu iz države in s tem v zvezi povedal, da bodo kmalu vsi državljani NDR lahko imeli potni list in svobodno potovali, kamor bodo želeli. Ob tem pa je Krenz še povedal, da ne pride v poštev združitev obeh Nemčij in da za. zdaj še ni mogoče govoriti o podrtju berlinskega zidu.
V evropskih nogometnih pokalih Italijani vsi naprej
Drugo kolo v evropskih nogometnih pokalih je minilo v znamenju velikega slavja italijanskega nogometa, saj se je vseh pet preostalih ekip uvrstilo v nadaljnjo fazo, radujeta pa se tudi beograjski moštvi Crvene zvezde in Partizana, ki še edini zastopata jugoslovanske barve.
Milan je v pokalu prvakov kljub porazu z 1:0 v Madridu v bistvu po igri nadigral tamkajšnji Real, vsem ostalim italijanskim ekipam, kljub končnemu uspehu, pa ni bilo lahko, niti Napoliju, ki je moral proti švicarskemu VVettingenu nadoknaditi gol zaostanka.
Tema dneva je vsekakor nov zaplet okrog Maradone, ki ga je društvo pred tekmo suspendiralo zaradi odsotnostih s treningov. Obeta se nova telenovela.
Na sliki: akcija pred golom s srečanja med Napolijem in Wettinge-nom.
Mitingaši na vodilnih mestih so se izkazali kot breme
Miloševičevo vodstvo se maje 1 pritiskom gospodarske krize
mi
BEOGRAD Tukajšnji tisk, radio in TV so polni dramatičnih vesti, demantijev, polemik in komentarjev o zadnjem radioaktivnem škandalu. V rudniku Bor naj bi topili jedrske odpadke iz jugoslovanskih reaktorjev, radioaktivne odpadke naj bi celo uvažali iz tujine. Radioaktivnost v okolici naj bi bila strahovito visoka, v Beogradu pa naj bi 21. avgusta dosegla višje stopnje kot v bližini Černobila. Vse te govorice je najprej uprava rudnika zanikala, nato jih je zanikala občina, v teh dneh pa se »prepucavajo« že v srbskem parlamentu.
To je tipičen primer nekega pojava, ki ga oblasti zanikajo, ljudje pa ne verjamejo, ker ni kontrole tiska, ker tisku preprosto ne verjamejo nič več. Celotna zadeva dobiva politično obeležje in bo imela politične posledice.
V	soboto bo pred srbsko skupščino miting zelenih ekološko obarvan, izveden na Ul. Maršala-Tita, kjer vsakega prvega v mesecu cesto zaprejo in spremenijo v promenado. Toda ta miting ima že politični, demokratični značaj, je uperjen proti trenutni volilni histeriji srbskega vodstva, ki hoče na hitro na vseh ravneh po starem vzorcu izvoliti svoje ljudi, na osnovi spiskov, ki so jih izdelali v partijskih komitejih. Po tolikem govorjenju in obljubah o demokraciji je novo srbsko vodstvo po osmi seji srbskega centralnega komiteja, ki je ustoličil Miloševiča in njegovo skupino, na volitvah šlo po stari utrjeni boljševiški poti. Povrh naj bi na kandidatne liste vsilili predvsem mitingaše, ki pa se ne odlikujejo po inteligenci, sposobnosti in gre za golo oblast izraženo na najbolj brutalen način.
V	srbskih krogih je zato prišlo do uporov in Beograd je poln govoric o zamenjavah, ki naj bi bile izvedene na najrazličnejših ravneh, o ljudeh, ki jih niso mogli vsiliti na liste. Tako govore o pravem in to uspešnem odporu v Nišu in še drugod.
Skratka prišlo naj bi do demokratičnega vretja, ki ga ni mogoče kar tako ustaviti, ko se sklicuješ na demokracijo in celo trdiš, da je srbski vzorec najbolj demokratičen, bolj demokratičen od slovenskega, ki uveljavlja neke prvine klasične demokracije, ki pa je buržuazna. S takimi pravljicami tudi v Srbiji ni več mogoče prepričati ljudi in zato toliko debat, polemik in na novo formiranih koalicij, ko ni več točno jasno, kdo je s kom, ali bolje kdo je proti komu. Od tod najbrž tudi resnično ozadje Miloševičevega molka, prerivanje drugih osebnosti na prve strani srbskih medijev.
V tem kontekstu je tudi napoved novega spopada med srbsko inteligenca in srbsko partijo. Dosedanji tihi, toda izredno trdni sporazum je temeljil na čistem nacionalizmu in reševanju kosovskega vprašanja. Toda postaja jasno, da se stvari na Kosovu slabšajo tudi iz srbskega zornega kota. Srbi se pospešeno izseljujejo. To celo prebivalci, ki so stoletja mirno živeli z Albanci. Ne priseljuje se nihče, razen redkih posameznikov-birokratov, katerim zagotovijo takoj službo z višjo plačo, stanovanje in druge ugodnosti. Vse to pa je seveda nov povod za zaostrovanje.
Kosovo postaja za republiko strahotno breme, ki jo je porinilo v izolacijo. Na vseh mejah vidijo Srbi samo še sovražnike in to znotraj Jugoslavije, še zlasti pa izven. Sistem realnega socializma, z diktaturo proletariata, socialistično demokracijo, družbeno lastnino in represijo se ruši povsod. Zaveznika ni nikjer z izjemo romunskega Ceausesca in njegove žene. To je politična izolacija, o kateri se že javno govori.
To pa je tudi gospodarsko breme. Posojilo je propadlo, huje kot bi lahko napovedovali tudi največji pesimisti. Redka sredstva, ki so jih zbrali, pa naj bi po nekaterih vesteh porabili za delavce Rakovice, da niso odšli na miting pred srbsko skupščino. Draginja je strahotna in z njo narašča beda tudi v naj večjem mestu Jugoslavije.
BOGO SAMSA
Kakšno je stanje jugoslovanskih manjšin v sosednih državah
BEOGRAD — Člani odbora za zunanjo politiko skupščine SFRJ niso zadovoljni s tem, kako je jugoslovanska zunanja politika doslej obravnavala položaj jugoslovanskih narodnih manjšin v sosednjih državah.
Osnova za razpravo je bil relativno kratek uvodni govor podsekretarja v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Vladimira Sultanoviča in splošna ocena, da so jugoslovanski odnosi s sosedi v vzponu, ter da so razen z Albanijo stabilni in dinamični. Večina članov meni, da bi lahko takšno oceno dali le za državne odnose v
celoti, ne pa za tisti del, ki se tiče položaja in pravic jugoslovanskih manjšin, posebno v Romuniji, Bolgariji, Grčiji in Albaniji.
Na seji je član odbora Jože Šuš-melj vprašal namestnika zveznega sekretarja za zunanje zadeve Milivoja Maksiča, zakaj diplomatskim predstavnikom sedmih evropskih držav ni omogočeno neposredno spremljanje sojenja Azemu Vllasiju, in kaj misli o trditvi prvega sekretarja veleposlaništva ZRN Henricha Haupta, da je s tem porušena reciprociteta v meddr-
žavnih odnosih SFRJ in ZRN. Maksič je odgovoril, da je sodišče v Titovi Mitroviči obvestilo tuje predstavnike, da njihova navzočnost v sodni dvorani iz tehničnih razlogov ni mogoča in da je sprejetje odločitve o tem zaradi načela neodvisnosti sodišč v izključni pristojnosti tega organa. Glede vprašanja reciprocitete je Maksič pojasnil, da bi ta princip veljal, če bi v konkretnem primeru šlo za državljana ZRN, ker pa obtoženi niso njihovi državljani, vprašanje reciprocitete ni upravičeno, (dn)
Dejavnik stabilnosti ob meji
Tiskovne konference v Bruslju so se udeležili (z leve proti desni) bivši evropski poslanec Kuijpers, član TO SKGZ za videmsko pokrajino Ferruccio Cla-vora, predsednik SKGZ Klavdij Palčič in tajnik Duško Udovič (Foto Dann)
NADALJEVANJE S 1. STRANI označen v Osimskih sporazumih, kot merilo, ki naj drži pri reševanju manjšinskega vprašanja.
Gre torej za vsebinski problem, ki ga tudi restriktivne interpetacije Osimskega sporazuma ne morejo umikati z dnevnega reda, dokler niso dosledno izpolnjene obveznosti do naše skupnosti. In žal je dejstvo, da se je Italija vse doslej spretno izmaknila takšnim odgovorom, ki bi upoštevali vsebino Osima in torej tudi posebnega statuta. Največkrat je bil razlog politična oportunost, potem spet in spet ocena, da razmere niso dovolj zrele za takšen korak. Spominjamo se tudi očitno izraženih skrbi, da ne bi slovensko vprašanje zanetilo nov južno-tirolski primer, za katerega so pogajanja potekala v ozračju napetosti in vonja po smodniku. Takim političnim ocenam je bilo funkcionalno in ustrezno prikrojeno tudi tolmačenje mednarodnih obveznosti italijanske republike. V 35 letih je bilo poiskanih izgovorov za cel priročnik taktiziranja in odlašanja z rezultatom, da se nam danes v skvarjenih lokalnih političnih razmerah pravice celo jemljejo.
To so dejstva, ki italijanski republiki gotovo ne prinašajo ugleda, pa ne samo
v naših očeh, ampak pri vseh tistih, ki gledajo na možnosti razvoja odnosov ob tej meji, kot normalni ljudje, katerim gre za današnje in jutrišnje splošne koristi tukajšnjega prebivalstva.
In ravno tu ob naši meji gre še zlasti danes za . izredno pomembne stvari. Vzhodna Evropa se korenito spreminja z veliko naglico, kar prinaša spodbudne perspektive za demokratični razvoj, a tudi mnogo neznank in nerešenih vozlov, med katerimi sili tudi v dramatičnih oblikah vedno bolj v ospredje narodno vprašanje. Naša skupnost je svojo vlogo jasno opredelila v teh 35 letih, čeprav za to ni dobila ustreznega priznanja. Najmanj, kar lahko rečemo, je to, da smo bili skupno z italijansko manjšino v Jugoslaviji faktor stabilnosti nekoč sporne meje in zbliževanja med sosedoma. Le kratkovidna politika more to spregledati in vztrajati pri tolmačenjih, ki so za demokratično družbo nevzdržna.
Z obiskom v Bruslju je bil potrjen namen, da se okrepi znanje in občutljivost do naših vprašanj v evropskem prostoru, kjer ima naša skupnost gotovo več pomembnih zaveznikov, kot si lahko predstavlja. Bruselj smo namreč zapustili z jasnim vtisom, da nam bo ta povezava tudi v bodočnosti vse bolj dragocena.
CK ZKJ o procesih v vzhodnih državah
BEOGRAD — Predsedstvo CK ZKJ je ocenilo, da so reformski procesi v, nekaterih socialističnih državah globoki, daljnosežni in večpomenski. ZKJ je naklonjena vsem tistim prizadevanjem drugih držav in partij, ki želijo dati socializmu nove kvalitete, da bi postal prepričljiva alternativa za izzive današnjega časa, poudarjajo v sporočilu.
Ocenjujoč, da gre za globoke in daljnosežne procese z več pomeni, je predsedstvo CK ZKJ potrdilo načelno stališča, da je pravica vsake države in partije, da o teh procesih sprejemajo odločitve v skladu s posebnostmi družbenega položaja v vsaki posamezni državi ter da je nesprejemljivo kakršnokoli vmešavanje, razglašanje univerzalnih modelov in drugih postopkov, ki bi omejevali avtonomijo ljudstva in delavskega razreda v odločanju o lastni prihodnosti. ZKJ se je tudi sama opredelila za gradnjo bolj demokratičnega, ekonomsko učinkovitejšega in politično bolj atraktivnega socializma. Zato je naklonjena vsem tistim prizadevanjem drugih držav in partij, ki se trudijo dati socializmu nove kvalitete, da bi postal prepričljiva alternativa za izzive današnjega dne.
Ob robu procesa proti Azemu Vllasiju
Priština se pogreza v pasivni odpor
BEOGRAD — »Sej'm bil je živ«, ob torkih je v Prištini sejem. To ni običajni sejem, na trg pripeljejo krave, perutnino in ostale kmečke izdelke, to je neka vrsta Ponteros-sa, na katerem prodajajo tudi obleke in obutev, vse seveda izredno poceni in tudi skrajno nizke, bedne kvalitete. Na tem sejmu razstav- _ ljen izdelek na tržaških stojnicah gotovo ne bi našel kupca. Sejem je za nogometnim igriščem, od Grand hotela (onega s petimi zvezdicami, razbitimi vrati, dvema telefonoma) je oddaljen kakih petsto metrov. Na levo je orjaška stavba doma tiska, na desni športna palača, pot je blatna, ob njej kupi gnijočih smeti, po katerih brskajo klateški psi. Še nekaj metrov po vijugastem blatnem gričku in tu je prištinski sejem. Okrog stojnic se vrtijo kupci, živahno se pogovarjajo, skoro izključno v albanščini.
Ta sejem je glavni vir obleke in obutve za domače prebivalstvo, ostale trgovine so prazne. Slovenski novinar, ki je že nekaj mesecev pozoren opazovalec kosovskega stanja, je kategoričen. Večina ljudi živi tako, da pomaka kruh v skledo, v kateri so cvrli papriko in vrgli košček sira. Koliko je sira, odvi-si od njihove premoženjske ravni. To je edina hrana dan za dnem. Skoro neužitna. V trgovini je videl kupca, ki je hotel vnovčiti ček za 200 tisoč dinarjev, pa tega prodajalka ni mogla narediti, preprosto v blagajni ni bilo toliko denarja. Cel dan ni iztržila niti za petdeset tisoč lir.
Tako je ozračje, takšni so življenjski pogoji v mestu, ki dobesedno razpada in v katerem se je vse še poslabšalo od letošnje pomladi, ko ga je v roke prevzela srbska birokracija. Rezultat je na dlani: Srbi gospodarijo, diferenciacija in represija je njihovo glavno orožje, Albanci pa se tiho upirajo, ne delajo, ne sodelujejo, posledice pa so v zmanjšanju še tako nizke proizvodnje in v razpadu celotnega sistema.
V	Titovi Mitroviči je še slabše, če je to sploh možno opisati. To je rudarsko mesto, z visokimi kupi jalovine, zrak je zastrupljen s plini, umazanija, razbitine, neurejenost morda še za las grozljivejše.
V	takem ozračju zapuščenosti se je pričel proces proti Vllasiju in njegovim tovarišem. V torek je bilo nekaj ur zatišja, kasneje pa so se kopičile vesti iz vseh krajev, da po vsej pokrajini ponovno vre in prihaja do odpora.
Kdaj se bo proces nadaljeval, nihče točne ne ve. Uradno so sporočili, da bodo uradno sporočili datum dva-tri dni prej in da morajo odgovoriti v Prištini dve sodišči in najbrž tudi jugoslovansko vrhovno sodišče. To pa pomeni, da so odvetniki s svojim odločnim nastopom zadeli v živo.
Zagovornikov je devetnajst. Glavno besedo ima dekan branilcev petdesetletni krepak in odločen Rajko Danilovič po očetu Srb po materi Črnogorec, na kar je ponosen. V čast si šteje, da brani obtožence, zato ker je to njegov poklic odvetnika in ker pripada srbskim. liberalcem in demokratom. Izredno je prodoren, vse pozna, bil ‘ je v vrhu srbske in jugoslovanske partije, pa so ga nasilno zamenjali, ko je pred petnajstimi leti padla srbska demokratična garnitura z Nikezičem na čelu. Postal je izredno uspešen odvetnik. Dobro pozna Trst, Slovenijo.
Po njegovem mnenju se dobršen del jugoslovanske demokratične bitke vodi prav okrog Vllasija in . njegovega procesa. Odmev v Beogradu je različen, ni pa več nobene enotnosti, histerija se utišuje. Proces je povsem montiran, stalinis-
tični politični proces, ko je neka partijska frakcija porazila drugo in se sedaj maščuje.
Kako je s pretepanjem? Vllasija in ostalih štirinajst niso pretepali-Toda maltretirali so jih na najrazličnejše načine. Niso jim pustili spati, bili so izolirani. Vsi so smrtno bledi. Pretepajo, zverinsko pretepajo, vse ostale, priče in obsojence drugih procesov na Kosovu.
Na isto vprašanje pa mi slovenski odvetnik odgovori: »Pred tremi tedni je slovenski miličnik na Ljubelju pretepel mojega klienta. Nekaj je morda švercal. Odpeljal ga je na postajo in z gumijevko premlatil. Vložil sem sodno prijavo opremljeno s pričevanjem dveh zdravnikov. Pred dvema tednoma -izredno hitro - sem prejel odgovor, da je moja prijava točna, da je miličnik pretepel mojega klienta in da je policija vložila kazensko prijavo, miličnik je suspendiran in v zaporu.«
V golfu, rent-a-car niške registracije, last slovenskega Kompasa zmanjkuje nafte. Te pa na črpalkah ni. Na veliki črpalki blizu sodišča mi ljubeznivo povedo, da je dva kilometra dalje. Na tej črpalki surovo povedo: »Nafte ni.« Pa vendar se razgovor zaplete in sledi že običajno vprašanje: »Si Slovenac?“ in nato kratek nasvet: »Počakaj.* Za Slovenca se je nafta našla.
Jugoslovanski tisk in novinarji so okrog procesa povsem razdeljeni. Na eni strani srbski in črnogorski novinarji, na drugi pa vsi ostali. Vsako vest, informacijo ali dogodek vidijo iz povsem različnega zornega kota. Za srbski tisk je največje junaštvo vdor posebnega odreda milice v rudnik, o katerem objavljajo čele strani z raznimi podrobnostmi razen najvažnejše: je bila uporabljena sila proti rudarjem, so ranjeni, ali morda celo mrtvi? So uporabili strelno orožje? Uradno se o tem molči, neuradno pa so menda trije rudarji v bolnišnici.
Iz vsega povedanega veje ozračje skrajne bede, neperspektivnost
nadaljnjega zaostrovanja in p°' stopnega drsenja v državljansko vojno. Na poti tik pred mejo s Srbijo se ob cesti igra skupinica albanskih otrok. Rajko Danilovič me opozori: »Poglej, zakrinkani so, k°‘ njihovi nekaj let starejši vrstniki v Podujevu. Zbralo se jih je sto tn ‘zakrinkani so metali kamenje na miličnike. To sta njihov vzgled ,r! šola.«
Kolega iz Tanjuga pa mi prQV ' da mu še nikoli ni bilo tako tesno, kot v Prištini. Policist je njih0 avto nagnal v labirint ozkih ulicl Imeli so avto beograjske registfa cije. Takrat pa jih je obkolila sku pina okrog sto zakrinkanih albah skih mladincev. Razbili so šipo, ka^ men ga je zadel v vrat. Pojavil s je starejši, bolje oblečen, Albah6 ’ mladinci so ga ubogali na mi9‘l roke, zaustavil jih je in ko je izv del, da so novinarji, jih je m>r spustil naprej.	-e
Po zacjnjih vesteh se bo s°ietl' nadaljevalo v isti dvorani ob ko cu prihodnjega tedna, da se- oin goči predčasni kongres kosovs partije. Tudi za ta kongres priča jejo izgrede in sabotaže, ne žel J pa imeti dve žarišči izgredov >s
izo-
časno.
Srbska politika je na Kosovu lirana, proti je vse albansko Pref0. valstvo, srbsko pa deljeno: s,.^a selci so za miren dogovor, vef-nja novo naseljenih pa za na^a lep-diferenciacijo in za zaostreno . rešijo. Vse to ogromno stane, P g tično in ekonomsko. Kako na to reagira Beograd? To pa le druga zgodba.
BOGO SAMSA
Nobene pomilostitve za Azema Vllasija
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ na torkovi seji z glasovanjem ni sprejelo predloga za pomilostitev Azema Vllasija in drugih obtoženih v sodnem procesu na okrožnem sodišču v Titovi Mitroviči. Uradno sporočilo se glasi takole: Na sestanku predsedstva SFRJ, ki mu je predsedoval predsednik predsedstva dr. Janez Drnovšek, so razpravljali o predlogih za pomilostitev Azema Vllasija in drugih obtoženih na okrožnem sodišču v Titovi Mitroviči. Na sestanku so sodelovali tudi posamezni funkcionarji federacije in predsednika predsedstva SR Srbije in SAP Kosovo. Po vsestranski razpravi in glasovanju predloga za pomilostitev niso sprejeli.
Lončarjevi prijateljski pogovori v Sovjetski Z^t
MOSKVA Odnosi z Jugoslavijo so za Sovjets*5 vodi|f-ena od prioritet v zunanji politiki, je izjavil sovjet ^ zUn3 Mihail Gorbačov v pogovoru z zveznim sekretarjem zadeve Budimirom Lončarjem.	... ^ot 0<2g
Jugoslovanski krogi so enourni pogovor očem ejei u $ prijateljski in intenziven. Gorbačov je Lončarja efeI\ec zasedanjem sekretariata politbiroja CK KP SZ, n •«i(ega.P'm uskladili odločitev o srečanju Gorbačova in ame . tuji 0 sednika Busha. Tako je bil jugoslovanski minister P	■
lomat, ki je izvedel za to odločitev.	fflj L°h°:e:
Sovjetski voditelj se je povsem strinjal z °?e arna. 0“ ab in Ševardnadzeja o značaju odnosov med drža ,ejj ob w, Iransko so ugotovili, da je deklaracija, ki so jo SP0speši,a sku Gorbačova v Jugoslaviji marca lani, močno p voj odnosov na znanih načelih, (dd)
Sovpadel bo s 35-letnico delovanja organizacije
V sredini decembra občni zbor SKGZ
Obsodba neofašističnega napada na prof. Sama Pahorja
TRST — Občni zbor, ki bo letos sovpadel s 35-letnico delovanja organizacije, je bil osrednja tema v razpravi na zadnji seji izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki se je sestal v ponedeljek v Trstu. Izvršni odbor je po tehtanju raznih možnosti in rešitev sklenil, da bo glavnemu odboru, ki je pristojen za sklicanje občnega zbora, predlagal kot datum občnega zbora nedeljo, 17. decembra. Če bo glavni odbor s tem soglašal^ bo občni zbor SKGZ letos v Čedadu.
. V zvezi z občnim zborom je izvršni odbor razčlenil vrsto vprašanj organizacijskega značaja in naloge, ki ga še čakajo •n jih mora opraviti do konca mandata. Med temi nalogami naj omenimo srečanja s predstavniki članic in vrsto javnih razprav o vprašanju tiska s posebnim poudarkom Primorskemu dnevniku, ki jih bosta sku-Paj organizirala odbor za sred-stva množičnega obveščanja in uredništvo časopisa.
V zvezi s sredstvi množičnega obveščanja je IO razpravljal tudi o problemih družbe Tele-oapodistria, ki je bila ustanovljena, da bi presegla povzročene motnje glede položaja kopr-ske televizije in zagotovila nadalnjo prisotnost in učinko-
vitost te postaje v Italiji na področju komuniciranja, programske uspešnosti in ekonomskih rezultatov. IO SKGZ bo skupaj z odgovornimi dejavniki Unije Italijanov budno spremljal nadalnji razvoj odnosov med Telecapodistria, TV Ko-per-Capodistria in RTV Ljubljana v duhu skupne izjave, s katero sta obe organizaciji pozdravili in podprli ustanovitev družbe Telecapodistria. Ob tem je IO še zlasti poudaril nujnost, da pride v najkrajšem času do konkretnega uresničevanja sprejetih dogovorov.
Izvršni odbor se je nadalje seznanil z rezultatom tiskovne konference, ki so jo predsednik Klavdij Palčič, tajnik Dušan Udovič in Ferruccio Clavora, ki je zadolžen za stike z evropsko stvarnostjo, priredili v Bruslju ob 35-letnici Londonskega sporazuma. Tako tiskovna konferenca kot tudi obisk pri veleposlaništvih štirih držav podpisnic dogovora sta dokazala, da je to bila odmevna mednarodna akcija, ki je dosegla svoj cilj: opozoriti na težaven položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in na dejstvo, da italijanska država še ni izpolnila svojih obvez.
Med pomembnimi vprašanji na dnevnem redu je bila tudi
razprava o dogodkih na Trgu Unita ob 26. oktobru, ko je skupina pripadnikov neofašistične stranke napadla prof. Sama Pahorja in skupino, ki je skupaj z njim protestirala zaradi neizpolnjevanja obveznosti italijanske države do slovenske narodnostne skupnosti. IO je s tem v zvezi ugotovil, da je skupina dobila od kvesture dovoljenje za svojo protestno akcijo in da so fašistični skrajneži s svojim napadom nanjo skušali krniti neodtujljivo demokratično pravico vsakega državljana, da izrazi svoje prepričanje in tudi protest. Gre za načelno vprašanje, ki presega vsebino manifestacije same. Zaradi tega SKGZ najodločneje obsoja akcijo fašističnih skrajnežev pa tudi vse poskuse, da bi resnico izkrivili in prikazali dogodke na Trgu Unita v Trstu kot obračunavanje nasprotujočih si ekstremistov. Na eni strani so bili Slovenci, ki So izvajali svojo pravico do manifestiranja in so za to imeli tudi ustrezno dovoljenje pristojnih organov, na drugi pa neofašistični pripadniki, ki so napadli manifestante in tako okrnili njihovo z zakonom zajamčeno pravico. Teh dejstev ni mogoče prezreti.
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: PaveI Stranj__________
ROŠKA DEKLARACIJA
Pred leotm in pol, tečneje od 25. do 28. aprila 1988, je bilo v kraju Riis, na Nizozemskem, mednarodno srečanje na temo: Manj razširjeni jeziki v osnovnošolski vzgoji. Kongresa se je udeležilo preko sto delegatov, ki so zastopali 35 jezikovnih manjšin, med njimi tudi Slovence v Italiji. Ob koncu posveta, ki je slonel na podrobnih poročilih o razmerah za vsako skupnost, so delegati soglasno izglasovali pomembno izjavo:
Delegati na posvetu v Riisu,
-	upoštevajoč priporočila, ki jih vsebujeta resoluciji Evropskega parlamenta z dne 16. oktobra 1981 in 30. oktobra 1987 in drugi akti,
-	upoštevajoč posledice leta 1992 za evropske jezike,
-	upoštevajoč pojm evropske integracije v luči Evropskega enotnega akta in načela svobodnega kroženja delovne sile,
-	upoštevajoč razvoj politike Evropske skupnosti glede na poučevanje jezikov,
-	trdijo, da manjšine, kljub svoji raznolikosti, lahko dajo pomemben prispevek evropski integraciji,
-	menijo, da so predpogoji za spremembe naslednje: pozitivni odnos, politična volja na ravni izvrševanja in nosilno ogrodje, ki omogoča izvajanje sprememb,
-	priporočajo, naj Skupnost izrazi direktivo v smislu zajamčenja manjšinam take vzgoje, ki bo izboljšala položaj njihovega jezika in naj Skupnost to direktivo lormalno sporoči vsem šolskim oblastem,
Otroci slovenskega vrtca iz Milj na obisku v Špetru
■ Otroci iz slovenskega vrt-sv0ij	so bili preteklo nedeljo s
Tatria10 vz9°R,e^/Jcama Rosano in vec( r°' s starši, pa tudi z učenci pr-ve)yy/azreda, v Špetru v Beneški Slo-
ni; Q,eni kraju so otroci iz Milj že zna-Ve^e#. Ve<3n° dobrodošli gostje, saj jih dvgip® z otroci tamkajšnjega vrtca in ki Sg lčne šole trdni, prijateljski stiki, obisfa S ustvarlaH med medsebojnimi leta p ob koncu poteklega šolskega Prj . še s skupnim sodelovanjem sVe(,, w Igrici »Konko in umazani rU K0n,to Igrico, ki govori o dinozav-žeijj *u' Pa o onesnaženju sveta in otroci r°" P° čisti, lepi okolici, so MiljafrVrtca y slovenskem centru v otrok i zaključili, s sodelovanjem dolsko loj lieneške Slovenije, lansko
viti V bi bili morali igrico pono-shbo vr ru za beneške otroke. Pa je *oko je vsem prekižalo načrte. In In°zaver Konko sam ostal v šonjo kjm P°čakal na nedeljsko sre-Vremenu	rti potekalo v lepem
Srečan?en.‘ bilo vreme lepo, je pa bilo S,Q nam n” Vz^uNe na njem enkratno, ‘n Ro sannAdali vzg°jiteljici Tamara ze p0 otroci se med seboj sedaj [Qko s0 sl°! P°stal} so prijatelji in Se0jein si, <da tadi z velikim navduši rnann,raPno nastopili v igrici, kjer »Saj 'j dlasbe.
?°t« sta !fmo šli z lahkim srcem na yslo, monim povedali. »Vreme je bilo . starši ofi£J?,°sta' Pa smo se- skupno Jnto to „ 5‘.u’ da kljub vsemu, opra-'rQ>- Srečn * Vanje; in ni nam bilo k0rci so	>1 bilo res prijetno. Ot-
s° se 1 skupno kosilo, medtem nSf° nedelj 51 ndeležili kosil, ki so jih Jški gost j n Pripravili nekateri be-,l°P, natJ skl obrati. Sledil je na-
, vp, nate ‘ '‘oran. Sledil je nc .,rni je hiirP? se vsi gostje (ine„ k>n>ra stihetUCii bierina Švab, ki koor-hfnečijo)	miljskim vrtcem in
fnpj b/n°d°/j,na praznik kostanja, o ,e9a uidier^J na dvorišču tamakj-epfe(, 1]išča. Slabo vreme pa je
n°daljevai	se bil ta del srečanja
''eh1'0da se ‘H %ostie in gostitelji ob-V>1 sode/,., b?.do še srečali in med 9°pteP". ah. Otrokom iz Milj sta
•£Pip£wtubiii'da bi v prihod-
VS;J pravljiLk? ,t0 na kateri bi polčasi sedni ° Z glasbeno spremljavo. >isel asa'Jeveda želii° da bi ta trj?l!rna v2o ■?/ Ut roči iz Benečije s talilo pa g Ptoljicama Vilmo in An-šni stikj in IzrazHi željo, da bi se srečanja še nadaljevali. NEVA LUKEŠ
Prodoren uspeh socialistov na volitvah v Manzanu
MANZANO — Manzano je ena gospodarsko najpomembnejših občin v videmski pokrajini. Tu je središče znanega trikotnika stolice, v katerega sodita še San Giovanni al Natisone in Buttrio. V tem trikotniku je več sto tovarn in obrtnih delavnic v katerih izdelajo tri četrtine v Italiji izdelanih stolic. Dobra polovica izdelkov gre v izvoz. V tem sektorju je zaposlenih skoro 10 tisoč ljudi. Ta industrijska in obrtna dejavnost je v te kraje prinesla blagostanje. Še pred nekaj desetletji so ti kraji bili vezani na izključno kmetijsko proizvodnjo. Tudi zaradi tega so tu do pred časom absolutno večino glasov imeli demokristjani. V zadnjih petnajstih letih se je veliko ljudi iz drugih krajev Furlanije priselilo v te kraje. Med priseljenci so tudi slovenski ljudje iz Benečije. Neketeri ljudje iz Nediških dolin so se vključili v tamkajšnjo stvarnost in bili tudi na kandidatnih listah raznih strank.
Občino Manzano so demokristjani sami ali z zavezniki upravljali vso povojno dobo. Pred slabim letom so socialisti izstopili iz koalicije. Spor je nastal zaradi lokalnih vprašanj, socialisti v Manzanu pa so imeli vso podporo njihove videmske federacije, ki se je tudi na tak način hotela maščevati zaradi demokristjanskega zavezništva s komunisti v nekaterih občinah na Videmskem in na Goriškem.
Socialisti v Manzanu so sklenili zavezništvo s komunisti in republikanci. Dva socialdemokratska svetovalca sta
PRISPEVAJTE ZA BOLNICO FRANJO
zapustila to stranko in šla k socialistom. Prvič so demokristjani ostali v opoziciji. Županoval je socialist inž. Giorgio Pozzetto.
Zaradi težav v upravljanju, kar je bilo posledica številčnih razmerji v občinskem svetu, je bil občinski svet razpuščen. Razpisane so bile predčasne volitve.
Rezultati so prekucnili dosedanja razmerja sil. Zmagovalci so socialisti z županom Pozzettom. Dobili so 1.800 glasov in 34 odstotkov ter 8 svetovalcev. Na prejšnjih občinskih volitvah so imeli le 16,2 odstotka glasov in 3 svetovalce. Demokristjani so še vedno
V torek zasedanje deželne skupščine
TRST — Deželni svet Furlanije-Julijske krajine se bo ponovno sestal v torek. Skupščina bo zasedala tudi v sredo (dopoldne in popoldne) in v četrtek. Prvi del svoje 50. seje v tej mandatni dobi bo deželni svet, kot običajno, posvetil odgovorom odbornikov na vprašanja in interpelacije svetovalskih skupin. Sledila bo razprava o dveh resolucijah KD in KPI, ki govorita o nasilju nad mladoletniki in o predlogih za odpravo tega pojava.
prva stranka s 1.901 glasom, 36 odstotki in 8 svetovalci. Izgubili so enega svetovalca in 5,9 odstotkov v primerjavi z občinskimi volitvami. Komunisti so tokrat dobili 751 glasov in 14,2 odstotka (4,9 manj kot pred štirimi leti), imajo 3 svetovalce (enega manj kot prej). Socialdemokrati so dobili 397 glasov, 7,5 odstotkov (4,4 odstotke manj kot prej), enega svetovalca (prej so imeli dva). Iz občinskega sveta sta izginila republikanski in misovski svetovalec. Zeleni pa niso dobili svetovalca.
Ni še znano kakšna bo po novem večina. Bodo socialisti ohranili dosedanjo »tehnično« koalicijo na levi s komunisti in tudi s socialdemokratom (namesto republikanca)? Bo deželno vodstvo PSI imelo v rokah adut Man-zana zato, da demokristjane prepriča, da zapustijo zavezništva s komunisti v nekaterih pomembnih občinah? V Videmski pokrajini so se v zadnjem času socialisti odpovedali zavezništvu z demokristjani v marsikaterem pomembnem kraju in sklenili zavezništva s komunisti.
Rezultat v Manzanu je sicer socialiste zelo ohrabril (deželni tajnik Zan-fagnini je to izrecno poudaril) in na to karto ojačitve stranke bodo brez dvoma šli na spomladanske volitve, ki bodo na Videmskem zajele vse občine, vključno Videm. Demokristjani se bodo morali v Vidmu zelo prizadevati, da župan ostane pristaš njihove stranke. (mw)
-	sprašujejo naj se v celi Skupnosti sprejmejo in priznajo šolski naslovi in izidi izpitov, ki so vezani na učni jezik, ki je v rabi v več kot eni sami državni skupnosti, zlasti v primeru manj razširjenih (to je manjšinskih) jezikov,
-	trdijo, da Evropska skupnost mora še dalje širiti svojo dejavnost na področju pilotskih in eksperimentalnih pobud na osnovnošolski ravni,
-	izpostalvjajo nujnost, da se uvede intenzivni program obveščanja, namenjen ne samo staršem šoloobveznih otrok, ampak na splošno tudi govornikom večinskega jezika,
-	pozivajo Komisijo, naj nadaljuje z začetim delom in po pregledu stanja manjšinskih jezikov na ravni vrtcev in osnovnih šol, naj razvije podobne študije za srednjo, višjo in univerzitetno stopnjo,- naj se začne s pedagoškim raziskovanjem v tej smeri in naj se začne tudi z ažurniranjem že opravljenih ali začetih študij.
Delegati nadalje sprašujejo države članice, dežele in krajevne uprave, naj dajo na razpolago:
-	primerno zakonodajo, ki naj postavlja šolanje manjšinskih otrok na raven uradnosti, kjer jim ta še ni priznana,
-	finančne prispevke iz vladnih fondov za vzgojo v manjšinskih jezikih, ki so vsekakor primernejši od zasebnih ali občasnih podpor,
-	neprekinjeno trajanje vzgoje v manjšinskem jeziku za celo obdobje trajanja osnovne šole,
naj zajamčijo:
-	da en sektor nadzorniške službe dobi odgovornost za vzgojo v manjšinskem jeziku s točno določenimi pristojnostmi,
-	da imajo šolniki dostop do Sveta izvedencev ter da se lahko poslužujejo nadzorniške ali drugih posebnih posvetovalnih organov, ki morajo biti dobro opremljeni. V kolikor take službe ne obstajajo, bi bilo treba spodbuditi njih nastanek,
-	da tečaji za poklicno vzgojo učiteljstva nudijo poučevanje manjšinskega jezika ter didaktiko enojezične in večjezične vzgoje. Učitelji vsekakor morajo imeti na razpolago celotne programe poklicnega usposabljanja,
-	šolniki ki poučujejo v šolah z manjšinskim učnim jezikom morajo razpolagati z ustreznim študijskim naslovom, ki je formalno priznan v manjšinskem jeziku,
-	da se spodbuja načrte za izdelavo učnega gradiva, ki je primerno za posebne kulturne in jezikovne razmere,
-	da se spodbuja sodelovanje med šolniki tudi preko meja posameznih jezikovnih skupnosti,
-	da si didaktični sistem postavi kot cilj zveznost jezikovne vzgoje manjšin od predšolske stopnje, preko osnovne, nižje in višje srednje do univerzitetne, vključno z vzgojo odraslih in s specializirano vzgojo. Ta vzgoja mora upoštevati manjšinski jezik kot predmet in sredstvo vzgoje,
-	da vsaka manjšina razpolaga vsaj z enim samim zavodom ali oddelkom, ki se ukvarja s študijem manjšinskega jezika in jezikovne vzgoje.
Udeleženci, končno, sprašujejo, naj se ustanovi tajništvo, pod okriljem Evropskega urada za manj razširjene jezike, ki bo olajšalo in povezovalo prizadevanja za uresničitev ukrepov, ki jih vsebuje ta izjava.
Kriška dekleta gostujejo v Schiu
Zbor Vesna na reviji Alpe-jadran
VICENZA — V Schiu bo jutri in pojutrišnjem četrta zborovska prireditev pevskih zborov dežel Alpe-Jadran pod naslovom "La montana-ra", na kateri bodo letos nastopili pevski zbori iz Italije, Avstrije in Madžarske, pri tej pobudi pa so prejšnja leta nastopile tudi pevske skupine iz Nemčije in Jugoslavije. Slovenski in jugoslovanski prostor bo na letošnji prireditvi zastopal dekliški zbor Vesna iz Križa (na sliki), ki ga vodi dirigent Bogdan Kralj. Zbori bodo nastopili v krajevnem gledališču in tudi po šolah, celotna prireditev pa je namenjena ljubezenskih pesmim. Kriška dekleta se bodo predstavila s skladbami Merkuja, Vrabca, Marolta, Vremšaka, Di Piazze, Leskovarja in Vodopivca. Naj omenimo, da so prireditelji natiskali večjezični plakat, na katerem je našla mesto tudi slovenščina.
Ob dnevu mrtvih desetine svečanosti po vsej pokrajini
Venci, cvetje in tiha zbranost tudi ob najskromnejšem pomniku
Pogovor z miljsko svetovalko Damiano Colarich
»V novem občinskem svetu me čaka res veliko dela«
Na pokopališčih, pred partizanskimi spomeniki in drugimi obeležji na Tržaškem je bila včeraj vrsta spominskih svečanosti ali le preprostih polaganj vencev in cvetja. Ob dnevu mrtvih spomin živih roma k tistim, ki jih ni več, k svojcem, prijateljem, znancem, k padlim za svobodo in k žrtvam vsakršnega nasilja. Z drobnimi gestami ali pomembnejšimi komemoracijami počastimo spomin nanje, a se hkrati zazremo vase: dan mrtvih ni samo njihov, ampak je še bolj pomemben za žive. Ponuja priložnost za postanek in premislek, za to, da sebe in svoja dejanja prevrednotimo v dimenziji, ki gre čez prag trajanja človekovega življenja. Smrt daje smisel življenju in oporo človekovi moralni dimenziji, zato ni naključje, da je danes sredi frenetične-ga porabniškega načina življenja čutiti naraščajočo potrebo po vračanju k tradiciji in po novem približevanju k trajnejšim vrednotam življenja.
Za nas je trenutek spomina na mrtve poleg intimnega poklona pokojnim svojcem tudi priložnost, da si prikličemo v zavest velik krvni davek svojega naroda. Brez njega bi danes le težko slišali slovensko besedo v teh krajih, še danes ovirano in prezirano, a vendar živo in kljubujočo. Tistim, ki so zaradi svoje vere v svobodo in v prihodnost majhnega naroda med Alpami in Jadranom izgubili najdragocenejše, kar človek premore, je šla včeraj naša hvaležnost z moralno obvezo, da bomo znali spoštovati in ohraniti njihov zgled.
Na desetine in desetine je bilo v zadnjih dveh dneh komemoracij in poklonov ob spomenikih in obeležjih padlim na Tržaškem. Uradne delegacije organizacij in ustanov, združenja bivših borcev in preganjancev, šolarji in posamični občani so obiskali tudi zadnji, najskromnejši pomnik v naši pokrajini, položili nanj venec ali cvetje, prižgali svečo in se za trenutek poglobili v svoje misli. Ponekod so se oddolžili spominu padlih tudi s prilož-. nostnim programom, z recitacijo in slovensko pesmijo. Povsod slovesno in in doživeto, v dokaz, da se nismo odtujili svoji preteklosti in njenemu nauku za prihodnost.
Na slikah (foto Magajna): prvi posnetek od zgoraj je s komemoracije organizacij VZPI-ANPI in ANED v Rižarni, drugi prikazuje predstavnike generalnega konzulata SFRJ v Trstu med poklonom padlim borcem jugoslovanske armade na vojaškem pokopališču, na tretjem pa so prebivalci Domja ob odhodu k domačemu spomeniku padlim. Zadnji posnetek spodaj (foto Križmančič) pa prikazuje spominsko svečanost, ki je bila včeraj pri spomeniku padlim ob Narodni ulici na Opčinah in na kateri je sodeloval domači moški zbor Tabor, medtem ko so mladi taborniki poskrbeli za častno stražo.
V novoizvoljenem miljskem občinskem svetu bosta sedeli dve Slovenki in sicer Damiana Colarich in Slavica Barut. Obe sta bili izvoljeni na Listi Frausin (prva je prejela 85 preferenc, druga 77) in obe tudi precej nepričakovano, posebno če upoštevamo, da nista imeli za sabo tradicionalnega usmerjanja preferenc, ki očitno tudi v vrstah KPI kaže na določene znake krize. Damiana Colarich je stara 23 let in je doma od Koroščev, končala je učiteljišče A. M. Slomšek, v pričakovanju stalnega delovnega mesta pa je trenutno zaposlena v neki zadrugi. Ze več let je aktivna v Društvu Slovencev miljske občine in prav njegov predsednik Kiljan Ferluga jo je prepričal, da sprejme kandidaturo, (»da bo na listi čimveč Slovencev«), za katere ponavadi že vnaprej veš, da ne bo nikoli prodrla. V tem primeru pa so se stvari zasukale drugače. »Aktivnost v slovenskem društvu sem vedno prepletala z aktivnostjo v KPI,« nam je povedala Colaricheva, »zato mislim, da sem večji del preferenc prejela iz vrst komunističnih volilcev, tudi zato, ker so slovenski volilci raje podprli slovenske kandidate. Zaradi znanih dogodkov in polemik so se slovenski glasovi močno razpršili, tudi v Listi Frausin, kot dokazuje dejstvo, da ni bil izvoljen glavni kandidat društva.
Kandidatura me ni preveč navduševala, tudi izvolitev v začetku ne, tako da sem celo za hip pomislila, da bi takoj odstopila, če bi bil prvi neizvoljen Slovenec ali Slovenka. Ker ni tako pa bom ostala v občinskem svetu.« Naša sogovornica je mnenja, da delo v novoizvoljeni občinski skupščini ne bo lahko, ker so se politične razmere po volitvah v miljski stvarnosti korenito spremenile. »Ko bi bila izvoljena pred desetimi leti, bi se znašla v popolnoma drugačnih razmerah. Lista Frausin je imela takrat absolutno večino, vzdušje tudi v odnosu do naše manjšine je bilo zelo dobro. Naše društvo je bilo enakopraven sogovornik občinske uprave, na občinskih sejah so naši izvoljeni predstavniki lahko govorili brez težav slovensko. Kaj nas čaka sedaj, nihče ne ve, gotovo se nahajamo pred težkimi preizkušnjami, kot komunisti in kot Slovenci.« Colaricheva se torej jasno zaveda, da bo njena vloga v novem miljskem občinskem svetu polna odgovornosti in njena pot gotovo ne posuta z rožicami. Prvenstveno se bo, kot njeni predhodniki v občinskem svetu, ukvarjala z manjšinsko problematiko, veliko pozornost pa bo skušala nameniti tudi mladinski problematiki (»v Miljah se soočamo s kočljivim vprašanjem mladinske brezposelnosti«), športu in kulturi, to je problemom, »ki so bili do sedaj v občinskem svetu na splošno precej zanemarjeni«.
Med mnogimi, posebno starejšimi člani KPI, je volilni poraz Liste Frausin, ustvaril veliko razočaranje, v nekaterih tudi nemoč pred razvojem povolilnih dogajanj, kot da bi bilo listi
Damiana Colarich
od sedaj naprej v bistvu zgodovinsko usojena opozicija, kot je bilo morda štirideset povojnih let usojena »rdeča« občinska uprava. Tako pesimistično ozračje je takoj po volitvah vladalo in deloma še vlada v krajevnem Ljud' skem domu, v Verdiju, kot ga imenujejo in poznajo vsi Miljčani. Mladi P® niso tega mnenja. Poraz so tudi zarad) razumljivih anagrafskih razlik sprejo* popolnoma drugače od starejših, n® samo, da se je moralo to prej ali s.^ zgoditi, ampak tudi zato, ker to sodi normalno politično in demokratičn dialektiko. Tudi Damiana ne del® dram in tragedij. »Volilno nazadovanje seveda ni za nikogar lepa zadeva Miljskim komunistom pa bo lahk tudi koristilo, da se z novim zanosen* lotijo upravnega in političnega del ter da preverijo, kje so pravzapr® zgrešili in na kakšnih področjih 5 razočarali volilce. Tudi sami občani p® naj preverijo, ali bo morebitna pet strankarska koalicija, kot napoveduj ' rešila vsa odprta vprašanja naše občine.«	S. T.
Prva pogajanja za oblikovanje nove miljske občinske uprave se bodo verjetno začela prihodnji teden. Socialisti in demokristjani so imeli posebno na pokrajinski ravni že vrsto neformalnih sestankov, konkretnega pa ni bilo še ničesar-Pokrajinsko tajništvo PSI je dalo že vedeti, da se morajo za sedaj pogajanja odvijati na ravni milj" skih sekcij, KD pa ne vidi z velikim navdušenjem to možnost u* pravi, da bi morala biti pri pogovorih direktno soudeležana pokrajinska vodstva petstrankarske
koalicije. Po volitvah so, kot znano, tako eni kot drugi zahtevaj župana. Lista Frausin ni še izdelala točne povolilne strategije. N izključeno, da bo KPI v tem okviru skušala navezati stike s PSI-
Ob znanih dogodkih na Trgu Unitd
Pozabljeni Voltaire
»Ne soglašam s teboj, kljub temu pa se bom do svoje zadnje kaplje krvi boril, da bi lahko tudi ti svobodno izražal svoje mnenje«. S tem svojim načelom je francoski pisatelj in filozof Voltaire v strnjeni, vendar zelo nazorni obliki izrazil bistvo demokracije, intelektualne svobode in spoštovanja do človeka kot mislečega in razumnega bitja. Na to načelo se je v zgodovini in tudi v sodobnem času marsikdo skliceval, redki pa ga uresničujejo, saj zahteva od vsakogar res velik napor, da se demokratično bori za uveljavitev lastnih pogledov, istočasno pa se prav tako odločno zavzema tudi za pravico nasprotnika, da lahko svobodno izraža svoja mnenja in se z isto pravico bori za uveljavitev lastnih idej.
Še zlasti je Voltairovo načelo pozabljeno v Trstu, kjer postaja soočanje mnenj in stališč, še posebej ko gre za nacionalno vprašanje, zelo problematično. Zadnji dokaz je dogodek, ki se je pripetil prejšnji teden na Trgu Unitd, kjer je skupina Slovencev s prof. Samom Pahorjem na čelu hotela izraziti svoj protest, ker Italija že 35 let ne spoštuje obvez, ki jih je sprejela do slovenske narodnostne skupnosti. Neofašistični skrajneži so napadli gručo demonstrantov in jim iztrgali tras-parente, s katerimi so opozarjali na neizpolnjene italijanske obljube. Pri tem velja poudariti tudi, da je skupina slovenskih
demonstrantov, kot je v pogovoru z novinarji poudaril šef Digo-sa Petrosino, imela dovoljenje za svojo manifestacijo.
V javnost pa je dogodek, vsaj po naslovih nekaterih krajevnih listov sodeč, prišel povsem drugače in izkrivljeno, kot spopad med nasprotujočimi si ekstremisti. In to ne glede na dejstvo, da je bila na eni strani gruča ljudi, ki je na demokratičen način in z dovoljenjem pristojnih oblasti mirno izražala svoja stališča, na drugi pa so bili skrajneži - med katerimi sta bila dva povrhu še občinska svetovalca - ki so skušali svobodnim državljanom s silo odvzeti to pravico.
In tudi odmevi na dogajanje so bili dokaj dvoumni. Če izvzamemo obsodbe nasilnega nastopa neofašistov, o katerem smo poročali v dnevniku, ni bilo zlasti iz italijanskih krogov nobenega odmeva na dogajanje. In vendar je šlo tudi v tem primeru predvsem za načelno vprašanje svobode državljana, da na miren in demokratičen način izrazi svoje mnenje in svoje poglede. In pri tem ni bistveno, ali se kdo s prof. Samom Pahorjem strinja ali ne, če ocenjuje njegove pobude kot politično oportune ali ne. Bistveno je načelo svobode demokratičnega manifestiranja.
Vse kaže, da se ta zvest še ni zakoreninila v mestu in v dobrem delu tržaške družbe, predvsem ko je v razpravi narodnostna problematika.
Pomanjkanje prostorov za delavnice otežkoča delo na zavodu J. Stefan
Poklicni zavod za industrijo in obrt Jožef Stefan je naša "najmlajša" višja srednja šola, saj se je rodila šele pred desetimi leti (kot oddelek italijanskega zavoda Galvani pa je delovala že od leta 1970). Trenutno je razdeljena v tri smeri: elektronsko, kemijsko-bio-loško in mehansko. Po trieniju velika večina dijakov nadaljuje študij še v 4. in 5. razredu ter si tako pridobi naslov tehnika električnih in elektronskih industrij, tehnika kemičnih industrij ali tehnika mehanskih industrij. Tudi po petletnem študiju pa se marsikateri dijak vpiše na univerzo in prav letos se pripravljajo na univerzitetno diplomo prvi dijaki, ki so opravili višješolski študij na Štefanu.
Po obisku na liceju Prešeren in na trgovskem zavodu Zois (o čemer smo v našem dnevniku poročali v nedeljo) nas je zanimalo, kako se na Stefanu borijo z birokratskimi težavami, prostorsko stisko in drugimi problemi, še posebno pa smo želeli zvedeti, ali je tudi njihovo delovanje otežkočeno zaradi pasivnosti pokrajinske uprave, ki po splošni oceni kaže daleč premalo posluha za problematiko šolskega sveta.
Poslopje paviljona B bivše psihiatrične bolnice, v katerem ima zavod Stefan svoj sedež, kaže na zunaj sicer znake časa, njegova lega sredi košatih kostanjev in daleč od prometnega hrupa pa je zavidljiva. Dejstvo, da se v bližini sprehajajo redki gostje psihiatričnih struktur, nikogar ne moti in tudi na šoli niso nikoli imeli z njimi problemov. Kvečjemu se ti lahko zgodi, da te kdo proseče vpraša za cigareto.
Resnični problemi pridejo na dan v pogovoru z ravnateljem Pinom Rude-žem, in glavni je prav birokratskega
značaja. Šola je namreč, kar se tiče prostorov, odvisna od Občine Trst, vendar pa je poslopje, v katerem deluje, last Pokrajine. Kdor se količkaj spozna na birokracijo, bo takoj doumel, da ta dvojnost ne dela v prid pravočasnosti in učinkovitosti posegov. Glede opreme in neučnega osebja pa je Stefan odvisen direktno od države oz. od šolskega skrbništva in iz tega vidika ima manj težav od drugih šol, ki so tudi v tem pogledu odvisne od pokrajinske uprave.
Ena glavnih značilnosti Stefana, kot tudi drugih izrazito poklicno usmerjenih šol, je, da potrebuje veliko laboratorijev in delavnic. Na Stefanu jih imajo kar precej, nekateri laboratoriji so moderno opremljeni in v primerno velikih prostorih, drugi so utesnjeni v premajhnih sobicah, nekaterih pa še vedno ni. Že pred časom so od pristojnih oblasti zahtevali, da bi dobili nove
delavnice, po možnosti v istern -0 slopju. Največji problem predsta ^ mehanske delavnice, ki so šoli še jn potrebne, a jih enostavno ni*1* ’ [e. tako se morajo dijaki kar trikra . densko "preseliti" v delavnice d® 0 skega zavoda Volta, dvakrat ted pa na šolo Galvani v Ul. CamP®1* z8-Letos pa so delavnice Volte zaPrve V radi popravil, kar povečuje teza ^ pričakovanju, da bodo ureditven končana (Pokrajina je obljubila, vg(ji to sredi januarja) se morajo v dg-meri posluževati manj ustrezni sg lavnic v Ul. Campanelle, delno morajo zadovoljiti z zgolj teor ^jl poukom. Zahteva, da bi Stefa ^oSjeJ svoje mehanske delavnice, Je g0jsK° ostala brez odziva, čeprav le i^zal® skrbništvo še pred časom n ^gi1 možnost, da bi Stefanu v ta a na "odstopili" dva pritlična Pr0 bližnji šoli Ciril in Metod.	tej0'
Problem je tudi pomanjka J zojg vadnice. Stefanovi dijaki se Pmon® jo Borovega balona na S	b)!
maj, absolutno potrebno P . siužJ zgraditi novo telovadnico, ki	[v®
ne samo slovenskim šolam P trgb® nu, ampak tudi na splošno P jj n rajona. In končno bi seve	0t>n
Stefanu potrebovali marsika	gI1ja
vitvena dela, morali bi . e^g.te okna, potrebni pa bi bili tudi" vln koreniti posegi za sPosj° J strožjih varnostnih predP>s°vodl<£? nje stopnišče je na P,nm,,eVilo d«" preozko za sedanje visoko dpižtP ^
tudi v tem primeru nikakor f >1.
Pogovor s predsednikom Kraške gorske skupnosti ob odobritvi statuta
Marino Pečenik: »15 let po ustanovitvi bo KGS končno polnopravno zaživela«
^eželni odbor je pred nekaj dnevi ti <D)r'* statut Kraške gorske skupnos-■ Brez pretiravanja bi lahko rekli, da L™ bil »zgodovinski« dogodek, saj je t->S nanj čakala skoraj 13 let. Prvi snutek statuta je njena skupščina na-nre^ odobrila 7. decembra 1976. Od-ej se je zvrstilo nič koliko sej in se-te^h ■ ' urabnih in neuradnih, na ka-roa bilo to vprašanje na dnevnem zn U- Skupščina KGS je medtem tudi antno spremenila prvotni osnutek, asti 4. februarja 1988, ko je sprejela nek° blodilo, tisto, ki ga je zdaj z katerimi spremembami deželna up-ava končno potrdila. isk.etisednik Pečenik, kje je treba »ati vzroke za tako mučno rojeva-tano*6™6^116®3 dokumenta vaše us-
^»Vseskozi je bil glavni problem sta-v slovenskega jezika oziroma njego-r Parifikacija z italijanščino, za kate-Uj ,se je skupščina KGS stalno zavze-s n ■' deželni pravni urad je — seveda privoljenjem vodstva deželne uprave v r®dno zavračal osnutke, ki so parifi-Haš* ° Predvidevali, češ da je status tf.fHa jezika vprašanje, za rešitev ka-la ®9a je pristojna država in ne deže-
o „|®bko vas zadovoljujejo določila Ven °iV.enskem jeziku in sploh o slo-Pra i Problematiki, ki jih prinaša »k ar odobreni statut?
Pa d f Se bde ocen, bi statut razdelil je t /Xa dela. Po splošnem prepričanju dokument naravnost vzorno izde-
Marino Pečenik
lan v tistih določilih, ki govorijo o splošnih ciljih, pristojnostih in upravnem ustroju, tako da bo KGS mogoče vzporejati vsaki drugi zgodovinsko uveljavljeni javni upravi. Le delno pa smo zadovoljni s tistimi določili, ki govorijo o rabi slovenskega jezika. Tu si je deželni odbor dovolil tudi pomemben popravek. Naš zadnji osnutek je namreč določal, da je slovenščina v delovanju KGS enakovredna ita-
lijanščini, Dežela pa ga je potem žal spremenila v smislu, da je raba slovenskega jezika dopuščena. To je, kar smo zdaj dosegli, povedati pa želim, da si bomo v bodoče še prizadevali, da bi statut izpopolnili.«
Kaj bo odobritev statuta pravzaprav konkretnega spremenila v delovanju KGS?
»Doslej smo delovali formalno okrnjeno, vedno smo se morali zanašati na neko "pravno toleranco" nadrejenih organov. Zdaj bomo polnopravni, imeli bomo torej večje oziroma polnejše pristojnosti, kar pa nam bo tudi nalagalo večje odgovornosti. Svojih morebitnih pomanjkljivosti ne bomo mogli več pripisovati pravni neurejenosti. Bistveni novosti pa bosta vsekakor ti, da bomo smeli neposredno najemati posojila in da bomo končno lahko uredili stalež osebja. Pomislite, naše uslužbence smo doslej morali iz leta v leto potrjevati in nikoli nismo bili gotovi, kako se bodo stvari obrnile. Lahko bi se tudi čez noč znašli brez uslužbencev — in uslužbenci brez dela!«
Do odobritve statuta prihaja v času, ko ste pravkar izdelali razvojni načrt KGS, se pravi svoj večletni programski dokument, pa tudi v času, ko si boste končno priskrbeli primerne prostore v preurejeni zgradbi v Sesljanu. Spričo vsega tega lahko pričakujemo kvalitetni skok v delovanju vaše ustanove?
»Upam, da bo tako, da bo naše delovanje odslej učinkovitejše in kvalitetnejše. V najkrajšem času bomo izdelali nekatere izvršilne načrte, za katere imamo zagotovljeno finančno kritje, tudi v pričakovanju velikih posegov, ki so predvideni na našem teritoriju, kot sta npr. namestitev sinhrotrona in razvoj Sesljanskega zaliva. Glede Ses-ljana bomo izdelali študijo o gospodarskih možnostih, ki bi se odpirale z razvojem načrtovanega turističnega kompleksa, tako da bodo imeli naši ljudje v okolici možnost, da bi se odločili za nove gospodarske pobude.«
Katere druge načrte imate za bližnjo bodočnost?
»Zelo kmalu nameravamo s sodelovanjem priznanih izvedencev prirediti posvet o zaščiti kraškega teritorija. Obravnavali bomo seveda večkrat omenjeni predlog, da bi ustanovili kraški park. Že zdaj pa bi poudaril, da smo odločno proti zamisli o državnem kraškem parku, ker menimo, da Kras ni primeren za takšne rešitve, ki med drugim predvidevajo posege od zgoraj oziroma od zunaj. Izkušnje kažejo, da samo domačin, ki ljubi svojo zemljo, lahko ohrani na njej naravno ravnotežje in zanj skrbi. Pristaviti pa moram, da imamo še odprte račune z deželno in tržaško pokrajinsko upravo, bodisi kar zadeva vprašanje načrtovanja parka kot tudi vprašanje njegovega morebitnega bodočega upravljanja.« (mb)
Pomembnejša določila statuta Kraške gorske skupnosti
Prvi tatut Kraške gorske skupnosti obsega 25 členov. ei g°Vorij° o njeni ustanovitvi in ciljih, naslednji Oseh- ^.a 0 njenih pristojnostih, delovanju, telesih, o,;„ iu in o premoženju. V naslednjem bomo navedli
Zlrom,
ne9a ali LZanimivejša. ~ isnu •	1 pravi, da je KGS bila ustanovljena 16.
b0t a9a 1974 z odlokom predsednika deželnega od-
premoženju. V naslednjem bomo navedli 6np°rna Prikazali le nekatera določila, ki se nam iz vSilj ® sli drugega razloga zdijo pomembnejša ali
vi,!\,^evilka 145. Vključuje občine Doberdob, De-
\ c režil
' Ronke,
Vjj ‘ shrežina, Poljan, Redipuglia, Tržič, Repenta-hje^ R°nke, Zagraj, Dolina, Zgonik, Sovodnje, Trst,

» $edež pa je v občini Devin-Nabrežina.
Jt 6n ^ določa, da KGS deluje kot teritorialna t,- gospodarskega načrtovanja in da ima za cilj hjQ jz “i v okviru državnega in deželnega načrtova-P°sta V,aia*a programe in načrte, ki bi s politiko vz-VeSj Jsnja prostorskega in gospodarskega ravno-PriSD 0vrednotili kraško območje. »S tem namerava Vali’« pravi statut, »ob popolnem spoštovanju p0g ^venske manjšine, k izboljšanju življenjskih Plzna V Zainteresiranega prebivalstva, kateremu se Ija, n j a Prednostna vloga pri varstvu kraškega oko-Pega .g°vih naravnih danosti ter njegovega kultur-9a boSkovne9a. zgodovinskega in arhitektonske-
Pobtoari 2 nato prisoja KGS razne pristojnosti na iiiVjnh U urbanističnega načrtovanja ter v izvajanju Posegov za pospeševanje javnih in zasebnih
dejavnosti, pa tudi pomembno povezovalno vlogo med periferijo in centrom. Zaključuje pa se takole: »KGS prispeva, v okviru svoje dejavnosti, k jamčenju popolnega spoštovanja posebnih pravic slovenske manjšine, glede na njene etnične, zgodovinske, kulturne, jezikovne in gospodarske značilnosti, v skladu z republiško ustavo, z deželnim statutom in z Osimskimi sporazumi. V okviru dejavnosti KGS je dovoljena raba slovenskega jezika.«
Člen 3 govori o operativnih sredstvih KGS, ki so predvsem večletni družbeno-gospodarski razvojni načrti, enoletni programi, izredni programi, vsakoletni proračuni in urbanistični načrti. Člena 4 in 5 natančneje govorita o izvajanju družbeno-gospodar-skih načrtov in ustanovnih ciljev, člen 6 pa pravi, da KGS lahko prevzema funkcije občin in dežele, pod pogojem, da od ustreznih uprav dobi izrecna pooblastila.
Člen 7 govori o Tehničnem posvetovalnem odboru, ki bi moral predstavljati eno izmed najpomembnejših sredstev, s pomočjo katerih bi KGS usklajevala svoje delovanje z drugimi upravami ter z gospodarskimi, družbenimi in kulturnimi organizacijami, ki delujejo na njenem ozemlju. O soudeležbi zunanjih dejavnikov in o odnosih z drugimi ustanovami govorita tudi člena 8 in 9.
Členi od 10 do 16 podrobno opredeljujejo organe KGS, njihove naloge in pristojnosti. Najvišji odločitveni organ je glavna skupščina, ki sprejema politič-
ne in upravne smernice skupnosti. Skupščina izvoli iz svoje srede predsednika in upravni svet, katerega sestavljajo sam predsednik in osem drugih članov. Oba ta organa imata poleg predstavniških ter izvršilnih nalog in funkcij tudi precejšnje odločitvene pristojnosti, zlasti na področju rednega upravljanja. Predsednik imenuje podpredsednika, ki nadomešča predsednika ob njegovi odsotnosti.
Veliko truda in besedi je pri sestavljanju statuta zahteval člen 17, ki govori o osebju in službah: »V seznamu službenih mest KGS,« je v njem rečeno, »bo predvideno mesto za prevajalca-tolmača; za osvojitev tega mesta bo kandidat moral opraviti med drugim pisni in ustni izpit iz slovenščine in iz italijanščine. Pravilnik o službenih mestih KGS bo lahko za nekatera mesta določal, da bo za njihovo zasedbo potrebno opraviti izpit iz slovenskega jezika s koristnim točkovanjem za sestavljanje lestvic.« Člen 17 nadalje določa, da KGS lahko v posebnih primerih vzame začasno v službo strokovnjake oziroma zahteva, naj mu začasno dodelijo osebje občine, pokrajini Trst in Gorica ter Dežela Furlanija-Ju-lijska krajina.
Členi od 18 do 22 govorijo o finančnem poslovanju KGS, o pristojnostih blagajnika in preglednikov računov, o sestavljanju proračunov in obračunov ter o premoženju in vračanju stroškov. Členi 23, 24 in 25 prinašajo začasna in končna določila, ki so v glavnem tehnične narave, (mb)
Znanstveniki ZDA nodo sodelovali Pri sinhrotronu
ko SOHO*/*4' znanstveniki bodo lahkem sinhVa** pr* Proiektu o tržaš-bodo lau, lronu' me(ltem ko se ci vkij„T,? italijanski raziskoval-PerPrevnrf ^ razv°jne načrte o su-iih zq. aniku »supercollider«, ki Texasu ”ameravajo uresničiti v Itembnih °i edem izmed po-Miianci, skleP°v razgovorov o nju na °.'ameriškem sodelova-^ejjier s ziskovalnem področju, o ?rkavah «V tel? dneh v Združenih i®hska merike dogovarja itali-deleoariip an.si.ven°-univerzitetna 'yiiverzo | ki jo vodi minister za Vanje Ant,.er znanstveno razisko-i Antonio Ruberti.
'Vashinau?Ci*1, ki se te dni mudi v PredsedniiHU,^° pole9 ministra še ?a raziti. Vsedržavnega svete Italija„skkaVe Lui9> Rossi Bernardi, »laHO Guprr'^enc*ie Za ves°l]e Lu-tituta za , le,r°' Vsedržavnega in-T r Konlrp*k° Lucian° Cabibbo I0mmaso s® 6 .rektorjev Gian ?nen)u minarascia Mugnozza. Po J10 ocen, ‘n*stra Rubertija je lah-6 PozitjVn,dosedanjih razgovorih >d naBa n' j® .^egacija po-m- Preriti prijateljski spre-nniverzitpdt!,tavniki italijanskega ?n SVeta so bn® ter raziskovalnemu, po ° klh Pred tem že v Bos-u ZDa Pa	X glavnem mes-
V Cbicanu c, cakai° še razgovori X?rku. Ra' San Franciscu in New
^ih raVI,9e0h!Or P?‘ekajo na raz-
n'1 ‘ržaškem • ? ede sodelovanja
c ster Rubertfljhrotronu se je mi-
kll®> sekretaV dogovoril z ameriš-
al0lnJamesTmm^Sradmi-
Občina »pozablja« na slovenščino
V Križu novi smerokazi brez slovenskih napisov
Tržaška občinska uprave je pred kratkim postavila sredi Križa vrsto novih smerokazov, ki bodo pomagali avtomobilistom, da se lažje znajdejo v starem delu vasi in da lažje in hitreje pridejo na pokrajinsko cesto Prosek-Nabrežina oziroma na obalno cesto. Posebno ob nedeljah in praznikih je namreč pogostoma prihajalo do zastojev, ki so ustvarjali negodovanje med avtomobilisti in tudi med vaščani. Občina je postavila smerokaze na zahtevo zahodnokraškega rajonskega sveta, v pismu občinski upravi pa je predsednik Renato Busetti svojčas izrecno zahteval tudi, naj bodo nove table dvojezične, kar pa se ni zgodilo, saj so napisi samo v italijanščini. Prejšnjo noč so neznanci izmaknili eno izmed tabel, o katerih je tekla beseda na torkovi seji rajonskega sveta. Svetovalec KP1 Angel Tence je po eni strani pozdravil, da je Občina končno postavila prepotrebne table, obžaloval pa je, da je uprava tudi tokrat popolnoma spregledala zahtevo po dvojezičnosti. Predsednik Busetti (PSI) se je zato znova obvezal, da bo glede tega spet posegel pri županu Richettiju in pri pristojnih občinskih odbornikih.
V zvezi s postavitvijo novih tabel pa je kriška sekcija KPI »Josip Verginella« objavila sporočilo, v katerem z zadovoljstvom ugotavlja, da je uprava po tolikem času vendarle postavila smerokaze, ki so jih vaščani in njihove organizacije tolikokrat zaman zahtevali. »Z ogorčenostjo pa kriški komunisti obžalujemo, da nove table niso dvojezične, zato se vaščani upravičeno .sprašujejo, kdaj bodo želje slovenskega prebivalstva sploh izpolnjene. Preteklo noč so neznanci izmaknili eno izmed tabel. To dejanje je na vsak način obsodbe vredno, tudi zato, ker ne krepi (prav nasprotno) našega omikanega in odločnega protesta pri pristojnih občinskih telesih, ki nam kratijo pravico do dvojezičnosti.«
Zahodnokraški rajonski svet se je na svoji zadnji seji ukvarjal tudi z revizijo podrobnostnih urbanističnih načrtov za Križ, Prosek in Kontovel. Občinska uprava načrtuje nekatere popravke in oblikuje nekatera dopolnila, posebno v zvezi s tako imenovanimi produktivnimi področji za kmetijsko in za ostale gospodarske pobude. O tem je že tekla beseda na nedavnem sestanku, ki ga je na Proseku priredi-la Kmečka zveza in na katerem je poleg zastopnikov rajonskega sveta in krajevnih organizacij in strank sodeloval tudi občinski odbornik za urbanistiko Cecchini. Zahodnok-raski rajonski svet pa bo informativno srečanje o teh vprašanjih priredil v Križu sredi tega meseca.
Delovati bo začel 1. decembra
Tudi v Trstu telefon za pomoč mladoletnim
Na pobudo skupine prostovoljcev so tudi v Trstu usta- , novili združenje »Linea azzurra«, katerega namen je, da bo na osnovi telefonskih pozivov ponujalo pomoč v primeru nasilja nad mladoletniki. Združenje, ki bo začelo delovati 1. decembra, se je rodilo po vzoru bolonjskega »sinjega telefona« (Telefono azzurro), vendar - po besedah predsednice Marie Stelle Tolentino - za razliko od njega v Trstu ne bodo delovali poklicni »telefonisti«. Tržaško združenje sestavljajo namreč starši, učitelji in navadni občani, ki bodo svoje delo opravljali prostovoljno in v sodelovanju s socialnimi delavkami Pokrajine Trst. Kakršnokoli obliko nasilja nad mladoletniki bo mogoče naznaniti po telefonu na štev. 306666, s predklicno štev. 040 za klice izven tržaške pokrajine. »Mislimo namreč,« je dodala predsednica novega združenja, »da mora tako kot sinji telefon, ki je pristojen za vse državno ozemlje, tudi naša linija veljati za ves teritorij Fur-lanije-Julijske krajine.« »Linea azzurra« ali »sinja linija« bo delovala ob ponedeljkih in sredah od 15. do 18. ure in ob petkih od 19. do 22. ure. Pred začetkom delovanja, ki bo kot rečeno steklo 1. decembra, pa bodo novo združenje - katerega podpredsednik je Tullio Varni, blagajnik pa Gennaro Castellano - predstavili javnosti na tiskovni konferenci, ki bo 24. t. m. na sedežu agencije ANSA.
Na tržaškem velesejmu zanimiva razstava knjig
V nedeljo bodo v prostorih Tržaškega velesejma odprli zanimivo knjižno razstavo "Librografica", ki bo trajala do 10. t. m. Na njej bodo razstavljale svoje "proizvode" tudi nekatere založniške hiše iz Furlanije-Julijske krajine, pridružile pa se jim bodo založbe dežel skupnosti Alpe-Jad-ran. Posebnost razstave pa bo v tem, da bodo obiskovalcem nazorno prikazali pot knjige od nastanka do bralca. Predvidevajo tudi vrsto srečanj med predstavniki založniških hiš in kulturnimi delavci-. Srečanja naj bi naglasila perspektivo, da bi knjigam odprli meje in jim tako avtomatično razširili tržišče. Vprašanje je vsekakor zelo aktualno, saj je knjiga bistvena kulturna dobrina in je brez nje vsakršna kulturna izmenjava močno okrnjena. Upati je torej, da bodo meje kmalu padle in da bo knjiga skupno kulturno, a tudi tržno blago.
Za boljšo informacijo
Pojav alg v knjigi Dežele FJK
Deželno ravnateljstvo za okolje je v teh dneh izdalo publikacijo z naslovom »Primeri umazanega morja v Jadranu od leta 1729 do naših dni«. Namen te založniške poteze je bil prispevati k poznanju pojava algaste sluzi v srednjem in gornjem Jadranu, katerega povzročitelja sta cvetenje in razširjanje tako imenovanih mikro alg.
V knjigi so zbrani dokumenti in reprodukcije besedil, po katerih je mogoče rekonstruirati pojave, ko so se v Jadranskem morju pojavili elementi, ki so povsem tuji normalnemu utripu življenja v morju. Deželni odbornik za okolje Armando Angeli v predgovoru publikacije ponazarja organsko angažiranost Dežele na področju problemov morskega okolja, ki se je konkretizirala predvsem s študijami in raziskavami o zaščiti vodnega bogastva in še zlasti o zdravstvenem stanju jadranskih voda. Angeli pri tem navaja konvencije, ki jih je Dežela že od leta 1974 sklepala z laboratoriji za higieno in profilakso, in to z namenom zbiranja vseh informacij in podatkov o vodah, ki oblivajo obale v naši deželi. Računajo, da je bilo do danes zbranih že okrog 150 tisoč analitičnih podatkov, ki so kodificirani in memorizira-ni v teritorialni banki podatkov, ustanovljeni pri deželnem ravnateljstvu za okolje. Gre za morda edinstveno informativno bogastvo v Italiji, na osnovi katerega je naša Dežela lahko zasnovala splošni načrt za sanacijo voda, kot tudi sanacijske načrte za posamične bazene. Na tak način je bilo mogoče ugotoviti tako imenovana kritična območja morskega okolja, med katera sodijo Miljski zaliv ter laguni v Gra-dežu in Maranu. Medtem so bili na teh območjih že izvedeni pomembni sanacijski posegi, kot na primer morski odtoki v Trstu, Gradežu in Ligna-nu, ki radikalno izboljšujejo higien-sko-zdravstveni položaj voda.
Glede pojava prekomernega razmnoževanja alg in še posebno njihove • sluzi pa odbornik Angeli pravi, da je le-ta dosegel take razsežnosti, ki zahtevajo prizadevanja vseh objadran-skih držav, v prvi vrsti Italije in Jugoslavije. Furlanija-Julijska krajina je že dolgo aktivna na tej fronti, od leta 1984 pa sodeluje tudi pri Observatoriju za Zgornji Jadran, ki ga sestavljajo dežele skupnosti Alpe-Jadran. Observatorij je prvo poročilo o kakovosti kopaliških voda objavil pred dvema letoma, sedaj pa je pred izdajo drugega raporta, ki poleg navzočnosti bakterij analizira tudi količino kisika v morski vodi in njeno prozornost.
Pojav alg v začetku letošnjega leta je seveda posebej pritegnil pozornost strokovnjakov Observatorija, ki so ugotovili, da gre za izvirno naravni pojav, povezan z vremensko-klimat-skimi razmerami. V potrditev te predpostavke prinaša knjiga dokumente, ki dokazujejo,' da se je alga^ta sluz pojavljala skozi vsa pretekla stoletja.
Svojo publikacijo bo deželno ravnateljstvo za okolje v prihodnjih dneh poslalo zainteresiranim ministrstvom, deželam, občinam, zavodom in ustanovam po vsej Italiji.
2. 11. 1979	2. 11. 1989
Ob deseti obletnici smrti drage mame in none
Olge Prelc - Roncelli
se je z ljubeznijo spominjajo
sin Rino z Anico, Erika in Aleš
Trst, 2. novembra 1989
2. 11. 1988	2. 11. 1989
Ob prvi obletnici smrti našega dragega
Staneta Ravbarja
se ga z ljubeznijo spominjajo
sin Branko ter hčerki Marija in Nadja z družinami
Repen, 2. novembra 1989
Pomemben kulturni jubilej Bernarda Slavca iz Doline
Pol stoletja predanosti glasbi
Letošnja kulturna sezona je že krepko v razmahu. Koliko naših preprostih in delovnih ljudi se tiho in vztrajno razdaja, zato da lahko dan za dnem beležimo o prireditvah, nastopih, kulturnih večerih. Zato se tega zapisa lotevamo s še posebnim veseljem, saj želimo v njem spregovoriti o častitljivem kulturnem jubileju človeka, ki je že pol stoletja eden najtrdnejših stebrov Pihalnega orkestra Breg iz Doline.
Bernard Slavec, Nardo za Dolinčane, obhaja letos petdeseto obletnico glasbenega udejstvovanja, petdeseto obletnico navdušene predanosti glasbi in zgledne zvestobe dolinski godbi.
Bernard Slavec se je rodil v Dolini 17. decembra 1921. leta. Svoje nagnjenje za glasbo je v sebi odkril, ko mu je bilo petnajst let. Takrat so namreč dolinski godbeniki sklenili pomladiti in številčno okrepiti svoj_ansambel. Nardo je takrat delal kot trgovski pomočnik v Škednju. Dolg urnik in naporen delovni dan pa mu nista preprečila, da se ne bi v poznih večernih urah sestajal s svojim prvim učiteljem, sedaj že pokojnim Ivanom Prašljem, domačinom, ki je bil tudi kapelnik, skladatelj in prireditelj številnih partitur. Nardo se je z vso vnemo spoprijel z durovimi in molovimi lestvicami, višaji in nižaji in tri leta pridno vadil krilovko (korneto). Krstni nastop je doživel za velikonočno vstajenje aprila 1939 in odtlej je pri dolinski godbi postal nepogrešljiv ne le kot instrumentalist, temveč tudi kot organizator in tudi sam učitelj. Dobršen del zgodovine Pihalnega orkestra Breg se prekriva z življenjsko potjo Bernarda Slavca. Dolga, zanimiva in bogata je njegova pripoved o najrazličnejših obdobjih, od časa fašizma pa do današnjih dni, in o neštetih vtisih, žalostnih in igrivih dogodkih, zapletih in razpletih znotraj ansambla samega in v okoljih, v katerih so nastopali, koncertirali ali igrali za ples. Ni ga kraja na Tržaškem, pa tudi v daljni okolici ne, kjer bi Nardo ne nastopal. O vsem tem bi lahko napisali zanimivo pričevanje v nadaljevanjih, vsekakor pa moramo nekatere posebnosti omeniti. Na primer, ko so dolinski godci hodili na Beko. Šli so peš preko Dagle in ko so prišli na vrh hriba, so zaigrali koračnico, da so se ob lepem vremenu zvoki razlegli od Doline do Beke. Vojni čas je Nardo preživel na Sardiniji in Korziki; domov se je vrnil 2. novembra 1945 in takoj naslednji večer so prišli godci ponj in je moral z njimi nastopiti v rojstni vasi.
Najdražji spomin ga veže na sina Viljama, katerega je sam izučil in je nato od leta 1975 do 1982 vodil dolinsko godbo, a je aktivno udejstvovanje žal opustil.
Posebno pa so Bernardu Slavcu v ponos leta od 1979 do 1988, ko je učil večjo skupino mladih fantov in deklet in jih tako vestno izuril, da so tudi samostojno nastopali, še preden so se vključili v orkester. Ker pa godba ni imela lastnih prostorov, je Nardo svoje gojence dve leti zaporedoma vadil na svojem domu, žena Dori pa jim je cvrla »supe«. Sploh se je Nardo vedno rad razdajal mladim, znal se jim je približati in imel je vedno posluh za njihove želje, pa tudi dovolj potrpljenja za njihove muhe. »Delo z njimi mi je bilo v velik užitek in imel sem jih srčno rad. Škoda le, da so v orkestru med posameznimi člani tako velike razlike v letih in mnogi od mlajšega rodu ne nastopajo več...«
Od leta 1969 je Nardo arhivar Pihalnega orkestra Breg in skrben zapisovalec najvažnejših dogodkov. Pa ne' samo to; doma hrani med drugim tudi dragocen dnevnik iz leta 1946, ko se je udeležil mednarodne delovne brigade na progi Brčko-Banoviči.
Mladosten in poletaven še vedno vestno zahaja na vaje in na nastope in's svojim umirjenim, a odločnim značajem skrbi za dobro vzdušje in poganja organizacijsko kolo Pihalnega orkestra Breg, kateremu je zvest pet dolgih, a v vseh pogledih izjemnih desetletij, (ris)
Na arhivski sliki iz leta 1983 Bernard Slavec prejema zlato Gallusovo značko iz rok predstavnika Zveze kulturnih organizacij Slovenije Marka Studena.
V	soboto se v Križu začne tečaj mentalne dinamike
V	soboto, 4. novembra, ob 15. uri se bo v Križu začel tečaj mentalne dinamike, ki ga bo vodila prof. Helena Bizjak.
Mentalna dinamika je umetnost, kako koristno uporabiti miselne (mentalne) slike in afirmacije v vsakdanjem življenju. Mentalna dinamika nas nauči, kako ohranjati svoje zdravje ali ozdraveti, kako postati uspešen v družbi, pri študiju ali samoizobraževanju, v športu in sploh v vsakem ustvarjalnem delu. Pomaga nam tudi izboljšati medsebojne odnose, osvoboditi se slabih navad (kajenja, alkohola, prekomerne hrane...). Z vsakdanjo (kakor tudi občasno) prakso mentalne dinamike raste naš notranji čut (intuicija) in se širi naša zavest.
Tečaj mentalne dinamike se najprej začne z vajami sproščanja telesa in duha, nadaljuje se z vajami povečane koncentracije, s sproščanjem domišljije in se stopnjuje z utrjevanjem pozitivnih miselnih slik.
Ko spoznavamo tako svoj notranji svet, osvobajamo sebe in svoje bližnje. Celoten tečaj traja dva vikenda (dve soboti in nedelji), to je 24 ur. Zajema mnoge praktične vaje in izmenjavo izkušenj, tega pa ni mogoče opraviti v krajšem časovnem obdobju. Delo v skupini namreč zelo poveča uspeh vaje. Zato je dobro udeležiti se celotnega tečaja. V drugem delu tečaja ob koncu izvajamo vajo, s katero si vsak udeleženec dokaže velike sposobnosti svojega duha. Udeleženci, ki bi želeli obiskovati samo prvi del, se tudi s tem znanjem lahko naučijo, kako odpraviti nekatere slabe navade, kot npr. kajenje, preveč hrane (debelost), kako si pomagati pri zdravstvenih težavah, kako izboljšati svoje spanje, spomin in globje doživljati naravo.
Vse vaje mentalne dinamike se izvajajo na alfa nivoju možganskih valov. To je nivo popolne sproščenosti v človekovih globjih notranjih stanjih zavesti. V alfa stanju se poveča naša intuicija in inspiracija. Rešitev za mnoge probleme in ideje dobimo v alfa stanju, ko smo sproščeni.
Ta nivo so zavestno ali nezavedno uporabljali mnogi veliki znanstveniki in umetniki. Arhimed je na primer odkril svoj zakon, ko se je kopal v kadi, kemik Kekule je odkril strukturo bencina v snu. Prav iz alfa nivoja so črpali ideje za svoja dela Leonardo da Vinci, Beethoven, Einstein, Bernard Russel ga je razvijal zavestno.
Za mentalno dinamiko niso potrebna nobena pomagala. Važno je biti prisoten na tečaju, posvetiti štiri dni samemu sebi in se v tem času ne obremenjevati z drugimi stvarmi. Vsi štirje dnevi tvorijo celoto, doživetje, ki postopoma raste do svoje kulminacije. V eni izmed vaj občutijo udeleženci tudi ekstra-senzorno percepcijo in se prepričajo, da to ni nič nadnaravnega, saj se tečajniki vadijo le uporabljati svoja notranja čutila. Na alfa nivoju odkrivamo namreč povsem novo dimenzijo in nove možnosti. Mentalno dinamiko uporabljajo športniki, piloti, učitelji tujih jezikov.
Večina tečajnikov je dosedaj na tečaju prejela mnogo več, kot je pričakova-la.
Na tečaj mentalne dinamike se lahko prijavite pri Bruni Škabar, Repen 179, do začetka tečaja, ki bo 4. in 5. ter 11. in 12. novembra 89 v KD A. Sirk v Križu s pričetkom ob 15. uri. (hb)
razstave
V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavljata svoja dela AZAD KARIM in HAMID TAHIR. Razstava bo odprta do 8. novembra.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled dela avstrijskih slikarjev FRANCA BERGERJA in ROBERTA PRIMICA.
V	Kraški galeriji v Repnu razstavlja svoja dela slikar DEMETRIJ CEJ. Razstava je odprta vsak dan od 11.00 do
12.30	in od 14.00 do 18.00.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 12. novembra razstavljal JEAN-MICHEL FOLON. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius razstavlja slikar FOLCO IACOBI. Razstava bo na ogled do 9. novembra po običajnem urniku.
V	galeriji Torbandena razstavlja svoja dela VITTORIO BOLAFFIO.
V	galeriji II Tribbio bo do 17. novembra odprta razstava slikarja MARINA SORMANIJA.
V	galeriji Studio PHI - Ul. S. Michele 8/1 - bodo v soboto, 4. novembra, ob
18.00	odprli fotografsko razstavo VITTO-RIA GRAZIANA z naslovom RUA.
koncerti
VERDI
V	ponedeljek, 6. novembra, ob 20.30
(red B) bo na sporedu koncert Simfoničnega orkestra Šlovenske Filharmonije iz Ljubljane. Dirigent Milan Horvat, violončelist Miloš Mlejnik. Izvajali bodo skladbe: Uroš Krek -*■ Rapsodični ples (prva izvedba v Trstu), R. Schumann -Koncert v a-molu za violončelo in orkester op. 129, L. van Beethoven - simfonia št. 7 v A-duru opus 92.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti je v teku predprodaja vstopnic za prvi koncert turneje GINA PAOLIJA, ki bo na sporedu v sredo, 15. novembra, ob 21. uri.
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 6. novembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil FREIBURGER VOKALENSEM-BLE.
BAZILIKA SV. SILVESTRA V TRSTU
V	soboto, 4. t. m., ob 20.30 bo na sporedu koncert vseh nagrajencev V. mednarodnega natečaja Sergio Lorenzi.
gledališča_______________
ROSSETTI
Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatro Stabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v. Pasaži Protti.
Nocoj ob 20.30 (red prost) bo II Piccolo Teatro iz Milana uprizoril delo' N. Gin-zburg INTERVJU. Režija Carlo Battisto-ni. V abonmaju odrezek št. 2. Prodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Ponovitve do 5. novembra.
Od 7. do 12. novembra bo na sporedu predstava Arthurja Millerja ERANO TUTTI FIGLI MIEI. Režija Mario Massi-roli, nastopa Gastone Moschin. V abonmaju: odrezek št. 3A. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev.
V	torek, 7. novembra, ob 21. uri koncert v korist Rdečega križa. Na sporedu: Dario De Rosa in Maureen Jones (klavir štiriročno) Trio di Trieste ( Dario De Rosa - klavir, Renato Zanettovich - violina, Amedeo Baldovino - violončelo. Izvajali bodo Schubertove, Brahmsove in Ra-velove skladbe. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča,
V	četrtek, 9., in v petek, 10. novembra, ob 20.30 (red A in B) ter v soboto, 11. novembra, ob 17.30 (red S) na sporedu Lisztova FAUST SVMPHONIE v treh delih za tenor, moški zbor in orkester. Prva izvedba v gledališču Verdi. -Dirigent Zoltan Peško, tenorist Paolo Zizich.
TEATRO CRISTALLO -
LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 ponovitev dela CO IE-RIMO PUTEI..., variete Carpinterija in Faragune.
Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev.
čestitke
Ljuba nona in teta DANICA! Koš 45 vročih poljubčkov polnih želja ti pošiljajo tvoje male pupice Sonja, Erika in Eliza.
Draga MAMA! Ob tvojem današnjem rojstnem dnevu ti iz srca zaželimo obilo zdravja in sreče vse te dni tvoji Franka, Kristina, Katja z Jožkom ter mama Justina in oče Pepi.
izleti
Bi šel rad 23., 24., 25. in 26. novembra v Rim? Cena izleta 230.000 lir. Za informacije in vpisovanje tel. na št. 200150 od
19.00	do 20.30.
SPDT vabi na tradicionalni avtobusni izlet vezan z martinovanjem, ki bo v nedeljo, 12. t. m., v Trnovem pri Lokvah. Cena izleta 15.000 lir, vpisovanje pri ZSŠDI. Dodatne informacije nudi Aleksij Civardi (tel. 415336). Odhod avtobusa ob
7.45	izpred sodne palače.
Sindikat upokojencev SPI - CGIL Domjo priredi 11. novembra izlet - martinovanje v Vipavski dolini. Obisk vinske kleti v Vipavi z zakusko, kosilo z glasbo in plesom v Vitovljah na kmetiji. Vpisovanje v soboto, 4. t. m., od 9. do 12. ure v Partizanskem klubu v Boljuncu.
razna obvestila
Osnovna šola Karel Širok sporoča, da bo tudi letos TEČAJ TELOVADBE za odrasle v šolski telovadnici vsako sredo od 20. ure dalje. V pripravi je tudi tečaj slovenščine za odrasle. Prijave sprejemajo v šoli, tel. 391529.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Novembra se pričnejo ure SODOBNEGA IZRAZNEGA PLESA pod vodstvom Milojke Garzarolli za mlade od 9. do 15. leta. Vpisovanje po tel. 213945 do ponedeljka, 6. novembra, ob 15. uri, ko bo v Prosvetnem domu sestanek s starši, gojenci in učiteljico.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom.
Vsak četrtek ob 20. uri srečanje za dekleta in žene OB PLETENJU ŠE KAJ. Vljudno vabljeni.
SKD Vigred obvešča, da bo PRVA VAJA otroškega pevskega zbora danes, 2. novembra, ob 16.15 v društvenih prostorih. Dobrodošli novi pevci.
Tečaj modernih in standardnih plesov. V četrtek, 9. novembra, se bo v telovadnici ŠD Polet začel TEČAJ MODERNIH IN STANDARDNIH PLESOV, ki ga bo vodil evropski znani baletni in plesni mojster ter koreograf Claudio Steiner. Podrobnejše informacije in vpisovanja v baru Prosvetnega doma na Opčinah med 9. in 20. uro. Tečaj je namenjen mladim in odraslim od 14. do 90. leta starosti.
Mladinski odbor SKGZ vabi na 13. KONGRES ZSMS v nedeljo, 5. novembra, v Kulturni dom - Mala dvorana. Ob
17.30	bo konferenca na temo: KONGRES ZSMS IN REFORMIZEM NA VZHODU. Sodelujejo člani predsedstva ZSMS in delegati mladinskih organizacij na Vzhodu; Velika dvorana ob 20. uri: PLESNI TEATER LJUBLJANA
TPPZ Pinko Tomažič prireja v soboto, 25. novembra, v Lipici DRUŽABNI VEČER s kulturnim programom in plesom. Za vse informacije tel. na št. 226446 ali 226133 - Stanko Vodopivec.
KD Rdeča zvezda obvešča, da se nadaljuje VPISOVANJE ČLANOV mladinske folklorne skupine. Vsem tistim, ki je všeč ples in petje naj telefonirajo na tel. št. 200878.
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 L'attimo fuggen-
te, i. R. VVilliams.
EKCELSIOR - 15.00, 22.00 Batman, i.
Jack Nicholson, Kim Basinger. EKCELSIOR AZZURRA - Festival festivalov: 16.30, 21.45 Che ora e, r. Ettore Scola, i. Marcello Mastroianni, Massi-mo Troisi.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Furia cieca, i. Rutger Hauer.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Ho sposato un'aliena., i. Kim Basinger, Don Ayk-royd.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Sopranna-turale, i. Ben Cross, □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 La pivi bella del reame, i. Carol Alt, □ GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Indiana Jones - L'ultima crociata, i. Harrison Ford, Sean Connery.
MIGNON - 16.30, 22.15 Turner e il casi-naro, i. Tom Hanks.
EDEN - 15.30, 22.00 Giochi di fanciulla,
porn., □ □
CAPITOL - 17.30, 22.00 Le avventure del Barone di Munchausen, fant., i. Oliver Reed, Valentina Cortese. LUMIERE FICE - 16.30, 22.15 Donne sul-1’orlo di una crisi di nervi, r. Pedro Almodovar, i. Carmen Maura. ALCIONE - 16.00, 22.00 Nuovo cinema Paradiso, r. Giuseppe Tornatore, i. Philippe Noiret.
RADIO - 15.30, 21.30 Le delizie di Sodoma, porn., □ D
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
mali oglasi
PRODAM akacijeva in hrastova drva. Tel. (0481) 884161 ob večernih urah.
PRODAM citroen viša 650, letnik 1983, prevoženih 50.000 km. Tel. 566858.
PRODAM majhno hišo: soba, kuhinja, kopalnica in vrt. Tel. 228390.
PRODAM fiat 500, letnik 1971, v dobrem stanju. Tel. 228333.
PRODAM leseno otroško posteljo (z blazino) po ugodni ceni. Tel. 226196 ob uri kosila.
SLUŽBA V RIMU: odvetnik išče odgovorno gospo/dično z vsaj delnim znanjem italijanskega jezika za nego in oskrbo njegove 80-letne stare mame. Preskrbljena soba in hrana, začetna plača 1.000.000 lir. Pismene ponudbe poslati na upravo Palače Hotela, Korzo Italia 63, 34170 Gorica.
SPREJMEM otroka v varstvo na svojem domu. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi
6, 34137 Trst, pod šifro "Otrok".
SPREJMEM kakršnokoli delo na domu: šivanje, krojenje, pletenje, sestavljanje igrač in podobno. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Delo".
IŠČEM varstvo za 9-mesečnega otroka od 1, marca 1990 dalje. Pokličite na tel. št. 226317 - Jelka.
IŠČEMO trgovsko pomočnico za pekarno. Tel. 308682.
IŠČEM službo kot hišna pomočnica. Tel. 200550.
IZGUBIL sem na poti iz Mačkolj v Boršt kardan plave barve za traktor s prikolico. Poštenega najditelja prosim, da naj tel. na št. 231857.
SUHA drva za kurjavo prodajamo. Tel. 421508 po 20. uri.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 2. novembra 1989
DAN MRTVIH
Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 16-^ - Dolžina dneva 10.05 - Luna vzide 0
10.49	in zatone ob 18.47.
Jutri, PETEK, 3. novembra 1989
BOGOMIR
PLIMOVANJE DANES: ob 4.01 najnižje -8 cm, ob 10.00 najvišje 44 cm, 0
17.15	najnižje -51 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zrak3 * * 16,2 stopinje, zračni tlak 1023,6 mb ras . veter 5 km na uro jug, vlaga 65-odstotn ■ nebo oblačno s slabo vidljivostjo, mor) rahlo razgibano, temperatura morja stopinj.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 30. oktobra, do sobote, 4. novembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta > Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska ces 172, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška 3 (tel. 422923) ^ samo po telefonu za najnujnejše prime Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta > Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska ces 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lu gomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška 3 (tel. 422923) ^ samo po telefonu za najnujnejše prime Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lu gomare Venezia 3 (Milje).	.
OPČINE - Proseška 3 (tel. 422923) samo po telefonu za najnujnejše prim6 Petek, 3. novembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00
in od 16.00 do 20.30	g.
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska ceS 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 ' Korzo Italia 14, UL Giulia 14, Erta a Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska ce 172.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6. j OPČINE - Proseška 3 (tel. 422923) - “
8.30	do 13.00 in od 13. ure dalje sam0 V telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7	'
predpraznična od 14. do 20. ure in Pr nična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
Društvo slovenskih izobražene® ^ Trstu vabi v ponedeljek, 6. novembra, predavanje DOGAJANJE V SLOVE V LUČI JUGOSLOVANSKE KRIZE. ^ daval bo komentator ljubljanskega ,j. Danilo Slivnik. Predavanje bo v P® novi dvorani s pričetkom ob 20.30.
prispevki
Namesto cvetja na grob Marija P® ^ sa daruje družina Petaros (B°rs j.
20.000	lir za vzdrževanje spomenika P lim v NOB iz Boršta in Zabrežca. če.
Ob 80-letnici smrti daruje Slava meri - Košuta 30.000 lir za Društvo venskih upokojencev.	i t-d3'
V počastitev spomina Anice l^n1 n-rujejo Nello, Vilma, Christian in ^e-tha 40.000 lir za Kulturni dom - SP nik padlim v NOB v Briščikih.	ajjš-
Za postavitev spomenika na pok°F ^ip ču v Postojni, umrlih članov slov® čet na Sardinji, Korziki in drugom^jd drugo svetovno vojno, darujejo: B®<J® Slavec (Dolina 88) 30.000 lir, A* laK Brajnik (Domjo) 40.000 lir, Marjo “.^gtji
(Mačkolje) 30.000 lir, Bažilijo
(Ricmanje) 50.000 lir, Franc Krm®® ^jjDa) na) 15.000 Ur, Stanislav Strain l 2qq00 35.000 lir, Radivoj Lovriha (Dolina) 'j^j-lir, Mario Koradin (Dolina) 40.000 » 'pepi lan Grahonja (Dolina) 30.000 lir 1 Pancrazi (Dolina) 20.000 lir.	ggg hr
Ob dnevu mrtvih daruje E. K. fv za vzdrževanje spomenika padlih na Opčinah.
V spomin na Cvetko Čač-ZeiJa
daf73
v spuiimi im ^vtrtn-u	\if *
jeta Marica in Mirko Čok 30.
KD Lonjer-Katinara. _	.	... in fl3,
V spomin na Vido Čok-Sim ^erja Franca Abrama daruje družin g
20.000	lir za Skupnost družina UP^ 25.gflv
Zmaga Petaros (Boršt 46) darU.®;>
lir,M	sekcijo	VZPLANP^Boršt^da^
oršt 20) ioršt-Zah^
Anton Ražem iz Doline daruj
V spomin na Marija Petar_osa a Slavko in Slava Žerjal (Boršt z iei( lir za sekcijo VZPI-ANPI Bora -	20.9
adlih1
lir za popravilo spomenika P NOB iz Boršta in Zabrežca.	Lju”a
V	spomin na sestro Nado i p lir
Sancin daruje Lado Družina 5^ ^8 vzdrževanje spomenika padh	^
Boršta in Zabrežca.	da ^Ln
V	spomin na pok. Pepija Zer^ ^ je neučno osebje šole Ivan u , ..stvOj
lir za Šentjakobsko kulturno dru ^r
V	spomin na predrago Sil na Makovo, na dr. Draga Martelan • A ša Kovača, na Dragico ^aPuviaSta in
V	spomin na bratranca a Kr , umrle daleč od svojega r°l .jjgjaide)gao
Paolu - Brazilja), Ivota Tene J	m 9,
vLjuMjanijin™^,^
Sardiniji) daruje
100.000 lir za
bolnico Franjo-
branj u. goro",
V	spomin na ljube starš® ^jd° l0 * * * *°'
nike darujeta Vlasta }n v Križu' ja-lir za Mladinski pevski zb	Sann°0oO
V	spomin na prijatelje^ivec ^ rujeta Oskar in v‘lr?a. ujemanj' Ajifl3 lir za Godbo na pihalai iz R jeta ^ c
Ob plačilu članarine “a We'Ko-Pertot 4.000 lir ter Danica^ up0 15.000 lir za Društvo s jencev.
Sanremski festival brez organizatorja
Do slavnega in vedno obrekovanega sanremskega festivala manjka toč-no štiri mesece, prireditev pa je ta trenutek zaradi sklepa deželnega sodišča, Vsaj iz strogo formalnega vidika, brez organizatorja. Ligurski TAR je namreč razveljavil sklep sanremske občine, ki le Adrianu Aragozziniju poverila organizacijo festivala za dobo 1989-90.
Vse se je pravzaprav začelo lani ob Aragozzinijevem imenovanju. Za isto mesto se je namreč potegoval tudi ranco Catulle, ki je že dvajset let manager Mikea Bongiorna. Občina je lani očitno »spregledala« Catullejev načrt za festival, vzrok za priziv na sodišču pa je nudila hujša pomanjklji-v°st: občina namreč ni posredovala utemeljitve, zakaj ni sprejela njegovega načrta. Priziv je sprožil postopek in sedanjo razsodbo. Dejanski razlog pa uci v zasnovi prireditve Sanremo in , ne World, katere prvi načrt je predložil Catulle, organizatorji festivala pa jo kasneje uresničili le z malenkostnimi spremembami, ne da bi mu to kakorkoli priznali.
Stvari so še posebno komplicirane glede na to, da je Aragozzini že izde-i in tudi sporočil javnosti načrt za rl^nji jubilejni festival, ki se naglo niiža. Lani se je hvalil, da je organizi-
ral festival v 35 dneh, zato mu Catulle že navrgel, da ima letos kar precej časa več. Birokratski iter pa terja drugačne ritme. Prav v teh dneh bi morala občina odobriti pravilnik, odborn-štvo za turizem pa bi moralo sprejeti sklep, da se festival seli iz gledališča Ariston na cvetlično tržnico, kjer bi parter lahko sprejel 6000 gledalcev, oder pa bi bil dovolj velik za predvideni orkester in pevce.
V duhu polemike se lanski organizator Aragozzini seveda odločno brani, saj je deželno sodišče v bistvu samo potrdilo, da občina ni nudila Ca-tulleu predvidene utemeljitve. Župan in odborniki bodo vložili priziv na državni svet, nesporno pa je, da je festival trenutno brez organizatorja in da je letošnja izvedba v resnici v božjih rokah, kljub temu da je bilo marsikaj že zasnovano in dogovorjeno. Stanja ne izboljšuje ugotovitev, da festival letos še nima uradnega sponsorja. Lanska Barilla namreč ne namerava podpreti te kljub vsemu navažnejše lahkoglasbene prireditve v Italiji. Op-tizem, s katerim je Aragozzini pretekli teden poročal o jubilejni izvedbi in njenih ambicijah, so nadomestile polemike, ki prav gotovo ne bodo prispevale nič h kvaliteti festivala.
Pollini navdušil z Beethovnom
Maurizio Pollini, ta trenutek najuglednejši pianist v Italiji in istočasno eden najbolj cenjenih izvajalcev na svetu, je v torek zvečer v Ferrari ponovno doži-Vel izjemen uspeh.
. Občinsko gledališče v Ferrari je bilo zaprto zadnji dve leti zaradi popravil nje letošnjo sezono zasnovalo še posebno skrbo. Posebno dobrodošla je bila oko odločitev The Chamber Orchestra of Europe, ki si je izbral Ferraro za mini sedež. Sicer je bila premišljena tudi Pollinijeva odločitev, da nastopa v errari, saj se zadnje čase sorazmerno malo pojavlja na italijanskih odrih in je njegov nastop postal izjemna priložnost, ki je ne velja zamuditi. Občin-mUJe Ponudil tri med najbolj znanimi sonatami Ludviga Van Beethovna: Opus sf- 3 v D-duru, Opus 13 v c-molu ali Patetica in Opus 106
Hamn
v B-duru ali
r nrnerklavier. Beethovnove skladbe so že nekaj let stalnica v Pollinijevem ^Pertoarju, prav pred kratkim pa je posnel zadnjih pet sonat, ki jih sedaj "Ponuja« tudi v živo. Njegove izvedbe teh klasikov klavirske literature so ved-0 zelo stroge, nikoli se ne oddaljijo od skladateljevih napotkov, do katerih je ollini vedno zelo pozoren, saj ne prezre niti najmanjšega odtenka.
sklad mitje čuka
jelka Cvelbar
Revije kot vzgojno sredstvo
Pred nami sta zadnji dve številki revije Otrok in družina. V septembrski nas pritegnejo naslovi: Prilagodimo vrtec in šolo otrokom, Skok čez plot ni nobena katastrofa, Otrok in nova ljubezen. Vsebina je torej vseskozi razgibana.
O vrtcu in šoli, ki sta za otroke prilagojena, piše znana strokovnjakinja Marja Strojin. Ta svari predvsem pred prezgodnjim prikazovanjem abstrahiranja. Po njenem mnenju s to metodo, ki je za otroke pretežavna, malčke predvsem odbijamo in jih ne spodbujamo k učenju. Tak način učenja, ki sloni na besednem področju, poudarja tudi socialno diferenciacijo učencev in na marsikaterega usodno vpliva v procesu izobraževanja.
Avtorica se zgraža tudi nad presenetljivo indiferentnostjo družbe ob akutnem problemu ogroženosti današnje generacije učencev in dijakov, katerih velik del životari na meji telesnega in duševnega zdravja; del, ki uspeva, pa se vzgaja v nezrele, moralno vprašljive osebnosti z nezdravo ambicioznostjo.
Besede, v katere se je vredno zamisliti tudi tokraj meje.
Iz rubrike Vprašanja in odgovori si lahko ustvarimo pogled na to, kako naj pristopimo v zvezi z otrokom na vprašanje pornografije, ki nas čedalje bolj obkroža. O temi piše dr. Martina Tomori.
O neuspešnosti prej marljivega otroka, ki je dobil novo učiteljico, se ukvarja psihologinja Marja Strojin.
Prof. Slavica Pogačnik-Toličič odgovarja na vprašanje o sožitju zdravih in prizadetih sorojencev. Zaradi teme, ki nam je najbližja, naj izpišemo glavni nasvet, ki ga strokovnjakinja daje staršem. Glavna potreba je potreba po ohranitvi duševnega zdravja! Duševno prizadet otrok je lahko ob razumevajoči in ljubeči vzgoji v družini tudi duševno zdrav otrok. Če od duševno prizadetega otrok zahtevamo več, kot je za to sposoben, ga močno »znevroti-ziramo«.
Globoko človeški je tudi zapis Tatjane Holy Kovačič: Moj otrok ni prizadet.
Anica Kos piše o Psihosocialnih obremenitvah in stresih pri delu z ljudmi. Razvija misli o obremenitvi v družbenih službah, kot so šolstvo, zdravstvo in socialna služba.
Dolgotrajne in ponavljajoče se čustvene obremenitve v takih poklicih povzročajo taka psihološka dogajanja, ki so lahko predvsem škodljiva za pripadnike teh poklicev, lahko pa tudi za porabnike teh služb. Za te psihološke procese se danes uporablja beseda izgorevanje. Ta prizadeva osebno dobro počutje pripadnikov teh poklicev in dobro počutje ljudi, s katerimi imajo opravka. Kaj nam je storiti proti takemu »izgorevanju«? Preberimo v prispevku.
Čeprav je zanimivih zapisov še veliko, nam prostor dopušča, da opozorimo le še na enega. Azra Kristančič piše 0 Komunikaciji in dogovarjanju. Članek je praktično uporaben tako za medsebojne verbalne stike v domačem krogu kot v javnosti.
Oktobrska številka revije Otrok in družina prinaša na naslovnici teme: nadarjeni otroci, če ni otroka in težka odločitev.
(foto Magajna)
Dr. Anica Kos se v prvem članku sprašuje, zakaj je šolski uspeh mnogih nadarjenih otrok in mladostnikov pod ravnijo njihovih sposobnosti?
Med drugim v obsežnem članku ugotavlja, kako je obstoječa šolska stvarnost za nadarjenega otroka nespodbudna in svetuje, kako izboljšati situacijo.
Tesno se navezuje na ta članek tudi izvajanje dr. Milice Bergant Ocenjevanje v osnovni šoli.
O pomembnem dogodku - vstopu v šolo beremo v prispevku Naš ciciban je že postal šolar, izpod peresa profesorice pedagogije Jane Božič-Širaj.
O ženskem alkoholizmu kot o posebnem pojavu piše specialistka klinične psihologije Slavica Česnik. Ker tak tip alkoholizma posredno ali celo neposredno najbolj prizadeva otroke, se je vredno poučiti tudi o mehanizmih, ki sprožijo ta pojav.
Obe številki seveda dopolnjujejo že vpeljane rubrike od otroške priloge, ki je vedno dovolj zanimiva in pestra, do Vprašanj in odgovorov, Nosečnost in prvi dnevi z novorojenčkom in drugih.
C
RAI 1
q'?n Aktualno: Uno mattina Nanizanka: Santa Barbara
Jutranji dnevnik Variete: Ci vediamo Vreme in dnevnik Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo
Dnevnik - tri minute Rubrika: Fantastico Bis Dok.: Kvarkov svet Aktualno: Primissima un pijanske kronike 17 ss pla(Jinska oddaja: Big! •	3 “ Parlamenta - vesti
Nanizanki: Santa Barbara, 19.10 E proibito bal-
19 4 lare
0 Almanah, vreme in
20.3n !n?vnik
hilm: Un uomo, una onna e un bambino ^ram., ZDA 1983, r. i?ck Richards, i. Martin I_heen, ^Blythe Danner)
Proza: I giganti della ®ontagna (Pirandello, r. Mauro Bolognini, i. Ire-
24.00	n PaPas' Flavio Bucci) ^ Dnevnik in Rubrika
opolnoči
U'35 Tenis
J0.30
10.40
1R55
12.05
13.30
14.00 14.10
15.00
15.30
16.00
18.05
22.10
22.20
Open de la Ville
14.15
15.00 Aktu zia
17.00 Kv" 17.; O.K
—-5eti
8-30 Nan valh
, ?°y
^ RAI 2_________________
7.00	Risanke
7.50 Film: Lldolo del ring (dram., Fr. 1948, r. Ale-xandre Esway, i. Yves Montand)
9.30	Renesančna Italija
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e ,
13.00	Dnevnik - gopodarstvo
14.15	Nanizanke: Capitol,
15.00	Tutti frutti, 15.45 Lassie
16.15	Iz parlamenta - vesti
16.20	Film: Ernesto il ribelle
(kom., Fr. 1937, r. Christian Jague, i. Fernandel)
17.55	Videocomic in šport
18.30	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	TV film: Una donna tut-ta sbagliata (biog., It. 1988, r. M. Severino, i. Ombretta Golli, 3. del)
22.05	Dnevnik - nocoj
22.15	Aktualno: Fino all’ulti-ma idea
23.00	Zabavna oddaja: Im-provvisando '89
23.45	Dnevnik, horoskop 0.15 Film: Pookie (dram.,
ZDA 1969, r. Alan Paku-la, i. Liza Minnelli)
tando domani, 11.20 Gosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: La piccola grande Neli
12.40	Otroška oddaja
13.40	Nad.: Sentieri .
14.50	Nanizanka: California
15.55	Nadaljevanka: La valle deipini
16.55	Nanizanka:	General
Hospital
18.00	Nadaljevanka: Febbre damore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Kviz: Telecomando
20.00	Nanizanka: Dragnet
20.30	Film: Notte d estate, con profilo greco, occhi a mandorla e odore di ba-silico (kom., It. 1986, r. Lina Wertmuller, i. Mi-chele Placido, Marian-gelaMelato)
22.25	Film: Come si distrugge la reputazione del piu grande agente segreto del mondo (kom., Fr. 1974, r. Philippe De Bro-ca, i. Jean Paul Belmon-do)
0.15 Film: Nebbia sul mare (dram., It. 1934, r. Paliero-Hinrich)
2.05	Nanizanka: Ironside
RAI 3_____________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - L articolo genuino, Il bel mangia-re, Vita degli animali
14.00	Deželne vesti
14.30	Šport: biljard - turnir Grand Prix in tenis -Open de la Ville
17.00	Risanke: Blob
17.15	Nanizanki: I mostri - La corsa dei Dragsters,
17.45	Vita da strega -Compagni di giochi
18.15	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby (ured. Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: Blob
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato
20.30	Dokumentarna odaja: Samarcanda (ured. Gio-vanni Mantovani in Michele Santoro)
21.55	Dnevnik nocoj
23.00	Variete: Fuori orario
23.50	Filmske novosti
24.00	Nočni dnevnik 0.20 Dok.: Pred 20 leti
ITALIA1_______________|
7.00	Risanke
8.30	Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon
12.30	Italijanske smešnice
12.35	Nanizanki: T.J. Hooker,
13.30	Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	Deejay Television
15.25	Italijanske smešnice
15.35	Aktualno: So to Speak
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanka: Arnold
18.35	Nanizanki:	A-Team,
19.301 Robinson
20.00	Risanka
20.30	Film: Karate Kid (pust., ZDA 1984, r. John G. Avildsen, i. Pat Morita, Ralph Macchio)
22.50	Variete: Televiggiu
23.50	Šport: Grand Prix
1.10	Nanizanka: L uomo da sei milioni di dollari
2.10	Deejay Television
OPEOH________________
10.30	Nadaljevanka: Signore e padrone
11.30	Igra: la spesa in vacanza
12.15	Nad.: Marcia nuziale
13.00	Variete: Sugar
15.00	Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-
[~4hT RTV Ljubljana 1
10.10	Mozaik. Šolska TV: Slovar arhitekture, 10.40 Uporabna umetnost,
11.10	izobraževalna oddaja Drobno gospodarstvo - Veliki in mali
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik. Šolska TV (pon.): Slovar arhitekture, 17.20 Uporabna umetnost, 17.50 Drobno gospodarstvo - Veliki in mali (2. del)
18.20	Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan, 18.40 ameriška nanizanka Pravljičar (zadnji del)
19!05 Risanka
19.15	TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Tednik
21.00	Nadaljevanka: Domovina (E. Reitz, r. Edagr Reitz, i. Marita Breuer, Dieter Schaad, 1. del)
23.00	Dnevnik in vreme
23.15	Komedija na slovenskem odru: Zgrabite Sganarela (Moliere, SLG Celje, 2. del)
[~^P| TV Koper_______________
13.30	TVD Novice
13.45	Nogomet - prvenstvo VB (ponovitev)
15.30	TVD Novice
15.45	Nočni boks (pon.)
16.30	Bezbol - prvenstvo Major League (pon.)
18.00	Rubrika: Pillole
18.15	Wrestling
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke Box
20.30	Rubrika: Mon-gol-fiera
21.45	TVD Novice
21.55	Nogomet - argentinsko prvenstvo (posnetki)
23.45	Nočni boks
24.30	Rubrika: Fish Eye
RTV Ljubljana 2
18.00	Studio Ljubljana
19.00	Izobr. oddaja: Alpski gorski gozd
19.30	Dnevnik in Premor
20.00	Žarišče
20.30	Mali koncert: Zagrebški solisti
20.40	Oči kritike, nato Mostovi
21.40	Goli z evropskih nogometnih igrišč
nes, 17.00 Cuore di pie-tra, 18.00 Ouattro donne in carriera
18.30	Dok.: Beyond 2000
19.30	Risanke
20.00	Variete: Benny Hill Show
20.30	Nanizanka:	Ouinta
dimensione
22.00	Ob filmu Indiana Jones e 1'ultima crgfiata
22.30	Film: La leggenda del rubino malese (pust., It. 1985, r. Anthony Dawson, i. Lee Van Cleef)
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Terre sconfinate
11.30	Rubrika: Ženska TV
12.30	Nadajevanka: Tris di cuore (i. Nay Latorraca, 1. del)
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clip clip
15.30	Kviz: Girogiromondo
16.00	Film: Il viaggio nel pas-sato (fant., ZDA 1979, r. George Fenady, i. Ray Milland)
18.00	Rubrika: Ženska TV
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Lo schiaccianoci (krim., VB 1982, r. A. Ka-
wadri, i. Joan Collins, Paul Nicholas)
22.20	Montreaux Jazz Festival 89: Van Morrison & Dallas Jazz Orchestra
24.00	Film: La grande rapina (krim., ZDA 1976, r. Mar-vin Chomsky, i. Carl Betz)
TELEFRIULI___________
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Medicinska rubrika
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Gente di Hollywood
15.00	Musič Box
17.15	Nad.: I ragazzi di cellu-loide, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o zdravstvu
20.30	Nadaljevanka: La piovra II (3. del)
22.00	Nanizanki: La famiglia Smith, 23.00 II grande te-atro del VVest
23.30	Dnevnik, 1.30 News
TELI 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Pot v svet; 8.40 Revival; 9.00 Črnske duhovne pesmi; 9.25 Beležka; 9.30 Zvočne kulise;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Protestne pesmi; 12.00 Po sledovih Inkov; 12.25 Melodije; 12.40 Madrigali in moteti Jacoba Gallusa; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918-1941; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Novembrski večer; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Govorimo angleško; 14.25 Glasba jug. narodov in narodnosti; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Big Band RTV Ljubljana; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Domače pesmi;
21.05	Literarni večer; 21.45 Melodije;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica;
23.05	Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30 19.00 Poročila-, 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem;
19.00	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade;
10.00	Dnevni pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti;
15.00	Ob treh popoldne, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie;
18.00	Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige;
20.00	Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Spominske slovesnosti ob dnevu mrtvih na Goriškem
Iz spomina na polpretekle dogodke črpati nauk za bodočnost
V številnih krajih na Goriškem so bile včeraj spominske slovesnosti ob dnevu mrtvih. Razmeroma ugodno vreme je omogočilo obisk na grobovih pokojnih sorodnikov, obisk izseljencev v domačem kraju, potrdilo vsebino prazniku, ki nas navaja k razmišljanju o duhovni povezanosti med generacijami, o stalno se ponavljajočih vprašanjih posameznika in človeštva. Ob dnevu mrtvih smo se poleg svojih umrlih družinskih članov spomnili tudi vseh, ki so zavestno dali svoje življenje za ideale svobode, za zmago pravice nad tiranijo, vseh, ki so umrli kot žrtve preganjanja, vseh, ki so umrli za posledicami nesmiselnih vojn.
Osrednja slovesnost je bila tudi letos na glavnem goriškem pokopališču, kjer so delegacije Generalnega konzulata SFRJ v Trstu, Slovenske kultur-no-gospodarske zveze, družbeno-poli-tičnih organizacij iz Nove Gorice s predsednikom Skupščine Občine Bev-čičem na čelu, pokrajinskega odbora združenja borcev VZPI-ANPI in ANED položile vence k grobnici padlih partizanov ter spomeniku, ki spominja na 26 padlih jugoslovanskih borcev.
Ob tej priložnosti sta po nastopu godbe na pihala iz Nove Gorice ter članov Gledališke skupine Gorica Laure Furlan in Iva Cotiča spregovorila Rudi Pavšič za SKGZ in Milovan Bres-san za ANED. Pavšič je opozoril na pomen ohranjanja in negovanja spomina na dogodke iz naše polpretekle zgodovine in iz njih črpati nauke za bodočnost. Milovan Bressan pa se je spomnil na grozote in številne žrtve, ki so značilnost vseh vojn, še posebno pa druge svetovne.
Ob spomeniku padlih jugoslovanskih borcev je po nagovoru predstavnika iz Nove Gorice in nastopu recitatorjev in godbe spregovoril še predstavnik VZPI-ANPI Silvino Poletto, ki je med drugim obžaloval odsotnost predstavnikov goriške Občine.
Včeraj zjutraj je bila spominska slovesnost tudi v Gonarsu. Pred polaganjem vencev na grobnico padlih borcev s strani Generalnega konzulata SFRJ v Trstu, Občine Gonars, družbe-no-političnih organizacij iz Nove Gorice, Pirana, Kopra, Izole in Vrhnike ter Slovenske kulturno-gospodarske zveze, je nekaj žalostink izvedla novogoriška godba na pihala, kulturni spored pa sta obogatila še recitatorja.
Slovesnosti s polaganjem vencev so bile včeraj malodane v vseh krajih na Goriškem. Tako v Števerjanu, Podgori, Štandrežu.
V	Podgori je bila krajevna sekcija VZPI, skupaj z rajonskim svetom in društvi pobudnik lepe slovesnosti, na kateri so z recitalom nastopili osnovnošolski otroci ter člani moškega pevskega zbora Andrej Paglavec.
V	Štandrežu so domačini, na pobudo sekcije VZPI in s sodelovanjem KD O. Župančič položili venec pred spominsko ploščo v domu A. Budala, nato pa je bila komemoracija pred spomenikom na glavnem trgu.
V	sovodenjski občini se je spored slovesnosti pričel s polaganjem ven-
cev v Rupi. Sledile so slovesnosti na Peči, v Sovodnjah, v Gabrjah in na Vrhu. Na Peči so zapeli pevci KD Skala, ki so zatem peli tudi v Sovodnjah in Gabrjah, skupaj s . Sovodenjskimi dekleti, medtem ko so na Vrhu za priložnostno pesem poskrbeli domačini. Povsod so pred spomenike položili vence občinske uprave, zveze borcev in društev. Taborniki so poskrbeli za častno stražo. V Sovodnjah, Gabrjah in na Vrhu se je spominu padlih poklonila tudi delegacija generalnega konzulata SFRJ, na Vrhu pa tudi delegacija Slovenske skupnosti.
Spominske slovesnosti v vaseh do-berdobske občine so se pričele s komemoracijo padlih avstrijskih in itali-
janskih vojakov, na pokopališču v Jamljah, oziroma pred obeležjem pr' Bonetih, nadaljevale pa v Dolu, na Poljanah in v Doberdobu ter Jamljah. Slovesnosti je pripravila občinska uprava v sodelovanju z združenjem VZPI-ANPI ter kulturnimi društvi in organizacijami. V Doberdobu in Jamljah je venec pred spomenik v narodnoosvobodilni vojni padlim krajanom položil tudi vicekonzul SFRJ v Trstu Benko.
V nekaterih drugih krajih na Goriškem in na Tržiškem so bile komemoracije že v ponedeljek in torek.
Na slikah: včerajšnja slovesnost v Gonarsu (foto Pavšič) in na noriškem glavnem pokopališču (foto Čubej).
Interna mobilnost za osebje razlog zmede med svetovalci
Občinski svetovalci so na ponedeljkovi seji vzeli v pretres dokaj zapleteno vprašanje in šele po daljši razpravi osvojili predlog odbora. Občinski odbor je namreč predlagal spremembo, oziroma dopolnitev kriterijev za izvajanje tako imenovane interne mobilnosti v smislu čl. št. 10, ki jo predvideva predzadnja kolektivna delovna pogodba. Interna mobilnost pomeni, da lahko Občina ali druga ustanova brez
Novi prispevki za spomenik deportirancem
Združenje bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih nam je te dni posredovalo nov seznam darovalcev v Sklad za postavitev spomenika deportirancem, ki se gradi pred železniško postajo v Gorici in ki ga bodo predvidoma odkrili spomladi.
V sklad so prispevali: udeleženci praznika kostanja in udeleženci -družabnosti ob jubileju A. Štekar-ja 760 tisoč lir, Slovensko planinsko društvo 100 tisoč lir, Emma Stoppari 20 tisoč lir, Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem 300 tisoč lir, Vilma Bregant 100 tisoč lir, Flavia Marchi 100 tisoč lir, Romana Nanut 100 tisoč lir, Mirko Klanjšček 450 tisoč lir, Luigi Pillon 500 tisoč lir, Avgust Štekar 500 tisoč lir.
razpisa javnega natečaja zapolni prosta delovna mesta s prerazporeditvijo osebja. Čemu je bilo potrebno menjati kriterije? Pred nedavnim so na ta način imenovali glavnega inženirja, glavnega računovodjo in ravnatelja doma za ostarele A. Culot pri Ločniku. Interna mobilnost je na podlagi prejšnjega sklepa veljala le za vodilne funkcionarje, po novem pa bodo tak način reševanja personala raztegnili na vsa delovna mesta. Predlog je med svetovalci povzročil precejšnjo zmedo. Večina svetovalcev je le proti koncu daljše razprave in številnih posegov-razumela do potankosti bistvo vprašanja.
V nadaljevanju seje je bil zatem govor o posegih za odpravo in preprečevanje škode, ki jo povzroča hudournik Koren. S sklepom se je Občina odpovedala izvedbi del za sanacijo struge v spodnjem toku hudournika in zadevo prepustila Deželi. Večina svetovalcev (komunisti, liberalci in predstavnik zelenih so bili proti) je podprla predlog. Utrditev bregov je v bližini izliva v Sočo postala nujno potrebna zaradi pogostih poplav.
Koren je pred petimi leti (v noči med 16. in 17. oktobrom) povzročil nemalo škode v severnem delu mesta. Ponovna poplava je nastopila leta 1987, nekoliko manjša pa še avgusta lani. V vseh teh letih ni goriška občinska uprava poskrbela za ureditev in razširitev struge. V razpravi o tej problematiki sta med drugimi sodelovala zeleni Fiorelli in komunist Busolini, ki sta očitala upraviteljem, da v štirih letih niso uporabili poldruge milijarde lir, ki jo je dala na razpolago Dežela.
praznični dan... ...dan nakupov.
Pričakujemo vas na aperitiv!
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
F. Preschern
Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aguileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE
GORICA - Ul. Vittorio Venelo 137 - tel. 532424
KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/790074
Deželna odbornica Lambertijeva na obisku na Občini v Sovodnjah
Deželna odbornica za socialno skrbstvo, Paolina Mattioli Lamberti, ki pri-ada socialistični stranki, je v torek ila na obisku pri upraviteljih sovodenj ske občine, kjer jo je sprejel župan Vid Primožič s sodelavci. Predstavnici deželne vlade so sovodenj ski upravitelji orisali načrt za gradnjo večnamenskega socialnega centra in prosili za pomoč Dežele pri reševanju finančne konstrukcije za omenjeni načrt. Varčevalni ukrepi vlade so namreč prav te dni povzročili zamrznitev, do nadalnjega, izdajanje posojil s strani Zavoda Cassa depositi e prestiti v Rimu.
Lambertijeva, ki jo je spremljal glavni ravnatelj odborništva dr. Palmi-eri, je obljubila, da bodo nekaj sred-
stev skušali zagotoviti s proračunom prihodnjega leta, ali najkasneje leta 1991. Pri razporeditvi sredstev morajo namreč, spričo predvidenega krčenja dohodkov Dežele, upoštevati prednostno lestvico posegov.
Srečanje s predstavnico deželne vlade so upravitelji sovodenjske občine izkoristili nadalje za izmenjavo mnenj glede začetka izvajanja reorganizacije socialne pomoči in glede reševanja nekaterih zelo konkretnih vprašanj, ki se postavljajo z vso nujo, saj se predvideva da bodo dejavnosti že po novem letu organizirane v smislu deželnega načrta.
Na sliki (foto Čubej) deželna odbornica Lambertijeva v pogovoru z upravitelji v Sovodnjah.
Z avtomobilom silovito trčil v zid ob Ulici Duca d’Aosta
Za 43-letnega VValterja di Benedetta iz Tavagnacca pri Vidmu se je nočni skok do Gorice in preko meje, do najbližje bencinske črpalke, končal precej nenadejano. Di Benedetto je na zdravljenju v goriški splošni bolnišnici zaradi številnih, vendar lažjih telesnih poškodb, avtomobil alfa 164 pa je "zrel" samo še za odpad.
Nekaj po 3. uri zjutraj, v noči od torka na sredo, je stanovalce spodnjega dela Ulice Duca dAosta, blizu križišča z Ulico Di Manzano, prebudil močan ropot. Kaj kmalu so ugotovili, da gre za prometno nesrečo in poklicali reševalce. Di Benedetto, ki je pripeljal po Ulici Di Manzano, namenjen proti središču mesta, je silovito trčil v zid na desni strani ceste. Voznik je utrpel le lažje poškodbe in so ga pridržali teden dni na zdravljenju, pac pa je v nesreči nastala velika gmotna škoda.
Nesreča na lovu
Na zdravljenju v goriški splošni bolnišnici so pridržali 70-letnega Giuseppeja Ballabena iz Fare zaradi precej težke poškodbe na levi nogi. Balla-ben, ki je še zmeraj član zelene bra-
tovščine se je sam obstrelil. Na mokri travi mu je spodrsnilo in pri padcu se je dvocevka sprožila. Ranjenemu lovcu so takoj priskočili na pomoč prijatelji ter ga z zasebnim vozilom prepeljali v bolnišnico. Zdravil se bo dva meseca.
izleti
Sekcija VZPI Doberdob in upokojenci iz Doberdoba prirejajo v soboto, 18. novembra, enodnevni izlet v Begunje, Kranj in na Brezje. Vpisovanje in podrobnejše informacije pri Mili, do vključno 10. novembra.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da je še nekaj prostih mest za martinovanje v Kanalu. Prijave danes, 2. novembra, na sedežu društva in pri poverjenikih.
Družba se dobi jutri, 3. novembra, ob
20. uri pri Dani v Štandrežu.
Zveza slovenskih kulturnih društev
bo priredila tečaj aerobike in joge. Pojasnila in prijave v pisarni Kulturnega doma (tel. 33288) ter na sedežu ZSKD (tel. 531495).
»Camille Claudel« za uvod v novo sezono Kinoateljeja
S francoskim filmom »Camille Claudel« režiserja Bruna Nuyttena se bo drevi ob 20.30 v goriškem Kulturne® 'domu začela letošnja sezona Kinoateljeja, ki se obeta dokaj bogata in zanimiva s filmskimi predstavami. Teh bo namreč petindvajest in bodo v glav-nem predstavljale izbor najboljših del. ki so bila predstavljena na festivalih v Berlinu, Benetkah in Cannesu.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 22. do 28. oktobra 1989.	.
Rodili so se: Philip Baudains, Manne Totolo, Stefania Marcelini, Alexande VVilliam Cocco, Luca Argano.
Umrli so: 90-letna upokojenka Mari Cristina Reja vdova Marini, 82-letni up0^ kojenc Giuseppe Bizaj, 86-letna upok° jenka Matilde Corsi vdova Marostic ’ 83-letni upokojenec Mario Krohnje, ° letna upokojenka Rosalia Ogric vdo Dornik, 80-letna upokojenka Maria k-pan, 66-letni upokojenec Lorenzo Me® hino, 66-letni upokojenec Bruno PraIG0_ li, 90-letna upokojenka Irma Samer vd va Berardi, 80-letni upokojenec Mah Casalotti, 72-letni upokojenec Gino M. retti, 79-lefni upokojenec Edoardo Cre ti, 77-letni upokojenec Callisto Fonz ' 81-letna upokojenka Zelmira Maurenc tv 80-letna upokojenka Pia Devetta, 81-na upokojenka Amelia Cristin v°o Furlan, 69-letni upokojenec Luigi \ 10 J 76-letna upokojenka Stefania Petre vdova Princi, 64-letna upokojenka Er nia Perco vdova Cosmini, 61-letni up kojenec Luciano Ersettig, 86-letna V kojenka Marija Mikulus vdova G ra v
Oklici: karabinjer Roberto Cozzut delavka Rita Dragonetto.	,	jp
Poroke: karabinjer Nicola Spad c psihologinja Graciela Colosia, 9°s jra Paolo Colovatti in blagajničarka San ,p Bello, trgovec Maurizio Ouattrocc farmacistka Annarosa Palmerini.
kino
Gorica	22.oo
CORSO Danes zaprto. Jutri 173 »Black rain« (Pioggia sporca).
VERDI 17.15-22.00 »Batman«.	30.
VITTORIA Danes zaprto. JutnnVedah 22.00 »Colpo di sesso«. PreP° mladini pod 18. letom.
Tržič	, nes e
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Indiana J
1'ultima crociata«.	msK^
TEATRO COMUNALE - OBČEN fa(. GLEDALIŠČE 18.00-22.00 »Che to io per meri tare guesto?«
Nova Gorica	.]]hezen v
SOČA - Nova Gorica 18.00 s0nca“' Minusu«. Ob 20. uri »Cesars arnb° „	, on nO »Ran
SVOBODA - Šempeter zu.uu
Ob zaključku letošnjega štiriindvajsetega Borštnikovega srečanja v Mariboru
Izjemna uprizoritvena čistost slovenskih teatrov ob poudarkih igralčeve vsestranske ustvarjalnosti
Srečanja je konec, živelo Srečanje! Nagrade so Podeljene, Borštnikov prstan tudi, predstave odigra-ne' občinstvo je kot po navadi dodobra zgulilo se-deže v mariborskem gledališču. Skratka, vse kot 'nora biti, čeprav se v enajstdnevnem dogajanju in njegovem epilogu skriva še marsikaj, kar bo treba Podčrtati ali vsaj nakazati.
Začnimo pri koncu. Ob nagradah ostane vedno «do z dolgim nosom. V desetih letih, tolikšno je pač 'ozdobje od kar sledimo Borštnikovemu srečanju, sm° si samo enkrat dovolili podvomiti v »pravičnost« odločitev žirije, a zaradi tega nikakor nismo Podvomili v njeno dobro vero in poštenost. Nikakor! ‘oko je tudi tokrat, ko menimo, da je Slovensko stalno gledališče iz Trsta dobilo premajhno priznanje za tisto, kar je na letošnjem mariborskem Srečanju pokazalo. S tem ne mislimo, da je kaj narobe z Jovanovičevo igro »Zid, jezero« in niti nas ne daje novi jaška strast, če trdimo, da sta bili Lepa Vida in Striček Vanja zmagoviti predstavi popolnoma enakovredni. Šlo je za tri izenačene kreacije, vsaka s Sv°jo poetiko in videnjem, vsaka s svojimi prednos-!/fii 'n sploh ni jasno, kako da ni bilo podeljeno Stričku Vanji niti eno priznanje, ko pa vemo, da gre Zq vrhunsko in v marsikaterem smislu inovativno Hiedanje na dolgočasen tekst A. P. Čehova...
. O Borštnikovem srečanju je iz leta v leto zapisanih mnogo besed. Veliko je negativnih, prav toliko ln gotovo še več je pozitivnih mnenj. Prepričani s.m°, da je mariborski festival potreben in uteme-!en že s samo udeležbo občinstva (kar 17.680 udele-Zencev na raznih prireditvah in uprizoritvah). Jas-n°' da publika ni zanemarljiv element. BS pa se
utemeljuje še samo po sebi s svojo ponudbo predstav, najboljših, čeprav filtriranih s selektorjevim okusom, iz prejšnje sezone slovenske gledališke ustvarjalnosti. Mogoče bi bilo treba zares poskrbeti za večdnevno bivanje igralcev v Mariboru, a za to so potrebna velika sredstva in česa takega si ne morejo privoščiti niti veliki filmski festivali, ki tako rekoč plavajo v denarju, morebiti bi kazalo posvečati več pozornosti debatnim uram ali srečanjem ustvarjalcev z občinstvom itd. Vsekakor pa mislimo, da
mora biti Borštnikovo srečanje tekmovalnega značaja, saj ima tekma vedno neko posebno draž in če je že toliko govorjenja o odpiranju na Zahod, naj vendarle ostane tisto, kar ima Zahod na vsakem koraku in v vsakem hipu — tekmovanja. A to razmišljanje ni posebno tehtno. Raje še nekaj o letošnji umetniški podobi mariborskega Srečanja.
Vsak selektor ima seveda pravico, da po svojem okusu in svojih kriterijih odbere glavni festivalski spored. Nikogar ne bo povsem zadovoljil, vedno se bo našla luknja, pomanjkljivost, slabost, a s tem se je treba sprijazniti. Kljub vsemu pa se nam zdi, da je bilo letošnje Borštnikovo srečanje po umetniškem videzu neizenačeno, saj so bile na eni strani tri vrhunske predstave (Zid, jezero, Lepa Vida in Striček Vanja), na drugi pa solidne, a nič več kot solidne uprizoritve. Pogrešali smo tudi kako bolj radoživo predstavo, ki bi vzbujala smeh in veselje, saj ni rečeno, da moramo biti vedno žalostni, resni, filozofsko razmišljujoči, poglobljeni. Kar je še najbolj poudarjeno sililo v ospredje, je bila dramaturška oziroma inscenacijska čistost domala vseh uprizoritev, v katerih je prihajal v ospredje igralec s podčrtanim deležem tudi v najbolj miniaturnih vlogah. Ta uprizoritvena skrb je ena največjih prednosti slovenskega gledališča, ki si lahko privošči neuspele predstave, a nikakor ni mogoče reči, da ne bi bile tudi take dobro pripravljene. S tem vtisom smo zapuščali Maribor in Borštnikovo srečanje, ki se že takoj, brez predaha, pripravlja na obhajanje petindvajsetletnice, ki bo prihodnje leto.
MARIJ ČUK
Srečanje z igralci
Medtem ko so se v ponedeljek popoldne v Mariboru pripravljali na slovesen zaključek letošnjega Borštnikovega srečanja s podeljevanjem nagrad in priznanj, je v Svečini potekalo srečanje v okviru dneva igralca. Borštni-kovcem ga je pripravilo domače kulturno društvo Jože Stupnik. Udeležence je pozdravila Franja Mauko, nato je sledil program z nastopom otrok in noneta.
Ljubeznivim gostiteljem se je oddolžil dobitnik Borštnikovega prstana Danilo Benedičič, nekaj pesmi v angleščini (predvsem na čast ameriškim gostom) je zapela znana pevka Alenka Pinterič.
Tako lepo in prijetno je bilo, da bi se bila vsa družabnost s petjem, recitacijami, pa z nazdravljanjem temu in onemu, še nadaljevala, da se ni gledališčnikom mudilo nazaj v Maribor; predvsem seveda Benedičiču, pa tudi našemu Marjanu Kravosu, ki je bil tudi med nagrajenci. Ganjeni, močno hvaležni gostoljubnim članom društva in ostalim vaščanom, smo odhajali iz Svečine proti Mariboru, nato pa še naprej proti Trstu, v prepričanju, da je bil ta "piknik" lepo, predvsem pa pomembno dopolnilo vsemu, kar se je v okviru vsakoletnega Borštnikovega srečanja gledališč odvijalo v Mariboru.
NEVA LUKEŠ
Satirično kazalište Jazavac z delom Gospoda in tovariši
"'»Urit
kon.pT10 kazalište Jazavac iz Zagreba bo v soboto, 4. novembra, gostovalo v Kulturnem domu v Trstu. Predstavilo bo diio Gospoda in tovariši Fadila Hadžiča v režiji Georgija Para. Na sliki: posnetek s predstave, ki jo zagrebško
gledališče uprizarja že od sezone 1984/85.
V premičnem paviljonu na Borznem trgu v Trstu
Piccottijeve »neonske slike« za reklamo zadrugi Bonawentura
V premičnem paviljonu na Borznem trgu, kjer se bodo v kratkem predstavile tudi slovenske kulturne ustanove, reklamizirajo v teh dneh kulturno zadrugo Bonavventura, o kateri smo svoj-čas dokaj obširno poročali. Tržaški Bo-nawenture, ki so okrog sebe zbrali sto podpornikov — vsak od njih je prispeval milijon lir za prenovitev kinodvorane Aldebaran — so skoraj leto dni manjkali v naših vsakodnevnih zapisih. V zadnjem letu so namreč sporočili malokatero vest, so pa pridno delali in pripravljali novo večnamensko kulturno središče, kakršno si dober del Tržačanov že več let želi in v katerem bodo lahko zaživele najsodobnejše umetniške zvrsti, od plesa in glasbe, do filma in fotografije, literature itd.
Svojo reklamno akcijo, s katero želijo privabiti še več podpornikov in torej "delničarjev" novega kulturnega središča, so podprli z zanimivo razstavo enega od ustanovnih članov zadruge Bonawentura. Cesare Piccotti, ki je tudi med organizatorji Cappelle Un-derground, je dal na ogled svoje "neonske slike", ki jih je lani v tem času razstavljal v prestižni beneški galeriji Al cavallino.
»Neonizzati« je naslov te nenavadne razstave, ki z igro fotografije in neonskih luči predstavlja serijo portretov znanih kulturnih osebnosti, filmskih igralcev in režiserjev ter pisateljev. V umetnikovi domišljiji je korak od Kafke do Orsona VVellesa, od Marlene Di-etrich do Bertolta Brechta zelo kratek. Gre namreč za vizualno konkretizacijo neke osebne mitologije, nekega oseb-
nega racionalno-iracionalnega sveta, ki ga sestavljajo zelo različni kulturni elementi: strastna domišljija Franza Kafke, ki se (v mladosti) ne odpoveduje svojim najbolj drznim željam (Piccotti citira njegovo "sanjo" o Indijancu); nevarna, hladna čutnost "angelske" Marlene; humanistična revolucionarnost prezirnega Brechta ...
Značilnosti svojih ljubljenih "malikov" Piccotti podčrtuje z uporabo raznobarvnih neonskih svetlobnih cevi, ki na črnobeli fotografiji poudarjajo poteze in izraz obraza. Prav neonska luč pa jih povrne v tisti bogat domišljijski svet, iz katerega jih je "ugrabil" Piccotti.
Razstava (in načrt o kulturnem središču zadruge Bonawentura) bo na ogled na Borznem trgu še do 5. novembra ob urnikih trgovin, (bg)
Uspel koncert orkestra Slovenicum
Komorni orkester Slovenicum, ki ga sestavljajo člani orkestra Slovenske filharmonije, je ob otvoritvi mednarodnega kongresa EUCEPA v organizaciji Cankarjevega doma (kongresni turizem) izvedel v začetku tedna zelo uspel koncert v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Dirigiral je Oliviero Lacag-nina iz La Spezie. Izvedena so bila dela Cimarose (solist Drago Golob, oboa), Handla in Lacagnine (skladbo je posvetil prav orkestru Slovenicum).
Miran Koš in Klavdij T v sežanski kn
^Sežanska Kosovelov
na]bli-H|S 1posebno ski v slovenski zal
fcasraasi.’
s&SS&ss
SS‘ra|‘
kem de,” ”le3°v
fclV-^ev
kar.9lasbo obogati
v sežanltVitev Kož bo	kniižni,
stava „ t iutri ob kniiin? Klavdiji
bra.(am)na0gled'
Pri Mladinski knjigi izšle zbirke pravljic in pesmic
Privlačne knjige za najmlajše bralce
Mladinska knjiga je ob začetku no-	/J ~ 1	v,
2ga šolskega leta izdala celo vrsto	BX ^
ijig za najmlajše. Zbirka Čebelica, ki	\Jr~A ^ ®	f * i	A	«\
urni a Niko f^rafpnanpr cp ip takn	JMJt	J f	•	i w	m Maria Duričkovi
Mladinska knjiga je ob začetku novega šolskega leta izdala celo vrsto knjig za najmlajše. Zbirka Čebelica, ki jo ureja Niko Grafenauer, se je tako obogatila za devet novih knjižic pravljic. Nekatere so izvzete iz ljudskih izročil, druge so izpod peresa slovenskih in tujih mladinskih pisateljev. V zbirki sta tako albanska ljudska pravljica Kdo se je ustrašil in letonska ljudska pravljica Miza v gozdu, pa še zbirka slovenskih ljudskih pesmic Tujčica Mavčica. Franjo Frančič je za otroke napisal Male pravljice; iz domišljije Polonce Kovač sta se porodili pravljici o občutljivi kozi in občutljivi veverici; Alenka Glazer je napisala pravljico z naslovom Dežniki; iz zapuščine pred kratkim umrlega mladinskega pisatelja Manka Golarja je zbirka pesmi z naslovom Polžek je zaklenil hiško. V zbirki sta še pravljica urugvajskega pesnika in pisatelja Ho-racia Ouiroge Lena Čebelica in Pisana žoga Venceslava Winklerja.
V zbirki Cicibanov vrtiljak je izšla pravljica Leopolda Suhadolčana Piko dinozaver, ki ga je ilustrirala Marjanca Jemec-Božič. To je zgodba o dečku Benjaminu, ki ni imel — kot vsi drugi dečki psa, pač pa je lepega dne za vogalom stolpnice našel rumenega dinozavra. »Zivalica«, ki ji je dal ime Piko, mu je povzročila nemalo pregla-
vic, naposled pa je vendarle dobil zanjo pravo mesto... Boj v omari je naslov zbirki glasbenih igric, ki jih je napisala Jana Milčinski, ilustriral Daniel Demšar, uglasbil pa znani slovenski glasbeni pedagog Borut Lesjak. Knjiga iz zbirke Murenček vsebuje osem igric (o piščančku, Čivku, o semaforju, o butalskem policaju in Ce-fizlju in druge), ki bi jih lahko učenci uprizorili ob zaključnih šolskih prireditvah ali pa ob drugih podobnih priložnostih. Prav glasbeni vložki dajejo pravljicam-igricam poseben čar in pri-
Maria Duričkova
vlačnost, zaradi česar je predvideti, da bo zbirka požela med najmanjšimi bralci in med učitelji lep uspeh.
Prav tako zanimiva bo gotovo tudi pesmarica otroških ljudskih in ponarodelih pesmi z naslovom Cicido. Pesmi (skupno dvajset) je izbrala in ilustrirala Marija Vogelnik glasbeno pa je pesmi zapisal in dodal akorde za kitaro Gregor Strniša. Knjiga je izšla v zbirki Cicibanov vrtiljak v 11 tisoč izvodih.
V zbirki Zlata ptica je izšla knjiga pravljic Donavska kraljica slovaške
pisateljice Marie Duričkove. Knjiga predstavlja izbor iz dveh pravljičnih knjig te avtorice, v katerih je zbrano in avtorsko preoblikovano pravljično in zgodovinsko izročilo, kakršno se je ohranilo v zapisih in živo med ljudmi. V obeh knjigah (Donavski krajici, kot je naslov zbirki, ki je izšla pri Mladinski knjigi, in Prešporskem zvonu) se srečujemo s pravljicami in pripovedkami, ki jih označujejo motivi in življenjske izkušnje ljudi s podbrežja Donave, bodisi da so to bratislavski meščani ali pa okoliški kmetje.
V povratnih srečanjih 2. kola v treh evropskih nogometnih pokalih
Zmagoslavje Italijanov
REAL MADRID - MILAN	1:0 (1:0)
STRELEC: Butragueno v 47'.
REAL MADRID: Buyo, J. Llorente, Gordillo (v 48' Aldana), Sanchis, Hierro, Ruggeri, Butragueno, Michel, Sanchez, Martin Vasguez (v 37' P. Llorente), Chen-do.
MILAN: G. Galli, Tassotti, Maldini, Colombo (v 67’ Massaro), Costacurta, Ba-resi, Donadoni, Rijkaard, Van Basten, Ancelotti, Evani (v 60' Fuser).
SODNIK: Vautrot (Fr.); GLEDALCEV: 93 tisoč.
MADRID — Igralci Reala so napovedovali boj od prve do zadnje minute, da bi nadoknadili dva gola zaostanka s prve tekme. Milan pa je kmalu ukrotil želje Špancev, mirno in brez vsakršnega tveganja nadzoroval tekmo, imel žogo dalj časa v posesti in ni reagiral na provokacije in grobosti gostiteljev, ki so od sredine drugega polčasa zaradi izključitve Sanchiza igrali v desetih, Llorente pa je imel obvezano ramo in je bil na igrišču le pro forma. Zadetek je padel v podaljšku prvega polčasa po edini napaki Milanove obrambe, sicer je bil vratar Galli brezposeln. Tudi Milan v napadu ni bil kdove kako nevaren, a njegova uvrstitev v četrtfinale je čista in nesporna.
SAMPDORIA - BORUSSIA 2:0 (0:0)
STRELEC: Vialli v 74’ (11-metrovka) in v 87'
SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini, Sal-sano (v 89' Invernizzi), Pari, Vierchovvod, Pellegrini, Lombardo, Cerezo, Vialli, Mancini, Dossena (v 55' Victor).
BORUSSIA: De Beer, Lusch, Kutovvski, Kroth (v 74' Schulz), Helmer, McLeod, Moller, Zorc, Wegmann (v 74' Driller), Rummenigge, Mili.
Nova afera okrog Maradone
Okrog Maradone je nastala nova afera. Nepokornega argentinskega asa je društvo pred tekmo z Wettin-genom suspendiralo, ker dva dni ni treniral in se je pojavil v slačilnici le malo pred pričetkom včerajšnjega srečanja. Maradona groženj društva, da bo po znanih poletnih zapletih odslej z njim postopalo bolj strogo, očitno ni jemal resno, zdaj pa pravi, da ga društvo bojkotira, češ da so bili o njegovem izostanku obveščeni. Zakaj pa ga ni bilo? Kajpak, imel je rojstni dan, nato je moral pospremiti družico in otroke na letališče za odhod v Argentino...
SODNIK: Van Langenhove (Bel.); GLEDALCEV: približno 35 tisoč.
GENOVA Sampdoria je imela precej sreče in izid veča dejanske zasluge Genovežanov. Gostje so po razpletu s prve tekme (1:1) po pričakovanjih napadali. V 16' sta Pari in Cerezo v zaporedju odbila žogo na gol črti, Mili pa je v 32' zadel vratnico. Obdobje »navdihnjenos-ti« domiselnih Mancinija in Viallija med 71. in 87. minuto je omogočilo zmago gostiteljem. Vialli je najprej mojstrsko izvedel naj strožjo kazen za nesporen prekršek, ki si ga je sam izbojeval, vdru-gič pa je spretno ukanil vratarja z neposredne razdalje.
PARTIZAN - GRONINGEN 3:1 (1:0)
STRELCI: Djurovski v 15', Tencaat v 80', Milojevič v 83', Djurdjevič v 90'.
PARTIZAN: Omerovič , Stanojkovič, Jeftič, Spasič, Petrič, Kljajevič, Milorad Bajovič, Milojevič, Ščepovič, Djurovski, Bogdanovič.
GRONINGEN: Lodevvijks, Kovermans, Boekweg, Wilson, Koorman, Van Dijk, Sinkgraven, Roosien, Meyer, Tencaat, Eykelkamp.
SODNIK: Tritschler (ZRN); GLEDALCEV: približno 50 tisoč.
BEOGRAD — To ni bila tekma za tiste, ki imajo slabe živce. Še 10 minut pred krajem so bili Beograjčani praktično izločeni, v teh zadnjih minutah pa so dosegli dva gola in jih še nekaj zapravili. Treba pa povedati, da jim je bila sreča naklonjena, saj so Nizozemci imeli vrsto priložnosti, ki jih niso znali izkoristiti, tako da so se Beograjčani odkupili šele proti koncu.
NAPOLI - VVETTINGEN	2:1 (0:1)
STRELCI: Bertelsen v 13’, Baroni v 47', Mauro v 74'
NAPOLI: Giuliani, Ferrara, Corradini, Crippa (v 46’ Careca, v 80' Bigliardi), Alemao, Baroni, Fusi, De Napoli, Zola, Mauro, Carnevale.
VVETTINGEN: Stiel, Heldmann, Germanu, Schepull, Rueda, Kundert, Hauser-man (v 79' Romano), Bertelsen, Lobman, Svensson, Corneliusson (v 65' Jacobacci).
SODNIK: Azpardi (Malta); GLEDALCEV: 50 tisoč.
NEAPELJ — Napoli se z uvrstitvijo v osmino finala na račun požrtvovalnih Švicarjev ne bo mogel kdove kako pohvaliti, saj jo je dosegel za las.
Neapeljčani so v prvem polčasu igrali tudi brez Carece, kar se je v napadu zelo poznalo, gostje pa so po kotu nepričakovano povedli, nato so v protinapadu dvakrat streljali mimo popolnoma praznih vrat. V drugem polčasu je z brazilskim napadalcem Napoli povečal svoj pritisk ter izenačil, odločilni gol pa je Mauro
dosegel po enajstmetrovki za dokaj sporen, predvsem pa nepotreben prekršek. Po tekmi so gostje ostro napadali malteškega sodnika, češ da je bil pristranski, kvalifikacijo pa so si le zapravili sami.
SOCHAUX - FIORENTINA 1:1 (1:1)
STRELCA: Buso v 32', Laurey v 36'
SOCHAUK: Rousset, Croci, Thy (v 74' Morin), Silvestre (v 42’ Oudjani), Hadži-begič, Lucas, Carrasco, Laurey, Lada, Henry, Thomas.
FIORENTINA: Landucci, Pioli, Volpe-cina, Iachini (v 60’ Kubik), Pin, Faccenda, Battistini, Dunga, Buso, Baggio, Di Chia-ra (v 87’ Dertycia).
SODNIK: Sladren (Šp.); GLEDALCEV: 17.500.
SOCHAUK — Potem ko je sodnik že po štirih minutah izključil Faccendo zaradi prekrška nad nasprotnikom, je kazalo, da je usoda Baggia in tovarišev zapečatena. Z izredno zagrizenostjo pa je Fio-rentina odbijala napade domačih, celo prva povedla in nato, po izenačenju, uspešno branila izid do konca. Trener Soc-hauxa Takač je priznal, da je uspeh Fio-rentine zaslužen, vendar je pripomnil, da se je pri njih poznala odsotnost Baždare-viča, a Carrasco ni dal pričakovanega doprinosa. Pred tekmo je prišlo do inci-detov med policijo in navijači Fiorenti-ne, ki niso hoteli na prepolno in tudi neprimerno tribuno, vsaj glede na ceno vstopnice (25.000 lir).
JUVENTUS - PARIŠ ST. GERMAIN
2:1 (1:1)
STRELCI: Galia v 26', Bravo v 29', Di Bosser v 82' (avtogol)
JUVENTUS: Tacconi, Napoli, De Agostini, Galia, Bonetti, Fortunato, Alej-nikov (v 39' Bruno), Barros (v 83' Alessio), Zavarov, Marocchi, Schillaci.
PARIŠ ST. GERMAIN: Bats, Tanasi, Bosser, Sene, Jeannol (v 41' Bibard), Charbonnier, Bravo, Perez, Vujovič (v 82’ Simba), Susič, Calderon.
SODNIK: Courtney (Angl.); GLEDALCEV: 40 tisoč.
TURIN — V Juventusovem taboru so takoj po tekmi že imeli v mislih nedeljsko prvenstveno srečanje z Milanom. »Upajmo, da bodo Milančani izmučeni in da se jim bodo poznale posledice (udarcev) po borbi z Realom,« je menil Galia. V bistvu je Juventus preživel le dvajset minut strahu, potem ko so Parižani izenačili, v drugem polčasu pa so se stvari obrnile na bolje, saj so gostom (njihova poprečna starost je več kot 30 let) začele pojemati moči. Proti vsakemu pričakovanju so bili zadovoljni tudi v taboru gostov. Predsednik Borelli je celo potolažil trenerja Iviča, ki naj bi po nekaterih go-
POKAL PRVAKOV			
Osmina finala	1. tekma	2. tekma	Kval.
Malines (Bel.) - Malmoe (Šve.)	0:0	4:1	Malines
Aek Atene (Gr.) - Marseille (Fr.)	0:2	1:1	Marseille
Sredets (Bol.) - Sparta Praga (ČSSR)	2:2	3:0	Sredets
Real Madrid (Šp.) - Milan (It.)	0:2	1:0	Milan
Tirol Innsbruck (Av.) - Dnjepr (SZ)	0:2	2:2	Dnjepr
Nentori 17 (Alb.) - Bayern (ZRN)	1:3	0:3	Bayern
Eindhoven (Niz.) - Steaua Bukar. (Rom.)	0:1	5:1	Eindhoven
Benfica (Fort.) - Honved (Madž.)	2:0	7:0	Benfica
POKAL POKAL. ZMAGOVALCEV			
Osmina finala	1. tekma	2. tekma	Kval.
Barcelona (Šp.) - Anderlecht (Bel.)	0:2	2:1	Anderlecht
Partizan BG (Jug.) - Groningen (Niz.)	3:4	3:1	Partizan
Ferencvaroš (Madž.) - Admira (Av.)	0:1	0:1	Admira
Sampdoria (It.) - Borussia Dort. (ZRN)	1:1	2:0	Sampdoria
Dinamo Berlin (NDR) - Monaco (Fr.)	0:0	1:1	Monaco
Djurgarden (Šve.) - Vallodolid (Šp.)	0:2	2:2	Valladolid
Dinamo Buk. (Rom.) - Panathinaikos (Gr.)	2:0	6:1	Dinamo
Grasshoppers (Švi.) - Torpedo Moskv. (SZ)	1:1	3:0	Grasshopp.
POKAL UEFA			
šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma	Kval.
Rapid Dunaj (Av.) - Bruges (Bel.)	2:1	4:3	Rapid
Sochaux (Fr.) - Fiorentina (It.)	0:0	1:1	Fiorentina
Karl Marx Stadt (NDR) - Sion (Švi.)	1:2	4:1	K. Marx
Spartak Moskva (SZ) - Koln (ZRN)	1:3	0:0	Koln
Hamburg (ZRN) - Zaragoza (Šp.)	0:1	2:0	Hamburg
Juventus (It.) - Pariš SG (Fr.)	1:0	2:1	Juventus
Žalgiris (SZ) - Crvena zvezda (Jug.)	1:4	0:1	C.zvezda
Liege (Bel.) - Hibernian (Škot.)	0:0	1:0	Liege
Dundee Un. (Škotska) - Antverpen (Bel.)	0:4	3:2	Antverpen
Banik Ostrava (ČSSR) - Dinamo Kijev (SZ)	0:3	1:1	Dinamo
Auxerre (Fr.) - Rovaniemi (Fin.)	5:0	3:0	Auxerre
Austria (Av.) - VVerder Bremen (ZRN)	0:5	2:0	VVerder
Stuttgart (ZRN) - Zenith Leningrad (SZ)	1:0	5:0	Stuttgart
Napoli (It.) - VVettingen (Švi.)	0:0	2:1	Napoli
Valencia (Šp.) - Porto (Port.)	1:3	3:2	Porto
Olympiakos (Gr.) - Wien (Av.)	2:2	danes		
• Prve tekme osmine finala v pokalu UEFA bodo 22. 11., povratne 6. 12., četrtfinaj ne tekme bodo v vseh treh pokalih 7. in 21. 3., polfinalne 4. in 18. 4. Finalni tekmi pokalu UEFA bosta 2. in 16. maja, finale v pokalu prvakov bo 23. maja, v pokal pokalnih zmagovalcev 9. maja.
voricah bil na tem, da ga odslovijo.
ŽALGIRIS - C. ZVEZDA	0:1 (0:0)
STRELEC: Prosinečki v 69'.
ŽALGIRIS: Martinkienas, Fridrikas,
Sukristov, Mazeikis, Janonius, Mašeikis,
Baranauskas (v 46' Rasjuskas), Ivanaus-kas, Jakobouskas, Klitkauskas (v 63' Bal-busnikas), Narbekovas.
CRVENA ZVEZDA: Stojanovič, Jurič,
Marovič, Kanatlarovski, Drizič (v 88' So-šič), Naidovski, Prosinečki, Savičevič,
Pančev, Stojkovič, Mrkela (v 72' Lukič).
SODNIK: Lhartman (Madž.); GLEDAL" rpv- 19 snn
VlLNJUS' — »Izkazalo se je, da je bil moj strah neupravičen,« je po tekmi dejal trener Crvene zvezde Šekularac. »mojstrsko smo igrali, Žalgiris pa je ou slabši kot je bilo pričakovati, kar pa n® zmanjšuje našega uspeha.« Vsekakor so Beograjčani imeli razmeroma lahko nalogo, saj so doma visoko zmagali i.n * preudarno igro ter odličnim vratarjem Stojanovičem jim uspeh ni mogel uiti.
V povratni tekmi Koračevega pokala
Ljubljančani ugnali Benetton
SMELT OLIMPIJA -
BENETTON	84:68 (42:39)
SMELT OLIMPIJA: Ritomovič, Šiško, Zdovc 22 (8:11L Bačar, Virant, Hauptman 8, Vilfan 20, Curčič 14 (4:4), Kotnik 16 (6:6), Djuririšič 2.
BENETTON: Macy 15 (2:2), Bortolon 6 (3:6), Iacopini 4, Marušič, Vazzoler 2, Vil-lalta 2, Vianini, Gay 20 (6:6), Generali 7 (1:3), Minto 12.
LJUBLJANA - Po izenačenem prvem polčasu so Ljubljančani z odlično igro v obrambi strli odpor Benettona, ki je v prvih 12 minutah drugega polčasa dosegel samo 12 točk. V 32. minuti je tako prednost Smelt Olimpije znašala 16 točk (68:52) in Ljubljančani, ki so zmagali že v Previsu, so povsem zasluženo izločili iz Koračevega pokala eno najboljših italijanskih peterk.
OSTALI IZIDI ŠESTNAJSTINE FINALA: Zadar (Jug.) - Makabi Bruselj (Bel.) 116:105, kval. Zadar; Bosna (Jug.) - Bob-ket (Bel.) 111:78, kval. Bosna; Enimont (It.) - Valvi (Šp.) 101:81, kval. Enimont; Phonola (It.) - Montpellier (Fr.) 116:100, kval. Phonola; Scavolini (It.) - Hapoel Tel Aviv (Izr.) 105:88, kval. Scavolini.
Danes bodo odigrali tudi povratne tekme osmine finala v pokalu prvakov. Milanski Philips bo gostil angleški Brac-knell, katerega je že v gosteh premagal z 20 točkami prednosti, Jugoplastiko pa čaka ravno tako lahek nastop s škotskim Livingstonom (izidi prve tekme 84:97, v korist Spličanov.
Italijanski nogometni pokal
Goričanom le točka
PRO GORIZIA -
PONTE DI PIAVE	0:0
PRO GORIZIA: Pelosin, Cotterle, Tal-landini, Zilli, Stokelj, Frigo, Del Zotto, Janjanin, Juculano, Giacometti, Giaco-min.
GORICA — V prvem srečanju drugega dela italijanskega pokala sta se Pro Gorizia in Ponte di Piave razšla ob neodločenem izidu, kar gotovo čezmerno nagrajuje goste, ki si delitev točk niso zaslužili. Goričani so bili namreč vseskozi boljši od nasprotnikov in zapravili vrsto ugodnih priložnosti za zadetek. V vrstah Pro Gorizie sta tokrat vseh 90 minut igrala Janjanin in novi nakup Zilli. Bivši igralec C. zvezde je tudi tokrat pokazal velik smisel za igro in gospodaril na sredini. (pr)
Poraz mladih azzurrov
MANZIANA (Rim) - V srečanju 4. skupine evropskema mladinskega prven-
stva je Portugalska z 2:0 (0:0) premagala Italijo. Lestvica: Portugalska 10 (5 tekem), Italija 6 (4), Albanija 2 (5), Švica 0 (4).
McLaren vztraja
ADELAIDE (Avstralija) — Kot je bilo pričakovati, polemik v zvezi z izključitvijo Senne ne bo tako kmalu konec. Pri McLarnu so potrdili, da se bodo obrnili na civilno sodišče.
Mercedes v F1
BONN — Nemška avtomobilska hiša Mercedes se bo leta 1922 spet vrnila v formulo ena. V časopisu Bild, ki je vest objavil, še piše, da bo Mercedes nastopil s povsem svojim vozilom. Trenutno naj bi se pogajali tudi z Johnom Barnardom. Bild nadalje zatrjuje, da se bo v formulo ena vrnil tudi Porsche, vendar le z motorji, s katerimi naj bi oskrboval Onyx.
Šah za SP
LUZERN — V 5. kolu svetovnega šahovskega ekipnega prvenstva je Jugoslavija s 3,5:0,5 premagala Kitajsko in se tako s 3. povzpela na 2. mesto. Vrstni red je namreč naslednji: Sovjetska zveza 15,5; Jugoslavija in Madžarska 11,5; Anglija 11; ZDA 10,5; Kuba 10; Švica in Nizozemska 8; Kitajska 7,5; Afrika 6,5.
Philips in Eurostyle še vodita
BOLOGNA — Po sinočnjem 4. kolu v italijanski odbojkarski A-l ligi na lestvici nepremagana še naprej vodita Philips iz Modene in Eurostyle iz Brescie. Izidi: Battipaglia - Mediolanum 0:3 (12:15, 9:15, 4:15); Sisley - Acireale 3:0 (15:6, 15:11, 15:9); Mantova - Petrarca 0:3 (11:15, 12:15, 12:15); Philips - Conad 3:1 (15:9, 15:13, 13:15, 15:12); Maxicono - Venturi 3:0 (15:10, 15:6, 15:12); Zinella - Eurostyle 2:3 (6:15, 15:9, 7:15, 17:16, 9:15).
V A-2 ligi je videmski VBU s 3:0 (15:4, 15:10, 15:8) izgubil v Salernu.
Naravovarstveniki nasprotujejo Ol
BOČEN — Naravovarstveniki združenja »SOS Gardena« nasprotujejo izvedbi zimskih olimpijskih iger leta 1955 v Val Gardeni. Združenje je na tiskovni konferenci odločno poudarilo, da bo nastopilo proti kandidaturi, ki so jo predložile občinske uprave in turistične ustanove in da bo naredilo vse, da prepreči »razprodajo« doline.
Uspela generalka pred pričetkom prvenstva C-l lige
Memorial Frison vnovič Boru Elpro
Domala ves »odbojkarski Trst« si je, ob tihem brnenju treh snemalnih videokamer iz kdove katerih nasprotnikovih taborov Veneta ali Furlanije, ogledal 2. ženski memorial »Daniela Frison«, generalko štirih udeležencev bližnjega prvenstva C-l lige, za katerega po udeležbi gostov in zanimanju gledalcev lahko rečemo, da je najpomembnejši turnir, ki ga v našem mestu prireja kako italijansko društvo. V starodavni dvorani društva Ginnastica Triestina je bilo »vse pripravljeno« za slavje domačih igralk tržaške Orne, ki imajo letos velike in neprikrite ambicije in jim je ta trofeja, ob še nezaceljeni rani zaradi prezgodnje smrti svoje mlade igralke, razumljivo zelo pri srcu. Zato pa je zadoščenje ob ponovni zmagi deklet Bora Elpro (dobitnic lanske prve izvedbe) kajpak še toliko večje.
Borovke so se po lahki jutranji zmagi proti videmskemu PAV (OMA pa je še bolj prepričljivo odpravila Latisano) kmalu prilagodile ozračju mestnega derbija, ki so ga v velikem finalu vsilile gostiteljice. OMA se letos z novim trenerjem Manzinom na čelu predstavlja v povsem spremenjeni luči. Ekipo sta nemalo okrepili veteranka Magnaldijeva in povratnica (po poškodbi) Armaninijeva, koncept igre je povsem nov (z revolucionarnim, in po našem mnenju kljub včerajšnjemu dobremu učinku, spornemu sprejemu z dvema samima igralkama), obseg treniranja (vsak dan!) pa izredno zahteven.
OMA je v prvih treh nizih pokazala zelo dobro igro, kateri pa plave niso bile kos samo v tretjem nizu. Prva dva niza sta bila zelo napeta in atraktivna. Številne dolgotrajne akcije, ne da bi žoga padla na tla, so se vrstile kot na tekočem traku. V prvem nizu je OMA nadoknadila zaostanek 12:7 in niz dobila, v drugem pa je podoben preobrat uspel plavim, ki so že zgubljale z 10:4 in 11:5. Tretji niz je bil pravi monolog gostiteljic in resnici na ljubo je kazalo, da so borovke moralno na tleh, nasprotno pa se je prav tedaj začel njihov preporod. OMA je močno popustila in četrti niz (15:2) ter tie break (izenačen do 6:6, nato pa 9:6, 13:8) sta bila trdno v njihovih rokah.
Izredno bogato nagrajevanje (V nagradni sklad je prispevalo tudi ZSŠDI) je vodil predsednik pokrajinskega odbora FIPAV Giacomelli, kratek pozdrav pa je imel tudi predsednik SGT Bartoli. Borovke so prejele kar dve ogromni trofeji, lansko v trajno last in novo, ki jo poklanja družina Frison.
V idealno šesterko turnirja je posebna ocenjevalna komisija uvrstila tudi borovki Nacinovijevo in Maverjevo, omembo pa bi si po našem mnenju zaslužila tudi mlada Nadja Fučka, protagonistka s svojimi zelo učinkovitimi servisi s skokom. Sploh pa so vse igralke v končnici tekme (zlasti pa Fora-usova, Grbčeva in Vidalijeva) bistveno izboljšale svoj učinek in si zato zaslužijo pohvalo. Omeniti velja, da podaja-čica Vitezova in center Sancinova še nista nared za igro, Maverjeva pa zaradi poškodbe rame v napadu še ni igrala s polno paro, tako da se bo učinek ekipe še bistveno povečal, ko bo ta izvrstna napadalka sanirala svojo poškodbo.
IZIDI
Bor Elpro - PAV Videm 2:0 (15:11, 16:14); OMA - Latisana 2:0 (15:7, 15:10). Finale za 3. mesto: PAV Videm - Latisana 3:0 (15:7, 15:5, 15:2); finale za 1. mesto: Bor Elpro - OMA 3:2 (13:15, 16:14, 3:15, 15:2, 15:10).
BOR ELPRO: Vidali, Ažman, Fučka-Nacinovi, Grbec, Foraus, Maver, Gr gori, I. Vitez, Vodopivec, Stopper. (a
»Dober poraz« v pokalni tekmi
Zvečer so borovke na 1. maju 0 .j grale še zadnjo tekmo za italij3115.-pokal z že kvalificiranim Viviloin tesno izgubile s 3:2 (9:15, 15:9, l3’ 15:8, 6:15).
Trener Kalc na igrišče ni poslal n boljših igralk Nacinovijeve in Ma jeve, Vidalijeva je odigrala sa_čU uvodni niz, dalj časa so bile na vj ob Forausovi, Stopperjevi in Grbe tudi mlade igralke under 14 (tudlJg-tri hkrati) Azmanova, Gregorijeva, .. ubauerjeva in Čokova, ki so PreseILj-ljivo dobro kljubovale mnogo sta* ^ Šim in bolj izkušenim nasprotnicam-s0 tie brekau so plavim pošle moči, saj^a_ v enem samem dnevu odigrale 1* pornih nizov.	:e.
Skratka v Borovem taboru oceFj,raj-jo tesen poraz nadvse ugodno, sk da z zadovoljstvom.	-po
OSTALI IZID 6. KOLA: Cervign - Peroni Tržič 3:0.	, Vil'8
KONČNI VRSTNI RED: Vivil v „ Vicentina 12, Bor Elpro 6, AUSA Cervignano 4, Peroni Tržič 0.
II
ŠPORT
TRŽIČ - Ul. IX. junija 84
VSE
ZIMSKE
NOVOSTI
- Tel. 0481/45735
Državni namiznoteniški mladinski turnir v Lavagni
Prvo mesto Borovega para Bersan-Posega
. Mlade slovenske namiznoteniške igralke iz Trsta so na 2. vsedržavnem mladinskem turnirju v Lavagni Pn Genovi zabeležile izjemen uspeh: Borova dvojica Bersan-Posega le nadvse prepričljivo osvojila prvo [nesto v kategoriji naraščajnic, pojem ko je odpravila vse nasprotnice P} v finalu (z 2:0) tudi par kluba Goccaglio iz Brescie. V tem je igrala tudi državna naraščaj niška reprezentantka Merenda, ki je lani na nkipnem evropskem prvenstvu požgala osvojiti svojemu društvu 2. tnesto. Igralki Bora Farco sta vzbudi1 pozornost strokovnjakov pred-vsem s svojo zrelo taktično igro, Pfoti kateri so bile ostale dvojice urez moči.
Med posameznicami je tokrat pre-enetila v kategoriji deklic Jadran-Ka Cergolj, ki deli 3. mesto skupno s
Mladi krasovci državni podprvaki
Pravkar smo prejeli razveseljivo novico iz Fiuggija. Na prvem tekmovanju ČAS (»Centro Avviamento Sportivo«) so mladi krasovci Katja in Vanja Milič, Erika Radovič, Peter Santini in Miran Simoneta postali državni Podprvaki.
Frasovo igralko Katjo Štoko. Cergo-^evi je za las ušla celo višja uvrsti-ev, saj je tekmo proti kasnejši zma-^jVulki izgubila z 2:1, potem ko je v utočilnem setu že vodila z 8:3, nato ostala praznih rok z izidom seta v :-y ■ Pohvaliti moramo tudi Štoko-1 °'ki je prav na tem turnirju potrdi-dov^^ V zadnlem dasu zelo napre-
V kategoriji naraščajnic je Bersa-°Va med posameznicami uspela svojiti 3. mesto, pot naprej pa ji je ua zaprta, saj sta obe finalistki za “Zred boljši od nje. Posegova je ■Čvojila v tej kategoriji 8. mesto, kar predstavlja še vedno dobro uvrsti-v. saj je bila konkurenca v Lavag-1 res zelo kakovostna. t, v!a tem turnirju so sodelovale ui tri Krasove igralke: Biserka Si-
moneta, Monika Radovič in Katja Štoka.
Na drugi preizkušnji je bila najuspešnejša mlajša pionirka Katja Štoka, ki je zasedla 3. mesto in ponovno osvojila 6 točk. Štokova je bila 1. v svoji skupini, potem pa se je v tekmah na izločanje srečala z Don Vitovo in jo v treh napetih setih premagala (zadnji se je končal na razliko 22:20). .V polfinalni tekmi je Katjo šele v treh setih odpravila Marchijeva (kasnejša zmagovalka).
Starejša pionirka Monika Radovič je imela precej nesrečen žreb. V njeni skupini je bila tudi prvakinja Merenda, s katero je Monika edino izgubila, ostali dve nasprotnici je premagala. V direktnem izločanju se je srečala z Andronijevo (št. 4 med pionirkami). Radovičeva je proti njej pokazala premalo sigurnosti pri izbiranju pravih udarcev in s prehitro igro tudi izgubila. Vendar se je v konkurenci dvajsetih igralk uvrstila na 9. mesto in si pridobila dve novi točki za državno prvenstvo. Štokova in Radovičeva sta igrali tudi v dvojicah, kjer ju je v drugem kolu izločil zmagovalni Borov par Bersan - Posega.
Biserka Simoneta tokrat ni dosegla zaželenega cilja. Simonetovi, ki na vseh dosedanjih tekmovanjih ni grešila, se tokrat ni uspelo prebiti iz svoje skupine. Najprej je zgubila z izidom 2:1 proti Ariattijevi, ki je nekaj mest više na lestvici od nje, za tem pa še s Carossovo, ki je bila v končnici 3.
Tretja preizkušnja bo v Piacenzi od 5. do 7. januarja prihodnjega leta. (boj/j.j.)
V nedeljo v Nabrežini zanimiv maraton
V organizaciji Marathon Club Alabarda bo v nedeljo ob 9. uri s startom in ciljem v Nabrežini maraton za registrirane atlete. Proga bo naslednja: Nabrežina, Križ, Prosek, Opčine, Trebče, Padriče, Bazovica in nazaj v Nabrežino.
Deset minut kasneje bo start malega maratona, ki je odprt vsem.
Še manj kot mesec dni do proslave 120-letnice tržaškega Sokola
Priprave na velo prireditev v polnem teku
■Od velike proslave 120-letnice ustanovitve tržaškega Sokola, predhodnika vseh današnjih zamejskih športnih društev v Italiji, nas loči še manj kot mesec dni. Priprave na to prireditev teko zelo intenzivno in po določenem "voznem redu".
Organizatorji proslave žele z njeno vsebino predvsem poudariti sporočilo o davnih koreninah naše telesne kulture, ki pa je bila že od nekdaj več kot zgolj to. Skozi njo so naši predniki izražali tudi svojo narodnostno pripadnost, hotenje po enakopravnem vključevanju v družbeno politično okolje, v katerem so tedaj živeli in voljo po tem, da sami upravljajo in načrtujejo svoje družbene dejavnosti.
Ce to površno pogledamo, bi morda menili, da se od tedanjih časov ni nič bistveno spremenilo. Morda je res marsikaj podobno onemu izpred sto in več let, toda tu so še elementi, ki so vendarle vnesli določene novosti in napredek. Naša narodnostna skupnost ni več skupnost pretežno neukih, pre-
prostih ljudi, katerim je večinsko okolje vsiljevalo le nižja dela. Tipični vzorec zamejskega Slovenca je danes povsem drugačen. Prav nikjer mu ni več treba gojiti občutka manjvrednosti z ozirom na someščana druge narodnosti. Na vseh področjih družbenega življenja smo oboji enako uspešni (ali pa neuspešni), sposobni (ali nesposobni), ambiciozni (ali neambiciozni) itd. Med obema narodnostnima skupnosti-ma se spletajo vsakodnevne, žive vezi, ki dokazujejo, da polagoma le prevladuje pamet. Če so še žive sile, ki zavirajo te pozitivne procese in nam še vedno kratijo naše pravice, potem moramo po eni strani res priznati, da so še vedno zelo glasne in tudi močne, toda tu je danes še drugi del večinskega naroda, ki spoznava absurdnost nastopaštva teh primitivnih in zadrtih skrajnežev.
Zamejski šport je mnogo doprinesel, da danes protislovensko vzdušje (zlasti, seveda, v športnih krogih) ni več tako, kot je bilo pred desetletji. Spoz-
navamo se med seboj, tekmujemo, sodelujemo, kontaktiramo, vzpostavljamo žive stike. Vse manj postaja pomembno za te odnose kdo si, ampak mnogo bolj kakšen si, kot človek, kot športnik, kot organizator, kot tekmovalec. Pogoj za spoštovanje v tem kontekstu ni več pripadnost k temu ali onemu narodu, ampak predvsem človeške vrednote, ki jih izraža kot oseba, pa tudi skozi organizacijo, v katero si vključen.
Pa vendar se poznamo še premalo. Tudi sami smo za to v precejšnji meri krivi. Premalo smo storili doslej, da bi nas naši sosedje bolj spoznali. Prav temu - boljšemu medsebojnemu poznavanju - pa mora biti (ob vsej jubilejni vsebini, seveda) namenjena tudi proslava 120-letnice naše telesne kulture. Svoje sosede moramo opozoriti, da tudi na tem področju nismo "ultimi arrivati", ampak imamo enako tradicijo, kot druge naj starejše tovrstne organizacije na področju, kjer živimo.
(-boj-)
Na šestem rolkarskem tekmovanju za italijanski pokal v Bocnu
Mladina osvojila odlično četrto mesto
V nedeljo sta se naši rolkarski društvi udeležili dveh tekmovanj, in sicer ŠD Mladina šeste preizkušnje za italijanski pokal v Bocnu, ŠD Grmada Hobles pa promocijskega tekmovanja na Vrhniki pri Ljubljani.
Mladina je z osmimi tekmovalci nastopila na 6. in zadnji preizkušnji za italijanski pokal in osvojila zelo dobro 4. mesto med 23 društvi. Boljše rezultate so dosegli David Bogateč in Matej Lacchi, katera sta zasedla v kategoriji mlajših cicibanov in cicibanov odlično 1. oz. 4. mesto, medtem ko je bil Erik Tence v kategoriji mlajših začetnikov četrti. Tekma se je odvijala na ravninski progi in je bila razdeljena na 2.400 m, 3.600 m ter 9.600 m. Spolzka proga je delala tekmovalcem precej preglavic in tako je Matej Lacchi izgubil 3. mesto na zadnjem ovinku pred ciljem, ker se je neki tekmec zaletel v našega predstavnika.
Istega dne so se trije tekmovalci Grmade Hobles udeležili promocijske tekme na Vrhniki pri Ljubljani. Tekmovali so v kategorijah mlajših cicibanov, cicibanov in rekreativcev. Izredno dobro se je v zelo ostri konkurenci uvrstil Erik lori, saj je v kategoriji cicibanov med 39 prisotnimi osvojil drugo mesto. Tudi Vasilij Pipan se je v kategoriji mlajših cicibanov izkazal, saj je zasedel 6. mesto med 37 tekmovalci. V kategoriji najstarejših se je Oskar De Ebner med 16 prisotnimi uvrstil na 10. mesto, med vrstniki pa na drugo mesto. Proga, ki je merila 3.300 m za najmlajše tekmovalce, je imela 185 m višinske razlike, medtem ko je daljša proga (5.400 m) imela 325 m višinske razlike. Na tem izredno dobro izpeljanem 4. tekmovanju, ki ga prireja Smučarski klub Vrhnika, je bilo prisotnih kar 187 tekmovalcev.
ob robu naših nogometnih igrišč - ob robu naših nogometnih igrišč_
Pri kriški Vesni še odprto vprašanje glede novega trenerja
Grmada Hobles se je tega tekmovanja udeležila prvič in je tako imela priložnost navezave prijateljskih in športnih stikov. Načrtovani so bili skupni treningi in sodelovanje na raznih promocijskih tekmovanjih.
TEKMA V BOCNU MLAJŠI CICIBANI: 1. David Bogateč 6'21", 8. Tibor Drasič 8'12", 10. Daniel Tence 9' 01", 11. Mitja Košuta 9T0", 12. Mitja Tretjak 10'17". CICIBANI: 1. Flavio Vaccaretti 817", 4. Matej Lacchi 9'30". MLAJŠI ZAČETNIKI: 1. Omar Peruzzo 22T3", 4. Erik Tence 23T2".
TEKMA NA VRHNIKI MLAJŠI CICIBANI: 1. Gorazd Berginc (Vrhnika) 1750", 6. Vasilij Pipan 19’34". CICIBANI: 1. Grega Fujs (Brdo) 15’15", 2. Erik lori (ŠD Grmada) 15'50". REKREATIVCI: 1. Lojze Oblak (Alpina) 26T0", 10. Oskar De Ebner 33T3".
(Ervin lori)
0v>tna in razmočena igrišča so precej stiint a rec*en potek nedeljskih tekem v krat- ,skih prvenstvih. Rezultati tudi to-b0v niso zadovoljili navijačev naših klu-
ie petič izgubila-, Trebenci so v je /‘'.tekmah že tretjič klonili, tudi Breg Postil at izgubil. Remi (letos že peti) je delit - 6 °bičajen rezultat za Primorje. Z Kra v'i° točk, tokrat prvič, sta se razšli Zi^a Gaja. Edina od naših ekip, ki je tethu a v uetielJ0' Je bila Vesna, kljub taqnada je prejšnji teden trener Euro Pete) a P0(ial ostavko. Euro Petagna je za-krijjiP^ti pri Vesni v sezoni ’86-'87, ko je Frač? enajsterico treniral njegov oče PriLt®SC0 Petagna, priznani nogometaš tekeme' Euro je v tej sezoni igral 28 Op; " ln dosegel tudi en gol (Vesna -Zopj ?a Supercaffč 2:1). V naslednji semenih Erancesco Petagna iz zdrav-ga “ razlogov zapustil vodstvo ekipe, je Dnt?adomestil Aldo Miozzo, kateremu kerp j?a9al Euro, ki je igral tudi 27 te-Pa je hosegel dva gola. V lanski sezoni Peta0nv °9° trenerja prevzel prav Euro y a' ki je tudi enajstkrat oblekel
C
JPe~4dria Sagarmatha Expedition
^končno oblikovana sestava članov °dprave na Everest
'hed*?gQva Alpe-Adria na Everest je bianja Vn°stjo vzbudila mnogo zani-binooo Zato pa ie bilo razumljivo nePoin^ra^ani' ponudb, pa tudi še Zvezi nNnih zadev in problemov v °b/avn z9to na tem mestu tudi °dpravp"10 P°P°lno sestavo članov Posti v~',Pa tudi funkcije in odgovorneje jq“"ega posameznika. Odprava °dPravp - nov. ki so sledeči: vodja \ePskih eden najbolj izkušenih slo-d0. m i Oimn]nirt>\/ nlninict Tnmn7.
dres ter dosegel tri gole. Ekipa pod vodstvom Petagne se je lani dobro odrezala, saj je z 39 osvojenimi točkami zasedla solidno četrto mesto na končni lestvici. Da bi izvedeli kaj več o tem, smo se obrnili do predsednika Vesne, Franca Catto-narja, ki je odstop Petagne takole razložil.
»Po porazu, ki smo ga doživeli prejšnjo nedeljo v Castionsu, me je v ponedeljek, 23. 10., Petagna obvestil, da ponuja ostavko. Vzrok odstopa je utemeljil v prvi vrsti zaradi službenih obveznosti, sicer pa se je že nekaj časa pritoževal, da v društvu se ne počuti več najbolje in da tudi z igralci nima več tistih odnosov, kot jih je imel. Po vsej verjetnosti ta odločitev ima globlje korenine. Že ob koncu lanske sezone je ostal nekoliko razočaran nad potekom prvenstva, ker je od ekipe pričakoval mnogo več. Kljub vsemu temu pa je letos vestno začel s pripravami in zgledalo je, da bo vse v najboljšem redu. Po dveh zmagah pa smo nato iztržili tri zaporedne remije in ko je prišel prvi poraz, nas je Petagna zapustil.
Društvo se mu je seveda zahvalilo za njegov trud in delo in o odstopu trenerja obvestilo nogometaše.«
Kako pa so ti reagirali in kdo bo novi trener Vesne?
»Dobiti novega trenerja, če upoštevamo, da smo šele v začetku sezone, mislim, da ne bo težko, vendar niti lahko. Ekipa je praktično že sestavljena, saj se je borza amaterskih nogometašev končala prejšnji teden. Novi trener se bo zato moral zadovoljiti z nogometaši, ki jih imamo. Idealna rešitev bi bila, da bi dobili trenerja v našem krogu oziroma domačina. To pa ne bo enostavno, ker nihče nima trenerskega izpita. V nedeljo smo ta problem rešili s tem, da smo to nalogo poverili našemu nogometašu Fa-biu Candottiju, ki mu je pomagal še odbornik Valter Purič, Kako bo za naprej, bo razpravljal odbor ta teden na redni seji in upam, da bomo našli ustrezno rešitev. Zaenkrat je važno, da so nogometaši odločno reagirali brez polemik. V nedeljo proti Pierisu so zaigrali res solidno, z veliko voljo po zmagi. Omeniti moram tudi, da smo si tik ob zaključku no-
gometne borze zagotovili še dva nogometaša, in sicer Papinija, ki je že lansko sezono igral z nami, ter Pisanija, ki je prav tako že igral z nami tri sezone (od '84-’85 do '86-’87). Upoštevati je treba, da Roberto Candotti zaradi poškodbe še nekaj časa ne bo mogel igrati in ker je Kostnapfel zadržan s študijem, smo bili primorani dobiti ustrezne nadomestitve. Zgodilo bi se lahko tudi, da bi večkrat celo imeli probleme s postavo moštva zaradi pomanjkanja igralskega kadra.«
BRUNO RUPEL
Tudi bazoviška Zarja zamenjala trenerja
Bazoviška Zarja je že tretji naš klub v tej sezoni, ki zamenja trenerja. Namesto Saliha Softiča bo odslej zarjane treniral Ouintino Giovannini.
obvestila
SMUČARSKI ODSEK SPDT Predsmučarska telovadba in rekreacija se bo začela v telovadnici šole Brigata Julla v Drevoredu XX. septembra 10. novembra ob 20. url. Informacije in vpisovanja Pavel Fachin, tel. 74248.
SMUČARSKA SEKCIJA
ŠZ OLVMPIA
vabi otroke in vse, ki jih zanima smučarska dejavnost, na predsmučarsko telovadbo, ki se bo pričela v novembru. Sledilo bo učenje in treniranje na snegu. Prijave in podrobnejše informacije v športni trgovini Kosič K2 v Gorici, Raštel 21 (tel. 531884). ŠZ Qlympia bo letos priredila tudi otroško telovadbo.
SK DEVIN
obvešča, da poteka v šolski telovadnici v Devinu predsmušarska telovadba za osnovošolske otroke vsak ponedeljek in petek od 19. do 20. ure ter telovadba za odrasle vsak ponedeljek in petek od 20. do 21. ure.
Od 8. novembra dalje bo potekal smučarski tečaj za osnovnošolske otroke vsako sredo od 18. do 20. ure na plastični progi v Nabrežini.
Vpisovanje pri odbornikih kluba ali na tel. št. 200236 ali 200912.
naše gore in ljudje - naše gore in ljudje - naše gore in ljudje - naše gore in ljudje
- lskih . .	jiujuuij iznuč>t:uiii ojv-
.'htiik : "jJPolajcev alpinist Tomaž Pinist in ^rarljo, namestnik vodje al-Inč‘č LhSčeInik AO SPDT Dušan Je-v°r 2un,, ?J<"m vod/a je alpinist Da-yihi$Tlč' P°dnačelnik AO SPDT, TQli, itn J. ZQmejstva je še Lenart ‘0 član'an°ka Plezalca iz Trsta Pe,r°n,o? pA/-XXX Ottobre M a kAlPiniilMarco Sterni. a )e4 in c/z Slovenije sta Pavle n e harnri . Karo, alpinista furlan-? lnfQn,'msti Jz naše dežele Sergio Is1q 1z ‘n Attiiio De Rovere, alpi-Oornjega Poadižja nemške
Vi-pa Mauro
narodnosti sta Messnerjeva stalna soplezalca Friedl Muschlechner in Hans Kammetlander, alpinista iz Lombardije pa Fabio Lenti in Lorenzo Mazzoleni. Zdravnik odprave bo Damjan Meško iz Ljubljane, priključeni pa so še alpinista Andrej in Marija Štremfelj iz Kranja ter snemalca dežele FJK alpinista in člana CAl-Alpi-na delle Giulie Gregorio in Michelini.
Bogato delovanje alpinističnega odseka SPDT
Prejšnji petek so v okviru rednih sestankov članov AO SPDT alpinisti Massimo Sacchi, Nevio Carpani in Ivo Kafol prikazali diapozitive s svojih skupnih plezarij v Grčiji, Karnijskih ter Julijskih Alp ter z Dolomitov. Predvajanju je sledilo res zadovoljivo število članov in interesentov. Naslednji sestanek članov AO SPDT bo v petek, 10. t. m., ob 20.30 na sedežu odseka (Ul. Carducci 8/2. nad.), ko bo Erik Švab prikazal film o jadralnem padalstvu, dne 24. t. m. pa bo znani tržaški alpinist Stefano Zaleri - Cali-cetto prikazal diapozitive s svoje nedavne uspešne plezarije na Cerro Torre.
Bogato delovanje ”Lega montagna UISP - Trst“
"Lega montagna UISP - Trst" prireja v okviru delovanja krožka za prosti čas "La Marmotta", ki ima sedež v Rumeni hiši v Barkovljah, vrsto zanimivih pobud na gorsko in alpinistično tematiko. Tako prireja od 2. do 5. t. m. letovanje v Bohinju z vzponoma na Tičarico in Črno Prst, v sredo 25. t. m., ob 20.30 predavanje Paola Privitera o Julijskih in Karnijskih Alpah,dva tedna kasneje pa predavanje enega od vodilnih slovenskih alpinistov o izve-nevropskem plezanju. Predavali bodo še Sergio Serra, Paolo Baiocchi in drugi, od 8. do 10. decembra pa bo na sporedu kratek treking po Karniji. 27., 28. in 29. aprila prihodnjega leta bo na Napoleonski cesti nekompetitivno tekmovanje v športnem plezanju "Tri-este on Sight". Interesenti lahko dobijo vse informacije na tel. štev. 43520. (dj)
Ob uspehu na Šiši Pangmi
Pred kratkim smo objavili razveseljivo novico, da so slovenski alpinisti osvojili edini osemtisočak na Kitajskem Šišo Pangmo po dveh prvenstvenih smereh. S temi štirimi pristo-
pi (Pavle Kozjek, Andrej Štremfelj, Filip Bence in Viki Grošelj) se je število slovenskih pristopov na osemtisočake zvišalo na skupno 51, kar je res izredno, te vzpone pa je opravilo skupno 29 alpinistov. Z osvojitvijo Šiše Pan-gme je Grošelj dosegel svoj osmi osemtisočak ter je seveda slovenski rekorder. S tem je tudi zasedel osmo mesto na trenutni svetovni lestvici, na kateri seveda vodita Messner in pokojni Kukuczka s štirinajstimi osemtisočaki.
S Šišo Pangmo so Slovenci osvojili že svoj enajsti osemtisočak na skupno štirinajst. Manjkajo le še Anapurna I, katero so poskušali leta 1983, K2, na kateri pa je leta 1986 Tomo Česen speljal prvenstveno, Jugoslovansko smer, vendar pa ni dosegel vrha, ter Nanga Parbat, katero so Slovenci skušali osvojiti že dvakrat. Naši alpinsti sicer niso osvojili vrha tretje najvišje gore na svetu Kančencenge, vendar pa so stali na njenem stranskem vrhu Jalung Kangu.
Zaman vsi poskusi na Everest
Vsi letošnji poskusi za osvojitev Everesta po južni, tibetanski strani, ki naj bi bila lažja, so propadli zaradi monsuna, ki je tam presenetljivo močno razsajal skozi celo poletje ter povzročal hude vremenske neprilike in
mnogo snega. Tako so se morali obrniti Zagrebčani, ki so prišli še najvišje (8300 m), Švicarji s Kammerlander-jem na čelu, pa tudi Italijani, člani znane alpinistične grupacije Ragni di Lecco, ki so dosegli zavidljivo višino 7500 m. "Streho sveta" so skušali preplezati direktno po steni, skupino pa so sestvljali brata Mario in Tore Pan-zeri ter Lorenzo Mazzoleni in Fabio Lenti, ki sta tudi udeleženca odprave Alpe-Adria na Everest prihodnjega leta.
Kukuczko našli ob vznožju stene
Poljskega alpinista Jerzyja Kukuczko, ki se je prejšnji torek smrtno ponesrečil v južni steni Lhotseja, so naposled našli ob vznožju stene na višini 5400 m, ter ga pokopali v neposredni bližini baznega tabora. Poljaki so odpravo prekinili in se že vračajo domov. Medtem pa se je zvedelo tudi nekaj podrobnosti o Kukuczkovi nesreči. Šlednji je skupno s Pawlowskim postavil tabor šest dne 21. oktobra na višini 8000 m. Naslednjega dne sta bivakirala na višini 8150 m, dan kasneje pa spet bivakirala 150 metrov višje. Bila sta torej popolnoma izčrpana in na koncu z močmi, ko se je 24. oktobra zgodila nasreča, ki je očitno posledica dveh zaporednih bivakov na višini preko 8000 m. Pawlowski namreč ni znal obrazložiti dinamike soplezal-čevega padca, ko pa se je v bazo vrnil popolnom izčrpan.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 135T2348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
2. novembra 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja	ZTT	član italijanske
m tisk,	"-ja
Zaradi letalske nesreče nad Lockerbijem
Družba Pan Am toži tajno službo CIA
NEW YORK — Ameriška letal- Ameriška letalska družba tudi ska družba Pan Am bo tožila ame- zahteva, da naj CIA sodišču predlo-riško obveščevalno službo CIA, ker ži kopijo sporočila izraelske tajne
*----1-----J;i--J 1	službe, ki naj bi prispelo v obdobju
od 36 do 24 ur pred atentatom. V tem sporočilu naj bi bilo tudi rečeno, da so s tem, ko so iskali mamila, odkrili načrt za atentat prav na omenjenem letalu.
Če so trditve Pan Arna točne, se samo po sebi vsiljuje vprašanje, zakaj CIA ni posegla. Ve se, da je bilo na letalu tudi najmanj pet agentov ameriške obveščevalne službe in da je bil med njimi tudi Matthew Gannon, uslužbenec ameriške ambasade v Bejrutu. Po eksploziji naj bi CIA med ostanki letala našla tudi nekatere tajne dokumente, takrat pa so se tudi razširili glasovi, da naj bi peterica agentov raziskovala ugrabitve Američanov v Libanonu. Toda v preiskavi ni bilo nikoli potrjeno, da obstaja morda kakšna zveza med njihovo prisotnostjo na krovu letala in atentatom.
bijem na Škotskem, kjer je 21. decembra lani eksplodiral jumbo te ameriške družbe in v katerem je umrlo 270 oseb. Družba Pan Am namreč trdi, da naj bi CIA vsaj 24 ur pred tem vedela, da neka palestinska skupina pripravlja atentat na letalo, o tem pa naj bi ameriške tajne agente obvestili iz izraelske tajne službe Mossad. Kaže celo, da so na frankfurtskem letališču, od koder je nesrečno letalo poletelo, nemški in ameriški agenti snemali nakladanje prtljage na letalo.
Med dokumenti, ki jih je Pan Am izročil vvashingtonskemu sodišču, so tudi navedbe o domnevni trgovini z mamili, ki naj bi potekala preko garderobe za partljago na frankfurtskem letališču. Zato naj bi tudi nemška policija in CIA nadzorovali nakladanje prtljage, da bi na ta način morda odkrili mamila.
Hude obtožbe opozicije na račun ministrske predsednice
Pakistanski parlament potrdil zaupnico vladi Benazir Bhuto
ISLAMABAD - Pakistanski parlament je včeraj z glasovanjem o zaupnici potrdil vlado Benazir Bhuto (na sliki AP). Predlog opozicije, naj se ministrski predsednici izreče nezaupnica, je dobil 107 glasov, medtem ko bi bilo za izglasovanje potrebno 119 gla-sov.
Vodja opozicije Gulam Mustafa Ja-toi je vlado obtožil, da je skušala podkupiti nekatere predstavnike opozicije, glede glasovanja v parlamentu Pa je dejal, da bi bil izid nedvomno drugačen, če bi bili prisotni vsi člani. Ja-toi je tudi obtožil Benazir Bhuto, da naj bi Pakistan vodila proti fašizmu, dovoljevala masovno podkupovanje-izredno slabo vodila državo in prispevala k pravemu kolapsu zakonov in reda v državi.
Glavno opozicijsko moč v državi, kjer je zdaj na oblasti Pakistanska ljudska stranka, predstavlja Demokratična islamska zveza, v kateri imaj0 glavno besedo nasledniki bivšega predsednika Zia Ul Haka, ki je leta 1977 vrgel z oblasti Benazirinega očeta Zulfikarja Alija Bhuta.
Trda borba za obstanek rudarjev na meji med Kambodžo in Tajsko
Neapeljska kamora se je posvetila tudi
trgovini z orožjem
BANGKOK — Tajski iskalci rubinov so pozdravili z zadovoljstvom napredovanje Rdeči Khmerov in osvojitev kamboškega mesta Pailin, ki ima ne samo strateški pomen, temveč je zelo pomembna tudi z njihovega vidika, saj je tam center, kjer zbirajo rubine. Tajski iskalci tvegajo vsak dan življenje globoko v kamboškem ozemlju, kjer so nahajališča rdečih dragih kamnov. Čeprav so na strani Rdečih Khmerov, ki jim omogočajo delo, pa se bojijo, da bi slednji prodrli pregloboko v kamboško ozemlje, ker bi to utegnilo povzročiti ponovno ofenzivo Vietnamcev.
Trgovci v Boraiju, tajskem mestecu, kakih 6 kilometrov od kamboške meje, trdijo, da se tajski in kamboški rudarji ne bodo vrnili v kam-
boške pragozdove, če bi se vietnamske sile vrnile. Vietnamci se namreč dobro zavedajo, da trgovci plačujejo Rdečim Khmerom od 500 do 1000 bathov na teden (približno 28 do 56 tisoč lir) za vsakega rudarja, ki jih Khmeri prepeljejo na nahajališča. S tem denarjem se khmerska gverila sploh vzdržuje in je njen poglavitni vir dohodkov za nakup orožja. Rudarji trdijo, da so Rdeči Khmeri izredno korektni in pošteni: prejemajo prispevek za vsakega rudarja, vendar jih potem pustijo pri miru delati in ni se še zgodilo, da bi jim odvzeli rubine in granate, ki so jih rudarji izkopali. Največja nevarnost za rudarje so topovsko obstreljevanje in pa mine, s katerimi je posejano vse ozemlje.
Vendar je dobiček, ki ga imajo trgovci z rubi-
ni, zelo velik. Vikul Boonchueylua, pri katerem je zaposlenih 30 rudarjev, je naložil kakih sto milijonov lir za dvovoljenja za svoje rudarje, poleg tega pa je izplačal Rdečim Khmerom več kot milijardo lir za koncesijo za kopanje na nahajališču, ki meri približno poldrugi hektar. Zanj bi povratek Vietnamcev na to ozemlje pomenil finančni zlom, poleg tega, da bi njegovi rudarji ostali brez dela.
Vietnamci dobro vedo, da trgovci z rubini financirajo khmersko gverilo in zato vsakokrat, ko pridejo na nahajališča rubinov popolnoma uničijo vse naprave. Rdeči Khmeri ponavadi pravočasno obvestijo rudarje, da se pripravlja vdor Vietnamcev, tako da se slednji lahko umaknejo in si vsaj rešijo življenje.
NEAPELJ — Preiskovalni sodnik Raffaele Marino je izdal zaporni nalog za dva pripadnika neapeljske kamore, ki sta sicer že imela opravka s pravico. Prvi je 29-letni Vincenzo Romano, ime drugega kamorista pa ni znano. O njem se je izvedelo le, da je že več časa na begu in da je eden od vidnejših predstavnikov kamorističnega klana, ki ga vodita brata Mariano.
Potem ko je kamoristom policija preprečila vec kupčij z mamili, so se slednji odločili za ilegalno prodajanje orožja. Aretirani Romano je vzdrževal stike z lastnikom orožarne Merolla, katere lastnik je kamori preskrbel potrebno orožje, v glavnem 9-kalibrske pištole beretta. Ene od teh pištol so uporabili tudi kamoristi, ki so junija letos pripravili zasedo za voditelja kamorističnega klana Ca-valcanti.
Angleški izumitelj izdelal »puško« za prirejanje poteka konjskih dirk
Pravni zastopnik z »daljnogledom« za krojenje izidov konjskih dirk	(AP)
LONDON — Angleški izumitelj James Laming je pred londonskim sodiščem priznal, da je po naročilu dveh perujskih trgovcev z mamili, bratov Reneja in Rudolpha Blacka, izdelal posebno »ultrazvočno puško«, s katero je mogoče splašiti vsakega konja. Tako je bila odkrita mednarodna zarota, ki je imela za cilj, da bi velikim dobičkom od prodaje kokaina dodali še dobičke z goljufivimi dirkami na angleških hipodromih.
Celotna zadeva je prišla na dan z aretacijo obeh Peruancev, angleški inženir in specialist za akustiko Laming pa je začudenim sodnikom tudi pokazal napravo, ki je navidez povsem enaka navadnemu daljnogledu, namesto leč pa ima dva mikrozvočnika, ki oddajata ultrazvok, ki ga človeško uho ne more zaznati, konji pa zaradi njega čisto ponorijo. Laming je še povedal, da so s pomočjo te »puške« že 18. junija lani med neko dirko splašili dotlej vodilnega konja Ile de Chyprea, da je vrgel iz sedla svojega jockeya.
Dragoceni viski iz globine morja
LONDON Britansko ladjo Politi-cian, ki že 50 let leži na dnu oceana s svojim dragocenim tovorom 250 tisoč steklenic viskija, bodo povlekli na površje. Pobudi botruje predvsem dejstvo, da velja vsaka steklenica približno 4000 funtov šterlingov, se pravi kakih 10 milijonov lir. Ladja Politici-an se je potopila leta 1941 pri Eriska-yu pri Hebridih, bila pa je namenjena na Bahamsko otočje. Imela je na krovu pol milijona steklenic viskija. Takrat se je govorilo, da je bil viski namenjen guvernerju Bahamskega otočja, ki je bil Vindsorski vojvoda, nekdanji britanski kralj, ki ga je Win-ston Churchill poslal v Ameriko, da ne bi spletkaril z nacisti. Samo zato, pravijo, so lahko prepričali brodarja, da je dal na razpolago ladjo, ki je morala prepluli Atlantski ocean, po katerem se je takrat potepala kopica nemških podmornic. Ladja je doživela brodolom, vendar je ribičem s Hebrid-skih otokov uspelo odnesti na varno polovico tovora, s katerim je marsikdo obogatel.
Milijardna dražba
Z buldožerji proti črnim gradnjam
MILAN Francoski impresionisti so očarali tudi Italijane. Na neki ugledni dražbi v Milanu so v ponedeljek prodali umetnino Eduarda Maneta »Pivec« za milijardo lir. Umetnino si je privoščil neki rimski zbiratelj, ki je, razumljivo, želel ostati neimenovan. Čeprav se bo marsikdo začudil nad tolikšno vsoto, moramo pripisati, da so tuji zbiratelji umetnin pripravljeni odšteti veliko več, samo da si zagotovijo slavno sliko slavnega umetnika. Dovolj, da se spomnimo »drznosti« japonskih kupcev. Dražba je potekala v galeriji Prearte, na njej pa so ponujali v glavnem dela sodobnejših slikarjev. Manet je »Pivca« narisal leta 1858 in ga je hranil v svojem ateljeju vse do smrti. Po umetnikovi smrti je sliko kupila neka francoska ustanova, nato je Pivec pristal v Bostonskem muzeju. V Evropo se je slika vrnila šele leta 1955, leta 1969 pa ga je na neki dražbi kupil neznan italijanski zbiratelj.
Ob obali pri Crosii (Potenza) so doslej porušili že približno deset od 52 na črno zgrajenih vil (AP)
Mafijaši napovedali in tudi izvedli umor
AGRIGENTO — Na Siciliji se nadaljuje obračunavanje med mafijskimi družinami. Rosario Allegr°' ki je bil menda vpleten v enega od številnih umorov, jg že mesec dni živel zaprt na svojem domu, saj so mu morilci napovedali smrt. Karabinjerji so mu tudi svetovali, naj zapusti kraj Palma Montechiaro, kjer ie živel, in se preseli drugam, a zaman.
Včeraj se je Allegro napotil na pokopališče, morilci pa so ga pričakali na samotnem delu ceste in 9® ustrelili. V samem mestnem središču pa so verjetno isti morilci ubili Allegrovega sorodnika Transpadan Ansaloneja.
V Indiji spet huda železniška nesreča
NEVV DELHI — V železniški nesreči, ki se pripetila včeraj zgodaj zjutraj v kraju Varanasi v * dijski pokrajini Utar Pradeš, je umrlo najmanj l deset potnikov, kakih petdeset pa je bilo huje * njenih. Vlak je bil natrpan s potniki, kar pa ^ indijske razmere ni nobena novost. Zaenkra se znano, zakaj so se vagoni iztirili.	e.
Vesti o nezgodi so zelo skope. Nekaj ur P° =e sreči pa se je izvedelo, da je zdravstveno dvajsetih ranjencev brezupno. Iz tega je m°9 -e sklepati, da bo v prihodnjih urah število žrte' e, naraslo. V Indiji so podobne nesreče zelo P°9 na saj se skoraj nihče ne drži pravil o varnost železnici.
Tovornjak v avtobus
MANILA Trčenje med avtobusom in kom je bilo usodno za 33 potnikov, med kate je-bili tudi trije otroci. Dvajset ljudi je bilo hudo^ ^raja nih. Do nesreče je prišlo na cesti, ki povezuj oCj Cotabato in Davavo kakih 160 kilometrov vzh filipinskega glavnega mesta.	., da \e
Filipinska policija je med drugim sporoči ■ ^i je nesrečo zelo verjetno zakrivil voznik tovornja'viin<? prevažal surovo kavo. Voznik avtobusa, ki Je Pj seb°J privozil izza ovinka, je nenadoma ugledal p zato vornjak in se mu skušal izogniti. Poskus J zaneslo man, vozilo, ki se je dobesedno razpolovilo, j p0vrh s ceste. Na razbitine, mrtve in ranjene se raV tak0 vsega vsula tudi kava s tovornjaka, ki se Je P s0pot-prevrnil na cestišče. Voznika slednjega m nika je policija aretirala.	___