1® TI©®. IzpodlJubeljanaGorenskem. (Pirhi. }) Draffi ,,Klatež!"Prišli so veseli velikonočni prazniki in ž njimi vred težko pričakovatii pirhi, kterih se že od uekdaj veseli staro in mlado. In glej! tudi jaz sem jih nekaj pripravil za moje bHžnje in daljne ljubljence, (er upani, da je ffotovo objamem na velikonočni ponedeljek pod veličastnim Ljubeljem. Pridi tudi ti, da riobiš kakošno darilce v spominek podljabeljskega svojeg-a brata. Darila pa, ki je sem za velikonočne pirhe namenil, so različna, kakor so tudi oscbe in značaji različni, kterim so odmenjena. Tako n. pr.: Učitelj A., ki neprestano blede, da nas domači jezik ni še sposoben, da bi se vpeljal v više šole in pa v vradnije, dobi: »Janežičevo Blovnico" z zlatini obrezkom. Učitelj B., ki rad po nemško ceclja: ^aber, buhin wird raau gehen mit dieser slabenischeu Sprachl", dobi: wKozlerjev zeraljevid", kakor je dol^ in eiiok. Učitelj C., kot najbolji govornik med kranjskirai učitelji, dobf: podobo nekega g-orenskeg-a deželne^a poslanca. Učitelj D., ki ne unie našega domačega jezika, in ga tudi *) Pisani o veliki noči, pa so še sedaj dobri.Vredn. ni volja, da bi se ga kedaj nčil, dobi: pirh z napisom: ,,Pojdi kmali rakom žvižgat!" Učitelj B., ki že v pervem razredu našo slovensko mladino na vso moč in sapn z jiemščino terpinči, dobi: folografijo našega občeznanega nemškega pesnika z napisotn: ,,Še vse premalo!" Učitelj F., ki vedno vpije in prosi, da bi se že enkrat zboljšal revni učiteljski stan, dobi: celo rešto ,,fig". Učitelj G., nekdaj verl in iskren domoljub sloveneki, kterega pa je — žalibog — časa kolo v nemsko kulturo zasukalo, dobi: ,,Proklete grablje" in pa pirh z napisom: ,,Du hast einen festen Charakter". Učitelj H., ki ae huduje, da nc dobiva kervavo zaslužene bire, dobi: dvanajst novih žakljev. Učitelj I., ki se izgovarja, da ne inore mladine po novem stroji učiti, kajti je že prestar, dobi: pet tečajev v\]6\t e Ij skega To varša". (Jčitelj J., ki našim narodnira šolain in pa našim poštcnim, verlira narodnjakom le prerad čast jemlje, dobi: ^perpetuum mobile", ki bo še veliko bolj popolnoma, kakor pa je njegov urni jeziček. Učitelj K., (Ne zaineri, to si namreč ti, ,,dragi Klatež", in dobiš): prav dober etrelovod, da bi bili učitelji bolj varni pred tvojimi n a p a d i. Učitelj L., ki se s svojo duhovšcino nič kaj ne vjema, ampak ji le nasprotuje in zabavlja, dobi: i/.verstno fotografijo znanega govornika o svetinjah in vzarah. Učitelj M., ki prerad modruje, dobi: cel škopnik slame. Učitelj N., ki ni nikjer zadovoljen, dobi: ,,dekret" v Kalifornijo. Učitelj 0. (professor sem hotel reči), ki si ne da vžeti svoje misli, da so bili nani pervi starši opice ali raerkovice, dobi: podobo Orang-Utana, ki je bil, kakor učenjak sam pravi, njegov ,,pervi otec". Učitelj P., ki na orglje preveč rad okrogle dela, dobi: ,,rudeč pirh". Učitelj R., ki ne zna orgelj lomiti, dobi: vse fuge nekdanjega znanega godca. Učitelj S., ki se šc zmiraj po starem kopitu ravna, dobi: poln sodček predlanske starine. (Jčitelj Š., navdušen častitelj nemške kulture, dobi: Eizeletov ^frak* in pa Beizeletov ,,dežobran". Učitelj T., ki si je pri svojih pičlih dohodkih vendar le prihranil nekaj soldov, dobi: wWertheimovo blagajnico". Učitelj U., ki vse drugače uka, kakor pa v sercu misli, dobi: serček iz sladkorja, da bo vsaj takrat, ko ga bo jedel, imel serce na jeziku. Učitelj V., ki neprenehoma godernja in nadlegaje srenjskega žnpana a tem, da mn Ijtidje iiele dati, kar mu po postavi gre, dobi: pirh z napisom: ,,Svet je velik". Učitelj Z., ki niisli, da je le on najmodrejši iu Dajpametnejsi, dobi: prazen pirh. Učiteij Ž., ki se prederzne reci, da so moji pirhi za nič, dobi — t r i h i n e! Vidiš, dragi moj, tako sem že naprej povedal, kaj da veakteri dobi, in nadjam se, da pride slednji po svoje mu odmenjeno darilo. Konečno pa želim še vsim dragim sobratom na solskem polji, kakor tudi vsim pridnim bravcem nUčit. Tovarša" prav vi. serca veselo walelujo". Z Bogom! T. Iz Teržiča. (Kaj nam je letošnja zima donesla in kaj bi želeli.) Časi se spremiiijajo in mi ž njimi; pa vsaj res letošnja zima ni bila zimi podobna, ker še v našem goratem kraji toliko miega nismo iineli, da bi si bila zeinlja le količkaj- odpočila pod sneženo odejo. Tako sino ae že tudi nadjali, da bo lelošnji deželni zbor inarsikaj pomagal tudi nam učiteljein , pa tudi učencem, da bi se ne mučili in toliko prazne slame pred časom ne ralatili, ker mladost že s plujščino silimo, ko še po domače misliti, še manj pa ve kaj povedati. Prav na pravera kraji je bil g. dr. Bleiweisov predlog; sarao kako različno so ga Ijudje razumevali — ali nalašč ali kako — ne vem, pa so kričali, da hočemo nemščino pregnati iz ljudskih šol iu je še le v IV. latinski šoli nekaj učiti, zato so zaupnice pisali možem, ki so po vsi moči nasprotovali temu predlogu. Naj bolj se pa čudimo našemu nekdanjeiuu Ijubljenemu profesorju g. D , da je tako termasto zoperval, in da se ni bal, da bi ga bile ..srrablje" terčile takrat, ko je naj bolj serdito napadal pravičiie zahteve slovenskega Ijudstva, posebno tudi nas učiteljev. Ko so drugi takiin gospodom nalašč, da bi več opraviti imeli, prošnje pošiljali, smo si mislili, da bi bilo bolje kak ,,oče naš" moliti za nje, da bi jim Bog dal pravi um in pamet, da bi vsaj vere ne napadali. Za boljše podučevanje v doinačem jeziku nam je pa tudi treba dobrih pomočnih knjig. V dokaz naj bo to, da je nekdaj pri očilni preskušnji hvaljeni učitelj kakih osem Blovenskih berilnih vaj dal po versti brati — bolje reči ropotati, pa še tega nerodnega vprasanja ni zaslavil: ,,Kaj si bral"? Bog pomozi! Kje je potem ostal zapopadek (obseg) berila, kje glavna misel, nauk, kje slovnica in pravopis? itd., kar bi se lahko in bi se tudi moglo na berilih kazati. Zato bi bilo jako dobro, ko bi mogla nSlov. Matica" svojo delavnost 8 šolskiini bukvami začeti, stavim, da bi potem iz hvaležnosti do nje več slovenskih učiteljev pristopilo k nji za letne plačnike. Da bi se te in take reči na bolje obernile, pa tndi, da bi 8e to, za kar vedno nadležno terkamo v djanji vrcsničilo, nain Bog daj za našo literaturo obilno lepo dišečega ,,cvetja", pa ne kake sentjavke. Bog! L. Knific. Iz Kranja. Veliki petek popoldne smo pokopali tukaj tretjega učitelja glavne šole g. Andr. Petelina, ki je že dolgo dolgo služil v tukaj.šnji glavni šoli. Bog mu daj večui mir! Iz Dobrove. 5. aprila. Kdo še ni slišal o prijetni farni vasi, iu o romarski cerkvi M. D. na Dobrovi? Vendav tukaj ne bomo naštevali trume pobožnih romarjev, ktere posebno ined šmarnimi mašami to lepo cerkev obiskuje, ozrimo se raji na šolo v tej fari. Šola je tukaj vstanovljena že kakih 10 let. Fara je dobila šolo, da saina ni dobro vedila, kedaj in kako. Ranjki šentvidski fajmošter, g. Jož. Poklukar, ki so bili Bvoje dni tukaj dušni pastir, in čigar življenje je bilo podobno ponižni vijolici, ktera na skrivnera cvete, pa daleč razširja svoj prijeten dub, pripravljali so na tihem šolo, tako, da so sami in njih duhovni pomočniki tnladoRt, ne le v keršanskem nauku, temuč tudi v brauji'in pisanji podučevali. Ko Dobrovčani občni pašuik razdele, ugdo.pVidobiti učitelju lepo zemljišče, ktero v najem dajo, denar pfrVhranilnici nalože. Ne da bi bilo farmane kaj posebno bolelo *), 'postavijo šolo in pervi svetni nčenik je imel to, kar je imel poprej cerkvenik, in zemljišče in nekaj nainečka v deimijih. ^To je vendar prav, da ste prišli", pravijo ljudje pervemu evetnemu učeniku, ,,duhovni gospodje ne utegnejo vsaki čas šole učiti, vi bote pa lahko gotove ure v šoli učili". Starši so svoje otroke radi pošiljali v šolo, otroci bo pridno v šolo hodili, ni bilo nikdar treba pornoči od deželske oblasti. V tej šoli sta delala svoje dui tudi čast. g. g. Milharčič in Lavtižar, oba slavna oznanovavca sv. vere, pervi v Afriki, drugi v Ameriki. Radi verjamemo, da je pri takih učenikih šola veselo napredovala. V lem Binislu in v tem duhu se tradi tudi sedanja častita duhovščina v tej fari. Šola tnkaj tudi po letu ni prazua, kakor je rado po kinclili; na koncn šolskega leta opravljajo otroci svojo pervo spoved in sveto obhajilo *), in kar se tiče šolskega obiskovanja, se inore ta šola drugim v zgled staviti. Kakošen 8ad pa donaša pridno šolsko obiskovanja, tega nam ni treba na drobno nazšlevati; polna šola je učeniku naj Ijubši pogled v šoli, prazne klopi pa rau serce podirajo. Modri dušni paatirji so se trudili, da je fara dobila solo, tudi njih g. g, nasledniki enako skerbe za šolo. Šolsko poslopje so hitro postavili in za strope po nekterih sobah jemali slab les, le dobro, da ni na učitelja od verha zagermelo. Sedanji skerbni gospod Tomaž zapaziv.ši to nevarnost, nabirajo s privoljenjem ča«t. gosp. fajraoštra denarje po fari in v malo tednih je dobila eoba nov strop in novo peč, in ravno sedaj se šola znotraj in zvurjaj beli in snaži. Koliko časa bi bilo marsikje drugej potreba, da se enake reči izpeljejo! Bog daj našim šolam obilo takih blagih in irevtrudljivih podporuikov in duhovnih učenikov! *) Spomin takih ruož naj se ohrani med Ijudgtvom; in življenje ranjkega gospoda Poklukarja zasluži, da bi ga kdo v Drobtinicah bolj na tanko popigal. Pi, *•) Nekteri sploh to priporočajo kakor naj boljši pripomoček, da se otroci do konca leta v šoli obderže. Mi pa mislimo, da to bi ne bilo gploh svetovati; pripomočki se ravnajo po krajih, po okoliščinah prebivavcev. — Ko bi postavim, na Gorengkem šolsko leto se končalo mesca junija, tedaj okoli Kresa, bi otroci lahko tačas gvojo pervo spoved in sv. obliajilo opravili. Mesca julija se začni na Gorenskem nveliko delo" košnja, sternena žetev, ajdova setev itd. Vse kar se giblje in miglja, tačas prime za delo, in v nekterih krajih tudi šola preneha. — Kaj bo učitelj počel g 5 — 10 otroci v šoli, in ge ti, ker zgodaj vgtajajo, v soli kimajo in dremljejo. — Na Svičargkem hodijo o Kresu učcniki na planine, tam ovsenjak tolčejo in sir delajo, po malem Smanni domu prišedši. pa boIo uei, in vendar se Ijudstvo, kakor pravijo, dobro isšola. pis. Iz LJublJane. Njih ekscelencija c. k. deželni poglavar gospod baron Bach obiskojejo sedaj vae Ijubljanske šole, in kažejo, da jim je šolstvo sploh zelo pri sercu. Tudi c. k. okrajiie gosposke so že tu pa tain zacele titopati na pete staršem, ki svoje otroke zanikerno pošiljajo v šolo. — Jan. Nep. Slakarjevo vslanovo za učiteljske vdove je ssa to leftjt.ijobila vdova Katariua Tomšič.