Poštnina pavšallrana.
v	Pssamežna številka 1 Dlst.
Stav. 147.	V Ljubljani, v sredo 25. julija 1923
Leto I.
JE NOVOJT1
izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke.	j Uredništvo: Wolfova ulica št 1/1. — Telefon št 213
Mesečna naročnina:	j	Brzojavni naslov: „Novostl-Ljubljana“.
v Ljubljani Din 10-—, po pošti Din 12“—, inozemstvo Din 20‘— j Upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Marodna skupščina.
Izročitev Radiča sodišču. — Uradniški zakon sprelet. — Izvoljeni člani giavne kontrole.
Pogajanja v Rimu.
NAŠA VLADA ZAHTEVA IZPOLNITEV RAPALLSKE POGODBE.
Narodne manjšine pri nas in v Avstriji.
Aakor znano, je radikalni minister
Ninčič prvi kot zunanji minister izgovoril prav odločne besede na naslov Avstrije glede načina, kako postopa ona s slovensko manjšino. Njegove^ samozavestne besede so zadele v živo tako, da se n. pr. dunajsko časopisje sploh ni spustilo v natančnejšo debato, to pa gotovo v mnenju, da bi zunanji svet na ta način najložje pozabil na krivice, ki se gode koroškim Slovencem. Tembolj pa so zalajali koroški lističi, kakor »Freie Stimmen«, ki so kakor vedno tudi topot z navadnim psovanjem skušali spraviti statistične številke iz sveta. Končno se je oglasil tudi neki prof. Wutte, ki že delj časa skuša potom lažnjive statistike in potom laž-njivih zgodovinskih in geografčnih pripomočkov ubiti koroške Slovence.
Najboljši protidokaz glede teh in enakih laži so koroški Slovenci sami ki se na ta način nikakor ne dajo obglaviti in ki v svojem glasilu »Koroški Slovenec«, izhajajočem na Dunaju, prav krepko odgovarjajo. Končno tolaži profesor Wutte avstijske Nemce s tem, da Jugoslavija nima nobene druge pravice, kakor da se pritoži na Društvo narodov. In med vrsticami se bere, da bi pač taka pritožba zaspala, kakor marsikatera druga. Razven tega sklicuje prof. Wutte tudi na ljudsko štetje, ki se je pred kratkem izvršilo v Avstriji, ker so pri tem šteju menda sploh zginili vsi Slovenci.
Ljudsko štetje je znana avstrijska spacijaliteta. Že prej, ko je bila stara Avstrija po večini še slovanska in.so imeli Slovani vendar le še malo upliva v parlamentu, se je izvajalo to štetje na skrajno terorističen in lažnjiv način. Kjer je bila šola popolnoma nemška in so se morali otroci vsled tega posluževati nemškega jezika, se je že na ta način ustanovil nemški občevalni jezik Pri celi družini in celo pri poslih, ki niso znali niti ene nemške besedice. Slovenski delavci in posli uslužbeni pri Nemcih in nemškutarjih, delavci v tovarnah, pri železnici itd. so bili vsi Nemci in naravnost smešni so bili načini, po katerih so se pretvarjali Slovenci v Nemce.
Da se ta praksa nadaljuje sedlaj na Koroškem na še bob' drastičen način, je umevno. Vsled famozne volilne geometrije morajo pri volitvah v dunajski parlament nemški glasovi ubiti slovenske, tako Slovenci niso mogli dobiti mandata v dunajski parlament, čeravno so se prikopali prav blizu in ga bodo morda vendarle še. izbojevali. Vsled tega tudi nimajo prilike, da bi pred svetom protestirali glede tozadevnih krivic.
Znana je avstrijska diplomacija, ki ima svoje stare zveze in. ki zna pri Društvu narodov spretno žonglirati, da od tam ne pride nikdar kako resno svarilo. Tudi v tem oziru bo moral, naš zastopnik Društvu narodov dobiti energična navodila.
Zadnje ljudsko štetje so torej Nemci na Koroškem vršili tako nesramno, da so več kakor petdesettisoč Slovencev zatajili. Naj so Slovenci stokrat zahtevali, da se jih mora vpisati kot Slovence, jim to nič ni pomagalo, če ni bilo drugače mogoče, pa so se še komisarji izgovarjali, da se bo itak vse popravilo in da to nima prave veljave.
»Koroški Slovenec« prinaša v tem oziru prav podučljive in zanimive članke, iz katerih je razvidno, da dobro se godi Nemcem pri nas in kako se godi narodnim manjšinam v Avstriji.
Glede šole je v enem slučaju celo dunajska »Reichpost« omenila, da se v gotovih koroških šolah vrši samo »Anal-.fabetenzucht«. V tem oziru ima Slovenija posebno nalogo, da budno pazi in 'informira Beograd glede razmer na Koroškem in to tem bolj, ker se koro-Ski Slovenci vzlic vsemu pritisku še prav dobro držijo. Vzlic raznim prepovedim in najgršim grožnjam prirerajo pridno igre in predavanja. Ker nasprotniki ne morejo popolnoma onemogočiti vseh takih prireditev, pošiljajo nemška in nemčurska pevska društva na take slovenske prireditve, da zasedejo pro-;store in pojejo tam nemški. Policija in žendarmerija se seveda temu smeje, a Slovenci vendar le vzdržijo.
Pri tej priliki vabimo vse naše čitatelje, da naročijo »Koroškega Slovenca« in ga zahtevajo po vseh kavarnah in gostilnah. V Jugoslaviji stane letno 100 D in se naroča pod našlo»
Beograd, 24. julija. (Z) Današnja seja narodne skupščine se je otvorila ob 9. uri. Po opravljenih formalnostih je bila prečitana vloga okrajnega sodišča v Varaždinu, ki zahteva, naj se mu izroči poslanec Stjepan Dombaja (Radičevec).
Pred prehodom na dnevni red je dal sporočiti minister za notranje zadeve Vujičič preko predsednika narodne skupščine demokratskemu poslancu Večeslavu Wilderju, da bo odgovoril na njegovo interpelacijo o povratku Ga-gliardija v Zagreb, čim zbere potrebne podatke. Poslanec Wilder je izjavil, da ni zadovoljen s tem odgovorom ministrovim.
Predsednik Ljuba Jovanovič je odredil odmor desetih minut, da se morejo zbrati radikalni poslanci, nakar je prešla zbornica na dnevni red: razpravo o poročilu zakonodajnega odbora glede zakonskega predloga o uradnikih in civilnih državnih nameščencih. Poročevalec večine dr. Kojič je prečital poročilo odbora.
Nato je podal v imenu demokratskega kluba poslanec Ljuba Davidovič izjavo, v kateri se obrača proti uradniškemu zakonu, kakor ga je sprejel zakonodajni odbor. Ko je prečital svo_ jo izjavo, je demokratski klub zapustil dvorano.
Za njim je prečital posl. Joca Jovanovič izjavo v imenu zemljoradniške-ga kluba, v kateri naglaša iste momen. te, kakor demokrati. Po prečitanju izjave so tudi zemljoradniki zapustili zbornico.
Zatem se je dvignil posl. dr. Hoh-njec, ki je izjavil v imenu jugosloven-skega kluba, da bo glasoval proti uradniškemu zakonu, da pa njegovi tovariši ne bodo zapustili seje, da omogočijo vladi kvorum.
Zaključno besedo je dobil minister za izenačenje zakonov Marko Trifko-vič, ki je na kratko govoril o predloženem uradniškem zakonu in ga žago. varjal, nakar je odredil predsednik Jovanovič glasovanje. V poimenskem glasovanju je bilo oddanih 142 glasov,
in sicer 121 za predlog, 21 pa proti. Predsednik Jovanovič je nato izjavil, da je uradniški zakon sprejet
Zbornica je prešla nato na drugo točko dnevnega reda: volitev predsednika in sedmih članov glavne kontro. le. Glasovalo se je z listki. Za predsednika je bil izvoljen g. Milutin Popovič, ki je dobil 125 glasov. Za člane glavne kontrole so bili izvoljeni gg. Nikola Stojilkovič, Nikola Konje-vič, Mihajlo Vasovič, Vašo Dimitrije-vič, dr. Dušan Baljak, Josip Fertič in dr. Hilarij Vodopivec. Izvolitev teh gospodov je izzvala precejšnjo nezadovoljnost pri demokratih, posebno pri posl. Svetozarju Pribičeviču.
Na vrsto je prišla tretja točka dnevnega reda:	poročilo o zakonskem
predlogu glede zavarovanja proti toči in hitri pomoči oškodovancem. Poročevalec večine dr. Milašinovič je prečital poročilo večine, zemljoradnik Vo-ja Lazič pa oddvojeno mišljenje manj. šine.
Seja se je zaključila ob 11 in od in se popoldne nadaljuje.
Beograd, 24 .julija. (Z) Na popoldanski seji narodne skupščine, ki se je začela ob 5. uri, se je nadaljevala debata o zakonskem predlogu glede zavarovanja proti toči.
Ker se debata o tem zakonskem načrtu ni mogla danes končati, se bo nadaljevala na jutrišnji dopoldanski seji.
Beograd, 24. julija. (B) Danes so bile izročene narodni skupščini na odobrenje konvencije, ki so bile sklenjene med našo kraljevino in avstrijsko republiko v mesecu februarju t. 1.
INVALIDSKI ZAKON.
Beograd, 24. julija. (Z) Vojni minister general Pešič je stavil svoje pripombe k zakonskemu predlogu o invalidih, ki ga je izdelalo ministrstvo za socijalno politiko. Ministrstvo pričakuje še opazke finančnega ministrstva, nakar bo o invalidskem zakonu razpravljal gospodarsko-finančni odbor ministrov. Potem pride zakon pred narodno skupščino kot nujni predlog.
Beograd, 24. julija. (B) Po vesteh ki jih je vaš dopisnik dobil v merodajnih krogih, se pregovori med našo in italijansko vlado nadaljujejo. Dosedaj je dosežen sporazum, da se klavzule s. margheritske konvencije glede ureditve prometa med Italijo in našo kraljevino za sedaj ne rešujejo, ampak da se to vprašanje reši o priliki sklenitve trgovinske pogodbe. Kar se tiče pregovorov glede ureditve reške luke, se o tem še ni pričelo diskutirati. V krogih naše delegacije se pričakuje, da bo o tem vprašanju italijanska delegacija podala v kratkem nove predloge. V krogih naše delegacije se smatra, da bi konzorcij bil edino mogoč med našo in reško državo in da je to vprašanje treba reševati direktno med bodočo legalno reško vlado in našo vlado. Za sedaj za-
hteva naša delegacija v glavnem izpolnitev tehle točk: Izročitev luke Baroša in Delte In Banchina naši državi in konstituiranje legalne vlade na Reki. O teh
vprašanjih, ki je od njih odvisen uspeh pregovorov ni dala italijanska delegacija definitivnega mišljenja.
B e o g r a d, 24. julija. (Z) Med našo in italijansko delegacijo paritetne komisije v Rimu se je dosegel sporazum, da se razpravlja o vprašanjih prometa, kakor ga predvidevajo s. margheritske konvencije. Razprava o teh vprašanjih pa je bila zaenkrat odložena za nekaj časa, dokler se ne začno pregovori o sklepanju trgovinske pogodbe med našo kraljevino in Italijo. V zvezi z odložitvijo o prometnih vprašanjih je dospel v Beograd naš strokovnjak za prometne zadeve v paritetni komisiji Deroko.
Seja ministrskega sveta.
IZROČITEV RADIČA SODIŠČU. — SPOMENIK MINISTRU DRAŠKOVlCU.
— RUDARSKA STAVKA.
Beograd, 24. julija. (Z) Ministrski svet je imel danes sejo, na kateri je sklenil, da se na dnevni red jutrišnje seje narodne skupščine stavi razprava o poročilu imunitetnega odbora glede četrtkove seje, na kateri je sklenil izročitev nekaterih poslancev, med njimi tudi Stjepana Radiča.
Vlada je potem dovolila kredit v znesku 100.000 dinarjev za zgradbo
Konferenca v SInaJi.
Beograd, 24. julija. (Z) »Tribuna« poroča iz Bukarešte: Za petek ali soboto se pričakuje prihod zunanjih ministrov držav Male antante dr. Nin-čiča in dr. Beneša, ki ostaneta v Bukarešti en dan, nakar se odpeljeta v Si-najo. Konferenco zunanjih ministrov Male antante otvori romunski ministrski predsednik Bratianu v nedeljo do-poldne ob 10. uri. Konference se udeleže ministri dr. Ninčič, dr. Beneš in Duca. V torek bo širša konferenca, ka-terrbo prisostvoval tudi poljski poslanik v Bukarešti. Poljski zunanji minister najbrže ne pride na konferenco v Si-najo, čeprav je pred dvema tednoma
Xi Vi ^ari>avh da bi se je rad udele-zil. Na kon erenci se bo razpravljalo o vseh zadevah, ki zanimajo države Male antante, predvsem o Madžarski.
ARMIJSKI POVELJNIKI V BEOGRADU.
Beograd, 24. julija. (B> Na poziv ministra vojne in mornarice so prispeli v Beograd vsi poveljniki armijskih oblasti, da referirajo o položaju na njihovem teritoriju. Pri tej priliki so se pretresala vsa vprašanja, ki se nanašajo na opremo vojske in zagotovitev dobre prehrane za vojaštvo.
vom: »Koroški Slovenec«, Wien, V. Margaretenplatz 7. Naročnina se plača Pri Zadružni gospodarski banki dd. v Ljubljani p« konto »Koroški Slovenec«,
spomenika pokojnemu ministru Draš-koviču v Beogradu, čigar obletnico smrti se obhaja danes. Govorilo se je tudi o rudarski stavki v Trbovljah, kamor sta bila poslana dva Inšpektorja, da preiščeta stvar na licu mesta. Končno je ministrski svet razpravljal o notranjem položaju in o poslednjih dogodkih v Zagrebu.
NOVI MADŽARSKI POSLANIK V BEOGRADU.
Beograd, 24. julija. (B) Dosedanji madžarski poslanik v Beogradu Kalaš zapusti v kratkem svoje mesto. Kakor se doznava, bo zahtevala madžarska vlada agrement za g. Rudvava, dosedanjega svetnika zunanjega ministrstva, ki je bil svojčas diplomatski uradnik v Turčiji. Gospod Rudvav ima rodbinske zveze v Subotiču
ROMUNSKE NARODNE MANJŠINE.
Beograd, 24. julija. (Z) Romunski poslanec Jan je konferiral včeraj z delegati romunskih občin pri nekaterih prvakih radikalne stranke in je zahteval od njih, naj se zboljšajo razmere, v katerih žive Romuni' v naši državi in naj se jim dajo romunske šole. Radikali so scer obljubili, da jim bodo šli na roko, naglašali pa so, da se cerkvena vprašanja ne morejo rešiti, dokler se ne doseže sporazum z Romunijo, ki mora dovoliti enake olajšave tudi našim sonarodnjakom v kraljevini Romuniji
KONGRES demokratske STRANKE.
Beograd, 24. julija. (B) Letošnji veliki kongres demokratske stranke bo v Zagrebu ali Beogradu. Razpravljali bodo o zelo važnih vprašanjih stranke, posebno o nadaljnjem delovanju demokratske stranke v zunanji in notranji politiki
Pred francoskim odgovorom
na angleške predioge.
Pariz, 24. julija. (K) Angleške listine o reparacijskem vprašanju se proučavajo v zunanjem uradu. Misli se, da bo zunanji urad po običajnem di-plomatičnem potu naznanil svoje utise v Bruselj. Čim bo belgijska vlada priobčila svoje naziranje, se bosta obe vladi sporazumeli o odgovoru, ki se odpošlje zunanjemu uradu.
Pariz, 24. julija. »Petit Parislen« poroča: Francoski in belgijski krogi so
Mirovna pogodba s Turčijo podpisana.
Lausanne, 24 .julija. Agence Havas poroča: Mirovna pogodba med Turčijo in zavezniki je bila danes podpisana.
Angleško delavstvo
za razorožitev.
London, 24. julija. V spodnji zbornici je predložil dane opoldne voditelj delavcev Ramsay Macdonald ob burnem ploskanju svojih tovarišev resolucijo, ki se izreka za razorožitev. Po tej resoluciji obžaluje spodnja zbornica oboroževanje in naraščajoče izdatke za vojsko na morju in v zraku ter opozarja na obljube političnih voditeljev in na to, da narod pričakuje, da je bila svetovna vojna zadnja vojna. Vlada se pozivlje, naj takoj stori korake, da se skliče mednarodna konferenca, ki naj bi razpravljala o programu glede varstva prebivalstva. Ta program ne bi temeljil na načelu, da je mir in svoboda velikih in malih narodov zajamčen le z razorožitvijo.
London, 24. julija. (K) Resolucija, ki jo je predlagal v spodnji zbornici Ramsay Macdonald glede sklicanja konference za razorožitev, je bila odklonjena z 286 proti 169 glasovi.
London, 24. julija. (K) V debati o razorožitvi je izjavil ministrski predsednik Baldwin v spodnji zbornici, da se resnost sedanjega položaja ne more pretiravati. Evropa je še vedno oboroženo taborišče, v katerem se nahaja več oboroženih ljudi kakor leta 1914. ob izbruhu vojne. Anglija mora svetu dokazati, da v resnici misli to, kar pravi. Razorožitev bi bila mogoča le tedaj, ako bi se države strnile. Ni nobenega izgleda, da bi Francija dala uspešen odgovor, dokler ni dosegla gotovih rezultatov v vprašanju reparacij in v vprašanju varnosti. Prvo, kar mora vlada storiti, je, da spravi reparacijski problem v red. Vlada je prožeta želje, da to ne bi vedlo več do zmešnjav v problemu, ki ga premotriva zbornica. Več ljudi pravi, da Anglija naj vodi zopet politiko izolacije, toda ne sme se pozabiti, da Anglija od onega časa, odkar eksistirajo letala, ni več nikak otok, ampak da je nerazdružno zvezana z usodo Evrope. Anglija bo tudi v prihodnje vse mogoče storila, da prinese Evropi mir.
NOVI BANKOVCI.
Beograd, 24. julija. (Z) Upravni svet Narodne banke da v kratkem v sporazumu z finančnim ministrom v promet nove novčanice po 10, 100 in 1000 dinarjev, v zameno pa bo vzel iz obteka del bankovcev stare emisije v isti množini.
zelo optimistični glede izida diplomatskih pogajanj. Ni izključeno, da dobi Belgija danes načrt francoskega odgovora na angleški predlog, ki je bil včeraj izdelan in ki ga bo ministrski predsednik Poincare predložil kabinetu.
Pariz, 24. julija. (Agence Havas) Popolnoma gotovo le, da bo londonska vlada še pred 3. avgustom, ko poteče zasedanje angleškega parlamenta, v posesti francoske note.
Zagrebška vohunska afera.
Zagreb, 24. julija. (Z) V vohunsko afero je vpletena razen Danice Androličeve še ena Zagrebčanka, ki se je nahajala v Koprivnici, pa je takoj pobegnila v Italijo, čim so prišli na sled aferi. Doznava se, da se ta ženska že nahaja v Rimu. Na hrvatskem ni doslej še noben častnik v zaporu. Le nekaj je pritvorjenih, ker so osumljeni.
Beograd, 24. julija. (Z) Včeraj so ves dan proučavali akte o zagrebški vohunski aferi. Ti akti predstavljajo ogromna odkritja. Bila so tudi kratka zaslišanja aretirancev. V Beo. gradu se nahaja več oseb ki so vpletene v to zagrebško vohunsko afero in je bilo prijetih nekaj bivših avstrijskih in nekaj bivših srbskih oficirjev v Južni Srbiji. Današnja »Politika« razpravlja o preiskavi v tej aferi in vmešava vanjo Radiča ter naglaša zvezo med vohunsko afero in njegovimi izjavami v »Giornale di Roma«, v katerih je odkrito zahteval pomoč Italije za ustvaritev neodvisne hrvatske države, »Politika« poudarja, da je Radič s temi svojimi izjavami dajal moralno podporo vohunom.
Beograd, 24. julija. (B) Preiskava proti zagrebškim vohunom ni spravila nič posebnega na dan. Načelnik mestne uprave beograjske vodi osebno preiskavo in proučava vse spise. Z Danico Androličevo je imel kratek poraz-govor. Za jutri se pričakuje prihod prijetih častnikov iz Južne Srbije. Policiji se prijavljajo nove priče, ki poznajo Androličevo še od takrat, ko je bivala v Beogradu. Tako se je ugotovilo, da je stanovala v bližini dvora v ulici kneza Milana in da se je bavila s prostitucijo. Tako je prišla v stike z raznimi osebami, ki jih je potrebovala za svoje vohunsko delovanje.
(Nadaljna poročila na drugi - strani.)
ŽRTEV BOLGARSKE AKCIJE.
Beograd, 24. julija. (B) Iz Bitolja javljajo, da je bil včeraj ob 2. uri popoldne ubit iz zasede vojvoda in občinski predstojnik iz Struge Stevan Nedič Cela. To je prvi komitski vojvoda, ki je padel kot žrtev bolgarske akcije na desnem bregu Vardarja.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 24. julija. (Uradno.) V severnih Alpah je bilo danes oblačno. V Avstriji so se pojavljale nevihte s padavinami. Napoved: Zelo oblačno, nagnjenje k padavinam, neurje.
Današnje prireditve.
r„ . V Ljubljani:
Kino Matica: »Marija Tudor«.
Kino Ideal: »Karavana umirajočih«. Kino Tivoli; »Otrok komedijanta«.
Nočna lekarniška služba v L! Uanl.
Tekoči teden: Sušnik, Mariin trg In' Kuralt, Gosposvetska cesta.
(irska politika.
(Od našega dopisnika.)
Atensko Časopisje je polno člankov o lausannskem miru. Komentarji se razlikujejo, kakor pač nanese: nekaterim organom je mirovna pogodba s helenskega stališča po volji, drugim zopet manj. Toda skupni vtis je ta, da se Grška povsem zadovoljuje z rezultatom laussannke konference. Teritorijalna vprašanja so bila rešena že pred Mu-danijo, deloma s turškim orožjem, po-največ pa na podlagi zavezniškega pra-voreka. V raznih drugih vprašanjih je Grška v Lausanni dobro odrezala, tako n. pr. v vprašanju vojne odškodnine Turčiji, ohranitve patrijarhata v Carigradu izmenjave prebivalstva in posestev, naposled pa tudi v vprašanju zaščite manjšin.
Priznati je treba, da je Grška v teh treh letih mnogo trpela. Preživela je kaotično perijodo ustvarjanja, ki je grozila upropasti v marsikaterem trenutku to državico, ki je danes brez-dvomno važen faktor na Balkanu. No-vemberske volitve 1. 1920 so dovedle Konstantina ponovno v deželo, potem je sledila finančna in politična blokada zaveznikov. Vse drugo se je vrstilo, kakor v filmu: tragedija Smirne, poplava beguncev po vsej Grški, vojaške revolte, Konstantinova abdikacija, obsodba in eksekucija ministrov, prekinjenje diplomatskih odnošajev z Anglijo, smrt ekskralja v eksilu in koncem koncev lausannska pogajanja, ki so prinesla
Atene, 18. julija.
težko pričakovni rezultat. Edino vzne-rnirjehje povzroča v tukajšnjih krogih izročitev turških ladij, municije in orožja. Grška mornarica je v marsičem obvladala situacijo. Ce dobi turška vlada bivšo križarko »Göben« zopet v svoje roke, ji ne bo mogla Grška postaviti boljše enote v bran. To je zaenkrat povod k globljemu razmišljeva-nju. Sicer pa je grško mornarsko moštvo zelo dobro izurjeno
Listi so mnenja, da se je Grška v Lausanni ugodno odrezala. Zunanja politika Grške se utegne bistveno spremeniti, ali bivših ciljev grške politike v Orijentu ne misli več zasledovati. S Turčijo se bo že v najkrajšem času pričelo prijateljsko razmerje.
Pred par dnevi je priobčil neodvisni list «Atineiki« zelo informativen članek o Grški in Mali antanti, toda cenzura je zaplenila na splošno začudenje celi zadnji odstavek dotičnega članka. Članek pričenja uvodoma s historijatom Male antante, ter omenja pri tem zasluge onih mož, ki so jo ustvarili. Na najinte-resantnejšem mestu se je pojavil rdeči svinčnik državnega pravdnika, politični krogi grške prestolice pa so prišli ob senzacijo, ki ni bila nikakor neresna. Predzadnji odstavek dotičnega članka je govoril nekaj o francoski bojazni pred vseslovansko grupacijo, ki jo je imel preprečiti maršal Foch ...
S. M. D—č.
Ameriško-francoski odnošaji.
O ameriško - francoskih odnošajih je-napisal v »Figaroju« članek Frede. rik Allen, poveljnik zrakoplovstva Zedinjenih držav za časa vojne in spremljevalec polkovnik^ Housea na mirovni konferenci. Ker srho čuli mnogo francoskih glasov o teh odnošajih, je tudi vredno slišati, kako sodi Arne-" ričan.
Ko se je bila Francija odločila, zasesti Poruhrje, je bilo ameriško mnenje zelo negotovo. Eni so menili, da nima pravice do tega po določbah versajskega miru, in da bi smela to storiti samo skupaj z zavezniki. Drugi pa so bili mnenja, da, če tudi ima Francija to pravico, vendar ni pametno zasesti Poruhrje, kajti vsled tega bi mogla nastati velika zmeda v trgovinskesn svetu, pa ne samo v Nemčiji, temveč na celem svetu in bi bilo težko prerokovati, kakšne politične in druge komplikacije bi mogle slediti.
Ker smo pa mi Američani le bolj trgovski narod, smo študirali vprašanje iz trgovskega stališča in večji del javnega mnenja je spoznal, da je ime. la Francija prav, če je zasedla Poruhrje, češ da ima upnik pravico, vzeti v zastavo posest krivega dolžnika. Ker je bila krivda dokazana po komiteju za vojno odškodnino, je bilo jasno — po natančnejšem študiju določb mirovne pogodbe — da ima Francija prav.
Novic iz Nemčije nam niso prinašali samo finančniki in trgovci, temveč tudi časopisje in tako smo polagoma začeli v pravi luči videti položaj v Nemčiji: Na eni strani velikanski razmah bank, tovaren in ladjedelnic, na drugi strani pa deficit železnic, nezadostne takse, kolosalna goljufija z izdajanjem papirnih mark. Vse to je prepričalo naš narod, da je Nemčija kriva in da je treba nastopiti z najstrožjimi nredbami zopet to varalico.
Kakšno je mišljenje ameriškega ljudstva, nam lahko pokažejo odgovori, katere so dobile razne skupine časopisov na svoja vprašanja od stotin najuglednejših mož Amerike. Naddve-tretjinska večina odobrava francosko politiko.
'-■'-C.e. smo sc mi Američani počasi odločili za vojno, smo enako počasni pri sodelovanju za mir, toda mislim, da se bomo končno le udeležili sodelovanja.
Potrditev za to nam daje podpisovanje avstrijskega posojila v New Yorku, ki je bilo v manj kot eni uri izvršeno To je jasen dokaz za to, da je Amerika pripravljena sodelovati pri ureditvi evropskih financ, kajti ni dvoma o tem, da se nobena evropska država ni nahajala v tako obžalovanja vrednem denarnem položaju kot Avstrija.
če bi začela Nemčija iskreno delati., bi pri svoji delazmožnosti in moči industrijske in trgovske organizacije mogla dobiti finančno pomoč iz tujine, toda pri tem bi pa morala pokazati čisto drugačno mišljenje, kot ga je kazala dosedaj. Zadnje njene ponudbe že kažejo, da se začenja spametovati.
Kar se tiče sedanjega položaja pogajanj, morem samo reči — kajti stvar je zelo delikatna — da so take važnosti za ves svet, da lahko upamo, da se bo Francija postavila na stališče, ki ji bo ohranilo simpatije vseh narodov, ki so globoko v srcu na njeni strani.
—žn—
AVSTRIJSKO POSOJILO V ITALIJI.
Rim, 24. julija. (K) Italijanskega dela mednarodnega posojila Avstriji v znesku 200 milijonov lir ob 6- in pol odstotnem obrestovanju je bilo šstkrat veC podpisanega, kakor treba, tako da je bilo malim podpisovateljem, upoštevajoč dovoljene jim ugodnosti, dodeljeno 16 odstotkov.
Zagrebška wohunsks aferi.
Obseg w^liisiiske ©rgasiiiacile» - laisro© dal®
vofaumm*
Beograd, 24. julija. (Z) Današnji »Preporod« prinaša ponovne vesti o aferi iz Zagreba. Zagrebška policija je zabranila dne 21. t. m. vsa politična zborovanja in konference za nedoločen čas brez ozira na njih politični značaj. Organizacija upokojenih avstro-ogrskih častnikov ja bila izvedena po celi državi. Vse podružnice so bile odkrite, dasiravno so obstojale ponekod tajne organizacije. Podružnice so bile med drugim v Bjelovaru, Vitrwici, za-greški okolici in Sisku. V vseh teh krajih so našli zaloge orožja in municije.
Po dosedanjh preiskavah je ugotovljeno, da se je delovalo na prevrat in izpremembo političnega stanja in režima v državi. Vse organizacije po vaseh so formirane po Hanaovcih in organizacijah upokojenih avstroK)grskih častnikov na vojaški podlagi. Denar so dobivali iz fondov v državi in iz inozemstva. Dr. Matko Laginja je zahteval v narodni skupščini ustanovitev hrvaškega domobranstva, a pri tem ni imel uspeha. Uspeh pa je imel Stjepan Radič s svojimi tajnimi organizacijami. Častniki bivše avstro-ogrske vojske, ki so dobivali od nas pokojnino, ki so nekaj časa služili v naši vojski, a so bili bodisi odpuščeni, bodisi upokojeni, so bili nameščeni v industrijskih in trgovskih podjetjih samo pro forma. Njih razdorno delo se je razširjalo tudi preko Srbije. Glavne vezi vodijo v Rim,
Tirano, Skoplje in Sofijo. Te sekcije je vodil polkovnik Manko Cagiiardi, bivši avstro-ogrski major, a pozneje naš pođ-i polkovnik, bil pa je odpuščen iz službe j in je živel v Tirani, kjer je bila pri njem dva meseca vohunka Androličeva.
Preiskave so dognale, da so v to afero zapletene nekatere uglednejše osebnosti, ki so se potegovale za to, da postanejo ministri. Naša vojska je kakor vedno pripravljena na vse eventualnosti. Od mnogih častnikov so bile izražene želje, da se preiskava odvzame zagrebški policiji, ki sabotira zakon o zaščiti države. Preiskavo je treba voditi v Beogradu, in sicer jo morajo voditi najboljši pravniki. Vsled te želje bo vlada odločila, da se preiskava izvrši v Beogradu. Obdolženci pravijo, da je preiskavo zakrivil prihod Ghilar-da, a to ni točno. Ghilard ni izdal nika-kih važnih podatkov. Preiskava se je pričela povsem slučajno z aretacijo Danice Androličeve. Pri vseh aretirancih, zlasti pa pri častnikih so našli vojaške šifre in uradne spise, ki pripadajo poe-dinim poveljništvom.
Mnogo uglednih Zagrebčanov, ki prej niso bili solidarni z notranjo poi? tiko Radičevo, se sedaj zgraža nad separatisti in defetisti in zahteva, da se s temi razdornimi elementi čimprej obračuna, ker nikdo ni za to. da bi došlo do prelivanja bratske krv>
Fašizem in italijanska politika.
MUSSOLINIJEVA ITALIJA PROTI NASI KRALJEVINI IN MALI ANTANTI.
Pod tem naslovom je objavila pariška »Ere Nouvelle« daljši članek sledeče vsebine:
Mussolinijev cilj je jasno orisan. On gre za tem, da v dveh letih rehabilitira položaj Italije v notranji politiki in da privede njeno življenje v normalno stanje. On ima svoje nasprotnike. Toda on je edini, ki more napraviti red v hiši. Če bi ga danes ali zjutraj zmanjkalo, bi se Italija brezdvomno zapletla v težke notranje borbe. Zgodilo bi se nekaj sličnega, kakor v stari Grški, ko je zmanjkalo Aleksandra Velikega. Po nastopu Mussolinijeve vlade triumfira fašizem z delom in redom, ki ga vzdržuje teror. S tem terorjem se fašizem hvali.
Radi prevelike zaposlenosti v notranji politiki se Mussolini ni mogel pokazati s kako posebno zunanjepolitično manifestacijb. Nikjer ni opaziti prave aktivnosti. V Lausanni n. pr. je igrala italijanska delegacija prav skromno vlogo. Izgledalo je, da se nahajajo Uali-jansko-jugoslovenska pogajanja na dobrem potu. Razgovori glede izvršitve rapailske pogodbe, prekinjeni meseca marca, se nadaljujejo sedaj v Rimu. V istem času je imel Mussolini svoj znani beneški govor. Izzvenel je protijugoslo-vensko in protifrancosko. Ta Mussolinijev govor se je bistveno sprl s potovanjem francoskega generala Le Ronda v državi SHS, zlasti pa s pregledom ju-goslovenske mornarice v Kotoru. Francija hoče napraviti očividno novo Bi-zerto in uporabiti kraljevino SHS kot jez, ki naj bi zabranil prodiranje Italije v smeri proti Albaniji in Balkanu. Mussolinijeva fraza, naslovljena na italijanske mornarje, naj počakajo na svoje borbe in na svoje nove slave ter o »pravicah narodov, ki se dvigajo nad padajočimi narodi«, se mora brezdvomno smatrati kot odgovor na potovanje
omenjenega francoskega generala, ki ga je poslala v kraljevino SHS sama francoska vlada.
Zapomniti si je treba, da je Mussolini, ki ga italijansko časopisje slepo posluša, prepovedal polemiko Foch-Cadorna, ki je bila v listih toliko komentirana. Istočasno pa dopušča Mussolini ljuto kampanjo italijanskega časopisja proti Franciji. Kar se tiče Bolgarske, je italijansko časopisje beležilo prevrat, v katerem se je klicalo: »Živela Italija«. Morda je to nekoliko pretirano. Ali mirno se lahko reče, da je bil Stambolijski kot prijatelj zbližanja s Srbijo velik strah Italije. Italija vidi v novi bolgarski vladi veliko zaslombo proti kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ter proti Mali antanti, ki jo vzdržuje Francija. Današnja zmianja politika Italije je nepovoljna za Francijo. »Na politični borzi v Rimu notira že nekaj časa samo anglofilstvo. Počakajmo, da se kolo obrne in ne bunimo se proti toku časa!«
h boljševike Rusije.
— V Petrogradu je bilo v prvi polovici junija 137.466 nezaposlenih. Ti so velika nevarnost za mesto, kajti niso se ustrašili niti najprometnejšega kraja ter so oropali policijskega komisarja na Sadovi ulici, ki je ena najživahnejših v Moskvi. Mnoge stavbe razpadajo, ker jih nihče ne popravlja. Po prej obljudenih ulicah raste trava in se pase živina. Prebivalstvo se je zmanjšalo za 2 in pol krat. Tujci v malem številu sicer prihajajo, toda to so večinoma Nemci in Poliaki.
— Patrijarh Tihon. Po zadnjih poročilih so izpustili boljševik! patrijarha Tlhona iz ječe vsled kategorične zahteve angleške vlade ob priliki pogajanj za trgovinsko pogodbo. Sovjetska vlada pa je skušala prepričati svet, da je izpustila patrijarha vsled tega ker je izpremenil svoje mnenje in obžaloval svoje dotedanje delovanje.
Meka! 2^ vse.
Macafizelj s nahaja na Bohinju. Tam zdravi svoje mehčanju zapadle možgane. Moža je »plonkanje« tako utrudilo, da se je moral podati na daljši oddih. Ker tudi jaz nimam namena, polemizirati radi samega sebe, sem se podal v Bohinj, da se z velikim mojstrom reklame za »Tudiiist« osebno razračunam. Sprejel me je v svoji letni vili z izredno prijaznostjo. Predstavil sem se kot agent dunajske založbe za razne pikanterije, kratkornalo: Vertreter des Schu#” deks - Verlages in Wien. Macafizelj je kar hlastal s svojimi očmi, ko sem izbasal te svoje potne torbice nekaj »zabavnih šmoncov« zadnje vrste. »Ja, so etwas lob ich mir!« in nadalje: »Vi ne veste, kako naša publika grabi po takih šponcerijah. Sedal ji serviramo »Velikega inkvizitorja«. Roman je sicer za nič, umetniška vrednost pod kritiko, ali našemu demokratsko - napredno orijentiranemu človeku je treba nuditi vedno tako duševno hrano, ki mu polagoma, kakor opij zdravju jemlje voljo do samostojnega mišljenja. Pomislite, kaj bi bilo, če bi na primer nam doslej udani državni uradnik začel iztirjavati vse naše obljube izza petih let? To ne gre. Ml moramo z lascivnostmi brzdati publiko, sicer nam uide drugam, kjer se resno trudijo s poletom v »moralne sfere«. Ali še imate kaj takega v zalogi?« — Da, ali najbolje je, če sklene vaš list tozadevni kontrakt z mojo tvrdko. Za mesečni honorar boste lahko že s X. avgustom prevajali »Spomine sobarice«. Pikantna stvarca...«
Gospod Macafizelj je bil iznenađen. Odprla so se nova vrata... Stavim glavo, da se mu je tisto noč sanjalo o silnih efektih, ki jih bodo napravile nemške šmonce-rije med čitatelji njegovega »Tudilista«. Ko se mse poslovil, mi je odleglo. Zunaj sem se spomnil, da sem pravzaprav Spec-tator. Navaden trik mi je pripomogel, da sem izvedel tajnost iz Jutrove dežele! Ip Macafizelj pravi, da sem neroda!...
Spectator.
Organizacija N RS,
VIŠNJA GORA.
Neznosne gospodarske in politične razmere so tudi nas Višnjegorce privedle do spoznanja, da ne pride do zboljšanja istih po zaslugi malih, nedelavnih in proti državnih strank, temveč edino le s treznim in smotrenim delom močne NRS, ki je od svojega obstanka sem vedno dokazala, kako pri srcu ji je dobrobit države, kako globoka je njena ljubezen do domovine. Z mirnim srcem tedaj zaupamo NRS v prepričanju, da je edino ona zmožna privesti do konsolidacije vseh nevzdržnih razmer, zmožna zapretiti in če treba za vedno ukloniti vsakega sovraga države pa bodi ta tujec ali domačin.
Z veseljem beležimo, da se je v nedeljo, 2. julija konstituiral v''gostilni Škufca krajevni odbor NRS in to brez hrupa, a med splošnim zadovoljstvom in navdušenjem navzočih. Odbor sestoji sledeče: Aleksander Krizman, postajni odpravnik, podpredsednik Joško Ambrož, čevljarski mojster:	tajnik
Josip Škufca, zasebnik; blagajnik Ivan -Slana, vodja postaje; odborniki:	Er-
bežnik F., železničar, Jože Prijatelj, čevljarski mojster, Josip Pajk, delavec, Janko Zajc, čevljarski mojster. Do da. nes’ šteje organizacija 22 priprostih, a poštenih in delavnih ljudi, ki jamčijo da se NRS v kratkem času razmahne po celem višnjegorskem okraju.
OBSODBA PRI.NCEZINJE HOHENLOHE.
Lipsko. 24. juliia. (K) V kazenskem procesu zoper princezinjo Margareto Hohenlohe - Oehringen zaradi krive prisege je predlagal višii državni pravdnik proti obtoženki osem mesecev ječe, ki nai bi se izpremenila v eno leto zapora. (W)
Lipsko, 24. julija. (K) Princezinja Margareta Hohenlohe - Oehringen je bila zaradi podpiranja veleizdaje in krive prisege obsojena na šest mesecev zapora. (W)
Ljubljanska drama.
Število ženskega ensembla (12) je bilo napram razmeroma številnemu moškemu ensemblu precej pičlo. Vsled te-sra smo čuli in videli več vnanjih go-'tdv v ženskih kot v moških kreacijah. Med domačimi močmi je v vsem prva-čila ga. Mila Šaričeva. Njen razvoj se je tekom zadnjih let izvanredno pospeši; izvršil se je takorekoč pred očmi prijateljev naše drame. Močna umetniška dojmljivost, mehke linije ustvarjenih podob, dramatsko zastrt alt in varčnost izraza — vse te lastnosti združene z inteligentno igro — so utis-nile njenim kreacijam prijeten, individualen čar. Izmed njenih ustvaritev je posebej omeniti Ofelijo v »Hamletu«. »Umetniško« ali »odersko« blaznost predstavljati je vselej kočljivo. O slovitem italijanskem igralcu Zacconiju pripovedujejo, da je v vlogi Oswalda s premočnim podčrtavanjem blaznosti pokvaril osnovne poteze Ibsenove drame. Zapeljal ga je južni temperament. Iz tega vidika je Ofelija na našem odru najboljša vloga predstaviteljice. Kralja ; Leara blazni izbruhi so mnogokrat pre-duhoviti, da bi si igralec pomagal le s srepim pogledom, nenaravnim smehom itd. Nasprotno Ofelija. Tu se je brez viharja potemnilo mlado čelo. Mirno, a prav zato učinkovito je naša Ofelija podala notranji potres duše. Bleda, z udrtimi očmi, v naročju spominčice ... M.e-h£Ic otožen vlas. Koma! viđen nemir j
naravnost odprtih oči... Udano, proseče govori zmedene stavke. In tisto monotono petje... Ta slika bo ostala. Morda je kdo rekel: Ga. Š. je ustvarjena za velike vloge. Pravilneje bi bilo — za odersko kočljive... In to je več.
Desdemona, Aglaja, sultanija so prinesle rahle varijacije na oder. Novo, dozdaj še manj znano stran ge. Š. pa je pomenila Viola in Estera Ablova. Temperament in hudomušen plamenček je oblil te dve prelestni podobi. Pa najsi je bila ga. Š. Francka (»Kralj na Betajnovi«), Serafina (»Otok in struga«), mamica (»Peterčkove poslednje sanje«) — eno je bilo: če niso vse te kreacije enako izrazito in močno upli-vale na gledalca, izklesane so bile z drobnim, finim dletom in porajale so se v tenkočutni, umetniško dovzetni duši. Tudi vstrajnost ter zaposlenost ge. Š. je bila izvanredna. Da smo doživeli izmed redkih domačih odnosno jugoslo-venskih del res vzorno podano M. Ogri-zovičevo »Hasanaginico« je v mnogi meri zasluga ge. Rogozove — poleg režije. Od Maričke (»Lilion«) pa do matere Hasanaginice — kako velik korak! Ta fakt je bi!o pravo presenečenje za stalne obiskovalce naše drame. Če pregledamo ostale njene ustalitve; J. Prokofjeva, Ana Dimitrijevna ali Mara Jevrič — eno je gotovo: v tragediji leži moč ge. R.
Premnogo zaposlena in nadvse vestna je ga. Juvanova dosegla svoje- I vrsten više!': v najrazličnejših vlogah, i
V »Vojičku« (Marija) je bila vsa ona. Poleg žene v Schönherrovi »Satan-vrag« se mi je zdela v omenjeni vlogi — najmočnejša. Življenje. Vedrost. Zdrav realizem. Njen smeh se ne pozabi. Ona govori k človeku odkrit jezik narave. Zat6 se je kot grofinja Eli-za, Barbara in Emilija (»Othello«) manj dobro počutila. Prijetna ciganka Maša, življenskoverna Jula, živahna Janja: to so njeni toni. Očividno vsled ensembl-ških zadreg se je poiskušala kot Jula in Nana (»R. U. R.«). Kdor se loti vsega, je neprecenljiva moč za upravo gledališča; za svoj razvoj pa nima časa skrbeti... In to je senčna stran podobe. Kot mehka struna violoncella toda — ena sama struna — ga. Wintrova. Mnogokrat je to premalo. Zora (»Otok in struga«) — morda, J. Protasova, zdrava žena pijanca — boljše, poteptano sreč Jule, tip množice — da! To ni šolska naloga, suhoparna klasifikacija... Gotovo je le to: lady Wanleveve, gospe Glorvjeve, Olivije in mlada zakonska žena Marijana v »Ugrabljenih Sa-binkah«"se pozabijo. Jula ohrani življenje. Tudi starejših ženskih moči je primanjkovalo. Takö je gdč. Rotarjeva nosila na svojih mladih ramah odela ge. Bezgove (»Liliom«), postavila je krepko izdelano Lužarico na oder. Friderika Malvič, guvernanta v »Češnjevem vrtfi«, Zarifhanuma so pričale, da ie gdč. Rakarjeva verna družica realističnega oderskega kvarteta: Danilo, Juvanova. Plut
Temu kvartetu ob strani je sekundirala V. Danilova v solo-nastopu (»Peterček«), kot Vlahinja v »Hasanagini-ci«, Stana v »Plohi«. Otela Lustigova (2X2 = 5) pa jo je končno veljavno uvrstila v komedijo. Tu je njeno pravo polje. Mnogo obeta gdč. Gabrijelčioeva. Je nežen instrument, ki je najčistejše izrazil lirsko podobo Nine (»Kralj na Betajnovi«). Mnogo duše in doživetja je v njenih vlogah (Latifa, Bianca, Varja...). Čustvo prevladuje. Enkrat so ji dali piti žolča: Hortenzo, staro, neumr-jočo teto na mrtvaškem odru. (»Čudež sv, Antona«). Kdor ima iskreno, požrtvovalno ljubezen do stvari, ta ima mnogo. Včasih vse...
Ga. Medvedova se je vsa našla v drami. Grofinja Ana (»Otok in struga«), kot kraljica v »Hamletu« je prišla povsem do velja\e. Aristokratski tipi, matrone, tašče... V vsaki vlogi pa je videti prirojena noblesa. Prepričani smo, da bo šla ga. M. od tu dalje. Gdč. Gor-jupovo so uporabili za vse. Naivka. Moške, ženske vloge. Otročje. Fata, Anja... Kjer ni Boga, tam so angelji... Še vedno je pred očmi tisti mali Kolja (»Idiot«) v drobnih škornjicah z visokim glaskom, begajoč po odru. G. Zbo-filova in M. Danilova sta nastopali v manjših vlogah.
Skupna podoba kaže nekoliko šibkejši izraz kot pri članih moškega ensembla. Toda za hrbtom sedanjosti raste mladina ... In vlak gre dalje... j j
Iz prasuBtaep lulpja.
— Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani gostuje v Roga'ški slatini v zdraviliškem domu s- soboto 28, julija z veseloigro »Maškarada«, v nedeljo 29. julija pa z veseloigro »Avtomobilist«. Ker so vloge kar najboliše zasedene in sta igri sami polni komičnih prizorov in raznovrstnih zapletljajev, je pričakovati, da predstavi poselijo v čim največjem številu letoviščarji In domače prebivalstvo, da se prav pošteno razvedre.^Predprodaja vstopnic v trgovini g. Beraniča.
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« Jz Ljubljane je^ priredilo- v soboto, dne 21. julija t. 1. zvečer koncert v Rogaški Slatini, v nedeljo dne 22 jul. popoldne pa v Laškem. Oba sta lepo uspela. Daljše poročilo nam je obljubljeno.
— Antal Stašek. Te dni je praznoval osemdesetletnico češki romanopisec Antal Stašek, čigar pravo ime je dr. Antonni Ze-man. Antal Stašek izvira iz stare kmetiške družine v Podkrkoncših. Postal je ljubljenec češkega občinstva z lepimi romani in povestmi. Živel je dalje časa na Poljskem in Ruskem, odkoder se je vrnil v svoj rojstni kraj, ki ga je v romanih in povestih v vznesenih besedah opisal. Prva njegova dela kažejo vpliv poljskih literarnih veljakov, kakor: Micki_ewiča, Slovackega in Krasinskega. Stašek je jako plodovit pisatelj. S svojimi umotvori si je postavil trajen spomenik v češkem slovstvu. Priznanemu pisatelju in oriiočnemu Slovanu kličemo i Slovenci ob priliki njegove osemdesetletnice: Slava in hvala mu!
— Smrt holandskega romanopisca. V Amsterdamu je umrl slavni holandski romanopisec f oiib; O-;:perus, ki je nedavno praznoval ses-cicsedeiuico svojega življenja. Urar! je na zastrapijenju krvi
Dnevne n@w©ith
— Nas dunajski poslanik v Beogradu.
Te dni je dospel v Beograd naš dunajski posianik Tiča Popovič, ki je dolgo fconferiral z zunanjim ministrorn dr. Ninči-čem in ga je informiral o položaju v Avstriji in o političnih dogodkih.
— Gosp. veliki župan dr. Lukan od danes opoldne 'ne bo sprejemal strank, ker odpotuje v Beograd. Njegov povratek se bo pravočasno objavil.
— Češkoslovaški tehniki v Ljubljani. Danes, v sredo ob 22. uri 36 minut, se pripelje v Ljubljano s svojimi slušatelji inž. Anton Smrček, profesor vodnega oddelka brnske tehnike in znani specijalist vodnih stavb. Ogledajo si vodne naprave na Fužinah in papirnico v Vevčah. Jutri, v četrtek, se odpeljejo ob 12. uri 2 minuti v Falo.
— Iz državne službe. Pri poštnem ravnateljstvu v Mariboru je imenovan za poštarja 6. razr. Anton Križ. — Za davčnega upravitelja 9. čin. razr. je imenovan pri davčni okr. oblasti v Murski Soboti Janez Ružič. — Bivši davčni'upravitelj 7. čin. razr. v Celju Rafael D e 1 i n š e k je trajno upokojen. Nadalje je trajno upokojen sodni sluga sodišča v Ljubljani Jakob K o r e n t.
— Imenovanja pri upravnem sodišču v Celju. Za tajnika I. razr. je imenovan Karel Trstenjak, vladni tajnik pri pokrajinski upravi v Ljubljani, za tajnika II. razr. ir. Fran Suhadolnih, sodnik v Rogat-;u; za pisarja I. razr. dr. Vekoslav Vor-iiič. finančni koncipist pri fin- okr. ravnateljstvu v Mariboru: za pisarja I. razr. dr. Josip Or oži m, začasni vladni koncipist pri okr. glavarstvu v Novem mestu: za arhivarja I. razr. Albin Marčič, upravitelj pomožnih uradov pomorske oblasti v Bakru.
— Spomenik braniteljem Beograda. V aedeljo se bo vršilo v Beogradu v Vračarju svečano blagoslovljenje_ in odkritje spome-üka padlim vojakom, ki .so branili Beograd r letih 1914 in 1915
— Nov list v Srbiji. V Skoplju prične prihodnji mesec izhajati list »Stara Srbija«, neodvisen politični dnevnik.
— Rok za odpravo optantov podaljšan. Oddelek ministrstva zunanjih poslov za pogodbe je objavilo sledečo poročilo: Na podlagi izmenjave note med vladama kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in vlado Madžarske, je rok za odpravo optantov preko meje v zvezi s členom 63, trianonske mirovne pogodbe podaljšan do 26, julija 1926. Ta izmenjana nota je registrirana pri Društvu narodov po členu 18. pakta Društva narodov 1ne 15. maja 1923 pod št. 422. Na ta način morejo optanti obeh držav ostati do označenega roka v krajih, kjer so dosedaj bivali.
— Zakon o cenzuri limov. V ministrstvu za notranje zadeve leži pripravljen načrt zakona o cenzuriranju filmov. S tem zakonom se bodo regulirali odnošaji med^ državo in kinematografskimi lastniki. Država Oo imela znatne dohodke.
— Za beograjsko medicinsko SakuHeio. Na prošnjo dekanata medicinske fakultete v Beogradu je odstopila mestna občina fakul-
teti dom dojencev.
__ Karadjordjevičev dom v Rači. V
Rači pri Kragujevcu se je sestavil odbor, ki sl je nadel nalogo ustanoviti prosvetni dom, isj bo nnsii ime Karadjordjevičev dom. Pokroviteljstvo za to akcijo je prevzel kralj sam In je ob tej priliki prispeval 100.000 Din. ca častne predsednike so bili izvoljeni tni-jdstrski predsednik g. Nikola Pašič, dr. Ivan w>af in Ljuba Davidovič.
— Radiopostaja v Rakovici. V pretečenem tednu je bila otvorjena nova močna radiopostaja v Rakovici. Dela je izvršilo podjetje »Pfoair«. finansira pa jih generalna kompanija brezžične telegrafije v Parizu. Dosedaj je zgrajena antena 150 metrov, dve drugi pa bos^lfcdovršeni v kratkem času. Sprejemna postaja bo zgrajena blizu Beograda.
— Razpis zdravniške službe. Invalidski odsek razpisuje mesto zdravnika-šefa v zdravilišču za invalide na Golniku. Pravilno opremljene prošnje naj se pošljejo do dne 31. avgusta na oddelek za socijalno politiko v Ljubljani,
— Minister prosvete v Ljubljani. Kakor izvemo, namerava posetiti kongres ju-goslovenskega učiteljstva v ^Ljubljani dne 5„ 6. in 7. avgusta tudi minister prosvete Z. Niša Trifunovič. Mudil se bo v Ljubljani veC dni.	.	, •
— Vsem gg. gostilničarjem v Ljubljani.
V	dnevih 5., 6. in 7. avgusta t. 1. se vrši
V	Ljubljani kongres j u go s lo v e n s k e g a učiteljstva. Prijavljenih je preko 4000 udelež-nikov. Podpisani kongresni odbor prosi vse gg. gostilničarje, da bi imeli v teh dneh po možnosti pripravljenih nekaj več jedil, ker bomo porazdelili goste po vseh gostilnah, s katerimi smo bili dogovorjeni. Prvotni načrt, da bi gotovo število gostov kar vezali na posamezno gostilno, se nam zdi neizvedljiv in smo ga opustili. Prosimo p. n. gostilničarje, da se drže dogovorjenih cen in goste čim najbolje postrežejo.
— Prodaja steklene reklamne table. Mestna občina ljubljanska prodaja veliko stekleno reklamno tablo (firma-table) v približni izmeri 21.30 m in 60 cm, ki je pritrjena na hiši Kongresni trg št. 14. Reflektant! se vabijo, da vlože tozadevne pismene ponudbe pri mestnem gospodarskem uradu do 31. julija 1923 z navedbo ponudenega zneska. Tabla se bo potem oddala naj višjemu ponudniku, ki jo bo moral v najkrajšem času odstraniti na svoje stroške in skrbeti, da se okrušeni omet popravi in spravi fasado, kjer je pritrjena tabla v nepoškodovan stan.
— Dubrovniški parobrod »Petka«, brza proga Bakar—Hvar—Gruž. Parobrod »Petka odhaja iz Bakra vsako,soboto ob 14. uri.
— Državni pomočniški dom. Ministrstvo za socijalno politiko se pogaja s srbsko Matico radi nekega poslopja v Novem Sadu, kjer bi se namestil državni pomočniški dom.
— Prodaja dvorca grofov Pejačevič. Hrvatska eskomptna banka je kupila dvorec hrvatskih velikašev grofov Pejačevič, ki je prešel potom ženskega nasledstva v roke grofa Edmunda Olary-Aldrigena. Banka bo tam uredila svoje prostore za svoj gozdni oddelek, Qrof Clary se v kratkem izseli v Avstrijo.
— Sama se je plačala policiji in n kakemu lahkoživčku dobro znana Be1 Ančka. Tri dni se je zabavala pri nekei Spodu poslovodji, nakar je pobegnila i odnesla za 2500 Din obleke in perila »e ni upala nikjer prodati svojega pler le zastavila v mestni zastavljalnici, li ono za njo usodno. Sedaj stanuje san Policiji.
— V Zadržah je bilo vlomljeno v c uioo tamošnjega čevljarskega mojstra ,e ukradel 10 parov deloma novih, d' Popravljenih čevljev in nekaj orod skupni vrednosti 4000 Din,
— Pri stavbi okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani se je težko ponesrečil Rus Nikola Nikrasov. Padel je nanj industrijski voziček za prevoz peska in gramoza in ga težko poškodoval. Prepeljali so nezavestnega v bolnico.
— Neznani napadalci so brez povoda napadli ob žel. prelazu na Gosposvetski cesti .hlapca Alojzija Černivca, ko se je vračal precej pozno v noč iz Spodnje Šiške. Črnivca so odpeljali nezavestnega v bolnico. Mož ima dva vbodljaja v hrbtu in hudo rano na glavi.
— Tatinski brivec. Samski brivec, Matevž Pekec, doma iz Grma pri Šmihel-Sto-piču je ukradel svojemu gospodarju Gabri Kudelci v Zlataru 8 britev, 2 jermena, več drugih brivskih potrebščin ter nekaj perila, v skupni vrednosti 4000 Din. Pred nakupom se svari.
— Tat v gostilni. V neki ljubljanski gostilni je ukradel neki preprijazen gost iz predala, o katerem natakarica ne ve ali je bil zaklenjen ali ne, 250 Din denarja. Tej natakarici to bilo že pred kratkim ukradeno 2500 Din.
— Prijet tat. Dijaku Milanu Jesihu je bilo ukradeno pred približno 2 mesecema kolo vredno 2000 Din. Pred nekaj dnevi pa je našel Jesih svoje kolo pred kino Matica. Ukradel je kolo neki Ivan Porenta. Imel je 2 meseca kolo doma v stanovanju.
— Novomeške novosti. Poročila, ki prihajajo glede škode povzročene po toči dne 19. t. m. popoldne v kraih Hmelnik, Karteljevo, Grčevje, Šmarjeta, Mali in Veliki Vinji vrh pri šmarjeti, oziroma Beli cerkvi in Kronovo so mnogo resnejša kot se je prvotno pričakovalo. Mestoma je padala toča debela kot jajca. Na Hmelniku je silno poškodovala vse kulture, posebno vinograde. Na hmelniškem gradu je pobila preko 70 okenskih šip. Posestnik iz Šmarjete je dobil zrno toče debelo kot gosje jajce. Gostilničarja Hasia iz Dol. Krenovega je neurje zalotilo na polju. Toča ga je ranila do krvi na glavi in rokah. In konji so se mu tako splašili, da so mu pobegli. Škoda v teh krajih znaša več kot 2 milijona Din. V krajih Škocijan. Št. Janž, Laknice, Dole in Mokronog ie v četrtek popoldne padala toča težka do 15 dkg zrno. Uničila je na poljih vse pridelke, v vinogradih pa 50 do 60 odstotkov pridelka.	,
— Kranjske novosti. Himen. V Karlovcu se je poročil kranjski rojak g. Metod Pirc, kapetan vojne mornarice, z gdč. Ivko Lukiničevo. Bilo srečno! — Vlomi. Na kranjskem kolodvoru so se zopet ponovili poskusi vlomnih tatvin. Morda nas čakajo še iste dezolatne razmere kot v Ljubljani, posebno ker so tukajšnja stanovanja podnevi večinoma patriarhalično na stežaj odprta vsemu svetu, kar je prav nekaj posebnega. — Cirkus Bronislav. Iz Ljub-jane je prišel semkaj cirkus Bronislav, ki čara občinstvo z dresiranimi konji, rokoborci itd. Dozdaj je mnogo zanimanja, posebno za rokoborce, o katerih smo prepričani, da so pristne, in da jih izvajajo svetovni mojstri Tudi pri nas vedno bolj raste zanimanje za rokoborbo, ki je drugod že tako udomačena da spravi časih ves narod pokonci in ga vrže v divjo nervoznost zaradi zmagovalca. — Konec naborov. Danes je zadnji dan vojaških naborov. Harmonika, ki je bila parkrat prav čedna, bo utihnila in vse bo spet po starem. PotrjencI pa bodo iireli doma čas, da premišljujejo o časti, ki jih je doletela pred vojaško komisijo, in marsikdo se bo le počasi zavedel silne spremembe svojega življenja. Edina tolažba po večini sočustvovanje »Domoljuba«, ki se bo seveda na kasarniškem dvorišče razblinilo v smešen nič. — Dne 23. t. m. je bila pokopana v Kranju 70 letna starka g. Mina Podrekarjeva. lastnica pogrebnega zavoda, ki je nebröj ljudi spremljala na njihovi zadnji poti z belo svečo v roki, kot pogrebna oskrbnica.
— Celjske novosti. »Hudičev grafa e n.« Po takozv. »Hudičevem grabnu« ture proti Svetini in celjski koči niso za svetovati. Od spuščanja lesa po grabnu v dolino Je cela naprava skrajno pokvarjena in za 'izletnike celo nevarna. V nedeljo si je nek izletnik zvinil roko. Klini in žica niso uporabljivi. Šele v prihodnji spomladi se bo vse zopet spravilo v, red, da bo izletnikom zopet dostopno. — Požarna bramba v. Gaberju priredi tombolo pred Gasilnim domom dne 12. avgusta. Čisti dobiček tombole se. uporabi za nabavo gasilnega orodja. Mestno gledališče otvori aanes v sredo ob pol 9. uri zvečer v gleda-Oni, ki žele- to šolo 5 vsxV i’- se Inhko vpišejo zvečer v gle-daliscu, ah pa tekom dneva pri blagajniku g. Hubertu v trgovini Goričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti. Ta šola je posebno za one velike važnosti, ki nameravajo v bodoč! sezoni sodelovati pri mestnem gledališču.
— Mariborske novosti. Za n im an za industrijsko obrtno vzor no izlozbo v Mariboru se kaže po vs naši državi. Udeležbo prijavlja mnogo 1 govcev, obrtnikov in industrijcev tudi Zagreba, Subotice, Novega Sada, Beogr da, Niša, Skoplja, pa tudi z Duna Gradca, Lipskega, Monakovega in drug krajev. Zaradi ureditve razstave je potre no, da se blago dopošlje pravočasno t mora biti postavljeno na razstavišče n; kasneje do 13. avgusta. — Poslani na razpoloženju dr. Bogum Vošnjak je kupil od ljubljanske) trgovca Vokača bivšo Pugeljevo vilo Lajteršperku, kjer se namerava naseliti. Kljub prizadevanju zainteresiranih gosp darskih krogov, da dobi Maribor avtom tično telefonsko centralo iz nemških rep: racijskih dajatev, se doznava, da je Ms ribor propadel in torej ostane p dosedanjih zastarelih napravah. — N . ahovski turnir, ki se vrši v Nove Sadu od 3. do 20. avgusta, odpošlje mai borski šahovski klub kot svoja delega gg. Kramerja in Stupana. Predvčera šnjim se je v delavnici južne železnice P nesrečll ključavničar Anton Muhič. P vrtanju velike železne plošče mu je ta i nesreči padla na noge in mu na vec mest zdrobila levo nogo pod kolenom. Razen t ga sl je izpahnil desno roko v rami. Reši ni oddelek mu je nudil prvo pomoč, na Pa je bil ponesrečenec odpeljan v javi bolnišnico. — 62 letni Alojzij Trušmk Brezna je bil v ponedeljek po opravkih Mariboru. Vsled silne vročine pa mu je p stalo slabo in s e nezavesten zgrx d 11 na tla. Voz rešilnega oddelka’ ga spravil v mariborsko bolnico. — Učen' ljudske šole Jožefa B. so v pondeljek p poldne zasačili v stolni cerkv kjer je Iz puščice za milodare s krati palčico lovU denar. Deček je bU izroč starlSem,
Iz raznih krajev naše kraljevine.
— Delovanje zdravstvenih komisij v Zagrebu. Svoječasno smo j>oročalb da so v Zagrebu osnovane posebne komisije, ki imajo nalogo nadzirati snago in red v vseh javnih lokalih. Snaga v gostilnah, restavracijah in hotelih se je znatno zboljšala. Privatnih prenočišč pa ne morejo spraviti v red četudi jim stopajo precej na prste. Tudi brivci takoj popustijo, čim so jih komisije pregledale.	'
— Volkovi v Dalmacji. V okolici Šibenika v vasi. Danilo Kraljice se je pojavilo večje število volkov, ki so napravili tamošnjemu revnemu prebivalstvu precej škode, Samo nekemu kmetu so v eni noči raztrgali 60 ovac.
— Dragocena klobuka. Pri carinskem pregledu v Subotici sta bila te dni prijeta dva trgovca, ki sta hotela iztihotapiti precejšnje vsote denarja. Denar sta imela zašit v klobukih Denar jima je bil konfisciran in bosta razen tega tudi kaznovana.
— Trgovina z živinskimi potnimi listi. V okolici Vrbovca, ie bilo zadnje čase ukradenih precej svinj, ki so se nato izvažale v druge pokrajine. Oblasti so prišle na sled nekorektnemu postopanju nekaterih občinskih nameščencev. Ti so namreč za drag denar prodajali prazne živinske potne liste in jih vknjižili kot izpolnjene. Dotičriiki so nato izpolnili potne liste poljubno. Na- ta način je bilo razposlanih precej ukradenih svinj.
— Krvava drama v Užicah. V Užicah se je te dni odigrala krvava drama, ki je radi neke vlačuge zahtevala tri človeška življenja. Neki narednik je bil do ušes zaljubljen v neko prostitutko. Vsak večer je zahajal k njej v javno hišo in ji venomer očital nezyestobo, ki je popolnoma razumljiva. Tata) je prišel pred dnevi zopet k njej in jo našel z nekim mladeničem. V jezi je pograbil revolver in oba ustrelil. Nato je ustrelil še sebe.
— Uboj starca. V Stari Palanki sta se te dni srečala dva soseda. Med njima je prišlo do prepira radi izposojene in ne vrnjene detelje. 82 letnega posestnika Kleina je beseda »cigan«, ki mu jo je zabrusil v obraz njegov nasprotnik, tako razjarita, da ga je zabodel z žepnim nožem v bližino srca. Razjarjeni sosed je nato pograbil za debel kol in z njim ubil še vedno močnega starca. Ker so bili ljudje na polju, ni nobenih prič in je sodišče nevezano edino na izjave ubijalca, ki se je sam javil oblastim.
— Spretno odkritje roparjev. Nedavno so neznani roparji napadli v nekem kraju Črne gore trgovca Sloviniča iz Budve. Odvedli so ga s seboj, ker so skušali dobiti veliko odkupnino. Sloviniča je res poslala svojega slugo na določeno mesto z 1200 dolarji. Pred nekaj dnevi pa je prišel v cetinjsko banko neki moški in hotel zamenjati dolarje. Uradnik ga je vprašal, kje da je dobil denar. Odgovoril mu Je, da ga je dobil od dveh neznanih moških, ki ga čakata izven mesta, kjer sta bila tudi v resnici prijeta. Sloviničeva rodbina je namreč prepisala številke in serije bankovcev ter iste poslala vsem bankam in menjalnicam v Kotoru in na Cetinju.
Dopisi.
— K usodi javnih nameščencev. Iz Maribora nam piše uradnik:. Javni nameščenci, posebno oni nižjih vrst, se nahajajo z ozirom na bedne razmere v obupnem položaju. Prišle so sodne počitnice in vsak ima priliko, da se vsaj nekoliko oddahne in odpočije, od napornega, trudapolnega deta. Za primeren odpočitek je kajpada potrebna tudi primerna vsota denarja, katero pa bo imel le redkokateri Izmed javnih nameščencev na razpolago. Nekateri so pa še tako nesrečni, da imajo svojce, katere hočejo obiskati v oddaljenih krajih in da morajo za potovanje rabiti železnico. Obrnili so se na ravnateljstvo južne železnice, da jim dovoli vsaj znižano vožnjo, toda ravnateljstvo južne železnice je prošnje teh javnih nameščencev zavrnilo brez vsake utemeljitve. Kruta je usoda teh ljudi, kJ so res vredni vsestranske podpore.
— Iz Semiča. Naš vinorodni kraj je dobro znan širom domovine. Dokaj živahne trgovske stfke imamo z ostalim svetom. Zadnji čas so se trudili nekateri naši napredni možje, da bi se prometna sredstva izboljšala z javno telefonsko govorilnico. Nabraii smo sicer 5000 Din za instalacijske stroške, vendar vse premalo. Naše upanje, da dobimo moderno prometno sredstvo, je šlo po vodi, ker mnogi, dasi premožni očanci nimajo smisla za napredek. — Da je res. kar pravim, kaže tudi cesta s kolodvora v Semič. To vam je tako razrita, razkopana, razdrta drča, da se Bog usmili. Da je stopil kuluk v veljavo pred letom dni, bi se Semičanje lahko postavili z lepo cesto kakor se ponašajo s svojo vinsko kapljico.
—	Žalostno za našo veliko občino je pa zlasti dejstvo, da morajo naši otroci hoditi v drugo občino v šolo eno do poldrugo uro daleč, ker se v Semiču zaradi razpalega šolskega poslopja več ne vrši šolski pouk. Mar ni to sramota za naše petične občane?
—	Sena smo dosti spravili pod streho, pa tudi otava obeta biti obilna. Tudi naše poljsko delo nam bo bogato poplačano, če nam bodo 1 v bodoče prizanesle nevihte in toča. Sicer smo imeli zadnij _ četrtek precej hudo nevihto, tudi toča se je silila vmes, a ni napravita posebne škode. A grmelo in treskalo je, da nas je bilo strah in groza. Kmetiču, ki je peljal snopje z polja domov, je treščilo v voz in ko bi trenil je bilo vse v plamenu. Oče je. sicer žalostno gledal Rup pepela, a vesel je pa vendar bil, da se ni njemu in sinku nič hudega pripetilo. — Trti se je v zadnjih solnčnih dneh silno popravita. Po krčmah se toči vinska kapljica Po 32—36 kron, pod vejo po 20—24 kron, na deblo po hramih pa po 16—20 kron liter. Vina imamo še obilo po zidanicah, pogrešamo pa kupcev. — Govedina je po 80, teletna pa po 90 kron kilogram. Sploh pa mesarji le s težavo kje kakšno tele staknejo, ker jih kmetje zaradi obilo senenega pridelka ne marajo dati Iz hleva.
Iz društvenega življenja.
nizira v prid Mladinskemu domu v Številke žrebajo septeir Mladinskem domu in objavijo v čas
— Vrhunec linomehanlke niš stroja »STOEWER«, zastopstvo Llii Šelenburgova ulica 6/1.
X Udeležba Čehoslovakov na polje-delskl razstavi v Moskvi. Moskovske poljedelske razstave se udeleži tudi nekaj poljedelskih in železnih firm iz Češkoslovaške. Za svoje paviljone so porabili Čehosfovaki 100 kvadr. m razstavnega prostora.
$©k@iski vestnik.
— Dvajsetletnica varaždinskega Sokola. Sokolska ideja je živeta med narodnimi Varaždinci še predno je bilo leta 1901 ustanovljeno tamošnje sokolsko društvo, ki ie začelo delovati 1. 1902. Rot drugod, so delale oblasti tudi varaždinskim Sokolom razne neprilike. Kljub temu pa je delo napredovalo in gojila se je bratska vzajemnost s sokolskimi društvi na Štajerskem. Posebno ozke vezi so vladale med varaždinskim Sokolom in sokolskimi društvi v Ljutomeru, Ormožu in Središču. V Ljutomeru je deloval starosta dr. Chloupek, ki je tvoril duševno vez med obema društvima. Sedaj počiva na varaždinskem pokopalšču. Leta 1914. je bilo sokolsko delo ustavljeno. Sokoli so morali večinoma na fronto, pri starejših pa so se vršile hišne preiskave in nekateri so bili postavljeni pod policijsko nadzorstvo. Vzorna telovadnica je bila spremenjena v vojašnico. Po prevratu pa je znova začelo živahno društveno delovanje, ki ni prenehalo tudi. tedaj, ko so hrvatski separatisti izstopili iz društva in osnovali svojega »Hrvatskega Sokola«. To društvo bo praznovalo prve dni septembra svojo dvajsetletnico. Proslava bo svečana in bo ob tej priliki prirejen tudi VI. župni zlet mariborske župe h kateri spada varaždinski »Sokol«.
Novosti Iz Primorske.
— Potovanje prefekta PIsentija po vipavski dolini. Prejšnji teden je bil teden slavnostnih sprejemov novega prefekta Pi-sentija. Povsod kamor je prišel, je čital raz obraze zbranega ljudstva veliko radovednost. Vsakdo si je hotel natančno ogledati osebo novega prefekta, da bo vedel, kako izgleda človek, ki izdaja za Slovence tako koristne ukrepe. Na hišah so plapolale zastave, ki'jih je narod dobil na posodo iz Gorice proti plačilu dveh lir. Zastave so seveda romale iz vasi v vas in je na ta način zbral goriški fašjo precejšnjo vsoto Spremjal ga je »čistokrvni Italijan« Bandelj, ki je prebivalcem razlagal prefektove obljube, ki jih je bilo toliko, da si jih ni bilo mogoče zapomniti. Najbolj si je ljudstvo zapomnilo njegovo obljubo, da bo na vsaki način iztrebil vse one, ki nočejo z dušo in telesom postati pravoverni Italijani kot Bandelj. V Dornbergu je prefekta sprejeta Bandeljeva nečakinja, ki je deklamirata neko italijansko pesem, ne da bi vedeta, kaj govori. Domači pevci pa so mu zapeli v pozdrav Gregorčičevo: »Na nebu zvezde sevajo«. Pri njegovem odhodu pa so Prvač-kovci zaigrali »Slovenec, Srb, Hrvat«, nakar se je Pisenti vrnil med svoje ljudi v Videm.
Sport In turlstlka.
SLOVAN, DUNAJ V SARAJEVU.
V	soboto in nedeljo je dunajski Slovan, ki se nahaja na turneji po Jugoslaviji igral v Sarajevu dve tekmi proti S. A. Š. K.-u. Prvi dan je zmagal Amaterje s 4:3 med tem ko je drugi dan podlegel istim s 4:2.
AVSTRIJSKO LAHKOATLETSKO PRVENSTVO.
V	soboto in nedeljo so se vršita na Dunaju na igrišču WAC-a v Prater ju lahkoatletska tekmovanja za avstrijsko pr-vnstvo. Okrog 2000 ljudi je prisostvovalo tem tekmam v katerih so se dosegli: Tek 100 m: I. Rauch (WAF) 11.1, II. Lederer (WAC), III. Kaindl (Rapid). Tek na 200 m: I. Lederer (WAC) 22.4, II. Rauch (WAF, III. Kaindl (Rapid). Tek na 400 tn: I. Schenner (WAC) 52.1, II. Swatonek (WAC), III. Kauba (WAF). Tek na 800 m:
l.	Friebe (GAK, Gradec) 2:00.8, II. Gasser (WAC), III. Stumvoll (Rapid). Tek na 1500 m: I. Friebe 4:10.7, II. Gasser, III. Stumvoll. Tek na 5000 m: I. Bruhnsen (G. Oe. C.) 16:09, II. Tuschek (WAC), III. Maycen (GAK, Gradec). Tek z zaprekami na 100 m: Weilheim (WAC), v času 17 sekund kot edini tekmovalec. Olimpjska štafeta 100 X 200 X 400 X 800: I. W. A. C. (Bürger, Lederer, Swatonek, Rübelt), II. W. A. C. II. (Weilheim, Kleinowitz, Schenner, Weinberger), obe šttHeti st adošli istočasno v času 2:30.9, III. Rapid. Štafeta 4 X 100 m: I. W. A. C. (Weilheim, Klein, Bürger, Lederer), II. W. A. F. Vienna. Pešho-ja na 5000 m: Kühnei (Rapid) 24:06.7, II. Wartat (Rapid), III. Almesberger (Urfahr). Skok v dalj’avo: I. Weilheim (WAĆ) 6.50
m,	II. Polese (Vienna), III. Hassenteufel (WAC). Skok v višino z zaletom: I. Vettermann (WAF) 1.75 m, II. Hassenteufel (WAC), III. Polese (Vienna). Skok v visino s palico: I. Fritz (Turnverein, Inomost) 3.40 m, II. Held (GAK, Gradec), III. Hüller (GAK). Met diska: I. Schwarzinger (WAF) 36.71, II. Hassenteufel (WAC), III. Volkmar (GAK, Gradec). Met kroglje: Janausch (W. Sportklub) 11.24, II. Wlasati (WAF), III. Kamderer (WAC). Po doseženih točkah je zmagal Wiener - Athletiksportklub s 45 točkami, kot drugi se je ptaciral Wiener -Asociations - Fussballklub z 19, medtem ko imata Rapid in graški QAK enako število točktočk in sicer vsak po 11.
— Pri kolesarski dirki okoli Franciie
4105 kilometrov je bil prvi Henry Pellissier (Francija) v 222 urah 15.30 minute, drugi Bottecchia (Italija) v 222 urah 46 minutah 11 sekundah.
BOKSNA TEKMA.
New York. 24. julija. (K) V boksni tekmi za svetovno mojstrstvo v lahki atletiki je zmagal po točkah Leonhard nad Le-wisom Tendlerjem.
Ispred sadilca.
DRAGO VINO.
Najemnik neke ljubljanske gostilne Je točil vrsto vina po izredno dragi ceni. Bil je ovaden radi navijanja cen, toda okr. sodišče ga je oprostilo, ker je sodnik ugotovil, da je to vino lastnega pridelka, izredno dobro in sad take trte, ki baš radi izborne kakovosti menj rodi. Treba je tudi pri tem yinu posebne manipulacije, kar tudi opravičuje višjo ceno. Vina ni ponujal, marveč ga je dal gotovim gostom le na izrečno zahtevo z navedbo cene. Proti tej oprostitvi s je pritožil javeni tožitelj, drž. pravdnik pa je vzklic umaknil.
SAMOVOLJNA ODTEGNITEV.
Klep. mojster France Kosec v Vel. Čolnarski ulici je bil obtožen, da je v imenu Produktivne zadruge kleparjev in krovcev vnovčil pri Mariji Kadivčevi račun za izvršena kleparska deta in si denar pridržal, dasi bi ne smel denarja sprejeti in tudi ni plačal surovega blaga, ki ga je prejel od zadruge. Obtožen je bil goljufije. Po natančnem pojašnjenju dejanskega položaja je bi! France Kosec oproščen, ker tu ne »,gre za goljufijo, marveč le za samovoljno sicer nepravilno ravnanje, ki pa tvori v celoti le civilno pravno vprašanje. Zadeva se bo nadaljevala pri civilnem sodišču, če se ne bodo stranke poravnale.
Borzna oorošiBa.
Beograd. 24. julija. Devize. London 433.25—434.50, Pariz 561—562, Ženeva 1680—1683. New York 94.25—94.50, Solun 0—235, Milan 412—413, Berlin 0.0225— 0.0235. Dunaj 0.133—0.13325, Budimpešta 0.75—0.80. Bukarešta 48—48.50, Praga 283 —283.50, Sofija 87—90.50, — Valute. Dolarji 93.75—94.25. London 47—47.50, češkoslovaške krone 283—284, bolgarski levi 88 —88.50.
Zagreb, 24. julija. Devize. Dunaj 0.1325—0.1355, Berlin 0.0235—0.026, Budimpešta 0.65—0.75, Bukarešta 49—50, Italija 413.50—417, London 434—436, New York, ček 94—94.75, Pariz 560—570, Praga 283— 284.50, Švica 1685—1695, Varšava 0.065—0. — Valute. Dolarji 93.50—94, avstrijske krone 0.1335—0, češkoslovaške krone 278 —280, 20 kronski zlati 365—0, souvereigni 400—425, lire 410—411.50.
Zagreb. 24 julija. (Priv.) Devize. 94—94.75, Pariz 5.60—5.70, Curih 16.85— 16.95, London 434—436, Amsterdam 37—
37.25,	Dunaj 13.25—13.35, Praga 2.83—2.845, Budimpešta 65—75, Italija 4.135—4.17, Ber-in 235—260. — Valute. Dolar 93.50—94, češkoslovaške krone 2.78—2.80, lire 4,10—• 4.115.
Curih, 24 .julija. (Priv.) Berlin 14-^ 15, Holandska 220. New York 559.50—5605, London 25.72—25.78, Pariz 33.47—33.65, Milan 24.55, Praga 16.65—16.80, Budimpešta
4.25,	Zagreb 6, Bukarešta 2.95, Varšava 38| Duna 78, Sofija 5.50, avstrijske krone 80.
Praga, 24. julija. Dunaj 4.465, Berila 0.80, Rim 146.75, avstrijske krone 4.475, lire 146.75, Budimpešta 24. Pariz 201.125, London 153.125. New York 33 30, Curih 596.25, Beorad 35.375.
Dunaj, 24. julija. Devize. Beograd 748—752, Berlin 0.16—0.18, Budimpešta 4.05 —4.15, Bukarešta 359—361, London 325.300 —326.300. Milan 3094—3106, New York 70.935—71.185, Pariz 4242—4258, Praga 2123—2133, Sofija 703—707, Curih 12.675— 12.725. — Valute. Dolarji 70.560—70.960, bolgarski levi 681—689, nemške marke 0.15 —0.21, funti 323 500—325.100, francoski franki 4195—4225. lire 3070—3090, dinarji 739—745, romunski leji 368—372, švicarski franki 12.560—12.640, češkoslovaške krone 2105—2125, madžarske krone 2.50—2.70.
Berlin, 24. julija. Dunaj 598.50, Budimpešta 0, Milan 18.054.40, Praga 12.468.50, Pariz 24.738, London 1,895.250, New York 412.965, Curih 73.715, Beograd 4413.50.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
da pri kupovanju zahtevate blago najboljše kvalitete- Odločno zahtevajte od Vašega črevljarja, da Vam na Vaše čevlje pribije prave Palma kaučuk potpetnike in kaučuk potplate.
«1
Vremensko poročilo.
„Jutranje Novosti." — Ljubljana, dne 24. julija 1923.
Kraj	Cas	Zračni tlak	Zračna temper.	Vetei	Oblačno 0—10	Padavine mm
Ljubljana		7	7627	16-3	brezv.	jasno	
	14	759-1	27-7	vzhod	del. obl.	
	21	760-0	21-6	brezv.	obL	
Zagreb 		7	761-8	20-0	*»	več. obl.	
	7	762-2	22-0	zap.	obl.	
	7	760-1	18-0	brezv.	pol. obl.	
	7	758'4	180	zap.	več obl.	
Inomost		7	762-2	14-0	brezv.	več jas.	
Barometar: neetaoovtt	Temperatura: višja
;•
SS š3 H
■ ■■!
mHLI OGLASI:
Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadalina beseda 25 para, z davščino vred.
1SE1Q
je najboljše, najcenejše tekože čistilo za parkete in linoleum. Domač proizvod brez duha. Otročj e lahko delo in minimalna poraba. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Glavna zaloga: Aleksander Wisiak, Ljubljana, Gosposvetska cesta.
z večletno pisarniško prakso, zmozna strojepisj a in vseh kontornih del želi premeniti me-. sto. Ponudbe prosi pod „Vestna' na upravo lista.
ÜL.
star 17 let, ki ima že dve leti ključavniške učne dobe, želi mesta s hrano in stanovanjem. Cenjene ponudbe na poštnole-žeče Poljčane.
~ ffiiš
V novo zgrajeni hiši, vsaka s posameznim vhodom oddajajo se posamezno v najem za večletno dobo le proti naprej plačilu za daljšo dobo. Resnim rellektantom daje iz prijaznosti ustna pojasnila pisarna Prešernova^ ulica št. 54./I. pismena vprašanja je pa staviti poštni predal št. 149.
;17 letna, bogata in dosti lepa, se želi poročiti z elegantnim, finim, izobraženim gospodom do 30. leta. Odgovor je lahko V več jezikih. Ponudbe pod »Shimy čevlje«, na upr. lista.
eno- ali dvodružinska, z vrtom, četrt ure od Celja, v krasni, mirni, solnčni legi se ugodno proda. Cela hiša takoj na prosta. Pismena in ustmena pojasnila: D. Čebin, Celje, Lava 27.
za 300—400 kg leže se ugodno proda. Naslov v upravi lista.
i
obednica (mahagonij in salonska garnitura (pliš), skupno ali posamezno se proda najvišjemu ponudniku. Za ogledati v brzo-voznem skladišču južnega kolodvora v Ljubljani dnevno med 8.—11. in 14.—16. uro. Pismene ponudbe, vezane na 8 dni je vposlati pod štev. 631/11-23 na obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani do 7. julija.
Mm, žii
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki 1 — Zahtevajte oferte in cenike 1
išče službe kot prevzemalec lesa in oglja. Nastop mogoč takoj. Cenjene ponudbe pod „Vesten“ na upravo lista.
v mestu se išče. Ponudbe se prosi pod „Nemeblovana“ na upravo lista.
svojo bogato zalogo spalnih in jedilnih sob ter raznega novega pohištva. Marija Baumgartner, Celje, Gosposka ulica št. 25.
Si
strojne in električne stroke odhaja v Avstrijo in Čehoslova-ško. Preskrbi nakup strojev in materijala. Vprašanje do 27. julija na upr. lista pod »Točen«.
dobroidočo s stanovanjem, mesečni promet 6.000'— Din z enako, ali kupim lokal. Odvetnik Rakun, Celje.
malo rabljeni (hobelbanki) s primernim orodjem se prodajo. Naslov v upravi lista.
čez 5000 kalorij nudim franko vagon Mestinje Din 2.300 za vagon. Takojšnja dobava ca 10 vagonov, drugače 2 vagona na mesec. Cenjena naročila pod „Zdrob 5500“ na upravništvo.
ki je absolvirala trgovski tečaj z dobrim uspehom, želi primerne službe, najraje v Ljubljani. Cenj. ponudbe prosi pod „Zanesljiva“ na upravo lista.
Prodam poceni rokopis prevoda znamenitega angleškega romana v svrho ponatisa in založbe. Naslov v upravi. •
dobro ohranjeno-kompletna postelja s tuhno in žimnato opre, mo, razne omare, kredenca, kuhinjska posoda, stenska ura-obleka, perilo, miza slike in drugo se proda na prostovoljni javni dražbi v nedeljo dne 15. julija zjutraj ob 1/s8 uri v Hrenovi ul. 17/11. levo.
kućevnu lepu, nježno odgojenu i obravanu osobu, zdravu bes-prekornog vladanja, dobre prirode, okretnu i vestu u kuhanju; ja sam samac, veletrgovac, dobro situiran, gde bi se mogla i udomiti. Ponude sa fotografijom na adresu: Milan Ivkovič, Novi Sad, Kralja Petra ul. 1.
Veliko industrijsko podjetje išče za vodilno mesto veščega strojnega inženirja, kateri je bil že zaposlen pri strojništvu in železnih konstrukcijah, ki ima dobri odnošaj na deželi, ter je razen deželnega jezika tudi nemščine popolnoma vešč. Ponudbe pod „Strojni inženir“, na upravo lista.
Pohištvo.
Spalne in jedilne sobe kuhinjske oprave, stalno v zalogi. — Ogleda se lahko vsaki dan. — Za blago jamčimo. — Prevzemamo vsa mizarska dela.
Erman & Arhar,
mizarstvo
Št. Vid nad Ljubljano.
L Mikuš
Ljubljana,
Mestni trg 15
izcielovatell
dežnikov
Na drobno! Na debelo 1
Zaiosa
sprehajalnih
palic.
Popravila točno in solidno
Vela zalaga blaMov iaslanuloaseiHpri
Franc [erar
družba z o. z,
tovarna v Stobu, pošta Domžale.
Prevzamejo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ul. 5.
Sprejemanje v sredo.
Zaloga v Celju,
Gosposka ul. št. 4.
#
i
©
i
c
(
o
9
$
©

m m m jš j © ® e @ ©


OBRTNA BANKA V LJUBLJANI.
©ooeoooooo o o e 9 o 9 099000090990
Vabilo
na podpisovanje delnic.
III. emisija delnic.
Izvršuje sklep Občnega zbora desničarjev OBRTNE BANKE v Ljubljani, z dne 18. IV. 1922 sklenil je v to pooblaščeni upravni svet na temelju odobrenja ministrstva za trgovino in industrijo št. VI 3417 ddo 30. junija 1923 provesti zvišanje delniške glavnice od Din 1,250.000.—
na Din 2,000.000'—
z izdajo 1 5.000 novih delnic po nominalnih D i n 5 0.— v skupnem znesku Din 750.00 0.— pod sledečimi pogoji.
1.	Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na vsaki 2 stari delnici 1 novo po kurzu D i n 5 0.— prištevši D i n 7.5 0 za stroške in obresti za komad. Plašči starih delnic se imajo pri podpisovanju predložiti v svrho odkolekovanja.
2.	Ostalih 2500 delnic je na razpolago delničarjem oz. novim subskri-bentom po tečaju D i n 5 5.— prištevši Din 7.50 za stroške.
3.	Delnice participiralo s polovico kupona na čistem dobičku za leto 1923.
4.	Subskribcija se vrši v času od 15. julija do 15. avgusta 1923 pri Obrtni banki v Ljubljani in njeni podružnici v Ljutomeru ter pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju, Brežicah in Kranju.
5.	Kurzni dobiček, ki nastane iz izdaje novih delnic, se po odbitku vseh stroškov in pristojbin pripiše rezervnemu zakladu.
6.	Pravico do reparticije si pridržuje upravni svet in se za nedo-deljene delnice vchlar.i zneski vrnejo s 6 % obrestmi.
7.	Za uspeh te emisije jamči posebni sindikat.
Upravni svet Obrtne banke, v Lfubljani.
K @
in
m mm
m m m
m m m m m m
A-------
Pisalni stroji itd.
Mehanična delavnica (popra vi jalnica)
LJUBLJANA
Selenburgova ulica 6/1.
L. BARAGA.
^ ___________________
Dl- gvan Pintar
Specijalist za ženske bolezni in porodništvo
ordinira	redno.
UubSfasie.
Cankarjevo {prej Francovo) nabrežje štev. 5.
Cenike tambura šaljem svakome badava!
Stara rnkotvarMca tambura
M. eiLG
Prelttščica - Sisak, Hrvatska.
AAAAAAÄAAAAAAAAAAA
Preselitev trgovine.
Naznanjamo uljudno, da preselimo svojo trgovino z železnino z 25. julijem 1.1. iz Cankarjevega nabrežja št. 1 v svojo lastno hišo
v Stritarjevo ulico št. 7,
kjer bodemo trgovino zuaiuo razširili.
Prosimo sodobno za nadaljno naklonjenost, ter zagotovimo cenjenim odjemalcem najboljšo postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
Breznik & Fritsch,
trgovina z železnino.
e
•
9
9
®
©
©
®
9
9
©
•
9
9
©
©
•
9
9
9
9
9
9
9
9
9
©
©
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
@
9
9

BANCA ADRIATICA TBIESTE.
Objava.
Na občnem zboru delničarjev, ki se je vršil 14. julija 1923, se je na podstavi odobritve bilanc za poslovna leta 1921 in 1922 in na poročilo upravnega odbora, da so pasiva absorbirala družbeno glavnico, sklenila obnova glavnice do Lir 15,000.000-— potom emisije 75.000 komadov novih delnic v nominalni vrednosti po Lir 200'— s pravico participacije na dobičku od 1. januarja 1924 naprej. Te delnice se dajo v svrho opcije na razpolago starim delničarjem v razmerju ene nove za eno staro delnico, katero posedujejo in sicer proti plačilu Lir 200’— za vsako novo delnico.
V smislu gornjega sklepa občnega zbora, ki je postal pravomoeen z odobritvijo od strani vlade, opozarjajo se gg. delničarji zavoda Banca Adriatica Trieste, ki se hočejo poslužiti podeljene jim pravice na sub-skripcijo novih delnic, da se morajo te pravice poslužiti do vštevšf 4. (četrtega) avgusta t. 1. Svoje stare delnice morajo z lastnoročno podpisanim popisom delnic v dveh izvodih predložiti pri
sedežu Banca Adriatica Trieste, via St. Nicold št. 9 in pri njenih podružnicah v Zadru in Opatiji ali pri Jadranski banki v Beogradu in njenih podružnicah Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik in Zagreb ali pri Adriatische Bank na Dunaju.
Obenem morajo za vsako delnico, ki jo hočejo subskribirati, vplačati iznos od Lir 200-— (dvesto). Proti predložitvi delnic na gornji način in proti omenjenemu vplačilu se jim bo izročilo začasno potrdilo (medjutomnica) za nove delnice, ki jih bodo subskribirali v smislu gori omenjenega sklepa občnega zbora. To začasno potrdilo se jim bo svoječasno zamenjalo za delnice, glaseče na prinosca.
Stare delnice, ki se bodo predložile v svrho izvršitve opcijske pravice, se bodo odvzele in uničile, ter zamenjale z začasnim potrdilom za subskribirane nove delnice, kakor tudi z bonom, na temelju katerega se bodo mogle pri gori navedenih subskripcijskih mestih brezplačno prevzeti delnice Jadranske banke a. d. Beograd s kuponom za leto 1923 v razmerju ene delnice Jadranske banke Beograd za eno staro delnico Banca Adriatica Trieste, in sicer od 5. do 31. avgusta 1923.
Oni delničarji Banca Adriatica Tneste, ki se ne nameravajo poslužiti opcijske pravice, morajo predložiti svoje stare delnice z lastnoročno podpisanim popisom delnic v dveh izvodih do vštevši 4. (četrtega) avgusta t. 1. stare delnice, ki se bodo predložile, se bodo odvzele in uničile, ter zamenjale z bonom, na temelju katerega se bodo mogle pri gori navedenih subskripcijskih mestih brezplačno prevzeti delnice Jadranske banke a. d. Beograd s kuponom za 1. 1923 v razmerju ene delnice Jadranske banke Beograd za ®n0 staro delnico Banca Adriatica Trieste, in sicer od 5. do 31. avgusta 1923.
Trst, dne 22. julija 1923.
m
Upravni odbor
BANCA ADRIATICA TRIESTE.
Ci



Izdaja in tiska »Zvezna tiskarna in knjigarna« v Ljubljani.