TRST, sobota 22. junija 1946 Tajno zasedanje štirih o Julijski krajini Še nikakega sklepa Francoski kompromisni predlog o internacionalizaciji mesta Trsta, pristanišča in zaledja TERORISTI HOTELI UGRABITI GUVERNEBJA Jeruzalem, 22. Junija Včeraj so v Jeruzalemu uradno sporočili odkritje, da je imela židovska teroristična skupina «lrgun Zvai Leumi» v načrtu ugrabitev palestinskega generalnega guvernerja sira Evelyna tiar ker Ja., O zaroti niso objavili nikakih podrobnosti, britanski poročevalski urad pa poroča, da so Barkerjevo ime načli na nekem seznamu oseb, ki bi jih morala teroristična skupina ugrabiti. Včeraj so javili, da je britanska policija skupno z vojaškimi silami izvedla preiskavo v neki tovarni Fpclike ob severni obali Mrtvega niorja, 32 ktlomctrov od Jeruzalema. Tovarna leži približno deset kilometrov od moBtu Allenby, ki So ga v noči na nedelja delno poškodovali židovski saboterji. O Usodi ugrabljenih britanskih častnikov niso objavili nikake vesti. SEDMO ZASEDANJE VRHOVNEGA SOVJETA Moskva, 22. junija' Včetrtek se Je v Kremlju začelo 7. zasedanje Vrhovnega sovjeta rusko-sovjetske federativne socialistične republike. Tribuno predsedništva so zasedli: Boria, Mtkojan, Andrejev, Kaganovič, Ma-lenkov, Vozncsenskl, Svernlk, Bul-ganin, člani vlade in drugi državniki. Zasedanje je otvoril predsednik Vrhovnega sovjeta SSSR Andrej 2danov.. Po enominutnem molku v spomin Miha jla Kalinina so na to soglasno o-dobrili naslednji dnevni red: 1) petletni načrt za obnovo in napredek narodnega gospodarstva Sovjetsko zveze »a dobo 1946-1950; 2) odobritev računskega zaključka za leto 1945 in preračuna ze letS 1948; 3) sprememba dekretov, ki jih je razglasil Vrhovni sovjet rusko-so-vjptskc federativne socialistične republike v času med 6. In 7. zasedanjem. odbit sovjetski predlog New York, 22. Junija Gospodarski socialni svet Združenih narodov Je v petek z 12 proti 5 glasovi, zavrnil sovjetski predlog, da bi k sodelovanju in sklepanju v svetu vključili zastopnike svetovne sindikalne zveze. Za predlog so poleg predlagateljice glasovale Ukrajina, Jugoslavija, Češkoslovaška in Peru. Francoski delegat se je glasovanja vzdržal. PARIZ, 22. junija — Včeraj popoldne so se čllrje zunanji ministri sestali na tajnem zasedanju. Zdi se, da so začeli preučevati vprašanje Julijske krajine ter vprašanje jugoslo-vansko-italijanske meje. Zasedanje je trajalo dve uri. Iz konferenčnih krogov poročajo, da so odkritosrčno izmenjali svoja gledanja, da pa niso sprejeli nikakega sklepa. Stavili tudi niso formalnih predlogov. Tudi današnje popoldansko zasedanje bo neuradno. Ni pa še gotovo, ali bodo tudi danes razpravljali o Trstu, ker neuradni sestanki nimajo določenega dnevnega reda. Trza ko vprašanje, ki je ena izmeti najvtčjih ovir na poti k mednarodnemu sporazumu, še ni rešeno. . _ . Posebni dopisnik «BRC» je včeraj zvečer sporočil iz ian-zo, da je optimizem o izidu konference v zadnjih Z , poraste!. Isto ugotavlja tudi «Reuterjev» diplomatski aopi- vezniki*odločeni, d°a KaST* »vlnj"^^Jnolti Evro! PC *$£££!& fracoska vlada ki bo sprejemljiv tudi za ostale velele F.Trsta kompromis v internacionalizaciji mesta, lu - J Posebni dopisnik »BBC* poroča, „nrašanja, da bi lahko podrobneje da so predlagali kompromis v pogledu intalijanskih reparacij. Na sinočnem uradnem zasedanju so zunanji ministri sklenili, da bodo imenovali odbor, ki ga je predlagalo ameriško odposlanstvo. Odbor bi imel nalogo preučiti predlog, po katerem naj bi odločitev o bodočem položaju Italijanskih kolonij odložili za eno leto. Medtem pa bi štiri velesile nadalje preučevale kolonialno vprašanje, da bi morebiti relle sporne točke;-*-Da pa bi preprečili odgoditev sklenitve mirovne pogodbo z ^talijo, bi vnesli klavzulo, po kateri bi se Italija odrekla suverenosti nad svojimi kolo. nijami. O ameriškem predlogu niso dosegli še nikakega sklepa, poročila dopisnikov pa Javljajo, da so predlog, da za eno leto odlože vprašanje kolonij, v glavnem sprejeli. Dopisnik «BBC» opozarja, da je Molotov izjavil, da ne more odobriti sklicanja mirovne konference 21 narodov prej, dokler štiri velesile ne bodo rešile naslednjih treh spornih točk; bodoči položaj Italijanskih afriških kolonij, italijanske reparacije ln bodočnost Trsta, z no. vo italijansko-jugoslovansko mejo. Reorganizacija japonskega solstva V £4 iH Japonski ministrski predsednik Sigeru JoHda je včeraj izjavil v spodnji zbornici, da ima vlada namen popolnoma reorganizirati iolstvo, S tem hoče izkoreniniti vsako sled militarizma in hipernacionalizma ter preprečiti njun ponovni dvig. Na sliki eoivilistn Hirohito ob priliki obiska v neki Soli, kjer so le začeli — novim vzgajanjem mladine. 25 lelna poqodba za razorožitev Japonske Ameriški predlog Britaniji, Sovjetski zvezi in Kitajski LONDON, 22. junija — Po včerajšnjih večernih poročilih iz Washingtona zo Združene države predlagale Veliki Britaniji. Sovietski zvezi in Kitaiski sklenitev 25 letne pogodbe, ld bi ZAPISKI Ul! vprašanja, da preučil grške zahteve do teh otokov. O vprašanju je Imel razgovore a sovjetskim odposlanstvom grški veleposlanik v Parizu. Namestniki zunanjih ministrov so verjetne predhodno razpravljali tudi o vprašanju Trsta. Njihovi sklepi naj bi bili podlaga za delo zunanjih mini. strov na včerajšnjem zasedanju/5 ANGLEŽI ZANIKAJO DOBAVE FRANCU London, 22. junija Britanski uradni krogi so odločno zanikali vesti, po katerih naj bi ne. ko britansko podjetje proizvajalo vojni material na račun Španije. Zanikanju vesti je dala povod izjava, ki jo pripisujejo vodji španskih republikancev Giralu ln ki naj bi jo podal na tiskovni konferenci v New Yorky. Giral naj bi dejal, da »Je neko britansko podjetje dobavljalo generalu Francu pločevino za oklepnike, optične naprave, aparate za usmerjenje ognja na vojnih ladjah ln veliko število težkih topov.* SOVJETI NISO P0MN02ILI CET V NEMČIJI Berlin, 22. junija Na tiskovni konferenci Je poveljnik zasedbenega področja v Nemčiji, general Mac Narney zanikal vesti, ki so jih nedavno razširili v Berlinu in po katerih Sovjeti pomnožil jejo čete na svojem zasedbenem področju. »Edina vest, ki smo Jo prejeli o premikanju sovjetskih čet Je rekel Mac Narney — pc-avl, da je prišlo iz Avstrije preko Češkoslovaške v Nemčijo določeno tevilo teh čet. Na podlagi podatkov, ki jih imamo, se skupno število sovjetskih čet na njihovem področju ni zvišalo, ampak nasprotno znižalo. litiko demokratizacije in pomir-jenja, da bi Japonska lahko čim prej zavzela mesto med miroljubnimi narodi sveta. V pogledu finančnega položaja države je Jošida Izjavil, da so potrebni koraki, ki naj preprečijo nevarnost Inflacije. Iz politike, kakršno Je označil jošida, se. jasno odražajo navodila generala McAr-thurja. Sovjetski zvezi in Kitajski sklenitev zajamčila razorožitev Japonske. Po uvodnem besedilu dogovo-aa, ki bi stopil v veljavo po koncu sedanje zasedbe, bi komisija štirih velesil stalno nadzorovala potek demilitarizacije in ra- zoroževanja države. _____ Komisija bi bila neposredno odgovorna Združenim narodom in štirim velesilam, ki so pri tem najbolj pripadete. Imela bi možnost, da predlaga vojaški poseg, ki bi preprečil morebitne Japonske prekrške proti razorožitvi ali demilitarizaciji. Japcnska bi morala ostati brez orožja, streliva, vojaških oporišč in tovarn orožja.' Dovoljenje za nošnjo orožja bi imeli samo določeni oddelki civilne policije. Po preteku 25 let bi pogodbo lahko podaljšali za nadaljnjih 25 let. Predlog je v glavnem sličen predlogu, ki ga je za slično pogodbo o Nemčiji stavil zunanji minister Byrnes. Vrhovni zavezniški poveljnik na Japonskem general MacArthur je včeraj pozval državni zbor, da vsem članom zagotovi svobodo razpravljanja v debatah. Japonski ministrski predsednik Sigeru Jošida je v spodnji zbornici orisal politiko svoje vlade. Izjavil je, da je Japonska v zelo resnem položaju. V pogledu prehranjevalne krize ni nobenega drugega izhoda, kot da zaprosijo za pomoč zavezniške sile. Jošida je dejal, da ima vlada namen hitro izvesti po. PROTILETALSKA SLUŽBA NA ŠVEDSKEM Stockholm, 22. junija Švedska vlada je sklenila, da bo obdržala civilno protiletalsko zašito na švedskem ozemlju. Poleg ob-širnega propagandnega delovanja za javno mnenje so obnovili posebne vaje, pri katerih sodelujejo mladeniči od 16. ter mladenke od 18, leta dalje. GENERAL ANDERS PRISPEL V PALESTINO Jeruzalem, 22. junija Včeraj je z letalom prispel v Palestino poveljnik poljskega zbora Italiji, general Andera. Jeruzalemski mulil dobil zatočišče v Egiptu Velika Britanija obsoja KAIRO, 22. junija — Egiptovski ministrski predsednik Sidki paša je v četrtek objavil us adno poročilo, v katerem pravi: »Častna dolžnost Egipta je, da zaščiti muftija. Vsi vedo, da preživlja Egipt trenotno poseb m kočljivo obdobje političnega življenja; upamo pa, da bo lahko dosegel svoj smoter, ne da bi naletel na ovire. Mufti se tega brez dvoma zaveda*. Poročilo nadaljuje: «N1 še čaš, da MADŽARSKI NAGY PRISPEL V LONDON London, 22. junija Madžarski ministrski predsednik Nagy je iz Združenih držav prispel v Veliko Britanijo. Sestal se bo z angleško vlado. Včeraj je obiskal ministrskega predsednika Attleeja. bi opozarjali na politične napake, ki so jih muftiju pripisovali v preteklosti. Zdaj gre za dejanje, ki ga nalaga čut velikodušnosti, za za Vito, ki nam jo narekuje čast. Ce je egiptovska vlada muftij\i dovolila bivanje v Egiptu, istočasno upa, da bodo imeli njeno odločitev kot ... . , , | izraz vljudnosti do velikega arab- Namestniki zunanJih ministrov «o gk aN osebnost na- včerajšnji dopoldanski seji raz-1 * gpoStov(mje V3emB pravljali o vpsa&anju Dodekaneza, Kairski opazovalci tolmačijo o katerem so po domnevi na če- uradno p0r0lMl0 kot posredno opo-trtkovem zasedanju razpravljali zorii0 muftiju, naj sc vzdrži poli-tudi že zunanji ministri sami. Mo- tične delavnosti, ki bi lahko spra-bl Ml zahteval odgoditev ] v.la egiplovsko vlado med po- V kolikor se tiče mirovne pogodbe z Italijo — poroča posebni dopisnik »BBC* ____ ao ministri najbrž režili prvo točko. lotov naj Boi proll Tilu je bil boj proti komunizmu Zagovor Drage Jovanoviča BEOGRAD, 22. junija — Bivši policijski ravnatelj Dragomir Jovanovič, ki ga obtožujejo izdaje in sodelovanja, je kot poročajo, v četrtek priznal, da se čuti za svoja dejanja deli' ma krivega, poudaril pa je, da se je nanašalo njegovo delovanje proti maršalu Titu na borbo proti komunizmu. Bival policijski ravnatelj je izpo- vedal, da je prisostvoval razgovoru, ko je skušal Mihajlovic od mL ulstrskega predsednika srbske lutkovne vlade Nediča dobiti orožje in ž'vež. „ , Mihajlovid je to trditev zlikal, Priča pa je trditev ponovil* m omenila, da je mogoče, da se g -lieral tega ne spominja. ,K°t pravi poročilo lista «N€W >'ork Times*, je pokazal Mihajlo-v‘č večjo živahnost kot doslej* Odgovoril je; «Ce bi bil vedel, da ste 'ali organizator koncentracljskin taborišč, ne bi mogli zapustiti Beograda. Sestanek z Nedičem je bila moja velika napaka. (Vas nisem v'del. Možno je, da ste prišli tj* Pod drugim Imenom. Bil sem obkoljen policije, Geatapa In vseh vohunov sveta*. Javni tožilec je nato pokazal Jovanoviču sliko neke ženske, ter aa Vprašal. Ce Jo pozna. Jovanovič je Izjavil, da je to neka Američanka ali Angležinja; ki je leta 1939 ali 1940 prišla na njegovo poveljstvo, Dodal je, da jo je leta 1941 tili '42 ponovno srečal v beograjskih Uradih Gcstapa. Ko mu Je javni tožilec pomagal, da se je spomnil brana žene in omenil, da ji je bilo ime Ruth, se je obtoženec spomnil, d*.se je pisala Ruth Mltchell, ameriška pisateljica, edina tuja državljanka v Selniških odredih generala Mthajloviča. Ruth Mitchell Je bila na sliki skupaj s kraljem Petrom. Leta 1941 so jo v Dubrovniku aretirali Nemci. Imeli so jo zaprto po raznih JeSah, leta 1942 pa so jo ob priliki zamenjave nemških ln amcršklh državljanov poslali v Združene države. Poročilo pravi, da se zdi, da Je Jovanovič najbolj osovražena oseba »med obtoženci. Pred vojno jo bil podravnatelj beograjske po lici J«, pod nemško zasedbo pa je postal policijski ravnatelj in sef celotne varnostne službe Srbije, vključno obmejnih straž ln orožni štva. Poleg tega je bil beograjski župan ter je Imel ministrski čin. poročilo pravi, da se je slišalo med občinstvom mrmranje, ko so v sodni dvorani omenili njegovo ime. ga jan ji za revizijo pofeodbe z Veliko Britanijo v zadrego. Doslej še ni poročil, da bi bil mufti obljubil, da se ne bo vmešal v politiko Srednjega Vzhoda. Vodilni angleški dnevniki zelo obsojajo egiptovsko odločitev. Izražajo mnenje, da muftijev prihod v Egipt ne bo samo povečal neredov na Srednjem Vzhodu, marveč bi utegnil tudi neugodno vplivati na pogajanja o reviziji anglo-egiptov-ske pogodbe. Liberalni «Manchester Guardian* piše: «Ko bo ministrski predsednik Attlee v spodnji zbornici podal obljubljeno izjavo o muftiju, ne bo smel v svetu zapustiti nikakega dvoma o mnenju britanske vlade o tem mračnem zarotniku in njegovih podpornikih*. Ministrski predsednik Attlee je nam-eč v sredo v spodnji zbornici kratko poročal o prisotnosti Jeruzalemskega muftija v Kairu potrdil, da je britanski veleposlanik v stikih z egiptovskim minerskim predsednikom v pogledu ukrepov, ki jih je t-,eba storiti Voditelj opoziciji Churchill Je že pred tem vprašal, ali bo Attlee podal Izjavo o prihodu muf ja Kairo ln o avdljencl pri egiptovskem kralju. Po Attleejevl izjavil je Churchill dejal: »Upam, da bomo dobili še druge izjave v pogledu ukrepov za aretacijo tega o r e-ga sovražnika celotne zavezniške Predsednik je opozoriti, da bo * v. Ln rt n moral občinstvo stvari med vojno. »Attlee je odgo- dal izprazniti dvo- | voril, da bo Churchilla prihodnji rano, če bo na takšen način lzra- takšen način žalo mnenje. Srbski notranji minister v času ni-niško zasedbo Tanasije Dimič, ki , med obtoženci na razpravi preti Draži Mihailoviču, ja v četrtek izjavil sodišču: «SvoJ;mu narodu sem povzročil največje izdajstvo; ker sem to storil, ne želim več dolgo živeti*. Dimiča obtožujejo, foa je Uvedel kazenske pohode proti partizanom, izmed katerih so mnoge mučili ter da je odgovoren za usmrtitve 200 tisoč ljucd. Dodal je, da je dobil ukaz od Nemcev. izjavil, da je vest brez vsake podlage. Britanska vlada, muftiju v nobenem primeru ne bo dovolila, da bi se vrnil v Palestino. Zdaj preučujejo ukrepe, ki bi jih Velika Britanija lahko storila, ker je mufli v Kairu. Egiptovski zunanji minister je izjavil, da imajo muftija za političnega begunca in da mu zaradi tega po egiptovskih zakonih pripada pravica do zatočišča. Minister je izjavil, da ga zaradi tega ne bodo izročili nobeni sili. POBEG LADJE S 1300 ŽIDI Rim, 22. junija Ladja »Beauharnals*, ki ja pod panamsko zastavo v torek odplula Genove v Kairo, se je še isti večer zasidrala v Vadu blizu Genove. Ker se je ladja ustavila na tako nenavaden način, so italijanske oblasti odredile natančno nadzore vanje ladje. Se isto noč so videli, da je na krov prišlo več sto oseb, ki so prispele v pristanišče s tovornimi avtomobili. Odred karabinjerjev je zaradi tega odšel na ladjo na kateri je bilo 1300 Zidov, ki so izjavili, da potujejo v Palestino. Karabinjerji so nato odxl! na suho, kapitana ladje pa so pozvali, da ostane do nadaljnjega ukaza pristanišču. Kljub tenu pa je ladja ob zori dvignila sidro ter Je z vso paro odplula proti jugu. Zdaj bodo morale Italijanske oblasti glede na hitrost pobegle ladje zahtevati pri zasledovanju zavezniško pomoč. Doslej ni za ladjo še nikakega sledu. HENRI SPAAK 0 POLITIKI BLOKOV Belgijski zunanji minister Henri Spaak je dal v senatu izjavo o ustvarjanju političnih blokov. Dejal je, da se sicer ne strinja s snovanjem tako zvanega zahodnega bloka, vendar pa je pripomnil, da mu ni jasno, zakaj ne bi bilo v zahodni Evropi dovoljeno to, kar je dovoljeno v vzhodni. Med razpravo o zunaji politiki je izjavil: *Sovjetska zveza je s Poljsko in Češkoslovaško sklenila pogodbe za dejansko politično, vojaško in gospodarsko sodelovanje. Ce je to storila Sovjetska zveza, zakaj ne bi smeli istega storiti tudi mi? Ali smo za politiko snovanja blokov, ali pa proti njej. Treba je doslednosti/» Socialni demokrati (gradijo novo Nemčijo Pomembne izjave dr. Schumacherja LONDON, 22. junija — Predsednik nemške socialno demokratske stranke dr. Kurt Schumacher je v sredo objavil v londonskem liberalnem večemiku »The Star* članek, s kate-lim je prekinil trinajstletni molk, h kateremu je Hitler prisilil nemške demokrate. D. Schumacher, ki je preživel 11 let v nacističnem koncentracijskem taborišču, odločno izjavlja, »da se bodo socialni demokrati borili za idejo miru, demokracije in socializma, čeprav bi jim to preprečevale sile v lastni državi in po svem svetu*. IZGUBE JUGOSLOVANSKE MORNARICE Beograd, 22. junija Izgube jugoslovanske trgovinske in vojne mornarice znašajo 57 parnikov velike tonaže, 06 ladlJ srednje ln majhne tomaže, 101 majhno edlnlco za obrežno nadzorovanje ln 360 motornih ter običajnih jadrnic. Poškodovane so bile tri velike ladjedelnice in 53 manjših. Porušenih ali poškodovanih Je bilo 145 velikih in manjših prista, r.eo. Jugoslovanska trgovinska mornarica je zdaj padla na eno tretjino predvojne tonaže. Med drugim je dr. Schumacher tudi napisal, da je velika večina nemške mladine pripravljena delati za novp Nemčijo, da pa je naravno, da se to ne nanaša na kriminalne elemente, ki so med nemško mladino in ki še vedno delajo zn tajne nacistične organizacije. Vsekakor pa si pretežni del nemške mladine želi, da bi prišel dan, ko bi svet spoznal, da ni njena krivda, če so se starejši rodovi Nemčije navezali na nacistični režim. Vendar pa socialni demokrati ne morejo uspeti brez tuje pomoči. Nemci — Je dejal dr. Schumacher —'' čutijo potrebo še po čem višjem, kot so kalorije, ki jih vsebuje žito in maščoba; čutijo potrebo, da pridejo iz tujne tudi kalorije moralne in politične pomoči*. V članku se je dr. Schumacher Izrazil proti ločitvi Porenja in Porurja od Nemčije, dejal pa je, da bi mednarodno nadzorstvo nad Porurjem sprejeli vsi, razen tistih, ki se še vedno niso osvobodili Idej preteklosti. Dr. Schumacher se jc izrekel za socialistično Nemčijo, v kateri morajo pro'zvodna sredstva lastnikom, veleposestnikom ln velikim industrijskim tvrdkam odvzeti ter jih dodeliti Javni lastnini. To velja tudi za manufaktumo industrijo, banke in zavarovalnice, Na tiskovni konferenci" je dr. Schumacher izjavil, da bodo na britanskem zasedbenem področju načrte za socializacijo velikih industrij, zlasti tistih, ki so bile last nacistov, kmalu zaključili. Po nekem poročilu, ki ga je prejela «New York Herald Tribune*, so na tiskovni konferenci zastopniki sovjetskega tiska dr. Schumacherju stavili zelo številna vprašanja. Ostro je napadla dr. Schumacherja tudi nemška enotna socialistična stranka, ki Jo podpirajo Sovjeti, «New York Herald Tribune* pravi, da so Schumacherjeve besede najboljši dokaz o napredku na britanskem zasedbenem področju. Voditelj socialno demokratske stranke je potrdil mnenje, da bodo Bri- teden obvestil o vseh poročilih, bi prispela, če bo ponovno stavil vprašanje. Državni minister Noel Baker je že pred tem v spodnji zbornici odločno zanikal vest, po kateri naj bi bila britanska vlada obveščena o načrtu za muftijev pobeg. Kon-| scrvativnl poslanec Stanley je namreč vprašal, ali so opazili tiskovno vest, po kateri naj bi bil neki član ameriške preiskovalne komisije za Palestino izjavil, da so bili muftijevi načrti za beg britanski vladi znani. Noel Baker je RACIONIRANJE KRUHA V VELIKI BRITANIJI London, 22. junija Iz dobro poučenih krogov poročajo, da so kot dan začetka raclo-nirarija kruha v Veliki Britaniji določili 21. Julij, če bo britanska vlada do tega datuma mislila, da bo ta ukrep potreben. Vlada še ni sprejela nobenega sklopa, verjetno pa je, da se bo odločila do konca prihodnjega tedna. Prekinitev pogajan) za indijsko ustavo Stavke zaradi Nehrujeve aretacije NOVI DELHI, 22. junija. — Izvršna odbora kongresne stranke in muslimanske zveze sta zaradi tega, ker je Pandit Nehru «aretiran» v Domelu in ker še niso rešili sporov med muslimansko zvezo in Kongresom o sestavi predlagane začasne vlade, za nedoločen Čas preklinila zasedanja ter s tem ustavila pogajanja za ustavo, _____ IzvrSm odbor kongresne stranke PODALJŠANJE PREMIRJA NA KITAJSKEM London, 22. Junija Iz Nankinga poročajo, da so premirje med osrednjo vlado in kitajskimi komunisti v Mandžuriji podaljšali za 8 dni. Končati M s« moralo koncem tega tedna. Medtem so prizadevanja za dosego dokončno ureditve med obema strankama zastala. * - te sprejel ta sklep kljub temu, da je Pandit Nehru predsedniku Kongresa dr. Azadu brzojavil, naj delo nadaljujejo brez njega. Musillman-ska zveza je zasedanja preložila, ker niso sprejeli njenih zahtev po predhodni obvestitvi o razdelitvi mest v začasni vladi. KaSmirskl ministrski predsednik je izjavil «Rcuterjevemur> dopisniku, da kaimirske oblasti nikakor ne bi hotele vzbujati vtisa, da hočejo zadrlevati Pandita Nehruja, ker je njegova navzočnost zaradi bodočnosti Indije drugje tako nujna. Poročajo, da bodo kaimirske oblasti Nehruja vrnile v britansko Indijo v teku 24 ur. Bomb:yski krajevni voditelji kom gr cine stranke so zaradi aretacije Pandita Nehruja napovedali stavko Om SU> tisoč tamotnlih^M* iklh delavcev se zaradi tega ni javilo na delo. Stavkajoči delavci so hodili po mestu ter pozivali ostale delavce, na) prekinejo delo. Cez dan so bile zaprte tudi nekatere trgovine: stavkali so tudi dijaki. K stavki so pozivali tudi v nekaterih drugih mestih. Doslej še ni prišlo do incidentov. Današnje eReuterjpvan poročilo javlja, da bo nekaj članov parlamenta spodnji zbornici predloiilo protest zaradi aretacije Pandltg Nehruja. DOMOVINSKA FRONTA ZAHTEVA REPUBLIKO Sofija, 22. junija Bolgarska domovinska fronta . na sobotnem zborovanju Izglasovalo predlog, s katerim med drugim zahteva spremembo bolgarske ustavi* la proglasitev republik«. 1 - • - Mflk Mm «š. tanci skušali tekmovati z naglim napredkom enotne stranke na sovjetskem področju. Dr. Schumacher se je zavzel na svojem področju za uvedbo takšne oblike socializma, ki bi bolj upoštevala zasebno svobodo, čeprav je manj dinamična kot sovjetska «Z drugimi besedami, Nemci bodo skušali s pomočjo Britancev prepričati svoje sodržavljane, da bo zahodni socializem za daljšo dobo boljše upravljal gospodarske koristi večine kot pa vzhodni*. Po vesti, ki Jo Je prinesel ameriški tisk, bo skupina pravnikov, Inženirjev in gospodarskih izvedencev Združenih držav v kratkem pričela odstranjevati nemške industrijske kartele, ki predstavljajo temelj nemške vojaške sil*. S tem hočejo: 1. ukiniti še djvoljene industrijske sindikate, kartele in industrije, da lastnina ne bo osredotočena, ampak porazdeljena na manjše delničarje; 2. materialno uničiti industrije, ki so proizvajale samo vojne potrebščine. S tem so že pričeli; demontirali so veliki tovarni streliva v Gendorfu ln Al-lendorfu. Velika Britanija je že zaplenila Kruppove tovarne na britanskem področju, Zdrušene države pa sklenile prevzeti nadzorstvo Kruppovimi tovarnami na področju. Pod nadzorstvo so postavili tudi industrijo krogličnih ležajev, umetnega gumija, strojnega olja in lahkih kovin. *■ pod gornjim naslovom Je gospod Gerald Sharp objavit v »Koroški kroniki*, glasilu britanske obveščevalne službe na Koroškem, naslednji članek: Dne 8. t m. je bila v britanski prestolnici veličastna proslava zmage, katere se je udeležilo nič manj kakor 18 narodov, ki »o se bojevali ramo ob rami proti rkup-nemu sovražniku. Cenijo, da Je bilo v Londonu navzočih 10 milijonov ljudi, ki so hoteli izraziti svojo radost nad koncem najstrahotnejše vojne vseh časov. Porodila pravijo, da je bil slavnostni sprevod, v katerem so korakale delegacije vseh 18 zavezniških narodov, dolg celih 20 kilometrov. Angleško vreme, ki j« znano po svoji nestalnosti, ni moglo preprečiti veličastnega vtisa tega dne, ki bo ostal neizbrisen v spominu vseh udeležencev. Zelja britanske vlade je bila, da se svečanosti udeležijo zastopstva vseh zavezniških narodov. Zal pa niti sovjetska, niti jugoslovanska vlada nista sprejeli britanskega povabila. Zaradi nesoglasij med vojaštvom, ki se je bojevalo na jugu in na zapadu ter med varšavsko Vlado, Je Izostalo tudi poljsko zastopstvo, To dejstvo Je tem bolj obžalovanja vredno, če pomislimo, da gre tu za tri države, ki so imele v evropski vojni (ako ne tudi na Daljnem Vzhodu) nadvse važno vlogo. Sovjetska zveza Je stopila v vojno junija 1941, torej celo leto potem, ko je stala Velika Britanija po zlomu Francije popolnoma sama Hitlerju nasproti. Sovjetska zveza je utrpela potem od vseh zaveznikov največjo materialno in krvno škodo. Tudi Jugoslavija se je Izkazala že tri mesece pred nemškim napadom na Sovjetsko zvezo s tem, da j« strmoglavila fašistično vlado, ki je hotela skleniti pogodbo s Nemčijo. In s hrabrim jugoslovanskim osvobodilnim gibanjem se čutijo Angleži posebno povezani, saj so ga angleške pošiljke orožja Sele prav omogočile četudi tega danes ne omenjajo prepogosto v današnji jugoslovanski javnosti. Primer Poljske je pravtako obžalovanja vreden, kajti Velika Britanija je septembra 1939 skoraj istočasno z britanskimi do-minlonl (ki so popolnoma neodvisni od matične dežele stopili v vojno) in s Francijo, napovcddla vojno Nemčiji, v izpolnitev Jamstev do Poljske. Seveda sta Sovjetska zveza in Jugoslavija navedli najrazličnejše razloge, zakaj se Jima ni mogoč«* udeleži« parade. Sovjetski zunanji minister je trdil, da bi morala biti zavezniška parada v bolj osrednje ležečem meetu, kakor je London, potem bi šel« lahko pričakovali soudeležbo Sovjetske zvez*. Jugoslovanska vlada is utemeljila »vojo odpoved s tem, da je bila »britanska politika do Jugoslavije od konca volne neprijatcljska*. Skoraj vsak Anglež, ki je bil med ali po vojni v Jugoslaviji, v«, s katere strani je izhajalo »neprijazno* zadržanj* med njim in Jugoslovani. On ve, da je Jugoslovanski narod s priznanjem sprejemal angleško ln ameriško pomoč v vsaki obliki — ne samo pošiljk orožja, temveč tudi zdravniško pomoč in podporo po angleški zračni sili, topništvu In vojni mornarici. Ve pa tudi, da danes v Jugoslaviji ni »priporočljivo* teh dejstev poudarjati. Britanski zunanji minister* Be-vin je v teku debate v spodnji zbornici, ki Je bila pred dvema socialistične tednoma, poudaril, da ne verjame, ds bi morala Evropa na vsak način razpasti v zahodni in vzhodni del. On bi bil prej mnenja, da ce more in mora naj« izenačenje obeh smeri. Velika Britanija želi v Evropi izvajati politiko zadinje-nja ln ne politike ločitve. Umetna ločitev, ki v nobenem pogledu n* odgovarja pojmovanju prizadetih narodov, lahko učinkuje samo škodljivo in nezaupanje vzbujajoče. Njene posledice n* noben način ne bodo postal* znosne z uporabo obrabljenih gesel novega čaia, temveč bodo kvečjemu duha omam-ljive. so nad svojem FRED ROSE OBSOJEN London, 22. Junija Poslanec kanadskega parlamenta Fred Rosa, ki so ga obtožili, da je sodeloval v zaroti, ki je sovjetski vladi dobavljala tajne informacije, je bil obsojen na šest let Ječ*. Emo Woikln so obsodili na šest mesecev zapora, ker se je med razpravo nedostojno obnašala proti sodišču. Druge 4 osebe, ki so jih obtožili Istega prestopka, so obsodili vsako na 8 mesece zapora. Obsojenka j* zdaj v zaporu, kjer bo morala presedeti dve in pol le« zoradi prestopka v zvezi ■ tajnimi Informacijami. Ross bo moral odgovarjati še zaradi obtožb, ki jih predvideva zakon za Izdajo državnih tajnosti j, Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV 22. junija 1946 ZENSKI KOTIČEK Usmiljenka na Kitajskem JULIJSKA KRAJINA Pred nedavnim je izlila v angleščini pisana skromna knjižica z naslovom «Usmiljenka na Kitajskem». Živo slika težko in neprijetno delo nun v katoliških misijonih. Nuna, o kateri knjiga pite, je sestra Appoline Bowlby, ki je pred 18 leti odšla na Kitajsko. Bila je prednica skupine, sestavljene iz ene evropske in treh kitajskih sester. Vse ja bila proti njim, ljudje in narava. Bile so osamljene med nenaklonjenim domačim prebivalstvom, strah pred državljansko vojno jim je vedno lebdel pred očmi, za stanovanje in bolnišnico jim je služila samo eno neprimerna zgradba v okolici, polni močvirij in komarjev ter malarije. Nega bolnikov Pod vodstvom in na vzpodbudo mirne, pa vendar energične žene je divjina postala cvetoč vrt. V 18 letih so popravili in prezidali bolnišnico. Zdaj je sodobno urejena, z Ront-genovimi aparati in drugimi mo. dernimi iznajdbami. Sprejme lahko 120 bolnikov in poleg tega na zdravljenje še 200 do S00 zunanjih bolnikov, ki prihajajo iz bližnje in daljne okolice. Celo siromaki, ki vedo, da jim je v kratkem usojeno umreti, pridejo k nunam, ker vedo, da jim ne bodo odrekle pomoči in bodo v gostoljubni bolnišnici lahko v miru zatisnili oči. Istočasno so ustanovili tudi šole. Spočetka je prihajalo nekaj otrok iz radovednosti. Ljubeznivost sestre Appoline jih je tako privlačevala, da so jo vzljubili in jo redno obiskovali. Kmalu je šola postala redna ljudska šola, nato so ustanovili nižjo srednjo šolo in konč. no popolno gimnazijo s 600 rednimi učenci. Poleg šole je sestra Appoline ustanovila zavetišče za sestradane in osirotele otroke. V zavetišču so dobili obleko in hrano, hodili v šolo ter se izučili različnega rokodelstva. V zavetišču je bilo hkrati po )t00 dečkov in deklic. Blizu bolnišnice so zgradili lepo kapelo, močvirja je pa izpremenil v pravi paradiž neki pohabljeni Kitajec, ki je sestro Appolino posebno spoštoval. Vse to ogromno delo je izvršila mirna in neznatna žena v nunski obleki, kljub nadčloveškim težavam in naporom. Težke življenjske prilike so tako vplivale na njeno zdravje, da je po nekaj letih bila vsa bolna in sključena. Morali so jo nositi, da je lahko izvrševala dolžnosti prednice. verovala v Boga, marveč v vero, ki si jo je ustvarila sama. Bila je izredno nadarjeno dekle, dobro vzgojena, iz bogate dru žine in h je sovražila Kitajce. Šele s,poroko je postala katoličanka in nova vera jo je še posebno pritegnila po rani moževi smrti. Postala je nuna. Z globoko vdanostjo in čutom dožnosti je premagala odpor do Kitajcev, ko so jo predpostavljeni poslali prav v to deželo. Kmalu je vzljubila in razumela Kitajce, pa tudi oni so ji vračali vso ljubezen, kar se je izkazajlo še posebno, ko so jo na smrt bolno nesli v Šanghaj. , Bila je veliki, plemeniti in nesebični lik žene, četudi je sama skromno trdila, da se prav nič ne razlikuje od drugih žena, ki zapuste dom, da se posvetijo delu, ki jim ga narekuje vera in ljubezen do bližnjega. • Vojna Mnogo hujše zlo kot bolezen je bila vojna. Stara sestra je pretrpela kitajsko državljansko vojno in strahote japonske zasedbe. Med japonsko zasedbo so nune bile izpostavljene zračnim napadom, stradanju in pomanjkanju vsakršnih stikov š svetom. Ena tretjina prebivalstva je zbežala pred sovražno vihro. Sestra Appoline je s svojimi podrejenimi ostala na svojem mestu ter sprejela pod streho in ščitila 5000 beguncev. Večinoma so bile prestrašene žene in dekleta, ki so se zatekle k sestram pred podivjanimi japonskimi vojaki, ki so jih napadali. Japonske oblasti so zvišale cene živilom in obsodile večino kitajskega prebivalstva na lakoto. Priljubljenost in dobro ime sestre Appoline je rešilo njo samo in vse njene varovance. Celo Japonci so jo spoštovali in zastražili samostan, da bi jo obvarovali pred zlom. Za kuharice ♦ PeH meso v pečici ati na žaru ni prav nič težkega, menite; ste tudi prepričani, da se ne morete naučiti ničesar več t Kljub temu vam bom dala nekaj nasvetov, ki jih morebiti ie ne poznate, ali ste jih is pozabili. Ce želite peči meso v pečici, morate predvsem paziti, da je toplota primerna množini mesa, da se naglo naredi skorja in meso tudi prepeče. Toplota mora biti enakomerna, drugače postane meso mehko ip. plehko. Zadostna toplota pečice je potrebna, ker se meso naglo opeče in naredi zunanja tanka plast, ki ohrani ves sok v mesu. Pečica ne sme biti tako vroča, da bi se meso žgalo. Posebno pazljivost je treba posvetiti pečeni perutnini. Najboljše jo je peči v zadnjem tre-notku in v precej vroči pečici ter ponuditi vročo,- Ce pečca ni dovolj irroča, se vsa tekočina izcedi in postane meso brez okusa. Orda je nattada speči kokoS prezgodaj, ker prid. na mizo hladna in trda. Izjema je le masten kapun, ki ostane mehak tudi mrzel. Ko vzamete pečenko — kakrSno koli — iz kozice, ostanejo na dnu sok in temni zelo okusni drobci, iz katerih lahko naredite dobro polivko za meso. Ko je meso pečeno in se je mast odcedila (lahko jo porabite za juhe ali prikuhe), postrgajte in raztopite z nekaj žlicami juhe ali vode sok, ki se je strdil na dnu kozice. S koSčkom masla in žlico maršale lahko sok izboljšate. Ce želite peči meso na žaru, seveda ne boste dosegli najboljših uspehov na plinski peči, marveč kakor že beseda sama pove — na žerjavici. Črno meso je treba najprej namastiti in peči na močnem ognju, da se pod vplivom močne vročine naredi skorja, ki zadrži v mesu sok in okus. VIŠJE SODIŠČE ZVU Odmevi demonstracij 12. junija Včeraj dopoldne so se v justični palači začele razprave, proti desetim demonstrantom, ki so jih aretirali ob priliki demonstracij 12. junija. Tri demonstrante sodi naglo sodišče, medtem ko sodi sedem demonstrantov višje sodišče Zavezniške vojaške uprave. Obema sodiščema predseduje podpolkovnik ameriške vojske Charles M. Munnecke; državni tožilec je poročnik D. G. Jennings. NaTestnik višjega nadzornika civilne policije v Julijski krajini#stot-nik P. Mielding je prikazal sliko položaja, ki je bil v mestu zvečer 12. junija; po orisu Je začel s pričevanjem v breme obtoženca Franca Lična. Stotnik Fielding je povedal, da je bila 12. junija približno ob 19. url na trgu Unit& dovoljena manifestacija v proslavo prve obletnice upravljanja ZVU. Medtem se je pri Sv. Jakobu zbrala sovražna množica približno 2.000 oseb. Malo pred 21. uro je ta množica odšla proti trgu Unlta. Ker ta manifestacija ni bila dovoljena, je policija demonstrante ustavila na trgu Impero in jih pozvala, da se razidejo. Demonstrantje pa so metal: na policijo kajenje, tako da je bila ta prisiljena streljat: v zrak ln uporabiti nekaj solzilnih bomb. Stotnik Fielding Je dodal, da je bilo ob tej priliki ranjenih 22 civilistov ter 10 policistov; med desetimi aretiranci so najhujši krivci. Prvi je stopil pred sodišče Franc Ličen, obtožen, da je sodeloval pri nedovoljeni manifestaciji. Stotnik Fielding Je zatrdil, da je obtoženec načeloval skupini demonstrantov, ki Je bila namenjena na trg Ospe-dale; stotnik sam ga je pozval, naj se odstrani, preden ga je dal aretirati. Neih policist je pričal, da je obtoženec žalil policijo. Obtoženec je v svoji izpovedi iz- M O D A Sovražnica Kitajcev Najbolj zanimivo na vsej zgodbi je dejstvo, da žena, ki je toliko naredila, ni bila rojena katoličanka. V mladosti ni Enobarvna poletna obleka iz lehke svile z v pasu nabranim krilom. Sprememba kazni Schellandrovi pred Izrednim porotnim sodiščem Včeraj dopoldne Je bila pred izrednim porotnim sodiščem, na podlag; odločbe kasacijskega sodišča, ponovna razprava proti dr. Er-mini Schellandrovi. Obtoženko Je sodišče spoznalo na prvi razpravi za krivo kaznivega dejanja, in sicer zaradi sodelovanja s sovražnikom ter Jo je obsodilo na deset let j?če. Schellandrova je vložila priziv; kasacijsko sodišče je potrdilo sodbo glede krivde, a Jo je deloma razveljavilo glede odmere kazni. Sodišče je na ponovni razpravi priznalo obtoženki nekatere- olajševalne okoliščine in Je spremenilo sodbo -tako, da je znižalo kazen na tri leta Ječe. * ■< Izredno porotno sodišče Je nadalje' oprostilo Domenica Bracca, ki je bil obtožen sodelovanja s sovražnikom, ker se je udeležil čiščenja proti partizanom v Brdih. Obtoženec je zanikal krivdo. Javni tožilec je predlagal za obtoženca šest let in štiri mesece zapora, sodišče pa Je izreklo oprostilno sodbo, in sicer zaradi pomanjkanja dokazov. Predsednik Nacbich, Javni tožilec Ferluga, ljudski sodniki Berti, Makovec, Karis in Tomasella. javil, da Je prišel med skupino demonstrantov le po naključju in je zanikal, da bi ga stotnik opozoril. Priznal Je, da se je upiral aretaciji. Dejal je, da kamenja ni metal na policijo, ampak proti drugim. demonstrantom. Sodnik podpolkovnik Munnecke je po obrambnem govoru odvetnika Bassa, ki je podčrtal, da obtoženec ni nameraval sodelovati pri demonstraciji, obsedli Lična na 4 mesece zapora. Nato je stopil pred sodišče Giuseppe Cesareka. Aretirali sp ga na trgu Impero, ker je zmerjal policijo s fašisti; upiral se je tudi aretaciji. Sodnik ga je obsodil upoštevajoč olajševalne okoliščine na mesec dni zapera pogojno. Popoldne je sodišče obsodilo na dva meseca, zapora, od tega en mesec pogojno, Josipa /nebela. Obtoženec se je moral zagovarjati zaradi dveh obtožb: da je sodeloval v skupini, ki Je motila javni red in da je zmerjal policiste, ter drugič, da je udaril z nekim ostrim predmetom po glavi višjega nadzornika, ki ga je dal aretirati. /ne-bela je zagovarjal odvetnik Tončič. Priča višji nadzornik je pripovedoval okoliščine in nato povedal, da ko je dal aretirati /nebela, je nenadoma dobil udarec po glavi. Nadzornik misli, da ga je lahko udaril samo obtoženec. Odvetnik Tončič Je v obtoženčev zagovor izjavil, da ni mogoče z gotovostjo trditi o absolutni obtoženčev! krivdi in je zahteval, da ga oproste. Sodnik Je obtoženca obsodil samo za prvo obtožbo. Manifestacija žensk po tržaških ulicah Včeraj popoldne proti 17. uri se je razvil po tržaških ulicah sprevod žensk, ki so nosile napise: «DovolJ je odpuščanj«, «Ho'emo kruha in dela», «Naši otroci so lačni*. Polkovnik Bovvman je sprejel delegacijo dveh demonstrantk ter je poslušal nujno razlaganje. Izpred sedeža ZVU je sprevod odšel pred prefekturo, kjer so ženske na ves glas kričale svoja gesla. Demonstrantke so potem šle po Korzu, u-lici Ghegg,, Giulia ter dvakrat po drevoredu XX Septembra. Agenti policije Julijske krajine so spremljali sprevod, ki je potekal v redu, ni bilo nobenega incidenta. Omejitev dovoljenj za preveze v zabavne namene ZVU sporoča, da bo v bodoče omejila dovoljenja za prevoze v zabavne namene. Dovoljenja bo izdajala le za prireditve, kakor so nogomet, košarka, dirke in lahko atletska tekmovanja, ker predstavljajo te razvedrila za vse prebivalstvo Julijske krajine. Ne- bedo dovolili izletov, pri katerih imajo korist le oni, ki se udeleže potovanja. Navedeni ukrepi so izdani zaradi hudega pomanjkanja goriva. ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH TRST, 22. junija — V nižjih srednjih šolah, na klasični in realni gimnaziji, trgovski akademiji ter na učiteljišču se bo pouk končal 1. julija z zadnjo učno uro. Naslednji dan dopoldne — to je 2. julija — se bo na šolah začelo delo zaključnih ocenjevalnih konferenc. Izpiti bodo obspgali vse pismene naloge in risbe, ustne in praktične skušnje. Pri učiteljskih maturah bo pismena matura iz latinščine glede na novi smer pred kratkim uvedenih programov obsegala le prevod iz latinščine v slovenščino. Sprejemni, nižji, zrelostni in uspo sonljenostni izpiti bodo tudi za redne učence. Privatni vstopni izpiti se bodo začeli 3. julija, nižji tečajni izpiti 8. julija in sprejemhi izpiti 22. julija, vsakokrat ob 8. uri. Pismeni zrelostni in U3posoblje. PREHRANA Razdeljevanje dodatnih nakaznic za mleko oseban nad 65 leti. V občini Trst so zaceli razdeljevati po stanovanjih dodatne nakaznice za mleko osebam starim ad 65 let, in sicer za prihodnje štirirneseeje jiil'j - oktober 1946; natančnejše določbo o količinah bodo določene po potrebi. Potrošniki, ki nakaznic niso sprejeli na dom, jh lahko dvignejo v ponedeljek na občinskem prehranjevalnem uradu v ulici Malcanton 3, ali v uradnih na Rojanu. Opčinah ali na Proseku. Cena nakaznici Je 2 liri. Razdeljevanje tobaka. Za teden od 24. do 30 t. m. bo dobil vsak potrošnik po 20 gr »trinciato for-te». in 10 cigaret »Macedo-nia*. nostni izpit iz slovenskega jezika se bo pričel na vseh srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom 8. Julija ob 8 uri. Ostale pismene naloge bodo naslednje dni po urniku, ki ga bo doletil višji šolski nadzornik. Ustni izpiti se bodo začeli takoj, ko bodo pismene naloge popravljene. Vsi izpiti bodo samo na državnih zavodih. Učenci razredov, iz katerih se lahko prestopi v višji razred po zaključnem ocenjevanju, bodo pro. glašeni kot Iposcbni za prestop v višji razred v predmetih, v katerih so dobili vsaj zadostni red. V predmetih, v katerih niso dolili pozitivnega reda, bodo delali popravni izpit neglede na število predmetov. Učenci razredov, ki se končavajo z nižjim tečajnim, zrelostnim in uspo3obljenostnim izpitom, bodo pripuščeni k izpitom v prvem roku, ako so pri končnem ocenjevanju dobili v napredku vsaj 5/10 kot srednjo oceno od vseh skupno dosegljivih točk in vsaj 6/10 v vedenju; sicer bodo morali delati izpit v roku za popravne izpite. Ce bo kandidat pripuščen k P<>" pravnemu izpitu, bo moral delati popravni izpit iz vseh predmetov, v katerih dejansko ni dosegel zadost. nega uspeha. Za srednje šole s slovenskim učnim jezikom je treba predvsem upoštevati program, ki ga je izdal prosvetni oddelek ZVU. Izpiti rednih učencev bodo na, podlagi programa, ki je bil v zadnjem šolskem letu resnično predelan. Izpiti priva- tistov bodo obsegali snov tudi iz tistih razredov, katerih niso izdelali, vendar pa to le v mejah pro. grama, ki je bil dejansko predelan na šoli, na kateri dela kandidat izpit. Tajništvo šole mora dati kandidatu vsa potrebna pojasnila. Na šolah s slovenskim učnim jezikom ne bodo pripuščeni k ustnemu izpitu fz slovenskega jezika kandidati, ki so s pismeno nalogo dokazati, da slovenskega jezika ne obvladajo dovolj. Zgodovina in zemljepis naj se pri končnem ocenjevanju in pri izpitih redujeta v nižji srednji šoli, v višjih gimnazijah, na učiteljiščih in v zveznem razredu na realnih gimnazijah vsak zase; isto velja za matematiko ln fiziko na klasičnih gimna-zilah, na realnih gimnazijah in na učiteljičih, enako za telovadbo in gospodinjstvo za učenke nižje srednje šols. G O R '] CA IZPRED VOJAŠKEGA SODIŠČA KAMENJE V ‘‘JEEP. Obsodba zaradi ponarejene^propustnice Nezakonita posest zavezniške lastnine Angio - ameriški spominski park Na zemljišču, ki je za barkovljan-skim svetilnikom, so pred kratkim začeli z deli za ureditev spominskega parka; v njem bodo zgradili tudi poslopje, ki ga bodo z.ačamo imenovali «Zatočišče 13. zbora*, ln sicer v spomin članom 13. zbera, ki so padli v tej vojni. . Dela za ta spominski park bodo zaposlila 150 delavcev; predvidevajo, da bodo dela končana v dveh mesecih. V Jeseni bodo zasadili 24.000 dreves in to delo bo zaposlilo nadaljnjih 50 delavcev za dobo enega meseca. URADNI LIST ZVU Izšel je Uradni l'graj zagovarjal 13 letni Gio-batta Vidoz, stanujoč v ulici Ma-donnina del Fante 25, ker je metal kamenje prot: nekemu jeepu, v katerem se je vozil ameriški vojak. Vidoz se je zagovarjal, da se je kot, igralec nogomeia vadil v Igri, vendar pa je ta zagovor čuden, ker se je dcgodc-k primeril okoli polnoči. V nasprotju z obtoženčevim zagovoren pa je ameriški vojak, ki se Je vozil vomenjenem jeepu, izjavil, da je Vidoz namerno metal kamenje preti avtomobilu. Sodišče je zaradi mladoletnosti in družinskih prilik obsodilo Vidoza na tri mesece zapora pogojno. Pred desetimi dnevi okoli polnoči Je prišel na goriško policijo geometer Adelio Parini iz Vidma, ki je prišel po poslih v Gorico in je prosil, naj bi mu preskrbeli preno-čičše. Predložil je razne dokumente, med texi tudi propusinico na kateri pa je bil ponarejen datum. Zasadi ponarejanja dokumenta ga je policija prijela in se je moral včeraj zagovarjati pred sodnikom. V svoj zagovor je dejal, da Je datum ponaredila neka tretja oseba. Sodišče ga je obsodilo na 30 dn: zapora, od tega 10 dni pogojno. C Hetite „Qlas laueznikou' Peter Moravec, stanjoč v Gorici trg De Amicis 1, je prišel pred sodnika zaredi nezakonite posesti zavezniške lastnine. Policija je namreč v njegovi pivnici našla tri kile bonbonov. Moravec je na razpravi dejal, da o bonbonih ni nič vedel, ker je v lokal zahajalo mnogo oseb. Sodišče ga je obsodilo na 10 dn; zapora pogojno. Dne ^ t. m. so oblasti na mostu pri Pevmi izvedle pregled osebnih izkaznic. Več oseb ni imelo pri sebi dokumentov in >jih je včeraj obsodilo sodišče na denarne in pogojne zaporne kazni. Rafali za tatovi V čtrtek ponoči okoli tretje ure so ffije rafali iz brzostrelke zbudili miroljubne' prebivalce Strašic iz srede najlepšega spanja, toda nihče ni vedel pojasnila k temu streljanju. Pozneje se je izvedelo, da je na poziv Alojzija Bregantiča, stanujočnega v ulici Gelsi, kateremu je neznani tat odnesel dva domača zajca, prišla patrulja ameriške vojaške vojaške policije in zasledovala tatu, kateremu pa je uspelo pobegniti. Tatovi so obiskali klet Alojzija Nadalija in mu odnesli tri gnjati, 17 salam, 50 kg slanine in 6 kg mastL Josipu Dondi pa so ravno tako .1$ kleti odnesli dve gnjati. Nesreča V kamnolomu v Lečniku se je 46 letnemu delavcu Antonu Cigliču iz Steverjana v Brdih pri delu primerila nesreča. Sprožila se je večja skala, ki je Cigliču zlomila levo nego. Prepeljati so ga morali v bolnišnico. Goriški upravnik major James E. Long s svojo soprogo. Slika ju kaže ob prihodu gospe Longove v Neapelj. POTUJOČA KNJIŽNICA 88. DIVIZIJE UNIČENA Gor ško prebivalstvo je mnogokrat videlo avtomobil 88. diviz je. ki so ga uporabljali za knjižnico, ki je nud.la ameriškim vojakom na vsem področju dobro ln koristno literaturo. Na nekem svojem potovanju v bližini Kanala se je včeraj avtomobil nenadoma vnel; preden so mogli knjige odstraniti, jih je večina zgorela. A T. CNONIN 4. KALEJDOSKOP «Kako boste veseli*,’ je rekla Fany in s prisrčno kretnjo stisnila prste bolničine tople roke, »ko boste zdravi zapustili bolnišnico! Lahko se boste vrnili k svojemu... k svojemu Joeju...! Saj se imenuje Joe, ali ne?» »Taksna težka operacija*. Je žalostno odgovorila žena. «Manj, kot si predstavljate.* «In tako hitro*, Je nadaljevala bslnica; po vsem telesu jo je v pričakovanju skorajšnjega dogodka spreletel mraz. »Vse bo" hitro končano*, je odgovorila Fany. «Niti opazili pe boate, kdaj in kako vas bodo ope. rirali.* Se enkrat JI Je močne stianila roko in vstala. «Bodite pogumni, predvsem pogumni*, ji je zašepetala, »to Je najbolj važno*. Ustavila se Je pri St. 13. »Kako Je danes?* jo je s skoraj veselo prisrčnostjo vprašala. Toda dobila ni nobenega odgovora. »Obveze ao dobre?* je sladko nadaljevala. »V kratkem času Jih boste lahko odstranil), hvala Bogu*. So vedno tišina. Toda Se enkrat je Fany počakala, kot da bi upala, da bo dobila odgovor. Vedno lati tihi odpor, vedno isto grenko sovraštvo do življenja; nikoli ni bilo drugače, odkar so Jo pripeljali v bolnišnico iz neke gostilne v pr.stamscu; rnela Je od Mtriola pokvarjen obraz; pri srcu ji je bila edino nekdanja lepota obraza. Zdaj je telesno sicer okrevala toda duSa Je bila se vedno bolna; kot mumija Je ležala v svojih obvezah. Samo oči'so se JI svetlikale, kot da bi edine pričevale o njenem življenju. Se nekaj trenotkov je počakala Fany pred posteljo; nato Je Uho odSla z nagrbančenim čelom. Ko je prišla do konca hodnika, so postale gube na njenem čelu še .globlje. Obotavljala se je pred 1 dolžnostjo, ki ji je povzročala skrbi; toda ni bilo mogoče, da bi se ji izognila. Tudi tokrat je bilo videti, kot da bi se nenadoma ln odločno otresla neke tsžks misli, medtem ko je rekla strežnici Jeff; »Sporočite Andossovi, da želim govoriti ž njo.* Odprla Je vrata la pohitela v svojo pisarno. III. Soba Je bila okusno opremljena: okenske zavese so bile bele in ljubke; na rumeni steni je visel akvarel; nad kaminom Je visela v srebrnem okvirju slika nekega pastirja; na pisalni mizi je bil v stekleni vazi svež Šopek trobentic. Mary Far,shawe Je z zelene ^pisalne mize vzela svinčnik, s katerim Je začela trkati po svojih, močnih in belih zobeh. Sama in ko je ni nihče gledal, je bila videti skoraj žalostna. »Kakšna neprijetna zadeval* Je mislila. »In kako rada bi se Ji Izognila! Toda potrebno Je.» Boječe trkanje na vrata je prekinilo njeno zamišljenost. »Naprej*, Je rekla Fany in Sla z roko preko čela, kakor da bi hotela izbrisati gube. Vrata so se odprla, zaprla, in nenadoma to ni bila več pisarna Mary Fanshawe, kajti v ozadju se je pojavila Doris Androes. Od blizu je bila tako ljubka s svojim nagajivim kodrom, ki ji je silil izped čepice in s svojimi velikimi ter globokimi očmi pod lokom obrvi. «Oprostite, Miss Fanshawe», je zamrmrala «Želeli ste govoriti z menoj?* »Sedite*, je rekla Fany. Bilo je neobičajno povabilo, ki bi utegnilo zmanjšati smelo samozavest mlade žene. Tiho je sedla. »Predvsem vam moram pojasniti*, je nadaljevala Fany «da želim biti v dobrih odnošajih š svojimi podrejenimi. Nisem pozabila, da sem bila tudi jaz navadna bolniška strežnica in sem vedno pripravljena na uvidevnost in od-pustljivcst. Torej vi ste tukaj tri mesece in ni videti, da bi nama uspelo, da bi se razumeli. Zdi se mi, da traja to od dneva, ko sem vas prosila, naj ne bi nosili med službo svilenih nogavic. Razložila sem vam, da pravilnik brez izjeme predpisuje volnene nogavice: toda zamerili ste mi. Teden nato sem vas prosila, da ne vstopate v oddelek napudrani. Se enkrat sem se potrudila, da bi* vam pojasnila, da gre samo za navadno vprašanje discipline. Bog ve, da nimam nT niti proti nogavicam, niti proti pudru. Lahko jih uporabljate, ka- dar se vam zdi, toda ne v službi.* «Mislila sem, da je zadeva zaključena*, je odgovorila Doris Andreas s svojim zamolklim naglasom. «Ali mi hočete morda spet očitati?* Nehote je Mary Fanshawe zardela. «Hotela sem vam žarno povedati*, je mirno odgovorila, »da sem bila še preveč prizanesljiva. Bolje veste od mene, da ni bilo dneva, ne da bi se kaj zgodilo. Vaše delo ni zadovoljivo. Včeraj zvečer, n. pr. sem vas prosila, da bi pred odhodom pripravili raztopino perklorata: tega niste sto- rili. Ali .mislite, da boste mogli dolgo ostati v službi, če se boste tako vedli?* »Nimam nobene potrebe, da bi ostala*, je odgovorila Doris An-drosa in povesila dolge in tenke trepalnice, »Upam, da ne bom vedno ostala bolniška strežnica.* »Neumen odgovor*, je odgovorila Fany in se skušala obvladati. «Po--polnoma neprimeren je.» «Morda se vam zdi neumen, ker me ne morete trpeti.* Njene besede so bile nesramno predrzne. »Ne morem vas trpeti?* »Da, Miss Fanshawe», Je zamrmrala bolniška strežnica, »Imam vtis, da iz tega ali onega razloga vedno nekaj delate proti meni*- »Na vašem mestu ne bi tako govorila*, jo je zavrnila Fany. »Takoj sem vam povedala, da ne zahtevam več, kot razumevanje in uvidevnost.* cOproatite mh, je odgovorila Doris Andross, toda v njenih očeh j i gorel plamenček ironije. «Vse to presega moje moči. Vedno imam vtis, da bi vam naredila veliko uslugo, če bi odšla*. Fanyni prsti ob tenkem modrem svinčniku so postali beli. »Bila sem bolj prizanesljiva, kot si predstavljate*, je mrzlo in nepristransko rekla, «in vam zagotavljam, da vam ne bom več gledala skozi prste. Voditi moram svoj oddelek in zahtevam, da opravljate svoje delo tako, kot je treba.* Sledil Je kratek molk. Doris Andross si je lahno oslinila ustnice, sklenila roke na prsih in jih skrbno ogledovala. «Dobro, Miss Fanshawe», je končno rekla ln skoraj nevidni nasmešek se je pojavil na njenih ustnicah., «Opro... oprostite mi.» «Zdaj pa poskrbite, da pripravite raztopino. Ne pozabite, da se dobro zavedam, kaj govorim.* (Nadaljevanje prihodnjič) Pripustitev k izpitom Pravilno opremljene prošnje za pripustitev h kateremu koli izpitu na zavodih s slovenskim učnim jezikom, razsn prošnje k sprejemnemu izpitu, je treba predložiti ravnateljem zavodov najkesneje do 1. julija, za sprejemne izpite v prvi razred nižje srednje šole pa do 20 julija. V izpitnih rokih tekočega Sol. skega leta bodo lahko zahtevali skrajšanje učne dobe samo učenci, ki so v položaju, katerega predvideva ukaz ZVU (ne manj kot 8 točk v vsakem predmetu pri končnem ocenjevanju učencev samo predzadnjega razreda. Kandidati za kateri koli izpit, ki zaradi vojnih razmer ne morejo z listinami dokazati svojega šolskega položaja, so lahko pripuščeni k izpitom pogojno. Jje pozneje predloženi dokumenti ne bodo odgovarjali izjavam v prošnjah, bodo izpite razveljavili, kandidat pa bo disciplinsko kaznovan. Učenci izenačenih ali zakonito priznanih zavodov morajo plačati državni blagajni pristojbine za zre. lostnl in usposobljenostni izpit ter za diplomo. Zaradi trenotnih izrednih razmer je izjemoma dovoljeno, da mladeniči, ki nimajo izpričevala o sprejemnem izpitu za. srednjo šolo, so pa dovršili leta, katera odgovarjajo rednemu trajanju učenja, če začnemo šteti z 10 letom, delajo privatni vstopni Izpit v dfugi (bivši prvi) razred realne gimnazije, učiteljišča ali trgovske akademije. Izpit bo obsegal snov odgovarjajočega zveznega razreda. Izpite v rednih Izpitnih rokih tekočega šolskega leta bodo lahko delali, ne da bi še enkrat plačali pritsojbine, učenci, ki so bili pravilno vpisani v rednih izpitnih rokih leta 1941 ali v naslednjih rednih ali izrednih Izpitnih rokih, če pa zaradi vojaške službe, rasnih vzrokov ali drugih iz vojnih razmer izhajajočih vzrokov niso mogli iz enega ali več predmetov uživati ugodnosti dvojnega izpitnega roka. Ti delajo lahko popravne izpite iz predmetov, v katerih so padli, ali izpite iz predmetov, katerih še niso delali. K omenjenim popravnim izpitom ne bodo pripuščeni učenci, ki so se sicer udeležili enega samega Izpitne, za roka, a so v celoti pokazali preveč pomanjkljivo znanje. izrazila mnenje o njegovih zmožnostih za nadaljevanje študija. Pristojbino za nižji tečajni izpit morajo plačati tudi redni dijaki. Učenci, ki so napravili nižji tečajni izpit, lahko vstopijo v četrt! razred gimnazije ali pa zvezni razred, ki posluje na realnih gimnazijah na učiteljiščih in na tehničnih zavodih, kot prvi razred teh zavo dov. Posebne določbe za tehnične zavoda in šole Pri izpitih na tehničnih šolah in zavodih se je treba držati navodil okrožnice z dne 28. februarja 1946 št. 2277. Prizadeti dijaki dobe vsa pojasnila pri pristojnih šolskih ravnateljih. Posebne določbe za nižjo srednjo šolo Sprejemni izpit za v prvi razred srednje šole lahko delajo učenci, ki so dovršili ali bodo do 31. decembra 1946 dovršili io leto. k privatnim vstopnim izpitom za drugi in tretji razred se lahko priglasijo kandidati, ki so vsaj eno, odnosno dve leti prej napravili sprejemni izpit za srednjo šolo. Odhodnica zakonito priznanih ljudskih šol lahko v primerih, za katere je bila priznana kot veljavna za vpis v srednjo šolo, ali če gre za učence, ki dokažejo, da v preteklih letih zaradi vojnih razmer niso mogli delati rednega sprejemnega izpita, lf hko nadomesti pri prijavi k privatnim vstopnim izpitom predpisano sprejemno izpričevalo. Nižji tečajni izpit lahko delajo kot privati3ti poleg učencev, ki so vsaj tri leta prej napravili sPre" jemni izpit za vstop v' ni*jo »mednjo šolo, tudi tisti, ki tega izpita sicer niso napravili, so pa dovršili leta, ki odgovarjajo rednemu poteku učsnja, če' se začne šteti z lo letom; Izid končnega ocenjevanja in izpitov na nižji srednji šoli se izra. ža za vsak premet z ocenam v de. setinkah. Na koncu prvega ali drugega izpitnega roka določi komisija za vsakega kandidata, ki bo v prvem ali drugem roku s pozitivnim uspehom opravil nižji tečajni izpit, ocene v posameznih predmetih. Na to bo očrtala kandidatovo osebnost in Izpraševalne komisijo Komisije za privatne vstopne, redne razredne in nižje tečajne izpite imenujejo višji šolski nadzorniki ali ravnatelji zavodov v skladu z veljavnimi navodili. Komisije za sprejemne izpite na slovenski nilji srednji šoli v Trstu in Gorici bo imenoval prosvetni oddelek ZVU. Komisije za zrelostne in uspo-, sobljenostne izpite bodo sestavili višji šolski nadzorniki. Posebne določbe za zrelostne in usposobljenostnc izpite Za šole s slovenskim učnim jezikom bo naslove pismene naloge iz slovenskega Jezika pri zrelostnih in usposobljenostnih izpitih poslal prosvetni oddelek ZVU višjim šolskim nadzornikom, ki jih bodo pravočasno Izročili ravnateljem zavodov v krajih, kjer bodo tl izpiti. Vsa podrobna potrebna pojasnila dobe dijaki pri pristojnih šolskih ravnateljih. ZANIMIVOSTI Po vesteh iz Teherana sta veletoka Tigris in Evfrat prestopilo bregove in poplavila nad 1000 oralov plodnega zemljišča in mesto Dassora. Do zdaj so ugotovili JU smrtnih žrtev, na tisoče oseb pa j* osialo brez strehe. Radijska postaja v Pragi je poročala, da js dala zapreti češkoslovaška komisija za vojne zločine Nemcev, med njimi Ooeringovega brata Alberta. Za časa nemSke zasedbe je bil upravitelj Skodovil1 tvornic. Ameriško vojaško Sodišče v Da chau je obsodilo le Nemcev, ki so zakrivili smrt nekega ameriškega-, letalca, ki je odskočil iz letala noA' Nemčijo;,kazni so različne: od dosmrtne ječe do 6 let zapora. RADIO TRST I 263,2 m - 1140 ko Sobota, 22. junija 17.30 Glos Londona; 18.30 delavska ura; 19 Glas Amerike; 1915 literarna ura; 19.40 radijska univerza; 20 glasba; 21.10 «Orfeo». I opera v treh dejanjih; med prvim odmorom »Teden v svetu* me