Realna šola in nje pomeri zlasti za krajnsko deželo. Ne samo naši ljudje, ampak tudi dragi po druzih deželah ne vejo se dosti, kakošne šole prav za prav so realke. Realne šole so nova stvar v našem cesarstvu, še le kakih 10 let stare; ni tedaj čuda, da ljudje ne vejo, kaj se uči v njih, in kaj bodo mladenči, ki so se izučili v teh šolah. Ako bi bilo ime njih bolj jasno, bi jim bila tudi stvar jasneja. Ce pa si je tudi Nemec izposodil p tuje (latinsko) ime, da ž njim zaznamuje te šole, ga moramo tudi mi obderžati, da si ne hodimo preveč navskriž. Ce bi hotli po svojem te šole kerstiti, bi jim utegnili najbolje reči djanske šole ali šole za djausko življenje; njim zlo podobne šole so kerstili nekdaj obertnijske šole. ------ 142 ------ rokodelske šole itd. Mladenec namreč, ki je doveršil ljudske a4i normalne šole in hoče, kakor pravijo, wnaprej študirati", stopi v gimnazijske šole, kterim so nekdaj rekir;ilatinsk?e^,!iole zato, ker je učenje latinskega jezika bilo eden iijlli-vpoglavitnih naukov; sedaj je to ime že zastarano iu ^"'šole se imenujejo gimnazijske šole. Po doveršeui gimnazii prestopi mladenec ali v bogoslovne šole (alumnat ali ?3lemenat" kakor mu naši priprosti ljudje pravijo) in postane mašnik, ali gre pravnih ali prav-darskih vednost ali pa zdravilstva se učit; nekteri pa se podajo v tiste šole, v kterih se za učnike gimnazijskih ali realnih šol izučijo. Razun teh šol so pa se v našem cesarstvu leta 1851 osnovale še druge šole in to so gori omenjene realne šole. Kaj je zapopadek teh šol, ki so poslednje leta tako imenitne postale, bomo svojim bravcom po domače povedali po besedah sedanjega gosp. vodja naše realke, ki je popolnoma zveden v teh rečeh in ki je zgodovino, napravo in pomen teh šol dobro popisal in lepo razjasnuje važnost teh šol, zlasti za našo deželo. Tudi poprejšni začasni vodja naše realke, gospod Peternel, je v nekem šolskem letniku ravno to reč z živo besedo razložil in mnogo pripomogel k boljemu zapopadku teh koristnih šol. Al ker je stvar nova, in ker ljudje težko spoznajo, da bi se mogel kmet kje drugod kmetijstva učiti kakor s hlapcovskim delom, in rokodelec in obertnik kje drugod obertnijstva kakor edino le, če gre za fanta h kakemu mojstru, ni čuda, da le počasi predira nova stvar stare in vkoreninjene misli. Perva realnim šolam nekako podobna šola se je ustanovila na Dunaji leta 1770 pod cesarico Marijo Terezijo. Pozneje je bilo več drugih šol za kupčijstvo, obertnijstvo in umetnost vesvoljno osnovanih; pa še le leta 1851 so 12. svečana poterdili sedanji cesar napravo realnih šol, ko se je spozualo, da tudi taki ljudje, ki hočejo kdaj zvedeni obertnik i in rokodelci biti in si s tem kruha služiti, morajo v vednostih, ki jih njih stan potrebuje, dobro pod-učeni biti. Skor bi se smelo reči, da to, kar so šole kmetijstva za mladenče, ki hočejo kadaj dobro podučeni kmetijski gospodarji biti, ravno to so realne šole za mladenče, ki hočejo kadaj v rokodelstvih, obert-nijstvu in mnogoterih umctnijah zvedeni možaki in mojstri biti. Kakor je namen kmetijskih šol povzdigniti umno kmetijstvo in gospodarstvo, tako je namen realnih šol povzdigniti rokodelstvo, obe rt ni j-«tvo in umetništvo. Nekdaj smo potrebovali le ptujcov, če smo hotli kakošno umetno orodje, kakošno mašino imeti; če smo potrebovali kakošnega inženirja, da nam je zmeril polje, mogel je priti ptujec zato ; če smo hotli kakošno fa-briko napraviti, mogel je priti ptujec, še celo ptujih zidarjev za kako posebno hišo nam je bilo treba, ali pa so naši domači ljudje mogli deleč kam v šolo iti, da so si pridobili potrebne vednosti. In tako je hiralo naše domače rokodelstvo in obertnijstvo; čudili smo se, kaj ptujci znajo, mi pa, ki imamo tudi dosti prebrisanih glav med seboj, nismo nič pravega znali, in tako daleč smo prišli, da smo celo mislili, da kaj takega ni za nas! Realne šole imajo namen, naše domače ljudi potegniti iz mlake nevednosti obertnijske in rokodelske, in čeravno so nad realkami še višje šole za višje umetnijstvo, so one vendar že zadostne, napraviti prebrisane obertnike in rokodelce, prave mojstre v mnogih rečeh. Ze pri realnih šolah ste dve stopnji, zato so realne šole, ki se imenujejo nižje ali spodnje realke, in pa realne šole, kterim se pravi višje realke. Nižje realke so take, ktere terpe 2, večidel pa 3 leta, višja realka pa terpi tudi 3 leta. Ko je tedaj naš fant dokončal 4 letne ljudske ali normalne šole, in se hoče podati h kakemu boljemu rokodelstvu ali oberlnijstvu, stopi v nižjo realko; kar seje tu naučil, mu je zadosti, ako se hoče poprijeti le kakega nižjega rokodelstva ali obertnijstva. Ako pa želi nastopit obertnijski stan, ki potrebuje več vednosti, pa gre še < višjo realko in doverši tam še 3 leta, ki mu pomagaj« potemv bolji stan ali v boljo službo. Ce je tako mladenec 10 let v šolo hodil (4 leta ! ljudsko šolo, 6 pa v realko), je pripraven za mnogoverstn« obertnijske in rokodelske stanove in službe, ki jih sedanj čas potrebuje. Tudi tisti učenci, ki hočejo biti kadaj iz-verstni učitelji ljudskih šol, bi mogli v realki izučen biti, da bodo potem sposobni poduecvati mladino v mnogil rečeh, ki so že ali še bodo naloge ljudskih šol. (Dalje prihodnjič.) List 19 Realna šola in nje pomen zlasti za krajnsko deželo. (Dalje.) v Živa priča tega, kako se čislajo realne šole povsod, je 170 takih sol v našem cesarstvu (in med njimi 25 popolnih s 6 razredi), ktere so večidel čisto na novo napravljene bile od leta 1851. Zlasti Čehi, Moravani in Avstrijani so se v teh napravah lepo skazali: Cehi so napravili 6 celih in 34 nižjih realk, Avstrijani 5 celih in 22 nižjih, Moravani 2 celi in 13 nižjih, in celo majhna Šlezija je ustanovila eno višjo in 2 dolnje realki, itd. Le Krajnska, Salcburska in Bakovina imajo po eni, in sicer nižjo realko, in še ta ni tako oskerbljena kakor bi mogla biti, da bi bila koristna na vsako stran. In ravno krajnska dežela ima vse lastnosti, da bi mogla in mogla imeti popolno realko in še morebiti več nižjih takih šol. Krajnska dežela je kakor nalašč vstvar-jena za krepki napredek o b ertnij st va: naša dežela je bogata rudninskih in drugih za obertnijo pripravnih pridelkov; ona ima veliko takih voda, ob kterih bi se z velikim dobičkom dale napraviti manjše ali veče fabrike; Terst s svojim ladjonosnim morjem ji podpera lahko barantijo in kupčijo; železnica nam polajšuje prepeljevanje domačih izdelkov; Krajnc je za uk prebrisana glava, in kakor prerok očitne potrebe realnih šol je naš Vodnik že pred 50 leti zložil svojo pesmico, v kteri svoje rojake spodbada tako-le: Krajnc! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega najprava, Polje, vinograd, Gora, morje, Ruda, kupčija Tebe rede itd. Nekdaj so Gorenci (okoli Loke, Kranja itd.) tkali veliko platna, ki so ga prodajali na Laško, — spodrinili so jih Cehi in Šlezci; — tudi suknjari krajnski so nekdaj si veliko prislužili; lesa ima krajnska dežela veliko, delavci niso dragi; kaj bi ne bilo mogoče, da to, kar si Norimberščani in Cehi pridobijo z mnogoverstno lesnino, bi si utegnili tudi pridobiti Krajnci; — iz železa in jekla bi se dale marsiktere reči izdelovati od drobne šivanke do največjega orodja; — naše fužine bi utegnile spodbiti še marsiktero blago, ki se zdaj v našo deželo vozi in tukaj prodaja; za pridelovanje svile (Žide) je naša dežela dobro ustvarjena in naša obertnija bi ji mogla veliko dobička na-klanjati. In tako je še mnogo drugih reči, iz kterih bi utegnile domače prebrisane glave ustvariti marsikaj, o čemur se zdaj še nikomur ne sanja. Al da se to zgodi, je treba, da se mladini priložnost da, svojo glavo i zbistri ti, — da se nauči to, kar je podlaga daljnega prevdarjanja in koristnega začetka tega ali unega rokodelstva, te ali une obertnije. Ta namen pa imajo ravno realne in obertnijske šole; zakaj dandanašnji tudi preprostemu rokodelcu ni zadosti, da le brati, pisati in enmalo rajtati zna; treba mu je sedaj še več druži h vednost, ako hoče z dobičkom ravnati to ali uno obertnijo. Treba mu je, da pozna po njih naturi in lastnostih tiste reči (snove), iz kterih se izdeluje to ali uno blago tako, da je dobro in dober kup; le kdor vse to na drobno pozna, se bo mogel ogibovati goljufijam in slepa« rijam, ki se jih nikjer ne manjka. Treba mu je nekoliko tudi svet poznati, da ve, kje se najbolje kupi to ali uno, česar potrebuje, ali kam se to ali uno najložje speča; treba mu je vediti, kako se napravljajo rokodelski in obert-nijski zapisniki, da ima vse, kar spada v njegovo barantijo, v pravem redu zapisano; treba mu je vediti nekoliko o pravicah menic ali bekselnov; zakaj dandanašnji se ne prodaja vse za gotov dnar, ampak namesto gotovega dnarja mora obertnik in tergovec zadovoljen biti, da se mu plačilo zagotovi z menico ali bekselnom, ki pa ima tudi svoje pravice. Takih in še več drugih vednost pa se ne nauči fant v ljudskih šolah, ne na kmetih ne v mestih, ampak vse to se nauči le v realnih, to je, takih, ki so za djans k o življenje namenjene. Zlasti pa je višja realna šola taka, v kteri se uči mladeneč, da je pripraven za delovodja (werkmeister) ali - icer dobro plačanega služabnika. Iz teh šol pa, če se mu priložnost ponudi ali pa sam iz lastnega premoženja more, se more podati v tehniške, v kterih postane pripraven za višjega vodnika fabrik in obertuij. Zato tedaj je živa potreba, da se osnova tudi pri nas cela realna šola, to je, taka, ki obsega zraven nižje tudi višjo realko, ktere nam je res treba kakor ribi vode, ako hočemo, da ne bojo najbolj službe pri fabrikah, fužinah, obertnijah, maši-narstvu, inženirstvu itd. v rokah tujih ljudi, ki se z našim kruhom rede, potem nas pa še obrekujejo, da smo zabiti. (Konec prihodnjič.) List 20. Realna šola in nje pomen zlasti za krajnsko deželo. (Konec). Prav bi bilo — govori gosp. pisatelj dalje — ako bi Teržeč in Idrija si napravila realne soli saj z 2 razredoma in sicer iz lastnih pripomočkov, Ljubljana pa potrebuje šolo s 6 razredi, to je, višjo realko. Stroški za to višjo šolo, ktera bi bila celi deželi v prid in mla-denčem cele dežele odperta ne le samo ljubljanskim, naj bi pa zadeli za tega voljo celo deželo. Šola ta naj bi bila deželna šola. Res je, da največ dobička bi doletelo ljubljansko mesto, zakaj, če tudi bi te šole ne bile ravno prepolne, se vendar sme reči, da po tem, kar učniki in učenci bi povžili v Ljubljani leto in dan, bi kakih 70.000 gold. prišlo med ljudi za živež, stanovanje, obleko itd. Ljubljana bi tedaj gotovo imela največ darovati za napravo te šole, vsa druga dežela pa bi ji mogla tudi na pomoč biti zavolj vesvoljnega prida. Najbolj bi se pa za to napravo mogli potegniti /rtni-kani in zatega voljo bolj previdni ljudje krajnske dežele, pred vsem pa ljubljanskega mesta in zlasti tisti, ki so obert-niki sami. Sicer pa tudi stroški niso tako strašni, da bi se zmagati ne dali, zlasti ako se le sčasoma višja realka osnova, eno leto en razred, drugo drugi in tretje tretji. Tako bi se stroški razdelili na tri leta in nobeno leto bi ne bili preterdi. Ce majhne mestica kakor Loket, Rakonice in Kutna gora, ktere ne štejejo več kot 2500, 2700 in 1000 daš, so mogle iz lastnega premoženja višje realke si napraviti, — če mesti Opava z 10.000 stanovavci in Celovec z 12.000 ste si z deželno pripomočjo napravile prav dobre višje realke, kako da Ljubljana z 21.000 stanovniki tudi z udeležtvom cele dežele bi tega ne mogla? Tudi bi treba ne bilo, da bi Ljubljana in dežela celi kapital za napravo take šole na enkrat mogle pripravljen imeti; gotovo bi se dobil dnar na posodo proti temu, da bi se dolg poplačal v 10 ali več letih. To ni prav, da se dobra in potrebna reč le odlaga za tega voljo, ker ni dnarja ravno pri rokah, in da se ljudje strašijo z davkovskimi prikladami zavolj te šole. Namesto tega naj bi se raje mislilo na to, kako in kje izvertati pripomočke, da se ta res težavna reč reši brez presil-nega obteženja mesta ljubljanskega in cele dežele. *) ------------------------------------------ , *) Ravno to je bil sklep deželnega zbora krajnskega. Dokler novo deželno oskerbništvo ne pozna takih pripomočkov, ki bi ne obtežili mesta in dežele preveč, se ni moglo na vrat na nos spustiti v zaželjeno napravo višje realke. Ker so po dosedanjih pravilih realke naloga tistega mesta, kjer so take šole, bi vendar pervo bilo, da mestna županija pervo besedo reče, in sicer: toliko in toliko bo šola prizadjala stroškov; toliko in toliko bi mesto dalo. Potem še le more deželni zbor svojo reci, in gotovo se ne bo branil, v čast in prid deželi tudi to storiti, kar so drugod storili, in česar želi gotovo vsak, kteremu je mar za blagor svoje domovine. Vred. Kar so druge dežele doveršile še v neugodnejih okoliščinah, zakaj bi krajnska dežela tega ne dognala v boljem položaji? Naj se le nekteri domoljubi lotijo te reči prav živo in iskreno, in kmali bomo imeli to šolo. Treba je pa, da se ta reč berž v roke vzame, zakaj že same priprave bojo še dalje časa terpele, preden bojo vse obravnave pri kraji, in treba je tudi misliti na napravo višje realke, ker spodnja realka je v vsem tako na tesnem, da se ne more gibati kakor je treba, da spolne svoj cilj in konec; kamor pogledamo, nikjer ni dosti prostora ali ga za nektere potrebne nauke celo ni. Za pervi čas naj bi mesto začelo s tem, da hišo za pervi razred višje realke v najem vzame; to bi se dalo z neprenapetimi stroški doveršiti, in počasi bi se delala ta reč naprej. Tako govori g. R. S. — Nadjamo se, da njegove besede bodo veliko pripomogle, da naši rojaki v Ljubljani in po celi deželi bojo čedalje bolj zapopadli, da nam je res popolne realne šole potreba, in spoznavši to potrebo bo vsak po svoji moči storil kaj za njo. Kaj lepo pa bi bilo, ako bi kak premožen mož segel v svojo dnarnico in bi oklica!: ;,Tu imate 5 ali 10.000 gld. za realko; jedro naj ji bojo, da dodajo še drugi, kar morejo!u Oj., kako na veke nepozabljen mecen bi bil tak domoljub deželi!