
3 t».
%
Št. 276 (16.313) leto LIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se jf dob' v Govcu pri
tembra 1944 do 1.8020000
nija' pod Vokl'!'
osvoh'-
A FRANCE BEVK
Suu ijei.
TRST
GORICA - C. c . t/.
ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. U432. > 1190_
75001/*™™=.
CARSO
/ \last. Giraldi R.
OKRASNE PECI
VGRADNE PECI ZA KAMINE
JABRE2INA (TS)
Trg sv. Roka 105
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA
tel. 040/200238
SOBOTA, 21. NOVEMBRA 1998
Nov
korak
napoti
krnim
Vojko Coua
'“leisKe v„,________
ženina na Zahodr . reSu je le prvi koral T,. 1 uresniCeva 'žnjevzhodnega mil ^e8a procesa, ki sc Al»ericani s težavo ] *®3knUi z mrtve točk« J^UCnih pogajanjih |^arylandskem Why P
m poteKai Kot ^deno, tako da je i Poseči sam Arafat, Pristal na spreme
umik.
Do tega prvega k P® sploh ne bi prišlo, m Američani ponovi usnih na obe strani. eUa kot druga je za
notranjepolitične p«
uajala za drugo stri
uaiat napovedov Uovitev neodvisne ne z Jeruzalemi Slavnim mestom, i žunanji minister S 1® kolone pozival, i Umikom zasedejo
arabskega ožemi
. se morala na a Pritiske umiriti in t u take izjave.
njihovi
Paziti, da ne bi maščevanj in d, Cl ne bi nasedb neizbežne provi novskih kolono-
“aj čutijo opeha nani od svoje di piade. Iz svojih “o marsikdo iz rael, drugi pa b £a bodečo
bunkerjih in jarkih, jetnil kratkovidnosti ko bi lahko en živeli v miru z rami in si meda magali. A kaj 1 novskih naseljih no sedaj spre enklave, nahaj;
“Ju o sveto« raelu in ki ^ajo za prh domačine.
uu o
prka na ko; lahko se i strasti, če s
“u izraets lestinskih
na skupni b° to znos da bodo \
nimzahi
RIM / SKLEP SODNEGA SENATA PRIZIVNEGA KAZENSKEGA SODIŠČA
Ocalan je dejansko prost Ostra reakcija turške vlade
Stališče italijanske vlade je podprl Vatikan - Pol zahteva izgon kurdskega voditelja
BLIŽNJI VZHOD / URESNIČEVANJE DOGOVORA
Prvi umik izraelske vojske iz Dženina
JERUZALEM - Izraelska vojska se je včeraj umaknila z dveh odstotkov ozemlja ali približno 110 kvadratnih kilometrov na območju Dženina. Pred tem pa je prišlo do zapleta, saj so Palestinci zavrnili prevzem ozemlja, čeS da novo postavljene meje niso v skladu z dogovori, tako da je moral zaplet resid palesdnski voditelj Jaser Arafat, ki je umik sprejel.V Tel Avivu pa sta Izrael in palestinska avtonomna oblast podpisala sporazum o odprtju mednarod-
nega palestinskega letališča v Gazi, kar predvideva sporazum iz Wye Planta-tiona. Prav tako so izpusdb 250 palestinskih jetnikov.
Medtem se židovski koloni čudjo zapuščene in se hudujejo nad Ne-tanjahujem in Saronom, ker so njihove naselbine postale neke vrste enklave na paleshnskem ozemlju. Njihov protest pa je bil včeraj omejen, ker so spoznali, da ne morejo zaustaviti toka dogodkov.
Na 11. strani
RIM - Rimsko sodiSče je včeraj preklicalo zaporni nalog za kurdskega voditelja Abdullaha Ocalana, ki pa bo moral sporočiti policiji svoje bivališče in bo moral bib stalno dosegljiv.
Sklep rimskih sodnikov je izzval ostro reakcijo Turčije, ki je s premieram Vilmazem zagrozba Italiji s »trajnim neprijateljstvom«. Predsednik italijanske vlade je včeraj na srečanju držav Srednjeevropske pobude v Zagrebu pozval evropske partnerje, naj izkažejo Italiji sobdamost. Rimsko stališče je podprl tudi Vatikan.
Opozicija pa zahteva Ocalanov izgon.
Na 2. strani
TRST / DAN OTROKOVIH PRAVIC
KOPER
Vrsta pobud za otroke
Otroški živ-žav no tržaškem gospodarskem razstavišču
TRST - Dežela Furlanija-Juhj- lesejmu pri Montebellu pa so se ska krajina in tržaška občina sta zbrab otroci vrtcev in vzgojitelji, včeraj proslavih Dan otroštva. Na	Odbornica za šolstvo Bassa Poro-
sedežu deželne vlade so na ti- patova je napovedala nove pobu-skovni konferenci spregovorib o de za akcije v korist najmlajših. položaju otroka v družbi, na ve-	Na 8. strani
Veliko odmevov na ukinitev nedeljskih upravnih volitev
KOPER - Dejstvo, da jutri ne bo volitev v koprski občini, je v istrskem mestu močno odjeknilo. Se zlasti je bila prizadeta italijanska manjšina. Predstavniki koprske in obalne skupnosti Italijanov so menili, da bi brez nedeljivosti občine bila ogrožena tudi s slovensko ustavo zagotovljena zaščita pravic italijanske manjšine, sam sklep ustavnega sodišča pa naj bi bil v nasprotju s 7. členom ustave in z mednarodnimi obveznostmi, ki jih je sprejela Slovenija.
Dvanajst kandidatov je oblikovalo peticijo, ki jo bodo od danes ponudili v podpis občanom, Danijel Starman in janko Te-deško pa sta orisala predlog, po katerem bi iz sedanje mestne občine Koper ustanovili šest novih občin.
Na 3. strani
TRST / POSVET SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA
Začrtati smernice bodočega delovanja
Posvet so priredili v spomin na Darka Bratino - Podčrtana pomembna vloga Slorija
TRST - Včerajšnji posvet Slovenskega raziskovalnega instituta Stori, ki so ga v dvorani Zadružne kraske banke na Opčinah priredili v spomin na senatorja Darka Bratino, je želel odgovoriti na vprašanje, kako usmeriti raziskovalno dejavnost v današnjih, bistveno težjih razmerah od tistih ob ustanovitvi. Številni posegi so nakazali bodisi smernice, katerih naj bi se držal institut, kot tudi druge naše institucije in z njimi vsa slovenska manjšina, ki si mora začrtati jasne cilje. Pri tej nalogi pa ima prav Slori lahko primarno vlogo.
Na 5. st rani
Mittelevropsko srečanje v Gorici
GORICA - V šolskih programih bi bilo treba preseči naciocentrične poglede in ponuditi mladim Širšo kulturno odnovo in zavest o skupni pripad-nosb. To je eno od priporočil, ki so ga izpostavili na včerajšnjem prvem dnevu 32. mittelevropskih kulturnih srečanj v Gorici. Simpozij goriškega inštituta ICM je letos uravnan na temo Poznavanje in predstave o narodih srednje in vzhodne Evrope. Poleg šole so izobraženci iz raznih držav obravnavali tudi vlogo medijev in kulturnikov za preseganje predsodkov in pregrad med narodi.
Na 13. strani
Bolnišnice: gradnje in prenavljanja
TRST - Končno obnavljajo tržaške bolnišnice: včeraj so predstavili opravljeno delo, ki se je pričelo jeseni lani. Na Katinari gradijo nov kardiološki in kardiokirurški pol s pristajališčem za helikopterje, za glavno bolnišnico obnavljano nekdanjo šolo za bolničarje, ker bo oddelek za nalezljive bolezni, najobsežnejša dela pa opravljajo v sami glavni bolnišnici, kjer so popolnoma izpraznili eno od štirih kril. Obračun opravljenega dela je pozitiven in kaže, da bodo celo predčasno dokončali dela.
Na 6. strani
NSKS: priziv zoper sestavo sosveta
CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev je napovedal, da bo vložil priziv na vrhovno upravno sodišče proti sklepu vlade, ki je tudi za ta mandat potrdila enako sestavo sosveta za Slovence kot v prejšnjem mandatu. Zelo ostro je odločitev vlade ocenila tudi Enotna lista, ki ni dobila predstavnika v tem telesu. Sosvet se bo na umeshtveni seji sestal 30. novembra.
Na 3 strani
Radivoju Pečarju Bloudkova plaketa
V Ljubljani so včeraj podelili Bloudkove nagrade, največje slovensko športno priznanje. Dobitniki glavnih nagrad so teniski organizator Metod Klemenc, jadralca Tomaž Čopi in Mitja Margon ter Smučarski klub Tržič. Odbor za podelitev Bloudkovih priznanj je letos podelil tudi deset plaket, ena od teh je pripadla znanemu zamejskemu kolesarskemu navdušencu Radivoju Pečarju. Na 16. strani
Z>, CERAMICHE t-' UGUSSI
TAKOJŠNJA DOBAVA MATERIALA IZ SKLADIŠČA
IZJEMNA PRILOŽNOST!
Od 10. novembra dalje
RAZPRODAJA
vseh izdelkov na zalogi:
•	ploščice
•	sanitarije
•	kopalniška oprema
•	vodovodne pipe
POPUSTI OD 30% DO 60%
Ponudba nc velja za izdelke v oddelku »Discount«
TRST - UL Fianona 13 (Valmaura) Tel. 040:812224-fax 040 813476
RIM / SKLEP SODNEGA SENATA PRIZIVNEGA KAZENSKEGA SODIŠČA
RIM / DANES ŠE ZADNJE GLASOVANJE,
Preklican zaporni nalog za kurdskega voditelja
Ocalan bo pod policijskim nadzorom - Srdita reakcija Turčije
RIM - Abdullah Ocalan ne bo veC v priporu ampak bo lahko stanoval v Rimu pod nadzorstvom policije. Tako je včeraj sklenil senat rimskega prizivnega kazenskega sodiSCa, ki je preučil primer kurdskega voditelja. Sodni senat je preklical mednarodni zaporni nalog, ki je bil izdan na osnovi tiralice turškega sodstva, medtem ko je nadzorovano bivanje določil na osnovi dejstva, da nemško sodstvo ni dokončno preklicalo zapornega naloga, čeprav trenutno ne bo zahtevalo, naj mu Italija izroči kurdskega voditelja. Mednaordni zaporni nalog je bil razveljavljen, ker je izročitev Abdullaha Ocala-na zahtevala država (Turčija), ki ni odpravila smrtne kazni, italijanski zakon izročitev kakršnih koli jetnikov takim državam prepoveduje.
Predsednik vlade Mas-simo D’Alema je dejal, da bo italijanska vlada spoštovala odločitev sodstva, kot bo spoštovala odločitev posebne komisije, ki je pristojna za sklepe o političnem zatočišču. Reakcija turške vlade pa je bila zelo ostra. »Italija tvega stalno turško sovraštvo,« je dejal turški premier Mesut Yilmaz. Po njegovem mnenju je italijanska vlada s svojim odnosom vplivala na odločitev rimskih sodnikov. Dodal je, da'Rim ni še dojel, kako je zadeva huda in poudaril, da je Ankara obvestila vse italijanske partnerje o problemu.
Na podoben ton je bila uglašena tudi ocena podpredsednika Bulenta Ece-vita, predsednik republike Suleyman Demirel pa je posvaril Evropo, naj ne
vztraja pri politični rešitvi kurdskega vprašanja, ker bi to lahko povzročilo razpad Turčije in jo spremenilo v novo Jugoslavijo.
Primer kurdskega voditelja krepko razdvaja tudi italijansko politiko. Vladna večina podpira premiera D’Alemo, Zeleni in Cossuttovi komunisti skupaj s SKP pa pritiskajo tudi zato, da bi Ocalanu priznali politično zatočišče. Ža priznanje političnega zatočišča je tudi Severna liga, medtem ko mu ostro nasprotuje Pol svoboščin. Po Casinijem CCD sta se tudi Nacionalno zave-znišdtvo in Forza Italia opredelila včeraj za izgon kurdskega voditelja v katero od držav, ki ne predvideva smrtne kazni.
Zelo zaskrbljeni pa so italijanski podjetniki, saj jim turški partnerji odpovedujejo mnoge že sklenjene posle. O problemu priča dejstvo, da je včeraj prispel v Italijo podpredsednik turških industrijcev Aldo Kaslowski, ki je sin italijanskih staršev poljskega porekla. Kaslowski se je srečal z direktorjem Confindustrie Innocenzom Cipolletto, vendar nista še našla skupnega jezika. Turški podjetniki pritiskajo na italijanske, da bi se javno izrekli za izročitev Ocalana Turčiji, Conbfin-dustria pa se noče vmešavati v zadevo in poudarja, da je politika eno, proizvodna dejavnost pa nekaj povsem različnega. Italijanski podjetniki so poudarili, da je bojkot italijanskega blaga v nasprotju z mednarodnimi pravili trgovanja, zato pa so se zavzeli, da bi čimprej prišlo do otoplitve med Rimom in Ankaro.
D’Alema za »evropeizacijo«, Nemčija ga »za sedaj« noče
ZAGREB, BONN, VATIKAN - Predsednik italijanske vlade Massimo Dilema bo izkoristil zagrebški vrh Srednjeevropske pobude (SEP), da bi »evropeizi-ral« vprašanje Abdulaha Ocalana. Ker Avstrija trenutno predseduje Evropski uniji, se bo sestal z avstrijskim kanclerjem Viktorjem Klimo in z zunanjim ministrom VVolfgangom Schusslom. Dilema je namreč prepričan, da zadeva Ocalan ni samo italijanski temveč evropski problem.
Kot kaže se vsi dobro zavedajo kočljivosti tega vprašanja. Nemčija, ki je izdala mednarodno tiralico proti Ocalanu, se je včeraj premislila in »za sedaj« ne bo zahtevala njegove izročitve. Napoved je prišla po enem tednu posvetovanj zunanjega ministra Joschka Fischerja in notranjega ministra Otta Schilyja. Prvi se je sestal s turškim kolegom Ismailom Ce-
rnom, drugi pa z italijansko notranjo ministrico Roso Russo Jervolino. Predstavnica za tisk nemške vlade Uwe Karsten Heye je med drugim pohvalila zadržanje italijanske vlade do tega problema. Še bolj pozitivni so bili nemški časopisi, ki vsestransko hvalijo, kako odgovorno se je italijanska vlada lotila tega kočljivega problema. Nemčija seveda noče Ocalana, saj ima med več kot 2 milijoni Turkov vsaj 500 tisoč Kurdov. Tega mnenja seveda ni vvashingtonska administracija, ki še vedno svetuje Italiji, naj Ocalana izroči Turčiji.
Vlado Massima D’Aleme je včeraj podprl Vatikan, ki se je izrecno zavzel, da se Ocalanu prizna politično zatočišče. Še več, kardinal Achille Silvestrini, prefekt kongregacije za vzhodne Cerkve, je navedel, da Vatikan s simpatijo gleda na stremljenja Kurdov po neodvisnosti.
ŠOLSTVO / PROTEST
Pol milijona mladih na ulicah
Študentje in dijaki manifestirali za »evropsko šolo«
Zbornica dejansko sprejela letošnji finančni zakon
Spori o predlogu za nov sistem predčasnega upokojevanja
RIM - Poslanska zbornica je včeraj odobrila predlog 6" nančnega zakona. Danes bo morala glasovati še o spre' membah proračuna, ki so bile vključene v dodatno noto' nato pa se bo izrekla o celotnem zakonu o državnem prora' (runu. S tem bo ukrep sprejet v zbornici, o njem pa se bo moral izreči še senat, kjer bi vsekakor vlada morala i®etl lažje delo.
Vsekakor pa je v noči od četrtka na petek, preden se F zbornica izrekla o finančnem zakonu, izbruhnil še pri®er morebitne predčasne upokojitve delavcev. Ministrstvo za delo je namreč predlagalo, da bi upokojili delavce z več kot 50 leti starosti in 28 leti plačanih prispevkov, podjetja pa’ ki bi bila sicer razbremenjena plače, bi še dodatno plačevala zanje prispevke. Ministrstvo za delo je želelo, da bi določilo vnesli v spremni zakon, ki je del bilančnega, vendar so se poslanci temu zoperstavili. Predlog o takem sistem11 predčasnega upokojevanja so kritizirali tudi sindikati, nasprotuje pa mu sedanji minister za prevoze in minister za delo v Prodijevi vladi Tiziano Treu.
Glavni del finančnega zakona je vsekakor spremni zakon, ki določa glavne postavke finančnega manevra. Zbornica je na plenarnem zasedanju nekoliko spremenila odločitve proračunske komisije. Glavna poglavja spremnega zakona so sledeča:
EVRODAVEK: Država bo vrnila 60% izredne dajatve, k je bila plača v lanskem letu. Odvisni delavci bodo dobil} povračilo z decembrsko plačo, medtem ko bodo neodvisn1 delavci lahko odbili to dajatev od januarskih plačil.
DELO: zakon predvideva vrsto ukrepov za skupnih 1.400 milijard lir v letu 1999 in 2.200 v poznejših letih-Odpravljena so bila nekatera bremena za zaposlene v industriji in za neodvisne delavce.
FISKALIZACIJA SOCIALNIH DAJATEV: Podjetja na jugu bodo imela prihodnje leto 1.400.000 lir davčnega kredita za vsakega zaposlenega delavca.
CIGARETE: Možna je podražitev zaradi dodatne davčne obremenitve.
SKALP ZA ZAPOSLOVANJE: Obsegal bo 1.200 milijard.
BENCIN IN CARBON TAK: To bo vir za finansiranje ukrepov za zaposlitev. S prihodnjim letom se bo neosvinčeni bencin z odlokom vlade lahko podražil od 13 do 45 Ih za liter, super bencin pa za 4, 5 lir za liter.
SOLA: Po dolgi bitki je ostala postavka 347 milijard Ih za parifikacijo šole.
DRUŽINE: Družine z več kot 3 otroki in manj kot 36 milijoni letnega dohodka bodo dobile ob občin 200.000 lir
OBČINE: Lahko bodo prodale dobrine zgodovinskega pomena.
POKOJNINE: Sopcialne pokojnine bodo povišali za 100.000 lir. Upokojenci z manj kot 18 milijoni letnega dohodka bodo imeli pravico do višjega odbitka v davčni prijavi.
ZDRAVSTVO: Odpravljen je bil ticket 6.000 lir za tiste’ ki so bili doslej oproščeni drugih dajatev. Kronični bolnik1 bodo s prihodnjim letom plačali 1.000 lir ticketa na vsako predpisano zdravilo.
Zakon predvideva nadalnje nižanje osebja v javnih ustanovah, prispevke za materinstvo, ukrepe za območja, ki ji*1 je prizadel potres.
NOVICE
Predsednik vlade Dilema obsodil izkoriščanje otrok
FIRENCE - »Izkoriščanje dela otrok je ena izmed najogabnejših stvari, ki se dogajajo tudi v Italiji.« Tako je med drugim povedal predsednik vlade Massimo D’Alema, ko se je včeraj udeležil Vsedržavne konference o otroštvu v Firencah. D’Alema je dejal, da v takih primerih ne vidi boljše rešitve kot to, da se bojkotirajo proizvodi podjetij, ki izkoriščajo otroško delo.
Predsednik vlade se je med konferenco zelo kritično izrazil tudi o televizijskih oddajah za otroke. »Raven teh oddaj je znatno padla, risanke so slabe kakovsoti, propagandni vložki v njih pa predstavljajo resnično nespodobnost,« je med drugim dejal. D’Alema je pristavil, da se večkrat mora hudo natruditi, da odlepi svojega sina izpred televizije. Sicer pa je izkoristil priložnost, da je izstrelil nekaj puščic tudi proti tisku nasploh. »Tisk je večkrat krivičen do odraslih, kaj šele do otrok,« je z njemu lastno pikrostjo pripomnil.
40 pribežnikov čez Jadran skritih v tovornjaku
BRINDISI - Policija je včeraj odkrila na tovornjaku TIR kar 40 nezakonitih pribežnikov skritih za bombažnimi balami. V Brindisi so prišli na taje-ktu Saturnus, ki je malo prej priplul iz grškega, pristanišča Igoumenitza. Bili so različnih narodnosti, od pakistanske do kurdske, in so zaradi pomanjkanja zraka komaj preživeli prevoz. Policija je aretirala šoferja kamiona, 34-letnega Aten-čana Loutasa Pantelisa.
V Bariju pa je policija odkrila 6 Kurdov skritih na kamionu, ki je prispel prav tako iz Igoumenitze, a na krovu trajekta Super fast.
RIM - Po izračunih študentov in dijakov se je včerajšnjih manifestacij za »evropsko šolo« udeležilo kar pol milijona mladih. Manifestacije so potekale v 120 italijanskih mestih, podobni protesti pa so bili tudi v drugih evropskih državah (Nemčiji, Švici, Luksemburgu in Norveški).
Največ dijakov in študentov naj bi manifestiralo v Kampaniji (kakih 70 tisoč), sledijo Sicilija (60 tisoč) in Lombardija (55 tisoč), medtem ko naj bi se protesta v Furlaniji-Ju-lijski krajini udeležilo kakih 10 tisoč mladih. Manifestacije je pripravilo združenje štirih dijaških in študentskih organizacij, podprle pa so jih še številna druga združenja.
Rimske manifestacije so se udeležili tudi predstavniki Levih demokratov Gi-orgio Mele, Gloria Buffo, Marco Fumagalli in Valdo Spini, kar je desnica takoj izkoristila in obtožila levico, da je kar pol stoletja hujskala mlade proti zasebnim šolam, ki naj bi bile »grde in hudobne«, ker naj bi jih vodili »farji« in naj bi bile namenjene bogatašem.
Na telefoto Ap manifestacija v Milanu
JESENSKA ZIMA / MANJ HUDO KOT SO NAPOVEDOVALI
Nadaljuje se val mraza nad Italijo
Temperature pod ničlo na severu, sneg pa skoraj izključno v srednji in južni Italiji

Zasneženi vrh Vezuva kaže, da zebe tudi na jugu (Ap)
RIM - Val mraza, ki je po vzhodni in srednji Evropi zajel tudi Italijo, se nad Apeninskim polotokom ne bo tako hitro polegel. Jesenska zima je kot običajno presenetila cestarje srednje in južne Italije, a tudi avtomobiliste, saj je že nekaj centimetrov snega povzročilo težave in zastoje tako v Markah kot v Apuliji in Kalabriji. V mestih so temperature od 2° do 3° pod mesečnim povprečjem, v alpskem loku pa tudi do 5°. To seveda ni nič izrednega, a kaj ko smo bili v zadnjem obdobju navajeni na bolj mile zime in seveda ne novembra. Mraz je bil posredno kriv tudi za dve smrti.
Ponoči so zabeležili temperature pod ničlo tako na severu kot na jugu, in sicer: v Turinu -5°, v Aosti -3°, v Milanu -2°, v Benetkah, Bologni, Potenzi in Campobassu pa -1° Celzija. To navsezadnje niso tiste sibirske temperature, ki so jih napovedali v raznih te-levizijskihj oddajah. Pošte-
no zebe le v alpskih dolinah, kjer so izmerili temperature tudi do -17°. V zimskošportnih središčih so torej idealni pogoji za umetni sneg, tako da snežni topovi delajo s polno paro. Pravih snežnih padavin pa dolgoročne meteorološke napovedi ne predvidevajo. Morda bo danes in jutri rahlo snežilo v vzhodnih Alpah in Julijcih, a snega bo le za vzorec. Danes in jutri bi lahko tudi ob morju temperature zdrknile pod ničlo. Mraz pa bo stopnjevala predvsem močna burja. V notranjosti Furlanije in na Krasu bodo temperature od -7 do -3°. Severna Italija se bo v glavnem kopala v hladnem soncu, nad srednjo in južno Italijo pa bo prevladovala oblačnost z občasnimi padavinami. S prihodnjim tednom se bo postopno otoplilo, obcutnejse otoplitve dolgoročne napovedi predvidevajo šele v sredo, nadaljevalo pa se bo suho vreme.

KOPER / PO USTAVITVI VOLILNIH POSTOPKOV_
Deljena mnenja o sklepu ustavnega sodišča
Manjšina opozarja, da bi jo delitev občine hudo prizadela
Koper - Sklep slovenskega usta-sk'6£> k sodišča, da v nedeljo v kopr-občini ne bo volitev, je močno bleknilo v Kopru, d. PVanajst pobudnikov iz vrst kan-1 atov za Zupana in iz tistih strank sj .k ki so s svojimi kandidati do-) sodelovale v včeraj prekinjenih ^ Inih postopkih v Mestni občini ,°Per’ je na včerajšnjem sestanku sl ,.ova^° na državni zbor (DZ) na-
0	vi j eno peticijo z geslom Združe-
1	^a enotno občino Koper in za veljavitev vohlne pravice.
v peticiji je zapisano, da kot ob-“Bi koprske občine ugotavljajo, da Ji v Sloveniji kršena pravica do vo-i ev- Ker je s tem ogrožena demo-abčnost mlade slovenske države, Q DZ zahtevajo, da uporabi vsa pravna sredstva, s katerimi bo omo-5°cil Ustanovitev enotne občine Kopi v sedanjih mejah v skladu z re-lendumsko izraženo voljo ljudi, i da v roku treh mesecev omogoči “konite in legitimne volitve v orga-e enotne občine Koper. Peticijo so
prvopodpisniki sklenili ponuditi v podpis občankam in ocanom koprske občine.
Na novinarski konferenci so predstavniki koprske in obalne skupnosti Italijanov, so znova preučili politične, pravne in praktične posledice sklepa ustavnega sodišča. Ob tem so najprej poudarili, da je italijanska narodnostna skupnost že ob septembrski odločitvi ustavnega sodišča opozarjala, da je odločba ustavnega sodišča o neustavnosti koprske občine po njihovem prepričanju v nasprotju s sedmim Členom temeljne ustavne listine in v njej sprejetimi mednarodnimi obveznostmi Slovenije. Brez nedeljivosti občine bi bila ogrožena tudi s slovensko ustavo zagotovljena zaščita pravic italijanske manjšine
Četrtkov sklep posebne občinske vohlne komisije o prenehanju izvajanja volilnih postopkov pa je skupnosti povzročil nepričakovano veliko pravnih in tehničnih težav, ker
je bil sprejet prepozno za ustavitev potekajočih volilnih postopkov v svet obalne skupnosti.
Danijel Starman in Janko Tede-ško sta po sklepu ustavnega sodišča predstavila predlog, s katerimi bi na območju sedanje mestne občine Koper ustanovili še šest novih občin. Po mnenju predlagateljev naj bi ob polni in dobronamerni podpori sedanjega občinskega vodstva občanom ponudili v odločanje o ustanovitvi novih občin Ankaran-Hrvatini, Dekani, GraCišCe, Marezige, Škofije in Šmarje. Po njihovih besedah bi morali' v politične priprave za ustanovitev novih občin vključiti tudi iniciativne odbore s teh območij, ki naj bi tam že bili oblikovani. Ob tem pa je Starman menil, da sedanji županji Ireni Fister in predsedniku občinskega sveta Lojzetu Periču zaradi njune odgovornosti za koprski predvolilni zaplet izpeljave postopkov prehoda na nove občine ni vec mogoče zaupati. (STA in CR)
Jelovec / sosvet za Slovence
NSKS že napovedal priziv na upravno sodišče
DUNAJ/CELOVEC -etrtkov sklep avstrijske vezne vlade, po katerem °sedanji sestav sosveta 2a koroške Slovence tudi n Prihodnjih štirih letih e bo spremenjen, je pri osrednjih političnih orga-jzaciji slovenske manj-lr*a na Koroškem imel oljen odmev. Medtem Ko so
skih
pri Zvezi sloven-organizacij (ZSO) Prejeli odločitev z zado-oljstvom, je Narodni koroških Slovencev JjJSKS) poudaril, da gre a "Politično odločitev«, Proti kateri se bo NSKS Pritožil na vrhunsko Pravno sodišče.
N Predsednik NSKS
Buti Olip je v pogovoru ^ list menil, da se je ada očitno hotela zne-Pi problema slovenske-°a sosveta v predvolil-Jj.6® Času na Koroškem.
°kaz zato je pozitivno vi JSCe koroške deželne i ac*e. ki je soglasno odo-rila predlog urada zve-‘nega kanclerja in s tem Preprečila razpravo, kate-a °h političnih strank bi orala slovenski Enotni lsh odstopiti vsaj en se-ež’ Prav tako so se ranke s tem izognile ogovoru na vprašanje, atera od obeh osrednjih Političnih organizaciji je močnejša.
Olip je ob tem posebej Poudaril, da vlada svoje
odločitve do vCeraj ni utemeljila, kot ni utemeljila, zakaj je zavrnila zahtevo štajerskih Slovencev po zastopstvu v novem sosvetu.
Ostro je vladin sklep kritizirala tudi Enotna lista. Njen tajnik Rudi Vouk v izjavi za tisk meni, da pomeni sestav sosveta zasmehovanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem in ni v skladu z zakonom o narodnih skupnosti, med predstavniki strank so ljudje, ki delujejo proti interesom manjšine. Ob takem sklepu je težko verjeti v strokovnost zvezne vlade glede manjšinskih vprašanjih, poudarja Vouk, ki izraža tudi svojo veliko razočaranje glede zadržanja Ljudske stranke.
Prva seja novega so-svetabo v ponedeljek, 30. novembra, na njej pa naj bi bila izvoljena tudi predsednik in podpredsednik 16-clanskega telesa. Predsednik starega sosveta Marijan Sturm (-ZSO) je svojo vnovično kandidaturo že potrdil, Narodni svet pa bo o svojem kandidatu oz. o zadržanju na ustanovni seji najprej razpravljal v pristojnih organih. Pritožba na upravno sodišče, ne predpostavlja odložitve umestitve sosveta.
Ivan Lukan
TRST / SPOROČILO ZA JAVNOST
SKP: Masellijev osnutek je dobra osnova za zaščito
TRST - Masellijev osnutek je dobra osnova za razpravo o zakonski zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Tako meni v svojem sporočilu tržaška federacija Stranke komunistične prenove, ki opozarja, da Slovenci v Italiji Čakajo na zaščito že preveč desetletij.
SKP ugotavlja, da sta tržaška in deželna desnica dolgo let razpihovali narodnostno mr-žnjo. Danes so toni bolj umirjeni, nasprotovanje pa ostaja. Poslanec NZ Menia je tako spet plašil, da ne bo delovnih mest za tiste, ki ne obvladajo slovenskega jezika, kar je po oceni SKP absurd, saj bi dopdatna delovna mesta samo obogatitev ponudbe na tržišču dela.
Bolj kot »vojne napovedi« poslanca Menie komunistične prenovitelje skrbi vprašanje, ali bodo levosredinske sile, ki v preteklosti niso bile vselej zelo dosledne, ohranile strnjenost. Po oceni SKP bo zaščitni predlog lahko v kratkem postal zakon, samo, Ce bo levosredinska večina strnjena in bo pokazala zadostno politično odločnost. Ob tem pa komunistične prenovitelje za-skrbljajo tudi pomisleki stranke Slovenske sku-
pnosti o ustreznosti Ma-sellijevega osnutka. Dodatna cepitev in nova razlikovanja bi bila vse prej kot koristna, še zlasti ko gre za sile, ki bi morale biti zainteresirane zato, da bi zaščitni zakon sprejet Cimprej. Masellijev predlog tudi po mnenju tržaške SKP ni idealni predlog, ki bi ga vsi pripadniki slovenske manjšine radi podpisali, je pa dobra osnova za nadalnjo razpravo. Treba je zato začeti z delom, da bo parlament Masellijev osnutek še izboljšal in ga Cimprej odobril.
POSVET / V PRIREDBI ZNO
Ostareli kmetje v novi Evropi
Na posvetu primerjali zadevno zakonodajo Italije in Slovenije ter ugotavljali skupne cilje
TRST - Italija in Slovenija imata precej podobne cilje in programe, kar zadeva ureditev pravic ostarelih v kmetijstvu, izhajata pa iz dokaj različnih štartnih točk. Slovenijo Čaka Se veliko naporov, preden bo ujela korak z Italijo in drugimi razvitejšimi državami tudi na področju ureditve pravnega in socialnega statusa ostarelih kmetov, a to bo morala nujno storiti v procesu približevanja Evropski uniji.
Tako bi lahko strnili glavno ugotovitev posveta na temo: »Pravice ostarelih v kmetijstvu v itralijanski in slovenski zakonodaji v perspektivi razširitve Evrope proti vzhodu«, ki se je vCeraj dopoldne odvijal v konferenčni dvorani Znanstvenega parka pri PadriCah (foto KROMA). Posvet je priredila Zveza neposrednih obdelovalcev-Coldiretti iz Trsta v sodelovanju z Deželnim združenjem kmečkih upokojencev iz Furlanije-Julijske krajine.
Številne udeležence je uvodoma nagovoril vsedržavni predsednik upokojencev ZNO, petkratni senator Natale Carlotto. Poudaril je velik pomen kmečkega prebivalstva za uravnovešen razvoj teritorija ter potrebo po njegovem ustreznem socialnem zavarovanju, in to v vseh državah EU. Sicer pa sta o razme-
rah v Sloveniji podrobneje spregovorila predsednik Sindikata kmetov Slovenije Evgen SapaC in državni sekretar pri ministrstvu za socialne zadeve Jožef Tivadar, o razmerah v Italiji pa vsedržavni ravnatelj patronata EPACA Gianfranco Spiller in funkcionarka ministrstva za socialne zadeve Alfonsina Rinaldi.
Italija ima veliko nerešenih problemov in težav tudi pri zagotavljanju dostojnega življenja ostarelim kmetom, vendar so danes v njej nekatere stvari, kot je npr., minimalna socialna pokojnina, že zagotovljene pridobitve. Rinaldi-jeva je govorila o novejših prizadevanjih za integrirano zdravstveno in socialno zavarovanje, ki naj bi ostarele ohranilo v njihovem socialnem tkivu. V tem smislu se giblje tudi deželni zakon FJK st. 10 iz tega leta, o katerem je govorila deželna funkcionarka Livia Albrizio.
Slovenija ima podobne cilje, je pa od njih veliko bolj oddaljena, zaradi Cesar se bo morala še veliko truditi za njih dosego. SapaC je med drugim poudaril, da so dohodki kmetov danes tako skromni, da si mnogi izmed njih ne morejo niti plaCati socialnega zavarovanja. O prizadevanjih za prilagoditev socialne zakonodaje Slovenije evrospkim standardom pa je na posvetu govoril Tivadar.
Vloga Istre v Evropi
TRST - Vloga, ki jo lahko odigra italijanska skupnost v Istri kot kulturni in gospodarski posrednik med Italijo in Hrvaško, možnosti razvoja istrske ekonomije in Čezmejno sodelovanje. To so nekatere izmed tem, ki bodo v središču pozornosti na seminarju »Sodelovanje za razvoj in vstop v Evropo«, na programu 26. in 27. novembra v Umagu (hrvaška Istra).
Pobudo so organizirali Istrska Županija, Italijanska unija, center Evropski dialogi in tržaška ljudska
univerza pod pokroviteljstvom italijanskega generalnega konzulata na Reki. Predstavili so jo včeraj na tiskovni konferenci, o njej pa so spregovorili predsednik oz. podpredsednik Evropskih dialogov Giorgio Rossetti in Enzo Tornelli, predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul ter Roberto Ambrosi iz ljudske univerze. Zamisel za zasedanje se je porodila po nizu konferenc, ki so jih priredili v Istri in ki so se jih udeležile vidne osebnosti evropske skupnosti, ob
koncu katerih se je izkazala nuja po tesnejšem sodelovanju.
Smisel seminarja je izmenjava mnenj oz. izkušenj in iskanje oblik sodelovanja med Italijo, Hrvaško in Evropo za razvoj Istre in njeno približevanje Evropi. Pozitivni rezultati bi pripomogli celotnemu prebivalstvu regije, lahko pa bi dali navdih tudi drugim deželam.
Zasedanje bo tehnične narave in predvsem namenjeno tistim, ki se s tem poklicno ukvarjajo, udele-
žili pa se ga bodo tudi ugledni politični predstavniki obeh držav. Organizatorji vabijo nanj tudi italijanske podjetnike, da bi se seznanili z možnostmi investicij in medsebojnega poslovanja, zanimanje za istrsko problematiko pa je Rossettiju posredoval tudi podtajnik na zunanjem ministrstvu Umberto Ranieri.
Organizatorji bodo priredili podobna seminarja tudi na Reki in v Kopru, katerih župan oz. županja sta že zagotovila polno podporo. A. G.
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE Trst - Gorica - Čedad
sklicuje
IZREDNI OBČNI ZBOR in 22. REDNI OBČNI ZBOR
Tržaški sejem - Nedelja, 22. novembra 1998 - Začetek ob 8.30
Spremembe statuta, volitve in razprava TOPLO VABLJENI VSI ČLANI!
ODPRTA TRIBUNA
Odnos nemške policije do »kristalne noči« in italijanske do požiga Narodnega doma
Peter merku
Ob 60. obletnici »kristalne noCi« -ali nemško »Reichskristallnacht« -so mediji v Nemčiji tragične dogodke iz leta 1938 obeležili z velikim poudarkom. Takrat, 9. novembra, so nacisti v eni sami noCi požgali številne sinagoge, uničili nešteto židovskih trgovin in stanovanj.
Nemška televizija je zaCela pripravljati javno mnenje že nekaj dni pred obletnico na svečanosti tega dneva, ki simbolizira začetek holokausta židovskega naroda, holokausta, ki je s časom, med drugo svetovno vojno, dosegel strahotne dimenzije. Ali se ni z 20. julijem 1920, požigom Narodnega doma zaCelo v Trstu uničenje slovanske kulture v Julijski krajini, uničenje, ki je med drugo svetovno vojno, z napadom na Jugoslavijo, tudi pridobilo znaCaj genocida velikih dimenzij?
Nemška televizija je od 4. do 8. novembra poslala v eter 14 dokumentarnih oddaj. Na samo obletnico je bilo na sporedu 9 dokumentarnih oddaj za skupno 9 ur in 33 minut, vključno s centralno svečanostjo, ki so jo prenašali direktno iz sinagoge židovske skupnosti v Berlinu.
Tudi Časopisi v vsej Nemčiji so bili polni člankov o dogodkih izpred 60 let in o smislu počastitve in spomina. Ko sem 6. novembra zjutraj dobil v roke tukajšnji dnevnik Erlan-ger Nachrichten, sem bil takoj pozoren na naslov članka v lokalni kroniki, ki se je glasil: »Spomin na Reichskristallnacht - povod za nenavadno nadaljno izobrazbo pri policiji«. Članek se začne tako: »Zaščititi bi morali pravo in red - so pa postali, v razmerah kot v noCi med 9. in 10. novembrom 1938, storilci: »povsem normalni ljudje«, ne nazadnje policisti, so uprizorili do takrat edinstveno orgijo nasilja proti židovskim someščanom... v Nuernbergu je bilo njihovo početje baje posebno surovo«.
In Članek nadaljuje: »To je jasen prikaz odvisnosti od vsakokratne države, v kateri se znajdejo prav policisti,« misli Peter Link, bivši policijski direktor tukajšnje regije. »Poglobiti se v zgodovino, je v našem poklicu še posebno važno«.
Članek se konca: »10. novembra ob 19.30 bo g. Link nudil zgodovinski prikaz dogajanja za vse, ki se za to zanimajo, na kraju delikta,... v nekdanji vili židovske družine bankirja Kolina«; kar je izzvalo v meni veliko zanimanje. A vrnimo se najprej k centralni svečanosti v Berlinu. V svojem slavnostnem govoru je predsednik nemške republike Roman Herzog poudaril, da dogodki v kristalni noCi spadajo »med najhujše in najbolj sramotne trenutke nemške zgodovine« in da so kot »klofuta cloveCanštvu, civilizaciji in spodobnosti«. Branil je kulturo spomina, ko je rekel: »Ne ozirati se na najhujše strani zgodovine, menim, da je skrajna oblika intelektualne bojazljivosti«; ker je govoril o Nemcih, je mislil na nemško, torej na lastno zgodovino! »Kristalna noC« je stopnjevala preganjanje Zidov, ki je dosegla svoj višek v Auschvvitzu. O tem je nemški predsednik dejal: »-Brez spomina na Auschvvitz... se nobena politična, in sploh nikakršna etika, ne more danes formulirati. Nepojmljivo je postalo dejstvo, in s tem zgodovinska možnost kjerkoli na svetu. Z odrinjanjem, pozabo ali zanemarjanjem ne bomo odpravili te katastrofe civilizacije«.
Kdaj, kje smo slišali podobne govore ob obletnici požiga Narodnega doma s strani storilcev, ki bi obžalovali stopnjevanje preganjanja Slovanov, ki je doseglo vrhunec na Rabu?
Ker se je‘Reichskristallnacht’ razširila na druga mesta Nemčije, kjer so živeli Židje, kot se je nasilje pri nas razširilo tudi na druga mesta, kjer so živeli Slovani, so se spomin-
ske svečanosti odvijale tudi v drugih nemških mestih. V Nuernbergu je župan ovrednotil kot nazorno spominsko delo izid tiskane dokumentacije križevaga pota nuernberških žrtev Shoah in dodal: »Demokratska in odprta družba se mora na široki osnovi spoprijeti s preteklostjo in z etičnimi sklepi, da bi branila svobodo in Človeško dostojanstvo«. Primerjava s Trstom je v tem primeru porazna. Kje je spominska plošCa na pročelju stavbe, jasno razvidna, v italijanščini in slovenščini? Tam v tisti stavbi, je bila uničena slovenska kultura in napad je prišel od zunaj! Mi smo, nasprotno, priča poskusom zamolčanja, prikrivanja, Ce ne celo opravičevanja požiga.
V spomin na kristalno noC je mesto Nuernberg dalo tiskati zvezek »Kraji spomina in preganjanja; mestni vodic«. V njem lahko beremo v pričevanju očividca uničenja sinagoge v Essemveinstrasse: »... potem so se tja poklicani gasilci začeli udejstvovati. Niso se pa bojevali proti ognju, omejili so se na močenje bližnjih hiš z vodometi,...«
Pričevanje očividca o uničenju Narodnega doma:'... naenkrat vidim nekega gasilca odkorakati zelo hitro proti kavarni Fabris in nagonsko mu sledim. Mislil sem, da gre klicat oja-Cenje, in ker sem bil precej oddaljen, sem skoro tekel za njim. Zasopel sem prišel v kavarno, se ustavil za njegovim hrbtom, ki je že imel telefonsko zvezo, in slišal, kako je razburjeno pravil, da gasilci ne morejo gasiti, ker jih fašisti ovirajo in da »i ne taja le manighe«.
Le trenutek je trajal odgovor - gasilec je namreč takoj rekel: »vaben si-gnor comandante« ter obesil slušalko. »Cossa ’1 ga dito«, sem vprašal -»Circoscriver mi je odgovoril’.
10. novembra sem se torej podal z ženo v Nuernberg poslušat gospoda Petra Linka. V bivši dnevni sobi družine Kohn se nas je zbralo okoli 70 poslušalcev. Za 60. obletnico »Re-ischkristallnacht« je ta visoki policijski direktor, poznan po mnogih zahtevnih policijskih intervencijah, organiziral za mlajše kolege in kolegice tečaje nadaljne izobrazbe. Že pred štirimi leti je organiziral v krogu policistov debate o filrmTSchindlerjev seznam’. Tokrat je imel s seboj videokasete, diapozitive in trake, s katerimi je lahko podčrtal in dokumentiral vsako besedo. Tehnični pripomočki, s katerimi je vse to pokazal in ki dovoljujejo tudi posebne efekte, so vredni okoli 30 milijonov lir! Tako smo lahko ne samo videli, ampak tudi poslušali razne nacistične prvake, dokumente, ki jih navaden človek nima možnosti videti in slišati kadarkoli.
Sam pripoveduje iz svojih spominov. Njegovi stari starši so stanovali v Kasernenstrasse, kjer je bilo posebno vroče. Soseda je spoznala v hordi SA razbojnikov brata. Ko ga je zbegana klicala na odgovor, ji je odvrnil: »Ti tega ne razumeš, naš Fiihrer hoče tako«. »Samo kdor je bil gluh in slep, ni razumel, kaj se je v Nemčiji takrat dogajalo«, je poudaril gospod Link kot že dan prej pred bodočimi policijskimi vodjami in oddelki policistov.
‘Kriminalna dejanja so se zgodila v javnosti in so se nadaljevala, ker se jim nihče ni zoperstavil’. Nadalje je rekeFda tisto noC niso bile uničene samo sinagoge, stanovanja in trgovine, bilo je uničeno veliko veC, in sicer človeška skupnost, zaupanje v državo in vsako intimnost. Policist si mora tudi danes biti na jasnem, ko mora to skoro vsak dan storiti, kaj pomeni, vriniti se v privatno sfero. Ko gre v kakšno stanovanje, se ne sme razdivjati in trgati obleke iz omar, samo da bi pokazal svojo moc!
To dojame, Ce misli, kaj se je zgodilo tisto noC. In zdaj pripoveduje to policistom? Prvič, ker se takrat nihče zoperstavil nacističnemu terorju, niti policija« (kot se, po pisanju zgodovinarja Carla Schiffrerja, niso protivili karabinjerji, ki so bili nastanjeni blizu Hotela Balkan, da bi ga ščitili): drugič, ker po vojni, Ce je hotel kdo raziskati, kako je bilo z nuernberško policijo, se je znašel pred zidom molka. Višji policijski Cini so bili na-mrechakrat’ istočasno pri policiji in uvrščeni v SS.
Daši ni mogoCe zvedeti o vedenju posameznika, je danes dobro raziskano vedenje nuernberškega policijskega polka v Ukrajini. 23. septembra 1942 je ta polk uničil občino Kartelisy. 2875 prebivalcev je bilo usmrčenih, od teh je bilo 1600 otrok. Nuernberška policija ima torej vzrok, da se sramuje zaradiTakratne« posebne brutalnosti... in važno je, da se današnji policisti tega zavedajo, zato da se ne bi kaj takega veC ponovilo. To je posebno važno danes, ko ima policija vedno veC opravka s pribe-žniki, ki so vsega spoštovanja vredni«.
S tem predavanjem bo gospod Link obiskal vse polke policijskih specialcev na področju Franken, posebno tiste, ki imajo politične naloge.
»Poglavje zase je igackanje z besedami,« je poudaril. »Nima na primer smisla preimenovati cigane, kot so jim takrat in tudi pozneje še pravili, v Sinti in Rome in misliti, da je s tem vse rešeno. Prav nic ni rešeno, ker se bodo predsodki o ciganih prenesli na Sintf in Rome. Bolje bi bilo, odčarati besedo cigani. Zato treba delati, da se sovraštvo in predsodki ne kopičijo, da ne bi potem ob prvi priliki brutalnost preplavila bregove. Istotako ni prav«, po njegovem mnenju, »da danes govorimo v »Reich-spogromnacht, kot to mnogi delajo. Saj je izraz‘Reichkristallnacht’ originalni izraz, ki izvrtno ponazoruje hladno mržnjo, ki je botrovala dogajanju«.
Simpatični policijski direktor je razlagal, »da je izbral kot kraj predavanja bivšo hišo žrtev tega izbruha nasilnosti, zato da bi tudi poslušalci Čutili vsaj malo tistega napetega vzdušja«. To bi bilo, kot Ce bi mi v Trstu šli poslušat 20. julija predavanje o požigu Narodnega doma v samo poslopje v Ulici Fabio Filzi, in da bi predavatelj bil šef policije v Julijski krajini.
Podrobnosti o družini Kohn, ki je končala blizu Rige v taborišču Jung-fernhof, je gospod Link zvedel iz razgovorov z bivšim hišnikom, ki mu je pripovedoval, kako je potekalo življenje sreCne družine v teh prostorih. Opisal je njeno zbeganost ob prehitevajočih si dogodkih; kako so SA vdrle v poslopje in kako so zaceli razbijati vse, kar jim je prišlo pod roke, kako so med drugim vrgli na tla in jih poteptali znamenite italijanske violine. Takrat sem se zablodil v labirint spominov na oCeta, ki je igral violino v orkestru Glasbene matice v Narodnem domu. Zapisal je:‘Nasle-dnjega dne sem se napotil proti pogorišču. Živel sem že od spominov: Glasbena matica - orkester - koncerti - gledališče - silvestrovanja...
Oprezno sem se bližal pločniku ob vrtu poštnega trga na strani ulice Ga-latti in zagledal pred seboj prof. Mirka. Molče sva si stisnila roko. Gasilci so metali glasbila in opremo skozi okna Glasbene matice. Sedaj je bil na vrsti kontrabas, še cel. Čez nekaj trenutkov je ležal razbit na cesti. Mirkovega violončela nisem utegnil videti. Oci so bile motne in v srcu težko.’
Predavanje gospoda Linka je trajalo dobri dve uri in številno občinstvo mu je ves Cas zelo pozorno in prizadeto sledilo.
H LOKALNE VOLITVE V SLOVENuTh
Kandidati, ki se bodo jutri pomerili v tekmi za županska mesta
V Sloveniji bodo prihodnjo nedeljo lokalne oziroma upravne volitve. Izbirali bodo župane in elane občinskih svetov. Volili bodo tudi na območju novoustanovljenih občin. Tak je na Goriškem primer občine Sem-peter-Vrtojba, ki se bo izločila iz sedanje Mestne občine Nova Gorica in bo zaživela avtonomno. Delo je prejšnji teden, od 9. do 11. novembra, opravilo preko agencije Stik nekakšne poskusne volitve, ki so zajele okrog štiri tisoč volilcev v enajstih mestnih občinah v vsej Sloveniji. Poskusno so volili tako župane, kakor elane mestnih svetov. Po podatkih sodec bodo volitve prinesle kar nekaj sprememb, tako glede županskih mest pa tudi v sestavi občinskih svetov. Napovedi govore, da se bo okrepila stranka LDS (Liberalna demokracija Slovenije), povečan konsenz pa napovedujejo tudi socialdemokratom, medtem ko naj bi druge stranke doživele osip, vključno s Slovensko ljudsko stranko. Velika neznanka ostajajo volilci, ki so neodločeni ali naveličani in ki se volitev ne bodo udeležili. In teh je, kot kaže, precejšen odstotek.
NOVA GORICA: Objavljamo pregled županskih kandidatov v obmejnih občinah, začenši z Novo Gorico, kjer je v volilnih imenikih za območje Mestne občine vpisanih 28.945 volilnih upravičenčev. Za mesto župana se poteguje kar osem kandidatov, za občinski svet pa deset list. Med županskimi kandidati je tudi dosedanji župan Črtomir Špacapan (LDS), ki naj bi po nekaterih predvolilnih anketah zmagal že v prvem krogu z dobrimi 51 odstotki. Boris Jug je županski kandidat Zveze za Primorsko, sledijo Gojmir Mozetič (SKD in SLS), Andrej Miška (ZLSD), Niko Jurca (SDS), Jožef Harej (DS), Rudolf Simac (neodvisen), Jože Semič (neodvisen).
BOVEC: V Bovcu se na volitvah predstavljajo trije županski kandidati: Siniša Germovic (SDS), Gergor Rupnik (SKD) in Peter Zamuda (LDS in ZLSD).
Trije so županski kandidati tudi v Kobaridu: Ivan Spolad (SKD), Pavel Gregorčič (ZZP) in Marijan Gregorčič (LDS). Pavel Gregorčič je dosedanji Zupan.
TOLMIN: V Tolminu kandidirajo za mesto župana: Julijan Šorli (ZLSD in LDS), Metod - Ciril Leban (ZZP) ter Andrej Metod Leban (SLS, SDS, SKD).
BRDA: V občini Brda imajo pet kandidatov za mesto Zupana. Poleg dosedanjega župana Franca Mužica (-LDS), kandidirajo Žarko Kodermac (ZLSD), Damijan Marinič (SKD), Bruno Podveršic (SLS) in Enco Vižintin (SDS).
KANAL: V občini Kanal imajo štiri županske kandidate. Kandidat ZLSD je Branko Dolenc, Zoran Madon (-SLS), Ljubo Marinič (LDS) in Milica Zimic (SKD).
ŠEMPETER - VRTOJBA: Sedem kandidatov se poteguje za Zupana v novi občini Šempeter - Vrtojba: Milan Turk (SKD), Sergej Ferrari (DS), Dragan Valencie (-ZLSD), Dominik Soban (LDS) Aldo Ternovec (SLS), Vanda Furlan (neodvisna, na predlog skupine občanov), Anton Špacapan (neodvisen - na predlog skupine občanov).
MIREN -KOSTANJEVICA: Med dvema županskima kandidatoma bodo izbirali volilci v občini Miren-Kosta-njevica. To je dosedanji župan Zlatko Marušič, (neodvisni kandidat, ki ga podpora veC strank) in Robert Pahor, kandidat Zveze za Primorsko (ZZP).
KOMEN: Volilci v občini Komen bodo lahko izbirali med tremi kandidati za župana: Uroš Slamic je neodvisen, Jožef Adamič (kandidat LDS in ZLSD) ter Stojan Kosmina (neodvisen).
SEŽANA: V občini Sežana si bo z zaupanje volilcev skušalo pridobiti sedem kandidatov, in sicer: Rudolf Pečar (LDS in ZZP), Ida Čuden Rebula (skupina volilcev), Stanislav Renčelj (ZLSD), Martin Bizjak (SDS), Miroslav Klun (neodvisni kandidat), Pavel Macarol (kandidat SKD in SLS), Josip Žugelj (neodvisni kandidat).
DIVAČA: Za zaupanje volilcev v občini DivaCa se bodo potegovali štirje kandidati: Rado Meden (DeSUS), Matija Potokar (kandidat skupine volilcev), Rajko Vojtkovszky (ZLSD) in Drggo Škamperle (SLS).
HRPELJE-KOZINA: V občini Hrpelje-Kozina je kandidatov za župansko mesto sedem: Jurij Repic (LDS), Peter Valencie (SDS), Marija Škerjanc (SLS), Vladimir Kre-belj (DeSUS), Boris BernetiC (ZLSD), Mitja Dodič (ZZP) in Vojko Mahnič (samostojni kandidat).
KOPER: Po Četrtkovi razsodbi ustavnega sodišča v tej občini ne bodo volili.
IZOLA: V Izoli bodo volilci izbirali med petimi kandidati za župansko mesto, za katerega se bodo potegovali: Janez Jug (SF), Ivan Bizjak (SDS), Alojz Zorko (LDS in SLS), Breda Pečan (ZLSD, ZZP in IDZ-DDI) ter Aleksander Frantar (kandidat skupine volilcev).
PIRAN: V piranski občini se bo za župansko mesto potegovalo osem kandidatov in dve kandidatki: Robert Časar (SDS), Rajko Humar (kandidat skupine volilcev), Riana Benko (kandidatka skupine volilcev), Klavdij Mally (kandidat LDS in ZZP), Milan Cvejanov (kandidat skupine volilcev), Vojka Stular (ZLSD), Ante Belobraj-diC (kandidat skupine volilcev), Franko FiCur (kandidat skupine volilcev), Franc Pribac (kandidat SF), Rafael DodiC (kandidat skupine volilcev).
Imena izvoljenih Zupanov naj bi bila znana že v nedeljo pozno zveCer.
OPČINE / POSVET SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INSTITUTA
V spremenjenih in tudi težjih razmerah je treba jasno začrtati bodoče cilje
Poudarjeno je bila vloga inštituta, ki ima v tej luči primarno vlogo - Številni in kvalitetni posegi
r naprej, kako usmeriti ziskovalno dejavnost v se-Mijin razmerah, ki so drugac-, 6 pd tistih ob ustanovitvi in 0 le heba računati na omeje-® sredstva? Na ta in na celo sto drugih vprašanj, ki pa so sa uperjena v prihodnost, je usal odgovoriti včerajšnji P°,svet Slovenskega razisko-ainega inštituta Slori, ki so Priredili v spomin na sena-or)a Darka Bratino (ob tej pri-oznosti so izdali tudi njegov °rnik »Znanje - Kultura -stovetnost«). Kot je dejal Predsednik znanstvenega sve-a Milko Bufon, je morda ekoliko nenavadno, da Slori Prrreja simpozij in razmišlja mo sebi, vendar so razni Posegi pokazali koristnost Pr6 Pobude, ki je po eni stra-..Pomembna za samo inštitu-1°, po drugi pa so prišli na ^an predlogi in smernice, ki s° mhko velike važnosti za
Vso manjšino.
Po uvodnih besedah predsednika Slorija Aljoše Volčiča Je ravnatelj Emidij Susic naj-Prej prebral sporočilo senatorja Mitje Volčiča, ki se je opra-*cri, da se posveta ne more Udeležiti, nakar se je zaustavil °o eni glavnih značilnosti
Darka Bratine, intelektualni »radovednosti«, podčrtal je njegov koncept, da se moramo zavedati važnosti znanja in znanosti ne samo v današnji družbi, paC pa tudi v vsej naši manjšinski skupnosti. Potem ko je omenil važno vlogo, ki jo pri tem imajo družina, šola in inštitucije, je naglasil, da je tudi Slori poklican, da odgovori na ta izziv. Namen srečanja je torej po eni strani razmišljanje o socializaciji kulture znanosti in znanja, kot jo je nakazal Bratina, a tudi opredelitev današnje vloge in funkcije Slorija ter smernic bodočega delovanja v ožjem in širšem okolju. Prednost bi morda morah dati analizam, kakšni smo, kaj smo, na Cim sloni identiteta pripadnikov, koliko nas je itd., omenil pa je tudi tri naCrte, ki bi jih bilo treba izpolniti, in sicer bogatenje revialnega in knjižnega sklada, ustanovitev informacijskega centra in povezovanje z ostalimi ustanovami, predvsem NSK, ter upoštevanje finančnih in strukturalnih dimenzij.
Predsednik znanstvenega sveta Milko Bufon je uvodoma poudaril, da je današnja fukncija in vloga Slorija prav
gotovo drugačna od tiste, ki je veljala ob njegovi ustanovitvi, vendar zaradi tega nič manj potrebna, morda je še bolj važna kot v preteklosti. Predvsem naj bi nadaljeval in utrdil filozofijo raziskovanja, ki jo je razvil v zadnjih letih sledeč vodilu »misliti globalno, delovati lokalno«, kjer je »globalno« ožja in širša evropska stvarnost, »lokalno« pa manjšinsko družbeno okolje. Spremenila se je tudi manjšina, njena vloga ne bo veC pobiranje »mostnine« na meji med Italijo in Slovenijo, ker bo ta meja navsezadnje od-
pravljena, njena vloga bo v bolj intenzivnem socio-kulturnem posredovanju in promociji lokalne in regionalne specifike obmejnih kulturnih prostorov. Ob »Čistih« raziskovalnih projektih, je še menil Bufon, pa mora Slori razvijati še naCrte, ki bodo koristili samemu uveljavljanju slovenske manjšine ter tri temeljne točke, odprtost do vseh delov slovenske manjšine, spodbujanje mišljenja in podruž-bljanje doseženih rezultatov.
Kot gost je simpozij pozdravil prof. Vladimir Klemenčič, ki je med drugim naglasil, da
je potrebna integracija ustanov kot tudi hitro posredovanje rezultatov, da so uporabni v vsakdanjem življenju. Kot predstavnik Evropskega urada za manj razširjene rezike je zatem posegel Bojan Brezigar, ki je izhajal iz ugotovitve, da ni modela, v katerem se odvija raziskovalna dejavnost manjšine, ki pa ne more biti sama sebi namen, vključena je v širše okvire, na koncu pelje v politiko. Svoja izvajanja je ponazoril z dvema konkretnima primeroma, Lužiškimi Srbi, ki so menili, da je njihov jezik premalo prisoten na elektronskih medijih, ter Irci, katerih jezik je poleg angleščine uradni jezik, a ga nihče ne govori. V obeh primerih so izdelali posebne študije in na njihovi podlagi tudi svoje zahteve. Omenil je, kaj lahko naredimo kot manjšina tudi s pomočjo raziskovalne dejavnosti, in sicer glede Čezmejne TV, zaščitnega zakona in okvirne konvencije Sveta Evrope.
Mitja Žagar z Inštituta za na-rodinostna vprašanja iz Ljubljane pa je dejal, da bi prihodnjo pomlad v Ljubljano povabili razne ištitute, da bi orisali razmere in ugotovili možnost so-
delovanja, kar pomeni, da bi morali okrepiti informacijsko podlago in urediti enotno mrežo, tako bi olajšali iskanje podatkov in se obenem izognili odvojitvi dela.
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je izhajal iz ugotovitve, da obstaja v manjšini velika zmeda glede perspektiv, da ni sredine, v kateri bi vedeli, kako v prihodnje tisočletje. Zmeda je tudi v odnosih med manjšino in matico, kar je posledica sprememb v Evropi in tudi v sami manjšini, zato manjšina potrebuje celovito monitoražo, analizo mionitoraže in zatem uresničitev ciljev, a pri tem ima Slori primarno nalogo. Pri tem se je tiega držati logike, da je danes naša strukturiranost večja od sredstev, ki jih imamo, torej je potrebna logika prioritet, sicer nas Čaka kolaps.
V razpravo so med drugim posegli še Norina Bogateč, Su-zi Pertot, sociologinja iz Ljubljane in članica znanstvenega sveta Slori Inka Štrukelj, Vladimir Vremec, Marija Jurič Pahor, Ivan Bratina, Sergij Lipovec, Livio Semolič, Darij Cu-pin, Milan Pahor, Samo Pahor, Miloš Budin, Riccardb Ruttar in Majda KavCiC Baša.
Lr
IZREDNA PONUDBA
Primorski
de konca leta brezplačno vsak dan pri Vas doma
Želite prejemati vsak dan do konca leta Primorski dnevnik brezplačno na dom? Takoj pokličite številko 040 7786300
Ce se boste nato odločili, da se naročite na Primorski dnevnik, boste plačali samo naročnino za leto 1999.
Vsi, ki ustvarjamo Primorski dnevnik, si prizadevamo, da aa bo vsa manjšina čedalje bolj čutila za svojega in ga redno prebirala ter želimo vsakomur omogočiti, da bo lahko svobodno izražal svojo misel in besedo.
Pridružite se nam!

ZDRAVSTVO / DELA NAPREDUJEJO HITREJE OD PREDVIDENEGA
Temeljita prenovitev stare glavne bolnišnice
V nekdanji šoli za bolničarje nastaja nov center za nalezljive bolezni pri Katinari pa nastaja kardiokirurški pol
Tržaško glavno bolnišnico so pričeli graditi leta 1830 sredi takratnih predmestnih travnikov, in to po načrtu dunajske bolnišnice. Več kot poldrugo stoletje zatem je že dolgo na dlani, da glavna bolnišnica ni več kos zahtevam sodobne medicine in so po dolgih oklevanjih jeseni lani končno pristopili k prepotrebni prenovi. Včeraj je generalni direktor bolnišniške ustanove Gino Tosolini predstavil tisku dosedanja obsežna dela za prvi del obno-vititve te ugledne a zastarele strukture, dela ki zadevajo severno krilo bolnišnice. To so popolnoma prekopali od temeljev do strehe eno četrtino ogromnega štirikotnika na območju med Ul. Stuparich in Ul. Pieta.
Težko si je predstavljati obseg opravljenih del, pri katerih morajo tudi omogočiti, da v ostalih treh krilih bolnišnice redno teče zdravstvena nega, obenem pa morajo spoštovati določila spomeniškega varstva. Izpraznjeni del glavne bolnišnice je z vidika gradbene zgodovine edinstven, saj nudi pogled na skoraj 200 metrov dolge obokane hodnike, na poldrugi meter debele zunanje stene iz do meter velikih kamnov, na do 30 metrov dolge tramove v podstrešju. Od mogočne strukture so ostali samo zunanji zidovi, pritlični pod in oboki, vse ostalo pa so izpraznili. Podzemski hodnik bodo razširili in ga namenili samo za premike zdravstvenega osebja in bolnikov (obiskovalci bodo imeli dostop prek vertikalnih struktur na vogalih bol-
nišnice, do katerih bodo prišli od glavnega vhoda po zasteklenih strukturah ob straneh notranjega vrta). V pritličnem, prvem in drugem nadstropju bodo uredili sobe za enega ali največ dva bolnika z lastno kopalnico za skupnih 150 mest, v podstrešnih prostorih pa bodo namestili urade in laboratorije.
Proti vsem pričakovanjem načrt uresničujejo celo hitreje od predvidenega, je včeraj naglasil direktor Tosolini. Dela opravlja specializirano podjetje iz Firenc, ki v tem obdobju vodi tudi drugih 120 gradbišč po Itahji, samo v tržaškem pa beležijo nekaj več kot spoštovanje rokov: dela bodo dokončali pred dogovorjenim septembrom leta 2001.
Podobno je tudi v bližnjem poslopju nek-
danje šole za bolničarje ob Ul. Gatteri: to strukturo so že prenovili in sedaj urejajo nostranje prostore. V tem primeru predvidevajo, da bodo dela dokončali celo poldrugo leto pred predvidenim rokom. Prenovljeno poslopje bodo namenili nalezljivim bolnikom, ki so danes pri Magdaleni, po preselitvi pa bodo to staro bolnišnico ukinili. Struktura bolniških sob v prvih dveh nadstropjih bo z znižanim tlakom zagotavljala popolno varnost in onemogočala vsakršno okuženje, saj bo zrak lahko kvečjemu vdiral v sobe, ne pa uhajal. V vrhnjih nadstropjih bodo uredili laboratorije, urade in učilnice, poslopje pa bodo povezali prek podzemskega prehoda s krožnim hodnikom pod glavno bolnišnico.
Po letu 2001, morda pa
celo prej, če bodo dela nadaljevali z enakim hitrim tempom, bo na vrsti še ureditev tehnološkega pola na območju nekdanje mrtvašnice in krvne banke, kjer bodo namestili tudi oddelek za prvo pomoč, ter prenovitev ostalih treh kril glavne bolnišnice.
Medtem tečejo velika dela tudi pri katinarski bolnišnici, kjer nastaja nov kardiološki in kardiokirurški pol zraven sedanjega vhoda v oddelek za prvo pomoč. To bodo zgradili štirinadstropno poslopje, v katerem bo prostora za 56 bolnikov in za dve specializirani kirurški dvorani, na vrhu pa bodo uredili še pristaja-lišče za helikopterje. Doslej so izkopali temelje, postavili oporne zidove in uredili povezave, predvideno je, da bodo strukturo dokončali do marca 2001.
Skupno je za vsa tri obsežna dela predvidenih skoraj 75 milijard lir investicij, ki jim je treba dodati še 15 milijard lir za davke in tehnične stroške. Skoraj polovica, točneje 32 milijard lir, je namenjenih obnovitvi 15 tisoč kv. metrov severnega krila glavne bolnišnice, nekaj manj kot 10 milijard lir bo stala prenovitev 5 tisoč kv. metrov nekdanje šole za bolničarje, približno 19 milijard lir pa bo potrebnih za kardiološki pol pri Katinari s skupno površino 9 tisoč kv. metrov. S temi deli ne bodo rešili vseh problemov tržaškega zdravstva, stopiti pa bomo lepo korak naprej: škoda, da se takega resnega in učinkovitega pristopa niso lotili že pred časom.
PRIBEŽNPKi / SKUPNI PREDLOG
Po polemikah čas za predloge
V Trstu naj bi sklicali vsedržavni posvet o vprašanju nelegalnih pribežnikov
Tudi iz negativnih izkušenj je treba potegniti nekaj koristnega: to je lahko smisel dokumenta, ki so ga odobrili na srečanju predstavnikov ustanov in organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanjem pribežnikov. Dogajanje okrog nedostojnega centra za nelegalne pribežnike v Starem pristanišču, ki so ga zaprli po vrsti vročih polemik, je lahko tudi priložnost, da bi premislili celotni pristop do vprašanja. Zaradi tega so podpisniki dokumenta sklenili, da bodo predlagali vsedržavno srečanje, ki naj se odvija v Trstu, na katerem naj preverijo politiko o centrih za začasno bivanje tistih tujcev, ki so nelegalno vstopili v Italijo, nimajo razlogov za politično zatočišče in jih je treba zato izgnati, vendar je to treba izvajati v okviru spoštovanja njihovega človeškega dostojanstva.
Glede ukinjenega centra so ugotoviti, da bo treba tudi v prihodnje ločiti begunce od nelegalnih pribežnikov, ki nikakor ne sodijo v isto zbirno središče. Obenem so tudi izraziti mnenje, da bi bilo treba ugotoviti odgovornosti za kršenje človeških pravic v pred
kratkim zaprtem centru, v katerem bi bilo primerno urediti urad za prvi sprejem tistih tujcev, ki zaprosijo za politično zatočišče, kar izrecno predvidevajo veljavna zakonska določila.
Glede delovanja krajevnih ustanov pa so biti mnenja, da je tržaška občinska uprava sicer sprejela breme, da je v sili uredila prvo središče za begunce v Naselju sv. Sergija, nato pa ni uresničila in niti določila lokacije dokončnega središča, za katerega se je obvezala, in ki nikakor ne sodi v osamljen in oddaljen kraj. Tudi deželna uprava ni pokazala namena, da stvarno pristopi k problemu sprejemnih centrov, kar ji pri tiče po zakonu in je pomembno glede na obmejno lego dežele.
Zasedanja so se udeležili sen. Ca-merini, zastopniki Cgil, tržaški občinski svetovalci Illyjeve liste, Stranke italijanskih in slovenskih komunistov, Skp, devinsko-nabrežinske občine, Konzorcija za solidarnost ICS, val-dežanske verske skupnosti, Anmnesty intemational, pričakujejo pa, da bodo pristopile še druge humanitarne organizacije.
NOVICE
Tržačanu prva nagrada IBM za internet
Mlademu diplomirancu tržaške univerze Federicu Žiberni so v Milanu dodeliti prvo nagrado »E-Busi-ness Avvard«, ki jo je razpisal IBM za podjetniške pobude v okviru svetovnega spleta. Pri natečaju je sodelovalo 80 mladih specialistov za internet, Žiberna pa se je uvrstil prvi s svojim programom za ustvarjanje web strani, ki so odprte za predloge publike.
Deganutti spet v zaporu
Policija je aretirala in zaprla v koronejski zapor 42-letnega Gerarda Deganuttija, ki je že vrsto let znan zaradi številnih protestnih akcij in groženj. Tokrat mora odsedeti 21 dni zaporne kazni, policisti pa so ga osumiti in prijaviti tudi zaradi požara, ki ga je zanetil v poštnem predalu Centra za socialne službe v Ul. Diaz in zaradi številnih telefonskih groženj tej ustanovi.
Odkrili več nelegalnih pribežnikov
Prejšnjo noč so miljski karabinjerji odkriti skupino sechnih ljudi, ki so hoditi po Ul. Brigata Casale. Izkazalo se je, da so brez dokumentov, šest jih je bilo iz Bangladeša, eden pa iz Egipta. Vse so zavrnili čez mejo v Slovenijo.
Na železniški postaji pa so zgodaj zjutraj odkriti 11 Kosovarjev, 3 Kurde, enega Jugslovana in enega Makedonca: vsi so bili brez dokumentov in so jih tudi v tem primeru izgnati v Slovenijo.
Kusturica v Aristonu
Do prihodnjega torka, 25. novembra, bodo v kinodvorani Ariston predvajali film Emira Kusturica »Beli maček, črna mačka«, ki je zmagal Srebrnega leva na letošnjem beneškem festivalu.
PROTEST / LIDER NACIONALNE FRONTE
Le Penov prihod buri duhove
Skupina vdrla v hotel, v katerem bo potekalo srečanje
Jutrišnji prihod Jean Marie le Pena v Trst buri duhove. Lider francoske Nacionalne fronte bo imel na pobudo Enotne fronte Italijanov srečanje v hotelu Savoia Excelsior, kar pa marsikomu ni po godu.
Tako je včeraj popoldne skupina kakih petih s kapami zakrinkanih moških vdrla v dvorano, v kateri naj bi govoril le Pen, prižgala nekaj dimnih petard, napisala z razpršilcem na zidu napis »Ne le Fenu« in hitro odšla. Nekaj minut kasneje je tržaško uredništvo tiskovne agencije AN-SA prejelo telefonsko sporočilo, v katerem je neznani glas napovedal še druge protestne akcije v nedeljo.
Proti prisotnosti le Pena v Trstu so protestirali socialni centri, ki v svojem sporočilu zahtevajo, naj tržaški prefekt prepove manifestacijo. Enako zahtevo je iznesla
tudi Stranka komunistične prenove.
V večernih urah je tržaška kvestura javila, da v tem primeru ne more poseči. Organizacija Enotna fronta Italijanov je povabila le Pena na zasebno srečanje, za katerega je
najelo dvorano v hotelu Savoia Excelsior. Srečanje torej ne bo javno: dostop v dvorano bo mogoč le z vabilom, zaradi česar organizatorju ni bilo potrebno zaprositi oblasti (kvesturo in prefekturo) za dovoljenje.
Župan llly v Braziliji za sodelovanje
Zupan Riccardo Illy se te dni mudi v Braziliji za svoje podjetje, priložnost pa je izkoristil tudi za vzpostavljanje stikov. Sestal se je z Betom Mansurjem, ki je župan Santosa, mesta v središču proizvodnje kave, ki je od leta 1977 pobrateno s Trstom. V Santosu je Illy obiskal tudi odgovorne tamkajšnjega pristanišča. V Sao Paulu pa je Illy bil na razgovoru s predsednikom brazilsko-italijanske trgovinske zbornice Eduar-dom Pollastrijem in s tamkajšnjim županom Pittom Dos Nascimentosom. Tržaški župan se je sestal še z ministri zveznih držav Sao Paulo in Minas Gerais ter z desetino županov manjših mest. V vseh primerih je bilo v ospredju vprašanje gospodarskega sodelovanja, seveda predvsem glede izvoza kave skozi tržaško pristanišče.
Potrjena obsodba ženske, ki je zadušila partnerja
Tržaško prizivno sodišče je včeraj potrdilo obsodbo 36-letne Tržačanke Patrizie Valente na 4 leta in 6 mesecev zapora zaradi nenamernega umora svojega bivšega življenjskega druga, 49-letnega Gior-gia Santinija D’Ambro-sija. Do umora je prišlo v noči med 3. in 4. januarjem 1997 v stanovanju osnovne šole, pri kateri je moški služboval kot hišnik. Na procesu so ugotovili, da je Valentejeva po sporu z D’Ambrosijem slednjega zadušila z blazino, in sicer nehote. Med drugim je bil moški vinjen. Sama se je predstavila karabinjerjem in povedala, kaj se je zgodilo. Na prvostopenjskem procesu so jo obsodili na 4 leta in 6 mesecev zapora, včeraj pa je prizivno sodišče obsodbo, kot rečeno, potrdilo.
BARKOVLJE / SESTANEK INICIATIVNEGA ODBORA
Še proti podvojitvi portiča
Iniciativni odbor bo nastopil pri občinski komisiji za urbanistiko
Predsinočnjim se je v župnijski dvorani v Barkovljah ponovno zbral iniciativni odbor proti načrtu tržaške občinske uprave za podvojitev barkovljanskega portiča to istočasno preureditev M1' ramarskega drevoreda-Srečanje je vodil domačin Vittorio Firmiani, na njena pa so poglobili proučevanje spornega načrta ter se dogovoriti za nadaljnje protestne korake.
Omenimo naj, da je odbor v minulih tednih zbral že kakih 4 tisoč podpisov pod ljudsko peticijo proti načrtu občinske uprave. Načrt predvideva izgradnjo novega pomola, večjega servisnega centra, helikopterskega letališča, podzemskega parkirišča za avtomobile ter preureditev Miramarskega drevoreda z ureditvijo kolesarske steze, uvedbo novih semaforjev in odpravo obcestnih parkirišč. Iniciativni odbor je dejansko proti vsemu temu in meni, da bi bilo bolje, ko bi občinska uprava bolje uredila obstoječe strukture, nove pa kvečjemu zgradila na zasutem pasu ob obali.
Kaže, da se bo občinski svet začel z načrtom resneje ukvarjati po odobritvi proračuna, in sicer najprej v pristojni komisiji za urbanistiko. Komisija je že napovedala, da bo zaslišala tudi predstavnike barkovljanskega iniciativnega odbora, datum pa za zdaj ni določen. Pristavimo naj, je odbor medtem že nastopil pri komisiji občinskega sveta za prozornost. Z zadevo se je povrh že ukvarjal krajevni rajonski svet in je občinski upravi predlagal vrsto popravkov, ki pa jih je slednja le delno upoštevala.
POKRAJINSKI SVET / SKLEP O RACIONALIZACIJI ŠOL
DEVIN NABREŽINA / UPRAVNA KRIZA
Dva višješolska centra za slovensko manjšino
Za sklep so glasovali tudi vsi trije slovenski svetovalci
Občinska uprava pred preizkušnjo
Župan Vocd: »Čudi me odločitev dveh svetovalcev zelenih« - Obrtna cona kamen spotike
Pokrajinski svet je priz-§ zeleno luč za preosno-0 š°lskih stavb, ki odpira P°t pravi revoluciji krajev-e’ zlasti višješolske “tteže. Slovenska manjši-a bo p0 novem imela Va višješolska centra: ailega na Vrdelski cesti, . §ega pa v UL Caravag-■ °' Iz prvotnega sklepa je zpadla njuna predhodna Namembnost (humanistic-n;i In tehnična smer), o Ce-Nter bodo odločali nak-nadno. iz odloka so Črtali vsakršno omembo nek-anja ustanove Palutan v !• Cantu, z utemeljitvijo, a morajo vse slovenske 1 °le ostati v sedanjem NLoljm torej pri sv. Ivanu.
a dva za naše Sole po-Ntembna popravka je Skupščina sprejela na Pmdlog slovenskih sveto-WbC?v lgorja Gabrovca, .llija Mikaca in Vladi-I1Nr|a Vremca.
Splošni sklep, ki seveda zadeva tudi italijanske °le. je bil odobren s ši-°ko večino glasov, saj so 8a podprli tako predstav-niki pola svoboščin kot sVetovaicj opozicijske pike. Proti sta glasovala ^mliana Zagabria iz vrst stranke italijanskih komu-Nrstov ter Dennis Visioli 1SKP), ki je edini med raz-Pravo odkrito kritiziral Pmdlog pokrajinskega od-oora. Pomisleke in dvome ata sicer imela tudi leva demokrata Gabrovec in kiikac, ki pa sta, kljub Nekaterim, tudi ostrim Pripombam, na koncu °cenila, da je projekt sPrejemljiv, Čeprav v mar-siCem sad političnega
kompromisa.
Razprava je v glavnem obravnavala vprašanje slo-VeNskih sol in odnosov Nred manjšino in desno-
sredinsko upravo Renza Codarina. Predsednik je dejal, da ima Cisto vest, da je uprava maksimalno upoštevala problematiko manjšinskega šolstva in da je takoimenovana racionalizacija nujno pohebna za vse Sole. Codarin se je pri tem vseskozi skliceval na sestanke na prefekturi s predstavniki Slovencev, zato je bil skoraj začuden nad kritikami in pomisleki slovenskih pokrajinskih svetovalcev. Predloge odbora, ki jih je uvodoma obrazložil odbornik Enri-co Sbriglia, sta zagovarjala tudi predsednik pristojne svetovalske komisije Clau-dio Grizzon in Hstar Gior-gio Tamaro.
Najmanj zadovoljen s sklepom je bil Gabrovec, ki je odlok označil kot majhen osebni poraz in kot sad političnega kompromisa. Skrbi ga predvsem zelo nejasna usoda
poklicnega zavoda Stefan, ki bo moral prej ali slej zapustiti sedanji sedež v nekdanji psihiabiCni bolnišnici. V šolo so na primer v zadnjem Času investirali precej denarja za, laboratorije, predlagana vse-btev v bivšo itabjansko solo Filzi pa je trenutno neizvedljiva.
Zelo zaskrbljen nad usodo strokovne sole je tudi Mikac. Pokrajina hoCe očitno Cimprej izprazniti nekdanjo umobolnico za potrebe Univerze, kar močno skrbi in tudi razburja domačine od Sv. Ivana. Preosnova stavb slovenskih Sol je verjetno nujna, ustvarila pa bo hude probleme in najbrž Se dodatne zaplete. Tako Mikac kot Gabrovec sta, kot rečeno, podprla sklep, ki je v danih pogojih po njunem mnenju realističen.
Tako je v glasovalni
izjavi razmišljal tudi svetovalec Slovenske skupnosti Vremec, ki je pozitivno opredelitev, tako kot kolega Mikac in Gabrovec, pogojeval s sprejetjem popravkov o Palutanu in o dveh slovenskih šolskih centrih. Izrazil je upanje, da bo pokrajinska uprava sedaj bolj pozorna do potreb in zahtev slovenske manjšine, kot je bila v preteklosti. Oljka kaže dobro voljo in isto Vremec pričakuje tudi od večinskega pola svoboščin.
Zelo kritičen nad sklepom je bil Visioli. Po njegovem Codarinova uprava ni upoštevala zahtev slovenske manjšine, ki je tudi na šolskem področju skoraj popolnoma odvisna od izbir italijanske večine. Codarin in Sbriglia sta trmasto vztrajala pri prvotnih stališčih, Visiolija pa zelo moti tudi odnos uprave do okoliških občin.
Kakor smo že včeraj poročali, se je devinsko-nabrežinska občinska uprava po izstopu »zelenih« iz večinske koalicije nepričakovano znašla v dokaj čudni politični krizi. Čudni lahko reCemo predvsem zato, ker je podporo županu preklicala politična sila »Z Voccijem do Oljke«, ki je Voccija pred slabim letom dni kandidirala in nosi županovo ime že v samem naslovu.
Na včerajšnjem pogovoru z novinarji je bil Marino Vocci utrujen in naveličan, predvsem pa razočaran nad nepričakovano odločitvijo dveh svetovalcev (in bivših političnih zaveznikov) Maurizia Rozze in Franca Radovicha.. »Čudi me poteza dveh svetovalcev, se najbolj pa me Čudi način njunega nastopa,« je poudaril
Obnovitvena dela v KD
V OKVIRU SEMINARJA »ZGODOVINA V MANJŠINSKI ŠOLI
Obrtništvo v mojem kraju
V okviru seminarja »Zgodovina v Nianjsinski Soli« so pri dežel-Nem institutu IRRSAE tudi letos Predstavili raziskovalno temo, ki )° Zyeza prijateljev mladine Slo-Venije namenja mladim razisko-Ničem zgodovine v obvezni Soli 'Pri nas pa tudi prvim razredom v)sjih srednjih šol). Lani so za ra-zlskovalno nalogo izbrali društve-No življenje, letos pa je razpisana erNa »Obrtništvo v mojem kraju«.
Na letošnjem izobraževalnem Popoldnevu so tako učiteljem zgo-ovine oz. mentorjem mladih raziskovalcev tokrat spregovorili jNag. Irena Lačen Benedičič iz Ze-ezarskega muzeja na Jesenicah, ki n' lTiravnavala cehovsko in obrt-isko zgodovino na Slovenskem, rago Ota iz Slovenskega deželne-§a gospodarskega združenja, ki je Predstavil obrtniško preteklost in ® varnost pri nas, kapitan Bruno 0 Pi Lisjak, ki je tudi z videopri-Npevkom predstavil slovensko ri-istvo na naši obali, etnologinja artina Repinc z raziskovalno na-°go o pericah ter mag. Marko Ste-Pec v imenu Zveze prijateljev mladine Slovenije.
sebinsko res zelo kvalitetno in lv° sreCanje, je pokazalo na neka-
tere še neizkoriščene možnosti, npr. sodelovanja med Solo in gospodarstveniki - ne le pri poklicnem usmerjanju in usposabljanju, kar že uspeva, temveč tudi znotraj splošnoizobraževalnih programov. Prispevek g. Draga Ote je bil v tem oziru ne le bogat, ampak v mnogočem presenetljiv in poln spodbud, vse od predstavitve nekaterih prelomnih trenutkov zgodovine obrti pri nas do izzivov, težav in priložnosti, ki nam jih razkriva pogled v bodočnost.
Tudi pri ostalih referatih se je pokazalo, da med raziskovalnim delom strokovnjakov in didaktičnimi možnostmi v Soli ne zija prepad in da v Soli lahko npr. izkoristimo nekatere vire in gradiva iz strokovnih del. Mladinsko raziskovalno delo v Soli pa ni le ovira v izpeljevanju rednih Šolskih programov: Ce mu seveda najdemo pravi trenutek in mesto, lahko marsikaj, kar je že v učnih načrtih, predelamo - učencem in sebi v veselje, z raziskovalnimi metodami in v sodelovanju s strokovnjaki.
Na srečanju je prišla ponovno tudi do izraza nujnost, da ovrednotimo vse delo, ki se v naših Šo-
lah odvija, pa ne prodre v javnost, ker Soli manjka - »marketinška žilica«, kot je povedal kapitan Volpi Lisjak.
Ta žilica pa je ob tej priložnosti zmanjkala, kaže, tudi prirediteljem, saj je bilo tokrat udeležencev na tem seminarskem popoldnevu za šolnike manj kot druga leta. Skoda.
Kar zadeva razpis natečaja, gradivo in vse ostale informacije se lahko Sole in mentorji obrnejo na zavod IRRSAE pri prof. Živi Marc. Rok oddaje zamejskih raziskovalnih nalog pa je 15. april 1999.
Marta Ivasič
Tudi Violante na otvoritvi novega šolskega leta
Otvoritve akademskega leta 1998/99, ki bo 27. novembra, se bo udeležil tudi predsednik poslanske zbornice Luciano Violante. Kot obvešCa predsednik študentskega sveta, se tisti, ki bi se radi udeležili slovesnosti, za povabilo lahko obrnejo na urad »Ri-partizione promozione« v pritličju na desni strani glavnega poslopja (»A«) na Trgu Evropa 1.
Sporočilo Slovenskega stalnega gledališča o obnovitvenih delih v Kulturnem domu v Trstu in posledični prekinitvi delovanja v matični hiši je v marsikom zbudilo upravičeno vprašanje, če je bil za to izbran najprimernejši Cas. Iz tega izhaja tudi, ali ni bilo mogoče zagotoviti vsaj predstav na nedavno postavljenem malem odru, in podobno. Ta in druga vprašanja si je seveda zastavilo tudi gledališko vodstvo, ki se je tako rekoč čez noC znašlo pred nevarnostjo, da zamudi od Dežele predpisani rok za izplačilo finančnih sredstev, kolikor dela takoj ne stečejo s polno paro.
Da se to ni zgodilo že prej - zdrava pamet bi namreč za take posege narekovala poletje - je pac krivo dejstvo, da je bila in je blagajna Slovenskega stalnega gledališča povsem prazna. Ce sta namreč predsednik Rafko Dolhar in ravnatelj Miroslav Košuta ob predstavitvi sezone poudarila, da se začenja v urejenih razmerah, velja to razumeti v primerjavi s težavami prejšnjih sezon, ko je izplačilo mesečnih dohodkov zaostajalo za pet in več mesecev, nikakor pa ne gre v tem videti nenadnega izobilja, ki ga v Slovenskem stalnem gledališču verjetno zlepa ne bo.
O potrebi trenutnega osredotočenja vseh naporov na obnovitev hiše pa priča tudi včerajšnji nenadni obisk pokrajinskega direktorja tehničnih služb dr. inž. Maria Pecora-rija, čigar ocena in podpis sta gledališču potrebna za sprostitev deželnih sredstev.
Foto Magajna
župan, ki je dejal, da je o njuni odločitvi zvedel šele preko odstopnega pisma.
Uradni razlog za krizo je bil nakazan v sklepu o zgraditvi obrtne cone med Sesljanom in Nabrežino. Sam Vocci je pojasnil, da obveza o uresničitvi tega načrta spada v programske po-litično-upravne dogovore, ki so bili svojčas sprejeti z Retovo listo in stranko Slovenske skupnosti. »Načrt o obrtni coni smo vsekakor podedovali od prejšnje uprave, naša obveza pa je, da ga uresničimo ob upoštevanju osnovnih načel zaščite in smotrnega koriščenja teritorija,« je Se dodal devinsko-na-brežinski župan.
Načelnik svetovalske skupine »Do Oljke« in podpisnik odstopnega pisma Maurizio Rozza je med telefonskim pogovorom Se najprej pojasnil, da segajo korenine današnje krize več mesecev nazaj. »Že ob priliki določitve zastopnikov naše občine v Kraško gorsko skupnost (februarja meseca) se je naša lista znašla v podrejenem položaju na-pram drugim političnim subjektom razširjene županove večine...«, je pojasnil Rozza in poudaril, da takrat kot danes ni šlo za »stolčke«, temveč za samo metodo v odnosih znotraj večine. V nadaljevanju je Rozza izra-
zil svoje nezadovoljstvo nad samovoljnim upravljanjem župana, ki - po svetovalCevem mnenju -vse prevečkrat zanemarja pomen dogovarjanja s političnimi silami, ki ga navsezadnje podpirajo. »Naša odločitev nikakor še ne pomeni, da se postavljamo v opozicijo, prej nasprotno, saj je to naš poziv k jasnosti in korektnosti v odnosih, je zaključil Rozza.
Kaj pa sedaj? Marino Vocci je včeraj jasno podčrtal, da uradna ograditev »zelene« liste ne pomeni le gole matematične izgube podpore s strani dveh svetovalcev, temveč da to sam tolmači kot politično de-legitimacijo njegove funkcije. V naslednjih dneh bo gotovo prišlo do določenih razčlenjevanj, ker pa nisem profesionalni politik, naj bo jasno, da se lahko vsak trenutek mirno vrnem na svoje delovno mesto,« je odgovoril nabrežinski prvi občan. Morda se bo vsa zadeva le razblinila kot milni mehurček, toda ne gre pozabiti, da čaka upravo v naslednjem obdobju nelahka razprava v zvezi s sprejetjem dokončne verzije splošne variante k regulacijskemu naCrtu. In v tistem trenutku bo trdnost in jasnost upravne večine Se kako potrebna.
(igb)
NOVICE
Šalom Trst: drevi »drama v glasbi«
V gledališču Miela bodo drevi (začetek ob 21.15) premierno uprizorili »dramo v glasbi« Davideja Casolija Zakaj prav mi? (Perche pro-prio noi?). Gre za pripoved v glasbi tržaškega poglavja holokavsta, v katerem pa je Davide Ca-sali obširneje obravnaval zatiranje in preganjanje s strani nacifašistov vseh, ki zaradi miselnosti, rase ali vere niso sodili med »izbrane«. Predstavo, ki so jo pripravili v sodelovanju z zadrugo Bonavventura, bodo ponovili še jutri ob isti uri. Besedilo je na osnovi osebnih pričevanj napisala Paola Sincovich, izvirne risbe pa je prispevala Valentina Cosciani Bonivento. Kot pripovedovalec bo občinstvo skozi zgodbo vodil Roberto »Freak« Antoni, solistične vloge bodo peli Elena Pontini (sopran), Barbara Terminni (mezzosopran) in Gabriel Zgur (bas), pela pa bosta Se zbora C.R.S. Julia »Montasio« in Abima, igrali pa bodo pihalni orkester Serenade Ensem-bel, sestav Abima in godalni orkester Glasbene matice.
Jutri koncert Rudy Linka Tria
Po festivalu »Sulla strada Jazz & Go.« in nizu »Jazz Terminal« bo v Trstu spet koncert jazz glasbe. Kulturno društvo ZooEst je za jutri zvečer ob 21. uri organiziralo nastop Rudy Linka Tria v Nemškem dobrodelnem društvu (Ul. Coroneo).
Ceski glasbenik Rudy Linka se je že trinajst let od tega podal v ZDA, takrat na izpopolnjevanje na prestižno univerzo Berklee College of Musič, trenutno pa živi in ustvarja v New Yorku. V jazz ambientu se je uveljavil kot prefinjen in talentirani kitarist, ki v svojem igranju vendarle razkriva klasični študij kitare in mešanje drugih glasbenih zvrsti. Na tržaškem nastopu ga bosta spremljala Tom Hubbard in Scott Veenstro.
Pan
MANIFESTACIJI DEŽELE IN TRŽAŠKE OBČINE OB VSEDRŽAVNEM DNEVU OTROŠTVA
VČERAJ-DANES
Na velesejmu otroški živ-žav
Prireditev tržaške občine
Predšolski otroci so bili protagonisti včerajšnjega popoldanskega srečanja na razstavišču pri Montebellu, kjer je tržaška občina z manifestacijo Skupaj, da bi zra-stli, proslavila včerajšnji Dan otroštva. Malčki z otroških vrtcev so žuboreli ob vzgojiteljicah in starših, zbirali so se ob risbicah, ki so jih narisali za natečaj o »imenu vrtca«, za katerega je dala pobudo tržaška občina, da bi imeli tudi vrsti (in jasli), kot otroci svoje ime.
V	veliki hali so bile razstavljene barvne miške in mucke Vesne Benedetičeve s svojimi brkatimi gobčki in vijugastimi repki ter Crnobele marionete in pajacki Paole Sapori.
Prav ob vhodu so fotografije Gabrieleja Crozzolija in Roberta Lionettija ponujale dvojni pogled na otroke: Crozzolijevi »tržaški otroci« se igrajo v vrtcih, spijo na blazinici, pokriti s toplo volneno odejico, rišejo, skačejo, spuščajo se po toboganu. Lionettijevi »afriški otroci« nosijo vedra vode na glavi, nabirajo drva za ogenj, ki jih bo ogrel, lovijo ribe in rakce, nabirajo sadeže, da se lahko posladkajo...
V	kratkem »uradnem delu« manifestacije je tržaška odbornica za šolstvo Maria Teresa Bassa Poropat naglasila, da si občina močno prizadeva za izboljšanje življenjskih pogojev otrok v javnih ustanovah. Zato je tudi finansirala številne dejavnosti za otroke (za milijardo 300 milijonov
lir) in posodobila številne jasli in vrtce.
V okviru dejavnosti je omenila natečaj, s katerim so otroci izbrali imena posameznih jasli in otroških vrtcev. Bassa Poropa-tova je vsaki ustanovi podehla peigameno z imenom. Tako se bodo odslej jasli v Ul. Veronese, v katerih deluje tudi slovenska sekcija, imenovale po jabolčnih semenih, otroški vrtec v Ul. Cave pri Sv. Ivanu (s slovensko sekcijo) pa bo imel dvojno ime: italijansko Nuvola Olga in slovensko Oblak Niko.
Deželna predsednica Unicefa Gigliola Della Marina je poudarila, da otroci sedaj končno zavzemajo v družbi mesto, ki jim pritiče, izrazila pa je potrebo po pravcati »kulturi otroštva«, ki bi morala prekvasiti svet odraslih.
Spregovorila je tudi predsednica občinske komisije za enake možnosti Renata Brovedani, ki je tudi nagradila zmagovalce natečaja za izdelavo logotipa komisije. Prvo nagrado je prejela dijaMnja 3. razreda italijanske nižje srednje šole C. Stuparich Lucia Baglio, 3. mesto pa je ex aequo osvojila dijakinja 2. B razreda nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda Valentina Pieri.
Po podelitvi priznanj se je za malčke začel pravcat happening: hala se je spremenila v velikanski risarski atelje, v katerem so se otroci izživljali z barvicami in z obdelovanjem gline.
Videofilm na predstavitvi
pobud na deželi
Predvajanje videofilma o željah otrok, ki so ga skupno pripravili dijaki 2. A razreda slovenske nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda in 3. E razreda italijanske nižje srednje šole Guido Corsi je popestrilo včerajšnjo tiskovno konferenco ob Dnevu otrokovih pravic, ki jo je v prostorih deželne vlade sklical predsednik deželnega odbora Roberto Antonione. Dijaki in njihovi mentorji so se odzvali vabilu deželnega Unicefa in posneli videofilm, ki ga bodo te dni predvajali tudi na vsedržavni konferenci o otroštvu v Firencah.
Na tiskovni konferenci je deželni odbornik za kulturo Franco Franzutti napovedal, da bo prihodnje leto deželna upra-
Sejem smučarske opreme
V prostorih Kulturnega društva Prosek-	vilo res ogromno opreme in obiskovalcev
Kontovel na Proseku bo še danes in jutri	se je že v četrtek zvečer kar gnetlo. Glede
sejem rabljene smučarske in kolesarske	koles so na voljo predvsem otroška. Ve-
opreme, ki ga prireja Smučarski klub De-	liko je smuCi in smučarskih Čevljev, tako
vin. Oba dneva je sejem odprt od 10. do	za rekreacijo kot tekmovalnih in otroške
12. in od 15. do 20. ure. Društvo je naba-	opreme. Cene so za vse žepe.
va sklicala konferenco o pravicah otrok, s katero bo proslavila 10-letnico podpisa konvencije o otroštvu. Deželna predsednica Unicefa Gigiola Della Marina je spregovorila o pomenu konvencije o otrocihm ki jo je podpisalo 191 držav, zatem pa
je varuh mladoletnikov Francesco Milanese predstavil dokument s pobudami, ki so jih izvedli v korist otroštva, ter izrazil potrebo o pripravi deželnega načrta za otroštvo, v katerem naj bi zaobljeli vse norme, ki zadevajo otroške problematike.
013 pribežnikih starši vrtca in svetovalka Spetičeva
Problem 13 mladoletnih pribežnikov iz Bangladeša, med katerimi se je razpasla srbeCica in prizadela tudi žensko, ki je gost doma, v katerem so bili mladi, preden so jih odpeljali k Magdaleni, še vedno buri duhove v devinsko-nabrežinski občini. Včeraj so starši otrok se-sljanskega vrtca na skupščini zavrnili, da bi nastanili mlade begunce v tej strukturi; v takem primeru bi umaknile otroke iz vrtca.
Deželna svetovalka Stranke italijanskih komunistov Bruna Zorzini Spetič je vložila pisno vprašanje na predsednika deželne vlade, v katerem ugotavlja, da bi bilo treba sklicati konferenco, na katri se resno spoprijeti s problematiko pribežnikov, kot je pred Časom predlagal devinsko-nabrežinski župan, ki so mu naprtili oskrbo mladoletnikov.
H	STALNO GLEDALIŠČE FJK	~h
»Paketi« za abonente in ne
Včeraj predstavili posebno izvenabonmajsko ponudbo ■
Lahko jih jemljemo kot nove oblike ponudbe ali pa kot božično darilo, vsekakor pa gre za »pakete«, ki jih Stalno gledališče FJK ponuja občinstvu, abonentom in ne. Kot sta na včerajšnji predstavitveni konferenci povedala direktor Antonio Calenda in odgovoren za to novo ponudbo Stefano Corti, so se gledališču ponudile nove možnosti, ki jih je želelo Cimbolje izkoristi, tudi glede na dejstvo, da se bo moralo gledališče ob koncu sezone izseliti iz Rossettija (poslopje bodo obnavljali). Vsem, ki niso abonenti, ponuja gledališče možnost izbire med štirimi »paketi«, abonentom pa dodatno še dva (abonenti imajo že popuste na izvenabonmajske predstave).
Od štirih paketov za gledalce, ki nimajo abonmaja, so trije žanrsko zaznamovani, zadnji pa je posebna ponudba za mlade, v vseh pa je obvezen ogled Hamleta, ki ga pod Calendovim vodstvom pripravlja Stalno gledališče FJK (premiera 10. decembra). Prvega so naslovili »glasbeno gledališče«, poleg Hamleta pa obsega veCer gospelov s skupino The Harlem gospel singers in tri musicale (Hollywood, E vita in The rocky horror show). Drugemu je naslov »komično gledališče«, vanj pa so vključili nastope znanih komikov, kot
so Marco Paolini, Lella Costa, Paolo Hendel in Gigi Proietti. V tretjem paketu so recitali znanih predstavnikov italijanske lahke glasbe, kot so Ivano Fossati, Amedeo Minghi, Patty Pravo, Gino Paoli in Biagio Antonacci. Mladi, mlajši od 21 let ali pa študentje do 26. leta starosti, lahko izbirajo med že navedenimi predstavami (štiri in seveda Hamlet). Za abonente je gledališče pripravilo dve dodatni možnosti: paket komičnega in glasbenega gledališča in paket lahke glasbe, v teh dveh Hamleta ni, ker ga seveda abonenti že imajo v rednem abonmaju.
Prednost paketa je v ceni, najugodnejša je ponudba za mlade, zato so jo tudi poimenovali »božično darilo« (možnost, da kdo pokloni mlademu gledališki paket). Zaradi zaznavnih popustov (nad 30 ods.) pa je število paketov omejeno, zainteresirani bi se morali že v prvih dneh naslednjega tedna zglasiti pri blagajnah gledališča (v Rossettju ali v galeriji Protti). Posebne ponudbe bodo namreč na prodaj že od ponedeljka dalje, po »obveznem« Hamletu (od 10. do 20. decembra) pa bo v izvenabonmajski ponudbi in v paketu lahke glasbe prvi na vrsti Ivano Fossati (21. decembra).
bip
NA POVABILO RMV
Taborniki iz Novega mesta na obisku v zamejstvu
Vse kaže, da bo pri tabornikih Rodu modrega vala postal mesec november mesec obiska pobratenega rodu iz Novega mesta. Natanko pred letom dni so pod geslom Shopping? Ne, hvala! pripotovali v Trst taborniki in tabornice iz Dolenjske ter se seznanili z nekaterimi ustanovami in organizacijami Slovencev v Italiji (npr. NSK, SSG, Primorski dnevnik, SZSO, Kulturni dom v Gorici).
Letošnji obisk bo potekal v znamenju odkrivanja okolice in njenih naravnih lepot. Tako se bodo jutri taborniki mudili v dolinski občini, kjer jih bosta sprejela župan Boris Pangerc in odbornik za kulturo in šolstvo Aldo Stefančič, ki bosta gostom orisala delovanje slovenskih občin in šol. Nato se bodo gostje sprehodili po dolini Glinščice. V popoldanskih urah se bodo taborniki preselili na Goriško, točneje v do-berdobsko- telovadnico, kjer se bosta rodova pomerila v odbojkarski tekmi, zvečer pa se bodo zbrali pri večerji v Standrežu. V nedeljo si bodo ogledali gori ški grad in Doberdobsko jezero. ZPP
V Dolini bodo dodelili mesto knjižničarja
Uprava občine Dolina sporoča, da je razpisala javno selekcijo za naslove za dodelitev poklicnega naloga za vodenje občinske knjižnice v Boljuncu za dobo enega leta. Pogoji za pripustitev k selekciji so: popolno znanje slovenskega jezika, diploma višje srednje šole in potrdilo o opravljenem knjižničarskem teCaju pri priznani ustanovi. Razpis selekcije je na razpolago v tajništvu Občine Dolina, tel. 0408329244. Rok za predložitev prošenj v protokolu občine Dolina zapade 09.12.1998, ob 13. uri.
Danes, SOBOTA,
21. novembra 1998
MARIJA
Sonce vzide ob 7.12 '8 zatone ob 16.29 - Dolž111 dneva 9.17 - Luna vzide o 8.55 in zatone ob 18.28
Jutri, NEDELJA, 22. novembra 1998
JEZUS KRISTUS
VREME VČERAJ OB l2, URI: temperatura zraka 4, stopinje, zračni tlak 1°24 mb narašča, veter 28 km r>a
uro vzhodnik severovzhod" nik, burja, s sunki do 40 kB na uro, vlaga 47-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura molj3 14,9 stopinje.
ROJSTVA,
SMRTI IN OKLICI .
Rodila sta se Andrea Mitri in Števen Germani.
Umrli so: 65-letni Giand Galuppo, 77-letni Vencesla0 Balbi, 49-letna Giuliana S°" vrano, 80-letna Giacomiij3 Ziliani, 87-letna Marceli3 Kertel, 86-letna Silveria R®" ner, 76-letni Giuseppe luva-ri, 86-letni Giorgio Ricci.
OKLICI: poklicni bolničar Sante Scarpetta ij1 psihologinja Josefina Solda Carmen Croce, delavec Claudio Braico in podjetnica Anna Maria Bassanese, delavec Andrea Cardassi in Solnica Elisabetta Donu0’ uradnik Sandro Fabietti in uradnica Tiziana Bettarello, policijski inšpektor Roberto Grando in prodajalka Lucia Sessa, univerzitetni Študent Giacomo Orel in knjigovodja Klara RaSpolič, uradnik Paolo Ferlež in uradnica Tiziana Bonnes.
M LEKARNI
'Od ponedeljka, 16. do sobote, 21. novembra 1998
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Šentjakobski trg 1 (tek 040 639749), Trg Valmaura 11 (tel. 040 812308).
Opčine - Nanoški trg 2 (tel. 040 213718) - 5 predhodnim telefonski® pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Šentjakobski trg 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 44.
Opčine - Nanoški trg 2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonski® pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 44 (tel-040 764943).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 -
TELEVITA
Urad za informacij® KZE-USL - tel. 040 573012.
Urad za informacije KZn deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel-040 573012.
Dežurna zdravstvena
služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 040 U®-
Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111.
g_________________IZLETI
MOSP nudi informacije o novoletnih izletih za študente in mlade v Barcelono od 27. 12. do 2. 1. 1998 (v organizaciji Severnega sijaj, v London od 28. 12. do 2.1-(Severni sij) in v Milan od 27. 12. do 1. 1. (Taizejsko romanje). Informacije in prijave od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure na teist. 040-370846 (vprašati po Alenki ali Nadji).
StLO^ENllIK©	©LKDStlUSgi
Lutkovno gledališče PAPILU Maja in Brane Solce
AN BAN PET PODGAN
Jutri, 22. t. m. ob l l. uri
v Finžgarjevem domu na Opčinah
1 OTROŠKA MATINEJA! i
m
prireja svoj
TRŽAŠKI pokrajinski kongres
jutri, 22. novembra 1998, z začetkom ob 14. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah, Narodna ulica 89
Vabljeni delegati, somišljeniki in prijatelji!
Predsedstvo kongresa
r. Shekhar Kapur, i. Cate KINO Blanchett, Geoffrey Rush.
ARISTON - 15.30, t -45. 20.00, 22.20 »Gat-0 Uero, gatto bianco« r. n?lr Kusturica. EXCELSIOR - 17.35, ■25, 22.15 - »Matrimo-
!*’ r- Cristina Comenci-
m.
excelsior azzur-
Ra-
“Tutti
Oanr
17.30, 19.45, 22.00 pazzi per Mary«, i.
r. Tom
i —eron Diaz, Matt Dil-lon.
AMBASCIATORI -
5'45, 18.45, 21.45 »Sal-il soldato Ryan«, teven Spielberg, i. rr’-anks, Matt Damon.
NAZIONALE 1 - 15.45, ^GSO, 20.00, 22.15, 24.15 ®Out of sight« r. Števen ^oderberg, i. George Jooney in Jennifer Lo-pez.
NAZIONALE 2 - 16.15, ^IS, 20.15, 22.15, 24.00 ž .uiicidio in diretta« r. rian de Palma, i. Nico-as Gage.
NAZIONALE 3 - 15.45, V''4 *5, 21.45 »L’uomo ?. 6 * 8 * * * * sussurrava ai caval-1<(’r' - i. Robert Redford.
NAZIONALE 4 - 16.00, ^ oo, 20.05, 22.10, 24.00 l allievo« r. Brian Sin-gher.
MlGNON -	16.30,
18.20, 20.15, 22.15, 23.45 „^2.00, »The Truman Jjbovv«, r. Peter Weir, i. J1® Carrey.
CAPITOL - 16.15, i .5, 20.15, 22.10 »Ra-jofreccia«, r. Luciano Jgabue, i. Stefano Accor-s!’ Euciano Federico, En-riCo Salimbeni.
ALCIONE - 17.45, U (l0> 22.10 »Elisabeth«,
3 ŠOLSKE VESTI
RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA
sporoča staršem, da bodo jutri, 22. novembra 1998 od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 23. novembra 1998 od 8. do 13.30 na sedežu šole volitve v zavedni svet. Pozivamo vas, da sodelujete pri volilni propagandi in se polnoštevilno udeležite volitev.
RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF STEFAN
sporoča staršem, da bodo jutri, 22. novembra 1998 od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 23. novembra 1998 od 8. do 13.30 na sedežu Sole volitve v zavodski svet. Glede na važno nalogo, ki jo ima zavodski svet pri šolskem delovanju, vas pozivamo, da vsi sodelujete pri volilni propagandi in se polnoštevilno udeležite volitev.
RAVNATELJSTVO ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠEREN sporoča starSem, da bodo jutri, 22. novembra 1998 od
8. do 12. ure in v pone-
deljek, 23. novembra 1998 od 8. do 13.30 na sedežu Sole volitve v zavodski svet. Glede na važno nalogo, ki jo ima zavodski svet pri Šolskem
delovanju, vas pozivamo,
da vsi sodelujete pri vo-
lilni propagandi in se polnoštevilno udeležite volitev.
URAD SINDIKATA
AU SO TVOJI SOSEDJE ZELO GLASNI?
Sl ZNAŠ ZAGOTOVITI MIREN POČITEK?
2 UPORABO POSEBNIH MATERIALOV
lahko izoliraš stene in se
ZAVARUJEŠ PRED HRUPOM IZ SOSEDNJIH STANOVANJ
PLUTA - STEKLENA VOLNA - MAVČNE KARTONSKE OBLOGE - POLISTIROL - POLIURETAN
-	KLOBUČEVINA - MELAMINSKA SMOLA - SVINEC
50 nekateri izolacijski materiali, ki jih lahko uporabiš.
TELEFONIRAJ TAKOJ!
SKUPAJ bomo rešili tvoje probleme
Poleg tega imamo na zalogi velik izbor ŽAROV - TALNIH OBLOG - VODNJAKOV - MIZ
-	VAZ - PECI - KAMINOV - VRTNE OPREME
Hlavs-UU Jlitfatrfvucati
TRST - na Rocolu Drž. cesta 202 - ML km Tel. 040 910806
Urnik: 7.30 - 12.00 in 13.00 - 18.00:
S13 SOBOTAH ZAPRTO e-mail:angmarsi tin.lt
SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30.
H ČESTITKE
Včeraj in danes v Lakotiscu se veselijo vsi, ker TIBERIO »er mito« 60 let slavi. Da ne bi nikoli harmonike zapustil in Se mnoga leta se z nami veselil, mu iz vsega srca želijo Angela, Laura, Gianni, Ondina, Edvin ter sestra in brata s soprogama.
'M, PRIREDITVE
SK BRDINA vabi elane, simpatizerje, prijatelje in društva na PROSLAVO OB 10-LETNICI, danes, 21. novembra ob 20. uri v Prosvetni dom na Opčinah. Proslavo bo obogatila razstava fotografij 10-letnega društvenega delovanja.
PROSVETNI DOM -OPČINE - v okviru OPENSKIH GLASBENIH SREČANJ bo jutri, 22. novembra, ob 18. uri, nastopil trobilni kvintet RTV Slovenije. Na programu Gallus, Mouret, Bach, Pourcell, Haendel, Bernstein, Gershvvin in Gilles.
SKD VALENTIN VODNIK - Dolina 230 - pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev, ob 120-letnici delovanja vabi v petek,
27.	novembra 1998 ob 20. uri na slovesno otvoritev prenovljenih društvenih prostorov.
SPD PRIMOREC-TA-
BOR vabi v petek, 27. novembra 1998 ob 20. uri v cerkev sv. Andreja v Trebčah na celovečerni koncert komornega moškega zbora Izola, ki ga vodi Oskar Trebeč. Na programu:	Gallus,
Čajkovski, Kogoj, Mok-ranjac, Mozart, Adamič, Christ, De Marži, Močnik in Tomc.
TFS STU LEDI prireja ob svoji 25-letnici plesno - pevsko predstavo Stu ledi nej pride nuter... Predstava bo v soboto,
28.	novembra ob 20.30 v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. Ob tej priložnosti bodo elani skupine pripravili tudi fotografsko razstavo.
KD RDEČA ZVEZDA in MoPZ VASIJIL MIRK vabita v soboto, 27. novembra ob 20. uri v SKC v Zgoniku, na prireditev NA MARTINOVO SMO SE DOBILI - večer petja in humorja v izvedbi MePZ RdeCa zvezda, MoPZ V. Mirk in okteta Odmevi. Gosta večera bosta MePZ Viva iz Beržic in Kmjtauzr Fuklj.
SKD PRIMORSKO -Mackolje - priredi, pod pokroviteljstvom Občine Dolina in Zveze sloveni-skih kulturnih društev, osrednjo proslavo ob 100-letnici ustanovitve, v nedeljo, 29. novembra 1998 ob 18. uri v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Sodelujejo: mladi elani društva z izborom poezij domačinke Nevije Benčina -Smotlak, glasbena supina Nomos in MePZ Primorsko pod vodstvom Antona Baloha. Rezija Suzi Bandi. Na jubilejni slovesnosti bo društvo nagrajeno s podelitvijo odličja prijateljstva Občine Dolina, pevci pa bodo prejeli Gallusova priznanja Zveze slovenskih kulturnih društev.
H3 OBVESTILA
BRECHTOVA Opera za tri groše v izvedbi koroškega Teatra Trotamo-ra, napovedana za danes,
21. t. m. v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu, bo Zal odpadla zaradi tehnične neusposobljenosti prireditvenih prostorov!
MOSP (UL. DONIZET-TI 3) obvešča vse Ijubitel-Ije filmov v angleščini, da bo v četrtek, 26. novembra, na sporedu nov film serije Learning English with Films, in sicer He-mingwayev In Love and War (r. Richard Attembo-rough; i. Sandra Bullock, Chris 0’Donnell). Začetek predvajanja ob 20. uri. Vabljeni vsi.
SLOVENSKA PROSVETA v Trstu vabi v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici St. 3 na otvoritev slikarske razstave MIHAELE VELIKONJA, danes, 21. novembra ob 18. uri. Razstava bo odprta vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro do srede, 9. decembra. Pri otvoritvi bo sodelovala dekliška pevska skupina Valentin Vodnik iz Doline.
SKD GRAD vabi vse narodne noSe k sveti masi ob priliki praznovanja Marije Zdravja v cerkvi sv. Marije Velike v Trstu, danes, 21. t. m. ob 16. uri. Zberemo se ob
15.30	pred cerkvijo. Toplo vabljeni!
SLOVENSKO PASTORALNO SREDISCE iz Trsta vabi k masi ob prazniku Marije od zdravja, ki bo danes, 21. t. m. ob 16. uri v cerkvi sv. Marije Velike. Bogoslužje bo vodil dekan Lojze Kržišnik. S petjem sodelujeta zbor ZCPZ in OPZ OS Finko Tomažič iz Trebe.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV -v ponedeljek, 23. novembra bo Silvan Pipan s sliko in besedo prikazal pot po Baragovih stopinjah v Ameriki. Peterlinova dvorana, Ul. Doni-zetti 3 - začetek ob 20.30.
SK BRDINA organizira 4-dnevno bivanje na mariborskem Pohorju v hotelu Belvi od 22. do',26. decembra. Vpisovanje bo na sedežu kluba, v ponedeljkih, 23. in 30. novembra od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 040-212859.
SLOVENSKI KLUB -Gregorčičeva dvorana, UL sv. Frančiška 20 -ŠPORT V NASI ZAVESTI - ob 40. obletnici SSI bodo avtorji Branko Lakovič, Bojan Pavletič, Mario Maganja in Duško Jelinčič predstavili knjigi, ki sta ob tej priložnosti izšli. Časnikar Sergij Tavčar pa bo orisal Športni utrip pri nas. Vljudno vabljeni v torek, 24. novembra 1998 ob 20.30!
VABIMO VAS, da se udeležite SREČANJA UPOKOJENCEV KMEČKE ZVEZE, ki bo v sredo, 25. novembra ob 15. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: pozdrav predsednika, poročilo deželnega predsednika upokojencev CIA in priprave na vsedržavni kongres.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da sodeluje pri pobudi »Coop -Computer per la scuola«. Kupone »Buono esem-pio« lahko izročite osnovnim Solarn openskega ravnateljstva do konca februarja. Hvala za sodelovanje.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi v četrtek, 26. novembra ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na diapredavanje Lojzeta Abrama Aotearoa - dežela dolgega belega oblaka.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi v Četrtek, 26. novembra ob
20.30	v društveno dvorano v gledališču F. Preše-
ren, na predavanje Filipa Fischerja o judovstvu in tržaški judovski skupnosti - zgodovina, sedanjost, prespektive. Vabljeni!
KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI-ANPI Evald Antončič -Stojan, v sodelovanju s Krutom prireja v petek, 27. novembra ob 16. uri v Kulturnem domu A. Sirk v Križu srečanje na temo »Kaj so in Cernu služijo Bachovi cvetovi«. Predavala bo biologinja dr. Maja D arin. Vljudno vabljeni!
40-LETNIKI S KRASA se bomo po uspelem jesenskem izletu ponovno srečali na večerji, v petek, 27. novembra pri Bibcu v Križu. Kdor se nam želi pridružiti, lahko poklice na tel. St. 040-211258 (Nadja) v večernih urah, ali na 0338-7107142 (Igor).
SKD GRAD vodi na tradicionalno božično razstavo, ki bo v prostorih društva Grad. Otvoritev bo v soboto, 28. novembra ob 20.30. Toplo vabljeni!
RADIJSKI ODER opozarja, da morajo avtorji poslati do 30. novembra svoja dela za natečaj za radijsko igro na naslov Radijski oder, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst. Besedila v dveh tipkanih izvodih morajo biti opremljena samo z geslom ali šifro. Podatki o avtorju in njegov naslov pa naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali Šifro. Kot je bilo objavljeno v razpisu, naj radijska igra obravnava: a) življenje ob meji ali b) znanstveno fantastiko in naj ne traja veC kot 45 minut.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje svoje dvanajsto Studijsko štipendijo iz sklada »Mihael Flajban«. Štipendija bo znašala 3.000.000 lir za prvi letnik in 2.500.000 lir za vsako nadaljnjo leto redne Studijske dobe, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim vi-sokošolcem, ki se bodo vpisali na unvierzo v akademskem letu 1998-99. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ulica Mazzini 46/1, tel. 631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra 1998.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obveSCa, da je predavanje Podzemni svet našega krasa iz tehničnih razlogov preneseno na sredo, 2. decembra.
TEČAJ Šivanja in krojenja bo v prostorih KD RdeCa zvezda, ob sredah od 17.30 do 19.30. Informacije na tel. St. 040-229264.
NOVOST! V občinski telovadnici v Dolini poteka razgibalna telovadba za odrasle, pod strokovnim vodstvom, v jutranjih urah in sicer ob torkih in četrtkih, ob 9.40. Za informacije pok-licite na tel. st. 040-631300 -Divna (9.30 -12.30).
JK CUPA prireja teCaj joge in vaje za sprostitev in pravilno dihanje v telovadnici CEO v Sesljanu (Naselje sv. Maura) ob torkih od 10. do 11.30 in ob petkih, od 19. do 20.30. Informacije na tel. St. 040-208869 (Lučka).
ZIMOVANJE V KRANJSKI GORI od 26. decembra 1998 do 2. januarja 1999 za otroke od 6. do 18. leta prireja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v domu Centra za Šolske in obšolske dejavnosti. Vpisovanje in informacije vsak dan od 9.00 do
18.30	v Ul. Ginnastica 72, tel. St. 040-573141 ali 040-573142.
KRUT nudi elanom individualne in/ali skupin-
ske vaje proti bolečinam v vratu in hrbtenici. Informacije na sedežu krožka, Tel. St. 040-360072.
KRUT-ova ambulanta deluje za elane od ponedeljka do petka po dogovoru. Informacije na tel. St. 040-360072.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
SPREJMEM SLUŽBO
pri družini kot Čistilka v jutranjih urah. Urnik in cena po dogovoru. Tel. St. 040-828251.
PRODAM APARTMA, dnevna soba, spalnica, dve kopalnici, velika kuhinja, box, terasa z verando v Ul. Biancospino na Opčinah. Tel. St. 040-413204.
STE SLADKOSNEDNI?
Za vsako priložnost, po naročilu, pripravljamo vsakovrstne domaCe sladice in slane prigrizke. Za informacije oglasite se na St. 0347-9447848.
PRODAM zimske avtomobilske gume Pirelli P2000 165/70R13 Tubless A, v zelo dobrem stanju. Tel. na St. 040-220175 ali 040-220489.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije angleščine in matematike. Tel. 040-213861.
SAMOSTOJNO DELO -gostilno-bar na Krasu oddam mladim. Tel. St. 040-213627.
SUHA DRVA vam pripelje na dom kmetija Aleš Komjanc iz Steverjana, tel. St. 0481-390238 (v večernih urah).
MLADICE boxerja, rojene 18. 11. 1998, z odličnim rodovnikom, tatuirani loi, cepljene prodajam. Interesenti lahko kličejo na tel. St. 0338-6487945 v večernih urah.
ANGLEŠKA FIRMA iSCe 40-letno osebo za komercialno dejavnost. Tel. 0481-22045.
PRODAM MIZO za tehnično risanje, 170 x 120 cm. Tel. ob urah obedov na St. 04-330320.
NUJNO ISCEM v najem, po zmerni ceni, majhno neopremljeno stanovanje s kuhinjo, spalnico in kopalnico na področju od Rojana do Proseka. Tel. na St. 040-828189.
ISCEM DELO kot hišna pomočnica ali varstvo starejše osebe, tudi 24 ur dnevno. Kličite od 19. do 20. ure na tel. St. 0038667-
31484.
ITALIJANSKO ZDRUŽENJE OPERIRANCEV NA GRLU - skupina na grlu operiranih oseb iz nase pokrajine v sodelovanju z zdravniki, logopedi, terapevti in psihologi iz bolnišnice na Katinari pripravlja ustanovitev združenja. V združenju naj bi se zbirali vsi tisti, ki so prestali to operacijo, s svojimi izkušnjami pa naj bi pomagali tudi tistim, ki bodo trak operativni poseg potrebovali v bodoče. Zato iSCemo ljudi, ki so se na različen način spoznale s to nevarno okvaro kot bolniki, sorodniki, zdravniki, bolničarji kakor tudi osebe, ki lahko zaradi svojih specifičnih znanj pri tem pomagajo, kot so na primer logopedi, terapevti, psihologi in končno ljudje, ki so pripravljene nuditi pomoč tistim, ki jo potrebujejo.
UNIVERZITETNA
ŠTUDENTKA z izkušnjami nudi varstvo otrok in pomoC pri učenju. Tel. 040-412680.
PRODAM naslednje knjige za višjo Solo po polovični ceni: I promessi sposi - A. Manzoni, Zgodovinski atlas, Fizika in svet fizike - Gerry Marion - Zanicchelli, Evropska civilizacija - prevedel Mašera, Pregled slovesnkega sl-
vostva - Janko Kos, Pregled svetovne književnosti -Janko Kos, Od antike do danes - Nada Pertot, Lette-ratura e societa - Antonio Marando, La communica-zione letteraria - Ettore Ba-relli. Tel. ob ponedeljkih, torkih in sredah od 19. do 21. ure na St. 040-211941 (Katja).
PRODAM dvostanovanjsko hišo z vrtom. Poklicati v večernih urah na tel. St. 040-231255.
SPALNICO rabljeno, v temnem orehu s šestkrilno omaro, zakonsko posteljo, nočnima omaricama in predalnikom z zrcalom, prodam po ugodni ceni. Tel. 040-575145.
MAGNUM iSCe prodajalko z delovnimi izkušnjami, z znanjem slovenskega jezika in z dobro voljo. Tel. 040-212921.
EURO RESTAVRACIJA v sklopu Palače hotela takoj zaposli spretno in strokovno pripravljeno natakarico z znanjem jezikov. Ponudbe po faksu St. 0481-31658.
STRESNE TRAMOVE
od 3 do 7 m po ugodni ceni prodam. Tel. 040-228422.
ZSSDI razpisuje natečaj za delovno mesto uradnika. Vsi zainteresirani lahko dvignejo razpis v prostorih ZSSDI, ul. Cicerone 8, 3. nad., tel. 040-635627, vsak dan od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Rok za predstavitev prošenj zapade 30. novembra 1998.
PRODAM nemškega ovčarja starega eno leto brez rodovnika, starsi z rodovnikom, delno zdresiran. Tel. 040-211207 ob uri obedov.
GOSPA srednjih let iSCe delo za nego starejše osebe ah delo v gospodinjstvu tudi dvakrat tedensko. Tel. 040-820630, po 21. uri.
DANES, 21. novembra odpre Berto Tonkic v Doberdobu osmico. Ponuja vino in domač prigrizek.
KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. St. 040-229253.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 040-200898.
PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. St. 220722.
MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. St. 040-229383.
OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21.
V BORŠTU ima osmico Igor Barut.
OSMICO ima Drejce Ferfolja v Doberdobu.
OSMICO ima Ušaj v Nabrežini St. 8
PRISPEVKI
Ob rojstnem dnevu dragega Franca Fabca daruje hči Anica 50.000 lir za mavhinjsko cerkev.
V spomin na obletnico drage hčerke Fedore, na mamo, moža in brata daruje Hermina 20.000 lir za zbor Jadran iz Milj.
Namesto cvetja na grob Marije Milic daruje-
DAR0VE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
ta Valerija in Mariza z družino 50.000 lir za proseško cerkev in 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V spomin na Marijo Milic darujejo družine Corbatti 100.000 lir za Stadion 1. maj.
TRIESTE PRIMA / NASTOP TRŽAŠKE SKUPINE CHROMAS ENSEMBLE
LJUBLJANA / PREDSTAVILI ANTOLOGIJO
Duhovna in agresivna stran sodobne glasbe
Na programu skladbe Kenakisa in Scelsija
Slovenska poezija v italijanščini
Gre za izbor Obita objavljen pri ZTT
»Krščanski, hinduistični in kitajski misticizem, so vse poti, ki peljejo do trascendence. Tudi gnosticizem in zen sta poti do spoznanja, tudi umetnost, Ce jo pojmujemo v tem smislu in ne kot poklic ali pot do slave in denarja. Umetnost je velika cesta«. To je ena izmed tolikih misli Giacinta Scelsija, ki jih je Giampaolo Coral vključil v bogat in skrbno pripravljen koncertni list, ki kot vodic napoti poslušalce sodobnih glasbenih srečanj »Trieste Prima«. Te besede razkrivajo vsebinske osnove, ki so povezale ideologiji dveh skladateljev našega stoletja, Giacinta Scelsija in lannisa Kenakisa.
Oba sta iskala pot, ki na zelo različna naCina pelje preko omejevalne vidne realnosti proti vesolju in proti notranjosti. Izhodišče in prihod sta bila v Scelsiju duhovnost in misticizem, v Kenakisu pa matematika in filozofija. V sredo se je program večera, ki so ga oblikovali elani ansambla Chro-mas (f. KROMA), predstavili torej kot diptih, zaCel pa se je z glasbo lannisa Kenakisa.
Izkušen izvajalec sodobne glasbe Corrado Gulin je posredoval mojstrsko izvedbo klavirske skladbe Evryali. Pestra, odločna zvočnost se je razvila skozi goste aglomerate not. Pianist je v velikim zagonom pritistnil tipke vedno do dna in projiciran naprej v izredno živahnem ritmu ognjevite barve te glasbe.
Sledila je Epei za skupino šestih instrumentov (pihala in kontrabas). Začetek skladbe bi lahko spomnil na toccato, v svojem antičnem smislu, a vstopi raznih instrumentov in postopna izkrivljenost v višjo stopnjo dissonance (mikrotonalizem) so razkrili pristno naravo dela. Vibracije upogljivih zvokov ne pripeljejo nikoli do
nedoločnosti ali samovoljnosti, ker je jasna logika vedno pod očmi poslušalcev. Glasbena gmota se ironično zaključi z dvema odločnima akordoma, kot da bi to bila klasična simfonija.
Racionalnost grškega arhitekta in skladatelja je prišla še bolj do izraza v glasbeni zgradbi z naslovom Phlegra za komorni ansambel. Phlegra je bojišče, kjer se tkani in bogovi bojujejo. V tržaški cerkvi sv. Silvestra pa so se nasprotovale skupine instrumentov, ki so izmenoma ustvarili zvoCno osnovo, nad katero so solisti izto-pali s kratkimi motivi po zelo strogi logiki. Ko vsi instrumenti skupaj zazvenijo, je njihov zaplet samo na videz kakofoničen, ker se pozornemu poslušalcu kmalu prikažejo zveze melodičnih in ritmičnih misli.
Cisto drugačen glasbeni svet se je razkril prisotnim v drugem delu koncerta. Po agresivnem Kenakisu sta se pianist Corrado Gulin in violončelist Massimo Favento istovetila v duhovnost Giacinta Scelsija z učinkovito skladbo Balada. Okrogli zvoki so oblikovali
napetost in osorno prisrčnost skladbe, ki se obrača bolj do srca bolj kot intelekta. Sam skladatelj se je označil za posrednika med tostranstvom in onostranstvom.
Sledija je dvodelna Kya za klarinet in sedem instrumentov, v kateri so zazveneli prizvoki Daljnega vzhoda. Klarinetist Nicola Bulfo-ne, ki smo ga že spoznali pred dvema tednoma na prvem koncertu niza, nas je spet navdušil z odličnim nastopom. Energije, ki se po skadateljevi presoji skrivajo v notranjosti vsakega zvoka, so se sprostile v dolgih notah in izredno počasnem mistično naklonjenem glasbenem dogajanju. Skladba Pra-nam H. za 9 instrumentov pa se je nagibala proti mračnemu svetu, ki so ga ustvarile temne barve prevladujočih orgel, violončela in kontrabasa, ki so se izrazile v dialogu med godali in pihali.
Okrogle linije Giacinta Scelsija in koničaste arhitekture lannisa Kenakisa so zazvenele na tem kakovostnem koncertu pod učinkovitim vodstvom dirigenta Adriana Martinollija.
Rossana Paliaga
VCeraj zjutraj so v Društvu pesnikov in pistateljev v Ljubljani predstavili antologijo La Nuova poesia slovena, ki je pred nedavnim izšla pri Založništvu tržaškega tiska (ZTT). Na tiskovni kofe-renci sta založništvo predstavljala elan odbora Ace Mermolja in urednik Andrej Furlan. Prisoten so bili tudi urednik knjige in prevajalec Michele Obit ter Matjaž Pikalo, Aleš Steger in Uroš Zupan, trije izmed sedmih pesnikov, katerih pesmi sestavljajo antologijo Nove slovenske poezije (ostali pesniki prisotni v antologiji so še Aleš Debeljak, Alojz Ihan, Taja Kramberger, Peter Semolič).
V imenu založništva je tiskovno konferenco odprl Ale Mermolja, ki je najprej osvetlil parabolo Založništva tržaškega tiska, nekoč velike založbe, ki se je ob zaključku plodovitega poglavja spremenila v mrliča, ki ga pri založništvu poskušajo obuditi z izdajo nekaj knjig na leto razvrščenih v tri zbirke, in sicer zbirka romanov Mornik, zbirko esejev Smeri in zbirko poezij Alhimije. »Založba odpira programe z določeno vsebinsko poanto, dovolimo si luksus
Izbor osmih, imenovanih za Jenkovo nagrado
V ožji izbor za Jenkovo nagrado, priznanje Društva slovenskih pisateljev (DSP) in mestne občine Kranj za najboljšo novo pesniško zbirko iz obdobja zadnjih dveh let, je petčlanska žirija, ki jo vodi Tea Stoka, uvrstila osem pesniških zbirk ene avtorice in sedmih avtorjev - Taje Kramberger (Marcipan), Aleša Stegra (Kašmir), Daneta Zajca (Dol dol), Vladimirja Kosa (Cvet, ki je rekel Nagasaki), Matjaža Kocbeka (Kreta), Toneta Pavčka (Upočasnitve), Tomaža Šalamuna (Črni labod) in Uroša Zupana (Nasledstvo). Nagrado v znesku 400.000 tolarjev prispeva Mestna občina Kranj. Jenkovo nagrado bodo v ponedeljek, 23. novembra zvečer, ponovno podelili v Prešernovem gledališču (PG) Kranj.
izdajati poezijo, ki pa po nobenih merilih ni tržna«. Primer investicije v kulturo, pri Čemer ne bo profita, je prav gotovo tudi zadnja izdana knjiga. Poezij3 ima itak že odmerjeno ozko rezino bralcev, kaj šele slovenske poezije, ki je italijanski publiki, Ce izvzamemo prevode Cirila Zlobca in Tomaža Šalamuna, popolnoma nepoznana. Tudi Ce bo zbirka nove generacije slovenskih pernikov prišla verjetno zgolj v roke specializirane publike, bo to vseeno prispevek k spoznavanju slovenske kulture. Slovenska manjšina v Italiji naj bi bila p° mnenju Mermolje subjekt - posrednik med obema kulturama. Seveda pa bi bila pri takih projektih koristna tudi prisotnost Slovenije, kot drugi samostojni subjekt. V obliki subvencioniranja se posebno pri promociji poezije, ki p° svoji naravi ni kos neizprosnim zahtevam trga.
Na konferenci je spregovoril tudi Michele Obit, doma iz Benečije, ki je sicer tudi sam pesnik. Obit ustvarja v italijanščini, kar je jamstvo za izredno kvaliteten prevod. Kot pesnik pa se tudi giblje v italijanskih pesniških krogih, kar bo morda botrovalo predstavitvi antologije v najbolj razširjeni itlijanski pesniški reviji Poesia. »Predstaviti to knjigo tu v Ljubljani, je na nek način tako, kot da bi se knjiga vrnila domov, kajti njega geneza se je začela pred tremi leti, ko sem obiskoval teCaj slovenščine v Ljubljani«, je povedal Obit, ki se je takrat prvič srečal z najmlajšo generacijo slovenskih pesnikov, jih nato povabil na Postajo Topolovo, mednarodni festival v Benečiji in po letu prevajanja izdela antologijo, ki je prva tovrstna nasploh, kajti vanjo so vključena imena, ki trenuto niso še med najbolj zveneCini, ampak imajo vse pogoje, da to postanejo. Pri knjigi je za grafični okvir poskrbel Rado Jagodic, za pregled literarno-zgodovin-skega obdobja pa Miran Košuta. Spremna.beseda je samo v italijanščini, medtem ko pa imajo pesmi tudi originalno verzijo. Knjiga se v Trstu že prodaja, in sicer po ceni 33.000 lir.	(td)
NOVICE
VIDEM / »ŽENSKI NIZ« TEATRO CLUBA
|NEW YORK/ STAR JE BIL 70 LET
SSG: jutri za najmlajše Lutkovno gledališče Papilu
V	Finžgarjevem domu na Opčinah bo na drugi otroški matineji letošnje sezone SSG jutri dopoldne ob 11. uri nastopilo Lutkovno gledališče Papilu, ki je že večkrat gostovalo pri nas. Tokrat bosta Maja in Brane Solce s svojimi papirnatimi junaki predstavila igrico An ban pet podgan.
Vodomca dobil francoski film
Zmagovalec sekcije Perspektive v okviru 9. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala (LIFFe) je po glasovanju občinstva francoski film Življenje, kot ga sanjajo angeli (La vie revee des anges). Film režiserja in košcenarista Eriča Zonca - zgodba deklet s socialnega dna - je s tem tudi dobitnik nagrade vodomec (Kingfisher avvard). Nagrajeni film je tudi dobitnik zlate palme za glavno žensko vlogo (razdelili sta si jo Elodie Bouchez in Natacha Regnier) na letošnjem festivalu v Cannesu. (STA)
14 slovenski knjižni sejem
V	Cankarjevem domu, v veliki sprejemni dvorani ter prvem in drugem preddverju, bo prihodnji teden, od 25. do 29. novembra, potekal 14. slovenski knjižni sejem, odslej vsakoletna in ne veC bienalna predstavitev letne knjižne produkcije na Slovenskem. (STA)
Nagradili Franco Valeri
Z Urbanom Barberinijem je nastopila v lahkotni komediji
V prometni nesreči umri filmski režiser Alan Pakula
Franca Valeri, ena naj- skih likih. Tudi v tokrat-priljubljenejših italijan- ni komediji s težko pre-skih igralk z zelo dolgim vedljivim naslovom Mal stažem, je znana p red v-	di ma(d) re, ki jo je po
sem po svojstvenih žen- originalu Pierra-Oliviera
Scotta prevedla sama interpretka, igra starejšo in nekoliko Čudaško žensko, ki pa jo odlikuje izredna neposrednost. Komedija, ki jo je režiral Patrick Rossi Gastaldi in v kateri igra tudi Urbano Barberini, je uvedla videmski niz posvečen velikim gledališkim interpretkam. Niz sodi v okvir ponudbe videmskega Teatro Cluba in ustanove ERT, komedija pa bo še jutri na sporedu v dvorani Palamostre.
Videm pa je tokrat želel še posebej pokloniti igralski umetnosti in simpatiji France Valeri: igralki so dodelili Čast, da uvede »ženski niz«, še večjo pa so ji izkazali s podelitvijo posebne nagrade mesta. Na četrtkovi, prvi predstavi v Vidmu, so igralki, ko je padel zastor na komedijo, izročili pečat mesta. Niti ob tej priložnosti se ni igralka izneverila svoji ironični žilici, ko je rekla, da je že nastopala v Vidmu in to zelo rada, vendar da se bo, letom navkljub, še vrnila in še kaj duhovitega odigrala.
V prometni nesreči na avtocesti, ki povezuje Ne w York in Long Island, je v Četrtek zvečer umrl filmski režiser Alan J. Pakula (na sliki z igralko Bon-nie Bedelia med snemanjem filma Presu-med Innocent leta ’90, f. AP). Kot je povedala krajevna prometna policija, je v režiserjev avtomobil priletela kovinska cev, ki je razbila vetrobran in ranila Pakulo v glavo. Režiser je izgubil nadzor nad
vozilom in treščil v obcestno ograjo, ko so ga prepeljali v bolnišnico, je že bil mrtev.
Pakula je začel filmsko kariero pri družbi VVarner Brothers Car-toons, leta ’50 je prešel k Mgm, nato pa k Paro-mount, vendar je pretežno delal kot producent. Kot režiser je zaslovel s svojim drugim filmom Klute, med njegovimi naslednjimi uspeli filmi pa je še posebej znan Ali the Pre-sident Men.
---  BLIŽNJI VZHOD / OB MANJŠIH ZAPLETIH_
Izraelska vojska se je umaknila iz Dženina
Židovski koloni se počutijo opeharjeni in izdani
BAJKONUR / MEDNARODNA VESOLJSKA POSTAJA
Uspešno vtirili modul Zarja
Decembra mu bodo priključili ameriški modul Enotnost
BAJKONUR - Prvi modul Mednarodne vesoljske postaje, v Rusiji izdelan ameriški modul Zarja, je včeraj ob 7.50 po srednjeevropskem Času uspešno vsto-. Pil v orbito okoli Zemlje. Tako se je zaCe-lo uresničevanje najvecjega in najdražjega mednarodnega načrta - vzpostavitve Mednarodne vesoljske postaje (MVP).
Pet minut kasneje, ob 7.55 po srednjeevropskem Času, sta se samodejno razgrnili obe ploSCi sončnih celic, ki sta bili med izstrelitvijo zloženi kot harmonika s 30 naborki.
Zarja je vstopila v predvideno orbito, visoko najmanj 185 km in največ 354 km. Orbita ima enak naklon kot ruska orbitalna znanstvena postaja Mir - 51,6°. V naslednjih petih dneh bo Zarja z lastnimi motorji prešla na skoraj krožni 350 km visoki tir. Na njem bo Čakala na priključitev ameriškega modula Unity (Enotnost), predvideno za 5. december.
Unity bodo utirili s pomočjo ameriškega vesoljskega trajekta Endeavour.
Zarjo je za plačilo borih 215 milijonov dolarjev, ki jih je plačala ameriška družba Boeing, izdelal moskovski Državni vesoljski znanstveno-proizvodni center HruniCeva. Zarja tehta z zaščitnim konusom in prehodnim odsekom na raketi 24.100 kg, samo s prehodni odsekom pa 20.700 kg. V orbiti ima maso 19.984, 2 kg. Gre za funkcionalno-tovomi modul, okoli katerega bo v naslednjih petih letih nastala Mednarodna vesoljska postaja (MVP), ki bo najvecje vesoljsko plovilo v zgodovini vesoljskih poletov. Zarja ima življenjsko dobo najmanj 15 let.
Včerajšnjo izstrehtev so si z razdalje petih kilometrov ogledali predstavniki ruske, ameriške, evropske, kanadske in japonske vesoljske agencije, ki sodelujejo pri uresničevanju naCrta MVP, vrednega 50 milijard dolarjev. (STA)
JERUZALEM - Po včerajšnjem dopoldanskem zapletu, ko so Palestinci zavrnili prevzem ozemlja na Zahodnem bregu, s katerega se je umaknila izraelska vojska, CeS da novo postavljene meje niso v skladu z dogovori, je palestinski voditelj Jas er Arafat umik sprejel, palestinske oblasti pa so kmalu zatem sporočile, da so njihove enote že prevzele nadzor nad omenjenim ozemljem. Izraelska vojska se je umaknila z dveh odstotkov ozemlja ali približno 110 kvadratnih kilometrov na območju Dženina.
V Tel Avivu pa sta Izrael in palestinska avtonomna oblast podpisala sporazum o odprtju mednarodnega palestinskega letališča v Dahanji (Gaza), kar predvideva sporazum iz Wye Plantationa. Omenjeno letališče so Palestinci zgradili že pred skoraj dvema letoma, vendar Izrael doslej ni dovoljeval njegove uporabe, tako da bo prvo letalo pristalo Sele v torek.
Medtem se Zidovski koloni Čutijo zapuSCene in se hudujejo nad Ne-tanjahujem in Saronom, ker so njihove naselbine postale neke vrste enklave na palestinskem ozemlju. Njihov protest pa je bil vCeraj omejen, ker so spoznali, da ne morejo zaustaviti toka dogodkov. Prišlo je tudi do streljanja kolonov, a incident so rešili brez hujših zapletov.
Na sliki (telefoto AP) izraelski polkovnik Pinhas Levi in palestinski Častnik Faez Arafat pri Dženinu pregledujeta zemljevid umika.
ZAGREB / OB KONCU GOSPODARSKEGA FORUMA
Začel se je vih držav članic SEP
Danes plenarno zasedanje in številna dvostranska srečanja med premieri
ZAGREB - V Zagrebu se je vCeraj dolgoročno rast in razvoj. Kot so mini-zgodaj popoldne zaCelo dvodnevno stri poudarili v skupni izjavi, je izredne-
sreCanje premierov in zunanjih ministrov 16 držav Članic Srednjeevropske pobude (SEP). Osrednje teme dvodnevnega vrha, najpomembnejšega tovrstnega srečanja na Hrvaškem doslej, bodo stabilnost v jugovzhodni Evropi, odnosi z EU in gospodarsko sodelovanje med Članicami pobude. S slovenske strani bosta na vrhu v Zagrebu sodelovala premier Janez Drnovšek in zunanji minister Boris Frlec, ki bosta imela tudi več dvostranskih srečanj, med drugim s hrvaškimi predstavniki.
Tako se je zunanji minister Frlec že vCeraj popoldne sreCal s Češkim kolegom Janom Kavanom, medtem ko se je premier Drnovšek zvečer sestal s hrvaškim predsednikom Franjem Tudmanom.
VeCina dvostranskih srečanj pa bo danes. Premier Drnovšek se bo zgodaj dopoldne najprej sestal s hrvaškim kolegom Zlatkom MateSo. Na srečanju bosta navzoCa tudi oba zunanja ministra, Boris Frlec in Mate GraniC, po pogovorih pa je predvidena izjava za javnost.
Drnovšek se bo nato srečal še s predsednikom slovaške vlade Mikulašem Dzurindo in z italijanskim kolegom Massimom D‘Alemo. To bo njegovo prvo srečanje z omenjenima premieroma, ki sta naloge prevzela nedolgo tega. Vodja slovenske diplomacije Boris Frlec pa se bo danes zjutraj sreCal z ukrajinskim kolegom Borisom Tara-sjukom, nato pa še s slovaškim zunanjim ministrom Eduardom Kuka-nom.
Srečanje SEP se je vCeraj zaCelo z neformalnim kosilom, ki mu je sledilo neformalno zasedanje zunanjih ministrov. Udeleženci se bodo nato zbrali na zagrebškem sejmiSCu, kjer se je predvčerajšnjim zaCel prvi gospodarski forum SEP. Na forumu se je predstavilo približno 170 podjetij iz držav Članic SEP. Ministri za gospodarstvo in zunanjo trgovino držav Članic SEP in njihovi zastopniki so se na dvodnevnem srečanju v Zagrebu ob plodni izmenjavi pogledov glede razvojnih možnosti za liberalizacijo trgovine med državami Članicami SEP v okviru evropske integracije in svetovne globalizacije strinjali glede njenega pomena za
ga pomena predvsem spreminjanje trgovinske politike v smeri odpravljanja trgovinskih pregrad med državami, izrazili pa so tudi zaskrbljenost nad finančno krizo, ki je prerasla tudi na druga področja.
V okviru sprememb je po mnenju ministrov pomembno spoštovanje multilateralnih pravilnikov in načel Svetovne trgovinske organizacije (WTQ) ter interesov različnih držav. Udeleženci srečanja so med sklepi poudarili strateški pomen krepitve stikov znotraj Evrope, ki je izrednega pomena predvsem za države v tranziciji.
Posebno pozornost so namenili tudi nadaljnjemu razvoju sodelovanja med SEP in Evropsko unijo ter ob tem unijo pozvali, naj okrepi stike tako v okviru obstoječih dogovorov kot tudi v okviru novih.
Velik pomen ima po mnenju ministrov SEP tudi infrastruktura, predvsem panevropski koridorji, ob tem pa so ministri opozorili tudi na pomen tujih neposrednih investicij, ki so ključnega pomena za nadaljevanje tržnih gospodarskih reform, in pri tem izrazih upanje, da kriza nanje ne bo negativno vplivala.
Sodelujoči so bili s prvim gospodarskim srečanjem na vrhu zelo zadovoljni, saj je nudilo odlično priložnost za izmenjavo idej in izkušenj na vseh ravneh tako državnega kot tudi zasebnega sektorja. Italijanski minister za zunanjo trgovino Piero Fassino je ocenil organizacijo gospodarskega foruma v sklopu vrha SEP kot pravi kakovostni skok.
Plenarno zasedanje premierov SEP se bo zaCelo danes s pozdravnim nagovorom hrvaškega premiera Mateše, ki mu bodo sledili nagovori predstavnikov ostalih Članic SEP. Predsedniki vlad naj bi sprejeli sklepni dokument, ki bo predvidoma govoril o medsebojnem sodelovanju držav SEP in stabilnosti v regiji.
SEP šteje 16 Članic: Avstrija, Albanija, BiH, Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Italija, Makedonija, Moldavija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Ukrajina in Belorusija. Lani je SEP predsedovala BiH, letos Hrvaška, prihodnje leto pa bo predsedovanje prevzela Češka. (STA)
SEXGATE / PRED PRAVOSODNIM ODBOROM NI POVEDAL NIC NOVEGA
Po Starrovem pričevanju je Clinton lahko gotov, da bo končal mandat
VVASHINGTON - Neodvisni svetnik Kenneth Starr (na sliki AP) je predvčerajšnjim veC kot 12 ur odgovarjal na vprašanja elanov pravosodnega odbora predstavniškega doma ameriškega kongresa ter Clintonovega odvetnika, pri Čemer se je resnici na ljubo odrezal mnogo bolje, kot so pričakovati branilci predsednika Clintona.
Starr je članom odbora cel dan pojasnjeval in utemeljeval svoje razloge za mnenje, da je predsednik Clinton zagrešil več prekrškov ati celo zločinov, zaradi katerih si zasluži impeachment. Celotna predstava pred predstavniškim domom ni prinesla na dan ničesar presenetljivo novega razen morda Stanove izjave, da razen v primem zunajzakonskega razmerja z Monico Lewinsky predsednika ne more obtožiti vpletenosti v veC drugih »gateov« ali domnevnih škandalov.
Stanov nastop in vse, kar se je ob tem dogajalo, je bilo bolj podobno prepirom v smislu kaj je bilo
prej - »kokoš ati jajce«. Ati je predsednik prekršil zakon ati pa je to storil Stan, ko je domnevno s svojimi »pajdaši«, kot so Linda Tripp, Lucienne Goldberg, odvetniki Paule Jones in svojo preiskovalno ekipo spretno pripravljal past za Clintona, da se ujame v mrežo lastnih laži. Stan je v izjavi obtožil Clintona, da je lagal pod prisego, ko je odvetnikom Paule Jones zanikal spolne odnose z Lewinskyjevo. Očital mu je oviranje pravice in vplivanje na priCe, ko naj bi Lewin-skyjevi pomagal najti službo v zameno za njen molk, vplival na osebno tajnico Betty Currie, da ji Lewinskyjeva vrne predsednikova darila. Medtem ko so republikanski elani odbora ravnati s Stanom v rokavicah, pa so ga demokrati skušali »sesuti« na vseh frontah. Resnici na ljubo pri tem niso imeti veliko uspeha. Stan je potrdil govorice, da je eden najboljših pravnikov v ZDA. Na neprijetna vprašanja je odgovarjal umirjeno, celo z nasmeškom. Nekajkrat ga ni
imel, zato se je spretno izvlekel s taktiko zavlačevanja.
Taktika zavlačevanja se je deloma obnesla, saj so imeti »napadalci« omejen C as za postavljanje vprašanj. Stan je dve uri na Široko razglabljal o svojih odkritjih, posamezni člani odbora pa so imeti na voljo le po pet minut za vprašanja in odgovore. Stan je kljub vsemu nekajkrat zapadel v nerodni položaj in celo povzdignil glas. To se je zgodilo v Času, ko so nanj in na njegov urad leteti očitki o pristranskem in nepoštenem vodenju preiskave ter očitki, da za njegovim iskanjem resnice stojijo politični motivi. Malce bolj zanimiva so bila vprašanja predsednikovega odvetnika Davida Kendalla in demokratov, ki so se osredotočila na dokazovanje nezakonitih metod pri preiskavi. Slednji so Stana zasliševali o dejstvih, kot je 10-umo zasliševanje Lewinskyjeve brez navzočnosti odvetnika, nakar se je odločila priznati razmerje. Spraševati so ga, Ce se zaveda, da so službo za
Monico Lewinsky iskati pet mesecev prej, preden je bilo Clintonu postavljeno vprašanje o njunem razmerju s strani odvetnikov Paule Jones. Starra so deloma razburile tudi obtožbe o nedovoljenem izdajanju informacij medijem med preiskavo.
Celotno dogajanje v pravosodnem odbora je samo potrdilo dejstvo, da bo predsednik Clinton ostal na položaju do konca mandata in da je proces impeachmenta dokončno pokopan. Američanov zadeva več ne zanima, kar bodo verjetno potrdile tudi prve javnomnenjske raziskave po Starrovem zaslišanju. Vztrajanje pri zahtevah po predsednikovem odstopu pa se je že na volitvah pokazalo kot politično škodljivo. Pravosodni odbor bo Se morda izglasoval zahtevo po im-peachmentu, vendar je njena potrditev v celotnem predstavniškem domu močno vprašljiva, izglasovanje odstavitve v senatu pa ob razmerju glasov politično nemo-goCe.(STA)
NOVICE
RAZSTAVA / V GALERIJI KULTURNEGA DOMA
KULTURA / DVA DOGODKA
Bibliobus pred ljudskim vrtom
Danes med 9. in 12. uro bo pred ljudskim vrtom v Gorici bibliobus treh knjižnic (Bevkove iz Nove Gorice, Lavričeve iz Ajdovščine in Kosmačeve iz Tolmina) predstavil slovensko, tujo in mladinsko literaturo. Predstavitev sodi v ovir pobude »GONG za branje«, s katero se želijo knjižnice z obeh strani meje vzajemno predstaviti Čezmejni javnosti. Ob 12. uri bodo v Državni knjižnici v Ul. Mameh odprli razstavo Dve mesti ob meji: Gorica in Nova Gorica v italijanskem založništvu.
Mladi Goričani na TV Koper
Danes ob 18. uri bo na sporedu na valovih TV Koper Capodistria druga oddaja»goriskih spreho-dov«v nizu Brez meje. Aleš Doktoric bo vodil pogovor z mladimi Goričani, ki živijo in delajo v Ljubljani. V fokusu bodo križni pogledi na življenje in delo v obeh mestih, odnos med različnima okoljema in obema »zamejstvoma«. Gostje bodo novinarka Beti Tomšič, filozofinja Majda Bratina, študent David Bandelli, manager Andrej Sirk in Saša Rinelli, ki dela... na zaposlovanju.
Naravoslovni izlet v Glinščico
Goriški krožek »Terra-Legambiente« vabi jutri na voden naravoslovni izlet v Glinščico. Potrebna je primerna obutev in oprema. Odhod ob 9.30 s trga pred rdečo hišo, kosilo iz nahrbtnika. Prijave danes med 13: in 14. uro na tel. 0481/391150. Vpisnina 10 tisoč lir za člane in 15 tisoC za nečlane.
Včeraj prijavili tri vodnike in izgnali 14 pribežnikov
V Gorici ne mine dan, da be ni policijski organi prestregli pribežnike in kakega vodnika. Včeraj so prijaviti tri vodnike, dva iz Slovenije in enega iz Bosne, in izgnali 14 nelegalnih priseljencev. V veliki večini so to jugoslovanski državljani, pretežno pa prihajajo s Kosova.
IhžM (Imsautsi'
Na pobudo društva TRŽIČ, v sodelovanju z občinsko upravo in s pokroviteljstvom Goriške pokrajine
Boris Kobal
AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI
Režija Boris Kobal
V torek, 24. t.m., ob 20.30
v OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU
Ustvarjalna zrelost Hijacinta Jusse
Predstavitev del Beneško-goriškega slikarja uvaja v praznovanja 17-letnice odprtja doma
Številni obiskovalci so se v četrtek zvečer zbrali v galeriji Kulturnega doma v Gorici ob odprtju samostojne razstave umetnika Hijacinta Jusse. Razstava sodi v okvir praznovanj 17-obletnice otvoritve doma. V tradiciji je že, da upravni odbor ob tej obletnici vsako leto v drugi polovici novembra celoviteje predstavi opus enega od slovenskih go-riških umetnikov.
Na otvoritveni slovesnosti je najprej v imenu organizatorjev pozdravil ravnatelj doma Igor Komel, ki je še izpostavil, da Jussa povezuje Slovensko
Benečijo, od koder je doma, in Goriško, kjer že dolgo živi in deluje. Slikar je namreč rojen v Nediških dolinah, nato pa se je preselil na Goriško, kjer živi v Steverjanu.
Umetnikovo delo je nato predstavil likovni kritik Joško Vetrih. Spomnil je na njegova prva ustvarjalna obdobja in poudaril, da je Jussa »v kasnejših letih energično hodil po poti, ki ga je dokaj hitro privedla do likovnega izražanja, ki se naslanja na abstraktni ekspresionizem in temelji predvsem na hitri potezi s CopiCem in uporabi osnovnih, gostih
in živahnih barv.« Povedati gre, da je razstava Hijacinta Jusse v galeriji Kulturnega doma marsikoga prijetno presenetila in ponovno potrdila vsebinsko »zrelost« del slovenskega umetnika.
Razstava Hijacinta Jusse bo odprta vse do 1. decembra po sledečem urniku (ob delavnikih): od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med raznimi manifestacijami, ki jih v tem času v Kulturnem domu res ne bo malo.
Na sliki (foto Bumbaca)
Igor Komel, Joško Vetrih in slikar Hijadnt Jussa
Slovenski plesni projekt in Gianni Rijavec s prijatelji
Ob 17-letnici Kulturnega doma
V prihodnjih dneh bomo v Gorici priča dvema pomembnima kulturnima slovenskima dogodkoma. Najprej bo na sporedu prvi nastop v zamejstvu Slovenskega plesnega projekta iz Ljubljane, ki je plod koreografskega vodstva svetovno znanega plesalca Freda Lasserra.
Slovenski plesni projekt se bo predstavil goriškemu občinstvu s trodelnim programom: »In Time out of Time«, Pozabljen in »Insomnia Part I«. V tej skupini nastopajo tudi uveljavljeni slovenski plesalci kot Siniša Bukinac, Uroš An-diC, Kristina Pojbič in K j ara Starič. Gostujoči plesalci pa bodo ob tej priložnosti Fiona Johnson, Jean-Hugues Assoho-to in Damjan Mohorko. Nastop Slovenskega plesnega projekta v Gorici je predviden v petek, 27. novembra, s pričetkom ob 20.30 v Kulturnem domu.
Drugo prireditev pa bi lahko označili kot večer slovenske popevke, saj bodo gostje goriškega Kulturnega doma uveljavljeni novogoriški pevci lahke, jazz in gospel glasbe kot so Gianni Rijavec, Vladimir Čadež, Big ben Quar-tet itd. Koncert nosi naslov Gianni Rijavec in prijatelji ter zajema poleg predstavitve nove Gian-
nijeve kasete »Sentimenti« še ekshibicijo skupine Big Ben Quartet ter nastop Mare Rijavec.
Gianni Rijavec in Vladimir Čadež sta goriškemu občinstvu že dobro poznana. Zadnje Čase sta se večkrat skupaj predstavljala po Sloveniji v duetih in povsod žela laskave uspehe. Gianni Rijavec je tudi nastopil na zadnjem festivalu slovenske popevke Melodija morja in sonca v Portorožu.
Koncert novogoriških pevcev bo na sporedu v petek, 4. decembra, v osrednji dvorani Kulturnega doma v Gorici s priCetom ob 20.30. Obe prireditvi sodita tudi v okvir praznovanj 17. obletnice odprtja Kulturnega doma, uvrstiti pa so ju tudi v spored glasbenega festivala »Across the border«.
Za podrobnejše informacije in rezervacijo mest se interesenti lahko obrnejo na urad Kulturnega doma (tel. 33288).
Sezonske novosti
moških
oblačil
A# gorica
zsJpT^ul. Carducci 24 1=1.537561
Tovota 4x4. Originalni. Preizkusite razliko.
Rav4 - VVinter Collection 3 in 5 vrat.
Motor 16V2.0 (128 CV).
VVinter Collection: držalo za smuči in plašč za rezervno kolo.
Od 37.700.000 lir
Hilux Doubie Cab SRS
VVinter Collection Extra Cab in Doubie Cab. Motor 2.4tD (90CV). VVinter Collection: bull-bar in sprednje meglenke.
Od 49.270.000 lir
Land Cruiser serija 90
VVinter Collection 3 in 5 vrat.
Motor 3.0tD (125CV).
VVinter Collection: držalo za smuči in plašč za rezervno kolo.
Od 52.022.000 lir
Nova Corolla SW 4WD
VVinter Collection	*
Motor 16V 1.8 (110 CV).
VVinter Collection: držalo za smuči in zaščita prtljažnika.
Od 33.600.000 lir
Pridite nas obiskat. Do 30. novembra lahko sodelujete na veliki nagradni igri PREIZKUSI TOVOTO IN ZMAGAJ DOLOMITE, g
lahko zmagate 10 belih tednov v Gortini d’Apmezzo, 50 fantastičnih Super Skipass Dolomiti in 200 desk za snovvboard.	|
Autocrali srl
Gorica, ulica III. armata 180, tel. 0481/524133	® TOVOTA

GORICA / 32. MITTELEVROPSKI POSVET POZNAVANJU MED NARODI_
Šola ima pomembno vlogo pri utrjevanju evropske zavesti
Preseči naciocentrične učne programe in parcialno zgodovinopisje
Sola ima danes izredno Pomembno vlogo pri oblikovanju »državljanov skupne evropske domovi-ne«. V ta namen se je treba Preseči naciocentricne uC-ne programe in ponuditi novim rodovom zavest skupne pripadnosti, ki naj sicer ne zabriše različnih kulturnih identitet, mora Pa jih uokviriti v širši in °bjaktivnejši pogled, ki bo upošteval in vrednotil tudi Poglede drugih narodov.
To je bila ena uvodnih misli okrog katere se je vCeraj razpletla razprava na 32. mittelevropskem Posvetu goriskega inštituta ICM na temo Poznavanje in predstave o narodih srednje in vzhodne Evrope. Dvodnevnega posveta se udeležujejo številni izvedenci iz Italije, Avstrije, Madžarske, Slovenije, Hrvaške in drugih srednjeevropskih držav. Uvodni Pozdrav so prispevali Podžupan Giorgio Noselli, podpredsednik Pokrajine Vittorio Brancati, predsednik deželnega sveta Antonio Martini, ambasador Ukrajine Volodymyr Yev-tukh in generalni konzul Avstrije v Trstu Artur Schuschnigg. Vsi so poudarili, da monetarna in ekonomska unija še ni dovolj: za resnično združevanje moramo vsi državljani pridobiti zavest, da živimo v skupni evropski hiši (Martini). Konzul Schuschnigg je opozoril na lobije in nacionalizme, ki še zavirajo sprejem novih vzhodnoevropskih stanovalcev Pod skupno streho. Goriška srečanja so že od nekdaj dragocen povezovalec, treba pa je pohiteti: kriza Rusije svari vse nas, da bi zamujanje imelo katastrofalne posledice za vzhod a
Jesenski čas je za kmete čas pospravljanja in umiritve; glavno delo z vinom je končano, koruza, pšenica in ječmen so Pri kraju, sadje je pobrano. Sedaj je čas počitka in zahvale Bogu za dobro ieto, za prejete dobrote, blagostanje, lepo družino in dobro službo, prijatelje itd.
Tako smo se Steverjan-ci pripravili na zahvalno nedeljo, ki je bila 15. novembra. Pred oltarjem smo postavili darove zemlje in pridelke človeških rok. Ob 10. uri se je začela slovesna sveta maša, ki jo je daroval ravnatelj malega semenišča v Vipavi g. Vinko Lapajne. Po masi je bil običajni °fer in blagoslov traktorjev in motornih vozil. Nasi kmetje so zelo navezani na ta božji blagoslov, da jih Bog obvaruje pred nesrečami pri težkem delu z zemljo. Sledil je masten prigrizek, ki so ga pripravili
tudi za zahod.
Ravnatelj ICM prof. Rai-mondo Strassoldo (na sliki - foto Bumbaca) je nato uvedel v srž razmišljanja o predstavah, predsodkih in stopnjah medsebojega poz-
V KG Lojzeta Bratuža so sinoči predstavili publikacijo ob 40-letnici Ceci-lijanke in pesmarico s priredbami slovenskih ljudskih pesmi Stanka Jericija, ki je izšla ob 70-letnici zborovodje in skladatelja (na sliki). Obe je izdala ZSKP, v imenu katere je pozdravil predsednik Damjan Paulin. Predstavil je zbornik, ki vsebuje razmišljanje Andreja Bratuža o pomenu zborovskega petja, statistični pregled zborov, dirigentov in skladb v 40 letih Ce-cilijanke, predstavitve 12 zborov, ki so na reviji sodelovali vsaj 15 krat in še kaj. Franka Žgavec je predstavi-
kmetje za vse farane.
Praznovanje zahvalne nedelje se je nadaljevalo popoldne s koncertom Komornega moškega zbora iz Ptuja pod vodstvom Franca Lačna, ki ga je pripravilo društvo FB Sedej. Dirigent je poznan v Steverjanu, saj je član komisije za Festival že vrsto let. Ob uvodu je dirigent Franc Lačen na kratko predstavil zbor, ki deluje že petinštirideset let. Ustanovil ga je prof. Gregorc. Franc Lačen vodi zbor že osemnajst let, bivSi dirigent pa še vedno sodeluje, saj piše pesmi, ki jih potem pevci izvajajo.
Na koncertu smo prisluhnili dvanajstim pesmim, med katerimi so bile prekmurske, belokranjske in koroške priredbe ljudskih pesmi. Koncertu je sledila običajna tombola, kjer smo se v igrivem vzdušju borili za pršut.
(SV)
navanja med narodi. (Po)Znanje, je dejal, je najboljše cepivo proti rasizmu. Nacionalne države so v preteklosti v utemeljevanju sebe implicitno zmanjševale druge narode,
la Jericijevo pesmarico, MePZ Hrast iz Doberdoba pa je pod vodstvom Hila-rija Lavrenčiča zapel izbor Jericijevih skladb.
Sinočnje srečanje je bilo
kar je še danes očitno v šolskih programih. Absurdno je, da se celo zgodovina umetnosti poučuje kot nacionalna umetnost. Treba je torej denacionalizirati šolsko vzgojo, kot priporoča tudi Unesco, in ponuditi pripadnikom različnih narodov skupne informacije in kulturne osnove.
Te misli je zlasti za področje zgodovine razvil v uvodnem referatu prof. Fulvdo Salimbeni. Navezal se je na Stefana Zvveiga in njegovo Se predvojno prizadevanje za preseganje nacionalizmov in razvoj skupne evrospke zavesti prav s pomočjo šolske vzgoje. Naciocentrična zavest je danes v krizi, čuti se potreba po novi evropski zavesti. Potrebna je revizija zgodovine v smislu preseganja parcialnih in iskanja
uvod v Cecilijanko, na kateri se bo nocoj ob 20.30 in jutri ob 16. uri v Bratuže-vem centru predstavilo 20 zborov z Goriške, Tržaške, Videmske, Koroške in iz
skupnih, objektivnejsih pogledov. Izraz take potrebe so tudi meddržavne komisije zgodovinarjev kot ita-lijansko-slovenska, ki raziskujejo povojni čas. Potrebovali bi tudi učbenike, ki bi povezovali nacionalne zgodovine in jih presegali. To ne pomeni uniformiranja v neki globalizirani družbi: identitete so dragocene, a se ne smejo izroditi v egocentrično zapiranje nacionalizma, pač pa jih moramo ovrednotiti v prepletanju dialoga z drugimi narodi.
Posvet, se je včeraj nadaljeval s številnimi referati, ki so osvetlili se vlogo medijev in intelektualcev. Danes bosta še dve zasedanji, ob 9. (vodi madžarski ambasador Las zlo Szo-renyi) in ob 15. uri (vodi sen. Mitja Volčič).
Slovenije. Nocoj bodo nastopili: MoPZ Mirko Filej iz Gorice, Dekliški zbor Danica z Vrha, MePZ Cepo-van, MoPZ Stmaver, MePZ Vrtojba, Vokalna skupina Chorus 97 iz Mirna, Sovo-denjska dekleta, MePZ Ru-pa-Peč, Fantje izpod Grmade, Hrast iz Doberdoba. Jutri bodo peli: MePZ Stan-drež, Višarski kvintet, MoPZ Ermes Grion iz Tržiča, združeni dekliški zbor Sedej-Vesna, Oktet Vox iz Pliberka, Rože Majave iz Rezije, MePZ Beneške korenine, MePZ Lojze Bratuž iz Gorice, Dekliški zbor Devin in MePZ F.B. Sedej iz Steverjana.
KINO
GORICA
vrrroRiA 117.45-20.00-
22.15 »Out of sight«. I. George Clooney.
VTITORIA 3 18.30-20.30-
22.30	»The opposite of sex«. Rež. Don Ross, i. Cristina Ricci. Prep. ml. pod 18. letom.
CORSO Rdeča dvorana:
18.00-20.00-22.00 »II fanta-sma delPOpera«. R. Dario Argento, i. Asia Argento.
Modra dvorana: 18.30-21.45 »Salvate il soldato Ryan«. R. Števen Spielberg.
Rumena dvorana: 17.00-18.30-20.30-22.30 »Gallo četi rone«. L Carlo Verdone. TRZIC
EKCELSIOR 17.30-21.00 »Salvate il soldato Ryan«. R. Števen Spielberg.
ČEDAD
RISTORI 17.30-21.00 »Salvate il soldato Ryan«. R. Števen Spielberg.
hi PRIREDITVE
V FEIGLOVI KNJIŽNICI
bo v ponedeljek, 23. novembra, ob 17. uri druga Otroška urica. Barbara Rusija bo pripovedovala pravljico Kraljična z ledenim srcem, ki jo je napisala goriška mladinska pisateljica Mariza Perat in ilustrirala Danila Komjanc. Tudi tokrat imajo otroci domačo nalogo saj morajo prinesti s seboj slamico za sok!
KD OTON ZUPANČIČ organizira predavanje na temo: Otrok današnjega časa, kako doseči harmonijo v otrokovem razvoju? Na to in druga vprašanja bo odgovarjala prof. Teja Pelicon VVeber, spec. vvaldorf. Srečanje bo v četrtek, 26. novembra, ob
20.30	v kulturnem domu A. Budala v Standrežu.
3 SOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE tajništvo Gorica obvešča, da bo redni občni zbor v četrtek, 26. novembra, ob 12.15 na osnovni šoli O. Župančič v ul. Brolo v Gorici. Vabljeni vsi člani Sindikata. Sindikat tudi obvešča, da bo tradicionalna večerja in družabnost v petek, 27. novembra, ob 19.45 v gostilni Franc v Sovodnjah.
a PRIREDITVE
SKRD TRŽIČ v sodelovanju z Občino Tržič in pod pokroviteljstvom Goriške pokrajine vabi na uprizoritev igre Borisa Kobala »Afrika, ali Na svoji zemlji«, ki bo v torek, 24. tim., ob 20.30 v občinskem gledališču v Tržiču. Nastopa SSG iz Trsta.
Pe KONCERTI
KDO. ŽUPANČIČ vabi »a koncert tržaškega partizanskega pevskega zbora Finko Tomažič v nedeljo, 29. novembra, ob 18. uri v občinski telovadnici v Standrežu.
~]3 OBVESTILA
SPDG - SMUČARSKI ODSEK sporoča, da bo srečanje z Maurom Russianom o tehnični pripravi smuči v ponedeljek, 23. novembra, ob 20. uri na sedežu v Ul. Malta 2. Vabilo je namenjeno predvsem smučarjem.
SOVODENJSKA SEKCIJA SSk vabi na občni zbor v dvorani PD Rupa-Peč v Rupi v ponedeljek, 23. novembra, ob 20. uri. Na dnevnem redu so med drugim poročili tajnika in načelnika svetovalske skupine občinskega sveta, volitve novega odbora in oris stanja ob predstavitvi zaščitnega zakona.
STEVERJANCI rojeni v letih 1931, 1932 in 1933 prirejajo 28. novembra družabno srečanje, ki se bo pričelo ob 18. uri z maso v Steverjanu, zaključilo pa z družabnostjo v domačem gostišču. Prijave: Alojz Mužič (tel. 0481/884082), Saverij Rožič (0481/390688), Bruno Pla-ninšček (0481/884073); za Steverjance v Sloveniji; Davorin Pelizon (065/46120).
CICIKLUB v Sovodnjah sporoča, da so otroške delavnice vsak ponedeljek od 16. do 17.30. Vabljeni so otroci iz vrtca in osnovne Sole.
@ ČRPALKE
Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA
AGIP-U1. d’Aosta ESSO-U1. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo ERG-U1. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRŽIČ
ESSO-U1. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito
AGIP - Ul. Duca d’Aosta
RONKE
MONTESHELL - Ul. Re-dipuglia
ZAGRAJ
API - Trg Garibaldi
TURJAK
IP - državna cesta
KRM1N
API - Drev. Ven. Giulia
: ; LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 1, Ul. Terenziana 26, tel. 482787.
POGREBI
DANES: 9.30, Luigia Piove-sana vd. Franco iz bolnišnice Janeza od Boga v Slovrenc; 9.45, Annamaria Podgornik vd. Ungaro iz bolnišnice v Vidmu v cerkev sv. Justa (ob 11. uri) in na glavno pokopališče; 11.00, Eleonora Brando-lin vd. Martel iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
KRONIKA / »SEZONSKA« TATVINA
Kraja vezi za smuči
Zaradi nasilnega bega tatiča obtožena ropa
Fant in dekle iz Nove Gorice se bosta zaradi kraje dveh parov vezi za smuči v trgovini Alpi šport v Morel-lijevi ulici 11 morala najbrž zagovarjati obtožbe ropa, Mladeniča stara okrog 25 let sta v trgovino stopila v četrtek okrog 18. ure. Kupila sta nekaj blaga, sočasno pa skrila tudi dva para vezi za smuči v skupni vrednosti skoraj milijona lir. Upravitelja trgovine, mož in žena, sta opazila njuno početje, zato sta jhna sledila do avtomobila fiat tipo, ki je bil parkiran pred trgovino. Skušala sta ju zadržati, toda voznik je pritisnil na plin in pobegnil. Pri tem je menda nevarno oplazil trgovca in ju tudi prisilil, da sta izpustila kljuko še odprtih vrat, ki sta jo držala. Odtod nasilje in obtožba ropa. Trgovca sta si zapisala številko evidenčne tablice in jo posredovala policiji, ki je že ugotovila istovetnost enega od tatov - imenuje se O. M. in je iz nove Gorice - in ga prijavila sodstvu.
Kraja torbice v slačilnici bolničarjev
V goriski splošni bolnišnici so te dni spet zabeležili krajo. Neznanec je predvčerajšnjim vstopil v slačilnice osebja oddelka za rehabilitacijo in iz omarice odnesel torbico bolničarke K. F. s 150 tisoč lirami.
Poskus vloma v stanovanje v Ul. Don Bosco
Policija je v četrtek popoldne posegla v Ul. Don Bosco na poziv stanovalca P. D., ki je prijavil poskus kraje v stanovanju. Točne okoliščine niso znane, očitno pa je prihod lastnika zmotil tatu, ki je zbežal brez plena.
Vlom v občinski matični urad
Tatovi so prejšnjo noč že drugič v nekaj tednih vlomili v anagrafski urad goriske občine. Odnesli so 300 tisoč lir. Najbrž so iskali tudi obrazce za osebne izkaznice, vendar jih niso našli.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA
JUBILEJNA
4® CECILIJANKA
REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV
Sodelujejo zbori iz Tržaške in Videmske ter Koroške in Slovenije. Posvečena bo skladatelju Stanku Jericiju ob 70. življenjskem jubileju.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ V GORICI VELIKA DVORANA
*—■ Danes, 21. novembra, ob 20.30 in v jutri, 22. novembra, ob 16. uri: revija pevskih zborov. V nedeljo bo tudi podelitev priznanj zborom in zborovodjem za dolgoletno sodelovanje na Cecilijanki.
BANCAGRICOLA
KMEČKA BANKA
GRUPPO CAER
AGENCIJA 1, ulica Kugy 22 posluje tudi ob sobotah zjutraj od 8.20 do 13.00. ure.
ŠTEVERJAN / SKRD F.B. SEDEJ
Praznovali zahvalno nedeljo s koncertom zbora iz Ptuja
PREDSTAVITEV / SINOČI V KB BRATU2 PRED NOCOJŠNJO REVIJO
Publikaciji ob 40. Cecilijanki
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
	VIIMIIIIIIn XI l/ll lil 11 tlIINI r	
ljubljanska banka	W VIJ j/Iz lili/ vlVU Ul / 1'lf'lf'II'V v	ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana	I^IEsSSi	iSSSSSS	' «SSSSSSSk	mSSSm mSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSm	Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana
Podružnica Milano		Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191		Tel.: 02/806 9191
Faks: 02/8646 5358		Faks: 02/8646 5358
PODJETNIŠTVO / POSVET DEŽELNE FINANČNE DRUŽBE NA OSNOVI RAZISKAVE NOMISME
Mala podjetja v FJK so perspektivna m hitro rastejo, a jih ogrožajo nekatere šibke točke
Nomisma predlaga metodologijo za pomoč - Videmčon Franco Asguini novi predsednik Friulie
TRST - Podjetnik, ki je bil izrazito majhen in ki je pred tem, da izvede kakovostni skok, vendar se mu zdijo prav omejene dimenzije njegovega podjetja kritični element rasti: to je iden-tikit malega podjetnika v Furlaniji - Julijski krajini, kakršen izhaja iz najnovejše raziskave specilizirane bolonjske družbe Nomisma. Analizo je naročila deželna finančna družba Friu-lia, izvedena pa je bila na vzorcu 30 podjetij, ki delujejo v Furlaniji - Julijski krajini.
Za raziskovalce ta majhen vzorec, ki sicer v statističnem pogledu ni reprezentativen, kljub vsemu razkriva nov trend, ki se pojavlja med podjetji v visokem kakovostnem razredu proizvodov in ki bi ga lahko strnili v dilemo: nadaljevati rast z nižanjem kakovostne ravni,
preusmeriti proizvodnjo na nove izdelke, ali pa prilagajati strategijo cenovne politike. V teh prizadevanjih za spremembo pozicije, racionalizacijo in reorganizacijo podjetja - je pojasnil predsednik znanstvenega odbora Nomisme Patrizio Bian-chi - podjetnik, ki je še naprej ključni element podjetja, tvega izgubo energij in resurzov. Da bi mu pomagali in pomagali tudi tistim, ki bi želeli investirati v ta podjetja, je Nomisma na željo Friulie pripravila neke vrste »ekonomski kompas«, ki so ga predstavili včeraj v Trstu. Ta smerokaz je seveda različen za posamezno podjetje, podjetniku pa naj bi pomagal pri analizi ciljev, izbiri instrumentov in doseganju poslovnih rezultatov.
Po Bianchijevih besedah so prišli do metodologije z raz-
vojem široke raziskave, uresničene v okviru pilotnega evropskega projekta Compete, pri katerem je sodelovalo 300 malih in srednjih podjetij v Italiji, Franciji in Švedski. Ekonomski kompas za podjetja v FJK pomeni torej prvo konkretno aplikacijo na specifičnem vzorcu, ki je kot rečeno zajel 30 podjetij izmed 40, ki so bile vključene v Friuliin Projekt mala podjetja iz leta 1994 in s skupno investicijo 43, 5 milijarde lir.
Tokratna Nomismina raziskava je pokazala, da so zajeta podjetja močno osredotočena na vlogo podjetnika, da so bolj kot v nacionalnem povprečju usmerjena v visoko kakovostno proizvodnjo, da so v zadnjih letih doživela močno rast in so danes na meji modela »en sam človek za krmilom«. Nahajajo
se torej v položaju visokega tveganja in kritičnostim o Čemer priCa tudi podatek, da veC kot polovica teh podjetij prodaja svoje izdelke komaj trem klientom. Trend, ki se je pokazal, je nadaljevanje rasti, ki pa jo spremlja vrsta rizičnih faktorjev, pojavov nedoslednosti in negotovosti, in to v prvi vrsti v odnosih s trgom in glede modela vodenja in organizacije podjetja.
Rezultate raziskave o malih in srednjih podjetjih v Furlaniji - Julijski krajini bi lahko vsekakor strnili v ugotovitev, da je majhno podjetje strateško pomemben subjekt, ki ga odlikuje dinamičnost in visoka kakovost, ogrožajo pa elementi šibkosti, za katere je potreben poseben tip analize, ki bo sposobna razumeti kompleksnost
tega subjekta. Zaključek razprave, ki je spremljala včerajšnjo predstavitev raziskave na sedežu Friulie, pa je ta, da je drobno podjetništvo v FJK perspektivno in vredno zanimanja trgov in investitorjev.
V zvezi z deželno finančno družbo je prišla včeraj še ena novost, saj je deželni odbor FJK sporočil, da je za novega predsednika Friulie imenoval videmskega komercialista Franca Asquinija. Kot je znano, je Dežela Furlanija - Julijska krajina glavni delničar finančne družbe, v kateri je sicer manjšinsko udeležen tudi zasebni kapital. O Asquinijevem imenovanju se bo moral v prihodnjih dneh z obveznim posvetovalnim mnenjem izraziti posebni odbor za imenovanja v okviru deželnega sveta.
NOVICE
BANKE / S SOGLASJEM ČLANOV PORDENONSKE BANKE
V ponedeljek zasedanje gospodarske konzulte
TRST - V navzočnosti predsednika deželnega odbora Roberta Antonioneja bo v ponedeljek, 23. novembra ob 17. uri letno zasedanje Pokrajinske gospodarske konzulte, ki se bo sestala v prostorih Trgovinske zbornice na Borznem trgu. V konzulti so zastopani vsi krajevni gospodarski sektorji, njena vloga pa je usmerjanje razvoja in dejavnosti zbornice, katere redsednik Donaggio bo podal obračun letošnjih gospodarskih gibanj v pokrajini.
Telital bo prevzel podjetje Ticams v Aversi
TRST - Tržaška skupina Tehtal, ki deluje v sektorju izdelkov za telekomunikacije, bo od multinacionalke Texas Instruments prevzel ves delniški paket družbe Ticams v Aversi (pokrajina Ca-serta). Gre za podjetje s 386 zaposlenimi, ki deluje na elektromehanskem področju. Dogovor predvideva predajo lastništva in upravljanja podjetja tržaški družbi še pred koncem letošnjega leta. Skupina Telital, ki je edini italijanski proizvajalec satelitskih prenosnih telefonov, načrtuje večletni investicijski program v vrednosti okrog 150 milijard lir. V tem okviru je predvideno relansi-ranje obrata Ticams, ki naj bi do leta 2002 povečal število zaposlenih za najmanj sto enot. Prva faza tega programa predvideva preustroj in okrepitev proizvodnje, za kar namerava Telital takoj začeti »pogajalski dialog« s sindikati. Naj dodamo, da je večinski lastnik Tehtala luksemburška finančna družba Cellular Lux (56%), katere lastnik Massimo Zanzi je tudi ustanovitelj podjetja, medtem ko je preostalih 31% kapitala v rokah institucionalnih investitorjev, med katerimi so najvidnejši Generali (20%), Mediobanca, Banca Roma, Credito in Comit.
Friul Adria dokončno v objemu Intese
V Furlaniji - Julijski krajini bo imela kar 150 agencij, poleg svojih še 50 Ambroveneta
PORDENON - Pred meseci na vrhu sklenjeni sporazum med por-denonsko ljudsko banko Friul Adria in milanskim bančnim holdingom Banca Intesa je prejel tudi privoljenje družbenikov porde-nonske banke, ene najmočnejših v Furlaniji-Julijski krajini. Kot je običaj pri takšnih združitvah oziroma pripojitvah k velikim bančnim holdingom (Banca Intesa je pred kratkim nastala z združitvijo milanske hranilnic^ Cariplo in Banco Ambroveneto), ohranijo pridružene banke samostojnost na terenu, kjer so zasidrane, Čeprav se vse glavne odločitve sprejemajo v nevralgičnem središču. V našem primeru je to Milan, v operativnem pogledu pa bo ostal Porde-non, ki bo še pridobil na veljavi.
Pordenonska banka ima trenutno sto podrušnic, pripojili pa ji bodo še nadaljnjih petdeset, ki jih ima v Furlaniji - Julijski krajini Ambroveneto. Ta bančna skupina je pred leti nastala z združitvijo dveh katoliških bank: Banco Am-brosiano in Banca Cattolica del Veneto. Sedanje podružnice te banke bodo prihodnje leto dobile nov naziv in bodo odvisne od Pordenona.
Ob tem velja povedati, da je Banca Cattolica del Veneto v
začetku tridesetih let odprla v Gorici podružnico in prevzela stranke in posle slovenske Centralne posojilnice. To najmočnejšo in osrednjo banko slovenskega katoliškega zadružništva so voditelji sami razpustili, in ker je dobro poslovala, so si takrat porazdelili ves njen izkupiček in se tako izognili morebitnemu fašističnemu pritisku. Čeprav to ni nikjer napisano, je samoumevno, da je kateri od teh mož s predajo seznama klientov dodobra zaslužil. Banca Cattolica del Veneto je v Gorici najprej poslovala na Travniku, pozneje pa si je zgradila svojo stavbo nasproti glavne pošte v Gorici. Ni šlo torej za vdor fašistov v neko slovensko banko, kot se je to zgodilo v Trstu ali s Trgovsko obrtno zadrugo v Gorici.
Velika večina elanov današnje pordenonske ljudske banke Friul Adria je s kupčijo zelo zadovoljna. Se posebno ob dejstvu, da bodo za svoje delnice dobili lepe denarce, vsekakor veC, kot so ponujale druge banke - iz Padove, Verone in Vicenze - ki so si želele zagotoviti pordenonsko torto. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bila katera ponudba tudi višja od milanske, vendar pa so se upravitelji pordenonske banke odločili po
svoje in prepričali tudi elane. Kdor bo hotel ohraniti svoje delnice, bo postal delničar, kajti dosedanjo zadrugo Friul A dri o bodo spremenili v delniško družbo. Milančani bodo odkupili delnice, prišlo pa bo tudi do možnosti zamenjave delnic pordenonske banke z delenicami milanske. Najbrž se bo večina lastnikov deležev pordenonske banke odločila za prodajo, kot je bil primer v drugih furlanskih bankah, ki so prišle v last zunanjih bank.
Se ena doslej samostojna banka v Furlaniji-Julijski krajini je torej prešla v last velike banke od zunaj, podobno pa se dogaja tudi z drugimi bankami v deželi. V Vidra il je Grup pred nekaj tedni dokončno sklenila prodati večino delnic padovanski hranilnici, o Čemer se je govorilo že veC mesecev. Prav tako pred meseci so podobno namero pokazali tudi v go-riški hranilnici. Ze pred meseci sklenjen sporazum bodo dokončno izpeljali še pred koncem letošnjega leta. Podobno se dogaja s tržaško hranilnico, ki bo prešla v roke holdinga hranilnice v Veroni, veC ali manj enaka usoda pa Čaka tudi preostale še vedno samostojne banke v naši deželi.
Marko VValtritsch
Bruselj: evro ni samo za izbrance
BRUSELJ - Evropska komisija se je odločila, da bo prek posebnih projektov pomagala približati evro skupinam ljudi, ki bi se brez posebne pomoči utegnile v procesu navajanja na novo valuto soočati s težavami. Gre za starejše ljudi, ljudi v težki družbeni in ekonomski situaciji ter za slepe in slabovidne, ki bi utegnili biti iz procesa navajanja na evro izključeni, Ce ne bi bile upoštevane njihove posebne potrebe.
Do srede prihodnjega leta namerava Evropska komisija zato vzpostaviti informacijske vire, ki bodo tem skupinam prebivalstva EU posredovali informacije o evru na naCin, prilagojen njihovim posebnim potrebam. Ob predstavitvi zamisli je komisarka za zaščito potrošnikov Emma Bonino dejala, da bo to korak v smeri politike pozitivne diskriminacije, katere cilj je preprečiti, da bi bil evro pojmovan kot »valuta za bogate«.
Po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) ima težave z branjem in razumevanjem informativnih besedil vec kot Četrtina prebivalstva EU. Po raziskavah Eurostata, unijinega statističnega urada, kar 29% prebivalstva petnajsterice še nikoli ni opravilo plačila v tuji valuti. Evropska komisija je ocenila, da ima težave s prilagajanjem na novosti kar 30% prebivalstva povezave, Ce zanje ni posebej poskrbljeno. hi teh, po ocenah Bruslja, informacije, posredovane prek tradicionalnih medijev, ne bi dosegle. (STA)
								
					
1 20. NOVEMBER 1998		INDEKS MIB 30: +1,72			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	21.167	+1,42	Mediolanum	47.948	+2,69
Bca dl Roma	2.771	+0,36	Mediaset	12.414	+1,56
Bca Fideuram 9.488		+2,81	Mediobanca	19.970	+2,74
Bca Intesa	9.229	+2,88	Montedison	1.928	+0,89
Compart	1.326	•0,30			
Comit	11.553	+1,11	Olivetti	4.199	+0,43
Benetton	2.882	+2,60	Parmalat	3.033	+4,16
Edison	16.619	+2,32	Pirelli Spa	4.991	+ 1,36
Eni	10.032	+2,15	Ras	21.934	+ 1,47
Fiat	4.784	+1,55	Rolo	37.439	+3,16
Generali	61.034	+0,72			
Imi	25.011	—	San Paolo To	26.938	+2,15
Ina	3.982	+0,89	TIM	10.976	+2,17
Italgas	7.696	+1,85	Telecom Ita	13.159	+2,59
	ljubljanska banka				
	Podružnica Milano				
	20. NOVEMBER 1998	v LIRAH	
	valuta	nakupni	prodajni
SE <£	ameriški dolar	1659.00	1685,00
BO n	nemška marka	982,00	998,00
	funt šterling	2.755,00	2.810,00
2 o	švicarski frank	1189,00	1214,00
N |-	belgijski frank	46,95	48,95
<	(0 C0	francoski frank	290,00	300,00
EC n; fr*	danska krona	255,00	265,00
Um	non/eška krona	218,00	228,00
im* ■< U	švedska krona	202,00	212,00
Z TJ	kanadski dolar	1.062,00	1.102,00
N (0	portugalski eskudo	9,13	10,03
N	nizozemski gulden	862,00	887,00
OC	avstrjski šiling	138,50	142,85
O	španska pezeta	11,14	12,24
3	grška drahma	5,60	6,40
	irski šterling	2417,00	2497,00
	japonski jen	13,39	14,29
	avstralski dolar	1025,00	1095,00
	madžarski florint	6,50	8,00
r	hn/aška kuna	240,00	265,00
w	slovenski tolar	10,05	10,35
	
	
20. NOVEMBER 1998	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1670,760
EKU	1945,600
nemška marka	990,080
francoski frank	295,270
funt šterling	2772,96
nizozemski gulden	878,100
belgijski frank	47,997
španska pezeta	11,644
danska krona	260,420
irski šterling	2461,030
grška drahma	5,902
portugalski eskudo	9,653
kanadski dolar	1081,470
japonski jen	13,861
švicarski frank	1202,420
avstrijski šiling	140,720
non/eška krona	223,620
švedska krona	207,160
finska marka	325,580
		
		
20. NOVEMBER 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1653,00	1683,00
nemška marka	982,00	997,00
francoski frank	290,00	300,00
nizozemski gulden	862,00	887,00
belgijski frank	47,10	48,90
funt šterling	2728,00	2818,00
irski šterling	2416,00	2511,00
danska krona	256,00	266,00
grška drahma	5,70	6,16
kanadski dolar	1063,00	1098,00
švicarski frank	1190,00	1215,00
avstrijski šiling	138,50	143,00
slovenski tolar	10,16	10,45
hrvaška kuna	252,00	272,00
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
^FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
IBST
Gledališče Cristallo
^ četrtek, 26. novembra ob 20.30, 27. ob 20.30, 8; ob 16.30 in 20.30 ter 29. ob 16.30, Gruppo šestino predstavlja delo Lina Carpinterija in , ®riana Faragune »Udrai nel mar che mormora VealJ°brie di terra e di mare)«. Rezija Mimmo Lo
Gledališče Rossetti
10. do 20. decembra bo Stalno gledališče FJK Predstavilo W. Shakespearov »Hamlet«. Predpro-aja vstopnic pri gledališki blagajni od 8.30 do
3.00	in od 15.30 do 19.00 in v Pasaži Protti od -30 do 12.30 in od 15.30 do 19.00 vedno ob dežnikih.
Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada
Gledališče Cristallo
anes, 21. novembra ob 20.30, 22. novembra pa b 16.30, Neil Simon »Stanno suonando la nostra canzone«. Rezija Gigi Proietti.
Kinodvorana Alcione
Gildus osmih filmov v francoskem originalu
sredo, 25. novembra, Erič Rohmer »Racconto
d’autunno« (Conte d’automne).
Avditorij muzej Revoltella
9. festival - Film in gore
V	sredo, 25. novembra ob 20.30, »Lecho du Thien shan« (Švica).
Gledališče Miela
Jesenske predstave v okviru Salom Trst
Danes, 21. in jutri, 22. novembra ob 21.15, »Zakaj prav mi?«.
V	ponedeljek 23. in v četrtek, 26. novembra »Kino Yiddish med dvema svetovoma«.
V	Četrtek, 26. novembra oJ> 18.00, »Vzpon. Pionirji v Izraelu«.
Gledališče »Silvio Pellico«
Skupina narečnega gledališča L’armonia predstavlja »Prijatelje od Sv. Ivana« z delom »Sambe-ria (Una boheme triestina)«. Avtor in režiser Giu-liano Zannier. Predstava bo danes, 21. novembra ob 20.30 in jutri, 22. novembra ob 16.30.
OPČINE
Finžgarjev dom
Jutri, 22. novembra, ob 11.00 Otroška matineja z
lutkovnim gledališčem Papilu. Maja in Brane Sol-ce »An ban pet podgan«.
BOUUNEC
Gledališče Franceta Prešerna
TFS STU LEDI prireja ob svoji 25-letnici plesno-pevsko predstavo »Stu ledi nej pride nuter ...«. Predstava bo v soboto, 28. novembra ob 20.30. Ob tej priložnosti bodo elani skupine pripravili tudi fotografsko razstavo.
SKD Primorsko - MaCkolje, pod pokroviteljstvom Občine Dolina in ZSKD, priredi v nedeljo, 29. novembra 1998 ob 18. uri osrednjo proslavo ob 100-letnici ustanovitve.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V torek, 24. novembra, ob 20.30 gostuje SSG s Ko-balovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«
TOLMEČ
Gledališče Candoni
Danes, 21. novembra, ob 21.00 bo nastopila Franca Valeri v delu »Mal di Ma(d)re«.
_______________SLOVENIJA____________________
NOVA GORICA Kulturni dom
Predstava Kulturnega hrama Moste RdeCa kapica, ki bi morala biti danes, 21. novembra za abonma Mali polžek, zaradi bolezni v ansamblu odpade!
Danes, 21. novembra ob 20.00, gostovanje SSG iz Trsta z delom T. McNally, »Master Class«.
V	ponedeljek, 23. novembra ob 10.00 - R. M. Cos-sa: »Nona«.
V	torek, 24. novembra ob 10.30 - E. Ionesco: »Plešasta pevka«.
V	sredo, 25. novembra ob 10.00 - P. Barnes: »Ni tako slabo kot zgleda«.
V	Četrtek, 26. novembra ob 10.00 - »Ni tako slabo kot zgleda«.
V	četrtek, 26. novembra ob 20.00 v mali dvorani -Gostovanje monokomedije, uprizorjene v produkciji PPF - M. Tomšič: »Bužec on, bušca jaz«.
V	soboto, 28. novembra ob 11.00 in 16.00 - Goriški vrtiljak - Gostovanje Gledališča iz Ptuja: »Oj, Čudežni zaboj«.
V	soboto, 28. novembra ob 20.00 - Gostovanje Kulturnega društva iz Grgarja - C. Goldoni: »Krčmarica Mirandolina«.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
^FURLANIJA-JULIJSKA krajina
TRSI
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave in sicer od 10. no-yembra dalje pri blagajni gledališča od 9. do 12. ln °d 16. do 19. ure.
Gperna sezona
^3-, 24., 26., 28. in 29. novembra Richard VVagner ®Die vvalkiire«. Dirigent Stefan Anton Reck, režija Frank Bernd Gottschalk,
Gledališče Rossetti
Tržaško koncertno društvo
^ Ponedeljek, 23. novembra ob 20.30, G. Zagnoni ' A. Specchi - E. Tatti - G. Ascolese.
dvorana Tripcovich
^ ponedeljek, 23. novembra ob 18. uri, »Eno uro s Sonio Corsini«.
T soboto, 28. novembra ob 21. uri, bo s svojim orkestrom nastopil Renzo Arbore.
Trieste prima - Srečanje s sodobno glasbo Cerkev sv. Silvestra
V	sredo, 25. novembra ob 18.00 poklon Alfredu Schnittkeju, ob 20.30 Ensemble Viribus Unitis -LJ (Slovenija), skladbe italijanskih in slovenskih avtorjev.
OPČINE Prosvetni dom
Jutri, 22. novembra, bo ob 18. uri v okviru Openskih glasbenih srečanj nastopil trobilni kvintet RTV Slovenije. Na programu Gallus, Mouret, Bach, Purcell, Haendel, Bernstein, Gershvvin in Gil-les.
TREBČE
Cerkev sv. Andreja
V	petek, 27. novembra ob 20. uri, priredi SPD Primorec - Tabor, celovečerni koncert komornega moškega zbora Izola, ki ga vodi Oskar Trebeč.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
Danes, 21. novembra ob 20.30 in jutri, 22. novem-
bra ob 16.00 se bo v Veliki dvorani odvijala revija pevskih zborov »40. Cecilijanka« v priredbi Zveze slovenske katoliške prosvete.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
V	torek, 24. novembra, nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma z violončelistom Matisla-vom Leopoldovic Rostropovich. Dirigent Anton Nanut.
______________SLOVENIJA_________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	ponedeljek, 23. novembra ob 20. uri, koncert Isabelle van Keulen, violina in Aleksandra Rudin, klavir.
LJUBLJANA
SNG Opera in Balet Ljubljana
Danes, 21. novembra ob 19.30, Marjan Kozina: »Ekvinokcij«.
V	četrtek, 26. novembra ob 20. uri, in v soboto, 28. novembra ob 19.30, druga slovenska baletna simfonija.
Cankarjev dom
21., 26. in 27. novembra, v Gallusovi dvorani ob 19.30, nastop Orkestra slovenske filharmonije.
Jutri, 22. novembra ob 20. uri v Linhartovi dvorani nastop tria Vlatka Stefanovskega.
V	torek, 24. novembra ob 19.30 v dvorani Slovenske filharmonije, Mednarodni mojstrski ciklus, Isabelle van Keulen, violina in Aleksander Rudin, klavir.
Muzej novejše zgodovine - Cekinov grad Tivoli
V	sredo, 25. novembra ob 20. uri, nastop Godalnega kvarteta Tartini.
_______________KOROŠKA____________________
Mestno gledališče Celovec
Danes, 21. novembra ob 19.30 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini).
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
furlanija-julijska krajina
KiZarna: do 3. januarja 1999, razstava »Laž o ra-?1<l- Dokumenti in podobe o fašističnem rasizmu to antisemitizmu. Urnik: ob delavnikih in praz-tokih od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja.
Bivše konjušnice miramarskega gradu: do 10. ja-ouarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Ber-lio, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Grmk: vsak dan od 9.00 do 16.45. kramarski park in muzej sta odprta vsak dan od do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovske-8a rodu. Razstavo so podaljšali do 30. novembra, °gled možen ob delavnikih od 9. do 20. ure, ob torkih je muzej zaprt.
Muzej Hala Sveva (Trg Hortis 4): do 10. januarja 1999 je odprta razstava o odnosu Sveva do židov-stva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. Ure. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. jaguarja 1999 zaprta.
Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 10. januarja 1999 bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. 8., in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 bo touzej zaprt.
“ustna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je Postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak uan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob Praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na ® • (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914.
miki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, 25- decembra in 1. januarja).
Muzej tržaške židovske skupnosti: do 6. januarja r999 bo na ogled dokumentarna razstava o židovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 .st - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih to sredah od 16. do 20., ob četrtkih in petkih od 10. do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17.
0 20. ure. Ob sobotah in ponedeljkih zaprto. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 19. scembra, tretja razstava »Srečanje umetnikov.« eželna palača (Trg Unita, vhod z nabrežja Man-/fuhio): do 5. decembra je na ogled razstava so-uune madžarske umetnosti. Urnik: ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure.
^ Saleriji Penice bo do 24. novembra razstavljal liro Caucci. Urnik: vsak dan razen ob nedeljah °u 16.30 do 20.00.
Muzej Revoltella: do 6. decembra je na ogled raz-stava modelov Renata Balestra. Poklon Renatu
Balestri si je mogoCe ogledati vsak dan od 10. do 19. ure. Zaprto ob torkih.
Art Gallery (ul. S. Servolo 6): do 25. novembra razstavlja svoja dela Mladen Boškovic.
Galerija Torbandena: na ogled je likovna razstava »Mojstri 20. stoletja«.
Gledališče Miela (Trg Duca degli Abruzzi, 3): v
petek, 27. novembra ob 19. uri, otvoritev razstave Daniele Frausin.
Studio d’Art e (Trg Giotti 8): danes, 21. novembra ob 18. uri otvoritev razstave znamenitih ilustratorjev. Razstava bo odprta do 31. decembra, ogled pa je možen od torka do petka od 17. do 20. ure.
OPČINE
Dvorana Zadružne kraške banke: od danes, 21. novembra do 2. decembra II. skupna razstava kraških ustvarjalcev »Skupaj na Opčinah«. Otvoritev bo danes ob 18. uri.
Župnijski dom Andrej Zink: od jutri, 22. novembra do 8. decembra, skupinska razstava pod naslovom »Na krilih umetnosti«. Otvoritev bo jutri ob 11.45.
Dom Brdina: od jutri, 22. do 30. novembra se predstavljajo razni umetniki. Otvoritev bo jutri, ob 17. uri.
Dvorana Tabor: od 24. do 29. novembra »Da nepozaben dan«. Otvoritev bo v torek, 24. novembra ob 20.30, defile pa v soboto, 28. novembra ob 20.30.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž: do 25. novembra raztava del Avgusta Černigoja. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00.
Kulturni center Lojze Bratuž: do 11. decembra, se bo odvijala v priredbi Deželne zveze fotografskih društev / klubov goriške pokrajine, »Skupinska razstava fotografskih klubov«.
V	Kulturnem domu razstavlja goriški slikar Hija-cint Jussa. Ogled možen do 1. decembra ob delavnikih od 9. do 13., in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med prireditvami.
Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13:
Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure.
V	Galeriji ARS (Katoliška knjigarna), razstavljata svoja dela Tat jena Lužnik in Matevž Škufca.
VIDEM
Center »centro friulano arti plastiche«: do 29.
novembra razstavlja slikar in scenograf Luigi Da-
nelutti. Razstava bo odprta vsak dan od 10.00 do
13.00	in od 17.00 do 20.00.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Schola di SanFApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«.
Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure.
______________SLOVENIJA__________________
SEŽANA
Kulturni Center Srečka Kosovela: do 5. decembra bo odprta razstava fotografiji »Tretja moč« slovenskega mojstra fotografije Rafaela Podobnika..
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
KOPER
Galerija Meduza
Na ogled je razstava slik Zvesta Apolonia.
Kavarna Loža
Do konca novembra je na ogled razstava slik akademskega slikarja Toma Vrana. Urnik: vsak dan od 7.30 do 23.00, ob nedeljah od 14.00 do 22.00.
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 22. novembra ob 21.00 in v ponedeljek, 23. novembra ob 18.00 in 20.30, komedija »Dr. Dooli-tle«. Režija Betty Thomas.
V sredo, 25. novembra ob 20.30 gledališka predstava, Dramma Italiano di Fiume, Thomas Mann: »Mario e il mago«. Organizira Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana.
IZOLA
Galerija Insula: razstavlja Tjaša Demšar. Razstava je odprta od torka do petka od 9.00 do 14.00 in od
17.00	do 19.00.
Galerija Alga: do 2. decembra bo odprta razstava slik Tee Tavzlja. Razstava bo odprta vsak dan od
10.00	do 12.00 in od 17.00 do 19.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji
Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
KANAL
Galerija Rika Debenjaka: do 2. decembra je na ogled retrospektivna razstava akademskega slikarja Rudija Kogeja.
TOLMIN
Knjižnica Cirila Kosmača: do 30. novembra je na ogled razstava del Avgusta Černigoja.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
______________AVSTRIJA_________________
POTRNA
Pavlova hiša 30
Do 21. novembra razstava fotografij fotoreporterja Maria Magajne. Urnik: vsak torek, četrtek, petek in soboto od 15.00 do 19.00.
SMUČANJE / MOŠKI VELESLALOM
LJUBLJANA / PODELITEV BLOUDKOVIH NAGRAD
Napaka H. Maierja zmaga Eberharterja
Avstrijsko slavje dopolnil C. Mayer - Italijan Holzer (5.) in Slovenec Košir (6.) odlična
Letošnji dobitniki Metod Klemenc, jadralca Čopi in Margon in SK Tržič Priznanje tudi za Radivoja Pečarja
Lonjerski športni delavec prejel plaketo za življenjsko delo
PARK CITY - Včerajšnji moški veleslalom za svetovni pokal v Park Cityju se je končal po pričakovanju z avstrijskim zmagoslavjem. Glavni poraženec včerajšnje tekme pa je prav Avstrijec Hermann Maier, veliki favorit in ki je bil po prvi vožnji tudi v vodstvu. V drugi pa je napravil, zanj neobičajno napako in tako izpadel. S tem je tudi šlo po vodi trojno slavje avstrijskih predstavnikov.
Zmagal je Stephan Eberharter, ki je tako osvojil svojo drugo veleslalomsko zmago za SP, pred rojakom Christianom Mayerjem in predstavnikom Liechtensteina M. Biichla in No rvežCa-nom Aamodtom. Odličen peti je bil Italijan Patrick Holzer, ki je bil po prvi vožnji šesti. Matteo Nana je bil le 18., še slabšo uvrstitev je dosegel Sergio Bergamelli, ki je zasedel 23. mesto.
Odlično se je odrezal Slovenec Jure Košir, ki je bil na koncu šesti, potem ko je po prvi vožnji zasedel 11. mesto. ToCko si je prislužil tudi Mitaj Kunc, ki je osvojil 22. mesto. Zadovoljstvo v slovenskem taboru ob Koširjevem
uspehu je bilo seveda veliko. To pa daje v sej reprezentanci novega zagona pred nadaljevanjem te sezone.
VRSTNI RED VELESLALOMA: 1. S. Eberharter (Av) 2:14, 75; 2. C. Mayer (Av) 2:15, 27; 3. M. Biichel (Liecht) 2:15, 68; 4. K.A. Aamodt (Nor) 2:15, 83; 5. P. Holzer (Ita) 2:15:98; 6. J. Košir (Slo) 2:16, 05; 7. S. Volgreiter (Av) 2:16, 06; 8. L. Kjus (Nor) in B. Miller (ZDA) 2:16, 12; 10. M. Von Griiningen (Svi) 2:16, 17; 18. M. Nana (Ita) 2:17, 05; 22. M. Kunc (Slo) 2:17, 87, 23. S. Bergamelli (Ita) 2:17, 44.
VRSTNI RED ZA SP: 1. S. Eberhar-te (Av) 180 točk; 2. C. Mayer (Av) 130; 3. H. Maier (Av) 100; 4. K.A. Aamodt (Nor) 76; 4. H. Schilchegger (Av) in M. Von Griiningen (Svi) 71; 7.
L.	Kjus (Nor) 61; 8. P. Holzer (Ita) in
M.	Biichel (Liech) 60; 10. M. Eberle (Nem) 54; 11. S. Locher (Svi) 44, 12. P. Accola (Svi) 42, 13. Jure Košir (Slo) 40; 14. S. Volgreiter in H. Knauss (oba Av) 36.
Danes bo v Park Cityjuna sporedu ženski slalom, jutri pa moški slalom.
LJUBLJANA - Letošnji dobitniki Bloudkovih nagrad, najveCjih slovenskih športnih priznanj, so Metod Klemenc, jadralca Tomaž Čopi in Mitja Margon ter Smučarski klub Tržič. Klemenc je nagrado prejel za življenjsko delo v športu na področju tenisa, Čopi in Margon za vrhunske tekmovalne dosežke v jadranju (drugi mesti na SP in EP v razredu 470), SK Tržič pa za izjemen prispevek k razvoju smučanja v Sloveniji. Odbor za podelitev Bloudkovih priznanj je letos ob treh nagradah podelil tudi deset plaket, med dobitniki teh za življenjsko delo v športu pa sta tudi zamejska Slovenca Radivoj PeCar iz Trsta in Franc VViegele iz Zahomca.
Tomaž Čop in Mitja Margon sta v letu 1998 dosegla tekmovalni vrhunec. Potem,
ko sta se najprej uveljavila znotraj svojega kluba (Portorož) na Primorskem in nato po vsej Sloveniji, sta že lani opozorila nase v mednarodni konkurenci s šestim mestom na SP in zmagi na Sredozemskih igrah. Letošnji srebrni kolajni na SP v Španiji in na EP v Turčiji pomenita za 28-letnega Čopija in leto mlajšega Margona še korak naprej v njunem razvoju, naslednji cilj pa so OI v Sydneyu leta 2000.
Metod Klemenc (rojen 1934) je med prvimi konCal Visoko šolo za telesno kulturo v Ljubljani, nato pa deloval na različnih šolah v Ljubljani, Celju in Domžalah ter na Medicinski fakulteti. Ob pedagoškem delu se je loteval najrazličnejših akcij, organizacije tekmovanj, gradnje igrišč in pisanja knjig.
SK TrziC letos slavi 75-letnico obstoja. V TržiCu je alpsko smučanje šport z najdaljšo tradicijo. Številni smučarji so osvajali najrazličnejša priznanja v Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji in po svetu. Frenk Čarman iz predvojne generacije, nato pa Janko Stefe, brata Lukane, ter v 70-ih in 80-ih
Bojan Križaj so bili najbolj znani tržiški smučarji. Toda uspehi kluba se niso konCah s sedanjim predsednikom kluba Križajem; Andrej Jerman je namreč na letošnjem MSP v Franciji osvojil srebro v superveleslalomu. V zadnjih desetletjih klub ob alpskem smučarju razvija tudi skoke in biatlon - članica tržiškega kluba je tudi najboljša slovenska biatlonka Andreja Grašič.
Odbor za podelitev Bloudkovih nagrad, ki mu predseduje nekdanja smučarka Mateja Svet, je plakete izročil še Rokometnemu klubu RadeCe, Odbojkarskemu klubu Fužinar, državni reprezentanci v gol-balu, telovadcu Mitja Petkovšek, košarkarski reprezentanci do 22 let, kolesarju Zoranu Klemenčiču in kajakašu Mihi Terdiču.
NOVICE
Grafova boljša od Seleševe
NEW YORK - NEemka Steffi Graf se je uvrstila v polfinale ženskega teniškega mastersa WTA. Z 1:6, 6:4, 6:4 je premagala Monico Seleš. Za Nemko je bila to že deveta zmaga v trinajstih dvobojih z bivšo Jugoslovanko. Od povratka na igrišča 2. novembra po poškodbi je Grafova dobila že 11 dvobojev zapored. Lažje se je v polfinale uvrstila Romunka Iri-na Sprlea. Belgijko Dominique Van Roost je premagala s 6:2, 6:3. V polfinalu se bo Grafova pomerila z zmagovalko dvoboja Davenport (ZDA, št.l) - Tau-ziat (Fra, št.8), Spirlea pa z zmagovalko dvoboja Pierce (Fra, št. 6) - Hingis (Svi, št. 2).
A liga: danes tri tekme
RIM - Tri tekme A lige bodo zaradi nastopov v pokalu UEFA prihodnji teden odigrah že danes. To so: Bologna - Perugia, Cagliari - Parma in Roma -Bari. Pričetek ob 14.30.
Pall. Gorizia že danes proti Gorencu in Tušeku
GORICA - Goriški Pall. Gorizia bo tekmo 10. kola košarkarske Al fige odigral že drevi. V domači športni palači se bo pomeril s Pepsijem, s pričetkom ob 20.30 uri. Čeprav ima peterka iz Riminija na lestvici deset točk, v taboru Goričanov ocenjujejo, da je to ena ključnih tekem v boju za obstanek. Za Pepsi igrata tudi Slovenca Tušek in Gorenc.
»Big-motch« za Generte!
TRST - Med ljubitleji rokometa v Trstu vlada veliko pričakovanje za današnji nastop Genertela proti državnemu prvaku Pratu. Tržačanom se ponuja priložnost, da se maščujejo za lanski poraz, z zmago pa bi tudi poveačli svojo prednost pred Toskan-ci na štiri točke. Tekma bo v tržaški športni palači, s pričetkom ob 18.30.
Adria v Mantovi
TRŽIČ - Odbojkarji tržaško-goriške-tržiške Adrie-najvišje plasirane ekipe v FJK, bodo tekmo 5. kola v moški Bi ligi odigrah danes popoldne v Mantovi. Čaka jih težka preizkušnja, saj zaseda Mantova drugo mesto na lestvici s točko več od Adrie. Aleš Feri, Loris Mania in tovariši imajo vsekakor lepo možnost, da se navijačem oddolžijo za spodrsljaj v Veroni, ta tekma pa bi že lahko pokazala, ali se lahko Adria že letos celo vmeša v boj za v A2 figo.
UGG prireja danes in jutri velik turnir v dvoranskem hokeju
GORICA - V okviru praznovanj ob 130. obletnici ustanovitve bo UNione Ginnastica Goriziana danes in jutri v telovadnici v Komu priredila že 2. mednarodni dvoranski turnir v hokeju na travi. Pomeri-lee se bodo članske, ženske in veteranske ekipe iz treh držav. Med Calni bodo Italijo zastopah Goriziana, Villafranca, Rovigo in Genova, Slovenijo UHK Svoboda Lek Lipovci in kranjski Triglav, Hrvaško pa SHK Concordia. Danes se bo turnir pričel ob 9. uri, jutri pa že ob osmih, igrah pa bodo neprekinjeno do veCera. Moški finale bo jutri ob 17.30.
KOŠARKA / DREVI V DOMU »ERVATTI« V C2 LIGI
Jadranovci za četrti par točk
Jadran Nuova Kreditna bo drevi v C2 ligi, po dveh zaporednih zmagah, igral doma proti Caor-lam. Za jadranovce bi torej lahko zapisali, da v tretje gre rado, saj tudi nasprotnik ni prav nepremagljiv. Po šestih kolih ima le štiri točke, ki jih je osvojil doma, toda proti favoritoma celo za napredovanje v višjo ligo, proti Italmonfalconeju in Ferrari.
»To je Čudna ekipa, ki je absolutno ne smemo podcenjevati. Čudna zato, ker je nerodno izgubila štiri tekme proti, na papirju premagljivim nasprotnikom, premagala pa je kar Italmonfalcone in Ferraro,« je dejal Jadranov pomožni trener Giorgio Zerial.
Dodal je še: »Caorle bo prišel
k nam kot ekipa, ki nima česa izgubiti. Igrati proti takim moštvom pa je zelo zelo težko. Tako ali drugače v tej tekmi igramo za zmago, čeprav smo ta teden imeli nemalo težav s poškodbami in boleznijo. Arena je spet treniral samo enkrat, ker ima težave z mišicami. Peter Franco je komaj pozdravil prst. Slavec pa je zbolel za gripo. Vsi bodo verjetno tokrat na igrišCu, vprašanje pa je. kakšen bo njihov učinek.«
Z drevišnjim tekmecem so se jadranovci doslej srečali šestkrat (vselej v C ligi). Na vseh tekmah je naša združena ekipa tudi zmagala. Caorle so se lani rešile pred izpadom le po dodatni tek-
mi. V tej sezoni je ekipa ostala kar brez sedmih igralcev. Pet jih je zamenjalo klub, dva, stara Ja-dranova znanca, Vincentini in Teso, pa sta prenehala z igranjem. V ekipi je pet novih košarkarjev, med katerimi se odlikuejta predvsem »play-maker« Matteo Moretti (letnik 1976, visok 187 cm) in odličen strelec Paolo Beghelli (1976, bek-krilo 194 cm), ki je že igral v Bi ligi. Poleg njiju je treba omeniti še play-makerja Trevi-sana, ki prihaja iz Benettona, krilo Heiricha (prej Mestre) in centra Bisona. Nosilca igre pa sta Nicola Motena (1977, 179 cm) in Daniele Loro (1974, 202 cm), gotovo eden izmed naj-
boljših krilnih centrov v tem prvenstvu. Nov je tudi trener Mar-co Romanin.
Tuidi Caorle imajo nekaj težav s poškodbami igralcev. Ce pa so kljub temu premagali Ferraro, to pomeni, da je drevišnji nasprotnik jadranovcev vsega spoštovanja vreden.
V »Ervattiju« razstava Magajne SSI v slikah
Jadranovi navijači in seveda vsi, ki se bodo te dni mudili, v telovadnici »Ervatti« pri Briščikih, si bodo lahko ogledali razstavo Maria Magajne Slovenske Športne igre v slikah. Slike so razobešene na hodniku pred vstopom v telovadnico.
KOŠARKA / V C2 LIGI
Domovci danes doma Borovci jutri v Gorici
Oboje čaka težka naloga - Cicibonaši proti CUS
Za oba naša predstavnika v C2 ligi bosta tekmi tega 8. kola zelo pomembni.
Borovci bodo jutri igrali v Gorici proti domačemu Arteju, ki ima kot naša ekipa dve točki. Varovanci trenerja Luke Furlana so med tednom konCno prebili led in z zanesljivo igro premagali Portogruaro.
Sredina zmaga je vlila v Borovo ekipo novega elana, tako da igralci z večjim zaupanjem gledajo na prihodnje tekme. Zavedajo se, da jih v nedeljo Čaka nelahka naloga, saj tudi Arte krvavo potrebuje točke v boju proti izpadu. Z dobro obrambo in smotrno igro v napadu, ki so jo pokazali proti Portogruaru, je zmaga tudi v Gorici dosegljiva. Borov tabor je tudi razveselila vest, da
bo kmalu začel s treningi tudi Kristjan Rebula, ki bo za ekipo seveda še kako koristen. Rebula bo moral seveda temeljito trenirati, saj ga že več časa ni na igrišču. Upati pa je, da bo Cimprej ujel pravo formo in tako spet zaigral v Borovih vrstah.
Za sedaj pa, pravi Borov trener Luka Furlan, je treba igrati vsako tekmo na vso moC.
Domovci bodo v A
skupini danes igrali doma proti Bravimarketu iz Humina. Varovanci trenerja Grbaca so v prejšnjem kolu hudo namučili vodilni Staranza-no. Zato danes proti tretjeuvršCeni ekipi iz Humina niso brez možnosti za uspeh. Seveda morali bodo igrati na vso moC od prve do zadnje minute.
Medtem ko so Konto-velci igrali že sinoči, bodo cicibonaši zaposleni danes doma igrali proti ekipi Cus, ki ima dve točki več kot Battilanova ekipa. Cicibonaši bodo torej pred dokaj zahetev-no nalogo. Ce pa bodo igrali kot v prejšnjem kolu v Romansu, potem lahko pričakujemo od naših fantov novi prvenstveni točki, s katerima bi se povzpeli na varnejši položaj na lestvici.
Želja se ji je izpolnila ali srečanje šampionov
Pred nastopom na evropskem prvenstvu v Bor-deauxu si je naša najboljša kotalkarica Tanja Romano (sicer bolj za šalo kot zares) za nagrado v primeru osvojene kolajne zaželela srečanja z Juventusovim asom Alessandrom Del Pierom. Preteklo nedeljo se ji je v Vidmu želja izpolnila. Do obiska - po dobrih zvezali - je prišlo v hotelu, kjer so bili TurinCani nastanjeni pred prvoligaško tekmo z Udinesejem. Del Piero se je z našo Tanjo prijazno pogovarjal kar dolgo Časa, kot vidimo pa se je z njo tudi fotografiral. Po popularnosti in zaslužkih se kajpak Alessandro in f Tanja ne moreta primerjati (po trudu menda že), lahko pa mimo reCemo, da je šlo navsezadnje za srečanje med enakima. Šampiona sta namreč oba!
ODBOJKA / MOŠKA C2 LIGA
ODBOJKA / ZENSKA C LIGA
domači šport
Derbi Imsa ■ Mirna Eurospin v Štandrežu
M. Buzzinelli: »Dosti odvisno od naših mladih« E. Božič: »Ključa naš blok in njihov servis«
V sezoni 1996/1997 so L ligi po pričakovanjih vakrat slavili valovci: 0bakrat s 3:1, ob koncu sezone pa so si tudi zago-°vili napredovanje. Letos je rezultat »velikega« bžasko-goriskega tretjeli-Baskega derbija med Imso jn ^tbno Eurospin veliko ežje napovedati, pa ne sarno zaradi tega, ker ima-a obe Sesterki po Štirih ^olih enako število točk na lestvici. Obeta se nam-rec zelo zanimiva tekma, saj sta obe Sesterki v
zadnjih kolih dokazali, da sla uspeSno preboleli po-raza proti Soči (Val) in °u'i (Sloga). O tekmi smo s® Pogovorili z Marinom “Uzzinellijem in Edijem “Ožicem, odgovarjala pa sta brez dlak na jeziku.
Marino Buzzinelli (Im-sa): »Moram biti iskren? jjavoriti so oni. Sloga je bolj uigrana in je skoraj z jato ekipo lani igrala v B2 bgi. Z našega zornega kola bi lahko bib ključ tek-j116 naši mladi. Ce bodo 18rali kot v San Giovan-
biju al Natisone ali proti Olvmpii, lahko premagamo tudi Slogo. Fantje so Perspektivni, ampak v njihovi igri so Se velika nihanja, kar je pravzaprav normalno, zato pa menim jndi, da se nismo zreli za kakovosten skok. Favorita v boju za napredovanje Po mojem ostajata II Poz-zo in ravno Sloga.«
V Cern se dreviSnji derbi razlikuje od onih s boCo in 01ympio, proti katerima ste že igrah?
»Derbi s Slogo je bolj občuten. S Sočo smo Prijatelji, derbi z 01ympio Pm k sreči, tudi ni vec lako nabit z ostrino kot včasih. Sloga nas bolj mo-livira, prav zato, ker jo
Marino Buzzinelli
imamo za najmočnejšo med slovenskimi ekipami.«
Edi Božic (Mirna Eurospin): »Predstavljam si, da bo to izjemno razburljiva tekma. Oboji bomo gotovo dah vse od sebe, da zmagamo. Buzzinelli, Černič in Florenin so igralci višjega formata, Radetti, ki je lani igral z nami, pa lahko kot glavni tolkaC v tej ligi prevesi tehtnico na stran svojega moštva. Po drugi strani je res, da so oni v povprečju nekoliko mlajša ekipa od nas in naj bi bili mi torej vsekakor globalno vzeto bolj prekaljeni od njih. Kateri bo kljuC? Kar se nas tiče je to lahko blok. V tem elementu moramo tokrat absolutno igrati boljše, kot na zadnjih tekmah. Njihovo najmočnejše orožje bi lahko bil servis v skoku. Za nas je zelo važno, da uspemo sprejemati dobro, ker bo samo s krila težko prodi-
rati. Oni so namreč visoki.«
MisliS, da se lahko letos potegujete za napredovanje?
»Glavni favorit II Pozzo sicer ni nepremagljiv, a je resnično zelo močen. Glede tega se bojim, da bomo zelo drago plačali poraz v Buii. Tam smo izgubili povsem po nepotrebnem. Vendar ne gre obupati. Govori se namreč o tem, da bi lahko tudi končno 2. mesto pomenilo možnost igranja dodatnih tekem za napredovanje.«
Pri Valu zaradi prehlada Aljoša Orel in Simon Černič ta teden nista opravila vseh treningov, valovci naj bi vsekakor nastopih v popolni postavi. Pri Slogi je pod vprašajem nastop, kot ga imenuje Božic »odličnega 7. moža« Matevža Peterlina, ki naj bi se s vojaškega nabora v La Spezii v najboljšem primeru vrnil tik pred tekmo.
SoCa Unitecno bo gostovala v Reani del Rojale. Štiri Rojalesejeve točke so »produkt« zmage proti El-torju in poraza po tie-breaku doma s tržaškim Club Alturo. Gostitelji Sočanov pa so krajši konec potegnili proti favori-ziranima II Pozzu in Buii. Njihova prava moC je torej Se nekoliko nepoznana, zato morajo biti socani previdni.
01ympia Agraria Ter-pin bo igrala jutri zjutraj v Trstu proti Club Alturi. Tržaška ekipa je novinec, a gre za izkušeno Šesterico, ki pa nastopa brez večjih ambicij, zato morajo KlokoCovnikovi fantje štartati na zmago, s katero bi se Se bolj oddaljili od dna lestvice.
Tekma proti ekipi iz Čente zrelostni izpit za valovke
Lažje za Nuovo Kreditno, Kmečka banka jutri - D liga: doma le Brici
Osrednja tekma v ženski C ligi bo za nas v Sovodnjah, kjer bodo valovke gostile Sima iz Cente. Trenutno imajo goriske odbojkarice na lestvici dve točki vec od Tarcenta, vendar pa to niti približno Se ne pomeni, da so drevi favoritinje. Mlade valovke ugled v tej ligi šele pridobivajo, saj pred prvenstvom niso sodile med favorite, nasprotno pa je Sesterka iz Cente že lani krojila usodo pri vrhu hge, letos pa je s spremenljivo sreCo prestala že nekaj zelo težkih preizkušenj. Tako je Tarcento edini, ki je premagal vodilni tržaški SMG (prepustil pa mu je točko), izgubil je dvoboj s Tolmezzom, pretekli teden pa popolnoma nadigral solidno Porcio. Skratka, za valovke je drevišnja tekma pravi zrelostni izpit. Bolj kot od končnega rezultata, bo ocena odvisna od igre, ki jo bodo prikazale. Pričakujemo, da se bodo v boj z močnimi, navsezadnje tudi favoriziranimi nasprotnicami, podale brez občutka manjvrednosti. Lahko bi tudi presenetile in dokazale, da njihova visoka uvrstitev ni le rezultat doslej manj zahtevnega sporeda tekem, ampak tudi precejšnjih sprememb, ki jih je trener Stera uvedel letos v ekipi in po katerih je odgovornost bolj enakomerno porazdeljena med vsemi igralkami.
Ostah naši Sesterki v tej ligi stojita pred nedvomno lažjo nalogo. Igralke Nuove Kreditne bi morale s Farro opraviti takorekoC z levo roko, Ce vemo, da je goriska Sesterka drastično pomladila ekipo in nastopa v prvenstvu z »deklicami«. To bo za trenerja CaCa priložnost, da v prvenstvenem boju preveri zmožnosh mlajših igralk, ki jih ima na klopi za rezerve kar nekaj, vendar pa bo to možno samo, Ce bo standardna Sesterka igrala brez podcenjevanj in si ne bo po nepotrebnem komphcirala življenja.
01ympia Kmečka banka bo jutri gostila Fiume Veneto. Nasprotnik naj bi bil šibkejši od GoriCank, toda položaj varovank trenerke Menije ni tak, da bi si lahko privoščile kogarkoli podcenjevati. V 01ympiinem taboru Se posebej nestrpno pričakujejo povratek v ekipo podajacice Bulfo-nijeve, vendar bo treba na njeno vrnitev počakati Se nekaj Časa. Igralski kader 01ympie je bil Ze pred Startom Številčno omejen, poškodbe pa so ga Se ošibile, zdaj pa lahko v Gorici računajo tudi na pomoč Erike Skerk, ki pa ne more redno trenirab.
V	moški D ligi se bo Nas prapor na domačih tleh pomeril s Turjakom, s katerim je Se do pred nedavnim bil boje v 1. diviziji. Brici imajo na lestvici pet točk veC od današnjega nasprotnika. Bor se bo v Comu pomeril z nasprotnikom, ki je Sele v preteklem kolu nekoliko nepričakovano prišel do prvih točk z zmago v Trstu proti ekipi NPT, vendar pa naj bi za plave ne predstavljal nepremostljive ovire. Borovci so proti Pallavolo Trieste pre-tekli teden resnično presenetih z dobro igro, zdaj morajo napredek potrditi tudi v direktnih dvobojih za obstanek. Zal bodo plavi nastopih okrnjeni, ker so nekateri igralci na vojaškem nabom.
V	Zenski Ji ligi bodo borovke gostovale v oddaljeni Pa-luzzi. Tekma bo bržkone pokazala, ah so se zacelile rane, ki sta jih nedvomno povzročila poraza v Cervinjanu in doma proti Gonarsu. Vse kaže, da je konkurenca v ligi težja od pričakovanega. Treba si je zavihati rokave tako na treningih kot na tekmah.
Obvestila
NAMIZNI TENIS / NA DREVISNJEM GOSTOVANJU V ŽENSKI Al LIGI
2SSDI obvešča, da bo v to-rsk, 24. novembra 1998 ob 20.30 na sedežu SD Breg v .?lini seja Nogometne komi-
SK BRDINA vabi elane, simpatizerje, prijatelje in društva na PROSLAVO OB 10-LET-NiCI, danes, 21. novembra 0° 20. uri v Prosvetni dom na Opčinah. Proslavo bo obogatila razstava fotografij 0-letnega društvenega delo-
- SMUČARSKI OD-
~K obvešča, da bo srečanje ^ Maurom Russianom glede ahnicne priprave smuči Pred sezono v ponedeljek, ■ t. m. ob 20. uri na sedežu čustva v Ulici Malta 2.
ZSSDI razpisuje natečaj za oelovno mesto uradnika. Vsi zainteresirani lahko drignejo Jpzpis v prostorih ZSSDI, Ul. Gcerone 8, 3. nad. tel. 040-35627, vsak dan od pone-Qel]ka do petka od 8. do 16. Ure' R°k za predstavitev Prošenj zapade 30. novembra 1998.
K DEVIN prireja sejem ra-]ene smučarske opreme v Prostorih Kulturnega društva {fOsek-Kontovel na Proseku.
mik, danes in jutri od 10. do 12. in od 15. do 20. ure.
Proti Coccagliu bo Kras Generali lahko spet računal na Katjo Milič
VVangova in V. Milič bolj razbremenjeni - Naša Kitajka ocenjuje rojakinjo Gong
V 5. krogu zenske A-l hge bo Kras Generali igral v popolni postavi s Katjo Milic (na sliki). Na dre-višnjem gostovanju pri Brescii proti večnemu nasprotniku Coccagliu bosta z njenim nastopom Vanja Milic in Wang Xue Lan zadihali lažje. Razbremenjeni bosta težke odgovornosti, da sami dosežeta maksimalen uspeh, to je tri točke VVang in dve Vanja. Kakšen bo uspeh naših ekipnih podpr-vakinj v dreviSnji tekmi, raje ne bi napovedovali. Dejstvo je, da pri Coccagliu igrata dve močni igralki Michela Merenda (st. 4) in Cristina Semenza (St. 7). Slednja je levoroka igralka, kar ni najbolj prijetno za sesbični Milic. Poleg tega se je Coccaglio letos ojačil Se z novo kitajsko igralko. V prejšnjem krogu smo oz-
načili poraz Coccaglia s Pink Cervinom za presenečenje. Po besedah Wan-gove pa je to normalen rezultat. O porazu Coccaglia v luči vrednotenja nove VVangove rojakinje Gong Yue Chun, je VVang Xue Lan podala taksnole oceno: »Prezgodaj je reci, ali je Coccaglio izbral dobro ali ne. Gong igra prvo leto v italijanskem prvenstvu in v nasprotnicah, kot sta Ni Xia Lian, predvsem pa Bulatova, je Gong verjetno naletela na Čudno igro, proti kateri sem se jaz bolje znašla od nje. Verjetno je izgubila proti Bulatovi, sicer pa vem, da je dobra napadalka, da ima večletne izkušnje s kitajsko reprezentanco in da svoje delo opravlja profesionalno. V domovini mislim, da sem se srečala z Gongovo bolj na zaCeku kariere, ker je
mlajša od mene. Kot zmeraj, bom dala na tekmi vse od sebe. Vesela sem Katjine vrnitve, ker imamo z njo večje možnosti.«
Naj povemo, da ima Kras Generali za sabo tri prvenstvene zmage in en poraz (zaseda tretje mesto), Coccaglio pa »obrnjene Številke« in je trenutno peti, a s tekmo
manj«.
V ženski A-2 ligi Kra-sovi postavi ne bo lahko, saj se bo na zunanjem igriSCu srečala z nedosegljivim Ternijem. Ekipa gostiteljic je po postavi paraprvoligaska: Kitajka Seng Wey s prvoligaškimi izkušnjami, prav tako Bosi in Bisaccioni. Temi naskakuje povratek v prvo ligo, teenutno je na vodilni poziciji, naša dekleta (DaSa Bresciani, Martina, Nina in Sonja Milic) so Šeste.
Kras Activa v ženski B-ligi bo gostoval pri novincu Pressofusione Sabine pri Brescii, zmagujočo Krasovo moštvo se bo v 5. krogu Cl srečalo z Ran-gersom San Rocco v Vidmu, doma pa bosta igrali ženska ekipa Cl s Centro Giovanile Montichiari in moštvo C2 z goriško Az-zurro. (J.J.)
Danes
Sobota, 21. novembra 1998 ODBOJKA
MOŠKA C LIGA
20.30	v Štandrežu: Imsa - Mirna Eurospin; 20.30 " v Reani del Rojale: Rojalese - SoCa Unitecno ZENSKA C LIGA
20.00	v Sovodnjah: Val - Sima Tarcento; 20.45 na Opčinah: Nuova kreditna - Farra
MOŠKA D LIGA
17.30	v Gorici, Kulturni dom: Nas prapor - BCC Turiacco Turjak; 20.30 v Comu: Volley Como -Bor
ZENSKA D LIGA
18.00	v Paluzzi: Paluzza - Bor Friulexport 1. ZENSKA DIVIZIJA
17.00	v Štandrežu: Val - Maranese MLADINKE
15.30	v Dolini: Breg Comec - Pallavolo Trieste;
18.00	na Opčinah: Sloga Veto - Altura A KOŠARKA
MOŠKA Cl LIGA
20.30	v Briscikih, Ervatti: Jadran Nuova Kreditna - Margherita Caorle
MOŠKA C2 LIGA
20.00	v Gorici, Kulturni dom: Dom Kmečka
banka - Bravimarket Humin	,
MOŠKA D LIGA
20.30	v Trstu, Monte Cengio: Inter 1904 - Cici-bona Pref. Marsich
PROMOCIJSKA LIGA
20.00 v Dolini: Breg - Basket 2000
DRŽAVNI NARAŠČAJNIKI
17.30	v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Fiumi-cello
NAMIZNI TENIS
ZENSKA Al LIGA
20.00	v Coccagliu: Lal Coccaglio - Kras Generali ŽENSKA A2 LIGA
18.00	v Temiju: TT Temi - Kras MOŠKA Cl LIGA
17.30	v Vidmu: Rangers San Rocco - Kras
NOGOMET
MLADINCI
14.30	na Padricah: Zarja/Gaja B - Chiarbola NAJMLAJSI
15.00	v Vižovljah: Latte Carso - Sovodnje
Jutri
Nedelja, 22. novembra 1998 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
14.30 v Čedadu, Ul. Martiri della Liberta: Civi-dalese - Primorje; 14.30 v Križu: Vesna - Mon-falcone; 14.30 v Bazovici: Zarja/Gaja - San Can-zian
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Trstu, Drevored Sanzio: Edile Adriatica - Sovodnje; 14.30 v Štandrežu: Juventina - San Giovanni
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Dolini: Breg - Turriaco; 14.30 v Torvi-scosi: Torviscosa - Mladost; 14.30 v Gorici, Ul. Colonia: Azzurra - Primorec
3.	AMATERSKA LIGA
14.30 na Proseku: Primorje B - Ontagnanese;
14.30	v Foljanu: Fogliano Redipuglia -Zarja/Gaja B; 14.30 v Repnu: Kras - Breg B NARAŠČAJNIKI
10.30	v Vilesah: Villesse - Sovodnje; 10.30 na Proseku: Primorje - Zaule Rabuiese NAJMLAJSI
8.45 v Trstu, Ul. Felluga: Chitirbola - Zarja/Gaja ZAČETNIKI
10.30 v Štandrežu: Juventina - Cormonese;
10.30 v Dolini: Breg - Costalunga
CICIBANI
14.15 v Štandrežu: Juventina - Azzurra; 14.15 v Podgori: Piedimonte - Sovodnje; 14.15 v Ronkah: Ronchi A - Mladost; 14.15 v Doberdobu: Mladost B - Aris San Polo A; 15.00 na Proseku: Primorje A - Domio A; 15.00 v Dolini: Breg - CGS A; 15.00 v Trstu, Viha Ara: CGS B - Primorje B ODBOJKA MOŠKA C LIGA
11.00	v Trstu: Club Altura - Agraria Terpin ZENSKA C LIGA
10.30	v Gorici, Slovenski športni center: Kmečka banka - Libertas Furlanina
2. ŽENSKA DIVIZIJA
11.00 v TržiCu: Fincantieri - Multiservice
DEČKI
11.00	na Opčinah: Sloga Multinvest - Virtus NAMIZNI TENIS
ZENSKA B LIGA
10.00	Pressofusioni Sebine - Kras Activa ZENSKA Cl LIGA
10.00 v Zgoniku: Kras - Centro Giovanile MOŠKA C2 LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras - Azzurra A KOŠARKA
MOŠKA C2 LIGA
11.30	v Gorici, na Rojcah: Arte Bittesini - Bor Radenska
DRŽAVNI KADETI
11.30 v Briscikih, Ervatti: Kontovel La Nuova Edile - Fiumicello; 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Pall. Gorizia Carigo DEŽELNI KADETI
11.00	v Trstu, Addobati: DLF B - Jadran; 16.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulexport - Itala San Marco
Marko Kravos
Kratki časi
Trst iz žabje perspektive
črtice*
VELIKO IN MALO
V sobi je mrak. Po kosilu, ko zunaj pripeka in se nevidni Škržati čisto razžežnjajo, je treba počivat: da te ne zadene sončarica! Starši spijo. Slišati je očetovo smrčanje. V hiši preko ceste pohrkava in vzdihuje gospa Gemma. Njena sestra Erminia je že več časa slabotna, vse od operacije v bolnici. Ampak šjori Gemmi ne hodi po glavi sestrino zdravje ampak njen mož Fran-cesco, ki je ves rdečeličen. Pod isto streho živijo.
Gemma je bolničarka. Ko moram dan za dnem tja k njim po injekcijo, se razgledujem po njihovem stanovanju, kjer je troje kredenc. V eni so običajni kozarci in kozarčki, skodelice, kristalna vazica in steklenica rozolja, kavni liker, jajčni konjak. V drugih dveh je na policah za steklom razstavljenih nešteto zdravil: stekleničke vseh mogočih oblik, velikosti in barv; škatlice in tube z raznimi tabletami, maže v lončkih, kozarci s snovmi v kristalih različnih velikostiJn barv, kovinska posoda s priborom za injekcije, vata. Včasih, če zaradi injekcije ne delam preveč foksel-nov, dobim prazno stekleničko, da se bom z njo igral.
Signora Gemma skrbi torej za to, da dobivam v ritko predpisane madeži je. Skrbi pa tudi za sestro Ermi-nio, ki ji zdravila nič ne pomagajo. V lice je na smrt rumenkasta. Nekoč sem gospo Erminio vprašal, zakaj se pusti zbadati in pije gnusna zdravila, če pa ji nič ne pomaga. Malo ji je stopila kri v obraz, in začela je nekaj opletati, da:”...kaj se ve, kaj mi vmešavajo v te žav-be!”
Pri tem me je gledala, kot bi hotela reči: “Kaj pa ti veš, nedolžnost zlata, kakšen je svet, ko človek ne more več poskrbeti sam zase... ”
Morda mi je kaj takega začela praviti, pa sta me, mama in šjora Gemma, že odvekli v drugo sobo, kjer me je čakala injekcija.
Ta dan sem dobil tako špico v rit, da se mi je zabliskalo. Očitno je Gemmo zagrabila fota. In ko pozneje o vsem tem med vnebovpijoči-mi škržati premišljam, kar vidim, kako jemlje Gemma iz kredence zelene in črne stekleničke in meša iz njih zdravilo, ki bo sestro Erminio rešilo trpljenja na tem svetu...
Gotovo se ji je posrečilo in je odkrila življenjski napoj, pa ga je prihranila zase. Sama je postajala namreč vse bolj prsata in ritasta, kot junice pri Maverjevih. Erminia pa je hirala in hirala. Ko ji ni bilo več pomoči, so jo vrnili v bolnico. Nikoli več je nismo videli.
Zavese na stanovanju tam preko so bile potem še bolj tesno zagrnjene, šjor Francesco pa je včasih razkoračeno sedel na balkonu in si oddihoval. Nekega dne sem videl, kako je odnesel smetarjem celo kartonasto škatlo zdravil: “Da bi otrokom ne prišlo v roke, ” je rekel.
- Saj otrokom ni treba, da bi se pomladili! - si pri tem mislim jaz. Obenem pa se mi dozdeva, da se zdaj Francesco, ki je medtem iz svaka postal po vsej pravici Gem-min mož, boji ob sebi ženske, ki zna ravnati s tako močnimi snovmi.
Gemma žari kot pitan mak v pol-
nem cvetu. Očitno ji čudežnega zvarka še ni zmanjkalo.
Izza škržatnega dretja je spet slišati, kako Gemma stoka in vzdihuje. Ti glasovi iz dežele popoldanskega spanca so polni čudne skrivnosti. Ne vem kako, a razločno čutim, da se tako oglaša kaka podzemna voda. Ta živa voda je tako čudežna, da na mestu, kjer se je posušila ena rastlina, prikliče drugo, še bolj bujno.
Ah, kako je bujna! Nekoč je na visoki balkon pri sosedih hušknila njena postava v razpeti jutranjki. Noč je sijala od mesečine. Samo za hip sem jo videl. Ko je že ni bilo več, sem se zavedel, da je bila spodaj čisto naga. Je prišla iskat svoje čarobno mazilo?
Tri noči sem prečepel ob svojem podstrešnem okencu in ves iz sebe štel ure v zvoniku. Nič. Zbadal sem se z buciko v bedro, da me ne bi spanec. Nič in nič. Carodejka se samo enkrat pokaže...
Moji podočnjaki so mamo kmalu zaskrbeli. Doktor je spet kimal in vzdihnil. Predpisal mi je tri škatle injekcij “za moč”.
- Prav! - sem si mislil jaz...
Ne, nič več mi jih ni dajala šjora Gemma, čeprav sem mami zagotavljal, da bom krotko nastavljal svoje mršave hlebčke. Zenske imajo res oster čut za to, kje bi lahko otrok naletel na kaj, za kar še ni primerno, da zve.
Raje me je peljala k botri Bernardki, ki se je medtem na bolnem možu izučila v umetnosti zbadanja.
Kot nalašč je botra Bernardka začela praviti, kaj vse so nekoč ljudje verjeli: o ljudeh, ki jih nosi mesec in o mori, ki pride dušit otroka pa tudi odrasle. O veščah, ki ti zamešajo čreva, o vedencih, ki pijejo kri... o čudnih ognjenih kroglah, ki se prikazujejo v trdih nočeh in prinašajo kdove kaj.
A za vsako hudobo je kje dobra moč, samo poznati-je treba cvet, znak, izrek... Ob pripovedovanju se botra Bernardka smehlja, češ, če kaj ni čisto zares, je pa lepo, da se ta vera še kje ohrani. Pri botri visijo pred glavnimi vrati in nad okni vedno svetivanski kranceljčki.
Tako bela moč in črna moč lovita druga drugo za rep, kot noč in dan...
Mama jo rada posluša. Na samem mi potem reče, da to verjame samo še kdo po starem. Pa botra Bernardka ni nič starejša od nje...
Pravzaprav seže od teh stvari do mene komaj kaj. Vse mi je čudno in nerazumljivo. In vse bo treba osebno poizkusiti. Kdo bo poslušal razlage odraslih!
Pod površino vsake stvari je skrit duh. Nekaj, kar se ne da videti, ker je preveč pomembno: strašno rad bi to čudo zagledal, se ga dotaknil.
Kakšno poletje, kakšen ogenj! Skržatni zbor para nebo. V razžarjeni čas sika kača črnica. Bo še kdaj na balkon stopila gola ženska?
Sonce se je obleklo v zelene žarke. Ne vem, če je moški ali ženska. Ko bo otreslo lase, se bo naredila huda ura. Ko bo razprlo roke in noge, bo lastovka na nebu.
TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI
EDIIOST
GUSIIO POLITIČNEGA BEBSTVA JMNOST" ZA PRIMIMO.
13. novembra 1898 poteka v Trstu občni zbor političnega društva Edinost. Nabito polna dvorana z zanimanjem, večkrat pa tudi z bučnim ploskanjem spremlja poročila in posege prisotnih. Največ zanimanja požanje poseg društvenega tajnika Cotiča, ki poda pregled dogodkov v minulem društvenem letu: o petih javnih shodih, ki jih je društvo organiziralo v tržaški okolici, o "vseslovenskem in istrsko-hrvat-skem shodu v Ijubljani", o volitvah v razne mestne komisije, v katerih "gospoduje dalje nekaj tržaških gospodov kakor hoče"... Najsvetlejši dogodek minulega društvenega leta, pa je prav' gotovo bila otvoritev lastne tiskarne.,."kar ustvarja trdno podlago za uspešno novinarsko zastopanje naše narodnostne stvari."
Pred državnim tožilstvom se 13. novembra prične kazenska razprava proti prvi skupini Slovencev, ki so meseca maja sodelovati pri nabrežinskih in devinskih izgredih. Do izgredov je prišlo, po umoru avstrijske cesarice Elizabete, ki ga je v Ženevi zakrivil italijanski državljan. V Nabrežini in Devinu so se domačini s kamenjem znesli nad poslopji, v katerih prebivajo oz. delajo Talijani". Obtoženi so tudi, da so sovaščanom italijanske narodnosti ‘pretili s poškodovanjem na životu, na svobodi in smrtjo" in jih s tem hoteli prisiliti, da zapustijo Nabrežino.
Ob dveh popoldne "je bila prečitana obtožnica v laškem in slovenskem jeziku, obtoženci pa so bili zaslišani vsak v svojem materinem jeziku". Po kratkem zaslišanju, je bila ob 18. uri prebrana razsodba; štirje obtoženci so bili oproščeni, ostalih enajst pa je bilo obsojenih od 20 mesecev težke ječe, do 20 dni zapora.
V anonimnem dopisu, ki ga objavi Edinost 14. novembra, je opisan dogodek, ki seje pripetil neznancu na "c. Kr. Pošti v ulici Barriera", ko je želel odpo-
slati priporočeno pismo, na katerem je poleg točnega naslova bilo pripisano še "N.N., Tu". Uradnica je pobrskala po vseh mogočih seznamih, da bi le staknila kraj z imenom Tu. Lastnik pisma pa je, potem ko je videl zadrego uradnice vzkliknil: "Za božjo voljo, saj smo vendar v Trstu in ne v Kalabriji. Gospodična bi ja morala vedeti, da v Trstu pomeni "Tu" Trst. Uradnica pa mu je brez dlak na jeziku odvrnila: "Da, prav zato ker smo v Trstu ne razumem tega jezika."
Nato so prišli še nekateri "višji gospodje", ki so gospodično skušali opravičiti, lastnik pisma pa je pristavil, "naj se gre gospodična izučit, če pa ni zmožna za to službo".
Tiskarna Dolenc v Trstu tiska nov stenski koledar, obogaten s pregovori, reki in odlomki del največjih slovenskih pisateljev. Edinost poziva vse "knjigotržce in trgovce papirnatim blagom" naj si ne naročajo podobnih nemških koledarjev, temveč naj raje podpirajo domače blago. "Osamosvojimo se tudi v tem pogledu!" zaključuje Edinost.
16. novembra se začne kazenska razprava proti drugi skupini obtožencev zaradi nabrežinskih in devinskih izgredov; zaplete pa se takoj na začetku, saj se branitelj nekaterih obtožencev Rihard Camber, sicer socialistični veljak in urednik Lavoratoreja, upre prebiranju obtožnice in zasliševanju v slovenščini, češ da itak vsi razumejo italijansko. Ker sodnik zavrne njegov ugovor, zahteva odvetnik Camber tolmača. A tudi tokrat mu sodni dvor ne more ustreči, ker predvideva zakon tolmača le za jezike, ki niso v rabi na sodišču, medtem ko sta slovenščina in italijanščina priznana jezika na deželnem sodišču.
Po nekajdnevni razpravi so štirje obtoženci oproščeni, 19 pa jih je obsojenih od 13 mesecev težke ječe, do 6 tednov zapora.
TA TEDEN PRIMORSK[ DNEVNIK PRED 50 LEU
A PHIHOBSKI DHEVKIK
K/	OL*S!LO OSVOBODIL** F * O NT* SVOBODNCOA TRSaSKKO* OZEBLI A
Leto 1948 je bilo za Slovence na Primorskem predvsem leto razkola, leto Kominforma. Tako je tudi za Primorski dnevnik v teh zadnjih mesecih leta značilno, da posveča največ pozornosti ravno tej tematiki.
V	torek, 16. novembra 1948 objavi Primorski dnevnik vest, da so prejšnjega dne Vidalijevci med svojim sestankom v Križu poklicali policijo. Najprej so "pretepači" pod vodstvom Spadara, "v pravem škvadrističnem slogu" skušali onemogočiti tov. Ukmarju in tov. Stoki, da bi se udeležila srečanja, ko pa jim to ni uspelo, so poklicali še policijo. Tov Štoko in Ukmarja so začeli zmerjati, češ da sta agenta OZNE, odgovorna za fojbe in deportacije. Spadaro je celo izustil, da sta odgovorna za to, da je Vidah včeraj izginil neznano kam. Očitno se je Spadaro uštel, saj je kmalu za tem vstopil v sobo "Vidah in persona". Policija je kljub temu odstranila tov. Ukmarja in Štoko.
V	sredo, 17. novembra, je na prvi strani, pod naslovom Čigava je stavba v ulici Montecchi, objavljeno pojasnilo Založništva tržaškega tiska v zvezi z vedno bolj aktualnimi težnjami nekaterih po prisvajanju Tržaškega tiskarskega zavoda pri Sv. Jakobu. "Stavba pri Sv. Jakobu, kjer je Tržaški tiskarski zavod, je last Ciril-Metodove družbe, ki jo je zgradila pred desetletji s prostovoljnimi prispevki." Med drugo svetovno vojno je bila stavba porušena, ker pa ni Ciril-Metodova družba po vojni razpolagala s sredstvi za njeno obnovo, je ob koncu leta 1947 pogodbeno pristala, da ZTT, takrat še Založba Primorski dnevnik, izvede
obnovo na svoje stoške, si v njej uredi tiskarno in uredniške prostore in zanje tudi plača ustrezno najemnino. Stavba je torej še vedno izključna last Ciril-Metodove družbe, ki ZTTju odplačuje investicijska sredstva na ta način, da mu odšteje dolžno najemnino.
V naslednjih dneh si sledijo izjave ogorčenja, v katerih se poziva prebivalstvo, naj ne nasede "Vidalijevim pozivom za dviganje enojezičnih izkaznic". Ukrep o izdajanju enojezičnih osebnih izkaznic je začel veljati "prav gotovo ne slučajno", takoj ko je prišlo do razkola v demokratičnem gibanju in predstavlja "po-novno grobo kršenje določb mirovne pogodbe". Nepojmljivo je, da je Vidah pristal na enojezične izkaznice, zato razne demokratične organizacije pozivajo ljudstvo, naj ne prisluhne njegovim pozivom in naj ne dvigne enojezičnih izkaznic, temveč naj raje zahteva dvojezične.
Podobno naelektreno vzdušje izhaja tudi iz novic na goriški strani. Ves teden je govor o otvoritveni seji goriškega občinskega sveta. Svetovalec Komunistične partije Italije Pu-stetto, je namreč v svojem uvodnem govoru izjavil, naj tudi Slovenci govorijo v občinskem svetu v italijanščini, glede na to, da so se ga v zadnjih tridesetih letih gotovo naučili. Primorski dnevnik objavi tudi del članka desničarskega glasila "H Lunedi", ki se pod naslovom Dolorosa constatazione zgraža nad tem, da je bili potrebno počakati, da tako pametne besede izreče predstavnik nasprotne stranke...
A RAI 3
slovenski
program
* Tflsr: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje)
Za G°Rico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Prvi aplavz: flavtistka Petra Doljak, trio kitar Sandi Cej, Tjaša Korva in Stefano Faganel TV dnevnik, nato Utrip evangelija
® RAI 1
E Euronevvs
E Nan.: Cuori al Golden Palače (i. Betty White) Otroški variete La Banda dello Zecchino, vmes nan. Skrivnostni svet Alexa Mačka, risanke Princesa Sissi Variete: Zgodbe «Plavega drevesa» - Lakota Film: Michele alla guerra (dram., It. ’94, i. Silvio Orlando, A. Petrocelli) Nan.: Una famiglia come tante - Družina kot druge Vremenska napoved in dnevnik
Nan.: Matlock (i. A. Grif-fith)
Dnevnik
Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki živijo ob njem: Lineablu - Lampedusa -Gargano (vodi Donatella Bianchi)
Sedem dni v parlamentu Variete: Disney club, vmes risanke Dnevnik
18.10
18.30
19.30 20.00 20.35 20.40
23.15
23.20
23.25
0.10
0.35
2.35
Nabožna odaja: A sua immagine
Variete: In bocca al lupo (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Šport
Variete: Carramba! Che fortuna! (vodi Raffaella Carra)
Dnevnik Izžrebanje lota Posebnosti TG1 Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme, 0.25 izžrebanje lota
Film: Salaam Bombay (dram., Indija '88, r. My-ra Nair, i. S. Syed)
Film: lo e il generale
RAI 2
7.00
7.05
8.00
10.05
11.30
13.00 13.25
14.00 14.05
16.00
18.20
18.55
19.05
20.00
20.30
20.50
22.35
22.50
23.45
0.40
2.05
Jutranji dnevnik Družinski jutranji variete: Mattina in famiglia 9.00,10.00 dnevnik Aktualno: Domani e un altro giorno, 11.00 Evropski dnevi
Variete: Ventanni (vodi Simonetta Martone) Dnevnik
Rai Šport Dribbling Vremenska napoved Film: La congiuntura (kom., It. ’64)
Aktualna odd.: Millenium, verso il 2000, 16.30 La giornata parti-colare
Sereno variabile Vremenska napoved Nan.: J.A.G.
Loto ob 8-ih Dnevnik
TV film: Erediti contesa (thriller, ZDA '97, i. M. Ironside, E. Eleniak) Športna nedelja Proza: La fortuna di na-scere a Napoli Dnevnik in vreme Film: Conseguenze peri-colose (dram., ZDA ’94) Brezdelje utruja?
^ RAI 3
7.00
7.25
8.50
10.30
12.00
12.15 12.45
13.30
14.00
14.50 15.20
18.50
19.00
20.00
20.15 20.40
22.30
22.55
23.55 0.05 1.35
Dokumenti
Film: Guardia, ladro e cameriera (kom., It. ’56) Film:	Rappresaglia
(dram., It. 73)
Film: Continuavano a chiamarli... er piu, er meno (kom., It. 72) Dnevnik
Avtobusna postaja Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Aktualno: Okkupati Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: ciklokros, odbojka Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Kulturni in umetnostni zbornik: : Art’e Variete: BI ob Dok.: V kraljestvu živali Dnevnik in deželne vesti Vremenska napoved Aktualna oddaja: Harem Dnevnik, vreme Šport: SP v boksu Fuori orario. Film: Lon-tano da Dio e dagli uo-mini (i. K. Gulobeva)
Š9 RETE 4	^1> ITALIA 1
	Nad.: Piccolo aniore, 6.50		Nan.: Očetovi prijatelji
	Guadalupe		Otroški variete, vmes ri-
	Pregled tiska		sanke, Ciao ciao mattina
	Aktualni odd.: Melaver-		Šport: Rally in racing
	de, 9.30 Ditelo a Solange,		Film: Come ammazzare
	9.50 Sabato 4		un miliardario e morire
nf5	Dnevnik		dal ridere (kom., ZDA
im	Aktualno: Forum		'87, i. Ralph Bellamy)
	Dnevnik		Odprti studio
im	Kviz: Kolo sreče		Šport studio, 12.50 Fatti
IMMi	Nad.: Sentieri - Steze		e misfatti
im	Aktualne odd.: Chi c’e		Šport studio magazine
	c’b, 16.30 Naturalmente		Risanke: Lupin
	su Rete 4		Aktualna odd: Tempi
	Variete o svetu filma: Af-		moderni
	fetti speciali		Glasb, odd.: Elton John
	Oddaja o zdravju: ES		Variete za najmlajše, vmes
	Dnevnik in vreme		risanke
	Risanke		Risanke
	Film: Dalle Ardenne ali’		SP v smučanju: ženski
	nfemo (vojni, It. '68, i. F.		slalom, 1. tek •
	Stafford, D. Bianchi)		Nan.: La Tata
	V parlamentu		Odprti studio, 19.55
	Film: Il cinico, 1’ infame,		Šport studio
	il violento (krim., It. 77)		Variete: Sarabanda (vodi
	Pregled tiska		Enrico Papi)
			Aktualno: Eroi per caso (vodi Marco Liomi)
8 CANALE 5			SP v smučanju: ženski slalom, 2. tek
			Inviato speciale
			Šport studio, Italija 1
	Na prvi strani		šport
	Jutranji dnevnik Tg5		Film: King of the airvva-
	Jutranja oddaja o dobrem		ves (kom., Fr. ’93)
	počutju: Vi vere bene magazine		
	Variete: Affare fatto Aktualno: Nonsolomoda	S TELE 4	
	Nan.: Un detective in		
	corsia - Zelo nevarna plavolaska (i. Dick Van	u	23.00 Dogodki in odmevi
	Dyke), 12.25 Due p er tre		Musichiamo
	(i. Johnny Dorelli)		Komedija v narečju: W la
	Dnevnik TG 5		festa del Lloyd
	Aktualno: Sgarbi quoti-		Konjske dirke
	diani		Zoom Šport
	Aktualno: Informativni	im	Od A do Z
	tednik Metropolitan (vo-		Musichiamo
	di Benedetta Čorbi)		Film: War Bus
	Film: Guai in famiglia (kom., ZDA '92, i. Tom		
	Selleck, Don Ameche) Film: Časa, dolce časa?	(#) MONTECARLO	
	(kom., ZDA '86, i. Tom		
	Hanks, Shell ey Long)		
	Variete: Superboll		19.30, 22.45, 1.15 Dnev-
	Dnevnik TG 5		nik, 19.50 TMC Šport
	Variete: Striscia la noti-		Nan.: Quincy
	zia (vodita Ezio Greggio		Film: Rocky (dram., ZDA
	in Enzo lacchetti)		'76, i. S. Stallone)
	Variete: Ciao Darvvin (vo-		Film: La mia pištola per
	dita Paolo Bonolis, Luca	■	Billy (vestem, i. G. Pečk)
	Laurenti)	Imu	Montanellijev tednik
	Aktualna odd.: Šali & Ta-	firoj	Šport: Goleada
	bacchi - Potovanje po Ita-		Film: Rambo 2 (pust.,
	liji		ZDA '85, i. S. Stallone)
	Nan.: N.V.P.D. (i. Dennis		Montanellijev tednik
	Franz, Jimmy Smits)		Nogomet: Španska liga
fcr Slovenija 1	{r* Slovenija 2
	Napovedniki		0.55 Teletekst
	Zgodbe iz školjke, 8.30		Vremenska panorama
	Plesna sola Kazina, 8.55		Zlata šestdeseta: Nostal-
	Zlatko Zakladko, 9.00		gija z Jankom Ropretom
	Nesrečniki (ris. nan.)		Otroška oddaja
	Petka		Film: Princeska Kate
	Mladi violinisti		(Avstralija)
	Tedenski izbor: Razpoke		Euronevvs
	v Času: Slovenski miti in		TV prodaja
	legende, 12.00 Tednik,		Košarka NBA Action
	12.50 Dobrodošli doma		MP v streljanju
	Poročila, vreme, šport		SP v smučanju: ženski
	Napovedniki		slalom, 1. tek
	Tedenski izbor: Med va-		Teniški magazin
	lovi, 13.55 Polnočni klub-		Film: Charleyeva teta
	Film: Suhceva pesem		(Nemčija 1996, r., Sonke
	(ZDA '47, r. E. Buzzell, i.		VVortmann, i. Thomas
	M. Loy, W. Powell)		Heinze, Any Hoffmann)
	Obvestila		SP v smučanju: ženski sla-
	Obzornik, vreme, šport		lom, 2. tek
	Medn. tekmovanje p e v-		V vrtincu
	skih zborov: MZ Prima-		Risana nanizanka: Don
	vera, 2PZ Glasb, matice		Kihot (11. epizoda)
	iz Trsta, MZ Svvanholm		Sobotna noC
	Singers iz Stockholma		Rock Otočec (11. del),
	Oddaja TV Maribor: Na		Smoke on the VVater in
	vrtu		koncert ACDC
	Ozare		Napovedniki
	Dokumentarna odd.: Na-		
	tional Geographic - Puma - Lev Andov (7. del)		
	Risanka		
	Dnevnik, vreme, šport		
	Utrip		
	Res je!		
	Oddaja o turizmu: Homo turisticus		
	Dokumentarna serija: Steklena džungla - Ohranjanje videza (VB, 6.)		
	Poročila, vreme, šport		
	Film: Rajski vrtovi (ZDA 1994, r. Garry Marshall,		
	i. D. Delany, Dan Ayk-royd, H. Helizondo)	K Koper	
	Iz muzeja (11. oddaja)		
	Na vrtu		
	Napovedniki		Euronevvs
			Otroška oddaja: Gugalni-
	TV PRIMORKA		Pogovorimo s eo... Potopis (vodita R. Giuri-cin in S. De Franceschi)
		TOM	Sredozemlje
	17.00 Videostrani	liJclij	Vsedanes aktualnost
	Videospot dneva	|flM	Program v slovenskem je-
	Hitov trenutek		ziku: Brez meje
	Videostrani	1MPJ	Primorska kronika
	Videospot dneva		TV Dnevnik, vreme, šport
	Duhovna misel		Jutri je nedelja
	30 let kmetijske sole		Risanke, 19.55 Volitve,
	Koncerfradia Ognjišče		20.00 Odmev ,
	(1. del)		SP v smučanju: ženski slalo, 1. tek, 21.00 2. tek
			Vsedanes - TV dnevnik
			Film: S Cim vam lahko
		•v-	postrežemo? (VB, i. John Inman, Mollie Sudgen) Vsedanes - TV dnevnik
r
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-nika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Country;
9.15	Od Milj do Devina; 9.50 Made in ltaly; 10.10 Koncert: MPZ Carmina Slovenica;
11.30	Filmi na ekranu; 11.45 Kantavtorji;
12.00	Iz Rezije, nato Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Iz Benečije; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in 9lasba: Zaključne akademije GM; 18.00 Mala scena: Na robu pameti (M. Krleža, r. V.Babič, 5. del); 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.;10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ;
15.00	.Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	7.30, 8.30,10.30, 14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.05 Primorska poje; 7'00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agencijske zanimivosti; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar;
9.00	Jingle, napoved; 9.15 Ne bojte se klasike; 10.50 -12.00 RK na obisku; 13.00 Pomorstvo; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.15 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-
19.00	Intervju; 19.30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska;
10.15	Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte;
11.15	Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna;
13.00	Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single;
16.00	Hot hits; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport.
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Volitve;
11.30	S knjižnega trga; 12.05 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 1.4.05 Poslušalci čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Mozaik; 18.15 Življenje kot izziv; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert iz naših krajev;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.30 Informacije, Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 13.30 GJasb. želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO;
16.00	Popevki tedna; 18.45 Črna kronika;
19.30	Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Glasba J. VVebra: Druga godba.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Koncert;
12.05	Godba Trbovlje; 13.05 Zgodnja dela;
14.05	Izobraževalni pr.; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 18.20 V podvečer; 20.00 Opera: Čarostrelec (von VVeber, dir. Z. Metha); 23.20 Glasba in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca; dnevno Radio Korotan: 2.00/10.00; Radio Agora 10.00-14.00/18.00-2.00(105,5 MHZ).
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 UT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP st. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu st. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
VREME IN ZANIMIVOSTI
Sobota, 21. novembra 1998
središče
TOPLA HLADNA	SREDIŠČE ------..
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
JASNO OBLAČNO OBLAČNO
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 16.29.
Dolžina dneva 9.17.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.45 najnižje -15 cm, ob 9.39 najvišje 48 cm, ob 16.34 najnižje -58 cm, ob 23.10 najvišje 27 cm.
Jutri: ob 4.18 najnižje -12 cm, ob 10.07 najvišje 43 cm, ob 17.07 najnižje -55 cm, ob 23.51 najvišje 26 cm.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°c
500 m.............-3
1000 m.............-8
1500 m............-12
°C
2000 m...........-14
2500 m ..........-17
2864 m...........-18
Nova paleta izdelkov Cremcaffž je že na razpolago v najboljših trgovinah in marketih.
Gusto Forte
Močan in izrazit, za okusnejši
poudarek na
kakovosti
začetek dneva.
Gusto Pregiato
Plemenit in bogat, da bo vsaka priložnost trenutek ugodja.
Gusto Bar
Popoln in edinstven, vam razodene čar najboljše kave.
Gusto Prezioso
Dragocen in prefinjen, osvaja ljubitelje kakovostne kave.
Gusto Gentile
Z nežnim okusom, v celoti ohranja aromo kave brez kofeina.
Nova Podoba za Običajno Kakovost