Štirinajsto kopanje v ledeni vodi Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 1 PRAZNIČNE ZGODBE PREGLEDI LETA SKOK V SAVINJO Str. 40 NOVOLETNA TURNEJA PRIL OGA Zlata sova z Ljubnega odletela v Avstrijo Str. 20 Str. 3 Foto: Splošna bolnišnica Celje Str. 22-33 Str. 4-17 Tednik za Savinjsko regijo / št. 1 / Leto 78 / 5. januar 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si SPORED SPORED MEGHAN MARKLE: Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Januarske nedelje so rezervirane za Vrenka ŠT. 1 5. JANUAR 2023 PET. 6. 1. SOB. 7. 1. NED. 8. 1. PON. 9. 1. TOR. 10. 1. SRE. 11. 1. ČET: 12. 1. Dario Varga in Gorazd Žilavec 12 zgodb za 12 mesecev novega leta Gospodarstvo, kultura, zdravje, kronika, šport Pišek ne bo več najemnik Celjske koče AKTUALNO Str. 2 Prva letošnja novorojenka je »zamujala« Naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje je v že 59. akciji novoletnega obdarovanja skupaj s sponzorji priskrbela darila za zadnjega novorojenca lanskega leta in prva dva letošnja. V celjski porodnišnici smo kar dolgo čakali na prihod prvega novoro- jenčka. Pravzaprav novorojenke. Leto 2023 je namreč v Celju »odprla« deklica, ki se je rodila 1. januarja ob 19. uri in 38 minut mamici Petri Podpečan iz Nove Cerkve. Nato je sledilo »zatišje« do 2. januarja, ko je na svet kot drugi novorojenček letos prijokal fantek, in sicer mami Nataši Sitar iz Mozirja. Leto 2022 je zaokrožil deček, ki se je na silvestrovo rodil ob 6. uri in 11 minut mami Ani Mariji Leskovšek iz Celja. Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 1, 5. januar 2023 AKTUALNO ZADETKI Le dobrega pol leta je na Celjski koči zdržalo pod- jetje Pišek gostinstvo, ki je 1. junija lani postalo na- jemnik tamkajšnjega hotela. Te dni je družba ZPO Celje, ki je prej vrsto let upravljala Celjsko kočo, ob- javila razpis, s katerim išče novega najemnika. TATJANA CVIRN Podjetnik in mestni svetnik Peter Pišek s sinom Mitjo, s katerim sta lani spomladi optimistično napovedala nove čase za Celjsko kočo. Navdušenje ni trajalo dolgo, saj je te dni že objavljen razpis za novega najemnika. Pišek ne želi več biti najemnik na Celjski koči Biser splaval po Savinji Ob podpisu najemne po- godbe je bil Peter Pišek, ki je sicer gostinsko dejavnost v svojem podjetju Pišek&HSF Logistics prepustil sinu Mitji, zelo optimističen in prepričan, da je na Celjski koči mogoče zgraditi uspešno zgodbo. Na- povedal je, da bo podjetje v treh letih iz hotela na Celjski koči naredilo nov biser v mestu ob Savinji. Peter in Mitja Pišek sta bila prepričana, da lahko poslovanje hotela izboljšata in da na Celjski koči niso bile izkoriščene vse priložnosti, ki jih ima ta izletniški kraj. Stavila sta predvsem na dobro kulina- riko, dobro hotelsko ponudbo, na bogate zunanje dejavnosti ter povezovanje z lokalnim okoljem. A očitno zadeve niso šle po načrtih. Ko smo želeli dobiti ob- širnejše pojasnilo o razlogih za odstop od najemne pogodbe po le nekaj mesecih, je Peter Pišek sporočil, da je v tujini. V krat- kem SMS-sporočilu je dodal, da je glavni razlog, da ni bilo na voljo delovne sile, torej ku- harjev in natakarjev, ki bi delali na Celjski koči. »Drugi razlog je, da je treba povsem spre- meniti koncept Celjske koče, in tretji, da je nujna njena ce- lotna prenova,« je sporočil. Na vprašanje, ali tega ni vedel že ob podpisu najemne pogodbe, je odgovoril, da se vsega tega ni dalo predvidevati. »Problemi so večplastni. Ker zadeve niso bile takšne, kot smo pričakova- li, smo odstopili od pogodbe.« Izziv za gostinca Hotel na Celjski koči je leta 2006 zgradila Mestna občina Celje. Vrsto let ga je upravljala družba ZPO, ki je načrtovala, da bo s številnimi spremljeval- nimi rekreacijskimi dejavnost- mi (poleg smučišča še poletno sankališče bobkart, zipline …) na Celjsko kočo privabila šte- vilne obiskovalce in da bodo bivali tudi v hotelu. A to se ni uresničilo in čas epidemije je gostinsko-turistični dejavnosti povzročil še dodatne težave. V ZPO Celje, kjer so prvenstve- no usmerjeni v upravljanje stavb za šport in rekreacijo ter v organizacijo parkiranja, so tako lani spomladi objavili razpis za najem Celjske koče, ki naj bi jo prevzel nekdo, ki je usposobljen za gostinsko dejavnost. Pišek gostinstvo je kot edini kandidat na razpisu dobilo hotel v najem za pet let. Mesečna najemnina je bila po oceni cenilca malo več kot štiri tisoč evrov, Pišek pa je ponudil več. Ob tem je bilo v razpisu predvideno, da naj bi najemnik skrbel za vzdrževanje opreme in površin ob hotelu ter za vse komunalne naprave in tudi za prodajo kart za smučišče, progo za bobkart, pustolovski park in jeklenico, o čemer naj bi sklenil posebno pogodbo z družbo ZPO. Zaprto ne bo Kot je povedal direktor ZPO Ivan Pfeifer, je družba sredi decembra prejela odpoved najemne pogodbe. Najemnik je v skladu s pogodbo zaprosil za šestmesečni odpovedni rok oziroma je želel celo skrajšati pogodbo za od dva do tri mesece. »Razlo- gov za to uradno ni na- pisal. Ker ni- mamo kadra za zagotavljanje obrato- vanja Celjske koče, smo se v ZPO takoj lotili iskanja novega najemnika in objavili razpis (objavljen je v tej številki Nove- ga tednika na strani 36, op. p.). Če ga bomo dobili, lahko Pišku skrajšamo najem, sicer bomo zahtevali, da ostane na Celjski koči do sredine junija,« je po- vedal Pfeifer. V novem razpi- su sicer ni predvideno, da bi moral najemnik skrbeti tudi za prodajo kart, a Pfeifer po nekaj neformalnih pogovorih z mo- rebitnimi kandidati za najem kljub temu ni posebej optimi- stičen. V najslabšem primeru bo morala družba sama najti začasno rešitev, da bo hotel odprt in da bo zagotavljal vsaj osnovno gostinsko ponudbo. »Sicer bomo izgubili to točko, ki jo ljudje radi obiskujejo,« je dejal. Ob tem je poudaril, da bo treba opredeliti vlogo Celjske koče v prihodnje in da glede tega čaka na pogovor z novo mestno obla- stjo, ki bo morda drugače videla prihodnost te tu- ristične točke nad Celjem, kot jo je dosedanje vod- stvo občine. Foto: SHERPA »V ZDA pridejo zraven otroka k zdravniku še babica, dedek, stric in teta. Staršem, ki imajo le nekaj tednov porodniške- ga dopusta in delajo ves dan, pri vzgoji in skrbi za otroka pomaga razširjena družina.« Milena Senica Verbič, prva specialistka otroške kirurgije v Sloveniji »Po šestih letih dela v različnih delovnih oko- ljih sem spoznal, da me najbolj navdušuje trajnost v kulinariki, ki teži k čim manjšim količinam odpad- kov pri pripravi hrane, v ospredje pa postavlja lokal- no pridelana in sezonska živila.« Žiga Koprivc, kuharski mojster »Življenje ni samo gibanje navzgor, tudi ko se motiš in delaš napake, napredu- ješ. Največ sem se naučil ob stvareh, ob katerih ljudje ponavadi obupajo.« Rok Tržan, fotograf »Vsak ima svoje zasebno življenje in usklajevanje vsega toliko časa je zelo zahtevno, zato so bili tudi padci in razhodi nekaj povsem razumljivega.« Matjaž Jelen, pevec skupi- ne Šank Rock »Morda zveni čudno, ampak moja služba v že- lezarni je bila hkrati tudi moj konjiček. Koliko sobot in nedelj me je družina po uro ali še več čakala v avtomobilu, ko sem v tovarni preverjal, ali je vse tako, kot mora biti!« Marjan Mačkošek, gospo- darstvenik in politik Zipline je bil na Celjski koči odprt leta 2020, a obisk ni takšen, kot so snovalci upali. 11 4 11 3 10 4 9 7 Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 1, 5. januar 2023 NAŠE AKCIJE V Celju smo kar dolgo »čakali« prvega novoletnega novorojenčka. Pravzaprav novorojenko. Leto 2023 je namreč v Celju »odprla« deklica, ki se je rodila 1. ja- nuarja ob 19. uri in 38 minut mamici Petri Podpečan iz Nove Cerkve. Nato je sledilo »zatišje« do 2. januarja, ko je na svet kot drugi novorojenček letos prijokal fan- tek, in sicer mami Nataši Sitar iz Mozirja. Leto 2022 je zaokrožil deček, ki se je na silvestrovo rodil ob 6. uri in 11 minut mami Ani Mariji Leskovšek iz Celja. Vsem trem mamicam in njihovim novorojenčkom je vodstvo porodnišnice predalo darila v naši tradicionalni, letos že 59. akciji novoletnega obdarovanja. Darila zanje smo – zaradi spoštovanja intime mamic in njihovih trenutkov z družino – vodstvu porodnišnice izročili že pretekli teden, da jim jih je predalo. SIMONA ŠOLINIČ Zadnja leta v Celju manj porodov Leto 2023 »odprla« deklica Nataša Sitar iz Mozirja je rodila druga letos, in sicer fantka. Petra Podpečan, prva mamica letos, ki je rodila deklico, je fotografiranje odklonila. (Foto: Splošna bolnišnica Celje) Vodstvo porodnišnice je držalo obljubo in naša darila predalo mamicam. Na fotografiji je Ana Marija Leskovšek iz Celja, ki je rodila zadnja lani, s sinčkom. Z njo so (z leve) glavna medicinska sestra oddelka Irena Sojč, dosedanja glavna medicinska sestra Marija Šišmanovič, ki se je decembra upokojila, a je letos – kar smo še posebej veseli – prišla še zadnjič izročit darila, in predstojnik oddelka Jakob Koren. (Foto: Splošna bolnišnica Celje) Na fotografiji: župan Mestne občine Celje Matija Kovač, predstojnik Ginekološko-porodniškega oddelka SBC Jakob Koren, prokuristka naše medijske hiše Anica Šrot Aužner, glavna medicinska sestra oddelka Irena Sojč in urednica Novega tednika Manca Mirnik. Darila naše medijske hiše, sponzorja Tosame Domžale in Mestne občine Celje so potrpežljivo čakala nekaj dni, do 3. januarja, ko jih je vodstvo poro- dnišnice v našem imenu predalo mladim mamicam. Gre za skrbno izbrana darila, ki bodo mamicam v tem času prišla še kako prav. Lani je bilo v porodnišnici Splošne bolnišnice Celje 1.388 porodov. Rodilo se je 731 dečk- ov in 661 deklic, štirikrat so se rodili dvojčki. V celjski poro- dnišnici je tako luč sveta lani ugledalo 1.392 novorojenčkov. Novoletno obdarovanje Na novoletno obdarovanje silvestrske mamice in dveh mamic, ki rodita prvi v novem letu, smo v uredništvu izjemno ponosni. T udi letos sta se akciji obdarovanja pridružili T osama Domžale in Mestna občina Ce- lje. Gre namreč za poudarjanje pomena rojstev, njihovo števi- lo na žalost v Sloveniji, tudi na Celjskem, v zadnjih letih upada. »Da bi bilo število po- rodov še višje, si torej želimo tudi mi,« pravi prokuristka naše medijske hiše Anica Šrot Aužner. »Ob tem bi se zahva- lila vodstvu porodnišnice, da nas vsako leto sprejme in se odzove na našo akcijo. S tem dejanjem želimo pokazati, da je rojstvo otroka pomembna danost tudi za ohranjanje na- šega naroda, že zlasti ob šte- vilkah, ki kažejo na upadanje rojstev,« je dejala ob izročitvi daril vodstvu porodnišnice. Z nami je bil že pred prazniki v porodnišnici tudi novi župan Mestne občine Celje Matija Kovač: »Zelo sem vesel, da sem lahko tukaj v novi vlogi, sploh v tem simboličnem času novega leta. Gre za lepo akcijo Novega tednika in Radia Celje, v kateri že dolgo sodeluje tudi Mestna občina Celje.« Med darili celjske občine sta bila tudi knjiga mla- dega nadebudnega prostovoljca Kristijana Vebra in spominski album, ki bo družinam v teh pr- vih najnežnejših mesecih in le- tih omogočil pisanje spominov. Mestna občina Celje sicer vse novorojenčke vsako leto obda- ruje z enkratno denarno pomo- čjo. Po občinskem pravilniku znaša višina pomoči za prvega novorojenca 110 evrov, za dru- gega 130 evrov ter za tretjega in vsakega nadaljnjega 170 evrov. V občinskem proračunu je bilo v letu 2022 v ta namen zagoto- vljenih 50 tisoč evrov. Porodov manj Toda porodov je v Celju zadnja leta manj kot v prete- klosti. »Kaj je razlog, težko so- dim. Z vidika demografije in ekonomije lahko ugotavljamo, da Celje ni več tretje največje mesto v Sloveniji. Želim si, da bi se Celje ponovno vrnilo na tretje mesto, da bilo več mla- dih družin, potem bomo tudi v porodnišnici imeli več dela. Zato smo tudi tukaj,« je dejal predstojnik Ginekološko-po- rodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje mag. Jakob Koren. Dodal je, da zmogljivosti celjske porodnišnice zado- ščajo za dvakrat toliko poro- dov, kot jih opravijo. Gine- kološko-porodniški oddelek je največji oddelek v celjski bolnišnici, a hkrati v eni naj- starejših bolnišničnih stavb. Zato celotna ekipa že vrsto let čaka nove prostore. Ti so sicer zdaj, ob nastajanju bolnišnič- ne novogradnje, že vidni, a bo do preselitve vanje minilo še kar nekaj let, pravi Koren. »Ravno zato, ker je naš odde- lek največji in ker je naše delo specifično, oddelka ne bomo mogli seliti po delih, ampak v celoti in hitro, da pri oskrbi ne bi prišlo do kakšnih zapletov, saj delov oddelka ne moremo imeti v ločenih prostorih. Zato bomo, ko bo čas, oddelek selili naenkrat, čez noč. Vendar bo treba na to počakati verjetno še nekaj let. A ker vidimo, da novogradnja napreduje, lažje čakamo,« zaključuje Koren. Foto: Andraž Purg - GrupA Akcijo obdarovanja treh mamic, in sicer silvestrske in prvih dveh, ki sta rodili v novem letu, medijska hiša Novi tednik in Radio Celje pripravlja že 59 let. Gre za najstarejšo tovrstno slovensko akcijo, ki jo je v preteklosti začel naš nekdanji sodelavec Tone Vrabl. V zadnjih letih smo se odločili in darila predali vodstvu že pred novim letom, saj se zavedamo, kako pomembni so prvi dnevi, ki jih mamice preživijo z novorojenci v krogu svoje družine. V dežurni ekipi na gine- kološko-porodniškem od- delku, ki je bila delavna med prazniki, so bili zdrav- niki Barbara Klančnik, Igor Pirc in Lea Školnik, babici Brigita Gunzek in Monika Ošlak, instrumentarka Mar- jetka Matavž, nadzorna me- dicinska sestra Ksenija Do- ler, bolničarka Petra Lah in drugi. Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 1, 5. januar 2023 PREGLED LETA GOSPODARSTVO Leto 2021 je bilo leto okrevanja in rasti. Je bilo ta- kšno tudi leto 2022, v katero je gospodarstvo celjske regijo vstopilo z odličnimi poslovnimi rezultati, ki so bili boljši celo od predkoronskega leta 2019? Imelo je namreč kar 454 milijonov evrov neto čistega dobička. Toliko ga ni ustvarilo še nikoli. Kako je gospodarstvo poslovalo lani, bo znano šele čez nekaj mesecev, ko bodo družbe začele objavljati svoja letna poročila. Nekatere med njimi sicer spet govorijo o rekordih, a je težko verjetno, da bo rekordne rezultate imelo celotno gospodarstvo. Besede, ki so jih v letu 2022 najpogo- steje uporabljali gospodarstveniki, so namreč bile »podražitve materialov in surovin, nesramno zviše- vanje cen energentov, vojna v Ukrajini in negotovost«. JANJA INTIHAR Gospodarstvo celjske regije v letu 2022 Še eno leto rasti in rekordov? JANJA INTIHAR Najbolj dobičkonosno podjetje na Celjskem je bila tudi lani Cinkarna Celje. Končne številke sicer še niso znane, vendar naj bi leto končala s kar 40 milijoni evrov čistega dobička. Po ocenah domačih in tudi tujih finančnih ustanov naj bi slovensko gospodarstvo lani doseglo od 5- do 6,2-odstotno rast bruto domačega proizvo- da. V Banki Slovenije so nave- dli, da razmeroma visoka rast izvira iz učinka prenosa rasti iz leta 2021, ki se nanaša na okre- vanje gospodarstva po epide- miji covida-19, in izrazit pospe- šek v drugi polovici leta. A rast se je že v tretjem četrtletju ob negotovosti v mednarodnem okolju in vedno višji inflaciji opazno upočasnila. Presegli predkoronsko leto 2019 Kljub temu je Cinkarna Ce- lje lani močno presegla načr- te. Že do konca septembra je ustvarila 188,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 43 milijonov evrov več kot predlani v enakem obdobju. Prihodki od prodaje na tujih trgih so bili višji za tretjino. Poleg rekordnih prihodkov je cinkarna že v prvih devetih mesecih imela tudi rekordni či- sti dobiček. Znašal je 39,5 mili- jona evrov in je bil za polovico višji kot predlani. Leto naj bi končala s 40,5 milijona evrov dobička, kar je 20 odstotkov boljši rezultat kot v letu 2021. Uprava, ki jo vodi Aleš Skok, za letos napoveduje slabše re- zultate. Razlog predstavljajo pričakovane visoke cene suro- vin, manjše povpraševanje in Najbolj veseli so bili lani zaposleni v podjetjih Sico in Robust. Uspelo jim je povečati prodajo doma in na tujih trgih, ob koncu leta so ob odprtju nove proizvodne hale pripravili še zabavo, kakršne so na Celjskem bolj izjema kot pravilo. (Foto: arhiv podjetja) naraščajoče cene energentov. Čisti prihodki od prodaje naj bi znašali malo več kot 200 milijonov evrov, čisti dobiček pa le 5,9 milijona evrov. V cin- karni napovedujejo, da bodo zaradi spremenjenih okoliščin poslovanja spremenili dividen- dno politiko. Namesto pred- videnih 75 odstotkov čistega poslovnega izida bodo letos za dividende namenili 50 od- stotkov dobička. družba je imela 16 odstotkov več prihodkov od prodaje in 5,3 milijona evrov čistega do- bička. Na podlagi prodaje v prvih devetih mesecih in pre- jetih naročil do konca leta so v Uniorju ocenili, da bodo v letu 2022 za tri odstotke presegli načrtovani obseg prihodkov. Koliko naj bi znašal dobiček, niso navedli. So pa poudarili, da načrtovanje stroškov še ni- koli ni bilo tako zahtevno. Rekordi v Štorah, Remontu in Cetisu »Bilo je dinamično in stre- sno, a vseeno uspešno,« leto 2022 ocenjuje Jani Jurkošek, generalni direktor družbe Što- re Steel. Jeklarna je lani pri- hodke povečala kar za tretjino, a ne zaradi povečane prodaje, ampak zaradi energijskega do- datka, ki ga je uvedla kmalu po izbruhu ukrajinske vojne in ga vključila v svoje cene. Če ne bi tega storili, pravi Jurkošek, bi se utopili. Dobro so lani poslovali tudi v gradbenem podjetju Remont, čeprav je bilo leto, pravi direk- tor Matjaž Pavčič, nenormal- no. Gradbene projekte so ve- činoma izvajali v regiji, nekaj jim jih je uspelo dobiti tudi v drugih mestih po Sloveniji. V prvem polletju so jih dušili visoki stroški materialov in su- rovin, saj so večinoma izvajali projekte, za katere so sklenili pogodbe še v letu 2021, v dru- gem polletju pa jim je višje stroške uspelo vključiti v svoje cene oziroma jih prenesti na naročnike. Remont je tako s hčerinskim podjetjem Remont NG leto 2022 končal z rekor- dnimi prihodki, ki so znašali 67 milijonov evrov. Toliko jih ni imel v vsej svoji zgodovini. Z rekordnimi prihodki v letu 2022 se lahko pohvalijo tudi v Termah Dobrna, kjer s številni naložbami in novi- mi storitvami že nekaj časa dvigujejo kakovost svoje po- nudbe. So rekordno leto imeli tudi v Cetisu? Uprava rezulta- tov lanskega poslovanja še ne razkriva, vendar so že ob polletju številke nakazale, da so novi projekti, ki jih je do- bila doma in v tujini, skupaj s tistimi, ki jih izvaja že nekaj let, poslovanje družbe pognali v nebo. Cetis je namreč že v prvih šestih mesecih ustvaril več prihodkov kot v vsem letu 2021, čisti dobiček je višji za kar 6 milijona evrov. Največje naložbe Avstrijska skupina Aichelin, ki je letos postala 100-odstotna lastnica celjske družbe Bosio, saj se je njen ustanovitelj Hugo Bosio odločil, da se bo povsem umaknil iz podjetja in je pro- dal še preostali 25-odstotni delež, je marca v industrijski coni Bukovžlak začela gradi- ti svoje evropsko središče za sestavljanje industrijskih peči in linij za termično obdelavo kovinskih izdelkov. Naložba v tri industrijske hale je vredna 7 milijonov evrov, dokončana naj bi bila septembra letos. V Bosiu so zaradi ukrajinsko-ru- ske vojne imeli veliko težav, saj so načrtovali, da bodo 30 odstotkov izvoza ustvarili v Rusiji. Zaradi vojne so morali vse posle ustaviti, a so k sreči prisotni tudi na drugih trgih v Evropi ter v Aziji in Južni Ameriki. Za veliko naložbo so se od- ločili tudi v podjetju Sico, ki ima s sestrsko družbo Robust proizvodne in poslovne prosto- re v industrijski coni Arnovski gozd pri Žalcu. Zaradi vedno večjega povpraševanja po nju- nih storitvah in izdelkih je Sico povečal prostore, namenjene proizvodnji. Zgradil je novo halo, v kateri bo od letos ponu- jal tri nove storitve, med njimi tudi prašnato lakiranje večjih konstrukcij. »Naša lakirnica bo ena največjih v tem delu sveta,« je napovedal direktor Marjan Volpe. Naložba v gra- dnjo nove hale in nakup nove Lani je dobro posloval tudi Unior, ki je po številu zaposle- nih največje proizvodno podje- tje v regiji. Kakšne so bile šte- vilke ob koncu leta, ve za zdaj samo uprava, vendar so bili že ob koncu devetih mesecev vsi poslovni kazalci matične druž- be in celotne skupine bistveno boljši kot leto prej in so presegli rezultate predkoronskega leta 2019. Skupina, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini, je do konca septembra ustvarila 19 odstotkov več prihodkov od prodaje kot v enakem predlan- skem obdobju in 10,4 milijona evrov čistega dobička. Matična (Foto: SHERPA) Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 1, 5. januar 2023 PREGLED LETA GOSPODARSTVO Leto 2021 je bilo leto okrevanja in rasti. Je bilo ta- kšno tudi leto 2022, v katero je gospodarstvo celjske regijo vstopilo z odličnimi poslovnimi rezultati, ki so bili boljši celo od predkoronskega leta 2019? Imelo je namreč kar 454 milijonov evrov neto čistega dobička. Toliko ga ni ustvarilo še nikoli. Kako je gospodarstvo poslovalo lani, bo znano šele čez nekaj mesecev, ko bodo družbe začele objavljati svoja letna poročila. Nekatere med njimi sicer spet govorijo o rekordih, a je težko verjetno, da bo rekordne rezultate imelo celotno gospodarstvo. Besede, ki so jih v letu 2022 najpogo- steje uporabljali gospodarstveniki, so namreč bile »podražitve materialov in surovin, nesramno zviše- vanje cen energentov, vojna v Ukrajini in negotovost«. JANJA INTIHAR Gospodarstvo celjske regije v letu 2022 Še eno leto rasti in rekordov? JANJA INTIHAR Najbolj dobičkonosno podjetje na Celjskem je bila tudi lani Cinkarna Celje. Končne številke sicer še niso znane, vendar naj bi leto končala s kar 40 milijoni evrov čistega dobička. Po ocenah domačih in tudi tujih finančnih ustanov naj bi slovensko gospodarstvo lani doseglo od 5- do 6,2-odstotno rast bruto domačega proizvo- da. V Banki Slovenije so nave- dli, da razmeroma visoka rast izvira iz učinka prenosa rasti iz leta 2021, ki se nanaša na okre- vanje gospodarstva po epide- miji covida-19, in izrazit pospe- šek v drugi polovici leta. A rast se je že v tretjem četrtletju ob negotovosti v mednarodnem okolju in vedno višji inflaciji opazno upočasnila. Presegli predkoronsko leto 2019 Kljub temu je Cinkarna Ce- lje lani močno presegla načr- te. Že do konca septembra je ustvarila 188,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 43 milijonov evrov več kot predlani v enakem obdobju. Prihodki od prodaje na tujih trgih so bili višji za tretjino. Poleg rekordnih prihodkov je cinkarna že v prvih devetih mesecih imela tudi rekordni či- sti dobiček. Znašal je 39,5 mili- jona evrov in je bil za polovico višji kot predlani. Leto naj bi končala s 40,5 milijona evrov dobička, kar je 20 odstotkov boljši rezultat kot v letu 2021. Uprava, ki jo vodi Aleš Skok, za letos napoveduje slabše re- zultate. Razlog predstavljajo pričakovane visoke cene suro- vin, manjše povpraševanje in Najbolj veseli so bili lani zaposleni v podjetjih Sico in Robust. Uspelo jim je povečati prodajo doma in na tujih trgih, ob koncu leta so ob odprtju nove proizvodne hale pripravili še zabavo, kakršne so na Celjskem bolj izjema kot pravilo. (Foto: arhiv podjetja) naraščajoče cene energentov. Čisti prihodki od prodaje naj bi znašali malo več kot 200 milijonov evrov, čisti dobiček pa le 5,9 milijona evrov. V cin- karni napovedujejo, da bodo zaradi spremenjenih okoliščin poslovanja spremenili dividen- dno politiko. Namesto pred- videnih 75 odstotkov čistega poslovnega izida bodo letos za dividende namenili 50 od- stotkov dobička. družba je imela 16 odstotkov več prihodkov od prodaje in 5,3 milijona evrov čistega do- bička. Na podlagi prodaje v prvih devetih mesecih in pre- jetih naročil do konca leta so v Uniorju ocenili, da bodo v letu 2022 za tri odstotke presegli načrtovani obseg prihodkov. Koliko naj bi znašal dobiček, niso navedli. So pa poudarili, da načrtovanje stroškov še ni- koli ni bilo tako zahtevno. Rekordi v Štorah, Remontu in Cetisu »Bilo je dinamično in stre- sno, a vseeno uspešno,« leto 2022 ocenjuje Jani Jurkošek, generalni direktor družbe Što- re Steel. Jeklarna je lani pri- hodke povečala kar za tretjino, a ne zaradi povečane prodaje, ampak zaradi energijskega do- datka, ki ga je uvedla kmalu po izbruhu ukrajinske vojne in ga vključila v svoje cene. Če ne bi tega storili, pravi Jurkošek, bi se utopili. Dobro so lani poslovali tudi v gradbenem podjetju Remont, čeprav je bilo leto, pravi direk- tor Matjaž Pavčič, nenormal- no. Gradbene projekte so ve- činoma izvajali v regiji, nekaj jim jih je uspelo dobiti tudi v drugih mestih po Sloveniji. V prvem polletju so jih dušili visoki stroški materialov in su- rovin, saj so večinoma izvajali projekte, za katere so sklenili pogodbe še v letu 2021, v dru- gem polletju pa jim je višje stroške uspelo vključiti v svoje cene oziroma jih prenesti na naročnike. Remont je tako s hčerinskim podjetjem Remont NG leto 2022 končal z rekor- dnimi prihodki, ki so znašali 67 milijonov evrov. Toliko jih ni imel v vsej svoji zgodovini. Z rekordnimi prihodki v letu 2022 se lahko pohvalijo tudi v Termah Dobrna, kjer s številni naložbami in novi- mi storitvami že nekaj časa dvigujejo kakovost svoje po- nudbe. So rekordno leto imeli tudi v Cetisu? Uprava rezulta- tov lanskega poslovanja še ne razkriva, vendar so že ob polletju številke nakazale, da so novi projekti, ki jih je do- bila doma in v tujini, skupaj s tistimi, ki jih izvaja že nekaj let, poslovanje družbe pognali v nebo. Cetis je namreč že v prvih šestih mesecih ustvaril več prihodkov kot v vsem letu 2021, čisti dobiček je višji za kar 6 milijona evrov. Največje naložbe Avstrijska skupina Aichelin, ki je letos postala 100-odstotna lastnica celjske družbe Bosio, saj se je njen ustanovitelj Hugo Bosio odločil, da se bo povsem umaknil iz podjetja in je pro- dal še preostali 25-odstotni delež, je marca v industrijski coni Bukovžlak začela gradi- ti svoje evropsko središče za sestavljanje industrijskih peči in linij za termično obdelavo kovinskih izdelkov. Naložba v tri industrijske hale je vredna 7 milijonov evrov, dokončana naj bi bila septembra letos. V Bosiu so zaradi ukrajinsko-ru- ske vojne imeli veliko težav, saj so načrtovali, da bodo 30 odstotkov izvoza ustvarili v Rusiji. Zaradi vojne so morali vse posle ustaviti, a so k sreči prisotni tudi na drugih trgih v Evropi ter v Aziji in Južni Ameriki. Za veliko naložbo so se od- ločili tudi v podjetju Sico, ki ima s sestrsko družbo Robust proizvodne in poslovne prosto- re v industrijski coni Arnovski gozd pri Žalcu. Zaradi vedno večjega povpraševanja po nju- nih storitvah in izdelkih je Sico povečal prostore, namenjene proizvodnji. Zgradil je novo halo, v kateri bo od letos ponu- jal tri nove storitve, med njimi tudi prašnato lakiranje večjih konstrukcij. »Naša lakirnica bo ena največjih v tem delu sveta,« je napovedal direktor Marjan Volpe. Naložba v gra- dnjo nove hale in nakup nove Lani je dobro posloval tudi Unior, ki je po številu zaposle- nih največje proizvodno podje- tje v regiji. Kakšne so bile šte- vilke ob koncu leta, ve za zdaj samo uprava, vendar so bili že ob koncu devetih mesecev vsi poslovni kazalci matične druž- be in celotne skupine bistveno boljši kot leto prej in so presegli rezultate predkoronskega leta 2019. Skupina, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini, je do konca septembra ustvarila 19 odstotkov več prihodkov od prodaje kot v enakem predlan- skem obdobju in 10,4 milijona evrov čistega dobička. Matična (Foto: SHERPA) Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 1, 5. januar 2023 PREGLED LETA GOSPODARSTVO tehnološke opreme je bila vre- dna 7,5 milijona evrov. Največja vlagateljica v regiji je bila lani, in tako bo najbrž tudi letos, šmarska družba Pi- šek – Vitli Krpan, ki je vodilna proizvajalka gozdarskih vitlov na svetu, njeni izdelki so plod lastnega razvoja. Najprej se je lotila naložbe, vredne 14,1 milijona evrov, s katero bo povečala proizvodne zmo- gljivosti in jih še bolj avtoma- tizirala. Nato se je odločila še za eno veliko naložbo, ki jo je ocenila na 12 milijonov evrov. V okviru tega projekta bo med drugim postavila do- datno montažno-skladiščno halo, namestila opremo za predobdelavo in površinsko zaščito kovin ter kupila ene- ga najsodobnejših laserjev za razrez pločevine na svetu. Za to naložbo, ki bo predvidoma končana leta 2024, je šmarsko podjetje dobilo več milijonov evrov nepovratne državne po- moči. Zlata gazela in dva podjetnika leta Leto 2022 je bilo očitno leto družbe Pišek – Vitli Krpan. Njen ustanovitelj in lastnik Franc Pišek je k predlanski srebrni gazeli lani postavil še kipec zlate gazele, ki jo je dobil kot vodja najboljšega hitro rastočega podjetja v dr- žavi. Med slovenskimi podje- tniki velja to priznanje za eno najbolj prestižnih. Lani sta se iz regije zanj potegovali tudi družbi Carbonautica iz Vele- nja in Robust iz Arje vasi. V malo več kot dveh desetletjih so najboljše gazele savinjske regije enajstkrat dobile tudi nacionalno priznanje in so po Svetla podjetniška zvezda Zmagovalci leta 2022 so lastnik Franc Pišek in zaposleni v podjetju Pišek – Vitli Krpan. Odločili so se za razširitev in posodobitev proizvodnje, kakršne v gospodarstvu na Celjskem že dolgo ni bilo. Ali pa je sploh še ni bilo. Naložba, pri kateri z izdatno finančno podporo sodeluje tudi država, je vredna kar 26 milijonov evrov. Šmarsko podjetje je bilo lani raz- glašeno za najbolj uspešno gazelo v državi, Franc Pišek se je na lestvici najbogatejših Slo- vencev uvrstil med tiste, ki so v primerjavi z letom 2021 najbolj povečali svoje premoženje. Franc Pišek se je na lestvici najbogatejših Slovencev uvrstil med tiste, ki so v primerjavi z letom 2021 najbolj povečali svoje premoženje. (Foto: Andraž Purg – GrupA) številu prejemnikov na prvem mestu v državi. Lani je celjska regija dobila tudi dve priznanji podjetnik leta. Marca je Obrtno-podje- tniška zbornica Slovenije za podjetnika leta 2021 izbrala Metko in Tomaža Marovta, ki na Stranicah vodita družinsko podjetje Marovt. Glavno de- javnost podjetja predstavljajo kovanje, izdelava in obdelava odkovkov ter izdelava stru- žnih delov za najbolj znane blagovne znamke v avtomo- bilski industriji. Že vrsto let se uvršča med najboljša hitro rastoča podjetja, njegova pro- izvodnja kovanja je tehnolo- ško najnaprednejša v državi in ena najnaprednejših v Evropi. Podjetje se ponaša z visoko stopnjo avtomatizacije in di- gitalizacije, na pet zaposlenih ima več kot enega robota. Vsi robotizirani procesi so plod njihovega znanja in razvoja. Z veliko količino podatkov, ki jih je pridobilo v zadnjih letih, je podjetje Marovt sposobno začeti tudi hiperavtomatiza- cijo, to je uvajanje sodobnih metod umetne inteligence, ki bodo v prihodnosti vodile proizvodne procese in tudi celotno poslovanje. Podjetje Marovt večino pri- hodkov ustvari na tujih trgih. Prisotno je povsod, kjer so tovarne največjih proizvajal- cev avtomobilov. Ker poskuša zmanjšati svojo odvisnost od avtomobilske industrije, na katero je še vedno vezanih zelo veliko podjetij na Celj- skem, se usmerja tudi v dru- ge dejavnosti, med katerimi sta tudi obrambna industrija in proizvodnja medicinske opreme. nec leta je upravljanje sredstev sklada Generali GEF, torej tudi naložbe v Zobozdravstvo Dia- mant, prevzel sklad Alfi PE, ki ima na Celjskem še nekaj dru- gih naložb. Največja je 80-od- stotni lastniški delež v družbi Engrotuš, ki upravlja verigo trgovin Tuš. Alfi je novembra trgovska podjetja v jugovzho- dni Evropi pozval, naj povedo, ali jih zanima nakup celotne trgovske verige oziroma delov njenega premoženja. Prospekt s ponudbo naj bi poslal tudi trgovskemu podjetju Jagros, kjer o tem niso želeli govori- ti, vendar niso zanikali, da so ponudbo dobili. Celjsko podjetje Cep, ki tr- guje z odpadki in je širši jav- nosti postalo znano, ko se je domnevno zapletlo v nezako- nito odlaganje komunalnega blata, je spomladi kupila druž- ba Kostak iz Krškega. Direktor in večinski lastnik Cepa Urban Majcen razlogov za prodajo ni želel pojasniti. Majcen je po- vezan tudi s specialistično kli- niko Dvorec Lanovž, ki jo je z ženo Sabino in nekaj partnerji odprl maja 2018. V podjetju, ki vodi kliniko, so lani napoveda- li, da nameravajo ob dvorcu zgraditi še dve stavbi. Najvišje spet družina Jager Kriza se, vsaj zaenkrat, ni dotaknila najbogatejših, saj so mnogi med njimi še povečali svoje premoženje. Lanska lestvica sto najboga- tejših slovenskih podjetnikov za širše celjsko območje ni po- menila kakšnega velikega pre- senečenja. Nanjo se je uvrstilo deset podjetnikov, večinoma znanih že iz prejšnjih let, le mesta, na katera so se uvrsti- li, so bila nekoliko drugačna. Najvišje na lestvici je bila spet družina Jager. Novinka med deseterico je bila znana podje- tniška družina Kronovšek, na lestvico sta se vrnila Boštjan Marovt in Iztok Špan. Med sto najpremožnejšimi v Slo- veniji sta od lani na Celjskem premoženje najbolj povečala oče in hči Ivan Pfajfar in Maša Pfajfar Toplak, lastnika celj- skega podjetja Inpos, ki trguje s tehničnim blagom. Uvrstila sta se na 21. mesto, kar je naj- bolje, odkar se družina Pfajfar uvršča med stoterico najboga- tejših. Inpos je lani odprl že svoje šesto prodajno središče, na Ljubečni postopoma gradi veliko skladiščno in transpor- tno središče. Med tistimi, ki so v primer- javi z letom 2021 najbolj po- večali svoje premoženje, je bil lani tudi Franc Pišek. Med de- set najbogatejših podjetnikov in podjetniških družin v regiji so se lani uvrstili še Uroš Merc in Miran Zagožen ter družini Strašek in Moškotevc. Dve kadrovski Slovensko-češkemu po- slovnežu Tomažu Subotiču je konec leta vendarle uspelo, da je postal član nadzornega sveta v Uniorju. Poleg manjših delničarjev, ki so se že nekaj časa zavzemali za spremem- be v nadzornem svetu, ki je bil večinoma politično nasta- vljen, je njegovo imenovanje podprl tudi Slovenski državni holding, ki je največji lastnik zreške družbe. Za zanimivo kadrovsko okrepitev so se lani odločili v celjskem Vocu. Mateju Štin- glu, ki je podjetje samostojno vodil od 1. januarja 2020, se je pridružil Marjan Dikaučič, pravosodni minister v zadnji vladi Janeza Janše. Na vpra- šanje, zakaj še en direktor, je Roman Moškotevc, ki si la- stništvo Voca deli z Janezom Škobernetom, odgovoril, da se je obseg poslov, ki jih opravlja podjetje, v zadnjem času tako povečal, da sta pri vodenju po- trebna dva človeka. Dikauči- ča, Moškotevca in Škoberneta naj bi povezoval tudi poskus prodaje oziroma nakupa po- slovnih prostorov v stavbi v Prešernovi ulici v Celju, v ka- teri je pred leti delovala Banka Celje. Pravosodno ministrstvo je v času, ko ga je še vodil Di- kaučič, od podjetja Ansitra, ki sodi v skupino Voc, te prosto- re nameravalo odkupiti za 3,5 milijona evrov, kar je občutno več, kot je Ansitra za stavbo plačala prejšnjemu lastniku, finančnemu skladu Alfi. Nova vlada je prodajo ustavila in na- ročila revizijo posla. Konec leta je obrtna zbor- nica za podjetnika leta 2022 izbrala Ivana Cajzka, lastnika in direktorja uspešnega grad- benega podjetja Gic Gradnje iz Rogaške Slatine. Podjetje s sto zaposlenimi in približno 60 milijoni evrov prihodkov ima na svojem seznamu že približno 1.400 projektov. Gra- di poslovne, gospodarske, in- dustrijske in turistične stavbe, obnavlja kulturno dediščino, gradi in vzdržuje tudi infra- strukturo ter izvaja inženirske storitve. Doslej največja pro- jekta slatinskega podjetja sta dograditev potniškega termi- nala na ljubljanskem letališču in 120 tisoč kvadratnih metrov velika garažna hiša za skladi- ščenje v Luki Koper. Vrednost vsakega od projektov je znaša- la več kot 17 milijonov evrov. Gic Gradnje trenutno končuje- jo veliko logistično središče v Hočah, končujejo tudi gradnjo doma upokojencev na Ptuju in mestne knjižnice v Mari- boru. V Mariboru gradijo tudi upravno stavbo Zavarovalnice Sava, ki bo najvišja poslovna stavba v tem mestu. Predsednik in najemnik Naziv podjetnik leta, ki ga je dobil leta 2018, ima tudi Peter Pišek, lastnik in direktor celjskega podjetja Pišek – HSF Logistic. Pišek je lani želel po- stati predsednik Obrtno-pod- jetniške zbornice Slovenije, a mu ni uspelo. Prebil se ni niti v drugi krog volitev. Je pa konec leta postal predsednik celjske obrtne zbornice, sredi leta pa s sinom Mitjo ponosen najemnik hotela na Celjski koči. Oddaja hotela na Celjski koči je v delu javnosti zaseja- la seme dvoma, ali je posel, ki sta ga Mestna občina Celje in njena družba ZPO sklenili s podjetjem Pišek gostinstvo, res v skladu z vsemi pravili in zakoni. Peter Pišek namreč ni samo vpliven celjski podjetnik ter pomemben funkcionar v obrtni zbornici, ampak je tudi mestni svetnik. A sta Piškova- va odgovorila, da je bilo vse narejeno po črki zakona in da je družina na svoji dosedanji podjetniški poti uspela zaradi trdega dela. Trdo delo sta na- povedala tudi na Celjski koči, ki pa je bila zanju očitno pre- trd oreh. Po manj kot sedmih mesecih sta obupala in se ko- nec leta vrnila v dolino. Alfi kupoval tudi na Celjskem Kljub vsem težavam, s ka- terimi so se soočala podjetja, je bilo tudi leto 2022 živahno na področju nakupov in pre- vzemov. Veterinarsko postajo Šmarje pri Jelšah, ki je edino veteri- narsko podjetje v Sloveniji s tremi koncesijskimi eno- tami, je v začetku leta kupil naložbeni sklad Alfi PE. Kot so takrat pojasnili v skladu, želijo povezati razdrobljen trg ponudnikov veterinarskih storitev v Sloveniji. Njihov cilj je oblikovanje sodobne veteri- narske skupine, ki bo pokriva- la celotno državo. Agencija za varstvo konkurence odločbe o tem, ali je prevzem šmarske veterinarske postaje, ki je bila v večinski lasti Tomija Rump- fa, skladen s pravili konkuren- ce še vedno ni izdala. Aprila je Generalijev sklad GEF priglasil nakup celjske- ga Zobozdravstva Diamant. Podjetje je pred petimi leti ustanovil zobozdravnik Jure Robič, ki je povedal, da vstop finančnega sklada vsekakor pomeni pomemben korak naprej v razvoju celjske druž- be. Napovedal je tudi, da bo Zobozdravstvo Diamant, ki je eden najbolje opremljenih zobozdravstvenih centrov v Sloveniji, postalo središče po- vezovanja zdaj razdrobljenega zasebnega zobozdravstva. Ko- Po dveh sušnih letih, ko zaradi ukrepov za zaustavitev pandemije koronavirusa niso sme- li poslovati, je celjskim sejmarjem lani končno uspelo spraviti pod stre- ho vse načrtovane sejme. Temu primerni so bili prihodki družbe, ki naj bi po prvi oceni spet zna- šali približno 4 milijone evrov, rdeče številke je zamenjal dobiček. Dobro poslovanje ni bilo edina novica, ki so jo v družbi Celjski sejem konec leta sporočili javnosti. Po enaintridesetih letih se je z vrha družbe umaknil Franc Pangerl. Do leta 2011, ko se je upokojil, je bil pred- sednik uprave, nato je pre- vzel vodenje upravnega odbora. Na tem mestu ga je 1. januarja zamenjala hči Nina Ermenc Pangerl. Franc Pangerl, ki je lani do- polnil 74 let, je ostal član upravnega odbora. V družbi Celjski sejem tudi letos pričakujejo uspe- šno poslovanje. Načrtujejo devet sejmov in tri festivale ter pričakujejo, da bodo v svojih prostorih gostili še Nina Ermenc Pangerl je 1. januarja prevzela vodenje upravnega odbora družbe Celjski sejem. Očeta zamenjala hči več kongresov in drugih pri- reditev kot v času pred epide- mijo koronavirusa. Lanski Mos je bil zadnji, na katerem je Franc Pangerl sodeloval kot predsednik upravnega odbora Celjskega sejma. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 1, 5. januar 2023 PREGLED LETA LAŠKO/RADEČE Bojana avguŠtinčič Dejavni na številnih področjih Leto prineslo novega župana in nove izzive V občini Laško je bilo leto 2022 leto jubilejev. Visoke obletnice so slavili društva in posamezniki. V zgodo- vino se je leto zapisalo tudi po menjavi na čelu obči- ne, saj so po šestnajstih letih dobili novega župana, medtem ko v Radečah dosedanji župan na volitvah ni imel konkurence. Leto je v obeh občinah prineslo tudi več projektov, ki pomenijo kakovostnejše življenje občanov, a tudi številne nove izzive, zlasti pri sooča- nju z energetsko krizo in vsesplošno rastjo cen. Da se z razmerami uspešno spopadajo in da minulo leto ne glede na vse ocenjujejo kot uspešno, pravijo tako v Laškem kot v Radečah. V leto 2023 oboji vstopajo optimistično ter polni načrtov o uresničevanju novih pomembnih projektov. BOJANA AVGUŠTINČIČ Poleti so v Laškem končali eno največjih naložb v zadnjem letu – novo krožišče. Z njim se je bistveno povečala pretočnost prometa skozi Laško. (Foto: SHERPA) Nadomestna kapelica svetega Petra v Marija Gradcu je bila donacija podjetij Občini Laško ob uspešno končanem projektu posodobitve železniške proge Celje–Zidani Most. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Nekdanja Pasaričeva hiša je zaživela v novi podobi in z novo vsebino. Laška hiša, kot se imenuje danes, gosti različne delavnice, tečaje, degustacije lokalnih jedi in pijač ter kulinarične večere. (Foto: SHERPA) Plaz počasi drsi v dolino in ogroža vas Stopce. Tudi ogromni piloti na spo- dnjem in zgornjem delu plazu niso zaustavili plazenja zemlje. Potrebni bodo dodatni ukrepi. (Foto: Andraž Purg – GrupA) Občina Radeče je v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor konec minulega leta začela urejati plaz Žebnik, ki že desetletja ogroža več stanovanjskih in gospodarskih stavb. (Foto: FB Tomaž Režun) občina Laško je leto 2022 razglasila za leto planinstva, saj so v Planinskem društvu Laško obeleževali kar tri časti- tljive jubileje: sto let ustanovi- tve planinskega društva, 70 let od odprtja planinskega doma na Šmohorju ter 110 let od smrti Laščana Frana o rožna, geografa in ustanovitelja Slo- venskega planinskega društva. o b tem je č ebelarsko društvo Laško slavilo 120-letnico, pred 160 leti je bila ustanovljena La- ška pihalna godba … o bčina je svojo uspešnost in razvojno usmerjenost dokazovala tudi s številnimi priznanji in cer- tifikati. Destinacija Laško je v razvoju trajnostnega turizma osvojila naziv Slovenia g reen Platinum ter certifikat unes- cove globalne mreže učečih se mest. Pomembne naložbe Življenje v občini Laško so obogatili tudi številni projekti in naložbe. Poleti so končali eno največjih lanskih naložb – novo krožišče ter uvoz na parkirišče Kulturnega centra Laško. v Rimskih t oplicah ra- ste dolgo načrtovana in težko pričakovana športna dvorana. o b tem so v občini urejali tudi druge športne in rekreacijske površine, od teniškega prosto- ra do košarkarskega igrišča g o- rana Dragića v Marija g radcu. t ik pred koncem leta 2022 je občina Laško z izbranima iz- vajalcema podpisala pogodbo za gradnjo kanalizacijskega sistema v več delih občine, ki mora biti končana do okto- bra. g radili so tudi skoraj deset kilometrov dolg vodovod o j- stro–t ovsto–Zahum–Brstnik, na katerega se bo priključilo 40 gospodinjstev. Že dlje so v načrtu ukrepi, ki bi Laščanom zagotovili večjo varnost pred poplavami. o bči- na Laško je zato naročila izde- lavo projektne dokumentacije za protipoplavne ukrepe na reki Savinji vse do naselja udmat in na potoku Rečica v območju blokovskega naselja Debro. v zaključni fazi so tudi spremem- be in dopolnitve o PPn za infra- strukturne ureditve v Rimskih toplicah, vključno z novim mostom čez Savinjo. Prvo samooskrbno mestno jedro v Sloveniji t udi v občini Radeče se bodo leta 2022 spominjali po več pridobitvah. Povsem novo po- dobo je dobila ploščad v sredi- šču mesta, z novim pločnikom so povezali južni del mesta s starim uvozom v Radeče. Pod Magolnikom je občina pre- novila skoraj kilometer javne poti. o srednji kulturni hram v Radečah je dobil novo podobo, hkrati je bil energetsko preno- vljen. Energetsko prenovo je dočakal tudi Prosvetni dom vrhovo. v okviru projekta Wifi4Eu je bil vzpostavljen dostop do brezplačnega in- terneta na desetih lokacijah. Radeče so postale tudi prvo samooskrbno mestno jedro v Sloveniji. Sončna elektrarna, ki jo je na strehi Zdravstve- nega doma Radeče postavilo podjetje Sonce energija, naj bi proizvedla približno 120 me- gavatnih ur električne energije na leto in tako pokrila potrebe radeškega mestnega jedra po električni energiji. Strah pred plazečo zemljo v Laškem so ena večnih te- žav plazovi. v zadnjem času največ skrbi povzroča plaz v Stopcah, ki se je sprožil konec leta 2019 in ki kljub opravlje- ni sanaciji še vedno ogroža vas. t amkajšnji prebivalci so zaskrbljeni, saj opažajo, da se razpoke v tleh in na stav- bah večajo in nastajajo nove. Da projekt za zaščito naselja ni bil uspešen, se je izkazalo med urejanjem območja. Pre- bivalci Stopc na vsakem kora- ku opažajo, da hrib še vedno polzi proti dolini in ogroža vas. Predvideni so nadaljnji ukrepi. Konec minulega leta so se za- čela tudi dela, povezana z enim največjih projektov v zgodovini radeške občine. o bčina se je v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor lotila sanacije plazu Žebnik. urejanje plazu, ki že desetletja ogroža več stano- vanjskih in gospodarskih stavb, bo trajalo tri leta. Skrb za kulturno in rudarsko dediščino Konec poletja je v Laškem zaživela Laška hiša. Staro sta- novanjsko hišo v mestnem je- dru je občina v sodelovanju s Stikom Laško s pomočjo evrop- skih sredstev temeljito prenovi- la ter ji vdahnila novo življenje. v njej se vrstijo različne delav- nice, tečaji, degustacije lokalnih jedi in pijač ter kulinarični veče- ri. Predvsem je Laška hiša na- menjena promociji ponudnikov kolektivne blagovne znamke o kusiti Laško, posledično tudi gostinstva in turizma v občini. občina je pridobila tudi projekte za obnovo starega mestnega jedra Laškega, prav tako je predvidena ureditev trškega jedra v Marija g rad- cu. v omenjenem kraju so se spomladi ob uspešnem koncu posodobitve železniške proge Celje–Zidani Most razveselili tudi nove kapelice. v Laškem in Zasavju so se domislili tudi izvirnega nači- na, kako rudarsko dediščino približati turistom. Zasnovali so skoraj 30 kilometrov dolgo tematsko turistično pohodno pot Srečno, ki povezuje štiri občine z rudarsko zapuščino: Laško, Hrastnik, t rbovlje in Zagorje ob Savi. Marko ugnal Franca, Tomaž brez konkurence Leto je v Laškem prineslo tudi novega župana. Franca Zdolška, ki je občino vodil šestnajst let, je v drugem kro- gu županskih volitev premagal mladi Marko Šantej. Podprlo ga je kar 65 odstotkov volivcev. Za- gotovil je, da bo občina ne glede na menjavo vodstva nadaljevala vse začete oziroma načrtovane projekte. Sprememb v občinski upravi ne napoveduje. Razen zapolnitve mesta direktorja občinske uprave, ki je trenutno nezasedeno, drugih dodatnih zaposlitev v tem trenutku ne načrtuje, delo župana bo opra- vljal poklicno. Medtem se je radeški župan t omaž Režun na novembrske lokalne volitve podal brez kon- kurence. Bil je edini kandidat in tako občino vodi že tretji mandat. Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 1, 5. januar 2023 PREGLED LETA LAŠKO/RADEČE Bojana avguŠtinčič Dejavni na številnih področjih Leto prineslo novega župana in nove izzive V občini Laško je bilo leto 2022 leto jubilejev. Visoke obletnice so slavili društva in posamezniki. V zgodo- vino se je leto zapisalo tudi po menjavi na čelu obči- ne, saj so po šestnajstih letih dobili novega župana, medtem ko v Radečah dosedanji župan na volitvah ni imel konkurence. Leto je v obeh občinah prineslo tudi več projektov, ki pomenijo kakovostnejše življenje občanov, a tudi številne nove izzive, zlasti pri sooča- nju z energetsko krizo in vsesplošno rastjo cen. Da se z razmerami uspešno spopadajo in da minulo leto ne glede na vse ocenjujejo kot uspešno, pravijo tako v Laškem kot v Radečah. V leto 2023 oboji vstopajo optimistično ter polni načrtov o uresničevanju novih pomembnih projektov. BOJANA AVGUŠTINČIČ Poleti so v Laškem končali eno največjih naložb v zadnjem letu – novo krožišče. Z njim se je bistveno povečala pretočnost prometa skozi Laško. (Foto: SHERPA) Nadomestna kapelica svetega Petra v Marija Gradcu je bila donacija podjetij Občini Laško ob uspešno končanem projektu posodobitve železniške proge Celje–Zidani Most. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Nekdanja Pasaričeva hiša je zaživela v novi podobi in z novo vsebino. Laška hiša, kot se imenuje danes, gosti različne delavnice, tečaje, degustacije lokalnih jedi in pijač ter kulinarične večere. (Foto: SHERPA) Plaz počasi drsi v dolino in ogroža vas Stopce. Tudi ogromni piloti na spo- dnjem in zgornjem delu plazu niso zaustavili plazenja zemlje. Potrebni bodo dodatni ukrepi. (Foto: Andraž Purg – GrupA) Občina Radeče je v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor konec minulega leta začela urejati plaz Žebnik, ki že desetletja ogroža več stanovanjskih in gospodarskih stavb. (Foto: FB Tomaž Režun) občina Laško je leto 2022 razglasila za leto planinstva, saj so v Planinskem društvu Laško obeleževali kar tri časti- tljive jubileje: sto let ustanovi- tve planinskega društva, 70 let od odprtja planinskega doma na Šmohorju ter 110 let od smrti Laščana Frana o rožna, geografa in ustanovitelja Slo- venskega planinskega društva. o b tem je č ebelarsko društvo Laško slavilo 120-letnico, pred 160 leti je bila ustanovljena La- ška pihalna godba … o bčina je svojo uspešnost in razvojno usmerjenost dokazovala tudi s številnimi priznanji in cer- tifikati. Destinacija Laško je v razvoju trajnostnega turizma osvojila naziv Slovenia g reen Platinum ter certifikat unes- cove globalne mreže učečih se mest. Pomembne naložbe Življenje v občini Laško so obogatili tudi številni projekti in naložbe. Poleti so končali eno največjih lanskih naložb – novo krožišče ter uvoz na parkirišče Kulturnega centra Laško. v Rimskih t oplicah ra- ste dolgo načrtovana in težko pričakovana športna dvorana. o b tem so v občini urejali tudi druge športne in rekreacijske površine, od teniškega prosto- ra do košarkarskega igrišča g o- rana Dragića v Marija g radcu. t ik pred koncem leta 2022 je občina Laško z izbranima iz- vajalcema podpisala pogodbo za gradnjo kanalizacijskega sistema v več delih občine, ki mora biti končana do okto- bra. g radili so tudi skoraj deset kilometrov dolg vodovod o j- stro–t ovsto–Zahum–Brstnik, na katerega se bo priključilo 40 gospodinjstev. Že dlje so v načrtu ukrepi, ki bi Laščanom zagotovili večjo varnost pred poplavami. o bči- na Laško je zato naročila izde- lavo projektne dokumentacije za protipoplavne ukrepe na reki Savinji vse do naselja udmat in na potoku Rečica v območju blokovskega naselja Debro. v zaključni fazi so tudi spremem- be in dopolnitve o PPn za infra- strukturne ureditve v Rimskih toplicah, vključno z novim mostom čez Savinjo. Prvo samooskrbno mestno jedro v Sloveniji t udi v občini Radeče se bodo leta 2022 spominjali po več pridobitvah. Povsem novo po- dobo je dobila ploščad v sredi- šču mesta, z novim pločnikom so povezali južni del mesta s starim uvozom v Radeče. Pod Magolnikom je občina pre- novila skoraj kilometer javne poti. o srednji kulturni hram v Radečah je dobil novo podobo, hkrati je bil energetsko preno- vljen. Energetsko prenovo je dočakal tudi Prosvetni dom vrhovo. v okviru projekta Wifi4Eu je bil vzpostavljen dostop do brezplačnega in- terneta na desetih lokacijah. Radeče so postale tudi prvo samooskrbno mestno jedro v Sloveniji. Sončna elektrarna, ki jo je na strehi Zdravstve- nega doma Radeče postavilo podjetje Sonce energija, naj bi proizvedla približno 120 me- gavatnih ur električne energije na leto in tako pokrila potrebe radeškega mestnega jedra po električni energiji. Strah pred plazečo zemljo v Laškem so ena večnih te- žav plazovi. v zadnjem času največ skrbi povzroča plaz v Stopcah, ki se je sprožil konec leta 2019 in ki kljub opravlje- ni sanaciji še vedno ogroža vas. t amkajšnji prebivalci so zaskrbljeni, saj opažajo, da se razpoke v tleh in na stav- bah večajo in nastajajo nove. Da projekt za zaščito naselja ni bil uspešen, se je izkazalo med urejanjem območja. Pre- bivalci Stopc na vsakem kora- ku opažajo, da hrib še vedno polzi proti dolini in ogroža vas. Predvideni so nadaljnji ukrepi. Konec minulega leta so se za- čela tudi dela, povezana z enim največjih projektov v zgodovini radeške občine. o bčina se je v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor lotila sanacije plazu Žebnik. urejanje plazu, ki že desetletja ogroža več stano- vanjskih in gospodarskih stavb, bo trajalo tri leta. Skrb za kulturno in rudarsko dediščino Konec poletja je v Laškem zaživela Laška hiša. Staro sta- novanjsko hišo v mestnem je- dru je občina v sodelovanju s Stikom Laško s pomočjo evrop- skih sredstev temeljito prenovi- la ter ji vdahnila novo življenje. v njej se vrstijo različne delav- nice, tečaji, degustacije lokalnih jedi in pijač ter kulinarični veče- ri. Predvsem je Laška hiša na- menjena promociji ponudnikov kolektivne blagovne znamke o kusiti Laško, posledično tudi gostinstva in turizma v občini. občina je pridobila tudi projekte za obnovo starega mestnega jedra Laškega, prav tako je predvidena ureditev trškega jedra v Marija g rad- cu. v omenjenem kraju so se spomladi ob uspešnem koncu posodobitve železniške proge Celje–Zidani Most razveselili tudi nove kapelice. v Laškem in Zasavju so se domislili tudi izvirnega nači- na, kako rudarsko dediščino približati turistom. Zasnovali so skoraj 30 kilometrov dolgo tematsko turistično pohodno pot Srečno, ki povezuje štiri občine z rudarsko zapuščino: Laško, Hrastnik, t rbovlje in Zagorje ob Savi. Marko ugnal Franca, Tomaž brez konkurence Leto je v Laškem prineslo tudi novega župana. Franca Zdolška, ki je občino vodil šestnajst let, je v drugem kro- gu županskih volitev premagal mladi Marko Šantej. Podprlo ga je kar 65 odstotkov volivcev. Za- gotovil je, da bo občina ne glede na menjavo vodstva nadaljevala vse začete oziroma načrtovane projekte. Sprememb v občinski upravi ne napoveduje. Razen zapolnitve mesta direktorja občinske uprave, ki je trenutno nezasedeno, drugih dodatnih zaposlitev v tem trenutku ne načrtuje, delo župana bo opra- vljal poklicno. Medtem se je radeški župan t omaž Režun na novembrske lokalne volitve podal brez kon- kurence. Bil je edini kandidat in tako občino vodi že tretji mandat. Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 1, 5. januar 2023 PREGLED LETA OBSOTELJE IN KOZJANSKO V Obsotelju in na Kozjanskem je minulo leto pri- neslo izboljšave na infrastrukturnem, zdravstvenem, šolskem in še katerem področju. V Šentjurju je pogo- rel nekoč priljubljen hotel Žonta, v Rogaški Slatini so začeli graditi velikopotezne projekte, ki jih občinsko vodstvo opisuje kot nove razsežnosti mesta. Lokalne volitve niso prinesle večjih presenečenj, saj so na čelu vseh občin ostali isti župani kot v prejšnjem mandatu. TINA STRMČNIK Veliko prenov in naložb, pa tudi požar in spori Od predsedniškega kandidata do glavnega dobitka TINA STRMČNIK V Šentjurju so se po mese- cih gradbenih del in zastojev domačini in obiskovalci raz- veselili odprtja krožišča pri OŠ Franja Malgaja ter podhoda, ki omogoča varnejši prehod pro- metnice. Nov podhod z dviga- li bo zgrajen še pri Železniški postaji Šentjur, ki bo deležna še vrste izboljšav. Pristojni ob tem obljubljajo povečano pre- točnost in hitrost železniškega prometa. Če bodo zaradi tega potniki deležni krajših potoval- nih časov, bomo še videli. Stroji brnijo na območju in- dustrijske cone, kjer komunal- no urejajo dodatna zemljišča za poslovno dejavnost. Pomemb- na pridobitev v sklopu tega projekta bodo ukrepi za zago- tavljanje poplavne varnosti. Kar milijon kubičnih metrov viso- kih vod Voglajne in Pešnice pa bosta lahko sprejela dva suha zadrževalnika, ki sta načrtova- na v Lokarjah in Črnolici. Od propadajoče zgradbe do prostorov za podjetnike – s temi besedami bi lahko opisali spremembo, ki je je bila dele- žna stavba nekdanje Auree v Gorici pri Slivnici. Občina je tam uredila novo enoto pod- jetniškega inkubatorja. Novo fasado in prenovljeno notra- njost je dobil Planinski dom na Resevni. Na novo urejena je okolica šentjurskega poko- pališča. Občina je proti koncu kopalne sezone na prenovlje- nem kopališču uspela zagoto- viti še tobogan. Narava hotelu zadala zadnji udarec Šentjurčane je dolgo v oči bodel nekdanji hotel Žonta brez oken in vrat ter z neure- jeno okolico. Kritike so med drugim letele na lastnika stav- be, podjetje Voc ekologija, ki je stavbo kupilo in tam predvide- valo novogradnjo, namenjeno stanovanjem in poslovni dejav- nosti. V začetku junija so za- radi udara strele nekoč enega vidnejših hotelov na Celjskem ognjeni zublji v le nekaj urah povsem uničili. Medtem ko so se obnovlje- nih prostorov veselili v OŠ Slivnica pri Celju, so zapleti nastali pri umeščanju podru- žnične osnovne šole na Kalo- bju. Neposredni sosedje se z idejnim projektom za gradnjo nove šole z vrtcem in s telova- dnico ne strinjajo, zato se je umeščanje v prostor zavleklo. Da bo bivanje lepše na jesen življenja, je Dom upokojencev Šentjur namenu predal Hišo Gustav. Gre za prizidek doma, namenjen dnevnim oblikam varstva starejših in njihovim začasnim namestitvam. Šentjurčani so doslej pr- vič v zgodovini med svojimi soobčani imeli kandidata za predsednika države. A je glasbenik Gregor Bezenšek od kandidature odstopil, saj naj bi se nanj zgrinjali pritiski, sovražna sporočila in grožnje. Od sonca do kristala Leto 2022 je bilo posebno za Občino Rogaška Slatina. Ker je prebivalec tega zdraviliškega kraja vplačal zmagovalno kom- binacijo igre Eurojackpot, je v občinsko malho kapnilo sko- raj 1,7 milijona evrov davka od igre na srečo. Občina je o porabi tega zneska pripravila anketo med občani. Največjo podporo je dobila ideja o gra- dnji letnega bazena. Sreča se je slatinski občini nasmehnila tudi, ko je vlada odločila, da bo za gradnjo 106 metrov visokega razglednega stolpa Kristal prispevala do dva milijona evrov sofi nanciranja upravičenih stroškov. Zagoto- vo so si snovalci projekta ob tej novici oddahnili, saj se je ocena naložbe doslej povzpe- la že na približno štiri milijone evrov, kar je skoraj enkrat to- liko kot takrat, ko so javnosti prvič predstavili idejo o tej najvišji stavbi v državi. Obča- ni budno spremljajo dogajanje na doslej največjem gradbišču v občini. V neposredni bližini sta že nadhod Sonce in parkiri- šče P+R, medtem ko še vedno ni znano, kaj bo z nekdanjim industrijskim območjem, ki je v zasebni lasti. Med uspehi in spori V občini Šmarje pri Jelšah so uspeli s postopkom razdruži- tve presekati gordijski vozel, ki se je vrsto let spletal okoli dvorca Jelšingrad. Občina je tako postala lastnica stavbe, ki velja za edinstveni primer arabsko-mavrske arhitekture v Sloveniji. Da obnova gradu ne bo misija nemogoče, bo pomagala država. Slednja bo za Jelšingrad, a tudi za obnovo gradov v Podčetrtku in Podsre- di skupno namenila več kot tri milijone evrov. Država je pri- maknila še za gradnjo oskrbo- vanih stanovanj, ki v Šmarju že dobivajo končno podobo. Da želijo okolju prijazen ra- zvoj kraja in ne še enega skla- dišča, od koder bi se širili hrup, prah in drugi moteči dejavniki, so na zboru krajanov opozar- jali krajani Mestinja. Želeli so, da bi občina za zemljišče, kjer želi podčetrtški podjetnik gra- diti skladiščni plato, pristopila k izdelavi novega občinskega prostorskega načrta. Vlagatelj je ob protestu krajanov opo- zarjal na gospodarsko škodo in omenjal odškodninsko tožbo. Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah je na javnem razpi- su zdravstvenega ministrstva pridobil skoraj 650 tisoč evrov za ureditev sodobnega fi ziote- rapevtskega centra v prvem in drugem nadstropju tamkajšnje stare šole. V stavbi bo uredil še prostore za preventivno dejav- nost in za patronažno varstvo družin. V staro šolo naj bi se kasneje preselila še uprava omenjenega zdravstvenega zavoda. Slednji je imel minu- lo leto precej težav zaradi od- povedi zdravnikov družinske medicine in z očitki uporabni- kov, da so zdravstvene storitve težko dostopne. »Kdor zmore, naj pride v Štore« Takšno je bilo geslo ob odpr- tju težko pričakovane športne dvorane ob OŠ Štore. V lokalni skupnosti so prepričani, da bo slednja omogočila dobre pogo- je za najrazličnejše športne de- javnosti. Od stavbe, ki s svojo arhitekturno podobo opozarja na železarsko preteklost kra- ja, si domačini obetajo tudi ži- vahnejši kulturni in družabni utrip. Medtem ko je veselje po- spremilo odprtje dvorane, je gradnja kanalizacijskega siste- ma v občini za sabo potegnila nekaj prometnih zastojev in posledično nejevolje med lju- dmi. Občani so ob brnenju gradbenih strojev opozarjali tudi na potrebo po pločniku ob glavni cesti, a slednji ne bo zgrajen naenkrat, temveč po delih. Lesen most, ki v kraju Opo- ka vodi proti Kompolam, je med domačini porajal vpraša- nja o varnosti. Njihov glas je dosegel svoj namen, saj je bil most nazadnje deležen popra- vila. Na dolgoročno rešitev za prečkanje Voglajne in železni- ške proge, in sicer nadvoz, bo treba še počakati. Da marsičesa v Štorah ne bi bilo, če ne bi tega kraja zazna- movala železarska industrija, je bilo mogoče slišati na pri- reditvi, s katero so obeležili 170 let te dejavnosti v kraju. Sodelujoči so se strinjali, da vzajemno sodelovanje lokal- ne skupnosti in gospodarstva še danes prinaša napredek. Nekoliko manj sožitja je bilo med občino in lastniki psov. Razjezila jih je namreč pre- poved gibanja teh štirinožnih živali na tlakovani sprehajalni poti v naselju Lipa. Imajo marsikaj, kar imajo veliki Veliko opravljenega dela lah- ko pokažejo tudi v manjših ob- činah. V občini Podčetrtek so ob vrtcu v Pristavi pri Mestinju zgradili nov prizidek z dvema novima oddelkoma. Medtem ko je direkcija za vode spo- ročila, da ponovna ojezeritev Vonarskega jezera ni možna, je občina za območje pripravila idejni načrt o ureditvi turistič- no-rekreacijskega centra. V občinah Kozje in Rogatec so med drugim začeli graditi enoti doma starejših. V Ro- gatcu so namenu predali nov skoraj ničenergijski vrtec. Pod streho nove stavbe se že razle- gata smeh in vrišč malčkov. V občini Dobje so namenu pre- dali obrtno cono Zgornje Brez- je. Dobjanski gospodarstveniki bodo lahko poslovne prostore za svoja podjetja končno gradi- li tudi na domačih tleh. Šentjurski hotel Žonta je bil nekoč priljubljeno srečališče, lani se je stavba spremenila v pogorišče. (Foto: Andraž Purg – GrupA) Odprtje Športne dvorane Štore je pospremila izjemna ple- zalska točka domačinke Pie Jereb. (Foto: SHERPA) Odprtje nadhoda Sonce v Rogaški Slatini, v ozadju je gradbišče, kjer rase razgledni stolp Kristal (Foto: SHERPA) Da želijo okolju prijazen razvoj kraja in ne še enega skladišča, so na zboru krajanov opozarjali krajani Mestinja v šmarski obči- ni. (Foto: TS) Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 1, 5. januar 2023 PREGLED LETA ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA V zadnjih nekaj letih je bilo v Zgornji Savinjski do- lini veliko govora o gradnji prizidka k zdravstvenemu domu v Nazarjah, ki predstavlja središče zdravstvene oskrbe v dolini. Idej, kako reševati prostorsko stisko v njem, je bilo skoraj toliko kot občin. Ko se je že zdelo, da se jim ne bo uspelo poenotiti, se je to le zgodilo in Zgornjesavinjčani so tik pred koncem leta dočakali začetek gradnje prizidka. Gre za osrednji projekt, ki povezuje vseh sedem zgornjesavinjskih občin, v katerih tudi sicer ni manjkalo takšnih in drugačnih pridobitev. Občini Rečica ob Savinji in Luče sta dobili celo novo vodstvo. ŠPELA OŽIR Špela Ožir Leto 2022 v barvah Zgornje Savinjske doline Le dočakali gradnjo prizidka k zdravstvenemu domu župani občin Zgornje Sa- vinjske doline so bili sep- tembra lani enotni, da lah- ko nazarski župan Matej pečovnik podpiše pogodbo z najugodnejšim podjetjem, ki se je prijavilo na javni razpis za gradnjo prizidka k zdravstvenemu domu. pečovnik je tako konec sep- tembra podpisal pogodbo s podjetjem r emont iz Celja, ki bo prizidek zgradilo za približno 5,6 milijona evrov. Celjsko gradbeno podjetje je začelo prizidek graditi sredi decembra, končalo naj bi ga januarja 2024. Občina Nazar- je je kot nosilka projekta pri- pravila razdelilnik stroškov med posameznimi občina- mi za naslednji dve leti, pri čemer bo od cene izvajalca odštela 949 tisoč evrov, ki jih bo pristavilo ministrstvo za zdravje. polovico bo pokrila Občina Nazarje, preostanek druge občine. Okrepljen kulturni hram Za Občino Mozirje to ni edini večji projekt. Septem- bra je začela graditi težko pričakovan prizidek h kul- turnemu domu, ki je bil pozidan leta 1940 kot dom katoliškega društva. Dokon- čan je bil po drugi svetovni vojni in je v sedemdesetih letih dobil še prizidek, ki so ga zdaj podrli zaradi gra- dnje novega. Na malo manj kot tisoč kvadratnih metrih površin bodo prostor dobile tamkajšnja knjižnica, muzej- ska zbirka in godba Zgornje Savinjske doline. Dozidava, katere vrednost znaša 1,6 mi- lijona evrov in katere izvaja- lec je polzelsko podjetje Halo mojstri, naj bi bila končana do letošnje jeseni. Občina Mozirje je julija položila še temeljni kamen za gradnjo prizidka k osnovni šoli in vrtcu. potrebe po dodatnih prostorih so zaradi priselje- nih družin velike. Planinci bodo morali še počakati Mozirska koča naj bi bila glede pogojev razpisa, na ka- terem je planinsko društvo Mozirje prejelo dobršen del denarja za gradnjo, zgrajena že do konca lanskega leta. Zaradi zaostrenih pogojev pri nakupu materialov dru- štvu to ni uspelo. pridobilo je dovoljenje za polletni zamik naložbe in tako se bomo lah- ko dokončane koče razvese- lili letos. Člani društva so se v preteklem letu sicer v prvi vrsti ubadali z zagotovitvijo dodatnega denarja. Ko je že kazalo, da jim je uspelo zbra- ti dovolj finančnih sredstev, so cene materiala poletele v nebo. podražila sta se tudi pohištvo in notranja oprema. S prvo pametno učilnico V medijih je lani tudi po za- slugi predsednika republike Boruta pahorja, ki je prerezal otvoritveni trak, precej od- mevala pridobitev Osnovne šole l jubno, ki je na začet- ku letošnjega šolskega leta postala uradno bogatejša za prvo pametno učilnico v Slo- veniji. Namenjena je osnov- nošolcem, ki v njej na ino- vativen in interaktiven način s pomočjo sodobnih učnih metod in umetne inteligence pridobivajo uporabna znanja s področja turizma, varstva okolja, ohranjanja narave, samooskrbnosti, zelene teh- nologije in zelene mobilnosti. Občina l jubno se je razve- selila naziva najuspešnejše podeželske skupnosti leta 2022. Ocenjevalci so jo pre- poznali kot stičišče idej, ki z vztrajnim, s poštenim in z od- prtim delom gradi povezave na vseh področjih družbene- ga življenja. Stroškov jima ni treba plačati Nekoliko manj vedre vsebi- ne so povezane z zapiranjem odlagališča podhom. Občina Gornji Grad je pred malo več kot petimi leti zaradi neplačila stroškov zapiranja odlagališča podhom vložila tožbo zoper občini Mozirje in r ečica ob Savinji. lani je bil sodni postopek končan. Občina Gornji Grad je sodbo izgubila. Občinama Mozirje in r ečici ob Savinji stroškov zapiranja odlagališča ni tre- ba plačati, saj naj bi nekda- nja skupna Občina Mozirje na njem prenehala odlagati odpadke že pred leti. Na odla- gališču podhom, ki je prene- halo delovati leta 2010, bodo do končnega zaprtja nastajali stroški obratovanja odlagali- šča v zapiranju. Komunala Gornji Grad je kot upravlja- vec odlagališča dolžna izvaja- ti meritve še 25 let in izvajati ukrepe varovanja okolja. Po volitvah brez bistvenih sprememb Volilno leto v Zgornji Sa- vinjski dolini ni prineslo bi- stvenih sprememb. Nova žu- pana so dobili le v občinah l uče in rečica ob Savinji, kjer dosedanja župana Ciril r osc in ana r ebernik nista več kandidirala. Občino l uče od lanske jeseni vodi Klavdij Strmčnik in Občino r ečica ob Savinji dr. Majda potočnik. Tudi na lanskih držav- nozborskih volitvah so Zgor- njesavinjčani prišli do »svoje- ga« poslanca. Tako kot že na nekaj preteklih tovrstnih vo- litvah se je v parlament uspe- lo prebiti kandidatu stranke SDS. Barve omenjene stranke zastopa Jožef Jelen. Za las se je poslansko mesto izmuzni- lo Klemnu Matku (NSi) iz Solčave. Ko je že nekaj časa kazalo, da je bil izvoljen za poslanca, so pristojne službe ugotovile, da je prišlo do ra- čunalniške napake in tako je ostal brez mesta v državnem zboru. Celjsko gradbeno podjetje Remont je začelo prizidek k zdravstvenemu domu v Nazarjah graditi sredi lanskega decembra, končalo naj bi ga januarja 2024. (Foto: Andraž Purg – GrupA) Občina Mozirje je septembra začela graditi težko pričakovan prizidek h kulturnemu domu. Na malo manj kot tisoč kvadratnih metrih površin bodo prostor dobile tamkajšnja knjižnica, muzejska zbirka in godba Zgornje Savinjske doline. (Foto: Andraž Purg – GrupA) Mozirska koča naj bi bila glede na pogoje razpisa, na katerem je Planinsko društvo Mozirje prejelo dobršen del denarja za gradnjo, zgrajena že do konca lanskega leta. Zaradi zaostrenih pogojev pri nakupu materialov društvu to ni uspelo. Na fotografiji je podoba iz lanskega oktobra. (Foto: PD Mozirje) V medijih je lani tudi po zaslugi predsednika republike Boruta Pahorja, ki je prerezal otvoritveni trak, precej odmevala pridobitev Osnovne šole Ljubno, ki je na začetku letošnjega šolskega leta postala uradno bogatejša za prvo pametno učilnico v Sloveniji. (Foto: STA) Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 1, 5. januar 2023 PREGLED LETA KULTURA Ustvarjalni profesionalci in ljubitelji Do kulturne ponudbe brez omejitev Po številnih omejitvah v času korone in zaprtih kulturnih ustanovah so te lahko minulo leto spet ponudile svojo ustvarjalnost na ogled ter pripravile vrsto dogodkov, med katerimi je bilo dovolj izbire za ljubitelje različnih umetniških zvrsti. K profesionalni ponudbi so bogat delež prispevali tudi ljubiteljski ustvarjalci, kjer je vodenje njihove Zveze kulturnih društev Celje prevzela Urška Majcen. TATJANA CVIRN V Gledališču Celje so minu- lo leto pripravili že 30. Dne- ve komedije in dobili novega upravnika Miho Goloba, ki je delo začel septembra. A že minule dni se mu je stolček zamajal, saj naj bi mu svet zavoda, kot je poročalo Delo, očital več kršitev, od tega, da naj ne bi bil dovolj prisoten v gledališču, da naj bi kršil konkurenčno klavzulo in na repertoar dal predstavo, ki je strokovni svet ni potrdil. Sklep medpraznične seje sveta za- voda je bil, da se zaradi odso- tnosti dveh članic glasovanje o pobudi za razrešitev uprav- nika prestavi na današnji če- trtek, 5. januarja. Na srečo dosežki gledali- škega ansambla niso ostali neopaženi. Med drugim je predstava Večni otrok dra- matičarke Nave Semel v režiji Yonatana Esterkina z Man- co Ogorevc v glavni vlogi na največjem mednarodnem festivalu monodrame na sve- tu United Solo v New Yorku prejela nagrado za najboljšo mednarodno predstavo. Celjske zvezde V Celju so na kulturni pra- znik ustvarjalcem za dosežke v preteklih dveh letih podelili priznanje celjske zvezde. Pre- jela sta ga ljubiteljski igralec in režiser Žiga Medvešek, ki je med drugim ustvaril gledali- ški spektakel Pod svobodnim soncem, v katerega je bilo vključenih kar pet kulturnih v Celju lahko proslavili še en visok jubilej, 700 let od prve pisne omembe trga Celje, Sta- rega gradu in Knežjega dvora. Eden od lanskih vrhuncev je bila zagotovo tudi junijska postavitev razstave o Almi M. Karlin na Japonskem, ki je bila popotnici zelo ljuba. Raz- stavo je pripravila kustosinja pokrajinskega muzeja Barbara Trnovec in jo delno zasnovala na podlagi prve znanstvene monografije o življenju in delu svetovne popotnice Neskonč- no potovanje Alme M. Karlin. Veliko glasbe Spomladi je v mestu za- zvenela pesem mladih, ki so se zbrali na prvi pokoronski izvedbi Mladinskega pevske- ga festivala (MPF), ki ima v Celju večdesetletno tradicijo. Srečanje je bilo zastavljeno revijsko in ne tekmovalno. Na Muzejskem trgu je bilo ob tem tudi srečanje srednješol- skih zborov Slovenije. Z MPF je bil tesno povezan tudi zborovodja in glasbeni pedagog Edi Goršič, ki mu je bilo posvečeno tudi odprtje Poletja v Celje. V treh pole- tnih mesecih se je na različ- nih prizoriščih zvrstilo pribli- žno dvesto dogodkov. Avgusta je Osrednja knji- žnica Celje – malo pred tem je na njeno čelo stopila Po- lonca Bajc Napret – pripra- vila tradicionalni pesniški festival Izrekanja, obogaten z glasbenimi nastopi. Konec meseca je Hiša kulture Celje, ki med letom ponudi različne glasbene, gledališke in dru- ge dogodke, pripravila pode- litev 26. Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta. Prejela jo je Kristina Ko- čan za zbirko Selišča, zlatnik poezije za življenjski pesniški opus je prejel Iztok Osojnik. Nagrada mala Veronika za najboljšo dijaško pesem je pripadla Eli Potočnik. Likovni svet Društvo likovnih umetni- kov Celje je že triindvajseto leto pripravilo vsakoletni festival urbanih umetniških akcij, performansov, inter- vencij in instalacij v celjskem mestnem središču z naslo- vom Vstop prost. Sicer pa so bila v treh galerijah v okviru Centra sodobnih umetnosti Celje na ogled dela uvelja- vljenih domačih in tujih av- torjev, medtem ko je postala Galerija AQ, ki jo je spomladi v upravljanje prevzela Gim- nazija Celje – Center, prostor ustvarjanja dijakov iz pro- grama umetniške gimnazije likovne smeri. Maja Antončič iz Centra sodobnih umetnosti Celje in dr. Andreja Hribernik iz Koroške galerije likovnih umetnosti sta lani prejeli na- grado ICOM Slovenija, s ka- tero Mednarodni muzejski svet Slovenije spodbuja, po- pularizira in promovira med- narodno mreženje slovenske muzejske misli in dela. Prejeli sta jo za projekt Mednarodna skupinska razstava Onkraj meja / Beyond Borders. Oktobra je mesto po zaslu- gi slikarja Tomaža Milača na Muzejskem trgu dobilo tudi prvo pravo stensko poslikavo ali mural. V Muzeju novejše zgodovine Celje je bila na ogled razstava (P)ostati ženska. Na sliki kustosinja Urška Repar. (Foto: SHERPA) Manca Ogorevc v monodrami Večni otrok, za katero je v New Yorku prejela nagrado za najboljšo mednarodno predstavo. (Foto: Uroš Hočevar) Od kartuzije do Rifnika V regiji in širše je bila tudi lani veliko pozornosti deležna Žička kartuzija s pre- novljeno cerkvijo sv. Janeza Krstnika, saj je bila končana njena triletna prenova. Dr- žava je za tri milijone evrov vredno nalož- bo zagotovila 2,6 milijona, preostanek je prispevala Občina Slovenske Konjice. Ob stabilizaciji zidov cerkve so izvajalci uredili pomično streho, razgledne točke z dosto- pnim hodnikom in dvema stopniščema za obiskovalce. Opravili so tudi konservator- ska in restavratorska dela. Zavod za varstvo kulturne dediščine medtem že pripravlja konservatorski načrt za nadaljnjo obnovo kartuzije. V občini Šentjur, kjer že vrsto let razi- skujejo in ohranjajo izročilo skladateljev Ipavcev, so se lani razveselili notne zbirke zborovskih del Josipa Ipavca z naslovom Imel sem ljubi dve. Zbirka služi kot spod- buda zborovodjem, da bodo lahko posegli po izvirnih zborovskih skladbah omenje- nega skladatelja ali po priredbah del, ki so jih ustvarili šentjurski skladatelji. Tudi Šentjurčani so se poklonili Ediju Goršiču, ki je kot eden od prvih treh učiteljev v tam- kajšnji glasbeni šoli in njen prvi ravnatelj ter zborovodja v raznih krajih pomembno zaznamoval kulturno življenje tudi v tej občini. Lepši časi za gradove V Rogaški Slatini so praznovali leto Ele Peroci, saj je 11. februarja minilo sto let, odkar se je v tej občini rodila ta mladinska pisateljica, učiteljica in novinarka, ki se je med drugim podpisala pod pravljici Moj dežnik je lahko balon in Muca Copatarica. Po letih propadanja se obetajo lepši časi tudi za gradove in dvorce v Šmarju pri Jel- šah, Podčetrtku in Podsredi. Kulturno mini- strstvo je namreč občinam namenilo izda- tno denarno injekcijo za obnovo omenjenih stavb. Del nekdanjega blišča Jelšingrada, in sicer orientalsko zbirko, sta nedavno pred- stavila Lucija Čakš Orač in Jan Ciglenečki. Marsikoga je presenetil podatek, da so bile tam dragocenosti, ki se jih ne bi branil niti kakšen ugleden evropski muzej. Kaj vse so arheologi našli med raziskovanjem Rifnika v sosednji občini Šentjur, pa je od začetka decembra na ogled na prenovljeni razstavi Rifnik in njegovi zakladi v Zgornjem trgu, pri postavitvi katere sta sodelovala Občina Šentjur in Pokrajinski muzej Celje. BF, TS društev v mestu. Priznanje je prejel tudi Mestni kino Me- tropol, ki že vrsto let skrbi za kakovosten umetniški filmski program, a se je konec pole- tja moral izseliti iz dotedanjih prostorov, ki jih novi lastniki uporabljajo za pripravo prire- ditev in tudi za filmske pred- stave za širok krog občinstva. Ljubitelji umetniškega filma lahko svoj program najdejo v precej manjši dvorani Malega Uniona. S kulturnim praznikom so vsako leto povezane tudi dr- žavne Prešernove nagrade. Nagrado Prešernovega sklada je lani prejela Celjanka, so- pranistka Andreja Zakonjšek Krt, zaposlena v Operi SNG Maribor. Muzeja o ženskah Kar nekaj imenitnih razstav smo videli minulo leto v obeh celjskih muzejih in tudi v zgo- dovinskem arhivu (na primer o vinu in celjskih mostovih). Ob mednarodnem dnevu žena so v Muzeju novejše zgodovine Celje odprli razstavo (P)ostati ženska, ki je ponudila vpogled v družben položaj žensk nekoč in ga primerjala z današnjim časom. Pokrajinski muzej Celje, ki se posveča predvsem preuče- vanju Celjskih grofov, je lani praznoval 140-letnico in prejel zlati celjski grb. Pred kratkim je pripravil zanimivo razstavo in knjigo o tem, kako so Žovne- ški postali grofje Celjski, saj je lani minilo 650 let od omenje- nega povišanja, letos pa bomo Tomaž Milač med ustvarjanjem stenske poslikave na Muzejskem trgu (Foto: osebni arhiv) Prenovljena podoba cerkve s pomično streho v Žički kartuziji (Foto: Andraž Purg – GrupA) Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 1, 5. januar 2023 PREGLED LETA ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA V zadnjih nekaj letih je bilo v Zgornji Savinjski do- lini veliko govora o gradnji prizidka k zdravstvenemu domu v Nazarjah, ki predstavlja središče zdravstvene oskrbe v dolini. Idej, kako reševati prostorsko stisko v njem, je bilo skoraj toliko kot občin. Ko se je že zdelo, da se jim ne bo uspelo poenotiti, se je to le zgodilo in Zgornjesavinjčani so tik pred koncem leta dočakali začetek gradnje prizidka. Gre za osrednji projekt, ki povezuje vseh sedem zgornjesavinjskih občin, v katerih tudi sicer ni manjkalo takšnih in drugačnih pridobitev. Občini Rečica ob Savinji in Luče sta dobili celo novo vodstvo. ŠPELA OŽIR Špela Ožir Leto 2022 v barvah Zgornje Savinjske doline Le dočakali gradnjo prizidka k zdravstvenemu domu župani občin Zgornje Sa- vinjske doline so bili sep- tembra lani enotni, da lah- ko nazarski župan Matej pečovnik podpiše pogodbo z najugodnejšim podjetjem, ki se je prijavilo na javni razpis za gradnjo prizidka k zdravstvenemu domu. pečovnik je tako konec sep- tembra podpisal pogodbo s podjetjem r emont iz Celja, ki bo prizidek zgradilo za približno 5,6 milijona evrov. Celjsko gradbeno podjetje je začelo prizidek graditi sredi decembra, končalo naj bi ga januarja 2024. Občina Nazar- je je kot nosilka projekta pri- pravila razdelilnik stroškov med posameznimi občina- mi za naslednji dve leti, pri čemer bo od cene izvajalca odštela 949 tisoč evrov, ki jih bo pristavilo ministrstvo za zdravje. polovico bo pokrila Občina Nazarje, preostanek druge občine. Okrepljen kulturni hram Za Občino Mozirje to ni edini večji projekt. Septem- bra je začela graditi težko pričakovan prizidek h kul- turnemu domu, ki je bil pozidan leta 1940 kot dom katoliškega društva. Dokon- čan je bil po drugi svetovni vojni in je v sedemdesetih letih dobil še prizidek, ki so ga zdaj podrli zaradi gra- dnje novega. Na malo manj kot tisoč kvadratnih metrih površin bodo prostor dobile tamkajšnja knjižnica, muzej- ska zbirka in godba Zgornje Savinjske doline. Dozidava, katere vrednost znaša 1,6 mi- lijona evrov in katere izvaja- lec je polzelsko podjetje Halo mojstri, naj bi bila končana do letošnje jeseni. Občina Mozirje je julija položila še temeljni kamen za gradnjo prizidka k osnovni šoli in vrtcu. potrebe po dodatnih prostorih so zaradi priselje- nih družin velike. Planinci bodo morali še počakati Mozirska koča naj bi bila glede pogojev razpisa, na ka- terem je planinsko društvo Mozirje prejelo dobršen del denarja za gradnjo, zgrajena že do konca lanskega leta. Zaradi zaostrenih pogojev pri nakupu materialov dru- štvu to ni uspelo. pridobilo je dovoljenje za polletni zamik naložbe in tako se bomo lah- ko dokončane koče razvese- lili letos. Člani društva so se v preteklem letu sicer v prvi vrsti ubadali z zagotovitvijo dodatnega denarja. Ko je že kazalo, da jim je uspelo zbra- ti dovolj finančnih sredstev, so cene materiala poletele v nebo. podražila sta se tudi pohištvo in notranja oprema. S prvo pametno učilnico V medijih je lani tudi po za- slugi predsednika republike Boruta pahorja, ki je prerezal otvoritveni trak, precej od- mevala pridobitev Osnovne šole l jubno, ki je na začet- ku letošnjega šolskega leta postala uradno bogatejša za prvo pametno učilnico v Slo- veniji. Namenjena je osnov- nošolcem, ki v njej na ino- vativen in interaktiven način s pomočjo sodobnih učnih metod in umetne inteligence pridobivajo uporabna znanja s področja turizma, varstva okolja, ohranjanja narave, samooskrbnosti, zelene teh- nologije in zelene mobilnosti. Občina l jubno se je razve- selila naziva najuspešnejše podeželske skupnosti leta 2022. Ocenjevalci so jo pre- poznali kot stičišče idej, ki z vztrajnim, s poštenim in z od- prtim delom gradi povezave na vseh področjih družbene- ga življenja. Stroškov jima ni treba plačati Nekoliko manj vedre vsebi- ne so povezane z zapiranjem odlagališča podhom. Občina Gornji Grad je pred malo več kot petimi leti zaradi neplačila stroškov zapiranja odlagališča podhom vložila tožbo zoper občini Mozirje in r ečica ob Savinji. lani je bil sodni postopek končan. Občina Gornji Grad je sodbo izgubila. Občinama Mozirje in r ečici ob Savinji stroškov zapiranja odlagališča ni tre- ba plačati, saj naj bi nekda- nja skupna Občina Mozirje na njem prenehala odlagati odpadke že pred leti. Na odla- gališču podhom, ki je prene- halo delovati leta 2010, bodo do končnega zaprtja nastajali stroški obratovanja odlagali- šča v zapiranju. Komunala Gornji Grad je kot upravlja- vec odlagališča dolžna izvaja- ti meritve še 25 let in izvajati ukrepe varovanja okolja. Po volitvah brez bistvenih sprememb Volilno leto v Zgornji Sa- vinjski dolini ni prineslo bi- stvenih sprememb. Nova žu- pana so dobili le v občinah l uče in rečica ob Savinji, kjer dosedanja župana Ciril r osc in ana r ebernik nista več kandidirala. Občino l uče od lanske jeseni vodi Klavdij Strmčnik in Občino r ečica ob Savinji dr. Majda potočnik. Tudi na lanskih držav- nozborskih volitvah so Zgor- njesavinjčani prišli do »svoje- ga« poslanca. Tako kot že na nekaj preteklih tovrstnih vo- litvah se je v parlament uspe- lo prebiti kandidatu stranke SDS. Barve omenjene stranke zastopa Jožef Jelen. Za las se je poslansko mesto izmuzni- lo Klemnu Matku (NSi) iz Solčave. Ko je že nekaj časa kazalo, da je bil izvoljen za poslanca, so pristojne službe ugotovile, da je prišlo do ra- čunalniške napake in tako je ostal brez mesta v državnem zboru. Celjsko gradbeno podjetje Remont je začelo prizidek k zdravstvenemu domu v Nazarjah graditi sredi lanskega decembra, končalo naj bi ga januarja 2024. (Foto: Andraž Purg – GrupA) Občina Mozirje je septembra začela graditi težko pričakovan prizidek h kulturnemu domu. Na malo manj kot tisoč kvadratnih metrih površin bodo prostor dobile tamkajšnja knjižnica, muzejska zbirka in godba Zgornje Savinjske doline. (Foto: Andraž Purg – GrupA) Mozirska koča naj bi bila glede na pogoje razpisa, na katerem je Planinsko društvo Mozirje prejelo dobršen del denarja za gradnjo, zgrajena že do konca lanskega leta. Zaradi zaostrenih pogojev pri nakupu materialov društvu to ni uspelo. Na fotografiji je podoba iz lanskega oktobra. (Foto: PD Mozirje) V medijih je lani tudi po zaslugi predsednika republike Boruta Pahorja, ki je prerezal otvoritveni trak, precej odmevala pridobitev Osnovne šole Ljubno, ki je na začetku letošnjega šolskega leta postala uradno bogatejša za prvo pametno učilnico v Sloveniji. (Foto: STA) Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 1, 5. januar 2023 PREGLED LETA KULTURA Ustvarjalni profesionalci in ljubitelji Do kulturne ponudbe brez omejitev Po številnih omejitvah v času korone in zaprtih kulturnih ustanovah so te lahko minulo leto spet ponudile svojo ustvarjalnost na ogled ter pripravile vrsto dogodkov, med katerimi je bilo dovolj izbire za ljubitelje različnih umetniških zvrsti. K profesionalni ponudbi so bogat delež prispevali tudi ljubiteljski ustvarjalci, kjer je vodenje njihove Zveze kulturnih društev Celje prevzela Urška Majcen. TATJANA CVIRN V Gledališču Celje so minu- lo leto pripravili že 30. Dne- ve komedije in dobili novega upravnika Miho Goloba, ki je delo začel septembra. A že minule dni se mu je stolček zamajal, saj naj bi mu svet zavoda, kot je poročalo Delo, očital več kršitev, od tega, da naj ne bi bil dovolj prisoten v gledališču, da naj bi kršil konkurenčno klavzulo in na repertoar dal predstavo, ki je strokovni svet ni potrdil. Sklep medpraznične seje sveta za- voda je bil, da se zaradi odso- tnosti dveh članic glasovanje o pobudi za razrešitev uprav- nika prestavi na današnji če- trtek, 5. januarja. Na srečo dosežki gledali- škega ansambla niso ostali neopaženi. Med drugim je predstava Večni otrok dra- matičarke Nave Semel v režiji Yonatana Esterkina z Man- co Ogorevc v glavni vlogi na največjem mednarodnem festivalu monodrame na sve- tu United Solo v New Yorku prejela nagrado za najboljšo mednarodno predstavo. Celjske zvezde V Celju so na kulturni pra- znik ustvarjalcem za dosežke v preteklih dveh letih podelili priznanje celjske zvezde. Pre- jela sta ga ljubiteljski igralec in režiser Žiga Medvešek, ki je med drugim ustvaril gledali- ški spektakel Pod svobodnim soncem, v katerega je bilo vključenih kar pet kulturnih v Celju lahko proslavili še en visok jubilej, 700 let od prve pisne omembe trga Celje, Sta- rega gradu in Knežjega dvora. Eden od lanskih vrhuncev je bila zagotovo tudi junijska postavitev razstave o Almi M. Karlin na Japonskem, ki je bila popotnici zelo ljuba. Raz- stavo je pripravila kustosinja pokrajinskega muzeja Barbara Trnovec in jo delno zasnovala na podlagi prve znanstvene monografije o življenju in delu svetovne popotnice Neskonč- no potovanje Alme M. Karlin. Veliko glasbe Spomladi je v mestu za- zvenela pesem mladih, ki so se zbrali na prvi pokoronski izvedbi Mladinskega pevske- ga festivala (MPF), ki ima v Celju večdesetletno tradicijo. Srečanje je bilo zastavljeno revijsko in ne tekmovalno. Na Muzejskem trgu je bilo ob tem tudi srečanje srednješol- skih zborov Slovenije. Z MPF je bil tesno povezan tudi zborovodja in glasbeni pedagog Edi Goršič, ki mu je bilo posvečeno tudi odprtje Poletja v Celje. V treh pole- tnih mesecih se je na različ- nih prizoriščih zvrstilo pribli- žno dvesto dogodkov. Avgusta je Osrednja knji- žnica Celje – malo pred tem je na njeno čelo stopila Po- lonca Bajc Napret – pripra- vila tradicionalni pesniški festival Izrekanja, obogaten z glasbenimi nastopi. Konec meseca je Hiša kulture Celje, ki med letom ponudi različne glasbene, gledališke in dru- ge dogodke, pripravila pode- litev 26. Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta. Prejela jo je Kristina Ko- čan za zbirko Selišča, zlatnik poezije za življenjski pesniški opus je prejel Iztok Osojnik. Nagrada mala Veronika za najboljšo dijaško pesem je pripadla Eli Potočnik. Likovni svet Društvo likovnih umetni- kov Celje je že triindvajseto leto pripravilo vsakoletni festival urbanih umetniških akcij, performansov, inter- vencij in instalacij v celjskem mestnem središču z naslo- vom Vstop prost. Sicer pa so bila v treh galerijah v okviru Centra sodobnih umetnosti Celje na ogled dela uvelja- vljenih domačih in tujih av- torjev, medtem ko je postala Galerija AQ, ki jo je spomladi v upravljanje prevzela Gim- nazija Celje – Center, prostor ustvarjanja dijakov iz pro- grama umetniške gimnazije likovne smeri. Maja Antončič iz Centra sodobnih umetnosti Celje in dr. Andreja Hribernik iz Koroške galerije likovnih umetnosti sta lani prejeli na- grado ICOM Slovenija, s ka- tero Mednarodni muzejski svet Slovenije spodbuja, po- pularizira in promovira med- narodno mreženje slovenske muzejske misli in dela. Prejeli sta jo za projekt Mednarodna skupinska razstava Onkraj meja / Beyond Borders. Oktobra je mesto po zaslu- gi slikarja Tomaža Milača na Muzejskem trgu dobilo tudi prvo pravo stensko poslikavo ali mural. V Muzeju novejše zgodovine Celje je bila na ogled razstava (P)ostati ženska. Na sliki kustosinja Urška Repar. (Foto: SHERPA) Manca Ogorevc v monodrami Večni otrok, za katero je v New Yorku prejela nagrado za najboljšo mednarodno predstavo. (Foto: Uroš Hočevar) Od kartuzije do Rifnika V regiji in širše je bila tudi lani veliko pozornosti deležna Žička kartuzija s pre- novljeno cerkvijo sv. Janeza Krstnika, saj je bila končana njena triletna prenova. Dr- žava je za tri milijone evrov vredno nalož- bo zagotovila 2,6 milijona, preostanek je prispevala Občina Slovenske Konjice. Ob stabilizaciji zidov cerkve so izvajalci uredili pomično streho, razgledne točke z dosto- pnim hodnikom in dvema stopniščema za obiskovalce. Opravili so tudi konservator- ska in restavratorska dela. Zavod za varstvo kulturne dediščine medtem že pripravlja konservatorski načrt za nadaljnjo obnovo kartuzije. V občini Šentjur, kjer že vrsto let razi- skujejo in ohranjajo izročilo skladateljev Ipavcev, so se lani razveselili notne zbirke zborovskih del Josipa Ipavca z naslovom Imel sem ljubi dve. Zbirka služi kot spod- buda zborovodjem, da bodo lahko posegli po izvirnih zborovskih skladbah omenje- nega skladatelja ali po priredbah del, ki so jih ustvarili šentjurski skladatelji. Tudi Šentjurčani so se poklonili Ediju Goršiču, ki je kot eden od prvih treh učiteljev v tam- kajšnji glasbeni šoli in njen prvi ravnatelj ter zborovodja v raznih krajih pomembno zaznamoval kulturno življenje tudi v tej občini. Lepši časi za gradove V Rogaški Slatini so praznovali leto Ele Peroci, saj je 11. februarja minilo sto let, odkar se je v tej občini rodila ta mladinska pisateljica, učiteljica in novinarka, ki se je med drugim podpisala pod pravljici Moj dežnik je lahko balon in Muca Copatarica. Po letih propadanja se obetajo lepši časi tudi za gradove in dvorce v Šmarju pri Jel- šah, Podčetrtku in Podsredi. Kulturno mini- strstvo je namreč občinam namenilo izda- tno denarno injekcijo za obnovo omenjenih stavb. Del nekdanjega blišča Jelšingrada, in sicer orientalsko zbirko, sta nedavno pred- stavila Lucija Čakš Orač in Jan Ciglenečki. Marsikoga je presenetil podatek, da so bile tam dragocenosti, ki se jih ne bi branil niti kakšen ugleden evropski muzej. Kaj vse so arheologi našli med raziskovanjem Rifnika v sosednji občini Šentjur, pa je od začetka decembra na ogled na prenovljeni razstavi Rifnik in njegovi zakladi v Zgornjem trgu, pri postavitvi katere sta sodelovala Občina Šentjur in Pokrajinski muzej Celje. BF, TS društev v mestu. Priznanje je prejel tudi Mestni kino Me- tropol, ki že vrsto let skrbi za kakovosten umetniški filmski program, a se je konec pole- tja moral izseliti iz dotedanjih prostorov, ki jih novi lastniki uporabljajo za pripravo prire- ditev in tudi za filmske pred- stave za širok krog občinstva. Ljubitelji umetniškega filma lahko svoj program najdejo v precej manjši dvorani Malega Uniona. S kulturnim praznikom so vsako leto povezane tudi dr- žavne Prešernove nagrade. Nagrado Prešernovega sklada je lani prejela Celjanka, so- pranistka Andreja Zakonjšek Krt, zaposlena v Operi SNG Maribor. Muzeja o ženskah Kar nekaj imenitnih razstav smo videli minulo leto v obeh celjskih muzejih in tudi v zgo- dovinskem arhivu (na primer o vinu in celjskih mostovih). Ob mednarodnem dnevu žena so v Muzeju novejše zgodovine Celje odprli razstavo (P)ostati ženska, ki je ponudila vpogled v družben položaj žensk nekoč in ga primerjala z današnjim časom. Pokrajinski muzej Celje, ki se posveča predvsem preuče- vanju Celjskih grofov, je lani praznoval 140-letnico in prejel zlati celjski grb. Pred kratkim je pripravil zanimivo razstavo in knjigo o tem, kako so Žovne- ški postali grofje Celjski, saj je lani minilo 650 let od omenje- nega povišanja, letos pa bomo Tomaž Milač med ustvarjanjem stenske poslikave na Muzejskem trgu (Foto: osebni arhiv) Prenovljena podoba cerkve s pomično streho v Žički kartuziji (Foto: Andraž Purg – GrupA) Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 1, 5. januar 2023 PREGLED LETA ZDRAVJE Afere, ki so zamajale temelje Zdravstvo potrebuje terapijo Leto 2022 je bilo izjemno pestro na področju zdra- vstva, čeprav nekoliko manj zaradi epidemije. V ospred- je je prišlo vse tisto, kar je epidemija potisnila na plan. Od duševnih stisk, povišanja števila obolelih z rakom do afer, ki so zamajale temelje zdravstva. Med slednjimi je zagotovo zamenjava bolnikov, ki se je zgodila v celjski bolnišnici. Leto 2022 je odprlo vse rane zdravstvene- ga sistema, med drugim je pokazalo tudi, da se bo v Sloveniji moral najti kdo, ki bo zdravstvo pozdravil. V nasprotnem primeru nas čaka bolno leto 2023. SIMONA ŠOLINIČ, foto: SHERPA SIMONA ŠOLINIČ Zamenjava bolnikov Eden najodmevnejših primerov v zdravstvu, a ne le v letu 2022 in ne le na Celjskem, ampak nasploh v Sloveniji, je bila zamenjava bolnikov v celjski bolnišnici. Kot je znano, so tudi v bolnišnici zamenjavo bolnikov ugotovili šele, ko je bil eden od bolnikov pokopan. Afera je sprožila vrsto nadzorov v bolnišnici in zdravstvenem sistemu, tudi v sistemu domske oskrbe. Komisija, ki je nadzor opravljala, »z veliko verjetnostjo ugotavlja, da je do zamenjave bolnikov prišlo v prostorih triaže Urgentnega centra Celje, k čemur je najverjetneje pripomogel tudi predhodni administra- tivni vpis obeh bolnikov, ki je bil časovno oziroma zaporedno obrnjen glede na potek/zaporedje obravnave posameznega bolnika nato na triaži«. Primer zamenjave je prerasel v spor med ministrstvom za zdravje in vodstvom celjske bolnišnice. »Odletelo« je slednje. A bistva afere – dostojanstva bolnikov – se je lotil redkokdo. Za Novi tednik smo se po aferi pogovarjali z doktorico socio- logije Suzano Čurin Radovič, ki je povedala, da brez etičnega odnosa ni prave profesionalnosti v nobenem poklicu. Niti v zdravstvu. Dejala je, da je sistemsko spregledan odnos do upo- rabnikov storitev. In – imela je prav. Enako so imeli prav tudi v celjskem Hospicu, kjer so dejali, da so nemočni in umirajoči bolniki v sistemu pogosto na robu, dodatno je tudi epidemija udarila tja, kamor ne bi smela. V bližino, na katero sistem pogosto pozabi, a je v času umiranja še posebej pomembna. Jeseni smo poročali o presenetljivi ugotovitvi, da je pri brisanju napotnic bolnikov, ki niso prišli na zdravstveni pre- gled ali se opravičili, prišlo tudi do izbrisa veljavnih napo- tnic na Celjskem. V bolnišnici in skoraj v vseh zdravstvenih domovih so tako hiteli pregledovati čakalne sezname, da bi ugotovili, pri katerih bolnikih je prišlo do izbrisa. Defibrilatorji: bomo skupaj dosegli spremembo? Ena najbolj odmevnih »zdravstvenih« tem, ki smo se je lotili v časopisu, je bila objavljena pred nekaj tedni, in sicer o tem, da občine nimajo osveženih in na enem mestu zbranih lokacij defibrilatorjev. Člani celjskega koronarnega kluba so kritično ocenili, da se lokalne skupnosti in občine premalo zavedajo pomena defibri- latorjev in tega, da morajo biti ti javno dostopni 24 ur in ne le ob delovnih časih nekaterih ustanov, saj srčni zastoj ne izbira časa. Že na dan izdaje časopisa s tem prispevkom smo opazili, da so nekatere občine na svojih spletnih straneh objavile lokacije defibrilatorjev. Iz nekaterih občin smo dobili celo informacije, da naj bi se takoj po novem letu začeli dogovarjati o enotnem sistemu spletne objave vseh nameščenih defibrilatorjev in re- dnega osveževanja seznama. Zadevo bomo seveda sproti pre- verjali in o tem poročali. Namen je, da bi skupaj dosegli tudi to, da bi bili podatki, ki lahko rešijo življenje, objavljeni v pomoč vsem, ki se znajdejo v situaciji, ko je treba komu pomagati. Jeza zaradi domnevne ukinitve dežurnih ambulant Kar veliko odziva je lani požel tudi prispevek o reorganizaciji nujne medicinske pomoči, ki naj bi se zgodila v prvih mesecih tega leta. V javnost je namreč v začetku decembra pri- curljala informacija o ukinitvi nekaterih urgentnih ambulant v sklopu zdravstvenih domov. Na Celjskem naj bi tako urgentne ambulante izgubili v Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Žalcu, Laškem, Nazarjah, Rogaški Slatini, Kozjem in Radečah. Mnenja o tem so ostra, predvsem zaradi območne razpršenosti nekaterih občin, kjer imajo že zdaj težave s hitrim dostopom reševalcev v primeru poslabšanih zdravstvenih stanj občanov. Razumljivo, da so v vseh zdravstvenih domovih in občinah, to je bilo razvidno iz njihovih odgovorov, ne le jezni, ampak besni, saj bi reorganizacija pomenila daljši čas prihoda reševalcev na kraj v primeru potrebe po nujni medicinski pomoči. Kako se bo vse razvilo v praksi in kaj natančno se bo zgodilo, naj bi ministrstvo za zdravje javnosti predstavilo kmalu. Premalo o zapletih po cepljenju V letu 2022 o covidu in kaosu v zdravstvu zaradi okužb z novim koronavirusom ni bilo toliko govora kot predlani in še leto prej. Smo pa nekaj časopisnih strani namenili tudi »razbi- janju« teorij zarote, ki so med epidemijo krožile predvsem na družbenih omrežjih. Spremljali smo podatke in si končno »oddahnili«, ker se bolnišnični oddelki niso tako polnili z bolniki, ki so imeli zaplete zaradi covida. Opozarjali smo predvsem na postcovidne nevšečnosti, ki bolnikom prinašajo marsikatero zdravstveno težavo. In omenili smo tudi, da imajo nekateri ljudje tudi po cepljenju zdravstvene težave in da so to zdravstveni strokovnjaki, predvsem strokovna skupina, ki je epidemijo »vodila«, pogosto premalokrat poudarjali v javnosti. Tablete zdravijo simptome, vzrokov ne Izredno odmeven je bil lani intervju s Tatjano Trajkovsko, dr. med., družinsko zdravnico in akupunkturologinjo, ki se je izobraževala tudi na Kitajskem. Iz uradne medicine je stopila v svet tradicionalne kitajske medicine, v svet energij, medi- tacij. Brez dlake na jeziku, a s spoštovanjem do zdravstva je povedala, kar morda drugi družinski zdravniki ne: tablete zdravijo predvsem simptome, vzrokov bolezni pa ne. Verjame, da ima telo možnost samozdravljenja, le ljudje morajo biti »brutalno iskreni do sebe in drugih«. V sodobnem odnosu zdravnik-bolnik bi moralo biti več časa za pogovor, je deja- la: »Ko bolnik zdravniku zaupa, se v bolniku nekaj sprosti. Njegovo telo preide v stanje sproščenosti. Ravno takrat, ko je človek sproščen, se v telesu sprožijo mehanizmi obnove.« Lani smo poročali o dveh prebojih v celjski kardiologiji. Novembra so zdravniki izvedli poseben poseg za zdravlje- nje motnje srčnega ritma, ki bo sprostil čakalne vrste, saj bodo bolnike lahko zdaj tako zdravili v Celju, zato jim ne bo treba čakati na posege v Ljubljani, Mariboru ali Izoli. Leta 2022 smo pisali tudi o … … novem upanju za bolnike z multiplo sklerozo, saj je na trgu novo biološko zdravilo za to obolenje.  … preventivnih pregledih na področju preprečevanja raka ma- terničnega vratu. Letno je v Sloveniji odkritih 130 novih primerov te bolezni.  … nevarnosti kajenja in o tem, da v telesu ni organa, ki ga kajenje ne prizadene.  … epilepsiji, ki jo ima približno 20 tisoč ljudi v Sloveniji.  … alergiji na cvetni prah in nevarnostih, ki jih prinaša.  … tem, da Slovenci premalo spimo. V Sloveniji dovolj dolgo spi le tretjina odraslih in le malo več kot petina otrok in mladostnikov.  … nevarnosti klopov in o tem, da na Celjskem vsako leto niha število novih primerov borelije.  … presejalnem programu za raka pljuč, ki bi bil zelo dobrodo- šel. Rak pljuč je drugo najpogostejše rakavo obolenje na svetu glede pojavnosti in najpogostejše glede smrtnosti.  … nevarnosti pikih žuželk in o prvi pomoči v takšni situaciji. Tudi na Celjskem so namreč umirali ljudje, ker po piku žuželk niso pravočasno prišli do zdravniške pomoči.  … zdravi prehrani, ki je osnova za zdravo življenje in preprečuje marsikatero bolezen.  … dojenju. Delež dojenih otrok ob odpustu iz porodnišnic je v Slove- niji več kot 90-odstoten, tu so zajeti tako izključno kot tudi delno dojeni.  … srčnem popuščanju. V Sloveniji naj bi bilo od 20 tisoč do 40 tisoč ljudi s srčnim popuščanjem.  … krvnih boleznih. Krvne bolezni in krvni rak se pojavljajo pri vseh starostih, simptomi so splošni, zato je pot do diagnoze včasih dolga.  … strmem porastu števila sladkornih bolnikov. K temu naj bi prispevala epidemija, predvsem pa zdravila, ki so jih uporabljali bolniki z zapleti pri covidu, pravijo v celjskem društvu sladkornih bolnikov, Ta zdravila naj bi namreč tudi vplivala na delovanje trebušne slinavke, ki proizvaja inzulin. Darovati sebe Novi tednik vam je lani prinesel tudi zgodbe lju- di, ki lahko živijo zaradi izjemnega poslanstva drugih – darovanja orga- nov. Osveščanja o tem je v Sloveniji veliko, toda velik premik, ki bi zvišal število darovalcev, se še ni zgodil. V registru darovalcev je zaenkrat približno 12.500 ljudi, kar je le odstotek vseh prebivalcev Sloveni- je. Oseba se o darovanju svojih organov po smrti lahko odloči, ko dopolni 15 let in če je storilnostno sposobna, v nasprotnem primeru potrebuje skrb- nika. Novi prostori zdravstvenega doma V letu 2022 smo poročali o obnovi dela Zdravstvenega doma Celje. Po več letih prostorske stiske so lani namenu predali kar štiri milijone evrov vredne obnovljene prostore v Gregorčičevi ulici 6, kamor so preselili nekaj zdravstvenih dejavnosti iz matične stavbe doma. Še vedno brez paliativnega oddelka Novi tednik je v letu 2022 javno opozoril, da v celjski bol- nišnici še vedno ni paliativnega oddelka, čeprav je bil »oblju- bljen« že pred 12 leti. Oskrba bolnikov, ki potrebujejo tovrsten pristop, je še na Celjskem še vedno na plečih prostovoljcev iz društva Hospic in predvsem na protibolečinski ambulanti. Visokoleteči celostni cilji državnega programa so zapisani predvsem na listu, medtem ko je v resničnosti država tudi v tem primeru večino hudo bolnih in umirajočih pustila na cedilu. Razumljivo je, da zdravniki, ko hudo bolan človek poišče pomoč, te ne odrečejo. A paliativna oskrba ne pomeni le medicinske pomoči, ampak celostno obravnavo, v kateri bi morali sodelovati tudi psihologi, socialni delavci, farmacevti, dietetiki in drugi strokovnjaki s področja hospica, ki bi lahko bolniku izboljšali kakovost iztekajočega se življenja. S član- kom smo pokazali, da je država ponovno pozabila na bolnike. Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 1, 5. januar 2023 PREGLED LETA ZDRAVJE Afere, ki so zamajale temelje Zdravstvo potrebuje terapijo Leto 2022 je bilo izjemno pestro na področju zdra- vstva, čeprav nekoliko manj zaradi epidemije. V ospred- je je prišlo vse tisto, kar je epidemija potisnila na plan. Od duševnih stisk, povišanja števila obolelih z rakom do afer, ki so zamajale temelje zdravstva. Med slednjimi je zagotovo zamenjava bolnikov, ki se je zgodila v celjski bolnišnici. Leto 2022 je odprlo vse rane zdravstvene- ga sistema, med drugim je pokazalo tudi, da se bo v Sloveniji moral najti kdo, ki bo zdravstvo pozdravil. V nasprotnem primeru nas čaka bolno leto 2023. SIMONA ŠOLINIČ, foto: SHERPA SIMONA ŠOLINIČ Zamenjava bolnikov Eden najodmevnejših primerov v zdravstvu, a ne le v letu 2022 in ne le na Celjskem, ampak nasploh v Sloveniji, je bila zamenjava bolnikov v celjski bolnišnici. Kot je znano, so tudi v bolnišnici zamenjavo bolnikov ugotovili šele, ko je bil eden od bolnikov pokopan. Afera je sprožila vrsto nadzorov v bolnišnici in zdravstvenem sistemu, tudi v sistemu domske oskrbe. Komisija, ki je nadzor opravljala, »z veliko verjetnostjo ugotavlja, da je do zamenjave bolnikov prišlo v prostorih triaže Urgentnega centra Celje, k čemur je najverjetneje pripomogel tudi predhodni administra- tivni vpis obeh bolnikov, ki je bil časovno oziroma zaporedno obrnjen glede na potek/zaporedje obravnave posameznega bolnika nato na triaži«. Primer zamenjave je prerasel v spor med ministrstvom za zdravje in vodstvom celjske bolnišnice. »Odletelo« je slednje. A bistva afere – dostojanstva bolnikov – se je lotil redkokdo. Za Novi tednik smo se po aferi pogovarjali z doktorico socio- logije Suzano Čurin Radovič, ki je povedala, da brez etičnega odnosa ni prave profesionalnosti v nobenem poklicu. Niti v zdravstvu. Dejala je, da je sistemsko spregledan odnos do upo- rabnikov storitev. In – imela je prav. Enako so imeli prav tudi v celjskem Hospicu, kjer so dejali, da so nemočni in umirajoči bolniki v sistemu pogosto na robu, dodatno je tudi epidemija udarila tja, kamor ne bi smela. V bližino, na katero sistem pogosto pozabi, a je v času umiranja še posebej pomembna. Jeseni smo poročali o presenetljivi ugotovitvi, da je pri brisanju napotnic bolnikov, ki niso prišli na zdravstveni pre- gled ali se opravičili, prišlo tudi do izbrisa veljavnih napo- tnic na Celjskem. V bolnišnici in skoraj v vseh zdravstvenih domovih so tako hiteli pregledovati čakalne sezname, da bi ugotovili, pri katerih bolnikih je prišlo do izbrisa. Defibrilatorji: bomo skupaj dosegli spremembo? Ena najbolj odmevnih »zdravstvenih« tem, ki smo se je lotili v časopisu, je bila objavljena pred nekaj tedni, in sicer o tem, da občine nimajo osveženih in na enem mestu zbranih lokacij defibrilatorjev. Člani celjskega koronarnega kluba so kritično ocenili, da se lokalne skupnosti in občine premalo zavedajo pomena defibri- latorjev in tega, da morajo biti ti javno dostopni 24 ur in ne le ob delovnih časih nekaterih ustanov, saj srčni zastoj ne izbira časa. Že na dan izdaje časopisa s tem prispevkom smo opazili, da so nekatere občine na svojih spletnih straneh objavile lokacije defibrilatorjev. Iz nekaterih občin smo dobili celo informacije, da naj bi se takoj po novem letu začeli dogovarjati o enotnem sistemu spletne objave vseh nameščenih defibrilatorjev in re- dnega osveževanja seznama. Zadevo bomo seveda sproti pre- verjali in o tem poročali. Namen je, da bi skupaj dosegli tudi to, da bi bili podatki, ki lahko rešijo življenje, objavljeni v pomoč vsem, ki se znajdejo v situaciji, ko je treba komu pomagati. Jeza zaradi domnevne ukinitve dežurnih ambulant Kar veliko odziva je lani požel tudi prispevek o reorganizaciji nujne medicinske pomoči, ki naj bi se zgodila v prvih mesecih tega leta. V javnost je namreč v začetku decembra pri- curljala informacija o ukinitvi nekaterih urgentnih ambulant v sklopu zdravstvenih domov. Na Celjskem naj bi tako urgentne ambulante izgubili v Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Žalcu, Laškem, Nazarjah, Rogaški Slatini, Kozjem in Radečah. Mnenja o tem so ostra, predvsem zaradi območne razpršenosti nekaterih občin, kjer imajo že zdaj težave s hitrim dostopom reševalcev v primeru poslabšanih zdravstvenih stanj občanov. Razumljivo, da so v vseh zdravstvenih domovih in občinah, to je bilo razvidno iz njihovih odgovorov, ne le jezni, ampak besni, saj bi reorganizacija pomenila daljši čas prihoda reševalcev na kraj v primeru potrebe po nujni medicinski pomoči. Kako se bo vse razvilo v praksi in kaj natančno se bo zgodilo, naj bi ministrstvo za zdravje javnosti predstavilo kmalu. Premalo o zapletih po cepljenju V letu 2022 o covidu in kaosu v zdravstvu zaradi okužb z novim koronavirusom ni bilo toliko govora kot predlani in še leto prej. Smo pa nekaj časopisnih strani namenili tudi »razbi- janju« teorij zarote, ki so med epidemijo krožile predvsem na družbenih omrežjih. Spremljali smo podatke in si končno »oddahnili«, ker se bolnišnični oddelki niso tako polnili z bolniki, ki so imeli zaplete zaradi covida. Opozarjali smo predvsem na postcovidne nevšečnosti, ki bolnikom prinašajo marsikatero zdravstveno težavo. In omenili smo tudi, da imajo nekateri ljudje tudi po cepljenju zdravstvene težave in da so to zdravstveni strokovnjaki, predvsem strokovna skupina, ki je epidemijo »vodila«, pogosto premalokrat poudarjali v javnosti. Tablete zdravijo simptome, vzrokov ne Izredno odmeven je bil lani intervju s Tatjano Trajkovsko, dr. med., družinsko zdravnico in akupunkturologinjo, ki se je izobraževala tudi na Kitajskem. Iz uradne medicine je stopila v svet tradicionalne kitajske medicine, v svet energij, medi- tacij. Brez dlake na jeziku, a s spoštovanjem do zdravstva je povedala, kar morda drugi družinski zdravniki ne: tablete zdravijo predvsem simptome, vzrokov bolezni pa ne. Verjame, da ima telo možnost samozdravljenja, le ljudje morajo biti »brutalno iskreni do sebe in drugih«. V sodobnem odnosu zdravnik-bolnik bi moralo biti več časa za pogovor, je deja- la: »Ko bolnik zdravniku zaupa, se v bolniku nekaj sprosti. Njegovo telo preide v stanje sproščenosti. Ravno takrat, ko je človek sproščen, se v telesu sprožijo mehanizmi obnove.« Lani smo poročali o dveh prebojih v celjski kardiologiji. Novembra so zdravniki izvedli poseben poseg za zdravlje- nje motnje srčnega ritma, ki bo sprostil čakalne vrste, saj bodo bolnike lahko zdaj tako zdravili v Celju, zato jim ne bo treba čakati na posege v Ljubljani, Mariboru ali Izoli. Leta 2022 smo pisali tudi o … … novem upanju za bolnike z multiplo sklerozo, saj je na trgu novo biološko zdravilo za to obolenje.  … preventivnih pregledih na področju preprečevanja raka ma- terničnega vratu. Letno je v Sloveniji odkritih 130 novih primerov te bolezni.  … nevarnosti kajenja in o tem, da v telesu ni organa, ki ga kajenje ne prizadene.  … epilepsiji, ki jo ima približno 20 tisoč ljudi v Sloveniji.  … alergiji na cvetni prah in nevarnostih, ki jih prinaša.  … tem, da Slovenci premalo spimo. V Sloveniji dovolj dolgo spi le tretjina odraslih in le malo več kot petina otrok in mladostnikov.  … nevarnosti klopov in o tem, da na Celjskem vsako leto niha število novih primerov borelije.  … presejalnem programu za raka pljuč, ki bi bil zelo dobrodo- šel. Rak pljuč je drugo najpogostejše rakavo obolenje na svetu glede pojavnosti in najpogostejše glede smrtnosti.  … nevarnosti pikih žuželk in o prvi pomoči v takšni situaciji. Tudi na Celjskem so namreč umirali ljudje, ker po piku žuželk niso pravočasno prišli do zdravniške pomoči.  … zdravi prehrani, ki je osnova za zdravo življenje in preprečuje marsikatero bolezen.  … dojenju. Delež dojenih otrok ob odpustu iz porodnišnic je v Slove- niji več kot 90-odstoten, tu so zajeti tako izključno kot tudi delno dojeni.  … srčnem popuščanju. V Sloveniji naj bi bilo od 20 tisoč do 40 tisoč ljudi s srčnim popuščanjem.  … krvnih boleznih. Krvne bolezni in krvni rak se pojavljajo pri vseh starostih, simptomi so splošni, zato je pot do diagnoze včasih dolga.  … strmem porastu števila sladkornih bolnikov. K temu naj bi prispevala epidemija, predvsem pa zdravila, ki so jih uporabljali bolniki z zapleti pri covidu, pravijo v celjskem društvu sladkornih bolnikov, Ta zdravila naj bi namreč tudi vplivala na delovanje trebušne slinavke, ki proizvaja inzulin. Darovati sebe Novi tednik vam je lani prinesel tudi zgodbe lju- di, ki lahko živijo zaradi izjemnega poslanstva drugih – darovanja orga- nov. Osveščanja o tem je v Sloveniji veliko, toda velik premik, ki bi zvišal število darovalcev, se še ni zgodil. V registru darovalcev je zaenkrat približno 12.500 ljudi, kar je le odstotek vseh prebivalcev Sloveni- je. Oseba se o darovanju svojih organov po smrti lahko odloči, ko dopolni 15 let in če je storilnostno sposobna, v nasprotnem primeru potrebuje skrb- nika. Novi prostori zdravstvenega doma V letu 2022 smo poročali o obnovi dela Zdravstvenega doma Celje. Po več letih prostorske stiske so lani namenu predali kar štiri milijone evrov vredne obnovljene prostore v Gregorčičevi ulici 6, kamor so preselili nekaj zdravstvenih dejavnosti iz matične stavbe doma. Še vedno brez paliativnega oddelka Novi tednik je v letu 2022 javno opozoril, da v celjski bol- nišnici še vedno ni paliativnega oddelka, čeprav je bil »oblju- bljen« že pred 12 leti. Oskrba bolnikov, ki potrebujejo tovrsten pristop, je še na Celjskem še vedno na plečih prostovoljcev iz društva Hospic in predvsem na protibolečinski ambulanti. Visokoleteči celostni cilji državnega programa so zapisani predvsem na listu, medtem ko je v resničnosti država tudi v tem primeru večino hudo bolnih in umirajočih pustila na cedilu. Razumljivo je, da zdravniki, ko hudo bolan človek poišče pomoč, te ne odrečejo. A paliativna oskrba ne pomeni le medicinske pomoči, ampak celostno obravnavo, v kateri bi morali sodelovati tudi psihologi, socialni delavci, farmacevti, dietetiki in drugi strokovnjaki s področja hospica, ki bi lahko bolniku izboljšali kakovost iztekajočega se življenja. S član- kom smo pokazali, da je država ponovno pozabila na bolnike. Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 1, 5. januar 2023 NAJBOLJ BRANI PRISPEVKI Na spletni strani Novega tednika ažurno objavlja- mo prve novice iz savinjske statistične regije, ki jih nato za tiskano do četrtka razširimo in nadgradimo. Tokrat izpostavljamo pet najbolj branih prispevkov v preteklem letu. Glede na našo statistiko ste največkrat kliknili na družinske vsebine. ŠPELA OŽIR Med objavljenimi novinarskimi vsebinami je obiskovalce spletne strani leta 2022 najbolj pritegnila srečna družinska zgodba zakoncev Novak. Nadebudneža iz afriške države Sierra Leone sta v njun dom v središču Šentjurja prinesla toplino, smeh in veselje. (Foto: SHERPA) Na drugo mesto najbolj branih spletih prispevkov se je uvrstilo besedilo Za ureditev Natašinega in Nininega doma v Kasazah. Spodnjesavinjčanki je obiskala novinarka Barbara Furman in zapisala njuno pretresljivo zgodbo. (Foto: Andraž Purg – GrupA) Kaj je obiskovalce spletne strani Novega tednika najbolj zanimalo? Največ pozornosti pritegnili družinska sreča in stiska Lili Knafelc je v trebuhu začutila zelo hudo bolečino, zato je odšla na urgen- co, kjer so ugotovili, da gre za agresiven karcinom. Ker je bolezen že zelo napredovala, ji zdravniki niso dali upanja za preživetje. A na srečo so se zmotili. (Foto: osebni arhiv) Družba Eurotas hoteli, ki je v lasti Aleksandra Jančarja, se še vedno ni odločila, kaj bo naredila s hotelom Celeia. Več naj bi bilo znano marca letos. (Foto: SHERPA) Februarja je našo regijo pretresel dvojni umor. Gre za primer, ko je 66-letni Branko Krklec pred svojo stanovanjsko hišo ustrelil dva pomočnika sodnega izvršitelja. Med vsemi objavljenimi no- vinarskimi vsebinami je obi- skovalce spletne strani leta 2022 najbolj pritegnil prispe- vek z naslovom Po družinsko srečo na drugi konec sveta, za katerega smo zabeležili malo manj kot 40 tisoč ogledov. Ru- šil je tudi rekorde na Faceboo- ku, kjer je dosegel malo manj kot 380 tisoč uporabnikov. Pri- tegnila jih je zgodba zakoncev Novak iz Šentjurja, ki sta si približno sedem let prizade- vala za otroka. Kljub podpori medicinskih postopkov jima ni uspelo ustvariti družine, želja po njej pa je bila pri obeh zelo močna. Zato sta vedno bolj razmišljala o posvojitvi. Ker je v Sloveniji nanjo treba čakati do deset let, pri čemer zanjo ni nobenega zagotovila, sta se odločila za posvojitev otrok iz Afrike. Nadebudneža iz afriške države Sierra Leone sta v dom v središču Šentjur- ja prinesla toplino, smeh in veselje, po čemer sta njuna posvojitelja Barbara in Damir hrepenela vrsto let. »Nekateri ljudje, ki nas opazijo, ko se od- pravimo na sprehod, menijo, da sva otroka rešila iz težkih življenjskih razmer. Nama se zdi ravno nasprotno – otroka sta rešila naju. Po letih razo- čaranj sta v najino življenje prinesla svetlobo,« sta srečna starša zaupala naši novinarki Tini Strmčnik. Življenjska zgodba: Za dostojne bivanjske pogoje Na drugo mesto najbolj branih spletih prispevkov se je uvrstilo besedilo Za uredi- tev Natašinega in Nininega doma. Spodnjesavinjčanki je obiskala novinarka Barbara Furman in zapisala njuno pretresljivo zgodbo, za ka- tero smo na spletni strani zabeležili malo manj kot 34 tisoč klikov. Pred približno petindvajsetimi leti sta Nata- ša Dolenc in Franci Gomin- šek na hribu v Kasazah začela graditi hišo z upanjem, da si bodo v njej zagotovili prije- tne pogoje za družinsko ži- vljenje, saj se jima je kmalu zatem rodila hči Nina. A je življenje ubralo drugo pot. Franci je zbolel zaradi raka prebavil in konec leta 2019 umrl. Nataša in Nina sta osta- li v nedokončani hiši v zelo slabih bivanjskih pogojih. V njej pravzaprav životarita, saj v hišo brez fasade proni- ca vlaga, v njej ni urejenega ogrevanja, dotrajana okna in vrata ne tesnijo, vsi prostori so potrebni temeljite preno- ve. A denarja za to nimata. Zato so v Območnem združe- nju Rdečega križa Žalec lani jeseni začeli akcijo zbiranja sredstev za ureditev njunega doma. Gospodarstvo: Usoda hotela Celeia Obiskovalce spletne strani so zanimale tudi gospodar- ske vsebine. Na tretje mesto se je uvrstil prispevek Avto- prevoznik najel hotel Celeia. V njem je novinarka Janja Intihar poročala, kako se družba Eurotas hoteli, ki je v lasti Aleksandra Jančarja, še vedno ni odločila, kaj bo naredila s hotelom Celeia. Direktor Aleksander Pinter napoveduje, da bo njegova usoda znana šele marca le- tos. Hotel ima zdaj v najemu podjetje Celeia Kvader. La- stnik tega lani ustanovljene- ga podjetja je avtoprevoznik Zaim Draganović. Znamenit celjski hotel Celeia, ki je bil zgrajen pred šestdesetimi leti, je družba Eurotas hoteli zaprla marca 2020, ko se je začela epidemija koronaviru- sa. Od takrat v mestu krožijo govorice, da je Aleksander Jančar ta svoj hotel že pro- dal, da bodo v njem bivali tuji delavci in podobno. Glede na številne komentarje bralcev prispevka naj bi delavci v njem že prebivali. Zdravje: Z ljubeznijo je negovala svoje bolno telo Četrti najbolj bran prispe- vek na naši spleti strani je bil lani o Lili Knafelc iz Zreč in njenem soočanju z rakom. Novinarki Barbari Furman je zaupala, da je bila kronično utrujena zaradi stresnega ži- vljenja. Spopadala se je s te- snobo, doživela je izgorelost, vendar temu ni posvečala posebne pozornosti. V ko- pici družinskih in službenih obveznosti je preslišala sebe, svoje potrebe in želje. Spomi- nja se, kako se je nekega dne z družino povzpela na bližnji hrib in opazila, da težje doha- ja svoja razigrana otroka. Še isti dan je začutila bolečino pri uriniranju, zato je nasle- dnji dan obiskala zdravnico. Zaradi hudega vnetja je dobi- la antibiotik, a ni bil učinko- vit. Ker je v trebuhu začutila zelo hudo bolečino, je šla na urgenco, kjer so po številnih preiskavah ugotovili, da gre za agresiven karcinom. Ker je bolezen že zelo napredovala, ji zdravniki niso dali upanja za preživetje. Njihove črno- glede napovedi so v trenutku sesule njen mladi svet. A jo je domnevni konec popeljal v novo, izpolnjujoče življenje. Lili Knafelc, magistrica zna- nosti, raziskovalka in tera- pevtka, zdaj ve, da jo je bole- zen zgolj pozvala, naj se vrne k sebi. Povabilo je prepoznala in ga hvaležno sprejela. Kronika: Streljal v moškega in žensko ter ju ubil O tej tragični vesti smo na spletni strani Novega tedni- ka poročali 24. februarja lani. Gre za primer, ko je 66-letni Branko Krklec pred svojo stanovanjsko hišo ustrelil dva pomočnika sodnega iz- vršitelja. Kot je poročala no- vinarska Simona Šolinič, je 27-letni moški umrl na kra- ju nesreče, 42-letna ženska kasneje v bolnišnici. Nekaj mesecev po dogodku se je začelo tudi sojenje obtože- nemu strelcu, vendar sodni postopek še ni končan. Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 1, 5. januar 2023 »To, da človek dočaka starost, je pravzaprav velik privilegij. Mnoga življenja ugasnejo, še preden bi se ljudje lahko po- starali.« Kristina Kampuš, nekdanja direktorica Pegazovega doma »V začetku 90. let je bila kultura še razumljena kot gibalo družbenih sprememb. V obdobju tranzicije, divje privatizacije in neoliberalne miselnosti se jo je začelo predstavljati kot nepotreben steber družbe.« Dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo »Pri svojem delu vidim, da je za ose- bo nekaj najbolj zdra- vilne- ga, če je slišana. Ne gre za to, da jaz oziroma zdravniki ozdravimo nekoga. Zdravita ›prisotnost‹ in odnos.« Tatjana Trajkovska, družinska zdravnica in akupunkturologinja »Najprej sem športnica, ženska in mama. Menim, da lahko na ljudi najbolj vplivam s svojo zgodbo. Sporočam jim, da lahko s trudom in z delom dosežejo marsikaj in da je vredno slediti svojim sanjam.« Gloria Kotnik, prejemnica olimpijske medalje v deskanju »Vajena sem bila trdega dela. Na kmetiji je treba kar naprej delati. Ko sem bila pri 85 letih na pregledu pri zdravniku, mi je rekel, da bom dočakala sto let. In res sem jih.« Kristina Bobek, stoletnica POVEDALI SO Cvetober izjav iz intervjujev v letu 2022 Besede, ki so zaznamovale leto Izbrali smo nekaj odmevnih izjav naših intervjuvancev, ki so jih izrekli preteklo leto v pogovorih z našimi novinarji, na tiskovnih konferencah, predstavitvah knjig in drugih dogodkih. Dotaknile so se nas, saj nosijo pomembno sporočilo o tem, kaj je v življenju resnično pomembno. Foto: SHERPA, Andraž Purg – GrupA, osebni arhiv »Čakanje na prvi kardiološki pogled od dve do tri leta je absolutno nesprejemljivo, saj to pomeni, da je zdravljenje težje, rezultati le-tega pa slabši.« Dr. Dragan Kovačič, nek danji predstojnik kardiološkega oddelka SB Celje »V obdobju dveh let, ko nisem imel možnosti ni- kjer igrati, sem vsak dan vadil, kot da imam naslednji dan največji kon- cert pred najbolj zahtevnim občin- stvom.« Goran Bojčevski, vrhunski klarinetist »Energetska kriza je velika špekulaci- ja, največja, kar jih pozna svet. Nek- do mastno služi na račun potrošnikov.« Peter Pišek, predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije »Bolezen mi je po- darila globlje zavedanje sebe, sveta in energij. Podarila mi je do- kaz, da je marsi- kaj mogoče. Da se čudeži dogajajo.« Tina Gorenjak, igralka »Raziskovanje je po- vezovanje, okolje odpr- tosti, različnih mnenj ter streme- nja k iste- mu cilju.« Urban Ulrych, 29-letni doktorand na univerzi v Zürichu Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 1, 5. januar 2023 POVEDALI SO »Pri 22 stopinjah pod lediščem sem prenočeval pod šotorom v Kana- di in pri minus 15 stopinjah v Patagoniji. V tako mrzlih nočeh nisem upal spati, ker sem se bal, da se ne bom več zbudil.« Oliver Tič, svetovni popotnik »Mladim sporočam, naj neomajno sledijo svojim sanjam, saj lahko s preda- nim delom in srčnim pogledom na življenje dosežejo vse.« Janja Garnbret, športna plezalka in častna ambasadorka 33. Pikinega festivala »Tesno sodelovanje z Goranom Dragićem se je začelo že pred šestimi leti in traja še danes. Najina skupna pot z Luko Dončićem se je začela pred dvema letoma, ko se je vrnil v reprezen- tanco za kvalifika- cijski nastop za olim- pijske igre.« Anže Maček, trener za telesno pripravo »Opažam, da energetsko krizo nekateri izkoriščajo za špeku- liranje s cenami električne energije in neupravičeno dvigujejo cene. To so zame vojni dobičkarji. Takšno nemoralno početje ostro obsojam. Tega država ne sme dopustiti.« Bogomir Strašek, generalni direktor podjetja KLS Ljubno »Tako kot je bolezen na- stajala, tako jo lahko tudi odpravimo: počasi, po ko- rakih. Tablete ne zdravijo. Niso rešitev, ker bolezen le potlačijo.« Kata Laštro, zeliščarka »Vsak posameznik mora sam razmisliti o darovanju in sprejeti odločitev. Dobro je, da svojci poznajo želje družinskih članov. V naši družbi je smrt odmaknjena na stran, čeprav nas ne- kega dne čaka vse.« Tina Belej, prejemnica novih jeter po transplantaciji »Ena od manipula- cij, v katero so nas vpeljali in se zdi samoumevna, je, da so nekateri ljudje pomembnejši od drugih. Da so nekateri kralji, drugi hlapci. To je ma- nipulacija. Vsak človek je kraljevski. Ni bolj ali manj vrednih. Vsi smo ljudje.« Karel Geržan, pater, pisatelj, doktor literarnih ved »Menim, da je pri vzgoji otrok najpomembnejši zgled staršev. Če se v družini veliko dela, uči ali bere, se bodo tega prej ali slej ›nalezli‹ tudi otroci.« Jože Maček, trojni doktor znanosti »Vesel sem, ko vidim, kako motiviram te mlade ljudi, ko jim predajam izkušnje iz sodnih dvoran in pri- merov, ki sem jih obravnaval. Prijetno je, ko me po koncu preda- vanj obkrožijo, sprašujejo za nasvete, informacije.« Ivan Žaberl, upokojeni tožilec in zdajšnji predsednik ZŠAM Celje »Ljudje, ki zbolijo, niso sami krivi. Svoje zdravje so pustili v službah, nekateri celo obubožajo. Pogosto mi povedo, da jih je sram prositi državo za pomoč, ki jim pravzaprav pripada.« Dragica Mirnik, predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 1, 5. januar 2023 »To, da človek dočaka starost, je pravzaprav velik privilegij. Mnoga življenja ugasnejo, še preden bi se ljudje lahko po- starali.« Kristina Kampuš, nekdanja direktorica Pegazovega doma »V začetku 90. let je bila kultura še razumljena kot gibalo družbenih sprememb. V obdobju tranzicije, divje privatizacije in neoliberalne miselnosti se jo je začelo predstavljati kot nepotreben steber družbe.« Dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo »Pri svojem delu vidim, da je za ose- bo nekaj najbolj zdra- vilne- ga, če je slišana. Ne gre za to, da jaz oziroma zdravniki ozdravimo nekoga. Zdravita ›prisotnost‹ in odnos.« Tatjana Trajkovska, družinska zdravnica in akupunkturologinja »Najprej sem športnica, ženska in mama. Menim, da lahko na ljudi najbolj vplivam s svojo zgodbo. Sporočam jim, da lahko s trudom in z delom dosežejo marsikaj in da je vredno slediti svojim sanjam.« Gloria Kotnik, prejemnica olimpijske medalje v deskanju »Vajena sem bila trdega dela. Na kmetiji je treba kar naprej delati. Ko sem bila pri 85 letih na pregledu pri zdravniku, mi je rekel, da bom dočakala sto let. In res sem jih.« Kristina Bobek, stoletnica POVEDALI SO Cvetober izjav iz intervjujev v letu 2022 Besede, ki so zaznamovale leto Izbrali smo nekaj odmevnih izjav naših intervjuvancev, ki so jih izrekli preteklo leto v pogovorih z našimi novinarji, na tiskovnih konferencah, predstavitvah knjig in drugih dogodkih. Dotaknile so se nas, saj nosijo pomembno sporočilo o tem, kaj je v življenju resnično pomembno. Foto: SHERPA, Andraž Purg – GrupA, osebni arhiv »Čakanje na prvi kardiološki pogled od dve do tri leta je absolutno nesprejemljivo, saj to pomeni, da je zdravljenje težje, rezultati le-tega pa slabši.« Dr. Dragan Kovačič, nek danji predstojnik kardiološkega oddelka SB Celje »V obdobju dveh let, ko nisem imel možnosti ni- kjer igrati, sem vsak dan vadil, kot da imam naslednji dan največji kon- cert pred najbolj zahtevnim občin- stvom.« Goran Bojčevski, vrhunski klarinetist »Energetska kriza je velika špekulaci- ja, največja, kar jih pozna svet. Nek- do mastno služi na račun potrošnikov.« Peter Pišek, predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije »Bolezen mi je po- darila globlje zavedanje sebe, sveta in energij. Podarila mi je do- kaz, da je marsi- kaj mogoče. Da se čudeži dogajajo.« Tina Gorenjak, igralka »Raziskovanje je po- vezovanje, okolje odpr- tosti, različnih mnenj ter streme- nja k iste- mu cilju.« Urban Ulrych, 29-letni doktorand na univerzi v Zürichu Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 1, 5. januar 2023 POVEDALI SO »Pri 22 stopinjah pod lediščem sem prenočeval pod šotorom v Kana- di in pri minus 15 stopinjah v Patagoniji. V tako mrzlih nočeh nisem upal spati, ker sem se bal, da se ne bom več zbudil.« Oliver Tič, svetovni popotnik »Mladim sporočam, naj neomajno sledijo svojim sanjam, saj lahko s preda- nim delom in srčnim pogledom na življenje dosežejo vse.« Janja Garnbret, športna plezalka in častna ambasadorka 33. Pikinega festivala »Tesno sodelovanje z Goranom Dragićem se je začelo že pred šestimi leti in traja še danes. Najina skupna pot z Luko Dončićem se je začela pred dvema letoma, ko se je vrnil v reprezen- tanco za kvalifika- cijski nastop za olim- pijske igre.« Anže Maček, trener za telesno pripravo »Opažam, da energetsko krizo nekateri izkoriščajo za špeku- liranje s cenami električne energije in neupravičeno dvigujejo cene. To so zame vojni dobičkarji. Takšno nemoralno početje ostro obsojam. Tega država ne sme dopustiti.« Bogomir Strašek, generalni direktor podjetja KLS Ljubno »Tako kot je bolezen na- stajala, tako jo lahko tudi odpravimo: počasi, po ko- rakih. Tablete ne zdravijo. Niso rešitev, ker bolezen le potlačijo.« Kata Laštro, zeliščarka »Vsak posameznik mora sam razmisliti o darovanju in sprejeti odločitev. Dobro je, da svojci poznajo želje družinskih članov. V naši družbi je smrt odmaknjena na stran, čeprav nas ne- kega dne čaka vse.« Tina Belej, prejemnica novih jeter po transplantaciji »Ena od manipula- cij, v katero so nas vpeljali in se zdi samoumevna, je, da so nekateri ljudje pomembnejši od drugih. Da so nekateri kralji, drugi hlapci. To je ma- nipulacija. Vsak človek je kraljevski. Ni bolj ali manj vrednih. Vsi smo ljudje.« Karel Geržan, pater, pisatelj, doktor literarnih ved »Menim, da je pri vzgoji otrok najpomembnejši zgled staršev. Če se v družini veliko dela, uči ali bere, se bodo tega prej ali slej ›nalezli‹ tudi otroci.« Jože Maček, trojni doktor znanosti »Vesel sem, ko vidim, kako motiviram te mlade ljudi, ko jim predajam izkušnje iz sodnih dvoran in pri- merov, ki sem jih obravnaval. Prijetno je, ko me po koncu preda- vanj obkrožijo, sprašujejo za nasvete, informacije.« Ivan Žaberl, upokojeni tožilec in zdajšnji predsednik ZŠAM Celje »Ljudje, ki zbolijo, niso sami krivi. Svoje zdravje so pustili v službah, nekateri celo obubožajo. Pogosto mi povedo, da jih je sram prositi državo za pomoč, ki jim pravzaprav pripada.« Dragica Mirnik, predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 1, 5. januar 2023 PREGLED LETA KRONIKA Lani so bile črnokronične strani Novega tednika vsak teden polne. Leto se je začelo s hudimi kazni- vimi dejanji, v prvih sedmih dneh se je zvrstilo celo več poskusov uboja. Celotno leto 2022 je pokazalo, da sta pretekli dve leti epidemije v ljudeh nakopičili jezo, strah, neodobravanje in bes. Vse to se je izra- žalo v različnih kaznivih dejanjih, a za vse seveda ni bila kriva epidemija. Nekatera kazniva dejanja so bila tudi posledica splošnih družbenih razmer v zadnjih letih. V družbi je še vedno premalo spo- štovanja in čuta do sočloveka ter preveč pohlepa in zlobe. Vse to se je odražalo tudi v višji stopnji nasilja in nevarnosti. Nekateri menijo, da se razmere, ki bodo vplivale na kršitve in kazniva dejanja, še vedno ne bodo umirile. Poznavalci razmer celo pravijo, da se bo stopnja kriminala, nasilja in kršitev povečala tudi v letu 2023. Črnokronični strani Novega tednika tokrat ponujata pregled lanskega dogajanja. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, Andraž Purg – GrupA Umori in klofute Krut začetek in miren konec leta Nasilen začetek leta Prvi januar. 35-letni Patris J. je na pešpoti ob železni- ci, med Vojkovo ulico in Plavo laguno v Celju, z nožem zabodel tri leta starejšega moškega. Med njima je prišlo do naključnega prepira, ki je prerasel v pretep, pri čemer naj bi 35-letnik starejšega huje poškodoval. Osumljeni je po dejanju s kraja pobegnil. Do danes ga niso izsledili. Tretji januar. V preboldskem domu upokojencev je 64-letni stanovalec z nožem poškodoval 71-letnega so- stanovalca. Žrtev ni bila v smrtni nevarnosti. Peti januar. Mladoletni dijak Šolskega centra Celja je med poukom nenadoma planil na učiteljico in jo lažje poškodoval s škarjami. Učiteljici so pomagali drugi di- jaki, ki so sošolca ustavili. Šesti januar. V Preboldu se je sprlo več moških, starih od 24 do 45 let. Eden je z nožem zabodel 44-letnika in ga hudo poškodoval. V tem primeru je šlo za poskus uboja. Sedmi januar. 37-letni moški je zabodel 45-letno nek- danjo partnerko in jo hudo poškodoval. Po dejanju je po- begnil, a so ga isti dan v večernih urah izsledili. Storilec je bil že pred leti obsojen zaradi poskusa uboja nekdanje žene (ne gre za isto žrtev) in je kazen že prestal. Ob začetku leta smo se spraševali, kam vodi vse to nasilje, ki je nenadoma izbruhnilo v tako kratkem obdobju. »Gre za nenavadno zgostitev tako hudih ka- znivih dejanj v tako kratkem času, a gre za naključno sosledje primerov,« so dejali na celjski policiji in ura- dno priznali, da je epidemija vplivala na porast nasilja. Spomladi smo poročali, da se bodo »epidemiološke rane« sodišč celile kar dve leti, saj epidemija ni udarila le po zdra- vstvenem sistemu in gospodarstvu, ampak tudi po sodstvu. Izredne razmere so vplivale ne le na nihanje števila zaposle- nih in na obravnave – na katerih so morali v času najstrožjih ukrepov upoštevati tudi omejeno število prisotnih – ampak predvsem na porast preklicanih sodnih obravnav. In ni skriv- nost, da so nekateri storilci kaznivih dejanj karantene, tvegane stike in izolacije poskušali izkoristiti tudi za zavlačevanje sodnih postopkov. V letu 2021 je bilo namreč zaradi epide- mije preklicanih kar 677 razpisanih kazenskih obravnav, 344 obravnav v pravdnih zadevah, 404 obravnav v družinskih zadevah in 277 obravnav v gospodarskih sporih. Vse to se je poznalo tudi pri lanskem poslovanju sodišč. V letu 2022 smo pisali tudi o tem, da v Celju prizna krivdo za storjeno kaznivo dejanje največ storilcev. Gre za uspešnost tožilcev na področju pogajanj in sklepanj sporazumov o pri- znanju krivde. Ko storilec kaznivega dejanja krivdo prizna, se s tem skrajša sodni postopek, pri čemer storilec dobi nekoliko nižjo kazen, kot bi jo dobil v rednem sodnem postopku. Ne gre le za zaporne kazni, nekaterim storilcem na podlagi pri- znanja krivde, seveda za manjša kazniva dejanja, izrečejo tudi alternativno kazen, kot je delo v javno dobro. Celjski tožilci so na sodišču dosegli tudi najdaljšo zaporno kazen na področju zlorab otrok v Sloveniji. Storilcu je bila izrečena kazen devet let in pet mesecev zapora za kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva. Sodne epidemiološke brazde in uspešni tožilci Nad policiste z noži, nad starejše s klofutami V Novem tedniku smo poročali tudi o pogostih napadih na polici- ste. Nanje se mnogi spravljajo z noži, udarci, brcami, tudi z orožjem. Do napadov pride pogosto tudi med upo- rabo prisilnih sredstev. Kot načini napadov kršiteljev, zaradi katerih so bili policisti, ki so uporabili prisilna sredstva, telesno poškodovani, so bili najpogostejši odrivanje, prijemanje, davljenje ter udarci z roko. Sledijo napadi z vozilom, brce ali celo upo- raba hladnega orožja in drugih ne- varnih predmetov. Odmeven je bil tudi članek o nasilju nad starejšimi. Statistika in podatki uradnih ustanov kažejo, da so starejši in nemočni pogosto žrtve zanemarjanja, odrekanja pomoči, zaklepanja v hiše, otroci ali vnuki onemogle tudi klofutajo ali brcajo. To so bili primeri, ki jih obravnavajo tudi centri za socialno delo v naši regiji. »Na centru za socialno delo obravnavamo zelo razno- like primere – od hudih oblik fi zičnega nasilja in zanemarjenja starejših, ko ose- be, ki bi za starejše morale skrbeti, tega ne počnejo. Hkrati se po drugi strani sreča- mo tudi s tem, da starejši, ki so prepozna- ni kot žrtve nasilja, ne želijo podati prijave nasilja, ne zaznajo, da se nad njimi izvaja nasilje oziroma zaradi različnih osebnih razlogov ne želijo sprememb. Na primer ne želijo v domsko varstvo, čeprav bi bilo tam nedvoumno zanje bolje poskrblje- no. V takšnih primerih je izjemno težko ustrezno ukrepati in starejšim učinkovito pomagati,« so dejali na Centru za socialno delo Celje. S centrom smo v članku naka- zali, da pomoč v takšnih primerih obstaja in da so tudi primeri, kjer se starejši tudi po večdesetletnem nasilju rešijo iz obje- ma nasilnežev. Zaradi strelov umrla pomočnika sodnega izvršitelja O brutalnem umoru smo poročali tudi marca. V naselju Škofi ja nad Šmarjem pri Jelšah je 66-letni Branko Krklec ustrelil dva pomočnika sodnega izvršitelja. 27-letni A. K. je umrl na kraju dogodka, 42-letna N. K. je zaradi izredno hudih poškodb umrla v celjski bolnišnici. Krkleca so po- licisti prijeli po dogodku na domu, preiskovalni sodnik je po zaslišanju zanj odredil pripor. Zaradi dvojnega umora mu grozi najvišja zaporna kazen – 30 let – pri čemer soje- nje še ni končano. Krklec je dejanje na sodišču obžaloval. Ustrelil partnerko in si sodil sam Poleti se je na območju Šentjurja zgodila tragedija, ko je 61-letni moški ustrelil tri leta starejšo partnerko, nato je storil samomor. V preiskavi so policisti našli večjo količino orožja. Storilec ni bil znan policiji, saj ga niko- li do tragedije ni obravnavala zaradi nasilja ali drugih kaznivih dejanj. Neuradno je bilo mogoče slišati, da je imel 61-letnik zdravstvene težave in da ne bi prenesel, če bi partnerka ostala sama, če bi se njemu kaj zgodilo. Tekačevo: večna uganka Vrhunec lanskega leta je bil zago- tovo začetek že tretjega sojenja Kri- stijanu Kameniku, ki ga povezujejo s štirikratnim umorom v Tekačevem leta 1997. Toda še bolj kot začetek ponovnega sojenja je bila novica leta, da so po 25 letih ovadili še drugega domnevnega storilca. Šlo naj bi za Mladena F., ki naj bi zdaj živel na Pagu. Zoper njega trenutno »teče« sodna preiskava, a do trenut- ka, ko ga bodo privedli na zatožno klop celjskega sodišča, bo verjetno minilo še kar nekaj časa. Še vedno ni znano, kaj njegovo prijetje pomeni za sojenje Kameniku in obratno. Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 1, 5. januar 2023 PREGLED LETA KRONIKA Potrdilo o nekaznovanosti za čistilko, za poslanca ne V Novem tedniku smo se lani tudi spraševali, zakaj delodajalec od čistilke lahko zahteva potrdilo o nekaznovanosti, medtem ko je lahko poslanec kdorkoli in za to delo ne potrebuje tovrstnega potrdila. Če boste na primer čistili prostore v šoli, boste morali dokazati, da niste bili nikoli kaznovani, a če boste na naslednjih volitvah kandirali za poslanca, vam tega ne bo treba. Ugotovili smo, da so poslanci po zakonodaji izjeme. V preteklih mandatih so sicer poslanci vložili dva predloga za spremembo Zakona o volitvah v državni zbor, ki sta vsebovala tudi predlog, da za poslanca Državnega zbora RS lahko kandidirajo osebe, ki niso bile pravnomočno obsojene za nekatera kazniva dejanja, a več kot očitno se iz tega ni izcimilo nič. Epidemija nasilja med mladimi Poleti smo se spraševali, kam drvi družba, saj se je strmo povišalo število primerov med- vrstniškega nasilja. To se razteza od fi zičnih in psihičnih oblik do nasilja na spletu. Leta in leta nam je večina ravnateljev, predvsem srednjih šol, zatrjevala, da nasilja v njihovih šolah ni bilo. Da so si zatiskali oči, so nam vzporedno trdili strokovnjaki, ki problematiko zelo dobro poznajo, a tudi dijaki. Danes je situacija drugačna, verjetno zaradi »izbruha vulkana«, kot je v članku slikovito opisal sogovornik sociolog in psihoterapevt Radovan Radetić. Čas je pokazal, da bi morali že pred leti preprečevanju medvrstniškega nasilja posvetiti veliko več časa, denarja in dejavnosti, a tega družba ni storila, zato so danes posledice tako zelo vidne. Izgoni iz države Na straneh črne kronike smo lani pisali tudi o tem, koliko storilcev različnih kaznivih dejanj so iz Slovenije izgnali in kakšni so pogoji za to. Gre namreč za hud ukrep, ki ga policija lahko samo predlaga, končno odločitev o izgonu iz države pa poda šele sodišče. Kadar gre za kazniva dejanja, lahko sodišče izreče tujcu izgon iz države, ki traja do pet let, če mu je izreklo hkrati kazen za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen več kot dve leti zapora. Ob tem morajo obstajati tudi okoliščine, ki pomenijo resno grožnjo za javni red in javno varnost. Kazenski zakonik predvideva, da velja ukrep izgona iz države od dneva pravnomočnosti sodbe. Ukrep izgona iz države sodišče lahko določi tudi zaradi prekrška, in sicer takrat, ko je z dejanjem storilca povzročena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma z dejanjem nastane ško- dljiva posledica. V tem primeru lahko izgon velja od šest mesecev do pet let. Vedno več ilegalnih prebežnikov Lani se je na avtocesti pri Tepanju zgodila nesreča, v kateri je umrl ilegalni prebežnik. Nesreča se je zgodila, ko je voznik, ki je v kombiju prevažal 11 tujcev, ki so mejo prestopili nezakonito, zapeljal s ceste. Po nesreči je pobegnil, več ljudi je bilo tudi poškodovanih, ena oseba je umrla. Toda policijska poročila so lani pokazala, da se je povečalo število nezakonitih prehodov meje. Med prebežniki je največ Afganistancev, v zadnjih mesecih, od razglasitve mobilizacije v Rusiji, pa prednjačijo tudi Rusi. Znotraj naše regije so jih policisti največ izsledili na območju Rogaške Slatine in Rogatca. Foto: PGD Zreče Nimajo pojma, kaj pomenijo znaki Zelo odmeven je bil lani članek o nepoznavanju poli- cistovih znakov v križiščih. Ko so poleti policisti zaradi nesreče ročno usmerjali pro- met v enem od večjih križišč v Celju, so ugotovili, da veči- na ljudi ne pozna njihovih znakov, kar je v prometu povzročilo ogromno zmede. Tako so se na PU Celje odlo- čili, da bodo za občane in tudi za policiste pripravili osveži- tveno usposabljanje v fi zičnem usmerjanju prometa v križi- ščih. »Vsaj 80 odstotkov vseh udeležencev v prometu ne ve, kaj pomeni, če je policist v kri- žišču, in kaj pomenijo njegovi znaki. Večina voznikov sploh ne pozna pomena policistovih kretenj in položaja telesa, kar je zelo zaskrbljujoče,« je takrat dejal vodja oddelka za cestni promet na Policijski upravi Ce- lje Elvis A. Herbaj. Sklep je bil, da bodo celjski policisti vzpo- stavili stik s predstavniki izpi- tne komisije v Celju, s katero načrtujejo izvedbo praktičnega prikaza in vožnje v tovrstnih primerih, kar bodo izvedli na avtopoligonu. Na takšno izo- braževanje bodo povabili vse avtošole in njihove kandida- te, da bodo lahko videli, kaj pomenijo policistovi znaki v križišču. Obtožnica v eni največjih afer na Celjskem Jeseni smo poročali, da je Okrožno državno tožilstvo Celje po petih letih od odmev- ne afere oškodovanja etažnih lastnikov vložilo obtožnico domnevno zoper nekdanjega direktorja stanovanjske zadru- ge Atrij Celje Radovana Cinka in računovodkinjo v podjetju. Očitajo jima tri nadaljevana ka- zniva dejanja poslovne goljufi - je v sostorilstvu. Ena največjih afer na področju upravljanja stavb v Sloveniji se bliža so- dnemu postopku in epilogu. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so se očitana kazniva deja- nja vrstila več kot deset let, in sicer od konca leta 2005 do sre- dine leta 2017 . Svoje početje so v podjetju prikrivali na različne načine. V vsem tem času je bilo na škodo etažnih lastnikov pri- dobljene več kot 3,2 milijona evrov premoženjske koristi, so ob vložitvi ovadb leta 2020 povedali na celjski policiji. Počilo v predoru Lani je bila na Celjskem tudi ena večjih vaj reševanja v predoru. Izvedli so jo v predoru Golo rebro. Predpostavka je bila, da se je zgodila huda nesreča tovornega vozila, več osebnih vozil in kombiniranega vozila. Takšne vaje so zelo dobrodošle, saj pokažejo pripravljenost in usposobljenost vseh ekip, ki v vaji sodelujejo. Na podlagi vaje so nato pristojni pripravili tudi smernice, kako delo še dodatno izboljšati. (Foto: PGE Celje) Od tatvine registrske tablice do hudih kaznivih dejanj Lani smo se lotevali tudi primerov, ki so morda za koga malenkostne kršitve, v resnici pa lahko skrivajo večja kazniva dejanja. Takšen je bil članek o ukradenih registrskih tablicah, ki jih nepridipravi namestijo na vozila, s katerimi storijo kazniva dejanja, kot so tatvine ben- cina ali trgovin, ropi ali hude kršitve v prometu. Ali tatvine vozil, na katera storilci namestijo ukradene registrske tablice, da jih lahko odpeljejo v tujino. Kaj to pomeni za lastnika tablice, če je ta na ukradenem vozilu, ki ga najdejo v kateri od balkanskih držav, smo poročali poleti. Kdo spet kliče? Goljuf. Tema, ki je vedno aktualna, morda tudi vedno bolj, so bili skrivnostni telefonski klici iz tujine. Zaradi njih so se naši bralci pogosto obračali na nas. Gre za tipično prevaro, ki spada v kategorijo lažnih klicev tehnične pomoči. Namen prevare je fi nančno oškodova- nje, prejemniku klica pa lahko ukradejo tudi identiteto in pridobijo dostop do njegovega računalnika ali telefona. Takšne klice je najbolje ignorirati, čeprav so klicatelji izredno vztrajni, pravijo pri projektu Varni na internetu, ki ga izvaja Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT. Sicer pa tovrstne prevare s klici niso nič novega, v angleško govorečih državah jih poznajo že od leta 2008, v Slovenijo so goljufi prvič klicali leta 2013. Od takrat so te goljufi je stalnica in se pojavljajo in izginjajo v nekajmesečnih valovih. Mahal s spolovilom Se spomnite članka o neznancu, ki je na sprehajalni poti ob Savinji razkazoval svoje spolovilo? V enem dnevu smo dobili kar nekaj klicev žensk, ki so ga opazile. Mimoidoče so klicale tudi policiste, ki so ga kasneje tudi prijeli in mu napisali kazen. Čez nekaj dni se je zgodba ponovila. Šlo naj bi za istega storilca. Ko smo zgodbo objavili, smo dobili nove klice tudi z nekaterih drugih območij in ugotovili, da ne gre samo za enega moškega, ampak še za kakšnega »tiča«, ki se razkazovanju ne more upreti. Ovadeni v občinah Veliko zgražanja so povzročile ovadbe 14 oseb. Štiri so (bile) zaposlene v celjski in vojniški občini, druge so bile iz različnih podjetij. Vse naj bi zlorabljale svoj položaj in v postopkih izvedbe javnega naročanja od ponudnikov gradbenih storitev zahtevalie oziroma sprejemale denarne nagrade, darila ter druge koristi. Šlo naj bi za zneske od 2 tisoč do 4 tisoč evrov za posamezen posel in tudi za to, da naj bi uslužbenci sprejemali materialne stvari, obleke in podobno. Sojenje, ko bo do njega prišlo, bo zagotovo eno odmevnejših na Celjskem. Zadrogirani vozniki Tudi o tem, da so zadrogirani vozniki na Celjskem vedno večji problem, smo pisali. Nismo pisali samo o tem, da imajo z drogo problem samo tisti, ki so včasih zaradi tega na robu družbe, ampak tudi premožni in ljudje, ki delajo na vidnejših delovnih mestih. Pred časom je Agencija RS za varnost prometa izvedla raziskavo med slovenskimi vozniki. Najpogosteje so prisotne droge, kot so marihuana, kokain, amfetamini, ekstazi, nore gobice, LSD in pomirjevala. Vsak tretji, ki je odgovoril, da je že vozil pod vplivom drog, je to počel redno. Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 1, 5. januar 2023 PREGLED LETA ŠPORT DEAN ŠUSTER Zavidljive rezultate nizali kot za stavo Odmevni dosežki v nepozabnem letu Že po številu sprejemov za športnice in športnike je razvidno, da je bilo leto 2022 zelo plodno. DEAN ŠUSTER Prvega januarja je na Ljub- nem le malo manjkalo, da bi zlata sova ostala doma. Nika Križnar je osvojila drugo me- sto v skupnem seštevku sil- vestrske turneje (dve tekmi). Gloria Kotnik je takrat še ča- kala na olimpijsko vozovnico. Dobro je kazalo glede poti v Azijo, a nič še ni bilo potrje- no. Predsednik Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško je postal Gregor Planteu, ki je nasledil Jerneja Smisla. Na slavnostni prireditvi Športnik leta v Celju sta priznanji za najboljša v letu 2021 prejela judoistka Tina Trstenjak in atlet Luka Janežič. Najboljše moštvo je imel Atletski klub Kladivar, najboljšo žensko ekipo Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje. Kotnikova, ki se je iz Vele- nja preselila v Celje, je odpo- tovala na olimpijske igre v Pe- king, kjer je celjski deskar Rok Marguč s pomočjo Ilke Štuhec vihtel zastavo na otvoritveni slovesnosti. 21-letni Timi Zajc je osvojil zlato medaljo z mešano ekipo in srebrno z moštvom. Njegove Hramše, ki so sicer naselje v žalski obči- ni, ležijo med Celjem in Vele- njem. Ti mesti sta prav tako dobili olimpijski medalji. Tim Mastnak je postal olimpijski podprvak, Gloria Kotnik se je prvič na velikem tekmovanju uvrstila na oder za zmago- valke. Zanjo je bila bronasta medalja kot zlata. V prvi polovici leta je dr- žavno odlikovanje red za zasluge prejel »trener vseh trenerjev« Marjan Fabjan (njegove tekmovalke so osvo- jile šest olimpijskih medalj), v drugi polovici sta bili z is- tim priznanjem nagrajeni še njegovi najboljši varovanki, judoistki Sankakuja z Lopa- te Urška Žolnir Jugovar in Tina Trstenjak. Košarkarice Cinkarne Celje so zmagale na vseh treh frontah – priča- kovano je bilo njihovo slavje v državnem prvenstvu in po- kalnem tekmovanju, povsem nepričakovano so osvojile še ligo Waba. Podvigi na snežni podlagi so se nadaljevali. Timi Zajc se je tudi s svetovnega prven- stva v poletih vrnil z dvema odličjema. V Vikersundu je najprej osvojil srebrno me- daljo na posamični tekmi, na moštveni so bili Sloven- ci najboljši. Tim Mastnak je sezono svetovnega pokala v deskanju končal na tretjem mestu v skupnem seštevku. Celjanka Daša Grm se je na svetovnem prvenstvu v ume- tnostnem drsanju v Montpe- llierju uspela uvrstiti v finale in je po prostem programu pristala na 24. mestu. Celjski smučarji so na Rogli v tradi- cionalnem dvoboju mest pre- pričljivo ugnali zagrebške, v Cortini d´Ampezzo je piko na i izjemnemu letu postavila Gloria Kotnik z zmago na ve- leslalomski tekmi za svetovni pokal. Tudi članica Atletskega društva Kladivar Tina Šutej ne bo nikoli pozabila leta 2022. V skoku s palico se je z bronastima medaljama vrnila s svetovnega dvoran- skega prvenstva v Beogradu in z evropskega prvenstva v Münchnu. Mlad celjski atlet Matic Ian Guček je navdušil na mladinskem svetovnem prvenstvu v kolumbijskem Caliju. V teku na 400 metrov z ovirami je izboljšal 42 let star državni rekord somešča- na Roka Kopitarja in postal svetovni podprvak. Rokome- taši Celja Pivovarne Laško so bili najboljši v državnem prvenstvu in so z radostjo sprejeli povabilo v ligo prva- kov. V tekmovanjih za pokal RZS in superpokal je bilo najboljše velenjsko Gorenje. Celjske rokometašice so bile prvič hkrati druge v držav- nem prvenstvu in pokalnem tekmovanju. Kikboksarka celjskega Hy- onga Larisa Žagar Slemenšek je na članskem evropskem prvenstvu v Turčiji osvoji- la zlato in srebrno medaljo. Hokejisti LedX Celja so po 28 letih spet tretji v državi. Igralke Ženskega nogome- tnega kluba Celje so še četrtič postale državne prvakinje v futsalu. Nogometaši Celja so v 1. slovenski ligi drugič za- povrstjo ostali brez uvrstitve v evropsko tekmovanje, kljub zelo zavidljivemu proračunu so pristali na osmem mestu. Tima Mastnaka in njegovega očeta (ter trenerja) Roberta je pred njun dom v Medlogu pripeljala konjska vprega. (Foto: SHERPA) Gloriji Kotnik so sprejem pripravili v Velenju, odzvala se je tudi vabilu na sprejem olimpijcev v Celju. (Foto: Andraž Purg – GrupA) Sprejema na stadionu Atletskega društva Kladivar so se udeležili svojci Matica Iana Gučka, mladinskega svetovnega podprvaka v teku na 400 metrov. (Foto: Andraž Purg – GrupA) Ljubljanska družina Šutej (starša in brat) je bila vesela uspehov in sprejema v Celju za njeno Tino. (Foto: Andraž Purg – GrupA) Hramše so pričakale svojega junaka, nosilca dveh olimpijskih medalj, Timija Zajca. (Foto: Andraž Purg – GrupA) Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 1, 5. januar 2023 FOTOGRAFSKI PREGLED LETA 1 2 3 4 Od mraza do prošenj za dež Fotografije so vedno odraz časa in nekega obdobja. Preteklo leto so po mnenju našega fotografa Andraža Purga zaznamovali mraz, suša, dvig cen goriv, vojna v Ukrajini, Dončićev pridih v Celju in šport nasploh. Lani januarja je bilo še mrzlo, a nas to ni ustavilo, da ne bi posedali zunaj (1). Skupaj z Ukrajinci v Sloveniji smo poskusili pravi ukrajinski boršč (2). Nato smo se družili tudi s celjskimi hokejisti v kategoriji U13 – mladimi upi in prvaki lige IHL (3). Prišel je tudi večer, ko je zaradi po- dražitve naslednji dan na celjskih črpalkah zmanjkalo goriva (4). Potem je prišlo poletje. Braslovško jezero je bilo videti kot puščava (5). Nekateri so prosili za dež tudi takole (6). A ko so v Celju zgradili dve igrišči s pomočjo kluba Luke Dončića, sta se v mesto spet vrnila otroški vrišč in upanje v lepo prihodnost (7). Foto: Andraž Purg - GrupA 7 5 6 Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 1, 5. januar 2023 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si #celjskiknjiznicarji SREČNO 2023! Vsaka nova knjiga je korak v neznano in vsak korak v neznano terja pogum. To je edina pot, ki nas vodi naprej. Želimo vam, da bi znali vedno prestopati meje neznanega – v družbi dobrih knjig, v naši družbi. Kulturne prireditve ČETRTEK, 5. 1. 20.00 Špital za Prjatle Celje Drumbooty trio feat Koncert PETEK, 6. 1. 11.30 Glasbena šola Celje Javni nastop dijakov srednje stopnje oddelkov klavirja in orgel, brenkal, harmonike ter komornih skupin 19.00 MC Patriot Slovenske Konjice Kako veš, kdaj je abstraktno abstraktno? Odprtje fotografske razstave Karmen Kukovič 20.00 eMCe plac Velenje Burundanga Gledališka predstava Gledališča Velenje SOBOTA, 7. 1. 9.00 Glasbena šola Celje Celjski dan saksofona: Kvartet Roya Javni nastop udeležencev izpopolnjevanja ob 17.00 10.00, 12.00 in 17.00 Gledališče Celje Mala Eli Gledališka predstava 18.30 Cerkev sv. Cecilije Celje Pevsko društvo upokojencev Celje in Moško pevsko društvo Pod gradom Celje Novoletni koncert 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Novoletni koncert Godbe Liboje Gostje: Marina in Franjo Oset ter Pihalni orkester GŠ Risto Savin Žalec NEDELJA, 8. 1. 17.00 Dom kulture Velenje The Addams family Komedija, nedeljski abonma Gledališča Velenje 17.00 Dom krajanov Vrbje Smo al' nismo Gledališče pod kozolcem Šmartno ob Paki 18.00 Župnijska cerkev Rogaška Slatina Božično-novoletni koncert Slovenskega okteta PONEDELJEK, 9. 1. 11.30 Glasbena šola Celje Javni nastop dijakov srednje stopnje oddelkov pihal, godal, trobil in tolkal, petja ter komornih skupin 17.30 Osrednja knjižnica Celje Brigita Langerholc: Do cilja in naprej Predstavitev knjige slovenske atletinje 18.00 Dom kulture Velenje Otroci s postaje Zoom Glasbena komedija dijakov ŠCV TOREK, 10. 1. 16.00 Glasbena šola Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje 5.in 6. razred 17.00 Gledališče Celje Mala Eli Gledališka predstava 19.19 Knjižnica Velenje Zvezdana Mlakar, Rok Smodej: Pogovori, ki so mi spremenili življenje Predstavitev knjige SREDA, 11. 1. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Majhno težavo imam … Lutkovna predstava v izvedbi Gledališča Fru-Fru 17.00 Dom kulture Velenje Jubilejni koncert 60 + 40 Koncert Moškega pevskega zbora in Ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Velenje Druge prireditve ČETRTEK, 5. 1. 9.00 do 17.00 Stari grad Celje Novo doživetje na Starem gradu VR-teleskop: pogled v zgodovino Celja s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti; vse dni v tednu 16.30 Občinska knjižnica Žalec Druženje študijsko- bralnega kluba 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Pravljica s policistko Jožico Po pravljici sledi mini ustvarjalnica 17.45 Celjski mladinski center Delavnica lego robotike 18.00 Celjski mladinski center Magičnost gibanja Delavnica PETEK, 6. 1. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moje zaobljube bontonu v letu 2023 Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton PONEDELJEK, 9. 1. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Vsak teden od ponedeljka do četrtka: pomoč pri učenju, družabne igre, pogovorne urice 17.00 Dom sv. Jožefa Celje, spletni dogodek Pogovori o življenju in smrti; preko Zoom aplikacije Vodi Metka Klevišar TOREK, 10. 1. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Tista o hvaležnem medvedu Hermanova otroška ustvarjalnica ob stalni razstavi dediščina otrok 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta Ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna Vodi Kata Laštro 20.00 Celjski mladinski center Milonga SREDA, 11. 1. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje Fotografi ramo brez fotoaparata Hermanova fotografska ustvarjalnica 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Srečanja mladih mamic Tehnike sproščanja 17.45 Celjski mladinski center Tečaj legorobotike 18.00 Narodni dom Celje O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga Uvodno informativno predavanje Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofi ja: Žovneški postanejo gro- fje Celjski, Zloščeno do visokega sijaja. Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do februarja 2023; Knežji dvorec: Stekleni odsevi celejanskih grobov, Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Muzej novejše zgodovine Celje: Lepota je ženskega imena; do na- daljnjega; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Fotoatelje in galerija Pe- likan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Galerija sodobne umetnosti Ce- lje: razstava Družba tveganja av- torice Ize Pavlina; do 31. 1. 2023 Likovni salon Celje: razstava Di- gitalno mleko, hrvaške umetnice Petre Mrša; do 26. 2. Galerija Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Izven vsega zla, avtorja Vladimirja Vojvodića; do 10. 1. 2023. Galerija Božena Celje: fotograf- ska razstava Gozdne vile, avtori- ce Klavdije Žitnik; do 8. 1. 2023 Osrednja knjižnica Celje: raz- stava Franc Goričan (1869 – 1951) Sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku; do 31. 1. Ploščad pred Osrednjo knjižni- co Celje: panojska razstava ob 110 – letnici smrti prvega pred- sednika PD Slovenije; do 15. 1. Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta V – Sloven' c Slovenca vabi, razstava likovnih del udeležencev likovno – kipar- ske kolonije Ipavčeva paleta V; do 31. 1. 2023 Knjižnica Šentjur: razstava O, Šentjur, Likovnega študijskega krožka Ljudske univerze Šentjur; do 11. 1. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Riharda Lobenweina; do 22. 1. Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: razsta- va Ela Peroci – Med pravljice; do 11. 1. Dom kulture Slovenske Konji- ce: razstava V znamenju križa avtorja Milana Lamovca – Didija; do 29. 1. Avla Doma II. Slovenskega ta- bora Žalec: »Nenavadno moč ima ta človek – vpliv Plečnika na njegove in naše učence«, raz- stava likovnih del dijakov GCC, umetniška gimnazija, likovna smer; do 28. 1. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 31. 1. Galerija Velenje: Drugačna kra- jina, razstava treh slikarjev: Ane Jerčič Jakob, Stojana Kneževića in Nataše Tajnik Stupar; do 21. 1. Muzej Laško: razstava 18. fo- tografskega natečaja kLAK; do nadaljnjega Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 1.; Črna gar- deroba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 1.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 1.; Ligijev salon – jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 1.; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 1.; Upravna stavba Pre- mogovnika Velenje: Dva avtor- ja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 1. Avla Mestne občine Velenje: Melodije cvetja, razstava ljubi- teljske ustvarjalke Olge Ulokine; do 15. 1. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Pisano slovo od 2022, za- ključna razstava Društva šaleških likovnikov; do 12. 1. Galerija Velenje: razstava Dru- gačna krajina treh slikarjev: Anje Jerčič Jakob, Stojana Kneževića in Nataše Tajnik Stupar; do 21. 1. Velenjski grad: razstava ob 65 – letnici Muzeja Velenje »Lejga, kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor, na star' grad!«; do 1. 9. 2023, Jaslice iz Češke, gostujoča obča- sna razstava; do 2. 2., Praznična voščilnica, razstava del 18. nate- čaja otrok vrtcev in osnovnih šol Šaleške doline; do 2.2. Galerija na prostem in Raz- stavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 9. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Ela Peroci: Med pra- vljice, razstava ob 100. obletnici rojstva Ele Peroci; do 7. 1.; Sonč- na stena: Škalsko jezero pozimi, fotografska razstava Miroslava Brešarja; do 31. 1.; Domoznanski oddelek: Sto dejstev o Kajuhu, zapisanih z zeleno tinto, avtor- jev Špele in Roka Polesa; do 22. 1.; Mladinska soba: 49. mala Na- potnikova kiparska kolonija; do 31. 1.; Steklena dvojčka: Bralka meseca: Alma Javornik; do 31. 1.: Otroški oddelek: Pravljični svet Ele Peroci, razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 31. 1. in Mačji portreti, razstava del likov- nega natečaja otrok vrtca Velenje in učencev prve triade velenjskih OŠ; 31. 1. Podhod Pošta Velenje: 65 stva- ri, ki jih morate vedeti o Muzeju Velenje; do 31. 1. F–Bunker Velenje: fotografska razstava Ksenije Mikor; do 26. 1. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 1. Jakijeva hiša – Galerija Nazar- je: 28. slikarski študijski dnevi Ex tempore Mozirski gaj 2022; do 2. 12. Naroči se na e-račun! V podjetju Novi tednik & Radio Celje omogočamo svojim naročnikom poslovanje in posredovanje položnic tudi preko elektronske pošte. Tako zmanjšamo stroške in prispevamo k varovanju narave. Če tudi vi želite prejemati našo pošto po elektronski poti, vas vabimo, da svoj elektronski naslov posredujte na naslov narocnine@nt-rc.si ali na tel. št. 03 422 51 44. Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 1, 5. januar 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE V SPOMIN 7. januarja 2023 bo minilo 15 let, kar se je poslovil naš dragi GORAZD TERBOVC (1965–2008) Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate. Teodora 950 O, Bog, ne da se povedati, kako boli, kako moja duša trpi, ko te, moj ljubljeni mož, ob meni več ni. V SPOMIN Pred dvema letoma me je na Silvestrov večer zapustil IVAN OBREZ s Planine pri Sevnici Srce mi poka od bolečine, ne morem preboleti tvoje izgube. Kako prazen je najin dom brez tebe! Solze mi še vedno vsak dan izmivajo lica. Koliko sem jih že pretočila! V najgloblji žalosti: tvoja Frida p Ko sonce življenja zaide, se prižgejo zvezde spominov, ki so večne in nikoli ne ugasnejo. V SPOMIN Minevata dve leti, kar nas je zapustil prečudovit mož, skrben in ljubeč oče in najboljši dedek IVAN KUKOVIČIČ V naših srcih si najdragocenejši biser! Za njim žalujejo: žena Silva ter sinova Darko in Boštjan z družinama 957 Srce je omagalo, dih je zastal, spomin na mamo pa bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice, tašče, sestre, tete in svakinje MARIJE SKAMEN (27. 10. 1941–9. 12. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, so- delavcem in znancem za vso podporo ter darovane sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku iz cerkve sveti Duh za opravljen obred in pevcem skupine Eros za odpete pesmi. Žalujoči: vsi, ki jo bomo zelo pogrešali. 954 Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. V SPOMIN V četrtek, 5. januarja, minevajo tri leta žalosti, kar me je zapustil dragi mož JANEZ MURN z Lopate Janez, odšel si tiho, brez slovesa, a nate mislim vsak dan in mislila bom ob letu. Bolečine težke si prestal, a v mojem srcu za vedno boš ostal. Pogrešam te, Janez, neminljiv si. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spo- minjate. Z ljubeznijo v spomin: tvoja žena Erika. 960 »Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega.« V SPOMIN Minilo je dve leti, kar nas je zapustil dragi mož in oče JOŽEF GOLEC iz Trnovelj pri Celju (26. 2. 1947–8. 1. 2021) Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki mu v spomin prižgete sveče in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi njegovi p Novi TEDNIK št. 47 24.11.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 47, 24. november 2022 AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: www .aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710); za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722) Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? Med. pok.: Novi tednik 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi STROJI KUPIM TRAKTOR in vse možne priključke kupim. Telefon 041 680-684. p POSEST PRODAM ENOTRETJINSKI solastniški delež na hiši, vrt, asfalt, okolica Žalca, prodam. Telefon 068 146-810. 959 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SENO v kockah (okolica Laškega) prodam. Telefon 031 559-820. 934 ŽIVALI PRODAM BIKCA simentalca, starega tri mesece in pol, prodam. Telefon 070 667-374. 962 PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Lahko tudi polovice. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 938 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICE in krave za zakol ter bikce, težke pri- bližno 200 kg, mesni tip, kupim. Telefon 031 832-520. 961 pri prodajalcih časopisov pri prodajalcih časopisov pri prodajalcih časopisov pri prodajalcih časopisov iz nove številke www.reporter.si 100 vpliv Nih slov ENc Ev – Reporterjeva lestvica najbolj vplivnih v letu 2023 a FEra s EKs v spov Ed Nici – Zakaj je papež Frančišek zaščitil patra Marka Rupnika i NTErvj U: vida dra ME oro Ži M – zdravnica, vodja Pro bono ambulante in ime leta 2022 Glo BUs – Na ruševinah Rusije se rojeva Turan Smrti Žalec Umrli so: Leopoldina PRE- SEKAR z Vranskega, 88 let, Angela ŠLOGAR iz Vrbja, 86 let, Terezija HLADEN iz Pre- kope, 92 let, Ana JERMAN s Polzele, 84 let, Jožefa COKAN iz Vrbja, 87 let, Ivan IZLAKAR z Vranskega, 86 let, Stanislav ČRETNIK iz Andraža nad Pol- zelo, 70 let. Velenje Umrli so: Emilijan KLANČ- NIK iz Šmartnega ob Paki, 90 let, Ludvik TAJNIK iz Šoštanja, 87 let, Albert OVČAR iz Vele- nja, 77 let, Hasan VARMAZ iz Šoštanja, 59 let, Martin SOVIČ iz Šoštanja, 52 let, Ivanka KU- GOVNIČ iz Šoštanja, 85 let, Viktor KRIČAJ iz Šoštanja, 90 let, Martina AUBREHT iz Škalske Cirkovce, 90 let, An- ton BABIČ iz Velenja, 32 let, Jožefa JABLANŠEK iz Velenja, 101 leto, Jožefa ČAKŠ iz Vele- nja, 85 let, Marija BALANT iz Šoštanja, 84 let, Marija OBU iz Velenja, 93 let, Marija NOVAK iz Velenja, 89 let, Damjana BENKO iz Velenja, 59 let, Ne- nad ILIĆ iz Velenja, 64 let. OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p ZMENKI IŠČEM žensko za prijateljevanje, staro pribli- žno 65 let. Resne naj pokličejo telefonsko številko 070 502-737. 958 Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 1, 5. januar 2023 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si #celjskiknjiznicarji SREČNO 2023! Vsaka nova knjiga je korak v neznano in vsak korak v neznano terja pogum. To je edina pot, ki nas vodi naprej. Želimo vam, da bi znali vedno prestopati meje neznanega – v družbi dobrih knjig, v naši družbi. Kulturne prireditve ČETRTEK, 5. 1. 20.00 Špital za Prjatle Celje Drumbooty trio feat Koncert PETEK, 6. 1. 11.30 Glasbena šola Celje Javni nastop dijakov srednje stopnje oddelkov klavirja in orgel, brenkal, harmonike ter komornih skupin 19.00 MC Patriot Slovenske Konjice Kako veš, kdaj je abstraktno abstraktno? Odprtje fotografske razstave Karmen Kukovič 20.00 eMCe plac Velenje Burundanga Gledališka predstava Gledališča Velenje SOBOTA, 7. 1. 9.00 Glasbena šola Celje Celjski dan saksofona: Kvartet Roya Javni nastop udeležencev izpopolnjevanja ob 17.00 10.00, 12.00 in 17.00 Gledališče Celje Mala Eli Gledališka predstava 18.30 Cerkev sv. Cecilije Celje Pevsko društvo upokojencev Celje in Moško pevsko društvo Pod gradom Celje Novoletni koncert 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Novoletni koncert Godbe Liboje Gostje: Marina in Franjo Oset ter Pihalni orkester GŠ Risto Savin Žalec NEDELJA, 8. 1. 17.00 Dom kulture Velenje The Addams family Komedija, nedeljski abonma Gledališča Velenje 17.00 Dom krajanov Vrbje Smo al' nismo Gledališče pod kozolcem Šmartno ob Paki 18.00 Župnijska cerkev Rogaška Slatina Božično-novoletni koncert Slovenskega okteta PONEDELJEK, 9. 1. 11.30 Glasbena šola Celje Javni nastop dijakov srednje stopnje oddelkov pihal, godal, trobil in tolkal, petja ter komornih skupin 17.30 Osrednja knjižnica Celje Brigita Langerholc: Do cilja in naprej Predstavitev knjige slovenske atletinje 18.00 Dom kulture Velenje Otroci s postaje Zoom Glasbena komedija dijakov ŠCV TOREK, 10. 1. 16.00 Glasbena šola Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje 5.in 6. razred 17.00 Gledališče Celje Mala Eli Gledališka predstava 19.19 Knjižnica Velenje Zvezdana Mlakar, Rok Smodej: Pogovori, ki so mi spremenili življenje Predstavitev knjige SREDA, 11. 1. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Majhno težavo imam … Lutkovna predstava v izvedbi Gledališča Fru-Fru 17.00 Dom kulture Velenje Jubilejni koncert 60 + 40 Koncert Moškega pevskega zbora in Ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Velenje Druge prireditve ČETRTEK, 5. 1. 9.00 do 17.00 Stari grad Celje Novo doživetje na Starem gradu VR-teleskop: pogled v zgodovino Celja s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti; vse dni v tednu 16.30 Občinska knjižnica Žalec Druženje študijsko- bralnega kluba 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Pravljica s policistko Jožico Po pravljici sledi mini ustvarjalnica 17.45 Celjski mladinski center Delavnica lego robotike 18.00 Celjski mladinski center Magičnost gibanja Delavnica PETEK, 6. 1. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moje zaobljube bontonu v letu 2023 Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton PONEDELJEK, 9. 1. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Vsak teden od ponedeljka do četrtka: pomoč pri učenju, družabne igre, pogovorne urice 17.00 Dom sv. Jožefa Celje, spletni dogodek Pogovori o življenju in smrti; preko Zoom aplikacije Vodi Metka Klevišar TOREK, 10. 1. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Tista o hvaležnem medvedu Hermanova otroška ustvarjalnica ob stalni razstavi dediščina otrok 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta Ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna Vodi Kata Laštro 20.00 Celjski mladinski center Milonga SREDA, 11. 1. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje Fotografi ramo brez fotoaparata Hermanova fotografska ustvarjalnica 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Srečanja mladih mamic Tehnike sproščanja 17.45 Celjski mladinski center Tečaj legorobotike 18.00 Narodni dom Celje O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga Uvodno informativno predavanje Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofi ja: Žovneški postanejo gro- fje Celjski, Zloščeno do visokega sijaja. Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do februarja 2023; Knežji dvorec: Stekleni odsevi celejanskih grobov, Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Muzej novejše zgodovine Celje: Lepota je ženskega imena; do na- daljnjega; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Fotoatelje in galerija Pe- likan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Galerija sodobne umetnosti Ce- lje: razstava Družba tveganja av- torice Ize Pavlina; do 31. 1. 2023 Likovni salon Celje: razstava Di- gitalno mleko, hrvaške umetnice Petre Mrša; do 26. 2. Galerija Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Izven vsega zla, avtorja Vladimirja Vojvodića; do 10. 1. 2023. Galerija Božena Celje: fotograf- ska razstava Gozdne vile, avtori- ce Klavdije Žitnik; do 8. 1. 2023 Osrednja knjižnica Celje: raz- stava Franc Goričan (1869 – 1951) Sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku; do 31. 1. Ploščad pred Osrednjo knjižni- co Celje: panojska razstava ob 110 – letnici smrti prvega pred- sednika PD Slovenije; do 15. 1. Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta V – Sloven' c Slovenca vabi, razstava likovnih del udeležencev likovno – kipar- ske kolonije Ipavčeva paleta V; do 31. 1. 2023 Knjižnica Šentjur: razstava O, Šentjur, Likovnega študijskega krožka Ljudske univerze Šentjur; do 11. 1. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Riharda Lobenweina; do 22. 1. Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: razsta- va Ela Peroci – Med pravljice; do 11. 1. Dom kulture Slovenske Konji- ce: razstava V znamenju križa avtorja Milana Lamovca – Didija; do 29. 1. Avla Doma II. Slovenskega ta- bora Žalec: »Nenavadno moč ima ta človek – vpliv Plečnika na njegove in naše učence«, raz- stava likovnih del dijakov GCC, umetniška gimnazija, likovna smer; do 28. 1. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 31. 1. Galerija Velenje: Drugačna kra- jina, razstava treh slikarjev: Ane Jerčič Jakob, Stojana Kneževića in Nataše Tajnik Stupar; do 21. 1. Muzej Laško: razstava 18. fo- tografskega natečaja kLAK; do nadaljnjega Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 1.; Črna gar- deroba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 1.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 1.; Ligijev salon – jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 1.; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 1.; Upravna stavba Pre- mogovnika Velenje: Dva avtor- ja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 1. Avla Mestne občine Velenje: Melodije cvetja, razstava ljubi- teljske ustvarjalke Olge Ulokine; do 15. 1. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Pisano slovo od 2022, za- ključna razstava Društva šaleških likovnikov; do 12. 1. Galerija Velenje: razstava Dru- gačna krajina treh slikarjev: Anje Jerčič Jakob, Stojana Kneževića in Nataše Tajnik Stupar; do 21. 1. Velenjski grad: razstava ob 65 – letnici Muzeja Velenje »Lejga, kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor, na star' grad!«; do 1. 9. 2023, Jaslice iz Češke, gostujoča obča- sna razstava; do 2. 2., Praznična voščilnica, razstava del 18. nate- čaja otrok vrtcev in osnovnih šol Šaleške doline; do 2.2. Galerija na prostem in Raz- stavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 9. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Ela Peroci: Med pra- vljice, razstava ob 100. obletnici rojstva Ele Peroci; do 7. 1.; Sonč- na stena: Škalsko jezero pozimi, fotografska razstava Miroslava Brešarja; do 31. 1.; Domoznanski oddelek: Sto dejstev o Kajuhu, zapisanih z zeleno tinto, avtor- jev Špele in Roka Polesa; do 22. 1.; Mladinska soba: 49. mala Na- potnikova kiparska kolonija; do 31. 1.; Steklena dvojčka: Bralka meseca: Alma Javornik; do 31. 1.: Otroški oddelek: Pravljični svet Ele Peroci, razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 31. 1. in Mačji portreti, razstava del likov- nega natečaja otrok vrtca Velenje in učencev prve triade velenjskih OŠ; 31. 1. Podhod Pošta Velenje: 65 stva- ri, ki jih morate vedeti o Muzeju Velenje; do 31. 1. F–Bunker Velenje: fotografska razstava Ksenije Mikor; do 26. 1. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 1. Jakijeva hiša – Galerija Nazar- je: 28. slikarski študijski dnevi Ex tempore Mozirski gaj 2022; do 2. 12. Naroči se na e-račun! V podjetju Novi tednik & Radio Celje omogočamo svojim naročnikom poslovanje in posredovanje položnic tudi preko elektronske pošte. Tako zmanjšamo stroške in prispevamo k varovanju narave. Če tudi vi želite prejemati našo pošto po elektronski poti, vas vabimo, da svoj elektronski naslov posredujte na naslov narocnine@nt-rc.si ali na tel. št. 03 422 51 44. Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 1, 5. januar 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE V SPOMIN 7. januarja 2023 bo minilo 15 let, kar se je poslovil naš dragi GORAZD TERBOVC (1965–2008) Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate. Teodora 950 O, Bog, ne da se povedati, kako boli, kako moja duša trpi, ko te, moj ljubljeni mož, ob meni več ni. V SPOMIN Pred dvema letoma me je na Silvestrov večer zapustil IVAN OBREZ s Planine pri Sevnici Srce mi poka od bolečine, ne morem preboleti tvoje izgube. Kako prazen je najin dom brez tebe! Solze mi še vedno vsak dan izmivajo lica. Koliko sem jih že pretočila! V najgloblji žalosti: tvoja Frida p Ko sonce življenja zaide, se prižgejo zvezde spominov, ki so večne in nikoli ne ugasnejo. V SPOMIN Minevata dve leti, kar nas je zapustil prečudovit mož, skrben in ljubeč oče in najboljši dedek IVAN KUKOVIČIČ V naših srcih si najdragocenejši biser! Za njim žalujejo: žena Silva ter sinova Darko in Boštjan z družinama 957 Srce je omagalo, dih je zastal, spomin na mamo pa bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice, tašče, sestre, tete in svakinje MARIJE SKAMEN (27. 10. 1941–9. 12. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, so- delavcem in znancem za vso podporo ter darovane sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku iz cerkve sveti Duh za opravljen obred in pevcem skupine Eros za odpete pesmi. Žalujoči: vsi, ki jo bomo zelo pogrešali. 954 Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. V SPOMIN V četrtek, 5. januarja, minevajo tri leta žalosti, kar me je zapustil dragi mož JANEZ MURN z Lopate Janez, odšel si tiho, brez slovesa, a nate mislim vsak dan in mislila bom ob letu. Bolečine težke si prestal, a v mojem srcu za vedno boš ostal. Pogrešam te, Janez, neminljiv si. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spo- minjate. Z ljubeznijo v spomin: tvoja žena Erika. 960 »Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega.« V SPOMIN Minilo je dve leti, kar nas je zapustil dragi mož in oče JOŽEF GOLEC iz Trnovelj pri Celju (26. 2. 1947–8. 1. 2021) Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki mu v spomin prižgete sveče in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi njegovi p Novi TEDNIK št. 47 24.11.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 47, 24. november 2022 AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: www .aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710); za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722) Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? Med. pok.: Novi tednik 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi STROJI KUPIM TRAKTOR in vse možne priključke kupim. Telefon 041 680-684. p POSEST PRODAM ENOTRETJINSKI solastniški delež na hiši, vrt, asfalt, okolica Žalca, prodam. Telefon 068 146-810. 959 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SENO v kockah (okolica Laškega) prodam. Telefon 031 559-820. 934 ŽIVALI PRODAM BIKCA simentalca, starega tri mesece in pol, prodam. Telefon 070 667-374. 962 PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Lahko tudi polovice. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 938 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICE in krave za zakol ter bikce, težke pri- bližno 200 kg, mesni tip, kupim. Telefon 031 832-520. 961 pri prodajalcih časopisov pri prodajalcih časopisov pri prodajalcih časopisov pri prodajalcih časopisov iz nove številke www.reporter.si 100 vpliv Nih slov ENc Ev – Reporterjeva lestvica najbolj vplivnih v letu 2023 a FEra s EKs v spov Ed Nici – Zakaj je papež Frančišek zaščitil patra Marka Rupnika i NTErvj U: vida dra ME oro Ži M – zdravnica, vodja Pro bono ambulante in ime leta 2022 Glo BUs – Na ruševinah Rusije se rojeva Turan Smrti Žalec Umrli so: Leopoldina PRE- SEKAR z Vranskega, 88 let, Angela ŠLOGAR iz Vrbja, 86 let, Terezija HLADEN iz Pre- kope, 92 let, Ana JERMAN s Polzele, 84 let, Jožefa COKAN iz Vrbja, 87 let, Ivan IZLAKAR z Vranskega, 86 let, Stanislav ČRETNIK iz Andraža nad Pol- zelo, 70 let. Velenje Umrli so: Emilijan KLANČ- NIK iz Šmartnega ob Paki, 90 let, Ludvik TAJNIK iz Šoštanja, 87 let, Albert OVČAR iz Vele- nja, 77 let, Hasan VARMAZ iz Šoštanja, 59 let, Martin SOVIČ iz Šoštanja, 52 let, Ivanka KU- GOVNIČ iz Šoštanja, 85 let, Viktor KRIČAJ iz Šoštanja, 90 let, Martina AUBREHT iz Škalske Cirkovce, 90 let, An- ton BABIČ iz Velenja, 32 let, Jožefa JABLANŠEK iz Velenja, 101 leto, Jožefa ČAKŠ iz Vele- nja, 85 let, Marija BALANT iz Šoštanja, 84 let, Marija OBU iz Velenja, 93 let, Marija NOVAK iz Velenja, 89 let, Damjana BENKO iz Velenja, 59 let, Ne- nad ILIĆ iz Velenja, 64 let. OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p ZMENKI IŠČEM žensko za prijateljevanje, staro pribli- žno 65 let. Resne naj pokličejo telefonsko številko 070 502-737. 958 Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 1, 5. januar 2023 SILVESTRSKA TURNEJA Odlična organizacija in obisk, izostal uspeh naših deklet Prvič so se smučarske skakalke na silvestrski turne- ji pomerile na dveh prizoriščih. Prvi tekmi sta bili v avstrijskem Beljaku, naslednji dve na Ljubnem zadnji dan v letu 2022 in nato še prvi dan v novem letu. Lani je zlato sovo osvojila Avstrijka Marita Kramer, letos njena rojakinja Eva Pinkelnig. DEAN ŠUSTER Naše »orlice« na Ljubnem niso uspele pristati na odru za zmagovalke, na kar smo bili že navajeni iz prejšnjih sezon. Dvakrat večji nagradni sklad »S sklonjenimi glavami smo končali silvestrsko turnejo, čeprav je bila Nika Križnar v boju za zlato sovo skupno tretja. Poleg tega je prišlo še do poškodbe Urše Bogataj. Brez nje bo nadaljevanje se- zone zelo težko,« je povedal slovenski selektor Zoran Zu- pančič. Dvakratna olimpijska prvakinja Bogatajeva je zara- di poškodbe levega kolena že končala sezono. Mnogi namigujejo, da bo – decem- bra 2019 si je že strgala kri- žno vez v desnem kolenu – 27-letna tekmovalka sklenila športno pot. Nagradni sklad so glede na lani povečali za sto odstotkov. Tako je skupna zmagovalka ob predpisanih denarnih nagradah prejela še posebno denarno nagrado v višini 20 tisoč evrov in tudi zlato sovo, ki je vredna več kot 10 tisoč evrov. Dobra prodaja vstopnic Na Ljubnem obakrat brez slovenskih »stopničk«, hujša poškodba Bogatajeve in gro- žnja glede izgube fantastič- nega datuma tekem, ki so si Pod Rajhovko je bilo kot v mravljišču. Tako je pristala Katra Komar. Smučarski klub Luče iz svojih zalog odstopil veliko količino snega. Nadomestili smo izgu- bljeni sneg, ki nam ga je odne- slo toplo vreme. Izjemno smo zadovoljni z obiskom. Krepko več kot deset tisoč ljudi se je zbralo v dveh dneh. Dobra prodaja vstopnic je za nas zelo dobrodošla. Še bolj pomemb- no je, da je bilo vzdušje izje- mno.« Po nedeljski tekmi se je kolona vozil vila do Mozirja in še naprej. Še nekaj let brez skrbi Na junijski seji izvršilnega odbora Smučarske zveze Slo- venije je bil Rajko Pintar po- novno imenovan za predstav- nika Slovenije v Mednarodni smučarski zvezi v naslednjem mandatnem obdobju. Ljuben- Prikupna Sara Takanashi je bila pred leti, ko je bila nepremagljiva, tarča vseh medijev. Tokrat so jo obkrožali le japonski novinarji. Ljubno je 17 . leto po vrsti priredilo tekmo ženskih skokov najvišje možne ravni. Prvih pet se- zon so skakalke tekmovale v celinskem pokalu, sledilo je dvanajst izvedb svetovnega pokala. ski organizatorji imajo tako neposreden stik z oblikovalci koledarjev in pravil svetovnega pokala. Presenetila jih je napo- ved, da bodo prireditelji moške novoletne turneje prevzeli tudi tekme za ženske. »Obetajo se velike spremembe. Apetiti ne- katerih velikih držav v alpskem smučanju so zelo močni tudi v ženskih smučarskih skokih. Možnosti je veliko, nič še ni dokončnega, verjemite. Več bo jasno marca in aprila na zasedanjih različnih organov Fis. Obstaja možnost, da bo Beljak tekmi gostil 2. in 3. ja- nuarja, mi pa 6. in 7. januarja. Nemci bi imeli tekmi v Oberst- dorfu in Garmischu. T ekma na Ljubnem zagotovo bo, bodisi v novoletnem oziroma pono- voletnem terminu ali malo po- zneje, morda tudi februarja.« Bi beljaški in ljubenski tekmi šteli tudi za zlato sovo? »Tudi to je mogoče. Nemška zveza je pripravljena v svojo družbo vzeti tudi Beljak in Ljubno. To je za nas precejšnje prizna- nje.« Čeprav nihče Ljubnemu V nedeljo je Nika Križnar letela lepo in daleč, za odmevnejši dosežek ji je zmanjkal dober doskok. Zlata sova spet z Ljubnega odletela v Avstrijo Zlata sova pred poletom v Avstrijo. ga omislili Ljubenci – dobrih novic tokrat ni bilo veliko. Po drugi strani so se organizatorji obdali z zadovoljstvom, da so vse ponovno odlično izpeljali. Predsednik organizacijskega odbora svetovnega pokala smučarskih skakalk na Ljub- nem je Rajko Pintar: »Imeli smo veliko težav s pripravo skakalnice. Izvedba celotne prireditve je bila zahtevna. Izgubili smo veliko časa in energije. Na srečo nam je ne seže niti do kolen glede obiska ženskih tekem. Pintar je dodal: »Novoletna turneja je spektakel. Zato, ker je veli- ko gledalcev in ker so skakal- nice dovolj velike. Mi smo v ženskih skokih glede prvega kriterija absolutno najboljši na svetu. Velikost skakalnice pa je naša pomanjkljivost. Pri ženskih skokih je vedno več večjih skakalnic, a je tudi pet tako velikih, kot je naša, ali celo manjših. Vsaj nekaj let nam še ni treba skrbeti, da ne bi imeli tekme.« Pintar ne po- zna odgovorov na vprašanje, zakaj je športno pot sklenila 21-letna Jerneja Brecl iz Vinske Gore. Znan je njen spor s selek- torjem Zupančičem ob koncu sezone 2020/21, ki je očitno tlel še v naslednji sezoni. Nek- danja članica velenjskega klu- ba je nazadnje nosila dres SSK Mislinja. Najboljše smučarske skakalke sveta se bodo preseli- le v Japonsko, kjer bosta tekmi v Sapporu in Zau. Foto: Andraž Purg – GrupA Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 1 / Leto 78 / Celje, 5. januar 2023 S prazničnimi zgodbami v leto 2023! V uredništvu Novega tednika smo za vas pripravili 12 prazničnih zgodb za 12 mesecev leta, v katerega smo pravkar vstopili. Prvih šest smo vam predstavili v prejšnji številki, drugih šest pa lahko preberete v tej številki Novega tednika. Prvih šest zgodb iz prejšnje številke Novega tednika: Drugih šest zgodb: Prva specialistka otroške kirurgije v Sloveniji Od babičine kuhinje do vrhunske kulinarike Umetnik s fotoaparatom, ki ustvarja v Nemčiji Že štirideset let nimajo noči za spanje Hokejski trener na delu v Celju Prvega si je privoščil za rojstni dan Garač kot fant, športnik, pedagog in vrhunski trener Sestra Marija, hvala za vse! Celjska družina je dve leti preživela na Japonskem Topla sreča na mrzlem sedemtisočaku Iz njenega ameriškega doma diši po Sloveniji Orkester v glavi vedno deluje brezhibno kuhinje do Potopite se v svet dobrih zgodb, ki jih vse leto najdete na straneh našega in vašega časopisa! Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 1, 5. januar 2023 SILVESTRSKA TURNEJA Odlična organizacija in obisk, izostal uspeh naših deklet Prvič so se smučarske skakalke na silvestrski turne- ji pomerile na dveh prizoriščih. Prvi tekmi sta bili v avstrijskem Beljaku, naslednji dve na Ljubnem zadnji dan v letu 2022 in nato še prvi dan v novem letu. Lani je zlato sovo osvojila Avstrijka Marita Kramer, letos njena rojakinja Eva Pinkelnig. DEAN ŠUSTER Naše »orlice« na Ljubnem niso uspele pristati na odru za zmagovalke, na kar smo bili že navajeni iz prejšnjih sezon. Dvakrat večji nagradni sklad »S sklonjenimi glavami smo končali silvestrsko turnejo, čeprav je bila Nika Križnar v boju za zlato sovo skupno tretja. Poleg tega je prišlo še do poškodbe Urše Bogataj. Brez nje bo nadaljevanje se- zone zelo težko,« je povedal slovenski selektor Zoran Zu- pančič. Dvakratna olimpijska prvakinja Bogatajeva je zara- di poškodbe levega kolena že končala sezono. Mnogi namigujejo, da bo – decem- bra 2019 si je že strgala kri- žno vez v desnem kolenu – 27-letna tekmovalka sklenila športno pot. Nagradni sklad so glede na lani povečali za sto odstotkov. Tako je skupna zmagovalka ob predpisanih denarnih nagradah prejela še posebno denarno nagrado v višini 20 tisoč evrov in tudi zlato sovo, ki je vredna več kot 10 tisoč evrov. Dobra prodaja vstopnic Na Ljubnem obakrat brez slovenskih »stopničk«, hujša poškodba Bogatajeve in gro- žnja glede izgube fantastič- nega datuma tekem, ki so si Pod Rajhovko je bilo kot v mravljišču. Tako je pristala Katra Komar. Smučarski klub Luče iz svojih zalog odstopil veliko količino snega. Nadomestili smo izgu- bljeni sneg, ki nam ga je odne- slo toplo vreme. Izjemno smo zadovoljni z obiskom. Krepko več kot deset tisoč ljudi se je zbralo v dveh dneh. Dobra prodaja vstopnic je za nas zelo dobrodošla. Še bolj pomemb- no je, da je bilo vzdušje izje- mno.« Po nedeljski tekmi se je kolona vozil vila do Mozirja in še naprej. Še nekaj let brez skrbi Na junijski seji izvršilnega odbora Smučarske zveze Slo- venije je bil Rajko Pintar po- novno imenovan za predstav- nika Slovenije v Mednarodni smučarski zvezi v naslednjem mandatnem obdobju. Ljuben- Prikupna Sara Takanashi je bila pred leti, ko je bila nepremagljiva, tarča vseh medijev. Tokrat so jo obkrožali le japonski novinarji. Ljubno je 17 . leto po vrsti priredilo tekmo ženskih skokov najvišje možne ravni. Prvih pet se- zon so skakalke tekmovale v celinskem pokalu, sledilo je dvanajst izvedb svetovnega pokala. ski organizatorji imajo tako neposreden stik z oblikovalci koledarjev in pravil svetovnega pokala. Presenetila jih je napo- ved, da bodo prireditelji moške novoletne turneje prevzeli tudi tekme za ženske. »Obetajo se velike spremembe. Apetiti ne- katerih velikih držav v alpskem smučanju so zelo močni tudi v ženskih smučarskih skokih. Možnosti je veliko, nič še ni dokončnega, verjemite. Več bo jasno marca in aprila na zasedanjih različnih organov Fis. Obstaja možnost, da bo Beljak tekmi gostil 2. in 3. ja- nuarja, mi pa 6. in 7. januarja. Nemci bi imeli tekmi v Oberst- dorfu in Garmischu. T ekma na Ljubnem zagotovo bo, bodisi v novoletnem oziroma pono- voletnem terminu ali malo po- zneje, morda tudi februarja.« Bi beljaški in ljubenski tekmi šteli tudi za zlato sovo? »Tudi to je mogoče. Nemška zveza je pripravljena v svojo družbo vzeti tudi Beljak in Ljubno. To je za nas precejšnje prizna- nje.« Čeprav nihče Ljubnemu V nedeljo je Nika Križnar letela lepo in daleč, za odmevnejši dosežek ji je zmanjkal dober doskok. Zlata sova spet z Ljubnega odletela v Avstrijo Zlata sova pred poletom v Avstrijo. ga omislili Ljubenci – dobrih novic tokrat ni bilo veliko. Po drugi strani so se organizatorji obdali z zadovoljstvom, da so vse ponovno odlično izpeljali. Predsednik organizacijskega odbora svetovnega pokala smučarskih skakalk na Ljub- nem je Rajko Pintar: »Imeli smo veliko težav s pripravo skakalnice. Izvedba celotne prireditve je bila zahtevna. Izgubili smo veliko časa in energije. Na srečo nam je ne seže niti do kolen glede obiska ženskih tekem. Pintar je dodal: »Novoletna turneja je spektakel. Zato, ker je veli- ko gledalcev in ker so skakal- nice dovolj velike. Mi smo v ženskih skokih glede prvega kriterija absolutno najboljši na svetu. Velikost skakalnice pa je naša pomanjkljivost. Pri ženskih skokih je vedno več večjih skakalnic, a je tudi pet tako velikih, kot je naša, ali celo manjših. Vsaj nekaj let nam še ni treba skrbeti, da ne bi imeli tekme.« Pintar ne po- zna odgovorov na vprašanje, zakaj je športno pot sklenila 21-letna Jerneja Brecl iz Vinske Gore. Znan je njen spor s selek- torjem Zupančičem ob koncu sezone 2020/21, ki je očitno tlel še v naslednji sezoni. Nek- danja članica velenjskega klu- ba je nazadnje nosila dres SSK Mislinja. Najboljše smučarske skakalke sveta se bodo preseli- le v Japonsko, kjer bosta tekmi v Sapporu in Zau. Foto: Andraž Purg – GrupA Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 1 / Leto 78 / Celje, 5. januar 2023 S prazničnimi zgodbami v leto 2023! V uredništvu Novega tednika smo za vas pripravili 12 prazničnih zgodb za 12 mesecev leta, v katerega smo pravkar vstopili. Prvih šest smo vam predstavili v prejšnji številki, drugih šest pa lahko preberete v tej številki Novega tednika. Prvih šest zgodb iz prejšnje številke Novega tednika: Drugih šest zgodb: Prva specialistka otroške kirurgije v Sloveniji Od babičine kuhinje do vrhunske kulinarike Umetnik s fotoaparatom, ki ustvarja v Nemčiji Že štirideset let nimajo noči za spanje Hokejski trener na delu v Celju Prvega si je privoščil za rojstni dan Garač kot fant, športnik, pedagog in vrhunski trener Sestra Marija, hvala za vse! Celjska družina je dve leti preživela na Japonskem Topla sreča na mrzlem sedemtisočaku Iz njenega ameriškega doma diši po Sloveniji Orkester v glavi vedno deluje brezhibno kuhinje do Potopite se v svet dobrih zgodb, ki jih vse leto najdete na straneh našega in vašega časopisa! Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 1, 5. januar 2023 PRAZNIČNE ZGODBE Pisane nalepke na steni, kopica štampiljk in celo košara bon- bonov. Vse to so obvezni pripomočki v ambulanti asist. Milene Senice Verbič, dr. med., prve specialistke otroške kirurgije, ki ji je bila ta specialnost priznana v Sloveniji. Zdravnica, ki je doma iz Šentjurja, je bila 15 let zaposlena na Otroškem oddelku kirurških strok v Splošni bolnišnici Celje, zdaj je predstojnica otroške kirurgije v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Kot največje plačilo za svoje delo šteje to, da svojim majhnim bolnikom pomaga povrniti zdravje. »Največ je vreden nasmeh otroka, ki se prebudi iz kome. Ali to, ko lahko zelo nazorno vi- dim, da se je po posegu izboljšalo njegovo počutje,« pravi. TINA STRMČNIK Milena Senica Verbič, prva specialistka otroške kirurgije v Sloveniji Ob skalpelu so njeno orodje tudi štampiljke in bonboni Kdor se ukvarja z otroško kirurgijo, na zdravje bolnika ne vpliva le krat- koročno. T o, kar otroški kirurg naredi za dojenčka, težkega le nekaj kilogra- mov, bo k njegovi kakovosti življenja, če bo vse po sreči, prispevalo tudi 80 ali 90 let. Zakaj je prav, da otroke operirajo otroški kirurgi? Milena Senica Verbič poudarja, da otroci niso pomanjša- ni odrasli ali njihova pomanjšana kopija. Zanje so značilne drugačne fi ziološke in psihološke posebnosti kot za odrasle. To pomeni, da imajo otroci drugačen telesni razvoj, prav tako drugače dojemajo stvari. Zato se morajo z njimi ukvarjati specialisti kirurgije, ki poznajo in razumejo nji- hov celoten ustroj. Specialisti otroške kirurgije se pol leta na primer izobra- žujejo iz pediatrije, ne le iz kirurgije, je pojasnila sogovornica. Mlada veda V Sloveniji še pred nekaj leti ni bilo priznane specializacije iz otroške ki- rurgije. Otroke so operirali kirurgi iz posamezne matične stroke. Edina bolnišnica, ki je imela to področje urejeno v skladu s sodobnimi smer- nicami, je bila celjska. Zadnja leta je otroška kirurgija priznana kot samo- stojna specialnost. To pomeni, da so pristojni dali zeleno luč, da model, ki je marsikje v svetu že priznan, postopoma uvedejo v naše okolje. S področja otroške kirurgije že ima- mo tudi nekaj prvih specializantov. Specializacija iz otroške kirurgije zajema splošno otroško kirurgijo, kirurgijo predela trebuha in uro- logije. Otroški kirurgi se v ope- racijski dvorani vsakodnevno posvečajo operacijam kil, nespuščenih testisov, za- raščene kožice na penisu in podobno. Posvečajo se tudi nujnim stanjem v abdomnu oz. trebuhu, kot je akutno vnetje slepi- ča. Medtem ko se z otroki, ki imajo bolezni srca, pljuč in možganov, ukvarjajo zdravniki z omenjenimi posameznimi spe- cialnostmi. Zdravnica, ki prežene strah Ko otroci prestopijo vrata ambulante otroške kirurgi- je, jih je največkrat strah. Njihovi občutki pogosto odražajo tiste, s ka- terimi se spopadajo njihovi starši. Sploh majhni bolniki, ki so bili že velikokrat v bolnišnici in se spominjajo pogo- stih zbodljajev ob odvzemu krvi in ob drugih preiskavah, nad še enim obiskom pri zdravniku niso najbolj navdušeni. Milena Senica Verbič se zato najprej posveti njihovim star- šem. »Včasih pride z otrokom mama ali oče. Ko prideta oba starša, vem, da ju je zelo strah in da sta močno obremenjena z otrokovo diagnozo. Tega se ne da spregledati.« Ko je led prebit, specialistka otro- ške kirurgije z občutkom stopi v stik z nadebudneži. Po njenem prepri- čanju si je za otroke treba vzeti čas. Če bi jih napadla s stotimi vprašanji, bi se povlekli vase, je razložila. In dodala, da je pristop vsekakor dru- gačen, kot če bi k zdravniku prišla odrasla oseba. Tudi zdravnik je samo človek Pri otrocih narava veliko naredi sama od sebe, je pojasnila sogovor- nica. Marsikatera zdravstvena težava se sčasoma odpravi na konzervati- ven način, torej brez kirurških po- segov. Včasih brez operacije ne gre. Ker se otrokovo telo šele razvija, to narekuje drugačno kirurško zdra- vljenje kot pri odraslih. Otroku na primer ni možno vstaviti proteze za daljše obdobje, kot lahko kirurgi to storijo pri odraslem, saj se umetni material ne razvija hkrati z rastjo otroka. Če so vendarle potrebne proteze iz umetnih materia- lov, je treba skrbno spre- mljati, kdaj jih je treba zamenjati. Kadarkoli ima na operacijski mizi majh- nega bolni- ka, je ču- stva težko pustiti ob strani. Takrat se osredoto- ča na to, da operi- ra najbolje, kot le zna. » T udi ko končam poseg, grem v mislih še en- krat čez vse korake. Ko pridem iz operacijske dvorane na oddelek ali ko se peljem domov, raz- mišljam o tem, ali je vse tako, kot mora biti. Ne glede na to, da želim delati stoodstotno, sem samo človek.« Po znanje čez lužo Če so operacije kil in slepičev vsa- kodnevni kruh otroške kirurgije, se ta veja medicine ukvarja tudi s po- sebnostmi, tako imenovanimi red- kimi boleznimi oz. napakami. Neka- tere morajo otroški kirurgi odpraviti v nekaj urah po otrokovem rojstvu. V Sloveniji se na primer vsako leto rodi pet otrok, pri katerih se anus ne konča tam, kjer bi se moral. Odvodni kanal za blato se lahko pri fantkih konča v mošnji, prostati ali vratu me- hurja. Pri deklicah se lahko konča v nožnici, maternici ali še kje drugje. Milena Senica Verbič se je o tem med drugim izobraževala v kolorek- talnem centru v Cincinnatiju v Zdru- ženih državah Amerike. Njen mentor je bil eden največjih strokovnjakov za zdravljenje tovrstnih napak. Ta mehiški kirurg je pred več desetletji povsem spremenil način operiranja in tako pripomogel, da lahko otroci po kirurškem zdravljenju zadržujejo blato. K zdravniku, ki je spremenil celoten pristop obravnave majhnih bolnikov, se po besedah sogovornice hodi učit ves svet. V Sloveniji se tre- nutno s takšnimi primeri ukvarjajo samo v UKC Ljubljana. »Če hočeš dobro operirati, moraš imeti s tovr- stnimi operacijami veliko izkušenj. Za primere, ki so najbolj zapleteni, naše zdravstvo uporablja povezavo s svetom. Otroci so napoteni na zdra- vljenje v bolnišnice v tujini ali tuji strokovnjaki pridejo v Slovenijo.« Razkošje časa Na izobraževanju v ZDA je kot naj- večje razkošje ameriške otroške kirur- gije dojemala čas, saj lahko zdravnik v enem delovniku sprejme približno deset majhnih bolnikov, medtem ko jih v Sloveniji vsak dan na pregled pri- de nekajkrat toliko. Navdušena je bila nad pristopom svojih mentorjev, ki so bili po njenih besedah zelo dostopni in odprti. »Vse jih lahko vprašaš, z njimi se lahko pogovarjaš kot s prijateljem, zelo ti poma- gajo.« V Cincinnatiju je opazila precejšnjo razvojno prednost otroške kirurgije v primerjavi z našim oko- ljem. A po- membno se ji zdi, da se tudi pri nas to po- dročje razvija korak »V Sloveniji se ne rodi veliko otrok s hudimi prirojenimi napakami. Če ginekologi med pregledi odkrijejo hujšo napako, zakonodaja namreč staršem omogoča prekinitev nosečnosti. V marsikateri tuji državi blizu nas je zakonodaja drugačna, zato tam bolj razvijajo kirurgijo, ki se ukvarja z najtežjimi okvarami otrok. Ponekod razvijajo tudi fetalno kirurgijo, s pomočjo katere zdravniki operirajo plod.« »Znana prehrambena znamka je lani našemu oddelku podarila ogromno bonbonov. To je bilo odlično. Otroci so si te sladkosti zelo zapomnili in so ob vsakem naslednjem obisku naše ambulante takoj vprašali, ali se bodo lahko spet sladkali.« »Predavanja o prvi pomoči mi vzamejo veliko časa, a mi hkrati dajejo veliko energije. Vse proste trenutke preživim z družino.« Njena obvezna oprema so štampiljke, nalepke, bonboni in širok nasmeh. Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 1, 5. januar 2023 PRAZNIČNE ZGODBE »Prim. dr. Edo Lakner, dr. med, je pred več kot 60 leti v Beogradu opravil specializacijo iz otroške kirurgije. Ko se je vrnil v Celje, je imela tamkajšnja bolnišnica posluh za organizacijo otroškega oddelka, kjer so ves čas pri zdravljenju otrok sodelovali kirurgi.« za korakom. Ameriški kolegi so jo – polno novih spoznanj – pred od- hodom opozorili, da kljub pridoblje- nemu znanju v domovini občutnih sprememb ne bo mogla doseči čez noč. Nasvet, naj dela najbolje po svo- jih močeh in zaupa, da se bo sčasoma vse postavilo na svoje mesto, jo spre- mlja še danes. cializacije pripeljalo, čeprav se ji je med študijem kirurgija najprej zde- la bolj podobna mesarskem pokli- cu. A to se je kmalu spremenilo. Ob druženju s skalpelom je spoznala, da lahko s kirurškim posegom hi- tro pripomore k ozdravitvi bolnika. Presunil jo je učinek zdravljenja, ki je viden takoj. Ko je v Celju prišla v stik z Jožetom Robido, dr. med., in odkrila vejo kirurgije, namenjeno le otrokom, je našla svojo zmagovalno kombinacijo. »V resnici nisem vede- la, v kaj se podajam. Velikokrat sem se vprašala, le kaj mi je bilo, sploh zato, ker sem zelo občutljiva oseba. A prav ta specializacija me je utrdila, mi dala potrebno samozavest, s kate- ro grem lažje skozi življenje.« Foto: Andraž Purg – GrupA »V ZDA pridejo zraven otroka k zdravniku še babica, dedek, stric in teta. Staršem, ki imajo le nekaj tednov porodniškega dopusta in delajo ves dan, pri vzgoji in skrbi za otroka pomaga razširjena družina. Ni tako kot pri nas, kjer je marsikatera družina ozka celica.« Največje plačilo za njeno delo je, da svojim majhnim bolnikom pomaga povrniti zdravje. Če se hočeš izobraziti in dobiti izkušnje, je treba iti čez mejo, pravi. Doslej jo je poklicna pot dvakrat vodila v ZDA, izobraževala se je še v več evropskih centrih za otroško kirurgijo, kot udeleženka ali predavateljica je sodelovala na številnih strokovnih kongresih. Kot predstojnica otroške kirurgije v UKC Maribor si želi, da bi lahko oblikovala popol- noma samostojno ekipo. Gre za dol- goročne načrte, saj usposabljanje sodelavcev traja vrsto let. Da bi zdravje spremljalo tako odrasle kot otroke, je praznična želja novinarke Tine Strmčnik. Slednja bralcem Novega tednika želi tudi mir v mislih in duši. Da bi se znali ustaviti, se osredotočiti na tisto, kar je v življenju res pomembno, in da bi ves balast pustili ob strani. Trimesečno potovanje v Združene države Amerike je bilo za zdravnico iz Šentjurja posebno tudi zato, ker je bil takrat njen sin star le poldrugo leto. Zato se je na drugo celino pre- selila z njim, možem in nečakom. Tam so najeli stanovanje, avtomobil, nečak je na daljavo spremljal pouk slovenske šole. Za vse je bila to zelo dobra izkušnja. Zmagovalna kombinacija Slovenija bi glede na primerjavo s sosednjimi državami potrebovala od osem do 18 otroških kirurgov, trenu- tno jih pri nas deluje devet. Mlade zdravnike, ki so se odločili za tovrstno specializacijo, lahko trenutno prešte- jemo na prste ene roke. Razlogi za to se po besedah sogovornice med drugim skrivajo v tem, da je otroška kirurgija mlada veda. »Kdor izbere to- vrstno specializacijo, mora vanjo vlo- žiti veliko truda. Da se otroški kirurgi dobro usposobijo, morajo na številna izobraževanja v tujino. Poleg tega se morajo soočiti še s prepričanjem ne- katerih kolegov z zdravstvenega po- dročja, ki menijo, da tovrstnega kadra naša družba ne potrebuje.« Zanimivo je, da je zdravnico iz Šentjurja življenje do tovrstne spe- Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 1, 5. januar 2023 PRAZNIČNE ZGODBE »Prim. dr. Edo Lakner, dr. med, je pred več kot 60 leti v Beogradu opravil specializacijo iz otroške kirurgije. Ko se je vrnil v Celje, je imela tamkajšnja bolnišnica posluh za organizacijo otroškega oddelka, kjer so ves čas pri zdravljenju otrok sodelovali kirurgi.« za korakom. Ameriški kolegi so jo – polno novih spoznanj – pred od- hodom opozorili, da kljub pridoblje- nemu znanju v domovini občutnih sprememb ne bo mogla doseči čez noč. Nasvet, naj dela najbolje po svo- jih močeh in zaupa, da se bo sčasoma vse postavilo na svoje mesto, jo spre- mlja še danes. cializacije pripeljalo, čeprav se ji je med študijem kirurgija najprej zde- la bolj podobna mesarskem pokli- cu. A to se je kmalu spremenilo. Ob druženju s skalpelom je spoznala, da lahko s kirurškim posegom hi- tro pripomore k ozdravitvi bolnika. Presunil jo je učinek zdravljenja, ki je viden takoj. Ko je v Celju prišla v stik z Jožetom Robido, dr. med., in odkrila vejo kirurgije, namenjeno le otrokom, je našla svojo zmagovalno kombinacijo. »V resnici nisem vede- la, v kaj se podajam. Velikokrat sem se vprašala, le kaj mi je bilo, sploh zato, ker sem zelo občutljiva oseba. A prav ta specializacija me je utrdila, mi dala potrebno samozavest, s kate- ro grem lažje skozi življenje.« Foto: Andraž Purg – GrupA »V ZDA pridejo zraven otroka k zdravniku še babica, dedek, stric in teta. Staršem, ki imajo le nekaj tednov porodniškega dopusta in delajo ves dan, pri vzgoji in skrbi za otroka pomaga razširjena družina. Ni tako kot pri nas, kjer je marsikatera družina ozka celica.« Največje plačilo za njeno delo je, da svojim majhnim bolnikom pomaga povrniti zdravje. Če se hočeš izobraziti in dobiti izkušnje, je treba iti čez mejo, pravi. Doslej jo je poklicna pot dvakrat vodila v ZDA, izobraževala se je še v več evropskih centrih za otroško kirurgijo, kot udeleženka ali predavateljica je sodelovala na številnih strokovnih kongresih. Kot predstojnica otroške kirurgije v UKC Maribor si želi, da bi lahko oblikovala popol- noma samostojno ekipo. Gre za dol- goročne načrte, saj usposabljanje sodelavcev traja vrsto let. Da bi zdravje spremljalo tako odrasle kot otroke, je praznična želja novinarke Tine Strmčnik. Slednja bralcem Novega tednika želi tudi mir v mislih in duši. Da bi se znali ustaviti, se osredotočiti na tisto, kar je v življenju res pomembno, in da bi ves balast pustili ob strani. Trimesečno potovanje v Združene države Amerike je bilo za zdravnico iz Šentjurja posebno tudi zato, ker je bil takrat njen sin star le poldrugo leto. Zato se je na drugo celino pre- selila z njim, možem in nečakom. Tam so najeli stanovanje, avtomobil, nečak je na daljavo spremljal pouk slovenske šole. Za vse je bila to zelo dobra izkušnja. Zmagovalna kombinacija Slovenija bi glede na primerjavo s sosednjimi državami potrebovala od osem do 18 otroških kirurgov, trenu- tno jih pri nas deluje devet. Mlade zdravnike, ki so se odločili za tovrstno specializacijo, lahko trenutno prešte- jemo na prste ene roke. Razlogi za to se po besedah sogovornice med drugim skrivajo v tem, da je otroška kirurgija mlada veda. »Kdor izbere to- vrstno specializacijo, mora vanjo vlo- žiti veliko truda. Da se otroški kirurgi dobro usposobijo, morajo na številna izobraževanja v tujino. Poleg tega se morajo soočiti še s prepričanjem ne- katerih kolegov z zdravstvenega po- dročja, ki menijo, da tovrstnega kadra naša družba ne potrebuje.« Zanimivo je, da je zdravnico iz Šentjurja življenje do tovrstne spe- 24 Št. 1, 5. januar 2023 Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 24 PRAZNIČNE ZGODBE V kuhinji z Žigo Koprivcem iz Celja Od babičine kuhinje do vrhunske kulinarike Strast šestindvajsetletnika je prerasla v poklic, ki ga osrečuje. Natančni rezi so ključni pri vrhunski kulinariki, pravi. Že kot osnovnošolec se je smukal po babičini ku- hinji in vihtel kuhalnico, a takrat niti slutil ni, da bo svoje življenje posvetil vrhunski kulinariki. Danes 26-letni Žiga Koprivc iz Celja velja za enega perspek- tivnejših kuharjev pri nas. Letos je na regijskem fi- nalu mednarodnega tekmovanja S. Pellegrino Young Chef Academy Competition osvojil posebno nagrado za družbeno odgovornost. Zahtevno ocenjevalno ko- misijo je navdušil s krožnikom, ki ga je poimeno- val »Just the two of us«. Na njem so bili le slovenska postrv, slovenski med in slovenska lipa. Trajnost v kulinariki je izziv, ki najbolj nagovarja njegovo ne- usahljivo ustvarjalnost, pravi. BARBARA FURMAN Predizbori mednarodno uglednega tekmovanje S. Pellegrino Young Chef Aca- demy Competition se vrstijo po vsem svetu. Celjan Žiga Koprivc, ki dela v restavraciji Galerija okusov v Petrovčah, je na regijskem finalu za ob- močje jugovzhodne Evrope in Sredozemlja osvojil po- sebno nagrado za družbeno odgovornost, saj je svoj kro- žnik posvetil trajnostnemu konceptu v gastronomiji. S tem je opozoril nase v šir- šem mednarodnem prosto- ru. Kot pravi, je v kulinariki prepoznal veliko priložnosti za ustvarjenje, omenjeno na- grado pa dojema kot dokaz, da je izbral pravi poklic. Nagrajen krožnik Perspektiven kuhar je pre- pričan, da trajnost v gastro- nomiji ne more biti povezana Nasmeh je najbolj dragocena »začimba« pri pripravi hrane. samo s hrano, ki jo dobimo na krožnik, ampak je treba o trajnosti v kulinariki raz- mišljati tudi pri pripomoč- kih za pripravo in serviranju jedi. Na tekmovanju S. Pe- llegrino Young Chef Acade- my Competition je s svojim krožnikom »Just the two of us,« ki so ga sestavljali le slo- venska postrv, slovenski med in slovenska lipa, dokazal, da povsem brez odpadkov tudi v kulinariki ne gre, a jih je mogoče občutno zmanjšati. »Skušal sem uporabiti vse dele ribe, celo iz črevesne maščobe sem naredil olje, iz kosti fond, iz glave in obrez- kov aspik. Vodo, ki je ostala od fermentacije lipovih listov in popkov, sem uporabil kot kis, namesto sladkorja, ki ga v Sloveniji ne pridelujemo, sem uporabil med. Postrvi nisem poširal v plastični fo- liji, ampak v listih lipe. Celo krožnik je bil iz lesa podrte lipe, ki v najboljšem primeru konča kot palica za podpira- nje paradižnika. Sem pa zavr- gel oči ribe in po uporabi za jušno osnovo tudi kosti,« je opisal pripravo nagrajenega krožnika. Najprej z babico Že v osnovnošolskih letih se je Žiga pogosto zadrževal v babičini kuhinji in jo opazo- val pri pripravi raznovrstnih jedi. »Babica je odlična kuha- rica. Vesela je bila, da sem že kot otrok kazal zanimanje za kuhanje, zato mi je dovolila, da sem ji pomagal. Najpogo- steje je pripravljala preproste domače jedi. Spomnim se, da sta mi najbolj šla v slast njena goveja juha in jabolčni zavi- tek. Čeprav sem bil navdušen nad kuho in peko, takrat še nisem razmišljal o poklicu kuharja.« Vpisal se je v celjsko gimna- zijo, potem si je premislil in šel v Ljubljano, kjer je šolanje nadaljeval v srednji gostinski šoli, sočasno je delal v Mc Do- naldsu. »Delo sem si poiskal, da sem si lahko plačal stroške bivanja v Ljubljani, obenem sem pridobival izkušnje v ku- hinji. Kasneje sem nekaj časa delal v restavracijah Hood Burger in TaBar. V slednjem, ki velja za eno boljših in bolj prepoznavnih restavracij v Ljubljani, sem bil pomivalec posode. A sem ob tem pozor- no opazoval delo tamkajšnjih kuharjev. Bil sem vedoželjen, zato sem kuharje, ki so pri- pravljali vrhunsko kulinari- ko, veliko spraševal in tako od njih pridobival dragoceno znanje, ki mi koristi še danes. Takrat sem se odločil, da bom ustvarjal na področju vrhun- ske gastronomije. Domneval sem, da mi bo nudilo veliko priložnosti za ustvarjenje. In danes vem, da se nisem zmotil.« Trajnost v kulinariki Ko se je po končanem šola- nju iz Ljubljane vrnil v doma- če Celje, si je poiskal delo v v Gostilni pri Kmetec. »V tem kolektivu sem bil približno leto. Hvaležen sem sodelav- cem, od katerih sem pridobil dodatna znanja in veščine. V gostinstvu je zelo redko, da bolj izkušen kuhar vzame pod svoje okrilje začetnika in mu sistematično predaja znanje. Ni časa za to. Učiš se pač ob delu. Prepuščen si svoji iz- najdljivosti in vedoželjnosti,« dodaja Žiga, ki se je februarja 2021 priključil ekipi kuharjev v restavraciji Galerija Oku- sov v Petrovčah. Tu dela še danes. Pravi, da je s pogoji in z organizacijo dela zelo zadovoljen, prav tako lahko nadgrajuje svojo kreativnost. »Veliko mi pomeni, da mi de- lodajalec omogoča udeležbo na kulinaričnih tekmovanjih, saj se zaveda, da tako glede kakovosti ponudbe pridobiva tudi restavracija. Po šestih le- tih dela v različnih delovnih okoljih sem spoznal, da me najbolj navdušuje trajnost v Med pripravo jedi dobrodošlice, nanašanje kreme iz rumenjaka Čaj iz hmelja za dobrodošlico 25 Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 25 Št. 1, 5. januar 2023 PRAZNIČNE ZGODBE Da je krožnik čim bolj dovršen, si pogosto pomaga s pinceto. V kuhinji je kljub obilici dela sproščeno in prijetno vzdušje. kulinariki, ki teži k čim manj- šim količinam odpadkov pri pripravi hrane, v ospredje pa postavlja lokalno pridelana in sezonska živila. To je usmeri- tev v svetu, vendar trajnost v kulinariki ne sme biti le trend, ampak je čas, da postane po- goj,« je prepričan. Butična pridelava V Sloveniji imamo po njego- vem mnenju veliko priložno- sti za razvijanje trajnostne ku- linarike. Raznolika pokrajina in pestra narava zagotavljata odlične pogoje za pridelavo živil v majhnih količinah, saj je trajnostna kulinarika pove- zana tudi z butično pridela- vo živil. Transportne poti so kratke, zato lažje ohranimo njihovo svežino. »Pogosto je mogoče slišati, da sta trajno- stno naravnana načina prehra- njevanja le vegetarijanstvo in veganstvo. To ni res. Tudi riba ali rdeče meso predstavljata trajnostni živili, če ju gojimo v majhnih količinah. V naši restavraciji smo priložnost za sestavo trajnostnih meni- jev našli tudi v pripravi mesa divjačine. Tako smo v kulina- rično ponudbo med drugim vključili lička divjega prašiča in možgane prašiča. To sta bistveno bolj trajnostni živili kot na primer zrezek govedine angusa iz Škotske.« Manj odpadkov Trajnost v kulinariki teži tudi k temu, da je pri pripra- vi hrane čim manj odpadkov, zato so v ospredju sezonske in lokalne sestavine. »V Galeriji Okusov ne pripravljamo jedi iz morskih rib in morskih sa- dežev, ker v našem okolju ni morja. Smo sredi savinjske regije, imamo reke in potoke s sladkovodnimi ribami, ima- mo hmelj, prostrane gozdove z divjačino in gozdnimi plo- dovi ter še marsikaj. Lokalne sestavine na različne načine vključujemo v pripravo vrhun- skih jedi.« Da so trajnostna živila bi- stveno dražja, se Žiga v celoti ne strinja. »To je pogosto zgolj predsodek. V trgovinah kilo- gram lososa stane približno 18 evrov. Če boste obiskali ribo- gojnico, boste kilogram postrvi dobili za šest evrov. Res je, da si jo moraš sam očistiti, med- tem ko file stane deset evrov. Prepričan sem, da v Sloveniji pojemo več lososa kot postrvi.« Hrana je zgodba Gurmani dandanes najbolj cenijo kakovostno in raznovr- Amuse-bouche oziroma predjed v velikosti zalogaja V jedilnik pogosto vključi topinambur, ki je sorodnik sončnice, pravi Žiga. stno hrano, saj je bolj zdrava in lažje prebavljiva. Prav tako se zavedajo, da je hrana zgodba. »V naši restavraciji obujamo zgodbo nostalgije in trajnosti. Svinjski možgani so pozablje- na jed naših prednikov. To živilo ima veliko beljakovin in izjemno hranilno vrednost. Ali na primer vrhunsko pripravlje- na lička divjega prašiča, ki se kar stopijo v ustih in vsebuje- jo veliko kolagena. Prepričan sem, da mora restavracija tudi izobraževati in osveščati,« do- daja Žiga, ki najbolj uživa pri sestavljanju jedi in jedilnika, pri čemer lahko pokaže vse svoje znanje. Čez leto v Galeriji okusov pripravijo štiri sezon- ske menije, ki so sestavljeni iz petih, sedmih, devetih ali trinajstih hodov, zraven po- nudijo vrhunska vina in bre- zalkoholne napitke. Krajši ali daljši meniji ponujajo dožive- tje pristnega lokalnega okolja, ki se prepleta s filozofijo resta- vracije. Cene se gibljejo od 65 do 105 evrov za osebo, pijača v ceno ni vključena. Od kunca do želeja slive Žigo smo opazovali med pri- pravo amuse-bouche – tako v vrhunski kulinariki imenujejo predjed v velikosti zalogaja. Vanjo je vključil ajdov suši, hren in zeleno, taco koru- ze, fermentirano rdeče zelje, mlado zelje s čilijem, vafelj s hmeljem, kremo rumenjaka ter hmeljev čaj s konopljo in koprivo. Nekatere sestavine je na krožnik zlagal s pinceto, s čimer je zagotovil lepo in bar- vito podobo krožnika. Zatem je pripravil krožnik, na katerem so bili file kunca souse vide, fermentirano jabol- ko, garum zajčjih kosti, črno jabolko in travniška zelišča ter listnato testo s pašteto kunčjih jeter. Sledila je priprava krožni- ka s pirejem iz jurčkov, z oki- sanimi lisičkami, z juho čage in s smrekovimi vršički, sledili so panakota ovčjega jogurta, hrustljava prosena kaša, žele slive, oglje figovih listov, slana limona in fermentirana sliva. Tako v restavraciji posto- poma nadgrajujejo ponudbo vse do krožnika z zavitkom iz ohrovta, velute črnega česna ter kaviarja postrvi z oljem pečene ribe. Sledi krožnik z ocvrtimi svinjskimi možgani v koruzni moki, s kremo sladke- ga krompirja s sokom rakitov- ca, šalotko in suho marelico. To še ni vse. V drugi polovici 13-hodnega menija vam po- strežejo še rižoto krompirja na kremi črnega krompirja, sledi kutinova pita s sirom iz sirot- ke. Zatem hrbet divje svinje z bučnicami in omako maslenke z gozdnim medom, nabodalo ličk divje svinje, glazirane s šipkom, in z ocvrto bučo ho- kaido v tempuri s pečenim kvasom. Pred zaključkom vam po- strežejo še choux, gelato piva, ganeš temnega slada, gel jurke z ginom in svež hmelj. Mnogi so navdušeni tudi nad kremo topinamburja, črnim orehom, gelom iz hruške in meringo s topinamburjem. Kulinarično razvajanje gostov končajo z janeževim upognjencem, vegansko čokolado, pesinim macronom z ganašem bele čebule in ocvirki. Kaj kuha doma? V domači kuhinji Žiga pri- pravlja bistveno bolj prepro- ste jedi. »Kuhinja v službi in kuhinja v mojem domu sta povsem ločena svetova. Doma najpogosteje pripra- vljam rižote in testenine na tisoč in en način. Rad se poigravam z okusi, s kombi- nacijami sestavin in začimb. V tem neizmerno uživam. Hvaležen sem, da je moja strast postala moj poklic, ki me osrečuje in izpopolnjuje. Obenem mi ponuja prilo- žnost za nenehno rast in ra- zvoj, saj želim ostati v svetu gastronomije.« Sicer pa mlad Celjan pro- ste ure rad preživlja v naravi, se povzpne na kakšen hrib, da si zbistri glavo in misli, ki mu tudi v prostem času, kot hudomušno doda, tako rade zbezljajo h kulinariki. »Ustvarjalni duh me nikoli ne zapusti. In priznam, da me to prav nič ne moti.« Foto: SHERPA Žiga je novinarki Barbari Furman podrobneje prestavil jesenski sezonski jedilnik. Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 1, 5. januar 2023 PRAZNIČNE ZGODBE Rok Tržan, umetnik s fotoaparatom »Večji je pritisk, bolj sem sproščen« Njegova zgodba je na trenutke takšna, kot bi jo na- pisal fi lmski scenarist. A hkrati je dokaz, da za ljudi z izjemno ustvarjalno energijo in nadarjenostjo ni meja, če vedo, kaj hočejo. Žal je pogosto tako, da lah- ko krila razprejo šele v tujini, ki najbolj nadarjenim na široko odpira svoja vrata. Za Celjana Roka Tržana je bila prelomna jesen 2017, ko je imel dovolj vseh težav v domačem okolju in je sedel v avto ter se od- peljal proti Nemčiji. Za dva meseca se je nameraval malo umakniti od vsega in razmisliti, kako naprej. Od takrat živi in ustvarja v nemški prestolnici, kjer je priznan modni fotograf. TATJANA CVIRN Rok je fotografi jo odkril v srednji šoli. »Hodil sem na ekonomsko gimnazijo in bil podpovprečen učenec, a zagret za druge šolske projekte. Pro- fesorica Greta Jenček je edina prepoznala moje talente, me spodbujala in me povabila za kreativnega urednika šolske- ga časopisa Ekonomlonc. To, da je nekdo verjel vame, mi je pomenilo več kot karkoli,« se spominja Rok Tržan, ki je po koncu šolanja začel delovati v Celju kot samostojni fotograf. Leto 2017 je bilo po njegovih besedah posebej težko, saj ni dobil plačanega svojega dela, ljudje so mu narekovali, kako naj fotografi ra, morila ga je mi- sel, da bo še naslednjih dvajset let delal na enak način. »Na- bralo se je veliko slabih izkušenj, kar me je tako izčrpalo, da sem moral stran iz tega okolja. Od- ločil sem se za odhod v Berlin, kjer »Doma se oddaljiš od prejšnjih prijateljev, ostanejo le še nekateri, nastanejo pa nove povezave v tujini. V Berlinu imajo nekateri prijatelji že otroke, a se zaradi tega nič manj ne vidimo in se jim življenje bistveno ni spremenilo. Ko v Sloveniji par dobi otroka, opažam, da je konec njegovega prejšnjega življenja.« »Nisem rad dolgo na istem mestu in vsakič, ko dosežem nekaj, razmišljam, ali lahko dosežem še več.« »Življenje ni samo gibanje navzgor, tudi ko se motiš in delaš napake, napreduješ. Največ sem se naučil ob stvareh, ob katerih ljudje ponavadi obupajo.« TATJANA CVIRN Rok je fotografi jo odkril v srednji šoli. »Hodil sem na ekonomsko gimnazijo in bil podpovprečen učenec, a zagret za druge šolske projekte. Pro- fesorica Greta Jenček je edina prepoznala moje talente, me spodbujala in me povabila za kreativnega urednika šolske- ga časopisa Ekonomlonc. To, da je nekdo verjel vame, mi je pomenilo več kot karkoli,« se spominja Rok Tržan, ki je po koncu šolanja začel delovati v Celju kot samostojni fotograf. Leto 2017 je bilo po njegovih besedah posebej težko, saj ni dobil plačanega svojega dela, ljudje so mu narekovali, kako naj fotografi ra, morila ga je mi- sel, da bo še naslednjih dvajset let delal na enak način. »Na- bralo se je veliko slabih izkušenj, kar me je tako izčrpalo, da sem moral stran iz tega okolja. Od- ločil sem se za odhod v Berlin, kjer »Doma se oddaljiš od prejšnjih prijateljev, ostanejo le še nekateri, nastanejo pa nove povezave v tujini. V Berlinu imajo nekateri prijatelji že otroke, a se zaradi tega nič manj ne vidimo in se jim življenje bistveno ni spremenilo. Ko v Sloveniji par dobi otroka, opažam, da je konec njegovega prejšnjega »Nisem rad dolgo na istem mestu in vsakič, ko dosežem nekaj, razmišljam, ali lahko dosežem še več.« sem imel prijatelja iz otroštva. Najprej sem se namera- val za dva meseca malo odmakniti od domačega okolja in si odpočiti. Zdelo se mi je tudi, da ne izkoriščam dovolj svojih sposobno- sti, da me nekaj ustavlja pri tem.« Skok v neznano V Berlinu je najel sta- novanje za dva meseca in se že po 14 dneh odločil, da se ne bo več vrnil. » T o je bila neumna odločitev, saj sem doma imel delo, poznali so me, v Berlinu pa nihče ni vedel zame. Vsak 17-letnik je imel boljšo mapo s svojimi deli kot jaz, a se mi je želodec obračal ob misli, da bi moral nazaj in spet fotogra- fi rati poroke ter se prepirati s strankami o tem, kaj in kako bom delal.« Tudi jezika ni znal in priznava, da ga še vedo ne govori. »V svetu, kjer delam, znanje nemščine ni nujno, bi pa bilo koristno v vsakdanjem življenju.« Če je želel ostati v Berlinu, je moral najti delo. Na Linkedinu je videl oglas podjetja Zalando, ki se ukvarja s spletno prodajo oblačil in drugih modnih izdel- kov, da išče fotografa. »Takrat sploh nisem vedel, kdo je Za- lando in kaj dela. V oglasu je pisalo, da je treba poslati svoj življenjepis in motivacijsko pismo. Ker se mi tega ni dalo pisati, sem napisal samo na- slov svoje spletne strani rok- trzan.com. Čez nekaj dni so me klicali iz podjetja, da bi šef rad spoznal človeka, ki je po- slal samo naslov svoje spletne strani, česar še niso doživeli.« Služba ob kavi Na osnovi daljšega pogovo- ra ob kavi je dobil povabilo za službo, a ne za razpisano delovno mesto, ampak za foto- menedžerja njihovih studiev. ker so na primer trikrat za- mudili v službo. Saj nismo kirurgi, ki rešujemo življenja, sem večkrat rekel, a Zalando je ogromno podjetje in mora res vse delovati brezhibno, da ta industrija kreativnosti deluje,« pravi Rok, ki je nato predlagal, da bi oblikovali interno agen- cijo, ki bi sama vodila manjše fotokampanje, sam pa bi pri tem sodeloval kot fotograf in bil prisoten v celotnem procesu od zamisli do končnega izdel- ka. Tako je nastala nova ekipa, ki se je v enem letu razširila na približno 50 zaposlenih. V tistem času je Rok vodil 350 različnih kampanj, kjer se je zelo veliko naučil. »To je bila najbolj intenzivna šola in v tem času sta se mi spremenila okus in slog fotografi ranja. Spoznal sem zahteve svetovnega trga. Tehnično znanje iz Slovenije je bilo seveda ustrezno, zavreči pa sem moral vizualni vpliv in sprejeti nove smernice.« Odločitev za samostojnost Da se je v tem času ogromno naučil in ustvarjal odlične iz- delke, so spoznala tudi večja tekstilna podjetja, kot so Nike, Adidas, North Face, za katera Zalando pripravlja reklamne kampanje. Roka so vabila, da bi z njimi sodeloval tudi neposre- dno, in tako se je odločil, da bo pustil redno službo ter se podal v »kaos in trpljenje, ki ga prina- ša svobodni poklic«, kot pravi. »Nagrade pri takšnem delu so sicer lahko zelo velike, a je zelo težko zdržati tako dolgo, da prideš do njih. Že nekaj- krat sem bil skoraj odločen, da se tega ne grem več, a sem na koncu rekel, da bom še malo zdr- žal,« priznava. Zaveda se, da je v mestu veliko nadarjenih fotografov in da je za to, da najamejo prav njega, treba imeti še nekaj več. »Ljudje si mora- jo želeti, da bi bil prav jaz na fotografi ranju, kar pome- Dela le v modni industri- ji, saj drugače v Nemčiji niti ne gre. »Že na začetku so mi povedali, da me nihče ne bo jemal resno, če bom fotogra- fi ral različne stvari. Vsak se specializira za svoje področje in ga pili. Meni je to všeč, saj lahko tako postaneš res stro- kovnjak.« Ujeti nekaj minut dneva Preden se Rok loti fotogra- fi ranja, je veliko predpriprav in skrbnega načrtovanja, kjer je predvideno vse od ličenja in pričeske ter celo do kota fotografi ranja. Nič ne sme iti narobe, saj je tovrstno delo za najboljše modne znamke zah- tevno in drago, zato ni prosto- ra za ponovni izpit. »Kreativni in umetniški direktorji vse pri- pravijo, še preden se vključim v ta proces. Ko izdelajo osnov- no zasnovo projekta, iščejo primernega fotografa. Torej ne gre za sistem, kdo koga po- zna, ampak za to, koga vidijo kot sposobnega, da lahko idejo izpelje.« Ima Rok pri tem možnost, da doda svoje ustvarjalne ideje? »Ko se načrtovano fotografi ra- nje konča in če je še čas, pre- dlagam še kakšen drugačen pristop oziroma kot fotografi - ranja. Včasih niti ni časa, ker se za dobre posnetke čaka na nek del dneva in svetlobo, kar je lahko samo nekaj minut, in takrat ni prostora za improvi- zacijo,« pojasnjuje fotograf, ki mu je tovrstno delo zelo všeč in ga niti stresne razmere ne motijo. »Ravno ta stres in pri- tisk me ›hranita‹. Večji je pri- tisk, bolj sem sproščen. Če je kaj prelahko, se mi zdi, da ne napredujem.« Izzivi v studiu in na igrišču In kakšno je delo z modeli, ga vprašam. Je to kaj posebne- ga? »To je enak svet kot v vseh drugih službah. Začetniki so veseli, da so dobili delo, in se trudijo, sodelujejo, pomagajo, nekaj uveljavljenih imen pa želi imeti višjo raven udobja na fo- tografi ranjih, a to je že vnaprej dogovorjeno z njihovimi agen- cijami. Zdi se mi, da znam do- bro delati z vsemi, saj se znam prilagoditi, ne da bi deloval vsiljivo ali da bi se pretvarjal,« razlaga sogovornik, ki meni, da so lahko tudi tisti bolj znani v sebi negotovi. »Pričaram jim občutek, da bom z ekipo poskr- bel, da se bodo dobro počutili in da si bodo všeč, zato se lah- ko sprostijo. Skupaj smo samo nekaj ur in v tem času moram od njih dobiti kar največ. Že ko zjutraj sedejo k maskerki, se poskusim z njimi pogovo- riti, da vidim, kašen tip oseb- nosti so, in da tudi oni začutijo mene, saj z aparatom vstopam v njihov osebni prostor. Želim, da se ujamemo in vzpostavi- mo zdrav odnos, čeprav se ne bomo nikoli več videli.« ni, da se je treba dobro ujeti z vsemi, da je njihova delovna izkušnja prijetna. Morda k temu pri- spevata moja odprtost in radovednost. Ne vem, kaj točno ustreza tistim, ki me redno najemajo. Ko bom ugotovil, bom to še okrepil …« pove v smehu. Celjan Rok Tržan je uspel v Berlinu v svetu modne fotografije. Seveda je sprejel ponujeno. Vodil je delo 25 fotografov in vmes nabi- ral različna znanja, ki jih prej ni imel. A na tem položaju je zdržal le leto. »Ko je prišlo do odpuščanj, tega dela nisem zmogel in se tudi nisem ve- dno strinjal z razlogi zanje. Rad spodbujam ljudi okrog sebe, a ne morem uničevati nji- hovih ži- vljenj, Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 1, 5. januar 2023 PRAZNIČNE ZGODBE »Magičnost se dogaja v resničnem življenju. To dokazuje tudi moja zgodba, ki se ni odvila po elektronski pošti ali na Instagramu, ampak je šlo za neposredne stike z ljudmi.« V delo je torej treba vložiti kar precej energije in se potru- diti za čim boljši izdelek, kar je lahko utrujajoče. Rok pravi, da ga z energijo napolnijo zado- voljni naročniki, sicer pa se je obdal s sodelavci, ki ga držijo pokonci in mu pomagajo, ko sam ni najbolje razpoložen. Ko se delo konča, ga igranje ko- šarke napolni z energijo in mu pomaga, da odmisli manj pri- jetne stvari. »Prednost velikega mesta je, da so igrišča vedno polna. Košarko na ulici igrajo na neverjetno visoki ravni in je treba biti dober, da lahko igraš. Tako imam spet nov izziv, da rastem,« pove v smehu. Tujina ali domovina? A življenje v tujini nima le lepih plati in vsaka zgodba iz- seljenca nima srečnega konca. Rok priznava, da je življenje v Sloveniji veliko boljše in lažje kot v Berlinu. »Sem takšen, da moram očitno vedno po naj- težji poti, da pridem na koncu do skromne nagrade, ki mi včasih niti zadovoljstva zares ne da.« Doma bi bilo resda vse lažje, ni pa pravih ustvarjalnih izzivov, ugotavlja. V Sloveniji po njegovem mnenju lahko hitro napreduješ, ljudje te pre- poznajo, a ko prideš do neke ravni, ni več napredka. »Na- ročniki se bojijo, da jih njihovi kupci ne bi razumeli, nekako podcenjujejo njihovo sposob- nost dojemanja vizualnih spo- ročil. Odgovornost naročnikov je, da izobražujejo ljudi s fo- tografijami, z oblikovanjem, besedilom. Ni treba, da je vse ›na prvo žogo‹. Želel sem si večje izzive, ko je šlo za delo za plakate, reklame podjetij … A sem bil pogosto razočaran, ko so najprej predlagali, da bi naredili nekaj zelo dobrega, nato so si premislili in želeli podobno kot prejšnje leto …« Nostalgija, ki hitro mine Življenje v Berlinu je odvisno tudi od tega, v kateri četrti živiš. Glede na stanovanjsko krizo pogosto ni mogoče izbirati. Rok je imel srečo, da sta z dekletom dobila stanovanje v četrti Kre- uzberg, ki je polna mladih ljudi in umetnikov, kavarn, dobrih restavracij … A pogreša zlasti naravo. Delček te sicer najde v tamkajšnjih parkih, kamor pri- haja ogromno ljudi, medtem ko je pot iz mesta na obrobje bolj zahteven projekt. T o je tudi naj- težji del poti, ko se pelje proti Sloveniji. »Voziti tu je res izziv, vožnje sem se moral še enkrat naučiti.« Domov se vrača približno dvakrat letno. »Oddaljenost te na globlji način zbliža z dru- žino. Slišimo se, ko si imamo kaj povedati,« pravi in dodaja, da ga v Berlinu včasih zagrabi močna nostalgija ob spominih na domače mesto. A ko pride, je razočaran, ko se sprehodi po praznih ulicah. Spominja se di- jaških let, ko je z vrstniki čas preživljal v klubih, barih …, park je bil ob petkih njihovo zbirališče. »Vem, da je bilo vse nasmeteno po našem odhodu, a zame so to najlepši spomini, saj je bilo druženje videti kot festival, ko smo si vsi oddah- nili od šole in učenja. Ne vem, kje so zdaj mladi, ne vidim in ne slišim jih. Nujno bi morali imeti prostor, kjer bi se lahko spet družili, bili glasni, poslu- šali svojo glasbo in s tem ne bi nikogar motili.« Tudi napake morajo biti Je lahko njegova izkušnja zgled mladim, ki bi prav tako radi v tujino? Pravi, da se sam sebi ne zdi najbolj usposo- bljen za deljenje nasvetov, saj se je vse, kar je naredil, zdelo napačno. »A ljudje si morajo privoščiti delati tudi napake in starši morajo mladim to do- voliti. Vedno sem imel v glavi, da moram uspeti, če grem v tujino, in sem si s tem naložil težko breme. Življenje ni samo gibanje navzgor, tudi ko se mo- tiš in delaš napake, napreduješ. Največ sem se naučil ob stva- reh, ob katerih ljudje ponavadi obupajo. Najprej sem bil jezen in sem se dekletu pritoževal, da ne zmorem več. Potem sem šel igrat košarko in ko sem se vrnil, sem rekel, da bom še poskušal …« razlaga Rok svojo življenjsko usmeritev. Ob tem poudarja, da si v tujini vedno tujec, nihče te ne pozna, kar je lahko tudi dobra izkušnja, s pomočjo katere lahko na novo postaviš svoje cilje in vrednote. A to zagotovo ni za vsakogar. »Opažam, da se večina odpravi v tujino za nekaj mesecev in ko se vrnejo, še naslednjih nekaj let govorijo, da so bili tam.« Pri- vilegij, da smo v EU in da lah- ko v enem dnevu spremenimo naslov in živimo drugje, bi po njegovem mnenju morali bolj pogosto izkoristiti, sploh ko vidi nekatere tujce, ki težko do- bijo vizo in jim njihove države niti ne dovolijo, da bi se odselili. »Mi je pa žal, da mladi zapu- ščajo našo državo, ki ne daje dovolj možnosti takšnim, ki želijo doseči nekaj več na raz- ličnih ustvarjalnih področjih.« Se bo sam kdaj vrnil? »Ne vem, kaj bi delal v Sloveniji in kaj bi me v tolikšni meri zaposlilo, da bi z veseljem ostal,« odgovarja in dodaja, da je Berlin sicer težko in zelo intenzivno mesto za življenje. »Približno deset let bom to še zmogel, potem se bo treba pre- seliti nekam drugam. Idealen bi bil kraj z lepšim vremenom, kot je tu na severu Nemčije. A zaradi dela bom verjetno mo- ral ostati blizu mest, kjer je modna industrija najmočnej- ša,« razmišlja o svojih načrtih. Zagotovo je, da bomo zanj še slišali in pogosto občudovali njegovo delo. Foto: osebni arhiv Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 1, 5. januar 2023 PRAZNIČNE ZGODBE Rok Tržan, umetnik s fotoaparatom »Večji je pritisk, bolj sem sproščen« Njegova zgodba je na trenutke takšna, kot bi jo na- pisal fi lmski scenarist. A hkrati je dokaz, da za ljudi z izjemno ustvarjalno energijo in nadarjenostjo ni meja, če vedo, kaj hočejo. Žal je pogosto tako, da lah- ko krila razprejo šele v tujini, ki najbolj nadarjenim na široko odpira svoja vrata. Za Celjana Roka Tržana je bila prelomna jesen 2017, ko je imel dovolj vseh težav v domačem okolju in je sedel v avto ter se od- peljal proti Nemčiji. Za dva meseca se je nameraval malo umakniti od vsega in razmisliti, kako naprej. Od takrat živi in ustvarja v nemški prestolnici, kjer je priznan modni fotograf. TATJANA CVIRN Rok je fotografi jo odkril v srednji šoli. »Hodil sem na ekonomsko gimnazijo in bil podpovprečen učenec, a zagret za druge šolske projekte. Pro- fesorica Greta Jenček je edina prepoznala moje talente, me spodbujala in me povabila za kreativnega urednika šolske- ga časopisa Ekonomlonc. To, da je nekdo verjel vame, mi je pomenilo več kot karkoli,« se spominja Rok Tržan, ki je po koncu šolanja začel delovati v Celju kot samostojni fotograf. Leto 2017 je bilo po njegovih besedah posebej težko, saj ni dobil plačanega svojega dela, ljudje so mu narekovali, kako naj fotografi ra, morila ga je mi- sel, da bo še naslednjih dvajset let delal na enak način. »Na- bralo se je veliko slabih izkušenj, kar me je tako izčrpalo, da sem moral stran iz tega okolja. Od- ločil sem se za odhod v Berlin, kjer »Doma se oddaljiš od prejšnjih prijateljev, ostanejo le še nekateri, nastanejo pa nove povezave v tujini. V Berlinu imajo nekateri prijatelji že otroke, a se zaradi tega nič manj ne vidimo in se jim življenje bistveno ni spremenilo. Ko v Sloveniji par dobi otroka, opažam, da je konec njegovega prejšnjega življenja.« »Nisem rad dolgo na istem mestu in vsakič, ko dosežem nekaj, razmišljam, ali lahko dosežem še več.« »Življenje ni samo gibanje navzgor, tudi ko se motiš in delaš napake, napreduješ. Največ sem se naučil ob stvareh, ob katerih ljudje ponavadi obupajo.« TATJANA CVIRN Rok je fotografi jo odkril v srednji šoli. »Hodil sem na ekonomsko gimnazijo in bil podpovprečen učenec, a zagret za druge šolske projekte. Pro- fesorica Greta Jenček je edina prepoznala moje talente, me spodbujala in me povabila za kreativnega urednika šolske- ga časopisa Ekonomlonc. To, da je nekdo verjel vame, mi je pomenilo več kot karkoli,« se spominja Rok Tržan, ki je po koncu šolanja začel delovati v Celju kot samostojni fotograf. Leto 2017 je bilo po njegovih besedah posebej težko, saj ni dobil plačanega svojega dela, ljudje so mu narekovali, kako naj fotografi ra, morila ga je mi- sel, da bo še naslednjih dvajset let delal na enak način. »Na- bralo se je veliko slabih izkušenj, kar me je tako izčrpalo, da sem moral stran iz tega okolja. Od- ločil sem se za odhod v Berlin, kjer »Doma se oddaljiš od prejšnjih prijateljev, ostanejo le še nekateri, nastanejo pa nove povezave v tujini. V Berlinu imajo nekateri prijatelji že otroke, a se zaradi tega nič manj ne vidimo in se jim življenje bistveno ni spremenilo. Ko v Sloveniji par dobi otroka, opažam, da je konec njegovega prejšnjega »Nisem rad dolgo na istem mestu in vsakič, ko dosežem nekaj, razmišljam, ali lahko dosežem še več.« sem imel prijatelja iz otroštva. Najprej sem se namera- val za dva meseca malo odmakniti od domačega okolja in si odpočiti. Zdelo se mi je tudi, da ne izkoriščam dovolj svojih sposobno- sti, da me nekaj ustavlja pri tem.« Skok v neznano V Berlinu je najel sta- novanje za dva meseca in se že po 14 dneh odločil, da se ne bo več vrnil. » T o je bila neumna odločitev, saj sem doma imel delo, poznali so me, v Berlinu pa nihče ni vedel zame. Vsak 17-letnik je imel boljšo mapo s svojimi deli kot jaz, a se mi je želodec obračal ob misli, da bi moral nazaj in spet fotogra- fi rati poroke ter se prepirati s strankami o tem, kaj in kako bom delal.« Tudi jezika ni znal in priznava, da ga še vedo ne govori. »V svetu, kjer delam, znanje nemščine ni nujno, bi pa bilo koristno v vsakdanjem življenju.« Če je želel ostati v Berlinu, je moral najti delo. Na Linkedinu je videl oglas podjetja Zalando, ki se ukvarja s spletno prodajo oblačil in drugih modnih izdel- kov, da išče fotografa. »Takrat sploh nisem vedel, kdo je Za- lando in kaj dela. V oglasu je pisalo, da je treba poslati svoj življenjepis in motivacijsko pismo. Ker se mi tega ni dalo pisati, sem napisal samo na- slov svoje spletne strani rok- trzan.com. Čez nekaj dni so me klicali iz podjetja, da bi šef rad spoznal človeka, ki je po- slal samo naslov svoje spletne strani, česar še niso doživeli.« Služba ob kavi Na osnovi daljšega pogovo- ra ob kavi je dobil povabilo za službo, a ne za razpisano delovno mesto, ampak za foto- menedžerja njihovih studiev. ker so na primer trikrat za- mudili v službo. Saj nismo kirurgi, ki rešujemo življenja, sem večkrat rekel, a Zalando je ogromno podjetje in mora res vse delovati brezhibno, da ta industrija kreativnosti deluje,« pravi Rok, ki je nato predlagal, da bi oblikovali interno agen- cijo, ki bi sama vodila manjše fotokampanje, sam pa bi pri tem sodeloval kot fotograf in bil prisoten v celotnem procesu od zamisli do končnega izdel- ka. Tako je nastala nova ekipa, ki se je v enem letu razširila na približno 50 zaposlenih. V tistem času je Rok vodil 350 različnih kampanj, kjer se je zelo veliko naučil. »To je bila najbolj intenzivna šola in v tem času sta se mi spremenila okus in slog fotografi ranja. Spoznal sem zahteve svetovnega trga. Tehnično znanje iz Slovenije je bilo seveda ustrezno, zavreči pa sem moral vizualni vpliv in sprejeti nove smernice.« Odločitev za samostojnost Da se je v tem času ogromno naučil in ustvarjal odlične iz- delke, so spoznala tudi večja tekstilna podjetja, kot so Nike, Adidas, North Face, za katera Zalando pripravlja reklamne kampanje. Roka so vabila, da bi z njimi sodeloval tudi neposre- dno, in tako se je odločil, da bo pustil redno službo ter se podal v »kaos in trpljenje, ki ga prina- ša svobodni poklic«, kot pravi. »Nagrade pri takšnem delu so sicer lahko zelo velike, a je zelo težko zdržati tako dolgo, da prideš do njih. Že nekaj- krat sem bil skoraj odločen, da se tega ne grem več, a sem na koncu rekel, da bom še malo zdr- žal,« priznava. Zaveda se, da je v mestu veliko nadarjenih fotografov in da je za to, da najamejo prav njega, treba imeti še nekaj več. »Ljudje si mora- jo želeti, da bi bil prav jaz na fotografi ranju, kar pome- Dela le v modni industri- ji, saj drugače v Nemčiji niti ne gre. »Že na začetku so mi povedali, da me nihče ne bo jemal resno, če bom fotogra- fi ral različne stvari. Vsak se specializira za svoje področje in ga pili. Meni je to všeč, saj lahko tako postaneš res stro- kovnjak.« Ujeti nekaj minut dneva Preden se Rok loti fotogra- fi ranja, je veliko predpriprav in skrbnega načrtovanja, kjer je predvideno vse od ličenja in pričeske ter celo do kota fotografi ranja. Nič ne sme iti narobe, saj je tovrstno delo za najboljše modne znamke zah- tevno in drago, zato ni prosto- ra za ponovni izpit. »Kreativni in umetniški direktorji vse pri- pravijo, še preden se vključim v ta proces. Ko izdelajo osnov- no zasnovo projekta, iščejo primernega fotografa. Torej ne gre za sistem, kdo koga po- zna, ampak za to, koga vidijo kot sposobnega, da lahko idejo izpelje.« Ima Rok pri tem možnost, da doda svoje ustvarjalne ideje? »Ko se načrtovano fotografi ra- nje konča in če je še čas, pre- dlagam še kakšen drugačen pristop oziroma kot fotografi - ranja. Včasih niti ni časa, ker se za dobre posnetke čaka na nek del dneva in svetlobo, kar je lahko samo nekaj minut, in takrat ni prostora za improvi- zacijo,« pojasnjuje fotograf, ki mu je tovrstno delo zelo všeč in ga niti stresne razmere ne motijo. »Ravno ta stres in pri- tisk me ›hranita‹. Večji je pri- tisk, bolj sem sproščen. Če je kaj prelahko, se mi zdi, da ne napredujem.« Izzivi v studiu in na igrišču In kakšno je delo z modeli, ga vprašam. Je to kaj posebne- ga? »To je enak svet kot v vseh drugih službah. Začetniki so veseli, da so dobili delo, in se trudijo, sodelujejo, pomagajo, nekaj uveljavljenih imen pa želi imeti višjo raven udobja na fo- tografi ranjih, a to je že vnaprej dogovorjeno z njihovimi agen- cijami. Zdi se mi, da znam do- bro delati z vsemi, saj se znam prilagoditi, ne da bi deloval vsiljivo ali da bi se pretvarjal,« razlaga sogovornik, ki meni, da so lahko tudi tisti bolj znani v sebi negotovi. »Pričaram jim občutek, da bom z ekipo poskr- bel, da se bodo dobro počutili in da si bodo všeč, zato se lah- ko sprostijo. Skupaj smo samo nekaj ur in v tem času moram od njih dobiti kar največ. Že ko zjutraj sedejo k maskerki, se poskusim z njimi pogovo- riti, da vidim, kašen tip oseb- nosti so, in da tudi oni začutijo mene, saj z aparatom vstopam v njihov osebni prostor. Želim, da se ujamemo in vzpostavi- mo zdrav odnos, čeprav se ne bomo nikoli več videli.« ni, da se je treba dobro ujeti z vsemi, da je njihova delovna izkušnja prijetna. Morda k temu pri- spevata moja odprtost in radovednost. Ne vem, kaj točno ustreza tistim, ki me redno najemajo. Ko bom ugotovil, bom to še okrepil …« pove v smehu. Celjan Rok Tržan je uspel v Berlinu v svetu modne fotografije. Seveda je sprejel ponujeno. Vodil je delo 25 fotografov in vmes nabi- ral različna znanja, ki jih prej ni imel. A na tem položaju je zdržal le leto. »Ko je prišlo do odpuščanj, tega dela nisem zmogel in se tudi nisem ve- dno strinjal z razlogi zanje. Rad spodbujam ljudi okrog sebe, a ne morem uničevati nji- hovih ži- vljenj, Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 1, 5. januar 2023 PRAZNIČNE ZGODBE »Magičnost se dogaja v resničnem življenju. To dokazuje tudi moja zgodba, ki se ni odvila po elektronski pošti ali na Instagramu, ampak je šlo za neposredne stike z ljudmi.« V delo je torej treba vložiti kar precej energije in se potru- diti za čim boljši izdelek, kar je lahko utrujajoče. Rok pravi, da ga z energijo napolnijo zado- voljni naročniki, sicer pa se je obdal s sodelavci, ki ga držijo pokonci in mu pomagajo, ko sam ni najbolje razpoložen. Ko se delo konča, ga igranje ko- šarke napolni z energijo in mu pomaga, da odmisli manj pri- jetne stvari. »Prednost velikega mesta je, da so igrišča vedno polna. Košarko na ulici igrajo na neverjetno visoki ravni in je treba biti dober, da lahko igraš. Tako imam spet nov izziv, da rastem,« pove v smehu. Tujina ali domovina? A življenje v tujini nima le lepih plati in vsaka zgodba iz- seljenca nima srečnega konca. Rok priznava, da je življenje v Sloveniji veliko boljše in lažje kot v Berlinu. »Sem takšen, da moram očitno vedno po naj- težji poti, da pridem na koncu do skromne nagrade, ki mi včasih niti zadovoljstva zares ne da.« Doma bi bilo resda vse lažje, ni pa pravih ustvarjalnih izzivov, ugotavlja. V Sloveniji po njegovem mnenju lahko hitro napreduješ, ljudje te pre- poznajo, a ko prideš do neke ravni, ni več napredka. »Na- ročniki se bojijo, da jih njihovi kupci ne bi razumeli, nekako podcenjujejo njihovo sposob- nost dojemanja vizualnih spo- ročil. Odgovornost naročnikov je, da izobražujejo ljudi s fo- tografijami, z oblikovanjem, besedilom. Ni treba, da je vse ›na prvo žogo‹. Želel sem si večje izzive, ko je šlo za delo za plakate, reklame podjetij … A sem bil pogosto razočaran, ko so najprej predlagali, da bi naredili nekaj zelo dobrega, nato so si premislili in želeli podobno kot prejšnje leto …« Nostalgija, ki hitro mine Življenje v Berlinu je odvisno tudi od tega, v kateri četrti živiš. Glede na stanovanjsko krizo pogosto ni mogoče izbirati. Rok je imel srečo, da sta z dekletom dobila stanovanje v četrti Kre- uzberg, ki je polna mladih ljudi in umetnikov, kavarn, dobrih restavracij … A pogreša zlasti naravo. Delček te sicer najde v tamkajšnjih parkih, kamor pri- haja ogromno ljudi, medtem ko je pot iz mesta na obrobje bolj zahteven projekt. T o je tudi naj- težji del poti, ko se pelje proti Sloveniji. »Voziti tu je res izziv, vožnje sem se moral še enkrat naučiti.« Domov se vrača približno dvakrat letno. »Oddaljenost te na globlji način zbliža z dru- žino. Slišimo se, ko si imamo kaj povedati,« pravi in dodaja, da ga v Berlinu včasih zagrabi močna nostalgija ob spominih na domače mesto. A ko pride, je razočaran, ko se sprehodi po praznih ulicah. Spominja se di- jaških let, ko je z vrstniki čas preživljal v klubih, barih …, park je bil ob petkih njihovo zbirališče. »Vem, da je bilo vse nasmeteno po našem odhodu, a zame so to najlepši spomini, saj je bilo druženje videti kot festival, ko smo si vsi oddah- nili od šole in učenja. Ne vem, kje so zdaj mladi, ne vidim in ne slišim jih. Nujno bi morali imeti prostor, kjer bi se lahko spet družili, bili glasni, poslu- šali svojo glasbo in s tem ne bi nikogar motili.« Tudi napake morajo biti Je lahko njegova izkušnja zgled mladim, ki bi prav tako radi v tujino? Pravi, da se sam sebi ne zdi najbolj usposo- bljen za deljenje nasvetov, saj se je vse, kar je naredil, zdelo napačno. »A ljudje si morajo privoščiti delati tudi napake in starši morajo mladim to do- voliti. Vedno sem imel v glavi, da moram uspeti, če grem v tujino, in sem si s tem naložil težko breme. Življenje ni samo gibanje navzgor, tudi ko se mo- tiš in delaš napake, napreduješ. Največ sem se naučil ob stva- reh, ob katerih ljudje ponavadi obupajo. Najprej sem bil jezen in sem se dekletu pritoževal, da ne zmorem več. Potem sem šel igrat košarko in ko sem se vrnil, sem rekel, da bom še poskušal …« razlaga Rok svojo življenjsko usmeritev. Ob tem poudarja, da si v tujini vedno tujec, nihče te ne pozna, kar je lahko tudi dobra izkušnja, s pomočjo katere lahko na novo postaviš svoje cilje in vrednote. A to zagotovo ni za vsakogar. »Opažam, da se večina odpravi v tujino za nekaj mesecev in ko se vrnejo, še naslednjih nekaj let govorijo, da so bili tam.« Pri- vilegij, da smo v EU in da lah- ko v enem dnevu spremenimo naslov in živimo drugje, bi po njegovem mnenju morali bolj pogosto izkoristiti, sploh ko vidi nekatere tujce, ki težko do- bijo vizo in jim njihove države niti ne dovolijo, da bi se odselili. »Mi je pa žal, da mladi zapu- ščajo našo državo, ki ne daje dovolj možnosti takšnim, ki želijo doseči nekaj več na raz- ličnih ustvarjalnih področjih.« Se bo sam kdaj vrnil? »Ne vem, kaj bi delal v Sloveniji in kaj bi me v tolikšni meri zaposlilo, da bi z veseljem ostal,« odgovarja in dodaja, da je Berlin sicer težko in zelo intenzivno mesto za življenje. »Približno deset let bom to še zmogel, potem se bo treba pre- seliti nekam drugam. Idealen bi bil kraj z lepšim vremenom, kot je tu na severu Nemčije. A zaradi dela bom verjetno mo- ral ostati blizu mest, kjer je modna industrija najmočnej- ša,« razmišlja o svojih načrtih. Zagotovo je, da bomo zanj še slišali in pogosto občudovali njegovo delo. Foto: osebni arhiv Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 1, 5. januar 2023 PRAZNIČNE ZGODBE Skupina Šank Rock skozi oči ustanovnega člana Matjaža Jelena Noči nimajo za spanje že štirideset let Sodeč po enem njihovih najbolj uspešnih albumov iz leta 1990, bi tako lahko rekli za člane skupine Šank Rock, ki so v prete- klem letu zabeležili 40 let delovanja. V tem času so posneli 17 albumov in nanizali vrsto uspešnic, ki so tudi po več desetletjih še vedno žive in osvajajo vedno nove generacije poslušalcev. Po nedavnem božično-novo- letnem koncertu v Rdeči dvorani, brez katerega za marsikoga ni pravega za- ključka leta, člani te legendarne slovenske rokovske skupine letos v domačem Velenju načrtujejo še en glasbeni spektakel. 16. junija bodo na Visti s prav po- sebnim koncertom obeležili zavidanja vreden glasbeni jubilej. ŠPELA OŽIR »Za nekatere stvari se mi zdi, da so bile včeraj, a je od njih minilo že kar nekaj časa,« pravi prvi obraz skupine Matjaž Je- len, ki je imel svoj prvi bend v 5. razredu osnovne šole. Dve leti kasneje je z njim igral že na valeti. »To so bili povsem drugačni časi. Edini stik s popularno svetovno glas- bo je bila ob nedeljah zvečer oddaja Radia Matjaža Je- lena lahko v zadnjem času večkrat vidimo na celjskih ulicah. V Zavodu Celeia Celje je zaposlen kot tehnik od sredine lanskega novembra. (Foto: Marko Delbel- lo Ocepek) nih članov, med katerimi v njej še danes ustvarja tudi Cveto Polak, so bila prva leta skupine glasbeno manj produktivna. Vse se je spremenilo, ko so se vsi vrnili in ponovno zbrali. Naj- večji preboj jim je uspel leta 1988 po izdanem prvem in drugem albumu, na katerem je bila njihova prva velika uspešnica Rad bi bil metulj. S tretjim albumom Jaz nimam noč za spanje so le še utrdili svojo priljubljenost na takratni slovenski rokovski glasbeni sceni. V začetku 90. let jim je vse skupaj uspelo še dodatno nadgraditi s četrtim in petim albumom, ko se je skupini pridružil Bor Zuljan, ki še danes ostaja prepoznaven obraz Šank Rocka. »V življenju sem imel kot otrok dve želji, da bi pel in igral kitaro ter da bi nekoč živel v Kaliforniji. Tam ne živim, a imam tam zelo dobre prijatelje, ki jih zelo rad obiskujem.« V štiridesetih letih so nanizali toli- ko uspešnic, da so njihovi koncerti, če želijo zapeti vse in temu dodati še kakšno novo skladbo, preprosto prekratki. Nekatere skladbe so po- stale zimzelene. Kot pravi Jelen, si v času njihovega nastajanja niso niti najmanj mislili, da bo tako. »Nedavno sem bil gost na do- brodelnem koncertu v osnovni šoli v Slovenski Bistrici. Špor- tna dvorana je pokala po šivih. Otroci so peli Pravljico o ma- vričnih ljudeh in to je res ta- kšen poseben občutek. Smo eni redkih srečnežev, ki še vedno aktivno delujemo in obenem lahko spremljamo, kako mladina poje naše pesmi.« Luksemburg. Posameznik je bil že velik srečnež, če so mu lahko starši kupili glasbilo, ki ga je takrat pri nas izdelovala zgolj Melodija Mengeš. Dostopne so bile tudi češke kitare,« pripoveduje šestinpetdesetletnik, ki ne bo nikoli pozabil svojega prvega ojačevalca. »Ker je imel samo dva vhoda, potrebovali pa smo štiri, smo si kar sami zvrtali še dve luknji. Da niti ne gorim o tem, kako smo iz akustičnih kitar delali električne. Bili smo zelo iznajdljivi.« Koncerti prekratki za vse uspešnice Jelen je v srednji šoli poleti 1982 postal eden od ustanovnih članov skupine Šank Rock, ki se je pred tem imenovala Fenix. Na mestu pevca je zamenjal Boštjana Oštirja. Zaradi vojaških obveznosti usta- nov- Spogledovanje z Ameriko Na prehodu iz 80. v 90. leta je vse kazalo, da bodo s svojim slogom nav- dušili tudi preostale prebivalce takra- tne Jugoslavije, a jim je preboj na ju- goslovansko tržišče prekrižal razpad države. »Tretji album smo leta 1990 posneli pri založbi Jugoton, eni naj- močnejših takratnih jugoslovanskih založb, ki je zelo verjela v našo glas- bo in je imela z nami velike načrte. Dve pesmi sta že izšli v srbohrvašči- ni. Besedilo zanju je prepesnil znan sarajevski avtor besedil in glasbenik Zlatko Arslanagić, ki je bil vodja in av- tor vseh uspešnic takrat zelo uspešne Crvene jabuke. Z njim smo še vedno zelo dobri prijatelji, čeprav že od za- četka balkanske vojne živi v Kanadi.« V sredini 90. let so se spogledovali s tržiščem v ZDA, kamor so na ponud- bo menedžerjev iz New Yorka leta 1995 odpotovali posnet šesti album Shut Up and Play/Poglej v svet, a ta- krat člani niso bili enotni, da bi ostali tam ter nadaljevali kariero v Ameriki. »Na žalost smo bili takrat postavljeni pred dejstvo, da moramo čez lužo ostati eno leto. Trije člani smo bili za, dva nista bila. Glasbenik v tujini ne more uspeti, če tam ne živi. Nemo- goče je piti pivo v Celju in čakati, da te bodo poklicali iz Amerike. Lahko rečemo, da smo poskusili, kar večina naših glasbenikov niti tega ne.« Vzponi in padci Jelen pravi, da je glasbena skupina kot družina, s to razliko, da sta v dru- žini dva partnerja, v njihovem bendu jih je pet. »Vsak ima svoje zasebno življenje in usklajevanje vsega toliko časa je zelo zahtevno, zato so bili tudi padci in razhodi nekaj povsem razu- mljivega. Včasih smo prišli do točke, ko smo mislili, da ni več vrnitve, da skupina ne bo nikoli več skupaj, a nas je občinstvo, ki je pokazalo željo po naši glasbi, spet povezalo.« Prvič so se razšli leta 1998 po dese- tem albumu Šank Rock X. Ponovno so se nato združili leta 2003 in skupaj ustvarjali vse do leta 2010. Za njihovo vrnitev je bilo nato ključno leto 2014. »Tisto poletje smo na Festivalu Pivo in cvetje dobili priložnost za zelo edinstven projekt, ko smo na odru igrali z ameriškim kitaristom Stevom Stevensom (Billy Idol). Takrat smo se ponovno zbrali zgolj za ta koncert, a ker je bil tako dober odziv, smo zače- li aktivno razmišljati o nadaljevanju svoje skupne poti. Smo leta 2023 in še kar traja.« albumov in nanizali vrsto uspešnic, ki so tudi po več desetletjih še vedno žive in osvajajo vedno nove generacije poslušalcev. Po nedavnem božično-novo- letnem koncertu v Rdeči dvorani, brez katerega za marsikoga ni pravega za- ključka leta, člani te legendarne slovenske rokovske skupine letos v domačem Velenju načrtujejo še en glasbeni spektakel. 16. junija bodo na Visti s prav po- sebnim koncertom obeležili zavidanja vreden glasbeni jubilej. ŠPELA OŽIR »Za nekatere stvari se mi zdi, da so bile včeraj, a je od njih minilo že kar nekaj časa,« pravi prvi obraz skupine Matjaž Je- len, ki je imel svoj prvi bend v 5. razredu osnovne šole. Dve leti kasneje je z njim igral že na valeti. »To so bili povsem drugačni časi. Edini stik s popularno svetovno glas- bo je bila ob nedeljah zvečer oddaja Radia Matjaža Je- lena lahko v zadnjem času večkrat vidimo na celjskih ulicah. V Zavodu Celeia Celje je zaposlen kot tehnik od sredine lanskega novembra. (Foto: Marko Delbel- lo Ocepek) produktivna. Vse se je spremenilo, ko so se vsi vrnili in ponovno zbrali. Naj- večji preboj jim je uspel leta 1988 po izdanem prvem in drugem albumu, na katerem je bila njihova prva velika uspešnica Rad bi bil metulj. S tretjim albumom Jaz nimam noč za spanje so le še utrdili svojo priljubljenost na takratni slovenski rokovski glasbeni sceni. V začetku 90. let jim je vse skupaj uspelo še dodatno nadgraditi s četrtim in petim albumom, ko se je skupini pridružil še danes ostaja prepoznaven obraz Šank Rocka. »V življenju sem imel kot otrok dve želji, da bi pel in igral kitaro ter da bi nekoč živel v Kaliforniji. Tam ne živim, a imam tam zelo dobre prijatelje, ki jih zelo rad obiskujem.« V štiridesetih letih so nanizali toli- ko uspešnic, da so njihovi koncerti, če želijo zapeti vse in temu dodati še kakšno novo skladbo, preprosto prekratki. Nekatere skladbe so po- stale zimzelene. Kot pravi Jelen, si v času njihovega nastajanja niso niti najmanj mislili, da bo tako. »Nedavno sem bil gost na do- brodelnem koncertu v osnovni šoli v Slovenski Bistrici. Špor- tna dvorana je pokala po šivih. Otroci so peli Pravljico o ma- vričnih ljudeh in to je res ta- kšen poseben občutek. Smo eni redkih srečnežev, ki še vedno aktivno delujemo in obenem lahko spremljamo, kako mladina poje naše pesmi.« izdelovala zgolj Melodija Mengeš. Dostopne so bile tudi češke kitare,« pripoveduje šestinpetdesetletnik, ki ne bo nikoli pozabil svojega prvega ojačevalca. »Ker je imel samo dva vhoda, potrebovali pa smo štiri, smo si kar sami zvrtali še dve luknji. Da niti ne gorim o tem, kako smo iz akustičnih kitar delali električne. Bili smo zelo iznajdljivi.« Koncerti prekratki za vse uspešnice Jelen je v srednji šoli poleti 1982 postal eden od ustanovnih članov skupine Šank Rock, ki se je pred tem imenovala Fenix. Na mestu pevca je zamenjal Boštjana Oštirja. Zaradi vojaških obveznosti usta- nov- »Glasbeniki se na vseh točkah podredijo trgu. Pri nas je drugače. Imamo svoj šankrokovski stil. Še posebej v zadnjih letih smo ugotovili, da ga nikakor ne smemo zanemariti.« Nekajkrat na sezono nastopa tudi z Jelen Bendom. »Gre za skupino mladih glasbenikov, ki na rok gledajo malo druga- če kot jaz, in smo zato dobra kombinacija. Seveda je Šank Rock zame na prvem mestu in bo na takšnem mestu tudi ostal v moji duši in srcu.« Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 1, 5. januar 2023 PRAZNIČNE ZGODBE »Vsak ima svoje zasebno življenje in usklajevanje vsega toliko časa je zelo zahtevno, zato so bili tudi padci in razhodi nekaj povsem razumljivega.« Zvesti svojemu stilu Eden njihovih tradicionalnih in tudi najbolj prepoznavnih je bo- žično-novoletni koncert v Rdeči dvorani, kjer ob koncu decembra nastopajo že vrsto let. Dogajanje vedno privabi pisano množico obi- skovalcev. Ponavadi se jim na odru pridružijo lokalni glasbeniki in osrednji gost. Letos so bili to člani zasedbe Big Foot Mama. »Najprej se je koncert imenoval Maksimalni žur, ker ga je organiziral tamkajšnji lokal Maks. Sčasoma smo to začeli organizirati v lastni režiji s pomočjo velenjske mestne občine in drugih sponzorjev. Ko je domača Rdeča dvo- rana napolnjena do zadnjega kotička in obiskovalci prepevajo z nami, je res poseben občutek,« pripoveduje sogovornik, ki je prepričan, da je dandanes glasba preveč narejena s premislekom in premalo s čustvi. »Glasbeniki se na vseh točkah po- dredijo trgu. Pri nas je drugače. Ima- mo svoj šankrokovski stil. Še posebej v zadnjih letih smo ugotovili, da ga nikakor ne smemo zanemariti, ker je naš zaščitni znak. Nepredstavljivo je, da bi se prilagajati svetovnim glasbe- nim smernicam. Dobra stara glasba se vedno vrača in je deležna priredb. Zelo sem vesel, da jo spremlja tudi mladina. Slednje opažamo tudi na obisku naših koncertov, na katerih je zelo veliko mladih.« Že od sončnega zahoda Njihov jubilejni koncert, ki bo 16. junija na velenjski Visti, bodo posne- li tako Televizija Slovenija kot člani skupine s svojimi ekipami. Vse skupaj bodo zmontirali v spominski DVD. »Takšno obletnico je treba obeležiti na poseben način. Praznični koncert bomo za razliko od večine preostalih naših začeli že ob sončnem zahodu, torej precej zgodaj. Zelo veliko za- nimanja je namreč tudi med našimi mlajšimi poslušalci. Velikokrat se na- mreč zato zgodi, da ne morejo priti na koncert, ker so še premladi, da bi bili tako pozno pokonci,« še pravi Velenjčan in dodaja, da se jim bodo na tri ure in pol dolgem koncertu pri- družili različni znani gostje. »Predsta- vili se bomo s štiridesetimi pesmimi za štirideset let, iz česar izhaja tudi uraden naslov – Štirideset za štiride- set.« Razlog, da bo koncert šele letos, je preprost – epidemija. »Tako velik »Na žalost smo bili takrat postavljeni pred dejstvo, da moramo čez lužo ostati eno leto. Trije člani smo bili za, dva nista bila. Glasbenik v tujini ne more uspeti, če tam ne živi.« koncert je namreč treba organizirati najmanj leto prej. Predlani poleti še nismo vedeli, kakšne bodo razmere čez leto.« Jelen ne skriva niti želje po osem- najstem albumu, saj pravi, da je čas, da tudi na tem področju postanejo polnoletni. »Iz vsakega albuma je na- stala vsaj ena uspešnica. Če bo tako tudi naprej, bomo zelo zadovoljni. Iz zadnjega Nekaj več je prav ta na- slovna skladba uspešnica in jo redno izvajamo. Imamo pa ta problem, da je drugih uspešnic tako veliko, da jih zelo težko uvrstimo v dveurni pro- gram, ki je nekako klasičen.« Preteklo leto je bilo za skupino Šank Rock praznično. Takšno vzdušje se bo nadaljevalo tudi letos, ko bodo člani te znane slovenske rokovske skupine zaokrožili s slavnostnim koncertom, ki bo letos 16. junija na velenjski Visti. (Foto: Jože Bojec) Matjaž Jelen ima glasbo tako rad, da tudi v obdo- bju, ko niso delovali kot skupina, ni mogel brez nje. V tem času je posnel dva soloalbuma. In kot pravi, zagotovo nista bila zadnja. (Foto: Jože Bojec) Z leve Bor Zuljan, Cveto Polak in Matjaž Jelen (Foto: Jože Bojec) Matjaž Jelen v družbi kitarista Bora Zuljana, ki se je skupini pridružil leta 1990.(Foto: Jože Bojec) 30 Št. 1, 5. januar 2023 Novi TEDNIK št. 1 5.1.2023  COLOR CMYK stran 30 PRAZNIČNE ZGODBE Uspehi HK LedX Celje v letu 2022 tudi po zaslugi trenerja Gala Korena Poškodba, ki je celjskemu hokeju prinesla ogromno dodano vrednost Spomladi so po daljšem času zlate medalje ozaljšale vitrine celjskega hokejskega kluba. Dečki so v staro- stni kategoriji U13 postali državni prvaki, po zmagah v polfinalu nad VSV iz Beljaka in v finalu s KAC iz Celovca so osvojili še prvo mesto v mednarodni regi- onalni ligi (IHL). Trener Domen Ramšak, ki je s temi fanti skupaj od njihovih začetkov na ledu, je pred iz- ločilnimi boji predlagal trenerju članov Galu Korenu, naj z nasveti priskoči na pomoč. Skupno delovanje strokovnjakov se je obrestovalo. Koren je obenem skoraj istočasno Ramšaku ponudil vlogo pomočnika v članskem moštvu. Jeseni je Hokejski klub LedX Celje po 28 letih osvojil tretje mesto v državnem prvenstvu. DEAN ŠUSTER Gal Koren bi najbrž še danes igral hokej, če ne bi v njegovo športno pot usodno posegla hujša poškodba. O njej in še o marsičem je Dom- žalčan, ki je skoraj vsak dan v Celju, spregovoril v svoji zgodbi. Odločilen televizijski prenos Gal Koren bo 16. januarja praznoval 31. rojstni dan. Ko se vrne domov s treningov in tekem, ga pričakata srčna iz- branka in triletni sin. Na eni od pomembnejših tekem v tej sezoni sta ga v Celju obi- skala mama in brat. Gal je od malih nog razmišljal le o hokeju. »Videl sem ga v tele- vizijskem prenosu. To želim početi, sem si dejal. Čeprav so bili v moji družini vsi ›fuz- balerji‹, sem postal hokejist. Vaditi sem začel pri Olimpiji,« pravi Gal. Kaj ga je kasneje odlikovalo kot napadalca, hitrost, tehnična podkova- nost, telesna pripravljenost ali vse skupaj? »Morda lahko izpostavim dobro drsanje in natančno odmerjen strel. Za- radi teh dveh stvari sem bil kolikor toliko uspešen. Ah, in bojevitost. Brez nje ne gre.« Češka, Nemčija, Kanada … Gal Koren je ne le prve, ampak tudi zadnje hokejske korake naredil pri ljubljanski Olimpiji. Bil je pogumen in se je zgodaj odpravil v tujino. Najprej je igral za Češke Bu- dejovice v starostni kategori- ji do 18 let. Pot ga je od tam zanesla v nemški Mannheim, kjer je prav tako nastopal v se- lekciji do 18 let. Preizkusil se je tudi v kanadski mladinski ligi (WHL). Od tam se je pre- selil v hrvaško prestolnico. V Zagrebu je zrasel megalo- manski projekt pri hokejskem klubu Medveščak. Gal se je preizkusil med člani. Najprej je z Medveščakom igral v ligi Ebel, nato še v Kontinentalni hokejski ligi (KHL). V slednji so zlasti ruski klubi. Gal je pri »medvedih« postal prvi Slo- venec, ki je dosegel gol v ligi KHL, drugi najmočnejši ligi na svetu. V Zagrebu med zvezdniki Gal Koren pogosto niza zgodbe in tudi anekdote iz časovnega obdobja, ko je na- stopil v ligi KHL. »V Zagrebu sem preživel štiri leta. To je bila posebna zgodba, ki je povsem neprimerljiva z mo- jimi preostalimi pri drugih klubih. Takšnega vzdušja ne pomnim nikjer drugod. V klubu je bilo ›balkansko‹, ampak v najbolj pozitivnem pomenu besede. Počutil sem se odlično.« Takrat je bilo za- nimanje za hokej v Zagrebu na višku. Tekme so množično obiskovali ljubitelji hokeja iz sosednjih držav. »Igrali smo pred razprodano dvorano Doma športov. Vsaj sedem tisoč gledalcev je bilo v njej. Od deset do dvanajst tekem v sezoni smo igrali v Areni Za- greb, ko je bilo v njej 16 tisoč obiskovalcev.« Tudi finanč- na plat zagrebške zgodbe je bila zelo ugodna, zato dolgo ni čutil potrebe po odhodu. Kar nekaj zvezdnikov se je Gal Koren z bronasto medaljo, ki jo je osvojilo člansko moštvo v državnem prvenstvu, in za panojem, ki je bil narejen ob osvojitvi prvih mest v državnem prvenstvu in mednarodni regionalni ligi ekipe U13. (Foto: Artjom Moliakov) Gal Koren je pri »medvedih« postal prvi Slovenec, ki je dosegel gol v ligi KHL, drugi najmočnejši ligi na svetu. (Foto: Artjom Moliakov) »Hokejsko tekmo sem videl v televizijskem prenosu. To želim početi, sem si dejal. Čeprav so bili v moji družini vsi ›fuzbalerji‹, sem postal hokejist.« Novinar Dean Šuster med pogovorom z Galom Korenom (Foto: Artjom Moliakov) sprehodilo skozi slačilnico Medveščaka. »Moji soigralci so bili tudi kanadski branilec Steve Montador s 571 tekma- mi v NHL, kanadski napada- lec Jonathan Cheechoo s 501 tekmo v NHL in Američan Mike Foster,« je zgolj tri iz- postavil Gal. Na Švedskem in v Južni Koreji Iz sosednje prestolnice se je Gal vrnil v domačo. A tu- jini se še ni odrekel. OblekeI je še dresa slovaškega Zvolna in angleškega kluba Manche- ster Storm. »Na Otoku je bila zgodba smešna. Že kmalu po prihodu me je doletel zlom zapestja. Dva meseca je tra- jalo celjenje poškodbe. Kljub temu sem več kot deset tekem sedel na klopi, igral pa nisem. Klub je imel pač navado, da je kupil petnajst igralcev in ni- kogar več. Že po nekaj dneh Počen je bil zadnji del stegenske mišice. Raztrganina je bila dolga kar 27 centimetrov. Zdravniki niso ovinkarili, konec športne poti je bil neizogiben. Nasvet med tekmo Roku Kolarju (Foto: Andraž Purg - GrupA) sem želel oditi, a sem kljub vsemu vztrajal, saj sem imel pogodbo. Dobival sem plačo, igral pa nisem.« Gal svojih reprezentančnih dosežkov ne izpostavlja, čeprav je na- stopil na dveh svetovnih pr- venstvih, tudi na prvenstvu elitne divizije leta 2013 v Stockholmu, kjer je Sloveni- ja proti Kanadi klonila šele v podaljšku. Naslednje leto je z našo izbrano vrsto odpotoval še na SP v Južno Korejo. 27-centimetrska raztrganina Na srečo je Gal Koren pre- igral veliko hokeja, preden je pri 29 letih prišla usodna poškodba, ki je bila seveda prezgodnja. V razširjenem avstrijskem prvenstvu je Olimpija gostila ekipo Linza. »Vse se je dogajalo bliskovito. Bilo je ob ogradi, ko sem sku- šal obvladovati plošček, vame pa se je zaletel tekmec, me po- drl in nato padel name. Želel sem nadaljevati akcijo in sem se skušal dvigniti. Ko sem to storil na vso moč, sem dvi- gnil tudi tekmeca, a tedaj je počilo …« rahlo upočasnjeno razlaga Gal, saj se je vrnil na trenutek, ki je pomenil konec njegove športne poti. Počen je bil zadnji del stegenske mi- šice. Raztrganina je bila dolga kar 27 centimetrov. Zdravniki niso ovinkarili, konec športne poti je bil neizogiben. »To po- 31 Št. 1, 5. januar 2023 Novi TEDNIK št. 1 5.1.2023  COLOR CMYK stran 31 PRAZNIČNE ZGODBE jasnilo mi je bilo zelo težko sprejeti. Prejel sem novico, da stvari, ki sem jo počel 25 let, ne morem ali ne smem več početi. Takrat mi je bilo zelo težko pri srcu. Edina zadeva, ki jo znam početi, je splavala po vodi. Saj smo poskušali z okrevanjem, dolgo vztrajali, a rana se ni zacelila. Mišica je krajša,« razlaga Gal, še vedno otožno. Pri hoji težav nima, pri naporu začuti bolečino. Potrpljenja več kot dovolj Čeprav ima v svojem do- mačem kraju fitnes, ni za- vrgel hokejskega znanja, ki ga je pridobival od otroštva. Po bridkem koncu vloge na ledu je prišla ponudba za vlo- go ob njem. Iz Celja ga je po- klical trener Domen Ramšak. Najprej je Gal pomagal stro- kovnemu štabu pri izpeljavi kampa za mlade hokejiste. Potem se je njegova pot strmo vzpenjala. Ko je bila kriza v članskem moštvu na višku, je prejel ponudbo predsednika celjskega kluba Vida Valen- čaka. In jo sprejel. »Položaj je bil kočljiv. Prvič sem bil tre- ner članski ekipi. In to takšni, ki ni vlagala dovolj truda. Iz tekme v tekmo je imela več težav. Zahtevno je ekipo, ki je vajena predvsem izgubljati, prepričati, da zmore precej več,« se spominja stanja, ki ni bilo rožnato. Kot mlad trener je vodil igralca Nika Grahuta, ki je bil prej njegov soigralec pri Olimpiji. Je to poseben občutek? »Ni bilo težav. Moj nekdanji soigralec je še Jure Sotlar. Tudi sam sem imel trenerje, ki so bili prej moji soigralci,« pojasni Gal, ki ob nasmešku prizna, da je gle- de trenerskega udejstvovanja presenetil še najbolj sebe, saj je ugotovil, da je bolj potrpe- žljiv, kot je menil. Fantje na isti vlak z njim Leto 2022 je bilo zelo plo- dno za celjski klub. Zlate Gal Koren na klopi, s katere ima dober pregled nad dogajanjem na ledu. (Foto: Andraž Purg - GrupA) »V Zagrebu sem preživel štiri leta. Takšnega vzdušja ne pomnim nikjer drugod. V klubu je bilo ›balkansko‹, ampak v najbolj pozitivnem pomenu besede.« »Moji soigralci so bili tudi kanadski branilec Steve Montador s 571 tekmami v NHL, kanadski napadalec Jonathan Cheechoo s 501 tekmo v NHL in Američan Mike Foster.« Prvo medaljo v vlogi trenerja pri HK LedX Celje je Gal Koren prejel po osvojitvi prvega mesta dečkov v DP in ligi IHL. Levo se veseli tudi Domen Ramšak. (Foto: Boštjan Jamšek) Mladinski reprezentant Slovenije (Foto: HZS) Že po zmagi nad Beljačani so celjski dečki postali državni prvaki, kajti Bled je izpadel proti Celovčanom. Gal Koren je pohvalil prav vsakega od nadebudnih hokejistov, kar jim je veliko pomenilo. (Foto: Marcel Verbič) deluje tako, kot trenutno pač deluje. Kljub vsemu moram izpostaviti predsednika kluba Vida Valenčaka in Domna, saj se razdajata za klub. Uredita večino zadev.« Gal pravi, da si dolgoročnih ciljev s celjskim klubom sploh ne zastavlja. »Želim, da sta motiviranost in zbranost nenehno prisotni. Cilje si postavljamo iz tedna v teden. Ko je bilo državno prvenstvo na višku, nismo govorili, da moramo zmagati še petkrat ali šestkrat, am- pak smo si začrtali zmago na naslednji tekmi. Napetost mora biti ves čas prisotna.« Rodil se je kmalu po osamo- svojitvi Slovenije in nekaj let pred viškom celjskega kluba, ki je nato klavrno propadel. Najbrž je slišal za razloge neslavnega konca kluba, ki je sicer imel sijajno moštvo. »Zgodovine celjskega kluba oziroma razlogov za razpad ne poznam. Poskušam se čim manj ozirati nazaj, čeprav je bil celjski klub takrat med najuspešnejšimi v državi.« Bojazen za kaj podobnega najbrž ne obstaja. »To se lah- ko pripeti vsakemu našemu hokejskemu klubu. Toda ko tukaj gledam ljudi, ki se vsa- kodnevno trudijo in se po- tegujejo za vsak evro, imam občutek, da je klub zelo sta- bilen.« Slovenskemu hokeju, ki ostaja pri sedmih dvora- nah, je težko napovedovati prihodnost. »Iz teh sedmih dvoran črpamo ogromno. Zdi se mi, da se bo sloven- ski hokej preprosto ›prisiljen‹ razviti in napredovati. Iz leta v leto je v Sloveniji bolj pri- ljubljen. Slovenska hokejska reprezentanca je bila dvakrat udeleženka olimpijskih iger. Olimpija je letos igrala v ligi prvakov. Reprezentančni in klubski dosežki so vedno višji in posledično ljudi usmerjajo v hokej. Naš šport preprosto vzbuja pozornost v hudi kon- kurenci športov z žogo.« »Moramo iti naprej« V Kanadi imajo igrišč, kot je v Sloveniji igralcev. »Igral sem v Kelowni. Nekateri lju- dje imajo na svojem dvorišču hokejsko igrišče. V manjših mestih je vsaj od pet do šest pokritih dvoran.« Večina članskih hokejistov nima zaščitenih zob in ko prileti plošček … »Tu in tam moraš pustiti zob na ledu. Sčasoma se sprijazniš, da boš izgubil nekaj zob.« Na spletu je mo- žno najti posnetek pretepa, ko se je Gal spopadel s tež- jim, močnejšim tekmecem. »V Kanadi sem imel nekaj pretepov, v celotni karieri pa ne veliko. V tistem trenutku ne gledaš na to, kako je kdo močan. Takrat te ›potegne‹. Da, v tistem pretepu sem tudi izgubil zob. Celega, ni se zgolj odlomil.« Gal Ko- ren je imel menda že nekaj dobrih ponudb, a vztraja v Celju. »Želimo si še boljše razmere, v tem trenutku pa smo predvsem usmerjeni k želji, da bi bili vsak dan bolj- ši. Dvigovati moramo raven kakovosti. V maju smo imeli od tri do štiri treninge na te- den, tudi poleti. To se je zelo poznalo na ledu. Kar smo doslej dosegli, je zame zado- voljivo. Moramo iti naprej. Še daleč smo od končnih zmožnosti in želja.« Vstop Hokejskega kluba LedX Ce- lje v alpsko ligo bo nujen, še zlasti za Gala Korena. In kot smo pomenljivo poudarili v naslovu – po spletu okoliščin je njegova poškodba prinesla celjskemu hokeju ogromno dodano vrednost. Potreboval bo še več sodelavcev, še ve- dno je v ospredju napredek domačih nadebudnežev, Ko- renov sloves pa že vpliva na prihode slovenskih najstni- kov v knežje mesto. »Na Otoku je bila zgodba smešna. Že kmalu po prihodu me je doletel zlom zapestja. Dva meseca je trajalo celjenje poškodbe. Kljub temu sem več kot deset tekem sedel na klopi, igral pa nisem.« medalje za osvojitev prvega mesta v državnem prvenstvu so prejeli hokejisti v starostni kategoriji U13, v drugi polo- vici leta je po 28 letih člansko moštvo osvojilo tretje mesto v domačem prvenstvu. »Pri mlajši selekciji sem bil vesel, da sem lahko uspešno poma- gal Domnu. Pri članih sem ob koncu leta 2021 poskusil s svojim načinom, namreč od vsakega trenerja, s katerim sem sodeloval, sem pobral nekaj najboljših drobtinic. Fantje so stopili na isti vlak z mano in začela se je uspe- šna zgodba.« Čim prej si bo skušal zagotoviti trenersko licenco. O svojih varovancih v članskem moštvu HK LedX Celje je dodal: »Vsa čast jim za ves trud. Hvala za voljo, ki jo prinesejo na treninge, da so potem ti dobri. Ne spadajo med tiste, ki si s hokejem slu- žijo kruh. Nekateri si morajo sami kupiti palico. Vlagajo denar v hokej, ker ga imajo neizmerno radi. Z njim ne služijo, hodijo pa v službo, da preživijo. Zato jih zelo cenim, ker so se v zadnjem času po- polnoma posvetili vadbi, na tekmah pa so grizli od prve do zadnje minute.« Gal Ko- ren ni niti enkrat tarnal glede smole v končnici državnega prvenstva. Poškodbe in bole- zni so se pred drugo tekmo z Jesenicami kar vrstile, tik pred obračunom v Celju pa je zbolel najboljši igralec Jure Sotlar. Ostajamo pri sedmih dvoranah Kdo je zanj najbolj opazen v Hokejskem klubu LedX Celje? »V klubu nas je tako malo, da moram pohvaliti prav vsakogar. Vsi se trudi- jo po svojih močeh, da klub »Bilo je ob ogradi, ko sem skušal obvladovati plošček, vame pa se je zaletel tekmec, me podrl in nato padel name. Želel sem nadaljevati akcijo in sem se skušal dvigniti. Ko sem to storil na vso moč, sem dvignil tudi tekmeca, a tedaj je počilo …« Gal Koren (desno) s staršema in bratom (Foto: osebni arhiv) 30 Št. 1, 5. januar 2023 Novi TEDNIK št. 1 5.1.2023  COLOR CMYK stran 30 PRAZNIČNE ZGODBE Uspehi HK LedX Celje v letu 2022 tudi po zaslugi trenerja Gala Korena Poškodba, ki je celjskemu hokeju prinesla ogromno dodano vrednost Spomladi so po daljšem času zlate medalje ozaljšale vitrine celjskega hokejskega kluba. Dečki so v staro- stni kategoriji U13 postali državni prvaki, po zmagah v polfinalu nad VSV iz Beljaka in v finalu s KAC iz Celovca so osvojili še prvo mesto v mednarodni regi- onalni ligi (IHL). Trener Domen Ramšak, ki je s temi fanti skupaj od njihovih začetkov na ledu, je pred iz- ločilnimi boji predlagal trenerju članov Galu Korenu, naj z nasveti priskoči na pomoč. Skupno delovanje strokovnjakov se je obrestovalo. Koren je obenem skoraj istočasno Ramšaku ponudil vlogo pomočnika v članskem moštvu. Jeseni je Hokejski klub LedX Celje po 28 letih osvojil tretje mesto v državnem prvenstvu. DEAN ŠUSTER Gal Koren bi najbrž še danes igral hokej, če ne bi v njegovo športno pot usodno posegla hujša poškodba. O njej in še o marsičem je Dom- žalčan, ki je skoraj vsak dan v Celju, spregovoril v svoji zgodbi. Odločilen televizijski prenos Gal Koren bo 16. januarja praznoval 31. rojstni dan. Ko se vrne domov s treningov in tekem, ga pričakata srčna iz- branka in triletni sin. Na eni od pomembnejših tekem v tej sezoni sta ga v Celju obi- skala mama in brat. Gal je od malih nog razmišljal le o hokeju. »Videl sem ga v tele- vizijskem prenosu. To želim početi, sem si dejal. Čeprav so bili v moji družini vsi ›fuz- balerji‹, sem postal hokejist. Vaditi sem začel pri Olimpiji,« pravi Gal. Kaj ga je kasneje odlikovalo kot napadalca, hitrost, tehnična podkova- nost, telesna pripravljenost ali vse skupaj? »Morda lahko izpostavim dobro drsanje in natančno odmerjen strel. Za- radi teh dveh stvari sem bil kolikor toliko uspešen. Ah, in bojevitost. Brez nje ne gre.« Češka, Nemčija, Kanada … Gal Koren je ne le prve, ampak tudi zadnje hokejske korake naredil pri ljubljanski Olimpiji. Bil je pogumen in se je zgodaj odpravil v tujino. Najprej je igral za Češke Bu- dejovice v starostni kategori- ji do 18 let. Pot ga je od tam zanesla v nemški Mannheim, kjer je prav tako nastopal v se- lekciji do 18 let. Preizkusil se je tudi v kanadski mladinski ligi (WHL). Od tam se je pre- selil v hrvaško prestolnico. V Zagrebu je zrasel megalo- manski projekt pri hokejskem klubu Medveščak. Gal se je preizkusil med člani. Najprej je z Medveščakom igral v ligi Ebel, nato še v Kontinentalni hokejski ligi (KHL). V slednji so zlasti ruski klubi. Gal je pri »medvedih« postal prvi Slo- venec, ki je dosegel gol v ligi KHL, drugi najmočnejši ligi na svetu. V Zagrebu med zvezdniki Gal Koren pogosto niza zgodbe in tudi anekdote iz časovnega obdobja, ko je na- stopil v ligi KHL. »V Zagrebu sem preživel štiri leta. To je bila posebna zgodba, ki je povsem neprimerljiva z mo- jimi preostalimi pri drugih klubih. Takšnega vzdušja ne pomnim nikjer drugod. V klubu je bilo ›balkansko‹, ampak v najbolj pozitivnem pomenu besede. Počutil sem se odlično.« Takrat je bilo za- nimanje za hokej v Zagrebu na višku. Tekme so množično obiskovali ljubitelji hokeja iz sosednjih držav. »Igrali smo pred razprodano dvorano Doma športov. Vsaj sedem tisoč gledalcev je bilo v njej. Od deset do dvanajst tekem v sezoni smo igrali v Areni Za- greb, ko je bilo v njej 16 tisoč obiskovalcev.« Tudi finanč- na plat zagrebške zgodbe je bila zelo ugodna, zato dolgo ni čutil potrebe po odhodu. Kar nekaj zvezdnikov se je Gal Koren z bronasto medaljo, ki jo je osvojilo člansko moštvo v državnem prvenstvu, in za panojem, ki je bil narejen ob osvojitvi prvih mest v državnem prvenstvu in mednarodni regionalni ligi ekipe U13. (Foto: Artjom Moliakov) Gal Koren je pri »medvedih« postal prvi Slovenec, ki je dosegel gol v ligi KHL, drugi najmočnejši ligi na svetu. (Foto: Artjom Moliakov) »Hokejsko tekmo sem videl v televizijskem prenosu. To želim početi, sem si dejal. Čeprav so bili v moji družini vsi ›fuzbalerji‹, sem postal hokejist.« Novinar Dean Šuster med pogovorom z Galom Korenom (Foto: Artjom Moliakov) sprehodilo skozi slačilnico Medveščaka. »Moji soigralci so bili tudi kanadski branilec Steve Montador s 571 tekma- mi v NHL, kanadski napada- lec Jonathan Cheechoo s 501 tekmo v NHL in Američan Mike Foster,« je zgolj tri iz- postavil Gal. Na Švedskem in v Južni Koreji Iz sosednje prestolnice se je Gal vrnil v domačo. A tu- jini se še ni odrekel. OblekeI je še dresa slovaškega Zvolna in angleškega kluba Manche- ster Storm. »Na Otoku je bila zgodba smešna. Že kmalu po prihodu me je doletel zlom zapestja. Dva meseca je tra- jalo celjenje poškodbe. Kljub temu sem več kot deset tekem sedel na klopi, igral pa nisem. Klub je imel pač navado, da je kupil petnajst igralcev in ni- kogar več. Že po nekaj dneh Počen je bil zadnji del stegenske mišice. Raztrganina je bila dolga kar 27 centimetrov. Zdravniki niso ovinkarili, konec športne poti je bil neizogiben. Nasvet med tekmo Roku Kolarju (Foto: Andraž Purg - GrupA) sem želel oditi, a sem kljub vsemu vztrajal, saj sem imel pogodbo. Dobival sem plačo, igral pa nisem.« Gal svojih reprezentančnih dosežkov ne izpostavlja, čeprav je na- stopil na dveh svetovnih pr- venstvih, tudi na prvenstvu elitne divizije leta 2013 v Stockholmu, kjer je Sloveni- ja proti Kanadi klonila šele v podaljšku. Naslednje leto je z našo izbrano vrsto odpotoval še na SP v Južno Korejo. 27-centimetrska raztrganina Na srečo je Gal Koren pre- igral veliko hokeja, preden je pri 29 letih prišla usodna poškodba, ki je bila seveda prezgodnja. V razširjenem avstrijskem prvenstvu je Olimpija gostila ekipo Linza. »Vse se je dogajalo bliskovito. Bilo je ob ogradi, ko sem sku- šal obvladovati plošček, vame pa se je zaletel tekmec, me po- drl in nato padel name. Želel sem nadaljevati akcijo in sem se skušal dvigniti. Ko sem to storil na vso moč, sem dvi- gnil tudi tekmeca, a tedaj je počilo …« rahlo upočasnjeno razlaga Gal, saj se je vrnil na trenutek, ki je pomenil konec njegove športne poti. Počen je bil zadnji del stegenske mi- šice. Raztrganina je bila dolga kar 27 centimetrov. Zdravniki niso ovinkarili, konec športne poti je bil neizogiben. »To po- 31 Št. 1, 5. januar 2023 Novi TEDNIK št. 1 5.1.2023  COLOR CMYK stran 31 PRAZNIČNE ZGODBE jasnilo mi je bilo zelo težko sprejeti. Prejel sem novico, da stvari, ki sem jo počel 25 let, ne morem ali ne smem več početi. Takrat mi je bilo zelo težko pri srcu. Edina zadeva, ki jo znam početi, je splavala po vodi. Saj smo poskušali z okrevanjem, dolgo vztrajali, a rana se ni zacelila. Mišica je krajša,« razlaga Gal, še vedno otožno. Pri hoji težav nima, pri naporu začuti bolečino. Potrpljenja več kot dovolj Čeprav ima v svojem do- mačem kraju fitnes, ni za- vrgel hokejskega znanja, ki ga je pridobival od otroštva. Po bridkem koncu vloge na ledu je prišla ponudba za vlo- go ob njem. Iz Celja ga je po- klical trener Domen Ramšak. Najprej je Gal pomagal stro- kovnemu štabu pri izpeljavi kampa za mlade hokejiste. Potem se je njegova pot strmo vzpenjala. Ko je bila kriza v članskem moštvu na višku, je prejel ponudbo predsednika celjskega kluba Vida Valen- čaka. In jo sprejel. »Položaj je bil kočljiv. Prvič sem bil tre- ner članski ekipi. In to takšni, ki ni vlagala dovolj truda. Iz tekme v tekmo je imela več težav. Zahtevno je ekipo, ki je vajena predvsem izgubljati, prepričati, da zmore precej več,« se spominja stanja, ki ni bilo rožnato. Kot mlad trener je vodil igralca Nika Grahuta, ki je bil prej njegov soigralec pri Olimpiji. Je to poseben občutek? »Ni bilo težav. Moj nekdanji soigralec je še Jure Sotlar. Tudi sam sem imel trenerje, ki so bili prej moji soigralci,« pojasni Gal, ki ob nasmešku prizna, da je gle- de trenerskega udejstvovanja presenetil še najbolj sebe, saj je ugotovil, da je bolj potrpe- žljiv, kot je menil. Fantje na isti vlak z njim Leto 2022 je bilo zelo plo- dno za celjski klub. Zlate Gal Koren na klopi, s katere ima dober pregled nad dogajanjem na ledu. (Foto: Andraž Purg - GrupA) »V Zagrebu sem preživel štiri leta. Takšnega vzdušja ne pomnim nikjer drugod. V klubu je bilo ›balkansko‹, ampak v najbolj pozitivnem pomenu besede.« »Moji soigralci so bili tudi kanadski branilec Steve Montador s 571 tekmami v NHL, kanadski napadalec Jonathan Cheechoo s 501 tekmo v NHL in Američan Mike Foster.« Prvo medaljo v vlogi trenerja pri HK LedX Celje je Gal Koren prejel po osvojitvi prvega mesta dečkov v DP in ligi IHL. Levo se veseli tudi Domen Ramšak. (Foto: Boštjan Jamšek) Mladinski reprezentant Slovenije (Foto: HZS) Že po zmagi nad Beljačani so celjski dečki postali državni prvaki, kajti Bled je izpadel proti Celovčanom. Gal Koren je pohvalil prav vsakega od nadebudnih hokejistov, kar jim je veliko pomenilo. (Foto: Marcel Verbič) deluje tako, kot trenutno pač deluje. Kljub vsemu moram izpostaviti predsednika kluba Vida Valenčaka in Domna, saj se razdajata za klub. Uredita večino zadev.« Gal pravi, da si dolgoročnih ciljev s celjskim klubom sploh ne zastavlja. »Želim, da sta motiviranost in zbranost nenehno prisotni. Cilje si postavljamo iz tedna v teden. Ko je bilo državno prvenstvo na višku, nismo govorili, da moramo zmagati še petkrat ali šestkrat, am- pak smo si začrtali zmago na naslednji tekmi. Napetost mora biti ves čas prisotna.« Rodil se je kmalu po osamo- svojitvi Slovenije in nekaj let pred viškom celjskega kluba, ki je nato klavrno propadel. Najbrž je slišal za razloge neslavnega konca kluba, ki je sicer imel sijajno moštvo. »Zgodovine celjskega kluba oziroma razlogov za razpad ne poznam. Poskušam se čim manj ozirati nazaj, čeprav je bil celjski klub takrat med najuspešnejšimi v državi.« Bojazen za kaj podobnega najbrž ne obstaja. »To se lah- ko pripeti vsakemu našemu hokejskemu klubu. Toda ko tukaj gledam ljudi, ki se vsa- kodnevno trudijo in se po- tegujejo za vsak evro, imam občutek, da je klub zelo sta- bilen.« Slovenskemu hokeju, ki ostaja pri sedmih dvora- nah, je težko napovedovati prihodnost. »Iz teh sedmih dvoran črpamo ogromno. Zdi se mi, da se bo sloven- ski hokej preprosto ›prisiljen‹ razviti in napredovati. Iz leta v leto je v Sloveniji bolj pri- ljubljen. Slovenska hokejska reprezentanca je bila dvakrat udeleženka olimpijskih iger. Olimpija je letos igrala v ligi prvakov. Reprezentančni in klubski dosežki so vedno višji in posledično ljudi usmerjajo v hokej. Naš šport preprosto vzbuja pozornost v hudi kon- kurenci športov z žogo.« »Moramo iti naprej« V Kanadi imajo igrišč, kot je v Sloveniji igralcev. »Igral sem v Kelowni. Nekateri lju- dje imajo na svojem dvorišču hokejsko igrišče. V manjših mestih je vsaj od pet do šest pokritih dvoran.« Večina članskih hokejistov nima zaščitenih zob in ko prileti plošček … »Tu in tam moraš pustiti zob na ledu. Sčasoma se sprijazniš, da boš izgubil nekaj zob.« Na spletu je mo- žno najti posnetek pretepa, ko se je Gal spopadel s tež- jim, močnejšim tekmecem. »V Kanadi sem imel nekaj pretepov, v celotni karieri pa ne veliko. V tistem trenutku ne gledaš na to, kako je kdo močan. Takrat te ›potegne‹. Da, v tistem pretepu sem tudi izgubil zob. Celega, ni se zgolj odlomil.« Gal Ko- ren je imel menda že nekaj dobrih ponudb, a vztraja v Celju. »Želimo si še boljše razmere, v tem trenutku pa smo predvsem usmerjeni k želji, da bi bili vsak dan bolj- ši. Dvigovati moramo raven kakovosti. V maju smo imeli od tri do štiri treninge na te- den, tudi poleti. To se je zelo poznalo na ledu. Kar smo doslej dosegli, je zame zado- voljivo. Moramo iti naprej. Še daleč smo od končnih zmožnosti in želja.« Vstop Hokejskega kluba LedX Ce- lje v alpsko ligo bo nujen, še zlasti za Gala Korena. In kot smo pomenljivo poudarili v naslovu – po spletu okoliščin je njegova poškodba prinesla celjskemu hokeju ogromno dodano vrednost. Potreboval bo še več sodelavcev, še ve- dno je v ospredju napredek domačih nadebudnežev, Ko- renov sloves pa že vpliva na prihode slovenskih najstni- kov v knežje mesto. »Na Otoku je bila zgodba smešna. Že kmalu po prihodu me je doletel zlom zapestja. Dva meseca je trajalo celjenje poškodbe. Kljub temu sem več kot deset tekem sedel na klopi, igral pa nisem.« medalje za osvojitev prvega mesta v državnem prvenstvu so prejeli hokejisti v starostni kategoriji U13, v drugi polo- vici leta je po 28 letih člansko moštvo osvojilo tretje mesto v domačem prvenstvu. »Pri mlajši selekciji sem bil vesel, da sem lahko uspešno poma- gal Domnu. Pri članih sem ob koncu leta 2021 poskusil s svojim načinom, namreč od vsakega trenerja, s katerim sem sodeloval, sem pobral nekaj najboljših drobtinic. Fantje so stopili na isti vlak z mano in začela se je uspe- šna zgodba.« Čim prej si bo skušal zagotoviti trenersko licenco. O svojih varovancih v članskem moštvu HK LedX Celje je dodal: »Vsa čast jim za ves trud. Hvala za voljo, ki jo prinesejo na treninge, da so potem ti dobri. Ne spadajo med tiste, ki si s hokejem slu- žijo kruh. Nekateri si morajo sami kupiti palico. Vlagajo denar v hokej, ker ga imajo neizmerno radi. Z njim ne služijo, hodijo pa v službo, da preživijo. Zato jih zelo cenim, ker so se v zadnjem času po- polnoma posvetili vadbi, na tekmah pa so grizli od prve do zadnje minute.« Gal Ko- ren ni niti enkrat tarnal glede smole v končnici državnega prvenstva. Poškodbe in bole- zni so se pred drugo tekmo z Jesenicami kar vrstile, tik pred obračunom v Celju pa je zbolel najboljši igralec Jure Sotlar. Ostajamo pri sedmih dvoranah Kdo je zanj najbolj opazen v Hokejskem klubu LedX Celje? »V klubu nas je tako malo, da moram pohvaliti prav vsakogar. Vsi se trudi- jo po svojih močeh, da klub »Bilo je ob ogradi, ko sem skušal obvladovati plošček, vame pa se je zaletel tekmec, me podrl in nato padel name. Želel sem nadaljevati akcijo in sem se skušal dvigniti. Ko sem to storil na vso moč, sem dvignil tudi tekmeca, a tedaj je počilo …« Gal Koren (desno) s staršema in bratom (Foto: osebni arhiv) 32 Št. 1, 5. januar 2023 Novi TEDNIK št. 1 5.1.2023  COLOR CMYK stran 32 PRAZNIČNE ZGODBE Marjan Mačkošek o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Prvega si je privoščil za rojstni dan Z Marjanom Mačkoškom sva se vrsto let, vse do njegove upo- kojitve januarja 2019, srečevala v njegovi pisarni generalnega direktorja štorske jeklarne. Beseda je vedno tekla o poslovanju družbe in tonah proizvedenega jekla, prihodkih in dobičku, razmerah na trgu, gospodarstvu regije in države … Nedavni obisk pri njem doma v Laškem pa je razkril, da Marjan Mačkošek ni samo ugleden gospodarstvenik, ampak tudi velik ljubitelj starin, zgodovine in potovanj ter strasten zbiralec starodobnih vozil. In tudi človek, ki mu je, čeprav je v Laškem priseljenec, zelo mar, kako se bo mesto razvijalo v prihodnjih letih. JANJA INTIHAR Da je postal Laščan, je kriva žena Laščanka, pravi. »Ampak po duši sem še vedno Štorovčan. V Štorah sem od- rasel, tam sem preživel tudi vso svojo poklicno pot,« hitro doda. Je bilo delo v železarni tradicija tudi v njegovi družini? »Oče je res delal v železarni in tudi zame je bila v tovarni tako kot za mnoge prebivalce kraja najbližja služba. Metalurgija mi sicer ni dišala, zato sem študiral strojništvo, ker se mi je zdelo nekaj več, a sem potem vendarle pristal v železarni.« Pravi, da mu ni žal, čeprav bi se po zaključku študija – študiral je ob delu in je bil najboljši diplomant v takratni občini Celje, lahko odločil za akademsko kariero. Eden od profesorjev mu je namreč na fakulteti ponudil mesto asistenta, a se žena ni hotela prese- liti v Maribor. V Laškem živi že 39 let. Iz Štor je najprej odšel v Celje, kjer sta bila z ženo tri leta. V tem času sta si v La- škem v hiši ženinih staršev urejala začasno stanovanje. »Ko sva se prese- lila, sem se hotel takoj vrniti v Celje, kjer me je čakalo kadrovsko stanova- nje. V Laškem se takrat ni nič doga- jalo. Mesto je bilo mrtvo, zdelo se je, kot da se smili samo sebi. Tu res ne bom živel, sem si rekel, a je bila žena zvita in si je v pivovarni našla službo. Tudi novo stanovanje, v katerem sva bila potem dolgo let, je našla. Pred enajstimi leti pa sva prenovila staro hišo, ki stoji blizu pivovarne, v ne- posredni soseščini ženinih staršev.« S preselitvijo v Laško je Marjan Mačkošek pravzaprav sklenil družinski krog. Stari oče je izviral iz Rečice pri Laškem, nato se je preselil v Šentjur. Od tam je družina šla v Štore, sam pa je krog nada- ljeval v Celju in ga končal v Laškem. So Štore, čeprav je že skoraj štiri desetletja Laščan, ostale zasidrane v njegovem srcu? »Šentjur, Štore, Celje, Laško – zame je to že od nekdaj en sam prostor. Vsi ti kraji so si zelo blizu, med Laškim in Što- rami je samo en hrib. Je pa res, da so bili ti kraji včasih bolj povezani, ni bilo tako kot danes, ko se asfalt kon- ča na občinski meji. Skrat- ka, zame je ta prostor že od nekdaj skupen in povsod se počutim domače.« Poklon starim časom Januarja bo štiri leta, odkar se je upokojil. Dve leti pred od- hodom iz podjetja je odstopil z mu ni žal, čeprav bi se po zaključku študija – študiral je ob delu in je bil najboljši diplomant v takratni občini Celje, lahko odločil za akademsko kariero. Eden od profesorjev mu je namreč na fakulteti ponudil mesto asistenta, a se žena ni hotela prese- V Laškem živi že 39 let. Iz Štor je najprej odšel v Celje, kjer sta bila z ženo tri leta. V tem času sta si v La- škem v hiši ženinih staršev urejala začasno stanovanje. »Ko sva se prese- lila, sem se hotel takoj vrniti v Celje, kjer me je čakalo kadrovsko stanova- nje. V Laškem se takrat ni nič doga- jalo. Mesto je bilo mrtvo, zdelo se je, kot da se smili samo sebi. Tu res ne bom živel, sem si rekel, a je bila žena zvita in si je v pivovarni našla službo. Tudi novo stanovanje, v katerem sva bila potem dolgo let, je našla. Pred enajstimi leti pa sva prenovila staro hišo, ki stoji blizu pivovarne, v ne- posredni soseščini ženinih staršev.« S preselitvijo v Laško je Marjan Mačkošek pravzaprav sklenil družinski krog. Stari oče je izviral iz Rečice pri Laškem, nato se je preselil v Šentjur. Od tam je družina šla v Štore, sam pa je krog nada- ljeval v Celju in ga končal v Laškem. So Štore, čeprav je že skoraj štiri desetletja Laščan, ostale zasidrane v njegovem srcu? »Šentjur, Štore, Celje, Laško – zame je to že od nekdaj en sam prostor. Vsi ti kraji so si zelo blizu, med Laškim in Što- rami je samo en hrib. Je pa res, da so bili ti kraji včasih bolj povezani, ni bilo tako kot danes, ko se asfalt kon- ča na občinski meji. Skrat- ka, zame je ta prostor že od nekdaj skupen in povsod se počutim domače.« Poklon starim časom Januarja bo štiri leta, odkar se je upokojil. Dve leti pred od- hodom iz podjetja je odstopil z »Pri vsem, kar delaš, moraš biti stoodstotno zraven. Nikoli ne smeš biti polovičar.« mesta generalnega direktorja in bil svetovalec uprave. »Takšna odlo- čitev je bila pravilna. Iz stresnega stanja ne smeš iti takoj v stanje mi- rovanja, prehod mora biti mehak. Seveda sem še kakšno leto po upo- kojitvi v glavi nosil tovarno, vse, kar se je dogajalo z njo, sem jemal zelo osebno. Danes je drugače. Sprija- znil sem se, da so zdaj drugi časi, da so v podjetju drugi ljudje …« Glede na to, s čim vse se ukvarja, mu v pokoju ni prav nič dolgčas. Za to je poskrbel že takrat, ko je bil še delovno aktiven. Vedela sem, da je ljubitelj starodobnikov. To mi je po- vedal že pred časom, ko sem ga nekega sobotnega dopol- dneva »zalotila«, kako si je s prav posebnimi is- krami v očeh ogledo- val stare avtomobile, ki so bili razstavljeni v središču Celja. Niti približno pa nisem slutila, da starodobniki niso njegova edina vez s preteklostjo. Ob obisku v Laškem naju je s fotogra- fom najprej pe- ljal v hišo ženi- nih staršev. Ko je odprl vrata Na srečanju starodobnih vozil, ki je bilo septembra v Parmi, je Marjan Mačkošek za svojega opla dobil pokal, ker je bil med vsemi avtomobili najbolje urejen. pritličnih prostorov, je odprl tudi vrata v preteklost in razkril pravo bogastvo – spomine na čase in lju- di, ki so nekoč živeli v teh krajih. V stanovanje, sestavljeno iz predsobe, kuhinje, dnevne sobe in spalnice, je ujel zgodovino. Vsak predmet v njem, od pohištva do kozarca na mizi, je izbran z veliko pozornosti, ljubezni in spoštovanja do preteklo- sti. »To je poklon ljudem, ki so znali iz nič narediti veliko,« pojasnjuje. Svojo izjemno zbirko starin, ki jih je iskal po hišah v Laškem in tudi na sejmih doma in v tujini, je začel urejati pred sedmimi leti. Zgodbo vsakega predmeta, ki ga je posta- vil v stanovanje, pozna. Pozna tudi zgodbe družin, ki so te predmete nekoč uporabljale. »Luči so iz so- sednje, Ferleževe hiše, tudi ta lesen otroški avtomobilček je od tam, enako kovinske škatle, v katerih so nekoč hranili sladkor in moko. Stoli so iz hiše predvojnega laškega žu- pana, škatlice zdravil so bile nekoč v laški lekarni, ti steklenici, na ka- terih piše ›žalsko-laška pivovarska družba‹, sem našel v Zagrebu …« pripoveduje z velikim zanosom in s ponosom pove, da vse, kar je v sta- novanju, deluje. Tudi radio iz leta 1937 in eden najsta- rejših televizorjev v Sloveniji. Tudi na staro »singe- rico« bi lahko še danes šivali in likali s tež- kimi železni- mi likalniki ali si s poseb- nimi kleščami oblikovali pri- česko. Za vse to je poskrbel sam. Popravil je, kar je bilo treba popravi- ti, če mu ni uspelo najti nekega kosa pohištva, je zanj na- redil na- črt in mu ga je izdelal mizar. »Vse mora biti tako, kot je bilo včasih,« pravi. Tudi majhna zakonska po- stelja, otroški voziček, stare slike in razpelo v kotu kuhinje. Staro pohištvo, stare naprave in stare predmete je zbiral zelo skrb- no. Za svojo dušo in ker je treba ohraniti zgodovino, da bodo mladi vedeli, kako je bilo včasih. Na pri- pombo, da bi bila njegova zbirka starin zagotovo zanimiva za kakšen muzej, se samo namuzne, da o njej ne govori naokrog. Če pa si jo kdo želi ogledati, mu jo rade volje po- kaže. V Nemčijo po opla Marjan Mačkošek ima pet sta- rodobnikov. Eden je doma, štirje so v garaži, ki je nekoliko stran od domače hiše. Nakupa vsakega avtomobila se spominja do zadnje podrobnosti, kot da bi se zgodilo včeraj. Kako pa se je vse skupaj začelo? »Zgodba je zanimiva,« začne pri- povedovati. »Na eni od službenih poti na Češkem sem v Pragi videl kabriolet Škoda Felicia. Bila je lju- bezen na prvi pogled. S pomočjo Slovencev, ki so delali v tej državi, sem si enega rezerviral, ampak ko sem sedel vanj in ugotovil, da je moja glava višja od ve- trobran- skega stekla, Trije »oldtimerji«: volkswagen karmann ghia, Marjan Mačkošek in Janja Intihar. Avto je najmlajši. »Pivovarna je dobro skrbela za razvoj Laškega, a so zaradi tega vsi v kraju zašli v cono udobja. To je zdaj problem, ki ga je nujno treba rešiti. sem odstopil od nakupa.« Potem je pozabil na stare avtomobile. A ko se je družina preselila v obnovljeno hišo, je na spletu začel iskati strani s starimi avtomobili. »To je trajalo kar nekaj časa in nekega dne mi je žena rekla, naj se končno odlo- čim – ali kupim kakšen avto ali za vedno dam mir s temi starodob- niki. Ravno v tistem času, bilo je leta 2011, sem v Laškem spoznal Mitjo Vrbovška, ki je velik ljubitelj starih oplov. Ima jih več kot dvaj- set in so vseh starosti. Prosil sem ga, naj gre z mano v Nemčijo, ker sem po spletu pri enem od prepro- dajalcev v bližini Hamburga našel vozilo Opel Rekord P2. Še zdaj se spomnim, bila je sobota, na pot smo se z avtom in s prikolico od- pravili štirje. Moram priznati, da se takrat na stare avtomobile nisem spoznal. Vedel sem le, da hočem imeti dobro urejen avto in ne ka- kšne podrtije.« Tistega opla, ki si ga je ogledoval na spletu, ni kupil. Je pa našel dru- gega iste znamke, Opel Kapitan, letnik 1954. A se mu je cena zanj zdela previsoka. Preprodajalec ni hotel barantati. K sreči je lastnik avtomobila, ki je bil nekje na Šved- skem, pristal na nekoliko nižjo ceno. Čeprav avto ni bil športen, kot si je želel, se je odločil za na- kup. Razloga za to sta bila dva – tisto soboto je imel rojstni dan, avto pa je bil star na- tanko toliko kot on. Pred- vsem pa je bil v zelo dobrem stanju. »Tako sem prišel do svojega prvega starodobnika. Ima legendarni šest- cilindrski motor, ki so ga v Oplu razvili pred »Rad rešujem probleme, vedno sem želel bil zraven, ko je bilo treba poiskati rešitve. To imam očitno v krvi.« »Morda zveni čudno, ampak moja služba v železarni je bila hkrati tudi moj konjiček. Koliko sobot in nedelj me je družina po uro ali še več čakala v avtomobilu, ko sem v tovarni preverjal, ali je vse tako, kot mora biti!« 33 Novi TEDNIK št. 1 5.1.2023  COLOR CMYK stran 33 Št. 1, 5. januar 2023 PRAZNIČNE ZGODBE drugo svetovno vojno, ameriško obliko, načrt zanj pa naj bi, to sem izvedel pred kratkim, narisal nek Japonec. Ko sem avto na prikolici vozil domov, sem bil prepričan, da ženi ne bo všeč. Ampak doma so bili nad njim vsi navdušeni. Res je odličen avto.« Poleti v kabrioletu Nakup starodobnega opla Marja- na Mačkoška očitno ni umiril. »Ka- briolet mi preprosto ni šel iz glave,« priznava. Ko je pred desetimi leti na spletu našel kabriolet VW Karmann Ghia, ki ga je prodajala nekdanja ko- šarkarica Ježice, se je takoj odpeljal v Ljubljano in ga kupil. Čez nekaj let je k hiši prišel še ford pickup, letnik 1935, pred dvema letoma je kupil starega »hrošča«, da bi se z njim naokrog lahko vozila tudi žena, ki se zaradi težav s hrbtenico v drugih avtomobilih, ker imajo prenizko na- stavljene sedeže, ni počutila dobro. »Hrošča«, ki je bil narejen leta 1973, je kupil na Nizozemskem. Vožnja z njim je pravi užitek, pravi. Dela kot urica. Letos si je privoščil še enega kabrioleta, tokrat znamke Merce- des, letnik 1983. Kateri »oldtimer« bo naslednji v njegovi garaži? »Ne bo ga. Zdaj imam avtov res dovolj,« zatrjuje od- ločno. Z njimi je, pravi, zelo veliko dela, če hočeš, da so lepo urejeni in vzdrževani. Vsak njegov staro- dobnik, ki mu je, ko ga je pripeljal domov, dodal še svojo piko na i ter zamenjal kakšen del, če je bilo treba, je registriran. In z vsakim se vozi naokoli in pri tem, česar sicer ne prizna, vzbuja veliko pozor- nosti. Poleti rad sede v enega od kabrioletov, s fordom gre na cesto bolj poredko, ker ni udoben in ga je težko voziti, tudi goriva porabi veliko. Septembra se je s še tremi prijatelji v Italiji udeležil srečanja starodobnih oplov. »Do Parme smo se z dvema avtoma peljali, dva sta bila na prikolici. Pogled na glavni mestni trg, kjer je bilo parkiranih devetdeset avtomobilov, je bil res veličasten,« pravi. Iz Italije so se vrnili s štirimi pokali. Dobil ga je tudi sam, ker je bil med vsemi opli njegov avto najbolje urejen. Ne ravno poceni konjiček Ob vprašanju, kako draga je ljube- zen do starih avtomobilov, globoko vzdihne. »Lahko je draga, lahko pa je tudi poceni. Ljubitelj starodob- nikov si lahko že za tisoč evrov in še malo čez. Avtov ne kupujem kot naložbo, kar počne marsikdo in zanje plačuje vrtoglave vsote. To je moj konjiček, ki me je, to moram priznati, stal kar nekaj denarja.« Do zdaj je zamenjal več avtomo- bilov »za vsak dan«, vendar nikoli ni kupil iste blagovne znamke. Pri hiši se že ves čas vozijo samo z enim av- tom. Če seveda odmislimo vseh pet starodobnikov. In kakšen avto ima trenutno? »Pred upokojitvijo so mi S fordom gre na cesto bolj poredko, ker ni udoben in ga je težko voziti, tudi bencina porabi veliko. Vsi starodobniki so registrirani in vsi so videti tako, kot bi ravnokar prišli iz tovarne. »Po duši sem še vedno Štorovčan. Zato sem se zelo razveselil nove športne dvorane, o kateri smo mladi sanjali pred petdesetimi leti. Ko je košarkarski klub, v katerem sem igral, prišel v prvo slovensko ligo, je moral tekme, ker v Štorah ni bilo dvorane, igrati v Šentjurju ali Celju.« njujem svoj prosti čas. Človek je star samo v glavi,« poudarja. Za- dnje leto je zajadral tudi politiko. Pravzaprav se je z njo posredno ukvarjal že takrat, ko je bil dve leti predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Bilo je naporno, pravi, saj je funkcijo opravljal ob rednem delu. Je pa pridobil zelo veliko izkušenj. Aprila je kandidiral za poslanca, potegoval se je tudi za županski stolček, na koncu je bil na listi Gibanje Svoboda izvoljen za občinskega svetnika. Zakaj politika? »Povedal sem že, da sem pred leti hotel oditi iz La- škega, ker se mi je kraj zdel preveč brez volje. Radeče, ki so bile prej krajevna skupnost v občini La- ško, so bile veliko bolj prodorne. V Laškem se ni dogajalo nič, do- kler niso vodilni v pivovarni stvari vzeli v svoje roke in začeli skrbeti za razvoj kraja. Občinsko vodstvo je bilo tega veselo. Zdaj v Laškem spet vlada mrtvilo. Občina in me- sto se nikakor ne znata sprijazniti, da ni več pivovarne, ki je posta- vljala merila in tudi prevzemala odgovornost za razvoj. Treba je to- rej začeti novo zgodbo, v kateri bo pivovarna samo še gospodarski su- bjekt, ki je v tuji lasti. Zaradi vsega tega sem se odločil kandidirati za poslanca in tudi za župana. Tako kot drugi kandidati sem prejšnje- mu županu želel pokazali, da mu je po šestnajstih letih zmanjkalo energije in razvojnih vizij,« poja- snjuje Marjan Maškošek. Pravi, da je zelo vesel, ker so na volitvah zmagali mladi. Prepričan je, da bodo znali sodelovati s starejšimi ter skupaj z njimi potegniti laški voz naprej. Prihodnost občine vidi predvsem v turizmu in kmetijstvu, kjer je še veliko priložnosti za razvoj. Le na- rediti je treba kaj. »Zaradi vsega tega sem šel v politiko. Zdaj sem občinski svetnik in verjamem, da je sestava občinskega sveta prava. Takšne v zadnjih letih še ni bilo. Pričakujem, da bo Laško naredilo preboj in se bo končno lotilo ra- zvojnih projektov, ki bi jih moralo že zdavnaj uresničiti, a jih zaradi različnih razlogov ni. Pogled je torej treba usmeriti v prihodnost in pri tem spoštovati zgodovino in tradicijo.« Foto: SHERPA Vsi aparati v stanovanju delujejo. Tudi ta »novejši« glasbeni stolp z radiem in gramofonom. Ko ga je kupil, iz njega ni bilo nobenega glasu, zato se je skrbno lotil popravila. Marjan Mačkošek je svojo izjemno zbirko starin, ki jih je iskal po hišah v Laškem in tudi na sejmih doma in v tujini, začel urejati pred sedmimi leti. Zgodbo vsakega predmeta, ki ga je postavil v stanovanje, pozna. rekli, naj si že končno privoščim do- ber avto. Kupil sem mercedesa. Ne zaradi prestiža, ampak predvsem zaradi udobnosti.« Treba je začeti novo zgodbo »Čeprav sem že star, imam veli- ko energije za vse, s čimer zapol- 33 Novi TEDNIK št. 1 5.1.2023  COLOR CMYK stran 33 Št. 1, 5. januar 2023 PRAZNIČNE ZGODBE drugo svetovno vojno, ameriško obliko, načrt zanj pa naj bi, to sem izvedel pred kratkim, narisal nek Japonec. Ko sem avto na prikolici vozil domov, sem bil prepričan, da ženi ne bo všeč. Ampak doma so bili nad njim vsi navdušeni. Res je odličen avto.« Poleti v kabrioletu Nakup starodobnega opla Marja- na Mačkoška očitno ni umiril. »Ka- briolet mi preprosto ni šel iz glave,« priznava. Ko je pred desetimi leti na spletu našel kabriolet VW Karmann Ghia, ki ga je prodajala nekdanja ko- šarkarica Ježice, se je takoj odpeljal v Ljubljano in ga kupil. Čez nekaj let je k hiši prišel še ford pickup, letnik 1935, pred dvema letoma je kupil starega »hrošča«, da bi se z njim naokrog lahko vozila tudi žena, ki se zaradi težav s hrbtenico v drugih avtomobilih, ker imajo prenizko na- stavljene sedeže, ni počutila dobro. »Hrošča«, ki je bil narejen leta 1973, je kupil na Nizozemskem. Vožnja z njim je pravi užitek, pravi. Dela kot urica. Letos si je privoščil še enega kabrioleta, tokrat znamke Merce- des, letnik 1983. Kateri »oldtimer« bo naslednji v njegovi garaži? »Ne bo ga. Zdaj imam avtov res dovolj,« zatrjuje od- ločno. Z njimi je, pravi, zelo veliko dela, če hočeš, da so lepo urejeni in vzdrževani. Vsak njegov staro- dobnik, ki mu je, ko ga je pripeljal domov, dodal še svojo piko na i ter zamenjal kakšen del, če je bilo treba, je registriran. In z vsakim se vozi naokoli in pri tem, česar sicer ne prizna, vzbuja veliko pozor- nosti. Poleti rad sede v enega od kabrioletov, s fordom gre na cesto bolj poredko, ker ni udoben in ga je težko voziti, tudi goriva porabi veliko. Septembra se je s še tremi prijatelji v Italiji udeležil srečanja starodobnih oplov. »Do Parme smo se z dvema avtoma peljali, dva sta bila na prikolici. Pogled na glavni mestni trg, kjer je bilo parkiranih devetdeset avtomobilov, je bil res veličasten,« pravi. Iz Italije so se vrnili s štirimi pokali. Dobil ga je tudi sam, ker je bil med vsemi opli njegov avto najbolje urejen. Ne ravno poceni konjiček Ob vprašanju, kako draga je ljube- zen do starih avtomobilov, globoko vzdihne. »Lahko je draga, lahko pa je tudi poceni. Ljubitelj starodob- nikov si lahko že za tisoč evrov in še malo čez. Avtov ne kupujem kot naložbo, kar počne marsikdo in zanje plačuje vrtoglave vsote. To je moj konjiček, ki me je, to moram priznati, stal kar nekaj denarja.« Do zdaj je zamenjal več avtomo- bilov »za vsak dan«, vendar nikoli ni kupil iste blagovne znamke. Pri hiši se že ves čas vozijo samo z enim av- tom. Če seveda odmislimo vseh pet starodobnikov. In kakšen avto ima trenutno? »Pred upokojitvijo so mi S fordom gre na cesto bolj poredko, ker ni udoben in ga je težko voziti, tudi bencina porabi veliko. Vsi starodobniki so registrirani in vsi so videti tako, kot bi ravnokar prišli iz tovarne. »Po duši sem še vedno Štorovčan. Zato sem se zelo razveselil nove športne dvorane, o kateri smo mladi sanjali pred petdesetimi leti. Ko je košarkarski klub, v katerem sem igral, prišel v prvo slovensko ligo, je moral tekme, ker v Štorah ni bilo dvorane, igrati v Šentjurju ali Celju.« njujem svoj prosti čas. Človek je star samo v glavi,« poudarja. Za- dnje leto je zajadral tudi politiko. Pravzaprav se je z njo posredno ukvarjal že takrat, ko je bil dve leti predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Bilo je naporno, pravi, saj je funkcijo opravljal ob rednem delu. Je pa pridobil zelo veliko izkušenj. Aprila je kandidiral za poslanca, potegoval se je tudi za županski stolček, na koncu je bil na listi Gibanje Svoboda izvoljen za občinskega svetnika. Zakaj politika? »Povedal sem že, da sem pred leti hotel oditi iz La- škega, ker se mi je kraj zdel preveč brez volje. Radeče, ki so bile prej krajevna skupnost v občini La- ško, so bile veliko bolj prodorne. V Laškem se ni dogajalo nič, do- kler niso vodilni v pivovarni stvari vzeli v svoje roke in začeli skrbeti za razvoj kraja. Občinsko vodstvo je bilo tega veselo. Zdaj v Laškem spet vlada mrtvilo. Občina in me- sto se nikakor ne znata sprijazniti, da ni več pivovarne, ki je posta- vljala merila in tudi prevzemala odgovornost za razvoj. Treba je to- rej začeti novo zgodbo, v kateri bo pivovarna samo še gospodarski su- bjekt, ki je v tuji lasti. Zaradi vsega tega sem se odločil kandidirati za poslanca in tudi za župana. Tako kot drugi kandidati sem prejšnje- mu županu želel pokazali, da mu je po šestnajstih letih zmanjkalo energije in razvojnih vizij,« poja- snjuje Marjan Maškošek. Pravi, da je zelo vesel, ker so na volitvah zmagali mladi. Prepričan je, da bodo znali sodelovati s starejšimi ter skupaj z njimi potegniti laški voz naprej. Prihodnost občine vidi predvsem v turizmu in kmetijstvu, kjer je še veliko priložnosti za razvoj. Le na- rediti je treba kaj. »Zaradi vsega tega sem šel v politiko. Zdaj sem občinski svetnik in verjamem, da je sestava občinskega sveta prava. Takšne v zadnjih letih še ni bilo. Pričakujem, da bo Laško naredilo preboj in se bo končno lotilo ra- zvojnih projektov, ki bi jih moralo že zdavnaj uresničiti, a jih zaradi različnih razlogov ni. Pogled je torej treba usmeriti v prihodnost in pri tem spoštovati zgodovino in tradicijo.« Foto: SHERPA Vsi aparati v stanovanju delujejo. Tudi ta »novejši« glasbeni stolp z radiem in gramofonom. Ko ga je kupil, iz njega ni bilo nobenega glasu, zato se je skrbno lotil popravila. Marjan Mačkošek je svojo izjemno zbirko starin, ki jih je iskal po hišah v Laškem in tudi na sejmih doma in v tujini, začel urejati pred sedmimi leti. Zgodbo vsakega predmeta, ki ga je postavil v stanovanje, pozna. rekli, naj si že končno privoščim do- ber avto. Kupil sem mercedesa. Ne zaradi prestiža, ampak predvsem zaradi udobnosti.« Treba je začeti novo zgodbo »Čeprav sem že star, imam veli- ko energije za vse, s čimer zapol- Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 1, 5. januar 2023 BRALCI POROČEVALCI Delavnice in usposabljanja s finančno podporo celjske občine Leto 2022 je polno sprememb in izzivov, ki vplivajo na vse nas in močno tudi na poslovanje. Območna obrtno-podje- tniška zbornica Celje (v nadaljevanju OOZ Celje) z več kot 50-letno tradicijo izvaja vrsto projektov za razvoj in podporo podjetniškega okolja. V zadnjem obdobju je zbornica prešla na izvajanje delavnic in usposabljanj s pomočjo aplikacij na daljavo in v živo. Letos OOZ Celje ob vseh drugih dejavnostih izvaja delavnice in usposabljanja s podjetniško tematiko, katerih izvedbo je finančno podprla Mestna občina Celje. Izkušnje udeležencev so pozitivne. Lena Korber iz Agencije Nera, poslovne storitve, računovodstvo in nepremičnine, d. o. o., je izpostavila: »Vsebine delavnic in usposabljanj, ki jih orga- nizira OOZ Celje, so aktualne in uporabne pri vsakodnevnem delu. Znanja in informacije, ki jih udeleženci tovrstnih dogodkov pridobimo, krepijo našo konkurenčno sposobnost. Predavatelji so strokovni in praktično naravnani. Verjamem, da bomo imeli možnost takšnega pridobivanja znanjna tudi v prihodnje.« Janko Trobiš iz Oddelek za okolje in prostor ter komunalo Mestne občine Celje je povedal: »Kriza je pokazala ranljivost podjetnikov, predvsem tistih, ki so na začetku svoje podjetniške poti in niso najbolje seznanjeni z vsemi pastmi birokratskih ovir. Kljub nekaterim izredno dobrim poslovnim idejam marsikateri podjetnik obupa, če ne dobi ustrezne podpore za delovanje. Ni nujno, da je ta podpora finančna ali materialna, včasih je dovolj že dober nasvet glede finančnega poslovanja ali seznanitev z možnostmi prijavljanja na različne razpise. Menimo, da s tem projektom, ki je bil zaupan obrtno-podjetniški zbornici, lokalna skupnost pomembno vpliva na gospodarsko rast v lokalni sku- pnosti.« Mag. TATJANA ŠTINEK Najmlajši občani pri županu V predprazničnem času je župan Občine Braslovče Tomaž Žohar spre- jel drugo skupino najmlajših obča- nov, rojenih od 1. maja do 31. oktobra letos. Na sprejem je bilo vabljenih 20 malčkov, kar je nekoliko manj, kot je bilo za decembrsko skupino običajno v preteklih letih. Župan Tomaž Žohar je v svojem nagovoru zbranim poudaril pomen družine, še posebej v prazničnem, adventnem času. Otrokom je zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti, brezskrbno otroštvo ter da bi postali odgovorni in ponosni občani občine Braslovče. Vsem skupaj je zaželel ve- liko lepih trenutkov v krogu družine ter veliko veselja, ljubezni in zdravja v novem letu. Otroci so ob tej prilo- žnosti prejeli slikanico Čarovnija na Žovneškem gradu domačinke Tjaše Slemenšek in državno zastavo, simbol slovenstva, njihovi starši pa božično zvezdo, simbol svete noči, ter enkra- tno denarno pomoč ob rojstvu otroka v višini 300 evrov. Če je mogoče sklepati po dosedanjih podatkih, ko je bilo do 31. oktobra rojenih in obdarjenih le 32 otrok, bo lanskoletno število rojstev precej nižje, če ne celo najnižje sploh od nastanka Občine Braslovče. TT Novoletno darilo za živali Orkester harf navdušil zbrane V petek, 16. decembra, so v Narodni dom Celje vstopile pravljične harfe. Eden redkih tovrstnih sestavov pri nas s svojimi koncerti navdihuje že nekaj let. Tako je tudi lanski praznični december Orkester harf Glasbene šole Celje napolnil dvorano do zadnjega kotička in navdušil zbrane. Orkester harf pod umetniškim vodstvom Erike Frantar, ki zanj piše tudi aranžmaje, sodeluje z drugimi oddelki v šoli, predvsem s pevskim oddelkom in z oddelkom tolkal, pridružijo pa se jim tudi nastopajoči iz drugih oddelkov. Tako je bilo tudi tokrat, saj so se orkestru na odru pridružili solisti tenorist Matic Dokler (mentor Davor Mikulić), flavtistka Liza Tkalčec (mentorica Mirjana Brežnik) in harfistka Ana Kovačič (mentorica Erika Frantar), na tambu- rici Amadej Prepadnik (mentor Matjaž Brežnik), violinistka Lara Kramer (mentorica Alenka Firšt) ter sopranistka Lucija Novak (mentor Davor Mikulić). Orkester so spremljali tudi naša dijaka umetniške gimnazije David Polanc na klarinetu, Manca Maslo na kontrabasu ter sode- lavec Martin Rošer na tolkalih. Pod taktirko dirigenta Matjaža Brežnika so mladi glasbeniki s čarobnim igranjem priklicali tudi Božička in pravljične vile iz Pravljičnega mesta. Iskrene čestitke vsem nastopajočim, še posebej Eriki Frantar in Matjažu Brežniku. ML Orkester harf Glasbene šole Celje je napolnil dvorano do zadnjega kotička in navdušil zbrane. Župnijski praznik in blagoslov konj Na Gomilskem so na god sv. Štefana, 26. decembra, že tradicionalno blagoslovili ko- nje. Prav na ta dan je tudi župnijski praznik, saj je njihov cerkveni zavetnik sv. Štefan. Že dvajseti blagoslov konj v organizaciji Konjeniškega društva Mustang Gomilsko in Žovneške konjenice je bil letos po maši pri župnijski cerkvi sv. Štefana. Obred sta opravila domači župnik Martin Cirar in župnik iz Luč Viki Košec, ki je pred obredom in blagoslovom nekaj besed namenil sv. Štefanu, zavetniku konj. Blagoslovitve konj se je udeležilo osem- indvajset jezdecev oziroma kočijažev, pretežno članov KD Mustang Gomilsko – Žovneška konjenica. TT Z blagoslovitve konj na Gomilskem Na fotografiji so članica Alenka Voglar Ibrahim, poslanec Aleksander Reberšak, Verica Štante in poslovodja trgovine Mercator Štore Tatjana Popovič. Že peto leto zapored se je dan pred koncem starega leta posla- nec Aleksander Reberšak spo- mnil na delovanje Društva proti mučenju živali Celje, ki skrbi za živali v občinah Štore, Celje, Šentjur in Rogaška Slatina. Po- slanec z Vranskega je namenil donacijo hrane in priboljškov za živali in njihove lastnike, potrebne pomoči. Društvo po zaslugi takšnih do- brodelnih gest in pomoči lažje pomaga prosilcem, saj deluje iz- ključno s pomočjo članarin, pro- stovoljnih prispevkov, SMS-sporo- čil in dela dohodnine. Donacija je skrbno razdeljena na mesta, kjer hranitelji hranijo prostoživeče muce. Nakup smo tokrat opravili v Mercatorjevi poslovalnici Štore. Od tu do živalskih trebuščkov je razdelitev hrane pošteno organi- zirana. Veseli smo, da so bili pra- zniki lepši tudi za kosmatinčke. Kdorkoli na tem področju po- trebuje pomoč, naj se obrne na naše društvo, kjer bomo posku- šali občasno pomagati s hrano, a seveda glede na razmere, v katerih se žival in lastniki znaj- dejo. Z nami lahko navežete stik po telefonu (070 715 854) ali po elektronski pošti (dpmz.celje@ gmail.com). DPMŽ Celje Župan Tomaž Žohar z novorojenci in s starši Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 1, 5. januar 2023 BRALCI POROČEVALCI Delavnice in usposabljanja s finančno podporo celjske občine Leto 2022 je polno sprememb in izzivov, ki vplivajo na vse nas in močno tudi na poslovanje. Območna obrtno-podje- tniška zbornica Celje (v nadaljevanju OOZ Celje) z več kot 50-letno tradicijo izvaja vrsto projektov za razvoj in podporo podjetniškega okolja. V zadnjem obdobju je zbornica prešla na izvajanje delavnic in usposabljanj s pomočjo aplikacij na daljavo in v živo. Letos OOZ Celje ob vseh drugih dejavnostih izvaja delavnice in usposabljanja s podjetniško tematiko, katerih izvedbo je finančno podprla Mestna občina Celje. Izkušnje udeležencev so pozitivne. Lena Korber iz Agencije Nera, poslovne storitve, računovodstvo in nepremičnine, d. o. o., je izpostavila: »Vsebine delavnic in usposabljanj, ki jih orga- nizira OOZ Celje, so aktualne in uporabne pri vsakodnevnem delu. Znanja in informacije, ki jih udeleženci tovrstnih dogodkov pridobimo, krepijo našo konkurenčno sposobnost. Predavatelji so strokovni in praktično naravnani. Verjamem, da bomo imeli možnost takšnega pridobivanja znanjna tudi v prihodnje.« Janko Trobiš iz Oddelek za okolje in prostor ter komunalo Mestne občine Celje je povedal: »Kriza je pokazala ranljivost podjetnikov, predvsem tistih, ki so na začetku svoje podjetniške poti in niso najbolje seznanjeni z vsemi pastmi birokratskih ovir. Kljub nekaterim izredno dobrim poslovnim idejam marsikateri podjetnik obupa, če ne dobi ustrezne podpore za delovanje. Ni nujno, da je ta podpora finančna ali materialna, včasih je dovolj že dober nasvet glede finančnega poslovanja ali seznanitev z možnostmi prijavljanja na različne razpise. Menimo, da s tem projektom, ki je bil zaupan obrtno-podjetniški zbornici, lokalna skupnost pomembno vpliva na gospodarsko rast v lokalni sku- pnosti.« Mag. TATJANA ŠTINEK Najmlajši občani pri županu V predprazničnem času je župan Občine Braslovče Tomaž Žohar spre- jel drugo skupino najmlajših obča- nov, rojenih od 1. maja do 31. oktobra letos. Na sprejem je bilo vabljenih 20 malčkov, kar je nekoliko manj, kot je bilo za decembrsko skupino običajno v preteklih letih. Župan Tomaž Žohar je v svojem nagovoru zbranim poudaril pomen družine, še posebej v prazničnem, adventnem času. Otrokom je zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti, brezskrbno otroštvo ter da bi postali odgovorni in ponosni občani občine Braslovče. Vsem skupaj je zaželel ve- liko lepih trenutkov v krogu družine ter veliko veselja, ljubezni in zdravja v novem letu. Otroci so ob tej prilo- žnosti prejeli slikanico Čarovnija na Žovneškem gradu domačinke Tjaše Slemenšek in državno zastavo, simbol slovenstva, njihovi starši pa božično zvezdo, simbol svete noči, ter enkra- tno denarno pomoč ob rojstvu otroka v višini 300 evrov. Če je mogoče sklepati po dosedanjih podatkih, ko je bilo do 31. oktobra rojenih in obdarjenih le 32 otrok, bo lanskoletno število rojstev precej nižje, če ne celo najnižje sploh od nastanka Občine Braslovče. TT Novoletno darilo za živali Orkester harf navdušil zbrane V petek, 16. decembra, so v Narodni dom Celje vstopile pravljične harfe. Eden redkih tovrstnih sestavov pri nas s svojimi koncerti navdihuje že nekaj let. Tako je tudi lanski praznični december Orkester harf Glasbene šole Celje napolnil dvorano do zadnjega kotička in navdušil zbrane. Orkester harf pod umetniškim vodstvom Erike Frantar, ki zanj piše tudi aranžmaje, sodeluje z drugimi oddelki v šoli, predvsem s pevskim oddelkom in z oddelkom tolkal, pridružijo pa se jim tudi nastopajoči iz drugih oddelkov. Tako je bilo tudi tokrat, saj so se orkestru na odru pridružili solisti tenorist Matic Dokler (mentor Davor Mikulić), flavtistka Liza Tkalčec (mentorica Mirjana Brežnik) in harfistka Ana Kovačič (mentorica Erika Frantar), na tambu- rici Amadej Prepadnik (mentor Matjaž Brežnik), violinistka Lara Kramer (mentorica Alenka Firšt) ter sopranistka Lucija Novak (mentor Davor Mikulić). Orkester so spremljali tudi naša dijaka umetniške gimnazije David Polanc na klarinetu, Manca Maslo na kontrabasu ter sode- lavec Martin Rošer na tolkalih. Pod taktirko dirigenta Matjaža Brežnika so mladi glasbeniki s čarobnim igranjem priklicali tudi Božička in pravljične vile iz Pravljičnega mesta. Iskrene čestitke vsem nastopajočim, še posebej Eriki Frantar in Matjažu Brežniku. ML Orkester harf Glasbene šole Celje je napolnil dvorano do zadnjega kotička in navdušil zbrane. Župnijski praznik in blagoslov konj Na Gomilskem so na god sv. Štefana, 26. decembra, že tradicionalno blagoslovili ko- nje. Prav na ta dan je tudi župnijski praznik, saj je njihov cerkveni zavetnik sv. Štefan. Že dvajseti blagoslov konj v organizaciji Konjeniškega društva Mustang Gomilsko in Žovneške konjenice je bil letos po maši pri župnijski cerkvi sv. Štefana. Obred sta opravila domači župnik Martin Cirar in župnik iz Luč Viki Košec, ki je pred obredom in blagoslovom nekaj besed namenil sv. Štefanu, zavetniku konj. Blagoslovitve konj se je udeležilo osem- indvajset jezdecev oziroma kočijažev, pretežno članov KD Mustang Gomilsko – Žovneška konjenica. TT Z blagoslovitve konj na Gomilskem Na fotografiji so članica Alenka Voglar Ibrahim, poslanec Aleksander Reberšak, Verica Štante in poslovodja trgovine Mercator Štore Tatjana Popovič. Že peto leto zapored se je dan pred koncem starega leta posla- nec Aleksander Reberšak spo- mnil na delovanje Društva proti mučenju živali Celje, ki skrbi za živali v občinah Štore, Celje, Šentjur in Rogaška Slatina. Po- slanec z Vranskega je namenil donacijo hrane in priboljškov za živali in njihove lastnike, potrebne pomoči. Društvo po zaslugi takšnih do- brodelnih gest in pomoči lažje pomaga prosilcem, saj deluje iz- ključno s pomočjo članarin, pro- stovoljnih prispevkov, SMS-sporo- čil in dela dohodnine. Donacija je skrbno razdeljena na mesta, kjer hranitelji hranijo prostoživeče muce. Nakup smo tokrat opravili v Mercatorjevi poslovalnici Štore. Od tu do živalskih trebuščkov je razdelitev hrane pošteno organi- zirana. Veseli smo, da so bili pra- zniki lepši tudi za kosmatinčke. Kdorkoli na tem področju po- trebuje pomoč, naj se obrne na naše društvo, kjer bomo posku- šali občasno pomagati s hrano, a seveda glede na razmere, v katerih se žival in lastniki znaj- dejo. Z nami lahko navežete stik po telefonu (070 715 854) ali po elektronski pošti (dpmz.celje@ gmail.com). DPMŽ Celje Župan Tomaž Žohar z novorojenci in s starši Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 1, 5. januar 2023 ZAPOSLOVANJE Vodja centra za fiziatrijo in fizioterapijo – fiziater/ fizioterapevt (M/Ž) (Rogaška Slatina) Iščemo samoiniciativnega fi zioterapevta/fi zioterapev- tko, ki je v ugledni in uve- ljavljeni medicinski ustanovi pripravljen na razvoj novega področja storitev. Na prvo mesto postavljamo izjemno znanje, zavedanje pomena vrhunskosti opravljanja stori- tev in odličnost komunikacije s strankami. Odpiramo veliko priložnosti in ostajamo od- prti za ideje prihodnjega ra- zvoja našega novega centra. Ageno, d.o.o., Derma center Rogaška, Zdraviliški trg 25, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 19. 1. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Prodajalec v TPC Žalec (Žalec) Delovne naloge: delo na blagajni, prodaja blaga ter pomoč in svetovanje kup- cem, skrb za založenost in urejenost prodajnih polic ter ustrezno označevanje blaga, spremljanje ter zagotavlja- nje kakovosti blaga na posa- meznem oddelku, vodenje evidence blaga, prevzema- nje blaga ter nadzor cen ter druga dela, ki po svoji naravi sodijo v okvir dela. Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 1. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektroinženir v razvojnem oddelku (Velenje) Vabimo vas, da postanete del skupine Hisense Europe, in sicer v podjetju Gorenje Slovenija, d.o.o., v našem ra- zvojnem oddelku, na delov- nem mestu: elektroinženir v razvoju. Hisense Gorenje Eu- rope, d.o.o., Partizanska 12, Velenje 3320. Prijave zbiramo do 31. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist na elektro oddelku (Celje) Delovne naloge: načrtova- nje in izvajanje prodajnih in nabavnih strategij ter aktiv- nosti, zbiranje, analiziranje in vodenje vseh potrebnih informacij in evidenc o doba- viteljih in kupcih, spremljanje in analiziranje cen na prodaj- nem in nabavnem trgu … In- pos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 31. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Izmenski vzdrževalec – strojni (m/ž) (Laško) V Pivovarni Laško Union eki- pa vzdrževanja vabi k prijavi novega sodelavca na delovnem mestu izmenski vzdrževalec – strojni (m/ž). Glavne naloge in odgovornosti: ugotavljanje in odpravljanje napak ter okvar na strojih, napravah in inšta- lacijah, izvajanje preventivnih pregledov in vzdrževanje stro- jev in naprav, sestavljanje in razstavljanje strojnih kompo- nent … Pivovarna Laško Uni- on, d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbi- ramo do 31. 1. 2023. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Strojni vzdrževalec (Žalec) Prednosti sta skrb za dobro vzdušje ter močna volja do učenja. OMCO Metals Slo- venia, d.o.o., Cesta žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 30. 1. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Osebni/-a asistent/- ka (Velenje) Si pripravljen/-a na nove izzive in verjameš, da lahko z zadostno mero samoinici- ativnosti, poguma ter odgo- vornosti narediš korak naprej v svoji osebni in poslovni karieri? Si pronicljiv/-a in preudaren/-a, je tvoja vrlina natančnost in imaš odlične organizacijske sposobnosti? Plastika Skaza, d.o.o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbi- ramo do 16. 1. 2023. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Vodja področja logistike, načrtovanja in nabave (m/ž) (Rogaška Slatina) Kot vodja področja logisti- ke, načrtovanja in nabave bo- ste odgovorni za upravljanje dejavnosti na dodeljenem po- dročju, da bi dosegli zastavlje- ne cilje na področju načrtova- nja, nabave in distribucije za Steklarno Rogaška, proizvo- dnjo embalaže Kozje in orod- jarno Rogatec ter sodelovali v skupini za globalno dobavlja- nje. Steklarna Rogaška, d.o.o., Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 20. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Svetovalec (m/ž) – več oseb (Celje) Vaše naloge: svetovanje strankam o prodajnih iz- delkih, ponujanje celovitih rešitev, priprava ponudb za stranke, polnjenje prodajnih polic in skrb za urejenost prodajnega prostora, reševa- nje reklamacij. OBI, d.o.o., Jurčkova cesta 226, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec tehnike PE Šentjur (Šentjur pri Celju) Vaše delo bo obsegalo: pro- dajo in svetovanje kupcem, polnjenje in urejanje polic, prevzem blaga. Jagros, d.o.o., Prvomajska ulica 29, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbi- ramo do 25. 1. 2023. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Bolničar negovalec (m/ž/x) (Vojnik) V kolikor imate 4. stopnjo izobrazbe smeri zdravstvena nega, opravljen strokovni iz- pit, ste vpisani v register izva- jalcev zdravstvene in babiške nege, ste odgovorni in imate veselje do dela s starejšimi ljudmi, ste komunikativni, prijazni in pozitivno narav- nani ter se lahko poistoveti- te z našim sloganom »Blizu ljudem. Blizu meni.«, bomo veseli vaše prijave. Sene Cura Central SI, d.o.o., Breznikova ulica 26, 1230 Domžale. Pri- jave zbiramo do 9. 1. 2023. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Upravni referent za zdravstveno zavarovanje (Velenje) Glavna področja dela: zagotavljanje uveljavljanja pravic zavarovancev, ureja- nje obveznega zdravstvene- ga zavarovanja po določenih zavarovalnih podlagah, vo- denje postopka odločanja o pravicah, ki izhajajo iz sta- tusa zavarovane osebe, delo z notranjimi in zunanjimi strankami. ZZZS, Miklo- šičeva cesta 24, 1507 Lju- bljana. Prijave zbiramo do 9. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sprejemnik/servisni svetovalec m/ž (Celje) Če imate morda delovne izkušnje kot servisni sveto- valec ali vas delo v avtomo- bilski dejavnosti veseli ter bi vam takšno delo predstavlja- lo izziv, vas vabimo, da nam prijave pošljete prek porta- la Moje delo. AC Fri-Mobil, d. o. o., Dečkova cesta 43, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 27. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Žalec) Kot naša prodajalka ali prodajalec boš obraz Lidla in glavna vez z našimi kup- ci. S svojim odgovornim in predanim delom boš vsako- dnevno prispeval/-a pomem- ben delež k temu, kako lju- dje dojemajo naše podjetje in naše izdelke. S timskim delom boš poskrbel/-a, da bo prodajalna delovala skla- dno z željami in pričakovanji naših kupcev. Lidl Sloveni- ja, d.o.o., k.d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prijave zbira- mo do 10. 1. 2023. Podrobno- sti na www.mojedelo.com. Delavec v proizvodnji izdelkov (Celje) Opis dela: razna dela v od- delku končnih izdelkov, zla- ganje ter prevažanje ter obe- šanje proizvodov … Celjske mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 1, 5. januar 2023 Novi TEDNIK 05.01.2023 št. 01  COLOR CMYK stran 36 Mlekarna Celeia povezuje več kot 600 kmetij s širšega Celjskega Sklenili jubilejno leto ob 80-letnici Mlečne ceste Mlekarna Celeia je konec leta končala niz dogodkov in de- javnosti, s katerimi je obeležila 80 let organiziranega odkupa slovenskega mleka v okviru Mlečne ceste. Ponovna obuditev legendarnih jogurtov, kot sta bila LCA Unisex in Velikonočni jogurt, številni novi izdelki in povezovanje več kot 600 kmetij z najboljšim slovenskim mlekom so porok za vstop v novo, uspe- šno mlečno leto. Ob bok dejavnostim je na prehodu iz starega v novo leto dodala še spomine nekdanjih zaposlenih na delo v Mlekarni Celeia. V Mlekarni Celeia so že od začetka lanskega leta večino svojih dejavnosti povezovali s častitljivo obletnico – 80 let organiziranega odkupa sloven- skega mleka v okviru Mlečne ce- ste. V njo je bilo konec leta 2022 povezanih več kot 600 kmetij iz savinjske, šaleške, koroške, šir- še celjske in kozjanske regije: »Čeprav razmere niso lahke, s pogledom naprej dokazujemo, da vemo, kaj želimo. Prav zato smo v letu 2022 domačemu kupcu ponudili še več izjemnih izdelkov iz najboljšega mleka slovenskih kmetij brez GSO, nadaljevali vpeljavo trajnostnih, do okolja prijaznih tehnologij v našo proizvodnjo in seveda Mlekarna Celeia se lahko pohvali tudi z največjo sirarno v Sloveniji, ki je leta 2021 doživela prvi del prenove. V Mlečno cesto je povezanih več kot 600 kmetij, ki so zavezane k prireji mleka brez GSO. zasledovali cilj čim boljše po- slovne učinkovitosti,« je misli ob koncu leta povzel direktor Mlekarne Celeia Vinko But. Največja mlekarna v slovenski lasti Začetki delovanja Mlekarne Celeia segajo v čas druge sve- tovne vojne, intenzivnejši razvoj pa se je začel v povojnem času. Danes je to največja mlekarna v slovenski lasti, ki odkupuje in predeluje le slovensko mleko, ki je v celoti brez gensko spre- menjenih organizmov. Številni izdelki nosijo tudi certi kat Iz- brana kakovost Slovenija: »Naša zavezanost k tradiciji in h kako- vosti je vpeta tudi v številne nove izdelke, ki smo jih kupcem ponudili lani, kot sta na primer napitek iz sirotke LCA Imuno in paleta novih senenih sirov z okusi, ki so bili nagrajeni tudi na letošnji Agri,« pojasnjujejo v Mlekarni Celeia. Kupce so letos razveselili tudi z legendarnimi izdelki iz preteklosti: »Na police smo ponovno postavili za takra- tne čase revolucionirano osve- žujoč LCA unisex in praznični velikonočni jogurt, ki ima svo- jega naslednika v še danes izje- mno priljubljenem in vsako leto težko pričakovanem božičnem jogurtu. Jubilejno leto smo letos končali v dobrodelnem duhu, saj smo se poleg spominjanja naših začetkov pred decembr- skimi prazniki spomnili tudi na posameznike in družine v stiski. Zato smo v dobrodelnem duhu s celotnim kolektivom zbrali sredstva, ki smo jih namenili 28-urnem dobrodelnem mara- tonu Radia 1,« še dodajajo. Mlekarna skozi oči nekdanjih zaposlenih Preteklost Mlekarne Celeia so poleg vsem vidnih, prepoznavnih izdelkov ustvarjali predvsem lju- dje. Med njimi je dr. Nikola Tabor- šak, danes upokojeni in v Zagre- bu živeči doktor biotehnologije. V mlekarno je prišel leta 1973 in ostal s podjetjem povezan vse do leta 1997. V svojih živahnih spominih na čas, preživet v Arji vas, predvsem izpostavlja: »To so bili drugačni časi, vedno smo se trudili in iskali nove možnosti. Velikokrat je nad podjetjem vise- la grožnja o težkem  nančnem položaju. Vendar iznajdljivost, strast, vera v zastavljene cilje… To so bile lastnosti, ki so takratno ekipo vodile med čermi, ki jih je nastavljalo življenje.« Na inovativnost takratne eki- pe v 70. letih zgovorno kaže nagradna igra zbiranja po- krovčkov, s katero so dosegli izjemno rast povpraševanja po jogurtih, a so bili hkrati deležni zgražanja strokovne javnosti, saj oglaševanje hrane ni bilo v navadi in je bilo zato nezaže- V letu 2022 so v duhu 80. obletnice Mlečne ceste v Mlekarni Celeia med drugim ponovno lansirali tudi nekoč zelo priljubljen jogurt LCA Unisex. Tudi po 80 letih v Mlekarni Celeia ostajajo zvesti tradiciji slovenskega mlekarstva in odkupu najboljšega mleka slovenskih kmetij Novi TEDNIK št. 18 05.05.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 18, 5. maj 2022 Družba ZPO CELJE, d. o. o., Dečkova cesta 1, 3000 Celje objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB za oddajo Hotela Celjska koča v najem PREDMET ODDAJE: Hotel Celjska koča z gostinsko in namestitveno infrastrukturo, površina 1.290,15 m 2 ( 87,8% površin v objektu), ZK podatki: parcela 1225/1, k.o. 1081 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Nepremičnina se oddaja v najem za opravljanje gostinske, wellness in hotelske dejavnosti ter recepcije, s celostno ponudbo hrane, pijače in namestitvenih kapacitet. Iz predmeta najema so izvzeti garaža, delavnica ter drugi tehnični prostori za izvajanje zunanje turistične infrastrukture v kleti objekta, v velikosti 179,72 m 2 (12,2% površin v objektu) s pripadajočimi funkcionalnimi zemljišči, potrebnimi za delo in z dostavnimi potmi. Izhodiščna cena najema predmeta oddaje po tem razpisu znaša 4.147,24 EUR mesečno. Poleg najemnine je izbrani ponudnik dolžan prevzeti vse komunalne priključke, biološko čistilno napravo, tekoče vzdrževanje najetih površin in opreme, plačevati mora tudi vse javne dajatve, povezane s predmetom najema. Najemna pogodba se sklepa za določen čas 5 let z odpovednim rokom 6 mesecev. Z najugodnejšim ponudnikom se bo sklenila najemna pogodba v roku 15 dni po opravljeni izbiri najugodnejšega ponudnika. Če ponudnik (najemnik) ne podpiše pogodbe v nave- denem roku, se šteje, da je odstopil od ponudbe in upravljavec zadrži njegovo varščino. POSTOPEK ZBIRANJA PONUDB IN IZBIRE NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA a) Svojo ponudbo (z dokazili in s prilogami) morajo ponudniki predložiti ali priporočeno poslati v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO HOTELA CELJSKA KOČA V NAJEM« na naslov ZPO CELJE, d. o. o., Dečkova cesta 1, 3000 Celje. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen polni naslov pošiljatelja. Rok za oddajo ponudbe je 16.1.2023 do 12. ure. Kot pravočasne se bodo štele ponudbe, ki bodo do navedenega datuma in ure prispele na naslov upravljavca. KONTAKTNA OSEBA Vsa dodatna pojasnila v zvezi z oddajo nepremičnine v najem lahko zainteresirani ponudniki dobijo na ZPO CELJE, d. o. o., Dečkova cesta 1, 3000 Celje, e-mail: ponudba@celjska-koca.si, 041 374 727, Gregor Bezlaj, vodja Celjske koče. Več o pogojih sodelovanja na www.zpo.si. leno. Morda še pomembnejša inovativnost se kaže v rešitvi za zmanjšano porabo energije pri pripravi slanice, ključne v proi- zvodnji sira. Ne sam, ne podje- tje rešitve ni nikoli patentiralo in zato so jo do danes kopirali že mnogi: »Tako je bila naša rešitev večkrat kopirana in izvedena v drugih mlekarnah, brez odško- dnine slovenskim inovatorjem. Konkurenca je pač brezplačno prišla do izboljšav in zniževanja stroškov,« še dodaja nekdanji zaposleni v Mlekarni Celeia dr. Nikola Taboršak. Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 1, 5. januar 2023 PODLISTEK Fran Orožen se je rodil 17. 12. 1853 v Laškem. Iz- haja iz znane laške rodbi- ne. Na njegovo odločitev, da se po maturi na gimnaziji v Celju posveti študiju ze- mljepisa in zgodovine, je gotovo vsaj nekoliko vpli- val zgled strica Ignacija, duhovnika, mariborskega stolnega prošta in zgodovi- narja. Na univerzi na Du- naju so Frana Orožna takoj pritegnila predavanja prof. Friedricha Simonyja, veli- kega raziskovalca Alp. Po opravljenem študiju je Fran Orožen leta 1881 opravil profesorski izpit in se po začetnih službovanjih v Kopru in Novem mestu ustalil v Ljubljani, kjer je nazadnje poučeval na uči- teljišču. Uveljavil se je kot pisec strokovnih in polju- dnih člankov ter kot avtor in prireditelj učnih knjig, atlasov in zemljevidov. S svojim publicističnim delom in z avtorstvom stro- kovnih monografi j si je prof. Fran Orožen kmalu pridobil sloves najboljšega geografa v glavnem mestu Kranjske; veljal pa je tudi za enega izmed najboljših zgodovi- narjev. Kot izvrsten poznavalec slovenskih dežel in njihove zgodovine je bil kot eden iz- med ustanoviteljev izvoljen za prvega predsednika Slo- venskega planinskega dru- štva. Prof. Orožen je bil tudi prvi predsednik Društva slo- venskih profesorjev (1895– www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE (2) Fran Orožen, prvi predsednik Slovenskega planinskega društva (1853–1912) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Podružnična cerkev sv. Marije – Matere božje in sv. Roka, ok. 1939. Razglednico hrani Osrednja knjižnica Mozirje, odposlana 21. 7. 1952.w Orožnova koča na planini Lisec pod vrhom Črne prsti v bohinjskih hribih. Fotografijo hrani Slovenski planinski muzej. Spominska plošča na Orožnovi rojstni hiši v Laškem. Fotografijo hrani Knjižnica Laško. 1909), član odbora Muzej- skega društva za Kranjsko in Društva za raziskovanje podzemnih jam. Po njem je Slovensko pla- ninsko društvo imenovalo svojo prvo kočo, ki so jo po- stavili leta 1894 na planini Lisec pod vrhom Črne prsti v bohinjskih hribih. Fran Orožen je umrl 26. 11. 1912 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Na Oro- žnovi rojstni hiši v Laškem je Zgodovinsko društvo, po- družnica Celje, ob 100-letni- ci rojstva namestilo spomin- sko ploščo. Po Franu Orožnu in nje- govem stricu Ignaciju je po- imenovan tudi Orožnov trg v Laškem. Se nadaljuje. Pripravila: Gabrijela Pirš in Matej Jazbinšek, Knjižnica Laško CELEIA - MESTO POD MESTOM JAVNO VODSTVO Sobota , 7. januar 2023, ob 11.00, Knež ji dvor . VStopnina : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-PETEK 10.00 -16.00 SOBOTA 9.00 -13.00 Brezje nad Mozirjem Brezje nad Mozirjem je razloženo naselje z zaselki in samotnimi kmetijami, ki leži v jugovzhodnem predgorju planote Golt (Boskovec, 1587 m), severno od Mozirja. Potok Trnava ga deli na dva dela. Večji gručasti zaselki so Sele, Brdo, Prečna, Krnica in Rožni, vsi vzhodno od Trnave, zahodno od nje pa so le samotne kmetije. Glavni dejavnosti sta živinoreja in gozdarstvo. Na Rožniku stoji, prvič omenjena leta 1464, cerkev Matere božje in sv. Roka. Vir: (D. K.), Krajevni leksikon Slovenije, 1995, str. 89 Foto: Volbenk Pajk Prispevala: Osrednja knjižnica Mozirje Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 1, 5. januar 2023 Novi TEDNIK 05.01.2023 št. 01  COLOR CMYK stran 36 Mlekarna Celeia povezuje več kot 600 kmetij s širšega Celjskega Sklenili jubilejno leto ob 80-letnici Mlečne ceste Mlekarna Celeia je konec leta končala niz dogodkov in de- javnosti, s katerimi je obeležila 80 let organiziranega odkupa slovenskega mleka v okviru Mlečne ceste. Ponovna obuditev legendarnih jogurtov, kot sta bila LCA Unisex in Velikonočni jogurt, številni novi izdelki in povezovanje več kot 600 kmetij z najboljšim slovenskim mlekom so porok za vstop v novo, uspe- šno mlečno leto. Ob bok dejavnostim je na prehodu iz starega v novo leto dodala še spomine nekdanjih zaposlenih na delo v Mlekarni Celeia. V Mlekarni Celeia so že od začetka lanskega leta večino svojih dejavnosti povezovali s častitljivo obletnico – 80 let organiziranega odkupa sloven- skega mleka v okviru Mlečne ce- ste. V njo je bilo konec leta 2022 povezanih več kot 600 kmetij iz savinjske, šaleške, koroške, šir- še celjske in kozjanske regije: »Čeprav razmere niso lahke, s pogledom naprej dokazujemo, da vemo, kaj želimo. Prav zato smo v letu 2022 domačemu kupcu ponudili še več izjemnih izdelkov iz najboljšega mleka slovenskih kmetij brez GSO, nadaljevali vpeljavo trajnostnih, do okolja prijaznih tehnologij v našo proizvodnjo in seveda Mlekarna Celeia se lahko pohvali tudi z največjo sirarno v Sloveniji, ki je leta 2021 doživela prvi del prenove. V Mlečno cesto je povezanih več kot 600 kmetij, ki so zavezane k prireji mleka brez GSO. zasledovali cilj čim boljše po- slovne učinkovitosti,« je misli ob koncu leta povzel direktor Mlekarne Celeia Vinko But. Največja mlekarna v slovenski lasti Začetki delovanja Mlekarne Celeia segajo v čas druge sve- tovne vojne, intenzivnejši razvoj pa se je začel v povojnem času. Danes je to največja mlekarna v slovenski lasti, ki odkupuje in predeluje le slovensko mleko, ki je v celoti brez gensko spre- menjenih organizmov. Številni izdelki nosijo tudi certi kat Iz- brana kakovost Slovenija: »Naša zavezanost k tradiciji in h kako- vosti je vpeta tudi v številne nove izdelke, ki smo jih kupcem ponudili lani, kot sta na primer napitek iz sirotke LCA Imuno in paleta novih senenih sirov z okusi, ki so bili nagrajeni tudi na letošnji Agri,« pojasnjujejo v Mlekarni Celeia. Kupce so letos razveselili tudi z legendarnimi izdelki iz preteklosti: »Na police smo ponovno postavili za takra- tne čase revolucionirano osve- žujoč LCA unisex in praznični velikonočni jogurt, ki ima svo- jega naslednika v še danes izje- mno priljubljenem in vsako leto težko pričakovanem božičnem jogurtu. Jubilejno leto smo letos končali v dobrodelnem duhu, saj smo se poleg spominjanja naših začetkov pred decembr- skimi prazniki spomnili tudi na posameznike in družine v stiski. Zato smo v dobrodelnem duhu s celotnim kolektivom zbrali sredstva, ki smo jih namenili 28-urnem dobrodelnem mara- tonu Radia 1,« še dodajajo. Mlekarna skozi oči nekdanjih zaposlenih Preteklost Mlekarne Celeia so poleg vsem vidnih, prepoznavnih izdelkov ustvarjali predvsem lju- dje. Med njimi je dr. Nikola Tabor- šak, danes upokojeni in v Zagre- bu živeči doktor biotehnologije. V mlekarno je prišel leta 1973 in ostal s podjetjem povezan vse do leta 1997. V svojih živahnih spominih na čas, preživet v Arji vas, predvsem izpostavlja: »To so bili drugačni časi, vedno smo se trudili in iskali nove možnosti. Velikokrat je nad podjetjem vise- la grožnja o težkem  nančnem položaju. Vendar iznajdljivost, strast, vera v zastavljene cilje… To so bile lastnosti, ki so takratno ekipo vodile med čermi, ki jih je nastavljalo življenje.« Na inovativnost takratne eki- pe v 70. letih zgovorno kaže nagradna igra zbiranja po- krovčkov, s katero so dosegli izjemno rast povpraševanja po jogurtih, a so bili hkrati deležni zgražanja strokovne javnosti, saj oglaševanje hrane ni bilo v navadi in je bilo zato nezaže- V letu 2022 so v duhu 80. obletnice Mlečne ceste v Mlekarni Celeia med drugim ponovno lansirali tudi nekoč zelo priljubljen jogurt LCA Unisex. Tudi po 80 letih v Mlekarni Celeia ostajajo zvesti tradiciji slovenskega mlekarstva in odkupu najboljšega mleka slovenskih kmetij Novi TEDNIK št. 18 05.05.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 18, 5. maj 2022 Družba ZPO CELJE, d. o. o., Dečkova cesta 1, 3000 Celje objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB za oddajo Hotela Celjska koča v najem PREDMET ODDAJE: Hotel Celjska koča z gostinsko in namestitveno infrastrukturo, površina 1.290,15 m 2 ( 87,8% površin v objektu), ZK podatki: parcela 1225/1, k.o. 1081 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Nepremičnina se oddaja v najem za opravljanje gostinske, wellness in hotelske dejavnosti ter recepcije, s celostno ponudbo hrane, pijače in namestitvenih kapacitet. Iz predmeta najema so izvzeti garaža, delavnica ter drugi tehnični prostori za izvajanje zunanje turistične infrastrukture v kleti objekta, v velikosti 179,72 m 2 (12,2% površin v objektu) s pripadajočimi funkcionalnimi zemljišči, potrebnimi za delo in z dostavnimi potmi. Izhodiščna cena najema predmeta oddaje po tem razpisu znaša 4.147,24 EUR mesečno. Poleg najemnine je izbrani ponudnik dolžan prevzeti vse komunalne priključke, biološko čistilno napravo, tekoče vzdrževanje najetih površin in opreme, plačevati mora tudi vse javne dajatve, povezane s predmetom najema. Najemna pogodba se sklepa za določen čas 5 let z odpovednim rokom 6 mesecev. Z najugodnejšim ponudnikom se bo sklenila najemna pogodba v roku 15 dni po opravljeni izbiri najugodnejšega ponudnika. Če ponudnik (najemnik) ne podpiše pogodbe v nave- denem roku, se šteje, da je odstopil od ponudbe in upravljavec zadrži njegovo varščino. POSTOPEK ZBIRANJA PONUDB IN IZBIRE NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA a) Svojo ponudbo (z dokazili in s prilogami) morajo ponudniki predložiti ali priporočeno poslati v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO HOTELA CELJSKA KOČA V NAJEM« na naslov ZPO CELJE, d. o. o., Dečkova cesta 1, 3000 Celje. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen polni naslov pošiljatelja. Rok za oddajo ponudbe je 16.1.2023 do 12. ure. Kot pravočasne se bodo štele ponudbe, ki bodo do navedenega datuma in ure prispele na naslov upravljavca. KONTAKTNA OSEBA Vsa dodatna pojasnila v zvezi z oddajo nepremičnine v najem lahko zainteresirani ponudniki dobijo na ZPO CELJE, d. o. o., Dečkova cesta 1, 3000 Celje, e-mail: ponudba@celjska-koca.si, 041 374 727, Gregor Bezlaj, vodja Celjske koče. Več o pogojih sodelovanja na www.zpo.si. leno. Morda še pomembnejša inovativnost se kaže v rešitvi za zmanjšano porabo energije pri pripravi slanice, ključne v proi- zvodnji sira. Ne sam, ne podje- tje rešitve ni nikoli patentiralo in zato so jo do danes kopirali že mnogi: »Tako je bila naša rešitev večkrat kopirana in izvedena v drugih mlekarnah, brez odško- dnine slovenskim inovatorjem. Konkurenca je pač brezplačno prišla do izboljšav in zniževanja stroškov,« še dodaja nekdanji zaposleni v Mlekarni Celeia dr. Nikola Taboršak. Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 1, 5. januar 2023 PODLISTEK Fran Orožen se je rodil 17. 12. 1853 v Laškem. Iz- haja iz znane laške rodbi- ne. Na njegovo odločitev, da se po maturi na gimnaziji v Celju posveti študiju ze- mljepisa in zgodovine, je gotovo vsaj nekoliko vpli- val zgled strica Ignacija, duhovnika, mariborskega stolnega prošta in zgodovi- narja. Na univerzi na Du- naju so Frana Orožna takoj pritegnila predavanja prof. Friedricha Simonyja, veli- kega raziskovalca Alp. Po opravljenem študiju je Fran Orožen leta 1881 opravil profesorski izpit in se po začetnih službovanjih v Kopru in Novem mestu ustalil v Ljubljani, kjer je nazadnje poučeval na uči- teljišču. Uveljavil se je kot pisec strokovnih in polju- dnih člankov ter kot avtor in prireditelj učnih knjig, atlasov in zemljevidov. S svojim publicističnim delom in z avtorstvom stro- kovnih monografi j si je prof. Fran Orožen kmalu pridobil sloves najboljšega geografa v glavnem mestu Kranjske; veljal pa je tudi za enega izmed najboljših zgodovi- narjev. Kot izvrsten poznavalec slovenskih dežel in njihove zgodovine je bil kot eden iz- med ustanoviteljev izvoljen za prvega predsednika Slo- venskega planinskega dru- štva. Prof. Orožen je bil tudi prvi predsednik Društva slo- venskih profesorjev (1895– www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE (2) Fran Orožen, prvi predsednik Slovenskega planinskega društva (1853–1912) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Podružnična cerkev sv. Marije – Matere božje in sv. Roka, ok. 1939. Razglednico hrani Osrednja knjižnica Mozirje, odposlana 21. 7. 1952.w Orožnova koča na planini Lisec pod vrhom Črne prsti v bohinjskih hribih. Fotografijo hrani Slovenski planinski muzej. Spominska plošča na Orožnovi rojstni hiši v Laškem. Fotografijo hrani Knjižnica Laško. 1909), član odbora Muzej- skega društva za Kranjsko in Društva za raziskovanje podzemnih jam. Po njem je Slovensko pla- ninsko društvo imenovalo svojo prvo kočo, ki so jo po- stavili leta 1894 na planini Lisec pod vrhom Črne prsti v bohinjskih hribih. Fran Orožen je umrl 26. 11. 1912 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Na Oro- žnovi rojstni hiši v Laškem je Zgodovinsko društvo, po- družnica Celje, ob 100-letni- ci rojstva namestilo spomin- sko ploščo. Po Franu Orožnu in nje- govem stricu Ignaciju je po- imenovan tudi Orožnov trg v Laškem. Se nadaljuje. Pripravila: Gabrijela Pirš in Matej Jazbinšek, Knjižnica Laško CELEIA - MESTO POD MESTOM JAVNO VODSTVO Sobota , 7. januar 2023, ob 11.00, Knež ji dvor . VStopnina : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-PETEK 10.00 -16.00 SOBOTA 9.00 -13.00 Brezje nad Mozirjem Brezje nad Mozirjem je razloženo naselje z zaselki in samotnimi kmetijami, ki leži v jugovzhodnem predgorju planote Golt (Boskovec, 1587 m), severno od Mozirja. Potok Trnava ga deli na dva dela. Večji gručasti zaselki so Sele, Brdo, Prečna, Krnica in Rožni, vsi vzhodno od Trnave, zahodno od nje pa so le samotne kmetije. Glavni dejavnosti sta živinoreja in gozdarstvo. Na Rožniku stoji, prvič omenjena leta 1464, cerkev Matere božje in sv. Roka. Vir: (D. K.), Krajevni leksikon Slovenije, 1995, str. 89 Foto: Volbenk Pajk Prispevala: Osrednja knjižnica Mozirje Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si 38 Št. 1, 5. januar 2023 Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. V novo leto boste stopili s ko- pico dobrih sklepov glede vse- ga, kar bi želeli spremeniti. Čas je odličen za sprejem te odloči- tve. Z okolico boste lažje sha- jali, če boste analizirali vzroke svojih težav. Ob temeljitem raz- misleku boste ugotovili, da se te ponavljajo. Vzrok je v vas, ne v drugih. Vaš vladar Mars je tik pred obratom v direktno smer, kar vam bo bistveno olajšalo delovanje na vseh področjih. Januarske energije so vam pisane na kožo. Več planetov v zemeljskih znamenjih vas zelo lepo podpira. Vsega ne boste pokazali, občasno boste delo- vali celo skrivnostno, kar vas bo naredilo še dodatno zanimi- ve. Nova simpatija vam prina- ša zelo lepe občutke. Trenutno sploh ni pomembno, kaj se bo iz tega razvilo. Sprostite se in preprosto uživajte v lepih ener- gijah, ki jih občutite. Če ste bili do zdaj razdvoje- ni, prihaja čas, ko bodo ti ob- čutki zgolj še spomin. Tisto, kar je bilo očem dolgo skrito, bo postalo popolnoma jasno. Ponovno se boste lahko prepri- čali, da vam je občutek že pred časom povedal pravilen odgo- vor. Retrogradni Merkur, ki je vaš glavni planet, bo odigral svojo vlogo in posvetilo se vam bo, v katerem grmu tiči zajec. Mogoče ste bili videti lahko- verni, vendar to še zdaleč ni res. Vaša dobrota se je seveda izkazala za siroto, zato boste v prihodnje močno dvignili kriterije. Od četrtka do zgodnjih ne- deljskih ur boste gostili Luno v svojem znamenju, njen vpliv bo izredno močan. To bo zlasti očitno v soboto, ko bo nastopil lunin ščip, precej čustveni bo- ste. Okoli sebe boste imeli ljudi, v družbi katerih se dobro poču- tite. Želeli jih boste razvajati, kar vam bo čudovito uspelo. Še vedno ste gostitelj, ki mu ni para. Od nedelje do torka boste imeli v svojem znamenju Luno, zato boste imeli veliko energije. Odlično boste znali usklajevati različne interese, zato boste ve- liko potegnili iz vsake situacije. Čas za spremembe in uvajanje novosti še ni primeren, poča- kati bo treba dva do tri tedna Do takrat boste pridobili še dodatne informacije, ki lahko spremenijo vaša stališča, kar bo še posebej koristno za ka- snejši čas. V prvih dneh novega leta ne boste mirovali. Hitro boste zavihali rokave in se lotili svo- jih obveznosti. Več planetov v zemeljskih znakih vas odlično podpira. Torek, 10., in sreda, 11. januarja, bosta za vas zelo uspešna. Veliko truda boste vložili v delo, nekaj pa vam bo padlo kot po čudežu kar z neba. Tega boste še posebej veseli. Rahlo utrujeni, vendar za- dovoljni se boste vključili v vsa dogajanja v mladem letu 2023. Potrdilo se vam bo tisto, kar imate že dolgo v mislih. Prav- zaprav ne boste niti preseneče- ni, saj ste že pripravljeni na to. Neko srečanje vam bo ostalo v najlepšem spominu, zelo prije- tno bo. Diplomacija vam vedno dobro služi. Tudi tokrat boste nekaj dobili kot servirano na krožniku. Počutili se boste tako dobro kot že dolgo ne. Nekomu boste zelo prebudi- li radovednost. Povedali boste najbolj osnovne podatke in počakali na potrditev naspro- tne strani. Videti bo zelo skriv- nostno. Tokrat boste imeli vse karte v rokah. Šli boste na vse ali nič. Seveda ne boste imeli pri tem v mislih poraza, ampak zmago. Ne manjka vam veliko do nje, zato se splača potruditi. Prejeli boste poklon, ki vas bo spravil v dobro voljo. Ne boste dolgo počivali in si nabirali moči, nasprotno. V prve delovne dneve novega leta boste vstopili zelo dejavno. Misli vam bodo švigale na vse konce in kraje in za dobro zbra- nost pri delu se boste morali potruditi. Ob vseh obveznostih boste uspeli najti čas, da boste uživali v prijetni družbi. Nekaj boste sicer pogrešali, vendar prehude sile ne bo. Teden bo uspešen. Kar štirje planeti v vašem znamenju so izredna podpora pri delovanju. Zdaj je čas, da kujete železo in se pripravljate na nove korake. Čas za spre- jem večjih odločitev bo prišel ob koncu meseca. Do takrat se lahko razjasni še nedore- čena situacija. Na mimogrede izrečeno pripombo se lahko odzovete zelo osebno. Svet se ne vrti okoli vas. Tisto, kar vas bo zbodlo, bo povedano čisto na splošno in nikakor ne bo namenjeno vam. Mudilo se vam bo, povsod vas bo dovolj. Ponovno se pre- malo ozirate okoli sebe, zato vam veliko uide. Delujte bolj iz- birno, saj je to edina prava pot. Težko boste stopili čez sebe, vendar ni nemogoče. Začnite akcijo, ki bo na koncu obrodila sadove. Nekdo se bo spomnil na vas, kar vas bo navdalo s tiho srečo. Gre za osebo iz vaše preteklosti, za katero ste misli- li, da je preteklost. Vendar se to lahko hitro spremeni. Pregled dela vas lahko nav- da z zadovoljstvom. Veliko vam je že uspelo, drugo pa je stvar prihodnosti, ki je v va- ših rokah. Razmišljanja, kaj je vredno vašega časa in kaj ne, vas ne bodo spravila z mr- tve točke. Če menite, da je vaš trud zaman, se motite. Mogo- če je vaša trenutna pot res bolj zamotana in vijugasta, vendar vas vodi točno tja, kamor želi- te prispeti. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Samo kava Policija ustavi voznika. Po- licist: »Nadzor prometa. Al- kohol, droga? Voznik: »Ne, hvala. Kava s smetano bo čisto v redu.« Zobozdravnik Zobozdravnik: »Starejši sem od vas, a imam boljše zobe kot vi!« Bolnik: »Mogoče imate pa boljšega zobozdravnika kot jaz!« Taksi Gorenjec vpraša taksista: »Koliko stane vožnja do sre- dišča mesta?« Taksist: »20 evrov.« Gorenjec: »Kaj pa prtljaga?« »Ta je zastonj.« »Potem peljite prtljago, sam pridem pa peš.« Štorklja Sin vpraša: »Mama, kaj počne štorklja, potem ko pri- nese v družino otroka?« Mama: »Leži na postelji, gleda televizijo, je, pije pivo, igra igrice in včasih gre na no- gomet ali partijo kart.« Vžigalice Blondinka gre na kampira- nje in dobi nalogo, da zakuri ogenj. Začne prižigati vžigali- ce, a nobena ne deluje. Vodnik ji reče: »Vidim, da imate težave s prižiganjem ognja.« Blondinka: »Ne vem, kaj je s temi vžigalicami! Doma sam jih preizkusila in so vse delale.« Gobe Babico iz Savinjske doli- ne so pripeljali na urgenco. Zdravnik ji reče: »Gospa, spet vi? Saj smo vas vendar včeraj rešili pred zastrupitvi- jo z gobami! Kaj pa vam je danes?« »Isto. Od včeraj je ostalo nekaj gob in sem rekla, da se jih ne sme metati stran.« Kip Žena je bila v postelji z lju- bimcem, ko je zaslišala, da se je mož vrnil domov. »Pohiti,« je rekla ljubimcu, »in se po- stavi v kot.« Namazala ga je z otroškim oljem in ga posula s pudrom. »Ne premikaj se, do- kler ti ne dovolim! Pretvarjaj se, da si kip!« mu je naročila. »Kaj je to?« je vprašal mož, ko je vstopil v spalnico. »To je kip,« je odgovorila žena. »Soseda je kupila ene- ga, ker mi je bil všeč, sem še sama kupila podobnega.« Brez komentarja je mož le- gel k ženi in oba sta zaspala. Nekaj po polnoči se je mož prebudil in odšel iz spalnice ter se malo kasneje vrnil s pi- vom in sendvičem. »Evo, vzemi,« je rekel kipu. »Jaz sem tako stal dva dni pri sosedih in lahko bi umrl od žeje in lakote.« Ženske potrebujejo vsaj deset let, da spremenijo navade svojih mož, nato se pritožujejo, da to ni več človek, s katerim so se poročile. Kako se imenuje zaščitnik politikov? Sv. Ostržek. Ne kupuj psa pijan! Tašča preverja snaho… Kot doma, ko so tla pomita… Presenečenje! 38 Št. 1, 5. januar 2023 Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. V novo leto boste stopili s ko- pico dobrih sklepov glede vse- ga, kar bi želeli spremeniti. Čas je odličen za sprejem te odloči- tve. Z okolico boste lažje sha- jali, če boste analizirali vzroke svojih težav. Ob temeljitem raz- misleku boste ugotovili, da se te ponavljajo. Vzrok je v vas, ne v drugih. Vaš vladar Mars je tik pred obratom v direktno smer, kar vam bo bistveno olajšalo delovanje na vseh področjih. Januarske energije so vam pisane na kožo. Več planetov v zemeljskih znamenjih vas zelo lepo podpira. Vsega ne boste pokazali, občasno boste delo- vali celo skrivnostno, kar vas bo naredilo še dodatno zanimi- ve. Nova simpatija vam prina- ša zelo lepe občutke. Trenutno sploh ni pomembno, kaj se bo iz tega razvilo. Sprostite se in preprosto uživajte v lepih ener- gijah, ki jih občutite. Če ste bili do zdaj razdvoje- ni, prihaja čas, ko bodo ti ob- čutki zgolj še spomin. Tisto, kar je bilo očem dolgo skrito, bo postalo popolnoma jasno. Ponovno se boste lahko prepri- čali, da vam je občutek že pred časom povedal pravilen odgo- vor. Retrogradni Merkur, ki je vaš glavni planet, bo odigral svojo vlogo in posvetilo se vam bo, v katerem grmu tiči zajec. Mogoče ste bili videti lahko- verni, vendar to še zdaleč ni res. Vaša dobrota se je seveda izkazala za siroto, zato boste v prihodnje močno dvignili kriterije. Od četrtka do zgodnjih ne- deljskih ur boste gostili Luno v svojem znamenju, njen vpliv bo izredno močan. To bo zlasti očitno v soboto, ko bo nastopil lunin ščip, precej čustveni bo- ste. Okoli sebe boste imeli ljudi, v družbi katerih se dobro poču- tite. Želeli jih boste razvajati, kar vam bo čudovito uspelo. Še vedno ste gostitelj, ki mu ni para. Od nedelje do torka boste imeli v svojem znamenju Luno, zato boste imeli veliko energije. Odlično boste znali usklajevati različne interese, zato boste ve- liko potegnili iz vsake situacije. Čas za spremembe in uvajanje novosti še ni primeren, poča- kati bo treba dva do tri tedna Do takrat boste pridobili še dodatne informacije, ki lahko spremenijo vaša stališča, kar bo še posebej koristno za ka- snejši čas. V prvih dneh novega leta ne boste mirovali. Hitro boste zavihali rokave in se lotili svo- jih obveznosti. Več planetov v zemeljskih znakih vas odlično podpira. Torek, 10., in sreda, 11. januarja, bosta za vas zelo uspešna. Veliko truda boste vložili v delo, nekaj pa vam bo padlo kot po čudežu kar z neba. Tega boste še posebej veseli. Rahlo utrujeni, vendar za- dovoljni se boste vključili v vsa dogajanja v mladem letu 2023. Potrdilo se vam bo tisto, kar imate že dolgo v mislih. Prav- zaprav ne boste niti preseneče- ni, saj ste že pripravljeni na to. Neko srečanje vam bo ostalo v najlepšem spominu, zelo prije- tno bo. Diplomacija vam vedno dobro služi. Tudi tokrat boste nekaj dobili kot servirano na krožniku. Počutili se boste tako dobro kot že dolgo ne. Nekomu boste zelo prebudi- li radovednost. Povedali boste najbolj osnovne podatke in počakali na potrditev naspro- tne strani. Videti bo zelo skriv- nostno. Tokrat boste imeli vse karte v rokah. Šli boste na vse ali nič. Seveda ne boste imeli pri tem v mislih poraza, ampak zmago. Ne manjka vam veliko do nje, zato se splača potruditi. Prejeli boste poklon, ki vas bo spravil v dobro voljo. Ne boste dolgo počivali in si nabirali moči, nasprotno. V prve delovne dneve novega leta boste vstopili zelo dejavno. Misli vam bodo švigale na vse konce in kraje in za dobro zbra- nost pri delu se boste morali potruditi. Ob vseh obveznostih boste uspeli najti čas, da boste uživali v prijetni družbi. Nekaj boste sicer pogrešali, vendar prehude sile ne bo. Teden bo uspešen. Kar štirje planeti v vašem znamenju so izredna podpora pri delovanju. Zdaj je čas, da kujete železo in se pripravljate na nove korake. Čas za spre- jem večjih odločitev bo prišel ob koncu meseca. Do takrat se lahko razjasni še nedore- čena situacija. Na mimogrede izrečeno pripombo se lahko odzovete zelo osebno. Svet se ne vrti okoli vas. Tisto, kar vas bo zbodlo, bo povedano čisto na splošno in nikakor ne bo namenjeno vam. Mudilo se vam bo, povsod vas bo dovolj. Ponovno se pre- malo ozirate okoli sebe, zato vam veliko uide. Delujte bolj iz- birno, saj je to edina prava pot. Težko boste stopili čez sebe, vendar ni nemogoče. Začnite akcijo, ki bo na koncu obrodila sadove. Nekdo se bo spomnil na vas, kar vas bo navdalo s tiho srečo. Gre za osebo iz vaše preteklosti, za katero ste misli- li, da je preteklost. Vendar se to lahko hitro spremeni. Pregled dela vas lahko nav- da z zadovoljstvom. Veliko vam je že uspelo, drugo pa je stvar prihodnosti, ki je v va- ših rokah. Razmišljanja, kaj je vredno vašega časa in kaj ne, vas ne bodo spravila z mr- tve točke. Če menite, da je vaš trud zaman, se motite. Mogo- če je vaša trenutna pot res bolj zamotana in vijugasta, vendar vas vodi točno tja, kamor želi- te prispeti. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Samo kava Policija ustavi voznika. Po- licist: »Nadzor prometa. Al- kohol, droga? Voznik: »Ne, hvala. Kava s smetano bo čisto v redu.« Zobozdravnik Zobozdravnik: »Starejši sem od vas, a imam boljše zobe kot vi!« Bolnik: »Mogoče imate pa boljšega zobozdravnika kot jaz!« Taksi Gorenjec vpraša taksista: »Koliko stane vožnja do sre- dišča mesta?« Taksist: »20 evrov.« Gorenjec: »Kaj pa prtljaga?« »Ta je zastonj.« »Potem peljite prtljago, sam pridem pa peš.« Štorklja Sin vpraša: »Mama, kaj počne štorklja, potem ko pri- nese v družino otroka?« Mama: »Leži na postelji, gleda televizijo, je, pije pivo, igra igrice in včasih gre na no- gomet ali partijo kart.« Vžigalice Blondinka gre na kampira- nje in dobi nalogo, da zakuri ogenj. Začne prižigati vžigali- ce, a nobena ne deluje. Vodnik ji reče: »Vidim, da imate težave s prižiganjem ognja.« Blondinka: »Ne vem, kaj je s temi vžigalicami! Doma sam jih preizkusila in so vse delale.« Gobe Babico iz Savinjske doli- ne so pripeljali na urgenco. Zdravnik ji reče: »Gospa, spet vi? Saj smo vas vendar včeraj rešili pred zastrupitvi- jo z gobami! Kaj pa vam je danes?« »Isto. Od včeraj je ostalo nekaj gob in sem rekla, da se jih ne sme metati stran.« Kip Žena je bila v postelji z lju- bimcem, ko je zaslišala, da se je mož vrnil domov. »Pohiti,« je rekla ljubimcu, »in se po- stavi v kot.« Namazala ga je z otroškim oljem in ga posula s pudrom. »Ne premikaj se, do- kler ti ne dovolim! Pretvarjaj se, da si kip!« mu je naročila. »Kaj je to?« je vprašal mož, ko je vstopil v spalnico. »To je kip,« je odgovorila žena. »Soseda je kupila ene- ga, ker mi je bil všeč, sem še sama kupila podobnega.« Brez komentarja je mož le- gel k ženi in oba sta zaspala. Nekaj po polnoči se je mož prebudil in odšel iz spalnice ter se malo kasneje vrnil s pi- vom in sendvičem. »Evo, vzemi,« je rekel kipu. »Jaz sem tako stal dva dni pri sosedih in lahko bi umrl od žeje in lakote.« Ženske potrebujejo vsaj deset let, da spremenijo navade svojih mož, nato se pritožujejo, da to ni več človek, s katerim so se poročile. Kako se imenuje zaščitnik politikov? Sv. Ostržek. Ne kupuj psa pijan! Tašča preverja snaho… Kot doma, ko so tla pomita… Presenečenje! Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 1, 5. januar 2023 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 550 SUDOKU 551 SUDOKU 242 REŠITEV SUDOKU 241 Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Nagradni razpis 5. korak. Pokliči ... 3K TAK, KI NI VEČ SVEŽ SLOVENSKA TV-SERIJA: MALI … JELINČIČEVA STRANKA ELTON JOHN VANDOTOV JUNAK PREDMETI S ČAROVNO MOČJO VEJE RAZ- TEZAVALA K … JE VISOKO SREDSTVO ZA OMAMO PODRTE S SEKIRO SPUŠČANJE RAKET SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA HAVANA JE GLAVNO MESTO … TINE LOGAR TOM ATKINS AMERIŠKI PEVEC (MARVIN) REDEK ELEMENT Te ŽIVAHEN, UREN SVETILKA NA ACETILEN ŠAHOVSKI VELE- MOJSTER KASPAROV PIJANEC SE SPREOBRNE, ... JAMO ZVRNE OZNAČITA, ZAZNAMU- JETA STROKOV- NJAK ZA MINERA- LOGIJO RUSJANOVO LETALO ČISTA TEŽA BLAGA GLAS PRI STOKANJU JANEŽ (LAT.) KRILATO MITOLOŠKO BITJE POMARANČA DAN (NEM.) PREMIČNI DEL ČELADE ČEŠKI PEDAGOG (JAN AMOS) KRAŠKA PLANOTA V DALMACIJI POVEŽE PLO- ČEVINASTA DELA POBRANE OBHODITE, IZOGNETE SE VRATA (STAR.) ERBIJ EISEN- HOWERJEV VZDEVEK ČLAN ZGORNJEGA DOMA KONGRESA PRIKAZATI (Z ENAČBO) DOLGA 7 m ZA LAHKO NOČ JE ZBIR- KA PRAVLJIC … PEROCI DOBRE (SLADICE) POŠKODBA KOSTI LEGENDARNI DIRKAČ LAUDA VSEBUJE OPIJ STIH BREZBARVNI PLIN NEPRI- JETNEGA VONJA ZVRST GLASBE ROČNI VOZIČEK KRATER ZLOMLJENE, RAZBITE MESTO V SAVINJSKI DOLINI POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR OBLAČILI ZA ŠPORTNIKE GLAVNO MESTO BELORUSIJE EDI PUCER MILANSKI NOGOMETNI KLUB AVIATIKI VZHOD (ANG.) EVRO KRATKO KRILO (POG.) PO KRUH GREMO V … STAROGRŠKI FILOZOFSKI NAUK ČUTI HUDE BOLEČINE, NEUGODJE ČAROVNIK UČENEC CIRILA IN METODA IZVRŠIL GA JE GAVRILO PRINCIP IGRA FRULO Zdaj bom testiral tvoje ... ODISEJ JE BIL KRALJ … AMERIŠKI DIRIGENT MAAZEL TANJA RIBIČ FRANCOSKI SLIKAR (GUSTAVE) SINTETIČNO VLAKNO JEKLENA KONJIČKA VELENJSKI NOGOMETNI KLUB IN TAKO DALJE TERITO- RIALNA OBRAMBA OSTRA SKA- LA V MORJU GRAMATIK UREJENI ZBIRKI KAR- TONČKOV S PODATKI OBMOČJE (KNJIŽ.) GRM S TRDIM LESOM 6 2 8 9 10 15 11 1 5 12 3 13 14 7 4 1 2345 678 91 01 11 2 13 14 15 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 10. januarja. Geslo iz številke 52: Plečnikov vogal Celje Izid žrebanja: 1. nagrado: Praznični paket Avtotehnike Celje prejme Mi- ran Salobir iz Šentjurja. 2. nagrado: Darilni paket Caffe Štenga prejme Barbika Lednik iz Nove Cerkve. 3. nagrado: Darilo sadjarstva Mastnak prejme Bernarda Planko iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. 1. nagrada: Darilni bon Perutnine Ptuj 2. nagrada: Darilni bon Mesarstva Čas 3. nagrada: Darilo Sadjarstva Mastnak Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 1, 5. januar 2023 PISANI SVET Kot je že štirinajst let na- vada, so tudi letos na celjski Špici najbolj pogumni novo leto pozdravili s skokom v Savinjo. Tokrat naloga sicer ni bila tako strašna kot prej- šnja leta, saj je bil letošnji prvi januar zelo topel. Reka je vseeno imela le približno osem do devet stopinj, kar pa ni odvrnilo skoraj 70 po- gumnih plavalcev Skupina plavalcev je po krajšem ogrevanju v bližnjih prostorih Športne- ga kluba Levec zbrala dovolj poguma, da je po skoku v mrzlo Ložnico zaplavala in nazdravila s penino. (Foto: TT) Novo leto pozdravili s skokom v Savinjo Vseh 68 udeležencev, ki so letos skočili v Savinjo. Špica v Celju je pokala po ši- vih. Sončno novoletno vreme je veliko ljudi zvabilo na breg Savinje, kjer so pospremili ti- ste, ki so se odločili novo leto pozdraviti z nekaj plavalnimi zamahi. »Bili so lepi dnevi, bila sta sneg in led, a tako toplo, kot je danes, še ni bilo nikoli,« je pogoje za plavanje opisal pred- sednik Kajak-kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda. Preden so Plavalci so v Celje prišli iz vse Slovenije. Najmlajša med njimi je bila stara devet let. skočili v hladno vodo sta pla- valce pozdravila še idejni oče projekta Jože Tanko in novi celjski župan Matija Kovač. Pogumni plavalci Množica radovednih gle- dalcev je vsakega plavalca posebej pozdravila z gromkim aplavzom, preden se je podal v hladno Savinjo. Plavalci so v Celje prišli iz vse Sloveni- je. Najmlajša med njimi je bila stara devet let. Prvi je v Savinjo skočil Srečko iz Sve- tega Jurija ob Ščavnici, ki je to storil vsako leto do zdaj, a še nikoli kot prvi med udeležen- ci. Za njem je v Savinji zapla- val Celjan Jože Tomažič, ki je prav tako eden od veteranov novoletnega plavanja. Do zdaj je bil namreč na vseh štirinaj- stih skokih. Prve besede, ko sta priplavala do brežine in se povzpela po kamenju nav- zgor, so bile: »Voda je topla.« Za razliko od njiju je Celjanka Maša v Savinjo na novoletni dan skočila prvič in rekla: »Su- per je bilo, sploh ni bilo tako mrzlo.« A očitno je nekatere tudi zeblo. Med njimi je bil Nejc iz Mozirja, ki je Savinjo opisal kot »mrzlo kot hudič«. Skupen jim je bil nasmešek Vsi plavalci, ne glede na to, ali so za novo leto v Savinjo skočili prvič ali že večkrat, so imeli skupen velik nasmešek, ko so splezali iz vode. Kot za- dnja se je s številko 68 v Savi- njo podala Neža iz Celja, ki je že tretjič za novo leto skočila v hladno vodo. »Zelo zanimivo in zabavno se mi zdi, da je bilo letos že drugič, da sem bila za- dnja na vrsti,« je z nasmeškom na obrazu in zavita v brisačo o svoji skoraj tradicionalni vlogi »zaključevalke« prireditve po- vedala Neža. JF Foto: Andraž Purg – GrupA Kot v predkoronskih časih Pevec Vili Resnik med Laščani (Foto: Andraž Purg – GrupA) Na silvestrovanju v Rogaški Slatini je igral ansambel Slovenski zvoki. Priljubljeni Modrijani na prednovoletni zabavi v Zrečah (Foto: Občina Zreče) Na Krekovem trgu se je zbralo več kot pet tisoč ljudi. (Foto: Andraž Purg – GrupA) Z občani je nazdravil tudi celjski župan Matija Kovač. (Foto: Andraž Purg – GrupA) V Ložnici zaplavali desetič Janko Lupše in njegov brat Damjan sta se pred de- setletjem odločila, da bosta na prvi dan novega leta za- plavala v tamkajšnjem poto- ku Ložnica. Njuna zamisel je spontano prerasla v tradi- cijo. Tako so se letos številni krajani in obiskovalci zbrali na mostu pri letališču v Lev- cu že desetič. Ob 11. uri je skupina plaval- cev, med katerimi sta bili letos tudi dve plavalki, po krajšem ogrevanju v bližnjih prostorih Športnega kluba Levec zbrala dovolj poguma, da je skočila v mrzlo Ložnico in zaplavala v njej. Voda je letos imela pri- bližno sedem stopinj Celzija, medtem ko je imelo ozračje neverjetnih 14 stopinj. Kot je povedal Stanko Lupše, ki je tudi predsednik PGD Levec, so bili za kopanje v vseh teh letih pogoji zelo različni. Tako so pred leti morali pred kopa- njem celo razbijati led, saj je imela voda nič stopinj Celzi- ja. ŠO Prav nič zimske niso bile temperature na silvestrski večer, ki so na trge in ulice po dveh letih prireditvenega mrtvila zaradi pandemije covida-19 ponovno privabile več deset tisoč zabave željnih po vsej Sloveniji. Zadnje minute leta 2022 so v ritmih glasbe in optimistič- nem razpoloženju odštevali tudi na številnih prizoriščih na prostem na širšem Celjskem. Na Krekovem trgu v Celju se je na silvestrski večer zbralo približno 5.500 ljudi, ki so se zabavali s skupino Kingston. Silvestrovanji na prostem sta bili tudi v Spodnji Savinjski dolini. V središču Žalca je za prijetno vzdušje med številni- mi zbranimi občani poskrbela skupina Power Band. »Občina Žalec se dobro zaveda negativ- nega vpliva ognjemeta na oko- lje, zato že nekaj let ta ni del silvestrovanja na prostem,« so sporočili iz Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Kot v brezskrbnih predkoronskih časih so na Polzeli silvestrovali z ansamblom Spev. Na parkiri- šču pred občinsko zgradbo se je zbrala množica občanov. V Rogaški Slatini je bilo množično silvestrovanje na ploščadi pred gasilskim do- mom, igral je ansambel Slo- venski zvoki, v Slovenskih Konjicah je za prijetno silve- strsko vzdušje poskrbela sku- pina Original Pohorci. V Laškem so imeli novo- letno zabavo na prostem 29. decembra. Laščani namreč slovo od leta tradicionalno pripravijo že nekaj dni pred silvestrovim. Četrtkov večer so glasbeno popestrili člani skupine VamPIR ter Vili Re- snik z bendom. BF, ŠO