■OS. !ANi ■ i:. 1931 Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izduja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljub« Ijaua št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.01t, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazuiku Maščevanje Nastop Mussolinija proti Katoliški akciji je represatija radi okrožnice jugoslovanskih škofov Rim, 6. julija 1931. Ko sem prebral mogočno in pretresljivo okrožnico papeža Pij a XI. proti fašističnim nasiljem, sein pohitel k odlični osebi, ki me večkrat informira o zadevah, katere se tičejo italijanskih zunanjih in notranjih političnih problemov. Moj informator je lajik, dober katolik in pripada nekemu velikemu evropskemu narodu. Njegove izvrstne zveze z d i plo matični m svetom so jamstvo za točnost njegovih podatkov, ki jih njegova visoka kulturnost zna zvezati v presenetljivo zadeto sliko položaja, izvedenega iz njegovih pravih vzrokov. »Besede, vredne Gregor i ja VII..« sem rekel, ko sva začela pogovor o papeževi okrožnici. ■»Res je,« je odgovoril moj odlični besednik ; »obsodba fašizma, kakršne je katoliški svet nujno potreboval; zato ste po pravici prišteli okrožnico med one načelne izjave velikih papežev katoliške Cerkve, ki jih je marsikateri njihov sodobnik smatral za neoportune, ki pa jih je nezmotljiva zgodovina izkazala pozneje za neobhodne za pravilno orijeaitacijo krščanskega človeštva in kulture.« »Toda sveli ih>o proti koncu pravi, da fašizma in režima kot takega ne obsoja.« »To je dokaz one brezprimerne miroljubnosti Pija XI., ki jo občudujemo, dasi je večkrat nismo mogli razumeli. Sveti oče hoče pač ob usodnem trenutku, ko se mora sedanji italijanski režim končno odločiti: ali s katoliško Cerkvijo v pristnem katoliškem duhu ali pa odkrilo proti njej, fašizmu dati priložnost, da spozna svoje zmote in svoje smernice izpremena. ,Dixi et salvavi animam meam' — rekel sem, Vi pa, gos|>od Mussoliui, kakor Vam drago.« »Svojih protikrščanskih smernic fašizem seveda ne ho izpremenil.« »Tudi jaz mislim, da ne — vsaj v bistvu ne, dasi bi jih znal zopet maskirati, če bi kazalo. Pa saj je tudi sveti oče izgubil vsako upanje na to. kakor sam v svoji okiožnici pravi. Zaenkrat se dela fašizem popolnoma neodjenljivega in pravi, kakor ste brali daines v >Lavoro«: »Zaenkrat spri-Bo takega afronta Cerkve fašizem ne more nič drugega, kakor da ponovno poudari svojo granitno in transi gent no voljo do totalne oblasti v državi v imenu duoeja, ki ima za seboj ves narod, kateri dobro ločuje med resnico in predirazsodki (misli iakozvani jklerikalizeint), med katoliško vero in poizkusi Cerkve, kako bi se zopet polastila |>oli-tične oblasti.« »To je seveda poizkus fašizma, da proti papežu razvnante stare italijanske antiklerikalno instinkte. ker nima drugih razlogov, ki hi upravičili preti svetom njegovo divjanje proti Katoliški akciji in oslabili globok vtis papeževe okrožnice.« »Se razume. Sioer bi namreč moral priznati dejanske razloge, zakaj jc Mussolini, kakor ga ob-dolžuje papež sam, dal signal, da se odklene fašistična best,ija z verige in spusti na mirne in nedolžne katoliške študente in italijanske državljane,« »Kateri so ti razlogi?« »Vi ste gotovo opazili in sle se vprašali, zakaj fašistično časopisje, ki, kakor sveti oče v svoji okrožnici v veliko ogorčenje fašistov sam konšla-tira, nobene besede t količkaj važni zadevi ne zapiše brez najvišje vednosti in odobrenja, v zadevo med Vatikanom in režimom neprestano vpleta zagrebškega nadškofa Bauerja. Še danes g« -Gior-na.le d' Itatia« v polemiki z okrožnico očita Vatikanu. Vidite, nadškof Bauer, oziroma poslanica jugoslovanskih škofov, to je tisto, kar igra v sedanjem tako načelnem in globosežnem sporu med Cerkvijo in italijanskim režimom v resnici važno vlogo, čeprav ne tako, kakor jo fašisti Vatikanu Inain uira jo.< »Vi mislite na očitek režima, da sc je Vatikan v tem sporu dal voditi od »tujca«, kakor taisti »Giornale« tudi danes zopet podtika svetemu očetu.« »Da. To pesem bo zdaj fašistični tisk ponavljal v vseh varijantah, da razdraži italijanski šovinizem. Toda stvar nima čisto nobene zveze z nacionalnimi interesi Italije. Sveti oče, poglavar vesoljne nad-iiarodne katoliške Cerkve, je kot oseba tako dober član svojega naroda in svoje Italije«, kakor je sam opetovano naglašal, kakor je vsak škof katoliške Cerkve naprav svojemu narodu. Niti papežu niti kateremukoli italijanskemu prelatu, ki papežu pomaga voditi posle svete Cerkve na-zunuj, ne prihaja na misel, da bi rimski stolici prisvajal kakšno prosvetno oblast in ingercnco na državno politiko Italije in njeno nacionalno smer ali da bi iskal proti režimu jiolitične podpore inozemstva. Saj veste, da je bil sveti oče, kakor je sam v zadnjem času opetovano javno povedal, zaradi svoje koncil i jan tn-e politike napram režimu od strani mnogih neitatijanskih katolikov izpostavljen očitku, da njegova popust Ijivost izvira iz njegovih čustev italijanskega patriotizma.« »To je bil krivičen očitek.« »Gotovo. Dasi dober patri jot, se Pij XI. v zadevah vesoljne Cerkve ni dal nikoli vodili od ničesar kakor od vrhovnih interesov vere, Cerkve in katoliškega krščanstva. Koncesije, ki jih je delal režimu, so bile plememlo mišljene v najvišji blagor katolicizma, v izogib večjega zla in v interesu mirnega sožitja Cerkve in italijanske države, da bi mogla Cerkev kolikortoliko svobodno razvijali svoje moralne sile in blagodejno vplivati na fašizem sam. Zato ie sveti oče šel v tej svoji po- pustljivosti do skrajne meje. Bauerjeva okrožnica — da se povrnemo na to, ker fašistični tisk s svojim neprestanim navajanjem naravnost izziva k popokieniu pojasnjenju te zadeve — ne znaoj v razvoju odnošajev med Vatikanom in fašističnim režimom nič več in nič manj ko tisto točko, na kateri se je po imanentni logiki dogodkov moralo pokazati in se je tudi dejansko pokazalo, da ima vsaka jiopustljivost, zlasti v verskih rečeh, svojo absolutno neprekoračljivo inejo.< »Zdaj sem pa radoveden.« »Valite, ko je znamenita okrožnica jugoslovanskih škofov izšla, se je fašizem razburil ko mravljišče termit. Umevno — Vaši škofje so povedali, da fašizem ne zatira samo Vašega naroda v Italiji, ampak da ruši obenem temelje katolicizma in da krši konkordat s sveto stolico. Mussolini je menil, d« takega razgaljenja fašizma, ki je pred svetom igral vlogo zaščitnika katoliške Cerkve, upostavitelja katoliške religije v Italiji in nekakega rekristjanizatorja političnega in socialnega reda v Evropi sploh, ne more trpeti. Poslal je, ko vsi tozadevni nasveti in jiozivi njegovega tiska niso njčesa izdali, k svetemu očetu svojega poslanika pri Vatikanu, markija de Vecchija.« »To slišim vprvič.« Poslušajte torej. Ta gospod je sedaj po nalogu in v imenu svojega šefa od |>a(>eža zahteval, da pastirsko ]>oslanioo nadškofa dr. Bauerja krat-kotnalo javno desavuira in obžaluje, da je izšla, nadškofa pa kaznuje, tako da bi bilo dano zadoščenje italijanski vladi.« »Presneto! To je bilo čisto...« Eašistovsko, kaj ne — fascisticaimente! Vi veste, koliko sv. oče drži nn svojo avktoiiteto, ki jo ima kot poglavar vesoljne katoliške Cerkve. Tudi je Pij XI. velik učenjak internacionalnega slovesa in človek najvišje kulture pa pri vsej svoji koncilijantnosti mož, ki si ne da kaj diktirati ali iztrgati, najmanj če gre za zadevo čisto cerkvene kompctence. Sveti oče je rekel gospodu tnarkiju: »Nimate ničesar dnigega več povedati?« — Ne, Vaša Svetost — in ga jc odslovil. »Gospod Mussolini je seveda bil ogorčen.« >Gospod Mussolini, pravijo, je naravnost divjal! Kaj mislite, Mussolini je prepričan, da je drugi Napoleon, ki tudi papežu lahko diktira. In ni čudal Fašisti ga častijo ko božanstvo, on je »največji genij človečanstvn , celo nekateri italijanski prelali so mu svojčas v ditirambih peli slavo, seveda v dobri veri, da je »rešil katoličanstvo v Italiji.«: še misliti si ni mogel,'da bo naletel na kategorični: Ne! »To bi si bil po mojem mnenju lahko predstavljal.« »Poleni ga ne poznate. Potem pa je računal na popustljivost svetega očeta. Vi veste, kako dolgo se je delal konkordat. Znano Vam je ludi. da je tozadevna pogajanja na podlagi dokumentov kmalu po ratifikaciji proti vsakemu diplomntične-mu običaju deloma objavil znani Mussol.inijev prijatelj po njegovem nalogu v brošuri: »Date a Ce-sa>re«. Tu vidimo, kako daleč je šel v svoji miroljubnosti Vatikan, želeč, da se sporazum v najvišjem interesu vere in Cerkve sklene. V zadevi manjšin n. pr. je Vatikan stavil predleg, da se zasigura slovenski in hrvatski jezik v bogoslužju pa verski poduk mladine v domačem jeziku v čisto konkretni obliki, kakor so to svetovali škofje primorskih škofij. Ker je režim rekel absolutno ne. se je Vatikan udal v formulo, ki jezik manjšine sicer v duhu kanonov ščiti, vendar pa pri zlobnem in nelojalnem partnerju — kakršnega se je fašizem kmalu pokazal — ne izključuje nelojalnega tolmačenja. In tudi drugi predlogi so bili od režima odklonjeni, Vatikan pa v svoji koncilijantnosti ni pogajanj prekinil, ampak skušal priti do solucij, ki bi vsaj minimalno ustrezale stališču Cerkve." »Mussolini je. bil torej sedaj razočaran?« »Hudo, kakor vsakdo, ki ima vso oblast, kateri se nihče ne ustavlja, pa naenkrat vidd, da je nekdo le močnejši od njega in mu ne misli popustiti, kjer gre za Sveto in Nedotakljivo. Kajti papež aru tu na noben način ni mogel in smel ugoditi. Papež je krvavečega srca gledal, kako je Mussolini izbrisal Partito popolare, kako je razpustil katoliško zadružno organizacijo, kako jc u-ničal ves katoliški tisk. Celo iz razpusta katoliških skavtov, ki so bili svetemu očetu tako pri srcu, svetit stolica ni naredila vprašanja. Lahko si predstavljate, kakšno ogromno samopremagovanje je to pomenilo za papeža, ki je to molče prenesel samo zato, da se ne bi katoličani izpostavili še hujšemu preganjanju in da ne bi fašizem napravil fronte naravnost proti Cerkvi sami. Fašizmu jc bila po takem potrpežljivem zadržanju svete stolice odvzeta vsaka pretveza, ki bi jo mogel navajati kot razlog za sovražno stališče napram Cerkvi kot taki. Ta do skrajne meje idoča koncil i janlnosl je Mussolinija zapeljala do prepričanja, da more vse. kar hoče.i'. »Iz teli Vaših izvajanj hi sklepal, da jt> razpust Katoliško akcije r Italiji bil akf maščevanja, ker sveta stol i ca tli na ljubo Mtissoliniju. oziroma režimu dcsavuirala jugoslovanskih Škotov?« »Popolnoma pravilno sklepate. Razpust italijanske Katoliške akcije jc bil odgovor fašizma na dostojanstveni -ne svetega očeta v zadevi okrožnice Vaših škofov. Ker se bo sedaj polemika med ono in drugo stranjo brez dvoma do skrajnosti "ooslrila. se ne boste smeli čuditi, če boste v fa- šističnem tisku kmalu brali, da se je sveta slolica z moiKs. dir. Bauerjem, oziroma z Jugoslavijo samo domenila, da se na ta način otvori ogenj proti fašizmu! Seveda je to abotna izmišljotina, kdor pozna škrupulozno korektnost, diplomatično previdnost in najrahločutnejšo obziirnost svete stolice zlasti napram italijanski vladi.« >Mnščevnnje torej...« •'Da, toda podneteno od drugih dogodkov in okoliščin. Kakor sveti oče tako tudi jugoslovanski škofje, zavračajoč fašistično pre.|)otenc.o, niso imeli niti sence kakšnih jiolitičnih namenov, ampak so samo branili katolicizem pred profanatoričnim posegom fašizma v Najsvetejše, kamor mu mora dostop biti za vedno 7-abranjen. Toda Mussolini je zadnje čase skrajno občutljiv kakor svojčas Cali-gula, in če le kje zašumi kak grm, sumi, da pomeni vihar protifašistične revolucije. Za to seveda papež in tnons. Bauer nič no moreta. To se mora Mussolini pač |M>mcniti z a n ti fašistično emigracijo.« »Veste kaj — ker smo ravno pri tem — ta emigracija fašizmu ni toli nevarna ko italijansko ljudstvo samo tu doma, če bi se samo iz sebe dvignilo. Z letaki Italijana izlepa ne dvignete. Italijan je skrajno previden, se izlepa ne izpostavi in borbe izogiba, dokler je le mogoče. Pač pa bi fašizmu odbila zadnja ura, če bi se tu. čisto spontansko, iz srede italijanskega ljudstva samega proti njemu dvignil vihar. Taki si mp I on i |>a danes obstojajo. Kdaj bi si bili prej upali italijanski delavci demonstrirati kakor so letos in lani? In nobena sila odzunaj jih ni naščuvala — Iu je govorila stiska v deželi sami. Da so kulturni delavci do malega vsi sovražniki fašizma, lo sami veste. Doživeli »te Toscaninijevo afero, ko so dijaki, ki niso katoliški akcijonaši . naravnost navdušeno in viharno demonstrirali proti fašizmu. Redukcija plač. in mezd je v enem dnevu rodila afekt, kakor ga ni imela emigracija v sedmih letih, še pred dvemi leti se ni nihče javno upal zabavljati zoper fašizem, ker bi bil takoj ovaden danes svobodno zabavljate, kjerkoli hočete, saj veste sama. DetetIzem se je razširil med fašiste same, skepsu o njegovi bodočnosti je splošna in upornosl se množi. Kaj čuda, če g. Mussolini vidi nevarnost, ako mu njegovi agenti |>oročajo, da so tega ali onega voditelja Partito popolare videli govoriti s tem ali onim ali če so mogoče don Sturza videli, kakor trdijo, v Parizu namesto v I/mdonu.. Samo še eno vprašanje, če dovolite, sem rekel, gospodje pri Slovencu . kakor veste, nimajo preveč radi filozofije iu bi gotovo najraje izvedeli, kakšen protiučinek je imela okrožnica sv. očeta na morodnjnem mestu; kakšno razpoloženje vlada tam? »Nič kaj preveč bojevito, Vam rečem, šef fašizma absolutno ne sme in ne more, pa tudi noče naprtiti sebi in režimu borbo s Cerkvijo v tako neugodnih okoliščinah. Sicer pa so bova o tem pomenkovala jutri Na svidenje! In sva se razšla. Odgovor fošističnih listov Banket v Parizu? — JugosloDansbo strašilo vedno pri roki — Tudi francoski iramazoni? Rim, S. jul. Medtem, ko so vladni krogi zelo rezervirani in medtem ko brat šefa vlado. Ar nn Ido Mussolini v »Popolo dltalia« skuša /manjšati |x>mcn in dalekosežnost pufiežove okrožnice, pa za mase namenjeni fašistični tisk nadaljuje več ali manj ostro kampanjo proti sv. stolici. Glavni poudarek polaga fašistična časopisna polemika na to. du so jo bajo postavil francoski framasonski tisk ua stran papeža, in |mi nn to, d A/ionc Cattolica podpirala tendence im-tifnšiznin. Jasno jc, da bo sv. Stolcia tla ta odkritja dala avtentičen odgovor, ki ne more biti dvomljiv. ako pomislimo, s kakšnimi falzifikacijami fašistični režim običajno dela. Na vsak način Azione Cattolica ni imela absolutno nobenega opravku s kakšnimi emigrantskimi akcijami, še manj pa Vatikan. »Giornale dTtalia so pritožuje, da jo sv. Stolica s svojo okrožnico nehote dala močno vzpodbudo inozemskim nntifušističnim silam, predvsem framnsonatvu. I ako n. pr. da pišo znani urugvajski Ideal«, d.i nastop sv. Stolice dokazuje progresivno propadanje fašizma in skorajšnjo razglasitev republike \ Italiji. Giornale d ltalia piše dalje, da bo dala okrožnica pobudo jugoslovanski agitaciji, tla zahtev« ko-rok t uro italijanskih moj! Na ta način se jo Azione Cattolica izkazala kol pomagat- jugoslovanskih terorističnih /druženj, o katerih obeta Giornale d'ltalia . da bo o njih š<- obširneje govoril. Fašistični tisk si pusti tudi poročati iz Pariza. dii so jo francoska svobodomiselna javnost postavila na stran papeža. Obsodbo fašizma po papežu da odobravata celo tako framason-ska lista, kakor slu I.Oouvre in Volonte . Italijanski fašistični listi napadajo tudi francoski katoliški organ l.«i Croi\«, ki no napada samo najostreje fašističnega režimu, ampak objavlja tudi fotografijo o vumlulskih pustošo-ii j i li. ki so jih zagrešili fašisti ob svojih zadnjih demonstracijah proti sv. Stolici. V ostalem pa tudi fašistični i-k slejkoprej naglasa, du jo fušistični režim katoliški in du fasi.stionu v/goja mladino nu noben način ni nasprotna katoliški dogmi iu Cerkvi. Sploh hočejo fašistični listi v/buditi v ti*, do položaj, čeprav so jo po papeževi okrožnici poslabšal, ni brezupen. Seveda obenem hitijo izjavljati, da režim v svojih smernirnh glede |>opolne inge-rence režima na vzgojo mladine absolutno no bo popustil. Direktorij fašistične stranko so Im> pod predsedstvom Mussolinija /bral 14. t. m. in bo storil vu/no sklepe, nanašajočo na spor / Vatikanom. Mussolini poide v Berlin Italijanski manever proti francosko nemškemu zblizaniu Berlin, 8. jul. AA. Po nepotrjenih vesteh namerava Mussolini prvič po sedmih letih zapustiti Italijo in posetiti v začetku avgusta Berlin. Pravijo, da bo Mussolini potoval tudi v London. Poučeni krogi ničesar ne vedo o tem. Pravijo pa, da bo Briining, ko poseli Rim. prav gotovo povabil Mussolinija, naj pride v Nemčijo. V primeru takih povabil jc Mussolini delegiral za svojega zastopnika običajno zunanjega ministra Grandija. Listi nc verujejo, da pride Mussolini v Berlin. Poudarjajo pa, da bi doživel v tem primeru naravnost kraljevski sprejem. Mussolini bi po teh vesteh rad preprečil sporazum med Nemčijo in Francijo, ki bi brez dvoma še bol: poslabšal položaj fašizma in fašistične Italije. Stimson v Rimu Rim, S. jul. AA. Državni tajnik Združ. držav Stimson bo imel sestanek z zunanjim ministrom Grandijcm. Mussofini ga bo sprejel v palači Ve-nezia. Kako tonejo podmornice Pretresljivo poročilo o tragičnem koncu posadke angleške podmornice London, 8. jul. AA. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je prvi lord admiralitete Aleksander poročal o katastrofi podmornice 1'oscidon blizu Vcjhajvcja. Dejal jc, da sc jc moštvo, ki jc bilo v prednjem delu podmornice, junaško obnašalo. Večina lega moštva se jc rešila. Po poročilu poveljnika angleškega brodovja na Kitajskem jc poveljstvo Poseidona po katastrofi takoj odredilo, naj se zapro zaklopnice, da nc udre v podmornico voda. Medtem se jc pa podmornica že potopila. Topničar \Villis jc tedaj obvestil svoje tovariše, da bo spustil v prednji oddelek vodo. da lako izravna notranji pritisk z zunanjim. Zaprti mornarji so delali v temi. Ko jc v oddelek polagoma vdirala voda, je \Villis svoje tovariše bodril, naj bodo pogumni. Po dveh urah so pokrov toliko dvignili, da se je posrečilo splavati dvema mornarjema na površje. Ker jc bil pritisk vode prehud, sc jc pokrov zopcl zaprl. Eden mornarjev je padel, ko so ga rešili, v nezavest in umrl. Oni, ki so ostali v podmornici in brodili /c do kolen v vodi, so ponovno odprli pokrov, nakar so se rešili šc drugi 4 mornarji. Poročilo poveljnika zaključuje, da jc katastrofa podmornicc 1'oseidon ponovno pokazala fradicijonalen pogum in prisotnost duha angleških mornarjev. Stran 2. Jslev. Jjl. Strašen požar na Pogorelo pol vasi — Shoda znaša preko pol milijona dinarjev — Ogenj bo zahteval tudi človeško žrtev — Ljudstvo ie obupano Kranj, S. julija. Sredi lepega poletnega popoldneva je okrog '.! popoldne ua Mlaki, kake Ji ure oddaljeni vasi od Kranja v smeri proti Oolniku izbruhni! požar, kakršnega požarna kronika kranjske okolice /c zdavnaj ne pomni. SIcer je hila okolica Kranja pred nekaj leti ua glasu, da je /elo pogosta na požarih. vendar pa še nikdar in v nobenem slučaju rti pogorelo kar pol vasi. V torek /večer je hilo zelo 0 -.'i no Ozračje iu nenadoma ie /ačel vleči močan •everni veter, ki jc vlekel sko/i vso noč do danes /večer. Veter je največ pripomogel do tega, vla ,.e ie požar prenašal od hiše elo hiše. Bt'o jV o^roj* 2 popoldne • ■< je /ena čevljarja \lojza Semena, ki stanuje prav ob robu gozda, hišna št. 1, pripravljala kruh za peko iu zakurila grmado. Morda že dolgo časa niso bile v dimniku ometene saje, ali pa je skozi ako razpoko v dimniku skočila iskra na slamnato si, eno. ki jc nenadoma v vetru zagorela kot kresna grmada ♦ena se jc v sob; mudila pri kruhu, ko so jo razburili in pres?nefiii klici zunaj sloirčih Ipidi. Ivi so vpili, da ^ori ni^na hiša. Ostrcsje Semenovc hise ie bilo nenadoma 1 plamen« in se je tekom 10 minut zrušilo na zidovje. Semen, njegova /ena in lludje iz okolice, ki so prihiteli n i pomoč, so zaceli reševati, kar se je dalo. Rešili so uek.ii pohištva, obleke in šivalni stroj. Pri r?se«an!H pa sc jc ponesrC'.ila nekaj nad 20 let stara Micka Kopač, ua I ;.lcro p jc pcdrlo gore?c tramovje. Devic je bilo nenadoma v plamenih kot živa baklja in vsa obleka ie /gorela na njej. Zdravnik i/ Kranja '„r. dr. Bcžek ii jo nudil prvo pomoč ter jo pregledal. 1 gotov i I je, tia ima eno petino telesa ožganega, iu da ie v takih slučajih le te/ko upali na rešitev. Od-premil jo je lakoj v ljubljansko bolnišnico. Semenu je pogorela !;i:.a. 1 prašič, precej usnja, nekaj čev- ljev, pohištvo in skoro vsa obleka. Zavarovan je bil za 40.000 Din, škeda pa znaša 50.000 Din. Od htsc je ostalo le golo zidovje in hup: ogorkov Veter je med ognjem sejal cele kose goreče slamnate strehe in nosil ogorke daleč naokrog. Takoj je zanetil ogenj na poslopju jioscstnika Simna Sušnika, vulgo Dolharja, katerega hiša je oddaljena kakih 150 m od Semenovc liiše, vmes pa je vse polno drevja. Dolharjeva hiša in vri gospodarska poslopja se nahajajo zelo skupaj, in je ogenj z u :-znansko hitrostjo vse to zavil v en sani velik ognjen klopčič. Dolharju jc pogorela hiša. hlev, pod, šupa in drvarnica. Živino so rešili'razen dveh prašičev, ki sla pogorela. Pogorelo je tudi vse pohištvo n obleka, dalje vsa letošnja krma in slama, veliko lesa in tramovja. Pogorelo mu je nadalje vse orodje, mlatilnica, razni stroji in vozovi. Susnik ki jc najbolj prizadet izmed vseh nogorelcev, je zavarovan približno /a kakih 10.000 Din, Skoda pa znaša najmanj 200.000 Din. Od Sušnika se je ogenj razširil na dve strani /ačelo je goreti pri Janezu Miklavčiču. 1'etrn Saje vieti in Francu Skoficu. Miklavčiču je pogorel pod, kjer je bilo kakih 20 voz Irtošnje mrve in nekaj starih voz. Petru Sajevicti je pogorel hlev in jiod, živino pa so rešili. Zjtorelo je 17 voz mrve. 1 vozovi detelje, vsi vozovi in orodje. Hlev in pod sta bila krita s slamo, dočini so v bližini nahajajoče se z opeko krite hiše vendar le rešili. Sr.jevic je bil zavarovan za kakih 25.00(1 Din. medtem ko znrša škoda preko 30.000 Din. Petemu prizadetemu posestniku Francu Skoficu je pogorel pod. hlev in lopa, v ne-mala pa se je indi his*. Skoiieu je zgorelo vse pohištvo, nekaj obleke iu orodja, veliko opel e pn je vsled vročine popokalo. SkodR pri posestniki! Skoficu znaša nad iOO.OOO Din. Koliko je zavarovan niti sam ne ve, ker je zavarovan pri več zavarovalnicah in v razburjenosti ni mogel zračunati cele zavarovalne vsote. Živino, nekaj |»'ii4tva in glavno orodje > j • ogenj rudi vedra tako čudno objemal p< -lopj >. d,i jc ponekod poslopja, ki so bila eisto lik gorečega prostora, preskočil, ua veliki m/dalji pa je vžgal hiše. Na klic zvenov na kckrici iu Pred. -ljili so /,i"eli ljudje vreli skupaj i/ rele okolico. Prispeti so tudi gusilri i/. Keklice. i/ Piodnsija. dalje i/ Kranja ker so mislili, da gori tovarna Zabrel \ Bobov k u nadalje gasilci i/ Suhe, Preddvoru, Priinskovoftn in Biitola. Vprcgli so ročne iu niojr.nic bri/pal-nc v vodo, ki teče pod vnsjo. deloma pil so rabili vodo i/ vodnjakov in reševali, kil V se je meglo rešiti. Nil pomoč so prihiteli tudi delavci i/ tovarne Za Ure t i/ Bobov ku. Ga-ih i so pn I v em pi ipoiii igli. da se niso vnele hise pri Saje v ie«. Miklavčiču iu .skolicu in ostali - i, na pogorišču do večera, kjer je bilo polno gorečih in tlečih kupov, ki s i radi velikega vetra še vedno povzročali veliko nevarnost. Vuš dopisnik, ki je bil skoraj eden prvih pri ogli j it, se ji mi lastne oči mogel prepričati, kako silno je divjal jezni ognjeni element. Bazi n Seiiicnovc, so vse ostale lijšo /elo skupaj, tako. d i so predstav I jale velikansho gorečo maso ki je biulinlii pogin in nevarnost vsemu, kar je bilo v bližini. Reševanje in rušenje jr bilo /elo rle/ki čeiio. ker je bil v ozkih ulicah mestoma prehod skornj nemogoč in je bilo /elo te/ko približati se goreči vasi. p() vrtovih je bilo polno i,iztrcs( neg« pohištvu, v gozdu pn je bila i»;-i-ve,-«ii« živimi, ljudje pa s« preplašeni in /br-gmii hodili dclori« okrog gcicrih objektov, ele-li!'i"i pu parili ivi svoje hise. ki jih ognjeni element še in objel. Silno in skornj neooenJjivo je bilo m/delan je ogn ja, o knlerem priča jo cpiistošeui /iduvi in ožgano drevje. \i i ijMijti požarna katastrofa bo ostala sedanji in bedoči generaciji dolgo v spominu, ker je to en.i največjih katn-Tlof v tej vu»i v zn jo volil prev eiulii r sv. Vida Milan Nikšič / ostalim duhov nislv oni, ;i pustno občino je zuslopul mestni načelnik Oruglltili Porok s (i ziistopuiki. Zanimivo je. da | je bila v tej procesiji zastopana tudi varazdin-: sku posilil ku z enim poročnikom iu enim po !-J poročnikom. k;i se jo procesija vrnila, jo je uri-čakovala vojaška godba v vasi Biskuhcii pri V i. niždinii z župnikom Jankom Gjudoni ni čelu. Velijo za tshademifcc Belgrsd, S juHja. AA. Prosvetno ministrstvo je razposlalo okrožnico prosvetnim oddelkom banskih uprav v kateri jih opozarja, da mora j a vsi študentje, ki hočejo študirati v tujini, poslali svoje prošnje prosvetnemu inini-disivu preko prosvetnih o-i d M kov banskih mira* F® sporazumu — podrobno del® tiemčira se je oddahnila l.tituloi' S. 'uli.ii; trg. N,v povabilo angleško vlad.- sc t),i v pe < prihodnjega tedna pričel raz-_o\cr med tf.mi.čilimi »rjkv>vi»'ttke »iiiHflUrniii držav VeainjrJti -ni uači is. Zastopajk ameriškega ui-ladiuvn urad« -e bti tuli mi, leiil s posve'ovalno pravice, lilavui namen t«1 konlorrnin je izdelav* tehničnih detajlov ter razprava o tnitrebnih gospodarskih ukrepih, ki In: to pn.llajn 711 pi /.nejšj (kj-'itičn > ke nte nenc 1. Morebtini obisk angleškemu mini «lr.-kege predsednika in zunanjega ministra v Berlinu Ve spremeni dnevnega reda strolovnjaško k merence, ker je leta izključno le go*|io larska. Zaradi lega je vest, da se hoče državni lajnik Siimun žc prihodnji lr len | laii v London na lo konti rt n rev neltčna. Berlin, M. julija. Ig. V protekll n či je pi^ela državna l>anka s tehuičuj izvršitvijo kreJilnega načrla, ki s • naslanja na kredit v višini otrj milijonov mark. Predsednik državne hunke dr. Luther je i z reč no poudaril, da Itt.če dižuvu« bank« s tem jmkazali 111 i.nt -I, d* dohi v najkrajšem času kredit. ki naj bi bil na I vsakim dvomom. Na ta način Nemčija lahko inozemstvu dokaže, da v njej ni- kakor «ie vlada gittpodarski kaos. \ berlinskih bunčiiib krogih se pričakujejo kot neposredno piislcdpostopanja nemške, di/av nc b.inke skorajšnji k-oui c prikinjcuj« ilioz-iusl,ili kreditov, krcdiidiž. banke v vi-"ini 'Hiti milijonov mark d.ijc možnosl priti zopet do iiK^z.eliiskth kreditov, katerih p.i no bo mogoče, diet či kot k rulkuročue, temveč kot secdn je- ali dolgoročne. Berlin. S. jul. AA. \csl. (',1 mi nein-ki vodilni I i 110 učni i« industrijski k m rini ponudili vladi velike krnlilt' pri .Nemški fskoniplui '>nri-!.i» je iiapruvila na čusupisje iu oiičinstvo globok vtis. Večerno časopisje poudarja daleko-sezuost iniiijative niiii-kih koucern.iv. .'.eeiu.i-niu pravi, dn se da primerjati čili nemških | o I-jetij islili ile £ od Ii Kilo in vellko.lieuo • to iimcriškeg« |Hi'tls<'tjnika lloovra v \prašjnju nioialoiijii \chlilhr Vbenilbkill- olijavlja (Tanek. kjer pMudnrjH. da je sklep nemških kon-teliiov posledica I loov rov e akcije, ki je vlila ueiiiškviliu go-ji'i|ai.slv 11 ikivii upanje v ImkU.č- IM -t. Ohorozev&nla in mirmmi kongresi Važna mirovna prizadevanj a v Brusliu in Londonu - Mir odvisen od bodočega razmerja med Francijo in Nemčijo Bruselj. S. jul. ir. Medtem ko slav ijo v Parizu I V zvezi s to kampanjo se bo vršil prihodnjo nedeljo ispch francos ko-smeriških pogajanj, ki so raz.|x»dila I velik mirovni pohod po Londonu, katerega sc bo-mnogo grozečih oblakov nad Kvropo ter uveljavila j do udeležile vse angleške politične stranke in zastopniki vseh veroizpovedi. I udi 1 loyel Cieorge bo osebno nastopil. Politična javnost z velikim zanimanjem pričakuje njegovega govora. London. 8. jul. AA. Angleška tvornica lelal je Draga rogaifmfa Puri/, t", jul. A \. \lnt " ičoni s,> |>lučuli ju i p- c.ij.uljih > Pari/.u /.1 |iri'kooee«u.t>i v primeril / /go lov iiiskiui ponieiioni pariških |>o-gariuij la/.ineroin.i majhna. Dalje po« la rja jo. da .s. p- /godilo prvir, ila so.se vodila fiocajonjit meti Ameriko iu Kvropo tolike važnosti peljan v trdnjavo Segovio, ki služi ž.1 stoletja z-i državno zapore. Be-rcuguer bo moral tukaj čakati, dokler državni zbor ne sklene, ali naj »e izroči sodišču ali ne. Vlada je sklenila v spora/umu s spniiskitiH boJikiimi, zvišati diskonino mero od t> % na U in pol %. Kaf o je Anglija proli sovjetom London. s'. jul. AA. I isti poročajo, dn je angleška vlada pripravljena garantirati trgovinske transakcije z II lisi jo /a liti"/, tlo v soV l>0 milijonov funtov šterlingov. \ lutln jir.ivi. ela l«> to zelo koristilo angleški industriji. F.ks|>ortne olajšave bodo podaljšane od 12 n« 50 mesecev. zmago dolarja v starem kontinentu, se jc v zatišju belgijske Akademije znanosti otvoril mednarodni Vongres /a pospeševanje miru. O tniru govorijo danes vsi državniki, toda ti vedno menijo interesiran ttir. Važnejši in močnejši so |iokrcti, očiščeni od vsakih sebičnih razlogov, ki izvirajo iz notranjega s|K>-znanja velike moralne vrednote ali še bolje velikega etičnega /akona, ki predpisuje mir med narodi. Polagoma in trudoma dosežejo tudi ti kongresi svoj namen, ker ustvarjajo med elito vseh naroelov neskaljeno navdušenje za apostolstvo miru. Mirovni kongres v Bruslju ima samo ta pomen. Drngega niti noče in«"ti. Najznamenitejši govor, ki se je do seelaj govoril na kongresu, prihaja od nemškega univ. prof. Cuidde-j«. Ure/ olepšavanja, brez besedičenja, brc/ platoničnega navdušenja je nemški učenjak med glas-tiui pritrjevanjem kongresistov postavil zahtevo za spera/uni med Nemčijo in Trancijo za bistvo vsega mirovnega pokreta v Evropi. Vse plemenite sile bi *c naj slavile na razpolago temu prizadevanju. Vsak večji nesporazum kjerkoli v Evropi se vedno da razložili i/ nezdravega razmrrja med Nemci in med Francozi. Zato naj bi vsi kulturni delavci, vsi politiki, katerim je politika več kakor pa igračkanje. vsak v svojem okolišu pripravljali sporazum med tema velikima evropskima narodoma. Zelo zanimivi referati šc naznanjajo za bodoče elnc kongresa, kateremu prisostvujejo odlični možje iz vseh držav Evrope in Amerike. Poročal bom še več ob prvi priliki, ker se mi /tli va/tio. da katoliški list nc samo registrira ampak z vso vnemo |iodpira gibanja, ki so v bistvu krščanska. P. London, 8. jul. os. Zelo značilno je za angleški isk, da je zo|>cl po dolgem času, kakor na povelje začel razpravljati »poglavitni problem evropske politike-, (o je vprašanje, »kako se bosta sporazomelt Francija in nemška republika*. Bitko je otvoril -Ob-server , v katerem duhoviti glavni urednik Ciarwin 5,1111 analizira možnosti, kako bi Evropa zopet mogls priti nazaj v zaželjeno zdravo ravnotežje. Mir v Evropi se ne bo nikdar vzdržal s silo, piše Oarwin, ampak z Ijiibcznipolnim prenašanjem drne dr»£*fa. — Novice iz Rumuni e Bukairsi. k. jul. ž. Ministrski svet jc sklenil. da |»onov 110 vpelje vzhodni evropski čas v celi Itoiiiiiniji. Itukarešt. 8. jul. /. Finančni minister Wge-toinnii je izjavil v /bolnici. od|>o-ročnik Flore.s( n. Oba sta obtožena, da st.i nkva-illu važne politični: dokumente' in |ih prodata šjiionažni orgei 11 i/aci ji. Reforma uradništva na Poijskem „Nas je preveč" — Omrežje papirnatih šikan — Apel vladnega lista na razsodnost uradnikov VarŠnva, V jul. m. Reforma uradniškega zak-uia na Poljskem je povzročila nemalo krizo. ki v/111'lllil.jo politične politične klope. Po novem ii rudniškem /akoiiii so bile uradniške plače znižane ml 10—40%. mnogo uradnikov pu je bilo stavljenih iih rn/.|iolago. Reforma Je bila neobhoilno potrebna. |iri/.mivu vladna (iii/.eln Pedskii . ker so razmere: puc-tale naravnost ne-v zdrži jivc. V' imenovanemu listu piše predsednik večinskega bloka v parlamentu, tla je uradni štvo Siinio zli- vnle na delavnost lnndntttva neglede ua tn, da je nnšlo v stoji v državno upravo nebroj nekvalificiranih ljudi, katere so drž. funkcljonatji radi krtke usluge privlekli /.a lase \ državno službo. Nas je preveč, mnogo preveč, mi vse preveč obtožujemo rame naše mlade države ter pletemo okrog državljanov omrežje Siknil iu pi sarniških bndalosli, inslrukcl], predpisov, for-mnlnrjev, \ katerih se mora /adušiti vsuko de mokrntično sodelovanje med vlado in med narodom. Kako naj pa n.i.ša država v tej krizi vzdrži, če bodo uradniki mislili le na sebe in ne mi državljani:, ' rudniki, vi .ste niošlvo državne ladje. K .»ko pa izgledate prod pasužirji. če skrbite siinio zn svoje porefje, ne pa zri blagor vuni poverjenih držav Ijanov-potnikova Ta apel pomeni, tbi je uradniška kri/41 zelo velika in tla obsloj.i ne\,1 riiosl, da se bodo nekateri uradniki v znak protesta v doli komunistični propagandi. Svoj članek končava lloluvvko s značilnimi besedami: >\li nnj naše uradništvo odpre vrata boljševizmu, tistemu boljSevi/mn. ki \ sov jetsk llitsiji z nogumi tepta ravno nraelnika* Vlnda je odloeeun. da urntlniško reformo i/vetlc nn vsak način Železničarjem se izplavajo raosžo?e dnine Belitrnd, 8. julija. A A. Upra.va Zvc>e iinjo-slovanskih želcznicaijev jc intervenirala, noj sc elez.iiškitn delavcem izplačajo dc'žnc dnine iz. leta 1923, Ui so nastale pii r.oven obračuravanju ur. No zadnjo vlogo uprav« ,-3 prometno minislr-stvo seslavilo mešano komisijo, v hateri so bili zastopani »udi člani upiave i*.vcz" jujloslovsnskih železničarjev. Na sklep tc kom'sijc jc ininistc odrcdi|, da s». vsi ti zaostanki nn diinsh morajo železnilkim drevriia'jem (a';oi izplačati. Skuo~o znašajo tc plače ti-8 milijona Din*. Krediti za to sz» i"«> zajiotovlic ii. Nemške križarhe v Angiii« Berlin, 8. jjliju. AA. Listi poročajo, da bo-sla nemški kri.-.arki Ktinigalrcrgi in »Karlaruhe* V nili obi;k angleške mor.ia~ice v K:olu. V An-Silijo bosta ojpltdi avgusta ni<.scca. Vs Jrali se bosta v pristanišču 1'orlhmouthu o priliki rcga'c, ki bo trajala teden dni. Hudourja v Nemčiji Berlin, 8. julij;- AA. Od nedclie dalje div-jajo nad Nemčijo skoraj neprestano nevii-.ie, ki imajo zaradi vaiike vročine zračaj preloma oblakov. V nedeljo so nevihte prizadele Berlin, snoči pa Harz. Hudourniki, ki so gnali s seboj velike množine i/ruvanih dreves, sr> razdrli na vet krajih železniško progo. Lna o.eba jc ulonila Gmotna škoda jc velikanska. Beilin, 3. julija. AA. V raznih krajih Nemčije so bile za-adi neznosne vročine hude nevihte. I onekod so bile tudi poplave, ki so poškodovale mestoma tudi železniško projja. Matenjslna škoda jc velika. Vel:kn defravdacifa Milan. 8. julija. Ig. M<«sinski župan Vleenso Je moral ■ lloiill r-vujc nn sto. Tozadevna zahteva italijanske vlade je v /vizi 7. defravelacijo ,3 mili-jmiov lir, i i jo Je izvršil glavni knjigovodja 1 cblasti v Mcssini. /Jrobftc vesti Urlumil. s. julija. I. To dni >e je mudila v io.lgi.idii ,!i«s Hrislitrra, rojena Srbl.inja. ki živt v Lnn lanu. Včeraj jo bila sprejela v avdijenco pri kralju iu obiskala več drugih članov vlade nieJ njimi rfr. Marinkov iča. Po|>oMne ob 5 clpotiiie v Ljubljano. Hvigrinl. 8. julija I. Danes je prinpel semkaj hai-kj nadškof, pri mas .Srbije, dr. Dobričič, jk> cerkvenih opravilih. Bclf/rad, H. julij«. I. Iz Parit« „e je danes ».ju-Irnj vrnil premolili minister Lazar lUJivojevič. B rti/rad, 8. Julija. 1. Včeraj pojiol lne se je vr--ila v prrstorili obrtne zbornice širša konferenca belgrajskih čevljarjev. Konferenco je sklicalo Dru-štvo belgrajskih čevljarjev. Sklenjeno je. da se čez me ee dni vT-i boimrf* r*eh trrl.inrjrr. nn knterega ho I,« |K)kli'i,ae čevljarske organizacije iz. vsr> držV-ve. Temu kongresu bodo pHeosIvovali tudi preij-stavniki trgovine in indnalrije. Belgratl, 8. julija. I. Na podlagi sklepa socinl-| nrja mini-tra je postavljen za pripravnika insiiek-I eijr d"ln pri kr. bnn-|,j upravi drinske Imuovine v Snrnj'>vu g. Vinko Coj>. * Sinila, 8. julija. AA. Generalna stavka n* indijskih želcznicah je odgodena. Syd"cy, 8. julija. Az\. Parlament je sprcjol predlog, da mora guverner sprejeti vsak predlog. ! ki mu ga predlože ministri. London. 8. jul. >. \ gospodarskih kr.gih raemiiijo, ela bo \ h rodim bnnkn pr»H vplivom Hoover je v epu pn-dloga /nižala diskonlno mel od -'.» na 1%. 50 letnica češčen*a Zibika. "I. julija 1!);||. Za lavnntinsko škofijo zelo važna _ a vsaj ,a Ijudslvo cisto nc opažena - petdesetletnic* je šla Iclnsniogj, maja mimo nas. Ta dan leta 1881 .te hd« ustanovljena v Mariboru Družba vednea« ce-sipnja sv. U. T., ki je v tej lepi dobi v veliki meri uresničila svoi namen, dn Jez.ilsa v presv /akrainenlii spoz-navaino. ljubimo, molimo in um za storjene /-allive zado-stujemo ler dn so iibožuej-sini^ cerkvam oskrbe w bogoslužje potrebna čim lepša oblačila iu cerkveno jierilo. Ni pn pnvtla le obletnin- skrila zbirka v s mar.sk i dekanljj. itbhajnla jo je i. julija, ko ie lam po vrstnem redu vsakoletno celodnevno ic-scetije. Sicer obhajajo JCfbičani ta dan kol fini/i/jsfri praznik vi brez. izjeme, d« morejo tu dan posvetili ramo Evliaiisličnenui Kralju z delopusloui, prejeniom sv. zakramentov in molitvijo. Leios so se v spoinin omenjene oOlelniee na molil ven i dan ju-ipravili s slovesno trirlncvnir 1 ki jo jo vodil celjski veeoiifRe.lj prOTe-or :j. Vetof Kovačič. Ijihko se reče, ela je juejelo sv. zakramente do 00 oiNotkov žnpli»m)\. Na molitveni dan pn je daleč iz cerkve donelo lepo ubrano pelje in molitve. In kar je posebno razveseljivo, dn vsako leto v leni prednjačijo naju^Jednejši pti-esiniki in |iosr>s!nice. Naj vsem božji Zveličaj' poplača njihovo vnemo s leni. da jim da kmalu dočakati uresničenje njihovo vroče želje: pi-tnvlli M« nov proslornejši božji hram! Kakor se tslišj. bo tudi driljjo.t s 'iiIcIomi-njem duhov ščine (»ros lavi I a la oblelnica s sličnlinl I Kibož,uosliui. Posnemanja vredno, zlasti koder češčeujo: l>ešal