328
Listek.
ker je tako  visoko   izobražen.  — Almanah  prodaja v Ljubljani   knjigotržec A. Zagorjan.                                                                              A. Aškerc.
Listnica uredništva. Srpošu: Že prof. Leveč je svoj čas svaril začetnike, naj se ogibljejo takšnih težavnih stalnih pesniških oblik, kakršen je n. pr. sonet; svarili smo lani na tem mestu tudi mi. Ako imate kaj povedati, povejte nam svoje misli najprej v kaki svobodni obliki, potem bomo videli in — verjeli. Da se starogrški in starorimski bogovi ne vpletajo več v moderne verze, je znano že precej dolgo časa. To se sme goditi samo v najredkejših slučajih, zlasti v ironičnem in humorističnem smislu. Vi pa ste v svojih treh sonetih alarmirali skoro ves Olimp in povrhu še Odisejevo Kirko poklicali na pomoč. Sonet »Ljubezen* kaže še precej lirskega duha. Nadaljujte in pošljite spet kaj [ — I. P. v N. M.: Kritike želite o svoji pesmi ? Vaša pesem se kritikuje sama že v prvih verzih:
»Oj kje so časi,  kje so dnovi,
Ko godci smo in vsi  lopovi (!)
Popivali . . . .« Mislimo, da je dovolj kritike. Priloženo marko za 5 kr. smo dali vbogajme. — Adolf: Edina pesem »V moji sobi« je res pesem, ker ima poetično pointd. Ako pa hočete, da jo natisnemo, izvolite ji temeljito popraviti obliko v drugi strofi. Ako jo popravimo mi sami, potem pesem že ni več čisto Vaša. — Podgorski: Misli vsakdanje — oblika nedovršena. O metriki nimate pojma. — Vekoslav, I. K., Ljudevita, Dolinski, Kras-nobor in še nekateri drugi pošiljatelji: Vaše poslatve niso zrele za tisk. Meritorno ne rečemo, da nobeden izmed vas ne spiše nikdar ničesar dovršenega v verzih ali v prozi. Tako absolutno sedaj še nihče ne more soditi. Zgodovina literatur (tudi naše) nam daje celo primerov, da je kak pisatelj začel skromno in okorno, sčasoma pa se je spopolnil. Da se tisto »poeta nascitur* ne sme jemati čisto doslovno, je že tudi znano Talent se tudi ne pokaže vselej kar na mah, ampak polagoma, postopno. Talent ali, če hočete, genij, je — da se poslužimo znane fraze! — demant, ki pase mora šele brusiti in brusiti. In tudi največjemu geniju se treba učiti in učiti ter se neprenehoma usovršavati, ako hoče ustvarjati kaj trajno vrednega. A izkušnja uči, da tudi velik talent, ako ne napreduje, pogine v — maniri. S tem seveda nismo povedali nič novega, nego ponovili stare resnice. — Pošiljatelju pesmice »Odkar odšel sem* : Vam velja posebej isto, kar smo ravnokar povedali že več pošiljateljem skupno. — C. C. Študirajte, čitajte srbsko-hrvaške narodne pesmi! Aleksander Veliki je baje povsod nosil s seboj Homerja, vsaki slovenski poet-začetnik pa bi moral nositi v žepu kak zbornik krasnih srbsko-hrvaških narodnih poezij. Za takšen po etičen »hodizmanoj« si kupite vsaj dve drobni knjižici. Prvi je naslov: »Kraljevič Marko« u narodnih pjesmah . . . uredio Ivan Filipovič. Zagreb. Druga drobna, a zlata knjižica je: »Kosovo*, srpske narodne pjesme o boju na Kosovu. Sestavilo Stojan Novakovič. U Biogradu. Knjižici Vam pošlje vsaka knjigarnica . . . Pozneje se lotite tudi ruskih narodnih pesmi. — Q.: Pesniti se pravi misliti in globoko čutiti. Pesem brez misli je nesmisel,  verzi brez  čuvstva — fraze  .  .  .
^^v^