206 Številka.
Ljubljana, v torek 9. septembra
XXIII. leto. 1890.
zbaja vsak dan sveder* izimfii nedelje in prav.aike. ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta H gld., za četrt leti 4 gld., vh eden mesec 1 gld. ■*'> kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na <l"ra rr^nna se
po io kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znate. Za oznanila plačnje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se       r^ačajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Oospodskih u'icah Bt. 12. U p r a v n i 51 v u naj se blagovolijo posilj. •   naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
„Celjskoga Sokola" osnovalna slavnost
dne 7 in 8. septembra. Minola sta slavnostna dneva južnoštajerskih naših bratov, ki ostaneta globoko utisnena v srci in spominu vseh, kateri smo se jih udeležili. „Celjski Sokol" sme ponosno reči, da je postal slaven in poznan daleč izven domovine že pri porodu svojem. Osnovanje telovadnega društva bila bi sicer zadeva čisto omejenega pomena, slavnost osnove njegove bila bi navadna svečanost brez vsacega političnega značaja, slavnost društvena, kakor je mnogo in mnogo drugih. Ne tako pri osnovanji „Sokola" v Olji. Strastno in nestrpno teroristično delovanje vladajoče nemške klike pritisnilo je eminentno političen značaj tej slavuosti. Smelo rečemo, da sta minola dva slavnostna dneva morda začetek nove dobe narodnega gibanja na spodnjem Štajerji, da sta začetek koncu vlade prepotentne nemčurske klike, ki je dozdaj vladala v Celji. In to je uzrok, da na tem mestu govorimo o tej slavnosti, kajti baš nasprotniki naši dosegli so morda ravno nasprotno od onega, kar so hoteli, pospešili so svoj neizogibni propad, pospešili preporod Celjskega mesta, ki prej ali slej mora postati slovensko mesto. Obdano na vse strani od zavednega in prebujenega čilega naroda, ima tudi samo V sebi tako zdravo jedro slovenskega prebivalstva, katero se bode množilo vedno bolje, da je le uprašanje časa, kdaj bode odzvonilo za vekomaj terorizmu in prevladanji nekaterih prenapetih elementov, ki hote ohraniti Celje kot nemško trdnjavo za Germanijo v sredini slovenskega ozemlja. In skrajni terorizem, nepopisna surovost in moralična sprijenost nasprotnikov naših pokazala se je te dni v Celji. Surovostij io podlostij, ki so se skušale uprizarjati, nikakor ne pišemo na rovaš veliki večini mirnega in miroljubnega Celjskega prebivalstva. Ono se je obnašalo dostojno, kakor ono v Mariboru. Več nego 300 stanovanj večinoma po privatnih hišah stavilo se je slavnostnemu odboru na razpolaganje, najočitneji dokaz, da večina prebivalstva nikakor ni bila in ni sovražna društvu, in jej je na tem, da Celje ne pride v ime odljud-nega, negostoljubnega mesta. Terorizem izhaja le
od male klike, id danes še gospoduje in se drži na površji s pomočjo nekaterih duševno propalih elementov. Kdor se druži in brati z barabami, ki zavratno ponori skušajo napadati po mestnih ulicah mirne goste someščanov tvojih, kdor se ne .sramuje moralično bratiti se z najnižjo sodrgo in dru-huijO, tak Jovek, taka stranka obsodila se je sama, podpisala si je sama »mrtno svojo obsodbo. In tako po vsem tem, kar smo naveli, sme mo reči, da vzbu-jenje in rojstvo „Sokola" v Celji je ob jednem smrtni udarec gospodstvu nemške klike, in to v prvej vrsti baš zaradi načina, kako se je ona obnašala pri tej priliki. Kako podla sredstva so se rabila, kako seje lagalo in sumničilo na vso strani, da bi se onemogočila ali vsaj zavirala do zadnjega trenotka ta alavnost, znano nam je vsim. Da bi bilo šlo po volji mogotcev germanskih v Celji, niti v mesto bi ne bil smel nobeden Sokol v društveni svoji, od državnih oblastev priznani oble ki, kakor pravi turški paše izdajali so odlok za odlokom, drug bolj „ liberalen" od druzega, a hvala Bogu blamirali so se temeljito. Vlada sama, katera se ui nikdar kazala Slovencem baš preveč naklonjeno, držala se je v tem slučaji zares prav korektno in pravično, in z zadoščenjem konstatujemo to tukaj, ter bo nadejamo, da i v bodoče se ne dade oplašiti. Pomisliti treba, da masa naroda od več nego 400.000 duš, stikoma stanujočih ne more in ne sme biti prepuščena, da bi peščica ljudi j, kateri bi spadali bolje v nekdanje turške provincije za paše, nad njim skušala svojo prevlado. Hvaležni bodemo vladi, če nam bode vedno jednako pravična, kakor je bila v tem slučaji. Organi njeni storili so pošteno svojo dolžnost, a razveljavila bi bila končno tudi lahko smešno prepoved slavnostnega uhoda, će so na Dunaji slobodno se gibali Nemci izvenavstrijski na vse strani, vrne stu, katero je avstrijska stolica, v katerej biva mnogo Slovanov in drugih narodov, ne vemo zakaj bi na slovenski zemlji Slovenci ne imeli jednake pravice ? Jednake pravice zahtevamo za vse, nič druzega. No pa vsaj v jednem oziru branila nas je vlada proti smešnim neutemeljenim odredbam magistrata Celjskega, ki je tako neuirirjoče blamiral sebe in stranko svojo.
Predno začnemo z natančnim popisom velelepe in krasne te slavnosti moram reči, da se je navzlic vsem intrigam nasprotnikov izvršila tako sijajno in vseskozi d o s t o j n o in brez najmanjega mo -te nj a miru od strani Slovencev, da je napravila velik moraličen utis na mirno Celjsko prebivalstvo, in tega je hvala Bogu večina, tako da se bodo dobre posledice te velike moralne zmage slovenske olike in zmernosti nad nernčursko neotesano surovostjo in prepotenco pokazale morda Že prej, nego bode ljubo onim, ki se mislijo na krmilu obdržati s auro voh t jo in hujskanjem.
Udeležba bila je ogromna budist v Celji, bodisi posebno drugi dan v izborno narodnem Ž a 1 c i. Korporativno zastopani so 'bili: „Sokol Ljubljanski" z zastavo in 60 člani v društveni obleki, "Sokol Tržaški" z zastavo in 20 člani. „Sokol Zagorski" s 25 člani, „Sokol Dolenjski" z zastavo in 16 člani, „Sokol Goriški" po deputaciji 3 članov, „ Savinjski Sokol" z zastavo in 10 člani. Kar nas je posebno veselilo in naudušilo, bilo je, da so se bratje Hrvatje odzvali mnogobrojno. Lažnjivi telegrami in intrige premotile so sicer mnogo, a ipak došla je iz Zagreba oficijelna deputacija 8 članov „Hrvatskoga Sokola", katerej se je pridružilo kacih 18 hrvatskih Sokolov v društveni obleki in 10 biciklistov Sokolskih. „Pokupski Sokol" iz Karlovca poslal je tudi deputacijo 3 članov. Iz Zagreba bilo je še posebno lep broj domoljubov hrvatskih in slovenskih prihitelo in mnogo odličnih dam. Da je bilo Število udeležnikov nesokolskih iz Ljubljane, Litije. Zidanega mosta in vseh dolenjskih in štajerskih krajev prav veliko, ni nam treba omenjati posebno. Zastopani so bili: Tamburaški zbor „Merkur" iz Zagreba, pevsko društvo „S lave c" iz Ljubljane z zastavo in 20 pevci, akade-mično društvo „Triglav" po deputaciji 3 članov z zastavo, čitalnica Celjska in pevsko društvo slov. na Ptuj i po deputaciji z zborom, društvo „Edinost" in .Delavsko podp. društvo v Trstu" zastopano po g. prof. Mandiću, uredniku „Naše Sloge" i. t. d., i. t. d. Sijajen u tisek naredil je konečno ban deri um kmetskih
LISTEK.
Knjiga krojaštva.
Nadin prikrojovalne umetnosti po sorazmerni teoriji.
Obrtna in tehnična književnost splob se pri nus Slovencih še ni razvila. Tukaj je še mnogo ledine, katero bode treba razorati. Tajiti se pa tudi ne ilii, da je velike važnosti obrtna književnost. Dandanes se je slednjemu človeku treba več učiti, da se more braniti proti tuji konkurenci. Res je, da se snujejo obrtne šole, toda s .tem še ni vBem pomagano. Minolo bode še mnogo časa, predno se bodo obrtne šole osnovale za vse obrti in po vseh večjih mestih. Koliko je pa tudi tacib obrtnikov, katerim Breča ni tako mila, da bi mogli pohajati obrtne šole, posebno če bivajo daleč od velicih mest. Takim more pomagati jedino obrtna književnost in to slovenska,  ker tujih jezikov  ne umejo.
Pa tudi v narodnem oziru je obrtna književnost velike važnosti. Ž njo se bode zboljšalo gmotno stanje obrtnim stanovom, ki so po slovenskih mestih ob najhujših narodnih bojih se najprej zbirali okrog narodne zastave. Posebno važno je pa še, da ž njo
dobimo tudi slovensko obrtno terminologijo, katere smo dosedaj jako pogrešali. Znano je, da dosedaj za razna orodja, ki jih rabi obrtnik, nemarno niti slovenskega izraza, ravno tako primankuje slovenskih poimenovanj za razna dela in vršbene načine in mnoge obrtne izdelke. Teh izrazov ne pogreša le slovenski obrtnik, temveč tudi mnogokrat marsikak slovenski naobraženec. Pa tudi tujci nam ta po« mankljaj radi očitajo, da bi pomanjšali veljavo slo venakega jezika. Slovenska terminologija bode pa v srednjih krogih tudi še povekšala narodno zavest. Mari ne bodo slovenski obrtnik mnogo bolj ponosen na svoj jezik, Če bode v njem mogel izraziti vse, kar potrebuje v svojem obrtu, da ne bode še pri sestavljanji slovenskih računov v zadregi za slovenske izraze, kakor se je dosedaj mnogokrat zgodilo. Slovenska obrtna književnost pridobila pa bode tudi one obrtne kroge za našo narodno stvar, kateri so se baš zaradi nedostatnosti slovenskih izrazov sramovali našega narodnega jezika. Ker ima obrtno slovstvo tako važnost za našo narodnost, je tudi dolžnost vsacega pravega slovenskega rodoljuba, da jo podpira, ako mu gmotna sredstva pripuščajo.
Reči moramo, da nas je jako razveselilo, da je krojaški mojster, gospod Matija Kune svojo nemško knjigo „Die Zuschneidekunst" priredil tudi za
Slovence. Slovenska izdaja pa ni samo prevod njegove nemške izdaje, temveč je v marsičem popravljena. Dodan jej je majhen nemškoslovenski slovarček o terminologiji krojaškega obrta, kar dajo knjigi še posebno vrednost. Sestava tega slovarčka je napravi jalu pisatelju mnogo truda, kajti po slovenskih slovarjih bi zastonj iskal dotičnih izrazov, ravno tako jih še nemaju naši južni bratje; Čehi, Poljaki in Rusi pa rabijo v velikem številu tuje največ nemške izraze. Seveda vsi izrazi neso povsem srečno izkovani, toda vedeti treba, da je to šele začetek in nobeno začetno delo ni popolno.
Kar se tiče knjige same, reci moramo, da je sestavljena na strogo znanstveni podlagi. Pisatelj se je pa vender skrbno izogibal vsega nepotrebnega. Posebno v tej knjigi ne najdemo nakupićenih toliko matematičnih formul in mnogih podrobnostij iz anatomije, katerih si nikdo zapomniti ne more in posebno neso za obrtnika, ki največkrat v šoli ni dobil Bog ve kacih predznano&tij. .V tem oziru odlikuje se metoda v knjigi g. M. Kunca od nekdaj toli slavljene Gunkelnove metode, pa tudi od metode, katera se uči na južnonemški krojaški akademiji v Stuttgartu in se sedaj proslavlja po raznih listih kot najboljša prikrojevalna metoda, in s tem dela reklama za omenjeno akademijo.  Veliko prednost
poročilo. To pove, koliko je bilo lani zadružnikov, koliko jih je pristopilo, koliko odstopilo, koliko jih je bilo torej konec leta. Pove* se, kako je načelstvo delovalo, koliko sej je imelo, koliko je došlo prošenj, koliko se jih je uslišalo, koliko odbilo. Lehko se navede, kako visoka so bila posojila, kako visoke hranilne uloge i. t d.
Kot dodatek k računu naj bodo razna naznanila, za katera se udje in občinstvo zanimajo. Taka naznanila povedo, pod katerimi pogoji se vspreje-majo udje in dovoljujejo posojila, po čem se obrestujejo deleži, po čem hranilne uloge in kakošni °/0 se jemljeju od posojil. Naposled se občinstvu uradni dnevi naznanijo, kdaj morejo svoje posle pri zavodu opraviti. V zvezi z računom se lehko izda Še povabilo k občnemu zboru; kajti previdnost terja, da načelniki in nadzorniki račune tako pravilno sestavijo, da občnemu zboru ne preostaja druzega, kakor račun potrditi. Še le potem, kadar je račun od občnega zbora potrjen, ima pred postavo, pred uradi in občinstvom pravo veljavo. Od občnega zbora potrjen račun se Še pošlje: 1.) G kr. davkariji kot priloga k izkazu že plačanih neposrednih pristojbin. 2.) G kr. okrajnemu glavarstvu (magistratu) kot prvemu davčnemu uradu. 3. C. kr. deželni vladi (oamestništvu). 4. C. kr. deželnemu okrožnemu sodišču, katero terja navadno tudi Časnike, po katerih je bil račun (in občni zbor) razglašen. 5.) Časopisom. (Konec prih)
Poli tičii i razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 9. septembra.
Str o&8vnayerjeva štirhlesetlettiica. Na Češkem začeli so tudi okrajni glavarji ugo varjati temu, da bi občine imenovale vladiko Stross-maverja častnim občanom, češ, da v tostranski državni polovici nema državljanske pravice. Kraljevo« graško okrajno glavarstvo je že razveljavilo imenovanje v jedni občini.
Opavaki „Sokol". Opavska občina je kupila restavracijsko podjetje, kjer je hotel imeti „Sokol" svojo veselico. Včeraj je v tej restavraciji potem priredilo neko nemško društvo koncert. Kaj je storil „Sokol" potem, še za gotovo ne vemo, najbrž je priredil svojo slavnost v sosednji občini Kathrein. Postopanje Opavske mestne uprave nam jasno kaže, kako sovražijo šle-zijski Nemci Slovane in kako žalosten je položaj Čehov in Poljakov v tej pokrajini.
Verska šola*
„Tiroler Stimmen" objavile so dolgo vrsto člankov, v katerih dokazujejo, da mora biti šola podrejena cerkvi. DrŽava sme le zahtevati, da otroci v šolah pridobe neke elementarne znanosti. Nadzorovati in voditi šolo mora imeti pravico le cerkev. Država sme snovati strokovne šole za razne javne službe, isto tako mora skrbeti, da se grade za šolo zdrava poslopja; tudi na to jej bodi dovoljeno paziti, da se v šoli ne uči kaj državi nevarnega.
Člankar končuje s tem, da zahteva, da se tudi srednje in velike šole preustrojijo po želii cerkve, ker skušnje uče, da slabi nauki ne prihajajo od spodaj, temveč od zgoraj. Vseučilišča so pospeševala pagaosko pravo in odrivala kristijansko-narodno, ter s tem zakrivila nezdrave socijalne razmere; vseučilišča so z napačnimi nauki prouzročila reformacijo, ravno tako tudi veliko francosko revolucijo. Ljudsko šolstvo se brez preustroja višjih šol ne da urediti, kajti iz višjih šot prihajajo pedagogične učne knjige, nasprotujoče kristijanstvu. Na velikih šolah Be izobražujejo učitelji za učiteljišča, in tako prihaja iz velikih šol cerkvi sovražni duh v učiteljišča, od tod pa v ljudske šole. Cerkev mora torej tudi gledati, kaj Be uči v velikih šolah, kajti v njih se ne sme ničesar učiti, kar se ne strinja s kristijan-stvom in zapadno civilizacijo. Omenjeni list se zavaruje proti očitanju, da je cerkev proti opravičeni svobodi zoanstva, neopravičena svpboda je pa le razuzdanost. Kakor katoličani zahtevajo svojih šol, tako naj tudi protestantje in židje osnujejo svoje.
Ta list miin je zopet nekoliko pojasnil smotre konservativne stranke. Preveril je najbrž tudi vlado, da z malenkostmi nemških konservativcev ne bode zadovoljila.
V nanje države.
bode več dolgo, da se bode skoro vse izdelovalo v domačih tovarnah. Ko bode ruska industrija mogla tekmovati z inozemstvom, bodo pa znižali carino. Argentinske zadeve* Ob poslednji ustaji v Argentiniji bile so v Buenos-Ayre8u hiše močno poškodovane. Kaj je pa bilo povod, da je nakrat ustaja prenehala, še sedaj ni jasno. Streliva ni bilo ustajnikom zmankalo, ker so imeli skoro vse vojaške magacine v rokah. Puntajoči se vojaki bili so jako nevoljni, ko se je naznanilo, da se bojevanje ustavi. Več ustaških častnikov se je usmrtilo, videč, da so jih varale nade. Ko je minul ustanek, se je v Buenos-Ayresu proglasilo obsedno stanje, zaprla so se gledališča, uvela cenzura za časnike in odpravila jamstva za osebno svobodo. Te vesti posnete so iz pismenih poročil, katera so dobivali nemški listi.
Dopisi.
Iz sv. Jurija ob Taboru 6. septembra. [Izv. dop ] Začetek vsake stvari je težaven; zaradi tega marsikatero podjetje že v kali zamrje. Tudi naše „lira I no društvo" bi teško kdaj beli dan zagledalo, da bi  ne imel naš kraj mož, kateri so, svesti si istinitosti izrek: audentes  fortuna iuvat", s tem večjim veseljem in pogumom za njega ustanovitev delali, čim večje zapreke so se jim na pot stavile. Zbali se neso niti truda niti  sitnosti, niti gmotnih žrtev. Na tak način se prekoristno društvo ni samo ustanovilo, temveč tudi  takoj   na tako krepke noge postavilo, da se more  meriti sedaj glede na število članov, časopisov in knjig skoro z vsako čitalnico slovensko, kar je tem pomeuljivejše, ker je naš kraj malo zapuščen, ter ima le peščico inteligence. Zares, prav ponosni smemo biti  na to naše mlado društvo, katero se bo, prepričani smo, vedno tuko razvijalo  in raslo, kakor je pričelo, dokler bo imelo čust, take rodoljubne može svojimi Članovi prištevati. Mej temi mi je v prvi vrsti imenovati  našega vrlega  uudučitelja  gospoda Frana Šor na in nadepolnega gospoda Lavoslava A pata, ki sta se mnogo trudila za njega ustanovitev, podarila dokaj lepih knjig njegovi mladi knjižnici ter dajata  brezplačno več časopisov  v   bralno sobo. Nadalje so pomnožili društveno knjižnico z darovi gospodje: pravnik Mihael Žitnik, učitelj Davorin Brišnik, župan   Janez  W in ter.   Pri slovesni otvoritvi bralne sobe nas je kratkočasil s svojim zvokim petjem slavni sv. Pavelski pevski zbor obstoječ iz gospodov: medicinec Anton Schvvab, pravnik Oton Vidic, gimnazijec Fran Vidic in učitelja Ivan Zotter in Karol Maršic.  S temi vrsticami torej spolnujem svojo prijetno dolžnost, vsem zgoraj imenovanim gospodom, kakor tudi drugim, ki so se na katerikoli način pokazali prijazne mlademu podjetju, v imenu „Bralnega društva" najtoplejšo hvalo izreči prose jih, da mu tudi za naprej ne odtegnejo svoje pomoči. V. Ko run,
t. fi. predsednik.
Domače stvari.
Jurij Šubic t-
Iz Lipskega dobili smo brzojavno preža lostno vest, da je včeraj popoludne v tamošnji bolnici nagloma blago dušo svojo izdibnil gospod Jurij Šubic, slavni naš rojak, naj-izvrstneji slikar, kar se jih Še rodilo v nas Slovencih. Umrl je za anemijo (nedostatkom krvi), v 34. letu dobe svoje. Vest o smrti njegovi zadela nas je nepričakovano, kajti ni še dolgo, ko je iz Pariza poslal svojo sliko „Kamujanje sv. Štefana" v Ljubljano in se pripravljal na pot na Saksonsko, kjer je bil prevzel večje delo, s katerim bi se bil bavil več mesecev. V najlepši dobi, ko je po dolgoletnem naporu dosegel vrhunec umetniške za-vršenosti in se nam je bilo nadejati najkras-uejih umotvorov, ki bi bili v slavo njegovemu iu slovenske domovine imenu, odvzela ga nam
fantov iz Savinjske doline, nad 30 lepo opravljenih konjikov z narodnimi zastavami, jeden najlepših prizorov vse Blavnosti. Krstili smo najmlajega .Sokola", ki ga je bilo 36 članov v društveni obleki, prav častno, slovesno in sijajno. (Dalje prih.)
Slovenske posojilnice.
(Dalje.)
Kaj koristno, zlasti za sestavljenje pregleda bi bilo, da bi bili vsi računi narejeni po jednem kopitu, vsi po jednem uzoru Takov uzorni račun naj bi „zveza" slovenskih posojilnic izdala. Vsak uzorni račun naj bi obsegal te-le dele: 1. denarni promet s predalom (na levi) za dohodke in za izdatke (na desni strani.) Vsoti dohodkov io stroškov kažete potem denarni j)romet, pri čemer naj se pa niti ostanek v blagajnici v začetku leta niti oni od konca leta ne prišteva, marveč posebej zapiše pri jedni kakor drugi koloni. To število je še le „denarni promet", ki naj se na sredo zapiše prav očitno in razločno, ker je imenitno, ker je ono prvo število, iz katerega se sklepa na poslovanje podjetja, na njega uspeh in veljavo.
2. del vsacega računa naj bi bila bilanca, kajti bilanca se že dd sestaviti največ iz števil pod rubriko „denarni promet", potem iz računa prejšnjega leta iz zadružnih knjig. Pri bilanci naj se razvjdoo izkaže vse društveno imetje in vse zadružne obaeznosti. Reservni fond naj bi bil tukaj detailirano naveden. Čisti dobiček naj se le tedaj takoj prišteje k reservnemu fondu, ako se ves porabi v ta namen. Ako se bode pa različno uporabil, naj se kot posebna samostalna točka navede.
3. del računa je konto o dobičku in zgubi. Tukaj se navedejo one svote, ki bo za drugi v korist, pri rubriki „dobiček" j druge pa, ki so posojilnici v kvar, pod rubriko „zguba". K dobičku se pa n. pr. ustopnina novih udov ne sme prištevati, ako spada po pravilih v reservni fond. Pod rubriko „zguba" pridejo upravni Btroški. Tukaj je pač želeti, da bi se „detailiralo" /lasti, koliko dobe za delo odborniki (načelnik), nadzorniki, uradniki; koliko stane pisarna, koliko knjige in druge tiskovine ter različni stroški. To je zelo važno radi tega, ker se iz teh stroškov da sklepati na davek, ki se jedni ali drugi posojilnici naklada, kajti stalne plače in nagrade uradnikov in odbornikov se ne jemljejo v poštev, kedar se davek odmerja. Koliko pa je bilo davka brez priklud in s prikladnim, to naj bi bilo vse v tem oddelku razvidno in ločeno; neposredne pristojbine naj se tudi ločijo od druzega davku in od druzih stroškov. Ko se je torej izračunila „zguba *, v kateri naj bodo zlasti „upravni stroški" detaitirani, najde se takoj še jedenkrat število, ki kaže Čisti dobiček. In 4. del vsakega popolnega m čuna bodi poraba čistega dobička. Tukaj se naj izkaže, kako se bode (najbolje še le bodoče leto) porabil• čisti dobiček, koliko se bode dalo v reservni fond, koliko dalo dividende zadružnikom, koliko nagrade odbornikom, koliko darovalo temu ali onemu, ki ima zasluge pri posojilnici, koliko dobe domoljubni zavodi i. t. d. Zdaj pride 5. del računa t. j. opravilno
pa ima ta metoda zaradi tega, da dopušča jako malo izjem. Druge metode navadno veljajo le za najpravilneje živote; če je pa Človek le neznatno naprej ali pa nazaj upognen, pa ne veljajo več. Metoda v Kunčevi knjigi, katera je sicer res le zboljšana Ricbterjeva metoda, kar pisatelj sam priznava, pa ne pozna druzih izjem nego grbaste in pokvečene živote, za katere seveda nobena metoda več ne more veljati.
Gospod pisatelj v uvodu pripoveduje, kako bq je bil 1884. leta sešel z goap. Janezom Richterjem iz Dečina na Češkem, kateri veščak v krojaški umetnosti je izdal knjižico „Kurze Anleitung in der Technik der Zuscbneidekunst" in pa risalne uzorce za krojaško obrt. Poslednje je učno ministrstvo potrdilo za uporabo v obrtnih šolah in so bili odlikovani na obrtni razstavi v Trstu. Četudi je Richter jevo delo namenjeno le za prvotni pouk na obrtnih šolah, spoznal je na prvi hip pisatelj, da bi baš Ricbterjeva metoda bila pripravna, da se nanjo postavi temelj za zboljšanje prikrojevanja. Nadalje razpravlja gospod pisatelj v uvodu, kako se je razvijala po svetu krojaška umetnost. Ker je to razpravljanje zanimivo — in to ne le za obrtnike, — hočemo je tukaj doslovno priobčiti.      (Kouec prih.)
Avstrija in Srbija. Belgradski radikalni list „Svoboda" zahteva, da bi vse Avstrijce, ki so v srbski državni službi, /.'usti pri železnici, odpustili, ker bo odnošaji mej Avstrijo in Srbijo tako napeti. V vladnih krogih pa baje ne veje Avstriji tako sovražna sapa in je upanje, da se v kratkem vsa nasprotja povoljno poravnajo.
JPbvišanJe carine v Rusiji. Ruska vlada je uklonila povišati znova carino za 20 odstotkov.   Ta ukrep bode največ škodoval Nemcem.  Domača obrtnija si v Rusiji vsled manjšega uvažanja iz inozemstva bolj opomore in ne
je nagloma neizprosna smrt, zadela ga je ista nemila usoda, kakor slavnega brata njegovega, Janeza, da je umrl na tuji zemlji, da ni bilo pri njem domačinca, ki bi mu bil zatisnil oči. V jako kratkem času izgubili Brno oba brata Šubica, ki sta se liki svetli zvezdi odlikovala na umetniškem obnebji, po svoji ljubeznivosti in zlatem značaji hipoma prikupila se vsacemu, kdor je bil toli srečen, da je prišel Ž njima v dotiko.   Pokojni Jurij bil je umetnik prve
vrste. V Parizu deloval je pri Munkacsv-ji, Brožiku in drugih svetovno slavnih mojstrih, v muzeji v Ljubljani je već njegovih krasnih slik, isto tako pa tudi pri zasebnikih in po raznih cerkvah. Mej poslednjimi omeniti nam je v Cerkljanski cerkvi slika sv. Cirila in Metuda, na katero je naslikal v sv. Cirila podobi samega sebe. Pri cesarjevima Rudolia delu „Die oaterr. ung. Monarchie in Wort und Bild" bil je pokojni Šubic izredno odličen sotrudnik. Njegove slike s slovenskeg« Štajerja in iz Kranjske (poslednjih je 12) so temu delu najlepši nakit. Pridržuje* si, da prerano umrlemu slavnemu umetniku in dragemn prijatelju posvetimo še obširneji nekrolog, kličemo danes z dna naj globeje užaljenenega srca: Lahka mu bodi zemlja! Večna slava imenu njegovemu!
L
Dr. Dragotin Prus. t
j
Pred zaključkom lista dobili smo še drugo prežalostno vest, da je v Konjicah umrl tamošnji zdravnik gospod dr. Dragotin Prus. Pogreb bode jutri. Dr. Prus bil je uzoren rodoljub, njegova smrt je velika izguba za konjiški okraj in za Slo vence sploh. Nadejamo se, da nam kdo izmej prijateljev njegovih napiše kaj več o njem, ker je ta izborni mož po svojem značaji in svojih vrlinah zaslužil, da se ga Bpominamo. Lahka mu zemljica?
— (Imeno vanj e in preme ščenj e.) Gosp. Andrej Se ne kovic, ravnatelj gimnazije v Novem mestu, imenovan je ravnateljem državne višje gimnazije v Ljubljani; g. Fran \Viesthaler, ravnatelj bivše gimnazije v Kranji, imenovan je ravnateljem državne nižje gimnazije v Ljubljani; g. dr. Fran Detel a, profesor na gimnaziji v Dunajskem No vem mestu imenovan je ravnateljem višje gimnazije v Novemmestu. Gosp. Fran Breznik, profesor na gimnaziji v Novemmestu, dobil je mesto na višji gimnaziji v Ljubljani. Gosp. Fran Železi n-ger, profesor na Ptuji, dobil je mesto na drugi gimnaziji v Gradci. Suplenta na državni višji gimnaziji v Ljubljani gg. Fran Novak in Ivan Fon, imenovana sta pravima učiteljema na gimnaziji v Novemmestu.
-r (Grof Hohenvvart), predsednik najvišjemu sodišču, bil je par tednov na dopustu na svoji graščini v Ravnah, katera je blizu sv. Petra na Notranjskem , ne pa na Gorenjskem, kakor so je čitalo v tukajšnjem listu. Sedaj povrnil se je grof Hohenvvart na Dunaj.
— (Za umirovljenje) prosil je g. vladni svetnik Anton Globočnik, ki služi že 42 let. Isto tako prosil je za umirovljenje g. Javor ni gg, komisar pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani. V Ljubljano pride iz Novegamesta vladni tajnik Oto Fran z! vitez Vesteneck.
— (Odlikovanje.) Gosp. Valentin Ker-mavnerju, profesorju na gimnaziji v Ljubljani, izreklo se je povodom zaprošenega umirovljenja Najvišje zadovoljstvo na dolgoletnem uspešuem delovanji.
— (Osebna vest.) Gospod Gustav H a b i t, praznuje danes petindvajsetletnico, odkar je načelnik tukajšnji južne železnice postaji.
— (V Vipavi) umrl je pretekli petek gosp. nadučitelj Alojzij Lavrenčič in bil v nedeljo pokopan. V m. p.!
— (Pomoč za preplavljenee) na Češkem, Gorenjo- in Dolenjo Avstrijskem, v Šleziji iu Predarlskem dovoljena7 je državna podpora v znesku dveh milijonov. /
— (Porodil) se je te dni gospod Janko Itn h no. c. kr. notar v Senožečah z gospodično Jelo plemenito Hoeffern-Saalfeld z Brda.
— (G. Ah ton Cerar,) tukajSnji obrtnik in kot ^Dramatičnega diuštva" igralec znan pod imenom „Danilo", poročil se je včeraj z gospodično Avg. Gostičevo, igralko istega društva.
— (Iz Celja.) 9. septembra. Včeraj zvečer sta Celjskega Sokola, tajnika posojilnice gospod Lončarja, ko je hišna vrata odklepal, za-vratno napala meščanski učitelj Celjski Gusen-bauer in sin okrajnega šolskega nadzornika Am-broschutza. Gusenbauer strgal klobuk g. Lončarju, kateri se je hitro obrnil in ga zgrabil ter dal zatvoriti.   Ambroschutzevega sina  prijel je orožnik,
kateri je celi dogodek videl, in takoj posegel vmes, I da so lopove ujeli. Tretji capin je s klobukom od- j bežal.  G. Lončar je precej hudo ranjen na vratu.
— (Barabe v Celji) neso imeli baš srečnega večera preteklo nedeljo. Akoravno je mestna policija jim gledala jako skozi prste, da ne rabimo drugega izraza, storili so žandarmi nepristransko in energično svojo dolžnost ter pripomogli mnogim barabam do prenočišča. O lopovskih zavratnih napadih in poskušanem ropanji sokolskih peres, za katera je jeden znan nemčnr obljubil po pet gld. za vsako, ki se mu prinece, pa se bode govorilo bržkone pred sodiščem, kajti lopovski komandant barab, naj se nikar prezgodaj ne veseli. Nadejamo se, da tudi za celjske nemčurske hujskače veljajo zakoni. Poznamo ga dotičnoga četovodjo in našli ga bomo, da bode dal odgovor.  Videli bomo, kdo
se bode smejal nazadnje.
— (Glasbena Matica.) Oni učenci, ki žele vstopiti v šolo „Glasbene Matice", zglace naj ee 15., 16. in 17. septembra t. 1. od 9. — 12. ure dopoludne, in od ;3. — G. vre popoludne v šolskih prostorih (špitilske ulice št. 7 — Permetova hiša II. nadstropje), kjer se bode vršilo vpisovanje. Poučevalo ee bode v igri na klavirji, na goslih in na raznih drugih instrumentih, v petji, teoriji in harmoniji. V glasbeno šolo vsprejmo se samo otroci udov „ Glasbene Matice". Učninn za enega učenca znaša 1 gold. na mesec, udnina 2 gold. in vpisnina 1 gold. za celo leto, katere zneske je vplačati takoj pri vsprejemu. Odbor.
— (Divizijske vaje) končale so se po kor-nega poveljnika f. z. m. vojvode Virtemberskega odredbi preteklo soboto popoludne. Korni poveljnik bil je z vajami popolnoma zadovoljen in pri končnem razgovoru častnikov poslednje kakor tudi moštvo izredno laskavo pohvalil. V nedeljo popoludne ob 3. uri odrinili so iz Ljubljane dragonci in reservisti 97. in 87. pešpolka po železnici v Trst, kjer so jih razorožili. Lovce 7. in 19. batalijona in reserviste 17. pešpolka razorožili so takoj v soboto v Ljubljani. V nedeljo popoludne odšla sta 7. in 19. lovski bataljon v Gorico, po noči pa 97. pešpolka vsi štirje batalijoni z godbo. Vojaki in častniki bili so s stanovanjem in preskrbljenjem od strani magistrata jako zadovoljno, posebno so na-glašali, da jih gostilničarji neso drli, kakor se jim je drugod godilo, marveč so dobivali za primerne cene dobro jed in pijačo. Zato se bodo drugo leto prav radi vrnili k večjim vajam, katere bodo zopet v Ljubljani.
— (Občnega avstr i j skega obrtnega s h od a,) ki je zboroval dne 6. 7. in 8 septembra na Dunaji, udeležili so se od kranjskega obrtništva gg. Klein , Žitnik in Honigman. Navzlic strastni agitaciji zidov in njihovih zaveznikov obiskalo je shod okolu 2000 obrtniških odposlancev, tako da je uspeh shoda povsem povoljen. V deputacijo, ki se ima predstaviti cesarju ter izročiti mu sklepe obrtniškega shoda, izvoljeni bo bili zastopniki iz vseh pokrajin. Za Kranjsko izvoljen je bil g. deželni poslanec Anton Klein.
— (Včerajšnji ljudski shod) v Schreinerjevi pivarni obiskalo je 38 oseb. O vseh točkah govoril je delavec g Zadnik. Sklenila se je resolucija, da se delavski list v slovenskem jeziku, katerega je vlada dne 14 avgusta zaplenila, zopet začne izdajati, pa kje drugej, ne v Ljubljani. Računi kažejo, da je bilo doneskov 165 gld. 83 kr. za izdajanje lista, pa preostalo 45 gld. 84 kr., ker se je drugo porabilo za praznovanje 1. maja in za strajke. Izvolil Be jo odbor treh mož (Sedlak, Go-stinčar, JerŠe,) ki imajo pregledati račune. Zborovanje je trajalo jedno uro.
— (Rotovški stolp) katerega je zadnji vihar precej poškodoval, se sedaj popravlja. Mestni stavbinski urad pri tej priliki gotovo ne bode pozabil, da se tem povodom popravi še ura, da bode redno kazala in redno bila. To je pač nujna potreba, kajti doslej je ura ljudi le motila.
— (Prememba v posesti.) Gosp. Ignacij Korošec, bivši krčmar v Ljubljanski čitalnici, pozneje kantiner v Trbovljah kupil je g. Štefana Kluna posestvo v Trnovem hišna št. 19 poleg meščanske vojašnice za 8800 gld.
— (Vodovod v Gorici.) Tudi v Gorici je na dnevnem redu oskrbovanje mesta z dobro in zadostno vodo Kakor posnamemo „Gorici" imelo je nedavno mestno staiejšiustvo zopet sejo, v ka teri se je razpravljala skoro samo zadeva o vodi, ki naj bi se napeljala v mesto za pijačo in druge
potrebe, in v kateri se je tudi nekaj sklenilo v tem oziru. Poročevalec o tej stvari v imenu odseka, kateremu je ni.loga trebiti in gladiti vodi pot v meBto, je bil prv» podžupau dr. Verzegnassi. Pohvalno je omenjal zasluge inženerja S mre kar j a, ki je sestavil načrte, kako naj se voda napelje, v splošno zadovoljnost mož, ki so izvedeni v tej stvari. Smre-kar svet uji-, naj se popravi sedanji vodovod iz Kron-berga in naj se mu doda iz Oseka in iz Černič. To bi stalo 364000 gld. Vodnemu odseku se zdi to breme preteško za naša ramena; zato je nasproten drugemu delu načrta in je vsprejel le prvi del, da naj se popravi sedanji vodovod, v kateri naj se napeljejo oni novi studenci, katere bo kupili od grofa Alfreda Coronini-ja, in kolikor bi še man-kalo vode, naj se dobi izpod zemlje po načrtih, katere naj inžener Smrek ar pripravi kakor hitro mogoče. Dokler bi ne bil popravljen kronberški vodovod in dokler bi ne imeli vode izpod zemlje, naj bi dajali lastniki mlinov v Stračicah, kakor do zdaj, mestu, vodo iz Soče proti letni odškodnini 4500, oziroma 3O00 gld. po ceveh, ki so napeljane iz Stra-čic v nekdanjo cukrarno pri kapucinih. To je priporočal dr. Verzeguasfti v imenu vodovodnega odseka in to je bilo slednjič tudi vs|>rejeto, ali le po daljši razpravi. Popravljal se bode torej vodovod kronberški in mej tem se bode i>riprav]jal načrt in proračun za jKjilzemsko vodo.
— („Delavska zveza") s slovenskim poslovnim jezikom, po vzgledu one, ki se snuje tudi v Trstu, bode se osnovala tudi v Gorici, kakor poroča „Gorica" (prav praktično uredovana priloga „Nove Soče") storili so se že prvi koraki, da se osnuje'„ Delavski zveza", združena konsumno zalogo. Ta zveza bode ob jednem nadomeščala tudi dalav-sko izobraževalno društvo, katero bode baš v Gorici, kjer je v mestu in v okolici po bližnjih tovarnah večina delavcev slovenskega rodu in mišljenja in potreba združenja jako živa, blagodejno uplivala.
— (Drugi tedenski semen j v Zagrebu) na novem sejmišči obnesel se je mnogo bolje od l>rvega. Prignalo se je nad 1000 glav rogate živine, 248 prasce v in 116 konj. Na Jelačićevem trgu videlo se je, kako upliva upeljava tedenjBkih semnjev na bližnje kmetske prebivalstvo, ker tam bilo je nameščenih do 500 prodajalcev z raznim sadiem in do 200 prodajalcev čebule in drugih stvarij. Vse se je prodalo po dobrih cenah.
— (Vabilo na veselico), katero priredi Ormoška čitalnica dne 14. septembra t. 1. ob 7. uri zvečer v svojih prostorih. Vspored: A. Beseda. 1. dr. G. Ipavec: „Pozdrav", meš. zbor. 2. dr. B. Ipavec: „Brezi Ojadra", moški zbor. 3. H. Sattner: „Po zimi iz šole", meš. zbor. 4. Volarič: „Slovenski svet", moški zbor. 5. dr. G. Ipavec: „Poročni zvon", meš. zbor, 6. A. Hajdrih: „V sladskih sanjah", če-tverospev. 7. A. Foerster „Naše gore", meš. zbor, 8. A. Hajdrih: »Jadransko morje", moški zbor. 9. dr. G. Ipavec: .Lahko noč", meš. zbor. B. Prosta zabava in ples. Vstopnina za osebo 30 kr. Gj>dč. pevkinje, gg. pevci in dijaki vstopnine prosti.
— (Ljutomerskaokraj u a posojilnica) plačevala bode s 1. dnem oktobra 4Va% obresti od denarnih ulog,
Telegrami „Slovenskomu Narodu4':
Praga 9. septembra. Včeraj osnovna seja deželnega pomožnega odbora. Namestnik predložil organizacijski načrt, katerega je on izdelal in kateri se je soglasno vsprejel. Izdani poziv za pomoč obrača se do vseh milosrčnih ljudij, proseč izdatne pomoči.
Gibraltar 9. septembra. Angleški častniki sprli so se s Spanjci. Poslednji so jih tepli in s bodalci ranili. Angleško vojaško« oblastvo pričelo je preiskavo.
Bazne vesti.
* (Kongres katoliških pravnih učenjakov.) Dne" 7. do 9. oktobra t. 1. bode v An-gersu petnajsti kongres katoliških juriatov. Častni predsednik mu bode škof Freppel, predsednik pa senator Lucijan Brun. Kongres se bode bavil s pravno stranjo socijalnoga uprašanja.
* (Najtežja dama v Berolinu.) Bero-linski krčmar imel je debelo natakarico „lepo Jo-sipino" in je v listih vabil ljudi, da pridejo gledat to znamenitost. V reklamah je naglašal, da lepa dama tehta 520 funtov. Policija je pa dala debelo damo zvagati in se je konstatovalo, da se je v reklamah pretiravalo, kajti tehtala je samo 320 fantov. Sedaj ao oštirju prepovedali ljudi vabiti s sleparskimi reklamami.
JLMOmi ZFON"
»toj i
s« VNe leto xlil. !.«;<> ; za |>ol leta, gl«.. 2.30; za četrt leta gld. l.ltt.
Umrli bo v IJ lilijasii :
5. aeptembras Matevž  Zalar, zidar, 81 let, Kravja dolina &t   H, "a oslabljemVm.
6. septembra: Janez Jančar, delavčev sin, 1 meBec, Florjanake ulice it. 14, za sulico.
7. septembra: Marija Posavec, delavčeva hči, 1 mesec, Karloveka cesta fit. 22, za katarom v črevih.
Tržne cene v -Ljubljani
dne 6. septembra t 1.
1				&peh povojen, kgr. .	;kr.
! Pšenica,	hktl.	• *	6l|8		- 70
Bež,			4 jO«	Surovo maslo, ,	-80;
Ječmen,	R		bjj	J.v'co, jedno :   .   , .	- 91
'0 'es,	*		I u	Mleko, liter ....	-| 8!
Ajda,			4 66	Govejo       meso, k-jr.	«50
Prouo,	n		4 39	Telecio          „ „	-66
Koruza,	n		5 04	SvinjsLo        „ „	— 66
Krompir,	■	•   • •	2 23	Kol .'i ovo    , ,	_ 3«:
Leča,		•   • •	10 -		— 50'
Orah,		•   •    i1	10 -	Galob......	Um
Fižol,		•   •    • 1	7J—	Senr,   100 k;,o .   . .	1 42
Maslo,		kgr. .	—[m	Slama,   „     „   .   . .	1 78
Mast			—|7C	Drva        :r, 1[? ..r.	j 6 40
Speli friieu			— 64	„   mol ka, 4 „	| 4 40.
Meteorologično poročilo.
-	Ca s opazovanj i	Stanje   j ,,, liaromotra . i perutma v u1u1,    i 1		Ve-trovi	Nebo	Moki ina v umi.
o. <£> 00 '~6	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7391 mm. 738-9 mm 74U-0 mm.	13 4" C 18 2° C 110" C	si. jvz. si. veh. si vjh.	obl. obl. jas.	0 00 mm.
~ 7. zjutraj g I 2. popol. ^ j 9. zvečer		7398 mn. 736-9 mm. 737*7 mm.	8 8° C 20-6° C 13 4° C	brezv. brezv. si. vzb.	megla d.jus. jan.	0 00 mm.
Srednja pod normalom.
temperatura 14 3" in 14-3°, za 1-6U in 12"
-Loterij ne sreeke 6. septembra.
V Trstu:      31,     28,     34,     66, 2
V Linci:       89,     69,     39,       3, 17.
"borza
dne* 9. septembra t. 1.
(Izvirno tele^rafično porečilo.)
Papirna renta.....
Srebrna renta   .   . .
Zlata renta ......
5°/0 marčna renta .... Akcijo narodno banke . , Kreditno akcijo.   . ...
London........
Napol.........
C. kr. cekini ....
Nemško uiarke.....
4°/0 državne s;cike iz I. ltfo4 Državne sn 5ko iz 1. 1864 Ogerska zl&ta renta 4°/n • Ogerska pflpi'.ia renta o«/0 . Dunava*ieg. srečko 5"/0 Zeinl j. obć. avstr. 4Vt0/o z'At'
Kreditne srećke.....
kiidollbt e srečke .... Akcije an^lo-avstr. banke Tramway-drust. velj. 170 jrld.
	včeraj	—	il.i r> i-s
gld.	88 05	—. vM. "17!'.">	
	*9 5 1	— _	89 —
*	106 80	n	107 50
n	lol 35		101 15
	{♦80 —	n	974 —
»	80*75	n	30 • —
n	1 11-20	H	112 35
»	8 Ml*/,	•	8-95
•	. 38	*	n-38
■	f 4 wr>		r6-07»/i
	25 > gld.	131 gld. 25 k t.	
	100 .	177	„ &o .
		101	- *o .
		99	,   40 „
	1O0 gld.	121	n   a5 „
zast. listi .		111	*    50 ,
	100 gld.	185	n n
	io „	20	n »
		165	,   25 ,
		219	n n
Zalivala.
Vsled prošnje „Glasbene Matice" dovolilo je slavno vodstvo kranjske hranilnice za nadaljevanje poizvedeb po skladbah naSega rojaka Gallusa 130 gld.
Odbor „Glnsbene Matice" jteje si v prijetno dolžnost, omenjenemu vodstvu na tem veledušnem činu izreči tem potom najtoplejšo zahvalo.
Odbor „Grlasbene Matice
Palica s srebrnim okovom
lzutibiltt H« Je včeraj dne 8. septembra v Kolodvorskih ulicah ob '/, 7. ari zvečer. Palica ima črki J. H. urezani. Prosi se najditelja, da izroči palico v hiši Ht. IO na l*oIjnnNHt cesti. Izročitelj palico dobi 3 gld. (687)
Kapelnik
za meščansko in mestno godbo v Rudolf ovem na Kranjskem se takoj vsprejme z ugodnimi pogoji, kateri se zvedo" pri meščanskem poveljništvu v Rudolfovem na Kranjskem. (686-1)
8. septembra.
Pri Mnllf-i t Rusenberg, Schvv-arz, R<igel, Billll g Dunaja. — Winterha!ter iz Maribora. — Leinberger iz So nograda. — Dr. Koder iz Znojiua. — Ermacora iz Vidna. — Scheer, Din-k.-Istri n iz Trsta. — Mallv ii Tržiča — Baron Berg \r. Mokronoga. — PI. Hof-fer iz Kočevja
.Slonu : VVunderlich, Renther, Posch, Spanglur z Dunaja. — Puchinger, Stcbr, Paga (nt 1 Lan—se, Robert 1 Goban iz Trsta. — Porta iz Celovca, --Gallizin. Gratvvein, llaupt-man iz Dalmacije. — Vcr-bosctieg iz Opatije.
Pri jusuein kolodvoru: Stanifia iz Linca. — Mlinar, Seljak, Močnik is Logatca. — Zeimer s ao-progo iz Bistrice. — We-bir iz Kočevja.
L. Luser-jev obliž za turiste.
<.otovo in hitro upli- |*» vajoče sredstvo proti    j^^5S^ " kurjim oieioni, *^ žulteui na pod-   >o. v ♦* plutih, petab in   J\JS> . Ve!,k.P
4 pisem  jo na
drugim trdim praskom
Dobiva s v lekarnah.
5jf
m.
na ogled v
glavni razposiljnlnici ■
,Schwenk-a lekarna
(471) Meidllng-DunaJ.
Pristen samo, če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, r      ^    tfs'  ^' Je tu zraven i torej naj  so pazi \r 4»*^^ ,n zavrno vse manj vredne ponaredbe.
Pristnega imajo v I<|nl»-Ifnul J. Swo'boda. (I. pl. Trnkoczy, G. Piccol;, L. Greče1;v i:ud<iP(ov«*-ii S. p'. S'.dovlč, F.H-:ka; v Kamnika J. V o '••.\: k ; v Celovci A. Bjorer, W. Tharuma'd, J. fHoibr-cbor; v Crez»li A. A 'ch-in^er; m Trgu na Ko-rodkem) U. Monor; v ■Eeliokii F. Scliol/,, Dr. E. kumpf; v Ooi-kCl G. B. Pontoni; v Wolfs-bergu A. Hiith; v Kranji K. Si'vnik; v Rud-Koui G. E Audrien; v Idriji Josip Warto; v KMdovliiei A. Robi. k; V Celji J. KnplVi sclnniil.
bogato zalogo poljedelskega orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, plužnih delov, moti k, lopat, amerikanskih gnojnih Vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vender trpežnih, zo-
bov za brane, žag za na vodo, pil za žage, delov za vodnjake, mesin pustih plošč za komate, potem rož, šteselcev, 6s, zavornic za vozove, okov za vozove, itd., sin za kolesa, podkev, cokel, konjskih žebljev, slokih. žag, k6s, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železrih grabelj.
ifV Btaro ielezo, mesing:, baker, kositar, olnk, svineo kupuje se vedno pO najvišjih  oonah. (75 — 17)
v G-orico in na Sveto Goro
z znižano ceno
kolodvor
v soboto dne 13. septembra 1890.
Vožnje cene znižane so tako, kot prej še nikoli. Iste so znižane tudi zii poštuj«* o<l Ccljn «lo lijultljun«' In o«l Trslu «lo IVabrežIne z uporabo navadnih poštnih vlakov, kakor je spodaj navedeno.
Vožnja cena do Gorice in nazaj
iii. raared
gld. 6 45
Odhod postnega	vlaka iz				ii. razred
	ob 1 uri	r>4	m.	zjutraj	gld. 985
Laškega ....	r  2 n	ii		n	„ 940
Rimskih Topilo	tt .. * n	98	n	n	, 915
Zidanega mosta	o n   * n	47	n	n	„ 886
Hrastnika ....		01			h 860
Trbovelj ....		10	n	n	„ 8-45
	H    J n	19	n	n	., 835
	!)     8 ji	.'$1			n 806
Litije......	H    8 »	47	»		n 7-80
	4	—			„ 7-50
	n    ■ n	15	n	n	„ 725
Zaloga..... Dohod v LJubljano .	4	27			n 6-95
	" 4 "	40	ji	n	„ 665
Odhod posebnega vlaka iz
6'15 6 — 5-80 560 5-56 545 525 510 4-90 470 460 430
Vožnja cena do Gorice In nazaj
s ii. rairctl iii. razred
LJubljane   .   . .	ob	7	uri	—	m.	dopold.	gld. 6 65		gld.	4-30
Borovnic«   .   . .		7	t>	3tl	n	„	i!	585	u	3-80
Logatca ., .   . .	ti	8		18	n	n	jj	5-25	n ji	340
Rakeka ....	ti	8	ti	48	n	TI	jj	4-85		315
Postojne ....	n	9	n	10	n	n	ji	4-30	»	2-75
Prestr ".neka   . .		9		22	j,	jj	jj	405	ji	2-60
Sv. Petra       . .	i?	10	ji	10	jt	jj	n	390	n	250
Gornjih. Ležeč	n	10	tj	28	it	>i	t»	3-50	n	2 20
Divače ....	n	10		51	n	ji	»	295	jj	1-85
Sežana ....	n	11	j,	8	jt'	«	n	265	n	1-65
Prošeka ....	n	11	jj	30	n	jj	n	225	ji	140
Nabrežlne   .   . .	n	11	jj	58	ji	tj	n	175	n	110
Dohod v GORICO	9)	1	u	—	n	popold.	»	—	n	—
Odhod poštnega vlaka iz
Trsta......ob 9 uri —
Oriojana......, 9 „ 21
Dohod v Nabreitno .     ., 9 .. 40
Vožnja cena do Gorice In nazaj
ii. raared         iii. razred.
m. dop. gld. 2 30 gld.
gld. 2 30 gld. 1.45
n   i"90 jj V20
„   175 „ 1-10
(Potem zveza z gorenjim posebnim vlakom.)
Ob dohodu v Gorico jo takoj odhod na Sveto Goro, kjer bode slovesni vsprejem, potem litanije. Zvečer in isto tako v nedeljo zjutraj cerkvena opravila in tilovesna veliku sv. niafta s pridigo, ob 2. nri popolu Ino pete litu-ii i i*-, slednjič slovesul ntprevo«! s pefjeui iu nagovorom ub oilhoilu.
Povratnu vožnja dovoljena je sicer do 26. septembra t. I. svečer z vsakim osebnim vlakom (izimši brzovlak-, vender je splošno povratno potovanje dne 14. septembru ob 5 uri 17 minut popoludne is Cloriee in ob 7 url 11 minut z !Vi*tir«'ii#M', dohod v Ljubljano pa ob 11 uri 32 minut, n:i Zidani most ob 2 uri 20 minut in v Celje ob 3 uri 12 minut po polunoči. _ O^f ObiMkalvi Trsta plačajo vožnjo od Nabreslne v Trst posebej. ~W
Natančni vosni red je dobiti prej pri podpisanem, poslej pa pri odhodu vlaka.
Ni povratni vožnji sinejo udeleženci potovanja dvakrat izNto]»i.i; izstop so mora pa dotičlUUUII poslujoCoinu postaj i nema »nidniku i a/n.uiiti.
"Vozne Icetrto preskrbe imi ni spoSt udolšseuei pmioiiismi, da ae morejo potrebne priprave točno vršiti. Dobe se skrajni 6*8 v Ljubljiini do petka dne 12. septeml»ru opoludue (zunaj Ljubljane pa <lo četrtku <lne 11. septembra)
v pisarni za potovanje gosp. JOSIPA PAULIN-a v Ljubljani, Marijin trg št. 1,
kjer ae dado potrebna pojasnila in so odgovarja na vsa vprašanja ter se tudi razpro-dajalci listkov radi vsprejemajo proti primerni odškodnini. — Na duu odhodu se vsprefeiu nikomur ne more zujuiiicltl.
Uvažuje tako nisko cimo vožnje, kakor prej So nikoli, se nadeja obilno ude-
ležbe in vabi odbor za potovanje.
Vožnji listki dobivajo so la Ljubljano tudi pri g. Faul v Špitalskih ulicah, l*odredkar-Ji na Sv. Jakoba trgu, g. Blasnlk-u na Starem trgu, g. Stmud-u
na dolenjski mitnici. (677—3)
Patentovane, vremenu uporne <3,7-12> ZtŠ^^pfsŠf^tr^
Ioba jim ne škodujeta, kažejo lep in miren ton finejših peščenikov ter so rahle, kar se v zdravstvenem oziru ne more preceniti. Cenejše so, kakor vse oljnate barve. — Cenik, prospekt
Ludovika Ohrist-af Linz ob d. zabo]^^
Zastopnik za Kranjsko gospod F. P. VIDIC & Co. v Ljubljani« "S»E
------------7 —--------jg----
ineralne fasadne "barve
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
0