Ql^om
f-'luMice.
NO. 74
^iPIRIT JAG€ ONLY
Seizing Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING N6WSPAPCR
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 25, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
Vrtanje za oljem v Atlantiku prehitro!
Načelnik Narodne akademije znanosti trdi, da zvezna vlada preveč hiti k izkoriščanju ležišč olja na kontinentalni plošči v Atlantiku.
WASHINGTON, D.C. — William Menard, načelnik Narodne akademije znanosti, je mnenja, da zvezna vlada hiti k iskanju in izkoriščanju oljnih nahajališč pod morsko gladino ob Atlantiku brez zadostnega študija celotnega vprašanja, pa tudi brez proučitve drugih možnosti in možnega vpliva črpanja olja izpod Atlantika na okolje.
“Mi ne verjamemo, da veste dovolj o tem, kaj se utegne zgoditi, da bi smeli sedaj začeti vrtati za oljem,” je dejal Menard. V razgovoru je rekel, da Akademija ni odločena, ali je Nixonov “Načrt neodvisnost” dobra zamisel ali ne in tudi ne, ali je modro sprejeti politiko nadaljne rasti rabe energije. Prav tako ni še na jasnem, ali naj vlada ali privatna podjetja iščejo nove vire energije.
Akademija je postavila ta vprašanj a v zvezi s kritičnim pregledom poročila predsednikovega sveta za kakovost okolja, objavljenega pretekli teden, v katerem je rečeno, da bi ibilo vrtanje za oljem ob obali Nove Anglije in v Chesapeake zalivu nranj tvegano kot vrtanje ob o-bali Long Islanda, New Jersey-ja, Georgie in Floride.
Kritik Akademije sodi, da predsednikov svet o kakovosti okolja in Nixonova vlada nista dovolj proučila druge možnosti namesto vrtanja za oljem ob o-bali Atlantika. Menard pravi, da bi bilo treba" dati prednost Pri proučevanju osnovne mu vPrašanju, ali ima sploh smisel mačeti vrtati za oljem ob atlantski obali, pa tega vprašanja niti Postavili niso.
NOVI GROBOVI i Potreba po pšenici in Joseph oker ’ krmilih v Evropi pada
V Euclid General bolnišnici j	----
je umrl zadet od srčne kapi 85 i Evroptl, ki j'e V zadnjih letih
let stari Joseph Oker, 125 E. 156 St., preje s 15617 Holmes Ave., rojen v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1905, zaposlen več let kot rudar v Rock Spring, Wyo., dokler se ni 1. 1926 preselil v Cleveland, kjer je bil zaposlen 15 let v Cleveland Twist Drill, nato pa pri Shields Engineering Co. do upokojitve. Pokojnik je bil mož Alice, roj. Dolenc, oče Stephanie Crotty, Eve Nugent, B. J. (Joseph) in It. comm. Alberta U.S.N. (v pok.), pok. Sylvie Rummel in pok. Victorja. Bil je član SNPJ št. 158. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda ma E. 152 St. jutri, v petek, popoldne ob 1.30 na Knollwood pokopališče. Na mrtvaškem odru bo samo danes od 2-5 pop. in od 7-9 zvečer.
Nova povišanja cen s končanjem nadzora
WASHINGTON, D.C. - Ko k° s koncem aprila konec nad-zKanja cen in plač, ki je od av-SUsta 1971 skušalo zadrževati inflacijo v naši deželi, v začetku kar s precejšnjim, nato pa z Vedno manjšim uspehom, napo-vedujejo nova številna povišanja cen. Ta ne bodo obsegala sa-n10 blago, ki je še pod nadzo-r°m, ampak verjetno tudi drugo, ker je gospodarstvo med se-n°j povezano.
Napovedujejo povišanje cen Jekla in železa v skladu z novo kolektivno delovno pogodbo. To “o imelo vpliv na cene dobrega Oela industrijskih izdelkov.
. K:er bodo proste tudi cene olja ln njegovih produktov, je sam n°vi direktor zveznega urada za energijo Sawhill napovedal po-Wsanje cen gasolina za 3-5 cen-°v pri galonu. To v času, ko n ijo, da so dobički oljnih ružb toliki, da se te boje njihove objave!	- '
'remenski prerok
CLEARING
Predvideno rast porabe energije zmanjšali na pol
WASHINGTON, D.C. - Glavni predsednikov svetovalec za vprašanja varovanja okolja se zavzema za zmanjšanje predvidene rasti uporabe energije v prihodnjih letih na polovico. V zadnjih letih je poraba rastla za 5% in so predvidevali, da bo tako tudi v bodoče, če bi bilo možno.
Russell W. Peterson, načelnik Sveta za kakovost okolja, je dejal, da bo skušal pripraviti W. Simona in druge člane v zvezni vladi, ki imajo opravka z vprašanji energije, da se porast porabe zmanjša na polovico tega, kar so oni predvidevali kot primerno.
William Simon je govoril o tem, da bi porast zmanjšali na okoli 3%, med tem ko bi jo Peterson rad omejil na 1.4%. To je po njegovem možno brez škode, če istočasno z energijo varčujemo, kjer je le možno, kot smo to začeli v neki meri lansko jesen.
kupovala v ZDA ih Kanadi pšenico ter krmila za živino, bo imela zdaj dovolj pšenice še za izvoz.
CHICAGO, 111. — Zahodna Evropa je v zadnjih letih morala kupiti v Ameriki in Kanadi večje količine pšenice in živinskih krmil, ko letina tam ni bila posebno dobra. Leta 1972-73 je Zahodna Evropa uvozila skoraj 70 milijonov mernikov pšenice, lani in letos pa jo je kupila Še 62.4 milijone mernikov.
Gospodarski poznavalci razmer v Evropi trdijo, da bo letošnji pridelek veliko boljši in da bo Evropa sposobna v letu 1974-1975_ izvoziti do (8 milijonov mernikov pšenice. Uhlmann, načelnik Chicago Board of Trade vidi vzrok za presežek pridelka pšenice v Zahodni Evropi ,v nastopu novih “debelih” let, ki jih je mogoče opažati tudi na drugih zemljinah, ne le v Evropi. Slabim letinam so začele slediti zopet boljše.
Evropa ima poleg tega precejšnje zaloge, ki si jih je zagotovila lani, ko se je bala, da bo zalog na svetovnem trgu, po^ sebno v ZDA in Kanadi, zmanjkalo.
Pšenice bo tgko imela Evropa letos dovolj, bo pa, kot sodijo na tukajšnjem žitnem trgu, še dalje potrebovala in kupovala večje količine koruze, ječmena, ovsa, rži in sorge, Prav tako je Evropa še vedno vezana na uvoz živalskih krmil. Teh je v letu 1972-73 uvozila 17.4 milijonov ton, lani 19.7 milijonov in v tekočem letu računajo, da bo ta nakup dosegel okoli 20.5 milijonov ton.
Na splošno pričakujejo, da bodo cene žita precej nižje, kot so bile lani, bodo pa seveda še vedno višje, kot so bile pred dvemi leti pred veliko prodajo žita v ZDA Sovjetski zvezi.
r'‘
..	A,,
mm.
DEMOKRATI V KONGRESU ZA OBDRŽANJE NADZORA
Izredno hud val inflacije v zadnjih treh mesecih je pripravil demokratske vodnike do sklepa, da je treba nadzor nad cenami in plačami vsaj delno ohraniti. Preje so bili na stališču, da naj bo ves nadzor s koncem tega meseca zaključen.
_____________________
WASHINGTON, D.C. — Demokrati v Kongresu so prišli do zaključka, da je treba vsaj del nadzora nad cenami in plačami ohraniti, ko je inflacija v zad-| njih mesecih dosegla in presegla ! povprečno raven 10%. Postala je najbolj pereče vprašanje v našem gospodarstvu, ki ga čutimo vsi vsak dan pri nabavljanju nujnih potrebščin za življenje.
Ukinitev vsega nadzora in še
KONG. W. MILLS, načelnik Lamovega odbora za pota in sredstva, pripravlja' obsežnejšo do-i ve£ji vaj inflacije bi utegnil jav-polnitev davčnega zakona.	' nosj- obrniti proti Kongresu, kjer
_	„	ir	i	• imajo demokrati absolutno veči-
Sen, L. M. Kennedy in % ,	,	. .. , .„
„ .	•j*	no. Treba je zato, vsaj nekaj
L. I. Breznjev vidita ukreniti, da odgovornost ne bo napredek k miru 1 padla samo na Kongres.
MOSKVA, ZSSR. Po štiri- j prj takem položaju so se de-urnem razgovoru sen. E. M.! mokratski vodniki Senata vče-Kennedyja z L. L Brežnjevim v | raj odtočili Za ohranitev nadzo-Kremlju je bilo v posebni izjavi : ra jn veoi.na njihovih tovarišev rečeno, da sta Kennedy in Brež-1 je to odločitev na posebnem se-njev optimistična glede možno-j stanku potrdila. Če bo Senat iz-sti napredka pri ohranjanju mi-!gtasovat podaljšanje nadzora,
Majhna površina
PROVIDENCE, R. I. — Država Rhode Island, najmanjša v ZDA, ima le okoli tisoč kvadratnih milj pdvršine-
ru in omejitve oboroževanja Sen. E. M. Kennedyja so na 5-dnevnem obisku v Moskvi spremljali žena Joan in otroka 13-letna Kara ter 12-letni John. Po razgovoru z 'Brežnjevim je Kennedy odpotoval iz družino v Tiflis v Georgiji na ogled te zanimive dežele v Kavkaško-ar-menskih gorah. Danes pa je preko Leningrada na poti domov.
pričakujejo, da bo njegovemu zgledu sledil tudi Predstavniški dom in Bela hiša utegne še pred 1. majem dobiti v podpis zakonski predlog o ohranitvi nadzora.
Kako obsežen bo novi nadzor,
ne možnosti za izmik in olajšanje gospodarskim težavam.
John T. Dunlop, direktor Sveta za življenjske stroške, je včeraj dejal novinarjem, da bo inflacija v aprilu, maju in juniju verjetno na isti ravni, kot je bila v prvih treh mesecih leta, nato pa utegne nekaj popustiti, toda nikakor ne na raven 5-6%, kot nekateri napovedujejo.
Brez podaljšanja nadzora, ki obsega sedaj dejansko le še o-koli 12% vsakdanjih potrebščin, je treba računati z večjim dvigom cen jekla, bakra, zdravljenja v bolnišnicah, pa tudi vrste drugih vsakdanjih potrebščin. Le olje in njegovi produkti o-stanejc tudi brez novega zakona pod nadzorom do prihodnjega marca.
Iz Clevelanda ! in okolice
V bolnici—
Ignac Resnik, 426 E. 160 St., se nahaja v Woman’s bolnišnici na E. 101 St., soba št. 420. Obiski dovoljeni!
Zadušnica—
V soboto, 27. aprila, ob 7. bo bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv.' maše za' pok. Egidija Klemenčiča ob 10. obletnici njegove smrti.
Asesment—
Danes je 25. v mesecu, ko večina društev pobira asesment.
Podružnica št. 25 SŽZ bo pobirala asesment danes od 5.30 do 7.30 v šoli sv. Vida.
Kam z odpadki?—
Ho štrajka odvaževalcev odpadkov in smeti le ni konec, razmišlja mestna uprava o tem, da bi razdelila mesto na več področij in v vsakem posebni kraj, kamor naj bi prebivalstvo samo odnašalo ali odvažalo odpadke, mesto pa bi skrbelo, da bi ti ne postali nevarnost za javno zdravje.
Napad na vojaško akademijo v Egiptu še vedno skrivnost
Reserve Mining zopet v polnem obratu
SILVER BAY, Minn. — Ko je prizivno sodišče odložilo izvedbo prepovedi nižjega sodišča o ustavitvi obrata Reserve Mining
Strauss svari demokrate
CHICAGO, 111. — Na demokratski guvernerski konferenci je glavni načelnik demokratske stranke Robert Strauss svaril demokrate, naj prenehajo pozivati predsednika Nixona k odstopu, da ne bodo napravili iz njega “narodnega mučenika”, kar bi jim bilo v hudo škodo.
Strauss je svojim strankarskim tovarišem svetoval, naj pritiskajo k “nepristranski, pošteni preiskavi v okviru ustave”. Vprašanje Watergate naj puščaj o ob strani, ko se bodo pripravljali na volitve letos in čez dve leti.
je težavno reči, ker zakonski r^a^na S^\lP^na veiskih fa-1 Company, ki zaposluje tu preko
natikov , za katero naj bi 3,000 ljudi, je družba takoj ob-bila Libija in Irak, naj bi lnovila obrat v veliko veselje biia pretekli četrtek na-1 svojega delavstva, pa v veliko padla Vojno akademijo v! nejevoljo zagovornikov okolja. Kairu.
predlog še ni niti izdelan, gotovo pa je, da bo dobil predsednik ZDA polnomočja, ki mu naj bi dala priložnost nadzor podaljšati ali pa ga zaključiti, toda mu s tem tudi nalbžila vso odgovornost za posledice. Kongres bi si nato lahko vsaj do neke mere umil roke in kazal na krivca v Beli hiši.
Predsednik Nixon in njegov glavni gospodarski svetovalec, odstopivši zakladni tajnik G. Shultz, za nadziranje cen in plač nista bila nikdar vneta. Proti nadzoru so se oglasile v zadnjem času ponovno tudi delavske unije. Te trdijo, da nadzor ni dosegel izrecjnih dobičkov podjetij, pač pa delovne ljudi, ko imajo bogataši vseh vrst raz-
SOVJETSKI POGLED NA P0MIRJEVANJE MED AMERIKO IN RUSIJO
Večinoma jasno in milo. Naj-vi5ja temperatura okoli 58 F (15C).
Direktor Sovjetskega instituta za študij ZDA in glavni svetovalec Kremlja za ZDA Georgy Arbatov je napisal za UPI obsežnejši članek o sovjetskih pogledih na izboljševanje odnosov med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. Ko' je v naši deželi o tem vprašanju toliko pisanja in razpravljanja, je prav, da se seznanimo tudi s stališči in gledanji v Sovjetski zvezi.
G. Arbatov ugotavlja v začetku svojega sestavka, da za mirno sožitje ni nobenega sprejemljivega nadomestila v ameriško-sovjetskih odnosih. Do tega temeljnega zaključka sta prišla Nixon in Brežnjev na svojem sestanku maja 1972 v Mdskvi in ga zapisala v sporazumu o temeljnih načelih, ki naj urejajo odnose med obema velikima silama.
Sedanje izboljševanje odnosov je .nadaljevanje tega spoznanja o skupnih koristih o-beh dežel. To je stvarna nujnost, ki se bo zato po vsem
sodeč ohranila tudi za bodočnost.
Preprečevanje jedrske vojne je in bo eno glavnih pod-ročj teh skupnih koristi. Za ustvaritev trdnega jamstva miru ni dovolj razumevanje in spoznanje, da vojne ne smemo začeti, ni dovolj niti sklenitev potrebnih mednarodnih dogovorov, potrebno je namreč vztrajno delati na vzrokih, ki povzročajo nevarnost vojne.
Za dosego tega smotra je treba doseči obsežno izboljšanje mednarodnega položaja kot celote, treba je odstraniti sedanje krize in preprečiti nastanek novih, treba je omejiti oboroževalno tekmo in delati za razorožitev, treba je delati, za nastanek in rast zaupanja med ZDA in ZSSR.
Arbatov priporoča v imenu skupnih koristi večjo vlogo sredstev v reševanje domačih vprašanj in trdi, da je Sovjetska zveza vedno dajala prednost temu pred trošenjem sredstev za oboroževa-
nje. V ZDA naj bi imelo že dolgo veliko veljavo gledanje, da ima obsežno oboroževanje ugoden učinek na ameriško gospodarstvo, med tem ko sovjetskemu škoduje. V zadnjem času naj bi ameriška javnost in dober del vplivnih političnih in gospo darskih krogov prišla do zaključka, da je tako gledanje neutemeljeno in napačno.
Naslednje področje skupne koristi ZDA in ZSSR vidi Arbatov v razvoju sodelovanja na gospodarskem, znanstvenem, tehničnem in kulturnem polju.
Še zdaj je mnogo Ameri-kancev, ki vztrajajo na politiki, katera predstavlja vmešavanje v notranje zadeve socialističnih držav, trdi Arbatov in opozarja pri tem na ovire, ki jih sta vi j a jo medsebojni trgovini, pa s tem škodujejo še bolj važnejši stvari — medsebojnemu zaupanju in veri v partnerja.
Sovjetsko ljudstvo ve, da večina Amerikancev ne mara sovjetskega sistema, prav ta-
ko pa tudi sovjetsko ljudstvo ne mara vsega, kar obstoji in se godi v ZDA, toda mirno sožiije med obema deželama ni možno, če se obe strani ne odločita, da ne bosta poskušali “popravljati” ali “spreme-niti“ druga drugo drugače kot s svojim vzorom.
Arbatov razlaga, da izboljševanje odnosov med ZDA in ZSSR ni treba, da bi škodovalo ali celo izpodkopavalo odnose med ZDA ter njenimi zavezniki, pa tudi ne odnosov med Sovjetsko zvezo in njenimi zavezniki.
Ob koncu poudarja ruski strokovnjak za ameriške odnose, da sedanje izboljševanje odnosov med Ameriko in Sovjetsko zvezo še ni tako daleč, še ni tako močno, da ga ne bi bilo mogoče zavreti, u-staviti ali celo preokreniti.
Premišljeno branje Arbato-vega sestavka kaže jasno, kje vidi Moskva glavne težave k nadaljnemu razvoju odnosov z Washingtonom. O tem je vredno razmišljati posebej.
Ti trdijo, da je prizivno sodišče dalo prednost zaposlitvi delavstva pred splošno nevarnostjo zdravju prebivalstva ob Gornjem jezeru, kamor spušča družba pri svojem obratovanju odpad s primesmi azbesta.
KAIRO, Egipt. — Ko je zadnji teden v četrtek zgodaj zjutraj skupina oborožencev napadla egiptsko vojaško, akademijo, je vlada za to obdolžila Libijo in Irak, ki da podpirata arabske skrajneže proti zmerni politiki
Egipta	Vojaški upor
V napadu je bilo 11 oseb mrt- na Portugalskem vih, 27 pa ranjenih. Napad naj bi izvedla skupina skrajnežev LIZBONA, Port. — Vojaštvo pod vodstvom nekega Saleha Je preko noči zasedlo radijske Abdulaha Sariya, 38 let starega 1 postaje in nekatera poslopja vla-uradnika Arabske lige, pri ka- z namero vreči sedanji re-terem so dobili libijski potni | z^m- Upor je v zvezi z odporom list. V zvezi z napadom je bilo ! Pr°ti nadaljevanju vojne v por-prijetih preko 50 oseb, kot je po- Wgalski posesti v Afriki.
Usoda upora še ni odločena,
ročal Al . Abram, med tem ko list Al Akhbar ceni število zarotnikov na okoli 140.
Vlada je poročanje o napadu j in o preiskavi ustavila “zaradi j javne koristi”, med tem pa jej list Al Anvar v Beirutu objavil pretekli torek, da so streljali pretekli četrtek na kolono avtomobilov, v kateri je predsednik
ker še ni jasno, kako na široko je segel.
Za pomoč tujini 5.18 bilijonov
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je včeraj v posebni poslanici Kongresu predlo-republike Sadat hitel proti Vo-|žil za prihodnje finančno leto jaški akademiji, na katero je bil j 5-18 bilijonov dolarjev pomoči preje izveden napad.	| tujini, med drugim 250 milijo-
____o_____	| nov Egiptu.
Patricia Hearst bila prostovoljno pri ropu
SAN FRANCISCO, Kalif. — Symbionese Liberation Army je poslala nov zvočni trak s polovico vozniške izkaznice Patricie Hearst kot dokazom resničnosti.
Sen. H. Jackson se boji hitrega sporazuma
WASHINGTON, D.C. — Sen. Henry Jackson, demokrat iz države Washington, je dejal, da se boji, da bi predsednik Nixon u-
Patty trdi v poročilu, da je bila 1 tegnil tekom svojega obiska v prostovoljno udeležena pri banč-' Moskvi v prihodnjem juniju pri-nem ropu, označuje svojega oče- ] stati na kak sporazum o ometa s “prašičem”, svojega žaro-! jitvi strateškega orožja, ki bi bil čenča pa s “klovnom”. Izjavlja,! ZDA v škodo, da se bo dalje borila z orožjem j Senator je dejal, da je za spo-
s svojimi tovariši v SLA.
Oče; R. Hearst je izjavil, da bo družina Patty še vedno ljubila, ker je prepričana, da je morala SLA dobiti nad njo nek vpliv in nadzor nad njenim početjem.
razum med ZDA in ZSSR, ki pa mora temeljiti na “trdnem strateškem ravnotežju sil”, med. tem ko skuša ZSSR “razširiti in poglobiti svoje sedanje strateške prednosti”.
yj*iERI£iSA DOMOVIWA, APRIL 25, 1974
1 ^
\
Rmrnišm Domoviiv/i
/%■ rt/i'c k ic/?*' !U— MOfvir
m?*
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
/Published daily except Wed., Sat., Sun., and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
zumevanja in veselja do slovenske pesmi in melodije, pa tudi ne vneme za udeležbo na slovenskih kulturnih prireditvah. Žal postajajo te bolj in bolj redke. Morda bosta razumevanje in vnema skupnosti vzbudila novo podjetnost med starejšim rodom, da bo ob pritegnitvi mladine poživil tudi dramatiko, ki je blizu na tem, da čisto zamrje.
NAROČNINA:
•	Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20/00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 74 Thursday, April 25, 1974
Ob “Korotanu”
Ko človek premišlja zgodovino slovenskega človeka na tujem, pregleduje revije, časopise in knjige, ki jih je slovenski človek pisal in vzdrževal, se mora čuditi. Ko gre čez imena društev in organizacij, posebno kulturnih, se mora ustaviti ob dejstvu, da so času najboljše kljubovala in še kljubujejo pevska združenja. Ugasnila je dramatika, ki je bila nekoč tako svetla, prenekatera revija je izdihnila, zamrle so knjige in čas počasi načenja še zadnje trdnjave slovenske besede.
Kakor je bridko pogledati to sliko, ima vendar svetlo točko: slovenski človek na tujem še poje in poje v jeziku domače zemlje. Kadarkoli premišljam dušo slovenskega človeka, se mi vedno pritakne misel, kako je bil naš človek povezan z naravo. Morda je prav v tem skrivnost njegovega nagnjenja do petja. Narava je pesem, čudovito preobračanje v letnih časih je najlepša poezija, ki jo človek more le posnemati. Vigredno brstje in vrenje, prvo travniško in gozdno cvetje, razcvele veje' dreves — to je simfonija, ki polni vsako dušo. In poletno zorenje, ki v soncu in dežju pripravlja, kar je vigred spočela. Zatem težka jesenska zrelost — dopolnitev vroče rasti, ko zemlja in veje polože svoje plodove v človekovo naročje. Za tem razdajanjem mir zime, počitek pod belo odejo snega, vdana priprava za novo vigred.
To je pesem zemlje in slovenski človek, ki je tako privezan nanjo, jo je menda vsrkal vase s tako silo, da je naravnost del njega. Naj gre kamor hoče, to pesem nese s seboj. In vse kaže, da je to zadnje, kar slovenskemu človeku popusti. ,	____
Kadar bo tudi slovenska pesem na tujem umrla, tedaj^ bodo umrle tudi korenine — ostal bo samo še spomin. V soboto, 27. aprila, prinese to pesem na oder v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju pevski zbor Korotan. Že lepo vrsto let zbira iz zakladnice slovenskih narodnih in umetnih pesmi tisto, kar nam je blizu. V teh pesmih odseva duša našega človeka — domoljubje, resna, težka žalost in šaljiva razigranost veselih ur, ki jo tudi skrbi in težave vsakdanjega življenja ne morejo čisto zakriti.
fo leto je nastop Korotana nekaka priprava za prihod koroškega pevskega zbora Gallus. Mislim, da nihče ni tžko poklican, da, proži bratsko roko pevcem s koroške zemlje kakor Korotan, ki si je ob ustanovitvi izbral za ime zibel slovenske pesmi, ki morda nikjer ni tako čustvena in tako iskreno doživeta kakor na koroških tleh.
Iz zemlje, kjer je zakopane toliko zgodovine, toliko solza in toliko bolečine, so zrasli ljudje, v katere je'prišlo vse, kar so stoletja nanesla in odložila na koroški zemlji.
Prav zavoljo tega ima koncert Korotana to leto še poseben pomen.
Prvič: s svojo udeležbo izpričamo, da nam je slovenska pesem še vedno ljuba in da nam korenine še niso povsem umrle.
Drugič: doprinesli bomo svoj delež in sopomagali koroškim pevcem olajšati gmotno breme, ki ga bodo imeli s svojim obiskom k ameriškim Slovencem.
Ni samo kri, ki povezuje slovenske ljudi. Lepi in močni vezi sta tudi beseda in pesem. Neznanci prej ob besedi in pesmi postanejo znanci in prijatelji in tako sklenjene vezi so najlepše in najbolj trdne. Ne moremo zadrževati časa, ki prinaša spremembe in odnaša, kar je polnilo naše življenje. Kar mineva, je bil pač naš čas, ki je z nanii vred dozorel.
Prepričan pa sem, da bo med redkimi dobrinami, ki so lepšale naše življenje, šla v zarje novega časa slovenska pesem. Ožarjala bo še kakšen rod in na nek način ohranjala še marsikaj, kar želimo, da bi se ohranilo.
. Mnogo naših želja in upov bo šlo z nami vred v grob. Slovenska pesem pa bo še donela povsod, kjer bo rod, ki je iz slovenskih korenin pognaLše živel skupaj.
Naj bo sobota zvečer res lepa sobota, taka, v katero se slovenska pesem ujame kakor v okvir. Naj nas v duhu poveže s koroškimi brati in z njihovo pesmijo in naj bo pevcem zbora Korotan in poslušalcem lep in prijeten dokaz, da je pesem najlepša in najbolj odkrita vez, ki veže človeka s človekom in ljudi z naravo in z zemljo.
Karel Mauser
BESEDA IZ NARODA
HLADI HARMONIKARUIV KEWBURGHU
Cleveland, O. — Po sijajno bini ni bilo težko ohraniti slovensko zavest in materin jezik. Z nastopom mladih se bo ta zavest zopet poživila in še bolj utrdila.
Vse Vas, ki ste nedeljski koncert na St. Clairju zamudili, vabimo, da pridete v nedeljo k nam. Zagotavljamo Vas,' da Vam ne bo žal. Imeli boste prijeten popoldan in za nekaj ur pozabili svoje skrbi in nadloge. Ne verjamem, da bi v 9 letih, kar Mladi harmonikarji prirejajo svoj koncert, šel kdo razočaran do-
uspelem koncertu na St. Clairju bodo “Mladi harmonikarji”’ prišli gostovat k sv. Lovrencu. Prav veseli in hvaležni smo jim za to odločitev. Prinesli bodo sveže slovenske melodije in pesmi v našo staro naselbino. Pomladila se bo naša srenja, ko bo zaigrala in zapela slovenska mladina. Pri nas že dolgo ni bilo slovenskih nastopov, iger in koncertov. Tako bo to nekaj novega in bo zopet poživilo slovenskega duha in slovensko zavest v tistih, ki so bili že tukaj rojeni.
Pri nas ni več dosti otrok Celo šolo smo morali zapreti, ker ni bilo dovolj učencev. Ta mladi" se selijo v predmestja in nekateri še vedno prihajajo nazaj. V soseščini so ostali starejši farani, že več kot pol stoletja zvesti sv. Loyrencu. Leta so zaorala brazde na njihovih obrazih, teža dela je upognila njihova ramena, toda ljubezen do cerkve in slovenske besede je še vedno živa in močna kakor pred davnimi leti, ko so bili še mladi. Tudi prvi in drugi rod, tisti, ki so bili tu rsjeni s ponosom priznavajo, da so slovenskega rodu. Mnogi izmed njih prav dobro govorijo slovensko. V tej strnjeni slovenski nasel-
kev, ki je res velika in krasna. Povedal je svoje mnenje in načrt za ogrevanje cerkve pozimi. Imel je velike načrte, toda po enem letu smo zvedeli, da je bil prestavljen v Miren.
Ko smo ponovno šli v domovino ;z moj O1 vnukinjo Rosanne Ruthr nas je sprejel v veliki, lepi cerkvi na Mirnu ter nas pogostil v župnišču, kjer so kuhale častite sestre usmiljenke. Bilo je vse čisto in na nas je napravilo vtis dobrega gospodarstva, katerega je zmožen Alojzij Trontelj, bratranec mojega soproga. V cerkvi na Mirnu pri Žalostni Materi Božji imajo tudi krasne velike orgle, na katere je ob obisku v cerkvi šla moja vnukinja, stara 12 let, zaigrat Shubertovo “Ave Maria”. Nato nas je vse skupaj slikal z župnikom drugi bratranec moža iz Škofljice Jože Žitnik, ki je bil tudi naš šofer. Predno smo se poslovili, smo obljubili, da pridemo še na obisk v Miren. To obljubo smo izpolnili lansko le-|to s sorodnikom; Bučarjevim.
Ko sem čitala to prošnjo v na-
Njujorška srenja od Cvetne do Vslajenjske in
■ ■ ■
NEW YORK, N.Y. — Velika noč je središče in vrh v cerkvenem letu. To se pozna tudi v liturgičnem bogastvu. Narod na Slovenskem je k temu, razkošju cerkvenih opravil dodal raznoterost svojih ljudskih navad in običajev. Vse to je koreninilo v njegovi vernosti.
Danes lahko rečemo, da vernost na splošno upada. Človek hoče biti samo razumski z znanstvenim mišljenjem. Na drugi strani tudi lahko opazujemo, kako izginjajo stare narodne navade, kako usihajo narodni običaji. Priprave za izvedbo teh o-bičajev pomenijo’ današnjemu e-konomsko usmerjenemu človeku potrato zdaj zmeraj manjkajočega časa v natezanju za pri-
mov. Ravno zato brez večje gem ijgtu, sem se spomnila teh
reklame leto za letom nastopajo pri napolnjeni dvorani.
Po koncertu bo pri nas prosta zabava in na razpolago raznovrstna okrepčila. Za razvedrilo bosta igrali dve godbi: “Triglav” in “Veseli svatje”.
Čisti dobiček od koncerta bo šel . za kritje beatifikacijskih stroškov škofa Slomška ... Tako boste poleg prijetnega popoldneva pomagali tudi dobri stvari Vstopnice so po $1.50 za odrasle in 75 centov za otroke. Dobite jih lahko pri vratih pred predstavo.
TOREJ NA VESELO SVIDENJE V NEDELJO; 28. aprila, ob 3:30 popoldne v cerkveni dvorani PRI SV. LOVRENCU.
Father Varga
obiskov v domovini in sorodnikov družine Trontelj. Prilagam $5, da jih izročite pobiralki za ta sklad za cerkev. Želim, da bi se fojaki oglašali za to potrebno in krasno cerkev.
Pozdravljam vse čitatelje.
Josephine Erjavec
«
Gp„ uprave. — Vse, ki žele kaj darovati, prosimo, naj pošljejo svoj e darove na navedeni naslov v prošnji in ne upravi AD, ki ima dovolj dela in zato res ne more za nikogar sprejemati ali zbirati darov.
Razumevanja in vneme še dovolj!
Zadnjo nedeljo, 21. aprila, so imeli Mladi harmonikarji svoj koncert pri Sv. Vidu, moški pevski zbor Slovan pa v SDD na Recher Avenue v Euclidu. Nastopa sta bila ob skoraj istem času, pa sta bili vendar obe dvorani polni, obe navdušeni nad nastopom.
Obilen obisk obeh koncertov je dokaz, da slovenska skupnost na področju Velikega Clevelanda še ni zgubila ra-
Za Slovenski starostni dom so darovali
CLEVELAND, O. —. V-decembru in januarju je Slovenski dom zai ostarele prejel sledeče spominske darove:
V	spomin soproga —	$165:
Mary Dorsch.
V	spomin Jerneja in Lizabete Alič — $300: John J. in Katherine M. Alič.
V	spomin matere Mary Kokal — 100: Družina Kokal.
V	spomin Antona Ogrinca — $100: Prijatelji in Antonia O-grinc.
V	spomin \ očeta Josepha Hrvatina — $100: Hglen Hrvatin.
V	spomin soproga Andyja Hočevarja — $100: Jennie Hočevar in družina.
V	spomin Louisa Majerja — $50: Helen in Ivana Majer.
V	spomin soproga — $100: Mary Pestotnik.
V	spomin očeta — $60: Mr. in Mrs. Frank Kosec.
V	spomin Mary Ryavec — $60: Mr. in Mrs. Joseph Drob-nick.
V	spomin Frances H, Kozely
—	$10: Ann Pozar.
V	spomin Franka in Anne Pintar — $10: Josephine Levstik.
V	spomin Jakoba Legana — $10: SNPJ No. 126.
V	spomin Franka in Ivanke Shiffrer — $10: Louis Grzel.
V	spomin soproga — $10: Ann Snyder.
V	spomin Danice Cheich — $10: Frank J. in Christine Zivo-der.
V	spomin Therese Kerze — $10: Joseph in Pavla Durjava.
V	spomin sestre Elme Zupančič — $10: Esther Larabee.
V	spomin člana Ludwiga Ka-tza — $10: SNPJ No. 86.
V	spomin Edwarda Selana — $10: SNPJ, Spartans.
V	spomin Charlesa E. Jonesa
—	$10: Frank in Jennie Mramor.
Na bo vsak prispevek trajen cvet; narodna pesem poje, da vse mine: Kje so moje rožice. J. Jaz pa rečem, da je naš Dom krasen vrt, v katerem čutimo, da živi spominsko cvetje.
Prizadetim družinam naj bo t to simbolično cvetje v pomenib-
Toronto, Ont.
Cenjeno
V	spomin Franka in Ivanke 110 tolažbo! Shiffrer in Johna Ivanuscha —
$50: Louis in Anne Beniger.
V	spomin očeta — $35: Mr. in Mrs. Joseph F. Lasicky in druižina.,
V	spomin Mr. in Mrs. Michael Redeye, Sr., ter Mr. in Mrs.
Zdešar — $25: Albert Redeye.
V	spomin očeta — $25: Richard J. Martinsek.
V	spomin Martina AnWcica McGrath — $25: Antoinette Antončič McGrath.
V	spomin Franka Gerchana — $25: Mr. in Mrs. Frank Pieman.
V	spomin očeta — $25: Aggie Flanders.
V	spomin Franka Urbančiča —- $25: Josephine Arko.
V	spomin Josepha in Louise Vidic — $25: Dennis J. Vidic.
J spomin Louisa Marna in Ludvika Vičiča — $20: Mr. in Mrs. Ed. Marn.
V	spomin Antonie Lukane.____
$15: Ivanka Kramar.
Za odbor:
Vida Shiffrer
Hib obisku domovine si ogledali cerkev v it. Jakobu
JOLIET, 111. — Nedavno sem čitala v . Ameriški Domovini prošnjo Mrs. Cecilie Žnidar z 21420 Ball Ave., Euclid, Ohio 44123, in Marije Žnidaršič s 308 E. 317 St., Willowick, Ohio 44094, za cerkev v Št. Jakobu pri Ljubljani. Ta cerkev mi je znana. Ko sva bila s soprogom v domovini leta 1969 z našim vnukom Phillipom Pucelom in njegovim prijateljem Patrikom Riley jem, smo obiskali tudi cerkev v št. Jakobu.
Tam je bil tedaj za župnika možev prvi bratranec rev. Alojzij Trontelj, doma iz Siv. Vida pri Stični. Razkazal nam je cer-
redništvo ! Naj lepša hvala za sporočilo, da mi poteče naročnina. Priloženo Vam pošiljam nakaznico za enoletno naročnino in prilagam tri dolarje za Vaš tiskovni sklad.
Ameriška Domovina mi je zelo všeč. Najleipša hvala za ves trud, ki ga imate z listom.
Vsem pri Ameriški Domovini in vsem njenim bralcem želim vsega lepega.
Vas prav lepo pozdravljam Vaš
R. Šircelj
*
Hamilton, Ont. — Cenjeno u-redništvo! Tukoj Vam pošiljam nadaljno polletno naročnino. Ce se prav spominjam, mi naročnina poteče 10. aprila, pa ne bi rada zakasnela.
Kako težko čakam pošto in Ameriško Domovino! Res neredno prihaja, pa nič zato, samo da pride. Preveč bi jo pogrešala, če bi za vedno izostala.
\
Rada berem splošne novice, zanimive dopise, pogrešam pa Tineta, Andrej čka in Kotičko-vega strica. Tudi Žensko košarico sem rada imela. Pa ne moremo nič pomagati, če tega več ni v Ameriški Domovini.
Ameriška Domovina' in Ave Maria, to sta dve moji, prijatelj ici| ki mi prineseta dovolj slovenskega čtiva. Brez njiju ne bi smela biti nobena slovenska izseljeniška družina. Za slovenske publikacije bi morali navdušiti predvsem mladino, jih naučiti slovensko, da se ne bi sramova-j 11 v javnosti govoriti svoj materini jezik. Da bi vsak mladenič ali mladenka s ponosom rekel: Slovenec sem, Slovenka sem!
Opažam, da se slovenski izobraženci zavedajo svojega slovenskega porekla, preprosti ljudje pa manj in kaj radi pozabijo, odkod so doma. Ponosni so, da živijo v Ameriki ali v Kanadi, kjer je vsega dovolj, kjer se jim dobro godi. Saj je prav, da spoštujemo in ljubimo svojo drugo domovino, ki narn daje vsega v polni meri, prav
pa je tudi, da ne pozabimo na svojo rodno> zemljo, četudi smo se morda v revščini rodili. Hvala Bogu za obe domovini in za vse dobrote, ki nam jih v polni meri deli!
Prav lepo pozdravljam vse o-sobje Ameriške Domovine, Slovencem, prav posebno Prekmurcem pa kličem: Naročite se na Ameriško Domovino in na Ave Mario, da bosta še dolgo izha-jali.
S. prijaznimi pozdravi Vaša vdana
Bariča Sobočan
*
Lorain, Ohio. — Spoštovano uredništvo! Priloženo pošiljam polletno naročnino za Ameriško Domovino in prilagam dar v pomoč listu.
Z Ameriško Domovino sem, zelo zadovoljen. Želim in upam, da bo še dolgo budila slovensko zavest med našim narodom.
S spoštovanjem Vaš vdani John Mramor
*
Chicago, 111.	— Spoštovani!
Obnavljam naročnino za eno leto in prilagam dar v tiskovni sklad v upanju, da bo Ameriška Domovina, še mnogo, mnogo let obiskovala slovenske domove po Ameriki in Kanadi.
Z iskrenimi pozdravi!
Dr. Ludwig Leskovar
sp
Athens, N.Y. — Spoštovano uredništvo! Prav prisrčna hvala za vso naklonjenost, ki ste mi jo izkazali ob smrti moje žene.
Priloženo Vam pošiljam za enoletno naročnino, kar pa je več, je v podporo Ameriški Domovini, ker brez nje ni življenja...
Peter Gerkman
•
Belleville, Ont. — Spoštovani! Priložen je ček za enoletno naročnino in dva dolarja za Vaš tiskovni sklad.
Sporočam Vam, da list še kar v redu prihaja in da sem z njim zelo zadovoljen. Žal mi je le, da tu v našem kraju ni veliko Slovencev, da bi Vam preskrbel kakega novega naročnika.
Lepo mora biti pri Vas v Clevelandu, domače, prijetno. No, pa se tudi pri nas že nekako živi. Kaj hočemo, taka je naša usoda.
Želim Vam veliko nadaljnega uspeha, da bi premostili vse težave in še dolgo izdajali slovenski list.
Najlepše pozdrave Vam in vsem naročnikom!
William Margan
•
Gary, Indiana. — Spoštovani! Ker mi kmalu poteče naročnina za Ameriško Domovino, Vam priloženo pošiljam denarno, nakaznico za enoletno poravnavo, ostalo pa je v pomoč listu, katerega bi moral vsak Slovenec z veseljem podpirati.
Vidim, da se pri Ameriški Domovini zelo trudite, da nam ohranite slovenski časopis. Zaslužite vso čast ih priznanje. Želim Vam veliko vsestranske podpore od -Slovencev in od dobronamerne javnosti!
Lep pozdrav vsem!
Stanko Mrak
dobitev kakršnih koli dobrin že, včasih samo enkratnih užitkov.
Če narod na Slovenskem popušča v enem in drugem, za enkrat se ne čuti velike škode nasploh. Vendar ta se bo zmeraj bolj .občutila ob počasnem zapravljanju dediščine, ki so jo od davnosti njegovi rodovi polagali v narodno skrinjo kot zakladnico življenja in lepote narodne skupnosti.
Kot skoraj pri vseh narodih tako je tudi pri našem, slovenskem, da je en njegov del odšel na tuje. Stvarno v našem primeru: odšli smo na Ameriško. Nastale so slovenske srenje na tujem. Obdane s svetom drugih navad in običajev, čeprav je v verskem pogledu okolje bilo katoliško, še bolje rečeno pa je: krščansko. Vendar naši prvi prišleki so dobro čutili, da v tem navidezno istem okolju manjka domačnosti. Zato so se dogovorili zdaj tu zdaj tam, da bodo z žuljevico omočeni denar zbrali! Nekateri so rekli za narodni dom, drugi so dejali: za slovensko cerkev. In tako smo dobili na Ameriškem toliko narodnih domov in toliko domačih, slovenskih cerkva.
In za čuda! Dokler je na Ameriškem prevladoval slovenski rod prostakov, bi dejal, da dokler so imeli preprosti ljudje večino, so se držali teh srenj skih središč. Zakaj? Domača, materina beseda je njim pomenila zaklad, dediščino očeta in matere, ki jo morajo ohraniti. In ta rod je še to dediščino dokaj o-hranjeno izročal svojim, tukaj rojenim otrokom. To lahko zasledite vsepovsod v naših slovenskih srenjah na Ameriškem-Tako je v New Yorku, Bridge-portu, Johnstownu, Clevelandu in Chicagu. Navedel sem le te, ki jih poznam.
Vse drugače ravnajo naši iz vrste zadnjih prišlekov. Preprosti ljudje so v manjšini. Izobraženci so v glavnem opustili vse, kar je slovenskega in kar je narodnih navad in običajev.
Resnica je tudi, da. smo v drugih časih in da živimo v teh časih tudi sredi drugačnega življenjskega načina. In ravno, ker se je način življenja tako močno spremenil, se moramo še bolj o-kleniti tistega, kar je bistveno našega. Posamezni kraški bor tudi kljubuje sovražnemu skalnemu okolju in sovražni burji!
In ravno v tem okolju in v teh časih bi se morale naše srenjo na Ameriškem spet strniti okoli naro'dndh domov in cerkva. ^ narodne domove in cerkve pa je treba spet prinesti našo besedo, našo pesem, naše navade in naše običaje.
V	New Yorku Slovenci nima-mo narodnega doma. Zaradi tega nam je narodni dom in narodna cerkev cerkvica sv. Ciril3 na Osmi.
V	tej cerkvici pa je vsaka nedelja slovenska. Slovenska beseda zveni, ko se klanjamo Najvišjemu, Stvarniku vsega. Sl°' venska beseda napolnjuje dvoranico ob vsaki mesečni prosvetni uri.
Za Veliko noč, ki je .največji cerkveni praznik, pa smo že pred nekaj leti ozaljšali našo cerkev z narodno navado.
O da ste bili ob Cvetni in ob Vstajenjski nedelji v naši mab cerkvici, bi lahko spoznali resnico, da navidezno revni lahko v sebi nosi veliko bogastvo!
Letošnja Cvetna na slovenski Osmi je bila dvakrat cvetna! Pri osmi maši so se zbrali člani in članice Društva sv. Jožefa R1 Marije Pomagaj KSKJ. Bila je njihova obhajilna nedelja. Cerkvica je bila napolnjena. tej maši, ki jo je bral kaplan oče Bertrand Kotnik, so tudi blagoslovili vejice palm. Na koru pa je pel Louis Rupnik. Krasno je zato zvenela pesem P0^ oljkami. Pel je solo Louis Rupnik in Ivanka Okorn.
Po maši so vsi šli v dvorano* (Dalje na 3. strani)
Ob 30-letnici smrti Antona Breznika
26. sušca-marca t.l. je mi-30 let, odkar j e umrl v Ljubljani veliki Slovenec, jezi-oslovec, duhovnik dr. Anton reznik. ravnatelj prve slovenje gimnazije v škofijskem Za,-V(>du sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano. V njegov spomin Priobčujemo, kako je Breznika jdela zadnja svetovna vojska.
ajnki profesor Jakob Šolar, jjožji prijatelj in stanovski varis Breznikov na imenova-neni zavodu, je napisal o tem j^aj v svojem uvodu h knjigi jv- Anton Breznik:	ŽIVLJE-
® BESED, katero je bil on u-izdala pa Založba Obzorja aribor leta 1967. Za mnoge nami bo to novo ter jih bo a^egadelj zanimalo. Kar je v v°natisku v oklepajih, so priob-Cevaleeva pojasnila bralcem. v .Začetek (druge) svetovne h0Jne ga (dr. Ant. Breznika) je ^Udo prizadel. Čutil je, da lega yes svet silna teža in pre-
;nja, ki ibo terjala velikanske
skuš
žal	se V03na vihra bli-
a tudi našim krajem, je tre-
He a^. Zai zav°d (Škofijsko klasič-^ gimnazijo) in se bal nesreče. 1 v° Pričakovanje mu je rahla-0i 2Ace. Ko se je pa srečal z JP-ijo, najprej italijansko, ^ ern Pa nemško, ga je strlo. stQ6 aPrLa (1941) je kot za-°Pnik zavoda stal pred gesta-su CI’ ki so prišli in z nesluteno novostjo izpraznili hišo v teku ene ure.
^ reznik je bil tako zbegan, da V °dhodu iz zavoda ni ničesar od" ,S seboi- ^es se ie tresel in ( e naravnoist domov v Ihan ^^ Domžalah na Gorenjskem). in° ^ prišel tja in dobro sedel (st Zai°kal, je prišel za njim ^ auovski) tovariš iz zavoda in
Sftie ^°VebaL tudi doma ne šk °s^ati; ker je Ihan na nem-koern obuPacijskem ozemlju. Ta-Pel^3 neaak še tisti večer od-PotM v Ljubljano. Bil je čisto Ue,r\’ Ves/ se je tresel in je bil tj a| dni kakor izgubljen. Vsak VjCo Prinesel kako hudo no-ki je njegovo oplašenost še večala.
Pre' ^ub^ant se je naselil naj-J Pri svojem bratrancu Josi-s Brezmku, tedaj gimnazij-
Pivo ravnateliu; ta ga je Ijubez-t0gt prejel in mu lajšal potr-Prve dni. Pisatelj F. S. Liitv^r (zuPnik v Trnovem v bil	Pa mu ie kmalu do-
v /r?rBazn° sobo in vso oskrbo baškem zavodu) Marijanšču
Iskal je zdravja; v bolnišnici, pa se je med preiskavami prehladil, dobil pljučnico, ki ga je pobrala 26. marca 1944. Tudi smrt je dočakal dostojanstveno. Zavedal se je do zadnjega in vedel, da je prišla njegova ura. Ko so ga obiski nenehno motili, jih je odslavljal, naj ga pustijo, da se pripravi za to najvažnejšo uro v življenju.”
(jamm Cankarjev dom) na Po-bodS * Cestb Tam je ostal do od-iH„,a v b°lnišnico 1944. V veliko
Utehr.
ljan . mu ie kilo, da ga je (Ijub-Ppzp a’ državna) klasična gim-Pekp9 ^uvskila, naj prevzame
" 7 -----------J ^---------
kt \ ur v poučevanju dijakov,
Sta
^So pribežali v Ljubljano s Qo^^kega in (iz) Kranja (na pjg fniskena), ko so se umikali §el nacAtičnim valom.
Piot f ?° 1;reb niesecih si je opo-tl ^ 2a silo spet začel misli-tregg ^e^°’ ^endar mu je ostalo §e Il-G. r°ke in podrsavanje no-stfg-v^^Ab skrbni in dobri po-lja^.2 ^ l'e začel hirati in izgub-
tia Am°G1:.Jeseni 1943 bi §a bil bekd'1	(na prostoru pred
stiluQ^^° znano ljubljansko go-dti P1'! Figovcu”) skoraj po-Ža|0 vtornobil; to je spet poslab-tti0Ž S anie živcev: začel se je še PlU e,*e tresti, tudi ustnice so 2ačejnierai močneje drgetale. krep.,ie Poleižkovati, pa se ni o-rav«1' težavo je še opravljal je ^ eiJsko delo, 27. februarja ^Pco V°dil semestralno konfe-Se'; °’ Putem se pa poslovil, ker sklenil zares zdraviti.
Njujorška srenja od Cvetne do Vstajenjske in ,..
(Nadaljevanje s 2. strani) kjer so imeli skupni zajtrk. Na-j govoril je vse zbrane najprej predsednik Društva sv. Jožefa Jack Žagar. Poudaril je važnost in pomembnost trenutka, ko sta prvič skupaj dve Jedno-tind organizaciji. Naglasil je to pomembnost v organizacijskem pogledu, kakor tudi v pogledu širše, srenj ske in narodne skupnosti. Sicer je govoril v angleščini. Navzočih je bilo veliko mladih, ki jih poredko videvamo na Osmi. In ravno tu je dal mnogo poudarka, da je važno, da ohranjamo narodno dediščino in je vsem tudi poudaril, da je slovenska beseda lepa in , v njej je, rekel-
— Slovenska mati me je rodila. Slovenska mati me je povila. Slovenska mati me je hranila. Slovenska mati me je učila.
Predstavil je odbornike obeh društev, potem pa je pozdravil še posebej člana in dolgoletnega odbornika Jožeta Skrabeta. Spet je bil med njimi. Je že kar dobro okreval po dveh operacijah. Eno je prestal v decembru, drugo v januarju. V marcu je smeje proslavil svoj 90. rojstni dan. In kakopak, takšnemu velja naš posebni velikonočni pozdrav!
Krepko in pogumno .je nagovorila vse navzoče tudi predsednica društva Marije Pomagaj ga. Nežka Cepuder. Letos je na tem zboru prvič manjkala obolela Katerina Pavlic.
Čas je hitel in v spodnje prostore prihajajoči člani Babniko-ve družine, oblečeni v narodne noše in noseči kupe butaric v naročjih, so opozarjali, da urni kazalec hiti k deseti črti in da se bliža čas za deseto mašo, ki bo ‘še slavnejša in prava cvetna.
Zategadelj je bil župnik oče Richard Rogan, ko je sprejel od predsednika še $125, posebej zbranih za cerkev, kratek v svojem nagovoru.
V spodnje Savine prostore je prihajalo vse več in več naših mladih, oblečenih v narodne noše. Tako je bilo potem, v cerkvi bkoli 25 tako oblečenih dečkov in deklic, poleg nekaterih odraslih, mladih. Med temi je bila ga. Ida Nikolič s svojima hčerkama, Marija Babnik, Janez ' Babnik, Marie-Rose Grorn, Andrej Babnik, Lizika Ravnikar in Jčže Babnik.
In cerkev se je začela polniti. Ob desetih' so , narodne noše vstopile v cerkev. Vsak je držal butarico v rokah. Zasedli so prve klopi na obeh straneh.
Seveda smo butarice držali še mnogi drugi. Babnikova družina jih je letos izdelala 76. Največja je bila za župnika. Babni-kovi so vse butarice darovali cerkvi. In tako je cerkvica naša dobila $75. Samo dolar je stala butarica. Ko bi imeli kaj več Babnikovih družin, bi imeli tudi več butaric, lepih, nekam ljubljanskim podobnih.
Bolj po kmetskem okusu jih je izdelala ga. Helena Klezino-va. Osem jih je bilo za njene znance, ki jih je vabila v cerkev.
Zares lepo je bilo pogledati po naši cerkvi. Vse je bilo'veličastno in radostno, kot je bila jeruzalemska hosana. '
Po maši seveda tradicionalno slikanje na cerkvenem stopnišču. Po navadi se po maši vsak-ao kar hitro vsede v svoj avto. Tokrat smo kar stali skupaj in se razžarjenih lic pogovarjali o
vsem, kar je danes bilo lepega v cerkvi.
Poleg te lepe cvetne mase je bilo na letošnjo nedeljo dokazano dejstvo:	da smo njujbrški
slovenski srenjčani dvakrat napolnili svojo cerkvico pri Sv. Cirilu. Torej: kar lahko bi jo vsaj enkrat vsako nedeljo! In nikakor ni s tem rečeno, da bi vsakdo od njujorških slovenskih bil v domači cerkvici. Toliko nas je, da vsi ne moremo naenkrat vanjo! Lepo bo spet, ko bo naša srenja dobila zavest skupnosti. Vsi moramo delati in se stalno truditi, da se bo to doseglo.
Na Veliki četrtek nas ni bilo veliko zbranih v domači cerkvi.
Drugi dan, na Veliki petek, je bila udeležba lepša, pa bi lahko bila še lepša. Ta večer so spet peli “Fantje z Osme”. Zapeli so Gallusovo:	Glej, kako umira
pravični... .Skoraj vsi so bili zbrani. Na Delakovo osnovo je tokrat Franjo Kostanjški že dal svoj osebni pečat na izvajanje!
Na ta dan je našo srenj o pretresla vest, da je od srčne kapi zadet umrl Rudi Večerin, ki je sodeloval z nami zmeraj ob Miklavžu in kadar je bilo treba podajati lepoto slovenske besede. Pokopali smo ga v torek po Veliki noči. Na Belo nedeljo se bo
brala maša v njegov spomin. In po maši bo prosvetna ura. Na njej se bomo spomnili tudi na njega. Praznina se bo dolgo poznala, ker je odšel po ukazu Njega.
V	soboto popoldne smo imeli blagoslovitev velikonočnih jedil na treh mestih. Na dveh v Rid-gewoodu in potem še dvakrat v cerkvi. Tudi to je narodna navada, povezana z Veliko nočjo.
Zvečer smo imeli velikosobot-ne obrede blagoslovitve ognja in kristne vode ter velikonočne krstne sveče, nato pa vstajenj-sko mašo s procesijo mladine po cerkvi. Kor je bil poln pevcev. Petje je bilo dobro. Saj ga mojstrsko vodi naš hrvaški brat g. Franjo Kostanjški.
Na Vstajenj sko nedeljo pri osmi maši nas ni bilo niti za število dvanajstih apostolov.
Za deseto mašo sta bila polna cerkev in tudi kor. Ministrant-je: Babnikov Jože ter Korlček Klezin so bili v narodnih nošah. V ospredju pa so sedeli v narodni noši še Janez Babnik, Helenca Klezin in Romanca Nikolič.
V	svoji sredini smo imeli nekaj naših srenjčanov, ki bi jih večkrat radi videli. In veseli smo bili, da so prišli v to narodno praznično vzdušje, ki so ga
doživeli. Iz njihovih besedi se je to bralo, ko so v vzhičenju govorili, da,'takšne velikončne maše ne bi našli nikjer, kot so jo na Osmi.
Cerkev polna. Narodne noše v ospredju. Petje mogočno in tudi lepota branje maše ter daritve, kakor to zna tako lepo naš tukaj rojeni župnik oče Richard Rogan.
Po maši so narodne noše obdale župnika, ko je od klopi do klopi vsakemu segal v roko; želeč Gospodovo vstajenje/je vsakemu izročil pirh, otrokom pa še lepo, zlato in dišečo pomarančo.
In vsa lica so žarela.
Sestra Rose Kovač, ki je prišla v cerkev s svojimi vnuki, bo gotovo po vrnitvi domov pripovedovala, da je v New Yorku doživela košček tega, kar je bilo na Slovenskem nekdaj v obilni meti. Tam, v drugačnih okoliščinah, s težavo ohranjajo, kar se da ohraniti. Tukaj, mi v popolni svobodi to težko ohranjamo, ker je toliko tujega vplivanja in toliko lastnega popuščanja.
In vendar na slovenski Osmi od Cvetne do Vstajenjske je bilo letos izredno lepo in bilo je zares narodno slovensko!
Tone Osovnik
Guv. Wallace v Alabami gotov votivne zmage
MONTGOMERY, Ala. — Guv. George C. Wallace je gotov zmage pri' demokratskih primarnih volitvah, 7. maja. Nekateri so tako prepričani o njej, da govore enostavno o “kronanju” Wallacea. Napovedujejo, da bo dobil do 70% vseh glasov, pa sodijo tudi, da udeležba pri volitvah ne bo posebno velika, ker Wallace nima pravega, močnega tekmeca.
Celo nekateri črnski vodniki napovedujejo, da bodo glasovali za guvernerja, ki je bil nekdaj razvpit po vsej deželi kot trd nasprotnik rasne enakosti.
MALO PREVELIK — Fantič v Bologni v Italiji potiska nogo v čevelj, ki mu je vsekakor “malo” prevelik, saj je 1.2 metra dolg in tehta 331 funtov Bil je na čevljarski razstavi kot posebna-zanimivost.
V POKOJ POJDE — Dr. Michael Ramsey, nadškof v Canterbu-ryju, vodnik anglikanske cerkve, je objavil, da pojde v letošnjem novembru, ko bo dopolnil 70 let, v pokoj.
i
I
STROJ, ČLOVEK IN ŽIVAL — V današnjih premogovnikih, na površini in globoko pod njo še vedno uporabljajo poleg vseh vrst izpopolnjenih strojev še vedno tudi neposredno človeško silo. Na zgornji sliki vidimo moderni stroj, ki rije pod zemljo za premogom, spodaj pa mulo in rudarja, ki spravljata premog na določeno mesto.
■ m
Med štirimi tekmeci, ki se poganjajo za zaupanje volicev, je najmočnejši državni senator Gene MeLein, pa tudi on ni posebno uspešen. Nihče od njih nima dosti finančnih sredstev za volivni boj, pa tudi ne pravih vprašanj in očitkov proti G. C. Wallaceu. Ta je svoj volivni boj organiziral kot običajno na široko in z vsemi dodatki. Udeležba na njegovih volivnih shodih je kar velika.
------o------
Japonska in Sovjetija se dogovorili o načrtu za izkoriščanje Sibirije
TOKIO, Jap. — Japonska in Sovjetska zveza sta dosegli načelni sporazum o skupnem izkoriščanju naravnega bogastva na področju Jakutske v vzhodni Sibiriji. Japonska bo dala na razpolago 1 bilijon sredstev in svoje strokovnjake, ki bodo, vodili priprave za izkoriščanja bogatih ležišč premoga, olja, plina, pa tudi obsežnih gozdov.
Japonski vsega tega manjka, Sovjetska zveza pa nima sredstev, da bi to svoje bogastvo mogla izkoriščati. Podrobnosti dogovora bo treba še izdelati tekom prihodnjih mesecev. Pri tem bo treba premagati obilo težkoč in Ovir, kajti obe stranj hočeta iz celotnega načrta čim več koristi za sebe. Japonci Sovjetski zvezi ne zaupajo popolnoma, da jih ne bi izkoristila za izvedbo priprav in celotno organizacijo, pa jih nato odslovila.
Prav zato: niso voljni iti sami v noben drug večji načrt, o katerih so v zadnjih treh tednih tu razpravljali. Japonci naj bi vložili v nje skupno preko 7 bilijonov dolarjev, kot to predlaga Moskva. V Tokiu so pripravljeni sodelovati pri teh načrtih le, če bodo udeležene pri tem tudi — ZDA. V udeležbi teh vidijo jamstvo za sovjetsko izpolnjevanje pogodb.
Kitajska objavila podrobnosti o uporu Lin Fiao leta 1971
HONG KONG. — Kitajska je po dolgem času razkrila nekaj novih podrobnosti o uporu, ki ga je pripravljal obrambni minister in Maov namestnik Lin Piao. Uradna poročevalska služba je objavila, da je Lin Piao pripravljal prevrat Maovega režima za 8. september 1971.
Načrti za prevrat naj bi bili napravljeni že na 9. kongresu Kitajske komunistične partije leta 1970 in bili nato postopno izvajani. V južni pokrajini Fukien naj bi bilo natisnjenih v ta namen od januarja do septembra 1971 okoli 3 milijone brošu-ric, ki naj bi pripravile javnost na oboroženo proti revolucijo Lin Piao-ja. Brošurice, ki so jih javno širili, so slavile Lina kot vojaškega poveljnika, redkega genija in modrega vodnika, ki je “imel vedno prav”.
Lin je s svojimi pristaši izdelal “Vodilo načrta 571”, ki naj bi se zaključil z oboroženim nastopom proti Maovemu režimu in uvedbi Linovega, toda “veliki vodnik Mao je vse to zdrobil”. Lin Piao je bil baje ubit, ko je z letalom bežal proti Sovjetski zvezi. Letalo je treščilo na zemljo v Zunanji Mongoliji, sestreljeno od kitajskih lovcev, kot trdijo nekatere vesti.
Kot minister
~ Podtajnik Kozel je izpraznil že deveti kozarec žganja.
“Pijančevanje je in bo tvoja poguba,” mu je dejala žena. “Če ne bi toliko pil, bi bil danes že višji uradnik.”
“Ah, kaj,” je odvrnil Kozel, če sem v rožcah, se počutim kot minister ...”
Male Help Wan Jed
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
V NOVEM POKLICU — Bivši podpredsednik' ZDA Spiro T. Agnew je napisal nekak roman in mu je uspelo prodati pravice za njegovo objavo v Veliki Britaniji in na Japonskem. Njegove pisateljske sposobnosti doslej niso bile znane in tudi še sedaj niso ocenjene.
-----o-----
PODPIRAJTE SLOVENSKE 1 TRGOVCE
MALI OGLASI
Brick, 2 family 5-5
Two large bedrooms, half bath on 3rd floor, 2-car brick garage, $44,500. E. 185 St. and Lake Shore area. Selling to settle estate. Shown by appointment only — 2:30 to 5 call 481-5502 and 6 to 8 p.m. call 481-7565 (25,26,29,2,3 maj)
EUCLID
na E. 204 St. dvo-družinska hiša 5-5, z aluminjam obita, velika sprejemna soba, jedilna soba, dve spalnici v vsakem stanovanju, kompletno predelana, zgoto-vljena soba na drugem nadstropju.
EUCLID ZIDAN
za dve družini 6-6, tri spalnice v vsakem stanovanju, l4 kopalnica in klet. Dvojna garaža, kvalitetna delana.
IMAMO TUDI
razne hiše za dve družini, v veliko okolicah. Kličite da vidite
UPSON REALTY
499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9.
(78)
NAPRODAJ
Admiral znamke TV, velika pisana miza z stolom, v jako dobrem stanju, nogometni šivalni stroj, exerciser s pasom da se zgubi na teži. Kličite 531-6167. ________________________ (75X
Hiša naprodaj
šest sob, tri spalnice v fari sv. Kristine. ,	t .
Kličite 944-0562	^
_______________(75)
For sale — Euclid
4-bedroom bungalow, close to schools, transportation and church. Call 481-2997 or 951-3351 __________________ (81)
For rent
Five rooms for "rent. Adults or young couple, no children. Call 731-9431
_____________________    (74)
Help wanted — female Za bolnika
Iščemo skušanega bolniškega strežnika za moškega, ki je v postelji, za 9 ur dnevno, na Mentor Ave. Kličite na njih račun 255-3600.
_________________________(75)
Help Wanted —- Female
Light factory work. Will train. Must speak some English. Apply 9 a.m. until noon.
PERLA EMBROIDERY CO. 1815 E. 23 St.
'________________(78^
Help Wanted Female POWER SEWING
Machine	operators,	with some
home	sewing	machine exper-
ience. 1383 E. 17 St.
:	m
A.MfihlSIW'i D UMU V ii\ A, APRIL 2D, 197-i
?!
fi-
ii i immnniiiiiiiiimimiiiiii[iininiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniimiiiiii;iiiii 11 m
			
Še prijetna žena. Stara šestindvajset let, sicer malo nizka, toda polnega telesa, gladek, bel obraz, velike žive oči je imela— nič podobe da bi to bila soproga čisto nič lepega, koščenega, petnajst let starejšega gospodarja.
Zakon teh dveh je bik navadne sreče. Časih je bil majhen hišni razpor, ali trajal ni dolgo. On je bil precej strasten mož, ona je imela malo svojeglavno-feti, a vselej se je o pravem času možu upokofrila. On se je ženil iz ljubezni do nje, in ona je mislila, da ga tudi zelo rada ima. Saj jo je bil k sebi povzdignil, ne gledajoč dobička, ker njena rodovina ni bila bogata. V samostanu: vzrejena, bila je zelo pobožna, morebiti ne toliko iz nagona, nego iz naravnega uz-. roka, ker jej je potreba bila, srce, ki ni vse viselo na starejšem moži, ki materine ljubezni ni poznalo (otrok nista imela), napolniti s kakim drugim čutom. Možu je bila zvesta; nezvestobi niti prilike ni bilo, ko bi je celo pobožnost in dolžnost ne bila vezala.
Spomini njene mladosti — v vsakdanjih skrbeh so bili uže pozabljeni.
Čuj, na dvorišči se zasliši žvenket jezdecev! To so bili gostje. Gospodar jih sprejme; po stopnicah se jim posveti.
Štirje častniki so bili, čisto sami; naznanjenih vojakov ni bilo ž njimi.
Graščaku je bilo to zelo neprijetno. Ljudje so bili osorni, niti imenoval se mu nobeden ni. Ropotali so s sabljami po stopnicah gori, kakor doma, in gospodinjo pozdravljali, kakor stari znanci. S precej neprijazno uljudnostjo ga eden poprosi, naj da konjem, dobro postreči. Odide, da bi bil tem ljudem izpred oči j.
Ko pride iz hleva nazaj v sobo* najde jih okoli mize. Ob kratkem se imenujejo. Da-si častniki v graničarskem polku, bili so vender trije nemškega rodu, a vsi so govorili j edino po nemški. Izmej imen si je zapomnil baron samo edno, ime najmlajšega lajtnanta, ki je tik njegove žene sedel in s prešimo lehkoto lakat svoj na ročo njenega stola naslanjaje vedno vanjo govoril, ako ni jedel ali pil. Bil je lep mož.
“Gospod lajtnant je prejšnji moj znanec iz mesta,” reče gospodinja možu svojemu, ki se ni nadejal tega hitrega prijateljstva.
Baron sam ni vedel, kaj je
bi bil vse goste izmetal. Ali vojaki so bili, ter njemu se je bilo posebno bati.
“Lepi časi so bili,”' reče lajtnant, in pripoveduje gospe o nečem plesu, o nasprotnem stanovanji in več stvari j, ki niso bile vsem razumne. Gospa je bila rudeča, toda poslušala je vidno rada.
Govor je bil živahen. Vender z gospodarjem so malo govorili gostje, katerim je vino izvrstno ugajalo; dostikrat mu ni odgovarjali niso, ako se je hotel vmes vtikati.
Pilo se je mnogo.
Kakor slučajno se zunaj pred sobo na prehodih snideta mladi, lajtnant in eden njegovih tovarišev. Hišna, ki je prej v mestu služila in razumela tudi jezik, odslanjala je tiho vrata svoje izbe v kotu, in radovedno gledala, kakšni so ti vojaki. Saj mlade častnike vsaka ženska rada ogleduje. Cula je pogovor.
“Kako ti je po godi ta ženska?”
“Dobra bi bila. Žal, da jo ima tak bedenj! Ali od kod jo ti uže od prej poznaš?”
“Ha, jaz sem jej zaljubljena pisma pisal, ko se jej še sanjalo ni, da mi bode kedaj v tem gnezdu vino točila! A ni še pozabila
-ez os emi out ep ‘raiAe^g ‘ega^ pisanega. PrOkleto me jezi, da ne morem tukaj ostati,” reče lajtnant.
“Zakaj ne?” odgovori tovariš.
Mej pogovorom sta prišla na drugi konec; tam pogovorita se tiho, da hišna uže ne more ni-česa slišati, a naposled si smeje roki stisneta in vrneta se v sobo.
III.
Tako pozno je uže bilo, ko so častniki vstali. Starejša dva sta malo omahovala na nogah, kajti dosti čaš vina je bilo minilo pri tej mizi.
Gospa, ki je bila šla dalje časa ven, pride s prijazno ponudbo nazaj, naj gospodje ostanejo nocoj tu, noč je temna in pot je slaba. A rečejo, da jim, to ni mogoče, ker je treba jutri zgodaj biti pri bataljonu. Samo najmlajši lajtnant se ne brani ničesa, in po kratkem spogledu s tovarišem, s katerim je govoril prej, reče:
“Meni ni dobro, jaz ostanem do jutra tu. Opravičite me.”
,Dalje prihodnjič)
Ženske boljše vidijo
Povprečno je komaj, na vsakih 250 žensk ena slepa za barve. Med moškimi je barvna slepota na to odgovoril, a jezen je bil, da veliko pogostejša.
Imenik raznih društev
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EBCLIDU
Častni preds: Krist Stokel Predsednik: Joseph Birk
1.	Podpreds: John Gerl
2.	Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat,
24101 Glenbrook Blvd.
Euclid, Ohio 44117
Tel. 531-3134
Blagajnik: Andrew Bozich Zapisnikarica: Mary Bozich Nadzorni odbor: Predsednik John Troha, Mary Kobal, Anna Karun
Poročevalca: v slovenščini, Mary Bozich v angleščini Al Sajovec Seje so vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v SDD. na Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU
Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-side Rd., Maple Hts., O. 44137, tel: 662-9064,, blag. Anna Perko, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Anton Stimetz, Mary Sham-rov, Stella Mahnič. Za Federacijo:
Anton Perušek, Mary. Shamrov, Lou Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednih Narodnih domovih: aprila, junija, augusta, oktobra in januarja v SND. na 80 cesti, maja, julija, septembra, novembra in decembra v SND. v Maple Hts.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Louis Peterlin, podpreds. Anton Pelko tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: 361-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Victor Vokach. Veselični odbor:	Frances Okorn,
Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove elane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik Albert Cesnik, podpredsednik Louis Jartz, tajnica-blagajničarka Cecelia Wolf, 1799 Skyline Dr., Richmond Hts.; Ohio 44143, tel. 261-0436, zapisnikarica Ursula Branisel, nadzorniki Mary
Dolšak, Joseph Mrhar, Leander Markuc, zastopnika federacije Louis Dular, Al Cesnik, L. Makuc) J. Mrhar. Zastopnik na SDD Frank Zavrl; družabni odbor Mary Dolšak, Alma Lazar, Anna Žele, kuharica Mary Dolšak.
Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av*.
Predsednik; Joseph Ferra Podpredsednik Joško Jerkič Tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., telefon 486-6090 Zapisnikarica Josephine Magajna Nadzorni odbor: Štefka Koncilja, Kristina Boldin, Frances Somrak.
Seje in. sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Al Sajevic. L podpredsednik Anton Perusek; 2. pod-pred. Louis Arko; tajnik Antonia Stokar, 6611 Chestnut, Independence, Ohio 44131, tel, 524-7724; zapisnikar John Trček, blagajnik Joseph, Ferra; nadzorni odbor Frank Karun, Louis Dular, in Štefka. Koncilja. Seje .so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank česen.
AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Frank Smole, taj. - blagajničarka Mary Lauter, 640 E. Washington Ave., Barberton. O. 44203, tel. 745-9853; zapisnikar, Anton Okolish. nadzorni odbor: Josephine Piatnar, Frances Žagar, Mary Šuštaršič, —i-Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO
DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Tblich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik Louis Zigmund, nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek: zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes , Ave. John Lokar, Frank Zgonc, za konferenco SND John Lokar, Glavna seja v januarju v Slovenskem Narodnem Do-mo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo plačuje $300 smrtnine in $14 na teden bolniške podpore. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter Čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447. Crescent St., Astoria, N.Y. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zaika Zupan, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Meta. Rihtar, Pavli Sršen. Telovadne ure vsak četrtek od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
, Predsed. Andy Bozich, podpred. John Gerl, tajnik in blag. Tone Novak, 20271 Arbor Ave. 481-0290, zapis Mary Bozich, nadzor odbor: Ed Leskovec, Frank Farun, Frank Koss, pordčevalci:	Tone Novak,
Mary Bozich. Balina se vsak dan — ponedeljek, torek, sreda in četrtek ob pol ene ure pop. petek in soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik Tone Zgoznik, pod-predsed. Stanley Cimerman, taj. Slavica Tur janski, blag. Rozika Jaklič, gospodar Rudi Pintar, pomoč. gos. Branko Senica, odborniki: A. Sepetavec, K. Kozinski, F. Go-renšek, J. Ferkul, A. Pintarič, razsodišče:, Angela Pintar,. Alojz Ferlinc in Kristina Srok.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIE PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser: podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleve land, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont, Canada; tiskovni referent OtL.of Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo dovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zboi dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefor 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel 481-3768.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
President: John J. Vidmar Vice-pres.: Matt Novak
Secretary: Cathy Tominc, Tel.; 391-0282
Treasurer: Frank Cerar Jr.
Auxiliary Committee: Marty Tominc, Luddy Sumah, Peter Worch, Lou Kuhar.
BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave.
Marquette, Michigan 49855
Predsednik Rev. Charles J. Stre-liek, podpredsednik. Msgr. F.' M. Scheringer, eksek, taj. in urednik Fr. Howard Brown, taj. Mr. Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $2, podporni član, letno $10, dosmrtno član stvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvi krije stroške za delo za 'priglašenjs-škofa Baraga blaženim in svetni kom.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary F-anian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu.
ZELENA DOLINA
Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavnlx; gospodar Jože Zelenik; odborniki: John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Predsednik Renato Cromaz, podpredsednik Edward Pečnik, tajnik John Truden, zapis Max Traven, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave.
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-0386, blagajnik Olga Mauser, nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec.
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA
Predsednik:	Matthew Tekavec,
podpredsednik: Joseph Zeile, tajnica: Mary Celestina, 727 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel.: 761-8906; blagajničarka: Anica Knez, odbornica za zbiranje znamk: Caroline Kucher, Mary Strancar. Odbornica za članstvo: Marica Lavrisha, tel. 481-3768. Odbornica za Bogoslovsko akcijo (BA): Mary Boh tel. 432-2398. Za oskrbo kuhinje: Jožefa Tominc, Ivanka Pretnar, Tončka Urankar. Za prodajo peciva: Frances Raischel, Mary Kokal, Rose Bavec. Za oskrbo pijače in urejanje prostorov:	Vinko Rozman,
Frank Kuhelj, Leopold Pretnar. Za zbiranje nagrad in srečolov: Agnes Leskovec, Mary Prosen, Vida Svaj-
NA PUŠČAVSKI LADJI — Mrs. Jacqueline Kennedy Onnasis se je tekom svojega obiska v Egiptu spravila tudi jahat kamelo. Slika je bila posneta pri Asvanu.
ger, Lojze Petelin, Mary Vrhovnik. Nadzorni odbor:	Štefan Marolt,
Frank Mlinar, Ivica Tominec, Ivanka Tominec.
PLESNA SKUPNA KRES
Predsednica: Mojca Slak, 5405 Stan-ard Ave., Cleveland, O. 44103
881-1725
Podpredsednik: Peter Dragar Blagajnik: Janez P. Vidmar Tajnik: Frank Zalar, Ml. Odborniki: Sandy Pestotnik,
Veronika Peklar, Andrej K0''3 Plesna Učiteljica: Bernarda Ovsenik
rrr
Šl^Familjr
Society'
’©gi
ONE FAIHIANE DRIVE
JOLIET, IL 60434
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community* For half-a-century your Society has offered the finest 10 insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesu$ Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
!	1. Scholarships- for the education of young men aspiu11®
to the priesthood.
j 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns-I 3. Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Lati11 America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
;	6. Social activities.
7. Participating in the Catholic Communications Foundatio11'
Družba
sv. Družine
Officer*
President .................. Joseph J. Komad
First Vice-President.......... Ronald zjefran
Second Vice-President ........ Anna Jensha
Secretary ............ Robert M; Kochevar
Treasurer ............... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler
First Trustee................. Joseph Šinkovec
Second Trustee ............... Matthew Kochevar
Third Trustee ..........1.... Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial ............ John Kovas
Third-Judicial............... Frank Toplak
Social Director .............. Nancy Owen
Spiritual Director ...... Rev. Aloysius Madic,
Medical Advisor .............. Joseph A. Zalar, M.D
O.F.M
Kupujte v mestu y petek od 10. dop. do 6. zv., v podružnicah do 9. zvečer. Mi dajemo: in zamep j a varno Eagle znamko
POMLADANSKE POSTELJNE POTREBE PO UGODNIH CENAH
Znane "Pacific Mills" rjuhe, . I ki jih ni ireba likati,
■ - ■	■	i j
z malimi napakami v dveh priljubljenih vzorcih
široke, če perf. 4.49
polna mera, če perf. 5.49 .... 3.97 Prevleke, če pref. 3.69 par .... 3.18 par
/a strojno pranje 59% poliesterske, 50% bombažaste rjuhe, ki jih posušite m n.e potrebujejo nobenega likanja. Samo zaradi malih napak so na razpolago po tako nizki ceni. Te napake ne bodo motile lepote in rabe teh kakovostnih rjuh.
••Svetlo rožaste” — Nežne večbarvne cvetlice na beli osnovi prinašajo svežino pomladi, ki ji manjka samo .vonja. Kot bi spali v cvetličnem vrtu!
“Madrigal” vzorec- Svetle, zlate divje cvetke, žuželke in metulji! Vam skoraj jamčijo najprijetnejše sanje! V rdečkastih in pastelno modrih odtenkih na beli osnovi.