Insemti se sprejemajo iti Vt ljn trii' ipnH vrsta S kr., So se tlaku Hirat, 'H l| I, 'I I! - . ii...... ■ » . P i voSkratnem tlsltt iji so «0im primerno zmiinjSa, Roko pl ni pisma H'i no spiojcinujo. Naročnino prejemu opr.ivniStvo (iulministrncij>i) in eksnedlcljft 1111 Dunajski eoHtl St. 1f> v Medlju-tovi liiši, II. DHdHtropji, Političen list za slcvansKi rnirol Po ooiti preieman voli« : Z« celo ieto . . 10 gi. — kr. t« omleta a _ ,. tu četrt leta . . J 50 „ V administraciji valil: K« caio ieto . , S ji. 40 kr ca iioi letu . . * ,, 20 „ četrt leia : 10 „ V T.lnbljani na uom veli« Ao :cr. več na let/ VredniStvo ulice it. 44 zhaia on trilira na ' lici-r v TornK, c»»Trreh in 'vf V ImAilift« . 1 • ■ -o \ Florijivnske . * .j-«' S „Zatirano" nemštvo. Na Aloravskem j« tri četrtuke prebivalcev Čeških, iu le ena četrtinka nemška. Vendar je deželni zbor moravski v proračun vzel za nemško srednje šole 1GG728 gl., za češke ia gospodujejo, vse iz tega namena, da bi se Prusom smilili in bi ti pomagali TanfTeja odstraniti, — zato „Politik" ustavovercem predlaga, nuj oni s Cehi menjajo, da hočejo hiti Čehi radi tako ,.zatrti ", kakor so nemško-liberalci sedaj, ti pa naj prevzamejo „češko le 30 000 g). Tu Be pač iz številk vid', I ako dobo' m „češko gospodstvo", kakorSnjo je zda], ter naj se ne pritožujejo dalje, če so Nemci res tako zatrti, kakor vpijejo, in čo se Čehom res tako debeli kosi kruha režejo, potem bodo nemškoliberalci ta predlog z veseljem sprejeli iu se v hvaležnosti čudili nad nesebičnostjo in samozatajevanjem ,.go», kakor jo kažejo naši nemškoliberalci do slovanskih uarodov in do katoliške cerkve, to je gotovo znamenje pojemajoče moči, znamenje slabosti in nravne spridenosti 1 Ako bi bila v nemškem narodu, v nemški kulturi, v nemškem jeziku res tako velikanska moč, kakor se hvalijo, čemu je treba toliko bati se Slovanov? čemu je trebu ua tako umeten način dosezuti gospodstvo nemškega življa? čemu je treba, nemškemu jeziku šiloma gladiti pota? Rusi v Aziji nobenemu uarodu ne usilujejo svojih postav, svoje vere in svojega jezika; pustd jih živeti po lastnih postavah in šegah, samo da so caru pokorni. D.vjaki pa se sumi radi naučč ruščine, sami pridejo radi v rusko mesta in se tam izobrazijo, čo imajo denarne pomočke za to. Ti na pol divji narodi so potem najboljši vojščaki v ruski armadi, sam car jih ima rad okoli sebe. Kadar pa med druge, še neodvisno divjake pridejo , jim ne morejo zadosti pre-hvaliti ,,belega eara", kako je on pravičen ;n dober. Zakaj Rusi tem divjakom nn usilujejo svojega jezika, kakor Nemci nam ? zakaj jim pusi6 prejšnje kneze, prejšnjo vero, prejšnjo ! jiostave in šege ? Zato ker čutijo svojo moč, )Čutijo moč slovanske civilizacije, ter vedo, da "so veliki riuki narodnima bati teh raztresenih divjih narodov, in da se bodo ti sami poprijeti ru-kega jezika in ruskih navad in postav, kadar jim bo kazulo in kadar bodo enkrat korist, teh stvuri sami spoznali. Taka strplji- riavija. Prizori krščanskega življenja iz Četrtega A. I-Iurol. Prod. Vilinski. ........Probrosis Altior Italia rninis. (Dalje.) XV. ,,Mc, mo adsum.....!" Ako tudi se je bil podvrgel Plavijo sklepu, du devištvo ohrani, vender je zmerom upal in šo sedaj je upal, da jo kdaj za svojo želje pridobi. Dasi ga jo navdajala največja spošt-Ijivost do mlado dekline, vender gledo nje ni bil brez upanja. Čakal jo lo času in okolnosti, da mu por, odpre v njuno zaprto srce. Veliko veselje mu jo bilo to, da ga je Krnil'ja na predvečer z imenom sina imenovala, kar ki je štel v največjo slavo na zemlj\ Njega najljubše Banjo so bile, Fiavijo n svojo blngodu-š iostjo prisiliti, da mu poreče: ,,Po moji roki si hrepenel; na, tu jo imaš". Te sanjo jele so mu ta trenotek giuiti, ta uzor jel bu mu je odmikatl. lloteč Plavijo rešiti, zapadel je Bam pogubi, ker ta rešitev jo je morala, da ht> nedeljeno 111 brez pridržka tistemu uda, kterega jo bila na pomoč ki cul«. To jo dosti, da poniža vzlet manj blagega srca, ko je bilo njegovo, da oslabi pogum mnn) velikostne duše. Pretekstata vender to ni ponižalo, ne oslabilo, kajti poznal jo ceno po-žrtovalnosti, ktero si je bil naložil. Prej, kakor je treba, da smo opisali njegovo neodločenost, se je lotil posla. V strahu in solzah poslušala je Flavija glas, ki jo na tihem klical njeno ime. Glas pa, ki ga ni koj poznala, ji ni bil tuj. Posluhujo šo enkrat, bolj pazljivo, da bi razločila glus. Pa kaj I Ali bi verjela, da je čudo in tako čudo? Pofiakuje malo, so vspno po konci, sklonjenih in na nedihajoča prša djanlh rok, za znamenje odstopi. Glas bo čuje tretjikrat akozi tenko steno. Na-to stopi bližjo in rahlo pokliče: Pretekstat. I? „Da, jez sem; IUig me pošilja k tebi in jez hitim, da te osvobodim'1. „Ah, reče v stiski, kdo podro steno, ki naju loči?" „l$og mi da moči", pravi mladcneč. „Čakaj malo, opazi Flavija, zdi se mi da ho v tej steni neka skrivna vrata, ki so se ravno kar odprla in zaprla. Poskusiva. Tukaj so, pa so odpirajo samo od zuuaj". Pretekstat na-to pritisne neko pero in hipoma se odpro vrata, da Flaviji nasproti stoji. Spogledavši se, vzdigneta oči lc nebu. Ta pogled navzgor in to molčanje bilo jo znamenje presrčno zahvale. A čas jo bil drag; paziti so jo bilo kakega prenaglenja. Pretekstat ji koj razloži svoj načrt. Flavija naj bi zamenjala svojo ohalje z njegovim in naj bi tnko zagrnjena v mraku hitela mimo stražnikov in služajev. Pretekstat ji je tudi natanko povedal pot, po kteri naj gre, da srečno odide. Flavija ga je pit razm šljeno poslušala. Ni vedela, ali jo pametno na tak odhajati, ali prav, čo na svojega prjatelja toliko odgovornost zavali. On je brž spoznal Fiavijine pomiselke in si prizadeval j h razpršiti. Zastonj je Flavija ugovarjala, da no moro sprejeti žrtve, ki nevarnosti no odvzame, ampak jo le premakne. Prosečih rok prisegel ji je Pretekstat, da to je želja matere iu volja božja. Ou se nikamor vost ali tolerantnost jo znamonje moči iu dela prijatelje. NestrpljivoHt naših popačenih, meščanskih (liberalnih) Nemcev pa kaže moralno slabost iu bojazljivost prod slovanstvom, in to jih dela vsim narodom nepriljubljene in ne-znosljive. Upitje o ,,zatiranem ' nemštvu postaja čedalje bolj smešno, ter bo žaloaton konec vzelo, kadar bo nemškollberalcem nospros-ijiva roku zgodovine začela nazaj plačevati prej storjene krivice in kaznovati vse njih ( icho, ki so jih storili nad drugimi in nud m boj I V odgovor. Poslanec Drugotin Dežnimi, glusoviti pesnik „prokletih grubelj", je napadel v javni seji deželnega zbora slovensko časnikarstvo, ter gu imenoval „sclimutzpre8so". On sicer listov ni izrekoma imeuovul, pu ue dvomimo, da nuš list spudu tudi med tiste, ki g. Dežurnim v želodcu ležč, ker 11111 neprenehomu njegove grehe cčitnjo, kuteri grehi so občeškodljivi, toruj juvni kritiki podvrženi. Ko bi tuko psu-vanje, kukoršuo je izustil g. Dežmuu, prihajalo iz ust resnega možu, potom bi nuni kuj le žeče bilo nu tem, du si poiščemo zudostenju zu ruzžaljenje, pu g. Dežmuu je toliko s 111 e š u o osebstvo, du je puč vse eno, kuj tu mož o nus misli iu govori. Njegovo votrnjoštvo, njegovi uoflzmi presedajo gotovo že njegovim somišlje nikom; kur ou govori, je vse zvijača, fraza in „geUunker", ktero besedo on rud nušim po sluncem v obraz meče. Slovensko čusnikurstvo ima tolike zusluge zu naš narod, du je čustno pred vsem svetom iu ne potrebuje pohvule iz Dežmunovih ust, nasprotno bi mu bila taka pohvala juko neljuba. Slovenskim časnikarjem se ue more očituti dobičkuželjnost, ker vsuk ve, du mu muterijuluo stunje 111 posebno ugodno, v prvi vrsti jim je le čisto domoljubje stisnilo pero v desnico, in v tej zavesti je slovensko čusnikurstvo toliko vzvišeno nud g. Dožmanom, pu tudi nad časniki Dežmanove politične barve, da gu njegova kritika ne doseže. Slovensko časnikarstvo ne išče škandulu iu no podpira nenruvnosti, kukor veliki listi, ki ko po okusu g. Dežurnim. Dežmun pa je suiu časnikur, on največ podpira in navdihuje listič, ki se zove zdaj „Laib. \Vochenblutt", nekdaj jtu se je zvul „Tugblutt". Ali hočemo v spomin poklicati, koliko luži je med svet s|iravil ta Dežmanov listič? če se že govori o „8chmutzproBse", ali ne zusluži tega imenu najpred Dežmanov orgun ? Če bi iiub bil Dežmun v svojem listu pso-vul, mi bi se zu to ne zmenili, suj tega lističa tuko u ličo ne bere, in če gu bere, gu zopet zuuičljivo na strun vrže. Ker nus je psovul Dežmun pa v javni seji deželnega zbora, morali smo mu nokuj odgovoriti. O nas in o njemu sodi nuj občinstvo in je že sodilo: slovenskim čusmkurjem se stavljujo spomeniki (glej Tomšičev in Jurčičev spomenik), če bo pa Dežurnim uli kteromu koli vredniku njegovegu „Wucheubluttu" kdo kuk spomenik postavil, to je zelo dvomljivo.....Slovenski časnikarji si pridobivajo zusluge zu narod , ker se potegujejo za njegove koristi, ker 'gu podučujejo ui izgojujejo politično, gospodarstveno iu lito-rurno; zusluge g. Dežmunu pu obstoje v tem, du ou neprestano združbo dela v deželi, du po svojih močeh ovira uuprepek narodu 111 mu /11-branuje luč in svetlobo, prst iu mokroto , iz zlobnega uamenu, du bi drevo slovenskega imenu usuhuilo. Zato bo njegovo ime oHtulo svarilen izgled za naše potomce, s katerim se bo slovenskim mladenčem kuzulo, kukošeu du človek ne sme biti, čo hoče biti pošteujuk. S tein mislimo, da smo se dosti pečuli z osebo g. Dežmunu, in zdi se nuni skoraj, du še tolikega odgovoru vreden ui bil. Politični pregled. V Ljubljniii 14. oktobru. AvNtrijMkc dr*«ile Po celi Avstriji se je začelo neko bolj živahno gibanje nu ^oMpotlurNltciii polji. Vnemurnost in bojcčnoit prejšnjih, za denarnim polomom sledečih let se počasi zgublja in nova podvzetnost sepovsodi prikazuje. Govorili hiiio že o združenji štajerskih iu koroških žolezacij; tako se snujejo tudi po drugih deželah nova podvzetju, Gluvuo zuslugo pri tem prerojenji ima ,,deželunsku banka'. Avstrija pogrešala je vedno kupitalov; dobro in pametno je bilo toruj od sedanje vlade, du je omogočila pritok tujih kupitalov. Deželaosku bunku ima večinoma francoske denarje, ker so bili Francozi radi pripravljeni, svoj kapital duti zu |>od-jetja v Avstriji, vse nove podvzetju jo pričela uli omogočila večinoma le deželansku banka. Nečemo reči, du bodo vse srečno obdržale e o; to pu je gotovo, du brez kapitala ni nobene podvzetnosti, iu v tem, čuku nam je francoski denar dobro došol, da je oplodil in oživil gospodarsko gibanje v naši državi. Pričelo se jo novo delo, nov promet, davno pokopano podvzetju ho se v novič oživile. Denarni polom uli ,,kruh" I. lH7:t je vsekul avstrijskemu gospodarstvu hude rune. Špekulacija je v svoj vr-tinec potegnila celo ljudi, ki so se sicer z mirnim napredkom v gospodarstvu zudovoljlli. Katastrof« je ua tla podrla mnogo starih hiš ali pa jih tuko omujala, du so komaj še po konci držč. fte kmetijstvo je trpelo pod nasledki onega nesrečnega poloma. Počasi so se rane zacelilo Trdne podvzetju ho so ohranile Be do dnuon, in za 10 se odpiru zdaj lepša bodočnost. Treba jo zmirom še previdnosti. Tuko ste v Pragi dve trdni banki ; ..Zivnostenska bunku" iu |iu „t('»bmiHche Unionbunk". Prva misli ustanoviti posebno ,,slndkomo banko" , ker ima sama mnogo sladkorn 111 se jej bodo pridružile So druge sladkorne , ruzun tega pu misli napraviti še tovarno zu olje. ,,llnionbauk" pa iče svoj kup.tal povikšuti od [> nu H miljonov. Češki rudarji se mislijo po izgledu štajerskih združiti in napraviti ,,češko rudarsko zadrugo" z uložnim kapitalom 10 miljonov. To pu še vse nič ni proti velikanskemu kapitalu, ki ga ima „iU želanska banka" nu ruzpolugnnje. Jurije v lEroilu v Galiciji so hoteli napraviti nemško, judovsko šolo. Deželni zbor guliški jim je dovolil (5000 gl. pu pod tem pogojem, da se morujo v šolo sprejemati tudi krščunski otroci in du se mora podučevati tudi v poljskem jeziku. Čast skrivnih svetovulcev seje podelila knezu Ontoriškemu, grujsčaku grof Fuggerju, baronu Hosečnemii 111 dr. Iluhieteneku. Po dolenji /%VHlri|i se pobirajo podpisi za prošnjo do državnega zboru v kte- ne gane, pred du jo upravi iz nevarnosti, sicer bi nje upornOBt mesto ene dve žrtvi tirjulu. Bog mu bode nu pomoč, du se reši. „Vendur podvizuj se, pravi on, ure teko; trenotek največje nevurnosti prihaja. Obadvu skupuj ue morevu iti, jiu te doidem. In ko bi Bog kuj druzega sklenil, bodi zagotovljena, da mi je to najlepši sreču mojega življenja, ako ga darujem zu tvojo čust,". Ko se naglo preohulitu, puduta solzeča 1111 kolena in goreče Bogu prosita zu pospeh. Tu trenotek njuno molitev pretrga ruhlo šumenje. Vrata, ki ho bila obrnjena proti I10-difiču, se odpro in nu pragu se prikaže Hisuiij, bled ko steuu, obdlvjanegu obličju, ruzpuljcmh oči, polu rnzdruženostl. Di uzega ni ostujulo, kakor brunitl ne viharju Pretekstat jo bil že prod Fluvijo stopil, da se Hprime h poglavarjem, če bi trebalu. Nasprotnika se spogledujeta, se merita 111 zbirata vno moči. Videti pu je bilo Sisiniju, tla če odložiti. (Imel je, du on sum proti koreujufikemu inlu-denču nič ne premore, kajti njegovo držutije Hpominjalo je na Muciju Ki vula pred kraljem etrurskim. Celo Flavija zudobilu Je hladnokrvnost, ki se m liulu poglavarju. V takih okolnostih kuj nuj bi tu storil ? Gotovo ho mu horietu ustavljala liiludu človeku h tisto močjo, ki zmore proton jo, zapeliavunje, slrašenjo 111 podkupljevunje. Iz te stiske ga moro rešiti le sila 111 to jo sklenil upotrebljati. Urez odlogu pokliče svoje straže. Pretokstut skoči stružuikom nasproti, du se mu zu trenotek - odmaknejo; toda njih število ne množi, tudi so pred očmi svojega go-Hjiodu, ki bi jim slubosti in pomude ne odpustil. Flavija potegne Pretekstata nuzaj; saj bi bil morul pusti v tuko neenakem boju. Oiiu sumu pu je stojiilu pred pogluvurju rekSi: ,Ako ti ostuja lu iskrica sjioštovanja m čisltinju do uduaosti 111 junaštvu, uko si zmožen pri drugih ceniti gu, uko ni ugusnll v tvoji duši zadnji nled poBteuja 111 pravice, |iiiHti du mirno odide ta, ki Hi jo toliko upul, du bi mene rešil. Jaz huiiiu iiiij bodrili za to odgovorim, ua-ino umno nuj pu le vsu kazen. Kili me, du te umiruje častim"-Hiter je bil odgovor: „Kcr tedaj čintlteljev potrebuješ, odvrne Kisinij zUHramovuje, zgodi ho ti , kakor želiš. Kar jut meno zudevu, pristavi šo k Pretekstutu so obrnlvšl, ti bomo kmulu dali priložnost, ker tvojo srčnost močno hvalijo, du jo hodoš prav sijajno lahko pokazal." Nu migljej gospodarjev zgrabijo biriči obadvu ujetnika 111 ju odpeljejo nurazen. Fluvijo se polasti neizrečen strah, du sedaj ho ji ne bodo bati sumi zu-so. Pretokstut jo ugovurjnl zastonj. Veudur je mislil le na pogibelj one, ktero je hotel rešiti, uko tudi bi se bil mini pogubil. V VI. Amublloa ot dooorl lu vitu hiiii, Pretitve pogluvarjeve ho bilo kmali res-niča. Pu hotel je, du resnične postajajo korakoma in sicer po vseli postavah. Čuditi so jo o postuvl, ktero ju SiHlnij zoper Pretekstutu nu pomoč klical. Kazni na |irešestvo postavljene, bile so prav okrutno : glasile so se na proguuiiHtvo iu Hinrl. Seveda so se zumoglo tudi polujšatl, kur se je časi tudi zdodilo, toda ostrost kazni je Inlu popolnoma v rokah pogluvarskih. Kader so so razlagalo m upotrebljule te postttvc, ori-ruti ko je bilo prav mnogo nu mili uli kruti značaj teli oblastnikov, na nj !i dobro uli slubo VOljo, na nj Ii struHti in koriiiti. Zatorej Sisiniju ni bilo nikjer ugodnejih tul, kjer bi dobila njegova maščevalnost toliko 111 tuko varnega prostora. Nekuj pu je bilo trebu, namreč zločinstvu. rej »e zahteva naj ue šolska dolžnost skrči na šest let, nuj se k vojakom jemljejo Hamo pro-Htovoljci, nuj o nekterih postavah ljudstvo samo glasuje, naj se judje izključijo od vseh državnih služb, in naj se prepovč vsaka iuta-bulacija dolgov ua kmečko posestva. To so pač terjatve, Iu se ue bodo tako kmalo izpuluilu I Nemški konservativci ua &tajcrNk«iiii so nezadovoljni, iu naročili so knezu Llechteu-steinu, uaj v državnem zboru vlado iuterpelira (vpraša), zakaj so ona ne ozira nn prošnjo (3G3 občin in 3'1 družtev nemško Štajerske, da naj se omeji pravica do žeuitovunja. Kazini tega se bo odposlala prošnja do gosposke zborirce, naj ona sprejme Lienbacherjevo šolsko postavo. I j i h t i se pečajo z vprašanjem, kdo postane naslednik llujiiiciictoi. Imenujejo ho tazne imena. Ustavoverci bi najrajši vidoli grofa liitlriiHNju, ker jim je on šo najbolj ua roko šel. Drugi mislijo, da zunajno ministerstvo prevzame Madjar Kallay, ki jo njega vodstvo prevzel takoj po IIaymcrlutovi smrti. Zopet drugi imenujejo Tiszo, miuister-skega predsednika ua Ogorskcm. Skor gotovo je, da prevzame ta važni posel kak Madjar, čeravno so imenujejo še grof Trautmansdorf, knez Schvvarzenborg, baron llilbner in drugi. Med slovanskimi diplomati imamo samo barona Koteka, poslanika v lhuselji, pa Slovana 110 budo trpeli Madjuri. Naučno ministerstvo hoče bojda učni načrt za jscIiiiiiukIJ«' predelati. Sklicala ho bo komisija iz unlverznih, gimnazijskih in drugih profesorjev, katera komisija bo določila o na-Hvetovanih premembah. Ceslui. Na vseučilišče v lJrago ju do preteklo sabote ilošlo 120 čeških dijakov, kteri ho doslej učili ne ua Dunaju. Kažo so, du v kratkem naraste število. Iz Nemčijo prišlo jih jo doslej Hiimo K), da nadaljujejo Hvojo študije. Za pogorelo narodno kazališčo nabranih je doslej vžo 1,100.000 gld. Lopa vsota, na čast slovanskemu rodoljubjuI Ker so vodno toži, da naša vlada v IBomhI ne reši m no uredi zemljišnega (agrarnega) vprašanja, odgovarjajo naše oblasti, da to ni prej mogočo, dokler so ne naredi za Hohiio poseben kataster, katerega izdelovanj* Zločiustvo pa ni moglo atvarjeuo biti, kakor ga jo želel poglavar. Ali poglavar jo bil mož ki je vedel svetovati. Hudodelstvo so jo tedaj osnovalo od konca do kraja po izmifiljlji; seglo so je v zrak. Dokazi mo bili prav lahki. Kaj bi so neki dokazati moglo, čo kukov človek očlU\o sramoto hvojo izpove in č« kitka 'ženska hudobijo hvojo Htuiia obstoji V Da ho pa obojo dohode, treba je pretnjo ali pa perlflče zlata. Neka šo mlada ženska, ki jo bila v ta namen ProtoliHtutu v Btrožbo dana, bila je od svojega možu nezvestobo tožena. Poglavar, pri kterem je bila tožba uložena, zapovo preiskavo. Pri zaslišanju ženska ni tajila djanja, vendar sojo delala, kakor da nebi hotela deležnika Imenovati, kar je pa naposled storila, ko so ji pretili, da jo na tezavuico bi stalo vsako leto po (100 000 gl. skozi nekaj let, prej da se izvrši. Zdaj namreč še ni dobro znano, kaj jo državnega in koj privatnega zemljišča; tudi privatni posostniki dostikrat, dobro ne vedo, kako daleč sega njih zemljišče. Ko bo enkrat vso natanko določeno, potem bo šo le mogoče, kmetom pripisati nekaj državne zemlje, ali pa nekaj zemlje turških begov, če ju bodo ali od bega odkupili, ali pa do nje izkazali kako imovinsko pravico. Vojaško oblasti so bojda za to , naj bi se takim najemnikom , ki sinojo pravico najemščiuo prenesti na svoje otroke, zemljišče, ki ga imajo v najemu, popolnem v lastnino prepisalo. Civilne oblasti pa se temu upirajo. Kakor videti, bodo Bošnjaki šo dolgo čakali, prej da He jim razmere zboljšajo. lEosnu In llcrcctfuvlim. Nova doba ho pričenja za to dve deželi s 5. julijem t. I.. kar je sedanji Slovanom tolikanj vdani papež Leon XIII. vstanovil cerkveno vpravo ali vlado v njih. Nadškolija, imenovana Vrh-boseiiHka, bo v Sarajevom, iu dve školij hote pod njo v Uaujiluki pa v Mostam, dokler nekaj Hercegovino ostane pod škofom Dubrovniškim. Za nadškofa je izbran premil. dr. Josip S t u d 1 o r , od cesarja potrjen vže Iti. avgusta. Ktera bosta mu pomožna Škota, ho šo ne ve. Upati je, da cerkvena vlada ne zabrede v napako, ktere se oponašajo v drugih ozirih tema deželama, iu prav zato smo ho reči, da z bulo „Ex hoc augusta principis upo-gtolorum cathedra" 5. jul. pričenja ho nova doba v njih. Vest, da bi He lirivoAijauri upirali vojaški dolžnosti, ho ne potrjuje. Cel roman „Wiener Tagblatta" je bil toraj izmišljen, kakor hiiio že naprej Hlutili. Viiiuije ilriiive. Vnovič ne prav za gotovo zatrjuje, da ne naš ccnar prav v kratkem snido z riiNltiui čarom na ruski meji v Galiciji v gradu grola Potockega. I.uhKI kra)| hoče hvojo stoječo armado povikšati od 300.000 na 400.000 mož. Hazuu tega zahteva vojni minister 200 miljonov lir, da bo ztigradll in utrdil laške moje, ma kteri struni, se ne povč. čo jo mir tako zagotovljen, kakor ho nam od vseli struni zatrjuje, čemu potem te vojne priprave? Š|iaiiNlil in |)oi'lii£-ulMkii kralj Hta se HoSla nedavno na meji obeh kraljestev in Hta bojda sklenila zvezo za slučaj, ko bi bilo treba poseči v veliko mednarodno politiko. Zanima ju gotovo vprašanje severne Afrike ktero polastiti ho zdaj Francozi skušajo, med tem ko Angleži Kglptn nu upuMč i/, vidu. Spauci bi menda radi marokansko deželo, lu Španiji ravno pri roki leži. ltoj med strankami v Nerlil.ll hi- še vedno nadaljuje, ter lo narašča prej, nego od jenjuje. Uističova stranka hoču hvoju dva lista ,,Novi vjek" in ,,lstok" združiti v on velik list, ki bo sedajni vladi nasprotoval; takorvani ,,naprednjakiu pa ho zložili tudi (»0.000 Iran kov, da ustanovi lastno tiskarno. Stanjo v Tunisu so za liVaiiculM* nič ni /boljšalo. Prancozkim vojakom so slaba in tako ostajajo dostikrat brez živeža, bolni brez zdravil; pri nikoli miru pred ustafti, ki jih od tlono. Pretekstat,ovo ime pride na to čez njeni)godi, občila so prerevne neumnim ustni. Sedaj jo dobila Sisinljevu mu Sčevuluost podporo in s pretvezo, da čujo nad tem neinajo postavumi in da mora nkrbnti za javno pošte- j vneli utranl napadajo UOst on, javni nepofitenjak in nesramnež, storil je, da so jo vršil prizor, kakor nam ga v spomin kličejo letniki mnčeneov. (lla(|o prlh.) Izvirni dopisi. II^Jiililjaiie, M. vinot. Letošnja letina ho nam jo popolnem skalila. Vedno deževje v zadnjih tednih je pokvarilo, kar jo po letje obetalo. Prvi pridelek krompirja je bil lep, Huh iu okusen, drobil ho je kakor kostanj: drugi pridelek pa je tako premočen, da nima niti okusa uiti trajnosti. Nekaj ga ju gnjilega že v zemlji, drug pa kmalo začno gnjiti, kadar v liram pride. Ker se jo prvi pridelek že ve-čiuom poprodal v tujo kraje, bomo doma slabega jedli, čo bo nploh velike noči dočakal iu ne b.) prej segnjil. Dolenjci bodo Hlabo vino pridelali, ker je grojzdjo po deževji razpokalo in začelo gnjiti. Da v deževji pobrano grozdje sploh no velja dosti, je žo znano. Vinski trgovci neinajo dosti zaupanja v dolenjsko in hrvaško vino, zato ho jo lotos zavili po vino v priinorHko kraje, po brežanko, po rebulo, po brdsko in proseško vino. Tam ho imeli prej trgatev in so dobro kapljico pridelali. Ker pa tiščč v te kraje tudi kupci iz Koroškega, zato je cona hitro poskočila in so jo bati, da bo cena dobrega vina zopet poskočila, nlabo ho pa obdržalo ne bo in zavolj velicega daca se tudi nu kupi rado. Krivično jo to, da se od slabega vina ravno toliko daca plača, kakor od dobrega. Kdor je slabo vino pridelal, jo tako žo vdarjen, ker ga mora po ceni dati, dvakrat je pa vdarjen zato, ker ga sploh prodati no more. Trebalo bi tukaj postave, da bi Hoslabejšim vinom dac znižal, da bi se dolenjsko vino v nlabih letinah vsaj zavolj nizko ceno prodati zamoglo. Domače novice. V Ljubljani, 15. oktobra. (Družba so. Mohorja) nam jo za 1. 1881 podala sledečih šimt knjig: 1. Slovenski Golimo, IV. Hiiopič; 2. Hoja za Marijo Devico; 3. Občna Zgodovina, VIll. snopič; 1. Naše škodljive živali, 11. nnopič; r». Dr. lgn. Knob-lehar; (i. Koledar za I. 1882. Dobivajo ae to knjigo pri poverjeniku g. K. Klunu v Ljubljani. Družba šteje sedaj 517 dosmrtnih m 2-1.5(17 letnih, vseh skupaj tedaj 25.08-1 udov. Za prihodnjo leto ho udom namenjeno pa te-lo knjige: I. Življenje blaženo Devico Marije iu njenega ženina hv. Jožeta, 1. nnopič; 2. Križana usmiljonost ali življenje hv. Elizabeta po dr A. Btolzu; 3. Občna zgodovina, IX. suoplč; I. Nafte škodljive živali, 111, snopič; 5. Slovensko Večoruice, 37. zvezek ; (>. Koledar za I. 1883. Knjigo ho tiskajo v 2(1—27.000 iz-tisih. Naročnina naj ho pošlje saj do konca fubruarpi prih. leta. (Kranjski doŽolni zbor.) Zadnja seja deželnega zbora jo bila jako viharna. Deželni odbor jo namreč predlagal 500 gld. nagrade tistim učiteljem, ki bi posebno pridno podučo-vali nemški jezik po ljudskih šolah na deželi. Temu nasvetu ho jo takoj uprl dr. Vošnjak. Drugi govornik Sveteo jo to podporo imenoval „Judežuvo grofic" ter jo smatra za jako nevarno za urav in značaj učiteljev. Od hIovoii-sko strani sta govorila zoper predlog še dr Zarnik in Pukiž. Za predlog so govorili pa dr Se.halTer, baron ApfaUreni, Dežnimi in Sehrey kot poročovulec, pri kterega govoru ho kakor po navadi vsi poslušalci zbežali. Debata jcjbtla zelo razgreta, švigali ho tuli osebni napadi od eno strani do druge. Dežinau jih jo zopet enkrut dosti ališnl; on pa jo tudi vsacega napadel , kogar jo dosegel, tako dr. Vošnjaka, dr. Zamiku, Svetee.a ; vsi ti ho mu zopet, odgovarjali, lako da ho jo marsiktora debela slišala in poslušalce pri dobri vol|i ohranila. ,,Venec večeru" hI jo ta dan zaslužil dr. Zarnik, ki je bil res dobro razpoložen iu je vso Dežmanove sofume s kratkimi udarci preBekal. Jako živo je popisal tudi žalostno stanje koroških Slovencev glede ljudskih šol. Posebno pa se mu moramo še „pro domo" zahvaliti, da se je potegnil za narodno časnikarstvo, ki gajeDežmau „8chmutzpre3se" imenoval. Tudi o Pirkerjevem delovanjii so je ojstra kritika slišala. Da bi le kuj pomagalo! (.Zanimivi odlomki iz zadnje seje deželnega zbora.) Dežniau je narodnjakom očital, da sami radi svoje otroke v nemško vadnico pošiljajo; dr. Zarnik pu mu je odgovoril: „Kam hočejo otroke pošiljat1, mar v Udmut ali na Ig? Saj so vse šole v Ljubljani nemške, tuko vaduica, kakor mestne šole; ker drugih ni, morajo otroke v nemške šole pošiljati." — Dežmuu je rekel, da on ni bil za vpeljavo nemškega poduka pri šoli ua Slapu; Vošnjak mu pa reče: , Ali niste lastnoročno na akt zapisali: „wo bleibt der deutsche Sprachunterricht ?" — Od poslauca Svetca ni bilo prav, da jo on priznal nemščino kot drugi deželni jezik. Mi smo žp doBtikrut dokuzovali, kako pogubno in nespametno je to za nas, če niBmo odločui, kakor nasprotniki, ker z odnehavanjem iu prepoznavanjem le svoj lastni grob kopljemo. Trgovec mora zmirom meuj obljubiti, kakor potem v resnici da. — Poslanec Pakiž je dobro povedal, da bi bilo tudi za kočevske otroke koristno, ko bi se slovenskega jeziku v šoli naučili in ča se daje učiteljem nagrada, ki slovenske otroke nemščine učč, naj bi se dala nagrudu tudi tistim kočevskim učiteljem, ki širijo med kočevsko mladino znauje slovenskega jezika. ■— Luckmaun je rekel, da ou ne razume, kako zamore kak človek do kterega koli jeziku kako ljubezen imeti. Glasen smeh občinstva mu je bil zahvalu. Ali gosp. Luckmaun še nikoli nič ni slišal o ljubezni do domovine, do ma-ternega jezika, do svojega naroda? Luckmaun je v svojih nazorih, kakor videti, samo „ge-fchitftsniunn", pa nemškutar le za to, ker on misli, da so vsi Nemci njegovega mnenja. Pu v tem se on močno moti. Nemci še bolj strastno ljubijo svoj jezik, kakor mi, suj radi pojejo pesem ,,deutsche w,irte hiir' ich \vieder1'. Ko bi g. Luckmaun prišel med Nemce in jim rekel, da ne razume, kuko more človek kuk jezik ljubiti, bi ga najbržo iz dvorane ven vrgl'. (Za Vesteneka) ae je potegnil „deutscher Verein" v Gradcu, ter sklenil resolucijo do vlade, zakaj je ona Vesteneka v Lonč prestavila. Vladi bo odgovor luhuk. (Nora ženska) je bojda v Smledniku svojega brata iz grobu izkopala in njegovove kosti nesla nu Šmarno goro, da bi jih tam zažgala. Tam so jo prijeli in peljali v blazuico nu Studenec. tako so drugim Bvetile z zvestobo iu stanovitnostjo v pruvi veri. Mi tedaj Vam za to predrago djanje naznanjamo naj veči zahvalo in pri Bogu zastavimo posredniku bb. brina Cirila in Metoda, Slovanov aposteljnu, du naj Vaše brate uekatoliške Slovence, ako so še kteri taki, v edini Kristusov ovčnjak pripeljati in nad Vas vse bogastvo svoje milosti razliti blagovoli. Kadar poroštvo teh nebeških durov in pričo posebne Našo ljubezni do Vas, Vam v,-mn posameznim Apostoljski Blagoslov z vso prisrčnostjo v Gospodu podelimo. Dano v Rimu pri sv. Petru 15. kimoveu 1881, Našega jiapeštva četrto leto. Leon jiapež XIII. — Duhovske spremembe. V Naklo pride za duhovnega pomočnika g. J. Verhovnik iz Sore, k sv. Jakobu v Ljubljano na mesto obolelega g. A. Žlogarja pa g. Fr. Kregar iz Kranju. — Železnice v Bosni. Na dozidanji železnice Sarajevo-Zenica se pridno dela in je upati, da se bo tu železnica odprla jeseni 1882 Kdaj bo Sarajevo zvezano z Brodom in kdaj s Travnikom in Banjnloko ? Prej ali slej se morajo te črte izdelati, pa tudi z morjem preko Dalmacije mora se Bosna zvezati, ko bi nam tako denarja ne manjkalo. — Trdna volja. Na Francoskem je zdaj imeniten profesor matematike, kateri je bil pred malimi leti še šolski sluga in še brati ni znal. Prosil je enega profesorja, naj ga brati nauči; ko je znal, začel se je, akoravno že 40 let star, z železno pridnostjo učiti in v petih letih je prestal izpit za profesorja. ove3 3 gld. 25 kr.; — ajda 5 gl- 50 kr. ; — proso 4 gl. 56 kr.; — koruza 5 gld. 80 kr. , — krompir 100 kilogramov 2 gld. 68 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr. — masla kilogram — gld. 90 kr.; — mast 84 kr.; — špeh frišen 74 kr.; špeh prekajen 76 kr.; jajce po 2 kr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 66 kr.; — teletnine 52 kr.; — svinjsko meso 86 kr. — Senu 100 kilogramov 2 gld. 14 kr. -lama 1 gld. 70 kr. IfilftcraOčn«« i(cn»r«n' 14 oktobrbra. Papirntt rentu 77 1(1 Hrooerrm rent« 78.— —■ Mitu renta 94 9 ) -— 186<>letuo iir».»»no noooiilo 133 — .lankine AKuij« 8H3— Kreditne Kkeiie 3(12— Lonfirin 117.--— Oen hrr. eiiiciui fi 60. — 'iu-frmrinov V 36 Velika razprodaja 50% con oje, ko navadno. Blolicr liiigi ure In t KBEl.IV Tržne cene v fLJutnijaiu. Pšenica hektoliter 0 gld. 20 kr.; — rež 6 gl. 18 kr.; — ječmen 4 gld. 40 kr.; — Jnz pošiljam uro proti poštnemu povzetju, in komur ura ni všeč, dam denar nazaj. Tedaj je kupčija brez nevarnosti. ' 1 cilintlor-U ra iz srebernga niklja in z verižico proj 12 gl., zoaj 5 gl. 25 kr. 1 ura na svitlro iz srebrnega niklja z verižico, prej 15 gl., zdaj 7 gl. 25 kr. i srebrna remontoir Wasliin(jton lira z verižico, prej 30 gl., zdaj 16 gl. i srebrna ura na svitlro z patentirnuim kolesjem in verižico, prej 25 gl. 11 gl. 26 kr, Zlata ura za gospo, prej po 40 gld., zdaj po 20 gl. z veriži okoli vratu. Zlato romontoir ure prej po 100 gld., zdaj po 40 gl. '/.a 5 tet dober stojim. (2) A. »Vale*, Wien, RothenthurmstrassR !), gegeniibcr dem erzbischiiflichem Palais. Razne reči. — Odgovor sv. Očeta Leona XIII. nu adreso slovenskih romarjev. Ljubljenim Si novom dekanu Mateju Kožuhu in drugim Slovencem v pismu 20. rožniku 1881 podpisanim. V Ljubljano. Ljubljeni Sinovi, pozdrav Vam in Apostolski Blagoslovi Med premnogimi npri-čivanji vduuosti in ljubezni, ktere so Num neduvno skazali Slovanski katoliški narodi, ljubljeni Sinovi I smo s posebnim tolnžilom in veseljem sprejeli Vaše pismo, v kterem sto v naj priljudnišimi besedami razedeli občutki Slovencev do Svetega Stolu. Dobro znane si Nam že bile te Čutila; ali vender silo prijetno Nam je bilo, prejeti tu novi doknz naj tesnejši edinosti Slovencev z Rimskim Prestolom, kteri kukor so med drugimi slovanskimi rodovi bližej tej Cerkvi, ki je vsih cerkvft Mati in Učenica, fn !| priporoča so slavnemu o b u i 11 s t v u s o s o b 11 o preČustitej duhovščini M mnogo naročila. F. A. Supančič velika zaloga raznih klobukov v I>piitljiini Filljala slonovo ulioe til; kavarno pri Slonu. © O Vnanje naročila se izvrše po poshmcj mori točno in ceno. (2) Važno z a v h ji k o hišo! © o s O O Ph Cela liiizua oprava iz liritaiisfep srebra zu le S gld. Elegantno delo, 110 zartijavl, iu so vedno tako obrani, v podobi in barvi pravega srobra, in jo najboljša tvarina za ml/,110 opravo, razun srobra. /a H gl. se dobi eela mizna oprava i/, najboljšemu britanskega srobra. Dobri stojimo, da ostane oprava vedno bela. li nožev iz britanskega srebra /, angložko jeklono ostrino, (i vlilo iz britanskega srebra, fina iu težka roba, ti žilo iz britanskega srobra, 12 žlioie za kavo, iz britanskega srobra, 1 mloimi zajomnlk i/, britanslcega srobra, 1 zajomalnik za juho i/, britanskega srobra, težko, dobro blago, 2 lopa sveSnlka, (i jajžnih posodielo, 6 ta«, lepo izdolano, 1 posoda za poper ali sladkor, 1 presejalnik za čaj, (! tačic za nože in vilice (O o ?5 (P P P-O 54 kosov. Naroči so proti poštnemu povzetji, ali pa da se denar naprej jio.šlje. Zaloga britanskega srebra C. Langcr, Wien, II. grosso Schiflgasso 28. Opomba. Komur bi oprava 110 ugajala, pošlje naj jo v 10 dneh nazaj iu bo dobil svoj denar nazaj ruzim poštnih stroškov. V a ž 11 o za v s a k o h i š o !