Poštnina platana v g(otbvlnl. ___ - :» =,> Štev. 16. V Ljubljani, dne 10. junija 1927. IX. leto. fcj Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Cena posamezne št. 1*50 Din. .NAS GLAS* izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40'— Polletna naročnina..............20'— Četrtletna naročnina............10'— Za inozemstvo je dodati poštnino. — ■ Oglasi po ceniku. ■ ■■ ■■ - ; Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adresirati le na urednika. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljali tudi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt. ček. rač. št 11.467 Košačan: Na razpotju. Ob nastanku Jugoslavije smo upali državni nameščenci, da se bo nova država, prebogata na prirodnih zakladih, hitro razvila, okrepila in konsolidirala. Pričakovali smo, da bo državna uprava ob rastočem blagostanju pravična tudi državnemu nameščen-stvu in da mu ustvari materijalno in moralno pozicijo, ki mu je potrebna kot propagatorju nove državne ideje in izvrševatelju oblasti in zakonov. Toda varali smo se v teh upih, motili tudi v pričakovanju, da najdemo trajno in zadostno oporo pri političnih strankah. Tako je naš 'materijalni in moralni prestiž na tleh. Desettisoči državnih uradnikov bijejo obupen boj za gmotni obstanek, celokupno uradništvo pa se nahaja čedalje bolj ogroženo v svojih naravnih pravicah (prejemki, stabilnost). In spričo v državi obstoječe agrarne, socialne in plemensko-politične strukture nam še desetletja ni pričakovati izboljšanja našega stanja. Še dolgo, dolgo ostanemo prezirana masa, quantitč negligeable, dobra za trabantske in volilne posle. Naše dostojanstvo, čut za samoobrambo in pomen našega stanu za državo nam velevajo, da se odločimo hitro in dobro in krenemo na nova pota. Kako tedaj in kam? Dokazovali smo leta državi, kaj pomeni za njo uradniška hierarhija; skušali smo biti zvesta in verna priprega raznih političnih strank. Zaman! Potem, ko smo vsaj na videz dosegli nekaj pravic v uradniški pragmatiki, se nam te v zadnjem času brezstidno kršijo in izpreminjajo nam v neprilog, trgajo brejemki, izvajajo nasilne premestitve in upokojitve itd. Preostaja nam tedaj le dvoje: ali se damo še dalje proletarizirati, prezirati in šikani-fatl ali pa nam se je popolnoma osamosvojiti m iskati odpomoči v samih sebi. V slednjem Pravcu je v prvi vrsti treba, da bodi vsak Nameščenec organiziran v pristojnih uradniških društvih in da tvorijo ta enoto. Organi-ziranje je izvesti tako dosledno, da N moral veljati vsak državni uslužbenec, ki ostane ■zven organizacije oz. vztraja v društvu, ti »e Išče stika s pokraflnsko Zvezo In s tem s centralnim Savezom državnih nameščencev, za izdajico uradniškega stanu hi njegovih Interesov. Ko bodo državni uslužbenci na ta način organizirani, bodo tvorili močan faktor, ko-besede in zahteve se bodo morale pokušati in uvaievati tudi na merodajnih me- _**a«iehio s to akcijo pa mora H MJKua osamosvojitev, ker je zboi «mti» razmer pri »as več kakor dvomljivo, "J* ” *1 Priborili » samo stanovsko organlza-«to mesto Hi pozktio v državi, ti nam gre. Dopolnjevanjem in posistembenjem naše stanovske organizacije bo rastla i moč i veljava našega političnega zastopstva, naše politične delegacije, ki bo dosegla višek, kadar se bo ta lahko sklicevala na armado vsega organiziranega državnega uradništva in morda pridruženih zasebnih nastavljencev. Na drugi strani po bodo že začetni uspehi naših poslancev v Narodni skupščini in ev. zastopnika v vladi tvorili pobudo, da se stanovska organizacija čimpreje do kraja izvede. Iz gornjih predpostavk pa sledi, da nam je že pri prvih volitvah v Narodno skupščino, ki najbrže niso daleč, nastopiti s svojimi kandidati. Gorenje trditve so po mojem mnenju tako (neizpodbojno) resnične, da bo mogel kak plebiscit o načelnem vprašanju — primerjaj članek g. M. R. v «Našem Glasu» z dne 20. aprila t. 1. — izostati, tako da bi se mogla nadaljnja izvajanja tovarišev tikati predvsem le taktičnih vprašanj oz. načina, kako naj se izvede stavljeni program (politična osamosvojitev). Ker je gotovo, da nas bo državna uprava ovirala na naših novih potih, ali nam hotela pripraviti edo kako drugo presenečenje, bo v formalnem oziru treba ev. izpremeniti pravila naših stanovskih zastopstev ali pa udej-stviti poleg istih še politično uradniško organizacijo. O tem, kakor o vseh potrebnih korakih, ki so nujni, pa je potrebno čimprejšnje posvetovanje, katero bi mogla — vsaj v začetku — izvesti najpripravnejše naša «rZveza». Da ne bo prehudega zmigavanja med ma-lodušneži — povodom skupščinskih volitev leta 192425, se je v stvari na moj članek «Skupščinske volitve in uradništvo» v našem glasilu št. 11 iz leta 1924 vnela huda bitka — moram še to-le omeniti: Naša politična stranka ne bo taka kakor so druge, z vso partijsko in osebarsko navlako, marveč nam se bo šlo v političnem udejstvovanju le za izrabo političnih sredstev v prid uradništvu, državi in narodu. Ako in ko dosežemo svoj glavni cilj, zlasti materijalno in pravno osiguranje našega stanu, moremo zopet modificirati svojo taktiko in javno delovanje ter se omejiti zopet na udejstvovanje v svoji zgolj stanovski organizaciji. Naj se oglase še tovariši — gospod urednik sam je že spregovoril o tej stvari — vendar naj bo debata stvarna in čim krajša, da pridemo prej do pravega zaključka. Plenarna sela upravnega odbora Glavnega Saveza v Beogradu. (Dalje in kanec.) Olavnd itajnik dr. DJordjević odgovarja «. In-Oidu, da Uprav» Glaveega Saveea oj. prezrla or-sanblrania driMvnUi nameičeecev v Vohfodmi. Ig je $*> navon statutu upravičen», da si kakor Južna Srbija dn C-ma igora ustanovi svoj testni Savez, 'toda vslod -prekratko odmer jen ega časa se žal mi imogla z osebno iritervandiio udejstvovati na vse «trami. Energija fimktijanarjev ožje uprave Glavnega Saveza mi nadčloveška, mego samo človeška. Vprašanje ustanovitve pdkrajinsike organizacije v Vojvodini pa Zima upirava v evidenci ter mu bo 'posvetiiSa čim .preje vso svojo pažnjo. Nato glavni tajnik na kratko omeni, da o razmerah v črni gori z ozirom na organizacijo uprava Glavnega Saveza nima nobenih podatkov, ker od Udruženja na Cetinju, ki začasno upravlja posle Saveza, ni prejela odgovora niti na eno okrožnico. Ravno tako je z Jugosloven-skim Šumarskim udruženjem v Zagrebu. Sledi nato poročilo o razmerah v Udruženju monopolskih uradnikov, od katerih ima uprava Glavnega Saveza popolnoma urejene podatike in katerih aktivnost, kar velja posebno za prvi dve Udruženji, je bila velike koristi za interese njihovih članov. 'Podatki glede Saveza pošt. tel. telet, uslužbencev, ki jUi je uprava prejela, so v ostalem jako plitvi. Jzvzemži število članov (5338) ti podatki ne obsegajo ničesar drugega. Predsednik Udruženja iugosiovenskih agronomov g. dr. Mladen Joslfovič poudarja, da je bi-lo Udruženje, ki ga on zastopa, šele nedavno organizirano, da šteje za svoje člane samo uradnike s fakultetsko izobrazbo m da bo pristopilo radi posrednjega včlanjenia v Glavnem Savezu v Savez za Srbijo. Predsednik Saveza P. T. T. uslužbencev g. Jovanovič dopolnjuje podatke o svojem Savezu, kolikor jih glavni tajnik ni mogel navesti. Omenja, da je število organiziranih poštnih tel. uradnikov verjetno celo večje, nego je bilo javljeno, toda Savez je podal Glavnemu Savezu takšno poročilo, kakor ga je mogel napraviti na podlagi podatkov, prejetih od oblastnih organizacij. Govori o kulturnem delu svojega Saveza, posebno o gradnji uradniških domov v raznih centrih itd. Predsednik g. dr. Jovanovič resimira število članov posameznih organizacij na podlagi ravnokar podanih poročil ter ugotovi, da ima Glavni Savez po teh podatkih skupno okoli 35.(HI6 čla-n°v' To bi bilo število, ki bi moglo zagotoviti Glavnemu Savezu znatno moč. seveda, ako bi članstvo izpolnjevalo svoje obveznosti in ako bi bilo tudi na sploh prožeto s stanovsko zavestjo. c) Interpretacija 3. odst. čl. 28 statuta. Glavni tajnik dr. Djordjevlč poroča, da so se pojavile o pravem smislu tretjega odstavka ä. 28. statuta pri posameznih organizacijah razKčne interpretacije, ker smatrajo sekcije nekaterih organizacij, da jim ni treba biti včlanjenim v pokrajinskih Zvezah. Tak slučaj je s sekcijo P. T. T. uslužbencev v Ljubljani, o katerem te tamošnja Zveza poslala Glavnemu Savezu posebno pismo, ter po sporočilu g. Brataruča rstotako tudi v Zagrebu. S tem v zvezi pojasnjuje (davni tajnik radi donešenega formalnega zaključka, Jd naj bi imej obvezno moč za vse organizacije, pravi smisel navedene določbe ter se prt tem izrecno sklicuje na besede w»d| odrta* cetew., ü če-sar sledi, da se je s to določbo želelo osigurati kar najpopotoejše edtnstvo akcije v vsakem danem momentu. Bojazen C en tratnih strokovnih orgaitiracii, ki so jo izrazila Udruf eola monopol-sMb uradnikov • in finančne kontrol*, da N ta odredba mogla oslabiti Centralne strokovne organizacije, je brez podlage. S tem v zvezi sekcijam Centralnih strokovnih organizacij ne bi bilo treba plačevati članarine za Glavni Savez i preko pokrajinskih zvez i preko njihovih central, nego samo enkrat, in sicer preko centrale.* To pojasnilo • se po diskusiji, v katero posežejo T. Jovanovič, M. Šobaič in St. Bratanič. soglasno odobri. čl Pristop Saveza javnih nameščencev v Zagrebu. Predsednik Udroge Zagreb g. St. Bratanič govori o dosedanjih odnošajih med Udrugo in Zvezo javnih 'nameščencev v Zagrebu. Obžaluje, da se je nekoč govorilo v Zagrebu, da sta on in organizacija, ki jo predstavlja, ovira za pristop Saveza javnih nameščencev v Glavni Savez. Nasprotno, on je vedno jasno in glasno naglašat, da s strani Udruge proti temu pristopu ni ovire; to je posebno naglasil na konferenci v mesecu novembru 1927 in na skupščini v Zagrebu meseca decemlbra pr. i. Obžaluje^ da intervencija Zveze Ljubljana glede tega vprašanja ni bila vedno popolnoma pravilno izvršena, kar lahko posnamemo tudi iz »Našega Glasa« (organa ljubljanske Zveze), 'ki je po skupščini Saveza javnih nameščencev v Zagrebu Objavil o jakosti niegove organizacije nepravilne podatke, trdeč, da šteje Udruga le okoli 600 članov, kar je absolutno netočno. Ti podatki so bili črpani od Saveza javnih nameščencev v Zagrebu. Sicer pa bi ga veselilo, ako bi Savez rešil to pereče vprašanje tako, da postane resnični predstavnik vseh formiranih organizacij, to je, da se na tej konferenci sprejme Savez javnih nameščencev v Zagrebu definitivno mač'.n v u.-.itroi Glavnega Saveza. Član ožjega odbora g. Dragomir Obradovič naglaša, da je edfnstvo in sloga nam uradnikom potrebna bolj, kakor kateremukoli drugemu, ker imamo še daleč do izpolnitve naših teženj, do itrenotka, ko bomo magli uživati v naši državi zasluženi položaj. Ta principijelni razlog nam nalaga dolžnost, da preidemo preko vseh malenkostnih razlogov na dnevni red in da prožimo drug drugemu bratovsko roko. Treba se ie otresti vseh prejšnjih razlogov, kakorkoli nai že bodo upravičeni, ki so zavlačevali rešitev tega vprašanja. To vprašanje je treba na vsak način rešiti sedaj ma ta edini način, da »prejmemo Savez javnih nameščencev v Zagrebu v Glavni Savez. Za način take rešitve govori tudi narodna zgodovinska dolžnost, ker n» razloga, da smo, ako smo bili tlačeni in podjarmljeni v prošlih dneh, razedinjeni tudi še danes, ko naših tlači-tejlev že davno več ni. Glavni tajnik dr. Djordjevlč: Temu vprašanju je uprava Glavnega Saveza tekom svojega delovanja vse od zadnje skupščine v Zagrebu pa do danes posvečala vso svojo pažnjo. Razpravljalo se je o tem vprašanju na mnogih seiah upravnega odbora ter konično sklenilo, da se pozovejo na to plenarno sejo predstavniki Saveza iavnih nameščencev v Zagrebu. Namen tega našega vabila je bij, da bi se lojalno in iskreno našel način, kako to vprašanje rešiti v skladu z najširšimi interesi celokupne maše organizacije. Savez javnih nameščencev v Zagrebu sc ie, kakor vidimo, odzval temu vabilu ter je delegiral na konferenco dva svoja odlična predstavnika. Uprava glavnega Saveza se je zavedala izključno samo vzvišenega cilja, kako na najširši podlagi reorganizirati in privesti pod svoje okrilje uradniške organizacije, zato mišji, da je treba radi povoljne rešitve tega perečega in važnega vprašanja preiti preko vseh formalnih statutarnih zaprek. Zato predlaga: Savez javnih nameščencev > Za- grebu se sprejme v Glavni Savez brez > sakršne omejitve s tem, da ohrani kot organizacija svojo individualnost, kar naj v enakem smislu velja tudi za Udrugo javnih uradnikov, ki deluje v istem področju. Obe organizaciji naj stojita na-pram Glavnemu Savez» v enakopravnih odnošajih. Radi koordiniranja akcije v splošnem in skupnem področju ter radi izvršitve r umilne organizacije na je treba, da sc v snoräZuin« z obema organizacijama ustanovi posebni odbor, ki naj služil kot spona med obema organizacijama in Glavnim Savezom, kar bi olajšalo posebno Iz-vršite v splošnih medsebojnih direktiv. Ta predlog je soglasno sprejet in pozdriv, 'Gu z apiav-zofai.:-: , i Mftrc lb»> )bof >d srt Predsednik g. dr. Jovanovič pOzdr.tVra ta sklep in poudarja važnost tega momenta, ki _______ - • ' » .. "■£ skladu z zabtevajni naše Zydze. predstavlja ustvaritev popolnega cdlnstva vseh uradniških organizacij v naši državi. Predsednik Saveza Javnih nameščencev v Zagrebu g. Anton Jirovšek se za ta sklep, ki so si ga vsi njegovi tovariši iskreno želeli, teplo zahvaljuje. Izraža veliko radost, ker ;e prišlo do pov olju ega zaključka, ter se nadeja, da sc bo odslej dalje akcija Glavnega Saveza razmahni,a s še bolj živim in še odločnejšim tempom. Govori o organizaciji svoje Zveze, ki ie 'ako glede članstva kakor glede notranjega ustroja zelo čvrsta. Osnovala je podporni sklad za slučaj boi iziti in smrti ter zagotovila svojim članom mnogo drugih ugodnosti. Savez šteje 4612 članov, organizacija je sprovedena po okrajih in je ta sistem organizacije doslej rodil lepe uspehe. d) Članarina. Glavni tajnik dr. Djordjevlč apelira na vse prisotne s prošnjo, da njihove organizacije redno plačujejo Glavnemu Savezu določeno članarino. Naglaša, da je neizbežno potrebno, da Glavni Savez uredi svojo stalno pisarno, kar zahteva seveda gotove materijalne žrtve. Ako bo izkušnja po-! kazala, da je dosedanji sistem plačevanja članarine za posamezne Zveze nepraktičen in težak, tedaj bi se dal izpremeniti s pavšaliraniem članarine za posamezne Zveze. Toda takšen aranžman bi bil mogoč šele od prihodnje skupščine, ki bo razprav .jala o Saveznom proračunu. Do skupščine pa se mora na vsak postopati po Statutu. Predsednik Saveza-Sarajevo g. Milan Čti-kovič je mnenja, da bi bilo treba skleniti pavšalno plačevanje članarine že sedaj, ker se splošna organizacija državnega .lamcščenstva r.e bo posrečila, ako se bo moralo plačevati Glavnemu Savezu iza vsakega člana po 50 p na mesec. Predsednik g. dr. Jovanovič zavrača Crnkoviča, ker ni mogoče, da bi se tako dalekosežno oddaljili od statuta, in ker bi mogel tak presedem t ni slučaj izzvati še mnoge druge. Nihče ne ve, koliko bi končno še ostalo od statuta, ki ga moramo spoštovati kot svojo ustavo. Zato predlaga, da dotični Savezi, Iti bi Jo konca teta ne mogli za prijavljeno število svojih članov plačati polne članarine, vodijo neplačano članarino v evidenci kot »obveznosti iz prejšnjih let«. S tem predlogom soglaša tudi predstavnik P. T. T. uslužbencev, ki pa je v nekem svojem dopisu javil Glavnemu Savezu, da ne more olačati članarine, a da je pripravljen Glavni Savez ob vsaki priliki moralno podpirati. Predsednik Udruge javnih uradnikov v Zagrebu St. Bratanič hvali vnemo glavnega tajnika dr. Djordjevlč, ki jo osvedoča v vodstvu Saveznih poslov ter primerja sedanje delovanje Glavnega Saveza s prejšnjim. Predlaga, da izrazi zahvalo dr. Djordjeviču cel zbor in da se ta zahvala zabeleži v zapisniku. (Ploskanje.) Sestanek je zaključen ob 20. uri. nadaljevanje prihodnji dan ob 9. uri. III. sestanek 10. aprila. Otvoritev ob pol 10. uri. Glavni tajnik ar. Djordjevlč prosi navzoče, da čuiejo zaključek včerajšnje razprave o vprašanju organizacije. Glasi se: »Upravni odbor Glavnega Saveza ie na svoji Mrši konferenci dne 8.. 9. in 10. aprila t. L po Izčrpni razpravi o stanju posameznih Zvez in Centralnih strokovnih organizacij, včlanjenih v Glavnem Savezu, ugotovil, da to stanje še ni takšno, da bi moglo služiti kot temeiina osnova uspešni aktivnosti Glavnemu savezu v vseh pravcih, ki jih določa Savezni statut. Radi tega je sklen i, da se delu organizacije v nadaljnjem udejstvovanju posameznih Savezov in Centralnih strokovnih organizacij posveča nalvcčja pažnja. To delo sc mora v obče smatrati kot naj-nujnc’ša težnja upravnih odborov vseh Savezov in Centralnih strokovnih organizacij. Da sc ta cilj doseže, morajo poslatfi vse včlanjene organizacije v najkrajšem času vse podatke, ki jih je zahtevat Gravni Savez z okrožtVcb z dne 26. dc-cambra 1926. Vso te organizacije si morajo naj-cnergičiieje prizadevati, da se v smislu navodil Glavnega Savczjt število njihoAga članstva čim najbolj ponmo/L.juv da jSe meri formiranimi organizacijami najpopohitiš# harmonija in sloga v vprašanjih skupnih stanovskih interesov. Dp hi se Glavnemu Savezu omogočja primerna iirei^jtcv njihove pisarne in zagotovilo uspešno delovanje, sö vsi Savezi In Coji'rdiio strokovne organizacije dolžile, da redno izpolnjujejo svoje obveznosti po členu 26. Savcznega statuta, to je, da plačujejo določeno članarino. Plačevanje članarine za člane posameznih sekcij Centralnih strokovnih organizacij, ki so po odstavku 3. člena 28. statuta včlanjene v posamezne Saveze, se mora regulirati s pravilnikom na ta način, da se pobira članarina za nje samo enkrat, in sicer od njihovih Centralnih strokovnih organizacij.«* Nato naglasi glavni tajnik dr. Djordjevlč še enkrat posebni pomen te točke dnevnega reda ter prosi vse delegate, da ta formalni sklep odobre ter delujejo imtetizivmo na tem, dla vse organizac je postopajo v smislu tega zaključka. Po kratkem objasni c v an ju glede plačevanja članarine za sekcije strokovnih organizacij, ki so včlanjene v Glavnem Savezu, sc ta sklep soglasno sprejme. Nato preide konferenca na 2. važno točko dnevnega reda: Sedanji položaj državnih nameščencev. Glavni tajnik dr. Djordjevlč poroča o predloženih in odobrenih amandtnanih ‘k .finančnemu zakonu za leto 1927—11928, kolikor se ti amandmani nanašajo na državne nameščence. Naglaša, da ju z nekaterimi uredbami ugodeno našim žalitev am, ki smo jih iznesli v naši resoluciji izza pretekle skupščine v Zagrebu. Finančni zakon za leto !l907—1928 daje vladi gotova pooblastila za revizijo uradniškega zakona in uredbe o razvrstitvi, kar je zelo nujna potreba tako za državo kot za njene nameščence. Omeni tudi ustvaritev penzijskega fonda za državne nameščence in prevedbo kronskih pokojnin na dinarske. S temi odredbami a priori ne moremo biti nezadovoljni, ker smo jih sami zahtevali. Drugo vprašanje pa je, kako naj sc te odredbe izvrše, kar velja osobito za revizijo zakona. Dolžnost Glavnega Saveza bo, najbudneje čuvati nad tem, da se revizija uradniškega zakona ne itzvrši v škodo interesov državnih nameščencev. Radi tega moramo zahtevati, da bodo v komisiji za revizijo zastopani po svojih predstavnikih tudi državni nameščenci, ako ne z odločujočim, pa vsaj s posve-itovaMim glasom. Sicer pa za sedaj, ko se revizijsko delo še ni pričelo in ko komisija še ni sestavljena, ne moremo imeti nikakšne konkretne osnove, na kateri bi mogli karkoli podvzeti. Treba je čakati, in ko vlada pristopi k reviziji, moramo naj-cnergičneje zahtevati, da se izpremembe in izpopolnitve zakona oziroma uredbe redigirajo tako, da bodo odstranjene vse krivice, ki so bile državnim nameščencem prizadejane baš s tem zakonom in s to uredbo. Odgovarja nato na ugovore in proteste, ki jih je prejel Glavni Savez od Zveze za iužno Srbijo in od Zveze P. T. T. uslužbencev. Tl protesti kri-tik uje jo, da se bo zakon revidiral potom uredbe in ne potom zakona. Ugovori so sicer teoretično1 opravičeni, ker bi se zakon ne smel menjati oziroma izpopolniti z uredbo, nego z zakonom, toda z ozirom na okolnost, da smo zahtevali čimprejšnjo revizijo, je vprašanje forme za vse nas manjšega pomena, nego bistvo stvari, za katero src. Uredba, ki jo bo vlada izdala, bo imela zakonsko moč. In to je za nas glavno. Govornik je poleg ^ega omenil, da spričo dejanskih parlamentarnih razmer, ki vladajo pri nas, in spričo razpoloženja Narodne skupščine napram državnim nameščencem ne more nihče pričakovati, da bi nam zakon prinesel več koristi od uredbe. Vse določbe, s katerimi bi sc moral regulirati položaj državnih nameščencev, so prišle pred parlament za državnega nameščenca veliko boljše, nego so ga zapustile. To nam dokazujejo dosedanje izkušnje, ki naim 'morajo biti vedno pred očimli. Glavni tajnik je dalje omenil tudi prizadevanje uprave Glavnega Saveza, da se prvotno predložena odločba za izgubo draginjskih doklad tistih upokojencev, ki nimajo dovršenih 15 službenih let, ublaži. Dosegli smo relativen uspeli, ker je ta določba, kakor je znano, resnično ublažena. ■Poročilo glavnega tajnika-»e vzame od ob ruje na znanje. Predsednik Saveza v Skopiiu g. Novo Vug-Jelič pojasnjuje stališče svoje Zveze, ki ga iP zavzela na bivši konstitutivni skupščini 20. marca t. 1. . Predsednik Udruženja davčnih uradnikov - g-V. T. Katunac priporoča, da ie treba zalijevati izprcmiiijevalne predloge k uradniškemu zakonu in k uredbi o razvrstitvi od vseh včlanjeni'1 Zvez. Na ta način bi Imel dotični uradnik, ki bf delegiran za komisijo za revizijo kot predstavni ___ ...» ^ * Ni v skladu z Intcndiami, naše Zveze. - ■diTžavjiih nameščencev pri rokah nad vse dragocen materijal, s katerega pomočjo bi mnogo lažje zastopal interese državnih nameščencev. Predsednik Udruge Zagreb g. St. BratanK naglaša potrebo, da bi moral biti komsiii za revizijo na vsak način, bodisi v svojstvu eksperta ali kako drugače, prideljen eden izmed prečanskih uradnikov, kateremu so prejšnji predpisi in od-nošaji, ki so se nanašali na državne nameščence v bivši monarhiji, dobro znani. Glavni tajnik dr. Djordjcvič odgovarja obema predgovornikoma, da bo ožja uprava posvečala njihovim umestnim predlogom vso svojo pažnjo in da bo v smislu teh predlogov čim prej podvzela potrebne korake. Član ožjega odbora g. Dragomir Obradovlč govori isto tako o sprejetih amandmanih k finančnemu zakonu za leto 1927—il938, od katerih ne moremo beležiti niti enega, proti kateremu bi, ako se postavimo na širše stališče, smeli kot državni nameščenci protestirati. Izjema ie morda le pri določbi, ki določa službeno dobo 35 let za dosego pravice na uživanje popolne pokojnine za vse stroke brez razlike. Toda tudi ta odredba ima to dobro stran, da izenačuje razne predpise, ki so bili v tem oziru dosedaj veljavni. Omenja nato težkoče, ki jih za državno upravo ustvarja večje število državnih nameščencev, med temi mnogo brez vsake kvalifikacije. Radi odstranitve teh težkoč, vsled katerih trpi cel uradniški kader, je seveda vlada morala seči po izvestnih merah. Pridne se za tem razprava o tretji točki dnevnega reda: Podaljšanje stanovanjskega zakona po 1. novembru 1927. Glavni tajnik g. DjordjevM poudarja, da se nam na tem vprašanju ni treba dalie časa muditi, ker smo si brez dvoma vsi edini, da ie treba stanovanjski zakon že z ozirom na zaščito državnega nameščanstva podaljšati tudi preko 1. novembra t. I. in ker bi sicer postal položaj velike večine državnih nameščencev na mah absolutno ne-vzdržljiv. Zato se hoče uprava Glavnega Saveza Poslužiti sredstev, da izvojuje podaljšanje tega zakona vsaj glede zaščite za državne nameščence. Pripominja, da bo uprava v tej akciji kooperirala z ostalimi zainteresiriamimi organizacijami, kakor hišnami niajeminiki. delavci, invalidi itd. Predsednik Saveza Split g. Katunarlč poroča o svojem razgovoru s pomočnikom 'ministra za socijalno polotiko g. Protičem. ki ic deputaciji zagotovil, da se moramo nadejati podaljšanja stanovanjskega zakona, f Član ožje uprave g. Obradovič poudarja svoje stališče glede stanovanjskega vprašanja in izjavlja, da so v marsikaterem oziru žrtve tega zakona tudi hišni posestniki, ki imajo glede oddaje stanovanj vezane roke. Zato je potrebno, da zahteva uprava Glavnega Saveza, naj država svojim nameščencem poviša stanarino do izmere, ki hi jim omogočala, da si zagotove stanovanja na podlagi pogodb, ki bi bile sprejemljive tudi za hišne lastnike. Član uprave g. Katunac poudarja kot hišni Posestnik, ki nima od svoje posesti nikakšne rente, za svojo osebo pomirljivo stališče ter izjavi, da hju .je v organizaciji hišnili posestnikov uspelo vplivati na hišne posestnike v tem smislu, da od državnih nameščencev ne bodo zahtevali nretirane najemnine. Konierenca preide nato »a vprašanje ■' Izplačila razlik za čas od 1. oktobra 1923 do 30. aprila 1924. Glavni tajnik g. dr. Djordjevlč navaja, da je Vnešen v novi državni proračun zopet kredit v zrtesku 10,000.00 Din, iz katerega se bodo krile, kakor v preteklem letu, terjatve samo neznatnega dela državnih nameščencev, v prvi vrsti s luži te-^iev. Z ozirom na dejstvo, da predstavljajo nciz-Plačane razlike etui. izmed najvažnejših pozicij v državnem letečem dolgu ter bo za konsolidacijo tčga" dolga brez dvoma rezerviran del posojila1, ki ic že,p'kijučeiyj, je zelo lahko mogoče, da .se tv||razjike izplačale že v. tekočem .proračunskem letu vsem državnim naineščencem, ki so; • %«| * ~ član ožjegii' odbora K- Obradovič predlaga, uaj ubraVh Glavnega Saveza zahteva, da se bo-do Jazjike iz kredita 19,000.000 Din izplačale pr- x enstvćno rodbinam. umrlih državitih nameščen-Cev' ."Ia' zhlčffeva epugma jprojte 'ic. bil "soglasno sPrejeta. Nadalje je treba zahtevati, da se prc-,., sežek kredita, ki je v proračunu odobren., za .drar ginjske doklade, katerih izmera je ostala nedotaknjena in se pri njih odstotek odbitka v zmtslu odločbe od meseca junija preteklega leta ni upošteval, porabi za izplačilo teh razlik. Poleg tega naj uprava Glavnega Saveza zahteva, da se državnim nameščencem izplačajo dolžni potni in selitveni računi ter ostale terjatve iz kateregakoli naslova. Predsednik dr. M. T. Jovanovič odgovarja na te zahteve na zadovoljiv način, ker ie že izdano rešenje, da se je treba ozirati pri likvidaciji državnih obveznosti iz prejšnjih let v prvi vrsti ra državne nameščence. Poudarja dalie, da je izdelana nova uredba o povračilu potnih stroškov. Ta uredba leži sedaj v ministrskem svetu. Pot-nine se s to uredbo zvišujejo za približno 50 odstotkov, kar znači za sedanje finančne težkoče, s katerimi sc bori država, precejšen uspeh. Poudarja nadalje, da se redukcija državnih nameščencev ne sme vršiti na tako brezsrčen način kakor doslej, zlasti pa ne brez predhodnega obvestila tistega nameščenca, ki bi ga doletela usoda redukcije. Dotična primerna določba naj hi se redigirala ob reviziji uradniškega zakona. Enako je treba zahtevati, da se nameščenec, ki izgubi svoje službeno mesto. Obvesti o tem na podlagi zakona in tako pravočasno, da bo imel še vedno priliko si na drug način zasigurati svoto eksistenco. Zakon, ki ustanavlja to normo za privatne nameščence, naj se analogno ustvari tudi za državne nameščence. (Predsednik Udruge g. Bratanie naglaša, da je treba ob upokojitvah državnih nameščencev škratu že z ukazom izračunati pokojnino, kar bi imelo za posledico takojšnje nakazilo pokojnine. Ta zahteva se odobri in sočasno sklene, da se v tem pravcu takoj podvzamejo potrebni koraki. Predsednik Saveza Split g. Katunarlč govori o potrebi zavarovanja za slUčai bolezni ter pledira za ustanovitev posebnega fonda, v katerega naj bi državno nameščenstvo prispevalo od svojih prejemkov 2 odstotka. Predstavnik in tajnik Saveza javnih nameščencev Zagreb g. Neferovič poda ‘končno izčrpen referat glede tega zavarovanja. Dotakne se Vvudii akcije, Iki jo je njegov Savez glede tega vprašanja pokrenil pri uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu in pri imSntotrstvu za social- in take, pri katerih je čut solidarnosti razvit in so pripravljeni delati in žrtvovati nekaj tudi za svoje gospodarsko šibkejše tovariše. V drugi skupini, v kateri so tisti, ki so kredita potrebni, prav tako lahko ločimo tiste, ki se zavedalo koristi združevanja in so pripravljeni za vsako akcijo, in pa tiste, ki nimajo te zavesti In niso za nobeno akcijo. Kakor se iz tega vidi, jih je v vsaki skupini po nekaj, s katerih odpornostjo ie treba računati. Ti negativni elementi pa so, žal, sposobni, da pokvarijo vso akcijo in da upropastijo tudi idejo. Glede na to bi moralo biti celi akciii, ako se hoče resno izvesti in ako se zanjo izjavijo vse uradniške organizacije, ali vsaj velik del državnih nameščencev, naklonjena tudi kraljevska vlada, ki bi, priznavajoč koristnost te akcije, hotela in mogla, da zlomi odpor tistega dela državnih uslužbencev, ki smo ga prej omenili, in da izdela zakon, ki bi nalagal enako obvezo vsem državnim nameščencem. « Ali se na- to more in sme računati, kdaj in kako, to je treba dobro premisliti! 6 tem bt se za zdaj premaknili z najtežje točke problema. Zdaj pa je treba, da si ogledamo predlog g. Rositana, oziroma samo organizacijo uradniškega kredita in njene naloge. Kar se tiče organizacije same, g. Rostam ne govori veliko o nje ustroju, vendar je proti centralizaciji dela in predlaga pokrajinske oziroma oblastne uprave. V tem se mi ne strinjamo z njim. (Pri vseh institucijah, kjer odločuje v prvi vrsti kapital, vidimo težnjo po centralizaciji in po koncentraciji sredstev zaradi njih povečanja in enotnosti akcije. Ker v tem slučaju gre v prvt vrsti za kreditno ustanovo, se ne moremo niti mi izogniti izkustvu in načinu poslovanja kapitalističnih kreditnih ustanov. To, da bi se okoristili z izkustvi in ureditvijo potovanja po njih načinu, ne pomeni, da bi bila tudi naša ustanova kapitalistično podjetje, ki mu ie glavni motiv zaslužek — čisti dobiček. Ostanimo samo pri prejšnjem našem primeru oziroma pri osnovanju glavnice. Rekli smo, da bi s tem, ako bi odtegovali samo po 10 Din na mesec od vsakega državnega nameščenca, zbrali v 5 letih 90 000.000 D n kapitala. Vsote, ki bi jih državna blagajna odtegovala, bi se seveda morale takoj izročati nekomu, a ta nekdo bi morala no politiko. Sklene se, da to vprašanje Glavni mt!moya< ki ,bi prejete vs(>te zopet razdelje- Savcz točno prouči m na podlagi spisov Saveza . . , . J Javnih nameščencev v ’Zagrebli vse potrebno ukrene. Ker je s to točko dnevni red izčrpan, se predsednik g. dr. Jovanovič v zaključnem govoru zahvali vsem delegatom za njihovo pažnjo in sodelovanje z izrazom ponovne svoje radosti, ker se je na tej konferenci med drugim rešilo tudi eno izmed perečih vprašanj, to je vprašanje sprejema Saveza javnih nameščencev Zagreb v Glavni Savez. Našim rodbinam priporočamo ^Kolinsko cikorijo, okusen in izdaten pridatek h kavi Uradniški kreditni zakon*. Zdaj je vprašanje,' kako bodo državni uradniki sprejeli tak predlog. Iz izkustev vemo, da zavest solidarnosti, kakršna je potrebna za tako važno akcijo, ni dovolj razvita v vrstah državnih nameščencev. Je vse res, da je ta ideia zdrava in da je akcija po tej ideji potrebna; da to akcijo upravičujejo najtehtnejši razlogi in da jo materijalno stanje državnih nameščencev milno zahteva. Ali vse to, tako se nam zdi, ne bo državnih nameščencev odvimilo, da bi ne vzdignili silnega protesta. Treba ,ie sanm, da se spomnimo časa, ko je bila predložena uredba o »iNabavlialnih zadrugah» L 1920., pa lahko že naprej" vemo, kaj bo. Mislimo, da v tem pogledu lahkof delimo državne nameščence (neglodč na kategorijo po uradniškem zakonu) v 2 glavni skupini. Prva je tista, ki jej 'Juh., i vsega v obilici, a dimga ie tisto, kij: je kredit potreben. Prvo skupino zopet lahko delimo na take, ki nečejo nič slišati o kakršnikoli akciji, ki žive samo zase bi ne čutijo nobene solidarnosti. * ČLnovuiški Glasnik br. 124-3 od 16. 4. 1927. (Ig ,x.p.:jpovniš.kog4, Ulasinik.a« po Vlad. Vujniovičij.) vala drugim oblastnim ustanovam. Kakor vidimo, je torej čisto naravno, da mora biti centrala, že zato, da bo sprejemala (zbirala), razdeljevala in nadzirala, brez nje si ne smemo in ne moremo misliti tako na veliko zamišljene ustanove. Ne vemo. zakaj je g. Rosten proti ceutrahiza-ciji, razen ako morda ne odobrava ugovorov zoper politično centralizacijo. Posebno bodi poudarjeno, da bi bila ta naša ustanova popolnoma privatna, popolnoma avtonomna, kajti ako od nikogar nič no zahtevamo, imamo popolno pravico, da s svojimi sredstvi sami razpolagamo. In prav zato je strah pred centralizacijo prazen, tolikanj bolj, ker se ona vsiljuje po naravi poslovanja samega in bi bilo brez nje vsako delo nemogoče. Poglejmo samo organizacijo nekaterih vaših velebank, ki imajo po več podružnic, in takoj bomo videli, da centralizacija poslovanja ne .ovira nijh poslov, če so tudi administrativno porazdeljeni po podružnicah. (Nadaljevanje sledi.) Pomočilo Ivana Postana o poslovan u in računskem sklepu H anil. In posojilnega konzorcija za Ljubljano, za upravna leto 1926. (V (št. 12 i$N. O.« smo obljubili, da ohiaVjlaiio to panočilo. — Ur.) .. .Danes se vrši. 512. «dni občni.zbor našega »Mragirnega ia "posojiilnega komsocrate.* ki glede Ttur*' ' - —«-jtteitt« doigo dobo dvojega tibstoja predlpjaČj hat naj- In-edit sploh''ml poitretrbn, kor sb iff11 ju d j c 'f Hflr eSrl ”fcigS v'nuši državi, sä# je'b'li usfa- H'(rvlj-ear žc fetia il374., :t. j. 'takoj drugo leto potent ko je Izše! iše dam os veljavni zadružni Zakon. Č-e *0 dejstvo porfovmo podčrtamo tudi danes, ‘slti6rfrifo'itp"'»c la’tpgedelj, da naše člane.im: vse •tiste, ki 'so 'ölerosirauj na razvoju naše zadruge, q:>;*Borimo ute solidnost in iniatnamijo urejenocit zadruge, M Sto pogoja njeni 'talko diolgi žvlijensikl do- (bi in sili, ini bi se izadt uigia tyföa teh pogojev ji e mogla preriniiti skozi vso. gospodarsko zmedo in. večmid ilonLzo, ki vi'si nad mšim narodnim gos.j>o-dairsitvdm. ' ' Zadirul^nštvo v maši 'držav vobčte nj kaj dobro postiano. Doičilm pa «o midkaitere zaidiružme zveze in posredno v rnjih vč'tenj'etne zadruge venudarle deležne'kake imiilositi vlade — če v njej sede slučajno tudi njih patotičine istfamlke — inii 'bilo Se nikdar žESat"o kaMih snbveindjah unaidlmškeitm zadružništvu, dasi bi bila država dolžna, da prav ona v prvi vrsti 'svoje naimpSčemce ščiiti pred ma-terialmiim jpirdpadainjem." iše "itiSto' malo dobrega, kar so. nam uvidevne vflaidle (kdaj ' naikionilc', so mam poznejše vlade z dodatniuna naredbami v finančnih zakoniti postopoma, tak.orekoč po na-dntu, zopet odvzele. Kaj je še ostalo n. pr. od našega uradniškega iakona, ki :za iširokio socialno za-išdčto ijiavinih nameščencev iitak ni' imel že izpočot-kia zadošitne " podlage! ' ■ 1 < - - Vizcnmimo d rug prfmer. Pio členu 70. znam e uzakonjeno odlredlbe o nabavljaLn'h zadrugah državnih uslužbencev se je tako od dragimjdkih doklad uslužbemoev kakor tudi od izplačil iz državnih blagajn na državi izvršene nabave v teku let nabrala večmilijonska glavnica. Vso to glavnico je imela drž. blagajna izročiti blagajni Zveze na-bavijamiti zadrug drž. nameščencev v Beogradu, kateri so bile prav tako zajamčene z pavede.no uredbo tudi 'razne ugodnosti. Ugotovljeno pa je, da od nabrane glavnice finančno ministrstvo še vedno pridržuje kakih 50 do 60 milijonov dinarjev, ki bi jih 'inorailo že davno izročiti Zv.ezj ma-bavlljalmih zadrug, ostale ugodnosti pa so po ve-čini ositale tudi ito na papirju. Skrajni čas je že, da fmančno imiinisitrstvo izroči to glavnico nijeneimu namenu, t, j. omenjeni Zvezi, iki maj bi jo smiotreno uporabi jala za ustanavljanje in podpiiranije zaidlrug, ki bi mogle ustaviti naraščajočo pauperizacijo 'drž. uslužbencev in jih ozdraviti njih gospodarske in socialne krize, pod .'katero ječe. .................. i • Tudi 'iraš konzorcij se pridieva k takim zadrugam, ki so ä&iwSjemkega pomena v gospodaiskciui in sočialnem "ozira — za maše slovenske državne uslužbence pa še posebej, ker imajo navsezadnje 'tudi pravico, da so deležni dobrot iz te glavnice. Edino po tej poti bi mogel tudi naš konzorcij priti vsaj do cenejšega kredita, kakor gia imia sedaj, ko je prisiljen, da si izposoja drugod, ker lastne glavnice nima. Današnje razmere ipa so v resnici take, da v hudi konkurenčni borbi vzdrži le tisti, ki dela s svojo, me pa z izposojeno glavnico.- Kljub vsem težkim okoliščinam, ki .zastavljajo pot svobodnemu razmahu našega konzorcija, pa smemo bitj z uspehi konzorcija tudi v preteklem poslovnem letu zadovoljni. Kajiti pri številčnem pregledu bilance tega poslovnega leta moremo ugotoviti le zopet lep napredek v vseh bilančnih postavkah. Precejšnja likvidnost konzorcija izvira iz kratkeročnosti posojil in iz intenzivnosti, s katero se je vršilo propagandno delo, 'kateremu edinemu je pripisovati tako znaten porast na branili,nh vlogah v primeri s stanj eni teh vlog v pnejS-njom letu. Hranilne vloge so namreč znašale teta '1926. Din i372.