POSTRŽEK zbiralne politike sem omejena zaradi statusa našega muzeia čevljarska 111-dn.slrija pa se na žalost v zadnjih letih ubada s številnimi eksistenčnimi problemi, ki prav gotovo niso naklonjeni našim prizadevanjem, ©ha problema sia se v lanskem letu pokazala tudi v praksi. ko je šla v stečaj čevljama Rati-tovecv Železnikih /.a prevzem specialnih msi i ibulve iz eevljarne Kaiitovee se za zdaj še dogovarjamo z Loškim muzejem iz Škofje l.oke. \ leti i 19'Jh se je v našem uiuz.e|u nekoliko izboljšala tudi tehnična opreni-IjeriOst z računalniki. Zdaj ima vsak kustos svoj računalnik (dva s črni »-belim in dva z barvnim monitorjem), eden je z modemom povezan na CobisS in Internet. za pet računalniki »v imamo na voljo dv.t laserska tiskalnika Vsi imamo od-piti > uporabniško ime za dostop do omrežja \K\ l's Internet Moj naslfiv za elektronsko pošto je: 11 ta. poren ta ® gu es t.a rj nes si 1. Razno 1 Nrokovtta ekskurzija v Deutsches Leder- iiikI Sclutfimuseutn v Offen-haehti \ dneh od 7 d<> 9 oktobra 1996 sem si i »gledala Nemški usnjarski in Čevljarski muzej v i )ftenhachu v Nemčiji: Namen mojega obiska je bil trojen: želela sem -.i ogledati muzejske zbirke in organiziranost enega večjih specializiranih muzejev v Evropi, v S i oven i jo posredovat i določeni > sli okov no literaturo in kataloge čevljarskih muzejskih eksponatov. d<»biti inf<»rmacije o načinih dokument iranja in vrednotenju čevljarskih zbirk ter vzpostaviti stik z mrežo čevljarskih muzejev v sv etu Moja pričakovanja so m- v poglavitnih potezah izpolnila, vendar mi je uspelo dobiti le površne predstave saj za poglobljene študije nisem imela dovolj časa. 1 1'riprava " številke 7'rfiškega zhor-i liki i Tema ~ številke Tržiškega zbornika l-io gregt >rjevi i Ko; glavna urednica sem k sodelovanju povabila nekatere priznane slovenske etnologe (tir Zmaga Stniika, tli Viška Križnarja, mag. I Meno l.ožar Podlogar in Ireno Keršič, od "nt*trž ¡škili" av li njev pa ho si >deioval tudi Joža lažen iz Krope). Večji del zbornika hi i posvečen gi egorjev emu v Ti Ži-Ču C Tinke bodo pi ispevali vsi, ki laki > ali drugače sodelujejo ali so sodelovali pri tei šegi (osnovne šole. vrtci, turistično dnišlvo, muzej...). Sodelovanje s Srednjo tekstilno, obuivejfto in gumarsko ši >li > v Kranju. \ letu 1996 sem pripravila predjbg za 72 tesnejše sodelovanje med Tržiškun muzejem in Srednjo tekstilno, gumarsko in obutveno šolo v Kranju. Sodelovanje naj bi prineslo zlasti izmenjavo strokovne pomoči v obliki informacij in razstav, vendar do konkretnejših načrtov ni prišlo, ker sta obe instituciji v finančni stiski. Ogledala sem si šolo in modno revijo izdelkov dijakov. Prizadevala sem si pridobiti kakšen izdelek dijakov čevljarske šole, vendar imajo vse primerke "prodane" že vnaprej. i. Pomoč pri organiziranju gregorjevega v Železnikih. Na pobudo Turističnega društva Železniki in Osnovne šole Železniki sem bila povabljena na kratko predstavitev gregorjevega v Tržiču. Posodili smo jim nekaj video in fotografskega materiala, 11 marca pa sem si njihov "prvi" poskus oživitve le šege v Železnikih tudi ogledala ter ga fotografirala 5. Izobraževanje: Ogledi razstav, udeležba na strokovnih srečanjih, predavanjih, delovnih skupinah Ogledala sem si K razstav po slovenski]] muzejih, udeležila sem se ogleda muzejskega salona v Benetkah (SIMR 1996). osemindvajsetega zborovanja slovenskih zgodovinarjev na Bledu in dveli sestankov delovne skupine za muzejstvo iri dokumentacijo pri S loven skem etnološke in društvu (ogled depo-jev Slovenskega etnografskega muzeja v Skolji Loki) in poslušala predavanje o izobraževanju za muzejsko stroko v okviru Muzeoforuma, Zve/dan a Dclak Koželj POROČILO O DELU ZA LETO 1996: Že v poročilu za pretekli dve leti sem na kratko predstavila organiziranje Informacijskega sistema kulturne dediščine s sistemom podatkovnih faz na več ravneh (centralni register dediščine, popisna podatkovna baza. upravna podatkovna baza in meta podatkovna baza - z. raziskovalnimi, tekstnimi, folo-, piano- in kartografskimi podatki). Sistem organizira l Iprava in bo v končni fazi povezan z regionalnimi zavodi Sodelovala sem pri popravkih, dopolnitvah in pri preverjanju podatkov o razglasitvah pri 340 že obdelanih enotah najpomembnejše etnološke dediščine v centralnem registru dediščine. Kot sestav ni del centralnega registra je v pripravi tudi geselnik teoloških izra- zov. Prioritetna naloga obdelave vsebine gesel je šele na začetku Obsežno delovno področje dela na l j pravi je spremljanje varstva dediščine na vseh vrednostnih ravneh. Tako sem se v preteklem letu intenzivneje ukvarjala s problematiko dosedanje in nastajajoče zakonodaje. Izdelala sem pripombe na Predlog zakona o varstvu kulture dediščine Prevzela sem tudi nalogo izdelave kn-lerijev za dodeljevanje proračunskih sredstev za obnovitvene posege na etnoloških spomenikih za ekspertno komisijo pri Ministrstvu za kulturo Kriterije sva dodelala s kolegom 1 lazlerjem Pripravila sem številčni in finančni pre gled etnoloških akcij' za zadnjih osem let, V preteklem letu sem se ukvarjala s problemi vrednotenja, neustreznih posegov. samih oblik in možnosti varstva ter ogledov ob koncu del šestih objektov oziroma območij najpomembnejše etnološke dediščine. V to skupino nalog lahko Vključim tudi svojo vlogo pn etnološki konservatorski komisiji, ki je bila sklicana v lanskem letu le enkrat. Uprava vodi projekt Mreža regionalnih muzejev na ¡»'ostem, ki se izvaja na petih lokacijah: Brdo pri Kranju. Rogatec, Račji dvor pri Mariboru, Pleterje in Sečoveljske soline. Moje delo je bilo usmerjeno predvsem v koordiniranje programov in financ, pripravo gradiv za Projektni svet. ki usklajuje ta projekt Za objavo v Etnologu sem pripravila raz pravo o problematiki izvajanja projekta z naslovom Mreža regionalnih muzejei na /»ostem na Slovenskem. Ker sem posebej pripravila poročilo delovne skupine za etnološko konser-vatorstvo, bi le na kratko predstavila svoje delo pri vodenju te skupine. Predvsem organiziram delovna srečanja etnologov konservatorjev in muzealcev, ob tem uredim in pripravim potrebna gradiva, še posebno pa povzetke in redakcijo skupnih besedil. Zadolžitve, prejete s strani Ministrstva za kulturo, so bile naslednje: priprava pripomb na gradivo Načrt zaščite reševanja oh potresu, izdelava gradiva o razmejitv i obsega dela ob ločitvi naravne in kulturne dediščine na dva re-sorja in reševanje opredelitve možnih varstvenih posegov na objektu Črna h' za polrehe Pošte Slovenije. Naloge, vezane na Ministrstvo za oko Ije in prostor, so bile naslednje: izdelava gradiva Splošna načela za urbanistično urejanje naselij, ki so ovrednotena kol kulturna dediščina - varstveni vidik GLASNIK SED 36/ 199Ó, št. 1-2 J POSTRŽEK priplava gradiv pripomb 111 tekstualnih dopolnitev k Odloku o spremembah m dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega m srednjeročnega družbenega piana h'tpublike Slovenije /a pasvelob desetletnici spisa Škocjanskih jam v se/nam svetovne naravne in kulturne dediščine sem pripravila referat Kulturna dediščina m varovana območja. Na pobudo naravovarstvenega dela Regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novici mesto sem sodelovala pri pripravi varstvenih usmeritev za sanacijo jezov na Kolpi. Zri pridobitev kredilov /a obnovo naselja sem pripravila dodatno uleilieljitev po mena vasi Žerovnica pri Cerknici. I'' tpularizat ijskim nalt>gam l prave sem pi ispev a ta sv< >i delež pri pripravi posebnega poglavja \ilasa Slovenije na CD RoM-u. kjer s<>delujemo s predstavitvijo (še posebno /a namene ogledov) izbranih objektov 111 območij kulturne dediščine / etnologi konserv atorji smo pripravili izbor 165 enot s področja etnološke dediščine in jih vnesli 11:1 karte. Iz v cdla sem ki >nčn< > redakcijo in za tisk poenotila besedila piscev, pristojnih konservaiorjcv (itadivo je oddano in k' irigirano izb<>1 1 isiieznih diapozitivov je v končni fazi. Za objavo v re\iji Kias sem pripravila prispev ek Kulturna dediščina na Pivške nt. I deležila sem se dveh enodnevnih posvetov Hvropska vas m mesto v naravni 'm ok.nl/it v Mariboru in Slovenski ko. "/1 . spoi navito znamenje Slovenije. ki ga |e organiziral \gens iz Žirovnice v Slan 1'užini K nalogam s področja mednarodnega sodelovanja prištevam tudi sodek»vanje n,i predstavitvah varstvenih pi i za de vanj v Veliki Britaniji, ki jo je predstavila kolegica khrimarka Blanka Bartol. Delovanje Sational Trust a je podrobno Opisal njihov član liobert Maxwells Ko lega |i >vo (1 robov Šek je poročal s posve ' 1 o stavbnih raziskavah v1 Belgiji. Kot predstav nica Slovenije v Projektni skupi nt -.a zt>oi/oviitska središča Peto, 'ne skupnosti Alpe Jadran sem se obakrat udeležila sestankov skupine. Maja smo v S za 11 tod pits zli 11a Madžars keni 1 )tvtirili potujočo razstavo o problc ■Hatiki vasi v deželah Alpe-Jadran, ki P'iliajav leni 1 .f)