PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17^ septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. niaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
O-
O'
O
o
P!
2 S S 9
I
✓v
i
r-:
9
m
I
1
s
s
c.
!*:
Z
~ ì> >
—
•n:
8
O'
Repriza drame ameriškega veleposlaništva v Teheranu
Berijev Amai izsiljuje ZDA Talce premestili iz letala
Ameriške bojne ladje plujejo proti Libanonu - Izrael pristaja na izpustitev šiitov, a le na uradno zahtevo ZDA
BEJRUT — Amerika in ves svet že četrti dan z vznemirjenostjo sledi ugrabitvi ameriškega potniškega letala boeing 727 letalske družbe TWA, toliko bolj ker se je v zadnjih urah zločinsko dejanje zračnega gusarstva spremenilo v pravo politično izsiljevanje ene najpomembnejših libanonskih verskih skupnosti. Libanonsko šiitsko gibanje Amai je namreč dalo ugrabiteljem vso Podporo, predsinočnjim je celo prevzelo nadzorstvo nad Potniki ugrabljenega letala. Vodja Amala in obenem libanonski pravosodni minister Beri je včeraj objasnil to
Jugoslovansko odlikovanje režiserju Federicu Felliniju
RIM — Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije je podelilo italijanskemu filmskemu režiserju Federicu Felliniju Orden jugoslovanske zastave z zlatim vencem -»zaradi izrednih zaslug za ovrednotenje filmske umetnosti in za prispevek k zbližanju med narodi prek njegovega filmskega ustvarjanja«. Visoko odlikovanje je slavnemu režiserju izročil jugoslovanski veleposlanik Skata-retiko na slavnostnem, sprejemu v Rimu.
dejanje kot ukrep, ki naj zagotovi potnikom varnost, če bi skušale ZDA in Izrael izvesti kako nasilno pobudo.
Beri je navedel, da je vseh talcev 39; 32 Američanov, štirje Grki, med katerimi tudi pop popevkar Demis Roussos in trije člani posadke. Vodja Amala pa ni niti z besedico omenil usode devetih Američanov, ki so jih že v noči iz petka na soboto izkrcali iz ameriškega boeinga, ker so bila njihova imena podobna židovskim. Z večjo odločnostjo pa je Beri zagrozil Washingtonu, naj se ne spušča v avanture češ da Libanon ni Grenada.
Svet je torej pred reprizo drame talcev na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu pred dobrimi petimi leti. Vsi se sedaj sprašujejo, kaj Irodo ukrepale ZDA. Reaganova administracija je namreč precej dnigačna od Carterjeve, ki se je morala spoprijeti s teheransko ugrabitvijo. Prve razlike so že na dlani. Vse ameriško sredozemsko brodovje je v pripravljenosti. Proti libanonskim vodam pluje orjaška letalonosilka Nimitz, z njo sta raketna križarka in eskortni rušilec. Iz libanonskega pristanišča Haifa je izplula ameriška raketna križarka Kidd, na Cipru in v drugih ključnih položajih ob Bližnjem vzhodu so že elitni ameriški desantni oddelki. Bela hiša za Sedaj izključuje uporabo sile. Danes bi moral predsednik Reagan povedati kaj več, vsekakor pa bo raje molčal, saj je to najboljša strategija.
Izraelska vlada pa je medtem sporočila, da je pripravljena izpustiti zahtevane šiite, a mora za to Washington uradno zaprositi.
Zrelostne izpite opravlja 170 naših kandidatov
Z nalogo v slovenščini
začetek letošnjih matur
S pismeno nalogo v slovenščini so se' včeraj na slovenskih višjih srednjih šolah začeli letošnji zrelostni izpiti. Pomembno preizkušnjo opravlja skupno 170 kandidatov, od teh 129 v Trstu, 41 pa v Gorici.
Naloga v slovenščini ni delala našim maturantom večjih preglavic. Večina od njih je pisala nalogo o nasilju, ki jo je bilo, po zadnjih tragičnih dogodkih v Bruslju, tudi pričakovati. Nekaj dijakov je pisalo nalogo iz slovenske literature, in sicer o vplivih glavnih evropskih miselnih tokov na razvoj slovenske književnosti.
Danes bodo kandidati pisali drugo pismeno nalogo. Na sliki matura na realni gimnaziji v Trstu.
NA 5. IN 8. STRANI
Pad riče proslavile
400-letnico obstoja
Padriče so praznovale štiristoletnico obstoja vasi. Čeprav je muhasto vreme Nekoliko nagajalo organizatorjem, je proslava dobro uspela v zadoščenje vaščanov in številnih gostov, med katerimi so dali poseben pečat prireditvi Sostje iz »skoraj pobratenega« Šoštanja. Na sliki: najstarejši vaščan Padne Je odkril spominsko obeležje ob 400-letnici vasi	NA 4. STRANI
Po Pertinijevih izjavah o umiku s Kvirinala
Igra za predsedstvo republike v rokah krščanske demokracije
RIM — V igri za Kvirinal bi kazalo, da je zapustil pozomico kandidat prvega formata. Sandro Pertini je namreč izjavil v nedeljo dobesedno: »Bil sem vedno prepričan, da je sedemletna doba, ki jo predvideva ustava, precej dolga in da ni naključno, da v praksi italijanske republike ne beležimo ponovne izvolitve predsednika. Torej ne obstaja moja kandidatura za prihodnjih sedem let.« Toda ali gre zares za odpoved? V resnici se zdi bolj spretna taktična poteza, da prisili stranke k jasnejšim opredelitvam in zaustaviti nove takticizme. Če pa pozorno preberemo izjavo, bi mogli tudi sklepati, da bi se Pertini sicer odpovedal celemu mandatu, ne pa morebitnemu podaljšanju za nekaj let, o čemer se že dolgo govori.
Naj bo kakorkoli, igre so sedaj odkrite. Nikomur ni . dovoljeno, da se zakriva za Pertinijevo kandidaturo, kot nasprotno se ne more izmazati z izjavo, da je nasproten potrditvi. Igro ima v teh dneh v rokah predvsem krščanska demokracija. Včeraj so na dolgem sestanku njenih parlamentarnih skupin in vodstva imenovali sedemčlansko delegacjj0i là se bo pod vodstvom De Mite pogajala z vsemi strankami ustavnega loka, torej tudi s KPI Izkazala se je De Mitova sposobnost, da obdrži situacijo na vajetih, vsaj za sedaj.
De Mita je vsekakor za sedaj zavrnil take pomisleke in bo v prihodnjih dneh zaigral svoje karte. Da partijo
dobi pa potrebuje zadostitev vsaj 4 pogojem: podporo in enotnost vse KD, soglasje petstrankarske koalicije, sporazum s KPI, možnost, da pride do izvolitve novega predsednika republike že pri prvih glasovanjih. Očitno gre za izredno težke pogoje, za vsakega je namreč na poti več ovir. Krščanska demokracija bo ostala enotna, dokler se ne bodo začela tajna glasovanja: vsak kandidat, ki bi ne začel s široko podporo tvega, da ga ne izvolijo, ali da je prisiljen sprejeti glasove neofašistov. Po drugi strani so socialisti in laiki že povedali, da mora kandidat KD prej ugajati njim kot komunistom. Nad vsem lebdi senca »petstrankarskega pakta« in še zahteva PSI o zamenjavi med predsedstvom vlade in republike, ki jo je doslej De Mita zavrnil.
V tej zapleteni igri vstopa tudi težko predvidljiva komunistična spremenljivka. Kot piše Chiarante v partijskem tedniku ni nujno, da bi morala biti za komuniste možnost izvolitve predsednika republike brez glasov KPI katastrofa. To stališče bi moglo postati precej togo, saj zavrača vnaprejšnje pogoje, kot izmeničnost med laikom in katolikom ali pa nesprejemljivost Pertinijeve potrditve. KPI v bistvu terja jasnost in izjavlja, da ne bo glasovala za demokristjana, če ne bo jasno, kakšni logiki ustreza takšna kandidatura. To se bržkone ne bo pokazalo do prvih glasovanj, nakar bi se mogel spopad začeti znova na povsem drugih osnovah.	R. G.
Ferrari novi trener Triestine
Švab spet župan v Dolini
Repentabor: potrjen Colja
TRST — Prvenstvo v italijanski no-Sotnetni B ligi (v kateri bo Triestina 'graia tudi v prihodnji sezoni, saj je Po porazu v predvčerajšnjem zadnjem kolu v Campobassu zasedla šele 5. Illesto na končni lestvici) se je ko-'"aj izteklo, pa so pri tržaškem dru-goligašu že postregli z nekaterimi novostmi. Včeraj je namreč prišla vest, Pa je trener Giacomini, razočaran po Peuspelem naskoku na A ligo, dal o-atavko. O imenu njegovega nasled-Pika tokrat ni bilo treba dolgo ugibati. To bo bivši trener Udineseja Ferrari, ki je v lanski sezoni kot e-Piii italijanski trener v tujini vodil apansko Zaragozo.
T A to ni edina včerajšnja novost pri triestini. Sklenili so tudi, da znova Pokličejo Piedimonteja, ki je do marea bil glavni ravnatelj. Tedaj je nje-govo delo prevzel Marchetti, ki mu Je pomagal sam predsednik De Riù.
Komunist Edvin Švab je stari in novi župan dolinske občine. Izvoljen je bil s 14 glasovi komunistov in socialistov, medtem ko so svetovalci Slovenske skupnosti oddali bele glasovnice, demokristjani pa so glasovali za svojega svetovalca Federica Bevilacquo. Za starejšega odbornika je bil nato izvoljen socialist Marino Pečenik, za efektivne odbornike pa komunisti Boris Mihalič, Stojan Sancin in Germano Švara. Člana KPI Marta Bogateč in Dionisio Gerbassi pa sta bila izvoljena za namestnika odbornikov. Pri glasovanju za odbornike so svetovalci SSk oddali bele glasovnice demokristjani pa niso glasovali.
Ob izvolitvi je Švab poudaril, da so vsi občinski odborniki izvoljeni na osnovi svobodne izbire občanov, katerim pa je treba vrniti zaupanje z delom v korist vseh.
Z glasovi napredne liste in ob vzdr-žanju svetovalcev Slovenske skupnosti je bil sinoči socialist Pavel Colja potrjen za repentabrskega župana. V občinski odbor so bili izvoljeni komunisti Sonja Baiss, Aleksij Križman, Vinko Vodopivec in neodvisni Ivan Škabar. Prva dva bosta efektivna odbornika, druga pa njuna namestnika. Sonja Baiss je bila izvoljena za starejšega odbornika in bo še nadaljnjih pet let tudi podžupan.
Župan Colja, ki vodi repentabrsko upravo 10 let, se je v kratkem govoru zahvalil za izvolitev in podčrtal, da bo napredna lista, sad koalicije komunistov, socialistov in neodvisnih levičarjev, tako kot v prejšnji mandatni dobi stremela po dialogu in sodelovanju z opozicijo. Na potrebo po sodelovanju se je navezal tudi načelnik Slovenske skupnosti Emil Guštin, in napovedal konstruktivno opozicijo.
Začetek procesa o kraji srebra
PRIŠTINA — Včeraj se je v delavskem domu v Zvečanu začelo sojenje ljudem, ki so obdolženi kraje 17 ton srebrovega koncentrata iz kombinata »Trepča« v Titovi Mitroviči. Na zatožne klopi bo sedlo kar 71 obdolžencev, različnih poklicev in socialnega statusa, starih med 30 in 40 let, razen enega, ki je še mladoleten. Gre za največjo krajo srebra v Jugoslaviji, ki je po dosedanjih ugotovitvah potekala sedem let. Ukradeno srebro je bilo vredno okrog 300 milijonov dinarjev. Kar 360 blokov, težkih nekaj več kot 7200 kilogramov in vrednih 150 milijonov dinarjev, naj bi ukradel prvoobtoženi Rabim Maliči ob pomoči 19 »sodelavcev«.
Natanko po letu dni, ko so prijeli prve osumljence, se je sojenje torej začele. Poteka v dvorani s 400 sedeži, po predvidevanjih pa bo trajalo najmanj poldrugi mesec. Večina obtoženih je iz Titove Mitroviče, Prištine, Prizrena, Peči in drugih kosovskih mest, so pa tudi iz drugih krajev države, (dd)
Po uvodnem poročilu dr. Borisa Majerja na včerajšnji seji
Kultura in kulturna politika v osredju razprave CK Zveze komunistov Slovenije
LJUBLJANA — Včerajšnjo 15. sejo je centralni komite Zveze komunistov Slovenije posvetil kulturi in kulturni politiki. Priprave nanjo so potekale več mesecev in po številnih razpravah v najrazličnejših okoljih so včeraj prekrižali svoja mnenja in stališča tudi člani CK ZKS.
Daljši uvodni referat o kulturni politiki Zveze komunistov je imel na včerajšnji seji dr. Boris Majer, član predsedstva CK ZK Slovenije. Med drugim je spregovoril tudi o današnjem težkem materialnem položaju kulturnih dejavnosti, kulturnih delavcev in kulture nasploh. Rešitev ni v prerazporejanju nacionalnega dohodka v korist kulture, temveč v ustvarjanju ' nove vrednosti, je dejal. Kultura se mora iztrgati pojmovanjem, ki jo uvrščajo med stroške. Kot takšna pa delavca bremeni, namesto da bi mu pomagala doseči višjo stopnjo kakovosti življenja.
Majer se je dotaknil tudi elitističnih tendenc med delom kulturniške inteligence, ki bi rada kulturo s plotovi ogradila od siceršnjega življenja.
Tam naj bi bila kultura odgovorna sama sebi, hkrati pa opravljala vlogo brezkomprromisnega sodnika družbi in politiki. Tudi takšna pojmovanja so posledica obravnavanja kulture kot porabe ter birokratskega odnosa do nje.
Precejšen del referata je dr. Boris Majer posvetil nekaterim idejam in stališčem, ki se pojavljajo v delu literarne in umetniške proizvodnje ter v revialnem in dnevnem tisku. Gre za pojave neobjektivnega, enostranskega in izkrivljenega prikazovanja preteklosti in sedanjosti. Seveda je možno nesporazume razčistiti v javnem dialogu, kar pa terja medsebojno zaupanje ter spoštovanje znanstvene objektivnosti in intelektualno poštenje. Prav pomanjkanje takšne kulture dialoga, je eden izmed razlogov za nepotrebne politične nevroze in ideološke nestrpmosti, pa tudi arogantnosti in napadalnosti, s katero nastopajo avtorji spornih tez in stališč. Na žalost je malo konstruktivnih polemik. Kadar sporna stališča dalj časa ne dobijo argumen-
tiranega odgovora v javnosti, začenjajo dobivati v delu te javnosti značaj resnice, v drugem delu pa značaj reakcionarnih tez in reakcionarnih napadov na temeljne vrednote in pridobitve družbe. Kljub temu, da so sporna stališča pogostokrat samo enostranska, površna razmišljanja ter miselna eksperimentiranje, osebne izpovedi ali zgolj iskanje novega, drugačnega . . .
Če ni javnega odgovora pri resnično nazadnjaških idejah in. reakcionarni ideološki propagandi, takrat je pomanjkanje odločne javne besede izraz nenačelnosti in mlačnosti ter oportunizma. To zlasti velja za nacionalistične težnje in koncepte, ki jih tudi v Sloveniji ne bi smeli podcenjevati.
Ko je govoril o konceptu sodobne samoupravne kulturne politike, je Majer posebej poudaril, da je potrebno širiti in poglabljati ter utrjevati vse vrste sodelovanja s Slovenci v sosednjih državah, s slovenskimi delavci v tujini, izselejnci, kot tudi Z madžarsko in italijansko narodnostjo ter delavci iz drugih republik, ki so zaposleni v Sloveniji, (dd)
Z obiskom pri kaznjenkah, študentih in delavcih
Janez Pavel II. v Benetkah
Dosledno je zagovarjal svoja že tradicionalna stališča
Janez Pavel II. pred univerzo Ca’Foscari v Benetkah (AP)
BENETKE — Med svojim obiskom v Venetu je papež Janez Pavel H. včeraj spregovoril kaznjenkam v beneškem zaporu Giudeeca, nato se je sestal s študenti in profesorji na univerzi Ca’Foscari, ob koncu pa je spregovoril delavcem in podjetnikom v Margheri.
S svojim obiskom v Giudecci je papež pretrgal tradicijo, da poglavarji rimskokatoliške Cerkve obiskujejo samo moške kaznilnice. Nedvomno je bila ta izredno posrečena poteza, saj poljskemu papežu marsikdo očita, da so zanj sprejemljive le možem in Cerkvi vdane ženske. Z obiskom pa je le delno spremenil svoje zadržanje, kar je kasneje precej jasno izpričal tako na univerzi Ca’Foscari kot v Margheri. Študentom in profesorjem je namreč poudarjal vlogo Cerkve in dodal, da morajo biti tako raziskave kot študije v soglasju s krščanskim navkom.
V Margheri pa je še bolj pokrepil svojo vizijo' sveta, svoje nasprotovanje tako marksizmu kot klasičnemu kapitalizmu. Porto Marghera navsezadnje doživlja hudo gospodarsko krizo, a tudi to je ocenil iz izključno verskega vidika, saj kapitalizem »pogojuje rodnost, vzgojo otrok in medčloveške odnose«.
V Rimu sestanek o raziskovanju na Tržaškem
Vznemirljiv intervju Giovannija Pandica
Agcajevo kesanje rezultat posredovanja tajnih služb
RIM — Na procesu proti domnevnim sodelavcem Alija Agcaja v a-tentatu na papeža Janeza Pavla D. je včeraj prišlo do novega zapleta. Posredno je za to poskrbel glavni skesanec na procesu proti Cutolovi kamari Giovanni Pandico, ki je v intervjuju za tednik »L’Espresso« spregovoril o stikih italijanskih tajnoob-veščevalnih služb, ki naj bi s posredovanjem Raffaela Cutola dosegli Agcajevo kesanje in obtožbe o bolgarski sledi v atentatu na papeža.
Pobudnik za vse to naj bi bil po Pandicovih besedah general Musume-ci. Ta je baje pri Cutolu izposloval, da je s kamoro povezan jetniški kaplan Mariano Santini »prepričal« Agcaja in ga obenem naučil italijanščine. V zameno je vojaška tajno-obveščevalna služba SISMI, ali bolje rečeno njen s tajno prostozidarsko ložo povezan Musumecijev odsek, Cutolu zagotovila varnost. Odvetniki ob-
toženih Bolgarov so včeraj dosegli, da je sodstvo priložilo sodnijskim aktom tudi Pandicov intervju, o zaslišanju kamorističnega skesanca pa bodlo še sklepali.
Po protislovnih in do skrajnosti vprašljivih Agcajevih izjavah se je torej italijansko sodstvo znašlo ponovno v škripcih. Obtožnica proti Bolgarom sloni namreč predvsem na Agcajevih obtožbah. Sodniki bodo morali torej prej ali slej pojasniti, zakaj so sprožili postopek proti Bolgarom. Med dosedanjimi zaslišanji je namreč Agca dokazal, da je premeten lisjak, da so celo njegove blodne izjave prizori skrbno pripravljene scene. Sedaj pa neki kamoristični skesanec s prstom kaže, kdo je bil in je režiser vsega tega mednarodnega zapleta. Kje je torej resnica: v izjavah Agce, v Pandicovih, ali pa morda v trdnem zarekanju v nedolžnost obtoženih Bolgarov?
Delovna komisija predstavnikov državne industrije, dežele Furlanije-Ju-lijske krajine in krajevnih sindikatov so se včeraj sestali v tretjič, da so proučili možnosti razvoja znanstvenega in tehnološkega raziskovanja na Tržaškem. Prisotni so bili deželni odbornik Rinaldi, tržaški podžupan Trau-ner, predsednika padriškega raziskovalnega centra Anzeilotti in geofizikalnega observatorija Roda, sindikalisti Trebbi, Teršar in Vesnaver in visoki predstavniki državnih podjetij.
Na sestanku so pregledali možnosti številnih ustanov, ki delujejo v naših krajih na tem področju. V naslednjih dneli bodo: posebne delovne skupine poglobile posamezne načrte, nakar bodo sestavili tehnični dokument s stališči in predlogi, ki ga bodo proučili septembra na novem plenarnem zasedanju, da sprejmejo ustrezne o-dločitve, tudi upoštevajoč možnosti posebnega državnega zakona za razvoj Trsta in Gorice.
V žariščih napetosti	piše Pavel Stranj
UGANDA: težavna graditev države na pogorišču
Ugando bi lahko označili kot enega izmed neizpolnjenih obetov a-friške poti k neodvisnosti. Ko je postala formalno neodvisna, leta 1962, se je na prvi pogled zdelo, da ima vse pogoje za uspešen državni in gospodarski razvoj: dežela leži sicer na ekvatorju, a je v glavnem postavljena na 1.000 m visoko planoto, kjer ne manjka rodovitne zemlje in izviri Nila dajejo tudi dovolj vode. Lokalno politično življenje je bilo tudi dovolj razgibano, da se je razvil znaten sloj predstavnikov in upraviteljev, ki bi lahko prevzeli državno krmilo po odhodu angleških kolonialnih oblasti. Obstajala je seveda tudi senčna plat te slike: država je bila tipični proizvod »kolonialistične) državne arhitekture«, sestavljena iz zelo raznolikih plemenskih in verskih skupnosti, ki so nakazovale pot velike strpnosti in zmernosti.
Prvi vidni predsednik Milton O-bote je vladal le pet let, do 1. 1971, ko ga je strmoglavil znani Idi A-min »Dada«, čigar diktatura se je neslavno končala leta 1979 z begom pred četami Narodne osvobodilne fronte, ki je s pomočjo vojske sosednje Tanzanije spet povedla na oblast Oboteja. To je bil precej redek primer, da je nekemu odstavljenemu predsedniku uspel povratek na oblast. Toda položaj, ki ga je
Obote našel »na vrhu« je bil vse prej kot obetajoč. Državo je našel v razsulu, ali točneje, še hujše: v razkroju. Že prej slabo razvite infrastrukture in storitve, potrebne za državno delovanje, so bile na tleh, večina prebivalstva je živela spet na podeželju, ki z zelo zaostalim kmetijstvom jamči vsaj obstoj. E-dini aparat, ki je deloval je bila vojska, a ta je »požrla« več kot polovico narodnega dohodka...
Obotejeva vlada se je morala soočiti tudi s hudo gospodarsko krizo in to brez večjih zunanjih pomoči, katerih je bjl deležen Amin, kateremu je Zahod, zlasti preko Anglije, občutno pomagal v udaru proti Oboteju.
Osnovne temelje svoje oblasti je Obote postavil leta 1980, ko so se vršile druge volitve v ugandski zgodovini. Obotejeva stranka (UNO) je dobila 77 od 126 sedežev v parlamentu, a vodja opozicije Yoweri Musuweni, ki je vodil stranko Domoljubne fronte (UPM) in prejel le en sedež, je obtožil zmagovalca, da je potvoril volilne izide in se je umaknil v ilegalo. V par letih je na severu organiziral gverilsko gibanje, ki danes povzroča Oboteju hude skrbi. Gibanje se imenuje »Vojska narodnega odporništva« (N CR) in pomiritev dežele se je še bolj oddaljila, ko se je pojavilo še eno gverilsko gibanje: »Gibanje za osvoboditev Ugande«.
Mednarodni tisk in opazovalci se niso še izjasnili, kdo stoji za temi gverilskimi organizacijami in kakšni interesi jih spodbujajo. Podatki se dobijo le o Obotejevih zaveznikih v protigverilskem delovanju. Po raznih neuradnih vesteh naj bi bili glavni Obotejevi zavezniki Severni Korejci, ki so mu poslali že približno tisoč »svetovalcev«.
Obote je obljubil nove volitve v teku tega leta. Predno jih skliče želi imeti notranji položaj čim trdneje v rokah. Opozicija ima ravno obratne cilje: preprečiti to utrditev in za to uporablja vsa sredstva: zadnje vesti poročajo že o številnih bombnih atentatih tudi v središču samega glavnega mesta, Rampale.
Konkretni rezultati novega kurza Mihaila Gorbačova
V sovjetskih azijskih republikah so se začele čistke funkcionarjev
MOSKVA — Preverjanje kadrov in partijske discipline, ki naj bi bilo začetek novega sovjetskega gospodarskega »booma«, je v nekaterih partijskih organizacijah pripeljalo v zadnjih tednih do pravih »čistk«. Najbolj odločno so pri tem, kot kaže, udarili v Kirgiziji, kjer je partijsko vodstvo zamenjalo celo vrsto ministrov, ki so bili pri svojem delu nedosledni ali počasni, nedotaknjeni pa niso ostali niti organi za notranje zadeve, češ da se je v nekaterih krajih zelo razpasla »familiamost« med pripadniki milice.
Prvi sekretar kirgiške partije Tur-dakun Usubalijev je opozoril, da je v tem trenutku partiji še posebej napoti nenačelnost in da lahko večjo mobilizacijo med ljudmi doseže le s krepitvijo »zaupanja v vodilne kadre«.
Temu naj bi sicer v Kirgiziji, ki spada med manj razvite srednjeazijske sovjetske republike, že ves čas posvečali ustrezno pozornost, vendar pa se je vseeno baje med vodilnimi kadri močno razpasla pasivnost in
neodgovornost, saj naj bi vladni u-pravni aparat svoje naloge najraje prepustil kar centralnemu komiteju, češ da je to veliko bolj »udobno in učinkovito«.
Položaj naj bi v zadnjem času prišel že tako daleč, da so ministri hodili za vsako figo po »nasvete« v CK, čeprav bi baje sami veliko lažje rešili svoje probleme. Partijsko vodstvo republike zaradi tega ni samo ostro kritiziralo celotnega ministrskega sveta, ampak nekatere njegove člane tudi po kratkem postopku zamenjalo, opozarjajoč, da mora vsak
nositi odgovornost za svoje delo in da sploh ni naključno, če je v nekaterih vladnih organih toliko pomanjkljivosti. Pri tem naj bi bile zlasti boleče razne administrativne mahinacije, pripisi v planskih dokumentih in zlorabe službenega položaja, ki so nasploh močno prisotne v nekaterih sovjetskih upravnih sredinah.
Po njegovem do tega prihaja predvsem zaradi slabe kadrovske politike, saj naj bi bila izbira vodilnih kadrov na mnogih področjih še vse-prevečkrat prepuščena slučajnosti.
lažni avtoritativnosti in familiarnosti. Ministra pravosodja so menda zamenjali tako ravno zaradi tega, ker je začel vse bolj na široko postavljati okrog sebe svoje sorodnike in ker je postal »gluh« na vsako partijsko kritiko. Enako se je zgodilo tudi z nekaterimi načelniki milice, pri čemer je baje daleč najdlje šel predstojnik Oške pokrajine, ki je v tamkajšni milici vzpostavil pravi »rodbinski klan«.
Usubajev pri tem sicer ni povedal, kolikšno odgovornost je za dogodke nosilo tudi partijsko vodstvo v repu-
bliki, vendar pa je priznal, da so včasih vse preveč kampanjsko izbirali kadre in da so v nekaterih partijskih sredinah močno upadli tudi kriteriji za sprejem v KP. Najhuje pa naj bi bilo to, da je pri tem partija na mnogih področjih tudi povsem zgubila stik z množicami in se v številnih zadevah zatekla k povsem birokratskemu odločanju.
Samokritična »izpoved« kirgiškega partijskega voditelja je v javnosti vzbudila precejšnjo pozornost, saj je pokazala, da se val »samokritike« v Sovjetski zvezi, ki se je začel neposredno po nastopu novega šefa KP SZ Mihaila Gorbačova v Leningradu, nadaljuje. Očitno so njegova opozorila, da se bo partija morala znebiti »naključnih sopotnikov«, marsikoga zbegala, med mnogimi pa povzročila tudi veliko osebno negotovost. Kajti Gorbačov je kar naravnost dejal, da bodo morali tisti, ki zaradi svojega »zastarelega načina dela« zavirajo napredek v državi, iti-DANILO SLIVNIK
Za razvoj cestnega prometa med državami članicami
EGS naj izkaže dovolj razumevanja za težave Avstrije in Jugoslavije
STRASBOURG — Za. razvoj cestnega piometa med članicami Evropske gospodarske skupnosti je odločilnega Pomena, da je promet po Avstriji, Švici in Jugoslaviji tekoč in brez zastojev. Zaradi tega je nujno, da skupnost izkaže dovolj razumevanja za težave Avstrije in Jugoslavije in ustrezno ukrepa. Tako pravi med drugim dolga resolucija o razvoju prometa v Evropski gospodarski skupnosti, ki jo je konec prejšnjega tedna odobril Evropski parlament v Strasbourgu po dolgi in poglobljeni razpravi. Resolucija sodi v okvir splošnejše razprave o oblikovanju in stvarnem uresničevanju evropskega gospodarskega tržišča, ki zahteva med drugim hitre prometne zveze in predvideva postopno odpravo notranjih mej, še zlasti pa carinskih operacij.
Razprava o okrepitvi notranjega tržišča in o dejanskem uresničevanju skupnega tržišča v Evropski gospodarski skupnosti se je začela v strasbourškemparlamentu že pred časom in o tej problematiki so razpravljale vse pristojne komisije, končno pa prejšnji teden na plenarni seji tudi generalna skupščina. Do leta 1992 bi morali po tem načrtu dokončno oblikovati skupni evropski trg in odpraviti vse mejne, zlasti pa carinske ' zapreke, ki močno upočasnjujejo promet. Skupno tržišče bi se tako znatno povečalo, saj bo zadevalo, s pristopom Španije in Portugalske, okoli 300 milijonov ljudi.
V tem okviru pa, zlasti kar zadeva cestni promet Avstrija, Švica in Jugoslavija predstavljajo velik problem, saj gre za države, ki niso članice skupnosti in torej razvijajo in urejajo povsem avtonomno vse predpise, razlika v normativu pa je lahko velika cokla za razvoj povezav, tudi ker omenjene države prekinjajo oze-
meljsko kontinuiteto EGS. K temu pa gre dodati tudi problem cestnih infrastruktur zlasti Avsrije in Jugoslavije, ki zaosajajo za prometnimi žilami držav skupnosti in upočasnjujejo povezave z Grčijo in Bližnjim vzhodom.
Problem pobliže zadeva tudi našo deželo, ki je tudi s tega vidika most med EGS in evropskim ter Bližnjim vzhodom in ki meji tako na Avstrijo kot tudi na Jugoslavijo. Ni naključje zato, da se je za rešitev problema povezav v največji meri zavzel prav tržaški evrop-ski poslanec Giorgio Rossetti, ki je član komisije za prevoze v evropskem parlamentu in ki je ravno za to komisijo izdelal predlog stališča do te problematike. Problem je, kratko rečeno, v tem: Avstrija s svoje strani noče naložiti lastnih sredstev v razvoj cestnih infrastruktur, ki bi služila izključno državam skupnosti in od katerih Avstrija sama ne bi imela nobene koristi pač pa samo škodo; Jugoslavija pa v sedanji gospodarski situaciji nima dovolj sredstev, da bi lahko dovolj hitro izpopolnila svojo avtocestno mrežo in še zlasti priključke z evropskim avtocestnim omrežjem.
Evropski parlament je bil mnenja, da se izvršna komisija in ministrski svet EGS v preteklosti nista zavzela v zadostni meri za rešitev problema, v bodoče pa bosta nujno morali obe telesi pokazati več razumevanja za težave obeh držav. To po mnenju poslanca Rossettija pa pomeni konkretno, da bo treba pristopiti, seveda v dogovoru z zainteresiranima državama, tudi s finančnimi podporami in z drugačnimi oblikami finansiranja k reševanju problemov posodabljanja in prilagajanja avto cestnih infrastruktur v Avstriji in Jugoslaviji.
VOJMIR TAVČAR
Prodoren uspeh letošnjega »Senjama beneške piesmi«
LESE — Dvanajsti Senjam beneške piesmi, ki ga prireja društvo Rečan iz Les, se je zaključil v nedeljo z nagrajevanjem treh najboljših pesmi glasbenega tekmovanja. Glavna tema ■eiošnjega tekmovanja avtorskih pesmi je bila ljubezen. »Ljube mene« je namreč naslov pesmi, ki je prejela prvo nagrado publike. Pesem sta napisala Davide in Aldo Clodig, izvajale pa so jo »Čeče za ljubezen«. Druga najboljša je bila »Prav’ca«. Alda Clodiga, ki sta ;o peli mati in hči Ana in Martina. Na tretje mesto se je uvrstila optimistična »Ljubezen za vse«, ki jo je napisal Massimo Pagon in jo izvajal skupaj s Francesco Trusgnach. Posebna komisija je nato nagradila najboljšo glasbo, ki jo je napisal Rino Chine-se in najboljši tekst, delo Antonelle Rudi.
Senjam beneške piesmi je letos prav dobro uspel, saj je bila telovadnica v Lesah, kjer se je odvijal, vse tri večere nabito polna. To je namreč dokaz, da je zanimanje za take prireditve vedno večje še posebno pri mladih, ki na Senjamu vedno bolj sodelujejo. S pisanjem in izvajanjem lastnih pesmi v slovenskem narečju pa pripomorejo k razvoju kulturnega delovanja in kulture same v Beneški Sloveniji. To so tudi zastavljeni cilji društva Rečan, ki z vedno boljšo organizacijo
skrbi, da se raven in kvaliteta Senjama večata iz leta v leto.
Za osvežitev programa letošnjega Senjama je v nedeljo popoldne poskrbela Kabaretna skupina iz Trsta, ki je s svojim nastopom žela aplavze in smeh publike. Z zbadljivimi dovtipi in šalami so fantje prikazali beneško stvarnost in kulturnike v komični luči. Na odru so se zvrstili tako razni Peter Emigrante, beneški kantavtor, ki je kot sam pravi boljši od Coccianteja in drugi liki, s katerimi je Kabaretna skupina oponašala nastopajoče in pognala dvorano v smeh.
Senjam se je tako iz glasbenega tekmovanja razvil v pravo kulturno prireditev, ki je ena izmed najbolj zanimivih vsakoletnih pobud Beneških Slovencev. Važno pa je nadaljevati po tej poti, ki bo edino s trudom in požrtvovalnim delom pripomogla k dosegi vedno boljših rezultatov na kulturnem področju v Beneški Sloveniji.
POPRAVEK
Pod člankom »Pritisk na dvojezično šolo na Koroškem«, ki je bil objavljen na tej strani v nedeljski številki, je pomotoma izostal podpis. Članek je prispeval VINKO WIESER, kateremu se oproščamo, kakor tudi vsem bralcem.
Delegacija koroške deželne skupščine na obisku v F-JK
TRST — Delegacija koroške deželne skupščine, ki jo bo vodil pred sednik Josef Sehantl bo v četrtek in Petek prvič uradno obiskala Furlanijo - Julijsko krajino. Obisk predstavnikov koroške deželne skupščine sodi med pobude, ki jih deželni svet F-JK namerava razviti na osnovi svoje avtonomne vloge za okrepitev mednarodne funkcije naše dežele. Gre za dejavnost, ki je v zadnjih letih zadobila vse širši značaj in ki ga je deželni svet znal tolmačiti na pogostih srečanjih s predstavniki bližnjih dežel. Koroško delegacijo bodo sestavljali še dva podpredsednika Leo •Uster in Josef Koschaht ter kakih deset deželnih poslancev. Dvodnevni program obiska v Furlaniji - Julijski krajinj predvideva srečanje obeh predsednikov skupščin, obisk pri Predsedniku deželnega odbora, sestanek s predsedstvom deželnega sveta in načelniki svetovalskih skupin ter ogled tržaškega pristanišča, Gradeža, arheološkega področja v Ogleju in Vile Manin v Passarianu.
Danes izvolitev »velikih volivcev«
TRST — Deželni svet bo danes iz volil tri svoje predstavnike, ki bodo sodelovali pri izvolitvi novega predsednika republike. Volitve se bodo za čele v ponedeljek, 24. junija, v dvorani poslanske zbornice ob udeležbi Poslancev, senatorjev in predstavnikov deželnih uprav.
Deželna skupščina bo danes tudi ocenila poročilo odbornika za kulturo Barnabe o poklicnem izobraževanju
Slovenija si je za letos zadala ambiciozen gospodarski načrt. Analize so pokazale, da bi lahko industrija sama naredila letos za približno dva odstotka več kot lani, kmetijstvo in gradbeništvo pa naj bi k temu prispevali še pol odstotka. Gospodarska rast za 2,5 odstotka pa ne bi omogočala tolikšnega povečanja družbenega proizvoda (kakor pri nas imenujejo nacionalni dohodek), da bi se lahko izboljšal standard. Prav izboljšanju standarda pa je bil v političnih debatah dan močan poudarek zaradi tega, ker standard že štiri leta pada. Zato je slovenska vlada pripravila ofenzivnejšo inačico gospodarskega načrta, ki predvideva, da bi se morala letos gospodarska rast povečati za 3,5 odstotka, kar bi omogočilo na eni strani približno 5-odstotno rast družbenega proizvoda in s tem tudi možnosti za povečanje standarda, na drugi strani pa bi tolikšna gospodarska rast omogočila tudi, da bi lahko dosegli načrtovani izvoz. Slovenija bi namreč letos morala izvoziti za 2,8 milijarde dolarjev izdelkov, od tega na trge s trdnimi valutami za 1,8 milijarde dolarjev. V prvih letošnjih mesecih pa delo v gospodarstvu ne gre po načrtih, saj se je industrijska proizvodnja povečala vsega za 1,8 odstotka, pa tudi priliva deviz je manj, kot je bilo načrtovano.
Slovenska vlada je računala, da bi gospodarsko rast lahko povečali za 3,5 odstotka, torej za odstotek več, kot so pokazale analize, le, če bi uspelo motivirati delavce za večjo proizvodnjo. Zavedala se je, da je to možno doseči predvsem na en način: s plačevanjem delavcev glede na to, koliko naredijo. Takšnega plačevanja v jugoslovanskem gospodarstvu ni veliko, ker je zelo razširjena delitev plač ne glede na delovni prispevek delavcev. Takšne načine plačevanja imenujemo pri nas uravnilovske. U-ravnilovka izenačuje plače dobrih in slabih delavcev, zato motiviranosti za dobro delo ni veliko.
' Z drugačnim načinom plačevanja delavcev naj bi uravnilovko začeli odpravljati, pridnim delavcem pa omogočili, da bi lahko zaslužili bistveno več kot slabi. Toda v zdajšnjih gospodarskih pogojih je to zelo težko doseči. O takšnih ali drugačnih načinih delitve denarja za osebne dohodke namreč odločajo sami delavci, ti pa so navadno zelo solidarni s tistimi, ki imajo slabe plače in ki zaradi precejšnje draginje živijo slabo. Šele neprestano dokazovanje, da uravnilovka gospodarstvu ni po godu, je počasi začelo spreminjati razmere v slovenskih podjetjih, tako da sé je začelo uveljavljati plačevanje delavcev po delu. Vendar ti novi načini še niso prodrli tako močno, da bi se to poznalo
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Optimizem kljub slabemu začetku
JOŽE PETROVČIČ * v
pri gospodarski rasti v republiških okvirih. Zato gospodarska rast ni še tolikšna, kot je bilo pričakovati, čeprav je opaziti, da se je začela produktivnost in gospodarnost izboljševati. To pa pomeni, da bodo najbrž ti učinki nekoliko bolj zaznavni šele
v drugem polletju.
Vendar to seveda ni edini vzrok, zaradi katerega proizvodnja ne napreduje tako, kot je bilo zamišljeno. Velikanske težave so v kmetijstvu, ki je zašlo v dokaj hudo krizo. Izgube v tej dejavnosti se namreč dokaj naglo kopičijo, prodaja pa je zaradi visokih cen slaba. Zaradi tega kmetijska dejavnost upočasnjuje svojo dejavnost, kar je opaziti zlasti v živinoreji. Vlada je sicer že ukrepala na najrazličnejše načine, tako da se bo položaj kmetijstva najbrž začel izboljševati, vendar šele v drugi polovici leta.
Velika pozornost je bila letos dana turizmu. Od njega pričakujejo letos bistveno večje devizne izkupičke. Priprave so bile dokaj temeljite. Podobno skušajo oživiti tudi gradbeniško dejavnost. Gradbeniki doma nimajo dovolj dela. Povsem je zastala predvsem gradnja stanovanj. Zlasti slednjo skuša slovenska vlada pospešiti, ker je denarja, namensko zbranega za gradnjo stanovanj, po podjetjih in občinah kar precej, močne ovire pa predstavljajo najrazličnejši administrativni postopki za pridobitev soglasij za gradnjo. Zdi se, da bodo pot za pridobitev takšnih soglasij nekoliko skrajšali, tako da bi lahko gradbeništvo začelo v drugem polletju delati z nekoliko hitrejšim tempom, kot doslej. To
bi za seboj povleklo tudi ostalo industrijo, ki sodeluje pri gradnji stanovanj.
Nedvomno je na obseg proizvodnje močno vplivalo domače povpraševanje, ki se je zaradi močno zmanjšane kupne moči precej poslabšalo. To občuti zlasti slovenska industrija, ki je tradicionalna proizvajalka izdelkov za široko porabo. Močnejša zavora pa je še drugje. Slovenska industrija se zaradi pomanjkanja kapitala ne more hitro tehnološko posodabljati. To se pozna pri proizvodnji in pri prodaji, zlasti pri prodaji na tuje trge, kjer zaradi zastarelosti tehnoloških postopkov težko lovi tekmece, ki lahko ponujajo podobne izdelke pod ugodnejšimi cenami. To je že vplivalo na slabo rast letošnjega izvoza, oboje pa na obseg proizvodnje. Ta se šele v zadnjih dveh mesecih popravlja. Treba je vedeti, da slovensko gospodarstvo kar nekaj več kot 30 odstotkov družbenega proizvoda ustvari z izdelki, ki jih izvaža. Spremembe izvoznih pogojev zato zelo hitro delujejo na sam obseg proizvodnje.
Zato slovenska vlada neprestano opozarja in išče možnosti, da bi se slovenska industrija začela temeljiteje posodabljati, da bi torej lovila korak z razvitim svetom, za katerim pa že precej zaostaja. Toda za takšen razvoj ni dovolj denarja. Domača akumulacija je skromna. Od vsega izvoza (2,8 milijarde dolarjev) pa gospodarstmi ostane okoli 750 do 800 milijonov dolarjev, kar je premalo celo za to, da bi proizvodnja tekla normalno. Zato svetujejo, naj gospodarstvo kolikor se le da najema tuja komercialna posojila, ki so namenjena za posamezne posle ali za povsem določeno usposabljanje proizvodnje za izvoz. S tem hoče razbiti tudi še vedno zelo močno težnjo gospodarstva (ki pa je v Jugoslaviji še občutneje hujša) k avtarkičnemu zapiranju. Avtarkija in samozadostnost namreč slabo vplivata na kakovost izdelkov in na samo težnjo k posodabljanju industrije.
Vsa ta vprašanja so seveda prisotna v slovenskem gospodarstvu že dalj časa, novo je to, da so začeli o njih veliko razmišljati in da so začeli iskati izhode. Vprašljivo je le to, ali bodo rešitve pravočasne ali bodo zamujale, kajti vse ni odvisno od ukrepanj v sami Sloveniji, ampak od tega, kako Oc, u,cepata zvezna gospodarska politika. Dobrodošlo pa je to, da je kljub slabemu začetku v letošnjem letu slovenska vlada optimistična. »Morda slovensko gospodarstvo letos ne bo doseglo ravno 3,5-odstotne rasti, vendar mnogo manj od tega cilja tudi ne,« je pred. dnevi zagotavljal predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj novinarjem, ki spremljajo delo zvezne skupščine. Zadnji podatki (april, maj) njegov optimizem potrjujejo.
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
27.
Jožef je moral neprestano laziti v malo sobo spraševat, kako ji je in moral ji je kuhati čaje iz najrazličnejšega cvetja in vseh mogočih rastlin, katerih zdravilnost je dognana že iz pamtiveka. Nosil je te čaje 2 brezmejno vdanostjo Katici v Korenovo sobo, medtem ko je Ana tisti dan posvetila samo molitvi za njeno zdravje.
Dobro je bilo šele potem, ko je Katica spet sedela pri Koštrčki v kotu in pripovedovala, kako je bilo pri vajah.
»In kaj pravi gospod organist?«
»Pravi, da pojde imenitno,« je pojasnila Katica.
»Da, res tako pravi,« je popravljal Koštrca, »toda treba ga je videti, kako si vselej pomane roke, kako mu žare oči in kako je ganjen nad tvojo pesmijo.«
Seveda je tako natančno pripovedovanje izpolnilo ves večer in poslušala sta ga tudi Korenova, sedeč vsak zase, ker se še nista spravila.
Dnevi so minevali še prenaglo, kakor se niso se nikdar pobirali drug za drugim, dokler ni Katica sporočila:
»Jutri pa bomo skupaj poskusih, zato moram Priti zvečer.«
»Jutri,« je po svoje pojasnil dedek, »se bo torej pokazalo, kakšna je takale pesem, kjer eden poje naprej, drugi^ pa samo nekako godrnjajo ali pripe-vajo, kakor pravi organist. Slišal sem vsakovrstne pesmi v svojem življenju, vendar take še ne. Prav močno me ima, da bi te spremil jaz, ako seveda ne pojde Ivan s teboj. Nemara pa kljub temu tudi jaz pojdem, saj moram tako ali tako v šolo. Kaj lahko mi dekla vrže čike med smeti, zanikrna kakor je. Kajpa, če Ane ne bo strah. Vendar mislim, da je ne bo, saj ji bo Marta delala družbo.«
»Strašno sem radovedna,« je menila Ana, »kako pojde jutri. Nekoliko si že lahko mislim, kako te bodo gledale naše ženske in dekleta. Marsikateri ne bo povšeči, ker boš ti pela. Nekoč sem tudi sama bila na koru, ker smo se dekleta domenile, da bomo hodile pet; ali kmalu smo prenehale. Kadar šmo me hotele peti, so one starejše molčale, če so pa one pele, potem smo se me kujale. Tako petje ne samo da ni moglo biti povšeči bogu, temveč samo na sebi ni bilo kaj prida. Končalo se je navadno tako, da so se ljudje v cerkvi hihitali, dokler ni župnik rekel, naj ljudje spodaj v cerkvi pojejo, dekleta na koru naj pa poslušajo. Taka razsodba je bila pametna in dekleta smo se kmalu preselila na svoje prostore v cerkvi in tam smo lahko skupaj peli. Predstavljam si torej, koliko negodovanja bo to vzbudilo pri ženskah, ker dvomim, da bi se ženske v tem času bile kaj spremenile. To pa naj te ne moti, zakaj bog je sodnik nad vsem in on ne dela razločkov med bogatim in revežem, med lepim ali grdim, med zdra-
vim ali bolnim, temveč sodi po srcu. V tem pa jih ti vse posekaš.«
»Ena je dobro,« je menil Koštrca, »vsaj za ta primer, da jih ne boš videla. Ni je grše stvari na svetu kakor obraz ženske, ki se kuja, ne da bi vedela, zakaj. Jaz, ki se ne bom mogel odreči, da ne bi bil navzoč, saj se z gospodom organistom poslednje čase dobro razumeva, bom kljub temu spoznanju posvetil vsakteri en pogled, da jih bom videl: ženska v srcu ne nosi mnogo, temveč navadno vse na obrazu.«
»Samo nikar se ne prestraši,« je poučevala dalje Koštrčka. »Ako ti pri taki stvari upade pogum, je vse izgubljeno; to je tako, kakor če zaideš v gozdu in si nazadnje tako zmeden, da si ne upaš nikjer stopiti iz njega, ker se ti vedno zdi, da si odšel prav na nasprotno stran. Ne boš jih mogla videti, vendar jih prijazno pozdravi in se jim vsem skupaj prijazno nasmej. To ženske najbolj preseneti in najprej razoroži.«
»Kar pa se tiče petja samega,« je menil Jožef, »moraš zapeti tako, da ne boš osmešila našega vrlega organista, ki se je tako lepo zavzel zate. Da bi nazadnje še rekli, češ, le kaj je padlo v glavo staremu možaku, da si je izmislil tako smešno stvar; temveč zapoj tako, da bodo vsi onemeli in da boš zaprla sapo največji zavistnici.«
»Tako bom tudi storila,« je obljubila Katica. »Bolelo bi me srce, če bi osmešila gospoda, ki me je tako lepo učil. Ako ne drugače, s pesmijo bom pridobila zase še najbolj trde.«
V soboto in nedeljo kljub slabemu vremenu
Padriče praznovale svojo 400-letnico
Na vaškem trgu odkrili spominsko obeležje - V nedeljo kulturni program ob sodelovanju gostov iz Šoštanja
Vse kaže, da je zgodovina Padrič nerazdružljivo povezana z imenom Grgič. Za prvega prebivalca prikupne vasi štejejo Tomaža Grgiča, Ki se je tamkaj naselil teta 1585; eden od protagonistov odločnega boja Padričarjev za lastne pravice in zoper pohlep tržaške občine je bil v začetku tega stoletja že spet neki Grgič, točneje Josip ali »doktor Šilo«, kot so mu rekli zaradi poklica (bil je čevljar) pa tudi zaradi ostrega in zbadljivega jezika. Pa tudi sobotno in nedeljsko slavje ob 400-letnici vasi, ki so ga organizirale vse vaške organizacije je potekalo v znamenju Grgičev; spominski kamen je odkril najstarejši vaščan Stanko Grgič, slavnostni govor je imela Lui-za Grgič, veliko Grgičev je bilo med organizatorji, pa čeprav niso manjkali tudi drugi vaščani, katerih priimki se razlikujejo od prevladujočega.
Padriče so torej začele s praznovanjem svojega jubileja, s praznovanjem svoje 400-letne zgodovine, ki po številu let presega celo število vaških duš. Kot se za tak jubilej spodobi, so slavje zasnovali dokaj na veliko, pa čeprav jim je vreme nekoliko ponagajalo in marsikdo se je pošalil, da med vsemi prošnjami, ki so jih vložili, so pri tisti za lepo Vreme zgrešili naslov. Praznovanja pa se s sobotnim in nedeljskim programom niso končala: nadaljevala se bodo jeseni (dokumenti pravijo namreč, da se je Tomaž Grgič naselil v teh krajih ravno v tem letnem času), ko bodo predstavili brošuro z zgodovino vasi in bodo organizirali zahtevnejšo razstavo starega o-rodja, najbrž pa organizirali še druge spremne pobude.
Če se vrnemo k sobotnemu in nedeljskemu prazniku, naj povemo, da ga morda v največji meri označuje kamen, ki so ga odkrib na vaškem trgu: ni hotel to biti spomenik, niti ne neke vrste slavnostno obeležje. Če-
prav ima vklesane datume 1585-1985 je ta kamen (osnutek je izdelala Magda Tavčar, izklesal ga je Silvij Ver-ginela, podaril pa repenski kamnolom) predvsem stol, ki vabi k posedanju, h kramljanju, k utrjevanju tistega bistva komuniciranja in dogovarjanja, ki je značilno za vsako zlasti manjšo vaško skupnost. V istem duhu je bil zamišljen tudi otroški slikarski ex tempore: več kot 30 otrok s Padrič in iz sosednjih vasi je v soboto popoldne s prešemostjo, smehom in delovno vnemo poživilo vaški trg: risali so kar na asfaltu in škoda, da je nočni dež takoj potem spral zelo prikupne izdelke, ki so za nekaj ur obogatili grobi asfalt. Ostala pa je »kača«, v katero so risali, vabilo za nadaljnje podobne pobude in za sproščanje otroške fantazije.
Takoj po odkritju kamna in po kratkem koncertu domačega zbora so se vaščani in drugi preselili na športno igrišče, kjer naj bi se praznik nadaljeval ob zvokih ansambla Ottavia Brajka in ob dobro založenih kioskih, burja in močna ploha pa sta vsem prikrižala račune.
Še sreča, da je v nedeljo vreme zdržalo do večera in dovolilo odvijanje balinarskega turnirja ter kulturnega programa, pri katerem so sodelovali zbori Slovenec, Lipa, Primorec - Tabor in Slovan, otroci krajevne šole Karel Destovnik Kajuh z lepljenko na temo Padriče, godba na pihala in člani ritmične skupine športnega društva Partizan iz Šoštanja. S tem mestom so Padriče skoraj pobratene, posebno vez pa predstavlja dejstvo, da sta šoli poimenovani po partizanskem pesniku in junaku Kajuhu. S tega vidika je slavju dala poseben ton prisotnost Kajuhovih sobork in aktivistk v kulturniški skupini 14. divizije tov. Vere Hreščak Bebler in tov. Brine (vt)
Z nedeljske proslave na Padričah: zgoraj otroci gropajsko-padriške osnovu® šole Kajuh, spodaj nastop ritmične skupine iz Šoštanja
Zanimiv predlog tržaških komunistov
Kdaj mestno središče brez zasebnih vozil?
Tudi v Trstu se vse pogosteje in glasneje govori o možnosti zaprtja središča mesta za avtomobilski promet, kot so že naredili v mnogih italijanskih mestih. To vprašanje so v prejšnjih dneh odločno sprožili komunisti v tržaškem občinskem svetu, ki v obliki resolucije pozivajo upravo, naj vzame resno v poštev možnost za ta korak, potem ko se je o tem že izreklo Konzorcialno podjetje za prevoze (ACT), občinska uprava pa se ni še spoprijela s tem problemom.
Svetovalci Calabria, De Rosa, Costa in Monfalcon ugotavljajo v resoluciji, da je promet v centru mesta, zlasti v Terezijanski četrti, postal nevzdržen, kar terja radikalne in resne posege, namesto začasnih ukrepov, ki niso dali pričakovanih učinkov. Boleča točka je po mnenju KPI zlasti Ul. Roma, po kateri vozijo mnogi linijski avtobusi in kjer čestokrat pride, tudi zaradi nepravilno parkiranih avtomobilov, do velikih zastojev, ki imajo posledice za ves mestni promet. Zelo kritično pa je tudi na bližnjih ulicah in v Starem mestu, kjer sicer vozi manj avtobusov, so pa ulice precej ozke in zasebni vozniki ne upoštevajo tako kot bi morali prepovedi parkiranja. Zaradi vsega tega komunisti predlaga-
V prostorih Kraškega muzeja
Slavnostni koncert na Repentabru
V nedeljo zvečer so člani otroškega in mlajšega mladinskega pevskega zbora Zvonček, ansambla Burja in pevke ženskega pevskega zbora Repentabor v pokrajinskem Kraškem muzeju v Repnu oblikovali svoj Slavnostni koncert ob zaključku sezone. Organizatorji so si zamislili, da se bo prireditev odvijala na odprtem, toda muhaste vremenske razmere so jih prisilile, da so prireditev premestili v neprimerne muzejske prostore.
Večer je ob napovedovanju Vilme Purič otvoril otroški pevski zbor Zvonček, ki je oborožen s svojo otroško ljubkostjo in preprostostjo zapel štiri enoglasne pesmice. Sledil je nastop ženskega pevskega zbora Repentabor, ki je ob vodstvu Toneta Bedenčiča zapel izbor narodnih in umetnih pesmi. Nato se je občinstvu predstavil tercet repentabrskih ljubiteljic črnske duhovne pesmi. Kljub zavesti o težavnosti in zahtevnosti te glasbene zvrsti ter o neprimernosti slednje za ženski glasovni razpon, so pevke zapele dve pesmi, ki so požele navdušeno odobravanje prisotnih.
Pred občinstvo se je nato zvrstil MIMPZ Zvonček, ki je občuteno podal daljši spored pesmi, ki so jih otroci in njihov pevovodja Tone Bedenčič pripravili za gostovanje na Dunaju pred mesecem dni. Nato so se oglasili glasbeni inštrumenti ansambla Burja. Ansambel sestavlja skupina petih fantov, ki so po par letih vztrajnega vežbanja dosegli že dokajšnjo mero glasbene spretnosti.
Ker se je vreme začasno izboljšalo, so si prisotni na dvorišču Kraškega muzeja ogledali še diaprogram Tam kjer sonce in burja valovita v morje in kamen in nekaj diapozitivov o gostovanju na Dunaju. Program je pripravil Tone Bedenčič.
L. G.
V organizaciji vaške skupnosti
Konec tedna v Praprotu tradicionalna vaška sagra
Vaška skupnost iz Praprota bo priredila konec tedna že običajno Sagro, ki bo letos že enajsta po vrsti. Pred nami imamo torej tri dni veselja in zabave v tej lepi vasici zahodnega Krasa. Kot vedno so poskrbeli prireditelji za pester kultumo-zabavni spored, ki se bo pričel že v soboto popoldne, ko bo tekmovanje v briškoli (prva nagrada: dva prašiča) in ex tempore za najmlajše. Pod večer bodo nastopali gojenci plesne šole standardnih in latinskoameriških plesov K. D. France Prešeren iz Boljunca in otroci otroškega vrtca iz Šempolaja z igrico »Sneguljčica«. Zvečer se bomo lahko zavrteli pozno v noč ob zvokih ansambla Taims.
V nedeljo zjutraj pa bo 12-kilometrski pohod po sosednjih vaseh. Prireditelji vabijo k udeležbi vsa slovenska društva in vsakogar, ki ljubi naravo in šport. Popoldne bo tradicionalno tekmovanje v košnji, na katerem se bodo pomerili vsi najboljši kosci s tega konica Krasa tostran in onstran meje. Prireditelji upajo, da se bodo udeležili letos tekmovanja tudi kosci z Goriškega, Nedvomno bo to tekmovanje tudi tokrat, kot v preteklosti, pritegnilo ševilno publiko. Spored se bo nadaljeval z nastopom godbe na pihala iz Ricmanj, ki jo vodi kapelnik Ennio Krisanowsky. Za ples bo nato poskrbel ansambel The Devils.
Za ponedeljek je predviden ples z ansamblom Lojzeta Furlana. Med plesom bodo razne družabne igre.
Naj povemo, da bo na prazniku razstava vin, na kateri sodeluje dvanajst vinogradnikov iz vasi.
(WŠ)
jo zaprtje zgodovinskega središča mesta za osebni promet, seveda z izjemo pooblaščenih vozil in avtomo-bilov tamkajšnjih prebivalcev. O tem naj se čimprej izreče občina, svoje mnenje pa naj iznesejo tudi občani, lahko s pomočjo referenduma, kot so npr. pred kratkim naredili v Milanu. KPI predlaga tudi razširitev »otokov za pešce« in zlasti nova parkirišča v tako imenovanih ključnih točkah v bližini železniške postaje, pri univerzi in na Montebellu.
O problemu vse bolj. kaotičnega mestnega prometa in o pomanjkanju zelenih površin bo tekla beseda'na današnjem posvetu v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice (Ul. S. Nicolò 5), ki ga prireja CGIL. Na tèm zasedanju, ki se bo pričelo ob 18.30, bodo prireditelji predstavili javnosti poglobljeno raziskavo delavcev v prevoznem sektorju, iz katere izhaja, da je tržaško mestno središče v dušljivih kleščah avtomobilov in izpušnih plinov in da pristojni organi doslej niso pokazali velikega zanimanja za ta vprašanja.
• Pisateljica Anna Del Bo Beffino bo predstavila 21. junija ob 18. uri svojo zadnjo knjigo »Vi moški«. Predavanje bo v prostorih novinarskega krožka na Korzu Italia 12.
Na Repentabru letos ne bo razstave vin
Po dvaindvajsetih letih nepretrganega prirejanja občinske vinske razstave bo letos morala repentabrska občina prekiniti s to tradicionalno obliko vrednotenja krajevnega vinogradništva. Ta ukrep ni občinska uprava sprejela samovoljno, saj je resnici na ljubo storila vse, da bi uresničila tudi 23. izvedbo, vendar pa so temu botrovale okoliščine objektivne narave. Vsem je namreč znano, da je bila lanska vinska letina zaradi vremenskih neprilik dokaj povprečna, vina so bila zaradi prenizke stopnje alkohola dokaj šibka in torej manj odporna. Repentabrska občinska u-prava je sklicala predhodni sestanek z vinogradniki in dogovorjeno je bilo, naj se o kvaliteti vin in torej o možnosti razstave izreče kvalificirana strokovna sedemčlanska komisija, sestavljena iz enoloških izvedencev s Tržaškega in iz sosednje Sežane. Predstavljenih je bilo 15 vzorcev terana in trije vzorci belega vina. Od teh pa je komisija ocenila kot primerne za vinsko razstavo le pet primerkov terana in dve beli vini. Spričo takega stanja bi bilo nesmiselno prirejanje razstave vin, obstaja pa namen, da bi ob letošnji Kraški ohceti, ki bo na sporedu v poznem poletju, organizirali pokušnjo vin brez nagradnega tekmovanja.	B. S,
Smo res v času obletnic, tako političnega, kot tudi kulturnega značaja. Po uspešni proslavi 10. obletnice delovanja našega Mladinskega pevskega zbora GM, smo v soboto zvečer proslavili v Križu obletnico, tokrat posvečeno 10-letnemu delovanju dekliškega pevskega zbora KD Vesna iz Križa.
Bila je to prireditev, ki je privabila v dom Alberta Sirka ne samo domačine ter sorodnike in prijatelje mladih pevk, temveč številne ljubitelje zborovskega petja, ki so želeli tako izraziti svoje veselje in zadovoljstvo, da ima Križ svoj dekliški zbor, da le-ta z uspehom že toliko časa deluje in da se tudi njegova kvaliteta izpopolnjuje in izboljšuje, kar je za rast naših zborov še prav posebno pomembno.
Naše poročilo bo sicer kronika večera, vendar ne moremo mimo ugotovitve, da smo poslušali lepo petje, dobro izbran program in da smo videli med mladimi pevkami, po končanem nastopu, toliko navdušenja, veselja in zadovoljstva, da lahko mirne duše rečemo, da bo zbor na svoji poti vztrajal in pod vodstvom novega dirigenta, domačina Bogdana Kralja, dosegel še marsikateri uspeh.
Kot je že navada, se je proslava začela z izvedbo Vrabčeve »Zdravljice«, ki je izzvenela kot pozdrav
vsem gostom in začetek jubilejneka koncerta.
Sledil je kratek pozdravni govor tajnika domačega društva Nika Sirka, ki je izrazil zadovoljstvo vseh, da je Dekliški zbor za svojo obletnico pripravil samostojni koncert. »Pravilno zastavljeno delo je obrodilo sa-nove,« je dejal. »Želimo si, da bi bili tega zadovoljni predvsem pevke in njihov zborovodja, saj je to veliko zadoščenje po trdem delu in tudi vzpodbuda za zavestno nadaljevanje dela v smeri vsestranskega napredka te pevske skupine, nocojšnji koncert,« je še dejal, »se mi zdi pomem-
ben tudi kot' umetniški dogodek, kakršnih si v našem društvu želimo še bolj pogosto in to tudi na drugih področjih našega delovanja. Za izvedbo nocojšnjega večera ima največ zaslug sedanji zborovodja Bogdan Kralj. Moramo' pa poudariti, da ima za preteklo devetletno delo zasluge pevovodkinja Pija Cah - Širca, kateri gre zahvala vseh pevk in vseh Križanov. Današnja slavnost,« je govornik zaključil, »potrjuje naše prepričanje, da se tradicija petja v Križu uspešno nadaljuje. Želimo si, da bi bil ta večer tudi vzpodbuda za izhod iz krize, v katero je začel naš
moški pevski zbor, ki je moral, po 35 letih neprekinjenega delovanja, pod vodstvom zaslužnega pevovodje Frančka Žerjala, začasno prekiniti Z delom.«
Njegovemu govoru je sledil prvt del koncerta, po katerem je prof-Svèto Grgič zaželel zboru čim uspešnejše delovanje v imenu ZSKD tet mu za njegovo delo in v znak priznanja podelil plaketo.
Vlado Ravnikar je nato v imena Zveze kulturnih organizacij Slovenije podelil 14 pevkam, ki pojejo v zboru več kot 5 let bronaste Galla-sove značke in jim tudi zaželel čim več uspehov.
Pet pevk in sicer Sandra Gruden, Rde Košuta, Ingrid Lozar, Vilma Magajna in Nadja Tretjak, ki pojejo n društvu že od začetka, je nato prejelo še posebno knjižno darilo.
Seveda sta se želela zbor in društvo oddolžiti tudi ustanoviteljici in dolgoletni pevovodkinji Piji Cah ter sta ji v znak hvaležnosti podelila darilo in šop cvetja.
Celoten program je simpatično napovedovala Mara Guštin, po koncertu pa so se pevke in številni gostje še dolgo v noč zadržali v prostorih društva, kjer je bilo izrečenih mlademu pevovodji in pevkam še veliko čestitk in dobrih želja, katerim se seveda iz srca pridružujemo tudi mi.
N. L.
Maturo na višjih srednjih šolah opravlja 129 kandidatov
»Sprejemljivi« naslovi iz slovenščine ob začetku letošnjih zrelostnih izpitov
Naslovi maturitetnih nalog
Maturanti so včeraj pisali pismeno nalogo v slovenščini. Vsak kandidat je razvil enega od štirih predlaganih naslovov. Prvi trije naslovi so bili za vse vrste šol enaki, četrti pa je bil za vsako posarne^ zno šolo različen.
Naslovi skupni za vse šole:
1.	Nasilje vsak dan razkraja družbo, obdaja naše življenje, obvezuje našo vest, vzpodbuja naše moralno, kulturno in politično razmišljanje.
V svojem mladostnem izkustvu ste se gotovo spraševali o tem dramatičnem problemu sodobne družbe in ste gotovo prišli do svojih osebnih spoznanj.
2.	A: Vpliv glavnih evropskih miselnih tokov na razvoj slovenske književnosti.
2.	B: Ženski liki v italijanski književnosti romantične dobe.
3.	Mettemich in Mazzini sta s svojo teorijo in delovanjem zasnovala dva različna koncepta o Evropi.
Kandidat naj razvije to primerjavo.
4.	naslov za znanstveni licej, trgovski tehnični zavod, cddelek za geometre in poklicni zavod za industrijo in obrt:
Satelit, ki »vidi« Zemljo in zaznava na njeni površini gozdna in puščavska področja, industrijske naprave in obdelana tla, prispeva k osveščanju sodobnega človeka o vplivu, ki ga je človek imel in ki ga ima na življenje na zemlji, obenem mu nudi splošen pregled o njegovih možnostih in odgovornostih pri uporabi naravnih bogastev.
Kandidat naj v zvezi s tem razvije svoje misli.
4. naslov za klasični licej:
S časom se spreminjajo civilizacija in navade, izginevajo ljudstva in narodi; in vendar glasovi preteklosti ostajajo, da nam posredujejo čustva, ideale in načrte prednikov.
Kandidat naj pove, katera sporočila iz grške in latinske klasične civilizacije, ki se jih je učil v šoli, najbolj občuti v svoji duševnosti.
4. naslov za učiteljišče:
Pedagoško raziskovanje je popolnoma spremenilo pogled na vzgojno ravnanje: od pedagogike poučevanja smo prešli na pedagogiko učenja.
Kandidat naj to vprašanje kritično obravnava.
Danes slovesno odprtje 37. mednarodnega velesejma
Če je ministrstvo za šolstvo anticipiralo začetek letošnjih matur, da bi kandidatom in članom komisij prihranilo julijsko pripeko, mu je namera vsaj za včerajšnji uvodni dan zrelostnih izpitov popolnoma uspela. Ko ?o se začeli ob osmih zjutraj na naših višjih srednjih šolah zbirati letošnji slovenski maturanti, je lilo kot iz škafa. Bolj kot dež in nadležen veter pa so bili v ospredju pogovorov med kandidati seveda vprašanja o maturi, o možnih naslovih Prve pismene preizkušnje — naloge v slovenščini, o sestavah ocenjevalnih komisij in o večji ali manjši »naklonjenosti« posameznih članov ko-naisij. Dijaki so se pogovarjali v skupinah, nekateri posamezniki so se s pravopisom in slovarjem v roki ^koncentrirali« v kotu ali pred šipo, drugi so s korakom živčno meriii šolsko pritličje. Ozračje je bilo skratka napeto, kot se za tako življenjsko preizkušnjo spodobi: vse dokler iih ni notranji član komisije ali njen Predsednik prijazno povabil naj mu sledijo. Čez nekaj minut so bili že ha delu.
Popoldne je bilo vzdušje na višjih srednjih šolah precej drugačno. Maturanti so v presledkih, drug za drugim ali v skupinah zapuščali šolska Poslopja. Bili so sproščeni, tu pa tam Je bilo opaziti tudi kak nasmeh: jutranja napetost je izginila z obrazov.
»Naslovi so bili sprejemljivi, nekateri tudi dobri, prvi naslov, o nasilju, je bilo pričakovati,« so nam povedali.
Prav prvi naslov je bil slovenskim maturantom najbolj všeč. Majhna anketa, ki smo jo p» pismenem izpitu opravili med nekaterimi dijaki, je Pokazala, da se je večina naših maturantov lotila naloge o nasilju. »Ta Paslov je bil zelo aktualen, predvsem Po tragičnih dogodkih v Bruslju,« Pam je povedal eden od dijakov trgovskega tehničnega zavoda. Seveda Pi bilo dovolj pisati o Bruslju, naslov je zahteval mnogo več: želel je, 'la bi kandidati podali svoja osebna sPoznanja »o tem dramatičnem problemu sodobne družbe«. Nekateri dijaki so v ta sklop vključili tudi vzne-Pairljive dogodke, ki so jim bili posredno priča v zadnjih dneh v naših krajih, med našo dijaško mladino.
Naslov o nasilju je kot rečeno pre-
V zvezi z neverjetnimi izjavami be-mnskega profesorja de Col Tane, čla-Pa maturitetne komisije na italijanskem institutu za geometre v Trstu, ki je tedniku Meridiano med drugim dejal, da se mu Slovenci s Krasa e-Postavno gnusijo, je devinsko - nabre-žinski župan Fonda včeraj naslovil na tržaškega šolskega skrbnika De Roso Pdprto pismo. Fonda pravi, da so te sramotne izjave v nasprotju s prisego ustavnim načelom, ki jo je pre-
močno zmagal na top lestvici maturitetnih naslovov iz slovenščine. Veliko manjše je bilo zanimanje za četrti, »ekološki« naslov. Ta naslov so »pisali« le nekateri dijaki na znanstvenem liceju, na trgovski, na oddelku za geometre (kjer opravljajo letos sploh prvič zrelostne izpite) in na poklicnem zavodu. Na učiteljišču je bilo zanimanje za četrti, »pedagoški« naslov skromno. Po mnenju nekaterih kandidatk je bila naloga o pedagoškem raziskovanju »pretežka«. Na klasičnem liceju pa se ni sploh nihče od maturantov odločil za četrti naslov (o »sporočilih grške in latinske klasične civilizacije«). »To snov
fescr iz Belluna izrekel preden je vstopil v državno službo in tudi z moralnimi vrednotami, na katerih temelji vsako pedagoško delo. V ta namen de-vinsko-nabrežinski župan zahteva od šolskega skrbnika, da takoj izključi de Col Tano iz omenjene maturitetne komisije in istočasno napoveduje, da bo kot predstavnik enega dela prebivalcev, ki jih je mož iz Belluna tako grobo žalil, vzel v pretres možnost njegove prijave sodnim oblastem.
smo obdelali v četrtem letniku,« je bilo eno od pojasnil za »bojkot« četrtega naslova. Prav tako malo odziva je bilo (na vseh šolah) za tretji, »zgodovinski« naslov o Metternichu in Mazziniju.
V maturitetne naloge je ministrstvo tudi letos vključilo naslov o slovenski književnosti. Vse kaže, da je bil odziv na ta naslov še kar precejšen, in to predvsem na znanstvenem liceju. Dijaki so se že itak pripravili za ustno izpraševanje iz slovenske književnosti ; to svojo pripravo so torej lahko izkoristili tudi za oris vplivov glavnih evropskih miselnih tekov na razvoj slovenske literature.
Včeraj se je sestal generalni svet tržaške NCCdL/CGH, in razpravljal o sindikalnem položaju po referendumu 9. junija. Uvodno poročilo je imel tajnik Roberto Treu, v razpravo pa je poseglo več kot 15 tajnikov in delegatov različnih kategorij, ki so se v glavnem nanašali na poživitev sindikalne akcije za zaščito delavskih plač po enostranski razveljavitvi premične lestvice.
Generalni svet CGIL je soglasno odobrU zaključni dokument, katerega poseben pomen je v trdni odločnosti po ponovni utrditvi notranje sindikalne enotnosti po referendumu, na katerem so posamezne sindikalne
Danes ob 11. uri bodo ob navzočnosti predstavnikov oblasti slovesno odprli 37. mednarodni tržaški velesejem, ki bo ostal na ogled vse do konca meseca. Velesejem bo odprl podpredsednik italijanske vlade Arnaldo Forlani, ki si bo nato v spremstvu gostiteljev ogledal razstavne prostore, na katerih se letos predstavlja 358 razstavljalcev, od tega 77 tujih, v zastopstvu 1200 podjetij ter 36 držav in regij, številke, ki pomenijo nov absolutni rekord in potrjujejo nenehno ekspanzijo tržaške velesejemske prireditve.
Ob 17. uri se bodo vrata tržaškega razstavišča odprla tudi za javnost, hkrati pa se bo v kongresnem centru začelo srečanje na temo »ZDA — severni Jadran: v znamenju svobodne trgovine«, posvečeno uradnemu dnevu Združenih držav Amerike. U-delcžili se ga bodo predsednik Velesejemske ustanove Toresella, ameriški konzul Golina, predsednik deželne Zveze industrijcev Cogolo, predsednik Konzorcija za znanstvene in tehnološke raziskave Anzellotti in predstavnik italijanske Junior Chamber Chelucci.
Že jutrišnji velesejemski dan pa bo uradno posvečen Jugoslaviji: ob 11.30 bo v kongresnem centru tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavniki slovenske in hrvaške gospodarske zbornice orisali udeležbo jugoslovanskega gospodarstva na tržaški manifestaciji, ki je že dolgo tradicionalni sedež srečanja partnerjev z obeh strani meje in spodbuda za navezavo novih gospodarskih stikov.
Jelinčič na Proseku predaval o Južni Ameriki
Pred kratkim je na Proseku, v okviru delovanja Mladinskega krožka Prosek - Kontovel, Dušan Jelinčič predaval na temo: »Potovanje po Južni Ameriki«. Predavanje, kateremu je sledilo mnogo mlade publike, je bilo opremljeno z okusnimi barvnimi diapozitivi. Jelinčič je v letošnjem večtedenskem potovanju namreč obiskal Venezuelo, Kolumbijo, Ekvador, Peru in Bobvijo, čar tega nenavadnega potovanja pa je prikazal s svojim fotografskim pričevanjem.
Mladinski krožek Prosek - Kontovel je v zadnjem času pripravil mnogo različnih in zanimivih pobud, pa čeprav ga stalno tare problem pro-
zveze zastopale različna stališča. Nova enotnost mora temeljiti na samostojni programski sposobnosti posameznih zvez in na nenehnem procesu soočanja z delavci, iz katerega lahko izidejo najustreznejše rešitve socialnih in zaposlitvenih problemov. V tem smislu CGIL zavrača prakso centraliziranih delovnih sporazumov in ocenjuje kot provokativno potezo Confindustrie, ki* je razveljavila sistem premične lestvice. Glede reforme plač pa CGIL ostaja pri stališču, da se ni mogoče odpovedati takemu sistemu, ki bo zanesljivo in avtomatično ubranil njihovo kupno moč pred inflacijo.
štorov. Ena sama soba namreč še zdaleč ni dovolj, da zadosti potrebam tega krožka, zato pa sedaj njegovi člani nestrpno čakajo na odprtje Kulturnega doma na Proseku, ki bi rešilo marsikateri praktični problem.
Vseeno je Mladinski krožek Prosek -Kontovel v zadnjem obdobju priredil
Preklicali stavko delavcev v prevozu
Po srečanja na ministrstvu za prevoze so predstavniki CGIL -CISL - UIL preklicali včeraj popoldne stavko delavcev v transportu, ki je bila napovedana za danes na vsedržavni ravni. Stavko so sindikati napovedali zaradi zavlačevanj pri pogajanjih za novo delovno pogodbo in nesprejemljivega zadržanja delodajalcev.
nekaj večerov lahke glasbe, nagradno tekmovanje Diskviz, kresovanje za 1. maj in še marsikaj drugega. Tudi zadovoljivo število novih članov je porok pozitivne kontinuitete delovanja tega krožka, ki obstaja že od leta 1978.
Jutri javna razprava o zaščiti
zdravja v tovarnah
Na pobudo CGIL bo jutri ob 17. uri v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice (Ul. S. Nicolò) javna razprava na temo: »Zaščita zdravja v tovarni med proizvajalno krizo in tehnološko obnovo«. Razpravo bo vodil pokrajinski tajnik FTOM Devesco-vi, sodelovali pa bodo vsedržavni predstavnik CGIL Cavicchi, deželni odbornik za zdravstvo Renzulli, ravnatelj inštituta za medicino dela pri tržaški univerzi Gobbato, šef službe za medicino dela pri KZE Ferri.
Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili knjigo U. Laurenija in F. Ri-gosija o preventivi v tovarni.
Razstava orožja na Sv. Justu
Na pobudo avtonomne turistične u-stanove in konzorcija za upravljanje vojnega zgodovinskega muzeja bo v četrtek, 20. junija, ob 18.30 v dvoranah Capitano in Patrizi na gradu Sv. Jutsa odprta razstava orožja in starinskih dragocenosti iz zbirke Diega de Henriqueza.
Razstava bo za javnost odprta od 21. junija do 21. julija. Ogledi bodo možni vsak dan od 9. do 13. in od 17. do 19. ure. Razstavljeni predmeti predstavljajo del zbirke prof. Diega de Henriqueza, ki je širši javnosti verjetno znan le po zbirki težkega orožja.
Tokrat pa bo razstavljeno lahko orožje iz obdobja 1600 do 1800, kot so pištole na kresilni kamen, revolverji, hladno orožje vseh vrst, razna vojna pokrivala in originalen lahek poljski top.
Zaradi nezaslišanih izjav beltinskega profesorja Meridianu
Odprto pismo nabrežinskega župana tržaškemu šolskemu skrbniku De Rosi
CGIL za novo sindikalno enotnost
Podlegla je poškodbam
V nedeljo popoldne je na oddelku za urgetntno medicino glavne bolnišnice podlegla poškodbam, ki jih je zadobila v prometni nesreči, 83-letna Libera Fonda vd. Checchi s Trga
----------Roiano 3/4. 27. ma-
Ja_ je pokojnica prečkala Ul. Stock v yišini križišča z Ulico Saltuari, ko J° je s ford transitom povozil 36-let-ni Bero Zedda iz Ul. del Collio 18.
V prvem trenutku ni kazalo, da je zdravstveno stanje ranjenke zaskrbljujoče, kajti zdravniki so jo sprejeli ^ katinarsko bolnišnico s prognozo o-krevanja v 10 dneh. Kaže pa, da je ud udarec v glavo hujši od začetnih domnev, predvsem pa so nastale komplikacije, ker je bila splošna zdravstvena slika priletne pacientkei precej Problematična, tako da je kljub intenzivni negi na oddelku za urgentno •Pedicino podlegla poškodbam.
* Zaradi varnostnih razlogov bo da-Pes, 18., in jutri, 19. junija, prepove-dano ustavljanje in parkiranje vozil Pu Trgu Ulpiano ter na obeh straneh Bice Coròneo.
Kot iz televizijske nadaljevanke
Prizor, kot je tale na sliki, sodi bolj v televizijsko nadaljevanko ali v film ameriške produkcije, kot v sorazmerno nerazburljiv tržaški promet. Zato pa je včeraj popoldne lepo število radovednežev in ljubiteljev tega spektakla toliko bolj uživalo ob »živem« in na srečo ne dramatičnem epilogu trčenja med simco horizon in seat ibizo. Ibizo je s trga pred sodno palačo proti Ul. Coroneo upravljala Gianna Welponor, simco, ki je prihajala iz Ul. Zanetti in je bila usmerjena proti Trgu Ulpiano, pa Paolo Lugli. Eden od dveh voznikov — mestni redarji niso še ugotovili kateri — ni spoštoval semafora in trčenje je bilo neizogibno. S posledicami, kot jih vidimo na sliki. Oba voznika sta bila nepoškodovana.
Ranjena sta bila v prometnih nesrečah
Devetletna deklica in Videmčan se borita za življenje
Včeraj sta se zgodili dve hudi pr o metni nesreči, katerih žrtev sta 9-letna Barbara Baskar in 53-letni Carmelo Tilatti. Oba se borita za življenje v katinarski bolnišnici.
Tilatti, doma je iz kraja Bertiolo pri Vidmu, se je ranil okrog 10.30 na državni cesti 202 v višini drugega odcepa za Katinaro, ko je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad volanom svoje lande prisma in je s silo treščil v obcestno platano. Zdravniki so ob njegovem sprejemu v bolnišnico izrazili domnevo, da si je prebil lobanjsko dno.
Nesreča, v katero je bila vpletena 9-letna Barbara Baskar, iz Ul. Baia-monti 10, pa se je pripetila nekaj po 15. uri nedaleč od njenega doma. Deklica je prečkala Ulico Baiamonti na prehodu za pešce, ko jo je zbil z lancio beta 40-letni Fulvio Adriani, ki stanuje v Ul. Paisiello 3. Pri padcu na asfalt se je otrok hudo udaril v glavo, tako da se mu je iz levega ušesa ulila kri. Ker je bilo njeno zdravstveno stanje zelo hudo, so re-
ševalci RK nemudoma prepeljali Barbaro na nevrokirurški oddelek kati-narske bolnišnice.
T	17. junija nas je zapustila
*	naša draga
Rosalia Škerl vd. Orel
Pogreb bo jutri, 19. junija 1985, ob 10. uri iz kapele glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: sinova Dano in Paolo, snahi Nilde in Giuliana, vnuki Marina, Patrizia, Stefano, Roberta, Dean in drugo sorodstvo.
Trst, 18. junija 1985
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Učni uspehi na višjih srednjih šolah
Danes nadaljujemo z objavljanjem učnih uspehov na naših višjih srednjih šolah. Tokrat so na vrsti šola za vzgojiteljice, trgovski tehnični zavod, oddelek za geometre in poklicni zavod za industrijo in obrt.
VZGOJITELJSKA ŠOLA
1.	razred: izdelali so: Cristina Bandi, Ester Derganc, Sonja Milic, Paola Mozetič, Elisabetta Stopar, Nadia Švara. Pet dijakinj ima popravne izpite, prav toliko pa jih ni izdelalo.
2.	razred: Sara Gruden, Antoneila lacaz, Daria Raseni, Irene Raseni. Sedem dijakinj ima popravne izpite.
Vseh osem dijakinj 3. razreda je bilo pripuščenih k usposobljenostnim izpitom.
TRGOVSKI ZAVOD »ŽIGA ZOIS«
1. A razred: Daria Buka vez, Daniela Ciuk, Mikela Drnovscek, Nicola Golemac, Damiana Guštin, Ivana Kri-zmancic, Katja Milkovič, Carmen Naturai, Deborah Pirc, Roberta Škabar, Romina Škabar, Igor Tavčar, Maja Tenze, Martina Vidah, Miran Zobec. Šest dijakov ima popravne izpite, šti-t je niso izdelali.
1. B razred: Ivana Ažman, Barbara Briscik, Darija Colja, Walter Cor-va, Tania Ferluga, Branka Gabrov-eec, Alenka Gustinčič, Vera Kermez, Elisabeth Oberdank, Tamara Rodella, Alenka Rupel, Nataša Samsa, Peter Šuligoj, Erik Zorn. Sedem dijakov ima popravne izpite, eden ni izdelal.
1.	C razred: Sara Bensi, Nataša Bislacchi, Tanja Canciani, Maria Cher-ti, Tamara Dobrigna, Aljoša Emili, Dimitri Ferluga, Erica Gorian, Paolo Lippolis, Martina Lorenzi, Patrizia Malmenvall, Laura Mauri, Dolores Možina, David Ota, Marzia Zobec. Štirje dijaki imajo popravne izpite, šest jih ni izdelalo.
2.	A razred: Elena Antonič, Lorena Braini, Tanja Korošec, Nevenka Per narčič, Katja Terčon. Devet dijakov ima popravne izpite, eden ni izdelal.
2. B razred: Tanja Antoni, Davide Barini, Igor Civardi, Maksimiljan Gulič, Stefano Kavalic, Tatiana Komar, Alenka Leghissa, Sergij Luxa, Roberto Skerlavaj, Martina Strabi, Davide Strain, Alessandro Umek, Sabrina Zezlina. Deset dijakov ima popravne izpite.
2.	C razred: Vesna Bizjak, Emanuela Bratos, Sabina Citter, Marina Milkovič, Tanja Rebula, Alessandra Skerlavai, Nicoletta Sossi, Miriam Zu-gna. Pet dijakinj ima popravne izpite, eden ni izdelal.
3.	A razred: Adriana Bandi, Carmen Crismancich, Edi Grilanc, Doro-tea Križmančič, Caterina Marzetti,
Tamara Pieri, Katia Pirc, Denis Salvi, Sanja Sedmak, Elizabeta Spetič, Laura Valentino, Igor Vodopivec, Milena Žerjal. Osem dijakov ima popravne izpite, dva nista izdelala.
3.	B razred: Dario Blasina, Ivo Cor-va, Elena Ferluga, Erika Garbini, Ingrid Gulič, Alessandro Kompare, Barbara Lokar, Sergio Lozej, Alessandro Oberdank, Andrea Pieri, Erika Puntar, Annamaria Savarin, Erica Sedmak, Maja Štoka, Marco Svagelj, Cristina Ukmar. Enajst dijakov ima popravne izpite.
4.	A razred: Elena Bizjak, Jessica Canziani, Lisa Ciuk, Alessandro Co-retti, Nataša Grahonja, Milena Jazbec, Tamara Kocijancic, Adriano Kovačič, Tatjana Križmančič, Viljam Lorenzi, Marino Marsich, Jana Martelanc, Aleksandra Pangerc, Ivan Perčič, Carmen Pieri, Vesna Skrij, Maria Stecca, Demetrij Žagar, Alessandra Zeriali. Štirje dijaki imajo popravne izpite, eden ni izdelal.
4. B razred: Dunja Antoni, Dario Antoni, Saša Ban, Patrizia Cemecca, Elisabetta Cesar, Marino Coffoli, Nataša Daneu, Elena Del Gobbo, Barbara Ferluga, Andrej Gruden, Walter Olenik, Patrizia Požar, Katja Regent, Barbara Repinc, Daidi Sancin, Barbara Starc, Alenka Starz, Lara Strain, Monica Sturman, Boris Žerjal, Dean Zobec. En dijak ima popravne izpite.
Vsi dijaki 5. A razreda so bili pri-puščeni k zrelostnemu izpitu. V 5. B razredu so bili pripuščeni k zrelostnemu izpitu vsi dijaki razen dveh.
ODDELEK ZA GEOMETRE
1.	razred: Tanja Bait, Michela Cer-gol, Mauro Franza, Petra Jereb, Samo Kokorovec, Igor Pernarčič, Tamara Sancin, Alan Škabar, Andrea Sosič, Alenka Sossi, Aleš Turk. Pet dijakov ima popravne izpite.
2.	razred: Diego Boneta, Alessandro Grilanc, Irena Kralj, Pietro Per tot, Valentina Strain, Igor Svetlich, Denis Zobec. Štirje dijaki imajo popravne izpite.
3.	razred: Marco Bandelli, Andrea Cossutta, Tatjana Kokorovec, Nevenka Marušič, Alfredo Oberdan, Emanuela Sacchi, Alessandra Škrinjar. Pet dijakov ima popravne izpite.
4.	razred: David Bandi, Massimo Ferluga, Damian Raseni, Marko Salvi, Tatjana Sossi. En dijak ima popravne izpite.
Vseh enajst dijakov 5. razreda je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu.
POKLICNI ZAVOD »JOŽEF STEFAN«
ODDELEK MONTERJEV RTV
1. A razred: Igor Burolo, Andrea Corradetti, Marko Marega, David Pe-
taros Diego Sedmach, Giulio Taucer. Štirje dijaki imajo popravne izpite, pet jih ni izdelalo.
L B razred: Igor Barut, Roberto Baracci, Andrea Birsa, Miran Cante, Vera Guštin, Peter lanezic, Andrea Požar, štirje dijaki imajo popravne izpite, pet jih ni izdelalo.
2.	razred: Francesco Beorchia, Diego Canciani, Stefano Caucich, Tomaž Emili, Marino Gherlani, Ivo Gruden, Marco Kerpan, Mitja Možina, Stefano Persi, Andrej Spacal. Devet dijakov ima popravne izpite, dva dijaka nista izdelala.
3.	razred: kvalifikacijske izpite so opravili: Walter Auber, Marko Civardi, Marco Cocoravez, Diego Colle-■rig, Pavel Debeliš, Branko Gruden, Roberto Leghissa, Damian Marsetti, Mario Mosetti, Andrea Pangos, Denis Razem, David Stupar, Zdenko Vidau, David Zidarič. En dijak bo iz zdravstvenih razlogov opravil kvalifikacijski izpit v jesenskem roku.
4.	razred: David Ciacchi, Miran Lo-catelli, Elvino Martinis, Andrej San-tin, Marino Sedevcic, Ivan Svetlich, Dario Tercich, Massimo Viher, Dario Zaccaria. Šest dijakov ima popravne izpite, eden ni izdelal.
Vseh osem dijakov 5. razreda je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu.
ODDELEK
KEMIJSKIH OPERATERJEV
1.	razred: Gaja Buzzi, Elvis Kraljič, Caterina Mervič. Dva, dijaka imata popravne izpite.
2.	razred: Neva Albi, Igor Glavina, Janko Milic, Lucia Rebecchi, šest dijakov ima popravne izpite, dva nista izdelala.
3.	razred: kvalifikacijske izpite so opravili: Renato Antler, Tamara Cetin, Barbara Cok, Alenka Gorkič, Anna Pizziga, Alex Sedmak, Ingrid Sedmak, Ivana Verginella, Eva Zerjul.
4.	razred: Martina Antonini, Anna Corbatto, Alessandro Zobec. Pet dijakov ima popravne izpite.
Vseh sedem dijakov ff. razreda je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu.
ODDELEK
ORODNIH MEHANIKOV
1.	razred: David Badahch. Sedem dijakov ima popravne izpite. Dva nista izdelala.
2.	razred: Andrej Pertot. Štirje dijaki imajo popravne izpite, eden ni izdelal.
3.	razred: kvalifikacijske izpite so
opravili:	Ervin Cernuta, Maurizio
Jerman, Edmund Hlabian, Stefano Kralj, Silvano Olenik, Marino Starez. En dijak ni izdelal.
4.	razred:	Martino Usai, Dimitri
Vecchiet. Pet dijakov ima popravne izpite.
Danes, TOREK, 18. junija BOGDAN
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.5? — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 4.46 in zatone ob 21.27.
Jutri, SREDA, 19. junija JULIJANA
Vreme včeraj: temperatura zraka 12 stopinj, zračni tlak 1010,8 mb narašča, vlaga 95-odstotna, veter 20 km na uro severovzhodnik, dežja je padlo 12,6 mm, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Federico Destante, Cinzia Murrone, Lorenzo Ferfogha.
UMRLI SO: 77-lftna Zofija Škerlj vd. Sancin, 83-letna Libera Fonda vd. Cec-chi, 76-letni Severino Leban, 74-letni Antonio Destri, 72-letna Ameba Ruzzier, 70-letna Zora Demdic, 75-letna Maria Oersa por. Scassano, 82-letna Genoveffa Landò vd. Faganelli, 92-letna Anna Maria Lenardon vd. Lenardon, 79-letna Giuseppina Pughese vd. Mazzarol, 73-letna Tosca Colaucich, 67-letni Carlo Micah, 78-letna Luigia Indiano por. Colombo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zo-rutti 19, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecchio 24.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
in organizacij
včeraj-danes		Prireditve in sporočila		razstave
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
V soboto, 22. junija, ob 18. uri NASTOP GOJENCEV BALETNE ŠOLE ŠD MLADINA iz Križa. Vodi Anka Kocjančič. Na sporedu: Cirkus, kolo iz operete Mala Florami, Rdeča kapica itd.
Moški in ženski pevski zbor Tabor
vabita v nedeljo, 23. junija, ob 21. uri na KRESOVANJE NA PIKELCU. Poskrbljeno bo za veselo vzdušje.
PD Kolonkovec - Ženjan 46 priredi 22., 23. in 24. junija TRADICIONALNI PRAZNIK. V soboto, 22. t. m. : ob 19. uri kresovanja ter otvoritev razstav domačega vina in starega vinskega orodja; ob 20. uri nastop učencev osnovnih šol iz Skednja in od Sv. Ane pod vodstvom D. Jakomina. Sledila bo zabava z Vesehmi godci. V nedeljo, 23. t. m.,: ob 15. uri odprtje kioskov; ob 19. uri krstni nastop in poimenovanje pevskega zbora; nato nastop ansambla TAIMS. V ponedeljek, 24. trn.: ob 19. uri odprtje kioskov; ob 20.30 nagrajevanje razstavljenih vin.
TPK Sirena priredi v nedeljo, 23. t. m., KRESOVANJE. Ob 20.30 bo na sporedu premiera predstave v komični magiji z naslovom »Vikj show«. Vabljeni člani in prijatelji.
KD Primorec in Godba V. Parma vabita na koncert skupine MUJA DOC BAND, ki bo v četrtek, 20. t. m., ob 21. uri na vrtu Ljudskega doma v Trebčah.
KD V. Vodnik - Dolina vabi na 4. junijske glasbene in Ukovne večere. Jutri, 19. t. m., ob 20.30 v Torkli odprtje RAZSTAVE SILVE BOGATEČ IN GABRIJELE OZBIč. V petek, 21. t. m., ob 20.30 v cerkvi sv. Martina koncert vokalno-inštrumentalne skupine NUOVO RICERCARE iz Trsta. Vabljeni!
V	TK galeriji. Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava grafik Vladimira Makuca.
V	tržaški občinski galeriji na Trgu Unità bo od 24, junija do 1. julija razstavljala slikarka Claudia Raza. Otvoritev razstave bo 24. t. m. ob 18. uri.
KD Slavec in Foto Trst 80 vabita na ogled fotografske razstave JANJA TO-ROŠA, ki bo danes in v četrtek od 19. do 21. ure v Babni hiši v Ric-manjih.
V	galeriji Meduza v Kopru je še danes, 18. t. m., odprta razstava akademskega slikarja Gabrijela Stupice iz Ljubljane.
razna obvestila
Nastopi šole Glasbene matice: danes, 18. t. m., ob 19. uri v KD I. Gruden v Nabrežini; jutri, 19. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, ob 20.30 na Glasbeni matici zaključni nastop oddelka za staro glasbo.
šolske vesti
Osnovna šola F. S. Finžgar in otroški vrtec iz Barkovelj vabita na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov, ki je danes, 18., 19. in 20. -junija, od 9. do 12. ure v šolskih prostorih.
čestitke
Na Padričah slavita danes 25 let skupnega življenja ANGEL in LIDIJA KRALJ. Iskreno jima čestitajo in želijo še na mnoga srečna in zdrava leta teti Vida in TOilka, stric Anton in Klavdij.
Danes praznujeta srebrno poroko AN-
Galleria Fenice 8/10 — TRST Tel. 040/766-231
Canon proizvodni program
»OFFICE AUTOMATIC«:
fotokopirni stroji — pisalni stroji — računalniki — lazer tiskalniki in pisarniški material.
PREDSTAVITEV IN DEMONSTRACIJA ZADNJIH NOVOSTI od 19. do 22. junija.
CMD
Ekskluzivni zastopnik
GEL in LIDIJA, še veliko sreče, veselja in medsebojnega razumevanja v skupnem življenju jima želita sin Marko in hči Irena.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: teh 200-121, Sesljam tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Važno za razlaščence na odseku avtoceste med Sesljanom in Prosekom
Za 25., 26., 28. junija in 4. in 5. julija :je državno podjetje za ceste (ANAS) povabilo na sedež podjetja »Place Moulin« (državna cesta 202) lastnike zemljišč, ki so bila razlaščena za gradnjo hitre ceste, na odseku Sesljan - Prosek. V teh dneh se bodo lastniki dokončno sporazumeli s podjetjem, ki ima v zakupu dela glede odškodnin in ostalih še odprtih problemov.
V vabilih, ki so jih razlaščenci prejeli je navedeno, da morajo s seboj prinesti določene dokumente. Te dokumente so nekateri že predložili. Da bi se vsakdo lahko podrobneje seznanil z omenjenim problemom sklicuje Kmečka zveza dva sestanka, na katera so vabljeni vsi razlaščenci v omenjenem odseku. Prvi bo jutri, 19. 6., ob 20.30 v dvorani kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini, drugi pa v četrtek, 20. 6., ob 20.30, v centru EIÌ.SA na Proseku.
Tajništvo Kmečke zveze
Prispevajte za
Dijaško matico
menjalnica
17. 6. 1985
Ameriški dolar							1.940,—
Kanadski dolar							1.410,—
Švicarski frank							754,—
Danska krona .							174,—
Norveška krona							218,—
Švedska krona .							217,—
Holandski fiorini							562,—
Francoski frank							206,—
Belgijski frank							29,—
Funt šterling .							2.470,—
Trski šterling .							1.970,—
Nemška marka							634,—
Avstrijski šiling							90,—
Portugalski eskudo							10,-
Japonski jen .							7,—
Španska pezeta							10.—
Avstralski dolar							1.175.—
Grška drahma .							14.—
Debeli dinar							6.60
Drobni dinar	.	.					6.70
iaiis
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TF1ST - ULICA F/FlLZMG - CSa 61-4«aB
gledališča
VERDI
V	petek, 21. t. m., ob 20.30 bo n3 sporedu simfonični koncert diplomirancev konservatorija Tartini. Orkester gledališča Verdi dirigira Julian Ko-vatschev.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	četrtek, 20. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije-
Okrogla dvorana
Do 21. junija: VI. Vidmarjev memorial - Šahovski turnir.
POLETNO
GLEDALIŠČE KRIŽANKE
Od 21. do 23. t. m. ob 20. uri: 26. mednarodni festival jazza. Sodelujejo skupine: Vienna Art Orkestra, Paquito d’ Rivera Quintet, Big Band RTV Ljubljana, Quatebriga, Anthony Braxtón Quartet, Nana, Enrico Rava Quartet in Julius Hemphill Yah Band.
kino
Ariston 21.30 »La signora in rosso«. Gene Wilder. Na prostem. V primeru slabega vremena v dvorani.
Eden 15.30 — 22.10 »Piggy’s for man«.
Prepovedan mladini .pod 18. letom. Fenice 18.00 — 22.00 »Star man«. Režija J. Carpenter.
Excelsior 17.00 — 22.00 »Un fantasma tra noi due«.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Sesso suhe labbra«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.45 — 22.00 »Scuola guida«.
Dvorana št. 3 15.45 — 22.00 »L’amico silenzioso«. Za vsakogar.
Mignon 16.00 — 22.15 »Birdy, le ah della libertà«.
Grattacielo 17.00 — 22.00 »Runaway«. Capito! 17.00 — 22.00 »Rombo di tuono«-Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Urla del silenzio«. Za vsakogar.
Lumiere 18.00 — 22.00 »Pianoforte«. Alcione 17.30 — 22.00 »The Brothers«. Radio 15.30 — 21.30 »La chiave del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
mali oglasi
PSIČKO po imenu Lilly sem izgubila v Miljah, kratka dlaka, rjave barve, z ovratnikom, reg. Občina Trst št. 001540. Tel. 271-685.
OSMICO sta odprla Berta in Marcelo Nadlišek s Katinare. Točita belo in črno vino.
PRODAM motor SUZUKI GS 550 E, letnik konec 1981, v odličnem stanju. Tel. 227-284.
V REPNU ima odprto osmico Stano Ravbar. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Ricmanjih Zdeno Hrvatič. Toči pristno domače belo in črno vmo.
PRODAM fiat 127 sport, letnik 1980, prevoženih 58.000 km. Tel. št. 571-574 po 16.30.
DUŠAN MILIČ iz Repniča »Gašper« ima osmico. Toči samo teran.
VINSKE BRATCE vabi Stanko Gruden iz Samatorce 6. Toči črno in belo vino ter reže domač pršut.
PRODAM parcelo z gozdom, 1.100 kv. m. Tel. na št. 228-390.
WINDSURF fanatic-fun prodam. TeL na št. 040/421-515.
darovi in prispevki
Ob četrti obletnici smrti sestre Vide in v spomin na mamo Emo, očeta Ivana, brata Cirila in sestri Heleno in Ivico Škerlj darujejo svojci 20.000 Ur za Dijaško matico, 20.000 lir za TPK Sirena, 20.000 lir za Skupnost družina Opčine, 20.000 lir za popravilo repen-tabrske cerkve in 20.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Ob 5. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Angela Fomasare se ga z ljubeznijo spominjajo žena Josipina in otroci z družinami ter darujejo
25.000	lir za KD I. Grbec.
Anton Raž. c m (Dolina 229) daruje
10.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta in Zabrežca.
Za Godbeno društvo Nabrežina darujejo Pepi Zidarič (Praprot 9) 50.000 lir, Palmino Gabrovec (Praprot 15)
50.000	lir in Anton Trampuš (Mavhi-nje) 50.000 lir.
V	spomin na dragega Jankota Slugo darujeta Vlasta in Armido 10.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Frančiško in Marija Slugo ter Benedikta in Gildo Piego darujeta Vlasta, in Armido 10.000 lir za sklad M. čuk.
V	spomin na Tončko Čokovo, prof. T. Penka in prof. I. Šavlija darujeta Vlasta in Armido 10.000 lir za proslavo ob 40Jetnici obnovitve slovenske šole.
V	spomin na brata Sergija in očeta Željka daruje Sonja Grzinič - Gasperčič
100.000	Ur za Etnografski muzej v Skednju.
Za 400-letnico Padrič darujeta Josip Grgič (Padriče 62) 50.000 lir in Stanko Bole 100.000 hr.
V	počastitev spomina Marte Sosič -Daneu daruje Silva z družino 10.000 hr za KD Slovan.
V	spomin na Bruna Trinca daruje Pina Cunja 10.000 lir za Glasbeno matico.
Ob plačilu članarine sta darovali Nada Vilhar 4.000 lir in Adalgisa Biekar
5.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
Namesto cvetja na grob Eleonore Starc daruje Danica Versa 15.000 hr za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Eleonoro Starc darujejo sestrične Marija, Mila in Slava 30.000 lir, Anita in Pino 15.000 lir ter Irene Danieli 25.000 lir za ŠD Kontovel.
Ob 40-letnici izhajanja Primorskega dnevnika daruje raznašalka Zora Brana - Svetlič iz Prečnika 100.000 hr za sklad A. Bubniča.
V	spomin na mamo Bianke in Marine Čerin darujejo prijatelji rekreacijske sekcije ŠD Breg 80.000 hr za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Franca Kaića iz Gropade daruje družina Križmančič (Gropada 93) 10.000 hr za KD Skala.
Namesto cvetja na grob Franca Kaića darujeta družini Baldissin - Kalc
10.000	lir za KD Skala.
V	spomin na Klarinega očeta daruje družina Germani 20.000 hr za KD I. Grbec.
Amalija Žnidarčič daruje 10.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Zorana Tavčarja daruje Irena Kralj - Metlikovec
25.000	lir za zbor Fantje izpod Grmade in 25.000 hr za Dekliški zbor Devin.
Namesto cvetja na grob Marte Sosič-Daneu darujejo družine Sosič Nusdor-fer 30.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah in 30.000 lir za vzdrževar nje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Marte Danieli roj. Sosič darujeta Onelia in Claudio Bradetich 10.000 hr za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Marto Sosič Danieli -Daneu darujejo družine Danieli 100.000 lir za cerkev sv, Jerneja na Opčinah in 100.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Francia Kalca daruje Valerija 15.000 lir za KD I. Grbec.
Ob četrti obletnici smrti dragega Franca Lipanje daruje, hči Majda z družino 25.000 hr za osnovno šolo P. Trubar.
V	spomin na Rozalijo Oto daruje Ju-ština Furlan (Dolina 50) 10.000 lir za Pihalni orkester Breg.
Namesto cvetja na grob Danila Šker-gada daruje Stano Žerjal 20.000 lir za Pihalni orkester Breg.
V	spomin na Ivanko in Mariota Pirca ter Celeste Kante darujeta Mara in Ladi 25.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Lojzko in Viktorja Grudna ter Janka Obada daruje Marjo Švab 10.000 lir za balinarski odsek šK Kras.
Slike, ki niso le spomin
Pozdra» iz faotoe
Tole razglednico nam je poslal naš naročnik Srečko Grgič. Na njej vidimo tabor v Lokvi, kjer je večkrat nastopal tamburaški zbor s Padrič, dokler ga fašizem ni prisilil klnolku.
Leta 1922 so vpoklicali k vojakom prve fante (letnika 1901 in 1902) iz naših krajev. Srečko Grgič je moral v Turin in tja je potovala razglednica s sporočilom:	»Mnogo srčnih
pozdravov Ti pošiljajo iz Lokve. Kedaj bodemo zopet udarjali tam?« Tam pomeni namreč po tamburicah. Razglednica je lepa kljub temu da je iz časov po prvi vojni; klasično obdobje za zbiratelje razglednic se namreč konča nekje s koncem prvega svetovnega klanja.
Ker pač gremo vsi na dopust, bomo kmalu ukinili za nekaj časa našo tedensko rubriko, da si naberemo novih moči in novega materiala. Nekaj le-tega smo si izbojevali na dražbi, ki se je zaključila te dni v Miljah in ki je bila precej »krvava«. Nekaj razglednic je preseglo tudi sto tisoč lir, pa čeprav je bila njihova štartna cena »le« desettisočak.
Tekmovalna mrzlica, zbirateljska strast in še kak drug element so pripomogli, da so se letos cene povzpele nadpovprečno. Mi smo se morali zadovoljiti s skromnejšim nakupom, vendar pa z bolj »vsebinskim«, to je, izbrali smo take razglednice, ki imajo slovensko, zgodovinsko ali umetniško ozadje. In prav tak material iščemo, tudi s pomočjo bralcev, da lahko o njem kaj spregovorimo, da ob njem razmišljamo.
,= l^il.eMiCKfior -f.Tifcen K tir-imlk f», Nutil „
Dfi.ildiiss Lj;u!>ì.j-aIk-swi* v 'vorfelusu l
IM, MovnsosM vsttsoMsI« ilei v Litiblj-ani i, 1915.
I’ptfsk	....
Smrtnik	I»r. VTktar MiMTilfc
I,-¥i:ld i	Ičh ' i jul	(UleU 'UH i i hi, im
Hi, slovarski	žkt ¥ i jurtjimš k tiili
Pepi Strajn iz Doline nam je dostavil tri razglednice. Dve sta sokolski, izdani leta 1913 ob tretjem slovenskem sokolskem zletu v Ljubljani, in sta ponatis fotografskih posnetkov iz leta 1874 in 1896. Najzanimivejša je tretja slika iz leta 1927: na hrbtni strani je pripis »Za spomin od parterjev Sv. Urha, 17.VII.1927«. Gre za parterje, vendar ne za tiste, ki sodelu-
jejo oziroma, ki so protagonisti ma-jence, temveč za drugo slavje, o katerem pa bi lahko spregovoril kdo, Id je upodobljen na tej sliki. Vabimo ga, da se odzove.
Za konec še dopisnica iz Trsta (s slovensko trobojnico ob sličicah) in higiena kot téma, ki se tudi pogosto pojavlja na razglednicah iz avstrijskih časov.	F- F-
radiotelevizija
ITALIJANSKA
Prvi kanal
1L.15 Televideo - poskusni program Ki.00 Želja po glasbi
13.30	Dnevnik'1
14.00	L’uomo dinamite - film 15.40 n mondo di Obladì Obladà
16.30	Magic show
17.00	Ciao, cowboy - TV film
17.50	Risanka
18.30	Programi pristopanja
18.50	Check-up - posebna oddaja o medicini
19.35	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Quark - znanstvena oddaja Piera Angele
21.35	1. festival plesnih orkestrov
22.50	Dnevnik 1
.23.00 Neposredni prenos - Trideset minut kronike - vodi Enzo Biagi 23.45 Dnevnik 1 - Zadnje vesti.
23.55 Šola in vzgoja
Drugi kanal
11.15 Televideo - poskusni program
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.20 Nadaljevanka dneva
Sterline, svastiche e spie -1. del
Ljubljana
17.45 Poročila
18.20 Mladinski pevski festival -Celje ’85
18.20	Miti in legende: antični miti: Orfej - TV nanizanka
18.40 Simon in Sara - film 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik I 19.24 TV in radio nocoj 19.28 Zrno do zrna
19.55	Vreme
20.05	X + Y = Z - TV drama
21.05	Omizje
Zagreb
17.20	Videostrani
17.45	Kdor hoče, ta zmore
18.15	Odprta knjiga
18.45	Thommy’s pop show extra
19.30	TV dnevnik
20.00	Teme in dileme
20.45	Žrebanje lota
20.55	Zgodba o prijateljstvu in ljubezni - film
22.35 TV dnevnik
Koper
14.15	TV Novice
14.20	Za uho in oko - glasbena oddaja
15.00	Kaj je ta ljubezen - 2. del
16.00	Nepremagljivi Shogun
16.30	George - TV film
17.00	Neznana obzorja - dokumentarna oddaja
17.30	Čudovita ranč Rumene žolne -
17.55	TV novice
18.00	Sužnja Isaura - TV film
CANALE 5
8.30	Alla ricerca di un sogno -
9.30	Bill, sei grande - film
11.00	Lou Grant - TV film
12.00	Tuttinfamiglia - nagradno tekmovanje
12.50	H pranzo è servito - nagradno tekmovanje
13.25	Sentieri - TV nadaljevanka
14.25	General Hospital -TV nadaljevanka
15.25	Una vita da vivere - TV nadalj.
16.30	Divji svet živali - dokumentarna oddaja
17.00	Due onesti fuorilegge - TV film
18.00	R mio amico Ricky - TV film
18.30	Help - nagradno tekmovanje
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - nagradno tekmovanje
20.30	Falcon Crest - TV film
22.30	Trauma Center - TV film
23.30	Premiere - filmske novosti
23.45	R sole negli occhi - film
RETEQUATTRO
8.30	Mi benedica padre - TV film
8.50	La fontana di pietra -9.40 Malù - TV novela
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Piume e paiUettes - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	La fontana di pietra -
15.10	Ruy il piccolo Cid - risanka
15.45	L uomo ragno - risanka
16.10	I giorni di Brian - TV film
17.00	La squadriglia delle pecore nere - TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Malù - TV novela
19.45	Piume e paillettes - TV novela
20.30	Telefoni bianchi - film
22.50	Tre cuori in affitto - TV film 23.20 Ho sposato una strega - film 00.40 L’ora di Hitchcock - TV film
8.30	L uomo da sei milioni di dollari - TV film
ITALIA 1
9.30	II tallone di Achille - film
11.15	II salotto di Minildnea - rubrika
TELEVIZIJA
14.25	Poletje je dogodivščina 15.55 Šola in vzgoja
16.25	Monte Bondone: kolesarstvo
16.50	R quartiere dei lillà - film
18.25	Iz parlamenta
18.30	Športne vesti
18.40 Cuore e batticuore - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	La carovana delT’aKeluia - film
22.50	Dnevnik 2 - Nocoj
23.00	R brivido dell’imprevisto -TV priredba
23.25	Siena: kolesarstvo
24.00	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo - poskusni program
18.00	in 18.30 Šola in vzgoja
19.00	Dnevnik 3 19.20 Deželne vesti
20.00	šola in vzgoja 20.30 Jazz koncert
21.35	Dnevnik 3
22.00	The Rocky Horror Picture Show - film
23.35	Theodor Chinđler - življenje nemške družine od leta 1912 do leta 1918
00.35 Šport: ameriški football
18.30	Govorimo o...
19.00	Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku
19.30	TVD Stičišče
19.50 Po sledovih prednikov -20.25 Vesolje - dokumentarna oddaja
22.00	TVD Vse danes
22.10 Možje Rafa - TV film
23.00	Zdravnik in pacient
Danes bodo v oddaji Odprta meja tudi naslednji prispevki:
TRST — Odprtje 37. mednarodnega velesejma
STRASBOURG — Evropski parlament o prometni povezavi z Avstrijo in Jugoslavijo
DOLINA (TS) — Zasedanje novega občinskega sveta
REPENTABOR (TS) — Zasedanje novega občinskega sveta TRST — Začetek zrelostnih izpitov MILJE (TS) — Odprli so razstavo o istrski kulturi in umetnosti TRST — Zaključil se je teden Rdečega križa
TRST — Obračun filmskega Festivala festivalov v Aristonu TRST —- Lokar in Bevilacqua o slovenski manjšini
ŠPORT
OPČINE — Zamejsko prvenstvo v balinanju
MILJE — Košarka: CGI - Breg OPČINE — Šah
VILEŠ — Nogomet: Mladost - Audax GORICA — Mladinski center
POSTAJE
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television - glasbena oddaja
14.30	La famiglia Bradford -
15.30	Sanford and Son - TV film
16.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja Nana Supergirl - risanka
La famiglia Mezil - risanka I fantastici viaggi di Fiorellino risanka
18.00	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
19.00	Charlie’s Angels - TV film
20.00	I cartonissimi - risanke
20.30	A-Team - TV film
21.30	Simon & Simon - TV film
22.30	Hardcastle & McCormick -
23.30	Šport: košarka
1.00 Mod Squad i ragazzi di Greer -
TELEPADOVA
12.00	Operazione ladro - TV film
13.00	Lupin in - risanka
13.30	Coccinella - risanka
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Luisana mia - TV film
15.00	Adolescenza inquieta - TV film
15.30	TV film
16.30	Risanka
18.30	R ritorno dell’uomo tigre -TV film
19.00	Le avventure di Huckfinn -risanka
19.30	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Perchè non facciamo l’amore -film
22.30	Nero Wolfe - TV film
23.30	Šport: catch 00.30 Catene - film
TELEFRIULI
14.30	Andrea Celeste - TV film
15.20	Ragione di stato - film 16.50 Risanka
18.30	Dokumentarna oddaja
19.00	TV dnevnik
19.20	Športne vesti
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Un uomo, una città - TV film
21.30	Posebna oddaja
22.00	TV dnevnik
22.20	Šport: nogometna tekma Campobasso - Triestina
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah; Med Brdi in Jadranom; 9.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja: Arrigo Boito: Mefistofe-(es; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni pot-puri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Filmskemu ustvarjanju naproti; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah;
14.10	Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Raziskovalno delo: Dolina ’84; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 Zadnji sklop: Mi in glasba: »Naša pesem 1984«: 8. tekmovanje slovenskih pevskih zborov; 18.00 Izvirna radijska igra »Dogodek v Borštu«; 18.40 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Iz jugoslovanske zakladnice narodne glasbe - Bosna; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.00 Croatia - za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Glasbeni umetniki - Slavko 0-sterc; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Koledarček; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 7.00 Dober dan; 9.03 Nobelovi nagrajenci; 9.15 Glasba; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani -pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Dela Luigi ja Pi randella;
18.00	Glasba; 18.32 Franz Liszt: koncert za klavir in orkester,
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno - govorni program; 10.30 Pesmi skozi čas;
11.10	Radijska nadaljevanka; 11.30 Spomini Giulie Lazzarini; 12.03 Ul. Asiago Tenda - ta teden Marina Mer-foglia, Claudio Simonetti in Paul Ray; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master -glasba dan za dnem; 15.03 Tedenska oddaja o ekonomiji in delu; 16.00 Popoldanski program; 17.30 Jazz glasba; 18.10 Programi pristopanja; 18.30 Večerna glasba: ob 60-letnici D. Fischer Diskaua; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox specus; 20.00 Francosko gledališče med stoletjema; 18.50 - 19.15; 20.40 Po gledališču; 21.03 Dunaj - Broadway - od operete do musicala; 21.30 Poeti pred mikrofonom;
22.00	Nocoj tvoj glas; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv,
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Matilde - radijska nadaljevanka;
9.10	Discogame - nagradno tekmovanje; 10.30 Radio 2 3131; 12.45 Saj je samo igra; 15.00 Glasba; 14.52 Popoldanski program; 18.32 - 19.00 Glasbene ure; 21.00 Jazz glasba; 21.30 Radio 2 3131 - Nočni program; 22.20 Parlamentarna panorama,
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 6.35 Vremensko poročilo za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol. Republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.10	Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00 in glasba; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Pera Ugrina; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Št. Andraž pod Oljko - Družina poje; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra, Viktor Konjar: Zaprti dosje; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE
Na goriškem Espomegu
Posvet komunistov Gorice in Nove Gorke o še vedno odprtih vprašanjih ob meji
Partizani goriške pokrajine obsojajo gonjo proti Slovencem
Letos na jesen bo deset let. odkar so italijanski in jugoslovanski diplomati v Osimu podpisali sporazum med sosednima državama, ki je urejeval še odprta vprašanja med njima, dokončno urejal mejo, itd. Marsikaj tega, kar je bilo v teh sporazumih, je bilo napravljenega. Marsikaj, še posebej zakon o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, pa še vedno čaka na odobritev.
Kot poročamo tudi na drugem mestu našega dnevnika, smo bili v soboto priča otvoritvi Sabotinske ceste, ki je zaradi svoje ekstrateritorialno-sti nekaj posebnega. To je sad osimskih sporazumov.
O vsem tem, kar je še odprtega, pa bo govora v četrtek popoldne v sejni dvorani na goriškem razstavišču Espomego. Pokrajinska federacija KPI in občinski komite ZKS iz Nove Gorice sta pripravila študijsko srečanje o sodelovanju ob meji.
Predvidena so krajša poročila, ki so jih pripravili Danilo Zorn, Tomo Vujnovič, Lucijan Vuga in Jože Smole z jugoslovanske strani ter Renzo Redivo, Ivan Bratina, Silvano Bacic-chi, Silvino Poletto, Paolo Padovan,
Na oglasnih deskah slovenskih srednjih šol so že v soboto, takoj po zaključni maši, bili objavljeni izidi letošnjega študija na teh šolah. Večina dijakov je razred izdelala. Kar precej jih ima v septembru popravne izpite. Nekateri dijaki pa so bili zavrnjeni. Danes posredujemo bralcem rezultate na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici. Seveda objavljamo le imena dijakov, ki so razred izdelali.
GIMNAZIJA - LICEJ
PRIMOŽ TRUBAR
4.	gimnazija: Cristina Bednarich, Srečko Breganti, Danjel Devetak,
sen. Nereo Battello in evropski poslanec Giorgio Rossetti z italijanske strani.
Ustavljen promet
•	v • v
pri irzicu
Državna cesta med Tržičem in Ron-kami je bila včeraj opoldne dalj časa zaprta zaradi prometne nesreče, v kateri je sicer nastala le gmotna škoda, ki se pa za las ni spremenila v pravo tragedijo. V nesrečo sta bila vpletena dva avtomobila in tovornjak s prikolico.
Nesrečo je menda povzročila voznica fiata 127 Tiziana Gallira, ki je izgubila nadzorstvo nad svojim vozilom.
Odprtje knjižnice v Novi Gorici
V Ulici Gradnikove brigade v Novi Gorici odprejo danes ob 17. uri novi oddelek za odrasle in mlade
Damjan Hlede, Valentina Pavio, Marjetica Vrtovec. Trije dijaki imajo popravne izpite, eden je zavrnjen, en dijak ima zakrite ocene.
5. gimnazija: Barbara Babič, E-manuela Bassini, Vanek Battello, Marko Čubrilo, Igor Devetak, Valter Ferfolia, Alenka Florenin, Nadja Graunar, Mirta Pahor, Diego Paolet-ti, Mitja Rupel. Dva dijaka imata popravne izpite, en dijak ima zakrite ocene.
1.	licej: Vojko Bratina, Marko Corsi, Igor Pahor, Alessandro Rinelli, Silvan Zavadlav. Trije dijaki imajo popravne izpite.
bralce knjižnice Franceta Bevka. Slavnostni govor bo imel Ciril Zlobec, o delu knjižnice bo govoril ravnatelj Stane Čehovin, pel bo oktet Vrtnica.
Z avtom v zid
Zelo hude telesne poškodbe je v prometni nesreči zadobil 21-letni Paolo Conzutti iz Ločnika, Ul. Campagna Bassa 96. Zaradi zloma lobanjskega dna in drugih zelo težkih poškodb so ga odpeljali na zdravljenje na nevrokirurški oddelek tržaške bolnišnice. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno. Po dosedanjih ugotovitvah se je Conzutti peljal v fiatu uno, ki ga je upravljal 23-letni Tullio Bresigar iz Gorice, Ul. San Giusto 30, ki pa je v nesreči zadobil le lažje poškodbe. Izgleda, da je Bresigar izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je silovito trčilo v ograjni zid, nato pa v hišo. Nesreča se je zgodila na najbolj nevarnem mestu v sovodenjski prometni ureditvi: kjer pokrajinska cesta v močnem ovinku zavije proti železniški postaji in kjer se je do zdaj zgodilo največ nesreč.
2.	licej: Andrej Bolčina, Igor Cotič, Barbara Marassi, Vojko Pahor, Boris Rebec, Ugo Tomšič, Marko Vrtovec. Trije dijaki imajo popravne izpite.
UČITELJIŠČE
SIMON GREGORČIČ
1.	razred: Erika Codermaz, Sonja Feri, Werner Florenin, Barbara Ob-Ijubek, Nadja Pintar, Sabina Tedoldi. Osem dijakov ima popravne izpite, eden je zavrnjen, ena dijakinja je izstopila.
2.	razred: Mirjam Bolčina, Damjana Devetak, Tanja Devetak, Tanja Kocjancic, Ana Turus, Marina Ussai, Nataša Vogrič. Pet dijakinj ima popravne izpite.
3.	razred: Marisa Alt, Nadja Beu-ciar, Samantha Degenhardt, Cristina Degrasi, Paola Devetti, Sabina Fabbro, Sabina Grahek, Peter Grusovin, Vida Mermolja, Svetlana Primožič. Štirje dijaki imajo popravne izpite.
Tečaj za vrtnarice
2.	razred: Anda Grgič, Irena Gu-lin, Anita Kerpan, Katrin Lovisutti, Serena Zorn, Anita Zotti. Ena dijakinja ima popravne izpite.
STROKOVNI ZAVOD ZA
TRGOVINO IVAN CANKAR
1. A razred: Majda Gergolet, Marija Gravnar, Lucia Markočič, Martina Nardin, Flavio Primožič, Robert Velušček, Livio Volčič. Devet dijakov ima popravne izpite, trije dijaki so bili zavrnjeni.
1.	B razred: Bogdan Ciglič, Loredana Congerli, Paola Cracina, Marko Ferfoglia, Danjela Markovič, Nataša Lavrenčič, Albert Sošol, Kristina Sošol, Vesna Tomšič, Pavel Zavadlav, Rafaela Zavadlav, Robert Zotti. Štirje dijaki imajo popravne izpite.
2.	razred: Lidija Ciglič, Katja Fran-dolič, Marija Humar, Milojka Juren, Mitja Juren, Irina Laco, Laura Le-ghissa, Nadja Marassi, Daniela Or-
Dež je v nedeljo zvečer zagodel vsem, ki so prirejali praznike na prostem in pregnal tiste, ki so bili na zabavišču, druge pa prepričal, da so kar ostali doma. V Podgori, kjer je tamkajšnja sekcija VZPI priredila praznik in tudi srečanje nekdanjih partizanov, je bilo enako kot v drugih krajih. Vendarle pa so na napovedano srečanje prišli številni bivši partizani. Srečanje je bilo, kljub slabemu vremenu, v mali dvorani športne hale. Prisotnj so bili zastopniki borčevske zveze iz Nove Gorice kot tudi pokrajinski voditelji ANPI-VZPI.
Na tem posvetu je bilo precej govora o gonji, ki jo v zadnjem času nekateri v Gorici vodijo proti Slovencem. Gre za razne pobude nekaterih odborov, ki dobijo podporo tudi pri nekaterih vodilnih politikih in tudi precej potuhe. Pokrajinski voditelji ANPI-VZPI so taka zadržanja obsodili. Obljubili so, da bodo stvar preučili na prihodnji seji pokrajinskega vodstva in zavzeli v zvezi s tem tudi primemo stališče.
Slovenski in italijanski partizani naše pokrajine so vedno zagovarjali stališče, da je- treba slovenski narodnostni skupnosti dati pravice, ki ji gredo po republiški ustavi. Na pokrajinski ravni so že večkrat odobrili razne resolucije. Bili so tudi med tistimi, ki so pred kratkim imeli soočanje s senatorsko komisijo, ki pre-
landi, Marta Primozig, Jožko Radetti, Tanja Vižintin. Trije dijaki imajo popravne izpite.
4.	razred: Sabina Antoni, Tullio Bastiani, Graziella Colja, Aleš Fajt, Otavij Feri, Mariza Florenin, Mitja Frandolič, Luisa Gergolet, Sandra Gergolet, Majda Klanjšček, Vasil Korošec, Romeo Nicolosi, Nevenka Pintar, Nadja Sfiligoj, Marko Visin-tin, Dario Zanier, Marjan Zavadlav, Tiziana Zavadlav. En dijak ima popravni izpit.
TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD
ŽIGA ZOIS
1.	razred: Barbara Kovic, Emanuela Kovic, Suzana Makuz, Elisabetta Paoletti, Claudio Peric, Valentina Scrazzolo, Paolo Spazzapan, Vida Ter-cic, Marko Tomšič, Marjan Vogrič, Magda Volk. šest dijakov ima popravne izpite, en dijak je zavrnjen.
2.	razred: Karin Danieli, Dario Flospergher, Laura Furlan, Luca Marassi, Roberta Plet, Tanja Visin-tin, Lara Visintin. Deset dijakov ima popravne izpite.
3.	razred: Gerardo Falciechia, Marko Humar, Danjan Jarc, Igor Kobal, Kristina Kovic, Nives Lakovič, Ivano Laurencic. Trije dijaki imajo popravne izpite.
4.	razred: Martina Baldan, Boris Caudek, Barbara Cerv, Marijan Cijak, Martina Gergolet, Valentina lare, Lo-reta Jarc, Karmen Kocjančič, Livra Lutman, Dino Paulin, Danila Pe‘ ■ Elena Šuligoj, Erika Tabai, Rc : „ Tabai, Gerlinda Tedoldi, Erika Zotti, Sedem dijakov ima popravne izpite, en dijak je zavrnjen.
INDUSTRIJSKI ZAVOD
GALILEO GALILEI
1. H razred (slovenska paralelka):
Mitja Brescia, Marino Buzzinelli, Mauro Colussi, Peter Ferfoglia, Pavel Hmeljak, Mitja Jarc, Teresa Valentinčič.
učuje zakonske osnutke o globalni zaščiti.
V'
V Standrežu pogreb Mira Lutmana
Štandrežci so se prejšnji teden s pesmijo pevcev društva Oton Župančič na domačem pokopališču poslovili od Mira Lutmana, po domače Pčevančevega. Izhajal je iz številne kmečke družine v Klancu. V mladih letih se je naučil vrtnarstva pri znanem goriškem vrtnarju Voigtlanderju. Gojenje cvetic, posebno vrtnic, je postalo njegov poklic. Vojaška uniforma, katero je prvič oblekel leta 1932, se ga je, z raznimi presledki, kar naprej držala. Prišel je od vojafov in se poročil z Marijo Cijan iz Šempetra. Prišel je od vojakov na očetov pogreb, ko so krsto že položili v grob. Ob zlomu Italije se je nahajal v Franciji. Nemci so ga ujeli, do konca vojne je delal v rudniku in tam so vsem znane nečloveške razmere prav gotovo načele njegovo zdravje.
Po vojni, ko je prišel domov, se je zaposlil za vrtnarja pri Brunnschwei lerju in tam ostal do upokojitve. Prijateljem in znancem je zelo rad pomagal s svojo cvetličarsko spretnostjo. Pokojnik je ljubil slovensko pesem, saj je bil že v mladih letih član takratnega domačega pevskega zbora. To ljubezen je nedvomno posredoval sinu in vnukom, saj vsi aktivno sodelujejo pri pevskih zborih kulturnega društva Oton Župančič.
kino
Gorica
VERDI Zaprto.
VITTORIA 17.30—22.00 »Bocche vogliose«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »College«.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE 20.30 Zadnji koncert iz ciklusa, posvečenega Chopinu. Nastopa pianist Louis Lortie.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 in 20.30 »Ljubezen«. SVOBODA 20.30 »Ognjene ulice«. DESKLE 19.30 »Smaragdni led«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI: Alesani, Via Carducci 38 - tel. 84268.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Maria Caus Scarelli iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 11. uri Antonietta Ni-gris vd. Cacioppo iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
prispevki
V počastitev spomina očeta in tasta Mira Lutmana darujeta Milovan in Adrijana 200.000 lir pevskemu zboru Oton Župančič. V isti namen nečaki darujejo društvu Oton Župančič 200 tisoč lir.
Za kulturno in športno središče na Vrhu je lovska družina darovala 100 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob pokojne Frančiške Devetak, darujeta Pelicon Ada in Marino 30 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah.

informacije SIP uporabnikom
#
Menjava telefonske številke
Družba SIP obvešča, da menja danes, 18. junija, telefonsko števiko približno 200 abonentom v občinah Koprivno/Capriva del Friuli, Morar/Moraro, Moš/ Mossa in šlovrenc/San Lorenzo Isontino.
Interesenti so bili že obveščeni.
Nova telefonska številka se sestavi tako. da se vstavi št. »8« po drugi številki, npr.:
stara številka 80600 80799
nova številka 808600 808799
Dva meseca je na razpolago avtomatska telefonska služba, ki daje uporabnikom ustrezne napotke.
Za nadaljnje informacije se interesenti lahko posluži-jo št. 12 (Informacije v zvezi z naročniki — brezplačna
1
Zaključni izidi na slovenskih srednjih šolah
V soboto in nedeljo gost promet po sabotinski cesti
Povedali smo že, da v soboto popoldne, takoj po uradnih otvoritvenih svečanostih, še preden je bila cesta odprta vsem, so na solkanski strani novega mosta čez Sočo, čakale dolge vrste avtomobilov, katerih vozniki so hoteli videti kakšna je nova sabotinska cesta. Od 14. ure dalje, ko je službujoči miličnik pustil vozila čez most, pa do pozne ure, v soboto
zvečer, in tudi v nedeljo ves dan, se je po novi sabotinski cesti odvijal precej gost promet. Tako jugoslovanski kot italijanski avtomobilisti so hoteli videti kakšna je nova cesta, kako se voziš na ekstraterito-rialnem cestišču, predvsem pa, kako p» najkrajši poti prideš iz Solkana v Brda.
Na razglednem prostoru ob cesti
vrh Solkana so se avtomobilisti u-stavljali in si ogledovali Solkan, Novo Gorico in tudi Gorico. Mnogim se je odprl nov pogled na Goriško kotlino, kakršnega nismo bili doslej vajeni. V Podsabotinu si potem v nekaj trenutkih, prav tako potem, po lepi vijugasti cesti prideš na Hum. Pot v druge briške vasi pa je potem enostavna. Most čez Sočo pa je zelo
lep, podoben železniškemu, ki so ga v neposredni bližini zgradili v začetku tega stoletja. Le da ni kamnit, železobetonski je.
Nova sabotinska cesta je torej skrajšala pot iz Nove Gorice v Brda. Prebivalci Brd bodo veliko pri-štedili pri bencinskem gorivu. Ne bo jim več treba po dolgi poti skozi
Plave. Ne bo jim treba več čez mejo, če bodo hoteli priti iz Brd v Šempeter ali Novo Gorico. Istočasno pa nova cesta odpira nove turistične možnosti za ogled Brd. Zato bodo v tem kraju potrebne nove gostilne. Marsikateri Novogoričan si bo zgradil hišo v Brdih, saj je razdalja danes zelo kratka. Na naših slikah nekaj sobotnih motivov.
PRIMORSKI DNEVNIK — 18. junija 1985
šolske prireditve na tržaškem □ stran 9
Zaključni nastop proseških osnovnošolcev za zaSjučd šole' tndT časopis v znamenju letošnjih pomembnih obletnic
Učenci osnovne šole na Proseku so pripravili zaključni nastop v Soščevi hiši v soboto. Kot je že običaj, so na prireditvi nastopili prav vsi otroci. Na odru so se drug za drugim zvrstili vsi razredi. Levji delež dokaj pestrega ter skrbno in domiselno pripravljenega sporeda je bil namenjen 40. obletnici osvoboditve in obnovitvi slovenskih šol v Italiji.
^ Na oder so najprej stopili prvošoL cki, ki so se prav prisrčno in lepo odrezali z doživetimi recitacijami otroških pesmi. Petje, še zlasti pa igranje na flavto (tega so se otroci naučili v okviru tečaja Ljudske univerze), je poživilo nastop drugošolcev, ki so se predali tudi razglabljanju o pojmu in bistvu domovine. Spomin na vojne grozote in na junaški boj naših ljudi, privrženost današnje mladine idealom tistih dni ter zavest o pridobitvi svobode kot ene največjih vrednot — tako bi lahko strnili glavne misli, ki jih je bilo mogoče izluščiti z nastopov učencev tretjega in četrtega razreda. Prvi so sproščeno odigrali dva prizorčka: »Žalostno pravljico« in »Gledališče brez predstave«, drugi pa so nas ob spremljavi harmonike popeljali z borbeno pesmijo in recitacijami v vojni čas pa tudi v 'današnje srečnejše čase. Peti razred se je od šolskih klopi poslovil na svojevrsten način: v prizorčku, ki so nam ga učenci dognano podali, je oživela zgodovina slovenskega šolstva na Proseku in Konto-
velu, od začetkov ob koncu 18. stoletja do obnovitve slovenskih šol leta 1945. Podatke o tem so v glavnem zbrali o-troci sami iz pogovorov s starejšimi vaščani. Svoj nastop so petošolci sklenili s pesmijo »Dobra volja«, ki izraža
mladostno vedrino in življenjski optimizem.
S to prireditvijo je osnovna šola na Proseku še enkrat dokazala, da gredo njeni napori pri delu z mladimi v pravo smer.	(Slava Starc)
Presenetljiva domiselnost na zaključni prireditvi v proseškem otroškem vrtcu
Tudi letos so nas vzgojiteljice in z njimi seveda malčki otroškega vrtca na Proseku presenetili s svojo domiselnostjo na zaključni prireditvi, ki je bila v soboto 15. junija, če smo se starši podali v vrtec z občutkom radovednega pričakovanja, smo po prireditvi odhajali polni lepih doživetij, ki so jih v nas vzbudile bogate in skrbno izdelane scene, učinkoviti kostumi in prisren nastop otrok samih, če pomislimo, da je naš vrtec sodeloval tudi pri proslavi 40-letnice obnovitve slovenskih šol, moramo izreči vzgojiteljicam kar največje priznanje za ves njihov trud pri delu z otroki.
Skupina mlajših otrok nas je najprej popeljala v živalski svet, ki je otrokom tako pri srcu. Prikazali so nam znano basen o: čričku in mravljah. Malčki so se vživeli v vloge črička, mravljic in njihove kraljice ter snežink. Sproščeno in prisrčno so zaplesali ob primemo izbrani glasbi.
Po zaslugi bodočih prvošolčkov je nato oživela pravljica o Ostržku. Ob hitrem menjavanju scene so se pred nami zvrstih ključni prizori iz Collodijeve pravljice. Scene in zelo primerni kostumi, ki so jih pripravile vzgojiteljce same skupaj z otroki, so prispevali k temu, da smo še bolj uživali ob sproščenem nastopu otrok.
Tudi pevski nastop je bil posrečen: s pesmijo »Moj očka ima konjička dva« so prihajali pred občinstvo otroci na »konjičkih«. Ob spremljavi harmonike so nato zapeli še nekaj otroških pesmi o škratu, ptičkih, medvedkih in uri, spored pa so sklenili s pesmijo »Mi. se imamo radi«.
(Slava Starc)
V soboto so otroci osnovne šole Josip Ribičič in otroškega vrtca od Sv. Jakoba s prisrčno prireditvijo zaključili letošnje šolsko leto. Kot je povedala mlada napovedovalka, je letošnja 40. obletnica obnovitve slovenskih šol sovpadla tudi s 5. obletnico poimenovanja šole. Zato so na zaključno prireditev povabili tudi dva od bivših predstavnikov staršev in pa gospo Lido Turk, ki je bila članica organizacijskega odbora za poimenovanje šole in je tudi uredila za-
Zaključna prireditev dijakov openske srednje šole
Bogati rezultati smotrnega dela z mladino
jetno brošuro o Sv. Jakobu. Turko-' va se je v kratkem nagovoru spomnila občutkov in vzdušja ob poimenovanju šole in poudarila, da so vsi tisti starši, ki so takrat sodelovali pri pripravah na poimenovanje šole, še vedno navezani nanjo in z velikim zanimanjem sledijo vsem uspehom, ki jih učenci te šole dosegajo.
Po tem nekoliko slovesnejšem u-vodu so pred starše prikorakali otroci iz vrtca, ki so pogumno in brez vsake treme izvedli svoj kratek program. Najmlajšim so sledili osnovnošolci, ki so za svoj nastop izbrali sestavke in pesmice, ki so jih objavili v svojem šolskem časopisu. Nato so se predstavili še s prizorom iz Ribičičevega Miškolina, s katerim so uspešno nastopili na svečani proslavi ob 40. obletnici obnovitve slo-
V nabito polni dvorani Prosvetnega doma na Opčinah je v soboto zvečer publika z navdušenjem pozdravila ob koncu bogatega programa z dolgim ploskanjem 70 dijakov, ki so nastopili v igri in v zborovski točki, in ekipo petih profesorjev, ki je nastopajoče pripravila.
Zanimali smo se pri ravnatelju dr. Dimitriju Sancinu o tej in drugih letošnjih dejavnostih openske srednje šole. Povedal je, da so na šoli poleg tega večera pripravili že na začetku šolskega leta štiri radijske oddaje, o Božiču dramski prikaz, ki ga je oddajala radijska postaja Trst A, izšle so tri zajetne številke šolskega glasila »Leteči zmaj«, in dijaki so na športnem področju dosegli nekaj pomembnih zmag na pokrajinski in deželni ravni. Omenil je, da je zaključna prireditev že prava tradicija. Tudi prejšnja leta je delovna ekipa pripravila za konec leta igro. Letošnja je plod skupinskega dela. Sceno so na primer zasnovali in narisali oziroma pobarvali dijaki vseh razredov. V igri, ki jo je za to priliko napisala Zora Rebula, je nastopilo okrog 70 dijakov. Vsak razred je o-digral po -en prizor, vsi - skupaj pa so sestavljali enotno igro. Posamezne razrede so najprej pripravili pro-
fesorji slovenščine, nato pa je igro režirala Costama Filipovič, glasbene vložke je z dijaki naštudirala Marta Repini. Pri izdelovanju scene pa sta dijake vodila Anamarija Tretjak in Miloš Jugovič. Popevko je uglasbila dijakinja Katja Granier, s kitaro pa jo je spremljal kot gost Marko Feri. Šolski zbor je zapel tri večglasne pesmi (Marta Repini). Bile so izredno uspele in lepe, delo zamejskih ustvarjalcev (Ljubka Šorli, Bruna Pertot, Boris Pangerc, Tomaž Simčič, Humbert Marnalo, Ignacij O ta). Igra je bila všeč tako mladim igralcem samim, ki so zaigrali z vso mladostno sproščenostjo, kot tudi poslušalcem, ki so delno resne, delno šaljive prizore nagrajevali z vmesnimi aplavzi. Naslov »Leto obletnic« je bil povsem upravičen, saj je igra, ki je trajala dobro uro, upoštevala vse letošnje jubileje: 40 let slovenskih šol v Italiji, 40 let osvoboditve, leto glasbe in leto mladih, kar je poudarila v uvodnem govoru dijakinja Nataša Stopar.
Po prireditvi je bilo nagrajevanje. Ravnatelj Sancin je izrekel zahvalo skladu profesorja Andreja Čoka in Hranilnici in posojilnici na Opčinah za denarni prispevek, s katerim je lahko nagradil najbolj prizadevne di-
jake. Iz Čokovega sklada so dobili nagrade (hranilne knjižice) najboljši v matematiki: David Calzi, Jure Brišnik in Andrej Maver. Z bogatimi knjižnimi darovi, darom openskega denarnega zavoda, pa so bili nagrajeni najboljši v slovenščini: Tamara Raseni, Leo Oblak, Ana Loka-tos, Tatjana Stopar, Lara Lupine, Nataša Stopar in Manica Maver.
Ob tej priliki so dijaki izdelali tudi lične sporede in lepake, tako da lah-
ko rečemo, da je bila celotna prireditev pripravljena do zadnje nadrobnosti skrbno. Vključno z zakusko, s katero so nastopajoče pogostili delno starši, delno prireditelji. Ob koncu smo si ogledali še šolsko glasilo, ki nam je samo potrdilo vtis o tem, da smotrno delo z mladino lahko daje bogate rezultate in ne nazadnje, da na tako mladino lahko gledamo z zaupanjem.
. M. K.
venskih šol v Italiji. Za zaključek programa pa so pod vodstvom učiteljice Mirjam Šuligoj vsi skupaj u-brano zapeli nekaj pesmi.
Za konec šolskega leta in v počastitev 40. obletnice obnovitve slovenskih šol pa so učenci izdali tudi svoj šolski časopis z zanimivim naslovom »Črka pri črki, list pri listu časopis«. Časopis je vezan v obliki brošure z ličnimi rdečimi platnicami, na katerih so izpisana imena vseh učencev, ki so prispevali svoje sestavke.
Časopis obsega 49 strani, na katerih so učenci vseh razredov prikazali zgodovino slovenskih šol od časov svojih dedov pa do danes. V njem lahko zasledimo še nekoliko okorne a prisrčne izdelke prvošolcev, kakor tudi že zelo dobro izdelane sestavke in pesniške poskuse učencev iz vašjih razredov. Pomembno je to, da so časopis v celoti izdelali učenci sami, ki so tako najbolj, dostojno proslavili 40. obletnico obnovitve slovenskih šol v Italiji.
Stran pripravil MARJAN. KEMPERLE
Razstave ob zaključku pouka V Marijinem domu so se svetoivanski
šolarji poslovili od šolskega leta
s
____
Pred dnevi so razstavili svoja ročna dela učenci miljske osnovne šole
lili» ' & » m m ^....................
*7* **•-
Razstava na bazovski šoli
V soboto popoldan so imeli učenci osnovne šole Oton Župančič zaključno prireditev ob koncu šolskega leta. Na odru Marijinega doma pri Sv. Ivanu so se predstavili staršem in prijateljem vsi učenci, od prvošolcev do »zrelih« petošolcev. Številno • občinstvo je najprej pozdravil predsednik šolskega sveta Klavdij Grbec, ki se je zahvalil za prisotnost vseh staršev in poudaril važnost teh zaključnih prireditev, ki so nekakšen prvi korak najmlajših k vključitvi v svet velikih.
Kot prvi so se predstavili na odru najmlajši z igneo »Kako si je psiček strgal hlače«. Sledila je uprizoritev »Lev in miška« v izvedbi učencev drugega razreda. Tretješolci so v narodnih nošah uprizorili otroški show »Veselja dom«. Ta točka je bila gotovo med najlepšimi sobotnega sporeda, saj so otroci s pesmijo in plesom vzbudili prisotnim spomin na nekdanje čase, ko so sami prepevali slovenske pesmi. Aplavz, ki je izbruhnil po tej točki, pa ni bilo le priznanje pridnim učencem, temveč hvaležnost in občuteno slovo od učiteljice Stane Žerjalove, ki zapušča svoje delovno mesto. Pred odprtim odrom se je v imenu vseh staršev zahvalil Klavdij Starc za nesebično delo svetoivanske rojakinje v slovenski osnovni šoli. Lepšega slovesa si Stana Žerjal ni mogla pričakovati.
Z »Muco Copatarico« so se predsta-
vili četrtošolci, medtem ko so petošolci sami pripravili priljubljen prizor o pripravah na zaključno šolsko prireditev.
Kot zadnja točka na sporedu je bil nastop šolskega zbora, to je vseh u-
čencev svetoivanske šole. Pod vodstvom učiteljice Marije Udovič so zapeli pesmi »V dolinci prijetni«, »Travnički so že zeleni«, »Čebelica«, »Na širnem Primorju« in »Sinku«.
M. š. '
Na prireditvi rojanske šole Erjavec uprizorili splet prizorov o šolstvu
Dijaki nižje srednje šole »Fran Erjavec« iz Rojana so se v petek zvečer v rajonskem Marijinem domu poslovili od pouka z res prisrčno zaključno šolsko prireditvijo. Svoj zaključni nastop so pripravili v proslavitev 40. obletnice obnovitve slovenskega povojnega, šolstva in 40. obletnice osvoboditve.
Na odru so številnemu občinstvu staršev, sorodnikov, znancev in tudi bivših dijakov rojanske srednje šole prikazali splet prizorov, ki so jih bili pripravili že za proslavo 40. obletnice osvoboditve našega šolstva. Vezni tekst je delo prof. Lučke Susič, ki je celotno predstavo tudi režirala. Avtorica je ob zaključni prireditvi tekst dopolnila s tremi prizori, in sicer s prizori »Zajec« o osvoboditvi, »Tuj jezik« o učenju italijanščine v dokaj šaljivi obliki in »Kdo bo ostal« o perečem vprašanju potujčevanja. Dijaki so se tudi tokrat, kot že na osrednji letošnji proslavi našega šolstva, dobro odrezali, kar je še nadaljnje priznanje za delo in trud posameznih profesorjev.
Na prireditvi so nastopili vsi dijaki, ki so poskrbeli tudi za glasbene vložke na melodije, ki jih je uglasbil prof. Marjan Kravos. Pri zaključni pesmi so dijaki 2. B razreda spremljali petje s flavtami.
Zaključna prireditev rojanskih srednješolcev je bil pravcat praznik za šolo Erjavec. Na prireditvi so namreč med drugim tudi nagradili dijake, ki so se najbolj izkazali v slovenščini in podelili bralne značke tistim dijakom, ki so bili ob »uradnem« podeljevanju odsotni.
Končano 24. evropsko košarkarsko prvenstvo v Zahodni Nemčiji
Sovjetska zveza premočno osvojila zlato kolajno
Sovjetska zveza je po pričakovanju osvojila svoj 14. naslov evropskega košarkarskega prvaka. Češkoslovaška je zdržala le en polčas, nakar je morala priznati absolutno fizično in tehnično premoč nasprotnika, ki jo je dobesedno nadigral.
Po štirih letih so se torej Sovjeti spet povzpeli na najvišjo stopničko. Tokrat pa je njihova uveljavitev še bolj nesporna, saj so ta čas najmanj za dva razreda boljši od vseh ostalih, vse kaže pa, da se zanje odpira novo obdobje nadvlade, kakršno so imeli od leta 1957 do 1971. Pozna se, da imajo Sovjeti reprezentanco, ki bi že lahko v Los Angelesu presenetila a-meriško olimpijsko vrsto, če ne bi prišlo do bojkota.
Finalna tekma je bila gola formalnost, čeprav so se Čehi srčno borili. Nadoknadili so začetni zaostanek 0:9, prvi polčas pa so končali le s sedmimi točkami zaostanka, za kar ima največ zaslug veteran Brabenec, ki je v 11 minutah dosegel 19 točk, preden se je poškodoval. Vsekakor je izkušena vrsta, za srebrno kolajno presrečnega trenerja Petero, dokazala, da sodi v evropski vrh, v katerem pa se najbrž ne bo obdržala, saj je povprečna starost igralcev dokaj visoka.
Jugoslavija je v finalu za sedmo mesto brez težav premagala solidne Bolgare. »Plavi« so se naposled otresli šoka po porazu s ČSSR. Igrali so kot znajo. Zlasti to velja za Dražena Petroviča, igralca, ki je morda najbolj občutil polom čosičeve vrste. Z zmago nad Bolgari so si Jugoslovani tudi zagotovili nastop na finalnem delu prihodnjega evropskega prvenstva, ki bo v Atenah.
Že ob polovici drugega polčasa je Jugoslavija vodila s 30 točkami prednosti, predvsem zaradi boljšega skoka pod košema. Priložnost so tako dobili vsi igralci, da so Bolgari proti koncu nekoliko ublažili neizbežen poraz. S tem, da je v nedeljo dosegel 34 točk, si je Petrovič z 201 točko zagotovil naslov najboljšega strelca letošnjega evropskega prvenstva.
FINALE ZA 1. MESTO Sovjetska zveza - ČSSR 120:89 (54:47)
Campobasso — Triestina 1:0 (1:0)
STRELEC: v 34. min'. Tacchi
CAMPOBASSO: Ciappi, Della Pietra, Trevisan, Maestripieri, Progna, Lupo, Perrone, Pivotto, Ugolotti (Re-bonato), Goretti, Tacchi (Anzivino); Picca, Gannito, Donatelli.
TRIESTINA: Bistazzoni, Bagnato, Costantini, Dal Prà, Cerone, Chiaren-za, De Falco, Braglia (Gamberini) Romano, Moro, D’Ottavio (De Giorgis); Pelosin, Vailati, Zurini.
Triestina si je v Campobassu zapravila še zadnje upanje v napredovanje v nogometno A ligo. Nerodno je namreč izgubila proti domačemu moštvu, ki se je borilo proti izpadu in se na tej tekmi dosti bolj potrudilo od renomiranih nasprotnikov. Campo basso je bil namreč dosti bolj borben in odločen od Tržačanfiv, ki so stopili na
Dražen Petrovič
SZ: Volkov 18, Enden 2, Tarakanov, Homičius 10. Tihonenko 6, Valters 27, Tkačenko, Kurtinaitis 24, Jovajša 6, Belostenji 4, Sabonis 23, Lopatov
Tako v prejšnjih
Ženeva 1935
L Letonska, 2. Španija, 3. ČSSR Riga 1937
1. Litva, 2. Italija, 3. Francija Kaunas 1939
1. Litva, 2. Letonska, 3. Francija Ženeva 1946
1. ČSSR, 2. Italija, 3. Poljska Praga 1947
1. SZ, 2. ČSSR, 3. Egipt Kairo 1949
1. Egipt, 2. Francija, 3. Grčija Pariz 1951
1. SZ, 2. ČSSR, 3. Francija Moskva 1953
1. SZ, 2. Madžarska, 3. Francija Budimpešta 1955 1. Madžarska, 2. ČSSR, 3. SZ Praga 1957
L SZ, 2. Bolgarija, 3. ČSSR
Istanbul 1959
1. SZ, 2. ČSSR, 3. Francija Beograd 1961
1. SZ, 2. Jugoslavija, 3. Bolgarija
igrišče že resignirani in prepričani v dejstvo, da bodo tudi naslednjo sezono nastopali v B ligi.
Odločilen gol je proti koncu prvega polčasa dosegel Tacchi, ki je mojstrsko, podobno kot to dela Žico, izvedel kazenski strel malo izven kazenskega prostora Tržačanov. Po prejetem golu so De Falco in tovariši začeli neprepričano oblegati nasprotnikova vrata in le v enem primeru, ko je Romano zadel drog, so imeli zrelo priložnost za zadetek. Ko pa je iz Barija še prišla novica, da domače moštvo vodi proti Pescari, je bilo vsem jasno, da je upanj konec.
Po koncu tekme niso bili Tržačani povsem demoralizirani. Predsednik De Riù je napovedal celo nekatere ojačitve, Giacomini je med vrsticami izjavil, da bo po vsej verjetnosti ostal v Trstu, za De Falca in 'Romana, ki ju snubi Torino, pa ni nujno, da se bo-
ČSSR: Skala 5, Zuffa 2, Havlik 6, Rajnjak 8, Boehm 6, Okac 13, Vranjak, Vyoral, Brabenec 21, Matičky 6, Krajci, Kropilak 22.
FINALE ZA 7. MESTO Jugoslavija - Bolgarija 105:86 (56:44) JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 34, Zor-kič 14, Čutura 9, Sunara 4, Mutapčič 2, Radovič 6, Knego 14, Ušič 2, Vu-čevič 8, B. Petrovič 12.
BOLGARIJA: Barčovski 11, Evti-mov 8, Vezenkov, Genov 9, Mladenov 6, Antonov 17, Jonov 11, Gluškov 12, Amiorkov 12.
KONČNI VRSTNI RED
1.	Sovjetska zveza
2.	češkoslovaška
3.	Italija
4.	Španija, 5. Zahodna Nemčija, 6. Francija, 7. Jugoslavija, 8. Bolgarija, 9. Izrael, 10. Romunija, 11. Poljska, 12. Nizozemska.
NAJBOLJŠI STRELCI 1. D. Petrovič (Jugoslavija) 201, 2. Jamchy (Izrael) 197, 3. Schrempf (ZRN) 195.
23 izvedbah EP
Wroclaw 1963
1. SZ, 2. Poljska, 3. Jugoslavija Moskva 1965
1. SZ, 2. Jugoslavija, 3. Poljska Helsinki 1967
1. SZ, 2. ČSSR, 3. Poljska Neapelj 1969
1. SZ, 2. Jugoslavija, 3. ČSSR Essen 1971
1. SZ, 2. Jugoslavija, 3. Italija Barcelona 1973
1. Jugoslavija, 2. Španija, 3. SZ Beograd 1975
1. Jugoslavija, 2. SZ, 3. Italija Liege 1977
1. Jugoslavija, 2. SZ, 3. ČSSR
Turin 1979
1. SZ, 2. Izrael, 3. Jugoslavija Praga 1981
1. SZ, 2. Jugoslavija, 3. ČSSR Nantes 1983
1. Italija, 2. Španija, 3. SZ
sta v to ekipo tudi selila. Torej po pekočem porazu v Campobassu ni bilo v tržaškem taboru nobenih destruktivnih polemik, obratno, vsi so takoj napovedali, da bodo prihodnje leto poskusili naskok na ligo, ki se jim je tokrat izmuznila.
Vendar pa takega razpleta v tem prvenstvu ni še pred mesecem dni pričakoval mhče. Takrat je bila Triestina trdno zasidrana na tretjem mestu. Pred sabo je imela dve domači tekmi ter še zadnjo tekmo na tujem ter zvrhano mero optimizma. In prav ti dve domači tekmi sta bili za Tržačane usodni. Najprej neroden remi z Lecce jem z 1:1 ter nato še z Monzo sta prenesla Tržačane na trdna tla. Omeniti moramo, da bi morala Triestina celo obe tekmi izgubiti in le sreča ji je pomagala, da se to ni zgodilo. Zadnja tri kola so torej bila za Triestino usodna. Zmanjkalo jim je psihič-
Za mnenje o komaj minulem evropskem košarkarskem prvenstvu smo vprašali Jadranovega trenerja Andreja Žagarja.
Sovjetska zveza. Češkoslovaška, I-talija so torej nosilke zlatega, srebrnega in bronastega odličja na evropskem košarkarskem prvenstvu v Zvezni republiki Nemčiji. Strokovnjaki so pred prvenstvom napovedali, da so glavni kandidati za kolajne Sovjetska zveza, Španija, Jugoslavija, domačini Zvezna republika Nemčija in morda še Italija. Napovedi pa se niso povsem uresničile, saj se je v sam vrh nepričakovano vrinila Češkoslovašlca, ki je pred prvenstvom nihče ni omenjal. Če kdaj, potem je letos Sovjetska zveza suvereno osvojila prvo mesto v Evropi. Njihova igra je povsem drugačna od tiste iz prejšnjih let, ko so okostje reprezentance tvorili igralci moskovskega CSKA.
V letošnji ekipi so bili nosilci igre igralci novega sovjetskega prvaka žalgirisa iz Kaunasa, ki so s hitrimi protinapadi in ob odličnem metu iz razdalje dobesedno zmleli vsakega nasprotnika. Edini spodrsljaj so imeli proti Špancem, za katerega pa se širijo govorice, da je bil taktičnega značaja. Poglavje zase pa je center Arvidas Sabonis, ki kar nekako ni sodil na to prvenstvo in bi bolj spadal v ameriško profesionalno košarko. Ob izvirni višini je izredno gibljiv in spreten ter tako pod košem in s srednje razdalje skoraj neustavljiv. Poleg tega pa mu tudi meti za tri točke ne delajo posebnih preglavic.
Sovjetska zveza je bila letos v Evropi brez pravega tekmeca. Moje osebno mnenje pa je, da še nikoli doslej ni imela boljše ekipe in tudi za oko tako dopadljive košarke ni pokazala.
Ogromno presenečenje je srebro Češkoslovaške. Izredno izkušena in uigrana peterka je v svoji skupini
ne prej kot fizične moči, o teh napakah pa bodo lahko razmišljali celo naslednje prvenstvo, ko se bodo spet borili z Monzo, Campobassom in ostalimi. . .
IZIDI ZADNJEGA KOLA Bari - Pescara 2:0; Bologna - Cesena 0:0; Cagliari - Catania 0:0; Campobasso - Triestina 1:0; Genoa - Empoli 1:1; Monza - Lecce 1:1; Parma -Sambenedettese 2:2; Perugia ’a-rese 1:0; Pisa - Arezzo 1:1; Tai j -Padova 1:2.
KONČNA LESTVICA Pisa in Lecce 50: Bari 49; Perugia 48; Triestina 47; Genoa 40; Pescara 38; Empoli 37; Cesena, Sambenedettese, Monza, Campobasso in Bologna 36; Padova, Catania in Arezzo 35; Cagliari 34; Varese 33; Parma 26; Taranto 23.
V A ligo napredujejo Pisa, Lecce in Bari, v C-l ligo pa nazadujejo Cagliari, Varese, Parma in Taranto.
osvojila komaj četrto mesto. Na poti do srebra pa potem uspela presenetiti Jugoslavijo in Španijo. Nosilci i-gre igrajo skupaj že več kot deset let in so krepko starejši od 30 let. Podatek, da prva peterka šteje skupaj 155 let in ima za seboj 1.456 nastopov za državno reprezentanco nedvomno veliko pove.
Italijani so zadnjič nastopali pođ vodstvom Gambe in čeprav oslabljeni brez Meneghina, Rive, Bonamica in Caglierisa uspeli osvojiti bron-Pred prvenstvom so sicer veljali za enega od kandidatov za kolajno, toda z veliko rezervo. Toda znali so izkoristiti nepazljivost Špancev in v podaljšku osvojili tretje mesto. Španci so po uspehu na olimpijskih igrah nedvomno pričakovali več od četrtega mesta. Izkazalo pa se je, da brez izkušenega Corbalana ostali beki ne morejo enakovredno voditi igre. Tudi poškodba San Epifania je ekipi vzela precej udarne moči.
Domačini Zvezna republika Nemčija so imeli sicer pred prvenstvom skrite želje za medaljo, vendar so tudi s petim mestom dosegli svoj doslej največji uspeh. Zvezda njihove lekvpe je Schrempf, ki študira v Združenih državah Amerike in bo letos kot prvi Evropejec podpisal profesionalno pogodbo za ekipo iz Dallasa. Z njimi pa bo treba v bodoče še bolj resno računati. Francozi so \ po sklepu srečnih okoliščin zasedli šesto mesto, čeprav so zmagali samo dve tekmi in so tako povsem ne- i realno visoko plasirani.
Jugoslavija je ponovila pozicijo izpred dveh let, kar vsekakor ni dobra uvrstitev. Težave z odpovedmi pred prvenstvom so trenerja Čosi-ča prisilile, da je koncepcija igre slonela na igri kril, ki pa na prvenstvu niso zadovoljivo opravila svoje naloge. Po poškodbi Nakiča je zaškripalo tudi v obrambi in Češkoslovaška nas je izločila iz boja za medalje. Ta šok so znali izkoristiti tudi Nemci in prvič v zgodovini svoje košarke slavili nad Jugoslavijo. Pred svetovnim prvenstvom v Španiji naslednje leto bo tako čosič starta! praktično iz ničle, saj bo treba v reprezentanci marsikaj spremeniti. V uteho nam ostane prvo mesto Dražena Petroviča med strelci letošnjega prvenstva. O-stale uvrstitve so nekako planirane, z izjemo Izraela, ki je končal presenetljivo nizko.
Iz taktičnega in tehničnega vidika kakih bistvenih novosti ni. Obrambe so sicer postale agresivnejše, napad pa hitrejši. Zanimivo pa je tudi, da se zaradi meta za tri točke zelo veliko uporablja conska postavitev 3-2.
Kot že rečeno so največ sprememb v svojo igro vnesli Sovjeti, največje presenečenje pa je srebro češkoslovaške. Svetovno prvenstvo v Španiji leta 1986 pa bo pokazalo, koliko aktualni evropski prvak velja tudi v svetu. Po mojem mnenju precej.
ANDREJ ŽAGAR
Moserju dirka po Apeninih
Francesco Moser je dokaj nepričakovano zmagovalec dirke po Apeninih. Pred ciljem v Pontedecimu je »ulovil« Španca Lejarreto in rojaka Volpija ter ju premagal v Sprintu, četrtouvr-ščeni Giuliani je imel 29” zaostanka.
Zaključilo se je prvenstvo nogometne B lige
Triestini ni uspelo napredovanje v A ligo
Na motociklistični VN Jugoslavije na Grobniku
Zmagi Spencerja in Lawsona
Na veliki nagradi formule ena v Montrealu
Zmagoslavje obeh ferrarijev
GROBNIK — Na veliki motociklistični dirki Jugoslavije na Grobniku pri Reki je vse potekalo po predvidevanjih: Američana Freddie Spencer in Eddy Lawson sta se pred 70 tisoč gledalci borila do zadnje trohice moči v pollitrskem in četrtlitr-skem razredu. Ta dvoboj je povsem razvnel gledalce, ki so prišli na svoj račun.
Po tekmovanju v razredu do 80 ccm, ki ga je osvojil Švicar Doerflin-ger pred Špancema Martinezom in Herrerosom so stopili na' dirkališče »veliki kalibri«. V četrtlitrskem razredu je Spencer dokazal, da je veliki favorit te tekme, saj je vodil vse od začetka. Zaman mu je sledil Venezuelec Lavado, ki se je spustil v vratolomno zasledovanje, ki pa ni o-brodilo sadov, saj je bil Američan le predaleč. Na tretje mesto se je uvrstil Italijan Reggiani na aprilii.
Vsi so čakali dirko v pollitrskem razredu, toda žal pravega tekmovanja ni bilo. Spencer se je že v drugem krogu ponesrečil, ko je z nogo oplazil slamnato balo, ter si s tem
pretegnil mišico. Stoično je nadaljeval tekmovanje, toda Lawson je bil že predaleč, da bi mu lahko ogrozil prvo mesto. Tretje mesto je osvojil Avstralec Gardner, četrto pa Anglež Haslam.
LESTVICA VN RAZREDA DO 250 ccm:	1. Spencer (ZDA) honda
47’49”95 s povprečno hitrostjo 156,847 km na uro; 2. Lavado (Ven.) yama-ha 47’54”71; 3. Regigani (It.) apri-lia 48’34”72; 4. Wimmer (ZRN) ya-maha 48’35”18; 5. Minich (Av.) ya-maha 48’38” 71.
SKUPNA LESTVICA DO 250 ccm: Spencer 74; Mang 50; Wimmer in Lavado 49; Reggiani 26, Ricci 22.
LESTVICA VN RAZREDA DO 500 ccm:	1. Lawson (ZDA) yamaha
49’46”65 s povprečno hitrostjo 160,767 km na uro; 2. Spencer (ZDA) honda 50’08”41; 3. Gardner (Avst.) honda 50T6”89; 4. Haslam (VB) honda 50’24”60; 5. Sarron (Fr.) yamaha 50’57”42.
SKUPNA LESTVICA DO 500 ccm: Spencer 81; Lawson 74; Sarron 52; Gardner 43; Haslam 34.
MONTREAL — Ferrarijeva bolida sta v nedeljo na tekmovanju, veljavnem za veliko nagrado Kanade v formuli 1, dosegla velik, skoraj zgodovinski uspeh. Osvojila sta namreč prvo in drugo mesto na progi v Mon trealu, poimenovani po nepozabnem Ferrarijevem pilotu Gillesu Villeneu-vu.
Dirko je osvojil Michele Alboreto, ki je za skoraj dve sekundi prehitel timskega tovariša Stefana Johansso-na. Toda velika poraženca v Kanadi sta verjetno bila McLarenova pilota Prost, ki je zasedel končno tretje mesto, in pa up svetovnega avtomobilizma Brazilec Ayrton Senna, ki je odpovedal že malo po startu.
Alboreto in Johansson nista imela težav, da sta nadzorovala dirko, ki je potekala brez posebnih presenečenj. Že dejstvo, da se je na končno lestvico te velike nagrade uvrstilo sedemnajst pilotov dokazuje, da je bila proga še precej lahka in tehnično ne preveč zahtevna.
S to zmago se je Alboreto po petih tekmah povzpel na prvo mesto pilo-
tov formule 1 s 27 točkami. Kar točk zaostanka' imata De Angelis Prost, za njima pa zeva praznina. VRSTNI RED VN KANADE:
1. Alboreto (ferraci), ki je prevozil 300,870 km dolgo progo v 1 uri 46 minut 01”813; 2. Johansson (ferrari) po 1”341; 3. Prost (mclaren) po 4 sekundah 341; 4. Rosberg (Williams) po 27”821; 5. De Angelis (lotus) po 43”349; 6. Mansell (williams) po 1 minuti 17”878; 7. Tambay (renault) po 1 krogu; 8. Lafitte (ligier) po 1 krogu; 9. Boutsen (arrows) po 2 krogih; 10. Patrese (alfa romeo) po 2 krogih; 1. Bellof (tyrrel) po 2 krogih; 12. Brunelle (tyrrel) po 2 krogih; 13. Berger (arows) po 3 krogih;
14.	De Cesaris (ligier) po 3 kr\rih;
15.	Surer (brabham) po 3 krogi :6. Senna (lotus) po 5 krogih; 17. Chee-ver (alfa romeo) po 6 krogih.
LESTVICA PILOTOV:
Alboreto (It.) 27; De Angelis (It.) in Prost (Fra.) 22; Tambay (Fra.) 10; Senna (Bra.) 9; Johansson (Šve.) 7; Boutsen (Bel.) 6; Mansell (VB) 5; Arnoux (Fra.), Lauda (Av.), De Ce-
pet saris (It.) in Rosberg 3, Warwick in (VB) in Lafitte (Fra.) 2; Bellof (ZRN) 1 točka.
LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ: 1. Ferrari 37; 2. Lotus 31; 3. McLaren 25; 4. Renault 12; 5. Williams 8; 6. Arrows 6; 7. Ligier 5; 8. Tyrrell 1.
EVROPSKI REKORD V VIŠINI
Sjòberg 238 cm!
EBERSTADT (ZRN) — Šved Patrik Sjoberg (21 let) je izboljšal evropski rekord v skoku v višini. Z 238 cm je za centimeter izboljšal dosedanji rekord Sovjeta Serede in Zahodnega Nemca Thranhardta, manjka pa mu le en centimeter do svetovnega rekorda Kitajca Žu Jianhuaja.
Italijanski rekord s palico
Južnotirolski atlet Viktor Drechsel (25 let) je na mitingu v Formii izboljšal italijanski rekord v skoku s palico. Skočil je 552 cm.
Po porazu proti goriškemu Audaxu
Mladost ostala v 3. nogometni AL
Mladost — Audax 0:1 (0:1)
MLADOST — Zanier, Lakovič, Pahor, Šuligoj, D. Frandolič, L. Fran-dolič, Ferfolja, Gergolet, Lavrenčič, Kobal, Vižintin (Delutti).
Kraševci so zgubili še poslednje u-panje za napredovanje v višjo ligo. S tako okrnjeno postavo je bilo tudi nemogoče upati, da bi Mattiussijevi varovanci premagali zelo solidno moštvo goriškega Audaxa. Odsotnost Liliana, Marizze in Gabrijela Ferfolje so tako drago plačali. Poznala se ie predvsem odsotnost Ferfolje, saj so bili Kraševci precej slabi zlasti v napadu.
Treba pa je reči, da je doberdob-sko moštvo igralo precej pazljivo in konkretno, predvsem v prvem delu igre. Priložnosti sicer niso imeli veliko, toda z Gabrijelom Ferfoljo bi se lahko tekma drugače odvijala.
Največji priložnosti je imel Lavrenčič, prvo v 23. minuti, ko je žoga šla za las previsoko in drugič pet minut kasneje, ko je z osebno akcijo sam prodrl proti vratom, a je tik pred vratarjem žogo izgubil. Štiri minute pred koncem prvega polčasa so nasprotniki povedli. Bil je to klasičen avtogol, za katerega ima »zaslugo« Darjo Frandolič. Ta nesreča, ker drugače avtogola ne moremo imenovati je Kraševcem povsem spodrezala noge.
V drugi polovici igre so namreč Mattiussijevi varovanci nadaljevali zelo zmedeno. Razlog, a ne opravičilo, je tudi v tem, da niso vajeni igrati na velikem igrišču, kakršno je v Vilešu, tako da je povsem manjkala povezava z napadom, kjer sta bila Lavrenčič in Karlo Ferfolja preveč osamljena. Vse to je negativno vplivalo in pogojevalo igro, tako da moštvo ni ustvarilo niti ene resnejše
priložnosti za gol. Napredovanje si je tako zasluženo priborila ekipa, ki se je izkazala za najbolj solidno.
V naslednjih dneh seveda ne bo manjkalo kritik na račun moštva, o-ziroma presojanj, kdo in kaj je krivo, da je ekipa zapravila dobesedno zlato priložnost. Kraševci pa so si napredovanje zapravili med prvenstvom in ne v teh dveh dodatnih srečanjih, kjer izid pogostokrat pogojujejo telesne sposobnosti, sreča in ne nazadnje tudi razpoloženje igralcev. Če se namreč spomnimo na derbi s trebenskim Primorcem, ko so Mattiussijevi varovanci vodili z 1:0, na srečanje s Fossalonom, ko so vodili celo z 2:0 in na srečanje s štaran-canom, ko so zapravili enajstmetrovko, vidimo, da je Kraševcem že v zadnjih prvenstvenih tekmah manjkalo pravo razpoloženje, oziroma koncentracija. Kje je razlog za to, pa naj sami odkrijejo . . . (zf)
Šah: na Vidmarjevem memorialu
Borben začetek v Ljubljani
Nov svetovni rekord v troskoku
INDIANAPOLIS (ZDA) — Na tretjem in zadnjem dnevu atletskega prvenstva ZDA je najboljši rezultat dosegel 29-letni Willie Banks, ki je z znamko 17,97 m postavil nov svetovni rekord v troskoku. Prejšnji rekord (17,89 m) je pripadal Brazilcu De Olivei, ki ga je postavil 15. oktobra 1975 v Ciudad Mexicu. Banks, ki je na lanskih olimpijskih igrah v Los Angelesu zasedel šele 6. mesto (16,75), je 8. junija letos že preskočil 17,67 m.
Napake pri Totocalciu
RIM —• Stavni stolpce Totocalcia bo tokrat odigran med tednom, saj se nanaša na jutrišnje tekme italijanskega nogometnega pokala. Kdor ga namerava igrati, lahko to stori le do drevi.
Pri Totocalciu pa so včeraj sporočili, da je na presestavljenih stavnih listkih prišlo do tiskarske napake, zaradi katere je nemogoče, da bi se nekatere napovedi uresničile in poziva tiste, ki imajo te stavne listke, da jih še danes razveljavijo.
Rally po Kitajski
PEKING — Septembra bo prva izvedba avtomobilskega rallyja po Kitajski. Stan bo v Hongkongu, cilj pa po 3400 km poti v Pekingu.
LJUBLJANA —1 Udeleženci šestega Vidmarjevega šahovskega memoriala so se iz Portoroža preselili v ljubljanski Cankarjev dom, že u-vodno kolo v Ljubljani pa je bilo zelo zanimivo. Sedmo kolo je prineslo največ uspeha vodilnim Christian-senu, Milesu in Ribhju, ki so opravili s tremi Jugoslovani. Manj privlačno pa je bilo osmo kolo, saj so se kar štiri partije končale s hitrimi remiji, nasprotniki pa niso veliko tvegali, še zlasti ne vodOni.
REZULTATI 7. KOLA: Popovič -Parma remi. Smislov - Portiseli remi. Cigan - Christiansen 0:1, Miles - Gli-gorič 1:0, Nikolič - Ribli 0:1, Kars-son - Brle remi. IZIDI 8. KOLA: Parma - Gligorič remi, Ribli - Miles remi, Christiansen - Smislov remi, Popovič - Karlsson remi, Portisch -Nikolič (prekinjeno v dobljenem položaju za Portischa), Barle - Cigan prekinjeno (v izenačenem položaju).
VRSTNI RED PO 8. KOLU: Miles, Christiansen in Ribli 5,5; Portisch 4 (1); Smislov 4; Nikolič 3,5 (1); Parma, Karlsson, Popovič in Gligorič 3,5; Barle 2,5 (1); Cigan 1,5 (1).
Kvalifikacije
za nogometno SP
BUENOS AIRES — V kvalifikacijah za nastop na svetovnem nogomet-
nem prvenstvu je Brazilija z 2:0 premagala Paragvaj, Argentina z 1:0 Kolumbijo in Peru s 4:1 Venezuelo. Lestvica v posameznih skupinah:
SKUPINA 3: Brazilija 4 točke (2 srečanji), Paragvaj 3 (3), Bolivija 1 (3). SKUPINA 1: Argentina 8 (4), Peru 5 (4), Kolumbiia 3 (4), Venezuela 0 (4).
Disciplinski ukrepi
MILAN — Disciplinska komisija ita-lijanske nogometne lige je doslej proučila le poročilo s tekme Parma -Sambenedettese (Parma bo jutri zaposlena v italijanskem pokalu). Za dve koli sta bila tako izključena Berti (Parma) in Schio (Sambenedettese).
Mazzone pri Bologni
BOLOGNA — Carlo Mazzone, ki je v začetku pretekle sezone vodil Ascoli, bo novi trener Bologne, ki si je obstanek v B ligi z veliko teža'vo zagotovila šele v predzadnjem kolu.
Lazio boljši od Cosmosa
EAST RUTHEFORD (ZDA) - V prijateljskem nogometnem srečanju (ravno »prijateljsko« sicer ni bilo, ker je prišlo tudi do splošnega pretepa med igralci), je Lazio z 2:1 premagal Cosmos.
				
totocalcio		totocalcio		totip
Piorentina - Parma (l.p.) X Inter - Verona (l.p.)	X
Juventus - Milan (l.p.)	X
Sampdoria - Torino (l.p.)	1
Piorentina - Parma (2.p.)	1
Inter - Verona (2.p.)	1 X
Juventus - Milan (2.p.)	1	X
Sampdoria - Torino (2.p.)	1	X
Piorentina - Parma	1
Inter - Verona	1
Juventus - Milan	1X2
Sampdoria - Torino	1 X
Basilea - Grasshoppers	1X2
Bari - Pescara (1. p.) Bari - Pescara (k. i.) Bologna - Cesena Cagliari - Catania (1. P-) Cagliari - Catania (k. i.) Campobasso - Triestina Genoa - Empoli Monza - Lecce (1. p.) Monza - Lecce (k. i.) Parma - Sambenedettese Perugia - Varese Pisa - Arezzo Taranto - Padova
X
1
X
X
X
1
X
X
X
X
1
X
2
Nogometni stolpec Totocalcia bo tokrat tudi med tednom, in sicer že jutri. Kdor ga namerava igrati, mora Pohiteti, saj ima čas samo do drevi.
KVOTE
13 ( 7.307 dobitnikov) - 417.000 lir 12 (108.841 dobitnikov) - 27.000 lir
1.	—	1.	Lorenzo	1
2.	Junio by Sha	X
2.	—	1.	Anouk	X
2.	Sci Muinito	1
3.	—	1.	Bongo	1
2.	Flying Scarlet	X
4.	—	1.	Demecu	1
2.	Cussaba	1
5.	—	1.	Cassap	1
2.	Barry Fe	2
6.	—	1.	Coriolano	2
2.	Maggese	1
KVOTE
12 ( 88 dobitnikov) - 4.022.000 lir 11 (1329 dobitnikov) -	262.000 lir
10 (9784 dobitnikov) -	35.000 lir
i. in 2. jugoslovanska nogometna liga
Na vrhu še neodločeno
Posebej za Primorski dnevnik
FRANCI BOŽIČ
Iskra in niški Radnički sta skoraj zanesljivo nova drugoligaša. Odhod Iskre iz prve lige seveda ni presenečenje, saj gre za novinca, zato bo toliko bolj presenetljivo slovo nekdanjega polfinalista pokala UEFA iz Niša. V zahodni skupini druge lige bodo tako izpadla samo štiri moštva, med njimi zanesljivo tudi Maribor, usoda ljubljanske Olimpije pa je — kljub nedeljski zmagi — izredno negotova, saj mora v zadnjem kolu remizirati v gosteh s Spartakom.
V prvi ligi sta na sporedu še dve koli, prvak pa bi utegnil biti znan že po nedeljskem kolu, ko bo vodilno Sarajevo gostovalo pri Vardarju, Hajduk pa pri Željezničarju. Sarajevo je z Iskro zmagalo z goli Pasica (2) in Musemiča, za Hajduka pa sta bila strelca Slobodo Meirišević (avtogol} in Sliškovic. Še zlasti lep je bil Sliškovičev gol: splitski as je pretekel več kot polovico igrišča ter preigral štiri igralce in še vratarja. V derbiju kola je Dinamo v Maksimira z 0:2 izgubil z Željezničar jem, strelca pa sta bila Samardžija in Mihajlovič. Zagrebčani zdaj skoraj nimajo več možnosti za uvrstitev v pokal UEFA. Ob Hajduku (ali Sarajevu) bo v pokalu UEFA igral še Partizan, ki je tokrat z igralcem manj premagal Vinkovčane. Tretji jugoslovanski klub pa bo ali Željezničar ali Rijeka, Rečani so veliko priložnost zamudili tokrat v Titogradu, saj je Materljan pet minut pred koncem zapravil izenačenje. Največje presenečenje pa je pripravil Osijek, ki je kar s 3:0 premagal Crveno zvezdo, osiješki trener Djuričič pa se bo poleti menda preselil k Crveni zvezdi, Radnički je usoden poraz doživel doma z Vardarjem, zmagoviti gol je dosegel Ringov, Radnički pa je v tej tekmi spet zastreljal enajstmetrovko.
Maribor je v predzadnjem kolu druge lige vseh devetdeset minut napadal vrata Borca, toda izgubil je kar z 0:2, pri čemer je bil prvi gol avtogol šarenca. Mariborčani praktično nimajo nobena možnosti več, celo zmaga v zadnjem kolu v Zrenjaninu jim sedaj ne bi več pomagala. Olimpija je z GOŠK Jugom doživljala težke trenutke. Dubrovčani so za Bežigradom vodili z 1:0, nato pa so gole za Olimpijo dosegli Komadina, Paté in Ubavič, končni izid pa je postavil nekdanji igralec Olimpije Krsto-vič. Če bi šlo v predzadnjem kolu vse po načrtih, bi bila Olimpija zdaj že rešena, toda v Trebinju je Rudar senzacionalno zmagal in tako Ljubljančane pahnil v izredno kritičen položaj. Ljubljančani imajo izredno boljšo razliko v golih kot Rudar, toda zato ima njihov tekmec v zadnjem kolu doma veliko lažjega nasprotnika. Olimpija se lahko reši le s točko s Spartakom, ki je prav v tem kolu izgubil vse možnosti za uvrstitev v prvo ligo. Zanimivo je, da je v zadnjem jesenskem kolu Spartak v Ljubljani Olimpiji s pomočjo sodnika ukradel prav tisto točko, ki ji zdaj manjka. V kuloarjih govorijo, da bodo Subotičani to točko vrnili in da bo Olimpija tako ostala v ligi. Toda, če bo v tekmovanju Olimpija -Rudar kako vlogo odigral denar, potem Olimpija nima nobene možnosti. Olimpija in Maribor namreč sodita med klube, ki ne kupujejo točk, za
Rudarja pa to z gotovostjo ni mogoče trditi.
IZIDI 32. KOLA V 1. ZNL: Osijek -Crvena zvezda 3:0 (2:0), Priština -Sutjeska 3:0 (2:0), Budućnost - Rijeka 1:0 (1:0), Vojvodina - Velež 3:2 (2:1), Sarajevo - Iskra 3:0 (1:0), Radnički - Vardar 1:2 (1:0), Partizan -Dinamo (V) 3:1 (1:0), Hajduk - Sloboda 2:0 (1:0), Dinamo (Z) - Željezničar 0:2 (0:0).
LESTVICA: Sarajevo 45, Hajduk 43, Crvena zvezda in Partizan 36, Vardar 35, Željezničar in Rijeka 33, Dinamo (Z) 32, Sutjeska, Velež in Osijek 30, Vojvodina, Dinamo (V) in Sloboda 29, Priština in Budućnost 28, Radnički 26, Iskra 24.
PRIHODNJE KOLO (23. t.m.): Dinamo (Z) - Vojvodina, željezničar -Hajduk, Sloboda - Partizan, Dinamo (V) - Budućnost, Rijeka - Priština, Sutjeska - Osijek, Crvena zvezda -Radnički, Vardar - Sarajevo, Iskra -Velež.
IZIDI 33. KOLA v 2. ZNL: Olimpija - GOŠK Jug 3:2 (1:1), Maribor -Borac 0:2 (0:1), Leotar - Rudar 1:2 (0:1), Split - Čelik 0:1 (0:1), Kikin-da - Proleter 1:0 (1:0), Radnik - Cr-venka 0:1 (0:1), Šibenik - Vrbas 2:0 (1:0), Jedinstvo (Br) - Spartak 2:1 (2:1), Novi Sad - Jedinstvo (Bi) 4:0 (3:0).
LESTVICA: Čelik 44, Šibenik 43, Spartak 40; Jedinstvo (Br) in Proleter 36, Split 35, Borac 34,* Jedinstvo (Bi), Novi Sad in GOŠK Jug 33, Leotar, Kikinda in Vrbas 32, Olimpija 30, Rudar 29, Maribor 28, Radnik 23, Crvenka 19.
ZADNJE KOLO (23. t.m.) : Borac -Novi Sad, Jedinstvo (Bi) - Split, Čelik - Jedinstvo (Br). Spartak - Olimpija, GOŠK Jug - Šibenik, Vrbas -Radnik, Crvenka - Leotar, Rudar -Kikinda, Proleter - Maribor.
Koper v 2. ZNL
V zadnjem kolu slovenske nogometne lige je Koper v Mariboru z 2:0 premagal Kovinarja ter tako prvič v zgodovini koprskega nogometa osvojil naslov prvaka Slovenije, s čimer se je tudi uvrstil v 2. jugoslovansko zvezno ligo, v kateri v tej sezoni igrata Olimpija in Maribor. Drugi predstavnik Obale v slovenski ligi, Izola, je v zadnjem kolu sicer zmagala (6:3) proti Kladivarju, vendar je njen obstanek v ligi še vedno odvisen od razpleta v 1. in 2. zvezni ligi. (Kreft)
obvestila
ŠD ZARJA
sklicuje jutri, 19. junija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v svojem krožku 19. REDNI OBČNI ZBOR.
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI sklicuje v petek, 21. t. m., v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 15. REDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev predsedstva ter volilne verifikacijske komisije; 3. poročila; 4. prošnja za včlanjenje novega društva; 5. diskusija; 6. razrešnica odboru; 7. volitve; 8. zaključki.
JK ČUPA
organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje na jadrnicah in jadralnih deskah za otroke in mladino. Vpisovanje v društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu vsak dan od 9. do 18. ure.
V OKVIRU ŠAGRE
Tudi tekmovalni pohod v Praprotu
Vaška skupnost Praprot bo tudi letos priredila tradicionalno šagro, ki Pa jo bo takrat popestrila z nekaterimi novostmi. Praznik se bo pričel v soboto, 22. t. m. in bo trajal vse do Ponedeljka, 24. t. m. zvečer. Med šagro, ki potekala v okviru razstave vin, so organizatorji poskrbeh tudi za športne in kulturne točke. V prvi vrsti bi omenili pohod, ki bo v nedeljo in bo potekal iz Praprota v Šempolaj, Prečnik, do državne meje, nato po gozdu do Samatorce, v Tr-novco in nazaj v Praprot. Proga je dolga natančno 10 km in je primerna za vse, saj poteka skoraj v celoti v senci. Pohod je seveda tekmovalnega značaja, prve tri uvrščene Pa čakajo tudi nagrade. Poleg tega bodo nagradili prvouvrščeno žensko udeleženko, a nagrajene bodo tudi vse skupine, ki bodo štele vsaj 15 vpisanih. Na polovici proge bo kontrolna točka, kjer bo tudi okrepčevalnica, na cilju pa bodo vsi postrežem s pa-štašuto in seveda pijačo. Vsi lidele-ženci bodo dobili spominsko plaketo.
Ekipi iz Bilj nogometni turnir za memorial S. Cevdeka
a iz Bilj je zmagovalec prve-gometnega turnirja za memo-imona Čevdeka, ki so ga na pripravih člani domače ekipe elovanju kultumošportnega dru-
(ipava. Biljčani so v finalnem ju po streljanju 11-metrovk, dpor žilavih Bricev iz Stever-Ob tehnični plati turnirja je poudariti sam uspeh prireditve či, ki bo postala tradicionalna, i vrsti gre pohvala prireditei-ki so lepo pripravili tunur, sa-ipe in tudi občinstvo, ki je ved-velikem številu prisostvovalo ivim srečanjem, lično je bil turnir na dobri kani ravni in prav Bilje ter Šte-, sta pokazala najboljšo igro. n pa je treba dodati, da so se nirju izkazali nekateri posamez-udi taki, ki trenutno ne igrajo. FINALE ZA 3. MESTO Peč - Sovodnje	5:3 (1:0)
5A PEČ: Dottori, Aleš Kovic, na, Čevdek, M. Marson, Butko-IclllČ
ODNJE: Uršič, R. Petejan, E.
Petejan, Fajt, Devetak, Florenin, Hmeljak.
STRELCI: Butkovič (5), Florenin, R. Petejan, Devetak.
FINALE ZA 1. MESTO Bilje Steverjan 7:5 (po 11-metrov kah) (3:3, 3:1)
------ —«.v, J.NCU1U.L, iv. uerui
D. Jerončič, Pregelj, Silič, Ko zibemik, Reščič, Nemec, Miška.
STEVERJAN; Legiša, Fati Klanjšček, Šuligoj, Bernardis, Pc Radikon, Marassi, Maraž, Sošol. ..STRELCU Klanjšček (3), D. Je cic (2), Silič.
Gotovo najlepša tekma vsega tur-mrja je bil prav finale med Biljami m Števerjanom. Biljčani so začeli s hitrim tempom in že v prvi minuti zatresli Legišovo mrežo. Pri Bricih se je poznala odsotnost Kodermaca v obrambi, tako da so Bilje polčas zaključile pri rezultatu 3:1.
V drugem polčasu pa je reakcija Števerjancev bila učinkovitejša in predvsem po zaslugi Klanjščka so tu-. junačili. Povedati je treba, da so si Bnci v tem delu srečanja celo za-
služili zmago.
Po podaljških pa so igralci iz Bilj bjli natančnejši z 11 metrov in so si zagotovili pečansko trofejo.
Ob zaključku srečanj je bilo nagrajevanje nastopajočih ekip, ki so pokale dobile iz rok očeta pokojnega Simona, Ludvika čevdeka. Prireditelji so podelili tudi posebna priznanja, in sicer Robertu Uršiču kot najboljšemu vratarju, Alešu Koviču in Davidu Klanjščku kot najboljšima igralcema ter Siliču kot najboljšemu strelcu. Plakete so dobili Reščič, Flore nin, Butkovič in Klanjšček kot »naj-hitrejši« strelci v uvodnih tekmah.
(R. Pavšič)
Drevi zaključek memoriala Špacapan
Ženska ekipa Sovodenj Centralspe-da bo drevi ob 20.30 igrala finalno sreačnje na odbojkarskem memorialu Peter Špacapan, ki ga že dolgo vrsto let prireja Športno združenje Olympia.
Včeraj so bili na vrst imoški, drevi pa se bodo v Drevoredu 20. septembra (v primeru slabega vremena v štandreški telovadnici) pomerila dekleta.
Žal o turnirju doslej nismo nič poročali, ker nas prireditelj sploh ni obvestil o njegovi izvedbi, o kateri pa smo na primer brali v italijanskem dnevniku, škoda je še toliko večja, ker pobuda zasluži vso pozornost.
Bergamo v vodstvu
ARZIGNANO (Vicenza) — Na 6. etapi (Gambara - Arzignano, 156 km) amaterske kolesarske dirke po Italiji je zmagal Sovjet Abdužaropov pred Chesinijem na skupni lestvici pa vodi Italijan Bergamo pred Stiksom (ČS SR) in Bugnom.
Dirka po Švici
LOECHE LES BAINS (Švica) — Na 6. etapi kolesarske dirke po Švici je prvi na cilj prišel Belgijec Mat-thijs, a na skupni lestvici še vedno vodi Avstralec Anderson
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi • Ob delavnikih trgovski -1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalia po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krapne se naročalo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul. Moniecchi 6 tel. 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v ltah|i pri podružnicah- SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L J ZTT	[fcrlij Clan kslijansk«
m tiska	Trst
18. junija 1985
Radživ Gandhi za nadzorstvo transnacionalk
ŽENEVA — Na 71. konferenci Mednarodno organizacije za delo je včeraj nastopil tudi predsednik indijske vlade Radživ Gandhi, da bi obrazložil, kakšne napore prenaša njegova država za to, da bi prebivalstvu zagotovila izboljšanje življenjske ravni in vsestranski družbeni razvoj. Pri tem se je nujno moral dotakniti odnosov med visoko industrializiranimi državami in državami v razvoju, ki niso pravi, kar dokazuje tudi ena največjih industrijskih katastrof vseh časov, do katere je prišlo v indijskem mestu Bhopal.
Še nikdar ni bilo tako nujno osnovati strog vedenjski zakonik, po katerem bi se morale ravnati transnacionalne družbe, ko delujejo na tujem in še posebno na nerazvitih območjih, je poudaril Gandhi s pripombo, da delovna sila v tehnološko najviše razvitih industrijskih obratih še nikoli ni bila tako hudo izpostavljena nevarnostim tehnologije, kakor je danes.
Gandhi se je obregnil tudi ob naraščajoči pojav protekcionizma: mnoge industrializirane države omejujejo uvoz blaga iz držav v razvoju, da bi s tem zavarovale svojo delovno silo, ne pomislijo pa, da se to lahko obrne kot bumerang proti njim samim. Navsezadnje, je pribil Gandhi, bi tudi same utegnile imeti težave pri izvozu v države tretjega sveta!
NLP vzel na piko družino in jo tri ure zasledoval
PORDENON — V soboto pozno zvečer .se je 32-letni delavec, ki si služi kruh v tovarni Zanussi, odpeljal s sedem let mlajšo ženko in. otročičkom proti Bergamu, da bi obiskal sorodnike. Družinica se je v dopustniškem vzdušju lepo vozila po avtocesti, ko pa je zapeljala mimo Mester, je možakar naenkrat zagledal na nebu nekaj svetlikajočega, ki se je z neznansko brzino spuščalo proti Zemlji. Sprva je to izgledalo kot nenavadno velika zvezda, ko pa je priletelo na kakšnih 800 metrov nad avtocesto, sta zakonca uvidela, da gre za ogromen stožec, katerega osnovna ploskev naj bi merila blizu 15 metrov. Neznani leteči predmet je od tistega trenutka trmasto sledil simci, dokler se voznik ni ustavil pri bencinski črpalki blizu Padove.
Mož si je dal natočiti bencina in tistih pet minut zrl v pojavo, ki se je spustila na samih 250 metrov nad cesto, tako da jo je zapazil tudi črpalkar in z naježenimi lasmi bolj nerodno opravil svoj posel. Družinica se je odpeljala, NLP pa za njo vse do pol petih zjutraj, ko je simca privozila v bergamsko predmestje: tedaj se je stožec bliskovito dvignil in v nekaj sekundah izginil, kot sta povedala pordenonska zakonca, ki pa svojih priimkov nista hotela razkriti. Pojasnila sta, da se je NLP med zasledovanjem avtomobila občasno zibal in se premikal z leve proti desni in obratno.
Zakonca si vsega tega nista izmislila. Med 1.15 in 1.30 sta nebesno prikazen videla tudi 30-letni delavec Luigi Bottan iz Mire in 29-letni računovodja Lorenzo Canderan iz Dola, ki sta se takrat vozila po avtocesti iz milanske smeri proti Benetkam. Neznani leteči predmet sta opredelila s sadjerejskim izrazom: bil je zelo podoben hruški, bleščeč in rdeče - oranžne barve.
Podpredsednik vsedržavnega središča za raziskava nje takšnih in podobnih pojavov Antonio Chiumiento iz Pordenona je rekel, da gre za najbolj zanimiv primer NLP, kar jih je bilo doslej zaznamovanih v Italiji. Profesor Chiumiento je v poslednjih osmih letih proučil 750 izjav posameznikov in skupin ljudi, ki so trdili, da so natanko videli NLP, in v 20 odstotkih primerov zatrdili, da gre za pojave, ki si jih ni mogoče znanstveno raztolmačiti. Ena od razlag pravi, da NLP ni nič drugega kot oblačni odsev kilometre in kilometre oddaljenega'premikajočega se in razsvetljenega predmeta na zemlji, na primer nočnega vlaka.
Od tod in tam
Kult telesa
PORDENON — Najboljši lovci-bomb-niki Italije, ZDA in drugih natovskih držav se bodo udeležili Air showa 1985 na letališču NATO v Avianu. I-talija bo predstavila tornado, F 104, G 91, MX 339 in helikopter AB 212. Prireditev bo imela nalogo prikazati obrambne sposobnosti zapadnega vojaškega zavezništva. Najbolj spekia-kularen del bo posvečen akrobatskim skupinam. Italijo bodo zastopale Frecce tricolori in nekdanje Frecce Alpeea-gles. Na tej manifestaciji bo poletel tudi model novega taktičnega lovca italijansko - brazilske koprodukcije, ki so ga prvič predstavili na pariškem letalskem sejmu.
POTENZA — Neprišteven moški je v napadu blaznosti s sekira ubil svojo ženo, potem pa se obesil. Lorenzo Albano, star 54 let, je bil že nekajkrat pri psihiatru, da bi mu pomagali iz kriz, v katere je zapadal. Predvčerajšnjim ga je spet popadel _obup in je najprej do smrti pobil svojo ženo 47-letno Adelo Carbone, potem pa je sodil tudi sebi. Njun sin jima je zaman skušal pomagati s prerezom vrvi in umetnim dihanjem.
MOSKVA — V središču Rige je razneslo protitankovsko mino, ki so jo Nemci pustili v drugi svetovni vojni: smrt so v nesreči našli trije otroci. Mina je eksplodirala, ko so se otroci z njo igrali v neki središčni ulici. Umrla je tudi priletna ženska, ki je sedela na klopci, oddaljeni od kraja eksplozije kakšnih 10 m. Hudo ranjeni so bili še trije mimoidoči. Dogodek je povzročil v mestu veliko vznemirjenje, tako da mnogi občani niso hoteli s tramvajem v ta mestni predel, ko so izvedeli za (neresnično) vest, da je bila mina del najdenega skladišča orožja.
BRUSELJ — Za naslov svetovnega prvaka v atletski gimnastiki (body building) 1985 se je z nategovanjem mišic potegovala tudi francoska prvakinja v tej novi športni zvrsti Dominique Darde.
V vesolju mrgoli kozmonavtov
Kozmonavta Vladimir Džanibekov (desno) in Viktor Savinjik, ki sta s Soju-zom T-13 poletela v vesolje 6. junija in se dva dni pozneje priključila orbitalni postaji Soljut 7, uspešno nadaljujeta z delom. Spravila sta v pogon kontrolne in orientacijske aparate, zdaj pa pregledujeta komunikacijske naprave. Po tednu napornega dela sta si privoščila dvodneven počitek in se natelovadila. Zdravstvenih problemov nimata. Od včeraj je na krožnem tiru okoli Zemlje tudi ameriški Discovery s sedmimi astronavti, med katerimi sta tudi Francoz in saudskoarabski princ. V vesolju bodo sedem dni. (AP)
Oboroženi
ječarji
MADRID — Upor v zaporu v Malagi v Španiji je trajal celih 20 ur. Pet zapornikov, ki je ugrabilo več o-seb in jih držalo v kleteh zapora, so razorožili in pod najstrožjimi varnostnimi ukrepi preselili v zapor v Ka-dizu, ki sodi med najvarnejše v tem predelu.
Upor se je začel na jetniškem dvorišču, med prevozom angleškega trgovca z mamili in nekega bolnega jetnika. Ko je policijski avto pripeljal mimo nekega jetnika, je ta u-strelil policaja. Takrat so mu prihiteli na pomoč ostali jetniki, ki so u-grabili dva ječarja in enega policaja in jih odpeljali v klet. Pogajanja za osvoboditev ugrabljenih so se pričela nekaj ur kasneje.
španski tisk piše, da je zapor v Malagi znan po tem, da na prostoru za 250 zapornikov živi 700 oseb, da je prišlo do več uporov in celo do požiga. Pogostni so poskusi pobega. Ker je zapor lociran v samem mestnem središču, zaporniki dobijo mamila in tudi najrazličnejše orožje, kar dokazuje prav zadnji primer. Po za-trtju upora so pri jetnikih našli več pušk in revolverjev, last policije in ječarjev.
Šport in alkohol nista prijatelja
Na stadionih v ZDA klopi za pijance?
NEW YORK — Televizijski prizori o divjanju pijanih navijačev na bruseljskem stadionu pred tekmo med Juventusom in Liverpoolom so poleg specifičnih krajevnih razmer pripravili zakonodajalce ameriške zvezne države New York na razmišljanje o tem, ali ne bi bilo primerno prepovedali oziroma omejiti prodajo alkoholnih pijač na športnih prireditvah.
Pobudniki zakonskega ukrepa se ne zavzemajo za to, da bi uvedli popolno »prohibicijo«, ampak da bi predvsem ločili pijance od poštenih navijačev. Tako so predlagali, naj bi za pretirane uživalce alkoholnih pijač rezervirali 25 od sto mest na stadionih, seveda strogo, tudi fizično ločenih od ostalih. Zanje bi bile tudi odprte prodajalne zaželenih pijač. »Mi ne branimo ljudem, da pijejo,« pro:	zagovorniki zakonskega ukrepa, »vendar
želimo, da to delajo daleč od .. dih gledalcev, ki bi radi s svojimi otroki v miru uživali športno prireditev.«
O zadevi so se že izrekli mnogi navijači s pismi, ki jih objavlja tukajšnji tisk. Večina tistih, ki so se tako oglasili, odobrava predlog o ločitvi pijancev od navijačev. Mnogi so zapisali, da zaradi divjanja pijancev večkrat ne gredo na igrišča. »S stadiona se vračam domov redno^ oblit s pivom,« je nekdo pojamral, mnogi drugi pa so se pritožili, da na športnih prireditvah ni več nobene varnosti, zlasti za otroke.
Oglasili so se tudi prodajalci alkoholnih pijač na stadionih in igriščih in seveda izrazili drugačna mnenja. Med drugim so opozorili, da povzročitelji neredov pridejo na stadione že vinjeni in da bi jim morali preprečiti vstop, ne pa omejiti prodajo pijač na športnih prireditvah. Poleg tega so podčrtali, da bi uresničitev predloga o četrtini mest za uživalce, alkohola pomenila praktično uvedbo »prohibicije« na stadionih, saj bi nihče ne sedel rad na »klopeh za pijance«.
»Mostiščarji«
SO TRENUTKI, KO SE Tl NIČ NE L3UB(...

X—....\ .I
33.
Tekst in slika : JERNEJ ROVŠEK
TEŽAVA 3E te V TEM, DA SO TAKŠNI TRENUTKI MNO&OKRAT PREKRATKI...