Neticlfa pro$Ąe(nih faftorov. Nedelja 8. avgusta je bila dan dobro obiskanih prosvetnih taborov, in sicer v Konjicah, kjer so že v soboto na predvečer vabili k nedeljski obilni udeležbi številni kresovi po hribih. Na trgu pred cerkvijo v Konjicah je v soboto zvečer igrala domača godba, rakete so švigale v zrak in vea trg je bil v zastavah. V nedeljo zjutraj je predramila Konjice godba z budnico. Nedeljski sprevod v trg so otvorili jezdeci z državno zastavo, kateri so sledili kolesarji na okrašenih kolesih. Sprevod je poaebno povzdignila živahna slika praporov slovenjekonjiškega proavetnega okrcžja, pestre narodne noše, fantje v krojih, telovadci, ostali člani s slovenakimi trakovi ter dolga vrsta z zelenjem okrašenih kmečkih voz. Pol ure trajajoči sprevod se je raavrstil po cerkvenem trgu, kjer je bila slovesna blagoslovitev prosvetnih praporov in govor g. profesorja Zafošnika ter av. maša, katero je opravil konjiški g. arhidijakon Tovornik. Po službi božji je pričelo zborovanje, katerega je počastil g. minister dr. Krek, ki ae je pripeljal od Sv. Jurja ob ščavnici. Na predlog predsednika konjiškega proavetnega društva Šarloha so bile odposlane vdanostne brzojavke knezu namestniku Pavlu, Skofu dr. Tomažiču in notranjemu ministru dr. Korošcu. Brzojavno ata pozdravila tabor g. notranji minister dr. Korošec in ban dr. Natlačen. Tisočere zbrane sta navdušila za ideale prosvete visokošolec L. Leskovar in urednik Jože Košiček iz Ljubljane. Po opoldanskem odmoru in po večernicah je lepo uspeli tabor zaključil telovadni nastop, pri katerem je nastopilo 200 Clanov in katerim je govoril na telovadišču dr. Makso Sevšek. 50 letnica prosvetnega društva pri Sv. Jurju ob ščavnici V rojstni župniji notranjega miniatra g. dr. A. Korošca je obhajalo zadnjo nedeljo tamošnje proavetno društvo svoj zlati jubilej, ki je pričel že na predvečer z bakljado, katere se je udeležilo nad 500 ljudi z gorečimi bakljami v rokah. Sprevod, katerega ata podžigali dve godbi, se je ustavil pri domu #. Košarja, ki je vodil društvo 30 let, in na domu g. Perger, ki je bila botra novi društveni zaatavi. Pri obeh domovih so bili pozdravni govori, pevaki zbori so peli in in godbl sta igrall. Sprevod je končal na domu notranjega miniatra dr. Korošca e petjem državne himne. Na nedeljsko proslavo se je 2e pred sprevodom pripeljal minister g. dr. Krek, katerega so navdušeno pozdravljali številni proavetarji. Po pozdravnih govorih se je razvrstil manifestacijaki sprevod a konjenico na čelu. Pred farno cerkvljo je blagoslovil novi prapor g. dekan Gomilšek, aledila je sv. maSa, prl kateri je pridigal g. Gomilšek, avojeCasni kaplan prl Sv. Jurju in predsednik tamošnjega proavetnega društva. Po službi božji ae je vršil tabor, na katerenl so apregovorili g. župnik Franc Satler, g. Marko Kranjc in g. dekan Gomilšek. Z zborovanja so bile poslane vdanoatne brzojavke. Tabor je brzojavno pozdravil jurjevški rojak g. minister dr. Anton Korošec. Pri dobro obiakanem popoldanskem telovadnem nastopu je govoril g. Franc Snoj iz Gornje Radgone. * Sketova proslava v Mestinju Fantovsko prosvetno okrožje Šmarje pri Jelšah je priredilo na Mestinjah, kjer stoji rojstna hiša pisatelja dr. Jakoba Sketa, prosvetno prireditev z odkritjem spominake plošče piaateljudomačinu. V nedeljo zjutraj ae je razvil od poataje Mestinje slovesen sprevod s kostrivniško godbo proti rojstni hiši pisatelja Sketa. Ob 10 je bila tamkaj sv. maša, katero je daroval g. stolni dekan dr. Cukala, ki je tudi govoril o katoliškem prepričanju v javnem in zasebnem življenju. Po odkritju spominake plošče je naatopil kot glavni govornik g. ravnatelj dr, Fr. Kotnik iz Celja, ki je navdušil številne zbrane za življenje in dela pisatelja Sketa. Popoldne so igrali na proatem igro »Miklova Zala«, ki je prirejena po Sketovi poveatl. Tudi to prireditev je brzojavno pozdravil notranji minister g. dr. Anton Korošec. * Tabor v Rajhenburgu je nudil pestro sliko krščansko zavednega ln prosvetno delavnega Poaavja. Pri alovitem Marijinem svetišču se je zbralo do 6000 udeležencev lz štajerake in Kranjake. Sprevoda se je udeležilo do 2000 Ijudi, na konjih 85, na kolesih okoli 200. Cerkveni govor je imel in sv. maso opravil rajhenburški rojak g. stolni kanonik dr. Mirt. Po sv. mašl je bilo pred cerkvijo zborovanje, ki ga je vodil g. ZupanCič 1» Brežic. Na njegov predlog so bili poalani brzo« javni pozdravi kralju Petru II., knezu nameatniku Pavlu, ministrskemu predaedniku dr. Sto« jadinoviču, ministru dr. Korošcu, banu dr. Na* tlačenu in Skofu dr. Tomažiču. Govorili so g. dr. Hohnjec, g. profeaor Bitenc in domaCi g. župnlk konz. svetnik Tratnik. Popoldne po vefiemicah Je bil nastop telovadcev, ki so pokazali prav lepe uapehe kratkodobnega vežbanja. Naj bi živahno prosvetno delo v Posatfju ro-' dilo obllno uspehov! Svečina. V Slatinl pri Svečlnl je 6. avgusta po daljSl hudl boleznl umrla 591etna gospa Marlja Elšnik, roj. Kren, po domače Gošparca. Rajna je blla po Sirnl okolicl ena najbolj spoStovanlh in uglednih goapodinj. Njeno poaestvo, osoblto njeni vinogradi, kleti in sadonosnikl so blll vzorno urejeni. Kot vinogradnica je bila opetovano odlikovana radi izvratne vlnske kapljice na različnih razstavah. Njeno vino je naslo odjemalce v Ljubljani, v Avstriji, v Mariboru itd. Pred 24 letl ji je umrl mož in zapustil oaem mladoletnih otrok. Rajna je tako vzorno goapodinjila in vzgajala svojo družino v duhu svojega rajnega moža, da lahko primerjamo Elšnikovo hišo najvzornejšim hišam in rodbinam po Sloveniji. Daairavno ao jo zadevall hudi udarci, vendar je s krepko voljo, s prirojeno inteligenco in z zaupanjem v Boga premagala vse težave in je s svojimi otroci lepo posestvo, ki leži tik na meji Avatrije, tako vzorno uredila, da so red, snago in vzorno ureditev vaake posamezne panoge gospodaratva občudovali oaobito gospodarski atrokovnjaki. Zanimivo je, da Je rajna gospa Marija leta po vojni se borila z vaemi močmi, da bi preprečila, da njen dom ne pride pod Avstrijo. Ko je razmejitvena komisija na Hcu mesta vsled prltiska od severa že določila, da bo spadalo njeno in več soaednjih posestev pod Avstrijo, je goapa Elšnik kot zavedna Slovenka s tako neprimerno železno energijo nastopila proti mednarodni razmejitveni komisiji, da so se goapodje pri tej komisiji morali udati naši korajžni Slovenki. Generalu Pliveriču, ki je predsedoval jugoslovanaki komisiji, je zabrusila gospa Elšnik tako energične beaede v obraz in ga dolžila, da je on kriv, če bo toliko lepih slovenskih poseatev prešlo v nemško žrelo, da je general Pliverič stopil nekoliko korakov nazaj in vojaško pozdravil našo alovensko gospodinjo ter rekel: »Klobuk dol pred tako odkrito narodno zavednostjo štajerske Slovenke!« Tudi francoaki in celo italijanski delegat, ki sta si dala tolmačiti izjavo gospe Elanlk, sta pristala, da se je meja napram Avstrljl vsaj toliko popravila, da so ostala posestva Elšnik, Dreisiebner in Se nekatera druga pod Jugoalavljo. Kadar se je v družbl goatov, kl bo zelo pogosto prlhajall h gospej Elšnik, omenil ta zgodovlnski dogodek, so blago gospo vedno polile solze in je rekla: »Vesela In ponosna sem, da 8em rešila naSo domačijo Izpod nemškega jarma.« Elšnikova hiša Je blla že od nekdaj silno gostoljubna. Na stotine In stotine najodličnejših in domačih gostov je vedno našlo tam zatočišče. Oaobito je bila veaela, kadar je lahko pozdravila svoje goate v ličnl vinogradnlškl vill na vrhu vinogradov tlk ob avatrijakl mejl. Ko je dala prenovitl pred letl to vilo in jo sloveano blagoalovitl, Je napravila tudl več narodno navdušenih. verzov v hiSi in pri kletl in tako se bodo tudi pozni rodovl apominjali odlične prednice, kl je kot ženska dala vsej okolici znafiaj narodne zavednosti. — Pogreb blage goape Elšnik, ki ]e mati odllčnega goapodarja Josipa Elšnika pri Sv. Petru niže Maribora in ožja sorodnica mariborakega podžupana žebota, je bil v nedeljo ob pol devetih dopoldne od doma v Slatini na župnijako pokopališče v Svečini. — Blagi pokojnici, ki je bila dolgoletna zveata naročnica našega lista, naj bo domača zemljica lahka! Sorodnikom naše, aožalje! Sv. Križ pri Rogaškl {Slatinl. Dne 7. avgusta smo položili k večnemu Jiočitku krščansko ženo, vzorno mater ter zvestp članico tretjega reda sv. Frančiška Rozalijo ^idrič, roj. žurman, posestnico iz Cerovca. Na| njeni zadnji poti se ji je pridružila velika mnijžica vernikov, da so ji tako izkazali še zadnjo; čast do njene iskrene Ijubezni. Bila je stara 69 lct. Zapušča 86 letnega sivolaaega moža ter štiri odrasle otroke. Od teh je ena hčerka v samostanu pri Solakih sestrah. Pokojnica je bila globoko verna mati ter je avoje otroke vzgojila v svetem strahu božjem. Naj počiva v božjem miru — preostalim naše aožalje!