Poštnina plačana t trotovi 11L
Leto XII1M štev.
Ljubljana, nedelja 11. decembra 1932
Cena t Ili it
bpravmStvo: ujuDijana Knafljeva ulica 6. — Teieton št. 3122. 3123, 3124, 3125. 312tt Inseratni oddeiek: Ljubljana Selen, oursrova ul 3. - TeL 3492 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica itev 11 — Teieton št 2455. Podružnica Cel le: Kocenova ulica
St. 2. — Teiefon ŠL 190 Ratiini pri p. št Celi zavodih: Ljubljana št 11 842 Praga čislo 78.180, W'en st 1 os 241
sg r. b .v
nitfiStittS®
Zunanji ministri Male antante se bodo prihodnji teden sestali v Beogradu, da pro^še aktualne mednarodne
probleme
Beograd, 10. decembra. M. Od 16. do
18. t. m. se bo vršila v Beogradu konferenca zunanjih ministrov Male antan-te. Na nje.i boclo zastopniki Male antan-te razpravljali o vseh mednarodnih vprašanjih, ki se tičejo interesov njihovih držav in so se pojavila na raznih mednarodnih konferencah od po-slednega rednega sestanka zunanjih ministrov Male antante. Jugoslovensk; zunanji minister Boško Jeftič, ki se mudi v Ženevi na izrednem zasedanju Društva narodov, se bo vrnil v Beograd v sredo 14. t. m. Kakor poročajo češkoslovaški listi, se bo vršila konferenca zunanjih ministrov Male antante na pobudo našega zunanjega nunstra Boška Jeftiča. Češki listi naglasa jo, da se zunanji ministri Male antante to pot ne bodo sestali zarad: sprejetja kakšršnihkoli sklepov, temveč zato, da izmenjajo svoja naziranja glede na sedanja mednarodna vprašanja razorožitve in bržkone tudi glede na vprašanje vzhodnih reparacij. Zunanji ministri Maie antante bodo ob tej priliki razpravljali tudi o zadevah Srednje Evrope, za katere obstoja v poslednjem času veliko zanimanje, ziasti na strani Italije, dočim Nemčija pazljivo zasleduje vse, kar se dogaja v Srednji Evropi.
Češkoslovaški poslanik v Beogradu FUeder je danes novinarjem izjavil, da se bo na sedanjem sestanku zunanjih ministrov Male antante v Beogradu -unovno poudarila soglasnost njihovih naziranj. Konferenca se bo bavila z obsežnim gradivom. O podrobnostih se češkoslovaški poslanik ni hotel izjaviti ter je v svojem razgovoru prešel na tesne zveze, ki se v zadnjem času zelo intenzivno goje med nami in Češkoslovaško.
Zelo simpatično je zlasti govoril o oose tu novosadskega ženskega glasbenega društva, ki ie obiskalo več mest v Češkoslovaški, kjer je bilo povsod zelo prisrčno sprejeto. Razne manifestacije v Jugoslaviji, zlasti povodom češkoslovaškega državnega praznika, kakor tu-da ob raznih drugih nrili>kah, streme samo za tem. da se še bolj ojači prijateljstvo češkoslovaškega in jugoslovenske-ga naroda. Nadalje je omenil g. poslanik. da nameravajo v kratkem češkoslovaški umetniki posetiti našo državo. Zveza jugoslovensko - češkoslovaških lig pripravlja za 17. in 18. t. m. v Beogradu veliko manifestacijo, povodom katere bo prirejena v Narodnem gledališču tudi slavnostna predstava.
Nova ureditev vojnih dolgov naj bi se izvršila istočasno 2 razpravami svetovne gospodarske konference
Pariz, 10. decembra AA. Parlamentarni odbor za zunanje zadeve je v načelu sprejel sklep, da plača Francija zapadli obrok vojnih dolgov Zedinjenim državam s pridržkom, da se mora ves problem dolgov nato nemudoma nanovo urediti. Finančni in zunanje politični odbor sta imenovala posebna pododbora z nalogo, da proučita enotno besedilo SKlepa glede francoskega plačiia.
Skupni pododbor finančnega in zunanje političnega odbora poslanske zbornice je po dolgem posvetovanju soglasno sprejel predlog resolucije, ki je bil predložen popoldne v odobritev obema odboroma. Besedilo resolucije naglaša v uvodu, da pripisuje zbornica največjo važnost sklicanju mednaroa-ne konference, kj bo imela nalogo preprečiti ponovitev zlih posledic enostranskih transferjev, pri katerih ne gre za zamenjavo blaga ali kako drugo trgovsko uslugo. Nato proglaša voljo Francke, da se ne odtegne enostransko obveznostim, ki jih je prevzela in podpisala, in da bo spoštovala pogodbe, ki jih je podpisala. Francija ostane zvesta doktrini o miroljubni ureditvi spcrov s sredstvi mednarodne diplomacije. vendar ne bi mogla misliti na plačilo 15. decembra, če Zedinjene države prej ne pristanejo v načelu na sklicanje Svetovne gospodarske konference.
Cherbourg, 10. decembra AA. Davi so vkrcali za Ameriko 19 sodov zlata, vrednih 300 milijonov frankov. Zlato pošilja francoska Narodna banka v Ameriko.
London, 10. dec. s Odločitve, ki jih bo vlada še storila zaradi izplačila 15. decembra zapadlega obroka vojnih dolgov, bodo le še tehničnega značaja. Vlada namerava plačati v zlatu in proučuje sedaj vprašanje transferja. Nota, ki bo napovedala, da se je Anglija odločila za izvršitev plačila, bo vkratkem odposlana Zedinjenim državam. Kakor doznava Reuterjev urad, bo opozarjala na potrebo skupne proučitve vprašanja dolgov, ki iitj bi se izvršila v istem
času, ko se bo vršila svetovna gospodarska konferenca.
London, 10. dec. č. Vse kaže, da bo zaradi bližnjega plačila obroka vojnih dolgov Zedinjenim državam vendarle prišlo do za-pletljajev. Mnogo postancev konservativne stranke z Churchillom na čelu, kakor tudi voditelji liberalcev, se vedno bolj vznemirja zaradi vladne namere, da prihodnji teden dejansko plača 95.5 milijonov zlatih funtov šterlingov ter se istočasno odipove svojim terjatvam v znesku 8.5 milijonov funtov. Vladi bržkone ne bo preostalo drugega, nego da v torek ali sredo načne^ v spodnji zbornici debato o tej zadevi. Kakor poročajo, se bo Macdonald še pravočasno vrnil v London, da mu bo mogoče osebno zagovarjati stališče vlade. Vlada bo skušala pripraviti parlament do tega, da bo odgodil debato o vprašanju vojnih dolgov do poznejšega roka.
čeprav uradno nočejo še ničesar izjaviti o novi angleški noti Ameriki, prevladuje splošen vtis, da bo britski odgovor Zedinjenim državam odposlan istočasno kakor decembrski obrok. V njem bo angleška vlada izjavila, da bo plačala zapadlo anuiteto, ali pa, kar se zdi verjetneje, samo akontacijo na končno ureditev, ki naj bi se čim prej izvršila.
V parlamentarnih krogih mislijo, da naj bi se pogajanja za končno ureditev vprašanja dolgov vršila sporedno z razgovori, ki naj pripravijo svetovno gospodarsko konferenco. Doslej so bili Američani dosledno proti temu, da bi se obe vprašanji obravnavali obenem, iz zadnje note ameriškega predsednika pa sklepajo, da Amerika pristaja na skupno obravnavanje. V te razprave bi spadali tudi razgovori o trgovinskih kompenzacijah Zed njenim državam za morebitni odpis vojnih dolgov.
Varšava, 10. decembra AA. Poljski poslanik v Washingtonu je izročil zunanjemu mnrstru Stimsonu drugo poljsko noto za odgodilev zapadlega poljskega obroka vojnih dolgov.
Inozemski upniki zahtevajo, da se stavi Bolgarija pod mednarodno finančno kontrolo - Vznemirjenje v Bol-
gariji
Sofija, 10. decembra v V bolgarskih političnih krogih je povzročilo vel ko vznemirjenje poročilo lista »Times«-, da se vrše pogajanja med Cheronom in predsednikom bolgarske vlade M^šanovom o mednarodni kontroli v Bolgti ji. Pogajanja so neposredno po povratku finančnega ministra Štefanova iz Londona in Pariza, kjer se je pogajal s porterji bolgarskih posojil, dala povod vestem, da je Štefanov tajno pristal v Parizu na postavitev bolgarsk h financ pod mednarodno kontrolo. Na vprašanje v Sobranju je predsednik vlade Mu-šanov izjavil, da o kaki taki obveznosti ni govora ter je dodal, da predstavlja sporazum v Londonu in Parizu maksimum kon. ces;j. ki jih je mogla vlada dobiti v današnjih razmerah Ta iziava seveda ni razčistila položaia ter je glede na razgovore, ki jih vodi Mušanov s Cheronom. samo še bolj poiačila razne komentarje, čeprav so merodajni krogi zelo rezervirani glede ozadja teh pogajanj, se vendar čuje. da se vlada brani mednarodne kontrole, čeprav skuša najti Cheron način, po katerem ne bi bila žaliena čast bolgarske države kljub temu oa zagotovljena deiansko takšna reforma bolgarske finančne uprave, da bi bilo omogočeno zbiranje davkov z istočas-
no premišljeno redukcijo bolgarskega proračuna. V Sofiji pričakujejo z veliko napetostjo prihoda delegacije finančnega odbora Društva narodov, ki bo natančno pro. uč:la finance Bolgarije. Finančni odbor Društva narodov vztraja na uvedbi kontrole nad bolgarskimi financami ter smatra, da je to dolžan napram porteriem bolgarskih posojil, ki so bila dovoljena Bolgariji pod protektoratom Drruštva narodov. Zdi se, da se italijanska vlada za sedaj o tej zadevi še ni izjavila, da pa bo poskušala obvarovati Bolgari io pred finančno kontrolo Društva narodov.
Naročnina anastt mesecnc l>ld <io.—, Za inozemstvc Lhr 40.—.
UreomStvo: LJubljana. Knarijevs ulica 5. Teiefon St 3122. 3123 3124. 4125. 312«. Maribor Gosposka ulica 11. Teieton St 2440
Celje. Kocenova ul. 8. Tel St 190
Rokopisi se nt vračajo — Ogiasi do tarifu
^■MCTEMmB
NEMCI NE ODNEHAJO
Pogajanja zastopnikov petih velesil za omogočenje razorožitvenifi pogajanj zaradi odpora Nemčije niso rodila uspeha
Ženeva, 10. dec. AA. Upanje za sporazum med zastopnik; Francije, Velike Britanije, Zedinjenih držav in Italije na eni strani in Nemčije na drugi strani se od snoči ni prav nič popravilo.
Na sestanku, ki se je vršil snoči ob 21.30 pod predsedstvom angleškega premijerja Macdonaida, je nemški zunanji minister Neuirath predložil listino, ki postavlja vnovič Isti dve vprašanji, ki ju je podal že dan prej.
ZastopniK Francije Paul Boncour je izjavil, da bi bilo bolje če se začne na raz-orož:tveni konferenci razprava o francoskem konstruktivnem načrtu, v kateiri bi lahko Nemčija Ln Francija označili svoji staiišči. Macdonald, ki so se mu pridružili zastopniki Zedinjenih držav in Italije je Boncourjev predlog podprl in naglasil, kako veliko odgovornost tvega Nemčija, če bo s svojim nastopom izjalovila razorožitveno Konferenco.
Naposled so sklenili, da se strokovnjaki
petih držav še danes sestanejo k seji, aa kateri bodo skušali najti rešitev, ki bi mogli nanjo pristati zastopniki vseh petih držav. Zdi se pa, da se jim ni posrečilo najti te rešitve. Voditelji petih delegacij so se zato ob 14.30 vnovič sestali pri Mac-donaldu, da še posiednjič poizkusijo, kaj se da napraviti. Do odločitve o aktualnih vprašanjih še ni pTišlo Kasor je izjavil Norman Daviš, se za sedaj še ni našla kompromisna formula, ki bi upoštevala vsa nasprotujoča si stališča, konstituiral pa se je redakcijski odbor, ki bo red.giral rešitve, kakor jih predlagajo zastopniki posameznih držav ter skušal najti način, kašo jih spraviti v sklad. Verjetno je, da bo objavljen komunike, k", bo izjavil, da so se morali razgovori zaradi neskladnosti stališč posameznih delegacij odgoditi. V tem primeru bodo velika Britanija, Zedinjene države, Italija in Francija zahtevale naj splošni odbor razorožitvene konference odredi, da se sredi januarja prihodnjega
leta razorožitvena konferenca vnovič sestane in nadaljuje deio, čeprav bi bila Nemčija odsotna. Razorožitvena konferenca bi se tedaj lotila proučevanja francoskega konstruKtivnega načrta.
Če pa bi nasprotno prišlo do sporazuma med štirimi velesilami im Nemčijo, bi se razorožitvena konferenca nadaljevala šele ob koncu januarja. V tem času bi skušali zunanji uradi z medsebojnimi razgovori konkretizirati v vseh podrobnostih nače!r no doseženi sporazum.
Naj bo že tako ali tako, sedanji razgovori v Ženevi o razorožitvi se bližajo koncu. Nemški zunanji minister Neurath odpotuje že jutri v Berlin, Macdonald m Boncour pa se kmalu za njim odpeljeta v London odnosno Pariz.
Opoldne je Boncour obiskal Macdonalda im se mu toplo zahvalil za podporo, ki jo je izkazal Franciji.
Splošni odbor razorožitvene konference je sklican za sredo zjutraj.
oditev Reichstaga
Odobritev arnnestifskega predloga in odgoditev par lamenta — Schleicherjev političen uspelr
Berlin, 10. decembra d. Ob koncu vče-
rajšnje seje državnega zbora so razprav ljali o amnestiji za politične prestopke in pregreške zaradi gospodarske bede. Ker so socialni demokrati in komunisti, katerih pristanek je bil potreben za omogočenje dvetretjinske večine, vztrajali na zahtevi, naj se amnestija razširi tudi na ve-leizdajo, je centrum predložil kompromisni predlog, po katerem naj se najvišja meja kazni, ki se imajo popolnoma odpustiti, zmanjša od 5 na 2 leti. Iz amnestije bo izvzeta veleizdaja, ki je bila zagrešena v vojaški ali policijski službi. Nemški nacionalci so se izrekli proti vsaki splošni amnestiji ter so zahtevali pomiloščenja le za posamezne primere. Narodni socialisti so izjavili, da bodo glasovali proti predlogu, če ne bo amnestija obsegala veleizdaje v vojaški in policijski službi, in da bodo pustili čakati svoje politične jetnike v zaporih toliko časa, dokler jim ne bo Hitler preskrbel svobode, ko bo prišel na oblast. Končno je bil amnestijski predlog sprejet s 395 glasovi narodnih socialistov, socialnih demokratov in komunistov proti 144 glasovom ostalih poslancev, dočim so se štirje vzdržali glasovanja. S tem je bila dosežena potrebna dvetretjinska večina.
Predlog socialnih demokratov in komunistov, naj se skliče seja državnega zbora zbora za prihodnji ponedeljek, da bi lahko na njej podala vlada svojo deklaracijo, je bil odklonjen ter je bil predsednik državnega zbora Goring pooblaščen, naj skliče prihodnjo sejo pismeno. Prihodnja seja bo bržkone sklicana sredi januarja.
Schleicherjev uspeh
Berlin, 10. decembra, č. Odgoditev parlamenta pomeni, ksKor sodijo listi, velik političen uspeh novega državnega kaneelarja. Schleicher se je znal izogniti posledicam ponovnega razpusta državnega zbora. Grožnja z morebitnim razpustom je bila bistvo Papenovega trajnega spora s parlamentarizmom. Schleidheriu pa 'c uspelo ustvariti podiiago za nadaljnji razvoj političnega in parlamentarnega položaia v Nemčiji.
»Vossische Zeitrng« ugotavlja .da je novi parlament kljub konservativnosti svojih sredmij'h sil pokazal razumevanje z?, potrebe, ki jih je vsilila Nemčiji njena današ-
nja gospodarska in politična kriza. List navaja zanimivo okoliščino, da se v poslednjih treh dneh, ko ie zasedal parlament, na ministrskih kleteh ni pojavil niti eden izmed članov Schleicher.ievega kabineta.
Končno ugotavlja tudi dogodek, da nemški nacionalci nisc zavzeli za vlado ugodnega stališča, marveč so v poslednjih treh dineh na čuden način dokazovali opasnost parlamentarnega režima.
Državni kancelar Schleicher bo imel najbrž v četrtek govor o programu nove nemške vlade. Govor bodo prenašale nemške radijske postaje.
Hitler proti Strasserju
Ko se je snoči končalo zasedanje državnega zbora, so se v pisarni predsednika Goringa sestali hitflerjevski voditelji. Govorili so seveda o Gregorju Strasserju. Po razgovoru so izdali komumike, v katerem pravijo, da so ponovno izpričali svoje popolno zaupanje voditelju stranke Hitlerju. Dr. Frick je na seji odločno zavračal »lažne« trditve tiska in nekaterih politikov o razkolu v narodni socialistični stranki. Na sestanku so priredili Hitlerju burne ovaeije in naposled mu je še vsak posebej zatrdil, da mu slepo zaupa. Kljub temu pa so morali še vsi ponovno priseči zvestobo voditelju. Strasserja seveda ni bilo na seji. »Deutsche Allgemeine Zeiturag« pravi, da pr.pisuje-jo narodni socialisti velik pomen nastopu Gregorja Strasserja, čeprav ga niti ne imenujejo. Hitler je danes objavil, da bo sedaj sam prevzel vodstvo političnega odseka stranke, ki ga je doslej vodil Gregor Strasser.
Predsedstvo državnega zbora pri Hindenburgu
Berlin. 10. decembra, g- Državni predsednik Hindenburg ie opoldne sprejel novoizvoljeno predsedstvo državnega zbora 9 predsednikom Gonngoin na čelu. V parlamentarnih krogih govore, da je Hindenburg nujno priivoročal predsedstvu državnega zbora, nai čuva dostojanstvo parlamenta Zlasti se ie izjavil proti ponovitvi sličnih dogodkov, do kakršnih ie prišlo v parlamentu v 6redo.
Anglija na strani japonske
Sklicanje odbora devetnajstorice — Angleški tisk za japonsko stališče
Ženeva. 10. decembra. A A. Predsednik izredne skupščine Društva narodov je sklical za ponedeljek ob ln.30 sejo odbora de-
Obletnica Pašičeve smrti
Beograd, 10. decembra č. Danes dopoldne so priredili spominsko svečanost cb priliki šeste obletnice smrti pokojnega Nikole Pašiča Svečanost se je omejila na najožji obiteljski krog.
Francoska štipendija
Beograd, 10. decembra p. Suplentka realne gimnaz'je v Ljubljani gdč. Lelja Fer-mevc je bila z odlokom ministrstva za pro-sveto izbrana za gojenko za leto dni bivanja v Franciji.
vetnaistorice. ki mu je izredna skupščina Društva narodov izročila v nada'jnje poslovanje vse gradivo o kitajsko - japonskem sporu. Ker se mora Hvmans vrniti zaradi poslov svojega resora v Bruselj, bo seji odbora predsedoval častni predsednik Motia. — Kakor se doznava, bodo posvetovanja odbora devetnajstorice taina. Zastopniki Kita'ske in Japonske jim bodo nrisosfjovali samo tedaj, kadar bo smatral odbor za potrebno. da iih zasliši.
London. 10. decembra. AA. »Daily MaiU posveča nastopu Društva narodov v kitajsko - japonskem «poru pomemben člnn 'k. ki odobrava pobudo Johna Simona za ureditev sn^ra in se zavzema ?a japonsko stališče. List nr°v!: Izročitev Lvttonovega poročila in celotnega mmdžurske^a snora odlM<-ru devetnajstorice ie zelo pametna st- ar. Medtem, ko bo odbor prirravil 9voje porodilo. bodo imp!; '•^•'bnri^Tii duhovi dovolj časa. da se pomirijo. vprašnnie ce bo rešilo samo od sebe. Velikanska večina britanskega prebivalstva ;e orepričann. da služi Janonska civiMzaciji, ko dela red in n.ir v Mandžuriii. Velika Br;tani;a nima niti naimaniše želje pribiti Japonsko, da izprazni zasedeno ozemlje.
Tokio. 10- decembra, č. List ■*'\T;š;<sr poroča, da je japonski tajni senat sklenil, dn ska vlada ne sme snrejpti eventualnega sklepa Društva narodov, po katerem nai =.e maindžursko vprašanje predloži v reš:t>v arbitražni komisiji, v kateri ne bi sodeio vali le člani dPvetna;storire. mn-vp? 'ud: zastopniki Zedinjenih dr?"v in Rusije. Tnj-ni senat, ki je glede svoiih sklenov neo *vi-9en od parlamenta, je predložil ta svoj sklep
direktno mikadu. Japonci zahtevajo, da se naj vprašanje reši v okviru Društva narodov ter da se v zadevo ne smejo vmešavati države, ki niso včlanjene v ženevski mednarodni ustanovi.
Sodni zakoni v odboru odobreni
Beograd, 10. decembra, p. Danes ie ves dan zasedal skupščinski odbor za zakonske načrte, ki iih ie predložil Narodni skupščini minister pravae. Seji je predsedoval dr. Svetozar Mlhajlovič. Odbor je odobril vse štiri zakonske načrte ter bo predtlož l poročilo že jutri Narodni skupščini. Zakonski načrti pridejo na dnevni red ponedeljkove seje Narodne skupščine.
Pred novo ureditvijo učnih moči na srednjih šolah
Beograd, 10. decembra, v. Minister za iprosveto in minister za finance sta izdelala predlog za naknadne kredite, s pomočjo katerih bi se mogli odpraviti najglav-nejši nedostaliki v personalijah na srednjih šolah. V predlogu ie predvidenih 126 mest profesorjev, 58 strokovnih učiteljev, 4 predmetnih učiteljev in 2 osnovnošolskih učiteljev ter 159 supientov. Glede na sred,nie šole, ki so b'le ukinjene in zopet vzpostavljene. je predvidenih v novem predilogu 34 novih direktorjev, % profesorjev. 29 strokovnih učiteljev in 159 suiplentov, poleg tega pa še 42 služiteljev dnevnica rje v. Za ponovno otvorjena učiteljišča je predvidenih 8 mest direktorjev, 17 profesorjev, 10 strokovnih učiteljev ter 8 služiteljev. Vsa ta mesta bodo po odobritvi proračuna izpopolnjena.
Deputacija stanovanjskih najemnikov v Beogradu
Beograd, 10. dec. p. Danes je veččlanska deputacija saveza društev stanovanjskih najemnikov prispela v Beograd ter posetila vse mednarodne činitelje in jim izročila resolucijo, ki je bila sprejeta na nedeljskem kongresu stanovanjskih najemnikov v Zagrebu. Deputacija je obenem podrobno obrazložila položaj stanovanjskih najemnikov in njihove predloge in zahteve.^ Deputacija je posetila tudi predsedstvi Narodne skupščine m senata ter poslanska kluba narodnih poslancev in senatorjev. Vsem poslancem in senatorjem je bila dostavljena zagrebška resolucija z obširnim obrazlože-njem.
Politični atentati na Bolgarskem
Sofija, 10. decembra. AA. V pretekli noči so v Vidimu v hišo tamošnjega odvetnika petra Marinova vrgli več bomb. Marinov ie bil svoj čas župan v Vidiinu in je pripadal radikalni stranki. Ko ie eksplodirala prva bomba, je Marinov z vso svojo rodbino spal. Hipoma se ie zavedel nevarnosti, ki mu je pretila in je naiprvo odnesel svoie štiriletno dete na hodnik. V tem hipu pa so neznani napadalci že vrgli drugo bombo na njegovo ženo, ki pa k sreči ni eksplodirala, ko "je nato spravil še svojo ženo na hodnik, ie eksplodirala tretja bomba. Bombe so uničile vse pohištvo in tudi sobe. v katerih so eksplodirale Policija je ugotovila, da gre za bombe, kakor jih rabijo pri ribolovu Marinov trdi, da gre za dejanje osvete, ker je nedavno odkril veliko tihotapska afero.
Sofija. 10. decembra. AA. Iz Plovdiva poročajo: Snoči so neznanci napadli v bližini TM>slopja francoskega konzulata 301etnega Anta čenčeva. Vračal se je domov, ko sla ga iznenada napadli dve neznani osebi in oddali nani več strelov. Cenčev ni izgubil prisotnosti duha in ie takoi segel po lastnem revolverju. Ker pa ie videl, da ie ranjen v roko, se je pognal v beg. Opozorjeni od strelov, so nato prihiteli stražniki in takoj začeli zasledovati napadalce. Posrečilo se iim je uieti enega napadalca v osebi bivšega policijskega agenta Krista Kundeva. starega 84 iet Med za^iševanjem ie izjavil. da ie dobil od VMRO nalog, naj ubiie Čenčeva. ker pripada protonerovski skupini. Napadalec je prispel iz Sofije v spremstvu priiatelia. ki mu ie pokazal Čenčeva. Cenčev sam pa je na policiji prijavil še nekega Georgija Petrova, ki da je sodeloval pri nanadu.


ovec in obrtnik
vesta najbolje
da zadovoljen odjemalec ne izostane. Zato se tudi trgovci vedno obračajo k rfJutrovim oglasom, ker so bili vedno prav zadovoljni
z uspehi,
Danes 367 malih oglasov in mnogo inseratov najboljših tvrdh.
{
= »JUTRO« št. 238 =====
Pomožne akcije
Seja Narodne skupščine
Kliring z Italijo predložen v odobritev - Razprava o pritožbah in prošnjah
Beograd, 10. decembra p. Narodna skupščina je imela danes dopoldne daljšo sejo. Predsedoval je dr. Kosta Kumanudi. Po odobritvi zapisnika je predsednik sporočil, da sta zunanji in trgovinski minister predložila skupščini predlog zakona o odobritvi sporazuma glede ureditve trgovinskega prometa z Italijo (kliring), ki je bil sklenjen v Rimu dne 22. oktobra t. 1. (O vsebini tega sporazuma je »Jutro« že obširno poročalo ob priliki podpisa te pogodbe v Rimu. Op. ur.) Na prihodnji seji Narodne skupščine bo izvoljen poseben odbor, da ta sporazum prouči in pcda poročilo.
V svojem nadaljnjem poročilu je predsednik omenil, da je narodni poslanec Jo-vo Dovezenski predložil predlog za-kcna o izpremembi zakona za razmejitev državnih gozdov. Tudi ta zakon bo proučil poseben odbor, ki bo izvoljen na prihodnji seji.
Narodni poslanec Ivan Lončarevič je vložil interpelacijo na ministrskega predsednika zaradi imenovanja Braniše Vojte za upravnika obrtne šole v Zagrebu. Narodni poslanec Pavlič je vložil interpelacijo na ministrskega predsednika gle-
de revizije zakona o zaščiti države in amnestije političnih obsojencev.
Po rešitvi nekaterih tekočih poslovnih zadev je Narodna skupščina prešla na dnevni red. O poročilu odbora za prošnje in pritožbe, ki je predlagal, naj bi se nekatere prošnje in pritožbe brez debate dostavile v rešitev pristojnim ministrom, dočim predlaga za drugo skupino prošenj in pritožb pozitivno rešitev. V imenu vlade je finančni minister dr. D j o r d j e v i č izjavil, da tega predloga ne more sprejeti. Finančni minister je pristal na rešitev treh prošenj v zadevi podpor, vse druge pa naj bi se vrnile odboru, da prouči finančni efekt in poišče vprašanje kritja. V debato je poseglo več narodnih poslancev, ki so podpirali posamezne prošnje in priporočali njihovo rešitev. Ab koncu debaterje finančni minister še pojasnil, da ne odklanja teh prošenj, kakor so nekateri napačno razumeli, nego samo prosi, da se prouči finančni efekt. Pri glasovanju je bil predlog ministra s 161 glasovi sprejet.
Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja se bo vršila v ponedeljek dopoldne. Na dnevnem redu bodo štirje zakoni, ki so bili včeraj predloženi, ter izvolitev odborov za današnje zakonske predloge.
Vprašanje zaščite trgovcev in obrtnikov
Obširna posvetovanja v skupščinskem odboru - 0 tem bo sklepal še po slanski klub
V petek rn včeraj smo dobili prvi sneg tudi po naših dolinah. Morda še ne oo obležal, marveč čez par dm zo" pet skopfiel. A giasen klicar je, ki nam prepričevalno kaže, da smo že v zimi.
Zima. Mladina se je je zaveseiila, odraslih pa le malokdo, čeprav čmerno, deževno vreme zadnjih tednov ni bilo baš prijetno. Kajti zima, ko nastopi z vso ostrostjo, bo še poostrila bedo onih, ki nimajo dela in kruha. V njihovo že dovolj obupno gospodarstvo bo prinesla še novo skrb, Kako obraniti pred mrazom sebe in družino, osobito pa nežni mladi naraščaj. Res se oglašajo z vseh strani tolažljfive napovedi, da bo letošnja zima zadnja v splošni gospodarski krizi. Toda samo od nade ne more nihče živeti. In tudi, če se na sre" čo ta optimistična prerokovanja obisti-nijo, nam je s tem naložena še večja dolžnost, napeti vse siJe in storiti vse možno, da tisoči našega ljudstva ne omagajo pod bremenom mizerije, marveč brez škode za svoje zdravje in življenje prebredejo še ta višek žalostne preizkušnje.
Na praznik smo objavili poziv, ki so ga na Ljubljansko prebivalstvo naslovile naše vodilne gospodarske in delav" ske organizacije. V kratkih in suhih, a tem bolj učmkujočih m prepričujoči h besedah opozarja proglas na bedo. ki žive v njej tisoči brezposelnih ljubljanskih meščanov. Organizacije nujno priporočajo vsem svojim članom, delodajalcem in delojema^em. naj sprejme-jo naše prostovoljni davek za dobo najhujše stiske. Podjetja, nameščenci in delavci, ki so še zaposleni, naj zbirajo teden za tednom majhne prispevke, ta" ko da bo prišlo na vsakega še zaposle-neen nameščenca in delavca po 6 Din na" mesec. Na ta način naj se dobi za zimske mesece stalen, znaten vir dohodkov za veliko pomožno akcijo, ki naj obvaruje nezaposlene in njihove družine vsaj najhujšega.
Kar velja za Ljubljano, velja tudi za druga naša mesta, za vso Slovenio. Pomožne akcije so se ali se še organiziralo po vseh naših krajih in poziv je v enaki meri kakor na ljubljansko prebr <valstvo naslovljen vsemu prebivalstvu naše banovine. Njegova globoka etična misel je ta. da je v taki izredni stiski, v kakršni smo se znašli letošnjo zimo, moralna dolžnost celokupnosti skrbeti za obuoajoče svoje člane, predvsem pa dolžnost onih. ki še niso prišli pod um-čuioči kamen gospodarske krize.
Danes smo si že vsi na jasnem, da samo od države ne moremo zahtevati in Dričakovati odrešilne pomoči. Vlada in parlament morata storiti vse, kar ie v niuni moči. in o prvih ukrepih ze dane srna drugem mestu tudi poročamo.
K zasedanju nemškega državnega zborE
Berl'n, 8. decembra. Doeodki ob otvoritvi nemškega državnega zbora so ponovno dokazali, da je ob sedanji sestav,j zbornice skoto vsako urejeno ipar'amentarno delo nemogoče. Hitlerjevci, naivečja stranka v državnem zbo.ru, pri vsak' priliki. razkrijejo svoje občutno pomanjkanje ara (lici je in zapadaio v brutalnosti, v kakršnih je ta stranka rastla in si ob večnih uličnih pretepih vzgojila svoje pristaše ;.n svoje voditelje. Res, da jim pri tem dajejo obilo materijama za razbur-denje komunisti, ki so to pot prvič zasto-nani s sto poslanci v zbornici in ki imajo staro tradicijo sabotaže, smešenja^ in izigravanja parlamenta, da tako pokažejo vso nesposobnost >buržujske institucije« parlamenta: vendar bi bilo pričakovati od nitlerjeveev, k', se stalno poganjajo za vlado in odločilno premoč v državni politiki vsaj nekoliko hladnokrvnosti in mirne zdržnosti Večna komunistična izzivanja bj končno m.cra'a izzveneti v prazno, ako bi med Adolfovimi možmi ne našla redno pre-resnega odmeva. Druge stranke s staro parlamentarno rutino, socialisti ta centrum S"<oro nikoli ne dajo prilike komunistom za razgrajanje, vedoč, da je treba za prepir 5,n pretep najmanj dveh Te modrosti hitlerjevci nimajo in oni takoj z vsem ognjem in strastjo nastopijo kot druga stranka v prepirih im pretepih.
Pri izvolitvi zborničnih funkcijonarjev je prišlo do dveh zanimivih pripetljajev. Prvotno so bili socialisti izpadli iz pod-predsedstva. ker je pri enakem številu stari socialistični borec dobil en glas več in da je izvoljen za tretjega podpredsednika zbornice, kar je klavern ostanek nekdanje slave nemške socialne demokracije na zborničnih tleh. Močno humoristiP.no pa je v zbornici odjeknila izvolitev vodje nemških nacionalcev Hugenberga za drugega zapisnikarja zbornice. Spomniti se je treba, da si je Hugenberg obetal doseči pod Papenom važno mesto v prezidialnem kabinetu in je bivšega kancelarja tudi v vsem vneto podpiral; saj so nekaj časa smatrali njegovo stranko kot jedro, okoli katere Daj bi se blokirali sedanjemu vladnemu kurzu prijazni življi. Taki izgledi so se pod Schleicherjem razblinili v nič in narodni socialisti so prizadeli Hngenbergu silovit udarec, ko »o ga predlagali za drugega zapisnikarja in mu s tem določili mrčno podrejeno mesto, hoteč s tem posebno podčrtati brezpomembnost njegove stranke. Nezaželjene funkcije se Hugenberg ni mogel ubraniti In zbornica je sprejela njegovo izvolitev na znanje z bučno veselostjo. Prvak nacionalcev si je stekel pridevek »velikega zapisnikarja Nemčije« in ta pridevek so pristaši vseh strank ponavljali z naslado, vselej kadar je v razpravi padlo Hugenbergovo ime, Ime moža,
Ne smemo pa si prikrivati, da ta sredstva in še vsa druga, kar bi jih v današnjih razmerah-država zmogla, ne bodo zadostovala. RoKo v roki z dr" žavno mora iti zasebna iniciativa, čim bolje organizirana in čim najbolj vztrajna in požrtvovalna. Kakor vsi elementarni pojavi, tako imata tudi brezposelnost in iz nje izvirajoče pomanjkanje izjemen značaj. Zato obstoječe institucije ne pri nas in ne nikjer drugod niso pripravljene in opremljene za borbo s tako presenetljivo katastrofo. Pri slič" nih prilikah mora poseči v borbo celokupna javnost, ker je le s skupnimi napori vseh mogoče doseči uspeh. Le vseobča ljudska fronta proti preteči nesreči lahko zaustavi usodni plaz, ki ni samo posebnost naše kraljevine, ampak se javlja drugod še v daleko hujših oblikah.
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je ta zavest prešinila najširše sloje in da se je naša javnost v teh težkih časih pokazala z res lepe strani. Prebivalstvo Ljubljane in vseh naših krajev že dobro leto radevoljno plačuje velik karitativni davek onim nesrečnikom, ki so prisiljeni, da si s hojo od hiše do hiše. od vrat do vrat zagotove svojo bedno eksistenco. Ti darovi, ki teko dan na da.n v denarju, hrani in obleki, bi znesli že lepe milijone, ako bi se dali ugotoviti. Enako velika ali morda še večja je armada onih, ki raje gladujedo in zmrzujejo, kakor da bi nadlegovali znance in nezinance. Ti so pomoči v stiski ravno tako potrebni in še bolj vredni, ker med njimi ni takih, ki bi dobrodelnost zlorabljali. Najboljša in njim samim najljubša pomoč bi bila v zapo" slitvi. Dokler pa te pomoči ni, jim je mogoče seči pod roko le s skupnimi akcijami, ki imajo še to prednosrt, da Domožna sredstva koncentrirajo in da jih lahko bolj učinkovito nn bolj pravično razdele, kakor more to posameznik. Kako ima naša javnost razumevanje in srce tudi za to stran karitativnega udejstvovanja. nam lepo kaže primer Ljubljane. Kljub dolgi vrsti rednih akcij, k) trkajo na dobra srca, smo ravno te dni videli, da je dvodnevna akcija »delavec za delavca« dala nad 50.000 Din in da ie poleti blagovna nabiralna akcija Rdečega križa dosegla nad pričakova-nie lep uspeh. Enaki utešni primeri so znani tudi iz vseh drugih slovenskih Icmicv
Vse to pa še ni dovolj. Treba je še novih in novih sredstev. Zavedati se moramo vsi, da ne gre več samo za usmiljeno in dobro srce. Gre za sveto in imperativno dolžnost, ki nam jo na" lagata članstvo v veliki človeški družbi in pravilno poomovani interes ohranitve samega sebe.
ki je hrepenel po najvišjih časteh im ki je obsedel na zeLo nizki vejici.
Da ni bilo pretepa med Hitlerjevci in komunisti, ko so po zraku leteli pljuvalni-ki, telefonski aparati in so narodno-socia-listični bojevniki z zalučano mizo razbili veliki lestenec v zbornici, bi bili prvi dine-vi zasedanja potekli v idiličnem miru, polnih liumorističnlh medklicev. Poslancem je še v dobrem spominu razpust prejšnje ga parlamenta, zato ni bilo niti čuti o kaki nezaupnici vladi, kar je neki šegavl komunist označil z medklicem »Primo de Schleichera« in žel prav nedeljeno priznanje veselosti.
Vendar je zasedanje kljub vsemu domeslo načelno zelo važno odločitev glede namestnika državnega predsednika, ako bi se na katerikoli način izpraznilo njegovo mesto. Pobudo za rešitev tega vprašanja je dal sam stari maršal, kar ni brez zanimivosti, pridružili pa so se ji hitlerjevci in socialisti, kar ima seveda globlje vzroke. Nemška ustava določa, da ne preide začasna vršltev funkcije državnega predsednika na kancelarja, ako bi suvereni predstavi-telj države nenadno odstopil ali odšel v večnost. Na ta način bi prešle na kancelarja vse prerogative predsednika: nameščanje in odstavitev uradnikov, častnikov in celo ministrov, vrhovno poveljstvo nad državno brambo itd. Izkazalo se je, da je bilo to osredotočenje vse državne moči glavna zapreka imenovanju Hitlerja za državnega kancelarja. Skrbni stari maršal 3e je bal izročiti vso moč v roke tako neuravnovešenega človeka kakor je Hitler, ako bi zaradi visoke starosti predsednika nastopil primer, ki ga predvideva ustava.
Hitlerju je bilo veliko na tem, da" se sprav,i s sveta ta velika zapreka na njegovem potu do kancelarstva, čeprav za ceno, da se pri tem odpove možnosti koncentracije vse moči v svoji osebi. Predsedniška moč je golob na strehi, Hitler pa ima rajši vrabca v roki — kaneelarsko mesto. — Bivši weimaT9ki koaliciji je omenjena določba ustave nekdaj popolnoma zadostovala, saj je ob izpraznitvi predsedniškega stolca ta funkcija prešla zopet na pristaša weima.rske koalicije. Prece-denčni primer: Po smrti Eberta je predsedniške funkcije 10 dni upravljal kancelar dr. Luther, dokler ni bilo s posebnim zakonom določeno, da jih prevzame predsednik dTžavnega sodišča.
Pod Schleicherjem pa so prilike bistveno drugačne, kajti zdaj bi se v osebi generala, vojnega ministra Im kancelarja osredotočile vse najvišje državne oblasti. Nemški nacionalci so si želeli takega stanja im so poslali v boj zanj profesorja Frei-t.aga-^oringhovena, ki pa je v svojem govoru prehitro izdal namero svoje stranke te.r zagovarjal določbo, na<j se predsedniška moč prenese na kancelarja. Proti temu nazoru pa so vstale vse stranke in zbornica je sklenila, da v primeru nenadne izpraznitve predsedniškega mesta preidejo te funkcije na predsednika državnega sodi-
> šča, kakor je bilo to določeno že v primeru
Ebertove smrti, toda samo začasno za ta primer. Odslej je to vzakonjeno za vselej. Nemški tisk pozdravlja to prvo skupno glasovanje socialne demokracije in hitler-jevcev in smatra to skupnost, ki izhaja sicer iz čisto posebnih razlogov strankarske taktike, kot dobro znamenje za možnost sodelovanja v bodočnosti. Kakor pa vse kaže, obe stranki ne bosta imeli mnogo prilike za sodelovanje v zimskem zasedanju, kajti s sestavo skupščinskega vodstva in z odglasovanjem zakona o namest-ništvu državnega predsednika preostane še malo vprašanj, kjer bi sedanja zbornica ne prišla v nasprotje z vlado. Odgoditev bo morda povzročila, da se položaj nekoliko razčisti in da se gorečnost nasprotnikov nekoiiko unese in umiri.
Onemogočen koroški koncert
Pod vodstvom predsednika Glasbene Matice g. senatorja dr. Vladimirja Ravnihar-ja se je včeraj popoldne vršil v poslopju Glasbene Matice sestanek funkcionarjev ljubljanskih pevskih društev, ki so prevzela skrb za prireditev koncerta koroških pevcev. Sestanka se ie udeležil tudi zastopnik korošfklh Slovencev g. župnik Po-1'janec, bivši deželni poslanec, da navzočim predstavnikom pevskih društev pojasni položaj in oriše nenadne zapreke, zaradi katerih je koroškim pevcem za sedaj onemogočen prihod v Jugoslavijo.
Do-kler ne bodo cdistrar^Ene te ovire, je težko misliti na poset koroških rojakov. Vendar pa je bilo na sestanku ugotovljeno to-le: Koncert je preložen na poznejši čas in bo dan koncerta pravočasno sporočen javnosti. KupCijene vstopnice ostanejo seveda v veljavi. Isto, kakor za ljubljanski koncert, vePja tudi za Jesenice, Celje in Alari-bor.
Velikopotezna akcija vlade ^a podporo brezposelnih in siromašnih slojev
Beograd, 10. decembra, v. Kakor je »Jutro« že poročalo, je ministrski svet načelno sklenil, da se rezervira kredit 50 milijonov dinarjev za pomoč prebivalstvu, ki trpi zaradi pomanjkanja dela in zaslužka bedo. Po predlcugu ministra za socialno poilitiko in narodno zdravje g. Ivana Puclja, na katerega je že pristal tudi finančni rmnister, je od "te vsote določenih 35 milijonov za javna dela, 10 milijonov za podpiranje breziposelnih delavcev in 5 milijonov za podpiranje siromakov. Poleg tega je ministeT za promet dal na razpolago 10.000 železniških pTevo-znic s 50 odstotnim popustom za prevoz hrane v potrebne kraje. Te prevoznice bodo jm>-tom banovinisikih uprav in s reških na-čelstev dane na razpolago prehranjevalnim odborom v posameznih krajih.
Volilni zakon
Beograd, 10. dec. p. Davi ob pol 9. se je sestal "ministrski svet, ki je razpravljal o pripombah, izrečenih v načelni debati skupščinskega odbora za proučitev zakonskega načrta o volitvi narodnih poslancev.
Ob 10.30 se je sestal v ministrski sobi Narodne skupščine skupščinski odhor; ki proučuje zakon o volitvah narodnih poslancev. Seji so prisostvovali tudi člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Srški-čem in ministrom dr. Kramerjem na čelu. Na seji se je razvila obširna razprava o členu šestem zakonskega načrta, ki govori o sestavi kandidatnih list. Večina govornikov se je izjavila za sistem državnih list z nosilcem na čelu. Veliko število govornikov je zahtevalo tudi povezanost kandidatne liste na organizirano stranko. Debata o tem se bo še nadaljevala na prihodnji seji, ki se bo vršila v ponedeljek dopoldne.
Slovanski sejem v Beogradu
Beograd, 10. dec. p. Danes je bil na svečam način otvorjen Slovanski sejem, ki ga je organiziralo Kolo sifoskih sester v Beogradu. Na sejmu so razstavljena razna ženska ročna dela, izdelki domače obrti in slič-no iz vseh slovanskih držav. Svečami otvoritvi je prisostvovala tudi Nj. Vel. kraljica, ki je prispela na sejmišče v spremstvu princese Olge. Po otvoritvi si je ogledala vso razstavo in se zelo pohvalno izrazila o razstavljenih izdelkih in vzorni organizaciji.
Imenovanja na srednjih šolah
Beograd, 10. dec. p. Z odlokom ministrstva prosvete so imenovani za honorarne suplente naslednji diplomirani filozofi, odnosno filozofke: Franc Dobrovoljc, Ivica Fejkal in Viktor Petkovšek na I. realni gimnaziji v Ljubljani, Silva Eksel, Zorislava Pretnar in Zora Pernuš na klasični gimnaziji v Ljubljani, Silva Preveč na realni gimnaziji v Kranju, Vlada Tratar, Josip Med-veš, Ljudmila Podgormik, Fran Veselko, Bogdan Binter, Marija Tominc, Vida Hor-vat-Pfeifer rn Eleonora Kernc na II. realni gimnaziji v Ljubljani. Marijan Dokler je imenovan za veroučitelja na II. realni gimnaziji v Ljubljani in Alojzij Kuntar za učitelja petja na realni gimnaziji v Kočevju.
Napredovanje pri Narodnem gledališču
Beograd, 10. decembra. S kraljevim ukazom sta na predlog prosvetnega ministra napredovala v višjo skupino člana Narodnega gledališča v Ljubljani gg. Bojan Peče k in Ivan L e v a r.
Beograd. 10. decembra, p. Na današnji seji skupščinskega odbora za proučitev zakona o zaščiti kmetov in ureditvi kreditnih odnošajev je bil komčnoveljavno odobren celotni zakonski načrt, kakor ga je odbor sprejel. Oddvojemo mišljenje bo predložilo devet članov odbora. Nedavno vloženi predlog, naj se zaščitijo tudi obrtniki in trgovci, bo po s/klepu današnje seje predložen poslanskemu klubu. Ako bo ta predlog odobren, bo zakonskemu načrtu priloženi kot poseben amandement, s katerim se bodo zaščitili tudi obrtniki in trgovci. Odbor bo svoje poročilo predložil bržkone že jutri Narodni skupščini.
Ker pa je stvarno nemogoče, da bi bil ta zakonski predlog do 20. t. m. sprejet v Narodni skupščini in senatu, m> poslanci .pripravili drug zakonski načrt, s katerim bi se podaljšala veljavnost dosedanjega zakona o zaščiti kmetov, im sicer začasno, dokler Narodno predstavništvo ne bo odobrilo novega zakonskega načrta. Čeprav pa bi bilo podaljšanje tega zakona samo začasno, so poslanci mnenja, da je vendarle treba vanj vstaviti določbe o zaščiti obrtnikov in trgovcev. V zakonski načrt, s katerim bi se podaljšal dosedanji zakon o zaščiti kmetov, naj bi se vnesle tudi določbe, po katerih ne bi bili zaščiteni kmečki dolgovi, na-
Avtobusna nezgoda pri Dobrni
i	Celje, 10. decembra.
Ko je vozil celjski mestni avtobus znamke »Mercedes Benz« danes okrog 13.30 z Dobrne proti Lembergu, je blizu Galetove žage odpovedalo krmilo in je avtobus zdrsnil s ceste v potoček, ki teče tam mimo. Avtobus se je zaril s sprednjim delom v zemljo in se močno pokvaril. Vseh šest potnikov, ki so sedeli v avtobusu, je ostalo k sreči nepoškodovanih, prestali pa so precej strahu. Avtobus so nocoj izvlekli iz potoka.
Z nožem v srce
Maribor, 10. decembra.
Pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal danes dopoldne 351etni posestnik Lojze Domitrič iz Ižakovcev v Prekmurju. Obtožen je bil, da je 10. oktobra t. 1. z nožem zabodel 28Ietnega posestnikovega sina Alojzija Petka, ki je kmalu po krvavem dogodku umrl. Kakor pravi obtožnica, je bilo vzrok krvavi vaški drami večletno sovraštvo med Domitričem in Petkom. Domitrič je bil na Petka zelo ljubosumen, ker je bil še pred poroko fant njegove žene in to razmerje ni ostalo brez posledic. Kmalu po poroki je začel Domitrič sovražiti še svojo ženo, ki jo je Petek še vedno zalezoval. Kritičnega dnj je Domitrič zaradi ljubosumja pretepal svojo ženo. Petek, ki je bil v bližini, ji je priskočil na pomoč. Tedaj je Domitrič segel po nožu in ga zabodel Petku, v srce.
pri današnji razpravi je obtoženec dejanje priznal, zagovarjal pa se je, da ni imel
tpravljeni za konzumno blago, živila, obleko obuvalo itd., in sicer od meseca oktobra 1931 dalje. Razen tega bi se s tem zakonom ne zaščitile obveznosti, ki jih morajo kmetje plačevati za vzdrževanje kogarkoli, nadalje zdravniški, lekarniški in pogrebni stroški, mezde poslov itd. V ta začasni zakonski načrt naj bi se sprejele tudi določbe, s katerimi naj bi se onemogočile zlorabe z obnovami, to je, da bodo morale priče dokazati v slučaju spora, da dolg ni bil storjen pred 20. aprilom.
Z dosedanjim zakonom kmetje niso bili zaščiteni v pogledu terjatev državne Hipo-tekarne banke. Privilegirane agrarne banke, mestmih hranilnic in zadrug. Zato bo sprejeta določba, ki bo zaščitila kmete tudi napram tem ustanovam. Dosedanji privilegij teh ustanov bo torej ukinjen.
Nar. poslanec prof. Cirič pripravlja za plenum Narodne skupščine predlog, po katerem bi se mogle okoristiti s tem zakonskim načrtom tudi kulturne ustanove, zakladi in fondi. Narodni poslanec Avramo-vic pripravlja amandement, ki zahteva zaščito za Zadružni savez na ta način, da sc more okoristiti s čl. 2. zakona, po katerem se ima smatrati za poljedelca, dočim v okviru saveza samega zadružniki ne bi mo-ffli zahtevati zmanjšanja dolgov.
namerna usmrtiti svojega nasprotnika, marveč se le nad njim maščevati. Njegov* zagovor je upošteval tudi kazenski senat pri odmeri kazni in ga obsodil na štiri leta ro-bije, petletno izgubo častnih državljanskih pravic ter povračilo pogrebnih stroškov v znesku 1900 Din. Senatu je predsedovsl s. o. s. Zemljič, državni pravdnik pa je bil dr. Zorjan.
Hneljski trg
Žatcc, 10. decembra, h. Promet je bil v zadnjem času miren. Vse vrste hmelja so obdržale svoje cene. Trgovina je bila čvrsta. Največje zanimanje je bilo za cenejšo vrsto srednje kakovosti, ki se je prodajala po 730 do 780 Kč. Hmelj dobre srednje kakovosti so plačevali po 850 do 950 Kč- Promet je v petek znašal 200 metrskih stotov. Cone v zadnjem tednu so bile 750 do 1200 Kč. 1200 Kč je notiralo nominelno samo enkrat. Zaloge pri hmeljarjih so malenkostne. Registriranih je bilo do petka 68.243 metrskih stotv, 59 odstotkov celotne letine.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved danes:
Pretežno oblačno, mestoma padavine, nekoliko topleje. — Situacija včerajšnjega dne: Izobarična razdelitev je ostala skoio nespremenjena, le visoki pritisk je prodrl v notranje dele kontinenta, jadranski minimum pa je nekoliko oslabel. Pri nas je v notranjosti države pritisk nekoliko padel, v Pri-morju pa je narasel. Temperature so narasle za 1 do 2 stopinji
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Oblačenje negotovo, na jugu bolj oblačno kot na severu, zjutraj slana. Ponekod temperatura nekoliko nad ničlo.
ZAHVALA.
Za mnoge dokaze globokega in iskrenega sočutja povodom nenadomestljive izgube nad vse ljubljenega sina in brata, gospoda
Ludovika Jesenška
AVTOPODJETNIKA V KRŠKEM
se tem potom zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so spremili blagopokojnika na njegovi prezgodnji zadnji poti. Osobito zahvalo smo dolžni g. primariju dr. Murglju za požrtvovalni trud ves čas njegove težke bolezni, gospej I. Podobnikovi za negovanje za časa njegove mučne in težke bolezni, prečastiti duhovščini, krškemu pevskemu zboru za ganljivo petje, za častno spremstvo sreskemu načelniku g. Čušu in podnačelniku g. dr. Tomšiču, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev in slednjič vsem, ki so spremljali dragega nam pokojnika na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakomur iskrena hvala!
Ivrško, dne 10. decembra 1932.
iPftfi ' ' •	, jlt v5 ' •' i* . -7
VSI NA RAZSTAVO. RADIOAPARATOV ! * ^MŠ §
MIKLOŠIČEVA G. 7. POL£G »UN IONA jft M '' ' V '' IT
•ODPRTO- PO i3l-KU 1932. - VSTOPNINE. PROSTO.
Maši kraji in Ijudfe
General Vladimir Cukavac
novi poveljnik dravske devizije
Diviz jski general g. Bogoljub Bič je včeraj -izročil posle svojemu nasledniku, vršilcu dolžnosti komandanta dravske divizije g. generalštabnemu brigadnemu generalu Vladimiru Cukavcu in se z današnjim opoldanskim brzovlakom odpelje na svoje novo službeno mesto v Boki Kotor-
ski. Ob tej priliki se bodo od uglednega :n splošno priljubljenega vojaškega dostojanstvenika in njegove gospe še enkrat poslovili zastopniki vojaških in civilnih oblastev.
Novi poveljnik dravske divizije g. general Vladimir Cukavac je, kakor smo že poročali, na glasu odličnega vojaškega strokovnjaka, o čemer priča tudi njegova lepa kariera, saj je star komaj 48 let. Doma je iz Valjeva. Ko je po dovršeni vojni akademiji služboval več let pri četi, jc vstopil še v višjo akademijo, ki jo je fibsolviral tik pred balkansko vojno. Udeležil se je v dolgih let"h balkanske in svetovne vojne neštetih bitk in spopadov in si priboril več visokih vojaških odlikovanj, med njim' dve zlati kolajni za hrabrost.
Po vojni je bil g. Cukavac dve leti bata-lj nski komandant, 1. 1921. pa je bil v činu i ■ idpolkovnika preveden v generalni štab. Zavzemal je nato več važnih in odgovor-nih položajev in bil med drug m naš voja-tški ataše v Sofiji, načelnik štaba kraljeve garde in načelnik generalštabncga oddelka vojnega ministrstva. Postal je med tem brigadni general in je b'l lani in letos podočnik inšpektorja državne obrambe, dokler ni bil pred tedni imenovan za vršilca dolžnosti komandanta dravske divizije. To svoje odl:čno. a odgovorno in važno mesto je, kakor smo že v uvodu omenili, včeraj nastopil.
Pozdravljamo ga v svoji sredi in mu želimo kar največ uspeha pri njegovem
delu!
7" U /#■ /jnmmm
V spomin Vladimirju Pfeiferju
Krško, v decembru.
Nepričakovano je neizprosna smrt posegla v vrste naših najboljših in nam silovito iztrgala Lz naše srede moža jeklenega ■jinačaja; dotnpel je prav pred prvim decembrom, na katerega proslavo se je še pripravi i al Usoda pa ie hotela da je ta

blagi človek miren m vzvišen v objemu »m"ti ležal baš imenovanega dne na mrtvaškem odru.
Vsak v našem okraju ga je poznal, kajti pokojni g. Vladimir Pfeife1-, kapetan fregate. je bil človek in to\ariš v pravem pomenu besede Ne samo na ustnih, marveč v srcu in dejanjih je nosil vso dobroto in plemenitost in jo v polni meri dajal vsem. Ta mož. ki se je v svoji plemenitosti, do-b-oti in ljubezni držal krmila do skrajnih rnej možnosti, je zapustil nehvaležno dolino solza, v kateri se je trudil, žrtvoval in zatajeval Slava njemu, ki je znal truditi se za blagor posameznika m vsega okoliša On je znal vršiti samo dobro, zlega
ni poznal. Zato bo njegovo ime ohranjeno še dolgo dolgo v častnem spominu vseh, ki -so ga poznali.
Rodil se je 1891 v Leskovcu pri Krškem, kjer je obiskoval osnovno šolo, nato gimnazijo v Kranju in slednjič mornariško akademijo na Reki. Zaradi odličnih sposobnosti je bil že kot mlad oficir priznan in upoštevan. V naši vojni mornarici je kot strokovnjak dosegel mesto komandanta podmornic in je svoje strokovno znanje še izpopolnil z enoletnim študijem na Angleškem in enoletnim v Franciji. L. 1930. je bil glede na visoko starost svojih staršev na lastno prošnjo upokojen in je prevzel vodstvo veleposestva na svojem domu v Leskovcu. Svoje sile je v polni meri posvetil narodnemu delovanju v okolišu in ga zato mnogo narodnih organizacij pogreša kot večkratnega delovnega predsednika in odbornika. Delavcu, ki je bil kot človek vedno dober im vesel, tesno vezan s svojimi in vsem nezaben družabnik, mir in pokoj v domači grudi!
Danes VSI NA RAZSTAVO K
MAGDIČU
Solidno blago. — Nizke cene.
K otvoritvi umetnostne razstave
Ljubljana, 10. decembra.
Kakor je naš list kratko ze poročal, bo v Jakopičevem paviljonu jutri v nedeljo ob 11. dopoldne slovesna otvoritev umetnostne razstave slovenske pokrajine in človeka. Razstavo bo otvoril v imenu društva »Krke«, po katere zaslugi je Jakopičev paviljon po dolgem odmoru zopet oživel, predsednik g. Rostan. Otvoritveni govor bo oddajala radijska postaja, na kar opozarjamo vse podeželske prijatelje »Krke«.
Razstave se udeleže s svojimi izbranimi deli slikarji in kiparji: Maksi m Gaspari, Fran Gorše. Božidar Jakac, Elko Justin, Fran Klemenčič, A. G. Kos, Tine Kos, Tone Kralj, Fran Palovec Veno Pilon, Elza Pi-ščančeva. Anton Sajevic, Albert Sirk, Vinko Slapernik, Hinko Smrekar, Henrika Šantlova. Saša Šantel, Josip Tavčar, Brunon Vavpotič Ferdo Vesel, Ivan Zajec, Fran Zupan, Amica Zupančeva, Josip Žagar in Peter Žmitek.
Zastopane so vse struje. stari in mladi. Razstava je visoko umetniškega značaja. Naši likovni umetniki kljub hudim razmeram ustvarjalo umetnine trajne vrednosti. Razveseljiv je pogled že v srednjo veliko dvorano, kjer poživljajo raagled plastike Toneta Kralja, Tineta Kosa, Frana Goršeta in Sajevica. Vse so take, da vzbujajo občudovanje. Najmočneje je zastopan Tine Kos z mogočnimi motivi iz vsakdanjega življe-nja.
v elik umetniški zaklad predstavljata tudi sosednja oddelka, oa teh oddelek Dolenjske. Tu razstavljata prvič v svojem življenju dva mlada dolenjska slikarja, ki sta komaj končala srednješolske študije, a sta se že častno uvrstila med starejše tovariše: Tavčar iz Brežic in Žagar iz Novega mesta. Razstava dobiva z njima karakter umetnostne razstave 1. 1920, ko je prav tako stopilo prvič v javnost več nadarjenih slikarjev in kiparjev.
Prosvetni odsek društva »Krke«, ki je vodil vse priprave za otvoritev razstave, je posikrbel, da zanimanje za razstavo tudi po otvoritvi ne bo prenehalo. Ne glede na to, da je razstava reprezentativna in da bo že sama kot taka vabila občinstvo v paviljon, se bodo vršile v razstavi poleg vodstev še posebne prireditve. V paviljon je dalo društvo »Krka« tudi montirati zelo selektiven radijski aparat. Stavil ga je društvu brezplačno na razpolago naš Radio, prodajni oddelek, za kar mu bodi izrečena v imenu društva »Krke« in razstavljalcev iskrena zahvala.
I
Zvočni kino Ideal
Danes ob 3., 5., 7. in 9. zvečer PREMIERA duhovitega humorja, petja, muzike, veselja in zabave!
POPULARNA dunajska komi-čarka:
HANSI NIESE
Vi božanstvo
potica
Režija: Max Neufeld. — Muzika
Leo Ascher. Film, ki je na Dunaju in v Berlinu doživel triumfalen uspeh!
Poleg tega: Nov »Ufa« zvočni tednik! — »Kongres Narodnih noš v Ljubljani«. Izdelala tvrdka Bešter.
Fotoamaterji tekmujejo
Revija »Fotoamater« je razpisala prav zanimiv božični natečaj. K tekmi vabi vse slovenske amaterje, brez ozira, ali so naročniki revije ali ne- Motiv: vse kar je v zvezi z običaji in navadami v času od Miklavža do Treh kraljšev.
Ideja je zares lepa in z gotovostjo lahko pričakujemo, df se bodo fotoamaterji udeležili natečajev v kar največjem številu. Vsak človek ima svojo mladost in najlepši mladostni spomini so pač oni, ki so vezani na lepe božične navade. Spomini so kakor zlate niti — piavi nekje pesnik — in gotovo so najbolj bleščeče one, ki se prepletajo z davno hojo k polnočnici — z žarom sveče na ponižnem drevescu. — 9 škatljo
globina, ki je 6lužila za šminko zamorskega kralja, — o. koliko je teh bleščečih nitk!
Mojstrom kamere aoiovo ne bo težko, ugrabiti biser iz razkošne zakladnice božičnih motivov! In naj ne pozabijo na našo slovensko vas — tam jih morda čaka najlepše!
Amaterje - zmagovalce čakajo zares lepe nagrade: drogerija Gregorič poklanip prvemu nagrajencu bronasto spominsko kolajno, ki jo je izdelal kipar N. Pirnat. tvrdka Perutz pa je dala 11 nagrad v blagu.
Pohvaliti moramo prireditelje natečaja: naše lepe narodne božične navade je treba ohraniti v izbranih in umetniško dovršenih snimkah!_
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščanju na koži, tvorih uravnava »Franz Josefova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« grenčico. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Andrej Žmavc častni občan kapelski
Občina Kapele pri Brežicah je imenovala svojega rojaka Andreja Žmavca. direktorja vinarske in sadjarske šole v p v Mariboru, v priznanje njegovih zaslug na na-rodno-gospodarskem polju za svojega častnega občana Častno diplomo mu je izročila na izredno slovesen način v zvezi s prisrčno domačo proslavo obletnice narodnega uedinjenja 27. novembra.
MB, BAHOVEC
PLANINKA

(PiatiitiGa
* •
C«|
Bahovee je edini in najboljši regulator za čiščenje in obnovo krvi. Zavitek 20 Din v apotekah.
273
Guslar v Ljubljani
Srbska narodna pesem, ki ima guslarje za najboljše tolmače in izvajalce, se je rodila v suženjstvu, ko je ves narod junaško trgal svoje okove. Ta pesem je težka in žalostna, polna pa je tudi ponosa in slave narodnih junakov, k. so se borili za svobodo naroda. Brez junašKe pesmi, ki so jih svirali in prepevali guslarji, bi bil srski rod težko uspel v svoji vei kanski borbi. Baš guslar Tanasije V u č i 6 ima na sporedu pesmi, ki so veren izraz jugosloven-ske duše, istočasno pa tudi izraz trpljenja hudih bojev in zmag. Pestri skupini narodnih pesmi pod naslovom »Kraljevič Marko in Ljutica Bogdan« sledi veličastna skladba »Kumanovo«, v skladbi »Sara-
jevo« pa nam posrečena zveza modernih izrazov s preprosto narodno umetnostjo predstavlja že novejšo dobo našega narodnega osvobojenja.
Guslar Tanasije Vučič, krepak sin Črne gore, vzbuja v svoji slikoviti narodni noši zopet pozornost po Ljubljani. Prišel je k nam na povratku iz Berlina, kjer je na željo prof. Eesemanna pel 40 pesmi za zlate plošče. Nato je bil povabljen še v Frankfurt, v Pragi pa je bil sprejet v avdijenco pri prezidemu Masaryku, ki ga je tudi povabil na kosilo in izkazal svoie spoštovanje do srbske narodne pesmi s tem, da je guslarja odlikoval z redom Belega leva. V Ljubljani zdaj obiskuje guslar Vučič po šolah, v petek 14. t. m. zvečer pa nastopi v dramskem gledališču z izbranimi pesmimi. Vstopnine ne bo, sprejemali se bodo le prostovoljni pr spevki. Iz Ljubljane bo Vučič posetil še nekatera slovenska mesta, nato pa bo nadaljeval turnejo po vsej Tug-^av.jS
polt mora biti
// Moderna"!
Sedaj so moderne obleke nežnih barv . . . /n 2Q<
«0Ikla polt A tako pofj
dobite na tako preprosti
nacm s pravilnim nego-vonjem 2 Elida Creme
de cnaque heure. Ona se
[ak°* vP'l'e v kozo in ii ob vsakem času za-tolkli sijaj kot alabaster.
elida
chaque heure
Po preiskavi ojstrške rudarske nesreče
Usodna iskra na vžigalnem pokrovu motorja. Ponesrečeni rudar Zaje toži, da mu naglo peša vid
Hrastnik, 10. decembra.
Natančna preiskava o katastrofi v rud-•niku je končana in je ugotovila to, kar smo že poročali, namreč, da je nesrečno naključje poslalo smrt v jamo med rudarje. Katastrofa je nastala zaradi vnetja beuci-•na na prevozni lokomotivi sistema Deutz, tki je takrat že v drugič vlekla napolnjen vlak iz jame. Kraj nesreče js v podkop-mem rovu ostrškega jamskega okrožja bli-icu odcepa južne proge v vzhodni oddelek •in je kakih 900 m daleč od vhoda v rov. V času nesreče je bilo v oddelku na delu s tesarjem vred 19 delavcev. Vodja motorja je takoj, ko je opazil ogenj, ustavil motor in začel gasiti plamene z gasilnim aparatom, skušal pa je zadušiti plamen tudi s svojo suknjo. Na pomoč so hiteli delavci 'z glavne proge in od vzdrževalne partije na prvi progi. Na vodovod so namestili gumijasto cev in začeli gasiti ogenj, ki se je razširil že na lesene podboje. Po poteku kakih 10 minut je prihi^el na mesto nesreče nadpaznik, takoj za njim pa reševalna četa s svojimi gasilnimi aparati.
Kako je bilo z žrtvami, je že znano iz prejšnjih poročil, ostali v oddelku zaposle-
ni delavci pa so se rešili na ta način, da so še pravočasno odhiteli preko zvezne in severne proge do glavnega rova, od tam pa do okrog 30 m oddaljenega jaška v Karlovem skladu, kjer so prišli na sveži zrak. Vzrok katastrofe je brezdvomno izbruh cgnja na prevozni lokomotivi. Povzročila ga je električna iskra na površini vžigalne-ga pokrova. Ta iskra je užgala bencin, ki je v večji ali manjši količini iztekal iz raz-plinjevalca zaradi defekta, ki je moral nastati med obratovanjem Po izjavi strojnega izvedenca ni pojava isker ob vžiiialnem pokrm>u kak nenavaden pojav in to zlasii zaradi tega, ker so pri lokomotivah tvor-nice Deutz nadomestni vžigalni vzvodi tudi brez izolacije.
Rudarja Zajca, ki sc je po odpustu iz rudniške bolnišnice podal v svojo domačo vas nad Dolom, je v tu rek oče spet pnve-del nazaj, ker ponesrečencu silno naglo peša vid in ker ga od časa do časa kot posodica zastrupljen ja napada omedlevica. Zdravnik rudniške bolnišnice je odredil ponovno preiskavo ponesrečenega rudarjaj ki bo izvršena v ljubljanski bolnišnici.
Prof. Bilimovič o korelaciji
Ljubljana, 10. decembra V društvu za pravno filozofijo :o sociologijo je predaval univ. prof. Aleksander Bikimovič o korelaciji. V uvodu je predavatelj obravnaval razne vrste pojavov, ki jih proučujejo socialne, med njmi ekonomike vede. Te poj<a\ e je opredelil kot kvalitativne in kvantitativne Poslednji so psihični oziroma subjektivni, ki se ne dajo izmeriti, marveč le primerjati (več, manj, enako), ali objektivni, ki se dajo izmeriti hi spraviti v neko vzajemno, eveintuelno kauzalmo zvezo.
Nato je predavatelj podal natačno analizo različnih odnosov in zvez med temi izmemljivkni pojavi ter naivne njih znr>n= stvenega izražanja Ta odnos je ali funkcionalen ali ko relativen (verjetnosten, stoha stičen). Funkcionalna zveza pojavov je pros+s slučajnosti: ak-nf tip'cm obliki sta: popolna konko-dmea a'i paralelizem pojavov (ista smer, -idk^n in čas) m delna dnskordanca V ooskdn i i rjzlikujemo: a) škarje (isti odkVro n čas. različna rmer n. pr. škarje pri agrarnih n industri'skih cenah): b) snopič žarko« »Strahlembiin-de!« (leta p;ner in čas. različen odklon): c) snnkces'vn<3 aili oocled\vna zveza (isti odk,'vi in fmer različen ča« n. pr ^višanju produkcijskih stroškov si edi s presledkom zvišanje cen V
"led pojavi pa obstoja tahko neka dn;
ga pravilnost, ki ni funkcionalnost. Ta pravilnost je dobila ime kore.aitivne zveze. Poslednjo je definiral kot svojevrstno, in sicer posebno ratilo z"ezo med pojavi. V koilkor postaja ta zveza znanstveno prijemljiva, se da porabiti kot surogat funkcionaine zveze. Korelativno zvezo je predavatelj predocil lj primeru vsote očes. ki izpade pri metanju kock. in na razmerju med postavo očetov lin sinov. Nato je opisal lazvoj nauke o korelaciji, ki pričenja z Galltonom, omenil Fechmerjev korelacijeki indeks in mziožil Pea rs eno v ko relacijski koeficient, pojasnil pomen re-gresijffkih enačb, ki vlom na ko relacijske m koeficientu in nadomeščajo funkcionalno zavezo Hhratu je tudi govoril o nelinearni parcialni in večkratni korekciji.
Na koncu predavanja i<- g predavatelj poročal o poskusih iz računa t; n progmosti-cirati jugoslovenski izvoz pše-nice in ko= ruze na osnovi podatko" o velikosti pr^-de'ka teh vrst žita RezuHate teh računov, ki so bi'i izvršeni pod njegovim vrodstvom v narodno-gospodarskt-m sem-^iar.iu naše ummverze, ie g predavatelj predočil na dveh diagramih Za elegantne prenašanje tega težkega stafstično-matemflti-čnesa problema. od katerega pravdne reš;rve zavisi med drugim možnost gospodarske progno-ze in k; odo'ra nove poglede rudi filozofskemu razmotrivnn ju. je avd'torii nagradil prof Bilimoviča z živahnim in hva, 1 e žin' m nri ma n iem	M.
ARGO" slad v koščkih
(ne zamenjajte z mani vrednimi ponaredbami) je naj' boljše sredstvo proti kašlju in hripavosti ter je izvrstnega okusa.	,	13221 Pri ftakuifHf na*!*-* Tašeitfto zftanmtko
Naše občine in narodno obrambno delo
Odličen javni delavec nam piše:
Naše občine v tej dobi sestavljajo in sklepajo proračune. Naj bo v tem času dovoljenih nekaj pripomb, zadevajočih splošne, vsem skupne nacionalne in kulturne interese.
\Ta letošnji skupščini Ciril-Metodove družbe v Slovenski Bistrici se je neljubo opažalo da je bila podpora, ki jo je prejela naša glavna narodnoobrambna organizacij od narodnih občin, neprimerno borna. Iz vseh slovenskih občin je prejela družba skupaj komaj okroglo 5000 dinarjev. Delale so se primere s predvojnimi časi. ko so živele slovenske občine tudi v stiski in so s težavo krile svoje vedno naraščajoče potrebe Mestne in mnoge trške občine so bile v nemških rokah, v slovenskih kmečkih občinah so bile razmere po strankarskih borbah raz/vane. vse občine pa so bile pod avstrijskim vladnim nadzorstvom, ki ni rado gledalo nacionalnega pokreta. Pa vendar so bili takratni prispevki relativno mnogo višji.
Tudi danes občine niso na rožicah postlane. Gospodarska depresija ki vlada povsod. bitno tangira tudi komunalno gospodarstvo Državna oblast upravičeno nalaga skrajno štednjo. Zaradi tega seveda nismo mnenja, da bi bile naše občine v stanu, žrt vovati velikih zneskov Mnenja oa smo. da bi tudi v naših težkih časih vendarle lah ko položila vsaka občina letno 100 Din, nekatere morda par sto. Tak izdatek ne bi spravil iz ravnovesja tudi nais&romnejšega proračuna. Pri skupnem • številu nad tisoč občin v dravski banovini pa bi se na ta način vendar zbrala izdatna podpora za tako važne svrhe. kakor so one naše šolske družbe.
O pomenu in namenu narodno-obramb-nega dela nam menda ni treba podrobneje razpravljati B:lo b: tudi težko iznašati v javnosti podrobnosti, ki bi najboljše konkretno dokazale važnost in potrebo tega dela tudi še danes, v nacionalni državi. Gre 7a narodno ohranitev našega naraščaja, za duše naših otrok. Nikdo ne bo ugovarjal, če ugotovimo, da so denarni prispevki dani na razpolago naši GMD. žrtvovani za najplemerrtejše narodne in kulturne namere. Za namene, ki so vsemu narodu skupni in ki morajo zanimati vse narodove člane. Za te namene smemo trkati tudi na vsaka občinska vrata, če tudi dejanja, ki se omogočijo s prispevki, ne zadevajo neposredno samega občinskega območja Da so občine pokl:cane. sodelovati v javn:h kulturnih zadevah, poudarja tudi novi občinski zakon.
Ne dvomimo, da se je dražb in o vodstvo pravočasno obrnilo v tei zadevi neposredno na posamezne občinske uprave. Vendar
se nam zdi potrebno, da javnost akcijo vodstva podkrepi.
Naj pa se tudi ne prezrejo vzgledi, ki jih dajejo drugi narodi. Gospodarska kriza vlada v vsej srednji Evropi. Gotovo ni kriza n. pr v Avstriji manjša, kakor pri nas. Pa vendar prispevajo vsi avstrijski krogi za manjšinske svrhe tako velike vsote. da daleč prekašajo žrtve, ki jih dona-šamo mi. Ln vendaT lahko rečemo, da ima nemški avstrijski narod manj nujnih potreb na tem polju.
Delo narodno obrambne organi-zacije ni takega značaja, da bi se moglo obešati na veliki zvon. Delo je tiho in skromno, ne uživa vidnih izrazov hvaležnosti. Dražba pa polaga vsako leto pred vso narodno javnostjo račun svojega delovanja. Le želeti je, da se za glavni dražbrn zbor zanimajo kar najširši krogi Prepričali bi se. da je vsak dinar dobro naložen za plemenite, vsej narodni skupnosti lastne svrhe Prepričali bi se pa tudi. kolko je še potreb, ki morajo ostati neutešene, ker gmotnih sredstev primanjkuje.
Ravno te dni se naša publicistična javnost spominja naših izseljencev. Slišali in čitali smo že večkrat, s kak:m ginljivim trudom se ti. sredi tujine živeči sinovi naroda trudijo, da ohranijo svojim otrokom edino doto. ki jim jo je dala domovina, svoj materni jezik. Kako poskušajo vzdrževati z žrtvami, pritrganimi od ust. šole. v katerih se naučijo najmlajši slovenskega jezika in slovenske pesmi. Kljub trd:m življenjskim prilikam se branijo ti naši rojaki proti potopni v tujem morju. Omagujejo ln nujno potrebujejo pomc-či. NaSa manišinska organizacija bi gotovo rada dejansko po-kazala, da domovina svoj:h izseljencev n-t pozabila. Rada. ko bi mogla. Naši delavci v tujini so vsem nam. ki živimo na domačih tleh. enako blizu in enako pri srcu. Nobenemu zavednemu Jugoslovenu ne more biti vse eno. če se izgubi na stotme in na tisoče otroških duš v ned ogl odnos ti. Vsi, ki čutijo narodno, so poklicani da ohr~>-jo te svoje nebogljenčke domačemu jeziku in domači kulturi.
Zato pa je tudi dolžnost vseh. zbirati sredstva za delo narodne ohranitve. Tej dolžnosti se morajo odzvati tudi naše občine. na katerih naslov smo zapisali svoja premišljevanja.
Naša temna usoda jer, 'da smo že mnogo zamudili in mnogo izgubili. Kar pa nam je še ostalo, je predragoceno, da bi smelo iti v izgubo. Tega naj bi se zavedali vsi činitelji. ko bodo sestavljali načrte prihodnjega gospodarskega leta. Naj bi tedaj v nobenem proračunu ne izostala postavka, četudi še tako majhna, posvečena delu za narodno ohranitev.	—ln.
Ob dvajsetletnici Preporoda
Srednješolsko društvo »P*eporod« praznuje v dneh 16. in 18. decembra svojo dvajsetletnico. S članki idejne vsebme. pa tudi zgodovinskega značaja smo že večkrat opozorili p t. javnost na naš praznik in na pomen preporodovskega pokreta. ki je gotovo med največjim1 dijaškimi gibanji zadnjih desetletii Srednješolska mladina združena v današnjem Preporodu in ž njo vred vsa naša jugoslovensko orientirana mladina vidi v predvojni generaciji Preporodovcev svetle vzore Zato se zaveda svojih dolžnosti in se vzgaja v istem jugoslovanskim duhu kakor oni. da tako pomaga graditi veliko Jugoslavijo. SJSU Preporod je sklenil. da proslavi svojo 30 letnico čim sve-čaneje Vso našo javnost hočemo ponovno opozoriti na naše delo in pričakujemo, da se bo našemu vabilu častno odzvala ln da bo odslej z večjim raramevanjem upoštevala naša stremljenja.
Pokroviteljstvo nad celotno proslavo je prevzel g. ban dr. Marušič. V častnem predsedstvu 30 še gg. dr. Novak Fran. podpredsednik senata in zagovornik Preporodovcev v znanem procesu, senator Ivan Hribar. ljubljanski župan dr. Puc, prosvetni načelnik Josip Mazi in direktor Jug. dolgoletni pokrovitelj in prijatelj; v častnem damskem komiteju pa ugledne narodne dame
Spored proslave je naslednji: 1. izdaja jubilejnega zbornika »20 let Preporoda«, ki slika razvoj in delo Preporoda od ustanovitve do danes; 2. slavnostna akademija združena s proslavo rojstnega dne Nj. Vel kralja Aleksandra L 16. t m. ob 20. v veliki dvorani Uniona: 3. slavnostni občni 2bor IS. t m. ob pol 10. v dvorani Trgovskega doma; 4. po občnem zboru žalna svečanost na grobu Iv. Endlicherja nj pokopališču pri Sv Križu. K posameznim točkam sporeda proslave dostavljamo nekatere itočnejše podatke.
Jubilejni zbornik je pravkar izšel na 72 straneh v lični opremi. Vsebinsko zanimivo publikacijo, ki bo gotovo zanimala tudi širšo javnost, najtopleje prporcčamo. Opozarjamo, da smo izdali zbornik v samozaložbi in le v omejeni nakladi Vsebino zbornika smo v izvlečku že javili, danes ponovno prinašamo le kratek pregled Na uvodnem mestu knjige je O Župančiča »Kovaška«, ki je bila že L 1912. v 1 številki »Preporoda« natisnjena kot himna Preporodovcev V članku dr Ivana Laha »Predhodniki P-eporodovcev« je zgodovinsko podana doba pred ustanovitvijo Preporoda v nadaljnjih članki prof I Kolarja iz Kranja »O Avgustu Jenku« in »O Ivanu Endlicherm« sta prkazana dva izmed največjih preporodovskih borcev Toplo je pisan članek Juša Kozaka, posvečen »Prijatelju Jenku« Po knjigi prof I Kolarja »Preporodovci« je M Sartorv sestavil izvleček »Predvojna in medvojna leta Preporoda« E Lovšin v članku »Pred sodiščem« popisuje preporodovski proces in obsodbo. »O Preporodovcih in pokretu Jugoslovenskih dobrovoljcev« poroča zgodovinar prof dr Ernest Turk Razpoloženje takoj po prevratu je markantno zaje dr Stoian Bajič v kratkem prispevku »1918« Kasnejša leta so popisali že mlajši deloma še aktivni Preporodovci Od teh so prispevali- tov V Iskra »Delo Preporoda od
ZOBOBOL
jeseni 1922 do 1925«. kjer opisuje dobo, polno razgibanosti in bojev. »Preporod v zadnjih letih« je popisal tov. F. K.
»O Starešinski organizaciji Preporoda« poroča tov. B Kocijančič, tov. M. Megušar pa o programu sedanjega Preporoda v članku »Naša pota tn smotri«. Knjiga zaključuje članek »Preporodovci na nova pota!« kjer iznaša dr. Janže Novak, poleg Ivana Endlicherja glavni obtoženec v procesu, nekatere nasvete za bodoče delo. Slike Avgusta Jenka in Ivana Endlicherja ter obsojencev so gotovo zanimiv prispevek, prav tako Mestni dom. eno prvih zbirališč Preporodovcev in naš sedanji Napredni dijaški dom (Arena. Tomanova 3). Zbornik se do akademije dobi lahko vsak dan v društvenem lokalu, kareje bomo že še javili morebitne spremembe.
Spored akademije podrobneje prinašamo na drugem mestu. Skoro vsi sodelujoči so še aktivni člani in bo tako značaj prireditve kljub znatnemu obsegu res dijaški, kar tudi mora biti. Zato poleg širše javnosti, ki je k vsem prireditvam najvljudneje vabljena, tovariško vabimo tudi vso srednješolsko mladino Ves program bo oddajala Radio oddajna postaja v Ljubljani, na kar prav posebno opozarjamo. Vabila smo že razposlali Že v naprej se ponovno opravičujemo vsem bivšim članom in članicam Preporoda od početka do nedavnega, ki pa zdaj niso več aktivni Ker so žal arhivi nekaterih let delno pomanjkljivi, nismo mogli zbrati vseh potrebnih podatkov in naslovov Prosimo, naj se v primeru kakih neljubih pomot oprosti in reklamira na naslov: »Preporod« (odbor za 201etnico), Arena Narodnega doma (Tomanova 3). Obenem ponavljamo svojo iskreno željo, da se vsi tovariši in vse tovarišice ki so bili kdaj člani Preporoda, a so zaradi življenjskih prilik danes raztreseni po raznih mestih in krajih, vpišejo v Starešinsko organizacijo Preporoda (naslov isti), da se vsaj sedaj ob 201etnici ponovno snidemo v tovariškem krogu tn obnovimo stare prijateljske vezi.
Vsi. ki morda ne bi prejeli vabila, a se nameravajo udeležiti naše proslave naj blagovolijo reklamirati na označeni naslov in nam takoj prve dni tega tedna sporoče z dopisno karto svojo udeležbo in če računajo na kake ugodnosti (prenuči^če. hranal. Prav tako opozarjamo vsa srednješolska društva v Mariboru, Celju, Novem mestu. Kočevju m Kranju, da nam nemudoma javijo — če se niso dobila naše okrožnice — število udeležencev na proslavi in navedejo. koliko jih od teh računa na prenočišče ali na hrano. Predvidoma bodo ženska premešča na Iiceju, moška v Areni Narodnega doma. glede hrane bomo skušali urediti v Delavski zbornici. V časopisju bomo v tem pogledu še naknadno javili podrobnosti Ker potrebujemo zanesljive podatke, da moremo urediti vse potrebno, nam javite. kar žel;mo najkasneje do srede 14. t. m. Poznejše prijave se ne bodo mogle upoštevati — Vsi. ki se zanimate za zbornik, a se ne utegnete udeležiti proslave, nam pismeno sporočite naslov.	Preporod
VSAK NAROČNIK »J U T R .-« 'e zavarovan ra Ifl.Oftft rf?n?»Hev?
odpravi takoj
Stak!*oi<» Din 14.—. Ogi« r-eg. pod 3. Br. ŽS.jOj/3S-
Spominu vzorne matere
Ljubljana, 10. decembra.
Te dni je umrla na svojem stanovanju v Gradišču 14 gospa Ivana Debeljakova. ki jo je velika množica spremila na zadnje počivališče pri Sv. Križu Pokojnica je bila iz ugledne dražire iz Radovljice, kamor Je z domačimi kaj rada pohajala v počitnicah na svoje malo posestvo Gospa Ivana je bila vzor dobre, plemenite slovenske matere; take žene. ki se ne spušča v javno življenje, temveč se posveti vsa samo blagru lastne družine in ji je procvit domačije nad vse. V teku 70 let jo je usoda marsikdaj kruto zadela. Z možem Antonom, uradnikom tovarne za k'ej, sta vzgojila četvero dece. Nezaceljive rane pa ji je zadala smrt, ki je trikrat zadrla svoje grabežljive roke v zgledno družino >n to vedno v času, ko so posamezni otroci odrasli za samostojne po* klice. Najstarejši sin je imel tzvršene že vse priprave za otvoritev lastne drogerije, — pa je umrl; starejša hčerka je bila par let uradnica in je preminila, mlajša hčerka pa je z lepim uspehom dovršila učiteljišče, nato je stopila v službo — in že se je preselila k bratu in sestri. Zato se je gospa Ivana z vso materno ljubeznijo oklenila sina Vojteha, znanega javnega delavca, učitelja v Škofji Loki "in zvestega sotrudnika našega lista. Globoko žalujočemu vdovcu g. Antonu in našemu prijatelju g. Vcjtehu ob težki izgubi naše iskreno sožalje. blagi, vzorni slovenski mamici pa naj bo lahka žemljica ob njenih dragih.	—nč—
ZASTARELE KATARJE
le težko odpravite. Poskusite z gleichen-berškima Konstantinovim- ali Emma-vrel-cem in zadovoljni boste z doseženim uspehom. Dobiva se v lekarnah in drogerijah.
Kmetijski vestnik
Naša reja ovc
V povojnem času je reja ovc posebno v naši banovini silno nazadovala. Naši mali in srednji kmetje ne gojijo več toliko ovc kakor tedaj, ko še niso bili pašniki ali gmajne razdeljeni. Večje črede vidimo še samo v naših planinskih krajih (Jezersko, Solčava, Kranjska gora), nekaj pa tudi v Kočevju in v logaškem srezu. Zanimivo pa je, da v naprednih deželah z boljšimi gospodarskimi razmerami, kakor na pr. na Angleškem, Francoskem in Holandskem, reja ovac napreduje. Tamkaj posvečajo tem koristnim in skromnim domačim živalim vso pozornost, kajti ne samo meso, temveč tudi volna in mleko donašata redne dohodke ondotnim rejcem .
Čuditi se je ,kako prezirljivo govore mnogi o ovcah, kakor da je v današnjih časih postala njih reja popolnoma nepotrebna, še celo mnogi strokovnjaki ne pripisujejo tej reji nikake važnosti.
Živimo v hudi gospodarski stiski in zato je potrebno, da razmišljamo o vsem. kar bi izboljšalo naše domače gospodarsko stanje« Pred kakimi 40 ali 50 leti so gospodarji gledali na to. da se je čim več potrebščin pridelalo doma, da so se tako omejili izdatki za vzdrževanje družine. Mnogi niso poznali drugih izdatkov, kakor za davke, za sol, za petrolej, za železje, za kako pipo tobaka in odškodnino za napravo čevljev iz domačega usnja ter krojaču za napravo oblek iz domačega blaga. Varčevali so pač na vseh koncih in krajih, kjer se je le dalo. Pri izdelavi domačega blaga so uporabljali samo volno domačih ovc, odnosno predivo iz domačega lanu. Redili so ovce v zavesti, da so najskromnejše in najcenejše domače živali, ki uspevajo povsod tam, kjer se druge živali ne morejo prehraniti. Saj je njih glavna krma paša, ki traja skozi vse leto do pozne zime in tudi pozimi, če je le količkaj kopnega. V hlevu je ovca tudi zadovoljna z raznimi ostanki krme. S temi slabimi prehranjevalnimi pogoji ne daje nobena druga domača žival toliko dobička kakor ovca. Naša domača jezersko-solčavska ovca, ki doseže 50 do 70 kg teže, nam daje prav fino dolgo volno, pa tudi zaradi mlečnosti je na glasu.
Praktična in smotrna odbira ovc je sicer precej težavno delo, ali je zato dobičkonosno. Resnica je, da ni skoro nobena domača žival tako podvržena degeneraciji kakor ovca, posebno kar se tiče velikosti, mlečnosti, kakovosti volne in okusa mesa. Angleži se bavijo že desetletja z ovčerejo. S križanjem so ustanovili svoje lastne pasme s prvovrstnim mesom in z najboljšo volno. Teža od 120 do 150 kg pri ovcah tamkaj ni redka. Take živali dajejo potem od 3 do 5 kg volne letno. Tudi na Francoskem imajo svojo pasmo (rambouille), katero redijo zaradi okusnega mesa in žlahtne volne Splošno je pa znana kot najboljša španska ovca merino, ki jo gojijo na Madžarskem in drugje posebno za križanje domačih pasem. Nekaj posebnega pri reji ovc je tudi ovca karakul. Redijo jo tudi pri nas v Jurkloštru. Je to črnkastosiva ovca, od katere se mladiči koljejo za kožuhovino perzijanarjev.
Dovolj je prilik in tudi možnosti pri nas, da bi se obnesla reja ovc. Najti se morajo samo sposobni ljudje, ki imajo veselje 'n razumevanje za umno rejo. Današnje slabo stanje našega kmeta, draginja obleke in razvoj domače tkaninske industrije so gotovo vsega upoštevanja vredni razlogi, da se po primemo tudi pri nas umne reje ovc tako kakor po drugih naprednih državah.
Fr. K
vuu.Mm' ruftc« M MTtNTM OOffUl
pravi
pazite pri naJlupu
IME IN ZNAMKO
na
S PDAV1M SIDOIOM cisceni PREDMETI iz vsakovrstnih kovin dobijo
NAJVEČJI SJAJ !
z malo količino sidola očistite okna in zkaia hupo in brez truda
DO 1	E L E K
Novo nasilje nad tolminskimi dijaki
Kakor smo že poročali, šteje letos tolminska gimnazija 170 dijakov, od katerih je 105 slovenske narodnosti. Ostali so v veliki večini iz sosednje Furlanije. Skoraj vsi italijanski študentje so bili sprejeti v Škodnikov zavod, k' ga upravlja fašist Spaz-zan. Kolikor je ostalo v zavGdu še prostih mest. so zasedli slovenski študenti. Vodstvo gimnazije je v tekočem šolskem letu prevzel Italijan Ln prav tako fašist prof. Nembroso Ta je takoj po svojem nastopu v Tolminu proučil položaj in pričel premišljevati kako bi še bolj pospešil asimilacijo med slovensko šolsko deco.
In res je te dni na gimnaziji in v zavodu nenadoma izšel strcg ukaz. Prepovedali so slehernemu dijaku spregovoriti slovensko besedo. Slovenskim dijakom so zagrozili, da jih bodo najstrožje kaznovali, tudi če bodo pisali svoja pi»ma lastnim staršem in sorodnikom v slovenščini. Končno so jim prepovedali govoriti slovensko tudi s slehernim človekom, ki jih obišče bodisi v zavodu bodisi v njihovih privatnih stano-
vanjih v Tolminu. K dijakom ne pripuščajo nikogar in tudi ne njihovih lastnih očetov in mater, če se izkaže, da ne znajo italijanščine.
Da bi dijake prestrašili, so na tak način že »eksemplaricno« kaznovali neko deklico, ki je nastanjena v zavodu. Pisala je staršem pismo v slovenščini, ker italijanščine ne razumejo. V zavodu pa, kjer pregledujejo vsa pisma, so prestregli tudi njeno. In upravitelj Spazzan je dekle kaznoval na ta način. da tri dni zaporedoma ni dobilo kosila.
Dijaki so uvideli, da gre sedaj zares in so se udali usodi. Mar naj se s praznimi želodci upirajo dvatisočletni kulturi? V vsakem primeru pa so take metode skrajno značilne za fašistično vzgojo. Vzeli so naši deci njeno narodno šolo, zatrli v njej vsako misel na njeno slovansko pokoljenje, vlivali v njeno dušo janičarsk: duh, sedaj so ji pričeli jemati še borni kruh, le da ji vsilijo svoj jezik, svoje krive nauke in svojo degenerirano »civilizacijo«.
Dcgodki za mejo
Tudi goriške občine v službi fašističnega militarizma
Na svojih poslednjih dveh sejah se je goriški pokrajinski upravni svet bavil z novimi proračuni in nekaterimi drugimi zadevami goriških občin. Odobril ie proračune za občine Vipavo. Renče. Ajdovščino-Sv. Križ pri Ajdovščini. Miren. Grgar, Kal pri Kanalu. Bovec. Sočo. Trnovo.^ Koprivo pri Krminu. Cepovan. Gorico. Komen in Faro ob Soči. Izmed drugih občinskih zadev, ki jih je svet odbril. so zanimivi zlasti posli, ki so jih sklenile posamezne občine z vojaško oblastjo Tako bo goriška občina v kratkem prevzela v svojo upravo vojaško cesto Štandrež-Soča. Kobariška občina bo prodala vojaški oblasti večie zemljišče. tolminska občina vojašnico na Ravnah, goriška pa smodni^nico pri Vrtojbi. Končno bo goriška ookraiinska uprava krila stroške za gradnio podvoza pri križišču ceste in železniške proge pri Pornbergu.
Z goriškega scdiiča
V	četrtek sta se vršila na goriškem sodišču tudi naslednja dva procesa. Na prijavo karabinjerjev se ie moral zagovarjati Spletni Gothard Nemec iz Vrtojbe, ker so našli na njegovem domu staro avstrijsko puško. Preiskava proti njemu je bila uvedena že pred dvema mesecema. Ves ta čas je bi'
v preiskovalnem zaporu. Sodnik ga je oprostil kazni — po določilih amnestije. Se istega dne pa ga ;e policijska oblast postavila pod posebno policijsko nadzorstvo.
Antona Ferfoljo 'n Opatjega sela pa so obtožili da je žalil učiteljico Elviro Scafu-ri. ker je kritiziral njeno nasilno vzgojo m potujčevanje slovenske dece. Bil je obsjjen na še^t mesecev ječe.
Nesreča mladega Čiginjca.
V	Čingiju pri Tolminu se je zgodila 13-letnemu Josipu Jugu huda nesreča. Našel je granato- s katero je tako neprevidno ravnal. da je eksplodirala. Pri tem je dobil deček smrtno nevarne poškodbe po vsem telesu. Odpeljali so ga v goriško bolnišnico. Ni upanja, da bi mu rešili življenje.
Aretacija inozemskega dijaka
V	torek so v Gorici aretirali 191etnega dijaka Jurja Granna iz Rotterdama. Kara-binerii so ga ustavili na cesti in legitimirali- Ker pa ni imel pri sebi nikakih dokumentov. so ga odvedli na policijo. Tam so ga preiskali in našli pri njem daljši nož, zaradi česar so ga pridržali v zaporu.
Tako ravnajo z našimi ljudmi
Nasilje, ki si ga je fašizem v času svoje »revolucije« prisvojil kot pravico, je prešlo v kri in meso že vsem. ki si od njega obetajo kakišnokoli korist. <r>ri?o tega so zlasti v Julijski kra-ini zavladale <-elo v docela zasebnih odnošaiih med Italijani ali renegati in našim ljudstvom strahotne razmere, za katere je značilen naslednji dogodek: V Hlevniku v Brdih živi Zuljanova kmečka družina, ki so jo davki in druge dajatve spravile malo ne na beraško palico. Dva sinova sta zapustila dom in zbežala čez mejo, da si poiščeta dela in jela. Doma je ostala še vdova s tremi sinovi in eno hčerjo. Z ostanki nekdanjesa grunta se ukvarja starejši sin. žena pa prodaja sadje in zelenjavo trgovcem, ki prihajajo iz Kr-mina na deželo izkoriščevat kmečko ljudstvo. Pred dnevi ie Josipina Zuljanova prodajala koš jabolk krminskemu trgovcu pred gostilno, ki jo vodi Bernarda Sirkova. šir-kovi so v Hlevniku znani fašisti in se znašajo nad našim ljudstvom ob sleherni priliki, da bi si tako ohranili zaupanje tuje gospode. Ko je Sirkova zapazila Zuljanovo.
je skočila pred njo, ji prevrnila koš z bolki, jo pričela psovati. češ, da je rodila sinove-dezerterje. da jih je vzgojila v sovražnem duhu sščavov in Balkancevc. V naraščajoči razburjenosti jo ie pričela nazadnje še pretepati, tako da je nesrečna žena nazadnje obležala nezavestna na tleh sredi gruče ljudi, ki so se med tem zbrali pred gostilno. Nazadnje se je le nekdo usmilil nesrečnice ter poklical zdravnika. Ta je ugotovil, da je dobila hude notranie in zunanje poškodbe. Poklicali so tudi njene sinove in hčer. ki so odnesli mater domov. Do danes se njeno stanje ni izboljšalo. Karabinjerjem pa. ki so bili obveščeni o dogodku, se ni zdelo niti potrebno, da bi uvedli preiskavo proti napadalki, čeprav je izvršila svoj zločin brez slehernega povoda.
Zaradi predvojaških vaj in nabora
Na sodišču v Ajdovščini so karabinjerji prijavili Margerito Zeljakovo in Ivana Bajca iz Visenj pri Colu ter Ivana Benka iz Št. Vida nad Vipavo, češ. da svojih sinov niso poslali k predvojaškim vajam. Alojzija Mrevleta. 231etnega mladeniča iz Rifembersa pa so aretirali pod pretvezo, da se ni odzval pozivu k vojaškemu naboru-Mrevle je bil že trikrat na naboru, pa ga niso potrdili, četrtič pa poziva sploh ni prejel.
Ustreljen in v gozdu skrit
Poljčane, 10. decembra.
»Jutro« ie že poročalo, da so našli ljudje 4. t. m. v gozdu Gornjem Savinskem 18-ietnega Stanka Brumea, hlapca pri Mihaelu Klincu iz Trnove, mrtvega zakopanega v iami in pokritega z listjem. Sprva sta trdila fanta, 18-letni Unuk Franc in 18-letni Dobršek Lovrenc, oba iz Trnove, ki sta bila usodnega dne z Brumcem. da so bili vsi trije napadeni od neznanih fantov, da sta onadva "zbežala. Kaj se je potem, zgodilo z Brumcem, da nista vedela. Orožniki iz Poljčan pa so. ker se jim je videla zadeva sumljiva, po temeljitem preiskovanju dognali in ugotovili naslednje:
Dne 2. t. m. so se pokojni Brumec, Unuk in Dobršek na prigovarjanje prvega odpravili v klet Dobrška starejšega, da se tam malo povesele. i-Jaz sem vzel,« tako je pripovedoval Dobršek, seboj samokres za primer, da bi nas hotel ponoči kdo napast;. Samokres sem odložil v kleti v košaro, kjer so bila jabolka, povedal pa tega onima dvema nisem. Nekaj časa smo sedeli v kleti in pili. Ko smo pa hoteli oditi, je šel Brumec h košari, da si nabere nekaj jabolk. Pri tem je opazil samokres in ga pokazal Unuku. Ta ga je prijel, pri tem pa se je po nesrečnem naključju orožje sprožilo in krogla je šla Brumcu naravnost v srce Zaklical je: »Jezus, kaj si naredil«, napravil še tri korake iz kleti in tam mrtev obležal. Potem sva mrtveca odnesla v gozd in odšla domov, kjer nisva o nesreči nikomur ničesar povedala.«
Na orožnikovo vprašanje, zakaj sta prej govorila o nekem izmišljenem napadu, je Dobršek izjavil, da se resnice zato ni upal povedati, ker se je bal očeta, ki mu je skrivaj vzel kliuče od kleti. Unuk in Dobršek sta bila oddana v zapor v Slovenski Bistrici.
Lepite na pisma znamke orotituberkulozne li&e!
99
g|| Prvi slovenski alpinski stenski koledar
z naših krajev
JI izšei
ft
Lepa je njegova oblika in oprema, 52 umetniških fotografij v bakrotisku, razvrščenih po tednih in letnih časih, krasi koledar, ki mora v vsako zavedno slovensko hišo!
Lepota naših krajev ie naš ponos!
13175
Naklada je le ena, naročite se, da ne pridete prepozno! Koledar stane le 38 Din, naroča se na naslov: Alpinsld koledar »Iz naših krajev«. Ljubljana, pošt. pred. št. 190 (v roke g. Cveto šviglja)
Poštni tek. račun 16.325
Film „Triglavske strmine" teče . . .
V petek zivečer je šla preko plaitna »Ljubljanskega dvora« premiera drugega slovenskega velikega filma, ki smo ga pričakovali s tolikšno napetostjo in ki je privabil polmo dvorano izbranega občinstva. Videli smo celo vrsto predstavnikov naših
ostali sodelavci, žirvi epizodisti i z živega življenja. Zemlja in ljudje, m idilika narave ter človeško ne<hanje v tej naravi so ustvarili dojtn: to je slovenska dežela in to 60 njeni ljudje. Morda do neke mere idealiizdrano — toda užitno.
civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti, predstavnike naše literature, upodabljajoče umetnosti in drugih prosvetnih panog, zastopnike vsakovrstnih organizacij in javnih ustanov iin seveda tudi meijatorje ter sodelavce tega dela.
Pred začetkom je g. prof. Janko Mlakar v šeaavpm nagovoru razložil nastanek filma, njegov namen in značaj ter ogromni trud vseh faktorjev, ki so to umetnino ustvarili. In res, tudi če bi hoteli absbrahi-rati podvojen napor zaradi nedostajanja vsakršnih frlmskotehntičnih pripomočkov, bi moralo ostati šc- dovolj priznanja in občudovanja za vse delo, ki po ga izvršili režiser Ferdo Delaik, operater in umetniški vod ;a Metod Badguira. operater dr. Stanko Tominšek, diivni plezalci in igralci Miha Pogačnik, Joža Čop in Uroš Žn*pan« oič. dami MarinJcova in Badjurova. Jože Kunstler m panači Danilo, ki se morda niti ne zaveda, kako je v tem svojem prvem filmu prekosi,1 samega sebe. Sijajne tipe so postavili pred naše oči tudi vsi
Nedostatiki so samo v tekstu, v naivnosti nekaterih naslovov, v premalo skrbno izmerjeni dolžini tega ali onega prizora. Posebno pa v tekstu, ki ne more prepričati, da je to tista fabula, kakršnih si želi »!,juidlstvo« v filmu, da se po njej »joče in smeje«. Ostaja na naivnem m za eksport neprimernem niivoju fabule »V kraljestvu Zlato roga«, ki jo tudi vidno kopira. Dela k in Badjura sta morala urneti *ežiko stališče, da ata premagala vsai del mjenih pomanjkljivosti. Za srečo je Delak režiser, ki ne izgubi celote spred oo- in ji zna podrediti podrobnosti, Badjura pa ima strog kriterij in Občutijvo oko za siPfkovne elemente. In obvlada tehniko Tako je nastal fi'im. ki je morda nekaj manj pester nego prvi slovenski veliki Film, zato pa ga pre« kaša po ve5ji enotnosti, smiselnosti. globini iin tehniki. Tudi ta film ni višek tega, kar se da ustvariti na naravnem odru naše zemlje, s sopran iem niVn^h strmin, vendar ni več daleč do tega viška.
K. K.
/ (pti neugodnem vremenu,
// sploh vedno v mrzlejši letni dobi vdrgavajte obraz in roke vsak dan z r*ive>a-kremo, ne samo na večer. S/ temveč tudi čez dan. predno se greste sprehajat.
MVEMBEME
nj|jlji|ji varuje vašo kožo pred slaoun vremenom in jo onranl •jij""^ || mehko in gibko. Nivea-kreme ni možno nadomestiti, kajti njena posebna učinkovitost temelji na kožo negujočem Euceritu, ki ga samo ona vsebuje. Ne da bi zapuščala za seboj kak blesk, pronikne naglo in docela v kožo, in samo krema, ki se popolnoma vpije v kožo, zamore tako dobrodejno učinkovati. Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. i. Maribor.
Na sledi za Adamovim Jezikom
Iz doživetij, pogovorov in del našega učenjaka vseuč. profesorja dr. Karla Oštlrja
V	večerni družbi smo nekoč sedeli profesor Oštir, pisatelj Janez Pregelj, ahasvcr-ski pesnik Petruška in moja malenkost, ko sta se bog ve kako znašli pri naši mizi dve dami, ki "sta poznali Janeza Preglja. Prav ljubljanska navada je. da se tudi slučajni gostje pri mizi predstavljajo. Pa je predstavljal Pregelj': »Profesor Oštir. To je gospod! ki govori še tisti jezik, kakor ga je govoril Adam v raju.« Vseučiliški profesor dr. Karel Oštir je zamahnil z roko, dami sta ga pa gledali kakor nadzemsko čudo ... Malokdo izven jezikoslovne stroke pozna našega učenjaka, njegov krog znancev je le ozek. Ne mara širokega poznanstva in redko le pove kakšno anekdoto iz svojega pestrega življenja.
V	lepi Šaleški dolini se je rodil 1. 1888. kmetu Francu Oštirju in njegovi ženi Jerl. Ko sva 1915 ležala kot najboljša črnovoj-nika v stari kaplaniji v Petrovčah, mi je povedal o svojem rojstvu to-le zgodbo: »še preden sem se rodil, me je obiskala nesreča. Mati je jeseni pasla kravo na vrvi. Pa je prijela roga t i eo želja po svobodi in je pahnila mater za mejo. Nesrečni padec je povzročil, da sem prišel prezgodaj na svet. Če to ni smola!« — Ko je bil star tri leta; so prodali starši posestvo v Arnačah pri &t. II ju in se preselili visoko v hribe k Sv. Katarini nad Trbovljami. Tu mu je dajal prvi pouk domači župnik, ki je bil tudi učitelj za dober ducat hribovskih otrok. Že zgodaj je ta gosipod spoznal, da je Oštir-jev izredno nadarjen fantič, pa je pregovoril starše, da so ga dali v Trbovlje v šolo. Tu so ga po štirih razredih porinili za eno stopnjo dalje: v celjsko gimnazijo. Ker je hodil vse poletje bos, kakor smo ho lili pač vsi kmetski otroci, so se noge na jesen le težko navadile tesne obutali. Ko je prišel v Celje, bi se bil prav rad sezul, pa ni šlo zaradi gosposkih ljudi. Taiko so ga novi škornji .ki mu jih je bil sešil gorjanski čevljar tako, da bi držali vsaj eno leto, grdo ežulili. Ko je bilo treba iti drugi dan delat izpit za prvo gimnazijo, se kar ni mogel rbuti. Ni dolgo pomišljal: »K izpitu moram; pojdern pač bosi« In res je oi edini, ookar ljudje pomnijo, delal izpit bo>. Bos ga je napravil z odliko.
Drugo leto je dobil Oštir prosto mesto v semenišču v Mariboru. Za realne predmete se ni dosti brigal, pač ga je pa opojila klasika, posebno grščino je vzljubil rad vse. Se danes pravi takole v družnem pomenku, da je grščina edini in najlepši jezik na svetu, latinščina pa le klavern poizkus jezika, da molčimo o drugih. V višji gimnaziji jc prečital vso starogrško literaturo, ki mu je prišla v roke Maturi je predsedoval znar« filolog iz Gradca. Oštir je dobil iz grščine prevesti neki redki zamotani fragment, ki so ga našli v neki grobnici, pa ga je pozo-bal kar mimogrede. »Ste imeli pač srečo, gospod kandidat,« mu je rekel predsednik. »To ste že čitali, kaj ne?« — »Da, v peti oimnaziji, gospod oredsednik!« je malomarno pripomnil Oštir osuplemu učenjaku.
Po gimnazijskih študijah je zaneslo Oštir-ja na" Dunaj, kjer je vpisal indogerman-sko primerjalno jezikoslovje. Živel je naj-originalnejše čudovito študentsko življenje, brez denarja in brez doma. Edini nje-
gov zaščitnik je bil takrat slavni naš učenjak prof. Jagič, ki je izredno cenil čudaško skromnega študenta ter mu napovedal •slavno bodočnost. L. 1913. je zapustil Dunaj ter odšel v Peterburg, kjer je bil eno •leto volonter na ruski akademiji znanosti, da je pregledal biblioteke. L. 1914. ga najdemo v Londonu, kjer je črpal ogromne zaklade britsikega muzeja. Tu ga je zatekla vojna. Ko mu je bilo na izbiro, da se odloči ali za konfinacijo ali za izgon v Avstrijo, se je odločil za slednje. Ker ni bil vojak, ga ni nihče oviral, le njegove čudne 'zapiske so mu zaplenili vemi staremu ge-
slu: »ucprav nič ni, sigumeje je pa vendarle!« Komaj je stopil sipet v Avstrijo, so ga potrdili in ga poslali k 87. polku v Pe-trovče, da bi se uril v vojaških čednostih. Oštir je pa ostal Oštir in je bril norca iz vseh predpostavljenih na čudovite načine. Pozneje je bil tolmač pri divizijsikem sodišču v Gradcu, kjer so ga odpustiti »zaradi neznanja ruskega jezika«. Pred prevratom je bil zadnje leto ravnatelj vojaškega kina ob Piarvi.
Ko je sJekel vojaško suilcnjo, je promo-viral 1. 1919. v Gradcu, vendar ga je pa potegnilo spet na Dunaj, kjer je bil do 1922. leta, ko ga je poklicala naša Abna mater za docenta indogermanskega primerjalnega jezikoslovja, kjer deluje še danes, kljub vabilom drugih univerz. Celo kopico del je izdal. Odkar je bil imenovan za izrednega profesorja 1. 1924., je pomnožil svoja dela kar za 14 novih, ki uživajo svetovni sloves, saj pravi največja francoski jezikoslovec Meillet, da postane kar vrtoglav pri Oštirjevih razipravah. Oštirjevo ime se imenuje stalno skufpaj z desetorico najznamenitejših jezikoslovcev sveta: Meillet, Schriejen, Kretschmer, Pedersen, Hro-zny, Ribemzo, Tromhetti, Jaki, Moller in •Cuny.
Vse lepo, toda kaj ima «veit od Oštirjevih dognanj, poreče povprečni čitatelj. Mnogo! Oštir je dognal, da so bile pred-zgodovinska Evropa, srednja Azija in se-
verna Afrika naseljene z narodi, ki so govorili sorodne jezike, katerim je dal Oštir ime alarodščina. V ta alarodski jezikovni pas so pozneje prihajali današnji indoev-ropski narodi, ki so sprejeli od prvotnih naseljencev v svoje jezike njihove besede Danes imamo že mnogo takih besed pojasnjenih in tudi določene one pokrajine, kjer so stanovali ti predzg odo vinski narodi. Raziskovanja vseuč. prof. Karla Oštiria so zelo važna za osvetlitev prvotnega kretanja teh narodov in za proučevanje njihove kulture. Kakor največji umetnik, žonglira Oštir s koren' naših besed in jim poias-njuje pomen. Zakaj pravimo n. pr. Savi baš Sava, ne vemo. Oštir pravi: Sava je pra-evropska beseda za našo besedo reka, Savinja znači rečico, Celje pa kraj ob vodi. Kaj so napravili Nemci iz našega Mokronoga aH Mokronovega, kakor pravijo domačini? ,Nas3enfuss. Oštir pravi, da je Mokronovo isto, kar pravimo mi studenec. Kmetija se je imenovala v teh jezikih najlepše in najboljše polje, in kmet ne znači nič drugega, (kakor običajno besedo poljedelec. Jesen izvira iz naziva za boginjo rodovitnosti. Stara slovenska in praevromska beseda lajdra je beseda za vlačugo. Roma znači volkuljo, Remus in Romulus volčiča, zraven pa pomeni roma budi vlačugo. Omegjen — prismojen, izvira iz staroslovenske besede omeg. ki označi volčjo jagodo, ker se po uživanju teh jagod človek obnaša kakor prismojen. Vrana pomeni orno in je zato h^di črn konj vran-ec. Vogezi — borovi gozdovi, tovariš = k istemu ognjišču pripadajo*, voga ali vuga (kooilar) znači »zlato« ptico, krošnja pomeni pleča, ohol — mladostno prevzeten, smreka — smolnato drevo. V besedi toporišče znači koren to-por rudo (kovino), vetrh — vetrih = kovač. Jastreb pomeni svetega ptiča in res so ga častili narodi po božje: detelja znači konjsko krmo, in tudi mi imnujemo črno deteljo konjsko. Jalevica je neplodna krava; jalova je lahko torej le krava, nikoli druga žival.
Nekaj primerov jasno priča o koristnosti Oštirjevega dela. Samo njegova skromnost je vzrok, da ga niti izobraženci v Ljubljani ne poznajo. Nedolgo tega so sedeli v pomenku o slovenski besedi naši duhovni ljfudje pri Mucu, med njimi tudi Oiitir. Pokazala so se ostra nasprotna mnenja, kar predlaga literat: »Oštirja vprašajmo!« Član družbe, odvetnik K. se je silno razburil: »Kaj, bi rta bomo klicali za razsodnika? To pa že ne!« Saj ni poznal navzočega univ. prof. dr. Karla Oštiria
Kakor smo v sredo beležili, je g. dr. Oštir imenovan za rednega profesorja na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Zasluženo imenovanje gotovo pozdravljajo vsi, ki vedo vsaj približno ceniti ogromno znanje učenjaka.	K.
Ivan Sorčan 80Ietnik
Hrastniški upokojeni nadučitelj g. Ivan Sorčan dovrši te dni 80. leto svojega narodni prosveti in njegovi blaginji posvečenega življenja. Vse prosvetne in dobrodelne

hrastniške ustanove so tesno zvezane z njegovim delovanjem in ustanovljene z velikimi njegovimi zaslugami. Vsa važnejša poročila iz hrastniškega javnega življenja so se zaradi tega tudi bavila z njegovo ugledno in zaslužno osebnostjo. Šolo je vodil gosipod Sorčan 36 let, oasilcem, ki ga s ponosom prištevajo med svoje častne člane, pa je opravljal tajniške posle 40 let. Mnogim čestitkam k njegovemu jubileju se pridružujemo z željo, da bi usoda podaljšala v miru in sreči njegovo življenje do skrajnih mej.
Jožetu Kovaču v spomin ob obletnici smrti
Novo mesto, 10 decembra.
8. decembra je poteklo leto, odikar si odšel tja. od koder ni več povratka. Prazno je ostalo po Tebi. Ne pogrešata Te samo Tvoja verna družica Marija in Tvoja hčerka Tita, ki Te pozna samo v slikah in Te obožuje kot svojega očko. Pogrešamo Te tudi prijatelji, organizacije predvsem pa Tvoji diijaki.
Kaj si bil učeči' mladini, ve le ona in Ti to dokazuje ob vsaki priliki, ko hiti na Tvoj grob, da ga zasuje s cvetjem. Nisi bil dijakom samo učitelj im vodnik, bil si jim več, bil si jim drugi oče, ki si z vso očetovsko ljubeznijo gledal na to, da se ni niti ena, Tebi v varstvo izročena duša izgubila. Nenadomestljive vrzeli so nastale v društvih. Kot prosvetar Sokola si 6voje zaradi bolezni zrahljane moči pustil v obširnem strokovnem delu. Kot Jzboren go-
iSchichtov Rad ion
vornik nisi opustil prilike, da ne bi s svojo živo prepričevalno besedo prisilil poslušalce, da sledijo z vso paznostjo Tvojim strokovnim izvajanjem. Organizacija kmet-skih fantov in deklet je izgubila s Teboj
svojega duševnega vodjo in organizatorja.
Kaj si storil za volitve 8. 11. 1931. vedo le tisti, ki so s Teboj deiaM. Na koli iih zborovanjih Jn shodih si govoril zbranim vollcean in jih preprJčaval ter bodril, da se ne ustrašijo nasprotnega rovarenja, ker Je od ugodnega izida volitev je odvisna lepša bodočnost Jugoslavije. Povsod se je videlo Tvoje del. Kot tovariš si bil vedno kon-ciljanten, kot profesor pa korekten. Tvoje strokovno znanje je bilo dovršeno in nisi imel tekmeca, ki bi se mogel s Teboj Kosati. Vsepovsod je ostala praznina in tudi mi, k! smo se Teboj v veselih urah prijateljskega kramljanja otresli težkih mo rečih skrbi, smo ostaLj osamljeni in pogrešamo Tebe, ki si nam dal vedno bodri.Jno besedo, da nismo obupali. Odšel si za vedno, za Teboj pa je ostal le Tvoj svetli spornim. Ave anima candida!
Nova podeželska ljudska univerza
Litija, 10. decernibra.
Že pred leti se je misel male ljudske univerze pri nas sijajno obnesla. Čmovidci so sicer menili, da široki krogi neradi pose-čajo predavanja, vendar so tedaj izkušnje pokat ale razveseljivo sliko. Krog poslušal* cev je stalno naraščal, pri predavanju br. Engelberta Gangila nz Ljubljane pa je bila predavalnica premajhna.
Stojimo spet pred novo sezono naše ljudi.Le univerze, ki jo prireja prosvetni odbor Litijskega Sokola. Teme so raznovrstne, prednvatelji pa se tudi stalno menjavajo. Največ je domačinov, sodelujejo pa tuidi iz ostalih krajev. Splošna (so-kolsika in ostala prosvetna) predavanja 6e bodo vršila ob pebkih zvečer, da utegnejo zunanji predavatelji še n<» vlak, kmeti jsika predavanja, namenjena zlasti okoličanom, pa se bodo vršila ob nedeljah in praznikih po maši ob 10.45. Za predavalnico bo služil VI. razred libijske osnovne šole. ki je prenovljen. Vrsto predavanj je obvoril na praznik 8. t m. g. Kopriva zagorski učitelj o vrtnarstvu. V petek je predaval g. dr. Miss: Sokol za povzdigo narodnega zdravja, a to nedeljo predava g. Rosto-har, šolski upravntelj: O sad jamstvu. P s« sbra slika predavanj bo pokazala dovolj zgovorno kakšnim vprašanjem se bodo posvetili Litijani v zinvsk' sezoni. Briga prirediteljev bo pa poplačana le v primeru zadovoljivega obska tako s strani sokolske kakor budi ostale publike. Imena predavateljev in zan mrva sno-" bodo privabile gotovo vsakogar, ki hrepeni po nadaljnji izobrazbi in po poštenem duševnem razvedrilu.
Po 20 letih najdena hčer
Skoplje, 9. decembra.
Dolgoletna vojna je uničila mnogo življenj, ustvarila pa je tuidi romane, kakršnih ne bi zmogla še tako piodovita fantazija. Torišče takega čudnega življenjskega romana je tudi dom kmeta Jovana Cvet-koviča iz vasi Gnpiane. Jovan Gvetkovič je proti koncu balkanske vojne s svojo petletno hčeiko prišel v Skopje, kjer mu je otrok zbolel Bolanega otroka je pustil v bolnišnici in odpotoval. Razne zapreke mu niso dopustile, da bi st bil vrnil v Skoplje in kar naenkrat mu je to preprečila tudi svetovna vojna. O otroku ni bilo več glasu. Tako je ostalo do konca voj* ne in rodbina se je že pomirila z žalostno gotovostjo, da je hčerka podlegla težki bolezni. Na domačem pokopališču sta roditelja otroku postavila celo spomenik.
Hčerka Olga pa je v teku let tudi marsikaj doživela in se '"dala misli, da so postali njeni starši žrtve vojne. Spomin na očeta se ji je popolnoma zabrisal, vedela je samo to, kar so y pravili njeni redni-ki, da jo je oče zapustil bolno v skopski bolnišnici. Mala Olga je tedaj po dveh mesecih ozdravela ter tarvala nekaj časa po mestu, poizvedujoč za svojim očetom.
Ko je že bila vsa preplašena in zapuščena, jo je na ulici srečal duhovnik iz Kočan iin odvedel seboj. Pop Krsto iz Kočan je postal njen drugi oče. Deklica je ostala pri njem do svojega 12. leta. Tedaj pa je pep Knsto moral zapustiti Kočane in je O'ugo izročil v vanstvo tamošnjemu učitelju. Pri učitelju je ostala Oiga tri leta Gospodinjila mu je in pozneje mu je pomaga'a. eelo v šoli. Naposled je učitelj lepo mla« denko zasnubil, ta pa je njegovo ponudbo odbile in neke noči zapustila njegov dom. Odša je v Štip naravnost k tarnanj emu dušnemu pastirju. Povedala mu je vse. kar je doživela, in paroh jo je vzel v 6vojo hišo, kjer je ostala do svojega 22. leta, ko se je poročila z nekim mladeničem iz soseščine. Pred par meseci sta se Olga in njen mož preselila v Veles in tu se je Olsa spoznala s sodnim uradnikom Dilcičem. ki je služboval poprej v Gnjilani. V razgovorih je Dikič nekoč tudi omenil kmeta Cve-ta novica, ki je pred 20 le bi izgubil svoio hčerko v Skoplju. jn ta razgovor ie dove-del sedaj do gktiljiLvega snidenja med hčerko in roditelji.
Postani in ostani
član Vodnikove drnžbe!
Alkohol in zločin
Ljubljana, 10. decembra.
V petek zvečer se je v dvorani palače OUZD vršilo javno predavanje društva »Treznosti«. Govoril je sodnik dr. Stojan Rajič o alkoholu in zločinstvu.
Dasi je ta problem nadvse aktualen v našem narodnem življenju, tako da bi mu moral slednji naš človek posvečati pozornost in stalno razmišljati o njem, vendar se je vabilu društvu odzvalo le skromno število poslušalstva. Ko je predsednik »Treznosti« g. Hrovat pozdravil predavatelja in otvoril večer, so vsi z napeto pozornostjo prisluhnili živi, nazorni besedi dr. Bajiča, ki ie zlasti kot sodnik iz lastne prakse pred-očil pisano serijo malih in velikih življenjskih in socialnih tragedij, ki se spočenjajo v alkoholu. Govoril je o alkoholizmu kot psihozi našega naroda, ki ne more brez opojne pijače prebiti nobenega niti žalostnega niti veselega dogodka. Današnja kriza gre pri nas v veliki meri na račun prekomerne potrošnje za alkohol, zaradi česar si "naš mali človek v normalnejših časih ni utegnil prihraniti rezerv za dobo stiske, v 'katero je prišel zdaj.
Koledar in geografija kriminala kažeta, da So čas in kraj pretežnega števila zločinov: sobota, nedelja, ponedeljek — in pa gostilna. Alkoholizem sam v resnici ne povzroča zJočinstva, pač pa sprošča v človeku njegove slabe instinkte. Zločini zoper državno oblast, napadi na stražnike so v 70 odst. posledica pijanosti. Delomrzniki, ki prihajajo pred sodišče, so po večini alhokolizirani tipi; današnja brezposelnost je v veliki meri samo vprašanje vagabundaže, ki jo z vso vnemo podpira javna karitativnost. _ Zločini zoper življenje in telo se po večini dogajajo v krčmi ali v nje neposredni okolici. Pri umorih gre v 85 odst. za tako zvane gostilniške ali dvoriščne umore. S pijanostjo v zvezi je tudi martirij naše kmečke in delavske žene, ki jo od vina posiroveli mož bestialno bije in ubije. Požigi, prestopki cestnega reda, zločini zoper javno moralo, zločini zoper imovino — tatvine se pogosto vrše samo zato, da delinkvent pride do denarja za vino — poškodbe tuje lastnine, vse to so kriminalna dejanja, ki jih ljudje pretežno zagreše v pijanem stanju. Materialna škoda, ki jo ima narod pr vsem tem, gre v milijone in milijone.
Predavatelj je svoja izvajanja zaključil z zahtevo, da je treba družbo pred alkoho-liziranim zločincem bolj smotreno zaščititi in da se morajo kazni poostriti. Na koncu se je predsednik »Treznosti« dr. Bajiču toplo zahvalil za predavanje, ki ga je občinstvo sprejelo z živahnim odobravanjem.
Spoznavajte tuje narode!
Zato je potrebno obvladanje jezikov, ki si jih morete prisvojiti s smo-trenim učenjem.
Zaokrenite stikalo dobrega radijskega aparata in Radio Ljubljana postane Vaš najboljši in najcenejši učitelj.
Dobri, selektivni aparati z enostavnim upravljanjem vseh vrst ter za vsakogar so zmerom v zalogi. Oglejte si jih na naši stalni razstavi v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti ali v naši trgovini poleg Uniona,
RADIO LJUBLJANA j
Kvalitetno blago
za zimski šport!
Smuči domače in norveške, tvornic Norge ski, Jofiansen & Nielsen, Marius Eriksen, Oslo. — Stremena m maze vseh vret — Ogromna izbira palic, volnenega blaga, samo iz najboljšega materijala, smuški čevlji običajni in specijalni modeli v licenci za Jugoslavijo: Sigmund Ruud in Hummel. Drsalke — sanke — vsa popravila.
d. z d. z., Mublfana
v palači Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska cesta 14, delavnica.
Za zimske športe samo najboljše blago!
II o m
♦ Kongres slovanskih pravnikov. Generalno tajništvo prvega kongresa slovanskih pravnikov, ki se ho vršil v Bratislavi v dneh 10. in 11. septembra prihodnjega leta, je dovršil organizacijo znanstvenega dela kongresa. Zaradi obdelave 15 znanstvenih vprašanj se bo sestavila komisija 67 referentov-pravnikov, ki uživajo svetovni sloves. Pomladi prihodnjega leta se bodo razposlala prijavljenim pravnikom v svrho proučevanja. Doslej se je za kongres prijavilo nad 70.000 pravnikov. Kongres se priredi brez kake subvencije ter se bodo vsi stroški morali pokriti s prispevki slovanskih pravnikov.	_
100%
Vaših želja zamoremo zadovoljiti z našo ogromno izbiro blaga za jesen in zimo, ln nudimo:
Za damske obleke, voln. . od Din 36.— Za damske plašče, voln. . od Din 85.— Za moške obleke štot . . oci Din 54.— Za moške obleke voi. sukno od Din 114.— Za moške obleke kamgarne od DiD 128.— Za moške suknje Double . od Din 78.— Za moške suknje, Črno, sivo od uin 115.— dalje. — Flanele, barhent, baržuni, pliši itd. najceneje. specialna trgovina
NOVAK — Ljubljana
Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi)
*	Strokovna organizacija duševnih delavcev »Zveza mladih intelektualcev« je strokovna organizacija, namenjena intelektualcem vse Jugoslavije Boriti se hoče za interese duševnih delavcev, predvsem brezposelne intelektualne mladine. Pccnagati hoče državnim m samoupravnim organom z dajanjem poročiL predlogov in mnenj. Po potrebi tudi s pošiljanjem resolucij v perečih socialnih problemih, ki se tičejo nezaščitenih intelektualcev. ZMI bo organizira a razne naprave in akcije v korist brezposelnim intelektualcem (borzo dela, razne tečaje, začasne službe in zaslužke, v zelo kritičnih slučajih tudi podpore itd.). Da pa se bo lahko organizacija res uspeš* no ude jstvovala. potrebuje v vseh krajih svoje cflTie — poročevalce V večjih krajih so potrebni krožki z organiziranimi intelektualci. Z dobro izvedeno in močno strokovno organizacijo bo storil inteligenčni proVtarijat velfk kornfc naprej v boju za svoie pravice. Poleg strokovnega dela bo ZMI vršila tudi zelo važno narodno-kul-turno delo med ljudstvom Kot sedež glavnega vodsfrva je bil za letos določan Maribor. in Siicer uma organizacija svojo pisar* no v Del a v.sik' zbornici. Posilovne ure z-a strcrike so dnevno, razen ob nedeljah in praznikih, od 13.30 do 15. Da se sistematizira in olajša delovanje, je določen torek predvsem učiteljem in abiturijentem učitelj:šč sreda dekletom, petek profesorjem io »ploh absolventom univerze, h vsi ostali dnevi preostalim privatnim nameščencem in absok-enitom srednjih strokov-Tv'h šol. Vs; d-nse nai naslavljajo na: Tijmištvo Zveze mladih intelektualcev, Maribor. Delavska zbornica. — Maitično vodstvo.
♦	Odlikovanja na Golniku. Pišejo nam: >Jutro« je že poročalo, da so bili povodom odlikovanj zdravnikov in osobja zdravstvenih zavodov odlikovani'tudi upravnik Golnika dr. Neubauer, njegov asistent dr. Rad šel in dve sestri. Očividno zaradi tele-
»Franz Josef« grenčiea izvrstna proti bolečinam v križu in hrbtu.
Smučar p*
Sneg je tu. Omerite se pri tvrdki
Lukič v Stritarjevi ulici
dres iz švedskega lodna. — Cene prav nizke, da si ga lahko vsakdo nabavi.
ZOBOZDRAVNIK
DR. MED.
VLADIMIR DOLENC
jo OTVORIL REDNO ORDINACIJO v palači Dunav * ALEKSANDROVA CESTA. 15042
TEHNIČNI BIRO
ARH IVAN ZUPAN
LJUBLJANA
gradišče st«
Marsikdo, ki ima novo hišo, se Vam pritožuje. Poslopje
i tako, kakor si ;a je ielel; prekoračil |e proračun in ga sedaj teži dola. Vse te skrbi, zlasti pa denar si prihranite, če imate dober in ekonomičen načrt ln strokovno gradbeno vodstvo.
foničnega prenosa vesti sta bili ti _ dve napačno označeni. Odlikovani sta bili z zlato kolajno šolski sestri Cirila Beranič, pomočnica v zavodovi lekarni, in Davorina Kozorec, zavodova gospodinja. Nameščenci in bolniki na Golniku vsem štirim odli-kovancem iskreno čestitajo.
+ Diplomirala sta za inženjerja elektrotehnike na tehniški fakulteti ljubljanske univerze gg. Piber Janez z Bleda in štok Andrej iz Povirja sedaj v Mariboru, čestitamo!
Kitajec na študijskem potovanju po Jugoslaviji. V Split je prispel delegat kitajskega ministrstva za socialno politiko ;n narodno zdravje g. Chu, ki ga je Mgijen-ska sekcija Društva narodov poslala v našo državo, da se seznani z metodami in organizacijo našega delovanja na soclaino-higienskem poprišču. Chu, ki je prepotoval skoro vse evropske države, je izjavil, da je naša higienska organizacija najbolj praktična.
♦	Nov advokat v Slovenski Bistrici. V
imenik Advokatske zbornice v Ljubljani je bil vpisan dr. Anton žnidaršlč s sedežem v Slovenski Bistrici.
<• Izprememba krajevnega imena. Kakor se uradno razglaša se vas Sv. Križ pri Kostanjevici, kjer je tudi sedež občine, imenuje odslej Sv. Križ ob Krki.
♦	»Službeni list dravske banovine« objavlja v 98. letošnji številki: poslovnik stalnega strokovnega sveta za preizkuševanje zdravil, ratifikacije mednarodnih konvencij, ratifikacijo konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah, ratifikacijo mednarodne konvencije o pobijanju ponarejanja denarja in odredbo o reflektor-nem steklu na vozilih.
♦	Dediščina po Štefanu Soršaku. Pred sodiščem v Chicagu teče pravda zaradi zapuščine 1000 dolarjev pokojnega člana Slovenske narodne podporne jednote Štefana Soršaka, ki je kot samec stanoval pri družini Leona šobe in zapustil omenjeno vsoto petnajstletni domači hčerki Amaliji. Odvetnik deklice mora zdaj dokazati, da je bila deklica njegova sorodnica al; da je živela od njegovega zaslužka, ker bo sicer sodišče prisodilo Soršakovo zapuščino njegovim bratom v Sloveniji.
♦	Na našo vest o strelu v trebuh 8. t. m. smo prejeli iz Rogatca pojasnilo, da pri dogodku ni udeležen noben nameščenec steklarne v Straži pri Rogatcu.
♦	Smrtna nesreča. Z Dunaja je prispelo v Ptuj poročilo, da se je tam 6. t. m. smrtno ponesrečiJ pri padcu s kopja 21 letni vojaški akademik Oton Seller, čigar mati živi v Ptuju. Pokojnik je bil zman športnik. Truplo pokojnega bo prepeljano v Ptuj, kjer bo v torek 13. t. m. ob pol 16. pogreb na tukajšnje pokopališče, kjer bo položen v rodbinsko grobnico.
♦	Ribiška jadrnica se je ponesrečila v viharju. Na Jadranu je v zadnjih dneh divjal hud vihar in sta brez sledu izginila dva ribiča, ki sta se s svojo ribiško ladjo vračala domov na Silbo.
Brez izjeme vsakdo reče resno, brez nasmeška: Kar na ražnju Slamič peče, vse |e fed nebeška!
14954
♦	Vlomi v litijskem srezu. Kakor smo beležili, je 5. t. m. bilo vlomljeno v neko trgovino v Litiji. Vlomilec je odnesel le malo plena zato pa zdaj išče večje sreče po deželi. V noči od 7. na 8. t. m. je bilo vlomljeno v hranilnico v št. Vidu na Dolenjskem. Drzni, izredno spretni svedrovec je navrtal blagajno in odnesel 500 Din. že prejšnji mesec je očividno isti vlomilec izvršil vlom v žalni in Mirni peči, o čemer smo tudi poročali. Varnostna oblastva vo. dijo najvestejšo preiskavo in so vlomilcu na sledu.
♦	Tvornica šivalnih strojev G. M. Pfaff d. d. v Kaiserlauternu praznuje letos svojo 70 letnico. Iz skromnih začetkov se je razvilo rodbinsko podjetje, ki ga je bil ustanovil ded sedanjega vodje, tako da je zaslovelo po vesoljnem svetu. Izprva in potem še leta in leta je izdelovalo podjetja samo šivalne stroje za dom, polagoma pa je pričelo vzporedno z napredovanjem tehnike izdelovati tudj specialne šivalne stroje, kakršni se uporabljajo dandanes po različnih šivalnih obratih (pri izdelovanju oblek, čevljev, perila Itd. Tvrdka je ostala zvesta svojemu načelu, da bo izdelovala samo šivalne stroje ne pa tudi druge izdelke, vse do današnjih dni in v tem tiči pomen in moč Pfaffce tvornice šivalnih strojev.
♦	Redni promet z avtobusom za nizko ceno 6 Din se otvori danes med postajo in trgom Sv. Lovrenc na Pohorju. S tem bo ustreženo vsem športnikom, turistom in smučarjem.
♦	Najlepše božično darilo: švedski Elek. trolux sesalec prahu ali električna parketna krtača! Obroki pet dinarjev dnevno! »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg- 25-1.
♦	Obleke in klobuke kemično čisti, barva. plislra in lika tovarna Jos. Reich.
♦	Darujte popornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2-1II.
♦	Za božična in novoletna voš&ila rabite Ciril Metodove razglednice.
I
Leichner Fettpuder
je že 60 let svetovna znamka.
851
Iz Ljubljane
u_ Slovo g. gensrala lliča in gospe. V
petek zvečer je priredila mestna občina svočan banket odhajajočemu komandantu dravske divizijske oblasti, divizijskemu generalu g. Bogoljubu Iliču. Banketa, ki se je vršil v mali dvorani restavracije »Zvezde«, so se udeležili poleg številnih občinskih svetnikov z županom g. dr. Pucom in podžupanom profesorjem g. Jareom na čelu še ban g. dr. Marušič, podban g. dr Pirkmajer, komandant mesta general g. Popovič, komandanti polkov in drugih vojaških edinic, zastopniki SKJ in druge odlične osebnosti. _ Odbornice Kola jugo-slovenskih sester pa so se na praznik poslovile od častne predsednice gospe Iliče-vc in to pri poslovilni čajanki na domu gospe Franje Tavčarjeve. Gospa Tavčarjeva je poželela gospej Iličevi vso srečo in sončna pota v novem kraju ob Jadranu. Gospodarica Kola ga. Gašperlinova pa je izročila skromen spominek in se poslovila v imenu centrale in podružnic-
Ce Vas boli glava ali zobie, če imate m greno ali neuralgi;o ublažuje bolečine
Handera
Orig. fijola z 20 tabl. Din 20'— 1 tableta Din 1 50 Dobiva se v vseh lekarnah.
Odobreno od Min. loe. poiiUk« m oarodnetfa rdraTia S. Br. 17429 od 3. oktobra 1932.
u_ Ljubljanskim delodajalcem 'n delojemalcem. Trgovske, obrtniške in industrijske zveze so skupno z raznimi strokovnimi organizacijami izdale te dni v časopisju v smisJu sklepa po mestnem načel-stvu sklicane ankete delojemalcev in delodajalcev poziv, naj bi v pomoč našim ljubljanskim breposelnim im njih rodbinam prispevala: delodajalec za vsakega uslužbenca po 1 Din, vsak delojemalec pa po 50 par na teden. Glede na ta sklep ln oklic Vaših organizacij Vas tudi jaz nujno prosim, da se temu človekoljubnemu pozivu svojih organizacij v polni meri odzovete. Mestni soclalno-politični urad bo v prihodnjih dneh začel kasirati po mestnih, za to poverjenih uslužbencih na podlagi plačilnih izkazov Vašega uslužbenstva ustrezajoče prispevke. Pripominjam, da bo po dogovo-voru omenjene ankete sprejemala prispevke mestna blagajma, uporabljal pa jih bo za podpiranje ljubljanskih brezposelnih mestni sociaLno-politični urad po navodilih socialnopolitičnega odseka občinske uprave ljubljanske, župan dT. Dinko Puc.
u— Tretje poljudno inanstveno predavanje prirodoslovne sekcije Muzejskega društva bo v četrtek 15. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. G. dr. V. Bohinec bo govoril o obličju matere zemlje. Ob mnogoštevilnih skioptičnih slikah bo tolmačil izpremembe zemske površine pod vplivi vode, ledu in vetrov. Dotaknil se bo tudi delovania vulkanov. Na to zanimivo predavanje našega priznanega geografa vabimo vse, ki se za reč zanimajo. Vstopnina( sedeži po 4, stojišča 2 Din) se pobira v kritje 9troškov-__
NACE NAROBE, tapetnik, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225
Blago po zadnji modi — KONFEKCIJA
AVGUST IGLIČ, Tavčarjeva 3.
Modno trgovino
dobro vpeljano, KUPIM takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Gotovina III«. 15053
20% popusta
na lepo izbiro elegantnih in modernih DAMSKIH PLAŠČEV.	14977
K. PUČNIK
Šelenburgova ulica
NASPROTI KAVARNI »ZVEZDA«
Za fotografiranje
v snegu dobite najboljše in najcenejše filme in plošče pri.
FOTO TOURIST
ŠELENBURGOVA ULICA 6.
Nova izborna vina
so prispela v Avtomatični buffet	RIO, Šelenburgova ulica, in sicer: novi cviček, novi in stari rizling in zdravilno »Kuč« vino. — 1 liter teh vin stane
samo Din 9.— čez ulico.	15059
Največja pozornost
damskim plaščem!
Tega gesla se drži tvrdka LUKIC. To priznavajo naše modne dame, ki so v teh dneh izbirale plašče v tej elitni izbiri. Teden plaščev traja samo še do 17. t. m._
Dol(y milo
LavendeI, Buttermilh, idol, Chypre so najboljša za negovanje lica.
»Edison«......Din 650.—
»His Masters Voice« . . Din 2400.—
plošče umetniške, klasične itd., na novo prispele Din 60.—
smuči za otroke z vezmi in palicama.....Din 190.—
smuči z vez. in palicama Din 245.—
»hyckori« les norveški . . Din 800.—
Na zalogi vse potrebščine za smuči.
Tehnik Josip Banjai
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 20. 15043
u— Danes ob 11. dop. opereta »Tango ljubezni«. »Tango ljubezni«, R. Stolzova opereta s priljubljenim Willyjem Forstom na filmskem sporedu ZKD. Eden najbolj priljubljenih filmskih igralcev VVillv Forst bo od danes naprej zabaval občinstvo v najlepšem svojem filmu »Tango ljubezni«. Zopet bodo oživele Stolzove popevke »Bajka o sreči«, »Ti 9i moja Greta Garbo« in »Ma-scota« in druge. Poleg Forsta bomo videli lepo Fee Malten, Oskarja Karlweisa, Ernsla Verebesa in Paula Vincentija. Lepa opereta, ki bo nudila poleg užitka na lepem petju in glasbi tudi obilo zabave slehernemu po-selniku, se priporoča sama.
VEDNO NAJBOLJŠE
in najcenejše nogavice kakor tudi vse modne potrebščine pri M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22.	377
u— Kot planinec in smučar po naših in koroških gcrah. Po nekaterih ljubljanskih izložbah so razstavljeni posamezni posnetki lz bogate zbirke diapozitivov, ki jih bo pokazal mariborski planinec in fotoamater g. Vlado Cizelj na svojem jutrišnjem predavanju pod okriljem ljubljanskega fo-tokluba v dvorani okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Ti posnetki vzbujajo po svoji tehnični in umetniški dovršenosti upravičeno pozornost in dokazujejo, da bo to eno najboljših predavanj te vrste, kar jih je bilo prirejenih v letošnjem letu v Ljubljani. G. Cizelj je priznana kapaciteta v svoji stroki in ne samo v naši ožji domovini, temveč tudi v tujini ga vabijo pogostoma kot predavatelja v svojo sredo. S tem predavanjem pojde n. pr. tudi v Avstrijo in Nemčijo, kjer bo z živo sliko in besedo razširjal slavo in lepoto slovenske zemlje. Tudi iz tega razloga je pričakovati, da bo jutrišnje predavanje privabilo polno dvorano občinstva, zlastj prijateljev zimskega športa, ki jih bo seznanilo z mnogim! manj znanimj tereni v naših krajih, in ljubiteljev fotografske umetnosti, ki jim bo dalo novih pobud za snemanje v zimski prirodl in v prirodi sploh. Vsi, ki znajo upoštevati prizadevanje ljubljanskega fotokluba in njegovega novega predavatelja, naj ne zamudijo te lepe poučne prireditve!
u— Alpinist Ertl na Grenlandu. Hans Ertl nam bo v trek 13. t. m. ob 20. v veliki dvorani hotela »Unionat pripovedoval o svojih alpinskih turah na plavajoče ledene gore Arktide in o hudih plezalnih turah na vrhove grenlandskega gorovja. S kakšnimi nevarnostmi so bili zvezani ti pohodi, priča naslednja prigoda: Ko se je Hans Ertl 9 tovarišem Davidom Zoggom povzpel na plavajočo ledeno goro ter je bil že skoro na vrhu, se je ledeni kolos Dričel na levi 9trani dvigati, na drugi pa pogrezati v vodo. Oba tovariša sta si edino z drznim skokom v morje rešila življenje. Tudi drugi opisi pričajo o veliki sposobnosti predavatelja Ertla. Njegovi vstopi v stene grenland-skih vrhov so bili mogoči edino z večurno vožnjo s čolnom kajakom. Plezanje po zle-denelih stenah je zahtevalo nadčloveško energijo. Z vrhov 90 se mu nudili nenad-kriljivi prizori. Vse to in mnogo drugih zanimivosti iz časa njegovega petmesečnega bivanja na Grenlandu. ki ga je preživel s filmsko ekepedicijo dr. Fanka, ki je snemala najnovejši naravni film >SOS Eis-berg«, nam bo Ertl pripovedoval 9 sprem-ljevanjem 150 edinstvenih diapozitivov. Zaradi velikega zanimanja za predavanje priporočamo. da si občinstvo oskrbi vstopmce v naprei v Matični knjigarni. Vstopnice: 10, 8 in 5 Din.
u— V sredo 14. decembra bo predaval pod okriljem Zveze kulturnih d.ruštev v Ljubljani v Kazini II. nadstropje ob 20. g. dr. škerlj o svojem potovanju po Norveški. Predavanje spremlja &o lepih skioptičnih slik in opozarjamo javnost nanj. predavanjem bo tajnik orisal bodoče smernice kulturnega delovanja ZKD.
u_ 20 let »Preporoda«. Spored slavnostne akademije je: 1.) Otvoritveni govor. 2.) a) Državna himna, b) Demetrlj žebre: Suita v štirih stavkih; Izvaja pomnoženi društveni orkester pod vodstvom kons. žebreta. 3.) Oton Župančič: Kovaška; recitira Kovič France, 4.) a) Alabiev: Božji volek. b) Deu: Slavček. c) Adamič: Jezdec. Poje gdč. Majda Lovše (sopran) pri klavirju kons. Samo Lovše. 5.)v Franc šturm: Fantazija za violino in klavir; izvajata kods. Uroš Prevoršek (violina) in kons. Valens Vodušek (klavir). 6.) a) Čajkovski: Arija kneza Jeleckega lz opere »Pikova dama«, b) Massenet: Arija Heroda iz opere Herodijada« poje kons. Cveto švigelj (bariton), pri klavirju kons. De-metrij žebre. 7.) Slovenske narodne in umetne pesmi poje oktet. 8.) a) Dvo?ak: Spomini, b) Rus: Perpetuum mobile; igra kons. Uroš Prevoršek (violina) pri klavirju kons. Valens Vodušek. — Vabila za proslavo so bila včeraj razposlana. Reklamacije »Preporod«, Napredni dijaški dom, Tomanova ulica 3.
u— Za otroke naših izseljencev. Mestna organizacija Narodne odbrane v Ljubljani je razposlala ljubljanskim trgovcem posebno okrožnico, v kateri jih naproša za darove, ki bodo poslani na West£alsko. Nujno potrebno je, da se ob vsaki priliki spominjamo otrok naših izseljencev, ki občutijo veliko krizo mnogo huje nego mi, ki smo v domovini. Iz tega vidika moramo iskreno pozdraviti to takcijo. Vsa darila naj se do 13. t. m. votirajo mestni organizaciji Narodne odbrane, Gledal'ška ulica 8, H. nadstropje. Na željo se pošlje po darilo tudi odposlanec.
u— Občni zbor mestne organizacije Narodne odbrane v Ljubljani se bo vršil v četrtek 15. t. m. ob 20. uri v predavalnici ZKD, Kongresni trg l-II.
u— Materinski večer, ki ga priredi državni zavod za zaščito mater in dece z deč-jim domom kraljice Marije, bo v sredo 14. t. m. ob 20. zaradi vremenskih neprilik v dvorani okrožnega urada. Miklošičeva cesta, ne pa v zavodu. Vstop prost. Vstop ima samo odraslo ženstvo. Govoril bo dr. Dra-gaš o zablodah otrok in mladine.
u— JNAD »Jadran« poziva svoje članstvo, da se sigurno udeleži članskega sestanka 13. t. m. ob 8. zvečer v društveni čitalnici, kjer bo nredaval g. dr. Spektorski o pojmu sociologije.	•
329
u— Literarni večer poezije bo druga umetniška prireditev v okviru tako zvanih Decembrskih umetniških dni. ki jih prireja društvo »Krka«. Vršil se bo v dvorani Delavske zbornice v torek 13. t- m. ob 20. Opozarjamo na večer vse ljubitelje umetnosti. Večer bo izrazito večer mladih, ker nastopijo z recitacijami svojih izbranih pesmi zgolj naši povojni pesniki.
u_ »Sloga« bo izvajala. v .ponedeljek v Unionu sloveči Bachov Božični oratorij. Delo zahteva zlasti od pevcev solistov in zbora, pa tudj od orkestra mnogo stud.ja in spretnosti, pa tudi mnogo glasbenega umevanja. Oratorij je najprimernejše delo za koncertno izvajanje v tem mesecu, saj opeva dogodke božičnih praznikov, ki so gotovo prav vsakemu ljubi in dTagi. Vstopnice prodaja po nava.dnih koncertnih cenah Matična knjigarna.
nudi po znižanih cenah damske PLAŠČE, za gospode SUKNJE in OBLEKE po meri.
Palača Viktoria
u— Cankarjev večer (III. delavski prosvetni večer) priredita v sredo 14. t. m. ob 20. uri »Svoboda« in sZarja< v dvorani Delavske zbornice. Predava o Ivanu Cankarju prof. Teplv iz Maribora, Ferdo Delak recitira več Cankarjevih pesmi iz »Erotike«, govorni zbor »Svobode?, poda odlomek iz »Podob iz sanj"'.. Nastopijo godba »Zarja', tenorist Drniota, aitistka C. z več solospevi ter pevski zbor Krakovo-Trnovo. Proslavimo spomin Ivana Cankarja ob obletnici njegove smrti. Vstopnice po 3, 2 in 1 Din.
u— Dobrega vojaka Švejka, kako stopi v svetovno vojno, bo vprizoril Delavski oder »Svobode« danes 11- decembra t. 1. ob pol 9- uri zvečer v dvorani Delavske zbornice kot 4. reprizo te smeh vzbujajoče burke-satire- Oglejte si tega »Švejka«! Vstopnice po 10. 8. 6 in 4 Din. 671-n u_ Smučarska gimnastika — Rittman-nova metoda. TK »Skala ., smučarsiki odsek, obvešča člane, člani-ce in goste, ki po-sečajo ta tečaj, da bo tretji trening 12. t. m. (v ponedeljek) v telovadnici osnovne šole na Ledini v Komenskega ulici, in sicer za čla.nice 0d pol 20. do pol 21., za člane pa od pol 21. do pol 22. ure. Istočasno obveščamo člane in čla.nice, da bo 6. interno predavanje v sredo 14. t. m. ob 20. v klubskem lokalu v palači »Grafike«, II. nadstropje, levo.
u_ Umetnostno zgodovinsko društv0 v
Ljubljani bo imelo svoj občni zbor v sredo 14. decembra ob 20. v verandni dvorani hotela Uniona po običajnem sporedu. Pred občnim zborom bo predaval g. konserva-tor dr. Fran Štele o umetnostnih spomenikih v Ljubljani. Predavanje bodo pojas-nievale skioptlčne slike. Vstop je brezplačen. Povabljeni so prijatelji umetnosti in zgodovine ljubljanskega mesta.
u_ Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola igra danes v Narodnem domu (vhod z Blei-vveisove ceste) pravljično Igro v 4. dejanjih »Potopljeni zvon«. Začetek točno ob 16.
u_ V mladinski podružnici »Soče« bo v
torek ob 20. v novih prostorih na Tvrševi cest] 31-1, predaval g. Ludvik Mrzel. Pridite vsi in točno!
ti_ Za pomožno akcijo mestne občine
so darovali delavci pr'. mestnem cestnem nadzorstvu in najeti vozniki od svoje enkratne tedenske plače 492 Din. Mestno de-lastvo je s svojo nabiralno akcijo 3, in 4. t. m. pod geslom »Delavec za delavca«: ln s tem prispe vikom jasno pokazalo, kako dobro ra-zumeva potrebo svojih brezposelnih tovarišev in kako globoko je pri njih razvit čut požrtvovalnosti za bedo vseh potrebnih.
u— Brezposelnim božično podporo! Na
korist brc/j posebni,m v Ljubljani priredita Rdeči kri"/ in diržavni konservatorij v Ljubljani božično akademijo, pri kateri bodo operni in dramski gojenci podajali odbran spored. _______
BOŽIČNE OKRASKE
prtičke za v kot in obrazce nudi po nizki ceni tvrdka JOSIP UKAN, LJUBLJANA, Mestni trg 11.	15057
ELEGANTNE CENENE
zimske plašče
in obleke dobite le pri
D?ago Goffttp & Co.
konfekcija MIKLOŠIČEVA CESTA 16, I. nadstr
15044
REKLAMNE CENE SARDIN
Restavracije, gostilne, vinotoči še poseben popust.
RAFKO KORETIC Palača Viktorija
IHItM«
Edinstveno predavanje
v torek, dne 13. t. m. ob 20. v veliki dvorani hotela Uniona
„Kot alpinist na	.
ledenikih Gronlanda g
predavatelj Hans Ertl iz Miinehena g
Predprodaja vstopnic v Matični knji- [| gami po Din 10.—, 8.—, 5.— ■
TRIGLAVSKE
prvi slovenski visokogorski film c mogočni triglavski Severni steni.
Skrajno nevarno, a vedno veselo življenje naših najboljših plezalcev in planincev.
„Velettarist" Danilo
Redne predstave od danes naprej ob 4., 7., 9. uri. V nedeljo ob 3., 5., 7., 9. uri v
KINU BVOR
Telefon 27—30	Telefon 27—30
15019
u_ Opozorilo! Večino pogosteje vlagajo
pri mestnem socialno-političnem uradu prošnje za podpore razne stranke, ki ne stanujejo v Ljubljani, niti niso v Ljubljano pristojne Take prošnje prihajajo zlasti iz bližnje ljubljanske okolice, pa tudi iz raznih krajev dravske banovine Opozarjamo. da se take prošnje ne bodo mogle upoštevati in se nanje tudi ne bo odgovarjalo.
u_ Največje veselje nad snežno brozgo
kažejo avtomobili, ki vozijo po Ljubljani s tako prešernostjo. da obrizgavajo potnike na še tako oddaljenih pločnikih Dobro bj bilo, če bj v takšnem vremenu, kakor ga imamo sedaj, policija predpisala zmernejši tempo vožnje Obleke namreč nihče rad ne žrtvuje ljubljanskemu blatu
u_ Nadležni berači. Vedno pogosteje so pritožbe o nadležn h beračih, ki večkrat nastopajo prav sirovo Vidi se jim, da so že pijani Tudi na cesti se vidijo postopači, k; so prav pošteno natreskani Od kod dobijo ti ljudje denar, da so lahko neprestano pijani? Mestna občina ljubljanska nakazuje brezposelnim le živila, hrano ali ob. leko, v prav redkih primerih tudi denarne podpore za stanovanje, a to le zanesljivim strankam Večkrat se pošlje denar direktno hišnemu gospodarju za poravnavo stanarine Denar teh izrabljevalcev podpor izvira potemtakem iz privatne dobrodelnosti Hrano si izprosi, nabrani denar za-pije Zato se občinstvo ponovno poziva, i! aj obdaruje z denarjem le znane prosilce. Nihče ni proti zasebni dobrodelnosti, vendar naj se vrši kolikor mogoče v okviru znanih revežev Vsak pravi revež se drži svojega kroga podpiralcev, ki ga dobro poznajo. Tem naj pomaga, vsi drug,j neznani, mlaii, krepki in delozmožni prosilci pa naj se napotijo na mestni socialnopolitični urad, kjer se bo dognala njihova potreba do podpore Občinstvo naj se tudi še bolj pridno poslužuje blokov sPomoč potrebnih- ker bo s tem omejilo zlorabo darov in se obenem otreslo takih nadležnih pro silcev, ki hočejo imeti denar Ie, da ga potem zalijejo Vsi na dan. da se z združenimi močni odpravi čimprej nadlega vsiljivih beračev pijancev!
u_ Nezgod?. Zidar Ivan Jenkole si je po
nesreči na razbiti šipi obreza.l roko in ni resnica, da bi bil nameraval izvršiti samomor. kakor se je nedavno poročalo.
u—_ Nesreča. Na klavnici je včeraj dopoldne nevarno v levico ugriznil prašič 34 letnega mesarskega pomočnika Andreja Markužiča. V tovarni ;,Saturnus« jo zagrabil stroj 33 letno delavko Marijo Eezgovo in ji odtrgal na desni rofcl par prstov. V Mostah se je poparil s kropom delavčev sin Zdravko Martinčič. Na Sv Petra cesti je padla žena upokojenega služitelja Marija Skopec in sj zlomila levo nogo. Sin delavke Vinko Jakumelj iz žirov je padel na cesti in si zlomil desno nogo. 3 letna hčerka strojnika iz Borovnice je doma pad a 'n si zlomila levico Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnici.
u._ Neprijetna pisma. Zasebni uradnik Leopold K. iz Zgornje šiške je že večkrat dobil od svojih neznanih sovražnikov, ki jih ima baje v mestu, razna grozilna pisma. Tudi pred par dnevi je prejel pismo s prav kratko vsebino: »Kadar Te dobim, padeš!« Leopold, ki so ga pisma seveda precej razburila, se je sedaj odiočil in zadevo prijavil policijski upravi Kakor navaja. je tu posredi neka ženska in se trudi, da jo najde in pokliče na odgovor
Senzacionelni pustolovski film v režiti Harry Piela
Scsice j?o&zettilfa
Krasni posnetki St. Moritza Danes ob 15%, 18. in 20%
uri, jutri ob 20. uri. Pride!	Pride!
»Zmaga ljubezni« Hans Albers in Martha Ejrerth
CE-Ne. , 1q) 8,6,5,4 D1,-H
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1 Čas opazovanja. 2 stanje barometra. 3 temperatura 4 relativna vlaza v '/o. 5
smer in orzina vetra. 6 oblačnost 1_10.
7 vrsta padavin. 8 padav.ne v p-m Tem peratura prve številke pomenijo najvišjo druge najn:žjo 'cmipraturo 10. decembra
Ljubljana 7. 767.2. 1 0, 90. ENE1, 10, 6.7, sneg; Ljubljana 13. 7G7 4, 1.0, 90, mirno, 10 —, Maribor 7, 766.8. 0.0. 90, NW1, 10. 1 0. sneg; Zagreb 7, 766 8, 1.0. 90. ENE1, 10 10. 2.0, sneg; Beograd 7. 765.0. 3.0, 90, SE1 10, 5.0 dež; Sarajevo 7, 765.0, 1.0. 90, nrrno 10. 3.0. dež: Skoplje 7, 766 6 3.0, 90. m rno 10.	Solit 7. 762.0, 11.0, 90,
NE1 9. 3 0. dež: Rab 7. 762.6. 7.0. 90, mirno. 10. 0.2 dež
Temperatura Ljubljana 2.0, 0.0; Maribor 3 0. 0.0; Zagreb 2.0. 1.0: Beograd 4.0. 20- Sarajevo -. 0 0: Skoplje 8.0, 1.0; Solit — H O: Rab _, 4.0.
Sonce vzhaja ob 7.27, zahaja ob 16.18.
L uma vzhaja ob 14.1, zahaja ob 5.17.
u— Prijeta žeparka. O članih tatinske družine K. iz Jarš pri Ljubljani im o njihovem delovanju smj nedavno poročali. Skoro vsi član, omenjene družine so imeli navado beračiti po Ljubljani, pri čemer pa seveda niso opuščali nobene prilike, da so tudi kradli, najraje denar in razne dragocenosti Na svobodi je bila samo še 22 letna Mihaela K., ki pa ni mogla opustiti tatinsk.h navad. Včeraj dopoldne je prišla na trg, kjer je poskušala svojo srečo kot žeparka, pa so jo prijeli in tudi nje spravili za zapah
u— Slepar v vojaški uniformi. France G. iz Bistre je pred meseci odslužil vojaški rok se pa ne more ločiti od uniforme. V chMlu si je spet oskrbel vojaško obieso ter s ponarejeno hranilno knjižico ogoljufal poštni urad v Dolnjem Logatcu za nekaj denarja, nato pa se je vrnil nazaj v Maribor, kjer je bil pri vojakih in je v Rušah na enak način osleparil poštni urad za 350 Din gotovine Zato je France izginil in ga doslej še niso mogli izslediti.
u_ Izgnan iz Ljubljane. O neznanem po-
hajaču, sleparju in vlomilcu Petru Lovšinu iz Kočevja smo že večkrat poročali. Nedavno so ga prijeli v Ljubljani, kjer je odsedel za svoje grehe več dni zapora, zdaj pa, £0 so ga s sodišča vrnili policiji, so se tam hitro odločili in ga za nedoločen čas izsrnali iz ljubljanskega policijskega okoliša.
u_ Občni zbor Ljubljanskega šahovskega kluba bo v ponedeljek 12. t. m. ob 20. zvečer pri »Slonu«.
u_ Pučnik šelenburgova ulica nudi
smučarjem nepremočljive modre in rjave tricote in gabardine.
u_ Plesni zavod Jenko.Kazina. Nedeljski popoldanski tečaj ob pol 16. začetniškj vsak ponedeljek in petek ob 20. na^alje-valn v torek Informacije in posebne plesne ure vsakodnevno.
Otvoritev
ostilne
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem PREVZEL staro znano
gostilno pri Kameni ti mizi v Zgornji Šiški
rodna hiša prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika. Nudil bom prvovrstna dolenjska in štajerska vina ter gorka in mrzla jedila in domače klobase.
Sprejemam abonente na dobro domačo hrano po najnižjih cenah.	15056
Za obilni obisk se priporoča
KOS, gostilničar
Iz Maribora
a_ Iz delovanja Pomožne akcije. Pred-
sinočnjiin je imel ožji odbor Pomožne akcije svojo sejo v mestnj posvetovalnici pod predsedstvom mestnega župana g. dr. Li-polda, ki je sporočil, da so bili vsi sklep., zadnje seje širšega odbora Pomožne akcije izvedeni in da je akcijski odbor razposlal 1945 nabiralnih pol, od katerih pride v Po štev 1862 Vrnjenih je bilo že doslej 536 pol in izkazuje 395 pol denarni efekt okrog 35.000 Din, praznih pol je bilo vrnjenih 111, odklonjenih pa 23. Nadalje je župan sporočil, da bo letošnja pomožna akcija izdatnejša v primeri z lanskoletno in pričakuje, da se bo nabralo nad 400.000 Din v gotovini, v darovanem blagu pa nad 100 tisoč dinarjev. Sprejet je bil predlog, da se bo najelo okrog 100 delavcev, ki bodo zaposleni pri popravilu Kacijanarjeve n Kraljeviča Marka ulice ter Pobreške ceste, nekaj pa se jih bo uporabilo tudi pri planiranju prostora nasproti Magdalenske-ga parka ter športnega igrišča SK železničar ob Tržaški cesti. Prehrana brezpo selnih se bo tudi letos delila v Ljudski kuhinji, deloma pa tudi v Javni kuhinji, čim bo pritisnila ostrejša zima, se bo odprla tudi ogrevalnica, kjer pa se bodo letos smeli zadrževati le oni, ki bodo imeli izkaznice od socialnopolitičnega urada. Odbor namerava prirediti v času med Novim letom in Tremi kralji dobrodelno prireditev v veliki dvorani »Uniona« v korist bednih
a— Ustanovni sestanek društva »Šola in dom«. V sredo ob 18. je bil v "slavnostni dvorani moškega učiteljišča ustanovni občni zbor društva »Šola m dom«. Zborovanje so sklicali ravnatelji tukajšnijh srednjih šol. otvoril in vodil pa ga je ravnatelj g. Kadunc Prof Šilih je v lepem referatu naslikal delo suičnlh društev v Ameriki in drugod lepe okvirne rmsli pa je dal šolski nadzornik g Senkovič V imenu staršev je govor;! primarij dr. Janko Drnovšek, ki je pozdravil iniciativo za osnovanje prepo« trebnega društva Nato je bil izvoljen pripravljalni odbor: predsedn;k primarij dr. Drnovšek tajn:f< novinar Franjo Žebot, odborniki pa: za humanistično gimnazijo mag pharm Minafik, 7<a realno gimnazijo načelnik Pagon, za uč:'tH"'šče ga. Flantono-va ter nadimvavite^j Mastm upravitelj Ivan Kožuh Ivan Krati pales; teg-a pa so v odboru ravnatelji vseh marihorskih srndnjiih šol in prof Gustav Šil;h Popravljalni odbor bo šesta vvl in predV>žM v odobritev društvena pravila nakar bo takoj sklican ustanovni občni zbor.
a— Liudska univerza. V petek 16. t. m. ob 2015 bo nredaval s. Franio Pivka o le-notah zimskega Pobor;a. Predavanje eprem-liajo krasne sk;ootiPne slike.
a— Z ozirom na odpovpdani koncert koroških tievrev. ki jim ie koroška deželna v'ada nreroved^a notovanje v Jugoslavijo se nanro5a:o vsi rini ki so že kupili vstop-n're za ta koncert v Mariboru, da vstopnice obd^že. ker se bo koncert v bližnjem času vernla-1«5 vršil.
a_ Prihod«" tržii' dan Ker morajo b;H
trgovine na ro:stni ^an Nj. Vel. kralji v =obnto 17. t. m. ves dan znnrte. se ie v sporazumu z me^tn-m *u"an3tvom sklenilo. Ia se prenese sobotni tr^ni dan na pet<=k 16 t- m. in bodo zamrli te^a tudi mariborske trTOvne ta dan odnrte čez orodne.
a— Mari^op^k® trgovine bodo v nedeljo IS. t. m. doooldne odprte.
a_ V prevzemnem <»7'r«»»™* oa H sinem naznanil« mar'bor=ke tvrdke Ferd. Ussar. ki ie or<-wini pvoio dr*=edanio šoeceriisko tvrgo-vino na Glavnem trgu 1 novo ustanovljeni •s.<M>lr>«n; nab-vlialni zadrugi«. v kateri pa bo ostal še nadalie kot poslovodja, se ie ori-merila neliuba oomota. ker se je pri telefonski transmisii? ookvarilo 'me v »Uffar«. kar pa so ceni. čitatelji že itak sami nvi-deH in popravili. Nova zadruga že posluje
če bo mladina spoznala lepoto naše ožje domovine, jo bo tudi ljubila.
Album »Naši kraji in ljudje« s številnimi reprodukcijami -v bakrotis-ku je namenjen malim in velikim. V njem so zbrani v krasrih slikah biseri naše domovine.
Je pa album tudi darilo trajne vrednosti. Pod božično drevesce mnogo teh Albumov. Po 20 Din jih dobite v Tiskovni zadrugi ter v oglasnem oddelku »Jutra«, Prešernova ulica.
Po pošti pa jih razpošilja
Uprava »Jutra«, Knafljeva ulica, Ljubljana.
v dosedanjih lokalih poti »Veliko kavarno« in sprejema člane iz vseh slojev tukajšnjega in okoliškega crebivalstva.
a— Tragična smrt uglednega posestnika-Predvčerajšnjim ob 16. se je ustrelil v Po-eehovi pri Mariboru tamkajšnji ugledni posestnik in bivši orožnik, 651etni Alojzij Jerič. Pognal si -ie kroglo iz vojaške puške v srce in kmalu izdihnil. Vzrok tragične smrti je huda naduha, za katero je dolgo bolehal in zaman iskal zdravniške pomoči.
a— Nenadna smrt starčka. Predvčerajšnjim popoldne je hotel zadeti na ramo vrečo kupljene moke v Litzerjevem mlinu v Dravski ulici 601etni posestnik Urban Str-nad iz Studencev. V tem trenutku pa mu je postalo slabo in se ie nezavesten zgrudil na tla ter kmalu nato umrl. Poklicani zdravnik ie ugotovil, da ga je zadela srčna kap a— Tatvina v poštnem ambulančnem vozu. *Iz poštnega ambulančnega vagona osebnega vlaka., ki vozi }z Kotoribe v Maribor, je bila pred dnevi med postankom na .postaji v Framu neopazno ukradena ooštna vreča s priporočenimi pismi in 3000 Din gotovine. Tisočaki so imeli serijske številke: »D 353.187«, ;>M 451.418« in 260.353«. Razen tega je izginilo tudi denarno pismo, v katerem sta bila dva tisočaka s serijskima številkama »B 962« in >M 408.798«.
Iz Celja
__Slikarska razstava. Ljubljanska slikarja gdč. Elda Piščančeva in g. Rajko Sla-pernik bosta otvorila prihodnjo soboto ob 10. razstavo svojih slik v dvorani Obrtnega doma v Celju. G. Slapernik je Celjanom gotovo še v spominu po razstavi svojih slik, ki jo je priredil v pretekli zimi v sejni dvorani Mestne hranilnice, pa tudi gdč. Piščančeva ie znana po sivojih delih
e— Mladinska predstava. Člani Dramatičnega društva v Celju bodo ponovili Go-lievo veselo otroško pravljico »Jurčka«, ki so jo 8. t. m. z uspehom uprizorili v celjskem gledališču, danes ob 15. v telovadnici okoliške deške narodne šole. Predstava je namenjena šolski mladin; pa tudi odraslim.
Številke so dokazi
Dameki plašSi v lepi fazoni .....od ICO Din naprej
Moške doljje in kratke zim suknje od 320 Din naprej Usnjeni suknjiči $ topi-o podlago . . od 580 Din naprej
Prešite odeje klot s kl-ouim .....od 120 Din naprej
Flanel ostanki ............od 6 Dim naprej
dobite pri	13537
FRANCE KOLBEZEN, CELJE, PREŠERNOVA UL. 3
e— O kritičnih razdobjih v razvoju otroka bo predaval g. prof. Gustav Šilih iz Maribora jutri ob 20. na celjskem ljudskem vseučilišču v risalnici meščanske šole. Važna snov predavanja bo gotovo privabila mnogo občinstva, ki se zanima za vzgojna vprašanja, zlasti za starše.
e— Božičnica skavtov in planink. Steg skavtov in planink v Celju bo priredil prihodnjo soboto ob 16. v vebki dvorani Ljudske posojilnice božičnico za svoje člane in prijatelje. Skavti bodo napravili taborni ogenj, planinke bodo nastopile z zborno deklamacijo, lutkarji pa bodo uprizorili lutkovno predstavo. Vabljeni so vsi starši in prijatelji skavtov
e— Seja krajevnega odbora JRKD za celjsko okolico bo v četrtek 15. t. m. ob 19. v gostilni »Sokoiski dom« v Gaberju.
e— Ogenj na Lavi. Včeraj okrog 5. zjutraj se je vnel v poslopju g. Josipa Kirbiša na Lavi 13 (bivša tovarna »Cinal«) tram poleg dimnika ob zunanji steni. Domači so ogenj pravočasno opazili in takoj pogasili. Kmalu so prispeli celjski gasilci, ki so "he-koliko razkopali steno m odstranili sleherno nevarnost
e— Smučarji, pozor! Predno 6i nabavite kroje, čepice, sviterje, špecalno perilo, rokavice, smučke kompletne ali samo pribor, termos steklenice, nahrbtnike, čevlje nepremočljive, jopice in vse drugo, kar rabite, obrnite se na Trgovski dom — Ster-mecki — Celje. Cenik zastonj.
e— Mestni kino Danes ob pol 17., pol 19. in pol 21. in jutri ob pol 21. prvi jugoslovenski zvočni film »Melodija 1000 otokov«. V glavni vlogi Maks Osvatic ml iz Celja, ki je film tudi režiral in izdelal Krasni posnetki iz Dalmacije.
Iz Kranja
r— Dijaško podporno društro na državni tekstilni šoli v Kranju bo imelo tretji redni občni zbor na praznik 17. t. m. ob 10. dopoldne v poslopju tekstilne šole. Vabljeni vsi redni in podporni, ustanovni, častni člani društva, kakor tudi vsi, ki se zanimajo za vzgojo naših prvih tekstilnih strokovnjakov.
Iz Tržiča
č— Mestni proračun je sestavljen m bo
obči nar jem na vpogled od torka 13. t. m-dalje v mestini posvetovalnici. Potrebe znašajo 809.000 Din, primanjMjaj. ki naj se pokrije z doki a dam i na vise dokledam podvržene davke pa 160.000 Din. tako da bodo tudi za bodoče leto obveljale dosedanje 50 odst doklad«. Največja izdatek tržišfce obč ne tvori narodna prosveta. ki za njo potroši mestna občina skoro 160 000 D'n ali eno petino vseh svojih izdatkov. Proračunska seja bo še pred koncem tekočega leta.
č— Božično obdarovanje KolaSic. Trži-ške gospe imajo polne roke dela. Zbrale 90 lepo vsoto, da bodo ob'ek!e 100 otrok s toplo obleko za z'mo Poleg šolskih oitrcfc bodo obdarovane tudi siromašne druž:ne z jestvinami. Predilnica je darovala za
obdarovanje 1000 Din in odprodala nekaj blaga po izredno nizkih jenah. Tovarna Peko je določila 500 Din podpore in nekaj parov otroških čevljev, za mladino meščanske šole pa je še posebej darovala kakor vsako leto 5 parov deških in dekliških čevjjev. Vsem. k' izkušajo lajšati be» do, veljajl iskrena zahvala!
Iz Kamnika
ka— Občinski proračun za leto 1933. je občinski odbor na nedavnem nadaljevanju proračunske seje soglasno eprejel. Skupni izdatki so nekol ko nižji kakor lani. Upravni stroški znašajo 188.762. re= darstvo 37.550. kmet'j-stvo 3200. narodno zdravstvo 1850, postavka za trgovsko šolo in tujski promet 7500 f nančne obveznosti ;n ostal' izda fvt v manjših postavkah 51.829 D'n V vseh navedenih positavkah so se i datik- zv;ša!i za skumno 7.212 Din. znižali pa so se skupno z*, 39.883 v naslednjih postavkah: narodno skrbstvo 50.'00 (lani 74.500), občinsko go?nod*"^<tvo 11.500 in občrska podietva 171.500 Din Dohodki so preračunani s troša-ino n taksami na okrog 42^ 000 Dim Pr-manjk^aj bo krit s 45 odstotno doklacio na neposred- j ne davke Lani je doltfada znašala 49%. j Na razne oritožbe ob~ nvtvp zarad: n«mf- 1 ravanega novega pa* Tia om?+ania dimnikov ie obtfriflk-' ociV-r določi' fermire in ceno ometania in nredilog	v odoh-i-
tev bar»«iV" nnravi Ob^pf^' odlbnr 'e tudi; sog'o<v.n	pred^a^ati rove t0V=c in
s:cer na uvoz br'"''T",k"i,',r«!n!ih o::ač "0 nar rvd litra na 'irv1? V" v.a 1 ^ rflr od krt rada l'e t?k°o "0 Din dov^V.tev kro^ninrf-nia rvo	7 ^"^ufaktuimo robo. 7 ga-
larcter ji^ko ra 20 D:n
ka— T>r. '»»TTceH Franca pr'čre v četrtek 15. t. m ord oirati v Maistrovi ulici.
Iz Z^^opta
zj Ro;stni dan Nj. Vel kra'ja p^oslavta Kolo jugoslovenskih sester v Zagorju in Društvo za va n^vo otrok sikumno z obdarovanjem bedne dece. Obdarovanje bo po slovesni sv maši v mali dvorani Sokolske* ga doma. Javnoat iskreno vab'jena.
z— Plesna vaja. Ljubitelji piesa, pridite danes ob pol 8. zvečer na plesno vajo v Sokoiski dom.
Iz Trboveli
t— Pros'avo rojstnega dne Nj. Vel- kralja
prirede reservni oficirji 17. t. m. ob 20. v Sokolskem domu. Ker bo ta proslava edina oficielna prireditev, pozivamo_vse prebivalstvo, da se te proslave udeleži v čim čast-nejšem številu.
t_ Pomožna akcija za revno deco. Nacionalna in karitativna društva so se združila v skupni akciji za pomoč revni deci. ki bo letošnio zimo brez obleke in obutve. Skupni odbor se ie obrnil na vse strani s prošnjo za pomoč. Nekateri dobrotniki so se že odzvali, mnogi pa še ne. Siromašnih otrok ie pri nas mnogo in nekateri otroci še danes hodijo bosi v šolo. Ni torej čudo, da se širijo nalezljive bolezni. S prispevki, ki iib 'e Usedaj preiel odbor, se bo dalo poma-s; le majhnemu delu teh revežev. Pozivamo dobra srca. naj priskočijo na pomoč naši ubogi deci- Darila nai se pošiljajo na šolsko vodstvo Trbovlje - Vode.
t— Predavanje o davici in griži, ki ie bilo napovedano za petek popoldne, se ni moglo vršiti, ker ie bil gosp. predavatelj zadržan-
Iz Hrastnika
h— Kino Narodni dom predvaja danes ob 15. in 20. film »Pat in Patachon kot de-diča«. — V nedeljo 18. t. m. bo sokolska akademija v proslavo praznika zedinjenja in rojstnega dne Nj. Vel. kralja.
Iz Novega mesta
n— Slovo od priljubljenega oficirja. V četrtek zvečer je priredila strelska družina lep poslovilni večer premeščenemu komandantu mesta in svojemu podpredsedniku poročniku g. Dušanu Grujiču. Priljubljenemu oficirju želimo na njegovem novem službenem mestu v Bileči obilo sreče.
n— Podružnica SLD za sodne okraje Novo mesto, Mokronog, Žužemberk in Trebnje se je ustanovila 8. t. m. na ustanovnem občnem zboru v mestni občinski posvetovalnici. Za predsednika je bil izvoljen notar Mastnak Franc iz Trebnjega. Zborovalcem je poslal svoj pozdrav predsednik SLD iz Ljubljane g. dr. Ivan Lo-vrenčič.
n_ šolska prireditev. Na predvečer rojstnega dne Nj Vel. kralja priredi mladinski pevski zbor na meščanski šoli ob 20. svoj koncert. Zbor, ki ga vodi meščansko šolski učitelj g. Štrbenk, bo ob tej priliki pel same stare zdravice in božične pesmi.
n— Prosvetni odsek Sokola. O racionalni štednji bo predaval br. Anton Ogrin v torek 13. t. m ob 20. v Sokolskem domu.
n— Kino »Dom« v Sokolskem d >mu predvaja danes ob 15., 18. in 20.15 zvočno opereto »Njeno Visočanstvo zapoveduje«. Zvočna predigra.
Iz Ptuja
j— Smuči, vezi, vosek in druge športne potrebščine dobite v parfumer.ji Urschitz.
TAKO IZGLEDA
skala aparata Super 33
6 + 1 cev Elekt r o dinamičen zvočnik.
Dovršen sprejem vseh evropskih postaj na kratkih in dolgih valovih.
15007
Iz Kostiic
nj— Sreska konferenca JRKD v Konjicah, na kateri se bo obravnaval projekt zakona o občinah, bo v nedeljo 18. t. m. ob 9 v dvorani Narodnega dema Na konferenco so vabljen vsi odbora ki revizorji, poverjeniki sreskega odbora JRKD, vsi predsedniki in tajniki odnosno njih nas mostn ki posameznih krajevnih organ-zaci-j in vsi župani
nj— Svinjski sejmi za konjiški srez se vrši jo skupno z dosedani mi mesečnimi živinskimi sejmi in ne, kakor se je to po-motno objavilo občinstvu vsak prva četrtek v mesecu. Na zadnjem živinskem sejmu je b:Io veliko povpraševanje po svinjah, a ni bilo prodajalcev.
Iz Slovenske Bistrice Advokat
dr. Anton Žnideršič
naznanja, da je OTVORIL advokatsko pisarno
v Slov. Bistrici
in da bo posloval v dosedanjih uradnih prostorih g. dr. Urbana Lemeža. 14966
OSI
Kofce vabijo
Od 25. t. m. dalje se bodo letos tudi na Kofcah vršili stalni vmučaiski tečaji pod vodstvom saveznega smučarskega učite"j.i
Toneta Banovca. Vstop bo mogoč sleherni dan brez prijavnine. Zimsko izhodišče ia Tržiča je: po Ljubelski cesti do Zupanove trgovine, po dobro markirani poti, m'mo Vasovnika-Kala na levo k Domu na Kofcah (1500 m). Prihod je treba najaviti, prenos prtljage iz Tržiča je brezplačen. Oskrbnica je Farii Kvedrova, ki daje vsa pojasnila. Pošta prihaja na Kofce vsak dan. »•♦♦•♦♦♦♦♦»♦♦»♦»♦•♦•♦••••♦••♦♦»»♦♦•••♦♦»♦^
VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za tO.OftO rtinariev!
Vsakemu smučarju
pošljemo
zastonj katalog-revijo:
Vse za zimo
n
Nad 100 ilustracij, 60 strani. Poučni članki, kritične razprave, bogata oprema in stvarnost, bodo presenetili vsakogar. Pišite takoj ponj; za praznike prejmete lepo
darilo!
Športna delavnic
B. KOLB
Vižmar je—Št. Vid nad Ljubljano Tvorniški obrat za zimsko-sportno orodje, šotore in sklopne čolne
Posetite in oglejte si zalogo v detajlni trgovini. Pridite, svetujemo Vam nepristransko. Postrežemo Vas samo s kvalitetnim blagom, ker hočemo da ostanete trajno zadovoljni.
B. Kolb & Predalič
LJUBLJANA, Šelenburgova ul. 6 Detajlna trgovina z orodjem in potrebščinami za vse panoge športa.
Kvaliteta in cena
Le renomirano bla"o Vam jamči za
naj bosta odločujoča!
popolen športni užitek
15001
N P O R T
Pred živahno smučarsko sezono
Razgovor s tajnikom JZSS g. Gorcem
Tajnik JZSS s- Goreč nam je izjavil na vprašanje o programu JZSS v bližajoči se zimski sezoni to-le.
»Kljub težkim časom, v katerih živimo, se obeta letos v zimski sezoni vsaj tak razmah in napredek, kakor lani. Najbrž pa moramo letos računati z izredno velikim številom novih smučarjev - začetnikov. V vseh krajih v Sloveniji, kjer so tereni za zimski šport povoljni, se pripravlja vse potrebno za kar najlepši in najudobnejši sprejem tujcev, tako v Ratečah, Kranjski gori, Bohinju, na Bledu in na Pohorju
Tečaji za začetnike se bodo v glavnem vršili za katoliški in pravoslavni Božič. Zanimanje za zimski šport je tolikšno, da so hoteli in prenočišča v zimskosportnib krajih že oddani za Božič. Največ gostov bo v tem času privabil na našo Gorenjsko poseben izlet »Putnika«. katerega se bo udeležilo okoli 600 sporlnikov. Vse radosti zimskega športa bodo ti izletniki uživali na Gorenjskem od katoliškega Božiča do Novega leta Porazdelili se bodo na Bled. Bohinj. Kranjsko goro in Rateče V teh krajih bodo organizirali predvsem smučarske tečaje za začetnike in že izvežbane. poskrbljeno bo pa tudi za sankanje in drsanje.
Tekme se bodo vršile letos že o Božiču-V tem času bodo tudi že prve smuške skakalne tekme, in sicer v Ratečah, kjer so zgradili dve novi skakalnici, tretjo bo«jo pa dogradili pa še pred snegom, če bo vreme primerno.
V Ratečah se bodo vršile skakalne tekme na 50. 40 in 70 m. Te tekme bodo pač najlepša prilika za trening skakačev.
Tri skakalnice bodo športnikom letos na razpolago tudi v Bohinju, kjer se bosta vršili kar dve veliki tekmovalni prireditvi, in sicer za državno prvenstvo, ki bo dne 28. in 29. januarja,, in za prvenstvo Jugosloven-skega Soko'skega Saveza. ki bo v dneh od 17. do 19 februarja
Poleg tega bodo letos priredili v Bohinju več vojaških smučarskih tečajev in pa celo vrsto prvenstvenih smtiških tekem domačih in drugih smuških klubov ki bodo uporabljali našo najboljšo smuško skakalnico v Bohinju.
Na Bledu se vneto pripravljajo za sprejem zimskih športnikov, da bo mogoče izkoristiti velike hotelske investicije tudi pozimi in da bo posta' Bled za domačine in za tujce tudi prvo zimsko letovišče. Svoje prvenstvene tekme bosta imela tudi gorenjslii in ljubljanski podsavez. in sdcer gorenjski v Mojstrani, ljubljanski pa v Kamniku- Te tekme se bodo vršile 20. in 21. januarja. Teden dni pred temi tekmami bo imei svoje prvenstvene tekme tudi mariborski podsavez. ki bo vključil svoie tekme v »smuški teden -t. v katerem se bodo vršile še razne druge smuške prireditve.
Na Pohorju se vršijo prav živahne priprave za novo smuško sezono. Vse koče bodo imele za božični čas smuške tečaje. Posebno udobna za zimski šport bo okolica Rimskega vrelca in pa Senjorjev dom. Najzanimivejša prireditev mariborskega podsa-veza bo nac smuška tekma na 50 km, ki se bo vršila 25. februarja po Pohorju.
V Celju so zadnje čase posvetili veliko pažnje razvoju zimskega športa. V ta namen so zgradili letos v bližini mesta lepo smuško skakalnico
Zagrebški podsavez bo letos aranžiral prvič od obstoja veliko prvenstveno tekmo JZSS na 30kilometrski progi v Delnicah. Ta
Atletska prireditev v Domžalah
Današnji dogodek za Domžale bo propagandni nastop težkoatletske sekcije ljubljanske Ilirije, ki se je pripravlja že delj časa, pa se doslej ni ii> ni uresničil. Ilirija odpošlje približno 25 dobro izvež-banih atletov, ki bodo v ekshibicijskih nastopih in borbah demonstrirali 3 težkoatletske panoge: rokoborbo. boks in dviganje uteži.
Prireditev je napovedana ob 16. uri, da jo morejo obiskati tudi zanimanci iz okolice in Ljubljane.
Akademiki smučarji. Jutri ob 18. priredi Jug. akademska smučarska organizacija na univerzi, soba 40, v pritličju, predavanje člana Roberta Kumpa. Predavatelj je v pretekli sezoni izdal zanimivo knjigo o smučanju. Tudi letos pripravlja novo delo o moderni smučarski tehniki, o čemer bo jutri predaval. Smučarji akademiki nai se predavanja gotovo udeleže
Smučarski tečaj SPD. Slovensko planinsko društvo priredi za božične praznike, t. j. od 25. decembra do 1. januarja v hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru svoj vsakoletni božični smučarski tečaj, katerega vodi zopet učitelj JZSS g. K ve-der Janez. Vsakoletna številna udeležba in v splošnem odlični uspehi so najboljše jamstvo za kvaliteto tega tečaja. Prijave
Repertoarji
DRAMA
Začetek ob 20. Nedelja, 11. ob 15.: Gospa Inger. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Roksi. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 12.: Kar hočete. A.
OPERA
Nedelja. 11. ob 15.: Dežela smehljaja. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Adel in Mara. Izven. Znižane cene.
Ljubljanska opera. Danes ob 15. se bo pela prvič v sezoni Leharjeva opereta »Dežela smehljaja« z Banovcem v glavni tenorski ulogi. Leharjeva opereta je polna prekrasnih opernih arij, ki so bile napisane za slavnega pevca Tauberja. Režija je Golo-vinova, dirigira kapelnik Neffat. Ob 20. se ponovi Hatzeieva opera »Adel in Mara« pod taktirko ravnatelja Poliča Hatzejeva opera je ljudska opera, polna prelepih melodij in krasne instrnmentacije.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20 Nedelja. 11. ob 15.: Moje dete. Znižane cene.
— Ob 20.: Boccaccio. Znižane cene. Ponedeljek. 11.: Zaprto. Torek, 12.: Zemlia smehljaja- C. Znižane cene.
Iz gledališča. Zaradi obolelosti gdč. Starčeve se mora že najavljena premiera Ostro? skega drame »Nevihta* odložiti na poznejši gas Opereta pripravlja največji »šlager« poslednjega časa »Pri belem konjičku«. Vsebina tega dela je posneta po znani burki uglasbili pa so opereto Ralph Benatzky. Bruno Granichstaclten, R. Gilbert in R.
tekma bo 29 februarja. Zagrebški podsavez sam dobi tudi trenerja znanega nemškega športnika Marxa. kar bo vsekakor v korist za razvoj športnega tekmovanja v krogu zagrebških športnikov.
Zagrebški klubi bodo pa imeli svoje tekme deloma na Slemenu, deloma na Pleši-vici. kjer je teren za šport jako ugoden.
V Bosni je zimski šport osredotočen predvsem na Sarajevo kjer seveda klubi tudi pripravljajo razne zimskosportne prireditve. Trenutno je razvoj zimskega športa v teh krajih sicer šele začeten, razvoj smučarstva pa tu pospešuje izredno ugodni smuški teren v planinah. Zato grade tam doli prav pridno smuške domove, ki bodo olajšali športnikom dostop v planine.
Beograd je letos reorganiziral upravo svojega podsaveza in je posvetil glavno pažnjo organizaciji zimskega športa v notranjosti Srbije, in sicer po planinah Rla-nje in Tare. kjer so smuški tereni izredno lepi in ugodni Doslej teh smuških terenov športniki niso posečali v večjem številu Veliko propagando bodo podvzeli za obisk Šarplanine. kjer so se doslej vršili le vojaški smuški tečaji-
Novi Sad ima v Fruški gori prav dobre smuške terene ob povolini zimi in zimski šport se tu od leta do leta lepše razvija-
Celo Dubrovnik ima svoj smuški teren na planini Orjem. Ta teren je naravnost edinstven v Evropi, kajti v mesecu februarju. ko se otvori ob morju že kopalna sezona, moreš doseči po triurnem vzponu lep smuški teren v planinah.
Letošnja zimska športna sezona bo otvor-jena s klubskim dnem. ki bo 8. januarja. Ta dan bodo priredili vsi klubi v državi lokalne klubske tekme. Vrhunec sezone ho pa v državnih prvenstvenih tekmah, katerih se bodo prvi? udeležili tudi Nemci. Čehi. Poljaki. Bolgari. Rtimuni in Avstrijci. Termin za te tekme ie izredno ugoden, ker se bodo vršile teden dni pred velikimi mednarodnimi smuškimj tekmami v Inomostu. Te mednarodne tekme v februarju v Inomostu bodo. kakor kaže. vzbudile zanimanje vse športne Evrope, ker se bodo vršile nekako na križišču najbolj priznanih avstrijskih, nemških in švicarskih smuških predelov Teh tekem se bodo udeležile vse evropske države. Tu se bo izkazalo, kai zmore smuški šport v Evropi- Glavna atrakcija tekem bodo skoki na povečanih skakalnicah, ki aosezajo do 70 m.
Tudi naša država se bo udeležila mednarodnih tekem v Inomostu in sicer v vseh razpisanih discip'inah Kot izbirne tekme za to mednarodno smuško tekmovanje so določene podsavezne tekme dne 21 jan. tekme za državno prvenstvo dne 28 januar ia in pa savezne prvenstvene tekme v Sla lomu dne 6. januarja Naša državna ekipa za Inomost bo štela najbrž 12 mož.
Naj še omenim pri tej priložnosti, da ie dobil Ljubljanski smučarski klub za trenerja znanega nemškega prvaka g Leupolda-ki je lani tekmoval za Nemčijo pri naših tekmah za državno prvenstvo Pogajanja se pa vrše tudi za treneria za s'-o-e. ki pa zaradi nepovoljnih materialnih razmer v klubu zazdaj še niso zaključena.
Kakor sem ravnokar zvedel, je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad letošnjimi tekmami za državno prvenstvo minister za telesno vzgojo gosp. dr. Hanžek.« — m. z.
sprejema pisarna SPD, Ljubljana, Masa. rykova 14-1. (palača Grafike), ali pa ga Marica Jerajevc.. hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, člani SPD imajo popust.
Smučarski tečaj na Zelenici se bo vršil ■od 25 t. m. do 5. januarja. Tečaj bo vodil izmni Frenk Čarman. Zelenica je iahko dostopna in ena najlepših smučarskih pošto-tank. Snežne razmere so vedno dobre. Te ireni so za začetnike kakoi tudi za izvežba nega smučarja idealni. Vsak, ki se želi tečaja udeležiti, m preživeti res nekaj lepih dni v smučarskem raju, naj se prijavi do <25. t. m. na naslov F Jocif. Tržič, kjer se 'dobe tudi natančna pojasnila.
Tekme za brezposelne igralce, ki bi se morale pričeti danes, so zaradi slabega stanja igrišč odložene na kasnejši termin.
Prvenstvena tekma Atena : Bratstvo zaradi odpovedi Bratstva odpade.
Današnji nogomet v Celju Danes ob 14. bo na Glaziji drugorazredna prvenstvena tekma med SSK Celjem in SK Laškim. Sodil bo g. Janežič iz Celja.
SK Ilirija komh. : SK Korotan (Kranj) komb. 5:2. Kranjski Korotan je s to tekmo zaključil letošnjo nogometno sezono. Nastopil je s par rezervami in se proti do bro razpoloženim gostom ter na zelo razmočenem terenu ni mogel uveljaviti. Poleg tega je imel izrazito smolo in je napad tik pred golom lepo število sigurnih šans zastreljal. Velika premoč v drugem polčasu jim istako ni prinesla zaželjenega uspeha. Gostje so bolje obvladali blatni teren in mastno žogo. Tudi jim je bila sreča bolj naklonjena. Dva gola za Ilirijo sta padla iz enajstmetrovk.
Redni občni zbOr Ilirije je preložen iz tehničnih razlogov na petek, 16. t. m. ob 20. v veliki dvorani OUZD na Mklošičevi cesti. — 13. t. m. ob 20.30 v »Emoni« plenarna seja upravnega odbora, na kateri morajo sekcije brezpogojno predložiti svo. ja letna poročila. — Predsedstvo.
SK Ilirija (težkoatletska sekcija). Za današnji nastop v Domžalah morajo biti ob 13.15 na glavnem kolodvoru: Stare Kneschaurek, TSčar, Hinčik, Kunaver, Vrečko, Romanjuk, Presetnik, šolinc, Abulnar, šmitek, Kokalj, Dole, Ažman, Ovin, Matičič, Medved, Tavčar, Perdan, Krže, Pavetič, žumc, Avčin, Krisper, Bole Vsak mora prinesti belo opremo. Priredi tev prične ob 16.
SK Korotan (Kranj). Pozivajo se vsi člani, ki imajo članarino do konca leta že plačano da dvignejo izkaznice pri slugi v Narodnem domu. Vsi zamudniki pa naj članarino čimprej poravnajo, ker bodo sicer črtani. Prihodnje leto bo igrišče ograjeno in bodo izključno le oni člani imeli pravico do znižane vstopnine, ki se bodo legitimirali s klubsko izkaznico.
SSK Celje bo imei jutri ob 20. redni občni zbor v vrtnem salonu hotela »Evrope«.
Vremensko poročilo SPD. Logatec 9. decembra ob 19.: temperatura —1. vreme: sneži, veter: severovzhodni. Snega brez podlage 30 cm. suh pršič Smuka dobra, izgledi za nedeljo dobri, izgledi za izlete v okolico dobri. — Sv. Janez: sneži.
DOL PRI HRASTNIKU Ker je razstavni odbor letošnje razstave kmetijskih pridelkov svoje posle likvidiral bo d-ines v nedeljo ob 8. v šola razdelitev nagrad razstavljal cm Nagrad je 139 (samo praktično in za kmeta neobhodno potrebno orodje) Iskrena hvala vsem. ki so s prispevki omogočili tako izdatno obdarovanje razstavljalcev.
DOLENJSKE TOPLICE. Proračunska seja občinskega odbora se je vršila preteklo nedeljo v občinski pisarni. Zakon o vinski trošarini je privede! mnogo i>bčm v kritičen položaj Tud. naša občina je izgubila s tem mnogo dohodkov, zaradi česar ne more kriti svojih obveznost- ter bo zna šal primanjkljaj okrog 40 000 Din Da bo možno kriti ta pnmanjkljajj. je občinski odbor iskal razne vire dohodkov ter je bil primoran zn:ž-ati osebne izdatke Tako je znižal plačo občinskemu tajniku za 30 odst., županu, ki prejema manjšo plačo, za 10 odst Ln stanarino za občinsko pisar-
terpentinovo milo hvalijo
klet, ki so se z veseljem zbrale v tečaju. Letos prihajajo tudi deKleta iz drugih občin. dako da postajajo Lesce z novo šolo središče gospodarskega pouka v radovljiškem srezu. Povabljeni bodo razni predavatelji, da bo pouk čim popolnejši.
VIŠNJA GORA V sredo zvečer je padel pri nas prvi sneg Sicer ga ni bilo mno-igo. vendar toliko, da ga sedanja nizka temperatura ni mogla raztaliti V noči od četrtka na petek je pa začelo snežiti znova in kakor vse kaže. ho ta sneg tudi obležal Kaže. da se odpira sezona našim smučarjem — Jutri v ponedeljek bo v Višnji gori tako zvani kvaterm seiem za blago in živino To bo zadnji sejem v letu. Ker imajo kmetje zunanja dela že storjena in ker jim ma splošno primanjkuje gotovine, je pričakovati zelo močnega dogona živali na trg. Zunanji kupci, pozorl
RIBNICA Namesto cvetja na grob bla-gopokojnega graščaka g inž Antona Rudeža, ki je bil velik dobrotnik pomoči potrebnih. zlasti pa ubogim otrokom, so da rovali za božičnico, ki jo priredi za revu ) šolsko deco Podmladek Rdečega križa na deški in dekliški osnovni in meščanski š<v li sledeči gg.: 300 Din Rus Ivan. indusiri-jec, Loški potok; po 100 Din: Arko Ivan
Iz življenja na deželi
Iz Prekmurja
pm— P oslava roistnega dne Nj. Vet. kralja v Dolnji Lendavi. Oficirji bodo tudi letos pnreaili družabni večer na dan il7. t. m. Drugi dan bo med drugim tudi šolska proslava, ki jo prirede učenoi naše osnovne šole v dvorani Krone.
pm— Dva sesianka JRKD. Prejšnjo nedeljo sta se vršila v dolnjelendavskem srezu dva sestanka JRKD. Krajevna organizacija v Renkovcih je sklicala sestanek -la •nov in drugih občanov, ki se ga je udeležilo do 150 članov in drugih mož, ki so i zanimanjem poslušali poročili predsednik* in tajnika sresk-^a odbora dr. Pikuša in Horvata. Obra^iavale so se pa tudi razne domače zadeve, zaradi rtsar je bil zbor p.ecej živahen — Krajevna organizacija v iurnišču pa je .me:a redni letni občni zbi>r. zbralo se je o< og 70 članov organizme je, ki sta jim po-očU.i člana sreskega odo. n ^kor na prvem sestanku. Ves potek občnega zbora je bil na višini, kakor se -podobi za Turnisče. Izvoljeni so bili v odbor sami najuglednejši možje trga Turni-šča Predsednik je trgovec g. Tivadar. tajnik pa šolski upravitelj g. Drekonja.
pm— Tečaji za državni jezik. Po dolgih letih smo prišli šele sedaj na misel, da bi bilo dobro, če bi se v naših manjšinskih ■selih prirejali tečaji za naš jezik. Tak tečaj se je pričel v občini Kapci. Tacaj obiskuje 38 fantov in mož v starosti od 18. ic 30. leta. Zanimanje med narodom je ztlo veliko. Vsi bi se radi čimprej priučili •slovenščini, kar je dokaz, da naši drugo-jezični državljani S2mi čutijo potrebo znanja državnega jezika. Pa tudi v drugih vaseh je zanimanje za take tečaje, zato bo treba to vprašanje postaviti še to zimo na dnevpi red našega nacionalmo-vzgojnega dela Kdo pa naj vzame v roke to delo? Seveda učiteljstvo Vemo, da je učiteljstvo zelo zaposleno z izvenšoiskim delom, vendar pa bo vsakdo priznal izredno velik pomen takih tečajev. Zato bi se moralo učiteljstvo v narodnostno mešanih krajih z vso vnemo poprijeti tega dela. Nihče pa ne sme zahtevati od našega učiteljstva, da bi moralo opravljati tako obširno in hudo delo brez vsakršne nagrade. Občine bi morale dati na razpolago kurivo in razsvetljavo, nagrade za učiteljstvo pa bi dala banovina ali država. Ti tečaji torej niso združen' s kakimi posebnimi težkočami. Obstoja pač za enkrat ta težkoča, da na vseh naših šolah v narodnosfcno-mešanih krajih manjka učiteljskih moči. Tukaj je treba najprej odpomoči. Pri popolnem številu bi se učiteljstvo lahko pqprijeIo tega vsekakor koristnega dela.
pm— Tatvine v doJnjelendavski okolici. Iz okolice prihajajo poročila o tatvinah, ki jih vrše neznani zlikovci. Tako so v Kap-oi neki revni družini tatovi trikrat zaporedno pokradli vse kokoši. Kradejo pa tudi živež, obleko in sploh, kar ima kakšno vrednost. Tatvine so znamenje časa. ki jili
gotovo povzroča veliko pomanjkanje. *
BELA KRAJINA. Pred dnevi je odšel iz Bele Krajine g. Lojze Zupane, učitelj v Štrekljjevou, ki je bil po lastni prošnji premeščen v Škocijan pri Turjaku. Bil je ves čas bivanja med nami delaven čilan semi« skega Sokola. Semiško gasrlno društvo je z njim izgubilo marljivega režiserja odrskih prireditev vsa Bela Krajina pa prosvetnega delavca, saj je bi vnet propaga-tor njenih naravnih krasot in je v radiu Ljubljani absolviral več predavanj o Beli Krajini.^ Kot učitelj je pri stanovskih tovariših užival splošno spoštovanje, saj se je udejstvoval ves čas službovanja med nam- kot pedagoški pisatelj revije »Popotnica«. Mnogokrat mu je čital narodne pripovedke pred mikrofonom radia Ljublja« ne. Svoje mladinske spise je objavljal v »Našem rodu« in »Zvončku«, pred vra-t-kitn pa je izdal tudi dve mladinski knjižici. Želimo mu na novetr. službenem mestu mnogo sreče!
BLED. Pri nas na Bledu je postalo društveno življenje kaj žavahno Ni še dolgo od tega, ko sta se ustanovili novi društvi strelska družina m Šahovski klub. Obema društvoma želimo mnogo uspeha. — Zelo delaven je naš Sokol. Pretekli mesec se je vršil v Sokolskem domu društveni tečaj, katerega je vodil župni prednjak br Ra-kar. Tečaja, ki je trajal pet dni, se je udeležilo lepo števtfo članov in članic z Bleda in Gorij. — Tudi atrakcij ne manjka na Bledu. Nedavno je predvajal v kinu »Bledu« zamorec Jenki Lukas, ki je poročen s Slovenko iz Maribora, originalne za* morske plese — Zimski gostje se že oglašajo. V hotelu »Toplicah« jih je najavljenih že okrog 60 iz Zagreba in Beograda, kii bodo prispeli na Bled, kakor hitro zapade sneg.
BOHINJ. članek o zgradbi avtomobilske ceste Bled—Bohinj, ki ga je pred kratkim objavilo »JurtTo«, je zibudil pri nas splošno pozornost, saj bi bila taka cesta za Bohinj velika pridobitev. Najbolj željno pa pričakuje uresničenje tega načrta naše brezposelno delavstvo Lesna trgovina, ki se je do nastopa svetovne gosoodarske torrae tako lepo razvijala in dajala zasluž* ka vsemu Bohinju, je danes 9koro na mrtvi točki Zair>o«lenje je vedno man iše a upanja na izboljšanje ni. Sicer pa so življenjske	„ Rohanju še dokaj ugodne-Res jc. da so c r'—'ti? in siri rak i m proizvodom zelo nizke, a glavno je Ja se vsaj nekej zasluži.
ker je poceni . . . zaradi
f 0
no in občinski zapor za 20 odst Znižal je tudi pod/poro gasilnim diuš.vom javno knjižnici in Sokolu: daije črtal neka* tere podpore dosedanjim oboinsk m revežem ali juh zmanjšal. Uvedei pa je takso na prestopek policijske ure takso po 2 dinarja za prenočevanje tujcev, dalje takso na reklamne tab'e m lepake Plačevala se bo 131 odst. naklada na direktne davke Dalje je odbor soglasno sklenil da se naj celotna vas Loška vas prešola v šolsko občino Toplice Prav tako del vasi Uršnih sel (Ljuben-Mflkute) iz šole v Lazah v šolo v Gornjih Sušicah.
LESCE. Zopet je otvorjen gospodinjski tečaj v osnovni šoli kraljeviča Aadreja. Otvoritvi so prisostvovali gg. župan Ažman, upravitelj Knez in voditeljica Jegli-čeva - čibejeva. Navzlic krizi z veseljem ugotavljamo zavest kmetsko-delavskih de-
pene in odlične kakovo-sti . . . Glavno je cena in izborita kakovost
ml., trgovec, Grobelnik Ludovik, notar, Klun Ivan, tovarnar. Križman Franc, lesni trgovec, Novak Ivan st., posestnik in župan, Peterlin Filip, trgove--, Picek Franc, trgovec. Pirkovič Franc, trgovec, Podboj Andrej, posestnik Ln gostilničar, Podboj Ivan, posestnik in gostilničar. Pokovec Filip. trgovec. Tschinkl Ludovik, lesni trgovec, vsi iz Ribnice m Lovšip Jože, lesni trgovec, Gonca vas. Z željo, da bi našli še mnogo po^nemalcev, se plemenitim dobrotnikom najiskrenejše zahvaljuje in kliče: iBog tis<xiero povrni — Podmladek R.K.
Pevski praznik v Trbovljah
Zavidanja vreden je »stan« pevovodij, seveda pevovodij, ki svoje delo razumejo in ljubijo in ki znajo ljubezen do pesmi vcepiti tudi svojim pevcem, jih zanjo navdušiti, vzbuditi v njih ponos na svoje, prav posebno na deželi tako hvalevredno pevsko poslanstvo. Res, da je premnogokrat tudi s trnjem postlana ta pot pevovodij; največkrat morajo iz krhkih, neuk h, ras-kavih grl le z muko in angelskim potrpljenjem korak za korakom ustvarjati uporabne pevce, premagovati njihovo upornost, ki jo le preradi kažejo proti vsaki novi, spočetka neprebavljivi pesmi, boriti se morajo z apatičnimi odborniki, prepirati se z blagajniki, ki nočejo razumeti, da pevec potrebuje tudi not, pevovodja za va je primernega lokala, instrumenta. Premnogokrat greši pevovodja proti avtor skemu zakonu, kajti prisiljen je prepisovati note sam pozno v noč, poleg tega mora vsaj na deželi opravljati posle tajnika arhivarja, pospravlja pevsko sobo, porav. nava prepire med ljubosumnimi pevci, prosi, roti, kolne, obupava, prisega, da bo vse skupaj pustil, želi, naj zlodij vzame vso muziko. a druga dan začne svoje ljubljeno delo iznova, če je — mož na mestu Leto za letom mineva, veliko je razočaranj, še več nerazumevanja, le malo pri. znanja, naposled pa vendar pevci izpre-gledajo, oni pevci, ki jih je pevovodja v delapolnih in znojapolnih letih vzgojil, peljal od uspeha do uspeha. Razumevati začne njegove zasluge tudi ljudstvo, ki mu je pevovodja s svojimi pevci podaril že toliko prijetnih ur z veselicami, koncerti, podoknicami. olajšal gorje z nagrobn;ca-mi, slavil s petjem domovino, kralja, Boga in vse svetnike.
In tako je takega bri<lko3ladkega dela minilo pepovodji Oskarju Alollu pri »Trboveljskem Zvonu« celih petindvajset let, in Trbovlje ter domači pevci od blizu in daleč so v četrtek, 8. t. m. počastili neumornega, tako zaslužnega, še vedno gibčnega in čvrstega pevskega voditelja s pevsko slavnostjo, ki je bila v čast Trbovljam in vsem našim pevcem. Resnične so bile besede, ki jih je na odru povedal predsednik »Trboveljskega Zvona«, ko je rekel, da so bile Trbovlje nekdaj zaradi surovosti svojih prebivalcev na slabem glasu in da je v veliki meri zasluga Oskarja Molla, ki je v dolgih letih svojega pe. vovodstva s pesmijo ublažil marsikatero grobost in hrapavost, zažgal ljubezen do glasbene umetnosti in lepote v prazn h srcih, ter vcepil celim pevskim generacijam radost in voljo za idealno glasbeno delo. Po pravici je tedaj Oskar Moli zaslužil, da ga je odlikoval kralj in da njegovo pevovodsko 25-letnlco proslave cele Trbovlje. Morda nihče drugi ne ve tako dobro, kot jaz, da je Oskar vse te časti ne samo enkrat, ampak petindvajsetkrat zaslužil. Dolga leta ga poznam, pomaga! sem mu z nasveti, bodril ga, ko je obupa val, podžigal zavest kazal mu pot v višine in iskreno, odkrito se veselim, da je vzdržal in da stoji danes češčen in proslavljen trdnejše sredi svojčh Trbovelj, sredi srvojeh ljubljenih pevcev kiot kdaj prej! še mnogo, mnogo let. Oskar!
2e pred 4. uro je bil Sokolski dom v Trbovljah nabito poln. Cela vrsta pevcev je priSa v Trbvlje po svojih zastopnikih ali korporativno iz obližnje okolice, ed drugod. Prišli so zastopniki Južnosloven. skega pevskega saveza, da čestitajo Moilu, zastopniki Hubadove pevske župe. pevci Glasbene Matice, v polnem sestavu pevski zbor »Soški glas« iz Zagorja, Grasbeno društvo Hrastnik, pevsko društvo Domžale, pevsko društvo »Sava» iz Ljubljane, oktet Ljubljanskega Zvona, pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane, Krakovo-Trno. vo, zastopstva pevcev iz Litije, šmartne-ga, Učit. pev. zbora, domačega Sokola itd. itd. Prišli so celo pevski prijatelji iz Zagreba Koncert je otvoril sam »Zvon« iz Trbovelj in ko se je na odru pojavil jubi lant, nI bilo vzklikanja in ploskanja ne konca ne kraja. Po prvih dveh pesmih v moškem zboru (Posvetilo Mollu ie vod'la Mollova desna roka g. Suligoj) je začelo častitanje In deputacije so hodile z darovi diplomami, venci in cvetjem kakor na ve liko »žegnanje« k »ofru«. Nisem videl Mollu iz zadniee-a vota v dvorani v oči, a rekli 90, da je oa ganutja jokal. Ne verja-
mem; preveč je še mad in trd in zdi se mu, da je še premalo naredil. Govornik Oskar ni, praznih besed ne ljubi. Obrnil se je k svojim pevkam in zapel dva moja ženska zbora z ad hoc sestavljenim domačim orkestrom ki je zvenel, najbrž zaradi tako neobičajne razburljive slavnostne prilike, nekam plaho ter končno v mešanem zboru mogočna Marijin spev Foersterja »Z glasnim šumom s kora«.
Po kratkem odmoru so nastopili pevci iz Lok pri Zagorju nod vodstvom pevovodje Srečka Godine z Mirkovo »Na trgu«, ki je bila včasi za manjuke pevce še dokaj trd oreh ter z narodno, po Prelovcu har-monizirano »Hišca pri cest stoji«. Korajžno so se odrezali. Močno ambiciozen je mešani zbor »Hrastnik« in precej težkim stvarem je kos. Pevovodja Davorin Čander gre samosvoja in samozavestna pota. Z Mokranj-cem se ie dvignil nad marsikateri priznani zbor in s Hubadovim šega vim »Potrkan itn plesom« je spravil publiko v živahno, zadovoljno razgibanost. Oktet »Ljubljanskega Zvona«, rutinirani, možati pevci, je zapel .sladko PreIo%-čevo »Sedem si rož povezala mi« ter ljubko Jerebovo »O kresu«. Zopet viharen aplavz. Pogumnih pet Domžalcev sem se zopet razveselil. Ze v Kamniku oh Lirini 50 letnici sem jih slišal. Lepo se razvijajo. Zapeli so z zvonkim solom Juvan-čev »Spomin na Jmski večer« in Jerebovo »Pelin rožo« Interpretacija mesta »tenko, tenko, tenko, tenko« mi nikakor ni bila všeč Pa tudi drugi pevci s tistim »tenko« ne vedo ne kako ne kam. Domžalci gredo pogumno navzgor. Širokočrtno je zapela njimi y>S?-;n" pod vodstvom SI. Gruma Aljaževo »Dn-no noč« in moje fantovske »Završke fante«. »Sa-*a« nikakor ni vodena, marveč je jedrnata m krepko zajezena, disciplinirana in doseza svoj cili. ker hoče. le to, kar zmore. Kmalu bo zmogla, kar bo hotela! Brezdvomno najipogumnejši in po najvišjih ciljih segajoč je »Slavec« iz Ljubljane pod vodstvom glasbeno močno nadarjenega in mladeniško vročega in razigranega pevovodje Krista Perka, ki je s svojim zborom oster in sil.no resen konkurent za prvo nagrado pri bodoči pevski tekmi. Gre-čaninova d^>kaj komplicirana, samo le dobrim pevcem dostopna »Ob solnčvicm zatonu« (enkrat že sem omenil, da je boljše peti ruske pesmi v prevodu, ker je izgovorjava nekaterih vokalov, pa tudi konso-nantov za jezika nevešče pevce nepravilna) je zvenela odlično, le konec je padel iz in-tonacije, kar pa je bil le slučaj, ki se pripeti lahko v najboljši družini. Matzovo »Jutro« iz II. dcia »Favna« pa je imponiralo in doseglo močan vtisk. »Krakovo-Tmovo« se je pod vodstvom Grobminga — kot vsekdar — tudi to pot odlikovalo z izpiljenostjo in jasno^tje prednašanja. Preizkušeni pevci so zapeli Zajčevo »Ruža i sla-vulj« ter Matetičevo harmonski in po melodiji zanimivo »Istrsko narodno«. Poleg trboveljskega je bil to najodličnejši moški zbor. Predposilednji so se oglasili domači mladinski pevci »Trboveljski slavčki« pod vodstvom svojega priljubljenega učitelja in pevskega voditelja Avgusta Šuligoja. Kako pojo. vemo že širon. cele domovine. Ne bom jih zopet iznova hvalil, dobro vedo, kako sodim c njih. Peli so res kot slavčki, ter edino oni morali dodati kar d%re, tri pesmi. Zanimalo nas je še posebej dejstvo, da smo slišali na odru bodoče pevce »Trboveljskega Zvona«. Vesel bo, — in da bo to še Moli, trdno upam — pevovjdja »Zvona«, ki bo dobil že tako glasbeno izravnan in naobražen pevski naraščaj. S temi pevci se bo drugim težko kosati in naši pesmi pridejo z njimi še zlati časi in Trbovlje bodo postale žarišče našega petja Koncert je za-kliučH zopet domači »Zvon« z Vodopivče-vo »Na poljani«" in mojim »ILasan ago«. Aplavza zopet nič koliko! Kljub temu, da je proslava trajala skoro tri ure, da je bilo v dvorani dušno in tesno, je Dublika sledila izvajanjem gladko nastopivših zborov pozorno ter odlikovala pevce po zaslugah z živahnim a umnim odobravanjem. Ti ljudje. vzgojeni s petindvajsetletnim glasbeno-vzgojnim Mollovim delom, znajo točno pre-udiriti in oceniti pevske znanje, zato je njihova godba pravična, njihova pohvala tehtna
Po koncertu je zabučala muzika. so zaropotala tla. dvignil se jf prah. mlado in staro se je zavrtelo mi pa smo morali na kolodvor Lepega pevskem praznika pa ne bomo pozabili. Torej, Oskar, še petindva-set!	Emil Adamič.
kraljestvo mode
Lepe, nove pričeske
Nedvomno je originalna pričeska čini-telj, ki je največje važnosti za modo. Saj frizura ne sme nikoli nasprotovati dnev-nt modi, temveč se mora docela prilagoditi trenutnim modnim smernicam. Zato ee tudi v tej otroki udejstvujejo pravi umetniki svojega poklica, katerih najnovejše stvaritve zasledujemo z enakim zanimanjem. kakor vse nove modele slavnih prvakov krojaške umetnosti.
Za elegantno ženo predstavlja pričeska važno vprašanje, kjer se srečujeta >moda<j in pa »lepotna nega«. Letos so modni stvaritelji ta problem prav posrečeno razrešili. Priznati moramo, da že dolgo ni bilo tako lekega solgasja med obleko in pričeskami. kakor ravno letos. Vsa voljnost. ljubka ženkost in muhavost letošnje mode se popolno izraža tudi v novih pričeskah.
Za letošnjo pričesko je najbolj značilna prekrasna valovltost, ki pa mora obdržati osebno noto nositeljice. Vsak koder, vsak val mora biti na pravem mestu. Velika razlika Je tudi med glavico plavo-laske ali temnolase žene. Svetli lasje zahtevajo izredno valovito, mehko glavico, ozaljšano s vsakovrstnimi koderčki, dočim mora bit! brinetna glava mnogo boij enostavna in stroga. Seveda se razlikujejo dnevne pričeske od večernih Podnevi je vsekakor na mestu enostavnost.
Za znižane cene?
krzneni plašči, jopice, boe, ovratniki in krzna za obrobe v obilni zalogi pri tvrdki
Ljubljana, Mestni trg S*
zvečer pa se tudi pri pričeskah sme razmahniti domišljija.
V naših skicah smo posvetili pozornost predvsem večernim pričeskam, ki trenutno zbujajo največ zanimanja.
Zgoraj na levi predočujemo lepo večerno pričesko, katere mehka ondulacija se končuje v dolgih valovih na tilniku. Ljubko učinkujejo v obliki »šopa« iz čela nazaj počesani lasje. Kakor pri večini modernih pričesk, so tudi tu ušesa napol vidna, tako da se morejo slikoviti moderni uhani učinkovito uveljaviti.
Kombinacije lani priljubljene »vetrne* frizure in modernih španskih šestič pred. sta vi j a naša druga skica. To je obenem posrečena pričeska za temnolase žene.
Nasprotno pa je pričeska na srednji skici, s prečo po sredi in stranskimi kodri, klasičen okvir lepe blondinke.
Onim, ki nosijo krajše lase, priporočamo prvi model v spodnji vrsti, ki lepo uveljavi rdečkaste lase.
Gladka pričeska na stransko prečo ima dolg, mehek val, ki zakriva gornji del ušesa ter zanimivo nakodrane lase na čelu, ki nas spominjajo na pričeske minulih časov. Tudi tu se kaže vpliv predvojne mode na našo dobo (zadnja skica).
Obilica okusnih idej, ki se izTaža v gori opisanih pričeskah more vsako ženo spodbudit; k novim domislicam.
Resaste rute
so značilen motiv bidermajerske dobe ter so se pred kratkim znova uveljavile v večerni modi. Našim damam so se prav
priljubile in jih rade nosijo namestu drugih, dražjih večernih ogrinjal. Razen tega se je izkazalo, da je tudi kombinacija dveh razl.čnih rut prav učinkovita. Zares
Rudolf Kresal:
Večna pesem
Po dolgem povpraševanju je nazadnje izvedela za njegov naslov. Pisala mu je bila kmalu po njegovem odhodu na slepo srečo, pa je pismo prišlo nazaj, ker ni poznala točnega naslova. Morda je mislila, da ga pismo kljub temu najde. Njega je to pretreslo. On že dolgo ni več mislil, da bi od koga prejel kak glas. Ljudi, ki jih je kdaj poznal in ki so mu bih bolj ali manj blizu, je obdal z lepimi spomini, kakor grobove z rožami. V njem ni bilo nobene zle misli več. Le sam je hotel biti. Ona ga pa je po čudežni poti našla. Bog vedi, koliko policij se je pečale z njegovim imenom. Obdan z molkom in povsem tujimi ljudmi je že užival z nekim sladostrastjem tišino okoli sebe, ko se mu je vsa, s toliko muko zatajena pesem iznova porodila, se mu kakor kača ovila okoli srca in ga pikala noč in dan.
Nekega dne je potrkal pismonoša na njegova vrata in mu izročil z mehko, a veliko in močno pisavo gosto popisano razglednico. Vrata so =!e tiho zaprla. On pa je nepremično strmel v temno tiho vodo, ki se je razlivala v noč iz globokega, v strmih, visokih skalnih stenah zevajočega žrela, v temno sinjino odeti gozd in v nočno nebo z oblaki, nad katerimi je moral sijati mesec. In bilo mu je, da tiha vodna gladina v pritajeni grozi vztrepetava v davno izgovorjenem imenu tam daleč na jugu, kjer se mu je pogled izgubljal v daljnih obzor-
jih in je sešteval zvezde Velikega voza, Oriona in Medveda, ter je utonil v Go-stosevcih in se zmedel, da ga je obšla nepojmljiva tesnoba, neizmerna bojazen pred samim seboj, da je šepetal kakor otrok v temi vročo molitev, kakor danes : To je ona, Ela! Skrivnostno se smehljajoča Ela z očmi kakor zdaj pa zdaj se lesketajoča gladina temne vode, iz katere v viharnih nočeh sikajo krvavi plameni, z ustnicami kakor v belo skalo usekana sveža rana, ki zazeva v rastoči bolečini in neutešenosti, v večnem koprnenju kakor žrelo skrivnostnih sil, vir neizmernih, nedoumljivih mračnih voda. ki se kdaj pa kdaj razsvetli v um jemaiočem ognjeno srebrnem blisku in ob godbi razbesnelih viharjev. To je ona, je šepetal. Zakaj ji je bil pisal s poti? Zakaj ji je moral, moral dati glas in se je moral vsaj s poti posloviti od nekoga, od nje? Zahvaljuje se mu. Tako vesela sem, tako vesela, da se spominjaš mene ... Tvojega morja, ki ne pozna drugega kakor lepoto ob sleherni uri, ki v divjem veličastju razvihranih sil ali ozarjeno od sinjega neba in sonca sprejema žrtev, ki si se mu vrgel v naročje z razkošjem spoznanja, da moraš sprejeti vsega, ki mu kljubuješ, kakor te zažene val. Nocoj zaplešem v tvoj spomin in bom divja od tvoje roke in pogleda, ki se mu hoče neprodanega boja, in potem zaspim od plesa i rudna, kakor angel sama. To je ona.
Kakor srebrn vrisk odmeva n jen smeh v nevidnih globelih in mesec ji srebri kaolinasto bele zobe. Igor, glej to noč!


ZA OGREVANJE TELESA IN OMILJENJE BOLEČIN
najbolje: TERMOFOR znamke Wimpassing
Cene brezkonkurenčne!
Dobiva se v vseh trgovinah te stroke
Domač izdelek!
12794
mikavne sestave so: črna ruta za belo, Hlasta s heliotropno, smaragdna z olivno, vinsko rdeča z rožnato barvo... Kako ljubke so takšne rute, nam dokazuje naša skica.
Najprikladnejse darilo
Pisano listje
je nedvomno nenavaden, a vendar lep okras moderne obleke. Posamezne liste (iz baršuna ali svile) zvežemo v ne pre-
veliko kito, ki jo moremo nositi k vsaki obleki, saj vsebuje tak »listnat« šopek skoro vse barve, šopke te vrste nosimo na volnenih oblekah, kakor tudi na svilenih popoldanskih modelih.
'KmiEOTUItl
LJUBLJANO
Levstikova ulica na Vrtači
Zdravniška posvetovalnica
Klinika. Univerzitetna klinika za ženske bolezni (rodilište) se nahaja v Zagrebu, Petrova ulica 13. Pri prihodu se oglasite pri službujočem (dežurnem) zdravniku. Priporočamo vam pa, da se prej obrnete pismeno na ravnateljstvo omenjenega zavoda. — S. S. E. R. Zdravnik, ki je na podlagi preiskave želodčnega soka in blata ugotovil kronični želodčni katar, Vam je gotovo tudi dal predpise za zdravljenje in za dieto, in Vam priporočamo, da se jih strogo držite. Seveia morate pa imeti tudi malo potrpljenja, ker take bolezni so običajno dolgotrajne. Na »bolezen vpliva tudi Vaša nervozmost. če morete, spremenite zf nekaj časa okolico, jejte večkrat, pa v malih obrokih, ogibajte se težkih jedi in skrbite za redno odvajanje. Prhljaj na glavi in izpadanje las se odpravi samo s smotreno nego las. ki obstoja v rednem umivaniu lasišča. Po umivanju je treta lase namazati z rastlinskim oijem, če so običajno suhi, če so mastni, pa z alkoholom. — Med nosečnostjo se seveda tudi lahko zobie oz. korenine odstranijo. V koliko je pa to potrebno, mora odločiti zdravnik. Ce ima Vaša žena še bolečine, naj gre zopet k zdravniku. — V. P. Usoešnega sredstva za mlahave in majhne dojke ni. Hormoni ne pridejo v po-štev, ker dojke niso žleze z notranjo se-ftrecijo. Priporočam Vam masažo in krepko hrano. — Nevrastenija A. č. VeseM nas, da Vam je naš nasvet, premagati živ-
čne slabosti z dobro voljo in energijo, zopet povrnil zdravje. Da se Vam je stanje v poletni vročini malo poslabšalo, ni čudno, ker vročina slabo vpliva na živčevje. Ker pa nimate nobenih organdčnih napak, Vam tudi sedanje stanje ni treba delati skrbi. Priporočamo Vam zvečer hladne kopeli, lahno hrano, gibanje na prostem. Ogibajte se zvečer duševnega dela. če ste drugače zdravi, Vam zanositev ne more škodovati. — M. B. Bled. Lišaji na keži so po navada trdovratna obolenja in skoraj vedno v zvezi z motenjem v prebavi. Zato tudi zunanja sredstva samo mimogrede pomagajo. V novejšem času se priporoča obsevanje z Roentgenovimi žarki. Potrebna bi bila tudi kura z notranjimi zdravili. Obiščite ob priliki ambulatorij za kožne bolezni v Ljubljani — O. D. Zanesljivo in trajno se odpravijo dlake samo električnim potom z elektrolizo, kar izvede vsak boljši kozmetični salon.
Radio
Nedelja, 11. decembra.
LJUBLJANA 7.30: Živinoreja. — 8: Nasveti za kmetovalce. — 8.15: Smučarska gimnastika. — 8 45: Poročila. — 9: Versko predavanje. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. _ 10: 0 spremembah temperature. —
10.30: Ameriške zanimivosti. — 11: Otvoritev umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu. — 11.30: Salonski kvintet. — 12: Čas, poročila, plošče. — 15: Mlekarstvo za gospodinje. — 15.30: Kvartet Tilih. — 16.30: V spomin Frana Milčinskega- — 20: Godba dravske divizije. — 22: Čas, poročila, salonski kvintet.
BEOGRAD 11.20: Simfoničen koncert. — 12.45: Slovanska glasba. — 16: Popoldanski koncert. — 19: Opereta na ploščah. — 20.0.5: Komorna glasba. — 21.05: Orkester. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Konceri na ploščah. — 17: Plesna glasba- _ 20: Zborovski koncert. — 21: Orkestralen in pevski koncert. — Ple9na glasba. — PRAGA 19: Godba na pihala. — 20: Prenos iz Brna. _ 20.30: Orkestralen koncert. — 22.20: Jazz. — BRNO 19: Koncert iz Prage- — 20: Slovaški večer. — 20.30: Prenos iz Prage.
—	VARŠAVA 17: Klavirski koncert. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22.10: Nadaljevanje koncerta. — Godba za ples. — DUNAJ 10.45: Kantata. — 11.30: Simfoničen koncert. — 15.30: Komorna glasba. — 16.50: Orkester. — 19.30: Koncert na dveh klavirjih. — 20: Opereta. — 22.30: Plesna glasba. — BERLIN 20.05: Filharmonični orkester — Plesna glasba. — 20.10: Iz klasičnih operet. — Godba za ples. — MOHL-ACKER 19.15: Koloraturne arije. — 20: Vedra glasba. — 21: Mahlerieve pesmi. —
Ponedeljek, 12. decembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — .12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Esperant-sko predavanje. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Preno6 opere >Dalibor« iz Prage. — 22.30: Čas, poročila.
BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos opere »Dalibor« iz Prage. — Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 19-30: Prenos opere »Dali-bor< iz Prage. — Lahka godba. — PRAGA 19.05: Koncert iz Brna. — 19.30: Prenos opere »Dalibor« iz gledališča. — 22.45: Orkestralen koncert. — BRNO 19.20: Koncert orkestra in solistov- — 20: Operne arije. — 20.40: Kabaretni program. — 21.40: Klavirski koncert. _ 22.45: Orkester. — VARŠAVA 18: Koncert solistov. — 20: Opera »Paganini«. — 23: Ciganska godba. — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 17: Lahka godba orkestra. — 20 05: Orkestralen in klavirski koncert. — 22.15: Lahka glasba. — BERLIN 19.30: Lahka glasba.
—	20: Spevoigra. — 21.10: Orkestralen koncert. — Plesna glasba. — 24: Sluhoigra »Douaumontc — KoNIGSBERG 19: Pevska ura. — 20: Koncert komornega tria. — 20.35: Zabaven program. — MuHLACKER 19.30: Balade. — 20.05: Orkestralen in pevski koncert. — 21: Revija plošč. —
Torek. 13. decembra.
LJUBLJANA 11.15: Šolska ura. — 12.15: Radio - kvartet — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. radio - kvartet borza. — 17.30: Salonski kvintet — 18-30: Nemščina. — 19: Gospodarska socialna vzgoja. — 19.30: Pokrajinske slike. — 20: Prenos programa iz Zagreba. — 22: Čas, poročila, salonski kvintet.
BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 16: popoldanski koncert — 19 30: Pevska ura.
—	20: Prenos programa iz Zagreba. — Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert lahke godbe. — 20: Večer jugoslo-venske pesmi. — 20.40: Operetna glasba. — 22-10: Godba za ples — PRAGA 20 50: Večer komorne glasbe. — 21.25: Koncert pevskega zbora. _ 22.25: Godba na pihala. —
BRNO 19.20: Prenos iz Prage — 21.25: Veseloigra. — 2225: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17: Simfoničen koncert. — 18: Lahka glasba. — 20: Večer židovske glasbe.
—	21.20: Violinski koncet. — Ple9na glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 16-50: Popoldanski koncert. — 20.15: Skladbe za če'o. — 20.5°: Mešan program. — 22.30: Jazz. _ BERLIN 19.30: Lahka glasba. — 20: Operni večer- — 21-25: Koncert moderne glasbe — Lahka godba.
—	KČNIGSBERG 19.25: Bachove klavirske suite. — 20.50: Prenos programa iz Dunaja. _ MOHLACKER 19.30: Lahka godba orkestra. — 20.30: poljuden koncert operne glasbe. — 22-30: Komorna glasba. —
Križalfka „Godec"
Vodoravno: 1. pijača; 5. psevdonim slov. pesnika; 6. avstralski polotok; 10. pisalna potrebščina; 13. plemenitaš; 14. kemij. kratica; 15. franc. narodni junak; 17. kemij. kratica; 18. kratica; 18-' kemij. kratica; 21-dalmatinsko mesto; 22. franc. zaimek; 23. poljsko mesto; 26. oč: 27. vzhodnoindijski denar; 28. kratica; 30- akademski novinec; 31. trebušna bolezen; 33. stari (angl.); 35. ina; 36. avtomobilska znamka; 38. letopis; 39. znak radosti; 42. grozdje (latin); 43. moško krstno ime; 44. francoski spolnik; 45. trdilnica; 46. angleški veznik; 47. pri-siov; 48. kratica; 50. medmet; 52. kemijska kratica; 53- latin. predlog; 54. tečaj; 55. kratica; 56. izumrlo govedo; 57. kratica; 58. BV: 59. tako (latin.); 60. dvogla*-nik.
Navpično: 1. angleško mesto; 2. egiptovski bog; 3. pridevnik; 4. poljsko pristanišče; 5. cvetni venec; 7. franc. otol^; 8. žensko krstno ime; 9 slovensko mesto; 10. pravoslavni duhovnik; 11. jugoslovenski narodni junak; 12. oseba iz grške mitologije; 14. kratica; 16. kratica; 19. šola; 20. ime celjskega grofa; 21. premogov deetilat; 24. azijska reka; 25. gozdna zver; 28. razvojni stadij; 29 mesto v Sloveniji; 32. kožna tvorba: 34. sod brez-..; 37. srbohrv. štev-nik; 40. slovenski pesnik; 41. medmet; 49. avtomobilska znamka; 51- kemijska kratica; 53. iužnoameriška država.
Rešitev križaljke „Parkelj*
Vodoravno: 1. PP. — 3. Amor. — 4. vi. — 6. Lie. —• 7. ara. — 9. čelo. — 11. in. — 12. na. — 13. ar. — 14. Egmont. — 19. vol. — 20. Oka. — 22. ara. — 23. gos. — 24. Odra.
Navpično : 1. Po. — 2. Prvačina. 5. Irena. — 8. al. — 10. omara. — 14. Eva. — 15. goro. — 16. mlad. — 17. noga. — 18. tko. — 21. as.
je dejala s pridušenim glasom, nagnila glavo vznak, razprostrla svoji, s črno svilo pokriti roki kakor da je hotela objeti s sijočimi trnji nasuto nebesno plan. Nekaj časa je stala kakor črna vitka, neskončno lepa prikazen le malo korakov oddaljena od njega, ki je naslonjen na drevo, v senci gledal v daljne obronke senčnih vrhov. Brez misli, le s čuvstvom svojega nedognanega hotenja. Ali se je spomnila nanj, ali se je sprostila sebe in vse lepote avgustovske noči, ali pa si je zaželela krone svojega življenja, sklonila je glavo kakor spo-korjenka in zamišljeno zrla v globel, iz katere so vstajale rahle megle. Potem so ji ustnice vztrepetale v hudomušnem, srečnem smehljaju. Med rahlim šumenjem mehke svile se je prestopila in posluh nila. Vse tiho, kakor da se je ustavil čas, je noč bila usanjana v nepremičen mir. Obšla jo je tesnoba. Stekla je k njemu in mu z vročo sapo dahnila na ustnice, strmeča v njegove svetle, široko razprte oči: Igor! On se ni ganil, le nasmehnil se je. Ona pa ga je prijela za roko in kakor nebogljenega otroka ločila od drevesa in ga vedla s seboj po svetli jasi. Tako bi hotela živeti zmerom na vrhovih, v soncu in mesečini, v viharjih in temi. Gledal je v tla. Na robu jase, pred gozdom se je ustavila. Tedaj se je ie oklenil in dejal: Ne bodi plaha. Privila se je k niemu rn zašepe-tala: Nisem. Telo ji je drgetalo v čudnem strahu. Ali že po nekaj trenutkih se je umirila, kakor da je izgubila samo sebe. Potem jima je zastal korak. Na
eni strani strahotna globel, na drugi strm breg. Neprodirna tema. V vejevju je zdaj pa zdaj bilo čuti prhutanje zaspanih ptičev. In svet se je razblinil. Duh je omrtvel. Dvoje teles se je vilo in se spletalo v zadnjem naporu krvi. Zemlja je ječala. In tam še zmirom pr-hutajo zaspani ptiči in strašijo zbičane duše. Ona pa pleše, pleše v tisočerih lučih slepa in je ni strah v polnoči, ne v viharnih ne v mesečnih nočeh hoditi po vrhovih mračnih hribov, sproščena ritma plesne godbe. To je ona. Molčeča in zamišljena, časih polna smeha, časih mračna kakor črno jezero sredi ravni ali usanjana v mir kakor ono med visokimi strmimi belimi skalami. Kdor predolgo gleda vanj, kdor občuti njegovo skrivnostno silo, je kakor brodolome« sredi nemirne sive puščave, ji kljubuje, kakor ga zažene val. Med njegovimi prsti trepeče razglednica, kakor da ie živa. Saj si itak dolgo molčal, Igor!!! bije iz pozdrava klic s klicaji kakor meči. Ela! V podpisu je moč, vse žensko hotenje. Kaj ji je? Ali več ne pleše, ali se več ne opaja v šumu plesne godbe, dišav, ob zgovornih smehljajih in tisoč žarkih, ki so zaljubljeni v njo kakor ves svet, ki padajo v njene oči, ki sipa jo strele...
Spet trka nekdo na vrata. V sobi je globok mrak. On strmi v kljuko, vzdram-ijen iz sanj in pravi glasno, kakor nekoč, ko so mu sile kipele v divjem ognju krvi: Prosto! Brzm'avka je. Že ve, vse ve, bere: otrok! Ela. Čelo se mu mrači. On? O, da! Otrok. Iz mraka mu
vstaja tisoč čudovitih podob, se mu vpijajo v oči, vsa nekdanja sreča, vsa grenkoba. Haha! Kljubuješ, kakor te zažene val. — In z rokami rije po laseh, bije s pestmi po sencih, škriplje z zobmi. Jaz, jaz preklet! — Nocoj zaplešem v tvoj spomin in bom divja od tvoje roke in pogleda — in potem zaspim od plesa trudna kakor angel sama.
V ritmu treh nesmiselnih črk drvi brzi vlak preko neizmernih planjav, mimo gora. Morje pljuska ob skalne bregove, jih ruši. Morda bo nekoč vse življenje ena sama neskončna ravan, morje z eno samo v sebi živečo skrivnostjo, in ne bo nihče več dejal: kljubuješ kakor te zažene val. Da, da. Ko bi bilo vse v eni ravnini, v eni nesenčni ravnini ves. Ali potem, kje bi Ona iskala mračnih vrhov, pošepetavajočih si gozdov in tistih svetlih jas, da bi se za nekaj trenutkov mogla sprostiti, pozabiti svoj usodni nagon, da le v ritmu plesne godbe najde ves smisel svojega življenja? — A nekega dne pojde on spet kam daleč iskat miru, truden od plesa, od srebrnega smeha in človeškega šuma, k sebi samemu. Otrok.
•
Obšla ga je neizmerna utrujenost. Vsa trpkost dolgih let se mu je zbrala v en sam trenutek, vse z razkošjem ovenčano življenje v nepredirno noč. Ali povratka ni bilo več. Vlak je drvel z nezmanišano hitrostjo dalje, dalje, v staro življenje. Mislil je, mislil^ in vse misli so ostajale za njim. Tiho je odprl vrata in se tudi njej izgubil za vselej.
fv J
A.CAtTl
MOIKAFRIŠKI DOŽlVUA^I
Danes boste spoznali Tarote. Odkrito vam povem; prav malo me mika, da bi jih še kdaj videl. Rajši jih pustim na milost in nemilost portugalskim oblastem, ki pošiljajo med nje odpravo za odpravo, a vse z očitnim neuspehom.
Taroti vladajo nad Gorongoškimi ravninami, najbogatejšimi lovišči, ki so še ostala v Afriki, dokaj blizu civilizaciji, a vendar še skoro čisto nepoznana. Samo tri sto milj loči Vilo Pery v portugalski Vzhodni Afriki od teh ravnin, toda kakšnih milj! Brez ceste, divja in obupna pokrajina za šoferja.
Preden smo zapustili Vilo Pery, me je prijatelj opozoril: »Pojdi, če že hočeš, vendar se nikar ne približuj Go-rongoškim planinam! Nikoli ne govori z domačini o teh gorah. Nikar ne poizkušaj rešiti skrivnostne uganke teh prekletih hribov, zakaj če boš poizkušal, boš spoznal, kaj je groza!«
Svarilo je bilo tako nenavadno, da sem začuden pogledal prijatelja, ki je bil pa že umolknil; in naj sem še^ toliko silil vanj, vendar ga ni prav nič veselilo, da bi mi odgovoril.
Skrivnosten opazovalec
Ne bom vas moril z malenkostmi naše poti do tistih ravnin. Vsak dan smo si trinajst ali štirinajst ur brez počitka krčili pot. Časih smo prehodili komaj tri ali štiri milje, zvečer pa zaspali tam, kjer nas je dohitel mrak.
Končno smo nekega dne povsem nepričakovano prišli na Gorongoško ravnino — morje zibajoče se trave, ki je r.i bilo konca, kakor daleč so nam segale oči. Daleč, daleč na vzhodu se je rezala črta visokih in temnih gora v nebo.
Tu sem spoznal tajnost »belih ljudi iz gorovja«.
Kaj, za vraga, so bili prav za prav ti beli ljudje? Zakaj se je polutan Cesario, naš vodnik, ki je bil drugače tako junaški, že pri omembi belih ljudi skril v kočo in ni zinil ves dan niti besedice? Ta vprašanja so nas dražila in hoteli smo jih rešiti.
Taborišče smo si naredili na majhni jasi blizu gozda, ki sta jo Cesario in kuhar Milk očistila raznega grmovja. Domačinov, ki nam pri takih prilikah povsod radi pomagajo, tu ni bilo nikjer.
Proti večeru se je pokazala iz trave srednje velika postava črnca, z močnim, tršatim telesom in divjim obrazom, čigar divjost je še povečala krepka, štrleča spodnja čeljust. Lasje so mu v obliki prašičjih repkov padali na oči. Izza teh okraskov je neodločno gledal okoli in se ni upal stopiti bliže.
Iz svojega šotora, kjer sem baš pisal, sem slišal, kako ga je Cesario nagovoril v srežem jeziku; bil je očividno pozdrav, ker je tujec odgovoril na sličen način, le da se je še kratko zasmejal. Nato se mu je Cesario pridružil in oba sta izginila v travi.
Y morju goreče trave
Kaj je, Cesario?« sem ga vprašal, ko se je vrnil in sem videl, da bi mi rad nekaj povedal, a se obotavlja.
; Taroti prav dobro vedo o našem prihodu. Upam. da nas bodo pustili pri miru; zahtevajo pa, da se ne približamo goram.«
Že spet gore!
Ponoči, ko sem krepko spal, je prišel Cesario v mojo kočo in me zbudil.
• Gospod, pridi ven,« je šepnil, >;ti nekaj pokažem.«
Kaj pa je? sem ga vprašal, tresoč se od mraza afriške noči.
Poglej,« je dejal in pokazal na vzhod, kjer so se tu pa tam pokazovali plameni, se cepili in izginjali: signalni ognji so sporočali neko novico od vasi do vasi.
»Zato si me zbudil, ko sem tako pasje utrujen?« sem ga jezno vprašal. »To so najbrž signalni ognji, ki sporočajo naš prihod. Nu, kaj za to?«
Vendar nisem mogel tisto noč več zaspati. V ozračju je plaval čuden nemir. Ta občutek sem imel še naslednje tri dni, le da je bil vsak dan močnejši.
Odločili smo se, da preiščemo, koliko resnice je na pripovedkah o gorovju. Vzlic Bombovemu ugovarjanju in očitnemu nezadovoljstvu vodnika Cesaria smo šli naprej.
Ves dan smo počasi jadrali po neskončnem travnatem morju in zabaval nas je le kdaj pa kdaj nenaden šum,
ki ga je povzročilo telo, bežeče po travi. Preplašene živali ali Taroti?
Drugi dan smo nadaljevali dolgočasno pot. Sredi poldne nas je ustavil Milkov preplašeni glas, ki je zadonel z vrha avtomobila? »Trava gori!« Pogledal sem, kamor je kazal, zdajdi opazil tenko črto dima, ki se je vila nad severnim obzorjem.
Trava gori! To je pomenilo, da se bo prerija čez nekaj ur izpremenila v goreč pekel, posebno še, če severni veter dotlej ne preneha. To se pravi: ako kmalu n? pridemo do kake reke, potoka ali
Časih je planilo mimo nas štiri, pet ali celo deset levov, prestrašenih in boječih se velikanske množice živali.
Potem je prišla ogromna čreda slonov. Rilce so imeli iztegnjene, ušesa razširjena. Divje so trobili in pomandrali vse, kar jim je prišlo na pot.
Smešne žirafe so se tudi prikazale in njihove glavice so se zibale na visokih vratovih kakor izgubljeni balončki.
Družine leopardov, servalov in čitov so s čudovito hitrostjo skakale preko drugih.
Plebejci živalskega sveta, fakocerusi, divji prašiči večje in manjše vrste, so se valili v skupinah in ves čas cvilili.
Živali, živali, živali! Na tisoče in deset tisoče jih je prihajalo v mogočnih valovih, ki so zagrinjaii vse.
Visoko v zraku so krožili zračni roparji, skobci, jastrebi in orli, pod njimi pa jate manjših ptičev, ki jih je bil ogenj pregnal.
Vsa ravnina je bila videti zagrnjena v tišino. Mogoče je bilo to le hipnotičen
Tarofcski zamorec
močvirja, nas bo pogoltnila črna pošast, ki se nam vidno bliža.
Oklevati nismo utegnili, zakaj neverjetno je, kako strašno hitro se širi ogenj po preriji. Cesario je uganil moje misli.
»Na desetine milj ni ne rek in ne močvirij, musungu!«
Izbrali smo si edino možno rešitev. Vsak izmed nas je vzel petrolejsko posodo in jel razlivati petrolej proti vetru. Nato smo vse skupaj zažgali in dobili veliko požgano jaso.
Bil je že skrajni čas, zakaj skoro tik pred nami je že hrumela ognjena vojska. Petnajst, dvajset metrov visoko so
»Travo zažgati!« se je glasilo povelje
švigali plameni in izginjali v velikanskem oblaku dima, ki se je kakor plašč zgrinjal nad ravnino in izpreminjal dan v noč.
Hitro smo porinili avtomobil na sredo svoje umetne jase, kjer sta bila Milk in Cesario pripravila nekakšen podstavek iz lesa. Sem smo speljali voz, zakaj od silne vročine, ki se je širila po zemlji, bi nam bile skoro popokale pnevmatike.
Nato se je privalil hrum, podoben naraščajočemu gromu; zemlja se je kar tresla od njega.
Nepozabni prizori
V nekaj milj dolgi vrsti so bežale prerijske živali pred uničujočim ognjem. Pozabljaje sovraštvo med seboj, pozab-ljaje na nas, so bežale, kolikor so jim dale moči.
Rdečkaste in peščeno >. rjave antilope, antilope z zavitim, ravnim in obrnjenim rogovjem; vse mogoče vrste antilop ; grdi gnuji; elandi, večji od volov; ku-duji. oriksi in impale so se divje kosali v teku s plahimi gazelami in gnusnimi hijenami.
Lepe zebre so si delale pot z zobmi in kopiti. Hitri šakali so švigali med stotinami drugih živali.
Časih je pridrvelo krdelo bivolov s po-bešenimi glavami.
• K' < -V


Težavno potovanje z avtomobilom preko prerije
vtis, prav gotovo pa ne resničen.
žvižganje plamena, nepretrgani peket bežečih živali in počasni dež padajočih ugaskov, vse to je povzročilo enolične glasove, ki so nam pritiskali na ušesne bobniče, kakor da bi bili pod vodo.
Časih smo morali ustreliti kako žival, ki se je hotela, oslepljena od ognja, za-leteti v našo karavano. Velika žival bi nam z lahkoto prevrnila vozilo in potern bi trajalo menda le še nekaj sekund, da bi nas zmastila kopita bežečih čred.
Nato je prišel ogenj, še prej pa svarilen veter. Mislili smo, da se bomo zadušili, ali pa živi zgoreli. Poskakali smo z voza in se umaknili v njegovo notranjost. Od tod smo opazovali drugi napad, napad ognja.
Ko je val dosegel našo jaso, se je za trenutek ustavil in hitro polegel. A samo za trenutek — takoj nato so se njegove moči razdelile, in že je z novim veseljem gorelo okoli naše jase in z veseljem požiralo vse, kar je bilo na poti.
Pekel je šel mimo in nas pustil v tleči temi, ki jo je. bil ostavil ogromni oblak dima, zakaj kadilo se je iz pogorišča še ure in ure.
Beli ljudje v gorah
Nazadnje je prišel močan veter in je odnesel vse skupaj. Spet smo zagledali sinje nebo in dihali čist zrak. Tolikanj smo bili prevzeti od nevarnosti in lepote tega dogodka, da se ni nihče zmenil za vzrok.
»Taroti,« je dejal Cesario, »so zažgali pierijo, da bi nas pogubili.«
»Nezmisel, Cesario,« sem odgovoril, »ne bodi smešen! Ali misliš, da so Taroti tako nespametni, da bi prav zaradi nas zažgali svojo domačijo?«
»Bili so Taroti, musungu! Mislim, da ti zdaj smem pojasniti, zakaj!«
»Če bi Taroti zvedeli, da sem ti povedal to skrivnost,« je nadaljeval Cesario, »ne bi bilo moje življenje kmalu nič več vredno.«
Še dolgo nam je govoril z boječim glasom, kakor da bi se bal vetra, ki bi utegnil izdati njegove besede. Povedal je, da mi bodo Taroti izkušali na vsak način zabraniti pristop v gorovje, ker so prepričani, da bi jih zadela huda nesreča, če bi prišel kak tujec v gore. Zakaj v gorah — je rekel Cesario — živi pleme belih ljudi.
Odkod so prišli tja, ne ve nihče. Govore neznan jezik in živijo v naravni, nepristopni trdnjavi, na ravnici, ki je obdana okrog in okrog z neprehodnimi prepadi.
Njihovo kraljestvo jim kar zadošča. Živali imajo za hrano, njihove kože za obleko; imajo tudi pitno vodo in kamenje, iz katerega si delajo močne kovi-naste osti za kopja in puščice.
Njihova edina zveza s svetom je star lesen mostič, ki ga vržejo čez prepad, kadar hočejo izmenjati s Taroti kako blago. Taroti, ki so dovolj močni, da se norčujejo iz portugalske vlade in za-pode vsako kazensko odpravo, ki pride pobirat davke, se vendar tresejo kakor šibe na vodi pred temi belimi ljudmi, ki jih časte po božje.
Dvakrat na leto pade skrivnostni most preko globokega prepada: ob koncu suhega letnega časa — in potem, ko preneha deževati. Ponoči pride nekaj belih mož čez prepad in položijo na skalo, ki je že mnogo sto let trgovska miza, svoje kovinaste nastavke za kopja in puščice.
Drugi dan pridejo skrivaj najodličnej-ši tarotski glavarji in vzamejo stvari, pustijo pa lončene posode, torbe iz spletene trave, napolnjene z drobno moko. zavoje banan in nekaj rejenih krav.
Vsa trgovina se vrši že dolgo po predpisanih običajih, ki se jih prav natančno držijo. Po tej noči bo izginilo tarot-
sko blago in za pol leta tudi most.
Tako nekako je pripovedoval Cesario.
»Veste,« je rekel profesor, ki nas je spremljal, »stvar z znanstvenega vidika ni nemogoča; klimatične razmere Južne Afrike so edinstvene in »črna celina« hrani še marsikako presenečenje, ki bo strmel nad njim ves svet. Kdo so zagonetni beli ljudje v Gorongoških gorah? Ostanek neznanega, davno izumrlega plemena? Potomci peščice belcev, ki so jo pustolovna naključja zanesla v ta divji kraj ? Uganka, prijatelj; ena izmed premnogih ugank, s katerimi je Afrika tako bogata.«
Prerijski požar, ki smo se bili le stežka rešili iz njegovega smrtnega objema, nam je bil resen opomin, da mi te uganke ne bomo rešili. Ne s številom ne z opravo nismo bili taki nalogi kos.
In tako smo še tisti dan krenili nazaj proti Vili Pery, tolažeč se z upanjem, da bo skrivnost belega ljudstva v Gorongoških planinah tudi brez nas prej ali slej pojasnjena.
KONEC
Prevedel Rr.
$ A
Urejuje dr. MIlan Vidmar
V Hastingsu bosta Flohr in Pire imela nevarnega konkurenta v Madžaru Stei-nerju (Lajošu). V mladi madžarski gardi gre nedvomno '^udevitu Steinerju prvo mesto. Poln je kombinacij, temeljito je teoretično podkovan.
Seveda ne bo v Hastingsu manjkala Miss Menchik. Nevarna prvim igralcem ne bo, pač pa bo gotovo našla svoje častno mesto. Manjkal pa bo Anglež, ki bi mogel misliti na prvo nagrado. Yatesa ni več. Na njegovo mesto bo v božičnem turnirju stopil Tylor.
Ljubljanski šahovski klub še ni oživljen. Prvikrat se je občni zbor izjalovil. V ponedeljek, 12. decembra ob 20. se bo sedaj v restavraciji »Slon<- občni zbor vendarle vršil. Skrajni čas je, da dobi klub vsaj začasno vodstvo.
Dr. Tarrasch, nekdanji nemški prvak in dolgoletni kandidat za svetovno prvenstvo, ima sicer že sedemdeset let, v šahu pa je še živ in čil kakor malokdo. Dolgo vodi že številne šahovske rubrike v nemških tednikih in mesečnikih. Knjige piše veno. mer. Sedaj pa je presenetil šahovski svet z novo rečjo: začel je izdajati svoj strokovni časopis.
Dr. Tarrasch se očividno ne boji težkih časov. Videl je, da znani strokovni časopis »Kaga,ns Schachnaclirichten« svetovni krizi ni bil kos Sklepal pa ni iz tega, da so šahovski časopisi obsojeni na smrt, pač pa je skoči kakor mladenič v vrzel in hitro nadomestil izgubo.
že zaradi poguma zasluži dr. Tarrasch podporo vsega šahovskega sveta. Dr. Tarrasch pa ima tudi sloves izvrstnega glosa-torja in temeljitega poznavalca starejšega in modernega šaha. Njegova revija bo prav gotovo prvovrstna. Zato opozarjam naujo naš šahovski svet, ki bo nedvomno z užitkom sledil Tarraschevim naukom.
•Iz zapuščine pred tedni umrlega angleškega mojstra Vatesa prinašam naslednjo partijo, ki jo je pokojnik dobil v Karlovih Varih 1. 1923. proti dr. Aljehinu. Beli: dr. A. Aljehin črni: F. D. Yates
1.	d2—d4	Sg3—f6
2.	c2—c4	gT—g6 Tates je rad branil s kraljevo indijsko
obrambo.
3. g2—g3
LfS-
4.	Lfl—g2	0-0
5.	Sbl—c3	d7—d6
6.	Sgl—f3	Sb8—c6
Črnil vabi namenoma d-kmeta naprej, da pridobi polji c5 in eo.
7.	d4—do	Sc6—b8 SKakač naj gre sedaj seveda preko dT na
c5 ali e5.
8.	e2-e4	---
Ta poteza ni dobra. Brez nje dobi beli boljšo igro.
8	.______Sb8—d7
9.	0—0	a7—ao Skakač na c5 ne sme biti v nevarnosti,
da ga beli b-kmet prepodi. Zato preprečuje črni najprej b2—b4.
10.	Lcl—e3	Sf6-g4
11.	Le3_d4	Sg4_eo
12.	Sf3Xe5	Sd7Xe5
13.	c4—c5	— — —
Prvi znak nervoznosti. Kmet na c4 še ni bil ogrožen. Na Se5Xc4 bi vendar beli odgovoril Ddl—a4-f- in zajel skakača na c4
13	.------dG X c5
14.	Ld4Xc5	b7—b6
15.	Lc5—d4	L<cS—a6
16.	Tfl—el	Dd8—d'6
17.	Lg2—fl	---
Aljehina vznemirja čnni lovec.
17	.------La6Xfl
18.	TelXfl	c7—c5! Yates je bil vedno zelo podjeten. Pravilno je, da izsiljuje naslednjo zamenjavo.
19.	Ld4 X e5	Dd«Xe5
20.	Ddl—b3	TaS—b8
21.	Db3—bo	---
Drugi znak nervoznosti. Mogoče je vendarle mirnejša poteza 21. Tal—dl bila boljša Na f7_f5 bi potem beli lahko odgovoril f2—f4.
21	.______f7—fo!
Energično in močno.
22.	Tal—el	15—14
23.	Dbo—d'7 "	Tb8—d8
24.	g3Xf4	De5Xf4
25.	Dd7_e6 +	---
Prenevarno bi bUo vzeti kmeta na e7.
25.______Kg8—h8
26	f2_f3	Df4—go +
27	Kgl—hl	---
Tretjii znak nervoznosti. Boljše bi bilo
De6—g4. Sedaj postane Yatesov napad premočan.
27	.------Td8—d6
28.	De6—h3	Lg7—eS
29.	Tel—e2	Td6—f6
30.	Sc3—dl	Tf6_f4
31	Sdl—e3	Tf4—h4
Trdnjava prodira zelo zanimivo
32	Dh3—e6	Dg5—h5!
33. Se3—g4	---
Na videz je beli zavaroval vse. Toia Yates ima sijajen odgovor
33	.______Th4Xg4!!
To je prav za prav začetek matne kombinacije, k. ima 20 potez!
34.	f3Xg4 "	Tf8Xfl +
35 Khl—g2	DhoXh2 +
36. Kg2Xf 1	Dh2—hl-f
37	Kfl—f2	Leo—d4-f
38	K f 2—g3	---
Na 38. Tel—e3 bi sledilo: 38— — — Dhl—h2 + 39 Kf2—f3, Dh2_h3 + .
38	.------Dhl—gl-f-
39.	Kg3-h3	___
Kralj ne sme ne na f3. ne na f4, ker bi
črna dama udarila na fl in dobila trdnjavo.
39.------Dgl_fl-f
40	Te2—g2	Dfl_hl +
41	Kh3—g3	Dhl— el +
42	Kg3—h3	g6—g5!!
Krasna poteza, ki zgovorno pr^ča o velikem talentu, ki je bil v Yatesu zakopan.
43	Tg2—c2	Del— fl-f
44	Kh3_h2	Dfl_gl-f
45.	Kh2-h3	Dgl—hl +
46.	Kh3—g3	Dhl—dl!!
To je višek! Z mirno, pa izredno močno svojo potezo prepodi črni belo trdnjavo z druge vrste.
47.	Tc2—c3	Ddl—gl-f
48	Kg-3—h3	Dgl—fl +
49	Kh3—g3	Ld4_f2 +
50	Kg3—f-3	Lf2_gl + in mat v dveh potezah.
Za to prekrasno zmago je Yates dob'l prvo izmed nagrad, ki so bile v turnirjo razpisane za najlepše partije.
Novosti Šentjakobske knjižnice v IJiihHani
Priobčuje knjižničar Matija Kode.
Nadaljevanje
Michaelis Karin — Marija Kmetova, Bibi,
življenje deklice. 5038. Vidmar Milan, šah. 5040 r. Goiar C., Dekle z rožmarinom. Ljudska
igra. 5006 d. Cankar Ivan — Ferdo Delak, Hlapec Jernej in njegova pravica. Igra z narodom. Kolektivna drama. 5007 d. Zupan Lojze, Belokranjske pripovedke. 5008.
Durj-ch jar. — Ferdo Kozak, Blodnje. Roman. 5009/10. Ogris Albin, Trgovinska politika, 5011 r. Doyie C. — B. Rihteršič, Boj v megli. Ba-
skervillski pes. 5012. HamSun Knut — O. Župančič, Potepuh:.
Roman. 5013/15. Rus Jože, Krst prvih Hrvatov in Srbov. 5016 r.
Goleč J., Trojno gorje. Povest. 5019. Merhar Al., Apostol Slovencev A: .ton Mar.
tin Slomšek. 5020 p. Andersen R., Otroci naše ljube Gospe. Roman. 5021.
Bednarik Rado, V tri smeri (Klic severa, Na južni tečaj. Skozi zračne višine do sosednih planetov). 5028 r. Telatko Marjan, Izgubljenci. Povesti in
igre. 5029. Bartol VI.. Lopez. Drama. 5030 d. jammes Fr. — Jak. šolar, Gospod Ozeron-
ski. Roman 5031. Baden—Povvel, Skai, t. 5032 r. Furer—Hainendorf V., Brak—jazbečar. 5033 r.
Seliškar T., Nasedli brod. Roman. 5034/36. Hribar Ivan, Spom ni III. 4399/4 r. Marx Iv — O. Drenik, Kapital. 5037 r. Derganc Fr., Borba zapada in vzhoda. 5039 r.
Adamič L., Smijeh u džungli. Roman. 1677 h.
Maurois A., Atmosfere ljubavi. Roman. 1675 h.
Malraux A., Osvajači. Roman. 1631 h. Le\vis S., Osječaji i duša državotvornog
Lovveila Schmaltza 1654 h. Revmont VI. St., Obečana zemlja. Roman.
1659 h. Krleža M., Eseji I. 1660 h. Baring M., Daphne Areane. Roman. 925 f. Suarez G., La vie orgueilleuse de Clemen-
ceau 935 f. istrati P., Kyra Kyralina. 929 f. Banks P., Das geduldige Albion. Roman. 12992 n.
Kaltenboeck B., Armee im Schatten. Die
Tragodie e. Reiches. 12994 n. Weber Fr., Menschenmauer am Isonzo. 12998 n.
VVolfenstein A., Hier schreibt Pariš. 12999 n.
Haydn JuL, Russland 1932. 13002 z. Broch H., Die Schlafwandier. 13009/11 n-Munthe AxeL, Das Buch von San Michele. 13014 n.
Ehrenburg Ilja, Spanien heute. 13015 z. Roth Jos., Radetzkymarsch. Roman. 13029 n.
Frank H., Die richtige Mutter. Roman. 13031 n.
Sillanpaa F. E., Silja, die Magd. Roman. 13035 n.
Sinclair U., Romiscbe Vision. Roman. 13037 n.
Žarek O., Theater um Maria Thul. Roman. 13049 n.
Lion F., Geheimnis des Kunstwerks. 13051 z
Trenker L., Kameraden der Berge. 13052 n. — Berge im Schnee. Das VVinterbuch. 13077 z.
Lawrence D. H.. Die gefiederte Schlange.
Roman. 13053 n. Urbanitzky Gr., Durch Himmel und Holle.
Roman. 13057 n Lawrence D. H., Apokalvpse. 13059 n. VVells H G., Die Geschichte unserer Welt. 13060 z
Barbusse H.. Zola Der Roman seines Le-
bens 13068 n Feuchtwaneer f-lon. Der jiidische Krieg.
Roman. 1306« n. GaiSworthv J.. Bluhende Wildnis. Roman. 13071 n.
šentiakobska knjižnica v Ljubljani. Kongresni trg 7. v hiši Slovenske Matice nosluje vsak delavnik od Dol 4 Dopoldne do nol 8 zvečer ter ob nedeliah in oraz-nikib od 10 do 12 doooldne in iznosoia kniisre v desetih jezikih ter modne liste vsakomur, ki se zadostno izkaže Knjice se pošiljajo tudi po pošti na deželo. Na razpolago tiskani imeniki knjig.
Gospodarstvo
Težnje slovenskega trgovstva
V	petek, 9. t. m., se je vršila v celjskem Narodnem domu seja predsedstva Zveze tr govskih združenj za dravsko banovino, na
kateri so bila zastopana skoro vsa trnovska združenja iz Slovenije. Sejo je otvoril in vodil predsednik Zveze g. Josip J. Kavčič, ki jo je po prisrčnem pozdravu delegatov in po kratkih uvodnih besedah podal obširno predsedstveno poročilo, iz katerega posnemamo naslednje podrobnosti:
Od zadnje predsedstvene seje se ie delovanje zveze gibalo predvsem v smeri zaščite ogroženih interesov naše trgovine. Zaradi neugodnega finančnega položaja ie kraljevska vlada poleti z rigorozno potezo zvišala nekatere dosedanje davščine. Naš trgovski živeli je letos poleg drugih težkoč tri k tlom zlasti kmečki moratorij. V notranji gospodarski politiki opažamo forsirano skrb za naš kmečki živelj, dočim kaže naša gospodarska politika za trgovino malo razumevanja. Zaradi kmečkega moratorija trpi zlasti naše podeželsko trgovstvo, ki ima za milijone Din zaledenelih terjatev kmečkih dolžnikov. Pri tem pa je nakup blaga pri producentih vezan za težke plačilne pogoje; Številne prisilne poravnave in konkurzi postajajo gospodarstvu nevarni. Našo izvozno trgovino ovirajo kontinenti v zvezi z agrarnim protekcionizmom industrijskih držav, v posledniem času pa zlasti težkoče v plačilnem prometu. S sporazumu o klirinškem prometu je danes vezanih preko S00/o našega izvoza, tako da dobimo devize le za ostanek vrednosti izvoza. Klirinški promet z Italiio nas bo kliub morda hitremu obročunavanin zadel zato. ker je plačilni promet med Italiio in drugimi državami, ki ?e poiavljaio na italijanskem tržišču kot naši konkurenti, ostal prost. Prizadeta bo posebno lesna trgovina, ki je imela v Italiji rlotšVi orosto in nekontinsentirano tržišče. Zalo bi bilo želeti, da naša vlada usmeri našo zunanjo trgovinsko politiko na prin-r-ip kompenzacij. V začetku novembra ie prišlo do sprememb v kraljevski vladi. Z ob-žilnvnnniem je trgovstvo izvedelo za izstop trgovinskega ministra g. Ivana Mohoriča, ki se je mnogo prizadeval za interese našega gospodarstva. Zveza mu ie v imenu slovenskega trgovstva čestitala k visokemu od-likrvaniu in se mu zahvalila za njegova pri-zadpvanja.
Izmed organizatoričnih akcij, ki jih ima Zveza na nrogramu. na osnonvi sklepov zveznega občnega zbora, bo v kratkem pre llož^n trgovinnskemu ministrstvu osnutek uredbe o socialnem zavarovanju trgov-s*v.!- Zbornici za TOI ie predložila v odobritev smernice za administrativno vodstvo združenj in osnutek preizknSevalnega reda za vajenske preizkušnje. Referat predsednika ?o delegati spreieli z živahnim odobravanjem. nakar se je razvila daljša de-bata, v kateri so zastopniki združeni v precej ostrih besedah orisali vedno težji položaj slovenskih trgovcev.
Važnejše akcije.
Nato je podal tajnik g. Kaiser podrobno poročilo o delovanju gremijev. G. Kaiser je v svojem referatu med drugim omenil, da je Zveza predložila predeestvu ministrskega sveta, raznim ministrstvom, banski upravi. Zbornici za TOI ter ministru g. Mohoriču obširno in podrobno utemeljeno spomenico n koi -umnem zadružništvu z zahtevo, da se konsumno zadružništvo izloči iz zadrušne-jra zakona in obdavči tako. kakor je obilav cena zasebna trgovina. Glede protesta proti oprostitvi nabavljalnih zadrug državnih nameščencev od skupnega davka na mlinske proizvode (moko), je Zveza prejela obvestilo, da bo finančno ministrstvo ob priliki revizije uredbe o skupnem davku na poslovni promet izločilo določbo, ki oprašča zadruge od skuonega davka na moko. Zveza je nadalje ponovno interveniala pri finančni direkciji zaradi prodaje zadružnega blaga nečlanom, z usnehom. da bo uveola finančna direkcija v vsakem primeru postopek. Ob priliki razprave o novem zadružnem zakonu, ki se že nekaj let pripravlja, bo Zveza ponovno zahtevala, da se konsumno zadružništvo izloči iz zadružnega zakona.
Na predstavke glede trošarinskih predpisov in glede zahteve po odpravi monopola ?nl>kih zvezkov, je Zveza dobila informaci-:e, da se bodo ta vprašanja rešila v zvezi z dekoncentracijo državne uprave. Posebno spomenico je zveza poslala trgovinskemu ministrstvu in ministrstvu za socialno politiko z zahtevo, da =>o trgovine v nedeljo dopoldne na deželi odprte štiri ure.
V	prometnem pogledu je zveza z uspehom intervenirala pri banski upravi zaradi popravila betonskega mostu čez Savinjo na Grcbljem. Pri poštni direkciji pa je intervenirala zaradi vzpostavitve telefonske proge Podčetrtek . Kozje - Brežice in
glede dostave pisemske pošte na progi Šmartno ob Paki, Mozirje, Gornji grad odnosno Ljubno - Solčava - Logarska dolina, ki jih je pa poštna direkcija odbila. Na intervencijo pri direkciji železnic v Beogradu, je bila dovoljena ugodnostna ta. rifa za prevoz oglja s postaj v Savinjski dolini, železniška direkcija v Ljubljani je na intervencijo zaradi brezplačnega tari-ranja vagonov odredila, da morajo železniške postaje željam .strankam ugoditi, brezplačno pa tarirati, če se razlikuje teža za več kakor 2 odstotka.
V zvezi z novim obrtnim zakonom je trgovinsko ministrstvo poslalo zvezi uredbo o ustroju in postopanju razsodniških odborov; ta uredba ustreza potrebam trgovstva. Nadalje je trgovinsko ministrstvo pozvalo zvezo, da pove svoje mnenje o vprašanju: Kaj je trgovina z mešanim blagom in kaj branjarija. Zveza je V tem pogledu zavzela stališče, da je trgovina z mešanim blagom po sedanji obrtno-pravni praksi trgovina z vsem v prostem prometu dovoljenim blagom. Zakon o obrtih trgovine z mešanim blagom ne pozna in zahteva za vsako trgovsko stroko posebej obrtno dovoljenje. Praktično življenje na deželi pa zahteva, da se pojem trgovine z mešanim blagom tudi v bodoče ohrani. Zato se naj ta pojem v pravilniku definira. Trgovina z mešanim blagom naj vsebuje vse blago, dovoljeno v prostem prometu v detajlni stroki. V to področje seveda ne spada prodaja na debelo, zlasti ne sadja, žitnih in deželnih pridelkov brez posebnega dokaza strokovne usposoljenosti. Za izvrševanje trgovine na debelo naj se brezpogojno zahteva dokaz strokovne usposobljenosti. Delokrog branjarij je treba s pravilnikom omejiti. Branjarije naj bodo v bodoče stojnice, na katerih se sme v podrobni prodaji razpečevati kruh, klobase, slaščice in povrtnina. V mestih in trgih naj bi se branjarije dovoljevale po predhodnem zaslišanju zadruženja.
Ponovno je zveza intervenirala zaradi nedovoljenega posečanja zasebnikov po potnikih, pri finančnem ministrstvu pa zato, da se občinska trošarina na vino ne zniža, ker preti sicer nevarnost, da občine ne bodo mogle zmagovati svojih finančnih dolžnosti in bodo morale uvesti nove davke. Banska uprava pripravlja spremembo uredbe o odpiranju in zapiranju obratovaiišč, glede katere je zveza že stavila svoje predloge. Kakor pa je podoba., še ne bo mogoče uveljaviti zahteve po 4 urnem delavniku v nedeljah.
Zaradi pospeševanja tujskega prometa so bili navezani ožji stiki z zvezo za tujski promet. Stremljenje gre za tem, da naj ho vsaj po en član združenj zastopan v lokalnih tujsko-prometnih društvih. V odbor zveze za tujski promet je bil imenovan zastopnik zveze, in sicer zvezni tajnik. Zaradi kontrole o skupnem davka na poslovni promet, je zveza intervenirala pri dravski finančni direkciji z zahtevo, da se naj vrši kontrola točno po ministrovi odredbi, zlasti ker je popisovanje blaga v trgovmah in skladiščih v nasprotju s temi odredbami.
Sledila je razprava za leto 1933-34, ki znaša 165.000 Din in je za 4000 Din manjši od letošnjega. Pri slučajnostih so na seji razpravljali predvsem o kmečkem moratoriju. o izvedbi socialnega zavarovanja trgovcev in o strogem postopanje davčnih uprav pri izterjevanju davkov potom rubeži. Na koncu je bila izražena zahteva, da bi se čim prej imenoval državni gospodarski svet, ki naj bi pričel takoj poslovati.
Veterinarska razstava
Ko so v javnost prodrli glasovi, da našo domače živino ogroža nalezljiva bolezen, so se ljudje začeli namah zanimati za živalske bolezni Naši listi so začeli pisati o živinozdravstvu ali veterini, o veterinarjih in ukrepih veterinarske policije zoper živalske kožne boiezni. Ljudje so radovedno čitali o ukrepih in drugem, in še tretji so porab;li to priliko, pa so udarili, resno ali le šaljivo, po veterinarstvu, veterinarskih odredbah in veterinarskih organih samih, kar se je v sedanjih razmerah kaj čudno dojmilo.
Iz vsega tega se vidi, kako malo je splošnosti znana važnost živinozdravstva sedanje dobe, dalje kako malo je znan njegov razvoj in njegovo današnje stanje po vsem kulturnem svetu in torej tudi pri nas. Dokazuje pa tudi, kako silno pomanjkljivo je znanje laikov o visoki stop-
Crno lakiran Din 190.-Poniklan Din 215. Ostri
avtomatično vsa rezila
DoWt« ee t rsnb nožamah, psrfnm«v hjjah io w:«Hh f><>dobmi-b trgovinah.
nji veterinarske znanosti in njene praktične uporabe v vsem svetovnem narodnem gospodarstvu.
Vse to je dalo pobudo, da bo prirejena j v okviru jesenskega velesejma v Ljubljani (od 2. do 11. septembra 1933) veterinarska razstava, ki bo gotovo zelo poučna in zanimiva. To razstavo bo priredila dravska sekcija Jugoslovenskega veterinarskega udruženja, kar nam jamči, da bo razstava obsežna in verna slika sodobnega živinozdravstva. kakršne do sedaj tudi v visokokulturnem inozemstvu še niso videli.
Razstava ho obsegala sledeče oddelke: Pogoji in pomen živinoreje v naši državi; embriologija, porodništvo; nega in hranjenje mladih živali; razvojne in vzgojne bolezni; higiena nege živali; higena prehrane; anatomija in fizologiija; pasme (konj, govedo, svinja, ovca, koza. perutni. na, kuncereja, čebele, ribe); kužne bolezni; zatiranje infekcijskih in parazitarn:h bolezni: druge bolezni; forenzična veterina; bolezni kopita in parkljev; veterinarska praksa; mazaštvo; higiena živil ani-malskega izvora; živalski promet: živalske sirovine: vsakdanje izkoriščanje živali: druge male živali za šport in izkoriščanje, njih higiena in bolezen; veterinarski pouk in literatura: šematizem veterinariev Jugoslavije. — že iz tesra kratko navedenega programa je razvidno, kako važna bo ta prired tev za vse ne samo za nagega kmetskega gospodarja. Razstava bo obsegala dva razstavna paviHcna v približni izmeri 2000 kv. metrov razstavnega prostora.
Cvosns^np«^*" ^»rti
— Državne sladkorne tvornice so izstopile iz jugoslovenskega sladkornega kar-tela. Državni sladkorni tvornici v Beogradu in v Be.lju, objavljata, da bosta odslej prodajali sladkor neposredno vsem trgovcem in konsumentom, in sicer v Beogradu po naslednjih cenah franko vagon tvorni-ca: za kocke in prah 13.95 Din za kg, za kristalni sladkor drobni 12.35 Dim in za kristalni sladkor debeli 12.25 Din. Za vse kraje v notranjosti je cena odvisna od transportnih stroškov. Zaradi cene in ostalih pogojev naj se interesenti obrnejo neposredno na tvornice.
= Svetovna konjunktura v začetku decembra. Nemški institut za proučevanje konjunkture je v svojem najnovejšem mesečnem poročilu označil razvoj 6vetovne gospodarske konjunkture v začetku decembra 1932 tako-le: Splošni haussi, ki je sredi leta 1932. nastopila na mednarodnih blagovnih in efektnih tržiščih, je sledila reakcija, ki pa ne pomeni, da bi nastopil osnovni preokret tendence. Efektna in blagovna tržišča bodo v glavnem vztrajala na sedanjem stanju. Dvigu cen in tečajev v poletnih mesecih je sledilo oživljen je produkcije in prometa, ki je trajalo vse do zadnjih tednov. V glavnem gre pri tem za prilagoditev produkcije tekoči potrebi, to je za napolnitev zalog. Konjunkturno - simptomatični pomen tega razvoja je v tem, da kaže na konec krčenja zalog in na konec omejitev nadomestnih investicij: ne pomeni pa še, da je nastopilo konjunkturno dviganje. Povečanja investicijske delavnosti, ki daje običajno povod za konjunkturno dviganje, zaenkrat še ni pričakovati, ker je višina obresti za kapital še previsoka. Oživljenie svetovnega gospodarstva, ki bi prišlo od razvoja dohodkov, pa ni verjetno, ker je kupna moč agrarnega gospodarstva prej kakor s'ej še slaba. Vendar je konec krčenja gospodarske delavnosti v večini važnejših držav dosežen.
= Privilegirana agrarna banka in kmečki moratorij. Izvršilni odbor Privilegirane agrarne banke je nedavno predložil upravnemu odboru poročilo o poslovanju, v katerem odločno zavrača neresnične vesti glede izterjevanja, dolžnikov. Po stanju na na dan 22. nov. dolgujejo kmetovalci Priv. agrarni baraki 737 milijonov Dim (od tega odpade na hipotekarne dogove 483, na za-
diužne obveznice in menice 184 in na dolgove po tekočih računih zadružnih zvez 28 milijonov Din.) V teku letošnjega leta so kmečki dolžniki vrnili banki 94 milijonov Din, kar je omogočilo, da je banka dala za 88 milijonov Din novih posodil. Pri izterjevanju postopa banka nadvse obzirno in daje v vseh upoštevanja vrednih primerih olajšave glede odplačil anuitet. Izvršilni odbor smatra ,da je delovanje banke tako, da kmetov zaradi dolgov pri tej banki ni treba ščititi. Priv. agrarna banita je denarni zavod, ki financira izključno malega kmeta. Od 120.000 bančnih dolžnikov jih Ima le 244 več kakor 50 heKtarov zemlje. Izvršni odbor je mnenja, da sploh ne bi nastopilo vprašanje zaščite kmeta, če bi tudi drugi upniki dajali posojila kmetom in pod takimi pogojii Kaikor Priv. agrarna banka in če bi pTi izterjevanju enako obzirno postopali.
= čvrste cene živini na zagrebškem letnem sejmu. Na Miklavžev letni sejem v Zagrebu je bil letos dogon živine zelo velik vsekakor znatno večji kakor lani. Zlasti mnogo je bilo rogate živine in svinj. Trgovanje je bilo zelo živahno in je bilo mnogo bikov in volov prodajnih za Napulj, Paler-mo, Trlpolis in Dunaj, konje pa so kupovali za Reko in Palermo. Cene so se v splošnem dvignile, zlasti sviimjam in teletom, in so precej višje nego na lanskem sejmu. Tako so debele svinje prodajali po 8.50—10 Din za kg žive teže (lani po 6—8 Din), teleta pa po 6.25—6.50 Dim (Lani no 3—5.75). Junci so v ceni narasli za 1 Din pri kilogramu.
_ Avstrija bo dobila povišan kontingent za "zvoz lesa v Franiijo. Kakor poročajo z Dunaja se mudi v Parizu posebna delegacija zaradi ureditve nekaterih trgovin-sko-polltičnlh vprašanj. Pogajanja so baje že toliko.uspela, da pričakujejo v kratkem povečanje francoskih uvoznih kontingentov za uvoz avstrijskega lesa, sira in sadja.
= Konkurz je razglašen o imovini Mau-rija Petra, trgovca v Arclinu št. 38. p. Voj-nik (upravnik mase dr. Anton Ogrizek, odvetnik v Celju; prvi zbor upnikov pri okrož. sodišču v Celju 24. decembra ob 9., prijavni rok do 24. decembra, ugotovitveni narok 28. januarja).
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Karla Sime, trgovca v Peklu pri Poljčanah (poravnalni upravnik dr. Leon Gozani, odvetnik v Mariboru; poravnalni narok pri okrožnem sodišču v Mariboru 16-januarja ob 10., prijavni rok do 11. januarja, kvota 40 °/o).
— prodaja raznega blaga. Dne 12. t. m. se bo vršila pri glavni carinarnici v Ljubljani prodaja raznega blaga (vino, papir, kovinski predmeti, igralne karte, razne tkanine, sodi, pločevina, žica, kaučuk, saharin). Oglas je na vpogled v Zbornici
= Razpis dobave. Mestna občina ljubljanska potrebuje za zavetišče za onemogle v Ljubliani okrog 15.000 kg govejega mesa in pa 2000 do 3000 kg mesnih izdelkov. Dobavne ponudbe je vložiti v zaprti kuverti z navedbo cen in z nadpisom: >Ponudba za dobavo mesa in mesnih izdelkov za Zavetišče za onemogle v Ljubljani, Japljeva ulica št. 2 za 1. 1933.z — do dne 19. t. m. do 11. dopoldne, in sicer v gospodarskem uradu mestnega načelstva (mestni magistrat soba št. 13 I. nadstr. Istega dne, t. j. 19. decembra t. 1. ob 11. dopoldne se bo vršilo komisionelno odpiranje ofert.
= Dobave. Komanda pomorskega zra-koplovstva v Divuljah sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave pneumatične naprave za zakovice. — Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 300 m trofaz-nega kabla, do 27. t. m. pa glede dobave 369 komadov ščetk za motorje in 800 m jeklenih vrvi. Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave železnih cevi, železa, kombiniranih garnitur za varjenje ter glede dobave bencina. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 350 m manesmanovih cevi.
Borze
10. decembra.
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 1-78 milijonov Din nasproti 1.88, 1.12, 2.17 in 0.96 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Avstrijski šilingi so se v privatnem kliringu trgovali po 8.50—8.65 (na zagrebški borzi so se zadnje dni trgovali po 8.95).
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pretekli teden nadalje naglo dvigala. Včeraj se je že trgovala po 225 (ob sklepu borznega sestanka se je nudil denar po 226, dočim blaga ni bilo izpod 228); v teku tedna se ie tečaj dvignil za 15 točk. Enako čvrste so tudi 4n/o agrarne obveznice, ki so se ob koncu prejšnjega tedna trgovale po 25, včeraj pa se je denar nudil po 29, dočim blaga ni bilo izpod 35. Dolarski papirji, ki so v začetku decembra nekoliko popu-
stili, eo 9e zopet dvignili, tako da je 7*/o Blairovo posoiilo doseglo zopet tečaj 40 (zaključki). Le 6% begluške obveznice in 7°/« investicijsko posojilo ne kažejo vidnejšega izboljšanja tečajev
Kako so ee od konca septembra, torej v dobrem mesecu, popravili tečaji Vojne škode, 7% Blairovega posojila in 4°/o agrarnih obveznic, nam kaže naslednja primerjava: konec sept 25. nov- 7. dec. Vojna škoda 175	210	225
7°/o Blair	33	39.5 40
4°/o agrarne	23	26.5 30
Ta dvig tečajev ie posebne važnosti glede na bližnje novo leto. Tečaji, ki bodo zabeleženi zadnjega decembra, bodo namreč me-rodajni za sestavo bilanc, zlasti denarnih zavodov. Že lani so morali naši denarni zavodi zaradi nižjih tečajev odpisati znatne vsote, zato je bil izdan poseben zakon, ki dovoljuje odpis teh računskih izgub pri vrednosti državnih papirjev v petih letih-Mnogi zavodi so te izgube v celoti odpisali. Da ne bi bili pri bilancah za leto 1932. potrebni novi odpisi, je želeti, da bi tečaji državnih papirjev do konca decembra dosegli vsaj lansko višino. Lani je znašal ob koncu leta tečaj Vojne škode okrog 250, tečaj 7J;o investicijskega posojila 60. 4°/o agrarnih obveznic 29, 6% begluških obveznic 37 in 7J/» Blairovega posojila 48.
Devize*
Curih. Pariz 20.30, London 16.89, Nevvvork 520, Bruselj 72, Milan 26.63. Madrid 42.425. Amsterdam 208.90, Berlin 123.60, Stockholm 92-40. Oslo 87. Kobenhavn 87.50, Sofija 3.76, Praga 15.41, Varšava 58.30, Bukarešta 3.085.
Blagovna tržišča
ŽITO.
+ Chieago. 10. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 44.75, za marc 48-25, za maj 48.75: koruza: za marc 27.625, za maj 29.125; rž: za december 28-125,
+ Novosadska blagovna borza (10. t. m ) Tendenca za pšenico stalna, sicer nespremenjena. Promet 49 vagonov. Pšenica (76 kg): baška, okolica Novi Sad, Sombor 150 — 152; srednjebaška in sremska 151 do 153; gonreba.ška 152 — 154; baška potiska 154 — 156; ladja Tisa 156 — 158; ladja Begej 155 — 157: gornjebanatska 148 do 150; iužnobanatska 146 — 148; sremska, 78 kg 153 — 155. Jermen: baški in sremski. 65/6 kg 90 — 97 50. »ves: baški, sremski 95 - 97.50. Rž: baška 125 - 127 50. Koruza: baška 52 — 54; za december 53 do 55, za marc - maj 68 — 70; banatska 49 do 51; sremska 52 — 54; baška sušena 61 do 63; banatska sušena 59 — 60: sremska sušena 62 — 64. Moka: baška in banat9ka >0g« in »Ogg« 247.50 — 262.50; >2« 227.50 »5« 210—220: >6« 170—tS0;V7« 125—135: >8c 85 — 90. Otrobi: baški in sremski 58—60; banatski 56 — 58. Fižol: baški beli 115 do 120.
ŽIVINA.
-f živinski sejem v Ptuju, ki se je vršil 6. t. m. je bil dobro obiskan. Prignanih je bilo 138 krav, 51 telic, 72 volov, 8 bikov im 90 konj. Prodanih je bilo vsega bkupaj 140 glav. Cena je bila kravam 1.25—3.50 Din, tellcam 2—4.50 Din, volom 2—4.50 Din in bikom 2—3 Din za kg žive teže; konje so prodajali po 200—2.750 Din za komad. — Na svinjski sejem 7. t. m. pa je bilo pri-gnamih 16 prascev in 87 svinj. Prodanih je bilo vsega 44 repov. Cena prascem je bila 60—175 Di,n za komad, svinjam debelim 6—7 Din, polmastnim pa 7 do 8.50 Din za kilogram žive teže.
o k o 1
Vaditeljski tečaj tržiškega Sokola od
20. do 27. novembra za tržišfco in kovorsko društvo je bil prav dobro obiskovan. Vodil ga je spretno župni predmjak br. Ra-kar. Predavanja so bila vsak dan od 19. do 23., ob nedeljah pa dopoldne od 8. do 13. Želimo vsako leto tak tečaj, pa bo mmogo novih in dobrih telovadcev.
Iz konjiškega sokolskega življenja. Svečana akademija Sokola v proslavo praznika uedinjenja v Konjicah je prav dobro uspela. Nastopili so s telovadnimi točkami vsi telovadni oddelki. — Na sokolski Miklavževi obdaritvi je bilo obdarovano precejšnje število revne sokolske mladine. Golarjevi »Dve nevesti« uprizori Sokol v peteik 16. t. m. ob 8. in jo ponovi v nede* ljo 18. t. m. ob isti uri.
Penzion Restavrant Černe
Kranjska gora
Popolnoma nov, 14 sob, topla in mrzla voda, solnčna brezpravna lega, kopalnice, centralna kurjava. Vedno sveži mlečni proizvodi iz domače mlekarne. Prvovrstna kuhinja. Izbrana vina Cena pensiona dinarjev 60.—, izven sezone 15% popusta
Jžtnho Kač:
IV
Ves predpust 1917. leta ni bilo nobene poroke v fari. Kdo se bi pa tudi ženil, saj ni bilo ne časa za ženitovanje, ne veselja za ljubezen, ko je skoraj ni bilo hiše brez mrtveca ali vsaj pohabljenca. Kakor da ni sveti postni čas, temveč vesela trgatev sredi sončnih goric, je butalo brez prestanka na zapadu vse dni in vse noči. Škripale so stiskalnice vojne morije, da so tekle doma grenke solze vdov, mater in sirot ter je lila na vseh frontah v obilnih curkih najboljša kri naroda, ki se je ves vil v smrtnih krčih.
Cvetna nedelja. Redke so bile butare v cerkvi, gosposko oljko je zamenjal trnjav božji les. S sklonjeno glavo je stopil na prižnico župnik Fortunat. Vsi ljudje so hodili takrat upognjeni, oči uprte v zemljo, da jim vsaj ona da tolažbe, ker je nebo ni imelo. S tihim glasom je bral pastir veselo vest o svečani poti Krista v praznični Jeruzalem in glas mu je postal pri vriskajočih pozdravih: »Hozana, hozana!« še tišji, da so ga kar prevpile razbičane misli vernikov, ki so bile vse na fronti, kjer se je pela mogočnejša pesem: »Hur-ra- hur-raa...«
Za božjo besedo se je oglasila s prižnice oblastna zapoved svetne gosposke: »Okrajno glavarstvo vam daje na znanje: Za veliko noč je dovoljeno peči le na polovico bel kruh, da se prihrani več bele moke za ranjence in da se nam posreči doseči zmagovit konec boja, ki so ga nam vsilili samogoltni sovražniki. Vsakomur, ki se ne bo ravnal po teh predpisih, se bo kruh zaplenil in se ga bo povrh še občutno kaznovalo.«
»Tak bo le res!« je šlo med ljudmi po maši, ko so čakali, kaj pove občinski glasnik Zmetov Tenč. Kakor krvave litanije so se vlekli tista leta razglasi, zapovedi, prepovedi, nabori in vpoklici. To nedeljo je bila med njimi tudi kolačeva prepoved.
»Blez bodo hodili financarji in žandarji vse velike dni in še celo na samo veliko nedeljo od hiše do hiše pregledovat kolače«, je šepnila sosedi Petračeva Zalka. Prav dobre zveze je imela z nemškutarskim
orožnikom Jesseuniggom, ki je pital še tedaj svojega prešiča s kruhom, namočenim v mleko. Kruh in mleko so mu pošiljali kmetje, začasno oproščeni vojaške službe, da jih ne bi rinil pred rokom nazaj na fronto ali celo v lebrinško Sibirijo, ki je bila hujša od Doberdoba in samega Svetega Mihaela, kjer je izkrvavelo dvajset bataljonov zelenih sedeminosemdesetnikov. Čudna kolačeva prepoved se je širila po vseh vaseh in rasla v razdraženih možganih v silen protest proti sitim oblastnikom.
»Sami bodo žrli maslene potice, nam pa ne privoščijo niti belega kolačka, ki bi bil komaj za spomin, kaj šele za samopašnost!« se je hudovala ze vsa zgrbljena Fidelčka, ki je zbirala po dekah moko na karte, samo da bi bila tudi to leto velika nedelja v hišL
»Kar gobce naj nam zašijejo in zadnjice zapečatijo, da bodo imeli dovolj potic za nemarne babe pri Rdečem križu. Da bodo lahko kakor naša prednica — Skravžani Jezušček so ji rekli — pitale svoje pinče s krhkimi keksi, mi ranjenci pa smo žvečili pičle skorje trdega koruznega komisa. Poleg pinča si je pitala prašiča še dva širokopleča Madžara, popolnoma zdrava, vse leto v bolnici«, je robantil mali Jurca, edini gost velikega petka, in bil z železno desnico ob mizo v Rožajevi gostilni.
Trgovine so bile prazne. Nikjer ni bilo sladkih rozin, ne krhkih rožičev, ki bi sladili črni velikonočni kolač, še celo na tvornice kvasa je pritisnilo oblastvo, da ga niso čez navado prodajale in so vmesile gospodinje v testo drožne prešče, ki so jih za hude čase napravile v jeseni iz izabelinih drož in turščične moke. Dobro, da niso še orehov rekvirirali, ki so bili to leto edina zabela vojnemu kolaču.
Samevali sta Kolenki, mati in žena, vsi uviti od dela in skrbi, ko sta rezali črni kolač, tako črn, da se je pletla po možganih misel, češ, saj se ga še blagoslov ne bo prijel. Brez hrena so skelele oči pri misli na Janeza, ki je pisal za praznike, da leži v bolnišnici in da kašlja.
Ni bilo ne barve za piruhe ne pomaranč, pa so se drli nedopovedni otroci po bajtah. Po hlevih je mukala gladna živad, ki ji je erar še slamo odjedel. Z vsemi vred pa so vekali redki preostali zvonovi klavrno pesem o vstajenju, ko je zapad krohotal vsegamogočno pesem smrti in sodnega dneva...
Kakor že tisoč let so pele procesije pod svilenimi banderi in zlatimi ornati zmagoslavno pesem:
»Zveličar naš je vstal iz groba, vesel prepevaj, o kristjan! Premagana je smrti zloba...«
Podobni splašeni čredi ovac so se gnetli za nebom otroci in ženske ter molili s cvilečimi glasovi, da bi prevpili divji krohot paganskega miserere, ki je bobnel na zapadu...
»... Odkar imamo Rusa za hlapca, delo lepo speši«, je pisala Nežika svojemu možu. In res se mora mnogo naših kmetij zahvaliti za obstoj delu ruskih ujetnikov. Ko so dospeli prvi oddelki na občine, jih je hodilo vse gledat. Kakor živino na sejmu so jih precenjale ženske in starci.
»Za pisarja bi bil, ne pa za hlapca«, je prijel bradač Uršič za roko stasitega dedca. Ko ni pomislil, da so te roke že dve leti počivale ter so se žulji in zagnanci skrili
Nekatere ženske so otipavale mišičje ujetniških rok, druge gledale bolj na oči, kakor se presodi konja po bistrem pogledu. Kdo bi jim zameril, ko je bilo vse tako razrvano na svetu.
Tudi Nežika je šla izbirat delavca, ker je Šimen že tako zelo onemogel, da je še držal komaj plug za ušesa in je že v redi počival.
»Znaš orati, sejati in kositi?« je vprašala vitkega svetlolasca.
»GRUNT« je dotiskan in ga prav kar vežejo.. Kdor hoče imeti za Božič najlepši letošnji roman, naj ne odlaga, temveč ga takoj naroči. Le do vključno 17. t. m. bo namreč mogoče dobiti delo po snb-skripci jski ceni, in sieer kartoni ran izvod za 40, v platno vezan 50 Din s poštnino vred. Plača se lahko tudi v obrokih.
Tudi nekaj malega broširnih izvodov knjige »Med padarji in zdravniki« od istega pisatelja, ki je vzbudila toliko zanimanja In razburjenja, je še na prodaj po 30 Din izvod.
Obe knjigi se naročita v pisateljevi založbi »Zemlja«, Ljubljana, Gajfiva ulica št. 9, L nadstr.
Najlepše in najcenejše božično darilo je domača knjiga!
Klubski vagoni v Ameriki
tz življenja
Preizkuse vanje mask proti strupenim plinom

V nekem londonskem laboratoriju preizkusijo vsako novo masko proti strupenim plinom na delavcih, ki tvegajo pri teh eksperimentih svoje življenje. Seveda jih za te
poskuse dobro plačajo
11
Premagana smrt
Čuden ptič
Indijski učenjak Šalim Ali razpravlja v neki bombayski strokovni reviji o ptiču tkalcu (ploceus philippensis), ki se drži načela, da si je treba zakonsko srečo priboriti s trdim delom in sposobnostjo. Ko pride doba parjenja, pričnejo samci naj-prvo gladiti, oz:roma tkati svojevrstna viseča gnezda. Samice ni ta čas nobene ne od blizu ne od daleč, šele, ko so gnezda že kolikor toliko pripravljena, prifrfotajo samice v tropih in si jih prično ogledovati »s kritičnim očesom«.
Vsaka samica si potem izbere gnezdo, ki ji najbolj godi — pri čemer ne gre brez spopadov z dugimd samicami. Ko si je dokončno osvojila gnezdo, se pomenita s samcem, kakor se spodobi, nato se prične takoj veliko leženje jajc. Samec pa, ki je dosegel svoj namen, se požvižga na svojo zakonito družico in prične graditi novo gnezdo, s katerim privabi novo samico in tako dalje. Samo od njegove spretnosti in tkanja gnezd je odvisno, kolikim lahko postane nezvest, kajti sama lepota in moč njegovim damam nič ne imponirata. V ostalem pravi Šalim Ali, da je tkalec res zelo spretna ptčca. kar se kaže v tem, kako zna iz riževih stebel izluščiti vlakna, s katerimi gradi svoja gnezda.
Čifaite	reviio
»ŽJVUFNJF IN SVET«
Novi podtajnik Društva narodov
Rodbina stoletnikov
V španski naselbini Perei je nedavno obhajala neka kmetica svoj 130 rojstni dan. Starka je še čvrsta in zdrava in pomaga pri delu svojemu sinu. ki šteje 111 let. Tudi njenih ostalih šest otrok je še pri življenju in so skoro vsi prekoračili stoto leto. Njen mož pa je umrl že pred 70timi leti. 1301etnico rojstvo je obhajala kmetica na moč slavnostno. V imenu vlade je prišel iz Madrida poseben odposlanec z denarnim darom in lastnoročnim posprcm-nim pismom predsednika republike Aloa-le Zamore.
Iveri
ženske Jljuibijo ljubezen.
*
Sramežljivost tje občutek, fcl ga moški pripisujejo ženskam.
★
Ranan de dejal: »ženska ljubi moža.
Mož l)ju.bi Boga.«
★
V	prijateljstvu je več IJrtbezni neigo v lju bazni.
★
Gotovo morajo bi<tl neke sličnos-ti, ča se medsebojno razumemo, a bHi morajo tudi neke različnosti, da se moremo biti.
★
Ni dnevov, <ko bolj Untolrao, tn dmevor ko mamj ljubimo. So idmevi, ko .jubimo .a
dnevi, ko ne iju/bimo.
★
Ljulbezen Ae katoor denar tu, da jo sipavamo.
*
Srečem sem bil v Ijfthbeza-',, ie dej?,! rek-do, ko senn spozroal, da mi 5ena ni sposobna za duševno družioo.
★
če ne ljtrblš, t; zadostujejo morda polju*b.i
'n naslada, če ljubiš, ne zadostujejo. ★
ženske vodijo moža k njegovi ž-emi.
Mož vodi svojo ženo k moškim.
*
ženske so izumile ljubezen, možje zakon m zvestobo. To ni paradoks!
*
V	najmočnejšem možu se skriva stra. mežljiv čustvovalee, v najnežnejši ženski pohlepna realistka.
V Nebraski vozijo na neki progi posebni klubski vagoni, ki so namenjeni zabavi mladega potujočega občinstva. V teh vagonih mladina lahko pleče, če se ji ljubi in se te
ugodnosti pcslužuje v prav obilni meri
Z zvonci zavarovana mefa
Tihotapski triki med Italijo in Švico
Tihotapci, ki hočejo spraviti kakšno blago po nezakonitem potu iz Švice v Italijo, imajo težko stališče. Vsa meja z izjemo nekaterih krajev je namreč zavarovana z mestoma 5 m visoko žično mrežo, na kateri visijo na spiralnih vzmeteh obešeni zvonci, če se kdo dotakne mreže, zvončklja vsa mreža in opozarja čuvaje meje, da nekaj ni v redu.
Takšne mreže so postavili prvič pred kakšnimi 30 leti na meji pri Chiassiju, ki je bilo tedaj prvo stališče za tihotapce s tobakom, svilo in drugimi stvarmi, širile so se kilometre daleč in so bile visoke 2 do 2 in j)o metra. Pravega jamstva pa niso dajale, ker so tihotapci izvežbali pse, ki so s tihotapskim blagom z lahkoto skakali čez omrežje. Morali so ta omrežja zvišati in ker zavarovanje samo na enih koncih ni zaleglo dosti, so jih morali razširiti. Tako so danes nezavarovana samo nekatera mesta visoko v planinah in Bogu za hrbtom, kamor ne vodijo nobene prave poti in ki leže preveč od rok, da bi tihotapstvo tod donašalo kakšno korist. Razume se, da stoje carinski stražniki poleg tega na po-
sameznih mestih še na vsakih 50 do 100 korakov. Meja ob jeserih in preko jezer je zavarovana na isti način. Celo okrog posameznih posestev ob vodi, v kolikor niso sploh razlaščena, stoje tudi na vodi zvo-nilne naprave, ponoči pa razsvetljujejo vodno površino žarometi in stražne ladja križarijo sem in tja.
Tako bi bilo tihotapljenje onemogočeno — če ne bi poznali tihotapci še dosti in včasih zelo bistroumnih trikov, da spravijo svojo robo čez mejo. Dolge palice, s katerimi predajajo svojim kcmplicom na drugi strani preko mreže tihotapska blago, z blagom napolnjena notranjščina koles, votlih debenl, pasov itd. so še najpreprostejši triki te vrste, ki delajo drago napravo zvonečih mej bolj ali manj nesmiselno. V prejšnjih časih so bili tudi obmejni varuhi sami v tihem družabništvu s tihotapci in so prejemali za vsakega moža po 5 švicarskih frankov. Ti tihi sporazumi pa so se danes baje končali. Ljudstvo si seveda šepeče na obeh straneh marsikaj, kar baš ne potrjuje tega naziranja.
Freudov nauk © sanla
V Ameriki so pred dnevi izročili prometu največjo svetovno planinsko avtomobilsko cesto med mestoma Yersey City in Newark (država New Yersey). Po tej cesti smejo voziti izključno avtomobili
Tetka (v muzeju): »Vidiš dragica, takšne so posledice, če si otroci grizejo nohte.*
Smrti prav za prav ni mogoče premagati, ker prej ali slej ji ne uide nobeno bitje, pač pa ji je mogoče na razne načine preprečiti, da si svojih žrtev ne odnese predčasno. To velja za navidezno mrtve v vsej oblikah: omrtvele, od bliska ali električnega toka zadete osebe, za tiste, ki jih je vrgla sončarica, ki so skočili v vodo ali se obesili itd.
V teh in premnogih drugih primerih smrt ne nastopi takoj, ko preneha funkcija življenjsko važnih organov, temveč traja morda nekoliko minut, morda tudi nekoliko ur da človek umre popolnoma. Znanost si je prizadevala ugotoviti čim točneje te vmesne stopnje med življenjem in smrtjo ter najti primerna sredstva za oživljanje ljudi. Prvi, ki je imel v tem pogledu velik uspeh, je bil Japonec dr. Ta-kamini, ki je 1. 1903. odkril adrenalin. To sredstvo je sposobno obnoviti krvni obtok in je v marsikaterem primeru pokazalo čudovite uspehe, vendar je videti, da adrenalin sam še ne zmore vsega.
španski zdravnik dr. Assuero je pred nekoliko leti zbujal ogromno senzacijo s svojim skrivnostnim aparatom, ki je n&, videzno mrtve z »žgačkanjem« obujal v življenje, namreč z draženjem nekega po
dr. Assueru domnevanega »življenjskega centra« v nosni sluznici. Assuero je imel res nekaj uspehov, a njegova domneva o življenjskem centru se je izkazala za nepravilno in danes je mož že pozabljen.
V zadnjem času zbuja podobno senzacijo dunajski zdravnik dr. Eisenmenger. Ta ima na svoji kliniki baje toliko opravka z obujanjem navidezno mrtvih, da ne ve kam ž njimi. Uporablja pa poseben aparat, ki ga imenuje »biomotor« m ki predstavlja bržkone visokofrekvenčno pripravo. Eisenmenger noče izdati podrobnosti — in to diši vedno po šarlatanstvu, pravi pa, da tudi noče veljati za »čudodelnega doktorja« in da dela na najstrožji znanstveni podlagi. Prva dva primera, ki sta ga napravila slavnega, sta bila primer nekega trgovca z živino, ki je padel pod avto in dozdevno od strahu dočakal omrtvičenje živčnega sistema, ter primer nekega dekleta, ki se je od nesrečne ljubezni obesilo. V obeh primerih je Eisenmenger po nekoliko minutah dosegel oživljenje z »biomotorjem«.
Smrti nas ne ubrani nič in n'hče, a vendar so stvari, ki nas morejo ubraniti predčasne in navidezne smrti, zlasti po raznih nezgodah, če dosežemo to, smo pa dosegli že mnogo.
o
Energija iz zvezd
Neki novinar je posetil te dni prof. dr Crommelina, predsednika kraljeve astronomske družbe v Londonu, ki je odšel pred nekoliko leti po 401etnem službovanju kot vodja greenwiške zvezdarne v pokoj. Vendar pa je prof Crommelin še danes, navzlic svoji visoki starosti še zelo aktiven v astronomski sToki. vedno odkrije kakšno posebnost na nebu in zasleduje z zanimanjem vsako novost v zvezdoslovju.
Z obiskovalcem sta govorila med drugim o domnevnem življenju na Martu. Prof. Cronnnelin je opozoril na najnovejšo vest n^ke ameriške zvezdarne, ki se bavi s pod« nebnimi ra/merami na sosednem planetu. Po teh raziskovanjih je povprečna temperatura na Marsu nižja, nego smo mislili doslej iri tudi druge podnebne prilike ni« so takšne, da bi mogla na njern živeti človeku podobna bitja. Pač pa so dani pogoji y& življenje bitjem ki bi bila prilagodena ondotnim razmeram. Marsikatera bitja, ki žive v severnih zemeljskih pokrajinah, bi n. pr. lahko tksistirala tudi na Marsu. Podrobnejše nas bodo o teh stvareh poučili morda novi ogromni teleskopi, ki jih zdaj izdelujejo v Ameriki.
Prof. Crommelin je govoril tudi o zabavnih in praktičnih poskusih, ki si jih dovoljujejo razni ameriški astronomi Zvezde, ki dospejo na določeno točko neba. jim snoročajo namreč svoj prihod s signalom z zvoncem Zvezda je namreč osvetila teleskopsko žarišče. v katerem je nameščena selen&k« žarišča. Svetlobni vtis 6e v Stani-
či spremeni v električni tok, ki s pomočjo releja sklene še močnejši električni tek, ki je v zvezi z zvoncem. Stvar je v bistvu ista kakor znani poskus senatorja Marconi-ja, ki je s svoje ladje v Genovi prižgal brezžično električne svetilke na veliki razstavi v avstralskem mestu Sydneju. Seveda ne gre za kakšno posebno pridobivanje energije iz zvezd. Pač pa eksistirajo Aparature, ki lovijo sončne žarke s pomočjo velikih leč in jih spreminjajo v električno silo.
Na vprašanje, kaj misli o astronomiji, je stari učenjik odgovoril, da ne more noben astronom verjeti vanjo in jo smatrati za kakšno znanost. Po njegovem mnenju tudi Tycho de tirahe in Kepler nista verjela v resnost svojega početja, ko sta izstavljala »horoskope«. Morala pa sta to delati. Če sta si notela zaslužiti kruh. Kdor je tako dolgo kakor on gledal v skrivnosti neba. bo morda verjel v Boga in se mu uklonil — nikakor pa ne bo verjel v kakšno usodnost planetnih položajev.
Življenje na zemlji
Neki pregled pariškega naravoslovnega muzeja veli, da so doslej našteli na zemlji 3.400.000 vret biititj na kopnem in v vodi. Največ je žuželk, namreč 280.000. Mehkužcev je kaJcšrih 50.000, potem pridejo pajki, ki so jih našteli 20.000 in 12.000 vrst rib. Ptic je 13.000 vrst, črvov 8000 vrst ježevcev 3000, plazilcev 8300, dvoživik pa 1300 vrst
Umeten slon — bencinska črpalka
Italijan Pilotti
bo zasedel, čim nastopi Francoz Avenol mesto odstopivšega sira Erica Drummonda, dosedanje Avenolovo mesto prvega podtaj-nik Društva narodov
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na te-šče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, je »Franz Josefova« voda izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Učenjak zopet razlaga svoje teorije
Prof. Freud, oče psihoanalitične šole, se je v zadnjih letih v javnosti bolj malo oglašal o svojem nauku in zadnji dve njegovi knjigi obravnavata čisto stranske filozofske stvari.
Sedaj pa je pripravil 76-letni učenjak novo knj go, ki nadaljuje zbirko njegovih znamenitih vseučiliških predavanj, ki jih je izdal prvič pred 15 leti. V teh razpravah se bavi s centralnim problemom svojih raziskovanj, zlasti s svoj;m naukom o sanjah. Ta nauk je bil predmet najostrejših napadov in zlasti so zavračali njegovo trditev. da je večina sanj seksualnega, izvora. Očitali so mu, da ni podal za »simbole«, v katerih se izražajo v podzavestje odrinjene želje, nobenega dokaza in še pred kratkim so se na neki ameriški univerzi baš zaradi tega branili priznati psihoanalizi značaj znanosti.
K temu pravi prof. Freud v svoji novi knjigi, da bi morali iz istega razloga odrekati značaj znanosti tudi astronomiji, ki pač ne more mnogo eksperimentirati z nebesnimi telesi in je navezana .skoro samo na opazovanje. Isto je s psihoanal'zo, v katero pa so v novejšem času neki njeni raz-
iskovalci vendar uvedli eksperimentalne metode. Tako je dr. Schrotter ugotovil, da se je seksualni material javljal v obliki psihoanalitičnih simbolov, če je gT.oboko hipnotiziranim osebam velel, naj sanjajo o seksualnih stvareh. Celo vrsto zanimivih poskusov je napravil n. pr. tudi prof. Sil-berer, ki je pokazal, da se da sanjsko delovanje zasačiti tako rekoč in flagranti, kako prevaja abstraktne misli v vizualne podobe. N. pr.: v dremavem stanju je mislil na to, da mora izboljšati nerodno mesto v neki razpravi. Na zadnje se mu je misel spremenila v privid: videl je samega sebe, kako straži kos lesa. Freudova teorija veli, da so sanje le izpolnitev nekih želj in to trditev so nasprotniki najbolj pobijali. Dejstvo da eksistirajo tudi sanje ki izvirajo iz strahu in ideje kaznovanja, pa nikakor ne ugovarja temu nauku, trdi Freud, kajti tudi v teh primerih je spoznati v sanjah večinoma izpolnitev nekih želj, čeprav v skriti in nejasni obliki.
Smi&earsžse drese
V Chateaurouxu na Francoskem so si izmislUi originalno oenemsko črpalko v poauui umetnega slona. Ta žival »iz Indije« napolni avtomobilske rezervoarje z bencinom,
plašče z zrakom
Od Švice do Lednega morja
Neki dijak v Švici je pritrdil obročke na noge svojih rac, ki jih je potem svobodno izpustil po svetu. Švicarska ptičja opazovalnica v Sempaehu je zdaj prejela obvestilo, da je ena izmed rac priletela v maju lanskega leta do Pečore v severni Rusiji. Ptica je napravica 3300 km. česar ne bi ji dijak, ki je delal poskuse, nikoli pri« sodil.
Planinska avtomobilska cesta
iz najboljšega švedskega lodna, kompletne, s čepico, iz blaga samo za. drese, najcenejše pri
DRAGO SCinVAB, LJUBLJANA
ANEKDOTA
»Najpopolnejša vljudnost napram odjemalcu« je eno izmed gesel, ki jih zabičuje moderen trgovec svojim nameščencem. Tako je razumela to geslo prodajalka v sledeči zgodbici:
Odjemalec je šel od mize do mize in se ustavil končno ob mizi s pisalnimi potrebščinami. Ob mizi je stala predražestna mlada prodajalka. »Koliko stane ta be^ž-ni blok?« je vprašal mož. »Deset dinarjev, gospod.« Mož izmenoma opazuje blok in dražestno prodajalko, potem pravi: »Ali ste že dolgo tu?« — »Da, gospod, že celo leto,« se mu dekle uslužno nasmehne, »prej sem bila v glavni zalogi, ime mi je Lizika, stanujem v šiški, jutri pojdem na dopust, čez štirinajst dni se vrnem, potem se bova lahko spet pogovarjala. Ali vam smem zaviti blok, gospod?«
KULTURNI PREGLED
Črnogorske anekdote Mičuna Pavifievi-ča v primerjavi s slove'is«r<ri običajnim pravom. Kot ponatis iz mariborskega
»časopisa za zgodovino in narodopisje« je pravkar izšla razprava našega znanega kriminologa ii; pravnega zgodovinarja, univ. prof Metoda Dolenca: »Sorodni odmevi črnogorskih pravnih zgodbic in slovenskega običajnega prava.« Ugledni avtor je proučil črnogorske anekdote pravnega značaja, ki jih je zbral Mičun Pavl-čevič, avtor osem zvezkov obsegajočega dela »Črnogorci u pričama i anegdotama«. Na tej podlagi, kakor tud; na osnovi nekaterih drug;h virov pisec prikazuje .'n kritično razčlenja črnogorsko pravno pojmovanje države in njenega vladarja, sodstva in pravne prakse ter te običaje odnosno pravne pojme zanimivo primerja s slovenskim običajnim pravom. Vsekakor kaže tudi ta razprava, koliko interesant-nega lahko najde kritičen pravnik v folk-lorističnem gradivu celo tedaj, če ni !e to zbrano strogo znanstveno in v znanstvene namene.
Dve razpravi dr. Ivana Esiha. Znani zagrebški publicist, tajnik Jugoslovanske akademije dr. Ivan Eslh je izdal v ponatisu dve svoji razpravi: Prva, »Graii-ščanski Hrvati«, predstavlja uspel poskus, osvetliti na 16 straneh bitje in žit-je te daljne hrvaške naselbine, ki se je ustanovila pred 400 leti jn še vedno ni prekinila vseh kulturnih vezi s svojo prvotno domovino. V drugi razpravi »Andri-ja Dudič Orehovički«« se bavj z osebo tega potomca prastarega hrvaškega plemstva, ki je bil na tridentskem koncilu eden najvidnejših govornikov in je smelo zastopal reff>rmistične težnje, med drugim tudi ukinitev celibata Postal je nadšrtof t Pečuhu. L. 1565. ga je cesar Maksimilijan poslal v zaupni misiji na poljski dvor. Tu se je seznanil z Regino Strazza in je zaradi nje prestopil v protestantsko vero. Pozneje je tudi to zapustil in postal arijanec. Dudič, ki je bil ena najuglednejših osebnosti 16. stoletja, je umrl 1. 1589 v Vratislavi. Zapustil je več latinskih spisov, ki so bili nekoč zelo uva-ževani. Dudič je bil intimen prijatelg velikega poljskega pesnika Kochanowskega
B. Traven, Blago Sierre Madre. Beo-grajssa založba »Nolit« je pravkar izdala roman B. Travna »Blago Sierre Madre«, ki seznanja čitatelja s sodobno Mehiko. Ker je danes pogosto beseda o tej vroči deželi, kjer je spor zaradi agrarne reforme in boj zoper tujce zavzel kultur-no-bojne oblike, bo ta roman mikal vsakega čitatelja. ki išče dobrega in vendar »senzacionalnega« štiva Trajen daje v »Blagu Sierre Madre« dober prerez mehiških prilik in neprilik, opisuje gospodarske in socialne, religiozne in Kulturne razmere v tej deželi, pri tem pa pripoveduje o pustolovščinah ljudi, ki iščejo zlato in navsezadnje najdejo srečo v mirnem in vedrem življenju Indijancev. Roman je prevel Jovan Popovič, oprema pa je odlična, kakor vedno pri izdanijlh omenjene založbe.
Antologija inozemskih pesnikov, ki pišejo v francoščini. Izdajateljstvo »La Revue Moderne des Arts et de la Vie« nas naproša, da obiavimo to-le informacijo: Med izdanji te revije bo prihodnje leto izšla zbirka francoskih pesnikov - inozemcev. Tujerodni pesniki, ld pišeio pesmi v francoskem jeziku in se žele udeležiti tekmovanja za to zbirko,
naj pošljejo svoje pesmi (največ 200 verzov do i. aprila 1933 na naslov: M. Patrice Buet, 9, Quai aux Fleurs a Pari9 (4°),
Poljska knjiga o gospodarski Jugoslaviji.
V	založbi poljsko jugoslovenskega gospodarskega komiteta v Beogradu je izšla v Varšavi 104 strani obsegajoča knjiga »Ju-goslavvja na polu gospoda režem«. Nje avtor je svetnik poljskega poslaništva v Beogradu dr. Tadensz Lubaczewski. ki je spisal že več knjig te vrste, med njimi v poljščini »Jugoslavvjo«' in v srbohrvaščini »Poljsko*:. L 1922. je obdelala v posebnem spisu finančni položaj Jugoslavije, v samostojni knjigi je orisal življenje in delo Pilsudskega (tudi v srbohrvaščini), pravkar pa je pripravil v slovenskem jeziku spis >Kaj je treba vedeti o Poljski«. Najnovejše delo dr. Tadeusza Lu-bacze\vskega obravnava v sedmih poglavjih gospodarsko življenje Jugoslavije, pri čemer pisec zaradi čim večje preglednosti in zanesljivosti obilno rabi statistično gradivo.
V	drugem delu svoje interesantno spisane knjige razpravlja o gospodarski krizi v Jugoslaviji. Pri tem priznava, da se Jugoslavija bori zoper krizo mnogo boljše nego sosedne države in je ne gleda prekrižanib rok. Prej ali slej mora zopet nastopiti industrijska konjunktura. Izkušnje slabih časov bodo samo pripomogle, da se bo Jugoslavija bolj zavedla svoiega velikega bogastva. Pri gospodarski obnovi Evrope ii bo šla važna uloga. Dr. Lubacze\vski zaključuje svoj pretres iugoslovenskega gospodarstva doceia optimistično in s trdno vero v Jugoslavijo. Njegova brošura bo dobro rabfa poljskim gospodarskim krogom, politikom in novinarjem za informacije o gospodarski Jugoslaviji.
Nove muzikalije. »Venec koroških moških zborov«. Zbral, pieuredil in založil Lovro Horvat, nadučiteli v p.. Kamnik. Vsebuje 14 pesmi, ki ee na Koroškem mnogo poio, med njimi v prevodu tudi pet pesmic Tomaža Košata, ki o njih pravi zbiratelj, da »izvirajo iz koroškega slovenskega ljudstva in za-ladi svojega slovenskega bistva zaslužijo, da jih slovenska javnost spozna.« — Karol Pahor: Cimbolo din, c-imbolo dan-.. Mladinski ali ženski zbor s spremi ievanje m klavirja. Izšlo v skladateljevi založbi in se naroča na naslov: Prof. Karol Palior, Maribor. drž. učiteljišče.
Drobne vesti. V Moskvi je pravkar izšel tretji zvezek Spominov žene Leva Tolstega. Sofije Andrejevne To'ste. Predgovor in komentar tem spominom ie spisal sin Sergej. Tretji zvezek obsega dobo od 1857.—1902 Napovedan ie tudi že četrti zvezek, ki bo opisoval zadnie mesece življenja in smrt Leva Tolstega. — Turško prosvetno minv strstvo proučuje načrt zakona o ustanovitvi turške akademije znanosti in umetnosti. —
V	Parizu so prodajali na dražbi rokopise Anatola Francea. Izkupiček je znašal pol milijona frankov. — Miloša Urbana >2ivi bič«, reprezentativni roman iz mlade slovaške književnosti, preveden tudi v slovenščino. je pravkar izšel v ruskem prevodu. Tz-dala ga ie državna založba v Moskvi. — »Ri-vista di letterature slave« je objavila krajšo studijo o narodnem pesništvu beneških Slovencev. Avtorica Renata Stekatti obeta dailj-šo razpravo o istem predmetu s primerjalno studijo o narodnem blagu beneških Slovencev in ostalih Slovencev. — Stevan Simič v Skoplju ie spisal daljšo studijo o turškem reformatorju Kemalu paši. — V Parizu je izšel v francoščini drugi del Haškovega ■»Vrlega vojaka Švejka« z naslovom »Nouvelles aventures du brave soldat Chveik«.
0 čudodelni banji Koviljači
Pred meseci smo čitali statistiko o jite-vilnosti kopališč in zdravilišč v naši državi ter iziavo uglednega profesorja - zdravnika, da nam naši narodni vrelci zadostujejo za lečenje prav vseh bolezni; zato je škoda pare, ki jo naši bolniki ponesejo čez mejo v tuja lečilišča. Mi sami smo morda res preveč nezaupljivi: ne verjamemo v domača sredstva, ker lastnih zdravilnih naprav niti ne poznamo. Zato jih podcenjujemo.
Primer: Banja Koviljača. V Beogradu, Šabcu in drugje, sem videl čaše in lončke s slabimi slikami in s stereotipnim napisom: »Pozdrav iz Banje Koviljače«. Prav tako cenimo robo, ki jo nakupujejo naši blejski izletniki in romarji na Brezjah. Sam sem si predstavljal: Banja Koviljača bo nekaka lesena, podolgosta uta z bazenom. iz katerega štrle žeblji, da se na njih pošteno odrgneš. Zato me ni vleklo tja. ko sem kolodvratil one dneve tam doli po Mačvi in Podrinju. Šele na prigovor ljubez-njivega Šabačkesa župana in predsednika tamkajšnjega Združenja rezervnih oficirjev rez. peš. podpolkovnika g. Petra Gvozdiča in pa zaradi dejstva, da zgolj zaradi »oplan-kanega« kopališča niso soeljali tia posebne železniške proge, sem sedel v vlak.
Že med vožnjo po zanimivih ravnicah Mačve in zgodovinskih tleh, kjer so pokali prvi streli za našo svobodo v letu 1914., — prijetno iznenadenie. V kupe je stopil mlad gospod z belim trakom na rokavih in napisom sBania Koviljača«; predstavil se je za informacijskega kopališkega uradnika 'in nam je dal vse potrebne informacije. Ljubezniv mladi gospod je znal povedati sto zanimivih reči iz časov svetovne vojne in o dogodkih, ki so se odigravali v Mačvi. na Podrinju. Na ličnih postajališčih smo streljali s fotografskimi aparati. V Loznici, kjer so se pravkar napajali bivoli sredi plitvega jezerčka, je naš prijazni cicerone Miroslav stopil do strojevodje, ki je navrgel za nas še dve, tri minute postanka, da smo lažje »postreljali« zanimiv bivolski motiv. Ej. prijetna družnost je na taki odročni stranski progi. Kai vozni urnik; da se le držimo — datuma!
Ne, take pa si nismo »tujci iz Zasavja« predstavljali Banje Koviljače. Vile, luksuz, parki, bele steze, palače in nad vse prisrčna uslužno«t. Upravnik kopališča dr. Živko Vufičevič nas je ljubezmvo sprejel in nas povedel po kilometre dolgih peščenih preprogah. razkazujoč nam vse zanimivosti iz svojega kliienstva. Zlasti nam je ugajal novi zdraviliški kazino, to sezono odprta palača, ki ie veljala osem milijonov. Zidana je v starosrbskem slogu in ie bil ves bogati inventar za neštete dvorane, lokale, igralnice za šah, biljard, za kvartače izvršen v naši državi Pa ie izdelano vse tako, kakor bi bil kie v hotelu prvega reda v Niči in ne v oddaljenem, malo znanem Podri-
n'Koviljača je danes med vodilnimi toplicami v državi in menda na vsem Balkanu največja in najmodernejša. Ima sedem vrelcev mineralnih vod, ki so močno bogate zlasti na žveplenih sestavinah Največja izvora sta >krali Peter T« (ki je res hodil semkaj na oddih) in »Vuk Karadžicc. Dolga je lestvica bolezni, zoper katere ie KovPja-nača uspešna. Znan ie izrek, da edino mrtvemu ne pomaga nič več, vsak drugi pa
se povrne iz nje pomlajen, prerojen, ozdravljen.
Ves kopališki teritorij sredi sličnih nasadov ima okrog 100 poslopij: palač, vil in tudi zasebnih bivališč v času sezone pa je na razpolago 3500 postelj z vso udobnostjo V lanski sezoni je bilo 11.0C0 gostov. Uprava razpošilja tudi sivo svinčenasto zdravilno blato, ki ga pripravljajo za eksport po 4 leta, in je dokaj boljše kakor svetovno znano pieštansko. Le žal, da ga v svetu še ne poznajo dovolj.
Banja Koviljača je oddaljena le par minut od Drine, ki je bila mejna reka med staro Srbijo in med nekdanjo Bosno in kasneje med Avstrijo. Zdravilne učinke je odkril že 1867 knez Mihajlo. ki je imel tamkaj v bližini sestanek z bosanskim vezirom Knez Mihajlo je naročil svojemu osebnemu zdravniku — inozemcu, nai mu uredi v Koviljači i letovišče i kopališče. To je bilo v onih idilično - patriarhaličnih časih, ko je imela kneževina Srbija vsega le tri zdravnike! — Nepričakovano ie napredovala od takrat Banja Koviljača, ki ji pripomore mnogo k razvoju tudi kopališče v kristalno čisti in poleti zelo topli Drini. Obširni gozdovi pod Gučevim in ostalim vencem planin okrog Koviljače dihajo posebno prijetno svežost.
V Koviljači, ki je v glavnem banovinska last. rastejo kakor gobe po dežju razni sa-natoriji in zavodi. Poleg železničarskega doma in nekaterih drugih palač raznih človekoljubnih organizacij je letos zgradilo ministrstvo za socialno skrbstvo in narodno zdravje, krasno palačo, ki 6e pod slavnozna-nim Gučevim ozira na Koviljačo in strmi tja na krivo Drino in bosanska brda. Sa-natorij za bolehno šolsko deco je to. Res lep dokaz napredovanja naše šolske medicine. Obenem pa seveda tudi očitna priča, da nam je skrb za pomladek zares pri srcu.
Poživljeni in dišeč po žveplu, ki smo se ga navzeli v mlečno gostih valovih Banje Koviljače, smo komaj še dobili nekaj prostih mest v poštnem avtobusu za Zvornik. kjer že prepevajo muezini... Jože Župančič.
Tujski promet v Kamniku
Kamnik, 10. deccmbra.
Bilanca tujske sezone za 1932 je za Kamnik zelo razveseljiva. Število tujcev, ki feo letos obisikal' Kamnik, je v primeri z lanskim letom naraslo za 25 odst. To je brez dvoma za današnje ra mere velel k napredek. Kamnik je obiskalo letos v sezona 653 letoviščarjev, ki so ostali v me« stu 10.842 noči. Vsak tujec je torej bival v Kamniku 16 do 17 dni. V številu letoviščarjev in nočnVnii niso všteti razni pot« niki in ostali posestniki Kamnika, ki so prenočevali le eno ali dve noči. Statistika se nanaša samo na po'etne mesece. Proti prejšnjim letom, zlasti pa proti lanskemu letu. lei beleži 507 tujcev z 9694 nočnina-mi. so letošnje številk* zelo razveseljive. Po pokHeu je bilo največ letoviščarjev državnih uradnikov s svojimi družinami Tu-dii števrlo inozemskih goltov je letos naraslo od 104 na 132 Med temi je bilo 30 Čehoslovakov (lani 20), Italijanov 29 (26), Madižarov 9 (1). Avstrficev 28 (29). iz ostale Evrope 27 (20). m Amerike n« 4 (2).
Kakor je videti, gospodarska kriza ni
mnogo vplivala oa razvoj tujskega prome« ta v Kamniku in spioh v manjših letoviščih. Medtem ko vidimo da število tujcev znatno pade v letov.ščih, ki znana kot shajališča denarne aristokracije, beležijo manjša letovišča celo lep porast V Kamniku je število domačih in inozemskih letoviščarjev naraslo za 25 odst. kar je posledica smotrene reklame, ki jo vrši občina ir> Tujsko-prometno društvo. Nepreti« rane cene, krasna okolica in sveži planinski zrak pa priporočajo Kamnik še bolj kakor vsaka reklama.
Zborovanje učiteljstva iz litijskega sreza
Ljubljana, 10. decembra.
Decembrsko zborovanje sreskega društva JVU Litija se je vršilo danes dopoldne ob 9. v dvorani »Krke« pri Mikliču. Predsednik g. učitelj Župančič je pozdravil nadzornika g. Bezeljaka, urednika »Lovca« gospoda Kapusa in 80 članov, ki so prišli kljub slabemu vremenu čudi iz najodroč-nejših krajev litijskega in višnjegorskega okoliša Predavatelj g. Vladimii Kapus je v enournem referatu nanizal mnogo lepih misli o temi: Priroda — mladina — šola. Navajal je na zanimivih primerih, kako naj budi učitelj zlasti med podeželsko deco ljubezen do narave. Pokazal je tudi smernice, kako se naj prirodopisni pouk podaja v skladu s sodobnimi življenjskimi razmerami. G. Kapus je bil za svoja simpatična strokovnjaška izvajanja toplo nagrajen. Situacijsko poročilo je podal predsednik Žutpaneič, ki je opisal krasno uspele učiteljske dneve v Mariboru ob priliki otvoritve prvega L"čiteljskega doma v dravski banovini Zanimiva, zelo stvarna debata se je razvila okrog spomenice predsedniškega zbora sekc je JUU, ki precizira od-nošaje učiteljstva do mnogih perečih dnevnih vprašanj. Na predlog upravitelja gospoda Okorna iz Višnje gore je bila izrečena soglasna zaupnica voditeljem JUU. Toplo je bilo sprejeto poročilo o delovanju odsekov JUU, zlasti UPZ, ki je priredil uspela koncerta v Mariboru in Celju, ter poročilo o napredku Mladinske Matice. Po obravnavi nekaterih internih društvenih zadev je podal blagajniško poročilo zagorski učitelj g. Kopriva. Pri slučajnostih je podalo članstvo mnogo važnih nasvetov, tako glede novih učnih načrtov, ki stopijo te dni v veljavo, in jih je spo-polnjeval nadzornik g Bezeljak in ostali zborovalci. Prihodnje zborovanje se bo vršilo v Zagorju s predavanjem učitelja gospoda Adamiča in ogledom nove separaci-je. Po skupnem kosilu pri Mikliču je bilo končano današnje lepo zborovanje.
Leharjeva »Friderika«: v filmu
Pač menda po vsem svetu znana melo-diozna Leharjeva opereta »Friderika« je prišla v film in bo danes premiera v ljubljanskem Elitnem kinu Matici. V naši državi se ta film doslej še ni nikjer predvajal. Tuje kritike iz krajev, kjer so imeli »Frideriko« že na sporedu, so polne hvale za ta film, ki je tako v tehniškem kakor igralskem oziru na lepem višku. To je tudi razumljivo, saj je vsebina libreta Goethe-jeva mladostna ljubezen do pastorjeve hčerke v Sesenheimu in podjetje, ki je film izdelalo, je pač gledalo na to, da se snov, ki se tiče vePkega Goetheja, ne prikaži površno in malomarno.
Mladega Goetheja igra v opereti Hans Heinz Bollmann, ki po neki nemški kritiki ni samo dober predstavljatelj mladega Goetheja, nego tudi izvrstno poje. Zlasti pa hvalijo kritike Madv Christiansovo v vkgi Friderike, češ, da je njena igra prepričevalna in da veže občinstvo prav do konca. Tudi ostali igralci so na svojih mestih. Od teh so nam že zlasti znani Ida Wiisto-va, Otto Wallburg, Paul Horbiger in sloveča stara nemška igralka Adela Sandro-ckova.	i- i
Snov libreta je svobodno obdelana tragična ljubezen mladega Goetheja do pastorjeve hčerke Friderike, ki se požrtvovalno odpove svoji veliki ljubezni do Goetheja proti njegovi volji, samo da bi mu ne bila v ov;ro na njegovi poti do svetovne slave. Prisrčni prizori in melodiozne glas bene točke, ki so v lepem skladu s snovjo, so po tujih kritikah nad vse učinkoviti in nehote izvabljajo solze pri poslušalstvu. Ni dvoma, da bo »Friderika« uspela tudi v Ljubljani, kar z veliko prizadevnostjo iz delani film tudi v polni meri zasluži
Vremenski pregled
Vremenska situacija se je nad vso Evropo v tem tednu temeljito spremenila. Kakor pri nas so tudi v mnogih drugih predelih dobili prvi sneg, Ki je obležal; pričela se je zares zima.
Vremenska sprememba se je mogla uveljaviti, kar se je razporeditev zračnega tlaka temeljito spremenila. Velika atlant-
POKLONITE ZA BOŽIČ DARILO,
ki vas bo stalno obdarjalo!
Naši
SUPER-INDUCTANCE"
sprejemni aparati vas tfado s svojo nenadkri-ljivo kakovostjo dolgo let o božičnih praznikih razveseljevali.
Sporočite svoje želie že sedaj našim razproda-jalcem.
ska depresija, ki je v prejšnjem tednu večino Evrope preplavljala s toplimi zrakom od juga, se je pričetkom tedna preko Skandinavije in Baltiškega morja prestavila p.rotj vzhodu, a pri tem zelo oslabela ter se zmanjšala, toda ko se je sredi tedna prestavila še nadalje čez PoljsKo na Ukrajino, potem pa na zgornje Povolžje, kjer se je znova močno ojačila in razširila, je popolnoma spremenila vetrovni sistem nad vso celino. V zapadnem sektorju depres'j-skeg-a vetrovnega vrtinca se je sprožil mo čan zračni tok od severa čez osrednjo Evropo. Temperatura se je spričo tega povsod znižala pod ničlo ali vsaj blizu nje; v mnogih predelih je pričelo snežiti. Nad večino Evrope se je sedaj uveljavil severni zračni tok, tedaj ravno obratno kot v prejšnjem tednu.
Pa ne samo to. Nad Sredozemskim morjem je ostal ta čas zračni tlak nižji, tjakaj pa se je bližala nova atlantska depresija, ki jo je to pot mahnila izredno južno, čez Biskajski zaLiv, odkoder se preko Pire-nejsKega polotoka razteza na Sredozemsko morje. Tu je spričo tega nastal samostojen vetrovni vrtinec, ki vleče od vseh strani zrak nase, tako tudi z Balkana in od Srednje Evrope, kar pomeni, da se je mrzlemu
severnemu toku odprla pot prav na Sredozemsko morje, bodisi v smeri čez Podo-navje, kakor tudi čez Francijo. Hlad se je potem takem razprostrl prav do morja na zapadu in jugu in tudi v Franciji je pričelo snežiti.
Taka je vremensKa situacija nad Evropo. Dočim je v prejšnjem tednu topli zrak od Afrike in Sredozemskega morja preplavljal vso našo cell.no tja do Belega morja, je v tem tednu ravno obratno — mrzli severni zrak od Ledenega in Belega morja prodiral prav na Sredozemsko morje, vendar pa počasi in v velikih ovinkih, tako da ohladitev ni bila tako občutna, kakor bi bila sicer. KaKor je podoba ob koncu tedna, dotekanje mrzlega zraka od severa še ne bo tako brž prenehalo, koliko I pa bo še snega, zavisi od nadaljnjega gi-' banja sredozemske depresije.
Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan
za 10,000 Din!
Branko Sodnik:
Planika
Kakor v ognju so žarele planine ti« sti večer. S planin so se vračale cede. Kravji zvonci so odmevali od hriba do hriba.
Tine je čakal Franco pri prvih stano« vih. Dolgo je ni bilo. Potem je prihi« tela s hriba, vsa zasopla in rdeča v lica.
Lep šopek planik je imela v roki.
»Kje si jih dobila?« jo je vprašal.
»Ti mi jih nisi dal,« je rekla nekam užaljeno. »Še nikoli mi jih nisi prine« sel, čeprav veš, kako rada jih imam. Drugi mi jih morajo nabrati...«
»Jutri ti jih prinesem,« je rekel, ko sta se razhajala. »Že na vse zgodaj pojdem na Debeli vrh. Tam so najlep« še. Ali boš kaj mislila name. ko bom plezal po skalah? Ali me imaš kaj rada?«
»Rada?« je zateglo odvrnila. »Rada te imam, le ti me nimaš. Nikoli se me ne spomniš...« ^
Mraz je bil še, ko je zlezel iz sena. Stopil je pred vrata in se pretegnil. ši« roke prsi so vsrknile gorski zrak. Ne« kje od daleč je vstajala zora.
Počasi je šel mimo stanov. Nekateri so bili že živi. Cul je planšarice, ki so bile že v hlevu in pripravljale živino za pašo. Franca je še spala. Zaukal je pod njenim oknom, toda ni se odprlo
Šel je dalje. V hrib. Krhko kamenje
se mu je drobilo pod težkimi koraki.
Daleč za njim je že bila planina.
»Skozi sotesko pojdem,« si je dejal »Potem splezam na steno Gori so naj« večje. Prinesem jih, da bo vesela ...:
Dobro uro nato je bil že v skalah. Izza hribov je že pogledalo sonce Žga« lo ga je v hrbet, ko je jel plezati.
Nikjer ni bilo oblačka. Nebo je bilo kakor višnjev biser, kakor bi ga bili čez noč angeli umili.
Čedalje strmejše so postajale skale. Dobro je poznal pot. Vedel je: še pol ure, potem bo zagledal planike, tiste velike, ki jih je bil Franci namenil.
Zdaj je na najbolj nevarnem mestu. Malo bolj na levo jc padel s stene tu« rist. Pred nekaj leti. Tri dni so ga iskali. Potem ga je on odkril doli v žlebu.
Streslo ga je, ko se je spomnil krva« vega obraza.
»Zakaj je šel v steno, ko je ni po« znal!« si je rekel, kakor bi hotel v sebi ubiti spomin. Toda ni ga mogel...
Vedel je, da mora ohraniti trdne živce. Ta stena je ena najbolj nevar« nih. Zato ne hodi nihče po planike, ki rasejo na vrhu ...
Pot mu je zalijal obraz Roke so mu drhtele Razpokane so bile. kaplje krvi so polzele proti zapestju, toda bolečin ni čutil
»Še ta kamin!«
Vedel je. da je zdaj na najnevarnej« šem delu poti.
»Nazaj bo pot lahka,« se je tolažil
Strm previs mu je zaprl pot. Prema« gal ga je: z voljo, ne z močjo. Sam ni vedel, kako se mu je to posrečilo.
»Še dvajset metrov,« si je šepetal, še petnajst, še deset.«
Potem bo pod vrhom. Tam je široka planota. Planike rasejo tam.
Prišel je do njih. Trgal jih je skoraj v šopih, toliko jih je bilo. Še nižje je zagledal nove, še večje.
»Še teh ji prinesem.« si je dejal.
In plezal je dalje. Tam izza skale je rasla največja, kar jih je kdaj videl.
»Ta je kraljica. To ji moram dati. Nihče ji še ni take dal.«
Le nekaj prijemov in pri njej bo.
Mišice so se spet napele, kakor bi bile iz jekla Žile na rokah so bile ka« kor debela mreža. Čutil je na sencih, kako mu razbija- srce.
Pognal se je. Z levico se je prijel skale, z desnico segel po planiki.
Tedaj pa je kriknil. Skala ie popu* stila. Čutil je, kako pada v globina.
»Franca!«
Zvečer ga ni bilo. Čakala ga je, toda ni hotel priti. Pri srcu ji je postalo tesno. Slutila je, kaj se je moralo zgo* diti.
Drugi dan so ga našli v kaminu. Mrt» vega. In čudno. Niti najmanjše rane ni imel na obrazu. Smehljal se je, kakor bi hotel reči:
»Najlepših sem ti prinesel, Franca...«
Od S• decembra naprej
oblastveno dovoljena
14981
RAZPRODAJA
Vsa moja bogato sortirana skladišča, galanterije, mode, kratke in pletene robe. igrač, se bo radi opustitve trgovine razprodaialo po neverjetno nizkih cenah. Vse blago s točno označenimi prodajnimi cenami se bo razprodajalo zelo nizko pod temi cenami
s popustom 2C7°|o do SC°|o in se ceneje,
kakor dolgo bo trajala zaloga.	. ..
Tako ugodno in poceni še za božične praznike niste nikoli kupovali! Naj nikdo ne zamudi te izredne nakupne prilike, ki se sigurno ne bo nikdar vec pojavna. Tudi preprodajalci lahko svoje potiebe krijejo z blagom po res nizkih cenah.
frottc 0€ormutm, •Maribor, Gospostezz B
Cene malim oglasom
2en it vi tn dopisovanja, vsaka beseda Din t*— ter enkratna prt-sfojblna ca iiiro ali ta dajanje naslova Dm 5.—s Oglasi trgovskega tn riklarnnega enačaju: vsaka beseda Dtn i.— Po Din l.— ta besedo se zaračunajo nad alfe vsi oglasi, ki t padale pod rubrike »Kam pa kama, »Auto-moto*. »Kapitala, »V najem*. »Posest* »Lokali«, »Sta novanja odda*. »Stroji« »Vrednote* •Informacije*. »Živali*. »Obrt* In »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potnikim tn »Zaslužekc, če *e s oglasom nudi taslužek. oziroma, če te išče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama tiče tasluika ali thiihe. plača ra
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo SO pat Pn vseh oglasih ti se taraCunaic oo LKn l._
ta besedo te earačuna enkratne pristoibint, I iu, >.— ta iitro ah ta dajan le naslova V s> ostah oglasi tm-talnega enfčr.ia se računalo po K) pat ta vsako beset JO bnkratna pristojbina ta iitro oh ia dajanje naslova pn oglasih ti te zaračunalo po V) par ta vsako
besedo enai* Din 1 — NajmaniSl tnesek pn oglasih po % 901 ta besedo te Din 10.—
VI oglasih po I Dir ta besedo pa Dm 15.— V se pristojbine ta male oglase je plačati pn predati naročila oz*-roma bh je vpnslnfl v o!smo obenem t naročilom
C IT ATRIJI
Posluži se dobrot, ki ti jih redno nudijo Jutrovi" mali oglasi
99
Službo dobi
Vsaka bese	ia 50	par:
za dajanj«	naslova	ali
r.a šifro os	3 Din.	(D
2 mesar, pomočnika
pridna. trezno ln delavna p.-treba jem. Edem mora biti vajen teti-: pre-kajeralstv*. Naslov v oglasnem oddelku »Ju Ta«.	49907-1
Paznika
tr -znega fn zanesljivega »prejme podjetje. Prednost imajo vpeikojeni stražniki a'; orožniki. Ponudbe na o-.'';!«?, oddelek »Jutra« pod ?lfro »Paznik«. 40003-1
Postrežnic«
Naslor pove os'a »ni oddelek - J50318-1
Uradnika
vLiT:j v# f h p:-arn>lx:h po^k« in knjigovodstva — i - i e večja zavarovalnlea. Pf-nudV- na 0^:1?. o(M"!'k »Jutra* pod »Samost ven«.
-1997(1-1
Resnega gospoda
nte lig ntnega knjigovodjo iščemo za prodajo karto venega knjigovodstva .n ■1 r ga n i z<t to ri 6no t e h ni 6n »h oripomočkov. Po.nudbe z navedbo referenc na o-gl. oddelek »Jutra« pod šifro >Dravska banovina«.
49303-1
Inkasanta -
nadzornika
za Ljubljano iščem. SVč-bu stalna., plača 1000 Di.n. Gara nci'a 10.000 Din gotovine. Samo resni vesti vi naj se nu.jm-0 javijo oa ing. D.nK-t.jov. Zagreto, Ilica 108.	30013-1
Plačilna
zn Zagreb, katera je voljna položiti 2000 Din v potov®!. dobi stalno i.n dobro nameščenje. Ponudbe Publ:eltas. Zagreb. Ilira !). pod br. 32484.
500-11-1
Postrežnico
za dopoldanske uro sprej-m 111 v Gei blčevi ulici 10.
."»0183-1
Točilca
iznčenega mesarja, čedne zunanjosti, d o 30 sta repa išče restavracija v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točilec«.	5«i'12-l
Mlekar, pomočnika
i.n do-brega sira rja z večletnimi spričevali sprejmem Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Mlekar« 50122-1
Frizerka
vešča vodne ondiulacije in ma-nlkure. dobi službo z oskrbo. Nastop tako-j ali 15. t. m. M. Gj.urin, Kamnik.	50M8-1
Gospodično
20 —25 let staro, vajeno gospodinjstva i.n trgovine — sprejmem v peka r i j,o. Sa-slov pove oglasni oddelek -Jutra«.	501.33-1
Trajen dohodek
nudimo agilni osebi. Dopise na oglasn; oddelek »Jutra« pod šifro »Potrebno 3000*.
50! c, 2-1
li.cl«r;-r Kire Burrouffti«:
Tarzan, krati džungle
DRUGI DEL
142.
Človeške lobanje so se režale iz neštetih dolbin v visokem zidovju. Skozi obokan vhod je prikorakala procesija žensk. Zlate verižice so jim ovijale ledja, zlato lepotičje jih je pokrivalo od glave do peta. Vsaka je nosila v rokah dve zlati čaši. Petje se je oglasilo iznova, in iz temnega hodnika je stopila krasna mlada ženska.
143.
»Velika svečenica«, je pomislil Tarzan. Njene gole roke In noge so izginjale pod zlatim, z dragulji okovanim nakitom. Za pasom je imela dolg nož, okrašen z dragimi kamni. Vsi so pokleknili pred njo. Obrnila se je k Tarzanu, a ta je ni razumel. Trenutek ali dva ga je napeto gLedala in čakala odgovora. Nato je mignila z roko.
Mesar, pomočnika
spre.jmem za Ljubljano. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra--.	501-78-1
Vajenca
zdravega in močnega, poštenih staršev, dobrtga računa rja, 7. vso oskibo v hiši sprejme A. č t.k, trgovina, Velenje-št. llj.
40028-44
Mesto vajenke
z vso oskrbo v hiši iščem v kaki trgovini ali pri šivilji, kjerkoli na deželi, za 10 let staro, pridno, pošteno, zdravo in m o č n o dekle. Ponudbe r.a oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zdravo dekle«. 40001-44
Frizersko vajenko
sprejme takoj Sekš v Šiški — Cernetova ulica št. 23.
50100-44
mmzsm
Vsaka beseda 50 par: za dajenje naslova ali za šifro 'pa 3 Din. (2)
Knjigovodinja-
bilancistka
v vseh trg. poslih samostojna, prevzame tudi pavšalno ureditev trg. knjig. Cenjene ponwd.be na og.. oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva moč 132«.
5007G-2
Gospodična
z meščansko in državno trgovsko šolo. dobra ra-čunariea, išče mesto praktika ntin je. Gre tudi k "•trotom a1! za raznašal-ko. natakarico, pomoč gospodinji. Ceni. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Začetnica 222«.
50081-2
Prvovrstna
kvačkarica
:5če službo za tako-j ali |H> d.ogiovoru. Sprejme delo tudi na dom. Cenj. ponudbe pro?11 na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožna 17«. 50084-2
Dipl. stroj, tehnik
in absolvent delovcidske šole z odličnimi spričeva-1. iiuven ključa viličar, išče mesta tehniškega uradnika ali samotnega oVatovodje. Ponudbe pnd »MitraPez* na oglas, oddelek »Jutra«. 50085-2
Šivilja
!>•• šla kot sobarica tn v poin.oč- gos.pod.i.'1'.i. Nas'o v v oglasnem oddelku -t.Tu tra«.	50! OS-2
PraktSkantšnia
= polletno pra.ksn na ma-n.:ši pošt! želi praktiet-rati na ve/-;.i pogodbeni pošti. Ponudbo r.a og'as. oddelek >Jutra« pod šifro »Prak. i-ka.mtinja*. 5010.1-2
Službo š-oferia
iščem k'erko-li. Imam lastno obrt.nifo. p.i.nudlie na oglasni oddelek -Jutra« pod značko ska obrt«.	5l>051-2
Služkinja /a vse
žoll sliribo v Skotpl.''ti ali v Beogradu. N.slov: Frančiška Sere. i>ošta Uuše pri Mariboru.	50235-2
Držav. vpo>kote/nec
brez otrok išče mr-s?o kot o^krbn.Kk na posestvo, oziroma vzame v najem hišo r. nekaj z-mljčiVSa po mt-/jn.nsti z iri.i'itn vitvogra-dem na deželi, ali kai sličnega, — Ponudlbe ped r Vesten im pošten« itn družme« ».Tu .tra« Ma-ibor.
50034-2
Učenca
Jcsnnrvama. ki bi Ml doma na eh-k-l.;. zdra vopa ia brihitnega dečka, iišče-mo. L'otan] Siprejmt-m.o alvkar';). veščega v žca-Tiem Slikarstvu, kakor tudi v barvah: biti mora sam.vki. IT.o.-vat Savli, žgano slikarstvo, izde'o.va'ni-ea s.potmi:nkiCv itn yo-y o, Jesenice, Cerkve.na 4.
."/•Ot'-2
Gosoa
n-esre^na v zaikonn. pr.osi zaiposHtve. — Vajena jc vsoh trsov^jih posl-OT iin Tfsrjodrtrvist^va. Eve.nt. po-itu-dH.e posl.Tt.i na ogasmi o»Melek ->Ju-trn« pod šifro »St. 1932—1933*. 5003i2-2
Mlekar . sirar
z večletno prakso na ročni ali parni pogon. 7. dobrimi spričeval!.!., išče primernega nam»ščerc:a. Na alov v oglasnem oddelku »Jutra«.	5005.1-2
Dekle
iinčeno kuhe in šivanja — isce m-osito. Naslov v ogi ts. oddelku »Juitra«. 409S(i-2
Službo
nadzornika pri delu, čuvaja ali vratarja išče samostojen moški, 58 let star. Ev en t. tudi pristopi kot družabnik z 10.000 Din. — Ponudbo oglas, oddelek -Jutra« peni »Dober sluga« 501 lil-2
Kovaški pomočnik
s podk-oivsiko šolo. sposoben tudi za pošlo vidijo, išče službo. Naislav v oglasnem cdd-eiku »Jutra*. 40090-2
Dekle za vse
sprejmem k 2 osebama. Ptmu-dbe na oglas, oddelek »Jut:a« |ki»1 »garava in čista-.	40078-2
Mlad trg. pomočnik
s Šoferskim izpitom, izvrsten prodajalec, trezen jn siguren vozač, zmožon poprav'!. želi premeniti službo. Nastop po d.ogovoru. — Cenjene ponudbe pros-i na oglas, oddelfk ijuira* pod značko »Marljiv iii nnlad«.
40040-2
Hotelska sobarica
z dtobrimi spričevali, zmožna nemtšoi-ne, želj s 1. januarjem nameščanje — najraje v L;tiib'jani. Cenj. po-tuidbo prosi na naslov: Mi. c.i Lanseršek, Zagreb. Kn-ln.ičdčeva 2, parter. 40910-2
Mlajši trg. pomočnik
meša.ne stroke, vojaščine prost, išče mesto trgovskega pomočiniika a'i skladiščnika. Zmožen je tudi pisarniških poslov. Ponudbe na oglas, oduelek »Jutra« ped »Kavcija 3000«. 40947-2
Mlad gospod
ki lahko položi 4000 Din garancije, želi služilo sluge Ponudile na oglas, oddelek »Jutra* pod »Delaven«.
50112-2
10.000 Din založim
če dobim službo šoferja al: inkasa.nta. Ponudbe na ogl. •videlek »Jutra« ped šifro »Denar«.	50147-2
Mesto gospodinje
išče mlado in pt-idino detle k starejšemu samostojnemu gospodu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jtttra« ped šli': o »Zanesljiva 13«. 50123-2
Natakarica
želi mesta, najraje kje na deželi. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod pridna in čista. 50184-2
Kuharica
z letnimi spričevali, i-šče služb» v mestu ali na deželi. — Naslov v oglasnem oddell-u »Jutra«. 50!07/a-2
Trgovec
železnne in mešamga blaga. /--'i mest« poslovodje. Ponudbe 11:1 oglasni oddelek -Jutra* pod značko -Kavcija«.	5o;OG-2
Sopotnika
za a vtopo tovanje Sloven-i-je iščem. Ponudbe pod ••Avtojiotofk« na oglasni oddelek »Jutra*. 50075-5
Zastopstvo
za Beograd
išče agiilen agent proti plači ali proviziji. Pisati na naslov: Markovič, Beograd Riga od Fera 5 — telefon št. 22-8-22.	19713-5
Potnik
ki že par let potuje po e. e 1 i državi za ugledno ljubljansko tvrdlko, bi prevzel še poleg tega zastop-?:.vo papirne stroke i-n pi-r;i:'-šk.:ii potrebščin boljše tvrdke. Evont. tudi kak tlrug dobro id:>č predmet. Cenj. ponudbe na naslov: I. Molau, Sarajevo I. Pe-ste-resta-nte.	J9ti09-5
2 mlajša potnika
sprejmem takoj	zr. oblek
privatnih strank.	Fi.ksum in
provivija. Rožna	dolina —
cesta IV/33.	50190-3
mu
Kdor Išče uslužka, plača za vsako besedo 50 par: za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsako bosedo 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (3)
En ti an je 1 m 1 Din
Ovetke za plesne toalete, kotiljoni, monogrami, montaža blazin od 15 do 30 Din. Dunajska cesta la/IV 50117-3
Šivilja
gre šivat na dom. Naslov v ogiacnem oddelku >Ju-tra«.	50102-3
Prodajajte enkrat kaj drugega!
Avtomat z bucikami, prah vs<vavajočo krtačo higije-nično novoist, predmete za
g.'s;!K»d.it!.;-tvo. 1 n e !it>-vv-ti. A g • r. t.i (i.n j e) sod e-1 u j-(e! Dnevni zasi'u:ži-.k !<Mt L>' i Trajna eksistenca. »Pico«, Dunajska ccs-ta štev. :>;.
5012!! -3
Perilo
samo fino, se da šivat na dom šivilji, ki ima večletno prakso v konfekciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: Prikrojevalka. 50165.3
Uradnica in
blagajničarka
stara 22 let, z večletno prakso, dobra računarl. ca, zmožna vseh pisarniških del. prosi za nujno zaposlitev kjerkoli. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod: Zanesljiva blagaj. ničarka.	50247-2
I Kdotr išče mesto pol nika. plača za vsako besedo 50 (»ar: za da janje naslova ali za šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, pla 6a besedo po 1 Din; Za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (ol
Vsakdo
aiore pri nas kupiti pro »tor ali hišo na neznatne mesečne obroke (počenš* od 90 Din in pa višje> t.i ■eno brez konkurence in v najlepših delih Beograda
Mi iščemo
nteligentne. poštene tn sposobne gospode ter go <pe v vseh krajih Jug" siavijp kot reprezen'an'. našega podieria ki bi v <mislu navodil nabiral' kupce za *tavbišča :n hiše
Mi nudimo
vsakemu svojemu repreze-•ar.tu možnost trajnega vp'ikeg3 zaslužka — ''■ -•pod je in gospe. ki sposobni za gori novel nameščenje naj vpoš' «vnic ponudbe pod 5 .Dobra ! sigurna egz* tiia* na Publicitas d. Beograd	ISfi-
tteaeda i Din: za da janje naslova ali ta šifro 5 Diu. Dijaki ki iščejo instrukcije, pla čajo vsako h.-sedo 50 par; za šifro ali z» dajanje naslova 3 Din (1)
Srbohrvaščino
[KHičujem. Prestav' -'a m trgovsko in odvetniško ko-resijiondetnco na srbohrv. n obrarano. Ponudbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod šifro >S. N.«	4082'j 1
Instrukcije
:šče dijak osmošolec (ma tlirant). Naslov v ogiar-n-m jddelku »Ju.tra*. 5001-3-1
Soterska šola E. Čeh
Tvrševa 'Dunajskal šesta 5t 30 Zahtevajte arospekt
Absolvent učit.
išče mesto domačega uči- ! teljo ali inštruktorja. Po : učujo tudi latinščino, fran-cošč-ino in glosl-o. Pismene i ponudb" n3 og'a.s. oddelek | :-Jutra« pod »Absolvent*.
501tt6-l
Ure iz francoščine
daje po nizki cent go-pa. ki je prišla iz Pa za. Ima večletno prak-) pri otrocih. Verstov-':ova ul. 7, Mirje:; pri ,-of. Osani. 50156-4
i
Hrastove deske
suhe, po dog-ovoru proda Martin Zu|>an, Hrastnik.
49730-15
Suh, rezan les
kupim I. in II. tranzito 310 do 350 stallov 10—10 cm brez srca, 250—300 m smrekovih desk 5 cm debelih, od 28 do 30 cm široke. 350 smrekovih desk 2.6 mm debelih, od 25 do 28 cm široke, 80—100 borovih desk, 5 cm debelih, široke od 18 cm dalje. Cenj. ponudbe na ogl. oddl Jutra pod I. in II. raz. 50230--5
20.000 Din posojila
iščcim proti 10% o-brestim. Pomudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod »Sigurno«.
50203-10
Prodam
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; sa dajanje naslova ali za šifro [>a 3 Diu. (6)
Fige in slive
za žganjekuho
po nizkih se.ua h oddaja Ivan Jelačun. Lju-bljena. Emoaska cesta štev. 2.
372-6
Premog in drva
prodaja Jezeršetk, Vodmal 200
Drobilec kamenja
z motorjem aa »urovo olje,
ki zdrobi v 10 urah do 30 m* v lobrem stanju, kn pim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 40907 6
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik. Tržaška Ces'a !6, tel. 33-13
Puhasto perje
15 Din 60 ha no 32 D: D puh 140 Dim kilogram ter
volno in žimo
za malrace '».redno pcKvn' prodaja Sega. W»!fova 12. ivo.r'š6e.	376 6
Marljivi gospodje
z obširnim znanstvom v vseh slojih, si ustvarijo s serijozno altvizi-cijo hvaležno eksistenco. Mesečni zaslužek do 8000 Din. Začetnike se pouči in praktično vpelje. Le seriozni interesenti, ki si žele z res-' nim delom ustvariti živ. ljenjsko pozicijo, naj se j zglase v pisarni zavarovalnice, Kral'a Petra ' trg 8-1, dne 14. in 15. t. m. med 9.—12. ln 3. do 5. uro.	50145-3
Pouk
Smuči, 210 cm
skoraj nove. damske goj-zeree 33 in stare smuči u-srodm-o prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 50077-6
Otroški voziček
pleten, skoro nov. vredno predam. Naslov v oglas, cddelktu »Ju.tr a«. 50078-0
Železno peč
poocmi prodom a'i zameti :a m za gašperčia. — Mlekarna v šiški. Cel o v ška cesta 42. 4980-1-6
Plinski štedilnik
samo neka.j mesecev rab !jen. na tri luknje in eno pečaro, pnedaim. lT-etcrš-nikoiva 10, pritličje.
50000-6
Antikvitete
naprodaj: lepa pisalna miza barock -'šr>0. lepa emi;'lre 4J>00 Din radi selitve nap-olaj. Og'e<la >r pr? Ma Iri-.n, Ljub':ana. Ihin-ilska cesta. Povhe. Bled.	50048
Boschmagnet
Šficl-Tlinnp -ski«. izr |;*-.n. poceni proda ČelTon. Ga-
Damske smuči
in dres
prodam. Na ogled vsak: dan dopoM.ne na Glmcah. cestta IX/2Sa.	40052-6
Bogata izbira šablon
za ročna dela, gobeline, ke-lim dela. volne, s-vile. mikita in vseh C. II. S. priborov. Ažuriraaje, e-ntia-nje, ta mburiranje. vezenje n: inogram-ov in klinika nogavic. hitro in solidno v trgievmi in ateljeju Kure-ševič, Zagreb, Radi č '-va (Dnga) ulica 5.	40792
Wertheim
blagajna št. 4
večja ročna centrifuga za perilo in obleke, pripravna z.i pralnico, novo trgovsko pohištvo, belo lakirano — obstoječe iz 2 omar s ste-lažami, s premakljin :mi steklenim-; kril;, vsaka omara jo 2.8 m visoka. 2 m do-'ga ;-n 1 m globoka. zno_-traj in zgnraj z železnimi palicami montirana za obešanj« izpotovljenih oblek, pult 2.80 m dolg. 70 cm širok. s trdo svetlo ploščo Iti predali, prikladno za konfekcijo, naprodaj. Maks Nedog, Kongresni trg 3.
50060-6
Električni kuhalnik
likalmik (220 V) in otroški vioziček poceni naprodaj v Beethovnovi ulici št. 9 III.
50127-0
Starinsko sliko
(barok vo-zenina) ugodno ppodam. Naslov v og"«snem oddelku »Jutra*. 50120-6
Dve železni peči
io štodilne grelec ugodno proda Fr. Košak. Rož.na dolina, cesta V št. 22 — klejorstvo.	50137-6
Otroški voziček
in namizno luč prodam. —
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	50133-6
Železne peči
rabljene, maj-bne i.n velike prod a Franc Kristan na Dunajski ccsti 31. 30150-6
Stane samo sklep!
Božič je tu! Lkertii sorvi-sladkorne doze. kara-findli, gramofoni 250 D!n, rje prost jedilni pribor 125, božič™ okraski (novost) — polovične ccoe. majhni ob-r"K!. Omnln. Dunajs-k.t ee-sta :>3.	501.20-6
Plinsko peč
»godno proda cvetlico rna \. Vatovae. Tvršcva (Dunajska) cc a: a 9. 5(1162-6
2 »Zephir« peči
šrsteevni. skoro novi, proda I.o':>cžn'k, škoflj:ca.
5t>174-6
Zlo/JHvo posteljo
belo emajlirano, skoraj novo in več drusega pohištva prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 50183.6
Cyto tehtnico
skoraj v novem sta.njui zelo ugodno predam. Naslov v oglasne iu oddiiku »Jutra*.
50229-6
Fotoanarat
9X12. Anastigmat. optika 3.9 z 8 kasetami, ru-menico ln kaseto za zložen film — vse v izvrstnem stanju ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	50194-6
stiska 6.
5uO&4-6
Peči na žagovVro
razpada včjo zalogo po z'-"o znižanji cctt! tudi na obroke ter 8 dnevno r-o-fkušn"'" R. Jaikelj. vcoijgradec.	50024-6
Krajev. zastopn';
po enej»a «a Hrvatske Slav on i.j o. F1 r va tsk o 1 morje in Dalmacijo '• Srbijo sprejme z janua iem tovarna čevljev v Sloveniji. — Ponudlie ' na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »AgiJet! 20«.
19036-5
aka beseda l Din lajanje naslova ali sifr« oa 5 Dvn
Drva
li u kov e k r ogl .'■ ice. tudi hrastove, kuipi več vago nov f;niia J. KuSlan. Kranj.	500e6-lo i
Modeli za betonske cevi
ira'o rabljen*, e.i	e»n
premera — hod"".« v'.;čtna in »De.;^tj f,t x r ,j>v--jp1 a t *-e rcp* ess e« vse k-vrtio1 Kpio r,.ir -r''t—o. ri«:.lW£i nr«mtški fab-ikat. naprodai. t^idi r^vamezro. pOTudH" na Piib'i<rras. Za greb. Iiica 9 ped br. ft-Mlif?
49938-0
Svinčnik, ki streHa!
Samoob-rt.miba. k? ne pe-*re l>u;e orožnoga 'i^ta. z zr.k. rašč.i.t. nei»e.g-. 5':-ivo p;?c."e . -1 vt, * e _ P,:p,«ikii in 7 "alni patrc.ni nr^-o-nb'-ivi. •'a.^ada!ec ne da bi i-a-
iien. za !am-čenio 7-;t Ke-
'iczirios.-n. Cena k«"«m.idu s oatroon m." v elega-nt.ni iz delavj 9' Din	proti
vr>o-s'fl*W 7no=.Vn nan-pi. — Sfao'v Cetr*-a''o S*. Rti per' nr Pe'o-ven fS' Pti;T,-reb4 be.i	n-^-e*«-
gass-e 4. Avntrr!a Oddn"" g'a^-r.0 -»aVo|«t.vir -a .T-' —v *'av"o.	Jf>9t3 6
Pult »n
■ rodno nan-odal r .V'nar i« v V-ecovi ulic! št. 2 50103-6
Moške «kornje
it. 42. nvrčne. štrapacne, prodam. Naslov pove oyl. oddelek »Jutra«. 50257 0
Fino biasgo
za moško obleko in suknio
poceni p-odam. Naslov v n^flasiumi oddelku »Jutra«.
50208-0
M.oJvl?*e!
Izborna chran'ena msla ■ domača knjižnica. po. stel.le, omare, ogledala. ■ starejša salonska ln bosanska garnitura, lepa stenska otomana .Izredno lepa solidna jedilnica. zastorl. rnartraci. ura, vse čisto ln dobro ohranjeno, zaradi opustitve gospodinistva ugodno prodam. Ugodno za novoporo5ence. Tome. Trdinova ul. 8-1.
50233-6 i
Preprogo
repro-orit^f-no. krasno novo, 2^3 m ugodno prosim. V'am»m v ra-nin tudi radio, gramofon ali sli*no Pan"rtVie
TVTf! »p-»rrngs« na osi
odd Jv.tra.	50181-6
radii kc-nea.ne sezo-ne poce r.i n-eda'a ovarna rožič kov K«e|e-. Liubl :ana VI'
Celovška c«»ta 12. 5034i3-6
Predtiskarija
za že.:iska ročna dela. po-po>'n»ma nova. poceni naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Eksistenca«.	30205 6
Avto, moto
Vsaka boseda 1 Din; za dajanje naslova aii za šifro i»a 5 Din. (10)
Uglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanj« naslova ali ia šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 59 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (T)
Nakit
z majhnimi prvovrstnimi bri! jan ti in dva srednj-e-velika prvovrstna bri!ian;a kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Briljanti«.	40909
Zlato moško uro
kupim. !'• ludUe pod šifro »1'rac na oglasni odd•-'ek »Jutra«.	50040
Medeninasto
postelio
z nočno omarico kuipjm. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 50057-7
Kurilno anodo
za 220 V kupi Trtnik J.. Ljubljana, Oojzova cesta 1.
dCLlu
Drobifec kamenja
z motorjem na surovo olje,
ki zdrobi v 10 urah do 30 m', v jiobrem stanju, ku pim. Naslov po v o oglasni oddelek »Jmtra«. 40007-7
Železno blagajno
ognja vemo. srolnjeveliko kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Blagajna*.	' 50002-7
Priključek
na omrežie
(Netzainsc.hlu.ss) za radio-aparat 2:0 V. dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglas, eddelek .Jutra pod šifro »Kupcc«. 50253-7
Aparat za elsktrizi-ranie
na baterije ali na kislino kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Aparat«.	50222-7
Limuzino
»Ford« 1931
prodam. Na-lov v opla«. oddeiku »Jutru*. 5009C-10
Električni motor
12'; kon.s-kih sil.
•laj. Og ed-t se prj tvrdki Alfred " \V -her. Maribor. Koroška ce^ta 53. .V^Ki-lli
Avto za 3000 Din
v girjži A. haniA, Kandlja
"-,!. n.o-No o 50025- O
Avto Renault
štirisedežen, o>i;>rt, ngoč » naprodaj. Plača" se lahkr s \ .o&tnui knjlilcami. ponudbe na oglsni odde -k Jutra* ped šifro »V!« na knjižica«.	49912 10
Avtobus
petna jst-.-dežen, kupi P'i-gar v Lit'; . V ponudbi > navesti ceno in kilometražo 10S3« >- io
Osebni avtomobil
(liniuzioa) v dobrem g ta ..ju ugod.no naprodaj — tudi.« prepisi v denarni :h. 1'oizvo se v trgovina na Borštnikovem trgu št. 1. _ 50201-10
la£L2£U3S
Vsaka besedo 1 Din: ia dajanje naslova a-i za Šifro pa 5 Din. (12)
ModicTne spalnice
•zdcluje 6oIidn>o in po n'"z-ki ceni Anton Bizovičar, G':nc« c. II I. Na kaj:ži-ce Mestne hranilnice ai izključeno.	5(«i72-12
Svinjske kože
v vsaki množini po dnevni ceni kupuje J. Levrlč. usnjarija, S". Vid prj Stični 50201-7
Oglasi trg. značaja pu 1 Din bescia; za da 'anje naslova ali r.a šifro 5 Din. — Oglasi socialnega <naea!a r>a vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova' al' za šifro pa 3 Din. 'SV
Nov konverzacijski leksikon Brockhaus
po 250 Din knjigo prodam. Njmov v og'as.nem u-tldilkn »Jutra*. "	50110-8
Pohištvo
spaiJMC«
on.;;re
pt.rtelje
kult. opravi
_
250.— ! r*v>. —
k tih. kredence	500.—
V-o drugD pdrištvo sa do hi najceneje in na ••br- te. Sprejemajo se tu-d;	popravila po kon-
knrt nčnih cen ih. Mizar-ft-vo »Sava«, Kolodvorska 13, Dunajska 36. S069B -:'2
Novo spalnico
moderno izdelantu, v e z a-n Ic-s, pr» ugodni ceai ter t.veivt. s plitč.llnlmij olajšavami proda Mat. Raktiša, n;i.zari-tv,x Lz. pulsk .va ;'i Fragerekem.	500!'lC"3
Komr-letna spalnica
in drugo pohištvo naprodaj v Gi adi- 'U št. 11. 50144 '.2
Dve spalnici
plesk irl, po nizki cea; priv. da J •'■=-'p Gfiljar, Gospe svet-ska cesta 13. dviorišio — Kolizej.	50J.3-12
1'rg. oglasi po 1 Din beseda; ia dajanje na slova ali za šifr«t 5 I) Oglasi socialnega zna *aja vsaka beseda 50 par; Za dajanje naslova ali za šifro 5 Din (131
Moderno spalnico
popolnoma novo za 10.000 Din prodam. ..aslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
49770-1-3
Zimske suknje
moške in že.ns.ke. lep krznen plašč i-n razne ženske ob'.«to ugodnio prodam. Poljanska cesta 13,11 levo.
50103-t!3
Prodam:
črno z:m«ko =tikn!o, smo k ing. 2 športni obleki, za srednjo postavo. Vse dobro ob "a njc.no. Naslov v oglasnem oddt-lk-u »Jutra* 50006-13
r« 9 #
V siika Oeseila i Ditn; ca iajanj-s naslova ali za fro pa 5 Din (16)
Vložne knjižice
Celjske posodi ni«e do 70 tisoč, ali Posojilnice Maribor. Narodni dom do 50-000 Din prevzamem. Ponudbe na oglasni oddelek -Jutra« pod šifro »Kapital*.	4078846
Knjižice Kred. banke
kupimo v vsaki višini. — Ponudbe na >g'as. oddelek »Jutra« pod »Knjižice«.
49981-16
Vložne kn^žice
kupite ali prodaste naibolje
:>r K'»m«ndit-n 1ružb- M. Jankole Ljub jana Seieo-ourgova ulica 0'U Telefon 10-52.	«1300 16
Črna nova siikn'a
n-rtv-fpa nap-odaj v Gre. gorčičevi uiici štev. 15/1.
50155-10
Frak in smoking
[»opoinoma nov. poceni na prodaj. Naslov pove ogia-s oddelek »Jutra«. 50188-13
Zimsko snkn*o
zelo de-b-o oh-a.n;eno po ceni pro<lam Na=ltov rvove oglasni oddelek »Jutra«.
50311 13
Več moških 7?mskih pla«čev
raprn,laj v Gregor6ičevi ul. št. 12, pritličje. 50227-13
Družabnika
iščem za trgiovt.no mešanega blaga, v lepem kraju na Dolenjskem. Ponudbe na oglasni o-ddetek Jutra p>d »Dolenjsko«. 49737-:6
Prevzamem vlogo
300.000 do 50n.fKX> Din Za-iružne gospodarske banke, nroti vknTižbt na krasno posestvo v mestu. Ponudbe na -oglasni oiMelek »Jutra* t>od »Pop' 1 no sigurnost*.
49934-16
vse mlekarsko in sirarsko orodje
■ a ,>am po-gon prodam ad ,pusr.'.tve m'e-karne — Ponudbe na 'glas dde ek Jutra« pod »nač.kn »Mle 'C,-«!?•• -t.ro ii«	19786-16
Družabnika (co)
- kap:ta'om 5—10.000 Din »čem za vpeljano 'rgovino Ponudbe na og'a.s >ddei.-k -Jutra* pod »Trgovina*
49867-18
Mlekarsko in
sšrarsko orodje
ta psnu pogon. prodam :ad. opustitve mlekarne. Ponudb,. Qa Oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »M.ekar 6k.l Stroj:«.	497i« 10
4500 Din dair
tattain. ki posod: privatnemu uradniku s et-altio 6 užbo 3500 Din za dobo 10 rr»e«ecev. Ponudbe |>."i šifro »Nujno potrebno« na Oglasni oddelek »Jutra«.
50118-16
Dima v Ljubljani
nuja.' pr*1 5—lO-OC" f>c-
sojila p: ou ni.-. čn :. u vra fnlu t;o I0tX> L)'D in obre-stim. Za	ni.di tako;
brezpl« e po ^p.tiii^jt no 8<>ho en 1—2 <«' bi. o se-<) ta mi m vhodom « «topnjU\ Le rt«Tie j. i ibe na .srl. o idelek »Ji -: a« po-d šifro »Najno Ift J«. 40004-1«
Okrog	Din
posojila iščem
tiha zetr.l	— P">-
j»idbe oa oglasni i>ddeiek rti« pod »Tr-il''.ost 'i0f>« 4- 4itv
70 ra5 podstrešja
vzamem i uajem za 10 ict. Ponudbe na o-giat. oddelek -ju.tr,« pod »pogodim«.
50263 17
Gostilno ali vinotoč
•.ičetn v najem, event. tudi v »o-najeiu. Imam lastoii vinski pride,eK. Ponudbe na i«da.s. oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilna«. 5iG-M-17
Trgovino
obstoječo 70 let. brez. konkurenčno na najboljši točki. zaradi smrti lastnika dam v najem,' event. .vzamen družabnika. Ponudbe pod: Konkurenca na ogl odd. Jutra.	50270-17
Trgovino
in gostilno
Vsaka beseda 1 Din, za dajanje u-ulovi, alt za šifro u» o Diu. .'181
3S0.C(K-—JOO.flOO Dm
iščem pr 'i iatabula-cij: n 4000- ^HHi Dta tn e - e č n e reat>'. V;.:m<-m tudi vl-vžne len«?.:?- dobrih zavodov. -
iv-nudbe na <«r'a*. dt-! sjutr: - p>! * ti o »S-ruma jn ve''. : ja v%-. 44*. 20 10
200.000 Din kapitala
« t žne knjižice -:Tur- .b cavodov ižSem proti hi jn meseSai r.:-it.: 350» Din p. .-i-i.ib * v	Idelek
»Jutra« [i■■ 1 f'Fro Mesečna ren'a 5309«.	«530-16
Družabnika
* ?)0.0ti'» do 300.000 goto-vin • ali vlo5.no !•:Tjii"co, s.retaie .!.-'. br o vpeljana in br^zkonkur črtita« trpovi-na z mešanim b':ta im m dfže! islnr pridelki v ptujskem c' raju. Ponudbe ni naslov
Artcii.flk i Si-ho.ntrri.t6ch. ■v-U-trgonina v Ptuju.
-i J027-16
4000 Din pcsoJsla
nujno	o-bruKC*. V-iii-
tpv z ubre^imi v enein le-,-,7'ro-mn p1 dogovoru. F D'j ."ie ti-i oglas. oddelek »Ju rs« pod -.Sigurno 555 • 49636 x,
4^00 Din posojila
r u j . o ; i? e 1 b rtoi ea. V r ni-tev pr>ti oblatim v enem letni, oziroma r>o dogovoru po.ri-r.lbe na o?'ti«. oddelek »Jn'r.1« po-d šifro »Si snu bos t 555 -	49026-16
Drnžabnico
y:fr ^.most-e-jen obrtnik ti i o".-o a.edeno delavnico. Pr« d-'.«?t ima jo pletilje in =!.invi!kov. Pismene jw»p.ii,'l>-- n.i r ubiicitas, 7.<\ jrreb. Ilica 0. pod br. 32447 49922-16
V gostilni
Rein!ngh."-us
! :i n ce plesna zabava, kji-r za razna jedna in lo-! .a vioia preskrbijo o.
4£fel>l-18
V nedeljo vsi k Frigelnu na Olince
k j f r bo koncert ta jla-lto v-.nre. Se priporoča Po ga Car.	50C05-18
Bočlč v Bohinju
Kraeen s po rt. ni teren tn V.-<ični odmor. Hotel Pr: trli v. Penzijon: 35—5' Din.
49350
Danes ples
v gwtilni Rei.Mnghaus. Pe-čeniee, krvavice,, razna jedila in dobra vina.
49992-d8
Vsi k Lasanu v gostilno Dalmacija
Točijo se pristna dalmatinska vina, vinski kis, olivno olje, tropino-vec 50"'» po 25 Din za liter, z« praznike po. pvst. Do^ra domt^a hin.ia in solidna postrežba. Se priooroča: Ivan Lasan. 50225-1S
Danes koncert
v Zjornji SUki. Priporoma ?e Carman.	50-34248
knp-.m ali vzamem v ua jt-m. Ponudbe L a^vedbo obrata na og a«m od le '.•■k »Jutra« pu«i »Gotovina«.	5tnX>!š-19
Slaščičarno
v centru Ljubijaue ugo-d n<« prodam. Naflo-v v og!. oddelku »Jutrac. 49701-19
Lokal
prim-eren za točenje vina ali gi>8'tiidn.o. v centru Lju•'»-Ijani- vzajrnm v najem. — Ponudbe na os'.is. o>l<!eich »Jutra« pod >Ta-iU»j i*r»kal«.
40931-19
Pekarno
dobro vpeljano, v centru /.-.'rvba takoj oddam z od-
jeiiKiiei. — Zanesljiva stenea. Oj' da se lahko % 7j.l\t/ju, Tkal&ičeva tul. (0 49942-.19
Lokal
z led. nico, za mefarijio ali i.r<jovin.o odda m. Kacl-ov nri podružnici i Jutra« v Celju.	400*4-* 9
Brivnico
7. inventarjem, v industrij--ken: kraju odda.m pod ze-:o u'r>fln.imi pogoji takoj_ v naicrn interesentu (frizerja) k:' je vešč tudi dam s. k e stroke in ima. ali s-i lahko oribavi svioj obrtni list. — Ponudbe na oglas, odrte!»k >Jut j« psd »Eksistenca«.
49919-10
Dva lokala
ele?£r.tr;a, prodajna se nameravata zgraditi lia zeii piometni točki ob glavni cesti v Spodnji Šlžki. Trgovci interesen tnl naj se zglase za-r«di informacije v pisarni »Jngotehne«. Go-sn^svetilta c. 1, dnevno od 14.-16. 50153-19
Vinotoč
takoj cffodno prodam. Xo-ii!ov pove o-glasinii oddelek »Jutra«._50203-19
Garažo
m"ieitaio odda v rt jem hotel »Slon« v Ljubljani.
50331-19
Gostilno
s posestvom
na prometni točki v Zg.
dolini *>.]dau. v liajoin ali nrc«lam. Dopii. na oglasni od-lelek Jutra »i^r.nii.^a točka«.
40784- 20
Stavbne parcele
prt Stadionu prodam Pojasnita daje J. J e r k o, Lj.ubijana. Dunajska c. 97 49815-20
Majhno hičo ali vilo
/. vrtom, kupim v Ljubljani ali bližnji okolic. Pouu-d.be na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Idila«.
4984-4
Hiix>
z IeFnim. sad mi m Trto m. stanovanjem treh sob ta vtemi pritli.kifu.uinii u-e-d-no oddam takoj. Naolov v oglaenein oddetku »Jutra«.	50070-20
Parcela 1400 m2
blizu Martinove ceste na prodaj. Hišnik, Skofja ulica 13.	30068-20
20—30.000 Din
po so fl a iščem
Ponudbe na 1 t'os. oddelok »Jutra pod .Dobro naliv ženo«.	50131-16
AvtoinoHisM
strokovnjak
i dolgoletno in oz e m-prakso, verziran v iz d- v.! karoserij, chasrsi« etc ž^'1 f ik s koncesiionirano t r I---.,. Event. prist.oipi kot družabnik. — Pismene r,- "mi n:. oglasni o-dijK+k »J -ra« v u ubrjani p"?.d r' ■ M. J. B.« 50335-16
Kdor posodi
drr. uradnici 10.000 Din pri ime nagrado tricevnl radij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Nagrada 50190-1G
Po opla
dp-iemo p":i zelo ugodnimi pogoii. Sprejmemo 7ant.-.pulke. Vprašanja pod »brezobrestno« ca ogl. odd. Jutra.
50212-16
Družabnika
tihega ali sodelujočega 2 40.000 Din za razpeča-ve lje šlagerskega pred-mrta iščem. Ponudbe pod »Mindestverdienst lir Monat 15.000 Din« ns ogl. odd. Jutra.
50271-18
Brezobrestna
oosofila
»i o Iku.p dolga, na-kuip in 7j l.i v) pode.jnje: -Kreditna z u ga«. I/nbl .ja.n-a, poštni pr dal 307. St»re;me iartop-ni.e!	' 208-lfi
81.000 Din posoiiia
iščem za nakup hiše v Ljubljani na prvomest_ nc /knjlžbo. dam tudi dr smrtno stanovanje. Dapi3e na oglasni odd. Jutri pod: Posojilo.
50251-16
Vsak3 beae<U 3 Dm, | za dajanje naslova ali J za šifro pa 5 Din. (ij, |
Lokal za trgovino
mešanega blaga, ta s-tano vanje Iščem v zelo prometnem kraju v mariborskem srezu. Pon-udbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljam pod z na oko »Z niov.im letom 1933«.
49780-19
Gostilno
na periferi-jii oddam s 1. januarjem proti kavciji zakonskemu paru. Xa-slov v o<'!aenem oddelku »Jutra«.
49955-19
Lokal
xkliin'0 v najem v Ljub lian-'. Miklošičeva Wa 6.
49701-19
Lokal v Ljutomeru
v centru mesta. m do-lg ta 7 m širok, vgalen. primeren za veletrgovino, o-d da Lado R e s n i k. hotel. Ljutomer.	49358-19
Trgovina
z mešanim blagom mo-d-^-no urejena, na prometni točki. loko. se odda tak")j. Besne ponudbe pod značko: Potrebni kanital na ogl. odd. Jutra.	50189.19
f
Vs.vka beseda 1 Din-, za daj mj« naslova ali ia Šifro r-a 5 Din. (17) ,,,, ^ „ „ „. , t ^^ i
Trgovski lokal
s sk a<.."--m .n evtntuelno tL.inevanj. m fsobe in ku hi ;je). t ar je že več let trgovina r ur "anim bi a g :n	r^pecer io. cddam
z januarj. m v aajem. — \ d'.-ir '' i r-a Ljubljana VII, Ci-rnetova ul. 26.
49323-17
Gostilno
ali kavarno
kjorl^oll vzamem v nai»m ta^oj ali kaeneje. — Po nudbe na oglasni oddelok »Ju*ra« pod »Dam denar«.
497.56-17
1 rgoviio na leželi
staro Jibro vpel u.o. s sta nova. j nt pri cerkvi in Poli "jkoj oddam r najem }'.-iov v o-.'lahnem oddelku »Jutra«.	409.35 17
Gostilno
dr m v -a., m z novim >«-to..	v oglas, o-d
de' ku »Ju„i-«. 50090-17
Kovačnfco
v večjem prometnem kraju v/junem v najem. Nasl.ov v o "la;mem oddelku ».Jutra«.
50000-17
Vinotoč
dobroi-doč. s sta-novanjem prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Nizka najemnina«.
50104-19
Vpeljano odvetniško pis>r»rno
radi bo-lf-zai takoj oddam reflo.ktaint.u v ifariboru, Aleksandrova C. št. 11/1. Fotizvedbe pri laetmi&u.
50036-19
Lokal s sobo
pi-iipraven za kakršnokoli o-brt. oddam s 1. jan. 19:53 v Mostah, Predovičeva u.'. št. 12.	50176-11
P tpirna trgovina
knjigarna, biblioteka in galanterija v centrumu lepega mesta v Sloveniji zaradi družinskih razmer na prodaj. Dopise na oglasni odd. Jutra v L lubl lani pod značko: 3>dočnost.	50250-19
Pozor, trgovci
z manufakturo!
Kateri gg. trgovcev bi v mestu odnosno večjem trgu želel otvoritl v svojih prostorih »Krojaški salon za gospode«? Pristopil bi z obrtno pravico, strokovno izobražen ln z večletno samostojno prakso prvovrstnega kroja, trezen. marljiv ln posten 331etni strokovnjak, kot prikrojevalec s primerno mesečno plačo. Pripravljen sem tudi dati u a razpolago vse potrebno za opremo delavnice. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: Prikrojevalec.	50267-19
Trgovska hiša
d vos ta nova lijaka, na zelo prometnem kraju, poleg električne žele^u-rce v Šiški na prodaj. V plačilo se vzamejo tudi hraibiin -knjižice od Kmečke, Mestne ali ljudske hranilnic,-. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	50094-20
Hiša
d>ve"e stanovamj, električna razsvetljava, vrt, studenec, tako.j na.frr.oda j. — Pogrebna g«.: •■vina 45.000 Din. Vpraiati: Cest« "r> B-ezje 42, Podbrežje Maribor.	5CC£;-20
Izredna prilika!
Vinograd, posestvo
krasno. v»re arfiiindiraino, obstoječe iz 10.000 prvovrstnega nasada. 1000 sadnega drevja, 300 tri leta starega bre«k.o.v.ega nasada, 15 jioho.v zaraščenega smrekovega gyi-da, 4 sli nova.rkjs.kilh M-S. njiv, 2 hlevov, v-e v dn brrm stanju, 20 iranuit .jd držanne ceste pod ugodnimi pogoji na proda.j radi preselitve. Vzamem r.i; d.i knjiigto M. _ H. ceij&ke. Naslov v oicrlas.n em od-de'ku »Jutra«. 50031-Ž0
Valjčni mlin in žage
ob železnici na Gorenjskem na stalni m.o^ni vodi ugodno naprodaj. Podjetje je zelo renta biil no. veliko kmečke .in trgovske melja-ve. — Ponudbe pod »Večje podjetje« na oglasni oddelek »J»trac.
50029-20
Vsaka beseda 1 Din; ia dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (20)
Hišo
nr vozgrajeuo, z ograjenim vr-iom, 1 enosobni.m stanovanjem s kuhinjo in 2 d-vo-■■• ibnimii stanovanja. 2 po-s-aji od Ljubljane ta 15 tri.nut od železnice, s kras n.im razgledom, prodam. — Ponudbe na oglas, oddelek !>Jatra« pod šifro »R. 65«.
50138-20
Poroštvo
obsegajoče čez 40 ha zemlje, z vtsemli gosipo-darskiiimi poslopji in pre-m-ilcrainamii predaim. Po-'asaifla o prodaji d a-je: Hotel »Nova Pošta«, Rtaiske Tofike. 50CG8-2O
Enodružinsko hišo
zidamo, z vrtom, v ceni od 20-^-30.000 Di.n kupim. Ponudbe n« podružnico Jutra v Celju pod »K. M. 30«.
50S12-20
Polovico parcele
ob Z:wnilborvi ulici pri cerkvi sv. Jožefa v Ljuiibljani prodam v svrho skupne za-zidave iin si-cer pro-ti ta-koijšnjemu plačilu v go.t.o-vini. Pon-udbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Polovica parcele«. 50010-20
V predmestju Celja
vzamem v najem zračno ta sotaiono vi^okopritlično hi šieo, proti plačilu enoletne najemnine naiprej. Po-n-udlbe na naslov: S i e u r. poeta Sv. Križ pri Litiji.
49ti25-2(
V bližnji okolici Celja
prodam hišo z gostilno mesarijo, trgovskim lokalom. obširnim vrtom in dvoriščem ter delavnicami. Pojasnila daje Rustja, Celje, Dečko-trg 4.	50252-20
Na rojstni dan Nj. Veličanstva dne 17. t. m. ob 4. uri in 5. uri popoldne obišče i-B o-ž i č e k« tvrdko
Amerikanci, pozor!
Vaš denar lahko dobro na !/*t)ta. — £rave.n majhnega :oesta birvsi spodnje Stajer-ake ta irar t-n glavnega ko-odvora v kraju, kjer je /ent lesni bi ..met, prodam epo, okrog 19 oralor >b - ■gajoče pi>-.--it-X) z zidano kišo, ob kan'iiu hlervi, ko-60'oem, sušiimico ut hmelj, vtu v dobrem sitm^ta. V avnini 5 oralov travnikov, 7 oralov -iji.v vn 5 oralo* grrada; osla o Mu-onoenik — vse v bližini. Pri hiši so drva in žagovina brezplačno. kolikor jih h'ša porabi. kaT je vkiijižeito na rose?- to. Oena 245.00'' Din. Hipoteka prsojitaice lahko ist.i,ne vknji-žena. Ponudbe ua o^rlaM!.. oddelek »Jutra« pod zmačko »Prilika II«.
409:33-20
V St. Jerneju
t." d"am priti: ifno trgovsko biš> s 3 lokali, ki je pripravna za vsako o-brt. Ob enim prodam tudi 2 orals veliko vin.osrad.no posestvo z zidano hilta in sfw pod ar skim poslopjem po.1 eno streho, 107."če v G. Oreh"-vtai pr! Št. Jerneju. Po-ja-nila daje Anka Majzelj. TO-tiVničarka v St. J^rnevu ia Dolenjskem. 40920-20
V najbližji okolici Ljubljane
v.'ika enrnadstropna hi?a z 2 stranskimi	in
ri^-kaj gozda, lastno vodo. tokom za razsvetljavo ta pou^n. prikladno za večje po-l/ietje z minimalno hipotek:- no obremenitviio ta-k.": naprodaj. Oferte pod »Nova stavba« na oglasni oo^jlek »Juitra«. 50979-20
Parcelo
800 m2 ob Drom. cesti severni del Ljubljane, prodam. Ponudbe na otL odd. Jutra »Peščena tla«.	50164.50
etjc 1adstropna hiša
vr'---.tanovanjska z vr-tem meč Vožarsko in Zvonarsko ulico;
stavbne parcele
za hiše ob Dunajski in Vi-harjevi (carinski) cesti;
parcele za vile
med Dunajsko ln Ko-baridsko, južno od Livarske ulice na prodai. Pojasnila daie dir. Dji-novski, Jadransko-po-d^.navska banka. Ljubljana.	50173-20
Pec%a nriOka
Na prodaj je Penzion. Villa v Crikvenlci. 17 sob. Leži tik ob morju. Kopališče pred V:lo. Naslov v ogl. odd. Juti a.	50126-20
Hranilne vloge
od 10 — 500.000 Din
viiovčite z nakupom vsakovrstnih hiš. posestev in parcel najbolj ugodno. Pojasnila daje R?all ttna pisarna Grašek. L'ubljana. Masarykova 12. 50220-20
Stavbne parcele
tik Celja naprodaj tudi p-.-ofi knjiižicam Ljudske oo-so-jitaice v Celju. Ponudite ni, podruržinieo »Jutra« v Celju pod značko »Posojilnica«.	5C254-90
Luksusna vila
naprodaj v vočjem trgu pr: Celju- Pojasnila ta druge ;»<<"'atkp daje Ru.stja, Celje, Dinakov tr^ 4. 5C^2G3-20
Stanovanje
Dvosob. stanovanje
parketirano, » kuhinjo, je-4'alno shrambo, kopa i n-^-o :d vstjii« jir-fklinaoiU oidam
1	1. ja.nuarj«n dTutlind z odrasljmi rodbtn-skim:: članJ v Zeleni jami, Prt^Tnova •ilac» St. 15.	501=33-31
Krasno stanovanje
2	sob, kuhtaje ta shrambe, z elektriko ta vodoviod-om, 5 minut od kolodvora odda Kerma.vner, Br. wr>i št. 85.	49957-21
Dvosob. stanovanje
lepo, s k-ubtaj.o in ejektr. 1 urjo, poceni »Ji im v Mali vasi 50 — Je-žii-a pri Ltabljani.	49(«:21
Ugodna prilika
za upokojen I-o aii dntgo. V irra rek«.j fiksnih fo-l.odkov. Opremljeno stanovanje »obe ta kuhtaje ter piaČo d >bi za oskrbovanj«, samskega stanovanja « perilom, brez kuhanja. Ponudbe na oglasni oddMek ».Petra« pod značko »Ravnatelj 40«.	49740-31
Stanovanje
«ob«, kuhtaje ta pritiklin oddam takoj man¥i stranki b'i»u remi-ze v Zgornji Sišiki, Vodmiova c. 184.
50136-31
Dvosob. stanovanie
« pritiklinami oddam Ob Mladinskem domu štev. 7.
50Vtl-2d
Trisob. stanovanie
v I. nadstropen oddam 6 1. januarjem v S:re'i«ti »1. št. 20.	50179 31
Pets&b. stanovanje
s priti'k'linia-mi. na Turja-šikem tngu odda.m s febrn-anskiim. terminom.. Naslov v ocrlosnem oddelku »Jutra«.
50177-20
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje oanlova ali ta šifro pa 5 Din. (31)
Pridite, oglejte si!
Pristopajte
i Društvu stanov a n jsk.il. 'lajomaiikov, Vegova nI 8 373-31
Encsob. stamovanje
oddam takoj odraslim . .sobam. Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 50062-23
Parket, stanovanje
oddam. Pleterš.ni,kiova ul. 24/11.	50066-21
Dvosob. stanovanje
s kabtaetom, solmčno, — i>L..jtr. kurjava. z vsem koniifort.niTn. takoj oddam v Levstikovi ul. 20.
50107-211
ti.be ... | vodm vod v Z<?
in kuhtaje,
I. elektrika, Si.ški,
LJUBLJANA
Pred škofi.jo 2.	Lingerjeva 4.
Št. 4802.
14974
Schwann Marije za sirote državnih uradnikov
po nekaj nad 2000 Din letno.
Pravico do tekmovanja za podporo imajo
samo sirote državnih uradnikov, ki so: a) preko 50 let stare, b) brez imovine, c) samske, č) moralno neoporečne in d) ki ne prejemajo od države nikake podpore ali pa največ 24C0 Din letne
miloščine.
Prošnje s potrebnimi dokazi za pravico do tekmovanja naj se
vlože pri podpisanem župnera uradu, ki daj j vsa tozadevna pojasnila, najkasneje do 27. decembra 1932.
Na prošnje brez dokazil ali na prepozno vložene prošnje se ne bo oziralo.
Župni urad sv. Petra v Ljubljani, dne 7. grudna 1932.
Jan. Petrič, župnik
Stanovanje
in Vn I,'n to pafk&t,
oddam Kosovo 223. 50100-31
Stanovanie
bsitoječe iz 1 sol*, kuM-
ij-e ta 4 stranskih p no stoti, v, vse skupno pod enim kij ničem ta e popolnoma - epa rira nirn v.hod.om oddam. Ped Rožnikom, cesta I, št. 13.	50106 23
Trifpfe. stanovanje
i kopalnico, vsemi p riti-kfiinaimi in souporabo vr-tA oddam takoj, s 1. januarjem ali 1. februa.r-ipm. Cena Din 1000.—. — Nas'or i"z pri jazniOr»ti v trgiovini Simg-er, G a'eva -al. 3.	50002-01
Tri aotbe
ka-binet, knhtaja, kopalnica, prj.'ikl.tae, parket, vrt, oddam. Herbersteimio-va 31.	50053-31
Enosob. stanovanie
parket, v viso-kem pr i tlič-»u, oddam maločlamski •Iružimi r ja.nuari""i. Špan-č' a pot. Zg. ši'ška štev. 3 9, bii-zti nove reirtlizo.
50065-*31
Triif*>b. stanovanje
« prHiklinami oddam za januar. Cena 900.— Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 50iw»-2sl
Dv6 stanovanii
d\o- ali trisobno ta Stiri-s.pUmo, a vsem korofortom "dd-i Hren pri novi remiz. št. J31.	50113-21
Trisob. stanovanie
sodita*), v wnitm oddam tako! ali « 1- januarjem za W0 Din. ViMrrr pove
oglasni oddelek »Juitra«.
50151-31
Trisob. s*»«H»van*e
7. vsemi nritJ.klina.m« takoj odilam. Vpra.šati v palači »Viktorie«, AJc-k-sandrovn r. št. 4.	50193-31
StanovanJe
lepo. sončno, suho, dvo ali trisobno, parketirano z električno razsvetljavo oddam po ceni v najem. Vprašati pri: JancSIC Medvedova c. 25 LfJbljana VII., I. radstr. levo. 50170-21
Vrtnarju
strokovnjaku, oddam na periferiji Splita vrt 1500 m" ln malo stanovanje po najugodnejših pogojih. Informacije: Posredničks agencija Fe. rič, Split, Tvrtkova 1.
50224-21
Trisob. stanovanje
ni sproti banske uijtrave po n:z.ki ceni oddam. Ponudbe na og:asni oddelek »Jutra« pdio »'Jiobno stanovanie«.
50200 31
Sobo hi kuhinjo
v Novem Vo din a tu oddam za 180 Din. Nv'ot v ogd. oddelku »Jutra«. 50167-31
Štirisob. stanovanje
kiomfotit.no, v I. nadstropju v novi vili za Bežigradom ].o ugod.ni ceni. Pojasnil« v Staničevi alici št. 12/1.
50207-21
Enosob. stanovanje
oddam v Ljubljani VII — Aleševčeva ulica štev. 24.
50199-21
Dve stanovanp
dvos>obno ta šti-risoteo "d-da takoj, oziroma s februarjem Tribuč, Gltace, Tr-žaika cesta S — tel. 2605.
50221-2
Stanovanje
3 eob jn pritiklin takoj oddam na Vodovodni cesd.i 5.
503t>0-31
Stanovanie
eno aH dvosobno fl pritiklinami iščem s 1. januarjem. V poštev pridejo Zaloška c. ln v bližini se nahajajoče ulice, ki spadajo pod mesto. Ponudbe sprejema Danilo Havelka. trgovec, Zg. šiška. 50191-21
Dvosobno
s kabinetom, kuhinja, predsoba, pralnica in vrt v novi hiši pri Stadionu takoj odda za 600 Din. Realitetna pisarna Grašek, Masarykova 12.
50219-21
Podpritlično sobo
s kuhtajo, oddam z januarjem. Naslov v oglaenem oddelku »Juitra«. 50209-SJ
Stanovanja
Vsaka besed« 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Dia. (21+)
Kdor se muci
S slušalkami ali pa ima slab zvočnik na lijak, naj nemudoma zavije na Miklošičevo cesto 5 k RADIO LJUBLJANI ali pa takoj piše na naslov dopisnico.
Zahai?
Pri Radio Ljubljana bo dobil sktro ZASTONJ prvovrsten, kvaliteten zvočnik. Zaradi razprodaje gotoviii tip dobite namreč zvočnike po sledečih cenah:
AMPLION AC 8 . . . . AMPLION AO 11 . . . . AMPLION AC 27 . . . . AMPLION AC 29 . . . . AMPLION CM Luxus . . .
AMPLION RS......
TELEFUNKEN AEROPHON
ENGELEN BLED .....
INGELEN FiGARO . . . .
traja zaloga.
				Din	250.—
				Din	200.—
•	•	•	•	Din	390 —
•	•	•	•	Din	390.—
•	•	p	9	Din	390.—
•	•	•	•	Din	180,—
•		9	•	Din	250.—
•	*	•	•	Din	250.—
•	»	•	•	Din	240.—
decembra 1932					ter dokler
Radio Ljubi
Miklošičeva cesta S — Tel. 3190
Dijaka
v vso oskrbo iprejim-e po Božiču uči.teljis.ka dru-Sina v srtdini mesta. Skrbno nadzorstvo, pomoč pri učenju In klavir. Nasiov pove oglasni oddelek Jutra.
49S40-22
Dijakinje
sprejmem z novim letom. Fina oskrba, strogo nad-&<i-ri»tvio. kopalnica, glaso-vi-r. Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50060-22
Profesor
eurejm« dejaka (injo) na slaoovanje z vso osknbo. K!a.vir. vrt, pomoč pri učenju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 50146-22
Viaka bosuda 50 par: n> dajanje naslova ali za »ifro S Din. (23)
Sobo
lep® opremljeno, s po« eb aini vhodom, oddam »olid-n"jiu gospodu ali irospo-dioni na Retljevj c. 121T. levo.	40757 21
Dve prazni sobi
al- sobo s kabinetom, parki to.m in elektriko, « pospravljanjem. išče s 1. januarjem Brajer, Bohoričeva ulica 24.	49897 23
Opremljeno sobo
v sredi®« mesta ob Dunajski cesti 6 posebnim vhodom, električno razsvetljavo in kurjavo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49911-23
Opremljeno sobico
oddam solidnemu gospoda za 1S0 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 50089-23
V strogem centru
oddam sobo samo b'jšemn gospodu ali dami. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
50130-33
OoremMeno sobo
oddam solidnemu gospodu v Vo'Amatski trika štev. 19 50133-33
V vili na Vrtači
oddam lepo ta soli;".no sobo z vsem komlortom. Naslov pove oglasni oddivek »Jutia«.	501U3-23
Sobico
opremljeno, z elektriko, i ddam. Bleiweisova cesta 5/IU desno.	50071-33
Prazno sobo
s posebnim vbodom oddam za nizko ceno. Aljaževa ulica 3. 50073-23
Na stanovanje
sti'ejmem gospoda kot sostanovalca. Poizv e se: Rimska cesta 10, pritličj-e 50006-23
Sobo
z ravan ktaa Matice od-d:.aD. Dvorna tj-g l/III.
50067-33
Prazno sobo
s posebnim vhodom oddam. Mestni trg 7/1. — Event. se opremi. 50066-23
Sobo
* posebnim vbodom oddam v vili na Kodelje-vem 1&, blizu Leoraišča.
50074-23
Opremljeno sobo
preprosto, za 2 gospodični. odda Piicbler, Bleiwei-suva ld/III.	50M2-23
Dve mirni in
majhni družini
redmi plačmici, iščeta primerna eno sobna ali dvosobna stanovanja. Ponudbe na oirlas. oddelek »J-u-tn>« pw! 5i.fr« »Ceater«. 50258-31/a
Dvosob. stanovanje
iščem za taikoj a!i s 1. januarjem. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« I>od šifro »Brez otrok«.
50il97-31/a
Dvosob. stanovanje
išče mirna st.ra.nka a 1. januarjem. Ponudbe z oa-vedibo cene na oglami od d^ok »Juitra« pod značko »Točen pla&oik U«.
50328-31/a
Stanovanje
sobe ta kuhinje, v b'!ž!n: pivovarne Union išoe Knez. Večna pot 15. 50332?"*
Vuka beseda 50 par: n dajanj« naslova ali za šifro 8 Din. (22)
1 aH 2 dijaka
» vso jekrbo »prejme bolj-ša družina bliau obrtne Šole na Riinpki cesti. Naslon v og-laenean oddeHtm Jutra.
602*74-22
Opremljeno sobo
svetla, 8eparlrana, z elektriko ln balkonom se takoj odda enemu aii dvema gospodoma. Poljanska c. 13-11. levo.
49395.23
Sobo
orTemljeno in prazno, s ka-hinotom odda.m v Plet.er-S Viko vi nlici 24/TI. 50087-23
Sobo
prazno afli o^rem.l j^nft. po nizki ceni oddam v sredini merta. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 50001-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam s 15. decembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
40085-26
Opremlfeno sobo
s poseb. vhodcun ia elektriko oddam e 15. decembrom ali pozneje v Spodnji Šiški, Jernejev« ee*ta 34/1.
50134-33
I -epo solnčno sobo in podstreš. sobico
takoj ugodno odda m ob TiviJita
Sobo
elegant.no opremljeno oddam v Linhartov; ulici 28.
50140-33
Opremljeno sobo
oddam s 15. ta sprejmem
sostanovalca
v Židovski uJici štev. 61.
50175-23
Sobo
lepo opremljeno, s strogo separiranim vhodom s s-toip-njne. odda Tomšič, Pod-rožnik, cesta
50160-23
Veliko sobo
P'azno aii opremljeno oddam 2 osebama v Kolodvorski uitici štev. 23/1.
50171-2S
Več opremljenih sob
ln sobice s pečico, pripravne za penzijoniste se takoj odda v Flori-janski ulici 24.
50172-23
Opremljeno sobo
snažno, sončno, s posebnim vhodom in elektriko oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Naslov: Go. ruTKJva ul. 3-III. desno.
50167-23
Opremljeno sobo
oddam gospodični poleg nebotičn'ka. Nizka cena. Roza Baloh, Dunajska c. 9-II., levo.
50169.23
Več oseb
na hra.no ta sta.novsn.je spre.taiem v Slomškovi ulici št. 7, podpritličje — V.
50315-23
Opremljeno sobo
oddam v fredtai mrs^a. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	50202-23
Prazno sobo
b'izu sv. Krištofa oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	50206-33
Dve prazni sobi
v katerih eno se lahko postavi štedilnik, s posebnim vhodom, oddam s 1. januarjem v Podmilščakovi ul. št. 5.	50209-23
Lepo in zračno sobo
parketfira.no. v sredini m» st-a takoj pweni oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	50316-33
Opremljeno sobo
e prav dobro hra.no oddam stalni boljši osebi v Gledališki alici- Na<='ov pove oglasni oddelek »Juitra«.
50317-23
Gospodično
sprejmem na stano-.an.je takoj ali s 1. ja.nuarj.cim. Naslov pove oglasni oddelrk »Juitra«.	50205^23
Separirano sobo
sol-nčnio. z 1 a.-i 2 posteljama, e^e-nit. z ujporabo kuhtaje io kopalnice oddam na Poljanski cesti 13/111 — levo	50310-23
Lepo sobo
t bližini bolnice in vojaš-race odda.m.. Na razpolago kojiel-tica in kta.vlr. Bohoričeva ulica 20, visioko prt-Hioie.	50i259-23
Lepo, solnčno :obo
s separatnim vhodom od-dam takoj gospodu v Ru-tarjevi ulici 4. 50337-28
Sobo
prazno ali opremljeno od-daim a 15. deccmbrom v Cerkvena ulici 19. 50256-35
Lcio sobo
z 2 poste!j<iir.a o.!dam konskemu paru a'i dvema gospodoma na Celoviki e. štev. 68 — pri občini.
50?34-?3
Sobo
s posebnim vhod-oai oddam takoj. Pojasailla daje Pre-šorn, Cel o vik a ees-t« št. 62.
5i >335-23
Sobo
oildan gospo<i:.--ti:. Nai-'o v v oglasnem oddelku Jirra.
502CJ-23
Sobo
s telefon.-'.ni. pripravno za pisarno, l^.-^in. ponudbe :>» oglas, oddelek »Jutra: p-d »Telefon 1933«. 4!>709 S'>
Sobo
lepo ta zračno, z e»ektr'ko ter parketom, z vso oskri.o, dobro donia«o h*ano in >»-upora.bu kopalnice oddam v Rožni al i (M it.frv. 27/1.
50262-23
Za prevzom večjega stanovanja
in vodstva skupnega gospodinjstva išče inteligentna dama enako gospo iz boljših krogov. Ponudbe se prosijo pod »družabnost in cenejši izhod« na ogl. odd. Jutra.	50203-23
Dve prazni sobi
s posebnimi vhodi, takoj ali s 1. ja.n. odda Josip Pran. Ltabljana Mes-tni trg št. Iti-	50343-25
Avtopodjetje ,Peregrin'
x Kamniku
naznanja
SPREMEMBO VOZNEGA REDA
na progi Vransko — Motnik — Kamnik — Domžale — Ljubljana z dnem 12. decembra. Odhod z Vranskega 6.20. Iz Kamnika 8.05, 13.10 in 18.30. Odhod iz Ljubljane 12.05, 17.10 in ob delavnikih 22.15, ob nedeljah in praznikih 23.30. Odhod iz Kamnika na Vransko (zveza s Celjem) ob 13.00. — Podjetje »Peregrin* je z danj^-njim dnem samo prevzelo ves promet na tej progi in se cenjenemu občinstvu priporoča še za nadaljno naklonjenost.
št. 4a,'I.
Riutarjeva olic.j 50M9-23
Sostanovalca
sprejmem na stanovanje ln hrano ln enega samo na hrano po nizki ceni. Sokllč, Šivilja, Cegnarjeva 4-Et., blizu bolnice.	50161-23
veselje
za
Božič
je
Tivar
obleka
V centra mesta
»raven sodnije se odda 1 ali 2 sončni prazni sobi zelo pripravni za pisarno odvetnika. Pismene ponudbe se prosijo pod »1. Januar« na ogl. odd. Jutra. 50204-23
Lepo, prazno sobo
event. z uporabo kopalnice oddam v Gregorjevi al. fc. IS/n.	50CT5-23
Lepo, prazno sobo
solnčno, oddam takoj ali pozn-rje v vili ob Tivoliju — .Jesta v Rožno dolino 14 (Mi«u Vrtače). 502!.>23
Sostanovalko
iei lan z?..fws'eno, sprejmem v Krakovski ulici 11, dvorišče 43.	50340-33
UJjTh
V«ki beseda .VI par; u dajanj« naslova ali a Šifro 3 Din. (33-a)
Preprosto sobo
5Wcta dva gospoda. Po ttudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Soferia«.
50C93-23«
Sobo
pripravno za pisarno. » t<-!ef«noTO, iščem. Ponudba aa oglasni oddelek aJu-t-ra« pod šifro »Tele fon 1333«.	49799-33a
Sobo
▼ bližim' Tabora, čez praznike išče plačilni oa'«kar livarn* »Vi«dukt«. Smar tonska cesta 04. 50157-23/a
Dopisi
Vsaka beseda 2 Dili. za dajanj« na-slova aH Šifre pa 5 Din. fŽ41
M
Poslano pokiarj-eno. — V lastnem int-erteu pridite.
50091-24
40-letna vdova
i le[>o pokojnino. brez ctrolk, želi p-tzna-n&tvo z državnih uradnikom, vdov cim brez o-trc.k, starost
4,-,_53 let. Prednost že
lezmškii uradnika. Samo resne ponudbe s sliko po e liti oguisnemu oddelko ».Jutra« pod šifro »Srčna harmonija«.	50030-Ž4
Boljša gospodična
ieli zna-nja z inteligent.om do 48 let v svrho razve-dria. Ločenci izključeni. Por, udibe pod »Razvedrilo« n« og as-nd oddelek »Jutra«.	50050-34
Mlad trgovec
?,<>li lop:sovati z damo. ki rms nekaj so»ovine — v sv-b<~' razširjenja o-brata. Ponudbe na oz'as. oddelek j.Iurra« pod »Sreča za;am Jena«.	50109-24
Znanje želi
55 !»t -it ar premožen inte-li-crent, prijetne zunanjosti, z boljšo	■ dali
vd>wo. «taro 35—to let. v svbo skupnih ra'etov. Pomene porundb" s s.', i ko. k-p... vrne, na oir."s. oddele-k »Jutra« pod »S"i*n« fMyi< Ta inos* str osro za > •"*'•"!> 49950-24
T'nvj»rna »Z^c^da«
Sestanek v nedeljo ob 6 uri zvečer preci kn-varno PreSem. 501G8-24
Vdova brez o* rok
41 let stara, z nekaj go. tovlne išče znanja s starešini. solidnim gospodam v svrho skupnega g-\«r>->darstva. Prednost lmafo penzllonisti. Po-p-.^Vig v	tvld.
j-itm pod: Dob-a go. soodinja 222. 50125-24
Mlad trgovec
z lastno trgovino, vsestransko naobražen. se želi zaradi pomanjkanja znanja tem potom sx>o-znati z premožnejšo co-spodično. trgovsko na-obraž^no v starosti 18 dT 24 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra s sliko pod »Srečen zakon«.
49694.24
Prometni uradnik
ieli v svrho d«M>i«ova»i;a p tv^na ti co ipod' čn-o P o nvtbe na ogabni oddelek »Jutro« pod »Rdeča kapica« 00256-24
Gospodična
simpatična. pr^mo*na želi znanja z boljšim gospodom v svrho 7'ruske zabave ln športn v st^mstl do let in feš. Dopise prosim s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro: Zabava.
50246-24
WSBB33Sk
Vsaka beseda 2 Din: za iu.j»nje ua&lava aH šifre pa 5 Din (35)
BSondinka
Želj 6jH>zn-i't.i v svrho že-n-itve :J8—45 let starega učitelja. kat-firi bi auel p -mer>>t« srce. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-t-»« ;*)d šifro »Plemenitost 38—45«.	50092-25
Vdova
hšna pocestnica. želi po r'iv>t,i boljša si'iiira ne ga gw[»,da. Ponudbe na og' odde;«k »Jutra« pod šifro »Vdova«.	50023-25
Hišna posestnica
Oben*-m zasebna uradinica s pravico do pokojnine. Židi poročati dobroisrčne-ga poštenega drž itsiuž b-nca od 35 do 50 let. — Ponudbe pod šifro »SrHla lft«« n« oglasni oddelek »Jutra«.	50056-35
Ženitna ponudb
Skromno. prikupljivo. pošteno krščansko dekle. siroto, 30—3$ let. službujočo v Ljubljani, dobro gospodinjo poroči 63 letni vdovec, blag. zdrav, v dobri službi. Sliko priložiti Talnost. Naslov ponudbe- Oglasni odd. Jutra-Zvestoba.	50159.25
Državni uradnik
ae želi radi pomanjkanja znaitLja tem potom seznaniti z inteiigfcintoo gc>spi>dičn.o. pmkuipljčiv« zunanjosti. Me -o 16—23 let, z nekaj premoženja, v »vrbo čimprejšnje žbratve. — Dopise na o-gias. oddelek »Jutra« pod »Pomiak 33«.	5001S-25
Odličen vdovec
srednje starosti, želi sipo-znaiti inteligentno in dobrosrčno dajr,o z večjim premoženjem v gotiovind — v svrbo takoj&nje ženi'tve. — Ponudbe pod šifro »Textšl-unternebmen« na o^las. oddelek »Jutra«. 49996--J5
32Ietna gospodična
poštena s 14.000 Dm :n lwhištvom. želi poročili go >p--da v drž. službi. Dopise s polnim naslovom na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnja ženitev«.
49936-25
Gospodična
mlajša, siromašna, se želi poročiti s simpatičnim gospodom. Naslov v ogl. odd. Jutra pod šifro »Cista mladost«.
50223-25
Živali
Vsaka »>ese<1s 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (27,
2 nemška bokserja
5 mesecev sta.ri ps-ici. od ličnih 8'flršev. z rodovnikom rakoj pnod3 Ivan Dor-čec. L;'iib'jana. Dalmatinova nilica	499S8-27
Bok^erj^j
mladega, čistokrvnega, ku-o; Jirovnik. Tavčarjeva 6. TelefoD 33-77. 49905-27
Ptičarja
resastega. 7 mesecev sita-rega, prodam po ugodni ceni. — Na ogled dnevno med 3. in 5. n-o popoldne v vili Nasta, Vič. Tržaška cesta 4a.	50114-27
Dva psa
nemško kratkodlaka — na ime Lord in Paps, sita se izgubila. Kd>or im<i kako sled za njima, naj javi na naslov: Bogdan Zalič ijana.	50149-27
Koni
162 cm vis'Ok. vsestransko u-porabljiiv, na,proda'. Pe-čovn,ik. Gliince. Tržaška c. št. 33	50180 27
Kupim takoj psa
ki mora biti gladke dlake čisto bele barve z rjavimi lisami. nemški kratkodlak ali poenter. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: Ptlčar.
50273-27
Vsaka besed* 1 Din: ja lajanj« naslova ali ia šifro pa 5 Din. j
Planino
prvovrsten, mogoč« tudi na električni pigon. takoj prodam ponudbe na ogl, oddelek »Jutra« pod šifro »Planino 20«. 497S9 26
Klavirji
planini
Kupujte na obroke od Din 400.—
prve svetovne fahrikate Bo semlorfer. Steinway. For Mer. Pet-rof. Ho i z'. S'ingl orig., ki »o nesiporno naj bol®! — Lahk3 precizna mehanika. Prodaja jih .z ključno le s-odn^ izvedenec in bivši učitelj Gl. Matice
ALFONZ BREZNIK
A,eksandrova c. 7
(vogal Beethovnove ulice).
Pozcr!
Prod n m prvovrstno trovrst-no. črno. o,ktav.no herm.oui-kio v najboljšem stanju ter le|>lm: glasovi! Ogeda se :o lahko vsak dan od 1. io tri četrt na 2. pn.po'dne. Naslov v oSrlasnfm oddelku »Jutra«.	49508-26
Kratek klavir
črn, skoro nov. moderen. po<-eni proda Dobrajc. Maribor. T>t,ten,ba*'.hiOva 31.
50017 26
Krasen klavir
in skoro n»>v p:a.ni,no zelo ugodno prodam. Xa.slov v oslaisnem oddelku »Jirra«.
o0272 2«
Kovčeg-gramofon
zelo dobro ohranjen, s ploščami zelo ugodno na proda; na Dvornem trgu št. l/II.	49770 26
Ugodna prilika
Dvo-tonsko harmoeiko « kovčekom. zelo dobro ohranjeno poceni prodam Ogledati med 1. in 2. ur*, ili zvečor od 7. ure na prej. Naslov pove oglasn: oddelek »Jutra«. 49875-26
Gramofon
n<ov, velik. 1,10 cm, globok 55 cm, črno politiran, pripraven za vsak večji lokal, zamenjam za nov Fili. s radio na 220 volt. Naslov v ogLasnttm oddelku »J uitra«.	50040-26
Planino
zelo poceni, in močan klavir, pripraven za pevske in telovadna društva, ze 48O0 Din naprodaj na Glin-cali. cesta VH/31.	60249-26
H
Vsaka beseda 1 Din. &a dajanje naslova ali Šifro pa 5 Din. (30j
Posteljne mreže
lideiuje an popravlja najceneje Alojzij Andlovic v Komenskega ulioi štev. 34 49719
Prevajanje
v razne jezike, pisma, ponudbe, razmnoževanja in prepisovanja prevzame ta koj pisarna »Uviz«, Tyršova (Dunajska^ cesta štev. 15/1 383-30
Ga!o?e
najboljše popravlja gum?-klinika na Tyrševi (Dunaj ski) ce«U 9.	49974-30
Maribor, Mlinska 8
Britje 2 Din. striženje 4 Din. — Brusimo britve ud škarje.	4935130
Štampilje
Sitar & Svetek, Ljubljana,
Sv. Petra cesta štev. 18.
340-30
AvtomObllrsti!
Opozarjam Vas pred mrazom! Za hladiče (Kiihler) pre vlake izdelujem \i umetnega nsnja točno in solidno; cene zmerne. — Leopold šušteršič. Duco-ličar m t.a,pet-n-lk avtomobilov, Ljubljana, Duna'ska cesta 41.	50083
Smučarji pozor!
M:iža za smuči Triglav I. II.
Popoln nadomestek vseh inozemskih maž. Naroča se: Triglav, Kamnik.
50097-30
Peči na žaganfe
in grelne cevi za na šte-dilmiite po n'zki ceni tzde-I. Zorko, Glinoe —
Vsaka bejieila i Diu, za dajanje naslova al' m šifro ns " Din (29;
Dinaino
za razsvetljavo 65 Volt. kuj« Kuha.r. Mokronoe.
49773 29
Čevljarski stroj
levoroem, »Adler«. in ple-r.llno stroje Kettemasehii-ne. nsivijalni stroj in »b-likiovalno mizio, vse po najnižji eeni prodam. Ponudbe aa ogla.snii oddelek ».lir-«« pod šifro »Razna* stroji«.	50055-29
Undenvood
pisalai stroj, typa 5. brez iviben. agodno :i. odam. Na ug ed pri »Svetlwekla.ni«. Ljubljana, Aleksandrova 5, pritličje desno, med 10. id 12. ter 13. ia 14. uro vsak delavnik.	49960-29
Mali pisalni stroj
»Erika«, popolnoma nov, po izredno nizki ceni naprodaj. Nasi'ov v oglasnem oddelku »Juitra«. 50154-29
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod: Takoj plačam na ogl. odd. Jutra.
50239-29
vsaka beseda 1 Dtn. za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (32"
Registrir. blagajna »National«
bo na javni dražbi prodana dne 12. decembra t. 1. ob 16. uri v Javnih skladiščih (Balkan), Dunajska cesta 33.	49961-32
hformacije
Vsaka r>»seda 1 Din: za dajanje naslova ali j 'A šifro ps 5 Din. (31)
Telefon, naročniki!
ki nameravajo opustiti šte-viltoo, naj se javijo na telefonsko štev. &407.
49916-31
Poziv!
Osebno inana oseba, katera je v soboto, 3. decembra, odnesla paket v prvem vagonu večernega kočevskega vlaka, naj ga nemudoma vrne. Na pa ketiu označen naslov. Si-oer se bo sodno zasledovala.	50105-31
Opozorilo!
Podpisani opozarjam obrtnike, trgovce in vsakogar, da mojemu sinu lva.tm Sirec, čevijarjm, ničesar ne kreditirajo, ker k »t, njegov oče nisem za Ti j f ga plačnik. Jurij Si-r<re.	50061-31
Pridelki
Vsaka Deseda 1 Dm. za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (33)
Novo kislo zelje
prvovrstni, rezano in cele glave za sarm o v sodčkih v vsaki množini dobavlja po naročilu in po najnižji ceni Gustav Erklavec. Kodelje-vo št. 10. Ljubljana. — Telefon 25-91.
299-33
Kislo zelje
v vsaki miiuoižiini po najnižji ceni dobavlja Martin Rotar, trg. ze'ja. Ježioa, pošita Ljubljana. Telefon 3.
49968-33
VsaS» Ooseda l Din. e* dajanj« naslov« ali za Šifro pa 5 Din. f84)
Namizna jabolka
(kitsla »n sladka) najfinejše vrste razpošilja v zabojih od 35 kg naprej: Franc Leisk>ovžuk, trgovec, Mozirjej_50027 34
Jabolka
razna, fina, po 2 in 3 Dm k» razpošilja P o 6 t r ž i n, Kršk«. _4S94S-31
Vrednbte
;< k » beseda 1 Din. ia dajanj« nadov« ali ta Šifro pa 5 Din. (35)
Vsakovrstno zlato
kupuj« po najvišjih oenab
CERNE — juvelir
Ljuhliana Wolfova ulica 3
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje Rafinerija -Iragfi kovin. Lfub j«.na. Ilirska ulica št«v. 36 — vhod « Vidovdanske ceste, pri po
stilni M ožina.	70
203 Vsake vrste
ZLATO m SREBRO
k u pu j«
F. Čuden, Prešernova nI- 1.
Štajersko vino
prvovrstno po Din 6.25 dostavimo na dom od 5 1 naprej. Vimarna, poštni predal št. llG2.	5019-5-23
Briljantne uhane ali prstan
kiiip^m. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50138-36
Opo$atjamo
cenjeno občinstvo na PRODAJO MANUFAKTUENEGA BLAGA pri tvrdki	15051
Commerce d. d*, Tavčarjeva ulica šf. 2, I. nadstr.
po Din
6.50
8.—
22.— 6.— 10.—
CENE BLAGU:
Tenisflanela.......
Enobarvna flanela za dam. perilo po Din Rožasti barhenti za jutrn. obleke po Din 16.50 Zefir barhenti — svilnati, karo . po Din 13.— Čisto volneni enobarvni poplini,
100 cm široki.....
Šifon 80 cm.......
Najfinejši šifon 80 cm širok Platno za rjuhe 150 cm . . . Prima domače platno 150 cm. Gradi za žimnice ...
ševjot 140 cm......
Najfinejši pliši za damske plašče po Din 120.— Pristni angl. kamgarni od Din 120.— do 180.— češki štofi za moške obleke od Din 60.— do 90.— Moško sukno že od Din 50.— naprej. Damski športni štof za plašče od Din 35.— naprej. Posteljne odeje šivane od Din 100.— naprej.
Najlepše darilo za božič:
Ostanek blaga za moške suknje od 2.50 rn do 2.30 m
cal ostavk Din 203.—
po Din po Din po Din po Din 17.50 po Din 19.50 po Din po Din
3.— 30.—
1 Zahvala
Ob težki izgubi naše iskreno ljubljene hčerke in sestrice, gospodične
HERMINE BIŠČAK
se vsem, ki so nas tolažili, ji uarovali cvetja in spremili blago pokojnico na njeni zadnji poti, najprisrčnej-še zahvaljujemo.	15029
Zalog, dne 8. decembra 1932.
Žalujoči ostali.
Pletilni in šivalni stroji:
10/30 J«querd na ročni pogon, z zelo olajšanim izmenjava,njiem plošč. 8/5" i gladko 1 komad, 7/80 gladko 2 komada. in 10/40 gladko 1 komad, šester ok r a,t,n e sukal -ni« e (F! a h t'Dspulon asc.hCn en), krtačni stroj. Kette'mo-sehiue (Sin.ger): šivalni stroj (Singer) in	ko-
mad,ov vretenio (3puile) u-godno na,0T0dai. Vpraša ti: R. VflVntič. Zagreb. VlašK" ul. 15. 50037-29
Strofe za ključavničarsko obrt
kupim: vrtalni stroj do 30 mm. stružnv.0 1% m. ža go za železno. skobelni stroj do 500 mm. ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« z natanč-n:m pooisom strojev pod šifro »Stroji«. 50028-29
Zahvala
Ob težki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, brata, tasta in strica, gospoda
davčnega upravitelja v pokoju
se vsem, ki so nas tolažili, z nami sočustvovali in spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti, iskreno zahvaljujemo.
Ptuj, dne 8. decembra 1932.
15023 Žalujoči ostali.
- -.-Vi. ■'f . r -»M

■.sfii. .i
< -• f„ \ v
ah v al a
Vsem, ki so nam ob prebridki izgubi naše nenadomestljive mamice
V
skušali lajšati našo neizmerno bol, izrekamo s te mnašo najiskrenejšo zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo preč. duhovščini za častno spremstvo, posebno pa g. župniku
za tolažilo ob času njene bolezni, pevskemu krožku Vič-Glince za gin-ljivo petje, godbi prosvetnega društva Vič, ljubljanski in brezoviški žandarmeri.iski Staniči, gasilnima društvoma v Kozarjah in na Viču, starešinstvu glavnega oddelka finančne kontrole, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov in slednjič vsem, ki so spremljali blago pokojnico v tako častnem številu na njeni zadnji poti in nam preostalim na katerikoli način izrazih svoje žalovanje in sočustvovanje. naj bo tisočera hvala.
Na Viču, dne 10. decembra 1932.
13235
Žalujoče rodbine: Kušar, Kane In Urlep.
<V		p—fife- v'- > - '> • * • • - 'v i •. ■ ■ i- 1		nt	m
					
					
B	nemi		KsaESBSM^iM^^M^SS^i^^;	m	
		
-	^K^iv -	*. - v^.	V ■ .. ; V ' jt- > • ' '-i	
Slovanski koisgre za proučavanfe ©ti
Interviev s predsednikom kongresa univ. prof. dr. M. Rostoharjem
Znana Ellen Key je nazvala našo dobo: Stoletje otroka. In res, povsem upravičeno! Pedagogi in drugi učenjaki: sociologi, zdravniki... vsi so se srečali na tem polju in ga s svojimi izsledki tako obogatili, da so močno naras^le knjige na naših policah. Pedagogija — vzgojeslovje — je združila vse navedene borce duha na skupnem poprišču: v znanosti o otroku. Učenjaki na-zivajo to posebno vzgojeslovno panogo v skrbi za njegov duševni in telesni blagor: pedologija. (Po grški besedi: pais = otrok). Po naše bi se dejalo temu: mladinoslovje, srbohrvaško: vaspitanje deteta, nemško pa: Kinderforschung.
Kdor zasleduje tozadevno literaturo pri nas, bo vedel, da tudi naši pedagogi proni-kajo pridno v otrokovo dušo: saj nam nudijo strokovna glasila našega uciteljstva, organizirana v JUU. »Učiteljski Tovariš«, zlasti pa »Popotnik«, nadalje tedenska revija »Življenje in svet«, »Slovenski učitelj« Ln drugi precej virov. Večji narodi pa so v tem nedvomno pred nami. Na čelu vseh zlasti slovanskih pa stoje brezdvomno bratje Čehoslovaki.
Iz dosedaj le drobnih dnevnih notic smo zaznali, da pripravljajo v Brnu vseslovan-ski kongres za proučavanje otroka. Na čelu pripravljalnega odbora je prof. dr. Mihajlo Rostohar, naš rojak, doma s Krškega polja. Gosnoda profesorja, odličnega delavca v JČ-lig.oh, poznam z nedavnega potovanja po CSR, Ko sem doznal, da preživlja letošnje šoL-ske počitnice na svojem posestvu na Go-leku, blizu Leskovca pri Krškem, sem se z glasil na njegovem domu. Sredi obloženih trsov se skriva s svežo opeko krita in moderno urejena njegova vila. Šefa psiholrvške-ga instituta Masarvkove univerze v Brnu f-em našel golorokega sredi dela. Z zajetno desnico me je povabil v kmečko sobo, koder veje pristna domačnost in mi je prav ustlužno postregel z naslednjem intervievom za »Jutro«:
Kakšen namen pa imajo, gospod profesor, pedološki kongresi? Kako gO'/> to znanost drugod^in kako pri nas?
Ti kongresi imajo namen, da povzdignejo izmeno nazorov in z osebnimi stiki .znanstvenikov proučavanje telesnega in duševnega življenja otrok. Psdhologi in biologi so prišli do spoznanja, da je otrok bitje svoje vrste, ki se niti kvantitativno niti kvalitativno ne ujema z življenjskimi pojavi doirastlega človeka.
. Poleg tega je psihologija primorana iskati posebnih metod, ki nam omogočajo, da se seznanimo z bistvom in posebnostmi otroške duše.
Raziskavanje otroške duše — pedapsi-nologija — se goji v zadnjih desetletjih'zelo močno pri vseh kulturnih narodih, zlasti še pri Cehih, Poljakih, Rusih, Francozih in N erncih.
Pri teh narodih obstojajo posebni znanstveni zavodi in društva za razisikav.anje otroka. Pri nekaterih ruskih, francoskih in nemškiih univerzah pa so ustanovljene ce-lo stolice za pedopsihologijo; n. pr. v Ham-
I Vsaka beseda 50 par. I j za daianje naslova ali i
I	za šifro pa 3 Din. (39) j
II	I1W III I — —'■!■■—II »ll«l—
Liickeiev normalni album
(4 zvezki) in preko 4000 različnih znamk v prvovrstnem stanju poceni prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
50248-39
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje nasdova ali za šifro pa o Din. (37"i
Poslovalnica za
penitninarstvo
Strokov™ nasveti. Posredo-vamj« nakupa in prodaje. Ljubljana, Me stali trg 25/1.
50311
Graviranje
Sitar & Svetek, LJubljana,
Sv Petra cesta štev. 18.
340-30
Srnici ia
sank
■zastonj
nikjer ne dobite, najceneje pa pri
Fspar M.
kolarstvo
LJUBLJANA
Trnovska uliea 25 Telefon 3410. 13304

Knjigotržec
večletni vodja knjigarne, v vseh inozemskih in tuzemskih poslih najbolje vpeljan, agilen organizator, želi prevzeti mesto vodstva.	15059
Cenjene dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod: »Vodja knjigarne«.
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše ljubljene mame, stare mame, sestre, tete in tašče, gospe
Katarine Zdravje
roj. Meze vdove železničarja
se tem potom najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo čast. g. patru Romanu, g. dr. Suharju, vsem darovalcem vencev in cvetja in končno vsem prijateljem in znancem, ki so našo nepozabno pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
Ljubljana, Logatec, Beograd, So-botica, Kočevje, dne 10. dec. 1932.
15060	Žalujoči ostali.
burgu, v Lip^kem. v Berlinu. Rousseauov institut v Curihu m podobni zavodi v Parizu.
Poljaki imajo državni pedološki institut, v ČSR pa ima tak institut mesto Praga. V Brnu je »Društvo za raziskovanje otroka« (predseduje mu profesor dr. M. Rostohar) ustanovilo pedološki zavod in posvetovalnico za mladinsko skrbstvo Enak zavod so pravkar ustanovili tudi v Bratislavi. Jugoslavijo pa čaka še naloga, da zamujeno nadomesti.
Ali so pedološka raziskavanja zgolj teoretične ali tudi praktične vrednosti?
Razlogi, zakaj se pedološka raziskavanja ponekod tako vneto goje, niso zgolj teoretične narave. Ti razlogi ne izhajajo torej zgolj iz zanimanja za otroka, ampak so zelo praktičnega značaja. V prvi vrsti zahtevajo tako potrebe vzgoje. Moderno vzgojeslovje stremi namreč za tem, da dobi no-
Dr. Mihajlo Rostohar
vo znanstveno osnovo, namesto dosedanjo dogmatično - verske osnove, ki zaostaja za potrebami življenja oziroma filozofskih osnov, ki so zelo negotove, kakor je filozofija sama. Moderno vzgojeslovje hoče imeti torej trden temelj in tega vidi le v pozitivni znanosti, ki nam jo podaja pedologija.
Pedagog, katerega naloga je, da smotre-no in blagodejno posega v življenje otroka, da njegov razvoj pravilno usmeri in pospeši, mora v prvi vrsti poznati, naravne zakone otroškega življenja. Ta zahteva je tako .iflma ob sebi umljiva, kakor je ob sebi umljivo, da mora praktični zdravnik dobro poznati fiziološke zakone, ako hoče uspešno posegati v pojave telesnega življenja.
Lahko rečemo: kar je medicini fiziologija, to je vzgojeslovju pedologija.
Kaj je dzlo povod, da se bo vršil I. slovanski pedološki kongres v ČSR in prav v Brnu?
Pred tremi leti je b*l v Bratislavi IV. čc-h o slovaški pcdc-lo.:<ki kongres, ki je sklenil, naj se vrši I. slovanski kongres v Brnu. Izvršujoč s.klep, je »Stalni pripravljalni odbor« nozval na ta kongres strokovnjake pedološke vede vseh slovanskih narodov. Sodeč po došlih prijavah bo ta shod za raziskovanje otroka ena najlepših manifestacij kulturnega sodelovanja slovanskih narodov. Rusi, Čehi, Poljaki, se za kongres zelo zanimajo. Upravičeno je pričakovanje, da bodo ti presenetili udeležni-ke kongr?sa z lepimi uspehi svojih pedoloških izsledkov.
V kolikor mi je znano, se tudi iu-goslover.ski znanstveniki pripravljajo na brnski kongres Kaj menite, dragi gospod profesor, o znanstvenem delo°.'anju svojih sodržavljanov, zlasti ožjih rojakov?
Prekinili ste me, ko sem se hotel pravkar dotakniti tega tudi sam. Izredno me namreč veseli, da se tudi Ju gosi oven i na ta kongress marljivo pripravljajo. Te pri-' prave vodijo v vseh treh naših kulturnih središčih: v Beogradu mvnistr-ik.i insnektor g. Ramadanovič, v Zagrebu univ. prof. dr. Bazala. v Ljubljani pa iniv. prof. g. O/.val cl. Pripravljalni odbor iskreno želi. da bi ju-goslovensiko prosvetno ministrstvo omogočilo vsem reprezentantom pedološke vede iz Jugoslavije udeležbo na I. slovanskem kongresu, kz-r bo rac v največjo korist države same, ker se razen v=--eh ostalih slovanskih držav udeleže kongresa tudi zastopniki francoske, nemške, angleške in ameriške vede.
Do kongresa, ki se bo vršil jeseni l. 1933. je še precej daleč. Vendar pa, gospod predsednik, mogoče že lahko kaj naznačite o kongresnem programu.
Kaj natančnega o tem mi še točasno nt •mogoče ničesar povedati ;znanstveniki slovanskih narodov si namreč Temata lahko poljubno izberejo. Češkoslovaški znanstveniki so se zedinili, da se bodo njih predavanja tikala dveh temeljnih i"pia|anj.
1.	telesna in duševna struktura otroka ob vstopu v šolo.
2.	pubertetna doba.
V okviru teh dveh vprašanj se bo gibalo 36 predavanj najbolj znanih češkoslovaških strokovnjakov.
Ali bodo v okviru kongresa še kake druge prireditvi? Bodo zlasti za zunanje udeležence dovoljene železniške in druge ugodnosti?
S kongresom bo združena razstava tipičnih pojavov otroškega življenja. Pripravljalni odbor pa bo poskrbel tudi za znižano vožnjo, preskrbel bo eenei-. stanovanja m prehrano. Češkoslovaški učiteljski kmž-ki že od lani zbirajo fond za udeležbo. Vlagajo po 5 Kč mesečno, -n do kongresa bodo imeli pri rokah potrebni drobiž.
Jugoslovenski šolniki, posnemajte še v! v praktičnosti in organizacui reškosiova-ške«a tovariša!	lože Zupančič.
Prodam trgovsko

na glavnem trgu v Črnomlju. V hiši je dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom.	15055
Natančnejša pojasnila se dobe pri JOŠKU POVHU, Novo mesto.
lichel Z6vaco:
522
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
Obupno je napenjala vse moči, da bi zaklicala na pomoč, zagibala in se zbudila. A udje so ji bili težki kakor svinec in so se upirali vsakemu poizkusu. Zdelo se ji je, da je zelo dolgo ležala v tem stanja.
Zdajci je pa začula škripanje zapahov, in vrata, prava, edina vrata njene celice so se odprla. Spet je napolnila celico bleda svet" loba: dva meniha — menda ista kakor prej — sta stopila k njeni postelji in jo vzdignila, kakor poprej Bertillo. Spremljal ju je ječar, ki je nosil v roki leščerbo in jima svetil.
Odnesla sta jo skoz vrata, ki jih je ječar zaklenil. Skoraj tik nasproti vrat so bile stopnice. Meniha sta krenila po njih navzgor. V gornjem nadstropju sta zavila na desno. Ječar je odprl prva vrata na levi. Čutila je, kako sta jo položila na tla, na snop slame. Nato so vsi trije, meniha in ječar, izginili, in Perrette je ostala sama v črni temi.
Cez nekaj trenutkov so se vrata še enkrat odprla. To pot je stopil v celico samo ječar. V roki je držal sveženj, v katerem je takoj spoznala svojo obleko. Vrgel ga je k njenim nogam in neslišno odšel. Tema se je vrnila — in s tem je bilo morečih sanj uboge Perrette konec, zakaj še tisti mah je izgubila zavest.
Ko se je zbudila, je sijal skozi majhna, krepko zamreženo linico beli dan. Perrettina glava je bila čudno težka. Z osuplimi, od groze razširjenimi očmi je pogledala okoli sebe. Ležala je na snopu slame, kakor se ji je bilo sanjalo, in njena obleka je bila v neredu razmetana ob znožju.
Bolj ko je ogledovala svojo celico, manj jo je mogla spoznati. Bila je v pravi, črni, umazani ječi, polni ostudnega smradu, ki je puhtel iz vseh zidov. Ta celica je bila komaj tri čevlje široka in šest čevljev dolga. Na srečo ji je dovajala linica nekaj zraka, drugače bi se bila morala Perrette zadušiti od tohlobe. Nobenega pohištva ni bilo videti, niti majhnega stolca ne. V kotu je stal vrč vode, pokrit s hlebčkom črnega kruha.
Perrette se je bridko razjokala.
»Ne, to niso bile sanje!« je zastokala. »Uboga gospodična Bertille! Ubogi Jehan!«
Lahko bi bila tudi dodala: »Uboga Perrette!«
A videti je bilo, da ni mislila nase.
32.
Štiri je bila ura, ko Je Saint-Julien zapustil samostansko jetnišnico. Počakal je do šestih. Za to uro ga je bila naročila Leonora Galigai, vedoč, da Concinija tedaj ne bo doma. Vohuna so neutegoma spustili k signori.
»Nu,« ga je živahno vprašala Leonora, »ali si opravil?«
»Storjeno je, madame!«
»Obadva?«
»Oba.«
Leonora se je nasmehnila. Izraz tega smehljaja je bil tako strašen, da je Saint-Julien, ki jo je napeto opazoval, kar vzdrhtel od krvoločne radosti, misleč na usodo, ki se je obetala Jehanu Hrabremu.
Leonora se je zleknila v naslanjač in z zloveščo mirnostjo velela:
»Pripovedujte. Najprej o dekletu.«
Saint-Julien ji je opisal Bertillino in Perrettino prijetje. Ko je končal, je Leonora vprašala:
»Kako je pa z njim? Ali je mrtev?«
»Ne, madame, živ je.«
»A!« je zamišljeno dejala Leonora. »A po vsem, kar so mi pravili, je vodnjak vendar dokaj globok. Mislila sem, da se bo ubil.«
»Da, madame, vodnjak je globok. A na dnu vodnjaka je bilo toliko suhega listja, da se je bahač samo onesvestil.«
»Tedaj vobče ni ranjen?«
»S^mo neznatno. Z glavo j? udaril ob kamen v zaporu se je zavedel. Zdaj je spet popolnoma pri močeh. Zelo se je moral čuditi, ko se je zdramil živ in zdrav in pod ključem.«
»Ali ste opravili vse, kar sem vam naročila?«
Vohun se je divje zasmejal.
»Vraga, madame, kako ne bi bil! Če ni hotel poginiti tam, kjer je bil, je to pač dokaz, da se mu je z-dela taka smrt samemu prelahka! Seveda so ga skrbno razorožili. Še ostroge so mu odpeli. Pustili mu niso ničesar takega, da bi se rnogsl ubiti in rešiti muk. ki ga čakajo.«
»Tem slabše zanj!« je ledeno pripomnila Leonora. »Nu, povejte mi natanko, kako je bilo.«
Saint"Julien ji je vse .opisal, posebno pa način, kako so bili ujeli Jehana Hrabrega. Leonora ga je pazljivo poslušala. Ko je končal, ga je pohvalila in odslovila z besedami:
»Zdaj lahko ukrenete vse, kar je treba, da ustrežete nalogam njegove svetlosti zastran mlade dvojice. Idite, gospod de Saint-Julien, zadovoljna sem z vami.«
Saint-Julienu ni prišlo niti na um, da bi se bil nasmehnil tem besedam svoje gospodarice. Leonora je govorila z resno prepriče-valnostjo, ki je bila polna pomena. Vohun se je spoštljivo priklonil in odšel.
Priljubljena in praktična
ozicn
Tvrdka
, Stritarjeva u!.
priporoča
v priooznano prvovrstnih kvalitetah
Volneno blago za dame in gospode
Zagori Preproge
Platno in sifon
n «| , . Blago za pohištvo
ovilo vseh vrst
Namizno in postelj- P^e!ite in vo,nene no perilo
odeje

Žepni robci Pullowers
Razun tega cenejše vrste sifonov od Din 6.—, Flanelbarhenti od Din 7.—, blago za damske cbJeke od Din 25.— dalje v največji izberi. V oddelku za čevlje velika zaloga priznane znamke „P©PPER" in tudi prav dobri cenejši čevlji, domačega izdelka. Snežke, galoše in nogavice
vseh vrst.
prihrani 60—75 % na kurivu ter Vam hitro segreje kuhinjo. Uporabljiv na vsak štedilnik.	13278
Izdeluje
ANTON PREBIL
splošno ključavničarstvo Glince c. 1/6.
M. PAP, Zagreb
Jelačičev trg 6'1
Nega lepote po nu j norel•
šem sistemu. Popoln« odstranjevanj.« solnčniih Id jetrnih peg Električna m» ?3ia ot>raza >n rok P» ra f 1'ne-kj omoti Odstranju jejo soje<ice. pri?5 in nadležne dlačice. Za oego obraza in i«9 sam« tane^lji-v* POMPADUR preparati. Hujšanje po najnovejš1 me todii. Sprejmemo dame v <M>robovno naobrazho.
I

Pelca razburjenj!
Poka romantike!
Polna skrivnosti!
Polna prigod!
Je naša nova
slikanica »TARZAN"1
Knjižica stane v lični opremi samo Din 20.—, poštnina 3 Din. Naročite jo še danes. Vsak bo vesel takega darila! Dobite jo v upravi »Jutra«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 in v knjigarni »Tiskovne zadruge«, Šelenburgova ulica
♦i ♦I
♦I ♦I ♦I
♦ i
♦i :
♦i ♦i
♦i
♦i ♦i
♦i
Rdeča megla
je izredno napet fantastičen roman. Citaj te ga, ne oo Vam žal. — Naročite ga pr upravi »Jutra« za Din 20.—, vezan DiD 30.—»

Moški,
POZOJK!
Spolno slabost
odstranit« i up itva ia »krepi vsafci človeški tiom. Vzdržuje starosti. Na ti močne jže 100 v nasprotnem
Havelkova
oral>o neškodljivega »red tev »La Eros«. Deluje v dobi s presenetljivim uspe-iekeuatao moč do globoke ?oče prioaainj. Ce.iia 60 D:d. Din. — (Jspeb lajamče-n. siučaiD vrnemo denar, ordinačni laborator

Pošt. sehranka č. 17, CSR.. Praha-Nusle, Božetecbova ul. 10/A. J. 3445.	379
Išee me priea!
V nedeljo 13. novembra okoli 11. ure dopoldne je policijski stražnik pred kinom Matica vstopil na neki avto. Kdor je ta dogodek videl in slišal, se prosi, da se zglasi proti nagradi za zamudo v pisarni odvetnika dr. R. Krivca v Pražakovi ulici 15, n. nadstr. (palača Pokojninskega zavoda). 15017
Zastopnika
za Maribor, Celje in okolico
ki obiskuje mešane trgovine, SPREJMEMO
JUNC, LJUBLJANA
Vrtača 4.
15038
fedagoginjo
obenem vzgojiteljico
k enemu detetu, s perfektnim znanjem hrvaščine, nemščine in francoščine, k; igra klavir, iščem za takoj. Ponudbe s prepisi spričeval in s sliko je poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »732«

Polnovredni in modemi RADIO APARATI
raznih znamk od Din 1380.— dalje dobite pri
H. SUTTNER - LJUBLJANA
Tyršova (Dunajska) cesta 1R.
Ogled in predvajanje brezobvezno. — Ugodni plačilni pogoji.
cenik!
Zahtevajte brezplačni 15025
LJubljana, Cojzova cesta 1
Vodimo moderno reklamo: Aranžiramo različne razstave, oskrbimo veliko prodajo ter vodimo vso reklamo posameznih fabrikatov. Izvršujemo vse vrste reklamno-tehničnih projektov po vzorcu inozemstva ter jih redigiramo.
Trgovska zastopstva tu- in inozemskih vodilnih firm. Univerzalni trgovski in reklamni zavod. — Prospekti in projekti brezplačno.	15039
Avtopromet. dr. Bistra v Ljubljani in avtoprometna druž. Peregrin v
Kamniku
sta se sporazumeli. in izločili nepotrebno konkurenco na progi Motnik — Kamnik — Jarše — Ljubljana s tem, da preneha druž. Bistra z obratovanjem na imenovani progi z dne 12. decembra 1932. Obenem se zahvaljuje cenjenemu občinstvu za naklonjenost ter se priporoča še v nadalje na progah Kamnik — Mengeš — Ljubljana, Celje — Vransko — Domžale — Ljubljana, Moravče — Domžale — Ljubljana. Na progi Kamnik — Mengeš — Ljubljana se vozni red izpremeni v toliko, da odhaja iz Kamnika zjutraj ob 7.50 in popoldne ob 13.30, in iz Ljubljane odhod dopoldne ob 11.50, zvečer ob 17.30.	15049
Zahvala.
Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli na kakršenkoli način ob prerani izgubi našega srčno ljubljenega ata, starega ata itd., gospoda
Ivana Havliček
brz. in tel. mojstra v pokoju
za poklonjene vence, šopke in krasno cvetje se tem potom najtopleje zahvaljujemo.
Zahvalo smo dolžni izreči tudi č. duhovščini, Osr. dr. n. pt. in t. uslužbencev za podarjeni venec in obilno korporativno udeležbo, Društvu jugoslov. obrtnikov za Drav. ban. v Ljubljani, zbranim pevcem »Ljubljanskega Zvona«, za pismena došla sožalja in slednjič vsem prijateljem, upokojencem in znancem, ki so od blizu in daleč spremili našega nepozabnega ata na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena zahvala.	14953
ŽALUJOČI OSTALL

V © V
02SC

mladšnsice tcnliinice
1.	Prigode porednega Bobija
2.	Sinko Debelinko
3.	Prigode gospoda Kozamur-nika
4.	Janko in Stanko
5.	Skok, Cmok in Jokica
6.	Bratec Branko in sestrica Mi ca
7.	Samo in Joko
8.	Osel gospoda Kozamnrnika
9.	Vrtismrček in Šilonoska 10. Popkins
Vsaka knjiga stane Din 12.—, poštnina Din 2»—.
Pri odjemu vseh 10 knjig . . Pri odjemu 6 knjig .... Pri odjemu 4 knjig ....
Din 90.— poštnina Din 7.-Din 30.— poštnina Din 5.— Din 44.—-. poštnina Din 3.—
Dobi se jih v vseh podružnicah »Jutra«. Po pošti jih razpošilja uprava »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ulica.
SKOK, CMOK IN JOKICA
JAK KO IN STANKO
prigode porednega bobija
ij prigode j i gospoda ! kozamurnika ■!
KRALJ DEBELUH
I*
SINKO DEBELINKO
TRI MILIJONE PRAVA LEPOTA
OratfSs-kasete (proti 2 din za odpošiljate?) zahtevajte od zastopnika: C O S M O CII E M I A. Zagreb, §mičf klasova ulica štev. 23
brez Kreme, brez pudra samo po
VELOUTY de
Nadomešča kremo in puder, a se ne masti in ne maže obleke.
riliilHII lli IIH —85BHM !
Delo
dobi danes v teh t<*ž.kih č-asib še najlažje v*a>k. 6e a: d">ma opremi di>ma6o pletilni-co. Damo tekoče vsa komur delo s tem. ia Din odkupuje-m-o izd ei an* p' e teniroe, dobavlja mo prejo in izpla čujemio mezdo ta pletenje, kar do kazuje mnogo za hvalnih ptVem. Ce hočete delaai ;n zaslužiti. obrnite se zaupno za si a tis.pro?[>ekte	na
tvrdko: Domača p!etars.Va indnst.ri ja Josip Kališ. Maribor. Trubar jeva 2 odd. C-
375
»TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otrošldh vozičkov. Ljubljana. KarlovSka c. 4.
Izdelujejo se naj
novejši modeli otroških ji <grač-nih vozičkov, tri-jiklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji m motorji. Velika izbira. Najnižje cene
Ceniki franko
v tablah in za odeje najboljša in najcenejša. vedno na
zalogi. Zahtevajte vzorce iD cenik!
TOVARNA VATE Maribor Dravska 15.
15022

Zahtevajte takoj kffljcgo o moji
novi umetnosti prehranjevanja
kii je že marsikoga rešila. Ona more pri vsakem načinu življenja pomagati, da se boi.zi.-ii botro premaga. Nočno znojenje 'n kašelj pren. bata, tef.a telesa so zviša ter po poa.pnen.tu s^asooua bolezen preneha.
RESNI M02JE zdravniške vede potrjujejo prednost te moje m-etode im jo radi priiporioCaj«. Cim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolj-e.
Popolnoma zastonj in poštnine - prosto dobite mojo knjigo, iz katere boste čnpali rmvijro koristnega. Ker moj zaožriik raz-I»iš!j« samo 10.000 komadov brezplačno, pišite takoj. Zadošča dopisnica na tpoduji — Zbiralnica za pošto:
Georgr Fulgner
Eerlin-Neukolln, Ringbabnstr. 24, Abt. 490.

kleparska delavnica, Gosgsosvetska cesta
»PRI LEVU«
izvršuje vsa kleparska in lesnocementna dela pri novih zgradbah kakor tudi pri starih najsolidneje in po zmernih cenah. 13404
OROŽARNA J, PASTVOV1C
Zagreb. Zrinjevac 15
Telefon 8849
Preko 200 vrst orožja in municije, 80 vrst pušk, kvalitetne Jelen- in Triglav-patro-ne. — Zahtevajte novi brezplačni cenik od novembra 1932.	13230
MOURGCE
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divane in tapetniške izdelke o u d i najceneje
RUDOLF RAIK) V AN capetnik. Mestni trg štev. 13. Ugodni n a-k u p morske trave, žime, cvilha za modro-ce in blaga za prevleke pohištva.
OPOZORILO PI5EŠIČE51EJCEM!
Znameniti belgijski preparat, znan sirom sveta, ki prepreči bolezni pri svinjah in jih zredi za 2—3 mesece poprej. Tovarna tega izvrstnega preparata je v želji, da ga porabljajo vsi rejci, vsled krize sklenila, da ponovno zniža cene. Izkoristite priliko in kupite takoj pri Vašem trgovcu originalno škatlo ca. 880 gramov, ki stane sedaj samo Din 25.—, in hitro se bodete prepričali o istinitosti naših
trditev.
GARANCIJA. V slučaju neuspeha vzamemo neizrabljeno
količino nazaj in vrnemo ves denar.
Ako ga v Vašem mestu ne dobite, pišite nam in mi Vam pošljemo vsako količino.
Navodilo uporabe se nahaja v našem jeziku v vsaki škatli. | GENEEALNI ZASTOPNIK ZA DRAVSKO BANOVINO
Josip Jbec, Ljubljana, Vrtača št. 4
13225

Moško sil®
zado>bwte ie po eni uri samo 6 tisoč kr»! sijajno se ob UMlim. neškodljivim '.n trajno krepeč;m specijal. sred^ivo-m ki dela po prizna njm prof. Del bete prave čudeže Bo drilo organizma k atm živ.jenci-k; *re fci. Starost. £>0M.ran-ska stvar Z'*pet polna energija in moč. Varujte se po tvorb! Cena 70 Din. Ivojna 120. za po f>o.lno okrepitev ICO Diin. Neštet-o za hvo.ln.ih pi.sem Diskretno proti po-v
tetju pošilja Kemični laboratorij Institut V. Havelka Praga. Vršovice — Ruska 452. ooštni Dredal 12	370

Izdeluje:
aa—ibm
spodnje perilo je vsled dvojnega vezenja višek modernega pletenja. — Finejše m trpež-nejše kot navaden trikot. Dobi se ga v vseh boljših modnih trgovinah.	3Sfe
LANA. LJUBLJANA
BRAŽBENI OKLIC
Dne 20. decembra 1932, pričenši ob 8. uri v Sebenjali št. 9, posta Križe, Gorenjsko, in sledeče dni se vrši prostovoljna sodna dražba »Kovačevega« posestva:
nepremičnin vi. št. 78, 81, 99, 198, 228 in 258 k. o. Žiganjavas in vi. št. 118 in 486 k. o. Vojvodinboršt po parcelah oziroma skupinah:
1.	gozdovi 5 ha 21 a 15 m2; izklicna cena 167.400 Din;
2.	hiša. št. 18 v Sebenjah, hlev, svinjak, šupa vrt 4 a 35 m-; izklic. cena 53.000 Din;
3.	hiša št. 9 v Sebenjah in vrt 15 a 15 m2; izklicna cena 9.400 Din;
4.	hiša št. 42 v žiganjivasi z vrtom 43 a 6S m2; izklicna cena 32.000 Din;
5.	njive v izmeri: 2 ha 38 a 37 m2; izklicna cena 41.950 Din;
6.	travnik 34 a 82 m2; izklicna cena Din 2.000;
7.	vrtovi (s travniki) 1 ha 21 a 46 m2; izklicna cena 18.500 Din.
Dražbeni oklic je rabit na sodni deski v Tržiču in na občinah Tržič, Križe, Kovor, Naklo. Vadij je 10% vrednosti posameznih parcel. Vadij v vloženih knjižicah ima biti izkazan z dnem pred dražbo.
Gozdi so lepi, v Sebenjah jelovi, v Ud-nemborštu smrekovi in jelovi, izvoz ne pre-težak, ostale zemljiške parcele so rodovitne, leže v ravnini v bližini Sebenj.
Informacije se dobe pri podpisanem notarju.
Tržič, dne 2. decembra 1932.
Janko Svetlič, notar, kot sodni komisar.
14959
KURJE PERJE
scečohano
kg po Din 6.— pri odjemu najmanj 15 kg razpošilja proti povzetju
VILJEM ABT, Eksport Maribor
Kupujem vsakovrstno divjačino po najvišjih dnevnih cenah.	13467
po Din 2.— kg nudi
gospodarska ZVEZA
LJUBLJANA.
13306
Usnjate
suknjiče
od Din 445 do 600
dobavlja vsako množino dobro poznana tvrdka
Fr. Zalokar
Mengeš 41. 13218




Pristopajte h Vodmk&vi drni		i zbi
	mmzmmmmm	
L"
_______ _______
i^iPS § S%popolno zadovoljita
''^mV^L-i i^v^pi kakovosti po
zme?ni ceni dobite pri največji domači odppemni Ivpdki KRKgEVSKI DVORITI DOBAVIT3L3
O-INiE&gR
PROIZVOD OJvAZBIl. IN PRIBORA
Ji f ne.aMr izitape.168- •» I tpube, saksofoni i. td.
Mandoline --108r » I
77/-	.,	UCAHTEVAJT& BJ?E3 PIA C NI
itlapmoiuke ••» «».„1 poučni CcJV/fC
za novo pat. razsvetljavo ISCE izdelovalec. (Nikake žarnice.) Predstaviti se: v torek 13. in v sredo 14. decembra. Ljubljana, hotel Union, Graeindl.
14996
t
•
Kako se sladkor odpravi, kako se zopet postane delazmožen in življenja vesel, tudi brez nadležne diete, vam pove pojasnjujoče pismo št. 3 o novih potih zdravljenja z navdušenimi priznanji tu- in inozemstva o presenetljivih uspehih brez diete. Dopisovanje nemško. Etabl. Lutegia, G. m. b. H., Kassel 332 (Nemčija).	244
Tacfii hranilno knjižice
S POLNO VLOGO VZAMEM V RAČUN ZA
i? ali SSl
ŠIVALNE STROJE	KOLESA
ZA CENJENA NAROČILA SE PRIPOROČA TVRDKA
1 W
,VOK. U(BUA.\A

Tavčarjeva HT
kg Din 10.—, 14.—, sivo čohano Din 24.—. & 32.—, belo čohano kg Din 44.—, belo čohano gosje s puhom kg Din 64.—, 96.— Beli puh Din 160.—. Blazina, polnjena, dober, gost inlet 45X60 Din 20.—, 60X80 Din 35.—, s čohanim Din 55.—. Pernica polnjena 120X180 Din 135, s čohanim Din 198. Vzorci brezplačrc Odprema po povzetju. Naročila preko Din 350 pošljemo franko Neodgovarjajoče blago zamenjamo ali vrnemo denar. 1360 ^
„Poste!pnau H. Weiss, Zagreb, niča
ERJE
kokošje, pur je, gosje In račje, naravno.
s strojem čiščeno io čehano, dobavlja v	^
vsaki množini in	"-fT jp^J^r
po najnižjih cenah
b.9 Čakouec
Telefon 59, 60, 3, 4.
En oddelek knjigoveznice A. JAJ¥EŽI€A
Tudi knjigoveSkim izdelkom so se znižale cene.
^noprtporcjamsvojo, na novo z najmodernejšimi stroji spopolnjeno knjigoveznico in črtalnico trgovskih 3f;	J vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela od najnavadnejše do najfinejše vezave
iuTveme^ naklade n^,tojlg6, k^6 ^^ ^ Vsled ^j^odernejše opreme mi je mogoče izgotovit Ll na t^ l Sam° Precizno 111 v najkrajšem času, temveč tudi po najzmernejših cenah. Ako Vam je Kaj na tem, da si pn ceni prihranite denar, potem Vas prosim, da, predno oddaste naročilo, zahtevale ceno tudi pn meni. — Za precizno delo prevzamem vso odgovornost.
Telefon 3220 a. JANEžIč, Ljubljana, Florijanska ulica 14 Telefon 3220
Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knjig.
__Naročila se sprejemajo Gregorčičeva 5.
uči, kako se ne sme živeti, kako se
moraš s pokoriti, kako se žrtvovati in kako ljubiti.



Naročite skupino romanov iz »Jutro-ve« knjižnice, dokler veljajo znižane cene
Baker, mesing, cink
kupuje najugodneje MIROSLAV KRAS Zagreb, Sajmišna ulica. Tel. 66—49.
280


Zahvala
Ob nenadni in težki izgubi toliko ljubljenega soproga oziroma očeta, gospoda
POSESTNIKA IX OBČINSKEGA SVETOVALCA
se za izkazano sožalje vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom, č. duhovščini, prost, gasilnemu društvu na Ježici, gg. članom občinskega odbora, zastopnikom Strojne zadruge na Ježici za častno spremstvo, domačim pevcem za ginljive žalostinke na domu in ob grobu, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so spremili blagega pokojnika na njegovi poslednji poti.
Iskrena zahvala tovarišu-gasilcu, ki se je v prelepih besedah ob odprtem grobu poslovil od svojega tovariša. Prisrčna zahvala vsem in za vse!
Malavas-Ježica, dne 10. decembra 1932.
15014	žalujoča soproga in otroci.
Urejuje Devonu Kavijen. Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adoli ttibnikai. /ia Narodno tiskarno dL d. kot tiskarnarja Franc Jezersei. /ia tnaerauu del je odgovoren Alojz Novak. Vs % Ljubljani.