se vse lepe krave in biki zaznamujejo v posebnem zapisniku. Krave naj bi preiskal večkrat v letu kak dober mlekar glede množine in tolšče mleka. Koncem leta se vidi, da ena krava da pri jednakem krmilu 2500 litrov mleka, druga samo 1000 litrov. Tedaj bomo redili teleta od istih krav, ki dajo veliko in tolstega mleka. Ako opazujemo krave več let glede mlečnosti, potem lahko spoznamo za cel zarod nazaj, kako so krave molzle. Biki se bodo jemali le od istih krav, od katerih se vč, da izhajajo iz rodu, ki ima vedno veliko mleka. Ne smemo se čuditi, ako slišimo, da se dobi v Švici ali na Tirolskem, kjer tako delajo, za 21etnega bika 600 gld. in za telico 350 gld. Tuberkuloza (jetika) pri domačih živalih in njen upliv na človeštvo. Poleg druzih vzrokov, ki povzročajo jetiko, ima tudi mleko od jetičnih krav vpliv na to nesrečno bolezen. Kakor je znano, priporočajo zdravniki bolnikom le prekuhano mleko, nikakor pa ne svežega, ker so v mleku morebiti kake glivice (bakterije), ki prouzro-čajo tuberkulozo. Take glivice pridejo od jetičnih krav ali pa tudi od zdravih krav, ki se napajajo z vodo, v kterej se je pralo perilo jetičnih bolnikov. Koliko potokov in luž imamo na deželi, kjer se pere razna nemarnija, in tako vodo pije živina! Glivice pridejo z vodo v žival, v nje mlečne sleze in tako v mleko. Ljudje uživajo tako mleko nevede. Ako je kaka oseba že od narave ali radi raznih preslanih plučnih ali drugih prsnih bolezni posebno sprejemljiva za tuberkulozo, potem ni čuda, da pri večkratnem uživanji tacega mleka dobi dotična oseba jetiko. Potem se poprašuje po vzrokih bolezni! Umestna je naprava v velicih mestih, kjer se prodaja mleko za otroke in bolnike od krav, ki se morajo po gotovih določilih krmiti in napajati. Lastniki tacih krav morajo jamčiti za pristnost in tolščo mleka. Mleko se segreje na gotovo temperaturo s pripravnimi stroji in tako se z veliko vročino umore raznovrstne kali glivic. Nevarnost, katera preti človeštvu po mleku, so že davno spoznale sirarnice na Nemškem in v Švici, kjer se ljudem posneto mleko vrača samo in izključno šele takrat, ko se je prekuhalo. Kakor )se nahajajo jetične glivice V mleku, ravno tako so tudi jih zasledili — 4. — v surovem maslu spodaj navedeni zdravniki in strokovnjaki. Petri je našel 33krat jetične glivice v 102 poskušnjah, Groming Škrat v 17 poskušnjah, Rabinovič 2 krat v 15 poskušnjah, Knorr 4krat v 17 poskušnjah, \Veissenfeld 3krat v 32 poskušnjah. Vinarstvo.*) Vinogradniška enketa v Novem mestu. Po uradnem časopisu „Laibacher Zeitung" posnamemo o tem velevažnem shodu sledeče: Na povabilo deželnega potovalnega učitelja za vinarstvo na Kranjskem g. Fr. Gombača in tehničnega voditelja del za pokončavanje trtne uši na Kranjskem g. B. Skalickega, vršilo se je dne 30. oktobra in 6. novembra 1899. 1. v Novem mestu posvetovanje vinogradniških veščakov, pri kojem so se rešila različna važna vprašanja o vinarstvu. Navzoči so bili gg.: Grof Barbo, deželni poslanec in grajščak, baron Berg, grajščak, R. Dolenc, ravnatelj kmetijske šole na Grmu, G. Globočnik, veleposestnik, vitez pl. Langer, deželni poslanec in grajščak, pl. Lenkh, deželni poslanec in grajščak Viljem Rohrmann, adjunkt deželne kmetijske šole na Grmu, Ivan Rudež, grajščak, Anton Ulm, deželni poslanec in grajščak, Al. VVutscher, grajščak, Fr. Gombač in B. Skalicky. Posvetovanje je počastil s svojo navzočnostjo državni in deželni poslanec g. vodja Fr. Povše. Osmero za vinogradnike važnih vprašanj je razmotrival shod, o kterih vprašanjih so poročali gg.: R. Dolenc Fr. Gombač, pl. Lenkh, vitez Langer V. Rohrmann, B. Skalicky A. Wutscher. Prvo vprašanje je bilo: Katere žlahtne vrste naj se na Kranjskem sade? Po tridnevnem posvetovanji je shod sklenil priporočati sledeče vrste: A) Za bela vina v prvi vrsti: a) glede kakovosti vina: kraljevina, hrustljasti in rdeči španjol in rdeči vrh, b) glede kakovosti in kolikosti: beli burgundec, talijanski rizling in zeleni silvanec. V drugi vrsti: a) glede kolikosti: sivi „Kollner“, b) glede kakovosti in kolikosti: veltlinec, medenika in pinjola (bolj za vipavsko dolino), *) S prihodnjo številko pričnemo priobčevati vrsto zanimivih člankov iz peresa izvedenega strokovnjaka o perečem vprašanji „kako obnoviti vinograde?;" nate članke opozarjamo že danes: Uredn. c) glede kakovosti: rulandec in traminec. B) Za rudeča vina: a) glede kolikosti: žam. črnina; b) glede kolikosti in kakovosti: modra frankinja in portugalka. Nadalje sc je tudi sklenilo nadaljevati poskuse z vrstami garganija, moslec, podbel, plaveč in dolgo-repka. Odsvetovati pa je razširjanje zelenike, ker prepozno dozori in sploh na Dolenjskem v teku 10 letne dobe komaj enkrat dobro obrodi. Nadalje je odsvetovati razširjenje lipne, sipe in drugih manj vrednih vrst. Za namizno grozdje se priporoča razširjati: avguštana, muškat, rumeni krach in rudeči španjol, medenika in kot modra vrsta, modri portugizec. Pri sajenji onih navedenih trtnih vrst, ki služijo za pridelavanje vina, naj se na to ozir jemlje, da se zgodaj zoreče vrste vedno po možnosti skupaj vsade, kakor burgundec, španjol, veltlinec, silvanec, medenika, rulandec in traminec, modri portugizec in modra frankinja, da se preje lahko posebej oberč in zmečkajo. Ostale vrste, ki pozneje dozore, naj se zopet za-se skupno vsade. Tudi je treba gledati na to, da se trte z belim grozdjem ne pomešajo s trtami, ki donašajo rudeče grozdje, ker bi se s tem otežilo delo pri trgatvi. (Nadaljevalo se bode.) Kan ali cvet na vinu. Nobena vinska bolezen ni pri nas tako navadna, kakor je kan ali cvet. Nekateri naši vinorejci še celo mislijo, da vino, ki ne „cvete", je le malo vredno in slabo in še le cvet da vinu pravo moč. Zato se pa naš kmet za to bolezen le malo ali nič ne zmeni. Koliko vina se pri nas radi tega pokvari, lahko si vsakdo misli. Kaj pa je kan? Ako pustiš pol steklenice ne premočnega vina na gorkem kraju, zapazil boš za nekaj dni neko belo mreno, ki se je razgrnila vrhu vina. Ta mrena je lahko dvojna, bolj drobna, ali pa bolj debela. Če pristaviš nos in se ti zdi, da diši vino nekoliko po octu, tedaj najbrže drobna mrena ni cvetna, marveč ocetna mrena. Če pa ni duha po octu in je mrena videti bolj debela, nekako nagrbančena in prav bele barve, tedaj bo to cvet ali kan. Kar imenujemo mi cvet, so neke plesnu podobne glivice, ki jih učeni svet vinske glive ali po latinski nyeo- đerma vini imenuje. Te glivice obstoje iz celic (mehurčkov), ki zamorejo rasti in se množiti, vendar pa so tako majhne, da jih s prostimi očmi ne moremo videti. Pod mikroskopom ali drobnogledom pa lahko razločujemo tudi nje. Nahajajo se v vinu, pa tudi v zraku. Da rastejo in sc množe, treba je, kakor vsaki rastlini, tudi vinskim glivam zraka in živeža. Da je res tako, prepričaš se lahko sam, ako steklenico do vrha z vinom napolniš, dobro zamašiš in obrneš, da ne more zrak do vina. Cvetu ne boš videl. Iz tega se učimo, kako je potrebno, da je naša posoda vedno napolnjena z vinom in da ni v nji nič zraka. Za živež prija cvetu najbolj vino, pivo, ocet itd. Vino pa ne sme biti premočno. Najbolj mu ugaja ono, ki ima 5 — 7 % alkohola, ne prija mu pa več vino z 11 in več odstotki alkohola. Za vino, ki ima tedaj nad 11%, ni se bati, da bi zacvelo. Mlada vina, ki imajo mnogo beljakovine so vedno bolj podvržena tej bolezni nego stara in je zato nanje bolj paziti. Tudi vročina vpliva na cvet. Najboljša mu je ona od 20 do 25° C; zato je kan posebno poleti tako navaden. Dasi ni kan vinu tako nevaren, kakor je n. pr. ocetna mrena, vendar nam ga tudi on popolnoma pokvari, če pustimo, da se svobodno razvija. Saj postane lahko po več centimetrov debel, posebno, če stoji vino pri miru. Vino, v katerem se je naselil cvet, postaja vedno bolj šibko, prazno, zgublja vinsko kislino in dobi poseben, neprijeten duh. Vinske glive krojijo alkohol, kateri daje vinu moč v vodo, in ogljikovo kislino, vinski ekstrakt pa porabljajo za svoje telo. Voda ostane v vinu, ogljikova kislina pa izpuhti. Te bolezni se naj lože obvarujemo, če vino v sodu vedno zalivamo. To delo je tem bolj potrebno, ker ubranimo s tem pot do vina tudi mnogim drugim boleznim, ki so mu še bolj nevarne. Ako si zapazil v sodu cvet, vtakni pri vehi lij pod površino vina in zalivaj skozi njega, med tem pa trkaj s kladivom ob sod, da se cvet polagoma vzdigne. Če priliješ nekoliko vina, da bo šlo črez sod, izpere ti tudi cvet. Mesto lija rabiš lahko tudi stekleno ali gumijevo cev. Kedar sc je cvet v vinu že premočno razvil, pretoči naj sc vino v sod, ki se je zakuhal z žveplom. Tudi če si prisiljen imeti vino v nenapolnjeni posodi in se ti je prikazal kan, dobro storiš, če zažgeš nekoliko žvepla nad vinom. Ne smeš vzeti pa preveč žvepla. Žveplena so- kislina, ki se napravlja, kadar gori žveplo, zamori vinske glive ali pa vsaj omeji njih moč. Da ne postane vino v steklenicah cvetno, ne hrani steklenic po koncu, ampak poleži jih, kajti le na ta način zabraniš zraku do vina. A. Št. Čebelarstvo. Čebele po zimi treba, če so v tenkih panjih, zavarovati proti mrazu s cunjami in enakim, kar se naloži krog panjev. Paziti treba, da je po zimi krog čebelnjakov mir, ker vsak ropot škoduje čebelam. Paziti pa je tudi, da se odpode od panjev ptiči, posebno žolne, ki trkajo pred izletnicami s k lunom, da privabijo čebele in jih polove. Gozdarstvo. Kdaj sekajmo les? Najbolj trpežen les dobimo, če posekamo drevo v zimskem času, ko sc po njem ne pretakajo redilni sokovi. Tak les porabimo pri stavbah in napravah, ki imajo veliko težo ali vlažnost prenašati. Za strope in za odre je bolj umestno les po letu posekati, ko ima drevo po svojih sokovih mnogo vode, ki pa pri daljšem ležanji izhlapi in tedaj les postane lažji in prikladen za visoke stavbe. Splošno gospodarstvo. Kmetova opravila meseca januvarja. Mraz deluje jako ugodno na površino zemlje. S tem, da zemlja večkrat pomrzne in se zopet raztopi, razpadejo različni minerali in kamenja, ki se nahajajo v nji ter otvorijo tako rastlinam nov sklad redilnih snovi. Pa tudi zemljino površje se s tem rahlja in napaja z zimsko mokroto. Večina opravil zunaj poslopja miruje v tem mesecu. Glavna dela pa so: Na domu: Popravi in priskrbi si orodje za spomladanjsko in poletno delo. Pripravljaj si kolje za vinograd in sadovnjak. Čisti vrbje (beke). Nedostatke v hlevu in na gnojišču popravi. Hlev varuj pred mrzloto; živini boljše nastiljaj in ne napajaj je s premrzlo vodo. Klet zrači samo kedar je gorko vreme. Mlada vina skrbno opazuj, da sc ti ne kvarijo ter jih zalivaj. Če jih nisi še pretočil, stori to prej ko mogoče. Krompir in repo varuj pred mrazom; kar je gnjilega in pokvarjenega, odbiraj. Pripravi si drva za poletje. Na polju: Ob lepem vremenu in če ni zemlja prevlažna, sej ječmen. Po- pravljaj jarke in poti ter navažaj po polju zemljo in gnoj. Po travnikih trosi umetna gnojila, pepel, kompost, ali pa jih polivaj z gnojnico. Po pašnikih trebi kamenje, nepotrebno grmovje in rastline, ki jim delajo škodo. Če mogoče gnoji jih kakor travnike. Pregleduj meje in popravi pokvarjene mejnike. V vinogradu: Navažaj zemljo in gnoj. Če ni zemlja prevlažna, gnoji. Ako misliš napraviti nov vinograd, rigolaj. Če je vreme bolj gorko, lahko režeš trte, posebno one, ki služijo za reznice in cepiče. Naroči si potrebno modro galico, žveplo, žico itd., kar boš pozneje potreboval. V sadovnjaku: Sadno drevje čisti mahu in namaži deblo in veje z vapnom. Nareži si cepičev ter jih zakoplji v klet ali zemljo. Sadovnjak naj se gnoji in napravljajo naj se jame za nov nasad. Hranjeno sadje pregleduj in gnjilo odbiraj. Na vrtu: Pripravljajo se gorke gredice, v katere se seje zgodnja zelenjava. Hranjeno zelenjavo pregleduj in odstrani, kar je gnjilega in slabega. Naroči si potrebnih semen za spomlad. V gozdu: Sečnja se nadaljuje. Drva se vozijo na dom ali se spravljajo k potokom, po katerih se odplavljajo. A. Št. (Kmetijske novice): Z začetkom leta 1900 pričela je v Celovcu poslovati deželna zavarovalnicazagovejo živino. — Na Gorenjem Avstrijskem je 123 kmečkih zavarovalnic zoper nesrečo pri ognju. Vse zavarovalnice štejejo 74.590 udov, ki imajo svoja poslopja zavarovana za 97,469.033 gld. Izmed 123 zavarovalnic obstoje 3 užc črez 100 let, 18 črez 50 let, ostale so iz novejšega časa. Tudi na Štajerskem in Koroškem je več tacih kmetskih zavarovalnic. — Darilazaposle. Dne 1. januarija 1900 je razdelil deželni odbor za Nižje Avstrijsko 32 daril po 100 gld. takim poslom, ki so uže 70 let stari in so služili vsaj 20 let pri jednem gospodarju.— 30.000 čebelarjev na Nemškem je prosilo, naj sklene državni zbor zakon, v katerem bodi strogo prepovedano umetne izdelke iz sladkorja in druzih snovij prodajati pod imenom „med“. — Na V ir temberškem so kupili lansko jesen 2362 vagonov sadja in sicer 1146 vagonov iz Francoske, 884 vagonov iz Belgije in Holandije in 332 vagonov iz Avstrije. Cena za 1 q sadja je bila povprečna 4 gld. 80 kr. — L. 1898. so nakupili podaniki našega cesarja 132.250 prašičev iz tujih dežel, največ iz Srbije in Rumunije. —d— (Ne ustavljajte krvi a pajčevino!) Zelo razširjena je navada, ustavljati kri s pajčevino. Neštevilne nesreče so se uže pripetile radi tega, kajti pajčevina je redno onesnažena z različnim prahom, in tako je največa nevarnost, da sc zastrupi kri. Najhitreje se zacelijo rane, ako so snažne. V lekarnah dobiš posebno vato, ki je nalašč za ustavljanje krvi pripravljena in ne stane veliko. S to vato si ustavljaj kri ako si se urezal, potem pa rano dobro izperi s čisto vodo, kateri, ako moreš, prideni kapljo karbolovc kisline ; rano s čisto platneno cunjo zavij. Pajčevine pa ne rabi, ker je prenevarno. (Oa žeblji ne rjave,) ogrej žeblje pred porabo in jih deni v mrzlo laneno olje. Tako stori tudi z drugo železnino, katero hočeš rje obvarovati, —d.— (Ako hočeš pridelati zgodnji krompir,) deni gomolje na svitli in topli kraj. Taki gomolji začnć kmalo poganjati. Sadi jih s poganjki vred v zemljo, katero je pa treba pred mrazom zavarovati. — d. — (Da bodo jabolčne in hruškove pečke gotovo ozelenele,) zmešaj jih dobro s prstjo v kakem zabojčku. Zabojček postavi na tak kraj, da bode prst zmrznila. Pomladi, ko se bode otajala, bodo začele pečke kaliti. Kedar bodo dobro vskalile, jili vsej v dobro prekopano in zrahljano leho. — d. — Dopisi. Iz Cirknice. (Gospodarsko predavanje). — Na vest, da nas obiščeta dva gospoda od „Gospodarske zveze11 v Ljubljani, ki nam hočeta pojasniti marsi-kako točko tičočo se našega kmetovanja, zbrali smo se na novega leta dan vsled prijaznega vabila za naš gospodarski pro-speh vedno navdušenega g. dekana v prijaznem župnem poslopju osebno vabljeni kmetovalci iz Cirknice in sosednjih vasij, pa tudi iz Grahovega, Begunj i. t. d. v polnem številu na posvetovanje. In ni nam bilo žal. Zakaj naša „gospodarska šola" je bila tako zanimiva, da smo jo zapustili s srčno željo: Bog daj kmalu zopet kaj podobnega! Najpreje pozdravi g. Lavrenčič, neumorni delavec na polju kmetijske blaginje, vse osebno znane gospodarje s prastarim, a nikdar zastarelim pozdravom : Hvaljen bodi Jezus Kristus! ter povdarja, da današnji sestanek nikakor nima namena dotikati se kakoršnih koli drugih, ampak edino le gospodarskega vprašanja. In to je za naše kraje silno pereče. „Pomislite, dragi moji", je rekel g. Anton mej drugim, „da je šlo pred 15 leti po 100 vagonov našega lesa vsaki dan iz Rakeka, danes ga ne gre niti 25. Vedno bolj sc kažejo tudi po naših gozdovih gola reberca in ni več daleč čas, ko bo tudi to zadnje „pribežališče gospodarskih grešnikov" do dobra obrito. In kaj potem ? Marsikak skrben gospodar sc vže zdaj poprašuje: Kje naj si potem iščem dohodkov, da preživim pošteno svojo družino? O tem naj Vam dd svetov g. Aleksij Bergant, ki je sam velik posestnik in kmetovalec, poleg tega pa je tudi proučil najvišje kmetijske šole na cesarskem Dunaju." Pri teh besedah nastopi imenovani g. B., ki nam je podal celo kopo zlatih jabolk umnega kmetovanja. „Povsodi" je govoril, „spoznavajo kmetovalci, da bo treba preustrojiti naše kmetovanje in sicer preustrojiti na podlagi živinoreje. In ker ste, spoštovani gospodarji! ravno na tem, da si zasnujete mlekarsko zadrugo, mora vaša živinoreja meriti pred vsem na prirejo dobrih, mlečnih krav. Toda ni zastonj pregovor: Krava prigobcu molze. — Podlaga umni živinoreji je pridelovanje dobre krme. In o tej Vam hočem malo obširneje spregovoriti na podlagi lastnih in tujih skušenj, ki so pokazale take vspehe, da se jim je le čuditi." In nato nas je učil g. Bergant, kako gre umno in z največjim pridom spreminjati odviŠnje njive v travnike, pri čemur je omenil, da se še najbolje splača 5letna raba poprejšnje njive kot dete-IjišČe, zlasti z lucerno, ki se dd 4krat na leto kositi — šesto leto pa se deteljišče zopet preorje. Največjega pomena pri pridelovanju krme pa so „umetna gnojila". Ž njimi da se da spremeniti, ako se pravilno rabijo, najslabša njiva v izvrsten kapital za pridelovanje krme. (Nadalj. prih. Vprašanja in odgovori. Tu bodemo reševali bodisi listu, bodisi „Gospodarski zvezi" došla vprašanja, v kolikor so tudi za širše kroge pomenljiva. Vprašanje 1.: Kupil sem posne-malni stroj „Alfa kolibri11 za izdelovanje surovega masla. Posneto mleko bi rad rabil za prasce in teleta, kaj mi treba pridejati, da postane glede redilne vrednosti posneto mleko enako svežemu neposnetemu ? Odgovor I.: Posneto mleko ima razim tolšče vse iste redilne snovi, kakor neposneto. Z navadnim posnemanjem pustimo v mleku še 075 odstotkov tolšče, s posnemalnim strojem pa znižamo tolščo na o*2 odstotka. Posneto mleko je jako priporočljiv ljudski živež. Pri gospodarstvu pa tudi velicega pomena za vzrejo prascev in telet Ako pridenemo posnetemu mleku, s katerim hočemo krmiti živino, ovseno moko ali laneno seme, tedaj nadome- stimo odvzeto tolščo in posneto mleko je potem gledč redilnosti enako neposnetemu. Vprašanje 2.: Imam škuporeznico na jermen, ki jo težko dva živinčeta gonita. Drugod sem videl, da goni tak stroj na jermen, kot je moj, eno samo živinče z največjo lahkoto. Kaj vzrok, daje moja škuporeznica tako težka? Odgovor 2.: Delo se izdatno zlajša, ako se premeri koles na transmisiji in na škuporeznici spravi v pravo razmerje. Navadno je premer kolesa na škuporeznici petkrat manjši, kot na transmisiji, radi tega reže škuporeznica jako hitro. Kadar se enkrat zavrti veliko kolo na transmisiji, tedaj že petkrat odreže stroj in to provzroča, da živina stroj težko goni. Delo bi se zlajšalo, če bi bil premer kolesa na transmisiji samo dvakrat večji, kar dosežemo, ako manjše kolo na škuporeznici z večjim zamenjamo, kar lahko naredi vsak kolar. Vprašanje 3.: Rabil sem umetno gnojilo, kajnit in žlindro, na travniku v deločenej meri, kakor se je priporočalo. Stupal sem po zimi, toda brez uspeha. Zemlja je peščena. Dežja bilo je tudi spomladi dovolj, da bi se lahko te soli v zemlji raztopile. Zakaj ni uspeha? Odgovor 3.: Umetna gnojila pokažejo še le takrat svoj upliv, ako damo zemlji vse iste redilne snovi, ki so potrebne za rast rastlin. Uspeh je odvisen le od iste snovi, ki je v najmanjši meri za razvoj koreninic prikladna. V umetnih gnojilih, kajnitu in žlindri, se dovažuje travniku kali, fosforna kislina in nekoliko apna. Ako je v zadostnej, koreninicam pristopne} meri teh treh redilnih snovij v zemlji, potem mora dosedaj malo vidljiva deteljica bujno pognati. Povod, da umetna gnojila ne koristijo, je bržkone pomanjkanje vapna uže po naravi v zemlji in zatorej v žlindri nahajajoče se apno ne zadostuje za ugodni razvoj rastline. Umestno bi bilo pognojiti eno leto z živim vapnom, kar se naredi tako, da se navozi živo vapno v male kupčke in se dobro pokrije s prstjo, da razpade polagoma v prah, potem se pa raztrosi. Ako se vapniti mudi, tedaj polijemo žiro vapno z vodo, da dobimo prah. Kot gnojilo je vapno važna redilna snov za rast rastlin, razun tega pa pospeši raz-krojitev dmzih redilnih snovij in veže kisline. Trgovina in obrt. Trgovina. Važna naredba sa trgovce. (Statistika prometa blaga med Avstrijo in Ogersko.) Uže od leta 1881. sem imajo Ogri kolikor moči natančno štatistiko prometa blaga med našo in translitvansko državno polovico. Vsakdo, kedor prejme blago iz naše drž. polovice, mora izpolniti in oddati posebno blagovno deklaracijo, in istotako, kedor odpošlje blago v našo polovico. Mi take Statistike do sedaj še nismo imeli. Sedaj pa vpeljuje tako Statistiko tudi pri nas minister-ska naredba z dne 20. decembra 1899, drž. z a k. štev. 247. V bistvu posnamemo v sledečem poglavitna določila te za trgovce važne naredbe. O vseh pošiljatvah blaga iz Avstrije na katerikoli kraj Ogerske, bodisi po pošti, železnici ali po ladijah, ako ni to blago le popotna prtljaga, napraviti in oddati se mora pričenši sl.januarjem 1900 posebna blagovna deklaracija. Ako se odpravi blago p o p o š t i, pridejati je poštnemu spremnemu listu pristojbine prosta deklaracija, koje formularji se dobivajo brezplačno pri poštnih uradih. Drugače je, ako se odpravi blago po železnici ali po ladij i. Tukaj treba dveh enako glasečih se deklaracij, kojih formularji, obstoječi iz dveh enakih listov, se dobivajo na železniških in ladijskih postajah po 1 helerju. Istotam dobivajo se tudi pristojbinske znamke po 10 h, oziroma za pošiljatve, obsezajoče cel vagon ali celo ladijo, po 30 h. V tem slučaju namreč deklaracije niso proste pristojbine. Ta znamka prilepi se na tisti izvod deklaracije (unikat), ki ga izpolni odpošiljalec, dočim na drugi izvod (duplikat), ki se neizpolnen izroči železnici, ozir. ladijski družbi, odpošiljatelj ne prilepi nikake znamke, marveč ta izvod (duplikat) izpolni in kolekuje šele prejemalec. V deklaraciji je povedati ime in naslov adresata oziroma oddajno in prejemno postajo, označiti blago, povedati njega množino in prihod. Deklaracijo treba lastnoročno podpisati. Nekatera podrobna določila glede deklaracij pa morajo vzbuditi pomisleke. Pri blagu namreč, ki ga ne pridelujejo ali izdelujejo v našej državnej polovici, s kojim marveč samo tržijo naši trgovci, treba povedati deželo, od koder prihaja. Na ta način bodejo Ogri natanko izvedeli izvor blagu, katero prihaja k njim skozi roke naših trgovcev, in lahko jim bode vzeti našim trgovcem dotično trgovino iz rok. Istotako nesrečno je določilo, da se mora pri pošiljatvah na špediterja naznaniti tudi pravi prejemnik blaga. Ogri bodejo potem lahko pritiskali na velike prejemnike v svoji drž. polovici, kojih naslove bodejo izvedeli na ta način, in ti bodejo s časom mesto avstrijskega blaga naročali ogrsko, in naši trgovci imeli bodejo škodo. V-o. Nova kolekova znamenja za račune in tovorne liste. Glasom naredbe c. kr. finančnega ministerstva z dnč 1. decembra 1899. državnega zakonika št. 239, vpeljuje se na mesto dosedanjih dveh ko-lekovih znamenj na blanketih, za račune in pa na tovornih listih, kakor jih izdelujejo zasebne tiskarne, enotno kolekovo znamenje, ki kaže vrednost v kronah. Od 1. januarja 1900 dalje pa utiskujejo finančni uradi (direkcije) tudi že na blankete za račune in tovorne liste, tiskane v zasebnih tiskarnah, nova kolekova znamenja. Vender pa se smejo uporabljati še stari blanketi za račune in pa tovorni listi zasebnih tiskarn s kolekovim znamenjem po 1 in 5 krajcarjev še nadalje, kar je važno. Nove poštne pristojbine. (Navedba trgovinskega minister- s t v a z dne 25. novembra 1899.) S prvim januarijem 1900 stopile so sledeče spremembe pri poštnih pristojbinah v veljavo: 1. Navadna pisma. Poštnina navadnemu pismu znaša: ako pismo ni težje kot 20 gramov, ter je naslovljeno: a.) na isto mesto: 6 vinarjev, b.) na drug kraj: 10 vinarjev, ako je pismo teže, a.) v istem kraju: 12 vinarjev, b.) v druge kraje: 20 vinarjev. V slučaju, ako se odpošlje pismo brez znamke, mora prejemnik pisma plačati poleg navadne poštnine še za pisma iz istega kraja 6 vinarjev, iz druzih krajev 10 vinarjev ne gledč na težo pisma. Isti znesek 10. vinarjev je tudi plačati pri pismih, katera niso za-d o s t n o frankovana, razun tega pa je v tem slučaju še doplačati primanjka-joči znesek poštnine. — 2. Dopisnice. Poštna pristojbina za dopisnico znaša 5 vinarjev; ako se odda dopisnica brez znamke, mora prejemnik plačati dvojni znesek; ako s prenizko znamko, dvojni manjkajoči znesek.— 3. Tiskovine. Tiskovine treba znamkovati in sicer: do 50 gramov 3 vinarje od 50 100 „ 5 vinarjev 100 250 „ 10 „ 250 500 „ 20 „ 500 1000 „ 30 Ako tiskovine niso zadostno znam-kovane, mora prejemnik plačati dvojni primanjkajoči znesek poštnine. N e znam kovanih tiskovin pošta ne odpošilja. — 4. Uzorci. Ravno tako kakor tiskovine morajo biti tudi uzorci vedno znamkovani in sicer brez razlike na daljavo, pri teži do 250 gramov 10 vinarjev, pri večji teži pa 20 vinarjev. Nefrankovanih uzorcev pošta ne odpošilja. — 5. P r i-poročene pošiljatve. Pri vseh priporočenih pošiljatvah je plačati poleg navadne pristojbine še pristojbino v znesku 25 vinarjev. — 6. Poštne nakaznice. Poštne nakaznice mo- rajo biti znamkovane in sicer znaša pristojbina: do 20 K 10 h od 20 „ 100 K 20 h „ 100 „ 300 K 40 h „ 300 „ 600 K 60 h „ 600 „ 1000 K 1 K 7. Brzojavne poštne n a- le a z n i c e. Pri brzojavnih poštnih nakaznicah ima pošiljatelj plačati: a.) navadno pristojbino poštnih nakaznic, b.) pristojbino za brzojavko, c.) ako se brzojavna nakaznica ni naslovila poste restante, še pristojbino za takojšno do-stavljenje. — 8. Zavoji (paketi) brez napovedi vrednosti. Poštnina pri zavojih znaša: 1.) do teže 5 kg. a.) pri daljavi do vštevši 10. geogra-fiške milje (1 zona) 30 h, b ) pri vsaki večji daljavi 60 h, 2.) pri teži nad 5 kg. a.) za prvih 5 kg. oni znesek kakor pod L), b.) za vsak nadaljni kg. do 10 geograflčnih milj (1. zona) 6 h, nad 10 do 20 geografičnih milj (2. zona) 12 h, nad 20 do 50 geografičnih milj (3. zona) 24 h, nad 50 do 100 geografičnih milj (4. zona) 36 h, nad 100 do 150 geografičnih milj (5. zona) 48 h, nad 150 geografičnih milj (6. zen.) 60 h, — 9. Pošiljatve z napovedjo vrednosti, 1. poštnina: a. ) pri pismih brez razlike teže pri daljavi do vštevši 10. geografične milje (1. zona) 24 vin., pri vsaki večji daljavi 48 vin., b.) pri zavojih znesek, kakor pod 8); 2. zavarovalnina: brez razlike oddaljenosti pri napovedi do 100 K 6 vin., pri nadaljni napovedi vrednosti za vsakih 300 K ali pa del od 300 K 6 vinarjev, najmanjša zavarovalnina je pa 12 vin. — 10. Poštne pošiljatve proti povzetju. Poštnine in pristojbine je plačati: I. pri priporočenih pošiljatvah proti povzetju:* a.) poštnina in pristojbina za priporočenje kakor pri jednakih pošiljatvah brez povzetja b.) pristojbina za povzetje denarja v znesku 10 h in c.) pristojbina za pošiljatev prevzetega denarja na odpošiljatelj a in sicer po istem tarifu kakor pri navadnih nakaznicah. Obe pristojbini pod b. ) in c.) odtegnete se od sprejete svote. II. pri pošiljatvi zavojev proti povzetju: a.) poštnina in zavarovalnina v istem — 8 — znesku, kakor za jednake pošiljat ve brez povzetja, b.) provizija, katera znaša 2 h za vsake 4 K povzetega zneska, vendar je najnižji znesek proviziji 12 h. Provizijo treba plačati tudi, ako se ni sprejela pošiljatev. Provizijo je plačati vedno objednems poštnino. — 11. Sod-nijska pisma s potrdilom o prejetju. Za ona sodnijska pisma, katera so podvržena poštnini, ima plačati prejemnik sledečo poštnino: 1.) v istem kraju za vsako pismo brez razlike na težo 6 h, 2.) v drugem kraju za vsako pismo do 50 gramov 10 h, pri višji teži pa 20 h.— 12. Naznanilo, da pošiljatve ni moč dostaviti. V slučaju, ako želi odpošiljatelj, da sc mu naznani, da pošiljatve ni bilo mogoče dostaviti, mora plačati za to naznanilo in za odgovor 25 h. Obrt. Nekaj ob obrtnih zadrugah. Leta 1883.se je posrečilo prijateljem obrtnega stanu uveljaviti v državni zbornici važne premembe obrtnega reda (dnč 20. dec. 1859 drž. z. št. 227), Dotični zakon velja od dne 15. marca 1883 (drž. z. št. 39). Med temi premem-bamijc tudi določilo (§§106—130), kako naj se vstanavljajo obrtne zadruge, ki naj bodo v gmotno in nravno pomoč obrtnemu stanu. Beseda „zadruga" — „Genossenschaft" ni dobro izbrana. Po zakonu z dnč 9. apr. 1873. se je ime „zadruga" združilo s pridobitnim in gospodarskim namenom. Obrtne „zadruge", ki jih opisuje zakon 1. 1883, pa niso ni pridobitne, ne gospodarske, marveč samo javnopravne stanovske zveze. Zato bi bilo tudi bolje, ko bi se imenovale „zveze", ne pa zadruge. V nemščini se jim prilega ime „Innungen", ne pa „Ge-nosscnschaften". Od teh „zadrug" se je mnogo pričakovalo. Dcjanjskc razmere so pa pokazale, da so bile nadeje v tem oziru prazne. Min. svetnik v trgovskem mi-nisterstvu dr. Mataja je pred par leti v uradnem poročilu izjavil, da je znano, daje delovanje mnogihza-drug majhno, ali da ga celo nič ni. Na Goriškem, v Dalmaciji, v laških Tirolah jih sploh niso do mala nič vstanovili. L. 1894. je bilo 5317 „obrtnih zadrug". Med temi je bilo le 552 takih, ki so obsegale samo po en obrt; 440 jih je obsegalo tako imenovane sorodne obrti; vse druge so pa oklepale v svoji sredi vse obrti svojega okraja. Tu je poglaviten razlog, zakaj ne morejo te zadruge napredovati. Ze tako, če so obrtniki samo enega obrta združeni, morajo računati s konkurenco po-samnikov in se težko doseže soglasje. Ce so pa različni obrti spojeni v eni zadrugi, je pa sploh nemogoče govoriti o edinosti namenov in o skupnih koristih. Tudi tako imenovani sorodni obrti so si pravzaprav le zunanje in tehniški sorodni, niso si pa sorodni po gospodarskih korist ih dotičnih obrtnikov. Tako sta si usnjar in črevljar, klobučar in krznar i t. d. po zunanje pač v zvezi, toda gospodarske smeri se med njimi ne le ne stikajo, marveč često naravnost križajo. Zato je treba najprejc tukaj popraviti zakon. Vsak obrt se mora zase orga-nizovati, sicer je organizacija brez pomena ali pa se mora vsaki obrtni panogi, če ji že ni mogoče imeti lastne zadruge, vsaj določiti točen delokrog in neko samostojnost v zadrugi, h kateri pripada. Po sedanjem zakonu je sicer dovoljeno, da se ustanove po-samne strokovne zadruge, toda besedilo zakona govori samo o „okrajnih" zadrugah. „Okraj" pa razlaga gosposka v politiškem oziru, dasi bi smela in če ima smisel za obrtništvo, tudi morala „okraj" tolmačiti v smislu okrožja, da bi torej mogli tudi obrtniki, ki zavoljo prepičlega števila ne morejo sestavljati svoje strokovne zadruge za en okraj, za širše okrožje, — tudi za celo deželo, — vstanoviti svojo organizacijo. Izza zadnjega časa imamo v tem oziru značiven vzgled. Kranjski klobučarji, katerih je 67, so s hvalevredno vnemo in častno požrtvovav-nostjo hoteli v korist svojemu strašno propadajočemu obrtu vstanoviti zadrugo, ki naj bi se raztezala po celi deželi. L. 1897. so vložili pravila in koncem 1. 1899. — po preteku več nego dveh let so dobili od vlade odgovor, da se jim vstanovitev ne dovoljuje. Pritožili so se na ministerstvo, od koder še ni odloka. Kako naj n. pr. par klobučarjev enega okraja v okrajni obrtni zadrugi s pečarji, frizerji, črevljarji, kameno-seki i t. d. deluje v gmotno in nravno povzdigo svojega klobučarskega stanu? In vender sc jim ne dovoljuje lastna strokovna zadruga. Tudi ministerstvo bo sedaj, ko nima prave glave, težko ugodilo pritožbi. Treba bo, kot smo že rekli, izpremeniti zakon. Ob takih razmerah ni čudno, da je med 5317 zadrugami le 420 jih imelo delavske posredovavnicc, 65 bolniška in podporna društva za mojstre, samo 122 jih je podpiralo strokovne šole. Zadružnih podjetij za neposredno gospodarsko povspeševanje je bilo samo 33 in še ta so segala večinoma pred 1. 1883. Umljivo je tudi, da živč obrtne zadruge, izvzemši velika mesta, največkrat samo po imenu. Odborovih sej ni mnogokje nič; par spisov reši na leto načelnik; to je vse. Tako seveda ne moremo govoriti o koristih obrtnih zadrug. Njihov glavni namen bi moralo biti vstanavljanje pridobitnih in gospodarskih zadrug: — posojivnic, zadrug za skupno proizvajanje, skladišč za surovo blago in skupnih prodajavnic. Toda v tem oziru se do mala nič ne ganejo. Na vsem Slovenskem imamo v tem oziru samo kroparsko žrebljar-sko zadrugo, krojaško zadrugo v Gorici, „Opekarno" v Biljah pri Gorici in zadrugo na Češnjici. Od 1. 1894. je nastalo sploh v celi Avstriji samo 35 obrtnih pridobitnih in gospodarskih zadrug. Naš slovanski jug je pri tem do cela zanemarjen; zato pa najtopleje priporočamo, naj se obrtniki sami zganejo v tem oziru.1) Dr. Krek. ‘) Gospodarska zveza je pripravljena s svetom in dejanjem pomagati. Op. vr. Bohinjski sir ima na prodaj ,Kmetijsko društvo1 v Srednji Surovo maslo Vasi, pošta bohinjska Bistrica, razpošilja ga tudi v 5 kg paketih. Pristni dolenjski slivovec je na prodaj po najnižji ceni, kje pove ravnateljstvo „Gospodarske zveze" v Ljubljani. Lepo čisto deteljsko seme, pri katerem sc jamči kaljivost, čistost in krajevnost, ima v zalogi in na prodaj „Gospodarska zadruga" Sinčaves, Koroško. Pristno štajersko vino ima na prodaj „Kmetijsko društvo" v Frankolovem pri Vojniku, Štajersko. Italijanski radie i imana prodaj „Kmc-l tijsko društvo" v Kostanj i sv. Petru pri Gorici, I Primorsko. Pristne idrijske čipke ima na prodaj „Kmetijsko društvo" v ŽirchnadSkofjoloko. Lepo štajersko pšenico ima na prodaj „Kmetijska zadruga" v Cvenu pri Ljutomeru, Štajersko. Sodčki za kislo zelje in za figovo kavo se dobijo pri „Kmetijskem društvu", Češnjica. Kisle zelje v sodčkih ima na prodaj „Kmetijsko društvo” v Dobrunjah, pošta Hrušica pri Ljubljani. Škafe, brente in drugo suho robo prodaja „Kmetijsko društvo” v Sodražici pri Ribnici, Dolenjsko. Čajno maslo in fini sir prodaja „Kmetijsko društvo" v Poljanah na Dolenjskem, v 5 kg paketih. Maslo 1 ima na prodaj „Kmetijsko Oglje \ društvo” y Laškem trgu na Predivo ’ Spodnjem Štajerskem. Su abruga^ Gospodarska zveza. Doslej so naše zadruge bile organi-zovane v društvih „Gospodarska zveza" in „Zveza kranjskih posojilnic.11 Sedaj pa bodete te dve društvi prenehali in na njuno mesto stopi „ Gospodarska zveza v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.11 Vpis te zadruge v zadružni register izvršil se je sklepom deželnega sodišča v Ljubljani z dnč 19. decembra 1899. „Gospodarska zveza" pa ne bode le pravna naslednica dosedanjih društev. V prvi vrsti bode seveda združila v sebi, kot centrali, kmetijske zadruge — posojilnice ReiffeiSenovega načina, kmetijska društva in druge zadruge. Gospodarska zveza bode izvrševala vse naloge centralne zadruge. Poleg tega pa bode „Gospodarska zveza" služila še drugim velevažnim smotrom. Biti hoče organizacija vseh v našem narodnem gospodarstvu aktivno delujočih stanov. V njej naj najde svojo zaslombo kmet, ravno tako pa tudi domači trgovec in obrtnik. Iz tega je videti, da ni namen „Gospodarske zveze" gospodarski b o j mej stanovi — temuč sloga in harmonija. Kmetu bode „Gospodarska zveza" zaščitnica in svetovalka. V vseh gospodarskih in tudi v pravnih zadevah, nanašajočih se na to gospodarstvo, najde brezplačnega strokovnega sveta pri „Gospodarski zvezi." Pri isti lahko naroča vse svoje gospodarske potrebščine. Trgovec dobčdi v „Gospodarski zvezi" trdno zaslombo. Ona mu posreduje pri nabavi blaga, ona skrbi za potrebni kredit in ga osvobodi odvisnosti od velikega kapitala. „Gospodarska zveza" bode delovala tudi na to, da trgovina s kolonijalnim blagom in manufakturo v kmetijskih zadrugah po neha in preide popolnoma na „Zvezine" trgovce. Obrtniku hoče biti „Gospodarska zveza" posredovalka pri nabavljanju surovine. Tudi bode obrtnik potom tega posredovanja dospel do normalnega blagovnega kredita in bode tako rešen vsaktere odvisnosti. Vsak član „Gospodarske zveze" pa uživa še nadaljno veliko ugodnost, da namreč dobiva brezplačno „Zvezino" glasilo „Narodnega gospodarja." — Kmetu, kakor trgovcu in obrtniku, se torej pristop k „Gospodarski zvezi" uže po stvari sami priporoča; vsaj „Gospodarska zveza" ne išče druzega, nego blagor pa napredek teh stanov. Trgovec, ki hoče pristopiti, mora zoložiti ob vstopu vsaj jeden trgovski delež za 20 K in pristopnine 1 K, skupaj torej 21 K. Obrtnik mora založiti obrtni delež 10 K in pristopnine 1 K, skupaj toraj 11 K. Vsak drug član (zlasti k m e-t o vale c itd.) pa mora ob vstopu vložiti opravilni delež za 2 K in pristopnine 1 K, skupaj torej 3 krone. Razim tega mora vsak teh članov prispevati vsako leto znesk 2 K k troškom zadružne oprave. Koliko torej stane članstvo „Gospodarske zveze"? „Zvezin" trgovec mora vplačati delež za 20 K, ki pa ostane njegova last. Torej izgubi le obresti od tega zneska. Te računimo po 5%, torej na leto 1 K, k temu pride pristopnina 1 K, in upravni prispevek 2 K, torej ga stane članstvo prvo leto 4 K, druga leta pa, — ker je pristopnina plačati le prvo leto, — stane članstvo trgovca samo 3 K. Slično se izračunijo stroški „Zve-zinega" obrtnika za prvo leto na 3 K 50 h, za nadaljna leta po samo na 2 K 50 h. Za druge člane pa — „redne člane" — za prvo leto 3 K, 10 h in za nadaljnalcta po 2 K, 10 h. In za ta malenkostni prispevek uživajo vse velikanske ugodnosti članstva in dobivajo brezplačno „Zvezino" glasilo, ki sicer že samo stane za nečlane p o 4 K na leto! Dobiček je torej viden in se tedaj nadejamo, da pristopijo omenjeni stanovi v ogromnem številu v kolo naše narodno-gospodarske organizacije. Kedor želi pristopiti, naj se obrne do „Gospodarske zveze" za pristopnico, katero mora lastnoročno podpisati ali pa, če pisave ni vešč, pred dvema pričama podkrižati. Podpisano pristopnico in prvo letno vplačilo pošlje „Gospodarski zvezi." Za dopošiljatev vplačila lahko porabi položnico, ki je priložena današnjemu listu. Vsakemu se na zahtevanje dopoš-Ijejo tudi p r a v i 1 a „Gospodarske zveze." Zadruge in trgovci. Brez predsodkov, zgolj iz strokovnega n a r o d n o - g o s p o danskega stališča hočemo v nastopnem govoriti o nasprotstvih, ki se javljajo po nekod med domačimi trgovci in zadrugami. Pri tej razpravi preziramo popolnoma dnevno polemiko, nastalo le iz političnih uzrokov, ki nas nič ne brigajo. Naša naloga ni, iz političnih uzrokov hujskati v boj, — naš smoter je marveč blagor in napredek vseh v narodnem gospodarstvu aktivno delujočih stanov, kmeta ravno tako, kakor domačega trgovca. Preziramo tudi v posameznih krajih obstoječe posebne a n or malne razmere, za koje seveda naša sledeča izvajanja nimajo veljave, ter so prikrojena le navadnim, normalnim razmeram. Vzemimo torej v podlago našemu razmotri vanju le stvar samo, tako, kakor se navadno in splošno pojavlja v narodno-gospodarskcm življenju našega ljudstva. Jeza trgovstva se obrača zoper takozvane ,, k o n s u m e11, t. j. zoper trgovino s kolonijalnim in manufakturnim blagom v zadrugah. Nikakor ne zamerimo domačim trgovcem njihovega nasprotstva zoper to vrsto zadružne kupčije. Vsakdo ima pravico, braniti svoje legitimne interese, — tako tudi trgovski stan, ki je važen in inteligenten del naroda kot gospodarske celote. Naš namen pa nikakor ni samo prodajati laskave besede, — naš namen je marveč, s temi vrstami pripomoči, da se zboljšajo označene 1 razmere S kratka: pokazati hočemo pot, ki po naših mislih vodi do spora z u m 1 j e n j a. Troje činiteljev je pri tem vprašanju upoštevati: trgovce, zadruge in — ljudstvo, katero je konsument. Ti trije činitelji naj se sporazumejo pod zaščito „Gospodarske zvezc“, ki v vsakem posameznem slučaju rada prevzame nalogo posredovalca. Kmetijske zadruge naj opustijo trgovino s kolonijalnim blagom in manufakturo ter se omejijo zgolj na svoj pravi smoter: pospeševati kmetijsko produkcijo, razpečevanje kmetijskih pridelkov in kmetijsko-obrt-nih izdelkov, ter nabavljenje kmetijskih in kmetijsko - obrtnih potrebščin. Vse drugo naj pa prepustijo trgovcem, pod pogojem, da isti dogovorno z zadrugami dotičnegu okolišča in z „Gospodarsko zvezo“ določijo cene, ki bodejo vsestranski ugajale« Seveda morajo v slučaju tacega sporaz-umljenja trgovci prevzeti kolonijalno in manufakturno zalogo zadruge; toda v tem oziru ne bode težave, če bode volja, sporazumeti se, resna. „Gospodarska zveza11 pa naj potem zastavi ves svoj upliv, da v okolišču, kjer se je dosegla laka sprava, ne pride več do „konsuma.11 Tako porazumljenje bode v veliko korist ne le trgovcem, temuč tudi zadrugam. Nehal bode konkurenčni boj. Zadružno gibanje pa zadobi novega inteligentnega sotrudnika : trgovski stan, ki je doslej nasprotoval, ali vsaj stal na strani. Dobiček bode na obeh straneh velik. Vsak trgovec se bode rad posvetil sotrudništvu v zadrugi, saj mu bode to le v korist. Ljudstvo, videč ga sodelovati v kmetijski zadrugi, mu bode zaupalo, videlo bode v njem svojega prijatelja, — pa mu bode torej tudi zvest odjemalec. Na drugi strani pa se trgovec nasloni na „Gospodarsko zvezo11, se posluži njenega posredovanja pri nabavljanju blaga; tako bode prišel tudi mali in najmanjši trgovec do solidnega blaga iz prve roke in bode torej kos konkurenci na vse strani. Želimo, da se tako doseže čim preje gospodarska sprava doma — da bodemo potem v skupnem delu na na-rodno-gospodarskem polju sporazumno pospeševali občni blagor. RaifFeisenove posojilnice in hranilnice v Dalmaciji. Nikjer v naši monarhiji ni tako žalostnih razmer, kar se tiče izposojcvanja denarja malim posestnikom kakor v Dalmaciji. Tu si morajo izposojcvati posestniki, dasi dajo svoje posestvo v zastavo, denar od oderuhov, kateri še dandanes posojujejo proti 20—i2o%. Dolžna pisma so sestavljena s tako prekanjenostjo, da posestniki čestokrat izgubć posestva v vrednosti i 200 gld. za dolg od 100 gld. Se le v zadnjih letih pričelo se je ustanavljanje Raiffeisenovih hranilnic in posojilnic, in zaupanje do njih vedno raste, ker so očividni uspehi, katere imajo Raiffeisenove hranilnice in posojilnice v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Posebne zasluge za razvoj Raiffeisenovih hranilnic in posojilnic pridobil si je veleposestnik dr. F. Karaman v Spletu zt izdajo svoje brošure o imenovanih posojilnicah. Vendar sta ga prehitela pri ustanovitvi Raiffeisenove posojilnice in hranilnice za Splet in okolico gospoda Jožef Duplančič in Ludvik Riboli, katera sta v letu 1896. ustanovila Raiffeisenco. Ta posojilnica je že v prvem letu svojega poslovanja izposodila okoli 17.000 gld. majhnim posestnikom proti 5 % obresti, v drugem letu pa okoli 20.000 gld. Posojila so se v prvem letu vsa vrnila, drugo leto je pa bila slaba letina, in se je vrnila samo jedna šestina posojil. Po prvem vzgledu je ustanovil gospod Peter Kovačič drugo Raiffeisenovo hranilnico in posojilnico in sicer v malem trgu Pu-čišče. Tudi tu so vračali posojila jako točno in se je vedno višal kredit. Tretja Raiffeisenova posojilnica je bila ustanovljena v Vilici leta 1897. in sicer od čast. gosp. župnika J. Barbič-a; ta posojilnica ni mogla nikjer dobiti denarja, ker je imela vse polno nasprotnikov. Slednjič se je obrnila ista do Ljudske posojilnice v Ljubljani, katera ji je rado voljno priskočila na pomoč. Četrta posojilnica je bila ustanovljena 1898. v Jesenicah po čast. gospodu župniku Franc Ivaniševiču, Želeti je, da bi po vzgledu teh štirih Raiffeisenovih posojilnic in hranilnic se ustanovile tudi po drugod jednake hranilnice in posojilnice ter bi se na ta način uničilo oderuštvo, katero je v tako lepem cvetju. Članom Gospodarske zveze! Vsi člani Gospodarske zveze, hranilnice in posojilnice ter gospodarske zadruge opozarjajo se, da morajo pri naslovu pisem strogo ločili Ljudsko posojilnico v Ljubljani, Kongresni trg št. 2, in Gospodarsko zvezo v Ljubljani, Gradišče št. 1. Na Ljudsko posojilnico je nasloviti le ona pisma, ako si katera zadruga denar izposoja ali ga vrača, vsa druga pisma je nasloviti na „Gospodarsko zvezo". Istočasno opozarjamo vse hranilnice in posojilnice, da redno dopošiljajo svoja mesečna poročila, ker se bodejo ista objavljala v „Zadrugi". Z zadružnim pozdravom ! Gospodarska zveza. Dopisi. Žalec, 16. decembra 1899. Važnost kmetijske organizacije. Slovenci smo v veliki večini poljedelci. Od vseh prebivalcev širne Avstrije je 60% ljudi, kateri se bavijo s kmetijstvom, a Slovencev pa nas je 80% kmetskega stanu. Ako nam propade kmetski stan, propadejo tudi drugi stanovi, propade narod in propade država. Žalibog, da propada ravno ta, za obstanek države sploh in za obstanek naroda še posebej toli važni stan, od dne do dne, pogublja se v revščino in ginuje, kot jetičen človek. Država je pač skrbela za vojaški, uradniški stan, za veliko industrijo, a za steber države, za temelj vseh stanov, za kmetski stan, ni imela srca. V istej meri. kakor se je dvigala vojska in se bogatela velika industrija, je obožaval kmetski stan. V teku petdesetih let se je vknjižilo v Avstriji nad tritisoč milijonov dolga na zemljišča, in gotovo polovico toliko pa je kmetovalec dolžan na osebnem kreditu. Se par desetletij tako naprej, in kmet bode izginil pa postal tlačan velikemu kapitalu. Tej splošni bedi kmetskega stanu pa ne more pomagati niti država niti dežele, tukaj je potreba veče moči, in ta je: kmetovalci si morajo pomagati sami. Z lastne moči mora vstati naš tlačeni kmet; iz lastne moči si mora opomoči in priti do blagostanja. To pa se da doseči le takrat, če delamo vsi kmetovalci kot eden mož za enega in eden za vse, to se pravi, ako se združimo v kmetijske zadruge, se po istih zvežemo v zaveze, da bodemo tako edini, složni delali na zboljšanju stanja našega stanu. Slovenski kmetovalci moramo vsi biti udje kmetijskih zadrug. Mi moramo po naših kmetijskih zadrugah dobivati -kupno vse, česar potrebujemo za zboljšanje naših zemljišč, vinogradov, živine, skupno zato, ker je ceneje; imeti moramo dovolj skladišč, da vse pridelke, katere imamo na prodaj, lahko prodamo skupno, ker še skupno proda dražje; dobiti moramo dovolj potovalnih učiteljev, kateri nas bodo naučili pridobivati iz naše zemlje še enkrat toliko dobička, kot dosedaj. Kmetovalci moramo imeti zadružne zavarovalnice zoper nezgode in onemoglost kmetijskih ljudi, zoper nezgode živali, zoper škodo po toči na polji i. t. d. Mi moramo imeti dovolj kmetijskih šol, da se izobrazi naša deca, kakor se izobrazi meščan za svoj poklic. Mi moramo imeti svoje kmetijske k a more in kulturne svete, kjer se bodo čuvale in varovale naše pravice. Vse to moramo imeti kmetovalci, ako hočemo, da se otmemo pogina. In vse to pa bomo gotovo imeli, ako se združimo v kmetijske zadruge, in se te zvežejo v centralno zavezo. Zato pa je neobhodno potrebno, da se povsodi na slovenskem osnujejo kmetijske zadruge, to je take zadruge, katere imajo zgolj kmetijstvo in nič druzega pred očmi, da se bavi j o le z zboljšanjem blagostanja kmetijskega stanu, vso politiko in strankarstvo pa pustijo političnim društvom. Pomen in natančno organizacijo kmetijskega stanu, delovanje zadrug hočem opisati pozneje. J. Kač. Pazin, dne 26. decembra 1899. Zadružna ideja gotovo ni nobenemu narodu tako dobro poznana in sorodna, kakor baš Slovencem in Hrvatom, bivajočim na jugu naše monarhije. Posebno pri zadnjih t. j. pri Hrvatih so se zadruge dalje časa ohranile nego pri Slovencih. Ozreti se hočemo tukaj na našo Istro, posebno srednjo in spodnjo, kjer so se naselili Hrvati. Naselivši se v to pokrajino si najbrž zadružnega življenja niso tako dobro uredili, kakor soje imeli v prvotni domovini, a nekaj je le ostalo, kar pričajo še sedaj nekoje, — dasi zelo redke, — družine, kjer si več rodov ni delilo premoženja svojih prednikov, ampak so skupno živeli pod poglavarstvom naj starejšega moža — časih tudi žene. V takih družinah bilo je po več zakonskih parov, koji so si z združenimi močmi pri-skrbljevali vsakdanji kruh in tudi dobro shajali. To seveda je s časom razpalo, posamezni udje družine stavili so se na svoje noge, razdelili premoženje — in od jedne hiše nastale so cele vasi. Zato imajo v Istri mnoga velika sela skoraj samo jedno ime kot pridevek. S tem so prebivalci zadobili res prostost, a zapadli so tudi v večjo nevarnost. Deloma nesposobnost v gospodarstvu, poglavito pa neznanost privela jih je nenadoma v odvisnost drugih elementov, koji so bili sem ter tj e že prej naseljeni, — ali so se še le naselili. Mislim tukaj na italijanski narod, koji se je opazivši zadrego in dobro čud Hrvata, — približal temu zadnjemu kot rokodelec, trgovec itd. ter si ga je polagoma pridobil za sebe gmotno in duševno. Takovi priseljenci so se razmeroma hitro povzdignili; ker so imeli več znanja, več svetovne spretnosti, potegnili so na sebe trgovino ter nenavadno hitro bogateli. Po pregovoru, da „zgledi vlečejo“ posnemali so jih večkrat tudi Hrvati, a te je pa slepilni sjaj italijanske kulture hitro odtujil svojemu narodu in prilepil italijanskemu elementu. Nastanili so se navadno v večjih mestih, imajočih ugodni krajevni položaj. Trgovina in rokodelstvo bilo jim je glavno zanimanje, — in hrvaški kmet, koji se je bavil le s poljedelstvom, postal je skoraj popolnoma od njih odvisen. Če je rabil denar, moral je k njim; če je hotel kaj prodati ali kupiti, treba je bilo potruditi se k taljanskemu ali potaljančenemu trgovcu — a konec stvari je bil ta, da je pod ceno pro-daval, neverjetno drago kupoval — in ogromne obresti plačeval. Če so pa nastale slabe letine, bil je hrvaški kmet pravi suženj teh oderuhov. Lakota ga je večkrat silila, da je moral za malo žita zastaviti lepe komade zemlje. To je bilo navadno izgubljeno, oderuh je že našel pretvezo, da je zemljišče prepisal na svoje ime. Na ta način so ti „dobrotniki41 ljudstva postali veleposestniki. Obresti so bile v Istri do najnovejšega časa visoke, 10% bilo je najmanj, 100% bile so jako pogoste. A pri vsem tem bil je dolžnik še primoran, vsako leto darovati svojemu upniku spomladi jagnje, jeseni pu rana itd., tako da je oderuh s srednjim premoženjem gosposki živel ter obresti redno kapitalizirah To je sicer težko verjetno, a je le resnično. Pred malo leti umrl je v Pazinu bogat trgovec, koji si je na ta način pripravil lepo premoženje. Ko so se volilni boji zadnjih let najsilneje bili, pravijo, da so nagovarjali otroci očeta, da naj brez milosti izterja dolgove in uniči kmete, koji niso oddali svojih glasov Italijanom. A oče je bil previden. Pripravil je nekega dne veliko pojedino, koja bi bila stala po računu samih otrok 45 gld. In med obedom je rekel oče: „Vidite, otroci, to so sami darovi izven govedine. Vse to donašajo kmetje več ali menj vsak dan. A da se dolgovi izterjajo — vse to bi odpadlo!“ Ako to morda tudi ni povse istinito, značilno je. — Faktum je pa tudi, da je dotični trgovec pustil denar pri ljudeh, če tudi niso glasovali za italijansko stranko. Takih slučajev bilo je. v Istri še več — in so še dandanes. Ko se je pred nekoliko leti osnoval v Poreču deželni kreditni zavod, izposodili so mnogi italijanski veleposestniki denar na nizke obresti, da so ga potem posojevali na visoke dobitke. O tem je svoječasno pisala tudi pražita „Politik11. Takova je bila nedavna prošlost hrvaškega seljaka v Istri. Propadanje v gospodarskem oziru pospeševalo je zelo ne- znanje. Hrvaških šol ni bilo, narod je le plačeval, delal in trpel — in ravno radi tega postal je apatičen, da se ni menil za dolg. Večina tudi ni vedela, koliko je dolžna. Ako je dopeljal dolžnik poljske pridelke na račun, vzel jih je upnik pogostoma brez pogodbe, pri kupovanju so ceno le upniki zapisavali, a ne povedali, če so vprašali oderuha za račun — odgovoril je: „Boš vse plačal ? Ako ne, ni ti treba vedeti!“ Te grozne razmere gojila je in pokrivala še neka politična struja, koja je tem načinom hotela uvesti italijanski kolo-natni zistcm in tako pripraviti deželo za sosednje prekmorsko kraljestvo. — Za prihodnji list več!1) Grašič. Pazin, 27. decembra. Nove zadruge snujejo se v Istri: 1. V Pazinu „Gospodarska zadruga11 za sodni okraj Pazin. 2. Zadruge „Raifteisenove11 v Bademi, Kašteliru politič. okraj Poreč, v Boljunu, politični okraj Pazin, v Roču politični okraj Koper. 3. Registrovana so pa bila zadnji čas jednaka društva v Karojbi (Motuvunsko društvo) in Viš-njanu poreškega političnega okraja. *) Prosimo! Uredn. Osei>iiti vest. (f Makso Veršec.) Nenadne smrti preminol je eden najmarljivejših delavcev na polju denarne organizacije slovenskega naroda. Dne 22. dec. 1899 umrl je za srčno kapjo gosp. Makso Veršec, lastnik banke v Ljubljani. O-sebno ljubeznivi pokojnik deloval je ob denarnej organizaciji našega naroda nesebično in požrtvovalno uže od prvega pričetka tega gibanja med Slovenci. Zaslužil je v obilncj meri, da se ga spominjamo na tem mestu, ker si je pridobil velikih zaslug za gospodarsko probujo našega naroda, kateremu je zvesto služil z velikim svojim orga-nizatoričnim talentom. Sveti naj mu večna luč! F&tiziio. (Praktični kurz) za odbornike posojilnic in druzih gospodarskih zadrug vršil se je dne 27., 28., 29. in 30. decembra minulega leta. Udeležilo se ga je nad 80 zastopnikov od v „Gospodarski zvezi11 stoječih zadrug. Bili so tu udeležniki štajerskih, primorskih, isterskih in kranjskih zadrug, edino koroške posojilnice in zadruge niso bile zastopane. Dne 27 decembra ob deveti uri dopoldne v dvorani „Katoliškega doma" je otvoril predavanja načelnik „Gospodarske zveze", gospod dr. Ivan Šušteršič, in sicer je predaval o pravnih razmerah gospodarskih in pridobitnih zadrug. Nato je predaval od 1 o,— 1 2. in popoldne od 2.—4. ravnatelj „Gospodarske zveze", gosp. Ferd. Sajovic, o knjigovodstvu, posebno o amerikanskem knjigovodstvu ob roki praktičnega vzgleda zadružnega knjigovodstva za celo leto z zaključkom koncem leta. Temu je sledilo od 4.—5 '/» popoldne predavanje č. gosp. dr. I. E. Kreka o Raiffeisnov! hranilnici in posojilnici. Dne 28. in 29. je bilo zopet nadaljevanje predavanja o knjigovodstvu in sicer od 9.—12. dopoldne in 2.—6. popoldne. Dne 30. od 9.—11 */, ure dopoldne se je predavanje o knjigovodstvu končalo s praktičnim letnim zaključkom. Sledilo je nadaljevanje in konec predavanja gospod dr. Ivana Šušteršiča o pravnih razmerah zadrug. Popoldne od 2.—4. predaval je pa gospod F. Ros-mann, urednik „Gospodarske zveze", o skupnem nakupovanju in prodaji pri gospodarskih zadrugah, na to je pa še ravnatelj, gospod F. Sajovic, pojasnil glavni dnevnik pri knjigovodstvu gospodarskih zadrug po amerikanskem sistemu. Reči moramo, da so učenci in učitelji tekmovali, kedo bode bolj marljiv v tej kratki dobi. Kako potrebna so taka predavanja, pa kaže najbolj dejstvo, da so vsi udeleženci prosili naČelništvo „Gospodarske zveze", naj „zveza" še tekom leta 1900 priredi zopet praktični kurz in sicer, če je mogoče, meseca avgusta. Izven praktičnega kurza so bili udeleženci povabljeni dne 28. decembra od slovenskega vinogradniškega društva, da si ogledajo društvene kleti in prostore. Krščansko-socijalna zveza priredila je pa za udeležence praktičnega kurza 27. zvečer predavanje, na katerem je predaval č. gosp, A. Koblar o tisočletnici hrvaškega kraljestva in 28., kjer je predaval naš državni poslanec, č. gosp. dr. I. E. Krek, o anarhizmu in nihilizmu. Dne 29. zvečer imeli so vsi gostje v „Katoliškem domu11 odhodnico, na kateri smo slišali od obmejnih odposlancev popis žalostnega položaja Slovanov na Štajerskem, Primorskem in sosebno v Istri, za zabavo sta skrbela udeležence dva tamburaška zbora in pevski zbor. (Davki in neposredne pristojbine.) a) Davek. Od obdaČbe čistega dobička so izvzete sledeče zadruge: 1 ) Vsa kreditna in posojilna društva (hranilnice in posojilnice), katerih pravila odgovarjajo zahtevam § t. v zakonu z dne 1. junija 1889. 1. (drž. zak. št. 91.) 2.) Zadruge in druge združbe kmetovalcev za skupno nabavo semen, gnojil, živine za rejo, strojev in orodja ali drugih potrebščin za kmetijsko produkcijo, v kolikor se pri njih čisti donosi ne razdeljujejo, dalje enakovrstne združbe za skupno predelavo in uporabo po deležnikih samih pridobljenih kmetijskih pridelkov, toda z istimi omejitvami, katerim je podvržena posameznega kmetovalca prostost od obče pri-dobnine po § 2. Pri onih pridobitnih in gospodarskih zadrugah, katere ne spadajo pod 1 in 2, se obdači prvi tisoč s tremi desetinami. Davčno merilo znaša, ako najdeni čisti donos ne presega 600 gld., 8'5 odstotka, sicer pa 10 odstotkov, b) Rentni davek in neposredne pristojbine. Vse hranilnice in posojilnice imajo plačati rentni davek, a) vsa-cega pol leta od med letom izplačanih obrestij hranilnih vlog 1 '/j odstotkov; b) koncem v s a c e g a leta od kapi-talizovanih obrestij hranilnih vlog 1 */, odstotkov ; c) v s a c e g a pol leta od izplačanih obrestij in vlog v tekočem računu 2 odstotka. Vse gospodarske in pridobitne (hranilnice in posojilnice) zadruge imajo nadalje plačati še sledeče neposredne pristojbine: a) Neposredni davek od v istem letu vplačanih deležev po lestvici I. b) Neposredni davek od v istem letu izplačanih deležev po lestvici I. c) Neposredni davek od v istem letu izplačanih obrestij deležev po lestvici I. (Navodilo k letnemu zaključku za zadruge.) Vse gospodarske zadruge imajo koncem leta sestaviti sledeče: a) Natančni blagajniški promet, to je skupne posamezne vsote prejetega denarja in izplačanega denarja, b) Natančno inventuro vsega blaga, kar ga imajo koncem leta v zalogi, to je natančni zapisnik vsake vrste blaga posebej, cene se mora pri blagu nastaviti še pod kupno ceno, namreč ono ceno, za katero bi se blago v vsakem slučaju prodalo, c) Natančni zapisnik vseh dolžnikov zadruge koncem leta. d) Natančni zapisnik vseh upnikov zadruge koncem leta. Ko se vse to sestavi, naj se dopošlje „Gospodarski zvezi11 v pregled, katera potem sestavi računski sklep. (Kratko navodilo k letnemu zaključku za hranilnice in posojilnice.) Letni zaključek je napraviti t a k o - 1 e : a) V hranilni knjigi je najprvo izračuniti narasle hranilne obresti, katere se koncem vsacega leta pripišejo hranilni vlogi, pravimo, da se kapitalizu-jejo. Nato se izračuni saldo ali preostanek hranilne vloge ter se prenese na račun novega leta. Iz te knjige je sestaviti posamezne preostanke hranilnih vlog in ka-pitalizovanih obrestij. Cela svota kapi-talizovanih obrestij se vpiše najprvo v blagajniški dnevnik pod izdatke dne 3 1. decembra 1899 na primer: kapitalizovane obresti od (kolikor je hranilnih vlog, na primer ako jih je bilo sto tedaj) sto hranilnih vlog i. t. d.; potem se vpiše pod prejemke ravno isti znesek kot naložena hranilna vloga toliko vlagateljev, kolikor je bilo hranilnih vlog pod izdatki, b) Še le sedaj se zaključi blagajniški dnevnik in se vpiše prebitek (saldo) na novi račun z dnem 1. januarija 1900. Znesek prebitka kakor vse nadaljne prejete in izplačane zneske se mora izraziti v kronah po ministerski naredbi z dne 21. septembra 1899. c) Knjiga posojil se mora zaključiti na sledeči način. Najprvo je izračunati pri vsakem posojilu, ali so plačane obresti ali ne do konec leta. V prvem slučaju, ako so plačane za naprej, to je še za prihodnje leto, se mora dotični znesek prenesti na novi račun, v drugem pa se mora izračuniti, koliko je zaostalih obrestij, ter se prenese dotični znesek na račun prihodnjega leta pod debet ali v breme. Ko se še izračuni preostanek posojila, se vsako posojilo posebej zaključi in preostanek prenese na novi račun. Nato je sestaviti izpisek posojil, zaostalih obrestij in predplačanih obrestij. Račun zgube ali dobička. Pod debet (dobiček) se vpišejo oni zneski, katere je posojilnica in hranilnica prejela, ne da bi bila za to kaj dolžna, ali jih morala povrniti, pod kredit (zguba) pa oni, koje je hranilnica in posojilnica izplačala, ne da bi za to kaj prejela. Pri računu zgube ali dobička je še pripomniti, da se vpiše pod kredit zaostale obresti prejšnjih let, katere so se med tekočim letom prejele in predplaČane obresti v tekočem letu za bodoče leto, pod debet pa zaostale obresti v tekočem letu in predplaČane obresti v predidočem letu. Račun bilance. Ta račun je sestaviti : med aktiva vse one zneske, kateri so premoženje hranilnice in posojilnice, med pasiva pa vse one zneske, kateri so dolg iste. Ko se napravi računski sklep, blagovoli naj se doposlati v pregled „Gospodarski zvezi", da ga pregleda, ako je pravilno sestavljen in ga na to vrne, na kar se lahko skliče občni zbor dotične hranilnice in posojilnice. „Gospodarska zveza" ima v zalogi pole : „Izpisek hranilnih vlog", „Izpisek posojil" in „Računski sklep", vse te tiskanice se na zahtevanje dopošljejo. Vsled raznih ovir se je izdaja prve številke našega lista zakasnela za nekaj dni. Skrbeli bodemo, da list v bodoče izide točno ob določenih dnevih. Za to pot prosimo opravičenja. Vredništvo iti upravništvo. Izdajatelj: Gospodarska zveza v Ljubljani. GABRIJEL PICCOLI lekarnar »pri angelju« v Ljubljani, Dunajska cesta; dvorni založnik •(|), •(§)/ K®); <§)/ <§)/ Nj. Svetosti papeža. 0 0 0- na higijeniških razstavah v Londonu, Parizu, Ženevi in na ____________ ... II. mejnarodni farmacevtiški razstavi v Pragi leta 1896 N:i jubil. razstavi danajski iSgS častno diplomo in kolajno. fjajvečja odlikovanja Poštne hranilnice račun št. 837.000. Lekarna „pri angelju" Dunajska cesta. Telefon št. Tj. Farmacevtiški laboratorij Telefon št. 76. je opremljen z najnovejšimi aparati na parno in električno silo. Franc Jožefova cesta 13. Homeopatična zdravila v zvaljčkih (1 steki. 10 kr.) in tinkturah (1 steki. 20 kr.) i Svetost papež Lteon XIII. je blagovolil po Svojem telesnem zdravniku prof. dr ju Lapponi-ju izraziti lekarnarju Piccoli-ju v Ljubljani Svojo zahvalo za do-poslane mu stekleničice tinkture za želodec ter imenovanemu lekarnarju z diplomo z dnć 27. novembra 1897 podeliti naslov dvornega založnika Njega Svetosti s pravico, da sme poleg svoje firme imeti tudi grb Njega Svetosti. Zgoraj imenovani telesni zdravnik, kakor tudi veliko drugih slovečih profesorjev in zdravnikov je preskusilo to tinkturo za želodec na klinikah in v bolnišnicah z najboljšimi uspehi ter jo priporočajo kot izdatno sredstvo, ki uravnava in poživlja delovanje prebavnih organov, krepča želodec, vzbuja tek. pospešuje prc-bavljenje in odprtje telesa; posebno zdravilna za one, ki trpč na zastaranem zaprtji. Tinkturo za želodce razpošilja izdelovatelj v škatljah po 12 ste-kleničic za gld. rib av. v., po 2 p steki za gld. 2"40, po 36 za gld. 3'5o, po 70 za gld. 6'5o (poštni paket, ne čez 5 kilogr. težak), po no steki, za gld. 10-30, — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. Tinktura za želodec se dobiva v stekleničicah po 10 kr. v Piccolijevi lekarni ,pri angelju', jedini zalogi v Ljubljani; po 15 kr. pa v več lekarnah in sicer v sledečih mestih in kronovinah: v Dalmaciji, Reki, Pešti, Gorici, Istri, na Koroškem, Hrvatskom, Primorskem, v Slavoniji, na Štajerskem, v Trstu, na Dttnaji. Velika steklenica z vsebino n malih stekleuičic velja jeden goldinar. čh ii: Najvišje priznanje dl; dh Njene c. kr. visokosti prejasne gospe vdove nadvojvodinje Štefanije. ‘Lekarnarja Piccoli-ja kapljice za zobe, imenovane z najvišjim priznanjem in dovoljenjem Štefanijine kapljice za zobe so najbolj priznano sredstvo proti zobobolu, in sicer se denejo na bati na votli zob ali pa se ž njimi namaže dotično bolno mesto. -in:*gg Stcklcničica 20 kr. \ Zoper malokrvnost! Železnato vino lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani ima 20—00 krat več železa v sebi, kakor druga hvaljena China-železnata vina, ki nimajo več železa, kakor vsako navadno namizno vino. — To vino je kaj dobro za malokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, kakor tudi za blede, slabotne in bolehave otroke. — Cena polltterski"steklenici 1 gld. — I ji Prali za živino. Naročila izvršuje lekarnar G. Piccoli v Ljubljani točno po poštnem povzetji. !! Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!! O- ' D O- O Stanje hranilnih vlog 30. sept. 1899.: Denarni promet v devetih mesecih čez 2 milijona gld. čez 6V, milijona gld. 6d z O Ljudska posojilnica Preje: Gradišče št. i. Sedaj: Kongresni trg št. 2., I. nadstr. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po pr- 4 v/. brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gld., čistih 4 gld. 50 kr. na leto. Stanje hranilnih vlog 30. sept. 1899.: 2,112.219 gld. 99 kr. Promet v 9. mesecih od I jan. do 30. sept. 1899.: 6,757.658 gld. 53 kr. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obre-stovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 10. oktobra 1899. Dr. Iv,'iu Šušteršič, predsednik. Josip Šiška, knexoSkofljski kancelar podpredsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Frančišek Birk, stolni vikar v Ljubljani. Dr. Janko Brejc, odvet. koncip. v Ljubljani. Odborniki: Dr. Andrej Karlin, gimn. profesor v Ljubljani. Karol Kanschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, župnik pri D. M. Polji. Ivan Kregar, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. Dr. Viljko Sclnveitzer, odvetn. koncip. v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. Dr. Aleš Ušeničnik, stolni vikar v Ljubljani. - 15 - O. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali (ustanovljena 1.183!) * V Trstll * (ustanovljena 1.1831) je največja domača (tuzemska) zavarovalnica, kajti zaklad družbe znaša več kot 153 milijonov kron avstr. velj. — Zavarovalnica je izplačala za škode, kar obstoji, do konec leta 1897 čez 633 milijonov kron avstr.-og. velj. Družba zavaruje: za človeško življenje v vseh mogočih načinih. V teku leta 1899 je bilo vloženih 11408 ponudb za zavarovanje na življenje v zavarovalnem znesku K. 84,600.332-53, zoper požare pri vsakovrstnih posestvih in imetjih. — Občinam, cerkvam, samostanom, dobrodelnim zavodom in grajščinam dovoljuje družba 20 °/0 popustka od čiste zavarovalnine, 3. zoper škode pri prevažanju na suhem in na vodi, 4. zoper poškodovanje zrcalnih oken in zrcal, 5. zoper telesne nezgode na račun: „Prve občne avstr, zavarovalnice zoper nezgode na Dunaju", 6. zoper škodo vsled toče na račun: „Ogerskc akcijske družbe za zavarovanja proti škodi po toči in za pozavarovanja". Glavni zastop za Kranjsko v Ljubljani, Gradišče štev. 4 ®bl:S.9Ss:S_. pl mi mi mi Ms m rm Pl ?m ESI S88 m 66 im Knjigo- in kamenotiskarna J. Glasnika nasledniki Ljubljana na Bregu štev. 12 priporoča se v izvršitev vseh v to stroko e • spačlajočifi def • e z zagotovilom hitre in cene postrežbe. mu um m im mrnamm mm XV/, V\ 11 In Sl® <#> mm BS m iiiiiiiiimiiiimmmiiiiiiL imiimiiimiiiiiiniiiiiiH i; Slov. vinogradniško društvo v Ljubljani registrovana zadruga z omejeno zaveze priporoča svojo veliko zalogo prisfniE (lomačiR vin —- starih in novih — iz Dolenjsko, Štajerske, Istre, Vipave in Goriške. Vino je deloma doma prešano, isto oddaje se v sodih in fino vino v steklenicah. Zaloga in kletarstvo na Glincah štev. 20 pri Ljubljani na lastnem posestvu. Na zahtevo pošiljajo se uzorci brezplačno. 16 ssssOTSMassssasssBsssB WmW>m ^IBI© & ©— v iLju-bljaaai ponudijo po naj nižji ceni poljubno množino stavbinske opeke, zarezne stresne opeke (Strangfalz-Ziegel) in tem pripadajočo stekleno zarezno opeko. atiT Si wnn.ee. *»3*-h».5» M m. a;«5a.«aKS». Feči in štedilna og’iijišča (lastni izdelek). 1-6onimi - eenierit, iiici ii!i Kranjsltem ponuja s strojem pletene mreže iz žice za vrtne ograje, preprežke za okna in line, kurnike, elastične posteljne mreže, kakor tudi sita, rešeta in razno lesenino. Kalite voj to cenilci F r- s- E s E I \ Jos. Petrič v Ljubljani na sv. l>aiki sc dopošljejo brezplačno. Za mnogobrojne naročbe uljudno prosi z vsem spoštovanjem Jos. Petrič tovarna papirnega blaga in zastopnik kr. tovarne papirja v Reki. „The Mutual16, zavarovali Mia za živliaaia v Nai-Joria. Popolnoma vzajemna. Police so po preteku 2 lot nespodbijalne in po preteku 3 let nezapadljive. Konečne številke bilance za L 1898.: Denarno stanje............K 1,369.576,693 29 Zaveznosti na račun lastnikov polic...................... 1,150.168,487'79 Prebitek na račun lastnikov polic...................„ 219.408,205'50 Zavarovalno stanje vštevši telesne rente...............„ 4,795.509,178-81 Dohodki leta 1898.........„ 299.660,000 — Rezerve premij avstrijskih zavarovancev zalo- žene so v avstrijski zlati renti pri c. kr. ministe-rijalnem plačilnem uradu na Dunaju. Letne dividende. — V polici sami zajamčena posojila in odkupi v gotovini. Pojasnila, prospekte itd. daje generalno zastopstvo za Kranjsko Frančiškanske ulice št. 16. II. nadstr. n n n n inSl m $ $ ? 81 K % n n m Najboljše in najceneje se kupi pri Karol Kavšek-a nasl. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga poljedelskih strojev S 111 Dunajska cesta št. 18. s 1 $5 M k & Vedno velika izbira .mlatilnic, vratil (ge- peljnov), slamoreznic vsake "x* vrste, reporeznic, čistilnic (trijerji), mlini za čistiti (pajki), pluge, sploh vse orodje za poljedelstvo. Vsakovrstno orodje in stroje za rokodelce. Traverze in ——...---- vezi za zidanje in okove za * vrata in okna, štedilnike, nagrobne križe, trombe. Čez 200 strojev je vedno v zalogi in se r ^ vsakdo lahko prepriča, da tukaj ceneje kupi kakor £1 M ........ ' od agentov ali direktno iz tovarne. Vsak stroj se da na poskušnjo in se jamči El' 2 za dobro blago eno leto. n Dobrim posestnikom dovoljuje se tudi pla-čilo na obroke. ^ ¥ $1 $1 M ^§1 -^m '#S -«3|§! -!-|k| —isislsA-«; _iS!W TSTO -^'4 ^^»jXV< -9$ei ->)g -®ijiiij(^ -w -s»l t-^Ks •^f| -^8 -»I -Bi -»$ -B<- .^4/V "jpiVK -Bi Jgliiif,/ ^ii,>iv< r' i^jjA^ -Bi -^4 -Bill -W -* H3Hg| -Bi -Bi -Bi -b<- -Bi -^g —ih2!i!ft4Ž ^SpVK iHilfr m m m m m M m i P E E 6 i I ;©: Konrad Schiimi & Co. trgovina z modnim blagom in modrci ,Pvi novi tovarni* @avna trgovina v LtjuBfjani,'^)unajsEa cesta 6 Filijalka I. Filijalka II. bjuBfjaita, sv. ^efra nasip # J^ranj, na (^favnem trgu štev. 2 štev. 105 •(ćž), # # Specijalna trgovina j modrci # Ljubljana, sv. Tetra cesta 5/. 4. Skupna zaloga moškega indamskega blaga, platna, perila, kravat, tepihov, namiznih prtov, blaga za hlače, rut, prave francoske svile, balista in volne, kakor tudi angleškega blaga za gospode. Stalne cene. <_v^~ I <,v_ m E m E M W E»r •>tr Fx^ F«r Izdajatelj : Gospodarska zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik F er d. Sajovic, ravnate-j Gospodarske zveze v Ljubljani, Tisck Katoliške Tiskarne v Ljubljani.