nfnftnm v gotovini
Leto LXXm., št. 269
Ljubljana, sobota 23. novembra I940
Cena Din i.—
Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelja ln praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji Inseratl petit vrata Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnJ davek posebej. — >Slovensk1 Narod« valja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 14-—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPBAVOTsTVO LJUBLJANA« Knafljeva ulica št. 5
Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 ln 31-20
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon ftt. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon it. 66; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.35L
Italijani v novih obrambnih položajih
Včeraj so gi'ške čete
in
_ ATENE, 23. nov. s. (Atenska tel. ag.). Grški generalni štab je objavil ponoči naslednje 27. vojno poročilo.
V toku včerajšnjega dne so grške čete popolnoma zasedle planine Morovo in Ivan Tudi cesta proti planini Ivan je bila zavzeta. Mesto Korica je bilo zasedeno.
V Pindu so grške čete prodrle preko meje in zasedle mesto Liaskovik v Albaniji. Prav tako so napredovale naše Čete preko mest Ersek in Borovo.
V Epiru je bilo zopet zasedeno mesto Philiates.  Sovražnik  je   bil   tu pregnan preko grške meje.
Grška letala so bombardirala in s strojnicami obstreljevala sovražne kolone na umiku kljub živahnemu odporu italijanskih letal.
Borba za Korico je trajala devet dni. Grške čete so naskakovale italijansko vojsko v močno utrjenih položajih, zavarovanih z železobetonom in bodečo žico. Italijani so branili Korico s petimi divizijami vojaštva ter z oddelki bersaljerov in fašisti čno milico. Razpolagali so poleg tega z močnimi strojniškimi oddelki, številnim topništvom in mnogimi tanki.
V dosedanjem poteku vojne so dobili Grki ogromen vojni plen. Med drugim je bilo zaplenjenih doslej: 80 sovražnih težkih in lahkih topov, 55 protiletalskih topov, 300 strojnic. 20 tankov, velike množine municije, bencina in vojnega materiala vseh vrst.
Dnevno povelje grškega vojnega ministra
ATL.VE, 23. nov. s. (Atenska tel. 32.). Vrhovni poveljnik grške vojske, vojni mi--^i>ter general Papagos. je izdal snoči na grško vojsko dnevno povelje, v katerem pravi med drugim: Po vaši zaslugi je bil sovražnik pregnan z grških tal, parola za grško vojsko se glasi sedaj: Naprej, vedno naprej!
Metaxasov govor
A tone, 23. nov. s. (Reuter.) Ob priliki zavzetja Korice je imel snoči ministrski predsednik Metaxas po radiju govor na grški narod. Metaxas je dejal predvsem, da govori gotovo v imenu vsega grškega naroda, ako izraža iskreno zahvalo Angliji za vso pomoč, ki jo je do sedaj nudila Grčiji v vojni. Metaxas je posebno omenil uspehe angleške vojne mornarice in letalstva. Dalje je dejal, da je Sla Grčija v vojno za obrambo svoje časti, svobode in nacionalne neodvisnosti. V prvih dnev vojne je bilo treba zadržati italijanske napade v Epiru, da je grška vojska pridobila na času. Odtlej naprej pa so sledili uspehi za uspehi. Operacije so bile sedaj zaključene z zmagovitim zavzetjem Korice in a umikom Italijanov na vsej fronti od Makedonije do Epira.
Metaxas se je dalje spominjal v svojem govoru vseh onih Italijanov, ki so se nekdaj borili za osvoboditev Grkov, zlasti je omenil Garibaldija. Dejal je, da se danes Grčija bori za iste Ideale, za katere se je nekdaj boril Garibaldl. Napravljen je bil poskus zasužnjiti Grčijo in jo uničiti kot samostojno državo, toda. je dejal Metaxas, Grčija se bo borila do skupne zmage z Angiijo. Grčija hoče ostati svobodna in neodvisna država. Obenem pa se Grčija bori tudi za vse druge balkanske države in za osvoboditev Albanije.
Manifestacije v Atenah
ATENE, 23. nov. s. Atenski radio poroča, da so bile včeraj popoldne, ko se je izvedelo za zasedbo Korice, v Atenah velike manifestacije. Več tisoč oseb je korakalo po ulicah. Manifestanti so med drugim vzklikali: Na Dodekanez!
ATENE. 23. nov. s. Atenski radio javlja, da so Grki pri prodiranju v Albaniji zaplenili posebno mnogo italijanskih motocikl ov in koles Teh se sedaj poslužujejo grške čete pri svojem prodiranju.
Italijani ne nrikrivajo resnice
Rim, 23 nov. AA. (Štefani.) Rimski politični krogi poudarjajo, da dokazuje včerajšnje italijansko vojno poročilo znova resnico, ki je v svojih poročlih Italijansko vrhovno poveljstvo ne prikriva, pa naj bo stvarnost kakršna koli.
Angleške čestitke
ATENE, 23. nov. s. (Reuter). Angleški poslanik pri grški vladi je snoči posetil mirs^trskega predsednika Metaxasa in mu osebno čestital v imenu angleške vlade k zasedbi Korice po grški vojski. Poslanik je izjavil, da bo zasedba Korice gotovo imela odmev po vsem svetu.
Turška sodba o položaju
ANKARA, 23. nov. s. Turški radio javlia k položaju na grško albanskem bojišču, da prodirajo sedaj grške čete predvsem proti Prespanskemu jezeru. Italijanski umik iz Korice je šel v glavnem po cesti proti Podgradcu, ki jo je krilo italijansko topništvo. Ce na bi se Grkom po-srečiln spraviti pod svojo oblast rudi to cesto, bi prišli Italijani v nevarnost, da
zasedle mesto Korico ter planini Morovo in Ivan — Prav tako so Grki napredovali v Pindu Epiru — Operacijska črta se je premaknila znatno na albansko ozemlje
bi jim bil umik glavne vojske iz Korice proti Elbasanu zelo otežkočen ali onemogočen V tem primeru bi namreč Italijani težko branili gorato ozemlje med Korico in Elbasanom, od koder bi Grki lahko ogrožali komunikacije.
O položaju na epirskem bojišču pravi turški radio, da hočejo Grki prerezati zveze italijanske vojske z Argirokastrom. kjer so velike zaloge italijanskega vojnega materiala.
V Epiru gre grška akcija predvsem za tem, da bi izolirala mesto Argirokastro. Angleški bombniki so ponovno napadli važno cestno križišče Tepeleni ob reki Vojuši, od koder vodi glavna cesta proti Arglro-kastru.
Grki se v bojih proti Italijanom poslužujejo sedaj tudi že zaplenjenih italijanskih tankov.
Angleško poročilo
Atene, 23. nov. s. (Reuter.) Italijanske čete so včeraj zjutraj izpraznile Korico, potem ko je mesto več ur silovito bombardiralo grško topništvo. Obstreljevanje grškega topništva je bilo tako močno, da italijanskim četam ni preostalo drugega, nego da so poskusile umik. Glavna sila ita-
lijanske vojske se je umaknila v smeri proti Poagradcu. Tu pa je italijanska vojska prav tako v težavnem položaju. Poročila novinarskih agencij javljajo, da so angleški bombniki včeraj štirikrat silovito bombardirali Podgradec. Italijani so poskusili proti prodirajočim grškim oddelkom na cesti iz Korice v Podgradec poslati v akcijo mehanizirane edinice, ki pa so jih napadli grški in angleški bombniki.
Zadnja poročila pravijo, da so grške Čete cestno zvezo med Korico in Podgradcem že presekale. Nepotrjena poročila javljajo celo, da je Podgradec sam že padel.
Albanska zahvala italijanskemu kralju
Rim. 23. nov. AA. (Štefani). V odgovoru na sožalno brzojavko, ki jo je italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel poslal albanski vladi, ko je na bojišču padel albanski pravosodni minister, prosi predsednik albanske viade kralja in cesarja Viktorja Emanuela. naj blagovoli sprejeti zahvalo vseh Albancev za izraze sožalja nad smrtjo albanskega pravosodnega ministra, zahvalo, ki simbolizira voljo albanskega naroda, da se bori in zmaga za vzvišeni savojski dom.
ude borbe pred zavzetjem
Korice
Po silnem topniškem ognju so grške čete prešle v boj
na nož
SV. NAUM (ob Ohridskem jezeru), 23. nov. p. Od začetka vojne med Italijo in Grčijo ni bilo bolj krvave borbe, kakor se je vodila v noči od četrtka na petek. Topniški ogenj je bil tako silen, da v naših obmejnih krajih vso noč nihče ni zati-snii oči. Topniški dvoboj je trajal globoko v noč, nato pa je nastalo kratko zatišje, kateremu je sledilo včeraj zjutraj na vse zgodaj vkorakanje prvih grških oddelkov v Korico. Po ustavitvi topniškega dvoboja so grške čete prešle v boj na nož. Strahovita borba se je razvila zla-
sti na koti 1709 v planini Morovi, ko so se vso noč menjavali napadi in protinapadi. Italijanski vojaki so se borili hrabro, vendar pa niso mogli vzdržati zaleta grških čet in so se začeli ob 4. zjutraj naglo umikati
Iz Korice se umikajo Italijani v smereh proti Elbasanu in proti Pocfcgradcu ob Ohridskem jezeru. Grška in angleška letala jih neprestano zasledujejo ter so strahovito bombardirala Podgradec. Več bomb je padlo tudi v Ohridsko jezero. Snoči se je razvila borba južnovzhodno od
Podgradca pri jezeru Malik, od koder se je slišalo grmenje topov in streljanje iz pušk.
Strahovita borba je bila tudi za pianino Zvezdo. Tu so imeli Italijani močno utrjene betonske postojanke, ki so jih ^rki ponovno zaman jurišali. V petek popoldne se je nad temi postojankami razvila najhujša zračna bitka. Dve veliki formaciji talijanskih ter angleških in grških bombnikov in lovcev sta se spopadli. Grki in Angleži so bombardirali italijanske postojanke, obenem pa se borili proti italijanskim bombnikom in lovcem. Ko so medtem grške čete v napadu na nož zavzele italijanske postojanke, so se tudi italijanska letala umaknila. Grki priznavajo, da so imeli v teh borbah velike z-gube.
OHRID, 23. nov. p. Grška in angleška letala so včeraj hudo bombardirala italijanske položaje okrog Podgradca. Glavni cilj bombardiranja je bila cesta, po kateri se umikajo italijanske čete. To je edina pot. ki \*odi ob Ohridskem jezeru ter veže Korico z Elbasanom.
Boji se nadalvi«jejo
Z   jugoslovensko-grško-albanske meje.
23. nov. e. Borbe na severni fronti med Grki in Italijani se nadaljujejo brez prestanka. Detonacije, ki so jih popreje dobro slišali v obmejnih krajih Stenju. Jum-ooniji in drugod, se sedaj slišijo zelo slabo. Edino v Ohridu, zlasti v samosatnu Sv. Nauma, ki je komaj 100 m oddaljen od albanske meje, se slišijo močne detonacije.
Prejšnja noč je bila zelo lepa. Okrog 19. se je slišalo zamolklo topniško streljanje, ki se je pozneje spremenilo v močan topniški dvoboj. V jasni noči so se dobro videle eksplozije granat. Včeraj zjutraj so se pri Sv. Naumu slišale strahovite detonacije. Nad Podgradcem so se pojavili trije bombniki. Preleteli so reko Čero-vo na albanskem ozemlju in nato vas! Tušelište in Starovo ter so poskušali bombardirati Podgradec. Tam je koncentrirana zelo močna italijanska protiletalska obramba. Ko so se angleška letala spustila 500 do 600 m nizko, je protiletalsko topništvo stopilo v akcijo. Bombniki so se naglo dvignili in odbrneli. vrgli pa so
usiig in položaj na Balkanu
Iz ruskega demantija, da je Madžarska pristopila k berlinskemu paktu brez sodelovanja Moskve, je razvidno, da Rusija ni desinte-resirana spričo najnovejših dogodkov na Balkanu — Po berlinskih informacijah bo treba razčistiti š e nekatera vprašanja med Rimom,
Berlinom in Moskvo
LONDON, 23. nov. s. (Ass. Press).Sno-fnji demanti ruske agencije Tass, ki pravi, da je Madžarska pristopila k berlinskemu paktu brez odobrenja Rusije, je zbudil v diplomatskih krogih veliko zanimanje. Opaženo je, da Rusija sploh demantira vse vesti, ki bi kazale, da se je popolnoma desinteresirala na položaju na Balkanu ali da celo podpira razširjenje berlinskega pakta.
Včeraj so se v Sofiji razširile vesti, da je ruska vlada dala Bolgariji odobritev za pristop Bolgarije k berlinskemu paktu, pozneje so bile te vesti zopet demantirane.
V zvezi s stališčem Rusije vzbuja pozornost članek romunskega lista »TJniver-sul«, ki citira informacije iz nemških uradnih krogov v Berlinu ter piše, da bi morebitna intervencija Rusije na Balkanu imela za posledico, da bi nastopile z oboroženo akejo prot Rusiji vse drža ve-podpisnice berlinske pogodbe. List pravi, da je Nemčija voiasko tako močna, da pomoči manjših držav niti ne bi potrebovala, pač pa bi se v takem primeru poslužila pravice, da bi nemška vojska korakala preko ozemlja nemških zavemikov.
Beograd, 23 nov p. V svojem poročilu iz Rima »Politika« obširno piše o ciljih diplomatske akcije držav osi. Mco* drugim omenja tudi italijansko-ruske odnošaje ter poudarja, da na podlagi informacij, ki' jih je mogoče dobiti v Rimu, še ni prišlo do razčiščenja med Rimom in Moskvo, da pa še vedno iščejo način za dosego kompromisa.
General Antonescu v Berlinu
Beograd, 23. nov. p. Nemški uradni krogi so zeflo rezervirani tako glede vsebine, kakor glede rezultata razgovorov nemških državnikov z rumunskim generalom Anton e-
scom.
Kakor zagotavljajo v poučenih krogih, tokrat še ne bo prišlo do piistopa Rumuni-je k trojnemu paktu. Opaženo je bilo, da prejemu generala Antonesca ni prisostvoval niti grof C.ano niti ni bil navzoč italijanski veleposlanik. Zdi se, da bo treba pred pristopom Rumunije razčistiti še nekatera vprašanja med Rimom in Berlinom ter Moskvo na drusi strani O teh vprašanjih so sicer že razpravljali o priliki obiska Molotova v Berlinu, vendar pa takrat šc ni prišlo do rešitve.
Berlin, 23. nov. AA DNB poroča naslednje: Kakor se je naknadno zvedelo, so razgovori med rumunskim poglavarjem države generalom Antonescom in voditeljem rajna trajali tn ure m pol. General Antone-scu se je odpeljal okoli 18.30 v spremstvu šefa protokola Dernberga m nemškega poslanika v Bukarešti nazaj v dvorec Bel'levue. Snoči sta bila general Antoncscu in zunanji r.Jnister Sturza gosta nemškega zunanjega ministra v Ribbentropa.
Berlin, 22 nov. AA. (DNB) Scf nemškega tiska, Dietrich. je sprejel včerai rumunske-ga podtajnika za tisk in propagando. Konstanta, ravnatelja tiskovnega oddelka Me-droa in šefa legionarskega tiska dr Randa. Z njimi se je da'j časa razgrvarjal.
Ameriški komentar
Ankata, 23. nov a Turški rad-o citira list »New York Times«, ki piše k vestem, da bosta poleg Madžarske p-istopil' k berlinskemu paktu tudi Bolgarija in Rumunija, da pomeni to ogrožanje Turčije in pritisk na Grčijo. List obenem poudarja, da za Nemčijo ne bi prenehale težave Četudi bi si osvojila vso Evropo. Tudi v tem primeru Nemčija ne hi dobila nadoblasti nad morji. Prav morje p* je najprimernejše bojišče za angleško orožie Kar se tiče Balkana, citira turški radio dalje »Nrw York Times« ter pravi, da Nemčija Uhko ustanovi »Balkanski  i m pet-j* pod svojo kon-
trolo, toda ta impenj b- bilo potrebno potem tudi vzdrževati.
Slovaška delegacija za Berlin
Bratislava, 23. nov. AA. (DNB). Uradno slovaško poročilo pravi, da bodo slovaškega predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Tuko spremljali na njegovi poti v Berlin tile gospodje: vodja propagande Kari Murgas, osebni pribočnik predsednika vlade Farkaš, svetnik poslaništva Ing. Mrakner in načelnik protokola dr. Radlin-ski.
več zažigalnih in eksplozivnih bomb. Večina jih je padla v jezero. Drobci protiletalskih izstrelkov pa so padli na naše ozemlje. Zjutraj ob 6. so trije grški bombniki prvič napadli Podgradec. Ob 7. se je pojavilo 12 letal in sicer trije bombniki in 9 lovcev. Ob 15. se je spet ponovil napad na Podgradec.
Na desnem krilu proti pogorju Zvezde je prišlo v teku dneva spet do krvavih bojev. Po vesteh iz grških virov so se Italijani utrdili na koti 1.515 na Panare-tiju in na vrhovih pogorja Kamna, ki leži nekoliko oddaljeno od Korico. Grško težko topništvo dominira nad Korico. Od Korice proti Moravi, na planini Ivan in Zvezdi, so skoraj vsi položaji v grških rokah.
Letalska vojna v Sredozemlju
Kairo, 23. nov. s. (Reuter). Snočnji komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja, da so angleški bombniki izvedli nove napade na italijanske vojaške objekte v Albaniji. V Libiji so bila napadena pristanišča Benghasi. Berka in Benina. Bombardirane so bile vojaške zgraribe, vojašnice i nletališča. V Benini je bilo na letališču poškodovanih več sovražnih letal.
V Eritreji so napadli angleški bombniki razne objekte v Asmari, Massaui in Guri. Slabo vreme ni dovoljevalo, da bi bilo mogoče ugotoviti točni rezultat napada. Vsa angleška letala so se vrnila s teh poletov.
Italijanski bombniki so vrgli več eksplozivnih in zažigalnih bomb na okolico Port Sudana. Skoda ni bila povzročena. Med angleškim uradništvom v pri strm'-ščih ni bilo žrtev. Angleška lovska letala so intervenirala in so napadalce pregnala.
Napadi na Malto
Kairo, 23. nov. s." (Reuter). Dve formaciji sovražnih letal sta včeraj napadli Malto. Protiletalsko topništvo je zelo uspešna stopilo v akcijo in je eno izmed sovrazn'h letal sestrelilo. Letala so bila prisiljena k umiku, ne da bi jim uspelo odvreči na otok bombe.
Uradno poročilo pravi tudi. da pomeni potovanje dr. Tuke v Berlin potrdilo politike, ki jo je sprejelo narodnosociallstično vodstvo slovaške države, t. j. politiko iskrenega prijateljstva do Nemčije in do njenega vodje, zaščitnika slovaške države. Vsa Slovaška, pravi uradno poročilo, ve samo za eno, t. j., da bi živela svobodna in samostojna v pravični Evropi, kakor je to izjavil Adolf Hitler. Zato spremlja predsednika vlade in zunanjega ministra na tem potu z navdušenjem in z radostnim pričakovanjem.
Preosnova slovaške vojske po nemškem vzgledu
Bratislava, 23. nov. AA. (DNB). V zvezi s preosnovo slovaške armade je bila uvedena nova razdelitev častniških in podčastniških činov po zgledu Nemčije. Med podčastnike spadajo podnarednik, narednik in zastavonoša, med nižje častnike podporočnik, poročnik in kapetan, med višje častnike pa major, podrolkovnik in polkovnik in nazadnje generali prvega ln drugega razreda.
Laval v Parizu
Pariz, 23. nov.- AA. (DNB). Podpredsednik vlade in zunanji minister Pierre Laval je prispel v spremstvu veleposlanika de Brin ona v Pariz.
Vojna pred vrati Turčije
Turška vlada je proglasila snoči obsedno stanje v obmejnem evropskem ozemlju
vse druge ukrepe, ki so potrebni za vzdrževanje javnega reda in varnosti.
ANKARA, 23. nov. s. (Reuter). Turška vlada je imela sinoči sejo, ki je trajala štiri ure. Po seji je bilo objavljeno uradno poročilo, da je v evropski Turčiji proglašeno obsedno stanje. Tudi Carigrad pade pod območje obsednega stanja. Ta ukrep je bil podvzet za zavarovanje obmejnih predelov ob bolgarski in grški meji ter za zaščito Dardanel. Določila obsednega stanja prepovedujejo med drugim vsem tujcem dostop v ta ozemlja.
ANKARA, 23. nov. s. (Ass. Press). Obsedno stanje, ki ga je odredila sinoči vlada sa evropsko Turčijo, velja samo sa šest obmejnih okrožij. Trajanje obsednega stanja je določeno za en mesec Okrožja, v katerih Je odrejeno obsedno stanje, leže vsa ob bolgarski in grški meji oziroma ob Dardanel ah. Na podlagi obsednega stanja imajo lokalne vojaške in policijske oblasti pravico, da odrede p reki sod. da re-kvirirajo zasebno imetje in pod vzamejo
Smatrajo, da je bila proglasitev preke-ga soda odobrena že na tajni seji poslancev turškega parlamenta v sredo zvečer. Verjetno je bil to eden izmed sklepov, ki so ga sedaj poslanci sprejeli. Proglasitev obsednega stanja označujejo v turških krogih zaenkrat samo kot vamosni ukrep, ki je potreben, ker so se zaradi grško-italijanske vojne vojaške operacije približale turškim mejam.
Ankara, 23. nov. AA. (Štefani.) V zvezi s proglasitvijo obsednega stanja v Carigradu in ob Dardanelah se je izvedelo, da bo dosedanji poveljnik orožniStva v Carigradu imenovan za poveljnika mesta v Carigradu za ves čas, dokler bo trajalo obsedno stanje. Prav tako so bili izdani razni ukrepi za omejitev uporabe bencina v prometu taksijev itd.
ob 16. In 19. url Zadnjikrat izborna ameriška filmaka veseloigra
POLNOČ
Smeh, prijetna glasba, smešne situacije, duhoviti domisleki in »LA KONGA*. Oaudette Colbert — Don Ameche.
Zvečer ob 21« PREMIERA fraaoooke filmske umetnine
Obala v megli
V pristanišču, med starimi ladjami odkriva pobegli legijonar ljubezen mlademu dekletu... bori se sanjo... In ko misli, da jo j* rešil, ga v samotni ulici zadsneta
dva zahrbtna strela..  — Silno doživetje za vsakogar! Mojstrska resija!     V gi. vL: JKAN GABIN. MldOCLE MORGAN, MICHELE SIMON
KINO MATICA, teL 22-41
Bolgarija in Turčija
V Sofiji: Od turških državnikov odvisna odgovornost pred zgodovino — V Ankari: Vsak napad na Trakijo bi
pomenil novo vojno
Sofija, 23. nov. e. (Europa Press). Nemški veleposlanik Papen, ki se je na poti v Ankari zadržal v Sofiji, je včeraj opoldne s posebnim letalom odletel v Turčijo.
Po Pape no v t m odhodu se je v tukajšnjih krogih mnogo komentiralo berlinsko poročilo lista >siovo«, ki pravi, da Je Pa-penova misija v Turčiji Izključno miroljubnega značaja. Nemčija se trudi, tako pravi ta vest, da svoje odnosaje do Turčije Izgradi na podlagi reciprocitete in miroljubnega sodelovanja. Kako se bo odločila Turčija po Papenovem povratku v Ankaro, bo odvisno izključno od turških državnikov, ki bodo morali nase prevzeti odgovornost pred zgodovino.
Carigrad, 23. nov. s. (Exchange Tele-graph). Pozornost je vzbudilo, da Je bila seji bolgarskega parlamenta prvič postavljena zahteva po vrnitvi grškega dela Tra-kije in Makedonije Bolgariji.
V zvezi s tem  pifio turški  list >Tanc:
Ce se Bolgarija pod nemškim vplivom odloči za vojaško akcijo proti Trakiji, Turčija ne bo ostala indiferentna. Vsak napad na Trakijo s strani Bolgarije, pa naj si bi bil Izvršen s tujo pomočjo ali brez nje, bi pomenil novo vojno.
Zaščita pred letalskimi napadi v Bolgari]!
Sofija, 23. nov. AA. (DNB). Jutri se začno v vseh večjih bolgarskih mestih vaje za zaščito pred zračnimi napadi, ki bodo trajale teden dni. Včeraj je bila Sofija že delno zatemnjena, da bi se prebivalstvo postopno navadilo na popolno zatemnitev. Tramvaji so bili že včeraj zatemnjeni. Na raznih posiopjih ter po uradih v mestu so namesti'i naprave, ki bode oznanjale nevarnost. Vojaška letalska obramba ie bila mobilizirana za čas te enotedenske vaje.
Lopet hud napad
na Birminghaiti
Nemško poročilo o ponovnem napadu na angleško letalsko industrijo v pretekli noči
Berlin, 23. nov. AA. (DNB). Nekoliko pred polnočjo se je vrnilo iz Anglije nekaj oddelkov nemških letal. Po poročilih posadk so se ti oddelki vrnili s ponovnega, zelo hudega napada na Birmingham, kjer so bili doseženi veliki uspehi in povzročeni številni požari, ki so zajeli cele predele poslopij. Prav tako so izbruhnili številni posamični manjši požari. Bombniki, ki so leteli nizko, so etaino metali osvetljevalne bombe in si s tem kazali cilj.
Bombniki, ki so ciljali iz višine, so istočasno omogočili dobiti jasno sliko o tem
mestu, ki je bilo drugič hudo napadeno v noči med petkom in soboto. Ob tej priliki so se videle razrušene cele ulice, razdejani so bili železniški vozovi na postajah, popolnoma uničene številne tovarniške naprave. Napadi v noči od petka na soboto so v glavnem veljali ciljem, ki Jih nemško letalstvo do sedaj še ni zadelo. Vremenske razmere so olajšale to delovanje. Napadi so bili opravljeni z velikimi oddelki ali pa posamično. Od začetka naprej se Je silovitost napada stalno večala in je bilo delovanje angleškega protiletalskega topništva popolnoma onemogočeno. To pa se je zgodilo zaradi tega. ker so nemška letala pri vsakem manjšem napadu menjala svojo taktiko.
V noči od petka na soboto so bili prvič izvršeni številni hudi napadi na Birmingham v nizkem poletu. Veljali so v glavnem nekaterim važnim napravam angleške letalske industrije. Tudi to noč so letala metala bombe raznih vrst in sicer od zazidalnih do največjih eksplozivnih bomb. Učinek eksplozivnih bomb je bil tolikšen, da so nemški letalci pri povratku lzBir-minghama videli velike stebre plamena iz raznih tovarn in poslopij. Po plamenu se je videlo, da ne gre samo za zgradbe, ampak da je plamen zajel ogromna skladišča surovin v Birminghamu. V Blrminghamu je bilo namreč" vskladlščeno mnogo volne za potrebe anerleških tekstilnih tovrn. Ta skladišča so bila glavni cilj nočnih napadov.
Angleška poročila
London, 23. nov. s. (Reuter.) Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutrnjem komunikeju:
Sovražni letalski napadi so veljali preteklo noč v glavnem zapadnemu delu srednje Anglije. Tu je bilo mnogo hiš, trgovskih poslopij in drugih zgTadb poškodovanih. Bombe so povzročile mnogo požarov, ki pa so po zaslugi požrtvovalnega dela gasilcev zjutraj že vsi pod kontrolo. Mnogo oseb je bilo pri teh napadih ubitih ln ranjenih, vendar točni podatki o številu žrtev še niso znani.
Drugod v Angliji so sovražna letala ponoči napadla London, pokrajino ob reki Mersev ter neko mesto v južni Angliji. Ti napadi niso imeli večjega značaja. Na hišah in drugih poslopjih je bilo povzročene malo škode. Človeških žrtev ni bilo.
LONDON, 23. nov. s. (Reuter). Sovražni letalski napadi so bili v pretekli noči usmerjeni predvsem na srednjo Anglijo. Tu je bil napad izredno silovit Trajal je več ur in izvedlo ga je več formacij sovražnih letal, ki so priletela v velikem številu. Število sovražnih letal, ki so bila udeležena v teh napadih, je bilo zelo veliko. Vrženih je bilo zelo mnogo eksplozivnih in zažigalnih bomb. Protiletalsko topništvo v napadenih mestih je dajalo izredno močan zaporni ogenj. Kljub temu pa je povzročena škoda, kakor kažejo ie začasni podatki, velika. Mnogo zasebnih hil in trgovin je poškodovanih.
London je imel primeroma mirno noč. Alarm se je pričel v prestolnici sicer že zgodaj, toda v teku noči je padlo na mesto le malo bomb in povzročena škoda je majhna.
O napadih poročajo tudi 5e iz raznih drugih delov Anglije. Na periferijo nekega mesta v iužni Angliji je bilo vrženih 12 bomb. Razen v srednji Angliji je bilo povsod povročene le malo Škode, bilo pa je povsod nekaj človeških Žrtev.
Angleški bombniki nad Nemčijo
London, 23. nov. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo javlja: Preteklo nofi so angleški bombniki izvedli napade na vcine objekte v Nemčiji.
Za sedaj letalsko ministrstvo ne daje
nobenih podrobnih podatkov o teh napadin.
Žrtve med londonsko policijo
London, 23. nov. s. (Reuter.) Po uradnih podatkih Je bilo v dosedanjih napadih na London ubitih 88 članov londonske policije, ranjen- pa so bili 404 policisti.
Poleti angleških letal
London, 23. nov. s. (Reuter). Letalsko
ministrstvo je javilo snoči, da so doslej letala angleškega obalnega poveljstva v teku vojne preletela že 1 milijon milj skupne razdalje. Poleg izvidnlskih poletov in spremstva konvojev opravljajo letala obalnega poveljstva posebno važno nalo-Io tudi s polaganjem min v sovražnih vodah.
Angleške zaloge Živil
London, 23. nov. s. (Reuter.) Ministrski predsednik Churchill je v govoru v parlamentu pred mesci napovedal, da je Anglija pripravljena organizirati zaloge živil, ki naj bi bile takoj na razpolago vsem tistim državam, ki bi se otresle nemške nad-oblastl.
Sedal iavljajo uradno, da je angleška vlada pričela že praktično izvajati ta načrt. Generalni ravnatelj blokadnega ministrstva Leith-Ross je dobil nalogo, da izdela vse potrebne načrte. >Times* obenem poročajo, da je lord Lothian glede tega vprašanja stopil v imenu angleške vlade v stike tudi z ameriško vlado. Pričakovati je. da se bosta glede tega ameriška in angleška vlada sedaj po predsedniških volitvah v Ameriki v kratkem sporazumeli.
Zaščita angleške valute
LONDON, 23. nov. s. (Reuten. Finančno ministrstvo je izdalo nove predpise za
zaščito angleške valute. Odslej ni več dovoljeno direktno plačevati iz Anglije račune v države, ki ne pripadajo angleškemu valutnemu sistemu. Angleške tvrdke morajo odslej račune v državah izven šterlingovega plačilnega sistema plačevati na blokirane račune v Angliji. Angleška vlada pa prevzema za varnost teh plačil vsako jamstvo. Dalje določajo novi predpisi, da smejo angleške delniške družbe, ki so osnovane z angleško glavnico pa imajo svoj sedež izven Anglije, vršiti vse finančne transakcije samo z dovoljenjem finančnega ministrstva.
Kitajska zavrača Japonsko ponudbo
* VVashington, 23. nov. s. (Ass. Press.) Po
informacijah, ki jih je prejela ameriška vlada, ne namerava Cangkajflkova kitajska vlada pristati na nobeno japonsko mirovno ponudbo. Vlada v čoingkingu je trdno odločena, da nadaljuje borbo proti Japonski do zmage. Zlasti odkar je zopet odprta cesta skozi Birmo in odkar dobiva Kitajska večjo pomoč iz Zedinjenih držav, je volia za nadaljevanje vojne še posebno narasla.
V Birmi so bili podvzeti posebni ukrepi, ki naj omogočijo povečanje cestnega in železniškega prometa do kitajske meje. Železniki kolodvor v Lašiu. zadnji postaji v bližini kitajske meje, bo znatno razširjen.
Suner zopet v Madridu
Madrid, 23. nov. AA. (DNB). Včeraj popoldne je prispel Iz San Sebastiana v Madrid Španski zunanji minister Serrano Si-ner. Zadnji del poti iz Nemčije je prevozil z avtomobilom.
inspektor nemških čet v Rumtmijl
Bukarešta, 23. nov. s. (Reuter). Kakor poročajo, prispe v kratkem v Bukarešto generalni inspektor nemških Čet dr. Toth. Baje bo podpisal kontrakte za gradnjo novih cest, ki bodo  vodile do crnomorskih
ln dunavskih pristanišč.
Samomor majorja Sidorovicija
Bukarešta, 23. nov. p. Sinoči je bil objavljen uradni komunike, da je major Si-dorovici, bivši vodja rumunskega mladinskega pokreta, v svojem stanovanju izvršil samomor. Sidorovici je bil pred par dnevi aretiran in zaprt v svojem stanovanju.
Izjava generala Sikorskega
London, 23. nov. s. (Reuter). Poljski ministrski predsednik general Sikorski objavlja v poljskem tedniku, ki izhaja v Londonu, izjavo, v kateri pravi, da bo Anglija nadomestila poljski vojski vso škodo, ki jo je doslej pretrpela poljska vojska v emigraciji. Tako bo dobila poljska vojna mornarica za potopljeno podmornico »Orel« novo podmornico in tudi ruŠilec »Grom« bo nadomeščen.
General Sikorski pravi, da Anglija sama Želi, naj bi bila poljska volna mornarica čim močnejša. Dalje poudarja general Sikorski. da uživa poliska kopna vojska v Angliji popolnoma iste pravice kakor angleška vojska.
Španske pomaranče za Anglijo
Madrid. 23. nov. AA. (Reuter). Velika Britanija je pred nekaj dnevi podpisala pogodbo, s katero je kupila 400.000 zabojev pomaranč v Španiji.
Za izdatnejšo ameriško pomoč Angliji
Propagandna akcija za spremembo ameriških zakonov v angleško korist — Ameriški vojni materici tudi za
Grčijo
ma tudi na kredit. Sharp pravi, da bodo ti predlogi postal aktualni šele v januarju, ko se sestane novoizvoljeni kongres Medtem
Bo*fon, 23. nov. s. Mnogo citirano glasilo »YMCA« Chruwtian Science Momtor napoveduje, da se bodo Zedinjene države v kratkem odločile še za izdatnejšo pomoč Angliji v vojni. Glavni urednik lista Sharp pravi, da se bo z odobritvijo ameriške vlade pričefla v kratkem propagandna akcija v javnosti, naj kongres sprejme naslednji spremembi ameriških zakonov v angleško korist:
1. Revizijo nevtralnost ne ga zakona v takem smislu, da bi lahko odslej tudi ameriške ladje vozile vojni material za Anglijo prav v angleške luke
2. Johnsonov zakon nsj bi bi! spremenjen tako, da bi lahko Anglija kupovala vojni material v Zedmjemh državah delo-
pa bodo pn«taši povečane p* moči Angliji pripravili v*e potrebno d« bosta potem oba  predloga  tskoj predložena kongresu
»Christian Science Monitor« pravi tudi, da je grfVa prošnja za amemko pomoć v vojnem materialu naletela na mnoijo razumevanj}! v Zedinien:h državah Svrjeno bo vse, kar bo mogoče, da bo Grčija tako pomoč prejela Najbrž bo Grčji celo dovoljeno, da dobi enako. Luko* Ar-guja prioriteto pred naročili za lastne an.eri£ko obrambo. Zlasn smeri ka letala bodo p isiana v Grčijo.
Tuja propaganda v Ameriki
Dyesov odbor je objavil z dokumenti podprto poročilo o tujem delovanju v Zedinjenih drŽavah
Washtn*ton, 23. nov. s. (Ass. Press). Tako zvani Dvesov preiskovalni odbor kongresa je objavil tiskano poročilo o tuji aktivnosti v Zedinjenih državah. Poročilo je opremljeno z dokumenti ter obsega 500 tiskanih strani Odbor Je prišel do zaključka, da Je Nemčija s sistematično akcijo, ki Je trajala že več let, skušala pronikniti tudi v gospodarski sistem Zedinjenih držav. Tako Je bilo določeno, d« naj bi velik nemški bančni koncem po sedanji vojni prevzel kontrolo nad večjimi ameriškimi trgovskimi in industrijskimi podjetji. Nemška akcija v tej smeri se je raztezala tudi na Srednjo in Južno Ameriko.
Odbor poroča dalje, da Je bila organi* zirana posebna vohunska služba v New Yorku, ki je imela nalogo, da zbira in-
formacije o konvojih angleških ladij, ki vozijo vojni material v Anglijo, kakor tudi o nakupu vojnega materiala za Anglijo v Zedinjenih državah. To akcijo sta vodila nemški vojaški ataše v Washingto-nu in nemški generalni konzul v Ne\v Yorku. Neki novinar po imenu Edwards. ki ja bil na videz pridobljen za tako vohunsko službo, je dajal svoji centrali napačne informacije, obenem pa je obvestil ameriške in angleške oblasti o tej vohunski akciji. Dvesov odbor je nadalje ugotovil, da je bila novinska agencija Trans-ocean v New Yorku centrala nemške propagande aktivnosti v Zedinjenih državah.
Sedaj je Dvesov odbor odredil na podlagi zbranega materiala, da so bili zaseženi vsi zadevni dokumenti in papirji.
„SERVIS BIRO"
Prepisi, prevodi, razmnoževanja in korekture. Sestavljanje pisem ln vlos; v raznih jezikih. Opravljanje vseh potov in poslov, katerih stranke ne znajo ali ne morejo opraviti. — Preskrba raznih listin, nasveti ln pomoč v najrazličnejših vprašanjih. »SERVIS BIRO« — Ljubljana, Sv. Fetrz ce^ta 27 I, telefon 21-09
Trdna povezanost vseh Jugoslovenov
Ljubljana, 22. novembra. Predstavniki in člani nacionalnih prosvetnih, vzgojnih in kulturnih društev, med drugimi sokolstva, Zveze kulturnih društev, narodno obrambnih, bojevniških in omladinskih organizacij so ugotovili, da je bitoljska nesreča prepričevalno pokazala popolno povezanost Vseh Jugoslovanov v teh težkih dneh. Tudi odločne besede hrvatskega bana so bile prežete istega spoznanja. Ob tej priliki so slovenski nacionalni prosvet-
ni in kulturni delavci ponovno izrazili svoje trdno prepričanje, da je edinstvo Slovencev, Hrvatov in Srbov najtrdnejši temelj naše narodne svobode in neodvisnosti. Zato so odločeni čuvati našo svobodno Jugoslavijo pod vodstvom narodne dinastije Karadjordjcvićev povsod in vedno z vsemi silami, v zavesti, da sta volja naroda do svobode in pripravljenost na vse žrtve najmočnejše orožje v borbi za kralja in domovino.
Razum v borbi z liaklfučfetn
Otvoritveno predavanje ustiv. prof. dr. Milana Vidmarja v Ljubljanskem klubu
Ljubljana, 23. novembra Snoči je Ljubljanski klub otvorll letošnjo preuavalno sezono z zanimivim predavanjem liniv. prof. dr. Milana Vidmarja o borbi razuma z naključjem. Predavatelja je predstavil poslušalcem, med katerimi so bili odlični zastopniki naše javnosti, tako tudi divizijonar general Steianovlč, predsednik kluba g. dr. Fran VVlndischer.
S preprostimi, lahko umljivimi slikanu je dr. Milan Vidmar v enournem predavanju očrtai svoj svetovni nazor, kakor ga je obširno in temeljito razložil že v svoji znameniti knjigi >Moj pogled na sveU. Aktualno obeležje so dobila predavatelje-va izvajanja glede na to, da je skoraj z aforistično zgoščenostjo skušal dokazati z velikimi dogodki, ki jth dandanes vsi doživljamo, pravilnost svojega naziranja. Pokazal je na njih zvezo s sodobno filozofijo in na njih posledice in je obenem nakazal smer, v katero se v duhovnem svetu razvija in se mora razvijati ne samo del sveta, temveč ves svet ter z njim seveda tudi mi.
V prikupnih in razumljivih prispodobah je odlični predavatelj prikazal duhovni razvoj sveta v zadnjem tisočletju. Življenje je  bilo pred tisoč leti v skladu z mislijo
in prepričanjem, da je človeštvo nekakšna družina, ki je pod varstvom in voljo boga. Božja volja je bila v vsem, kar se je zgodilo. To ni bil samo temeljni stavek v konfesijah, temveč je ustrezal tudi. takratnim prepričanjem v znanosti, zlasti v fiziki. Močno se je spremenila ta misel, ko se je pojavil Nevvton. Z njegovimi teorijami je zavladala v vsem vesoljstvu najeti ožja zakonitost. Človek se je nenadoma izmuznil iz božjih rok in se znašel v čudoviti uri, ki teče po določenih zakonih. Božja volja se je s tem nekam odmaknila. Zakonitost je začel človek iskati tudi v sebi in v svojem udejstvovanju. Sledilo je prehodno devetnajsto stoletje. Nastala je pravcata revolucija v gledanju na svet in življenje, ko se je pojavil dvom o obstoječi zakonitosti v vesoljstvu. Pojavila se je relativnostna teorija, ki jo je precizno formuliral Einstein, potem ko so za njo pripravili temelje odlični drugi fiziki in matematiki. Sledilo je usodno spoznanje, da vlada v velikem in malem svetu — kaos in da se človek s svojim razumom v vsem in z vsem, kar dela, bori z naključjem, ureja kaos. Kakor vedno doslej v zgodovini duhovnega razvoja človeštva so tudi to pot najblstrejše glave fizikov s svojimi odkritji in spoznanji določile no-
vo smer duhovnemu razvoju, čigar značilnost je borba z naključjem, dinamičnost, faustičnost. Z veličastnimi slikami, ki se nam zde danes Se prividi, je predavatelj očrtai novo smer duhovnega razvoja v svoji knjigi, ko je napisal: >Clovek je Se Žival. Že pa postaja drobec, zaveden drobec človeštva. že se pretvarja v živo celico velikega organizma, ki mu je naloženo, da se dvigne kot enotno bitje iz zemljo v vfo-rrdrje. iz dneva v noč . . . č?e bi človek moral ostati takšen, kakršen je. Žival, polna najnižjih nagonov, če hI mu mornli v vse veke možgani opravljati samo umazano delo, ki je povsod usmerjeno prot: sočloveku, bi bilo vse, kar vidimo v VfŠlf-kem svetu, nesmiselno. Smiselneje bi bflo, da zapiha strupena burja Iz temnegn vS -mirja in očisti neznatni kroglici, k! plava v etru okoli Solnca, mrčesje s površine . .. Človeštvo, organizirano Človeštvo nastaja na Zemlji . . . Dvignilo se bo iz ozkega dneva v široko noč ... Velika noč bo po-tem vse polna neslutene svetlobe. Veliki svet bo potem postal ves živ, ves bister. Slepo, nerazumno naključje bo begalo v njem Iz kota v kot. skrivalo se bo v zadnji temini, dokler ne bo oblegalo poraženo
za vselej ln oddalo za vselej žezlo v roke zmneovitemu nasnrotniku — razumu, ki gleda, ki nadomežča verjetnost z gotovostjo, ki izbira med možnostmi, namesto da bi    h gonil v kaotični ples.c
Cl-rvpŠko delo je torej borba razuma z naključjem v velikem in malem. Spoznanje, da je človek za to na svetu, da ureja kaos, zapisuje smrti vsakogar ln vse udej-stvovanje na kakršnem koli področju človeškega udejstvovanja, s katerim se povečuje in ne ureja kaos. Temu spoznanju je sledilo organiziranje ljudi v državne ln narodne zajednice. Predavatelj je prepričan, da se bo nekoč nehal boj med zaiednicami samimi ter da se bodo moralo vse zediniti v kolektiv in vse družno stopiti v skupno borbo proti naključju. Tudi nam je s tem nakazana smer. v katero moramo plavati. Naš narod mora postati disciplinirana in junaška četa. ki se bori z naključjem in s tem za svojo boljšo bodočnost in za boh-šo bodočnost vseera človeštva. Te nuinosti nam velevajo, da se strnemo v jugoslovanski kolektiv.
Predavatelj je žel navdušeno odobravanje, posebno toplo pa se mu je za zanimiva izvajanja zahvalil še predsednik dr. Fran VVlndischer.
Nastopno predavanje dr. Nika Zupaniča
Ljubljana, 23. novembra Snoči je imel v balkonski dvorani univerze kralja Aleksandra nastopno predavanje novoimenovani univerzitetni profesor in vodja etnografskega seminarja dr. Niko Zupančič, in sicer o zanimivi in aktualni temi: Pradomovina Slovanov in začetki slovanskih narodov. V vseskozi tehtnih in nad vse zanimivih izvajanjih se je g. profesor v uvodu spe min jal velikega Palackega. avtorja >Slovanske starožitno-sltc. ki so izšle pred dobrimi sto leti ter z navdušenjem in patriotizmom navdale vse narode, v katerih jezike je bilo to epohalno delo prevedeno. Rea škoda je za naa Slovence, da skozi 20 let nismo imeli svoje etnografska stolice zasedene, saj bi lahko vzgojila cel kader znanstvenikov, ki bi v družbi s hrvatskimi in srbskimi tovariši po istem znanstvenem principu raizskovaii tudi davn'no Slovencev. Prav tako je velika škoda, da etnografski muzej še zmeraj nima 3vojega lastnega poslopja. kjer bi mogle biti njegove zbirke varno in smotrno spravljene ter razstavljene. Potlej se je g. profesor s toplimi besedami oddolžil mežem. ki so zbirali in hranili narodno blago: Župnika Ivana Saalja, kanonika Janka Barleta, Župnika Antona Mrhuna. ravnatelja Boža Račiča, publicista Bcrisa Orla. akademskega slikarja Maksima Gasparija, dirigenta Franceta Marolta, posebej pa še pokojnega dr. Stanka Vurnika, prvega znanstvenega pionirja naše materialne narodne kulture, ki je izšel iz etnografskega muzeja. V nadaljnjih izvajanjih je g. prefesor omenil potrebo po razbremenitvi narodnega muzeja, kjer naj bi se osamosvojila prirodoslovni m arheološki oddelek. Treba bi bilo, da bi stopila javnost ob stran delu znanstvenikom in zlasti z gmotnimi sredstvi pripomogla za čim večji proepeh znanstvenega dela. Primeri med brati Hrvati in Srbi nam dokazujejo, kako tam bogati meceni žrtvujejo velika premoženja za podporo znanosti.
Potlej Je g. profesor prešel na definicijo etnologije kot znanosti o ljudstvih. Ta veda je zelo komplicirana panoga, saj mora etnolrg proučevati narod s vseh vidikov Ln jo sato tudi en sam človek težko obvlada. V zgodovini Slovanov razlikujemo tri razvojne faze: pradomovino, kjer sta na-rode slovanske skupine še družila enoten jezili in enotna kultura, historično dobo tik pred preseljevanjem ter dobo nastaja-
nja slovanskih narodov, ki traja do po-kristjan jenja. Med nami Slovenci je bilo v 18. do 19. stoletju vse polno pristašev ilirske teorije, po kateri so trdili, da Slovenci bivamo na današnjem ozemlju 5e izpred Kristusovega rojstva. Tudi Valentin Vod>-nik je bil navdušen Ilir, vendar pa je pozneje svoj nacor izpremenil in sicer po srečanju z Rusi, ki so 1. 1799 Sli skozi Ljubljano. Takrat Je zapisal, da prihajajo Rusi >S planjav onstran Donave, kjer je korenina, iz katere so tudi očaki Slovencev kasuV. Potlej je gosp. profesor mimo grede zavrnil napačne trditve tistih, ki menijo, da nam ni treba teoretičnih znan-stev, ki narodu ne prinašajo praktičnih koristi. Tuje sodbe materiallstov so se po svetovni vojni močno razpasle ne samo pri nas, temveč po vsem svetu, toda Človek si bo pač od začetka do konca svojega življenja \*edno znova zastavljal vprašanje, odkod. Narodi so se že od nekdaj in se tucd zmerom bodo zanimali za svojo preteklost.
G. profesorju so se na koncu res zanimivega in aktualnega predavanja številni poslušalci oddolžili z živahnim odobravanje ti.
Na splošno željo ponovi SOKOL ZG. SISKA izredno lepo uspelo burko
»Vaška Venera«
v nedeljo 24. t. m. ob 20. uri. Pridite, da se boste nasmejali. ZDRAVO!
S fi£m&&e<sa p(aina
Kino Union: Dunajske ljubavne zgodbe.
Hans Moser ie v tem nemškem filmu v vlogi natakarja v kavarni »Fenstergucker« in reSuie situacijo, toda šele v tretii tretjini filma, ko se dotlei dolgočasno in diletantsko podano dejanje razživi in razplete. Horbiger mu sekundira po svoii najboljši volji in znanju, ostali se odreže j o skromno in pohlevno. Saj je prikazano vzdušje v stari dunajski kavarni iz dobrih starih časov, toda s težko roko in nerodno. Režiser Geza Bohvarv ne mo^e biti ponosen na ta film. uoravičeno oa gre pohvala komiku Moseriu.
Postani trt ostani član Vodnikove družbe!
Premiera odličnega filma mojstra Geze Bohvanja
Dunajske ljubavne zgodbe
Film o dražestnih dunajskih dekletih, ki rade ljubijo, toda ne izgubijo svojega ponosa... o lahkomiselnih mladeničih, ki se igrajo s srci neizkušenih deklet. .. in o kosu zgodovine znane dunajske kavarne »Fenster-gucker«. — V gl. vlogah: Ha;in Moser, ki mu kritika priznava to njegovo kreacijo kot najboljšo, vedno simpatični Paul Horbiger in šarmantna Marta HarelL Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri! Jutri v nedeljo pa ob 10.30 ljudska predstava po znižanih cenah ter ob 15., 17., 19. in 2L uri!    KIS O UNION, tel. 22-21
MAKLENE DIETRICH, filmska diva, kl je osvojila s svojo prirodno igro in s svojim čustvenim petjem moške vsega sveta, ponovno na filmskem platnu        Tf \   |y| n | D     7   &   D   A   TI   A\ PREMIERA DANES
v najnovejšem filmu: ▼ XV*   MV   M   J*\      Mj   J\   ML    J\   mM   J%. KtNO  SLOGA _ tel. 27-30
JAMES STEWART ji je dostojen partner tako v igri kot s svojim simpatičnim nastopom; da pa film ne ostane brez komičnih zapletljajev in veselih scen, skrbita MIŠA AUER in CHARLES WINNINGER_ Predstave danes ob 16., 19. in 21. UTL
jutri ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri
Za tujski promet na Gorenjskem
Nekaj vtisov z nedavnega zborovanja tujsko prometnih interesentov
Ljubljana, 23. novembra
Nedavno je bil na Bledu sestanek gorenjskih tujskoprometnih interesentov, o katerem je naš tisk že kratko poročal. Namen sestanka je bil predvsem razgovor o letošnji zimski tujskoprometni sezoni, ki naj bi vsaj demo nadomestila precejšnjo izgubo v poletnih mesecih. Pogovor je bil zeio obsežen in izčrpen, sprejetih pa je bilo tudi več važnih sklepov, ki utegnejo našemu tujskemu prometu prinesti mnogo koristi v letošnji zimski, pa tudi v prihodnjih sezonah.
Kot prvo je bilo obravnavano vprašanje sanacije tujskoprometnih gostinskih podjetij. Naša hotelska podjetja so namreč obremenjena z dolgovi, ki so bili napravljeni v mirnih in normalnih časih, ko je bilo zanje dovolj možnosti za kritje, do-čim sedanje razmere to kritje onemogočajo.
Naša Tujskoprometna zveza, zbornica za TO I in Zveza združenj gostilni carskih obrti za dravsko banovino že dolgo posvečajo največjo pozornost sanaciji gostinskih obratov v naših tujskoprometnih krajih. To je zlasti nujno potrebno
zaradi letošnje slabe tujskopromet-
ne sezone, ko so bila gostinska podjetja v naših turističnih krajih za-sedena komaj do 40%
in hotelirji spričo tega ne morejo plačevati ne anuitet, ne obresti, ne previsoko odmerjenih davkov.
V novejšem času je bil sprožen predlog, naj bi konverzijo dolgov izvršili tako, da bi jih prevzela Državna hipotekama banka. Ta načrt bo baje uresničen in bi samo v Sloveniji za takšno konverzijo dolgov hotelske industrije prišlo v pošte v okoli 50 milijonov dinarjev. Takrat, kadar bodo merodajni to vprašanje reševali, bodo seveda morali poskrbeti, da bodo prvenstveno prišli v poštev pravi gostinski obrati v večjih tujskoprometnih krajih, ki jih v pretežni večini obiskujejo inozemci. Merilo za prvenstveno dosego konverzije dolgov bo torej morala biti predvsem sposobnost za sprejemanje inozemskih gostov. Takšno stališče je v vsakem pogledu pravično, saj le mednarodni tujski promet prinaša naši državi nove dohodke. Pri končnem reševanju problema sanacije naše hotelske industrije bodo torej prišli v poštev predvsem tujskoprometni kraji v Sloveniji, na hrvatskem Primorju im v Dalmaciji, torej v krajih, kjer je potreba sanacije gostinskih podjetij najnujnejša.
Poleg ureditve finančnega problema našo hotelske industrije moramo smatrati za skoraj enako važen tudi
problem ureditve železniškega, avtobusnega, cestnega In poštnega prometa, ker moremo večji dotok inozemskih gostov pričakovati samo pri res dobro urejenih prometnih razmerah.
Nedavno je bila naša železniška uprava prisiljena, da je ukinila nekaj osebnih in brzih vlakov. Do te ukinitve je prišlo v času tujskoprometnega zatišja, v novi tujskoprometni sezoni pa bo v interesu slovenskega tujskega prometa uvedba teh vlakov neobhodno potrebna. Nujno bomo morali poskrbeti za jutranje vlake proti Kamniku ter od Jesenic v Gornjo Savsko dolino in bohinjski kot, prav tako pa tudi za ugodne zveze pri večernih vlakih.
Za naš krajevni tujski promet so
nenavadno važni tudi izletniški vlaki, ki jim moramo posvečati največjo pozornost, prav tako na moramo poskrbeti za zadostno segrevanje vagonov v zimskem času, za pospešeno hitrost osebnih in brzih vlakov in zlasti za zgraditev drugega tira na gorenjski progi.
Za gradnjo tega drugega tira bi bilo potrebno rezervirati prva razpoložljiva sredstva, prav tako pa bi morala železniška uprava pospeševati naš tujski promet — zlasti krajevni — z večjimi ugodnostmi pri železniški tarifi.
Kar se tiče poštnih razmer na Gorenjskem, moramo poudariti, da so bile v zadnjih letih že precej zboljšane. Ce bodo v sedanjih več kakor neugodnih razmerah mogli dobiti potrebni material, bodo že jeseni prihodnjega leta otvorjene avtomatske telefonske centrale v Kranju, Kranjski gori in pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru. Poštno ravnateljstvo posveča tudi drugim potrebam poštnega prometa precej pozornosti, vendar pa je za sezonsko tuj-skoprometno poštno službo na razpolago še vedno Dremalo osebja, tako da se niti v vseh važnejših naših tujskoprometnih krajih ni bila vpeljana celodnevna neprekinjena poštna služba od jutra do večera.
Na blejskem zborovanju gorenjskih tuj-skoDrometnih interesentov je bilo sproženo tudi vprašanje navala na postaine blagajne zlasti v večjih mestih. Velika večina potnikov prihaja namreč k blagajnam šele v zadnjem trenutku, kar je dostikrat povzročilo zamude vlakov že pri odhodu iz Ljubljane. Marsikdaj so torej potniki sami krivi, če imajo vlaki večje ali manjše za-rrm'le. vse to pa bi lahko izostalo, če b! si Itudje vozne listke nabavljali pravočasno bodisi pri postajnih blagajnah ali pa v uradih Putnika, k*er jih lahko že dan prej dobe v prodaji.
Med važna vprašanja  slovenskega tujskega prometa moramo prištevati
tudi naš avtobusni promet, ki bi ga bilo nujno potrebno revidirati in spraviti v sklad z železniškim prometom. Avtobusni promet ne more in ne sme biti popolnoma neodvisna in samostojna prometna panoga, ampak mora biti najtesneje povezan z železniškim prometom
in železnici s svojimi zvezami z vlaki omogočiti čim boljši in udobnejši razvoj prometa. Med železniškim in avtobusnim prometom mora v interesu naše javnosti in našega tujskega prometa vladati največje prijateljstvo in sožitje, nikakor pa nasprotovanja, kakršna smo v zadnjih letih že marsikdaj lahko ugotovili.
Za zboljšanje našega tujskega prometa so zelo važne tudi dobre turistične ceste, med katerimi so v Sloveniji najvažnejše z Bleda do Bohinja, iz Kranja preko Jelov-ce v Bohinj, iz Kranjske gore na Vršič in v Krnico, iz Rateč v Tamar in iz Bohinja v Selško dolino. Važno je tudi vprašanje avtomobilske ceste na Pokljuko, ki privablja čimdalje več gostov, prav tako pa je potrebno posvečati največjo pozornost prahu na naših cestah, saj so prašne in slabe ceste največja ovira za uspešnejši in naglejši razvoj avtomobilskega in splošnega tujskega prometa.
Potreb našega tujskega prometa nikakor ne smemo ocenjevati po sedanjih razmerah, ampak moramo že sedaj misliti na čas, ko se bodo državne meje zopet odprle mednarodnemu tujskemu prometu.
Ce hočemo resno obravnavati vse naše tujskoprometne probleme, nikakor ne smemo pozabiti problema ureditve naših naselij. Regulacijski načrti so za ureditev tujskoprometnih krajev zelo važni, saj omogočajo smotrno izgradnjo tujskoprometnih objektov za dolga desetletja naprej. Pri nas so zlasti potrebni regulacijski načrti za Bled, Bohinj, Kranjsko goro in Jezersko, postopno pa seveda tudi za vse ostale naše tujskoprometne kraje.
V naših letoviščih in zdraviliščih je še vedno vse polno nedostatkov, ki jih je nujno potrebno odstraniti. Vso pozornost moramo posvečati higienskim razmeram, javnim smetiščem, gnojiščem in zlasti tudi straniščem. Pri tem je naloga vsakega posameznika, da po svojih najboljših močeh uredi prostor okoli svoje hiše, pa tudi vse občine tujskoprometnih krajev naj uvrste v svoj delovni program odpravljanje nedostatkov, ki škodijo našemu tujskemu prometu in našemu ugledu. Koristno je vedno lahko samo načrtno delo. če bodo občine v korist našega tujskega prometa delale smotrno in po gotovem načrtu, si bodo tudi lahko zagotovile vsa potrebna denarna sredstva za ureditev vodovodov, kanalizacije, kopališč, nasadov in električne razsvetljave. Za ureditev vsega tega v posameznih krajih bo tudi ljubljanska Tujskoprometna zveza vedno rada intervenirala pri pristojnih oblastvih, če jo bodo krajevna tujskoprometna društva o tem obveščala. Naši tujskoprometni kraji in naša tujskoprometna društva se morajo zavedati, da je najboljša pot do uspeha najtesnejše sodelovanje z matično organizacijo — Tuj skoprom etno zvezo.
Naposled naj omenimo še tri važna vprašanja, o katerih so razpravljali zborovalci na nedavnem blejskem zborovanju. Predvsem vprašanje naše tujskoprometne propagande, ki je sedaj pri nas v rokah službenih ustanov, posameznih tujskoprometnih društev in tudi zasebnikov. Propagando za naš tujski promet bi morali modernizirati in si pridobiti sredtva, da bi se v naši tujskoprometni propagandni službi mogli v čim večjem obsegu posluževati lepih fotografij, diapozitivov in filmov. Zlasti s tujskoprometnimi propagandnimi filmi bi se morali dobro založiti že sedaj, ker nam bodo v pozneiših letih, ko se bomo zopet morali spustiti v ostro borbo z inozemsko konkurenco, več kakor nujno potrebni.
Važno je tudi vprašanje avtorske odškodnine za reprodukcijo posameznih pokrajinskih fotografij, ker nekateri avtorji samo za enkratno reprodukcijo kake slike zahtevajo do 300 din, kar je v vsakem pogledu pretirano in neutemeljeno.
Tudi zasebniki bi morali razumeti, da za fotografije, namenjene propagandi domovine, ne morejo zahtevajo tako ogromnih
zneskov.
Drugo važno vprašanje se tiče standardizacije obrokov v naših gostinskih podjetij. Obseg posameznih obrokov bi bilo namreč nujno potrebno poenotiti in objaviti cene, ki bi bile v vseh gostiščih mišljene za enake obroke. Nekatera gostišča upoštevalo namreč pri cenah za kosilo ali večerjo tudi predjedi, desert in črno kavo, kar je vsekakor odveč. Pri poslovanju naših gostinskih podjetij povzročajo velike težave tudi brezmesni dnevi, ki bi tih bilo vsaj v najvažnejših tujskoprometnih krajih v glavni poletni, in glavni zimski sezoni mi in o potrebno odpraviti. Tu naj omenimo tudi zelenjavne vrtove, Id bi si jih mnogi naši gostinski podjetniki lahko sa-. mi uredili hi tako ponttiPI svojo režijo,
Kot zadnje moramo omeniti tudi   vprašanje   vzdrževanja naših tujskoprometnih ustanov, ki ne smejo biti odvisne  samo od slučajnih dohodkov, ampak morajo imeti redne dohodke, ker bodo le v tem primeru mogle delovati res uspešno in v interesu našega tujskega prometa. Občine se morajo zavedati važnih nalog, ki še  čakajo naš tujski promet, in sredstva, ki jih isti prinaša, uporabljati samo zanj, ne pa tudi za druge občinske potrebe, kakor se marsikdaj dogaja. K sodelovanju in obveznemu plačevanju določenih prispekov za tujskoprometne ustanove   bi   morali   biti   pritegnjeni vsi, ki imajo od tujskega prometa koristi, ne pa samo gostilničarji in hotelirji. Tujski promet  prinaša koristi  tudi  trgovskemu in obrtniškemu   stanu,   pa  bi  bilo pravično, da tudi ta dva stanova prispevata za tujskoprometne ustanove delež, ki bi bil primeren njihovemu dohodku od našega tujskega prometa.
Sestanek, kakršen je bil blejski, je pokazal, kako nujno potrebno je, da se vsi naši tujskoprometni interesenti čim večkrat sestajajo, izmenjajo svoje misli in vtise in tako združno nastopajo za povzdigo te naše važne gospodarske panoge.
Proslava zedinjenja
1. decembra v Unionu
Novinarski koncert v korist siromašnih srednješolcev
Jutri literarni večer na Jesenicah
Jesenice, 23. novembra Jutri v nedeljo ob 20. bodo v dvorani jeseniškega sokolskega doma nastopili z recitacijami iz svojih del naši mladi pisatelji in pesniki, člani Umetniškega kluba iz Ljubljane. Za Jesenice in za ves gorenjski kot bo to prav gotovo izreden kulturni dogodek, saj tovrstne prireditve pri nas še ni bilo. Ni menda treba še posebej poudarjati, da ima obisk naših mladih ustvarjalcev slovenske besede v naj-zapadnejšem delu naše domovine poleg umetniškega še velik narodno kulturni pomen.
velist, avtor znane drame »Direktor Cam-
pa«, Ladislav Kiauta, najmlajši v petorici, ki je s svojo prozo letos prvikrat stopil pred javnost, skupaj s pesnikom Igorjem Torkarjem, čigar pesmi bo bral poleg s volih verzov ak. kipar Nikolaj PirnaL
Vladimir Bartol
Jože Kranjc
Ladislav Kiauta
Nikolaj Pirnat
Nov baletni večer v operi
V zadnjem času se kaže pri našem baletu velika delavnost, o kateri priča sedaj že drugi baletni večer, ki bo vzbudil spričo raznih uspelih opernih koreografij v letošnji sezoni gotovo pozomest, kakor jo zasluži. Naš dolgoletni prizadevni Šef ba-
ti lzeia Bravnicarjeva, solistinja opernega baleta, bo izvajala na nedeljskem baletnem večeru razne solistične točke na skladbe: Schuberta, Bizeta, Cajkovskega, dr. Svare
itd.
Ludvik Mrzel
Nastopili bodo Vladimir Bartol, poznani romanopisec in novelist, avtor uspelega romana »Alamut«, Ludvik Mrzel, pisec »Boga v Trbovljah«, priznani novelist in črtičar, Jože Kranj^ dramatik ia no-
Golovin, ki je dolgoletni baletni mojster ln ple*rilec, bo sodeloval pri prireditvi tudi
leta inž. Golovin je izbral iz najuspelejših opernih in baletnih prireditev novo vrsto točk ter jim priključil še nekaj novih, ki so delo mladega scioplesalca Pilata. Na sporedu, ki ga bodo izvajali, bo plesala velik del solističnih točk naša odlična plesalka Gizela Bravničarjeva. Med posebno zanimivimi točkami njenih plesov stoji na prvem mestu nova, za katero je napravil koreografijo inž. Gciovin. To je Schuber-tov »Moment musical«. V suiti »Hrestač«, v Sva rine m »Valčku <, v baletu iz opere »Carmenc in »Prodane neveste« bo nastopila z raznimi solističnimi plesi ter tudi v ansamblu. Mojster Golovin, čigar koreografije so omenjeni baleti, bo sodeloval tudi kot plesalec. Razen Bravničarjeve in Golovina bodo nastopili kot solisti Japlje-va, Remškarjeva, Carman, Pogacar Mo-harjeva in PUato, ki je napravil nove koreografije Sibelius: >Valse triste«, Osterc: »Nocturne«, Chopin: »Valsec, Dvofak: »Harmonijac.    Razen »Nrcturna«, ki ga
plede sam, so vsi njegovi plesi, dueti z Mo-harjevo. Muzikalno vodstvo večera bo v rokah dirigenta D. zebreta.      M. SI—eva.
Jean Gabin in Michele Morgan
v francoskem filmu (Le qhai des brumes)
Obala v megli
Oba filmska igralca sta pri nas že dobro znana in predstavljata danes v Franciji najznamenitejši filmski par. Obala v megli je prirejena po romanu Pierre Mac Orlana in jo je režiral Marcel Carne. Največji del prizorov se razvija na obali, na starih ladjah in čolnih, kjer razkriva Jean Gabin, ubegli legij onar ljubezen mladi Neli ki je zelo nesrečna, ker io preganja njen varuh, nevaren star človek ...
Prizori so bih* delno posneti v največjem viharju in dežju in predstavljajo izreden uspeh filmske tehnike...
Jean je ušel iz kolonijske armade in se je prebil do Le Havra. Tu se je spoznal z dobrodušnim pijancem, ki ie zaslutiL, da z dečkom nekai ni v redu in ga je zato skril v svoji kolibi. Neki slikar izvrši sarrKMnor in zapusti Jeanu svoje stvari, denar in dokumente, da bi lahko začel novo življenje. Jean zbeži v Venezuelo in se tam spozna z Neli. toda zadene ga nesreča. Nelin varuh ie bil sam zaljubljen vanjo in je zato ubil nekega mladeniča, ki je zalezoval njegovo varuhinjo, sum pa ie padel na Jeana. ki se je prav tistega večera spoznal z Neli. Jean beži. Neli gre in prizna svojemu varuhu ljubezen do Jeana. Jean se vrne. da bi rešil dekle iz starčevih rok. V silnem boju ubije starca, nato pa pobegne, a v temni ulici ga zadeneta dva strela.
Film neverjetno zagrabi človeka s svojo silno tragiko. Videli ga bomo v kratkem v Ljubljani. 2653
Iz Kranja
ftef opernega baleta inž. Peter Golovin, čigar koreografije iz oper in baletov bodo izvajano na baletnem večera jutri rveoer.
— V pomoč bratom na severni meji je
nabrala podružnica CMD oziroma v ta namen izvoljeni delovni odbor na dan 10. t. m. 10.941 din. Predsednik podružnice CMD dr. Sajovic se je na zadnjem sestanku v imenu prvomestnika CMD ing. Mač-kovška ln v svojem vsem nabiralcem in darovalcem iskreno zahvalil z željo, da priskočijo v pomoč, ko bo čas zopet zahteval podobno akcijo.
— Poslopje Borze dela so pričeli graditi. Te dni je stavbno podjetje inž. Pretnar iz Ljubljane pričelo urejevati prostor pod živinskim trgom, kjer bo stalo novo poslopje BD. Na tem mestu so bili kostanji, ki so jih tudi že posekali. Ce bo za gradnjo količkaj ugodno vreme, bo stavba lahko kmalu dograjena.
— Nar. strokovna zveza v novih prostorih. Po daljšem času se je končno posrečilo dobiti NSZ primeren prostor za svoje pisarne v poslopju Narodnega doma v bivših prostorih graničarske čete. Vsi delavci in ostalo občinstvo naj se zglaša odslej le v teh prostorih.
— Pot s Stare ceste na Vldovdansko c. so končno le uredili. Zaradi cestnih del je bila pot pod dr. Bežkovo hišo dalje časa neuporabna, v zadnjih dneh pa so zabili pilote in uredili škarpo ter služi pot zopet svojemu namenu. Upajmo, da je tudi ograja, ki so jo napravili ob pločniku le začasna, kajti sedanja lesena ni v poseben okras mestu.
— Vesela božja pot je prijetna igrica, ki jo bodo jutri v nedeljo 24. t. m. ob 17. vprizorili na odru Sokolskega doma v Straži ŠČ u. Kdor se rad smeje in ljubi netje in godbo, naj ne zamudi ugodne prilike.
— Skupno združenje obrtnikov ima jutri v nedeljo ob 8. redni občni zbor v Narodnem domu.
— Esperantske dmStvo »Zelena zvezda« je pričelo z začetniškim tečajem esneran-ta. Vsi. ki se zanimate za mednarodni jezik, se zg1a«rttf» v Cankar levem domu, kjer dobite točnejse informacile.
— Udružen|e voi. Invalidov (»reski od-•všr) ima svoje prostore v Tavčarjevi ulici 't. 9.
— Vlom v mlekarno. V noči na petek 1e ' 'lo vlomi ten o v znano mlekarno v Sert-"11 rju• Zlikovci, za katerimi ni nobenega ^edu, so odnesli večje množine surovega nasla.
— Jntri Olimp : Kranj. Za to tekmo vlada velfko zardmanie. čeprav ie Olimp po-prednji na t*h«ii. OMmn 1e edin! d^P to*kt dobil proti Kranju. Vprašanje je kako bo jutri?
DNEVNE VESTI
— Letošnje Vodnikove knjige so — kakor nam poročajo — deležne vseoboega priznanja. Naročniki, ki so jih že prejeli, so polni hvale. Vodnikova pratika 1941 je pester zbornik aktualnih člankov, poučnega ter zabavnega drobiža ln lepih ilustracij, obe povesti, Deržajeva »Pod Špiki« in Važtetove »Rožna devica«, ugajata tudi razvajenim bralcem. S poljudno-strokovno knjigo inž. kem. Turka »O rastlinski, ljudski in živalski prehrani« je po splošni sodbi odbor Vodnikove družbe podal naročnikom izredno potrebno in zanimivo delo. Vodnikove knjige bodo kmalu pošle. Kdor ne bo nemudoma segel po njih, jih ne bo več mogel dobiti. Prijavite se zato takoj krajevnemu poverjeniku, Ljubljančani v pisarni Vodnikove družbe, Knaf-ljeva 5, ali v knjigarni Tiskovne zadruge, Selenburgova; Mariborčani v knjigarni Tiskovne zadruge, Aleksandrova IS, ari v Knjigarni Učiteljske tiskarne. Tvrseva 44, Celjani pa pri upravi %Jutra« v Celju.
— Iz »Slntbenega H"*ta«. >Slugbeni h** banske uprave dravske banovine« št. 94 z dne 23. t. m. objavlja navodila za izvrševanje uredbe o podftori rodbinam oseb poklicanih v vojaško službo; odločbo o določanju maksimalnih cen volni; dopolnitev pravilnika za srednje kmetijske šole; odobravanje obresti na izšeljenigke vloge po domačih denarnih zavodih; odtegnitev kovinskega drobiža po 25 par iz obtoka; odločbo o razširitvi veljavnosti tarifnega spora mrma z dne 11. oktobra t. L na vsa podjetja grafične stroke v dravski banovini in razne objave iz »Službenih novine.
Darujte za starotoati
»Dom slepih«
zavod za odrasle slepe!
Cek. rač. 14.672, »Dom aflepth«, Ljubljana.
— Slovensko prosvetno društvo »Naredni d om« v Zagrebu. Knjižnica posluje v novo urejenih društvenih prostorih na Tomislavovem trgu 19. Uradne ure so v nedeljo od 11. do 12_ sredo in oetek od 19. do 1 /i21. Knjižnica ima nad 4000 del v slovenskem, hrvatskem, srbskem in nemškem jeziku. Poseben oddelek ie posvečen mladinski knjigi. — Vse prijatelje vabimo na MIKLAVŽEVO, ki bo v soboto 7. decembra v društvenih prostorih Tcmoslavov trs 19/11. Nastop Miklavža točno ob 21. Darila se sprejemajo v petek 6. decembra od 18. do 20. in v soboto 7. doc od 15. do 20. Starši obdarujte svoje malčke. Miklavž bo prišel z vsem svojim spremstvom v društvene prostore v četrtek 5. decembra ob 17. Za otroško Miklavževo se sprejemajo darila v sredo 4-decembra od 16. do 20. in četrtek 5. dec. od 15. do 17. Informacije o prireditvah in o delu društva lahko dobite vsak dan od 18. dalje.
»Iz Prešernovih dni«
a» dec. v operi!
— Težave velikih manufakturnih trgovin. Odmera kosmatega zaslužka pri prodaji man ufak turnega blaga ni enaka po vsei državi. V Sloveniji znaša na primer 6".'t za prodajo platna in gradla ter lCrV« za prodaio flanele in porhanta. v Zagrebu pa odobravajo pri prodaji takega blaga po 15 do 20*/» kosmatega zaslužka. Manjši ko 15*/• kosmati zaslužek se sploh ne odobrava. Naši trgovci z manufakturo na debelo so ori zaslužku na ta način močno prikrajšani in lahko se zgodi, da bodo največja podjetja te stroke svoje obrate skrčile ali pa celo zaprla. To bi v veliki meri ogražalo preskrbo ljudstva z manufakturo in bi mnogi nameščenci ostali brez kruha, posle velikih trgo/in za manufakturo pa si bodo morda prilastili zagrebški veletrgovci. ki iim banovina odobrava primerne zaslužke. Krizo v trgovmi z manufakturo na debelo povzroča tudi dejstvo, da so režijski stroški te vrste trgovine v Sloveniji višji kakor n. pr. v Beogradu. Tudi davčne dajatve so pri nas povprečno mnogo večje kakor drugod zaradi večjih samoupravnih davščin in tudi zaradi strožje odmere in strožje izterjave davkov. Skoro vsi trgovci z manufakturo na debelo bodo plačali lete* 100 do 150* • več davka kakor lani. Tudi socialne dajatve so v Sloveniji največje. Druge banovine se nimajo minimalnih mezd za trgovsko in višje pomožno osebje, kakor tudi nimajo tako visokih minimalnih mezd za nekvalificirane delavce. Zaradi pomanjkanja blaga se je blagovni promet močno zmanjšal. Trgovci dobijo iz tovarn komaj Četrtino in se manj svojih prejšnjih količin. Število kontroliranih predmetov manufakture je znašalo letos do novembra približno 60, sedaj pa znaša ie nad 90° o vseh predmetov,  ki  jih  naši   trgovci  z manufakturo
na debelo prodajajo.
— Prijava zalog mila. Ministrstvo za trgovino in industrijo je bilo opozorjeno, da
nekate trgovine še niso ra^>rodale trdega jedrnatega mila (normalnega mila pod točko 1. Čl. 3. norm za milo) kakor tudi grobega mesarskega mila v smislu naredbe za izdelovanje mila z dne 30. septembra 1940. SI. 1. St. 518-81. Trgovine, ki Se razpolagajo s to vrsto mila, so dolžne prijaviti zalogo prvostopnemu pristojnemu cblastvu s točno označbo količine in vrste mila in zaprositi odobritev za nadaljnjo razprodajo. Prvostopna občeupravna ob-lastva smejo podaljšati rok za razprodajo te vrste mila za največ 80 dni, ko se je ugotovila točnost prijave. Po zatrdilu ministrstva se ta rok ne bo več podaljšal.
— Švica odobrila trgovinski sporazum z JngOaiavijo. Švicarski federalni svet je na
svoji seji odobril naknadni sporazum protokol k trgovinskemu plačilnemu prometu med nafto državo in Švico. Ta sporazum bo veljal do 30. junija 1941. Z dodatkom sporazuma ni spremenjen dosedanji način trgovinskega ln plačilnega prometa, pač pa je določeno, da bo nafta država dobavljala fivici nekatero kmetijsko blago, ki ga doslej nt.
— Dvakrat na teden koruzni kruh. Poročali smo o vprašanju mešanja koruzne moke s pšenično krušno moko. Znano ie namreč, da najbrže ne bo dovolj same pšenične krušne moke do žetve ter da bo treba ukreniti karkoli, da bo dovoli kruha Na Hrvatskem proučujejo predlog, ki bo naibrže sprejet za vso drŽava da bi namestu mešanja koruzne moke s pšenično, kar ni priporočljivo, predpisali rajši dvakrat na teden kruh iz same koruzne moke Uredbo o obvezni uporabi koruznega kruha bodo na Hrvatskem izdali te čez nekaj dni.
— Okrožni urad za zavarovanje delavcev v  Ljubljani opozarja delodajalce, da
so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dne po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki res plačani! To opozorilo naj se smatra kot Opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez prejšnjega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolnosti, ki ne dopuste odlašanja. 12 L
— Plačev*n)e zavarovalnih pri»pCvRov za trg°v*ke pomočnike. Da ne bo prišlo pri Pokojninskem zavodu za nameščence v evidenci, statistiki in knjigovodstvu glede trgovskih pomočnikov do pomot, prost zavod slusbodajaloe, naj pošiljajo prispevke za svoje trgovske pomočnike ločeno od prispevkov za svoje druge nameščence pod Člansko številko, ki je napisana na vsakem zavarovalnem odloku trgovskega pomočnika. 494—n
— Glasbeno društvo v ZagOrjn priredi drevi ob 20. v dvorani Sokolskega doma. koncert znanega tenorista Slavka Lukma-na. Vabljeni!
— Nesreče. Trgovski potnik Matevž Dre-melj iz Ljubljane je snoči padel s kolesa In se hudo pobil po glavi. — Delavka Ivana Notar iz škofje Loke se je včeraj peljala domov s kolesom, nasproti pa ji je privozil neznan motocikllat. Motocikliat je Notarjevo podrl. Pri padcu si je zlomila desno nogo. — 311etnega delavca Franca Mivška z Vrhnike je pri delu poškodoval na desni nogi kompresor. — V bolnico so pripeljali tudi 18 letne ga Ivana Leskov ška iz šmartnega pri Litiji, ki je padel z motorja in si zlomil desno roko.
BssjBHn    kino moste mmmmmm
Danes in v ponedeljek ob 20., v nedeljo ob 14.30, 17.30 in 20.30 uri veiefiim nepozabnih melodij, vse slajših od popularnega VIVERE:
„PESEM VETRU"
Giuseppe Lugo   — Drina Paola
ter bombna komedija v češkem jeziku
„HO-RUK"
Zvonimir Rogoz, bivši član naše drame!
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, nagnjenje k padavinam. Včeraj je deževalo na Visu in Kumboru. Najvišja temperatura je bila v Kumboru 21. v Dubrovniku 20. v Splitu 19. na Rabu 17. v Beogradu in Visu 13. v Ljubljani 12.2, v Zagrebu 12. v Sarajevu 11. v Mariboru 8.2. Davi je ka/al barometer v Ljubljani 764.7. temperatura je znašala 8.6.
Iz Vojnika '
— Občinski odbor društva Rdečega križa v Vojniku priredi v nedeljo 1. decembra ob 15. v posojibnični   dvorani v Vojniku
akademijo s pevskimi in orkestralnimi točkami, z deklamacijami in otroško igrico. Ker je čisti dobiček namenjen za revno šolsko deco. prosi odbor za čim večjo udeležbo.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SISKJ. telefon 41-79
Vsebinsko prekrasen film glasbe, ljubezni in razkošja
Maria Antoinetta
V gl. vlogah: Norma Schaerer Tvrone Power PREDSTAVE: danes ob 7. in 9. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri, v ponedeljek ob 7. in 9. uri
Prihodnji spored (30. XI. 40):
Pesem zlatega zapada
Iz L]ublfane
—lj Rumunska kraijiea-maM n* poti sk°xi Ljubljano. R. um unska kraljica mati Helena je prispela včeraj na poti v Italijo v Beograd, kjer sta jo sprejela Nj. Vis. knez Pavle in kneginja Olga, Snoči je ru-munaka kraljica nadaljevala vožnjo z ekspresnim vlakom proti Zagrebu in dalje proti Rakeku. Na kolodvoru v Ljubljani so bila davi okna vagona, v katerem se je vozila kraljica, zagrnjena, K sprejemu na kolodvoru so prišli kot zastopnik upravnika policije viš. svetnik g. Gržinič, Šef. žandarmerije g. polkovnik Barle ter obmejni komisar na Rakeku g. Strgar, ki je spremljal viak do obmejne postaje.
—lj Koncert slovenske violinske glasbe bo v ljubljanskem radiu v nedeljo ob 21. Izvajal ga. bo naš znani violinski pedagog, izredni profesor violine na glasbeni akademiji Jan Šlais, ki je že doslej priredil več stilno zaključenih koncertov predklasične. klasične in romantične dobe. Z nedeljskim koncertom hoče podati neko revijo najvažnejših, doslej ustvarjenih skladb na violinskem področju v slovenski glasbi. Tako bodo na programu Premrl (Sonetni stavek), Krek (Tihi večeri: Dvospev v mraku. Blažena zatopi i enost). Skerjanc (Nesodobna bagatela. Intermezzo romantique). Kogoj (Andante) in Bravni-čar (Tango rnouvement). Koncert bo že po vsebini, kakor po izvedbi zanimiv in kvaliteten ter ie potrebno, da se seznani z njim čim širši krog našega glasbenega občinstva. Prof. Slais namerava v bodoče prirediti tudi koncert violinskih skladb najmodernejših slovenskih skladateljev. Nedvomno bo njegov nedeljski koncert obsegajoč razvoj do najnovejših dni, vzbudil pozornost tudi med našimi skladatelji ter jih bo spodbudil k obsežnejšemu ustvarjanju violinskih skladb. Na klavirju bo spremljal violinista prof. Lipov-šek.
—lj »Nenavadnega človeka*. Senečičevo duhovito taro lz sodobnega življenja bodo ponovili v Šentjakobskem gledališču drevi in jutri zvečer ob 20.15. Igra je pravi gledališki dogodek za občinstvo, ki je vselej napolnilo dvorano ln sprejelo igro izredno toplo in jo nekajkrat pri odprti sceni prekinilo z navdušenim aplavzom. Sodelujejo prve moči odra. Da se izognete navalu . pri večerni blagajni, kupite vstopnice že v predprodaji v društvenih prostorih v Mestnem domu.
—!J Nov grob. Davi je umrl v Ljubljani g. Vekosiav Adamič, veletrgovec ln poročnik v pokoju. Pokojni je bil
* ln priljubljen. VodU je lepo  proč vita joče
podjetje. Za njim žalujejo soproga ga, Helena, hčerka Helica, trije sinovi Gojko, Ivo in Stojan, mati Barbara, brat In sestre ter velik krog prijateljev in znancev. Pogreb uglednega pokojnika bo v ponedeljek ob 15. s Sv. Petra ceste št. 31 na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojniku blag spomin, njegovim svojcem nase iskreno sozalje!
—U NA VSAKO MIZO LAŠKO PTVO —lj Br. Jože Obranovlč pri Abrahamu.
Jutri zjutraj si bosta segla v roke naš jubilant br. Jože Obrnnovič, upokojeni policijski stražnik in oče Abraham. Jubilant Jože Obranovlč spada v vrsto onih k rameni tih in odločnih ju gos lo venskih mož, ki niso nikdar, tudi ne v času, ko so drugi krivili hrbte pod samoailniki. zatajili svojega prepričanja. Prav zaradi svojega poštenega značaja je naš Jože moral mnogo pretrpeti, toda vse gorje je prenašal moško in samozavestno, da bodi za zgled vsem drugim maloduanežem. Svojo številno rodbino je vzgojil v strogo jug oslove nskem in eo kol s kem duhu, kakor je sam odločen in zaveden Sokol in nacionalist. Viški Sokol m viška JNS ga štejeta med svoje zveste člane. Čestitkam za njegov 501etni jubilej se pridružujemo tudi mi z zeljo, da bi mu usoda naklonila še mnogo srečnih in zdravih let. Viški Sokoli in nacionalisti mu k jubileju iskreno čestitamo: Na mnoga zdrava leta!
—lj Lutkovni oder SOK°la na Viču bo uprizoril jutri v nedeljo ob pol 11. in ob 15. lutkovno igrico >Začarani prince v režiji br. Paternoeta- Krasna scenerija in razsvetljava in nove lutke bodo nudile mladini obilo zabave in razvedrila, zato naj pohiti naša deca jutri v velikem številu k predstavi. Ker Je število vstopnic omejeno, naj se posetnikl razdelijo tako, da bodo eni prisostvovali dopoldanski, dru-gi pa popoldanski predstavi._
Lepa namizna jabolka
nudi, dokler traja zaloga, »EKONOM«, Ljubljana, Kolodvorska ul. 7
—lj Sokolsko društvo Ljubljana "BET
ponovi na splošno željo jutri v nedeljo v svojem domu ob Tvrševi cesti veseloigro v treh dejanjih »Rodoljub iz Amerikec. Začetek točno ob 20.
—lj Lu^no gled&lišče Sokola I na Taboru ponovi jutri v nedeljo ob pol 16.
lepo lutkovno igro: >Sirotica v paradižu*, ki je že dvakrat doL cela napolnila dvorano! Igra tudi Jurčkov jazz- Vabljeni!
497—n
—lj Hišni posestnikit ki imajo enega ali več solastnikov, naj se nemudoma zglasijo v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova 6, zaradi znižanja dopolnilnega davka pri zgradarini. 493—n
Aranžerska razstava
na kateri je pokazan uspeh aranžerskega
tečaja, je odprta samo še do jutri večer v bivšem kinu Tivoli. Vabimo vse gg. trgovce, nameščence ln meščanstvo, da si to razstavo ogledajo. — Vstop prost.
Društvo Izložbenih aranžer je v.
—lj Pesem vetra in Ho-ruk sta naslova drveh veiefiimov, ki jih ima na sporedu kino Moste v seriji svojih izbranih sporedov. Giuseppe Luggo, ki poje sladke šlagerje pa tudi klasične arije, se nam predstavi v temu filmu, ki je last ljubljanske Izposojevalnice Emona-film, v tako izklesanih pevskih partijah, da ga posetnlki povišujejo nad slavnega Giglia- Vsa dvorana poje melodične skladbe Bbdja, znanega komponista šlagerjev Vivere. Ho-ruk je češki umotvor na polju komedije; besede so tako domače zveneče ln oovtfcpi tako posrečeni, da prekašajo največje slične ameriške in nemške poskuse. Publika se krohoče in tako dobro zabava, da jamčimo, da bo raspoloženje trajalo še mnogo časa po ogledu filma. 1676
—lj Hod pon°čnJak. V Veaelovo kavarno na Miklošičevi cesti je prišel ponoči bivši trgovski pomočnik Ivan F. tako okrogel, da mu niso hoteli poetreči s pijačo. Ker je postajal nasilen, so ga izrinili iz kavarne, pri Čemer pa je Ivan udaril s pestjo po Šipi ter jo razbil- Napravil je 180 din škode, sam pa se je tako obrezal da so ga morali spraviti v bolnico. Zadeva se bo seveda obravnavala prisodisču.
—lj V šestih urah se priučite v*eh najvažnejših družabnih plesov edino v Jenkovem plesnem zavodu — Kazina - Zvezda, posebne plesne are za dame in gospode, ki se uvežbajo potom strokovne plesalke, se lahko rezervirajo vsak dan °d 10. do tO. Stalni večerni plesni tečaji v večjih skupinah dnevno od 20. do 23. Studenti (nje) popust. 492—n
—lj Starši, lq tele razveseliti svoje malčke z Obiskom sv. Miklavža ln njegovim spremstvom na domu — v Ljubljani —, naj čim prej sporoče svoj cenjeni naslov upravi »Slov. Naroda« v svrho dogovora. 496—n
—lj Pečena g°s, ocvrte piske, domače krvavice — gostilna Lovšin. 495—n
—lj Za hromega, revnega "Ortniam bi občina rada kupila rabljen trlcikel in prosi
ponudbe na socialni urad.
KOLEDAR
DANES: Sobota, 23. novembra: Klemen, Milivoj
JUTRI: Nedelja, 24. novembra: Janez od Križa 1
DANAŠNJE PRIREDITVE
KUNO MATICA: Polnoč  (ob 16. in 19.)
Obala v megli ob 21. KINO SLOGA: Vampir zapada KINO UNION: Dunajske ljubavne zgodbe KINO MOSTE: Pesem vetru ln Ho-Ruk KINO SIšKA: Marija Antoinetta ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Nenavaden človek« ob 20.15 Mestni dom AKADEMIJA LJUBLJANSKEGA SOKOLA OB 20. NARODNI DOM
PRIREDITVE  V NEDELJO
KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Nenavaden Človek« ob 90.15 Mestni dom LUTKOVNI ODER SOKOLA VIC »Začarani princ« ob 10.30 ln 15. v Sokol-domu
SOKOLSKO DRUŠTVO MARIBOR MATICA priredi v proslavo zedlnjenja v sob^. dne 30. novembra 1940 ob 20. uri slavnostno telovadno akademijo; vstopnina din 1 do din 25.—; v nedeljo, dne L decembra 1940 ob 11. uri dopoldne: slavnostno zborovanje; v nedeljo, dne 1. decembra 1940 ob 20.30 uri: slavnostni ples; vstopnina din 15; slavnostni kroj, narodne noše, temna obleka. — Vse prireditve se vršijo v Sokolskem
domu. •— Predprodaja vstopnic pri Putniku.
Celjske občinske zadeve
v mestnem svetu — Regulacija Lož-niče —> Obračun mestne občine za leto 1939*40 Regulacija mesta Celja — Gradnja ceste Breg-Lisce-levSki most-Levec
Colje. 2J novembra
Snoči je imel celjski mestni svet redno sejo. Župan je sporočil, da je sodni upravnega sodišča dr. Jakob Mlinar podal ostavko kot član mestnega sveta in da je bil namestu njega imenovan za člana mestnega sveta odvetnik dr Zdravko Kalan. Občina je intervenirala pri banski upravi saradi prispevka za nadaljevan ie regulacije potoka Ložnice od že reguliranega odseka do Jodtovega mlina v MtcFcgv. ker ie banska uprava sporočila, da n ma kred-ta za tak prispevek, bodo strugo Ložnice do J os tove ga mlina zavaroval: zasilno. To delo se bo pričelo v najkrajšem času
Obračun gospodarstva mestne občine celjske ter njenih podjetij m ustanov za l. 1939 1940 izkazuje 21.465 109 06 din dch«,dkov in 21,192.490.84 din 'zdatkov Preb^ek v znesku 272.618 22 din bodo porabil) za nakup Permozerjevega posestva, k' ea je občina kupila za 278.999.50 din Bilanc« z dne 31. marca 1940 izkazuje 47.632.572.C4 d;n aktiv in 17,277.804.34 dm oasiv Cis^J prebitek znaša torej 30.354.767.70 din Mestni svet je odobril obračun in bilanco
Sporazum med mestno občin«, m rudarsko združbo »Bohemijo*. ki je lastnica pre-mogovniks v Osenci pri Celju zi vzdrževanje ceste Celje—apnenik—Pristava je bft* odobren. Dve tretjini ceste Celje—apnenik v Pečovniku bo vzdrževala »Bohemija«, eno tretjino pa mestni: obč'na Ceste apnenik— Pristava bo vzd rževala »Bchem.ja* sama.
Zakupna pogodba mestne občine s tvrd-ko Rakusch za njeno zemljice ob Dečkovi cesti, kjer ie vojaško vežbalisče > podaljšana do 31. oktobra 194j Letna zakupnina znaša 5500 din.
Regulacijski odsek pri mestnem tehničnem oddelku je izdela« idejni osnutek za regulacijo mesta Celja. Osnutek obsega pravo mesto Celje v celoti, katastra Ine občine Ostrožno, Lisce. Kovnico in Zag.-ad pa le doino ter je predviden za porast prebival-
stva mestne občine na 50.000. Mestni svet je vzel idejni osnutek na znanje Sedaj ga bodo predložili gradbenemu ministrstvu v odobritev. Potem pride na vrsto izdelava generalnega in detajlnega regulacijskega na* Črta. Mestni svet je odobril parcelacija zemljišča dedičev Kristine Confidentijev4 v Za vod ni m zemljišča tvrdke \Vesten * Lastnem domu v Gaberju, kjer bo tvrdka zgradila tri dvonadstropne stanovanjske hi« se.
Mestni svet je sklenil, da se naj cesta na desnem bregu Savinje od Brega skozi Lisco do Jakopinovega posestva razširi na 5 m in v isti širini dogradi cesta od Jakopinovega posestva do levškega mosta in Levca, Proračun znaša okrog 400 00G din. Del stroškov naj bi kril sreski cestni odbor, ki naj bi tudi vzdrževal levški most čez Savinjo. Ker bo ta cesta vezala dve državni cesti in dve upravni občini, naj se uvrsti med subvencionirane ceste I. reda
Občina bo prodala Jerneju Maku m Jožetu Plahutniku dve stavbni parceli pri Mestnem zavetišču v Mtdlogu no 36 din za kvadratni meter. Ob cesti, ki vodi od Bela je ve gostilne na Polulah v hrib. bodo namestili javno električno svetilko. Mestna elektrarna bo podaljšala električni vod do VVestnovih stanovanjskih hišic na Dobrovi, tvrdka \Vesten pa bo morala prispevati polovico stroškov v znesku 2819 din.
V članstvo mestne občine so bili spre joti kapetan v p. Franjo To4, hišnik Karel Kroflič. Matija Intihar in Matilda Fričeva. Me*tn! svet je odobril pravilnik o osnovanju občinskega fonda za obrambo pred letalskimi napadi.
Pri povišanju prejemkov mestnih uslužbencev, ki so upokojenci, se invalidnina ne smatra kot dohodek. Namesto dr. Mlinarja je bri izvoljen nosi član mestnega sveta dr. t Zdrav ko Kalan v one odbore in komisije, * ki jim je pripadal dr. Mlinar
Iz Celja
DIIUBNILIIA1NI
DANU8 TS JUTRI: Leustak, Resi jeva
sta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 ln Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta 48 MESTNO DS2URNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobota od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan Logar, TJlioa 28. okto-K.        taiste iLal-82.__
—c Vokalni koncert Celjskega okteta se prične drevi ob 20.30 v mali dvorani Celjskega doma. Na sporedu so slovenske umetne pesmi.
—c Koncert v proslavo praznika zedl-njenja bo 1. decembra ob 20. v celjskem gledališču. Sodelovali bodo Glasbena Matica. Celjsko pevsko društvo ter pevski društvi »Oljka« in »Celjski zvon«. Na sporedu bodo skladbe domačih in tujih skladateljev za pevce-soliste, za godalni kvartet ter za moški in ženski zbor a cap-pella in s klavirlem. Koncert bo gotovo nudil len umetniški užitek. Ker ie koncert v proslavo našega naivečiesa državnega praznika, ne bo ponujanja vstopnic po hišah in lokalih. Vstopnice so v pred-prodaji v Goričarievi knjigarni.
—c Krajevni odbor Aerokluba »Naša »rila« v Celju, ki ima izredno agilno jadralno sekcijo, je imel v četrtek zvečer izreden občni zbor. na katerem so bili za čas do rednega občnega zbora, ki bo čez tri mesece, izvoljeni v upravni odbor naslednji gg.: predsednik polkovnik Ivo Tomaševič, poveljnik 39. pp_, podpredsednik Ciro Sadar. tajnik Leo Vičar. odborniki prof. M. Cadež. Anton Dobrotln-šek, Stojan Holobar. Drago Hojkar. dr. Stjepan Ivič, inž. Ljubo Knoo. sodnik Juro Les jak, Mirko Me.i^všek, Danci Mlr-nik, inž. Blaž Pristovšek. inž. Ciril Rihtar. M. Ropaš. inž. D. Umek in VanČi Vrabl ter ga. prof. dr. inž. M. Peroarieva. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: za predsednika *?. direktor Fr. Mravijak, za člane pa gg. prof. dr. Kajetan Gantar. J oso Golobic, direktor Fran MarinČek. inž. Boris Levrenčič. Ivan Martinčič. F eri Ple-tersek in Slavko Skoberne.
—c žalosten dogodek v St. Janin prt Rečici ob Savinji. Zaradi uboja in lahke telesne poškodbe so se zagovarjali v petek pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju 301etni Žagar Ivan Čira j, 1 »letni čevljarski vaienec Alojz Ciraj. 28-letni spi a var Franc Mlinar. 201etni spla-var Stanislav Mlinar in 251etni splavar Josip 2eleznik. Prvi štirje so iz St. Janža pri Rečici ob Savinji. Železnik pa s Poljan pri Rečici. Vsi so bili obtoženi, da so 15. septembra okrog 23. blizu Mejer-holdove gostilne v St. JanŽu pri Rečici ob Savinji v tepežu s koli ©oškodovali Josipa Kolenca, Alojza Cajneria in Ivana Komarja Medtem ko sta dobila Ca mer in Komar samo lahke poškodbe na glavi in nogah, je udarec s kolom preklal Josipu Kolencu lobanjo. Kolenca so prepeljali v celjsko bolnico, kjer ie drugi dan umrl zaradi otrpnjenja možgan. Aloiz Cirai j« pri razpravi priznal, da ie udaril Kolenca s kolom po glavi, brata Franc in Stanislav Mlinar pa sta izjavila, da se tepeža sploh nista udeležila. Ostali obdolženci so se zagovarjali s silobranom. Ivan Clral je bil obsojen na 14 mesecev. Josin Železnik na 11 mesecev. Alojz Clral m na 9 mesecev strogega zapora. Franc in Stanislav Mlinar sta bila oproščena.
—c Zaposlovanje vojnih invalidov. Mestno poglavarstvo v Celju razglasa, da so v smislu § 34. uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah vsa javna, cd države kecicesionirana ali subvencionirana podjetja, kmetijska, industrijska, trgovi netca. denarna, nrometna. orevozna m druga podjetja dolina zaposlovati 10 odstotkov vojnih invalidov od airupnefa števila zaposlenega osebja. Glede te obveze je izdal invalidski oddelek ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje zaradi pravilne in enotne uporabe predpisov dne 27. septembra t. 1. naslednje navodilo: »Obveza za naposlitev vojnih invalidov iz I 34. odstavka 1. uredba o vojnih invalidih ln ostalih vojnih žrtvah se ne nanaša tamo na vsa javna In nejavna, od države koocealorurana ln ffub* vencionirana podjetja,   temveč  tudi na
to. ali so ali niso koncesionlrana ali subvencionirana od države. V poštev prihajajo samo ona podjetja, v katerih ie zaoosle-hih najmanj 10 oseb.« — Me3tno poglavarstvo opozaria vsa v poštev prihajajoča podietia v Celiu na ta določila.
—c Finalna pokalna tekma med S K. Celjem in SK Jugoslavijo se prične v nedeljo 24. t. m. ob 14.30 na Olimpovem igrišču v Gaberju.
—c Nesreča ne počiva. V celjski bolnici se ie zdravila 361etna rudarjeva žena Angela Salamunova s Kalobja. ki si ie bila zlomila nogo. V nedelio so ji v bolnici vzeli nogo iz mavca, nakar se ie vrnila na Kalobje. Doma pa ie padla tako nesrečno, da si je začeljeno nogo snei zlomila in sicer na istem mestu kakor prvikrat. V četrtek se je 38letni dninar Aloiz Praprotnik z Lopate ori Celju no nesreči obstrelil s sam kresom v levo dlan. Istega dne ie padel 381etni posestnik in trgovec Josip Zolcar s Pristave pri Šmarju na cesti v Celju s kolesa in dobil pretres možganov. V četrtek si ie 12letni delavčev sin Alojz Skoberne iz Celja pri padcu zlomil desno roko v zapestju. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
—c V celjski bolnici ie umrl v Četrtek triletni delavčev sinček Štefan Krk iz Zabukovce pri Griža h.
—c Zdravniško dežurno službo sa člane
OUZD bo Imel v nedeljo 24. t. m. zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti.
—c Miklavž bo tudi letos obiskoval otročičke no domovih. Prijave se sprejo majo do 3. decembra v Gasilskem domu na dvorišču mestnega poglavarstva.
Z Jesenic
— Starokatoliška služba božja bo jutri v nedeljo 24. novembra v Delavskem domu ob 9. dop.
— Zvočni kino »Radio« predvaja drevi ln jutri cb 20. (v nedeljo tudi ob 15.) veiefiim »Kralj pustolovcev< s Ronaldom Ooimanom v gi. vlogi. FIlm opisuje življenje slavnega frane. bohema ln pesnika Fr. Villona. Med dodatki risana šala Popaj in vojni tednik. Sledi veiefiim »Njeno poročno potovanje«.
Iz Črnomlja
— Zadnja pot. g. Skublca. V sredo popoldne smo pokopaU belokranjskega rojaka g. Jožeta Skublca, gostilničarja in mesarja iz Črnomlja. Veličasten pogreb je dokazal, kako priljubljen ln ipofitovan je bil pokojnik, saj so se na njegovi zadnji poti obrali Številni znanci ln prijatelji lz vseh strani Bele Krajine. Združeni pevci iz Črnomlja ln Metlike so mu v slovo zapeli pretresljive ialostinke, ob odprtem grobu pa se je od pokojnika poslovil predsednik gasilske čete. Pokojniku, ki je svoje-časno mnogo delal pri Sokolu, naj bo ohranjen blag spomin!
Iz Metlike
— Sokolska knjižnica, članstvo in prijatelje sokolstva obveSČamo, da je sokolska knjižnica odprta vaako sredo m soboto od pol 19. do pol 20. Knjižnica, ki je Že prej štela nad 800 knjig, se je z darovanimi knjigami, poeebno po starešini br. Engelbertu Ganglu. znatno povečala ln ima sedaj Že 1000 đel, med njimi mnogo najnovejših. Istočasno opozarjamo tudi vse brate ln sestre, da Jim je v sokolskem domu na razpolago čitalnica, ki naj se Je pridno poslužujejo, ker imajo tamkaj ob določenih urah razgrnjeno vse sokolsko Časopisje m druge zanimive liste!
M AL* POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR!
fitev. 260
»SLOVENSKI NAROD«, sobota. 23. novembra 1940.
Stran 5
26.331 obedov za 105*324 din
Šolska kuhinja kraljice Marije je hranila v lanskem Šolskem letu I89 dijakov in dijakinj — Najplemenitej&e in najpotrebnejže socialno delo
Ljubljana, 23. novembra. Neobhodno potrebno ie. da se mladina aola. saj vsak narod potrebuje šolane ljudi; če se Da že mladina mora Šolati, ni dovolj le. da imamo za njo šole. Pri u3s so šolske kuhinje skorai orav tako potrebne kakor Šole. Stari rek. da je traba najprej živeti, notem šele f.lozofirati, lahko v tem primeru prekrojimo: Mladina mora tudi jesti, če se na i Šola. Sicer je tudi stradanie nosebna šola za življenje, vendar se ni treba nikomur prizadevati, da bi io omosočili mladim ljudem; tudi pri mnogo večjem razumevanju za mla-lino in najpomembnejša socialna vorašania. bodo mnogi mladi liudie morali Še vedno trpeti. sa1 vsem trpečim v sedanjih razmerah ni moeoče nomaeati Troeli bodo. a to trpllenie lahko orinaša mnoeo več zla kakor dobrega. Mladina, ki se zaradi nedovoljne in slabe hrane ne more primerno telesno razviiati. ne bo tudi dovoli pripravljena za trdo poklicno delo Kai nam pomaga, če imamo še toliko Solanih ljudi, ki so morda Drav najboljši po umskih sposobnostih — a so bolehni ali celo 1e-tični ter kljub svoji mladosti že postarani. Samo zdrava mladina 1e naŠ3 bodočnost.
VSAJ ENKRAT NA DAN SITI
Cemu je potrebno to dolgovezno dokazovanje, da bi mladina ne smela stradati? Ali ni morda to samo po sebi umevno? Tako se bo morda vpraševal kdo. ki ne želi. da se taki na vprašanja načeniaio. Vendar ljudje, ki se vsai vznemirjajo spričo razpravljanja o revnih dijakih, niso še najslabši. Mnogo slabši so tisti, ki sploh nočejo opaziti takšnih socialnih vprašani in ki jim je vseeno, v kakšnih razmerah živi naša mladina. ZaL Drav tem ljudem ne more nihče zbuditi vesti. Lahko bi Doma-gali. a izkušnie so pokazale, da ni niti izjem med njimi: ko se je vodstvo šolske kxihinie kraljice Marije ob neki priliki obrnilo na javnost, na i bi se dobri liudie obvezali, da bodo plačevali hrano posameznim dijakom se ie oglasil samo eden — upokojeni železniški uradnik Plačeval je po 120 din za dijaka, dokler mu do-koinine niso zmanjšali, a še tedai se ie prišel s težkim srcem opravičevat, da. žal posle i ne bo mogel več plačevati. Tisti pa. ki bi lahko dajali brez žrtev, ne čutijo potrebe, da bi se opravičevali.
Mnogi dijaki bi se pogosto ne najedli niti enkrat na dan do sitega. Če bi ne prejemali hrane v šolski kuhinji Šolsko kuhinjo kraljice Marije v Ljubljani ie treba prištevati med eno najpotrebnejših socialnih ustanov; posebno težko bi jo pogrešali, ker doslej pri nas za revne srednješolce kljub štipendijam raznim dijaškim
kuhinjam itd.,  vendar še ni dovolj preskrbljeno.
PRISPEVEK KRALJICE MARIJE
Kuhinje sploh ne bi bilo. če bi se kraljica Marija v svoii plemenitosti ne spomnila tudi revnih dijakov: ustanova prejema do 5.000 din na mesec za orehrano najrevnejših srednješolcev ljubljanskih *oL Šolsko leto traja 9 mesecev, a 3 mesece, med počitnicami, kuhinja ne obratuje in 1500 din porabijo za počitniške kolonije bolehnih otrok. Glavni vir dohodkov kuhinje ie torej kraljičin prispevek. Toda 45.000 din na leto ie za Šolsko kuhinjo, ki hrani skoraj 200 srednješolcev, vendar premalo. Človek skorai ne mere verjeti, da tako pomembna socialna ustanova nima podpornikov med zasebniki. Ali morda ljudje ne vedo za njeno delo? N: verjetno, sai časopisje poroča od časa do časa o šolski kuhinji in tudi sicer ne more biti skrivnost, da se tako številno dijaštvo hrani pri ugledni socialni ustanovi.
KUHINJO VODI ŠOLSKA POLIKLINIKA
Kuhinja je v zelo dobrih rokah in zato stori z malimi sredstvi največ, kar ie mogoče. Vodstvo je poverjeno Šolski polikliniki. Dijaštvo prejema redilno hrano in vselej dovolj, tako da ne odhaja nihče od mize kakor se je včasih dogajalo v nekaterih tako zvanih dijaških kuhinjah. Preračunano je. da vsebuielo posamezne jedi dovolj kalorij in hranilnih snovi, tako da kuhinja obratuje res racionalno po znanstvenih načelih, a hrana je debra, domača, ne da bi kaj eksperimentirali. Skromna sredstva so torej posebno skrbno porabljena. Vodstvo kuhinje tudi predloži natančen obračun, kako so porabili denar, koliko dijakov ie prejemalo v določenem času hrano, če dobi kakšno posebno podporo; toda gre samo za podporo banske uprave; lani so prejeli 6.500 din. Bazen prispevka fonda za zdravstveno zaščito šolske nV.adine. 7000 din. so to vse subvencije kuhinji.
DIJAKI PRISPEVALI 41.331 DIN
V lanskem šolskem letu se je hranilo v kuhinji  189 dijakov in dijakinj Kosilo
P. B.:
Tihi norec
Na nabrežju pod mostom stoli mož in lovi ribe v prekopu. Na mostu se smete ob ograji skupina ljudi, zročih nepremično v košček Dlutovine ki olava po kalni vod:. Mimoidoči so pozabili na delo. čas in cilj in osredotočili svoio pozornost na ribo. ki nai bi se ujela. Od gruče radovednežev se je ločil debeluhast mož rdečih lic. Odšal je po kamenitih stopnicah na nabrežje in se pridružil osamljenemu ribiču.
-— Kai pa pravzaprav  počenjate tu?
— Ribe lovim.
— Ali sploh veste, če so v tem prekopu ribe?
— Zakal bi pa rib ne bilo v njem?
— Vzrokov ie lahko mnoco. Ali mislite, da moraio biti v vsakem prekopu ribe? Motite se. Ali ste že videli ribe v vodovodu?
— Saj prekop vendar ni vodovod, gospod
— Dobro Ker pa teče po obeh voda, mislim, če upoštevam samo to razliko...
— Mene ta razlika prav nič ne zanima.
— Toda zanimalo bi vas. če bi morali piti vodo iz nrekooa. namesto iz vodovoda. Toda vrniva se k ribam Tudi v Mrtvem moriu ni nobenih rib. ker sta se vanj pogreznila Sodoma in Gomora.
— Kako ste pa priŠ-i iz tega prekopa na Sodomo in Gomoro?
— Kai mislite, da tu še nihče ni utonil? Ribič   ie   naglo   obrnil debeluhastemu
možu hrbet in potegnil trnek iz vode.
— Zakai ste pa potonili trnek iz vode2
— Ker maram natakniti nanj novo vaba Staro so požrle ribe.
velja 4 din, kar je vsekakor zelo poceni glede na obilno in tečno hrano. Četudi dijak plačuje polno ceno. mu ie zelo do-magano. sai bi ne mogel nikier dobiti po tej ceni tako dobre hrane. Vendar vodstvo kuhinje skrbi, da hrano prejemajo res najpotrebnejši. Prosilec mora izpolniti posebno vpraSalno pol o. da lahko presodijo, kdo je potrebnejši Prošnja mora biti podprta z ubožnim listom Sumljive primere raziščejo še posamezno, tako da so zlorabe izključene, kolikor je sploh mogoče. Zbrane imajo potrebne podatke o roditeljih dilakov. ki se hranijo v kuhinji Družinski redniki. 16 gostov kuhinje so nezaposleni. 64 jih 1e iz delavskih druž:n, 20 kočarjev malih kmetov. 23 malih obrtnikov ln 38 nižjih uradnikov Ze ti podatki nam kažejo, da res skrbno izbiralo med prosilci.
V preteklem šolskem letu le prelemalo hrano brezplačno 23 gostov kuhinje: 14 jih 1e plačevalo za kosilo 00 50 par 37 po dinarju. 33 po 1.5 din. 29 00 2 din. 20 po 2.5 din. 16 00 3 din. 3 po 3 5 din in 14 po 4 din Dilafitvo 1e skupno prispevat o 41.426 din kuhinja na 63 898 din. Ra^d«-1 jenih 1e bilo skupno 26 331 obedov ki so vellalt po 4 din 105.324 din Vsak gost le plačal za kosilo samo 158 din. kuhinia je pa nrisoevala 2.42 din. VELIKE TEŽAVE ZARADI DRAGINJE
Draginia ie hudo prizadela to socialno ustanovo, računati morajo s sleherno pa-
Ljubljana, 23. novembra. V žitorodnih krajih se hranijo s pšenico,
v pasivnih pa s koruzo. Med tem ko v Banatu pitajo s koruzo prašiče, je v nekaterih krajih primanjkuje celo ljudem V Vojvodini, Banatu ln Bački porabijo zelo malo krušne moke za žgance in polento, med tem ko v mnogih hrvatskih pokrajinah koruzni kruh povsem nadomešča pšenični in je koruzna moka glavni živež. Pa tudi v vseh industrijskih krajih v državi je poraba koruzne moke tn zdroba velika, saj je polenta pogosto na delavčevem jedilnem listu. Vedeti pa moramo tudi, da cena koruze vpliva zelo na cene masti in svinjskega mesa. Ce bo koruza draga, bo prireja pitanih prašičev mnogo manjša, in ne bomo smeli upati na pocenitev masti
in bomo morali biti celo veseli, če ne bo se večje podražitve.
Skrbi so povsem upravičene, kajti te dni se bo najbrž že odločilo, po čem bo koruza v prihodnji sezoni- Zadnje čase mnogo govore o potrebi mešanja koruzne moke s pšenično krušno. Namcstu, da bi se koruza začela počen je vati in da bi je biro čedalje več na tržišču, se podražuje in je tu in tam že presegla ceno 270 din za stot. Zdaj je torej koruze za 110 dražja kakor je bila lani — pšenica. Zaceli so razpravljati o maksimiranju četne koruze in dobro poučeni gospodarstveniki trde, da bo cena nabrž predpisana na 250 din stot. Vprašanje je, ali ima taksno maksimiranje sploh še pomen. Sicer so tudi med porabniki mnogi nasprotniki maksimiranja cen koruze. Imeli smo slabe izkušnje z maksimiranjem cen koruze larsskega pridelka. Znano je, da je bila cena lanske koruze najprej maksimirana, a da je maksimiranje povsem zgrešilo svoj namen; čim je bila cena niaksimirana, ni bilo koruze več naprodaj. Pridelovalci je niso hoteli prodajati po določenih cenah, po višji je pa niso smeli. Tudi Slovenija je bila precej prizadeta zaradi tega, ker je del j časa primanjkovalo koruzne moke in zdroba. Spretni in podjetni so si sicer znali preskrbeti koruzo, saj je bilo znano, da je kupčija »pod roko« precej cvetela, ter da je bil to tudi eden glavnih razlogov, da je bilo maksimiranje razveljavljeno. Pridelovalci so dosegli svoj namen; njihovo upanje, da bodo predpisi o prodaji koruze razveljavljeni, se je uresničilo. Ni se jim bilo treba bati velike strogosti, zato so lahko čakali s koruzo, dokler ni bila dovoljesaa prodaja po višjih cenah- če bi oblasti vzdržale pritisk organizacije pridelovalcev in ko bi pridelovalci ne mogli pričakovati, da bo dovoljena višja cena koruze, bi bilo dovolj blaga na trgu.
Zdaj torej zopet razmišljajo o maksimiranju cen koruze. Koruza bi bila mnogo predraga po 250 din 100 kg. zlasti še. če upoštevamo, da je zdaj po isti ceni pšenica brez premije 50 din pri stotu. Visoke cene pšenice so upravičevali z zelo slabo letino, saj je bil pridelek približno 30% manjši kakor lani. Toda s čim lahko upravičijo
— Sai ni nikjer rečeno, da so io morale požreti vorav ribe: vaš zaključek ie napačen. Cujte kaj se mi je nekoč zgodilo. Nekoč sem spravil košček telečje pečenke. Ko sem prišel ponoči domov ie ni bilo več. Ozmerjal sem svoio Ženo. češ da mi niti skromnega prigrizka ne privošči. Iz tega se ie razvil hud prepir in vložil sem tožbo na ločitev zakona. Sest dni pozneie sem resno obolel. V bolnišnici so mi iz-orali želodec, in veste kai so našli v njem? Sledove pokvarjene pečenke... Pozabil sem bil torej povsem, da sem bil sam pojedel telečjo pečenko. Seveda sem umaknil tožbo na ločitev zakona.
— Pa vendar ne boste trdili, da sem vabo s trnka sam pojedel?
— No. tega res ne mislim. — toda čujte ali sploh vid te tu kako ribo?
— Ne. toda plutovina trnka jo čuti. Ali vidite kako se trese?
— Kje je pa rečeno, da je to riba? Morda se pa temeljito motite. Nek^č sem stal na prednji ploščadi tramvaja. Stojim namreč vedno na prednji ološčadki. kadar se vozim s tram v a tem. ker mi zelo Dri i a. če mi pihlja vetrič okrog obraza in ušes. Kar sem začutil, da se mi ura v žepu trese. Kai neki to pomeni sem Domislil. Postal sem pozoren. A ta čas se ie ura zopet pomirila in ni se več ganila.
— Kai ie na bilo?
— Tat mi io ie bil potegnil Ie žepa. Vidite torej: Nobene ribe ni bilo pri tem ln vendar se je ura tresla. To je bil storil tat. Tako je lahko tudi z vaab ribiako olu-tovino.
Toda...
— Gleite z vaSlroi ribami je Prav tako, če jin Je sploh kaj v vodi. Kate *h pa
ro, ada i so se Da proračuni seveda zelo povečali. Zato tudi ne morejo v te i šo'sski dobi sprejeti toliko otrok kakor so jih lani. Zdaj ima kuhinja okros 125 gostov. Izmed nj.h preiema 20 dijakov hrano brezplačno. 26 jih plačuje po 5o par kosilo, 31 do dinarju. 30 no 1.50 din. 10 do 2 din in 7 po 2.5 din. Za neka i dijakov bo plačevala hrano 2. državna realna gimnazija. Primanjkljaj bo neizogiben: kakor zdaj kaže. če se iim ne bo posrečilo naiti nobenega novega vira dohodkov, bo znašal primanjkljaj po 5.000 din na mesec. Ali med nami res ni nikogar, ki bi skušal pomagati šolski kuhinji iz stisk, da bi lahko brez ovir nadaljevala svoje plemenito delo? — Vodstvo kuhinje se tudi dobro zaveda, da ie pomoč: naiboli ootrebna m a-dma v pubertetni dobi. ko ie naivečla nevarnost, da mladi človek oboli za tuberkulozo: zato letos prejemajo hrano le dijaki in dijakinje v starosti do 17 let Seveda so podpore zelo potrebni mnoei rta-rejši. a kie vzeti sredstva za vse?!
Ali se vam ne zdi. da ie iskanje sredstev za podpiranje revnih dijakov — čeprav je prirejenih §e toliko res zelo ootrebnih nabiralnih akcij — najpotrebnejše? Naši novinarji, ki so namenili dobiček koncerta. Drirejeneea 1. decembra v korist revnih dijakov, so o tem prepričani in upa i o da bodo prepričali tudi javnost kako potrebno je. da Dos večamo več resne skrbi naši mladini.
tako visoko ceno koruze, ko je bila letošnja letina rekordna? Po dosedanjih cenitvah spada letošnja letina koruze v naši državi med najboljše v zadnjih desetletjih.
Tako visoka cena koruze bi tudi ne bila v nobenem sorazmerju s cenami pšenice. Vzemimo kot primer lanske cene. Lani je bila pšenica najdražje po 160 din 100 kg, koruzo so pa prodajali po 90 do 100 din, tako da je bila pšenica dražja od koruze za 60 do 70 din ali okrog 684%. Ce bi prilagodili letos cene koruze v enakem razmerju cenam pšenice, bi smela biti koruza po 180 ali kvečjemu po 200 din 100 kg. Kljub temu pa bi bila še 100% dražja kakor lani.
S 100% višjimi cenami koruze letos, zlasti, ko je bila tako dobra letina, bi se pač moral zadovoljiti vsak pridelovalec.
Sicer pa bi se nikakor ne smeli ozirati samo za interese pridelovalcev, saj so tudi druge gospodarske stroke važne za spi oš-nos t, a porabniki, ki so v veliki večini, morajo vsaj živeti. Tako visoke cene koruze, kakor si jih žele nekatere gospodarske ustanove v žitorodnih krajih in gospodje, ki vedre in oblačijo na blagovnih borzah, bi bile sitno škodljive za vse gospodarstvo, kajti vplivale bi na cene mnogih drugih življenjskih potrebščin. Dražja koruza — dražja živina; dražja živina — dražje usnje, meso mast; dražja mast in meso — dražji tudi drugi živež; dražja koruza — dražja tudi pšenica itd. če na pristojnih mestih žele znižati cene živine na domačih tržiščih, kakor se govori, pač ne bo smela biti koruza tako draga. In če ljudje naj ne varčujejo vsaj pri polenti, naj bi koruza ne bila naprodaj še dražje kakor bi smela biti v sorazmerju s previsokimi cenami pšenice.
Litijska »Lip»" zopet poje
Litija, 22. novembra.
Po dolgem času je v nedeljo zopet nastopila litijska »Lipa«. Pevovodja V. Roječ, ravnatelj meščanske šole, je zbral 50 pevcev in pevk. Koncert v Sokolski dvorani je privabil številno občinstvo, ki ljubi lepo pesem. Na koncertu je zastopal tudi Hu-badovo župo g. A. Lajovic. ki je čestital zboru v imenu Jugosl. pevske zveze in izročil nekaterim pevcem odlikovanja. Odlikovani so bili: g. T. Kunstler in ge. Jerebova, Medičeva, firibarjeva, 2eleznikova, šiškova in Jelnikarjeva.
Spored koncerta je bil bogat lepe narodne in umetne pesmi. Mešani zbor je zapel tudi dve novi skladbi domačega skladatelja P. Jereba, in sicer »Na Posavju« in »Vzdih«. Obe sta želi lep uspeh in občinstvo je navzočnega skladatelja živahno pozdravljalo. Lep uspeh je pa zbor tudi dosegel še z Jerebovo »Jutranjo«, Hubadovo »Bratci, veseli vsi« in dve Adamičevi »Ne maram  zate«  in »Gorenjska«.  Potem je
hočete ujeti?
— S pomočjo trnka jih potegnem iz vode.
— Toda najprej morajo prijeti.
— Seveda, to se razume.
— Ha. ha. Kaj veste tako dobro, da požre vašo vabo? 2e tako dol^o stojim tu na ni Še nobena prijela. Ali sploh veste kai ribe žro?
— Žuželke.
— Hm. žuželke ne teknejo vsakomur. Kolikor mi ie znano jedo žuželke samo Kitajci.
- To 1e vseeno. Nekatere ribe dajejo prednost muham, drure pa kobilicam ali komarjem. Sai mi ljudje tudi ne jemo vsi govedine. So ljudje, ki jim gredo v slast želve in ostrige, ali žabji kraki. Nikjer torej ni rečeno, da so prav žuželke Drava vaba Jaz bi poskusil s čem drueim. recimo z muhami.
— Mislite?
— Seveda z debelimi, pitanimi muhami.
— Sai nimam nobene.
— Treba jih ie nal viti prav tako kakor žuželke. Nastavite nekai muholovk in na ujete muhe boste lovili ribe. To ie vendar jasno kakor beli dan. Pst! Fant stopi doli. tale gospod potrebuje deset muholovk.
In ta Čas. ko je deček prodajal ribiču muholovke, je stopil debeluhast! gospod, težko sopdhajoč na stopnice in dejal zadovoljno enemu izmed gledalcev:
— V teb težkih časih mora vendar človek preskrbeti mladim lrudem «»*tif«ir Mladina naprej!
Veselo si je pomel roke ln odhlačal proti doma. da od mu je kar trebušček tresel
nastopil se Ženski zbor, Id je zapel Pre-mrlovo »Rože Za Marijo«, Adamičevo »Kje
si, dragi?« in Sattnerjevo »Dedek Krim«. Po odmoru je nastopil zopet motki zbor, in sicer z Lajovčevo »Kišo«, s posebnim uspehom a Vanturinijevim »Valčkom« m\ Nedvedovim »Nazaj v planinski raj«. — Nastopil je tudi moški zbor, ki je sapel Zajčevo »Zrmjaki-FrankopanskU, Jankovo >što čutiš. Srbine tuznl?« in Aljaževo Slovan na dan«. Koncert je bil zaključen z Adamičevo »ZabuČale gore«.
Vse nase občinstvo se je zelo razveselilo, da je »Lipa« zopet oživela ln uspeh na tem koncertu naj izpodbudi pevce k nadaljnjemu vnetemu delu.
Iz Trbovelj
— Pozor, hi ini po*e«tnlmi: Davčne napovedi za odmero zgradarine za davčno leto 1940 je treba vložiti pri davčni upravi v Laškem do 30. t. m. Društvo posestnikov v Trbovljah bo ob sobotah od 18—20 brezplačno sestavljalo davčne napovedi za svoie člane v gostilni Spanc-Pust. Vsak naj prinese prepis zadnje napovedi. Tiskovine se dobe na občini, za odmero obrambne doklade pa v tajništvu društva.
— Oprostitev vajencev je imelo 18. t. m. novo udruženje obrtnikov za srez Laško v
meščanski šoli v Trbovljah. K pomočniškemu izpitu se je priglasilo 29 kandidatov vseh strok. Tokrat je nadkriljevala ključavničarska in  mehani Carska stroka,
ker so bili k izpitu pripuščeni tudi vajenci iz rudniških delavnic. Člani ispraše valne komisije so si ogledali pomočniška dela ter jih ocenili. Nato so poedini kandidati bili klicani k preizkušnji, ki ni bila ravno lahka. Uspeh je bil v splošnem zadovoljiv, nekateri so izpit prestali z odličnim, drugI pa s prav dobrim in dobrim uspehom. Po-navljalnega izpita tokrat ni bilo. To dokazuje, da so bili mladi pomočniki dobro pripravljeni in lzvežbani. K temu je nedvomno pripomogla tudi obrtno-nadalje-valna ftola, v kateri poučujejo razen drugih strokovnih učnih moči tudi fe učitelji mojstri. Po končani preizkušnji je predsednik izpraševalne komisije razdelil mladim pomočnikom Izpričevala in pomočniške diplome. Predsednik g. Hrastelj iz Laškega in prisednik komisije g-. Guček sta s prigodnimi nagovori gojencem želela uspešno pot v bodoči samostojni obrti. G. Križnik se je zahvalil vsem mojstrom in komisiji v imenu rudnika in staršev. Lep nagovor mladega pomočnika pa Je zaključil pomembni akt oprostitve, s katero je odprta nova samostojna pot v Življenje zopet novim mladim obrtnikom.
— »Planina cvete« je naslov zanimivemu predavanju, ki ga priredi v torek 26. t. m. zvečer tukajšnja podružnica 8PD. Predavanje bo v Delavskem domu. Predaval bo znani mojster fotogTaf g. Karlo Kocjančič iz Ljubljane ter predvajal Številne posnetke z naših Alp v naravnih barvah. Na prireditev opozarjamo vse trboveljske ljubitelje planin ln fotoamaterje ter jih vabimo k številnemu obisku.
— Podružnica Kola juffosiovensk?h Sester v Trbovljah priredi v nedeljo 24 t. m. ob treh popoldne v domu KJS (Gla-žuta) vzcojno predavanje dr. St^nkR G> rale o temi »Vz^oine naloge staršev v današnjih Časih«. Opozarjamo trtnverske starše na zelo aktualno predavanje z vabilom, da se pa udeleže v lastno korist
— Pošta Trbovlje - tr* ie kakor vse kaže prava pastorka! Kliub temu. da smo ?e opetovano poudarjali, da ie zaradi izredno povečanega prometa neobhodno potrebno povečati število uradnikov na tei poŠti, je poštno ravnat°li~*-T"-> radi pomanikania kredita razrešijo dolžnosti nomožno uradnico Vršrnak MarHo. Pred dobrim me^^era ie bil premeščen tudi nismenoša Struc Peter, na njeg^o meio na sprejet mlad fant. ki ni še nikdar imel onravka s pošto. S tem ie poštni urtd Trbovlje 2 zelo občutno prizadet in bo zopet vse delo slonelo le na eni uradnici, ki nikakor ne zmore vse^a dela Trži ni se vprašujejo, zakai se njihov poštni urad •*anemaria ter se kljub ponovnim pr;tožbam ne ust reže niti eni njihovih Prošenj? Ce tržka poŠta ne bo ua**d->v*la v redu. to gotovo ne bo krivda uradnice. Glede telefona si tudi Še n:hče ni zganil, niti se ne pomisli, da uradni pros+ort v nobenem pogledu ne odgovarjajo stvarnim potrebam. Ne bilo bi odveč, če bi se za odpravo teh nedostatkov pobrigala tudi trboveljska občinska uprava.
Iz Kamnika
— Poziv   vsem   plemenitim Sokolom.
Naš zvesti član in bivši aktivni sodelavec tukajšnjega Sokola br. Kladnik Alojz se že več let obupno bori z življenjem ln usodo, ki ga zasleduje. Zaradi bolehno-sti je brez pravega zaslužka, usoda pa mu je naklonila kopico otrok (menda 9), ki so vsi še nedorasli in nepreskrbljeni. Zadnje čase se mu je bolezen poslabšala tako, da je že dalje časa priklenjen na bolniško posteljo. Nujno je potreben naše podpore in pomoči. Zato je Sokolsko društvo Kamnik na svoji zadnji seji sklenilo, da z nabiralno akcijo zbere kolikor mogoče sredstev in mu jih pošlje za prvo pomoč. Lep znesek je bil zbran že takoj na seji in mu bil tudi že poslan. Pozivamo vse Sokole in prijatelje, da še nadalje prispevajo ter s tem dokažejo čut za trpečega brata. Naj smatra vsakdo za svojo dolžnost , da se odzove tej akciji in naj se zaveda, da je to morda naj plemenitejša stran sokolskega udejstvovanja. Prispevke je poslati društvenemu blagajniku br. Juriju Nemcu, pošljejo pa se lahko tudi na naslov Sokola ali pa izroče kakemu drugemu funkcionarju. Vsem darovalcem se v imenu nesrečne družine že vnaprej iskreno zahvaljuje Sokolsko društvo Kamnik.
— Nabiralna akcija podružnice CMD ▼ Kamnika je za naše prilike še zadosti dobro izpadla. Do sedaj je nabranih nekaj nad 2000 din, pobirati pa nameravajo toliko časa, da bo zbranih 3000 din, kar je za male kamniške razmere gotovo že lepa vsota. Za bodoče pa bi bilo morda dobro, če bi se mesto dečkov in deklic lotili nabiranja prispevkov odrasli. Prav gotovo bi se nabrala še večja vsota, odnosno bi se že v nedeljo, ki je bila za to določana, nabral zadovoljiv znesek.
Iz Krškega
— Vode upadajo. Kakor po vsej Sloveniji, je tudi Spodnje Potavje močno trpelo pri zadnjem deževju. Vsi potoki so se spremenili v hudournike, ki so povzročili precejšnjo škodo. Sava, ki ima tu precej ikako korito, jo kljub tarna narasU sa do-
' bre tri motre nad norma 1 o ter nosila s seboj precejšnje količine lesa. Tudi je žo preplavila v Krškem samem sejmišče in segala do Kriegerjeve hiše. Visoko stanje se je čutilo tudi v kleteh po hišah, kamor je ie tacala talna voda vdirati. Niže ležeča gmajna izpod bolnice in igrišče domačega športnega kluba sta bila popolnoma pod vodo. Seveda je prinesla zadnja poplava tudi razburjenje. Na štajerski strani jc obtičalo v vrb in i nad Vidmom mo&o truplo, ki je moralo biti v vodi že okrog tri tedne. Identiteta še ni ugotovljena, ker neznanec ni imel pri sebi nobenih dokumentov. Je okrog 30 lat star, visok 175 cm, oblečen v sivo obleko, na nogah ps je imel nizke rjave Čevlje. Močno razbita glava je dala povod raznim govoricam .ki pa so neosnovane. Drug razburljiv dogodek se je odigral malo niže od prvega, ko je dva prepogumna »piavarja zaneslo na skalo sredi Save in se je splav popolnoma razbil. Splavarja ps sta se srečno rešila. Sava je do danes že skoraj normalna. Od leta 1933 Sava še ni dosegla take visine kakor to pot.
— K si ar i ni n sejem. V ponedeljek bomo imeli v Krškem zadnji letošnji živinski in kramarski sejem, ki je bil še vedno najbolje obiskan. Obeta se tudi precejšen obisk, ker so nekatere bližnje občine spet odprte ter bodo skuhali kmetje sedaj nadoknaditi izgubljeni čas z zaporo. Pa tudi visoke cene živine bodo marsikoga privabile.
— Razsvetlite krike ceste. Zadnji čas se je začelo pri nas šted»ti na nepravem mestu, namreč pri že itak akri/mn- razsvetljavi. Sedaj, ko je že pred peto uro zvečer popoln mrak, moramo čakati do šestih zvečer, da se po cestah prižgo luč, Ni čuda. da
ride rado do kararnbolov. Le srečnemu na-ljučju t« je treba zahvalit,, da se Še ni pripetila težja nezgoda Te dni sta spet trčila skupaj neki voz in avtomobil. Krivda pač ne zadene voznikov, temveč občinsko upravo, ki ne razsvetli dovolj vsaj glavne ceste Upajmo, da bo naša nova občinska uprava uvidela upravičenost nafte zahteve po boljši razsvetljavi in štedila raje na drugem mestu.
Obdarovanje šolarjev
Litija, 22. novembra. V nedeljo so imeli v Smartnem pri Litiji Žegnanje. Martinova nedelja je privabila tudi nekaj izletnikov in prinesla v mnoge družine nekaj veselja in zadovoljstva. Dopoldne je bilo v ljudski Soli izredno živahno. Zbirali so se starši z otro ki. Naš tovarnar g. Pavel Knaflič je po tradiciji v družini, ki je naklonjena mladini in d ruš t v srn. izbral za obdaritev šmarsko šolske mladine. Svojega prijatelja, našega Šolskega upravitelja g. M. KovaČiča je pooblastil, da izbere 80 siromašnih šolskih otrok. g. Knaflič pa je obljubil, da bo podaril vsakemu otroku, ki ga določi šolski upravitelj s člani učiteljskega zi>ora, par čevljev. Dal je na razpolago usnje »Trakna« iz svoje znane tovarne, ki jo je ustanovil že njegov stari oče. G. Knaflič je dal čevlje v delo trem tukajšnjim čevljarskim mojstrom. Prvotno določeno število 80 parov so zvišali Še za en par.. Obdarovanju so prisostvovali poleg staršev in otrok tudi poslovodja tovarne g. Rafael Sinigoj ter vsi trije čevljarski mojstri, ki so izdelali na račun Knafliča čevlje in sicer gg. Mrzelj, Brez-nikar in Hribovšek. Ganjeni so se zahvaljevali obdarovanci in starši za velikodušen dar- Darilo je vredno okrog 20.000 dinarjev.
Jeseniški Sokoli v Ljubljani
Ljubljanski Sokol je povabil na današnji mladinski večer, ki se bo pričel ob 20. v Narodnem domu, obmejne brate z Jesenic. Ob tej priliki se bo nadaljevalo tekmovalno srečanje med jeseniškim in ljub-ljtmskim naraščajem. Sokolski posti, s starostom br. Ogrinom in vodnikom br. Pristovom na čelu si bodo ogledali jutri dopoirine sokolske postojanke v Trnovem in na Taboru, drevi pa jim bo izkazala sokolska Ljubljana, na mladinskem večeru vso svojo ljubezen in pozornost. Dobro nam došli, obmejni bratje! Zdravo!
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Sobota, 23. novembra: Lepa Vida. Izven Nedelja, 24. novembra: ob  15. uri: Mali lord. Mladinska predstava.  Izven. Ob 20. url: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek, 25. novembra: zaprto
★
Nedelja v drami. Za mladino bodo ponovili prvič po uspeli premieri, Eurnettovo tridejanko »Mali lord« s SlmčJčevo v naslovni vlogi. Pri premieri je mladina z napeto pozornostjo sledila prisrčnemu dejanju in pokazala mnogo smisla za razplet dejanja in za zmago dobrega nad slabim. Glavne vloge bodo igrali: ftaričeva in Skr-binšek, Drenovec, Gabrijelčičeva. Danes in Sever. Režiser: prof. šest. — Zvečer bodo ponovili Shakespearjevo žaloigTo »Romeo ln Julija«, ki je dosegla po številu reprlz letos največji uspeh. IgTalsko učinkovito podana ln originalno inscenirana tragedija, je vredna obiska. V naslovnih vlogah: Jan tn Vida Juvanova, v glavnih: Kralj, Nablocka, Sever, Drenovec, Lipah, Grego-rin, Skrblnšek Peček, Presetnik, Mira Danilova, Gabrijelčičeva in Plut. Režiser: dr. Keft.
OPERA Sobota, 23. novembra: Carmen. Izven Nedelja, 24. novembra: ob 15. uri: Grof Luksemburški. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. uri: Baletni večer. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol Ponedeljek, 25. novembra: zaprto
+
Nedelja v operi. Veliko popularnost, ki si jo je pridobila vprizoritev Leharjeve operete »Grof Luksemburški« med obiskovalci opere, dokazuje petnajsta repriza tega uspelega dela. Zgodba o zakonu, ki ga skleneta ne da bi se poznala, grof Luksemburški in pariška pevka Dldierjeva, prinašata tako v pevskem kakor igralskem pogledu mnogo zabavnega in kratkočasnega ter daje pevcem priliko za razmah. Peli bodo: Franci, Ivančičeva, Barbičeva, M. Sancln, Pollčeva, Zupan in drugi. Dirigent: D. zebre. Režiser: E. Frelih. Koreograf: Ing. Goiovln.
Ali bo dovoli vsaj polente?
Letošnja koruza ]e zelo draga — Težave z maksimiran] em cen
Stran 6
»SLOVENSKI NAROD«, sobota, 33. novembra 1040.
6tev. 269
čudežna dežela Indokina
Divjina in kultura ležita v tej deželi čudovito tesno skupaj — Pravi raj riža —
Japonski general Nisinara s francoskimi oficirji med pogajanji v Indokini
Indokina! Kaj si človek nezavedno misli pri tem? Mrzlično vroče, nevarno ozemlje, rncsktte, bolezni, žolte ljudi, ki sovražno zijajo v Evropce. In potem strašno strmi, ko se vozi v avtomobilu po senčnih avenijah, ko vidi v izložbah iderniers cris« pariških bulvarov in pred kavarnami majhne prijazne pletene mize in naslanjače. Vse to je vendar že nekje videl? Hipoma se počuti nenavadno domače. Nenadno je spet v Evropi, v Franciji; na.ta.kar prinese ve-drico z ledom, in po cestah drvijo šoferji prav tako, kakor njihova pariški kolegi.
Toda iluzija ne traja dolgo: če vzameš pariški dnevnik v roke, ki leži na mizici, spoznaš, da je za trideset dni datiran nazaj.
V tej deželi ležita divjina ln kultura čudovito tesno druga tik druge. V katerem drugem delu sveta lahko igraš po zajtrku tenis, potem zletiš z avtom v pragozd, resnični pragozd z močvirji, zvermi in nepredirno goščavo, in zvečer poslušaš odlično podano Massenetovo >Manon< ? Pragozd je tako blizu, da ga dosežeš skoraj z roko, in velike avtomobilske ceste, ki ga prepreža jo, so prav tako odlične, kakor ameriške >Highway<. Lepe ceste gredo tudi dalje v notranjost. Tja, kjer leži riževo polje zraven riževega polja. Riž nič razen riža! Kakor daleč vidi oko, sama neizmerna polja z majhnimi prekopi- Riž mora biti stalno pod vodo, in poljsko delo je strašno naporno; samo mali žolti kuliji lahko to vzdržijo. Nad glavo žareče sonce, med mrzličnimi parami, m os kiti, do kolen v vodi; dvanajst ur, štirinajst ur, peklensko delo. ki se plačuje z 10 centi na dan. Ti kuliji so Anami ti; žil a vest tega plemena je čudovita. Za obed imajo peščico riža z ribjo omako Spijo na tleh svoje ilovnate koce. Spcminjam se nekega kulija, ki me je nekoč tri ure vozil s svojo >rikšo< po okolici Halphonga in pri tem prehodil najmanj 30 kilometrov. Ko sem mu potem plačeval, je so pel in pot mu je tekel v potokih po telesu, teda komaj je vtaknil svoj piaster v žep že je planil k drugemu Ev-ropcu in mu ponudil svojo službo.
Včasih se vidi čreda bivolov; izvoz bi-volskega usnja Indokine je zelo velik, in bivol je edina domača žival teh krajev. Na vsakem jaha majhen Anami t, medtem ko njegovi starši delajo na polju. Majhna sela so tam iz revnih bambusovih koč. ki ne zasluzijo imena »vas«. Potem se ustavi vlak pred belim postajnim poslopjem, in načelnik postaje. Anami t, ki ponosno nosi rdečo čepico z napisom »Chemins de fer de F Indcchlnet, dostojanstveno salutira vlakovodji.
Zdaj se peljemo čez Cua-Cam. čez >rdečo rekoč, ki na njenem bregu leži Hanoi. Tri kilometre dolgi most je tehniška mojstrovina; pomisliti moramo, da so ga zgradili samo Anamiti pod vodstvom francoskih inženirjev. Potem se ustavi vlak v najlepšem mestu Indokine.
★
Hanoi je veliko, moderno glavno mesto, v čigar evropski četrti se človek čisto domače počuti, široke, senčnate ceste, ki se pravoke-tno križajo in so tako čiste, kakor v najmodernejšem evropskem glavnem mestu. In vile Evropcev ob teh cestah zro kakor majhni gradovi na vrtove, ki jih obdajajo, in so v svoji tropski bujnosti tako
krasne, kakor si jih ne more misliti, kdor jih ni videl.
Hanoiske ceste nesijo še imena iz ana-mitske cesarske dobe. Tam je cesta »svile«, »lončarjev«, »zlatarjev«. V mestu je pravcato mravljišče ljudi-
Kakor vsa mesta tropskega pasu, ima tudi Hanoi svoje čudovite botanične vrtove. Sredi med bambusovimi grmi in palmami leži majhno jezero; polna luna se zrcali v vodi in težak vonj cvetja napolnjuje zrak. Tako je kakor na pravljičnem vrtu. Kamor pogledaš, vidiš pagode in pa-godone, celo v mestu, med velikimi trgov-
jeze ro-
škimi hišami stoji p a god a sredi Most drži tja, in v večernem mraku hodijo Anamiti trurnoma na pagodsko jezero molit
Indokitajska lepotica
To je ura, ko se tudi Evropci pokažejo na cestah. Gredo igrat tenis ali v kavarne pit aperitif. Kavarne se že na zunaj razlikujejo od naših, niso zakajene, kakor na-
se. Kavarne v Indokini so čisto odprte in imajo velike in zračne prostore. Predvsem pa duševna atmosfera: covtipi, ki jih slišiš, so posebno ostri in pripovedovanje tako zmedeno po navadi, da bi ga ne pripisoval pametnim ljudem.
★
Belokežei, Id jih tam srečuješ, so sami trgovci, oficirji in uradniki v dobrih položajih. Bili bi zavidanja vredni, ko bi... ko bi jim ne govorilo iz oči tisto svet U kan je, ki ga imenujemo na vsem svetu »d omot ožje«. Človek psuje Evropo, če tam živi. Obožuje jo, če jo pozna le še lz pripm*edova-nja. Ah, videti cesto, kjer so vai ljudje beli, kjer se siiši jezik, ki si ga govoril v mladosti doma, kjer ti ne strežejo vedno žolti ljudje, ki se suženjsko vedejo, kjer si lahko kupiš časopis, ki ni mesec dni star!
Vzdihujejo. Imajo lepo službo, niso z dvajsetimi služabniki, avto, lastno tenišče. Delajo samo pet ur na dan, lahko čita jo, poslušajo godbo, uganjajo sport. Dobijo veliko več denarja za svoje delo, kakor tam v Evropi Toda kaj bi dali za to, če bi lahko zdajle sedeli na pariškem buh/aru!
Na svetu ni več mnogo čudes, odkar je turizem postal mednarodna industrija in odkar najdeš tudi v pragozdu vodiče tujcev in prodajalce spominov. Svet je postal zbirka »znamenitosti«, je razčaran, fotografiran in fliman. Tisto malo število čudežev, kolikor jih je še, tisti, ki jih poznajo, strogo prikrivajo. To je vzrok, da čudo Angkora še ni postalo popularno.
Angkor je veliko osrečujoče čudo. To mrtvo mesto živi. To se zdi protislovno. Velikansko kamenito mesto, pred tisočletji sezidano sredi pragozda, ki so ga njegovi prebivalci zapustili in ki je danes prazno in mrtvo — vendar še živi. Velikansko zidov je. palače in svetišča — vse živi. Neko pošastno nastrojenje občutiš, če greš ponoči sam po temnih cestah v Angkoru, in se v mesečini, ki je tam mrtvaško bleda, še ostreje rišejo konture kamenitih figur.
Slišiš še tako lahen korak, okrog in okrog je vse čisto tiho. Celo nočno šumenje pragozda, kvakanje žab v močvirjih in rjovenje zveri je utihnilo. Pred vzvišenim veličastvom tega mrtvega mesta se sklanja celo narava. Temno in črno se dviga svetišče kralja Suryawarmana proti nebu. In tale široka cesta, ki je zapuščena, prazna in mrtva — morebiti je bila danes zvečer še polna ljudi? To mrtvo mesto se zdi, da živi, ljudje, ki tu stanujejo, se zdijo, da so se pravkar odpravili k počitku. Ali pa je morda šele včeraj divjala tukaj epidemija in so vsi, vsi pomrli, le mesto še živi.
Te noči v Angkoru ne pozabi nihče, kdor jo je kdaj doživel. Te noči v začaranem mestu sredi pragozda- Angkor ni »znamenitost«. To je mrtvo mesto, ki živi, eno izmed maloštevilnih čudes našega časa, ki Čudežev ne pozna.
Kralj ameriških nesrečnežev
je Charles Schultz, ki je dobil na tekmi prvo nagrado
Kdo je imel lani v Ameriki največjo smolo. V Philadelfiji imajo poseben klub, v katerem so včlanjeni ljudje, katerih 3e drži smola. Ta klub je iskal in tudi našel ob vnetem sodelovanju javnosti moža, ki se ga je lani najbolj držala smola. Charles Schultz iz Doylestowna v državi Orl-gon je dobil obenem z naslovom prvaka v nesreči tudi nagrado v znesku 2000 dolarjev. Mož torej vendarle nima take smole, kakor kaže vse drugo, kar ga je zadelo.
Tekma nesrečnežev, ki so se potegovali za ta naslov in nagrado, je bila zelo ogorčena. Komisija je morala izbrati enega izmed tisočerih. Pogoj je bil, da se primeri smrti v rodbini niso smeli smatrati za posebno smolo. Naval tekmovalcev je bil tako velik, da so morali izid tekme razglasiti šele zdaj. Cujmo torej kaj vse se je pripetilo Charlesu Schuitzu.
Lansko leto se je pričelo zanj s tem, da je vozil s svojim avtom ogromno želvo, ki ga je med vožnjo ugriznila Schultz je izgubil oblast nad krmilom in zavo.^il v jarek. Avto se je razbil, njega so pa morali odpeljati v bolnico. To priložnost je porabila njegova nevesta, da se je orno-žila z drugim, njegov po osveti hrepeneči uslužbenec pa mu je zožgal hiSo.
Potem je uničilo neurje vso njegovo letino pšenice. Kmalu potem ga je brcnila krava, da je moral zopet osem tednov preležati in v njegovi bolniški sobi se je zgodilo, da je nenadoma zblaznela strežnica ter jela streliati po bolnikih. Schultza je zadela v glavo. Mož je tudi kmalu pri- J Šel ob odškodnino, ki mu jo je izplačala
bolniška zavarovalnica za ves čas, ko ni bil sposoben za delo. Denarnico je namreč pustil na pošti, kjer jo je ikmalu nekdo pobral in spravil v žep. V neki kavarni se je nesrečnež zapletel v pretep in pošteno so ga namlatili. Razen tega je bil pa še aretiran in šele, ko se je izkazala njegova nedolžnost so ga izpustili.
Zaljubljen je bil v neko dekle in o božiču se je hotel oženiti. Tik pred poroko se je pa izkazalo, da je zaljubljen v premeteno sleparko. Od žalosti se je Schultz tako napil, da so ga morali zaradi zastrupljen ja z alkoholom prepeljati v bolnico. Ne smemo se čuditi, da ni hotel bolnice zapustiti pred novim letom.
Novo leto se je začplo za Sehultza dobro,
iti postni jo čnstni etan Kluba nesrečnežev in dohii jf» 20OO dolarjev nagrade. Morda mu bo uF^a povrniti vse. kar mu j« tako kruto odtegnila. Na časopisna rr*-ročila sp ie prijavilo *r mnogo mladm, osamljenosti naveličanfb dam. ki so pripor vi jene t^ipziti kralja nesrečnežev.
Predaleč hi zaStl, če br hoteli opisovati nsodo Se drugih na«rrairnih nesrečnežev. Omenimo r.ai samo še en*"1?.?, ki ie doživel liri n nesreč in drugega, ki se <e v enem letu trikrat noror^il in t»Mkrnt ločil, kar se mri zdi naivpčja n*»S*tH?a.
PRJ<*F MORAJO BITI
— Očka. zikaj pa motajo biti pri poroki priče ?
— Kako moreš zastaviti tako neumno vprašanje. Zato, ker bi pozneje človeku nihče ne verjel, da je bit tak osel.
Novorojenčki razločujejo barve
Na atockholmski očesni kliniki so delali nedavno zanimive poskuse z novorojenčki, da bi se prepričali ali razločujejo barve ali ne. Poleg tisoč odraslih, med katerimi so bili v prvi vrsti železničarji, šoferji in Študentje, so pregledali zdravniki tudi 269 novorojenčkov v starosti od 69 dni do 2 let. Za kontrolo teh poskusov so vzeli zdravniki tudi večje otroke, ki so jih preizkusili po enakih metodah.
Poskusi so pokazali, da trimesečni otrok že razločuje pestre barve od sive. Otroci ček je posvetil večjo pozornost marsikateri pestri barvi nego sivi. Ta njihova sposobnost se zboljša z vsakim mesecem. Pri novorojenčkih med 6 in 15 mesecem so poskusi pokazali, da je majhnim otrokom najbolj všeč rdeča barva, katerim slede žolta, modra in zelena. Deklice so posvečale manj pozornosti žolti barvi kakor dečki, nasprotno so se pa bolj zanimale za modro zlasti v 19 mesecu. Zdravniki so pri tem ugotovili, da so novorojenčki ženskega spola mnogo bolje reagirali na barve, kakor dečki. Zdravniki si razlagajo to tako, da se deklice tudi sploh hitreje razvijejo kakor dečki.
Shaw vedno aktualen
V Frankfurtu so napravili zanimiv poskus z vprizoritvijo znane Shawove veseloigre »Ameriški cesar«, v kateri se smatra konec Anglije za konec 20. stoletja. Angleški kralj nastopa v maski Jurija, v vladi so pa od ministrskega predsednika do najmlajšega strokovnjaka same sodobne postave. Znani komik Impehoven igra ministrskega predsednika v Churchillov! maski s cigaro v ustih in doseže sijajen uspeh. Drugi igralci imajo maske Chamberiaina, Edena, Lloyda Georga in Attleea. Lahko bi tu kdo očital, da gre za kabaretni dov-tip, toda tak Človek bi ne poznal dobro komada, ki je njegova tendenca zelo aktualna. V Shawovi komediji nastopa tudi Američan, ki hoče kupiti angleški otok in ki pravi: Anglija ne bo propadla, vstane veličanstvo, vstane v še večji slavi in sijaju.
Veseloigro je napisal Shaw pred desetimi leti ln kakor da je videl v bodočnost tako živo stopajo pred nas poedine politične osebnosti. Seveda si je Shaw dovolil marsikatero ostrino, kakršnih smo pa pri njem vajeni in ki mu jih tudi v Angliji nihče ne zameri. Shaw je pač neiprosen sovražnik visoke gospode, kar odmeva bolj ali manj iz vsakega njegovega literarnega dela. Aktualen je pa v svojem strupenem sarkazmu ta slavni Irec vedno bolj.
Tajne Južnega morja
Ne bila bi pravilna domneva, da je že minila doba izumov, odnosno odkritij ln da človeštvo ne more pričakovati nič več novega. Mehiški raziskovalec Zapata trdi, da je Južno morje zdaj po neštetih odkritjih znano samo površno in da nudijo ogrom ne površine tega oceana raziskovalcem Se mnoga zanimiva presenečenja. Med drugim trdi, da je v Tihem oceanu še nad tisoč neznanih otokov. Koliko je sploh otokov v morjih ne more nihče reci. Mnogi zemljevidi Imajo zarisane otoke, toda večkrat gre pri tem za skupinico otokov, izmed katerih »o zari5V.nl samo največji na zemljevidu. O drugih se pa ničesar ne ve. kakor da jih sploh ni. Možno je, da je v morjih milijon otokov ali pa jih je celo še več.
I^akadivski in malaški sultan, ki je po zemljevidu lastnik samo šestih otokov, je
v resnici gospodar 120.000 otočkov. Filipini, o katerih se zdaj pogosteje govori, obsegajo sodeč po zemljevidu samo nekaj otokov, v resnici je v tej skupini 7268 otokov različne velikosti, nekateri izmed njih merijo samo nekaj kvadratnih kilometrov. Gospodarsko mmajo večjega pomena ln zato se nihče ne zanima za nje. Prav Zapata pravi, da je tako tudi z drugimi otoki in otočki v Tihem morju. Zelo pogosto zanese morje pamik, ki mora med vožnjo kreniti iz prvotne smeri, k otočku, o katerem niso imeli prej niti mornarji pojma in pogosto se napotijo na take slučajno odkrite otoke znanstvene ekspedicije ln najdejo na njih marsikaj zanimivega. Večinoma pomaga golo naključje k odkritju neznanih otokov. Na nekaterih žive melanSka ln pollneSka plemena.
Lekarne v starih časih
Lekarne kot prodajalne zdravil niso tako stare kakor bi človek mislil. Prvotno so se dobivala zdravila večinoma po samostanih. Lekarne starih časov so bile opremljene tako, da so že po svoji opremi vplivale na človeka skrivnostno kot neka tajin-stvena sila, ki more vračati ljudem zdravje. V starih lekarnah niso imeli samo nabačenih krokodilov, ogromnih kač in živih želv, temveč tudi egiptske mumije, pristne in potvorjene, nojeva jajca, salamandre, morske pse itd.
Tudi zdravila, ki so jih prodajali v starih časih v lekarnah, so se odlikovala po eksotičnosti. Ni šlo samo za zajčje nožice kot zdravilo ali za pasji loj, lisičja jetra in mastno volno, temveč tudi za pripravo zdravil Lz lastovtčjega mesa in celo iz Človeške možganske mrene. Nekatera zdravila so pripravljali iz zmletih kuščarjev, kač ln hrastač. Maščobe so bile zelo priljubljene in vsaka lekarna jih je morala imeti po več na zalogi. V lekarnah so prodajali različne amulete, izdelane iz hrošče v, hrastač in drugih živali. TI amuleti naj bi bili na eni strani varovali ljudi bolezni, na drugi strani jim pa služili kot zdravilo.
Naši predniki so pa lahko dobili v lekarnah tudi ljubavni napoj, izdelan iz koreninic rastlin, rastočih pod vešali. kjer je bil zakopan obešenec. Kdor je take koreninice zbiral je moral imeti uSesa zalita z voskom, kajti koreninice so pri tem tako strašno cvilile in tarnale, da bi bil človek sicer svoje delo hitro opustil. Zato je pa ljubavni napoj učinkoval povsem zanesljivo. Seveda če se je človek držal določenih predpisov. Ce pa nI učinkoval je bil to dokaz, da je bilo na nekaj pozabljeno In da je dotični človek sam zakrivil neuspeh.
To in ono
Moderna kemija zna sintetično Izdelovati vonj skoraj vseh rož tako, da velike tovarne parfumov sploh ne kupujejo več rož na vagone, da bi iztiskale iz njih fine esence. — Zemlja Holandske se počasi, toda neprestano pogreza. Ce bi ne bili zgradili zaščitnih nasipov, bi bilo že 40TĆ» Holandske pod vodo. — Tanin in druge snovi v čaju uničujejo znaten del vitamina C, ki ga je mnogo v limonovem soku, zato je bolj priporočljivo piti Hmonov sok samo z oslajeno vodo kakor pa čaj z limono, — Zvezdoslovcl so izračunali, da so nebesna telesa, ki imajo ogromno gostoto 60.000 ali 2.000 krat več nego znaša gostota platine. — Doslej so ljudje splošno mislih, da so steklo izumili Feničani. Nedavno so pa našli steklo tudi v babilonskih razvalinah, kar dokazuje, da je staro steklo že najmanj 4500 let. — Najmočnejši med hrošči je nedvomno rogač, ki nese 800 krat težje breme nego je on sam. Ce bi bil človek tako močan, bi moral nositi 60 do 70 ton. — Telo nekaterih mehkužcev, kakor recimo morskih meduz obstoja iz 98% vode. — Sifilis in kapavica sta imela v srednjem veku različna imena. V Italiji se je nazival sifilis indijska bolezen, v Franciji neapoljska, na Češkem ln v Nemčiji francoska, na Poljskem nemška, na Ruskem poljska, na Japonskem pa portugalska bolezen.
Nekaj o kaktejah
Umetnost gojiti kakteje je na zelo visoki stopnji tudi na Japonskem. Prve kakteje so prišle na Japonsko okrog leta 1700. Zanimanje za nje se je med Japonci razširilo zlasti v preteklem stoletju kakor se je tudi v Evropi. Okrog leta 1900 so poznali na Japonskem okrog 100 vrst kaktej. Zdaj goje člani japonskih strokovnih društev približno 2500 vrst kaktej.
Naša javnost gotovo še ne ve, da Je pri nas zelo razširjena vrsta Cochemie setls-plna na svojih prvotnih najdiščih že povsem izginila. Na kakteje, ki imajo rade toplo podnebje, je treba posebno paziti. Nekatere pri nas nesrovane kakteje niti pozimi ne preneso nizke temperature in se ji ne privadijo niti po običajnem jesenskem utrjevanju. Take kakteje je treba prenesti na toplo prej kakor druge. To so glavne vrste: vsi melccactusi, večina plloeereusov, C. Beneckei in Discocactus Tricornis.
Eđmunđ O' Hara:
Tajna
38
profesorja Morbiduia
Roman
Detektiv se je udobno zleknil na mehke blazine. Toda samo za nekaj trenutkov se je prepustil temu prijetnemu občutku varnosti Potem pa je potegnil iz žepa samokres in ga nameril na šoferja.
— Cujte, gospod X, — je dejal mirno, — kdorkoli ste že in karkoli vas je napotilo, da ste se zavzeli zame, v naslednjem trenutku boste delali točno tisto, kar vam bom zapovedal.
Molk ...
Avto je drvel po praznih ulicah in privozil zopet na cesto, vozeč levo in desno. Townsend je uganil, da se vozita v krogu vedno po istem kraju.
Trdovraten molk moža za volanom ga je vzne-mirjaL
Čutil je, da mu preti pogin. Ta divja vožnja v temni noči ni imela nobenega pomena.
— Na prihodnjem ovinku morate ustaviti avto, — je zapovedal Townsend osorno. In ne pozabite
_ cev mojega samokresa je namer j ena na vašo
glavo.
yi ne boste streljali, gospod, — je odgovoril
trd glas. — Moj avto vozi zdaj 90 krn na uro Lahko si torej mislite, kakšno bi bilo vaše truplo, če bi ostal avto brez šoferja.
Townsend je spoznal, da ima ta človek prav in da mu samokres prav malo koristi
— Za koga me pa smatrate? — je hotel vedeti Townsend.
— Za tistega, ki v resnici tudi ste.
Odgovor je bil več ne;:o diplomatski, toda po zaupljivem glasu je detektiv sklepal, da je šofer o vsem točno poučen.
— Tu sva, — je dejal šofer. — Izvolite tu desno, potem pa naravnost in ne pozabite, ravnajte se točno tako, kakor sem vam naročil.
Townsend je nerodno zlezel iz avtomobila, ker je njegova desnica ta čas z bliskovito naglico spravljala v žep najdene predmete.
— Hvala vam in zbogom, — je dejal prijateljsko in krenil v določeno smer.
Držal se je točno šoferjevih navodil. Tiho je sedel v kot krčme, srebal slabo kavo in sledil tekmi med stensko in svojo zapestno uro.
Dolgo se je Tovvnsend boril s samim seboj, preden se je odločil pogledati drobna predmeta v svojem žepu. Previdno ju je slednjič potegnil iz žepa. Res je bila to majhna brizgalka, kakršne rabijo morfinisti. Mar je njegov neznani prijatelj vdan tej strasti? Vsekakor mu ta najdba ni bogzna kaj povedala ... A drugi? Stekleničica z zelenkasto tekočino. Gromska strela, na stekieničici je bil tudi listek z označeno tvrdko.
Drogerija I. F. Buttom — je čital Townsend. Po-rem se je pa njegov pogled ustavil na besedah, napisanih z roko: Za gospoda A M.
— A. M. . A. M. . . je razmišljal detektiv. Kdo bi to mosel biti Bilo je malone izven dvoma, da je moral biti to njegov neznani prijatelj, ki je našel v mer/ov^m avtu to stekleničico.
— A. M . .
Kar »e je Townsendu zazdelo, da sta ti dve črki oživeli. Jeli sta se dopolnjevati. Nastajali so <-logi, potem pa besedi. Tn tedaj je deteKtiv videl tako 'asno kakor da je nekdo zapisal z roko Aleksander •VTorbiđus.
XXI.
Alt je bilo to mogoče? Morbidus naj bi bil njegov neznani prijatelj? Profesor, ki ga je hotel ob prvem srečanju postaviti pod kap? Torej mu je on sam svetoval, naj se seznani z njim? Mar je ta profesor, ki se je bil povsem umaknil iz javnosti, vladal nad tako močno organizacijo? In vendar... Bilo ie nekaj tajinstvenega v osebnosti tega profesorja. Saj to je jasno pričalo že samo zanimanje, ki ga je kazal zanj Russell. Le kako je Morbidus zapleten v zagonetko, ki naj bi jo Townsend pojasnil?
Townsend je pogledal na uro. Bila je enajst. Plačal je in odšel.
Med potjo mu je sinila v glavo misel, kako enostavno se da pojasniti vsebina zadnjega pisma »neznanega prijatelja«. In res ni bilo nič izrednega v tem, da je mogel kdo v štiriindvajsetih urah zbrati
točne podatke o samem sebi. In potem: Marion je prinašala vsa ta pisma. Tudi to je bii en dokaz več, da je njegova domneva utemeljena.
Zatopljen v te misli je prispel Townsend domov. Prizadevajoč si hoditi čim tiše, se je plazil po stopnicah. Skozi špranjo v vratih je opazil luč. Ves začuden je obstal. To je bila soba lepe Marion. Kaj je moglo vplivati na njo, da je ostala tako dolgo budna? Pa vendar ga ni ... ? Ne, ne! Ta misel je bila plod bujne domišljije.
Neslišno je Tovvnsend odprl vrata.
Marion je sedela za mizo in si podpirala glavo z roko. Spala je. Sveča je malone že dogorevala.
Počasi se je Tovvnsend priplazil bliže. Marion je bila res zaspala nad knjigo. Počasi je detektiv vzel knjigo in ves presenečen prečital naslov: »Zgodovina Anglije«.
Kaj je pomenilo to? To dekličino zanimanje za zgodovino mu je bilo povsem tuje. A tam? ... Tam je ležalo še nekaj knjig.
Townsendove oči so se tem bolj Širile, čim bolj je listal po teh knjigah. Saj to so bile same šolske knjige z vseh mogočih področij: zemljepis, fizika, matematika... knjige za srednje šole.
Dekleta je moral šelest obračanih listov v spanju motiti Počasi je dvignila glavo in mežikajoč odprla oči. Toda takoj se je povsem zdramila in izbuljila oči v detektiva.
— Kako? ... Kaj . £2 2. Kaj delate tu?. — je vprašala razburjeno.
Zakaj je tako živa: z nepremičninami
ina kupčija
Kupce vanje s parcelami zdaj največ nese — Ali kupcev anje z zemljišči ne spada med spekulacije?
Ljubljana. 23 novembra
Nekateri ljudje imajo mnogo skrbi, kje bi naložili denar; čim več im^jo denarja, tem večje so skrbi. V nemirnih časih bi moral res vsak bogat človek biti finančni genij, da bi nasei izhod  iz vseh stisk Niso zadovoljni tisti, ki so dvignili denar iz hranilnic, ker se še vedno boie zanj: boje  se  razvrednotenja.   Niso zadovolini tisti, ki so denar naložili v raana podjetja, kaiti zaslužek ie dandanes zelo nezanesljiv  skoraj  v vseh   strokah, bodisi zaradi težke nabave sirovin in večiih da jatev ali številnih drugih težav Mnogi« se zdi. od začetka evropske voine  da i« najbolje  nalagati  denar  v neoremičnlne Vendar tudi med temi niso vsa zadovolini Najbolj so na na i brž zadovolini soeku-lanti, ki ne nalagajo le denarja v nepremičnine, temveč kuočuleio z nepremičninami   O teh špekulantih  govorimo najmanje, čeorav so zda i soekulanti naibolj osovraženi, da 1ih marsikdo do e ost o žigosa — včasih tudi ne oreveč iskreno.
ZAKAJ   JE TAKO  MALO STAVBNIH DEL
2e nad leto dni ie tudi precei živahna kupčija s hišami, ne le s stavbnimi parcelami. Ljudje v teh časih mnoeo rale kupujejo stare hiše. kakor da bi denar nalagali v zidanje novih hiš. To ie razumljivo, ker ie zdaj z zidanjem posebna težava: nikdar ne veš koliko bo delo končno veljalo, ker se gradivo stalno P-dražuie in tudi mezde niso stalne. Zato se noče nobeno podjetje obvezati vnaorei pri nekoliko večjem delu, da bo hišo sezidalo za vsoto, določeno po proračunu. S tem si moramo razlaga tu zakai ie spričo tako živahne kupčije z zemljišči slaba stavbna sezona. Vsaj v Ljubljani je sorazmerno m.ilo stavbnih del. med tem ko v nekaterih drugih mestih v državi, zlasti v Beogradu, tudi letos mnovo zidajo. Pri nas seveda ni toliko kapitala kakor v Zagrebu in Beogradu, vendar imsio denarni ljud'e v Ljubljani prav takšne skrbi kakor drugje. Da ne nalagajo več denaria v zidanje, je treba pripisovati tudi nezanesljivosti, kako se bo kapital v novih hišah obrestoval. Hiše na periferiji pač niso tako donosne kakor sredi mesta, a v sre-
dišču so parcele silno drage in po večini tudi niso naprodaj.
PODJETNOST PREKUPČEVALCEV
Hiš ie pa v Ljubljani vedno dovoli naprodaj. S tem sicer ni rečeno, da lahko kupiš po želji in poceni niso. Min ikdo rad v teh časih proda hišo. zlasti če je zadolžen, ker ve. da ie najbolje prodati, ko so cene visoke Liudie pa, ki v teh časih kupujejo, tudi niso posebno kritični, da ie kupčija kai kmalu sklenjena. VT3kup hiše seveda ni tako enostavna za-a; zelo redki so. ki kupuieio dandanes premičnine brez posredovalcev. Zdi se, - imajo kupčevalci. odnosno mešetari i l nepremični nami spodobnosti jasnovidcev, sai so takoi poučeni o vseh spre-nembah posesti oa tudi o nameravanih prodajah Na pamet vedo vse cene parcel . ružnih delih mesta in zdi se da '.majo ocenjene že vse stare hiše v Ljubljani Njihove »strokovne« sposobnosti so res občudovanja vredne in upravičeno se sklicujejo no nie. ko ponujajo kupcem svoje usluge, seveda Drot i lepi proviziii Nekateri med njimi pa niso le posredovalci, temveč predvsem prekupčevalci Včasih se zgodi, da istega dne kuoiio in prodajo nepremičnino, kar jim tudi najbolje kaže kaiti po dobrih prodajnih načelih mora denar hitro krožiti
PRIMER SVOBODNE TRGOVINE —
Kakšnih posebnih skrivnosti njihovih poslovnih uspehov pa ne moremo izdati ker jih pač predobro skrivajo Sicer dandanes tudi ni treba kakšnih posebnih sposobnosti, če hočeš uspešno kupčevati z nepremičninami. Dovolj je. da imaš nekaj denarja. Spekulacije z nepremičninami še nihče ne ovira. Za spekulacije z življenjskimi potrebščinami so določene stroge kazni, kar ie seveda prav; najbrž bi pa bilo tudi prav gledati nekoliko na prste prekupčevalcem nepremičnin. Ali morda to prekupčevanje ne spada med spekulacije in ga ni treba zatirati? O tem ne bomo filozofirali, samo povedati le treba, da so veliki za s lužici pri kupčevanju z nepremičninami ne le huda skušnjava za marsikoga, temveč tudi nevarnost, da bo mnogo kapitala, ki bi lahko služil sp'oS-nosti koristneje, vezanega v tej čudni tr-
govini. Vedeti moramo tudi. da spekulacije s parcelami in starimi hišami ovirajo stavbno delavnost in da posegajo usodno v gospodarsko življenje. Zaradi teh špekulacij se podražujejo stavbna dela: ljudje dvigajo denar iz hranilnic, da nastajajo težave na kreditnem trgu: marsikdo kupi hišo ali parcelo, zaveden od spekulanta, mnogo predrago, da utrpi veliko izgubo itd. Skratka, spekulacije z nepremičninami lahko koristijo predvsem spekulantom in ne morda tudi hišnim posestnikom, kakor bi morda kdo mislil.
BEG KAPITALA IZ  LEGALNE TRGOVINE
Posebej ie oa treba opozoriti Se na pno
nevarnost kupčevania z neprerničninarni na ogrožanje trgovine. V teh čnsih ko ie rizlko legalne trgovine čedalle večji zaslužek pri »nelegalnem« — a vendar dovoljenem — kupčevanju Pa vedno bolj vabljiv, se ne borno smeli več čuditi če bo kapital potreben trgovini, prešel v druge struge. Trgovec, ki sorevidi da se zaradi naraščanja cen niegova glavnica zmanjšuje, pride lahko kai kmalu na misel, da bo opustil trgovino ter dr»n^r raje naložil v nepremičnine, ali pa bo tudi začel kupčevati z nepremičninami. To pa velja tudi za druge stroke, ne le za trgovino.
KONEC   ŽETVE ŠPEKULANTOV
Vendar se pa lahko tolažimo, da tudi spekulantom z nepremični nami ne bo dolgo cvetela pšenica. Nekateri znaki kažejo, da se zaupanie v denar vrača, kaiti tu in tam so hranilne vloge začele naraščati Ko bodo ljudie zopet rale hranili denar kakor ga nalagali v nepremičnine, se bodo morale hiše in parcele poceniti. Ce bi bila vojna končana, bi se takoi po "enile tudi nepremičnine in marsikdo bi obžaloval, da ni denarja naložil »boli varno« Tega se premožni liudie tudi dobro zavedajo, zato smemo upati, da bo spekulantom kmalu odklenkalo. čenrav bodo sejali še tako spretno zmedo med ljudi.
Vsekakor bi se pa morali tisti, ki imajo spekulante v evidenci, zanimati tudi zr spekulacije z nepremičninami. Ca* ie. da se sezona žetve špekulantov z nepremičninami konča, saj traja že nad leto dni
m sokolskim praporom
Krški sokolski oder je otvoril sezono
Uprizoril je z velikim uspehom Cervaateeovo igro „Usoda"
ir
V sredo teden se je po dolgem odmoru j spet odprla zavesa v Sokolskem domu v '
Krškem ter so nam neumorni bratje in sestre pokazali žalostno usodo lepe ciganke Rozite. ki jo velika ljubezen do gledališkega igralca tako prevzame, da zapusti svoje tovarišice in starše ter pobegne z njim v svet, kjer doseže kot igralka lepe uspehe. Ko je na višku slave, pa jo spletke Alanovega prijatelja Ascanja strmoglavijo z višine, da vsa njena sreča propade in z njo ona sama, S to Cervan-tesovo igro »Usodo« nam je bil pripravljen spet prijeten večer, kar je pričala tudi kljub nevihti, do zadnjega kotička napolnjena dvorana.
Predvsem moramo pohvaliti br. režiserja, ki se je zelo potrudil in dal igri s svojo spretno režijo pravo življenjsko obeležje ter jo tako dvignil nad povprečni nivo. Dosegel je popolno doživetje igralcev, kar je le pospešilo dramatski razvoj dogodkov in sploh igro samo. Spretno podčrtani vsebinsko važni momenti pa so vso stvar le povzdignili. Upamo, da to ni bil prvi in zadnji uspeh v Krškem,
ampak bodo sledili še nadaljnji. Pozabiti tudi ne smemo br. Stiplovška, ki je mojstrsko opremil oder in tudi pripomogel k uspeh tL
V glavni vlogi lepe ciganke Rozite je sestra  Skodova  našla  hvaležno snov ter
pokazala ves svoj igralski talent, ki je zlasti v močnejših prizorih z Alanom in Ascanjom prišel do vidnega Uzraza. Za svojo mojstrsko podano igro je bila deležna zasluženega priznanja občinstva. Njenega ljubimca Alana je podal br. Zalar Albin z njemu lastno spretnostjo, ter ponovilo utrdil sloves odličnega igralca. Enakoivreden temu paru je bil cigan Fer-nand br. Zabkarja Jožeta, ki se je spet dobro odrezal kakor tudi Dvornikov Ja -kobo, ki se v zadnjem času vidno razvija. Prav tako dober je bil Ascanjo br. Ces-nika. Za smeh je poskrbel br. Istinič v
vlogi gledališkega ravnatelja. V ostalih vlogah še ss. RadanoviČeva, BrinovČeva. Bizjakova in Zavričeva ter bratje Kolšek, Radanovič in Kukovič, ki v ničemer niso zaostajali za drugimi.
S to igro so naši vrli igralci ponovno
utrdili sloves odličnih diletantov ter so dosegli spet lep uspeh. V splošnem opažamo, da se je začelo v zadnjem času precejšnje zanimanje za sodelovanje pri gledališkem odseku ter da isti \idno napreduje. Želimo le, da pavze med eno in drugo igro ne bodo prevelike, temveč bi nam čim prej pripravili kaj novega. Pohvaliti moram še orkester pod taktirko br. Pfei-ferja, ki je med odmori prav pridno Igral
L. C.
Borka »Vaška Venera« na sokolskem odru
Druga premiera je dosegla v Zg» Šiški velik uspeh
Hunklova kmetska burka »Vaška Ve-nerac sicer ne spada med dela, ki imajo literarno in umetniško vrednost, je pa spretno pisana in polna možnih in nemogočih komičnih situacij, zapletljajev, zlasti močna pa je beseda komika, ki naravno ni vedno baš izbrana. V sedanjih resnih in težkih časih pa more ta burka nuditi občinstvu dovolj razvedrila in zdravega smeha na pretek, zlasti ako jo igralci zaigrajo živahno.
Na sokolskem odru v Zg. Šiški je doživela »Vaška Venera« v nedeljo 17. t m. zasluženo izredno močan uspeh in je bur-
no odobravanje občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo prostorno dvorano, bilo dokaz, da so se naši igralci potrudili, kar najbolj so mogli. Od moških je bil brez dvoma najboljši brat Rohaček v vlogi posestnika Tička. ki ga je podal z njemu lastno rutino. V gotovih scenah je bil naravnost mojstrski in je povsem realistično igral zakonca, ki je »pod copato«. Verna družica, ki se je sijajno razigrala, je bila s. Polda Prestorjeva. V tej vlogi je prekosila samo sebe, dasi smo jo tekom 20 let, kar igra na odrih, videli že v  raznih vlogah.  V vlogi hčerke Majde
(vaške Venere) je nastopila s. Majda Pe-ruzzijeva, ki je na hitro vskočila v to dokaj težko vloga Bil je to njen prvi nastop na odru, vendar je več kot izpolnila pričakovanja, saj je igrala sproščeno, brez treme. Bila je živahna, v kretnjah, dikciji in mimiki prav dobra. V njej smo odkrili brez dvoma izrazit igralski talent Pankracij Cičigoj je bil naš neumorni, m ari j i vi m iznajdljivi brat Bogo Križnar, ki je igro tudi skrbno pripravil kot režiser. Svojo vlogo je podal tako, kot srno že pri njem vajeni in je znova dokazal, da je eden izmed strebrov našega dramskega odseka. Je uporaben i v resnih i v komičnih, pa tudi v karakternih vlogah. Povsod postavi celega moža. Prijetno je to pot iznenadil tudi br. Ziberna v vlogi hlapca Poldeta, ki se od vloge do vloge boljša. Bil je kar verjeten mlad zaljubljen fant. Sestra Vebrova se je potrudila, da je iz dokaj nepomembne in nehvaležne vloge napravila, kar se je dalo pač napraviti. Ne smemo pa končno pozabiti še na sestro Sabino Ravbarjevo, ki je bila v vlogi dekle Špele naravnost nedosežna in je zbujala salve smeha s svojimi originalnimi domislicami. Bila je to njena najboljša vloga. Ponovno je dokazala, da je v takih vlogah resničen talent Celotna predstava je potekala v živahnem tempu, razigrano in so jo trije vaški muzikantje. ki so igrali pred vsakim dejanjem po nekaj narodnih, še bolj poživljali Občinstvo je bilo izredno zadovoljno in nI šte-dilo s priznanjem. Izredno močan uspeh uprizoritve bo gotovo zahteval ponovitve Kazalo pa bi. da bi z njo naši igralci nastopili tudi kje drugod. J. P.
Mladinska akademija
Ljubljanskega Sokola
Ljubljanski Sokol priredi v soboto 23. t. m. ob 20. uri mladinsko akademijo za moški in ženski naraščaj in deco. Izvajali bodo vaje na orodju in proste vaje. Zanimiv bo Murnikov telovadni ples >Scherzo<«, ki ga bo moški naraščaj izvajal prvič, medtem ko so ga doslej izvajali le Člani, Posebnost akademije bo orodna telovadna tekma med najboljšimi naraščajniki ljubljanskega in jeseniškega Sokola. Narasčaj-nikl Ljubljanskega Sokola so povabili v goste na akademijo jeseniške naragčajnike, s katerimi so letos pomladi tekmovali na Jesenicah in zmagali. Jeseničani bodo storili vse. da odneso zmago na Jesenice. Tekmo bodo sodili naši mednarodni tekmovalci. Občinstvo bo prejelo brezplačen spored z natisnjeno ocenjevalno razpredelnico in bo lahko sproti zapisovalo uspehe vsake-
ga telovadca. Tako bo živo sodelovalo pri tekmi.
Spored je ta-le: 1. koračnica in pozdrav, gostom, 2. moški in Ženski na rasa j: proste vaje za vsesokolskj zlet v Beogradu, 3. ženska deca: »šestnajstortca«, 4. moška deca: >Mladi vojaki«, 5. moški naraščaj: tekma v prostih vajah med naraščajniki Ljubljanskega in jeseniškega Sokola, 6. ženski naraščaj: hkratne vaje na treh bradljah. 7. moški naraščaj: tekma v vajah na bradlji. 8. moška in ženska deca: raznoterosti, 9. moški naraščaq: tekma v vajah na drogu. 10. moški naraščaj: preskoki preko mize, 11. ženski naraščaj: vaje z obroči. 12. moški naraščaj: Mendelsohn Scherzo. op. 16.. št. 2.. telovadni ples, zložil dr. Viktor Murnik. 13. razglasitev uspehov tekme med naraščajniki Ljubljanskega m jeseniškega Sokola. Prodaja vstopnic
v naprej v društveni pisarni v Narodnem domu,
•   * *
— Sokol na I^okah pri Zagorju. V nedeljo 24. t. m. bo na Lokah ustanovni občni zbor tamošnje sokolske čete. Doslej odsek matičnega društva zagorskega Sokola, postane sedaj ta edinica samostojna četa z lastno upravo. Pozdravljamo ta napredek loških Sokolov. Kakor je bilo njihovo sokolsko delo doslej nad vse plodovito in so bili vedno vzor pridnosti in požrtvovalnosti, tako smo prepričani, da jim bo mogoč z osamosvojitvijo čete še večji razmah na področju TvrSevih idej. Redka so društva, katerih ustanovni občni zbor bi se vršil že pod lastno streho. Upamo, da bo mogoče bratom na Lokah kmalu dograditi do kraja njihov lepi Sokolski dom.
Iskala sta medicinca, našla pa — zlatnino
Dva specialista za stanovanjske tatvine s pomočjo trika o akademiku, ki ga iščeta
Ljubljana. 23. novembra.
Priče so pripovedovale, da sta Anton Ahlin in Ivan Krištofelc, ki sta se včeraj zagovarjala pred malim kazenskim senatom, prišla elegantno oblečena in sta po vseh predpisih dobrega vedenja vpraševala, ali stanuje pri stranki medicinec Župančič. Stranke niso dvomile, da sta oba prav tako akademika kot neznanec, ki sta ga iskala. Toda medicinca Zupančiča ni bilo nikjer tam, kjer sta ga Ahiin in Krištofelc iskala, pač pa so stranke, katere sta obiskovala, po njunem odhodu opazile, da je s vpraševalcema izginila tudi zlat-nina. »Medicinec 2upančlč<t je bil Ahllnov trik. s pomočjo katerega mu je uspelo izvršiti   nekaj   prav   drznih tatvin.
Seveda je čitatelj že uganil, da Ahlin in Krištofelc nista akademika, čeprav sta znala lepo nastopati in sta vse oškodovance prepričala, da sta univerzitetna tovariša zagonetnega medicinca Zupančiča. Ahlin je mesarski pomočnik, Krištofelc pa čevljanski pomočnik, a nosita se kakor do* bro situirani slušatelji na univerzi. Skrbno sta počesana in skrbno oblečena. Oba imata najmodernejšo frizuro, to je nazaj počesane dolge lase, kakršne nosijo filmski igralci v Hollywoodu. Ahlin ima tudi filmske brčiće kakor Menjou.
Ko sta stala pred sodniki, nista utegnila paziti na pravila dobrega vedenja, šlo je za njuno kožo in ostala jima je samo Se drznost, s katero jima je uspelo prevariti več ljudi. Ahlin je priznal samo tatvino starega železa na gradu v Boštanjski vasi, zanikal pa je sodelovanje pri tatvini prstana na Laverci in zlatnine v Ljubljani v škodo Helene Legatove in Rozi Krap-ševe. Tajil je tudi. da je v Grosupljem z nožem oklal nekega Janeza Klemenčiča, ko je nastal prepir in pretep zaradi nezvestega dekleta. Krištofelc je bil bolj odkrit in je priznal tatvino zlatnine v škodo Legatove iz "Laverce in v škodo Darinke Kotluškove v Ljubljani. Tudi tatvino ure. verižice in nogavic v škodo Frančiške Prešernove v Novem mestu je priznal.
Poročila policije o obeh obtožencih so bila kaj porazna. Sodišče se je prepričalo
o krivdi obeh m je obsodilo Ahllna na 8 mesecev strogega zapora, Krištofelca pa na leto dni strogega zapora.
18 BANKOVCEV JE NAŠEL
Dne 9. julija je Jožetu Primožiču s Pristave nekdo ukradel 18 bankovcev po 100 din. Cisto novi so bili bankovci, Primožič jih je prinesel se tople iz blagajne vojaške komande v Škof ji Loki. Nihče ni videl tatu in nihče ni mogel koga osumi: i, dokler ni začel Primožičev sosed H. Andrej plačevati svojih dolgov. Tedaj je bil Andrej osumljen, čeprav je dotlej veljal za poštenega človeka, ki še nikoli ni bil kaznovan.
Sum je bil upravičen. Andrej je imel nove bankovce, ki so Izginili Primožiču iz zaklenjene sobe. Treba je bilo samo dognati, kako so bankovci prišli v Andrejeve roke. Najprvo se je Andrej zagovarjal, da je denar njegov, žena ga je kasirala v gostilni za prodane stvari. Kaj hitro so Andreju dokazali, da tolikšne vsote ni mogel kar tako na hitro kasirati v svoji gostilni. Nato je Andrej rekel, da je bankovce na3o! pred hišo. če bi se kdo oglasil, bi mu jih vrnil.
Tudi na glavni razpravi se je Andrej zagovarjal, da je bankovce našel, toda sodišče se je prepričalo, da je bankovce našel v Primožičevi sobi in sicer je moral priti v sobo s ponarejenim ključem al! z vetri-hom. Nihče drugi ne more priti v postov. Sodišču se je zdelo popolnoma neverjetno, da je nekdo drugi denar ukradel in ga potem izgubil ali odvrgel. Senat je Andreju prisodil 3 mesece strogega zapora za tatvino denarja. V dodatni obtožnici je bil Andrej še tožen, da je poizkusil loviti ribe v Bistri v revlriu Glanzmanna ln Gassner-ja Orožniki so ga zasačili. Andrej se je naivno zagovarjal, da je naletel slučajno ob vodi na trnek in na tem trnek u Je bila nabodena polovica črvička. Ker še nikoli ni rib lovil, "je vrgel trnek v vodo takorekoČ iz same radovednosti, da bi videl kako riba nasede ribiškim trikom.
Tudi glede te zadeve sodišče nI verl^Io Andreju ln mu je za polzkuSeno ribiško tatvino prisodilo 300 din globe.
Iz Žagarja
— Dve poroki. V nedeljo sta se poročila vzorna člana sokolske telovadne družine g. Drago Podrenik in gdč. Polda Ranzin-jrerjeva, v nedeljo pa se poročita podnačel-nica gdč. Tilči Simončičeva in g. Franc Kastelic. Sokol je svojim trem pripadnikom priredil prisrčen poslovilni večer. Uverjeni smo, da ostanejo tudi v bodoče zvesti svoji sokolski družini. Da bi bilo srečno!
— Šlevni novflič je letos kljub težkim časom prinesel večjo zbirko kot lani, namreč 2012,75 din. Društvo za varstvo otrok g-a po svojih odbornikih zbira o Vseh svetih pred pokopališčem. Znesek bo porabljen za nakup obutve najpotrebnejšim, ki jih je v dolini Se vedno dovolj, mimo tega zneska so svoj obulus odrinili tudi imo-vitejši zasebniki ter bo s tem in s prispevki občine, TPD in Še nekaterih mogoče vsaj v glavnem zadostiti največji potrebi-Res pa je da je pri nas dobrodelnost razcepljena v toliko raznih društev z istimi cilji, da bi ob združitvi le-teh bilo mogoče doseči večji efekt.
— V*e*vetsK| »t*jem je minil v znamenju močnega obiska, toda sorazmerno mlačne kupčije, kar velja posebno za živinski trg. kamor je bilo prignanih 282 glav velike živine ter 99 svinj in 1 ovca. Za plemenske krave so zahtevali dva in pol do štiri tisoč (Sin. volom pa so postavili ceno 7 do 9 dinarjev na kilogram žive teže. Mesarji pa so zbijali cene in ker nihče ni odje-n>al ni bilo omembe vredne kupčije. Vtis je bil, da* »o cene dosegle previsoko številko In da bedo morale pasti. Več je bilo prodanih plemenakiii mladih prašičkov, par po 270 do 350 din. Živina je bila v splošnem, lepa sivega plemena, ki ga najbolj  cenijo,  dočim  montafonska vrsta
izginja. Kramarji pa so bili s kupilio zadovoljeni Prihodnji sejem bo za Silvestro-vo.
— Vodovod^ ta naša večna skrb in vzrok negodovanja je prišel nekako do sape in, hvala deževnemu letu, v polni meri zadovoljuje dolince. Daje skoro sedem sekundnih litrov, medtem ko je še pred kratkim uajal komaj štiri. Mogoče se je stanje do-točne vode popravilo zaradi sprememb V notranjosti skalovja, iz katerega se nabira v veliki zbiralnik, kakor je bilo podobno premikanje po sodbi vesčakev vzrok, da je začej hirati in je grozila usahnitev.
— Celjski grofje pisatelja Br. Krefta so na sporedu sokolske dramske družine v režiji g. Koprive. Rredstava bo p rv drvi doma 24. t. m. ter na ta izredni dogodek v zvezi s preurejenim sokolskim odrom že danes opozarjamo!
Iz Radeč
— Pregled konj in konjske opreme bo dne 3. decembra dopoldne v Radečah. Pregled bo opravila posebna komisija celjskega vojnega okrožja.
— Parket dobimo v dvorano našega Sokolskega doma- Ta teden ga polagajo in bo do nedelje že gotov; tako se bo neovirano vršila v nedeljo zvečer predstava Finžgarjeve >Razvalina življenja« že na novih parketnih tleh. To pa le priča o požrtvovalnosti našega Sokola, ki se ne straši truda ne žrtev v sedanjih težkih časih.
— Martin°v sejem. V ponedeljek smo imeli v Radečah takozvani Martinov sejem. Videli smo mnogo stojnic in dosti živine, toda kupčije je bilo le malo, ker pač ljudje nimajo denarja.
Inserirajte v „S1. Narodu11!
V. Ardov:
V kraljestvu živali
Predsoba živinozdravnikovega stanovanja služi za sprejemnico. Gori pod stropom brli slaba žarnica z umazano motnim senčnikom V ordinacijskih urah ?e snete tu DOlno štirinosih in pernatih pacijentov Dolgočasijo se orav tako. kakor niihovi gospodarji ki radi navežejo oogovor s svojimi sosedi
Krepka mladenka sede kral starke, držeče v naroči u zdelano mačko Mladenka, očividno služkinja, stiska pod pazduho psička z obvezano tačico in se pomilovalno ozre na mačko:
— O iei kako se levi vaša mačka Sai 1e skorai gola.
— Kai še — zamahne starka žalostno z roko — vnuki, ti capini, so mi io tako ostrigU Odvlekli so mi io v kopalnico in mi Io takole obdelali s škarjami Cstriffli so io Drav do kože samo Dreco na tiavt so ii Pustili in na zaiisce. .. To so vam cigani. -
— Seveda starši moralo naibrže delati da nima na otroke kdo pooHl.- račun na olačul uboga žival — modruje mladika.
— Kai Da vaše^ rsička. aH so ga tudi Otroci tako 7dHali'?  vpraša starka.
— «-i,-*~-v. - -n  *v,' 'bo    Tobffc ;e nri-
Šel pod udarec možu, ki ie pravkar udrihal iz ljubosumnosti do ženi. kakor ie to že navada. A žena le bila nedolžna. Tako ie ubogi Tobik odnesel, kar mu ni bilo namenieno   Nožico mu le oreiomil ..
Soliden eospod z naočniki se ie privalil skozi vrata S seboi ie vlekel za noge mlado kozo. In takoi ie jel razlagati: Le poglejte ljudje boiii Naia Maflra. krotka kakor jagnje a sosedie najemniki io brc-ne|o kjer le morejo. .. Imamo io namreč v kooalnici. čisto mirno in dostoino se vede tam. toda najemniki so si vteoli v glavo, da jih moti pri umivsnlti Pa se je eden spomnil, da M le bal« Maska trčila, ko si ie čistil zobe in brcnil io ie tako surovo, da moram z nio k doktoriu. da io pregleda ...
V zbor izrazov sočutja, namenjenih kozi Maski ie posegel iz kota rezek klic. Napol živalski, nanol človeški glas ie klical tam: »Miha Petrovič, hura, hura!« Vsi so se začudeno ozrli v kot kjer i* sedala aeoa s kletko, pokrito s črno krpo. — Aha, pa-pigali. j« dejal eoapodsr kose. — Ali 1« bolna? Kal * oa ie?... Sai vendar tako rasti u min
-'Kal bi bila bolna, zdrava je kakor riba« človek boiii! Samo tak čuden ari mer ie to, — ie potožila- zeha e paptfio. .ffal* TCoVo     nekakšna uradna oaoiga. iž pisar-
ne v našem okraju. A naš bivši Šef, Miha Petrovič io je naučil to mrho. da je kliče njemu v slavo: Hura. hura I In tega se ie tako navadila, da brez tega kričar "a ne more živeti Od jutra do večera kriči: Mihail Petrovič, hura. hura!
In kakor v notrddo ie oaoiea radostno zahreščala iz kletke: Miha Petrovič, hura! Vsi so se zasmeiali. celo otožna starka, z ogoljeno mačko v naročju, se ie nasmehnila. Gospodar koze ie pa vprašal napihnjeno: Kai za 1»? Mar so se judie v pisarni že tako naveličali teh klicev. Ali na jih morda to moti Dri delu?
— No. to bi še šlo. — ie odgovorila žena. očividno postrežnica ali pisarniška raz naša lica. Toda vidite ta naš xef je bil naenkrat odpuščen, a novi noče poslušati papige, ker mu gre na živce. Zato me le nosi al k doktoriu. če bi mogel kako oaoigo odvaditi. Ce ne drugače, da bi soloh več ne govorila.
Vsi so ae snova aaameiaJi Kar je vstopil
mladenič s pinčem cimetne barve in krenil naravnost k vratom iivinaadravniko-
— Kam pa prijatelj? — so zaklicali za
njim.  Počakajte vendar,  da  pridete na
vrsto.
— To ne gre. se je odrezal mladenič. Moj Kali grize, ne morem čakati.
Vsi so osupnili, mladenič ie Da urno izginil za vrati kabineta.
— No. tako ie tudi med ljudmi — je modroval starček, ki ie dotedai molče sedel pri vratih. Človek, ki grize in p^ha okroe sebe. ima tudi vedno orednost pred drugimi.
In starček ie previdno vzel iz žena na-šopirjenega kanarčka in ga nežno Dobožal.
— Kaj pa ie vašemu kanarčku?. — je vprašala soseda sočutno
— Malo prehladii se mi je. Tak pevec je vam bil. zdal na samo hrči. — ie odgovoril starec otožno.
— Ce ie samo prehlad, vam ni treba hoditi k doktorju Namažite mu samo dobro zadel: in Drsa s terpentinovim oljem pa bo zopet žvrgolel. Samo dobro ie treba olje vtreti v kožo...
— No. oa bom vendar le Dočakal kai poreče dektor. '— ie starček vljudno odklonil nasvet. Nekaj časa je bilo v čakalnici vse tiho.
Kar se je začul iz veže in hodnika močan topot, silen ropot in na vratih se je prikazala velika misičasta roka« ki ie odprla še drugo krilo. In že sta se oba polovici vrat na steza j odprli in krepa'c voznik ie privlekel za seboi rujavega konjiča. Vlekel Ea je za uzdo ln mu prigovarjal;
— No. no. Manko. kar poidi leno in oazi. da se mi ne s podtakneš. Gosood doktor te bo takoi pregledal.
A že je bil na pragu nekdo iz soseščine, in srdito se ie zadri na voznika: Kai ste znoreli, človek božji! Kai 1e mosoče privleči konja kar v stanovanje? . . . Bo že živinozdravnik sam prišel h konju doii. Takoi se mi poberite s to mrho doli in počakajte pred niso.
Voznik je zagodrnial: Torei sem te po nepotrebnem izpregei. Manko! Kako naj ga oa sedai spravim do stopnicah doli? Gori je še nekako šlo... In naenkrat je srdito kriknll: Pojdi no. vražji konj! Nazaj ti pravim!... In dobri končjiček se je poslušno obrnil in s stopnišča se ie začulo votlo bobnenje. Koni ie bil naibrže zdrsnil Do stopnicah in se odpeljal po hrbtu nazaj v vežo.
— Glejte, ljudje božji, kako ravna 9 konjem — je vzdihnila lastnica ogullene mačke otožno. — Kako bi ne bile uboge živali bolne... -
In vsi prisotni (ljudje seveda) so molče prikimali in samo ded s hric»vim kanarčkom je tiho pripomnil:
Da. v večini primerov bolne živali tako ali tako dokažejo ljudem, da z njimi nekaj ni v rodu
Križanka
Pomen besed
V°doravno: 1. pralna potrebščina, ki se rabi tudi v zdravilstvu. 4. moško ime, 8. pristanišče na Finskem. 10 glasbilo, 11. ploskovna mera, 12. ribiška potrebščina, tudi konica, 14. kazalni zaimek, 15. grški državnik, 16. egipč. božanstvo, tudi draga kovina. 17. vrsta športa, 18. nikalnica. 19. junak Shakespeareve drame, 21. ime orientalskega vladarja, 22. reka v Bosni, 24. pod, 26. vrsta pesništva, 28. predlog. 29. nada, 30. mesto v Italiji, 31. predlog. 32. vrsta čaja. 33. in (v latinščini), 34. vladar, 36. moško ime, 37- grški bog vojne,
38. gorovje v Aziji.
Navpično; i. puščava v Afriki, 2. vrsta jedi, 3. predlog. 5. ploskovna mera, 6. kalen, 7. mesto na Hrvatskem. 9. nabrušen, 12. angleški teniški igralec, 13. struja, 19. del glave. 20. žensko ime, 22. del mesta, 23. neomožena ženska. 24. ribiška potrebščina, 25. mesto v Bački. 27. trg (v sibo-nrvažčini), 28. števnik. 29- škodljiva žuželka 35. izraz pri kartah, 36. on v nemščini.
Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto
V°doravn°: 1. kokos. 5. rabin, 10. Atos. 12. topa, 13. net. 14. lep. 16. rak'. 17. A. P. (Aleksandar Puškini. 18. Danes. 19. Ka — kalcij( fonetično). 21. kes, 23. Ares. 26. Sora 28. eter, 29. Mato. 30. Anam, 32. moka, 34. mat, 36. en. 38. kozakt 39. ak. 40. noč, 42. las, 43. oda, 44. orel, 46. ober, 47. lakaj. 48. arena.
Navpično: 1. Kanada. 2. otep. 3. kot 4. Os=osmij. 6. Al | aluminij), 7. bor, 8. tpok. 9 nakana. 11. Beneš. 14. lak, 15. pes, 20. Petar 22. Kotor. 24. Ren. 25. sem, 26. sam. 27. Rok. 30. Avenol. 31. vazal. 33. Ankara, 34. M. O. L., 35. Tas. 37. Aden.
39. Nora, 41. ček. 43. obe, 45. la  46. or-
Nedelja, 24. novembra.
8: Jutrnji pozdrav. 8.15: Godalni kvartet — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (Jagodic). —10: Godalni oktet (plošče). — 10.20: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 11.45: Koroške pesmi. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Sramel »Škrjanček«. — 17: Kmet. ura: Ali se škropljenje sadnega drevja izplača (Priol). — 17.30: Operna glasba. — 19: Napovedi, poročila, objave, — 19.30: Slovenska ura: Ob 140-letnici rojstva A M. Slomška. — 20.30: Koračnice slavnih mož (plošče). — 21.15: Violinski koncert, prof. Slais, pri klavirju ga. Ruža Šlais. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Pesmice iz operet (plošče).
Ponedeljek, 25* novembra.
7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila ■— 7.15: Pisan v en ček veselih zvokov (plošče). — 12: Pisan drobiž (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Vesel opoldanski koncert radijskega odkestra. — 14: Poročila,
— 18: Duševno zdravstvo (dr. Anton Bre-celj). — 18.20: V veselem ritmu (plošče).
— 18.40: O podnebnih zemljevidih Slove-venije (dr. Reja). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Hudomušnist (Fr. Lpah). — 20: Vojaške godbe igrajo (plošče). — 20.30: Garrik-Smole: Varh. veseloigra v 2 dej. — 21.30: Nekaj Dvorakovih skladb (plošče). — 22. Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih igra radijski orkester.
Torek, 26. novembra,
7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Veselje na deželi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napoved. — 13.02: Opoldansk koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. 14.15. Šolska ura: Ko listje pada — Kramljanje z mladino (Miroslav Zor). — 18: Solistični koncert: Sedlbauer, violončelo, pri klavirju prof. Lipovšek. — 18.40: Naslonitev Rusije na Carigrad (Fr Terseglav).
— 19: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nac. ura. — 19.50: Gospodarski pregled (Potočnik).  — 20:  Večer klasične glasbe
— 21.30: Waldteuflovi valčki (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Tamburaški orkester.
Iz Novega mesta
— Razne nesreče. V gozdu se je pone-siečii 171etni Alojzij Saner, doma iz Smuke. Ponesrečencu je padel na desno nogo bukov hlod in mu jo zlomil. — Enaka nesreča je zadela 301etnega posestnika Mi-holda Lenarda iz Smolenje vasi. Tudi njemu je strlo desno nogo. — V očetovi odsotnosti, ki je na orožnih vajah, je moral prijeti za delo tudi lOletni Leopold Muhič. Ko je deček šel na skedenj po seno, je padel po strmih stopnicah in si zlomil desno nogo. Vsi trije poškodovanci se zdravijo v bolnišnici usmiljenih bratov.
— Miatilni stroj jo razneslo. Na Sv. Vrhu so pri posestniku Mikcu mlatili s strojem na konjski pogon ajdo. Med delom se je stroj pokvaril in ga je razneslo. Kos razbitega železa je zadel domačega sina Jožeta, ki mu je prelomiio levo nogo.
— Vrele jagode povzročile razstrelho. V Malem Dobu pri Stični je nabral ljudsko-šolski učenec Anton Marolt črnih jagod, iz katerih siromašni sloji kuhajo črnilo. Deček je nabrane jagode stresel v pločevinasto posodo in dolil vode. Zaprto posodo je postavil na štedilnik m čakal, da zavre. Ko je čul šumenje, so je sklonil nad posodo, da bi jo odprl. V tem trenutku so prekomerno razviti plini pločevinasto posodo raznesli, vsebino pa je dečku vrglo v obraz. Dobil je hude opekline po obrazu, kosi pločevinaste posode pa so mu prizadeli rane na čelu in nosu. S hudimi poškodbami so ga piipeljali v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer se mu je stanje zelo zboljšalo.
— Mom na Zagrebški cesti. Na Zagrebški cesti stanuje nad 60 let stara branjev-ka Ivana Zaje. ki že nekaj let obiskuje vse sejme na Dolenjskem, pa tudi po Beli Krajini. Zadnje dneve je obiskala sejem v Bučki, zvečer, po povratku domov, pa se je podala z voznikom na sejem v Metliko. Isto noč pa je v njeni odsotnosti nekdo vlomil v njeno stanovanje. Lopov je v hiši vse preobrnil in odprl vse predale, kjer je iskal denar. Se stenske slike so se mu zdele sumljive. Iz vseh slik je strgal tudi podlogo iz lepenke. Ko je že vse preobrnil, se je spomnil še na predal v mizi, iz katerega je odnesel 5.300 din gotovine. Ko se je Zajeeva drugega dne vrnila s sejma, je našla stanovanje vse v neredu, blago pa razmetano po vseh kotih. Na svojo žalost je žena ugotovila, da ji je tat odnesel vso spravljeno gotovino. Orožniki zdaj z vso vnemo zasledujejo vlomilca.
Tudi mladina me ljubi!
Rdeča in spokana koža često zelo boli. Posebno nežna otroška koža je zelo občutljiva. Zato si otroci tako radi namaže j o z NI VEO lice in roke, predno gredo na ulico.
NAJLEPŠE ČTIV0!
Rauljen : Klabund.
Broširana knjiga: din 10.-Vezana knjiga: din 15.—
Zgodbe brez groze Pšotr - Rasputin
Raoljen:     (ma VOIM Thompson CfVffO
Majerjeva: Rudarska balada
ZALOŽBA .CESTA"
LJUBLJANA
KNAFUBVA ULICA 5
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.—
davek posebej.
<£a pismene odgovore glede malih oglasov je creba pritožiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
Azno
Beseda 50 par. Davek posebej. Naimanfši znesek 8.— din
Continental
na ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
Ljubljana,
Prešernova ulica 44, Maribor, Vetrinjska 30
IAPETNI ST VO rtabjaa,   Igriška   ul.   10, vam lapravl ali popravi staro najceneje. 2434
TRGOVINA »EDO« ČEVLJI
Prešernova 48 Vam postreže v modi. kvaliteti in po najnižjih cenah! Priporoča se
EDO ČEVLJI      50 L.
ZA VSAKO PRILIKO"
najboljša ln najcenejša oblačila si  nabavite pri
PRESKER
Sv. Petra cesta 14
Posložite se
malih oglasov
»Slov. Narodu«
bi so
o s j c e n e i š i !
60 PAR KN TL AN JE ~
ižuriranje, vezenje zaves, pe-ila, monogramov, gumbnic — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposve' ka C. 12
in Frančiškanska al. o.    4. L.
KROJAČI!
Izšla je knjiga modernih moških krojev s 50 slikami raznih konstrukcij, tabel in navodil. Lahko umljiv opis izdelave. — Neobhodno potreben vsem krojačem, ki žele, da se izpopolnijo v modernih krojih.
Cena knjige din 50.—
Kdor pošlje denar v naprej, dobi knjigo franko. Razpečava:
„RUBENS"
umj. nakladni zavod, Zagreb, Tomičeva 4.
DVIGNITE PISMA v upravi »Slov. Naroda«: >Dober in vesten 2571«, ^Livarna 2617«, >Marljiva«, »Takoj ali 1. januar 2463«, »Zadovoljna jesen 2509c
PECI NA 2AGOVINO
iz močne pločevine, 10 ur gorljiva 400 din. 6 ur gorljiva 300 din. Vam dobavlja, dokler je zaloga. Kari Clzel, kleparstvo, Vransko. 2672
		"V" ML	i
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
Trgovci! Dokler je še prilika, založite se s celimi
OREHI IN MEDOM
Dobite jih v
M e d a r n i
Ljubljana. Židovska ul. 6
TESANE TRAME IN DESKE
>uhe, prodaja po zmernih cenah SUSTAR, lesna trgovina. 2661
HIŠO Z GOSTILNO
gospodarskim poslopjem ter gostilniškim inventarjem prodam. Anton Koman Dobrunje pri Ljubljani št. 28. 2680
KUPIM
aWMMawmmMawnawaWmmmsm.
ZLATO vsakovrstno a u p u j e
ZLATAR
B. RANGUS
ter. dvorni dobavitelj
_ KRANJ
wp^h!iw,r->s ";" ^.sMiniiiniF^
ZRCALNO FOTOKAMERO
mali format z boljšo optiko, kupim takoj. — A. Potočnik, Zagorje ob Savi 152. 2654
ojLoanonDoocoDrjaioJL)
SKLISKO   DKAOh KAMIN L tn vsakovrstno
ZlatO kupuje
po najvišjih cenah
Jos. EBERLE
LJUBLJANA — Tvrševa 2 (palača hotela >Slon<) I I H I d H I LJUUUCODDDDC3DD
VSAKOVRSTNO ZLATO
oriljante in srebro kupuje pO najvišjih cenah A. bozic —
Ljubljana, Frančiškanska 3.
49. L.
DOPISI
Beseda 50 par. Davek posenej
Najmanjši  znesek S.— din
GOSPODIČNA
trg. naobražena, 28 let. preprosta, delavna, simpatična, želi resnega znanja v svrho možitve. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod *Zelim svoj dom«.
2666
umsm
Beseda 6U par. DaveK pose Dej NajmaniSi znesek 8.— din
STARŠI
zganite se pravočasno in pre-skrbite otrokom dobrega inštruktorja. Ponudbe na upravo Usta pod »Profesor«. 2674
FRIZERKO
samostojno moč, sprejmem z 2. dec. ali prej. Hrana in stanovanje v hiši. plača po dogovoru. Oton Iieimgartner, Slov. Bistrica. 2655
DIN 3000.— MESEČNO lahko vsak zasluzi, ako prevzame naše poverjeništvo. Za pojasnila pošljite 3.— din upravi Slov. Naroda pod »Sigurno«.
2669
LEPO POSESTVO
"uša z gospodarskim poslopjem, 13 ha zemlje, 7 glav živine, več prašičev, z vsemi pritiklinami, posejanimi njivami ob banovinski cesti, bo prodano na prostovoljni sodni javni dražbi 17. decembra ob 9. uri na licu mesta na Gorici št. 1. Natančneje se izve na Gorici pri Moravčah št. 3. 2667
PRODAM
za 60.000 din hišo. sadonosnlk, njivo v velikosti 5543 kv. m, za državno cesto, četrt ure od postaje Slov. Konjice. Posreduje Fcrdo Polegek, Slov. Konjice. 2671
STANOVANJA
Več dvosobnih komfortnih stanovanj v novi hiši v Stross-majerjevi ulici nasproti II. drž. realne gimnazije se odda s 1. januarjem 1941. Ogled od ponedeljka do srede od 13. do 15. ure. 2670
ijiiilJUD	IJIIIIIII
	iUlt!
PUH ODEJE SEVER RUDOLF
Marijin trg 2
llfll
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4
Posteljno perje
po din 10.—, kemično očiščeno din 14.—, čehano in kemično očiščeno din 25.—, 35.—, 55.—. Belo ln sivo s;os je perje in pah dobite najugodneje pri »LUNA« — Maribor, samo Glavni trg 24-a.   ^  ^ ^ ^ VZORCI BREZPLAČNO!
Makulatura! papir
proda
oprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. £
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, sin, oče, oziroma brat, gospod
Adamič Vekoslav
veletrgovec in poročnik v p.
v soboto, dne 23. t. m. ob 8. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere, mirno in Bogu vdano preminil.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek 25. t. m. ob 3. uri pop. izpred hiše žalosti, Sv. Petra cesta 31, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 23. novembra 1940.
ADAMIČ HELENA t- soproga; HELICA — hčerka; GOJRO, IVO, STOJAN — sinovi; BARBARA ADAMIČ — mana; ANTON ADAMIČ, industrijalec in veletrgovec — brat; IVANA ADAMIČ, por. RUDOLF, JULČI ADAMIČ, por. GRČ AR, MICI in BETKA ADAMIČ —
sestre, ter ostalo sorodstvo.
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jena 1L Za upravo in isseratni del lista Oton Ghristof // Vsi s Ljubljani
S^^%$++/+%$/%1+%^1 NC
C%+X+++/%$//$+%+/%/C/$/$S/$+^^
Ra*. 260
»SLOVENSKI NAROD.«,, sobota, 23. novembra 1940.
Stran 3
Premiera odličnega filma mojstra Geze Bolwaryja
Dunajske ljubavne zgodbe
Film o dražestnih dunajskih dekletih, ki rade ljubijo, toda ne izgubijo svojega ponosa... o lahkomiselnih mladeničih, ki se igrajo s srci neizkušenih deklet... in o kosu zgodovine znane dunajske kavarne »Fenster-gucker«. — V gl. vlogah: Hans Moser, ki mu kritika priznava to njegovo kreacijo kot najboljšo, vedno simpatični  Paul  Hbrbiger  in  šarmantna  Marta Harell.
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri! Jutri v nedeljo pa ob 10.30 ljudska predstava po znižanih cenah ter ob 15., 17., 19. in 21. uri!     KCVO UMON, tel. 22-21
MARIJENE DIETRICH, filmska diva. kl je osvojila s svojo prirodno igro in s svojim čustvenim petjem moške vsega sveta,
ponovno na filmskem platnu       VAMPIR     7   A   D   A   71   A PREMIERA DANES
v najnovejšem filmu: V £% U* M7 M E\    A /i T H 1/ /i KINO SLOGA — tel. 27-30
JAMES STEVVART ji je dostojen partner tako v igri kot s svojim simpatičnim nastopom; da pa film ne ostane brez komičnih zapletljajev in veselih scen, skrbita MISA ATJER in CHARLES  WTJN"NI.NGER. Predstave danes ob 16.,  19. in 21. uri.
jutri ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri ——»' ————^————
Za tujski promet na Gorenjskem
Nekaj vtisov z nedavnega zborovanja tujsko prometnih interesentov
Ljubljana, 23. novembra Nedavno je bil na Bledu sestanek gorenjskih tujskoprometnih interesentov, o katerem je naš tisk že kratko poročal. Namen sestanka je bil predvsem razgovor o letošnji zimski tujskoprometni sezoni, ki naj bi vsaj delno nadomestila precejšnjo izgubo v poletnih mesecih. Pogovor je bil zeio obsežen in izčrpen, sprejetih pa je bilo tudi več važnih sklepov, ki utegnejo našemu tujskemu prometu prinesti mnogo koristi v letošnji zimski, pa tudi v prihodnjih sezonah.
Kot prvo je bilo obravnavano vprašanje sanacije tujskoprometnih gostinskih podjetij. Naša hotelska podjetja so namreč obremenjena z dolgovi, ki so bili napravljeni v mirnih in normalnih časih, ko je bilo zanje dovolj možnosti za kritje, do-čim sedanje razmere to kritje onemogočajo.
Naša Tujskoprometna zveza, zbornica za TOI in Zveza združenj g ost Lini carskih obrti za dravsko banovino že dolgo posvečajo največjo pozornost sanaciji gostinskih obratov v naših tujskoprometnih krajih. To je zlasti nujno potrebno
zaradi letošnje slabe tujskoprometne sezone, ko so bila gostinska podjetju v na&ih turističnih krajih zasedena komaj do 40%
in hotelirji spričo tega. ne morejo plačevati ne anuitet, ne obresti, ne previsoko odmerjenih davkov.
V novejšem času je bil sprožen predlog, naj bi konverzijo dolgov izvršili tako, da bi jih prevzela Državna hipotekarna banka. Ta načrt bo baje uresničen in bi samo v Sloveniji za takšno konverzijo dolgov hotelske industrije prišlo v poštev okoli 50 milijonov dinarjev. Takrat, kadar bodo merodajni to vprašanje reševali, bodo seveda morali poskrbeti, da bodo prvenstveno prišli v poštev pravi gostinski obrati v večjih tujskoprometnih krajih, ki jih v pretežni večini obiskujejo inozemci. Merilo za prvenstveno dosego konverzije dolgov bo torej morala biti predvsem sposobnost za sprejemanje inozemskih gostov. Takšno stališče je v vsakem pogledu pravično, saj le mednarodni tujski promet prinaša inašl državi nove dohodke. Pri končnem reševanju problema sanacije naše hotelske industrije bodo torej prišli v poštev predvsem tujskoprometni kraji v Sloveniji, na hrvatskem Primorju in: v Dalmaciji, torej v krajih, kjer je potreba sanacije gostinskih podjetij najnujnejša.
Poleg ureditve finančnega problema naše hotelske industrije moramo smatrati za skoraj enako važen tudi
problem ureditve železniškega, avtobusnega, cestnega in poštnega prometa, ker moremo večji dotok inozemskih gostov pričakovati samo pri res dobro urejenih prometnih razmerah.
Nedavno je bila naša železniška uprava prisiljena, da je ukinila nekaj osebnih in brzih vlakov. Do te ukinitve je prišlo v času tujskoprometnega zatišja, v novi tujskoprometni sezoni pa bo v interesu slovenskega tujskega prometa uvedba teh vlakov neobhodno potrebna. Nujno bomo morali poskrbeti za jutranje vlake proti Kamniku ter od Jesenic v Gornjo Savsko dolino in bohinjski kot, prav tako pa tudi za ugodne zveze pri večernih vlakih.
Za naš krajevni tujski promet so
nenavadno važni tudi izletniški vlaki, ki jim moramo posvečati največjo pozornost, prav tako pa moramo poskrbeti za zadostno segrevanje vagonov v zimskem času, za pospešeno hitrost osebnih in brzih vlakov in zlasti za zgraditev drugega tira na gorenjski progi.
Za gradnjo tega drugega tira bi bilo potrebno rezervirati prva razpoložljiva sredstva, prav tako pa bi morala železniška uprava pospeševati naš tujski promet — zlasti krajevni — z večjimi ugodnostmi pri železniški tarifi.
Kar se tiče poštnih razmer na Gorenjskem, moramo poudariti, da so bile v zadnjih letih že precej zboljšane. Ce bodo v sedanjih več kakor neugodnih razmerah mogli dobiti potrebni material, bodo že jeseni prihodnjega leta otvorjene avtomatske telefonske centrale v Kranju. Kranjski gori in pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru. Poštno ravnateljstvo posveča tudi drugim potrebam poštnega prometa precej pozornosti, vendar pa je za sezonsko tuj-skoprometno poštno službo na razpolago še vedno premalo osebja, tako da še niti v vseh važnejših naših tujskoprometnih krajih ni bila vpeljana celodnevna neprekinjena poštna služba od jutra do večera.
Na blejskem zborovanju gorenjskih tujskoprometnih interesentov je bilo sproženo tudi vprašanja navala na postajne blagajne zlasti v večjih mestih. Velika večina potnikov prihaja namreč k blagajnam šele v zadnjem trenutku, kar je dostikrat povzročilo zamude vlakov že pri odhodu iz Ljubljane. Marsikdaj so torej potniki sami krivi, če imalo vlaki večje ali mamse zamude, vse to pa bi lahko izostalo, če bi si ljudie vozne listke nabavljali pravočasno bodisi pri postajnih blagajnah ali pa v ur?idr- PvjtrJkn. k"^r jih lahko že dan prej dobe t prodaji. . . ,l__
Med važna vprašanja slovenskega tujskega prometa moramo prištevati
tudi naš avtobusni promet, ki bi ga bilo nujno potrebno revidirati in spraviti v sklad z železniškim prometom. Avtobusni promet ne more in ne sme biti popolnoma neodvisna in samostojna prometna panoga, ampak mora biti najtesneje povezan z železniškim prometom
in železnici s svojimi zvezami z vlaki omogočiti čim boljši in udobnejši razvoj prometa. Med železniškim in avtobusnim prometom mora v interesu naše javnosti in našega tujskega prometa vladati največje prijateljstvo in sožitje, nikakor pa nasprotovanja, kakršna smo v zadnjih letih že marsikdaj lahko ugotovili.
Za zboljšanje našega tujskega prometa so zelo važne tudi dobre turistične ceste, med katerimi so v Sloveniji najvažnejše z Bleda do Bohinja, iz Kranja preko Jelov-ce v Bohinj, iz Kranjske gore na Vršič in v Krnico, iz Rateč v Tamar in iz Bohinja v Selško dolino. Važno je tudi vprašanje avtomobilske ceste na Pokljuko, ki privablja čimdalje več gostov, prav tako pa je potrebno posvečati največjo pozornost prahu na naših cestah, saj so prašne in slabe ceste največja ovira za uspešnejši in naglejši razvoj avtomobilskega in splošnega tujskega prometa.
Potreb našega tujskega prometa nikakor ne smemo ocenjevati po sedanjih razmerah, ampak moramo ze sedaj misliti na čas, ko se bodo državne meje zopet odprle mednarodnemu tujskemu prometa.
Ce hočemo resno obravnavati vse naše tujskoprometne probleme, nikakor ne smemo pozabiti problema ureditve naših naselij. Regulacijski načrti so za ureditev tujskoprometnih krajev zelo važni, saj omogočajo smotrno izgradnjo tujskoprometnih objektov za dolga desetletja naprej. Pri nas so zlasti potrebni regulacijski načrti za Bled, Bohinj, Kranjsko goro in Jezersko, postopno pa seveda tudi za vse ostale naše tujskoprometne kraje.
V naših letoviščih in zdraviliščih je še vedno vse polno nedostatkov, ki jih je nujno potrebno odstraniti. Vso pozornost moramo posvečati higienskim razmeram, javnim smetiščem, gnojiščem in zlasti tudi straniščem. Pri tem je naloga vsakega posameznika, da po svojih najboljših močeh uredi prostor okoli svoje hiše, pa tudi vse občine tujskoprometnih krajev naj uvrste v svoj delovni program odpravljanje nedostatkov, ki škodijo našemu tujskemu prometu in našemu ugledu. Koristno je vedno lahko samo načrtno delo. če bodo občine v korist našega tujskega prometa delale smotrno in po gotovem načrtu, si bodo tudi lahko zagotovile vsa potrebna denarna sredstva za ureditev vodovodov, kanalizacije, kopališč, nasadov in električne razsvetljave. Za ureditev vsega tega v posameznih krajih bo tudi ljubljanska Tujskoprometna zveza vedno rada intervenirala pri pristojnih oblastvih. če jo bodo krajevna tujskoprometna društva o tem obveščala. Naši tujskoprometni kraji in naša tujskoprometna društva se morajo zavedati, da je najboljša pot do uspeha najtesnejše sodelovanje z matično organizacijo — Tuj skoprom etno zvezo.
Naposled naj omenimo še tri važna vprašanja, o katerih so razpravljali zborovalci na nedavnem blejskem zborovanju. Predvsem vprašanje naše tujskoprometne propagande, ki je sedaj pri nas v rokah službenih ustanov, posameznih tujskoprometnih društev in tudi zasebnikov. Propagando za naš tujski promet bi morali modernizirati in si pridobiti sredtva, da bi se v naši tujskoprometni propagandni službi mogli v čim večjem obsegu posluževati lepih fotografij, diapozitivov in filmov. Zlasti s tujskoprometni mi propagandnimi filmi bi se morali dobro založiti že sedaj, ker nam bodo v poznejših letih, ko se bomo zopet morali spustiti v ostro borbo z inozemsko konkurenco, več kakor nujno potrebni.
Važno je tudi vprašanje avtorske odškodnine za reprodukcijo posameznih pokrajinskih fotografij, ker nekateri avtorji samo za enkratno reprodukcijo kake slike zahtevajo do 300 din, kar je v vsakem pogledu pretirano in neutemeljeno.
Tudi zasebniki bi morali razumeti, da za fotografije, namenjene propagandi domovine, ne morejo zahtevajo tako ogromnih zneskov.
Drugo važno vprašan 1e se tiče standardizacije obrokov v naših gostinskih podjetij. Obseg posameznih obrokov bi bilo namreč nujno potrebno poenotiti ln objaviti cene, ki bi bile v vseh gostiščih mišljene za enake obroke. Nekatera gostišča upoštevalo namreč pri cenah za kosilo ali večerfo tudi predjedi, desert In črno kavo. kar je vsekakor odveč. Pri poslovanju naših gostinskih podjetij povzroča i o velike težave tudi brezmesni dnevi, ki bi iih bilo vsaj v najvažnejših tujskoprometnih krajih v glavni poletni in grlavni zimski sezoni numo potrebno odpraviti. Tu naj omenimo tudi zel en lavne vrtove. Id bi si jih mnogi naši gostinski rtodfernik! lahko sa-. m urediti m tafta pfl W Mfln
Kot zadnje moramo omeniti tudi   vprašanje   vzdrževanja naših tujskoprometnih ustanov, ki ne smejo  biti  odvisne  samo  od slučajnih dohodkov, ampak morajo imeti redne dohodke, ker bodo le v tem primeru mogle delovati res uspešno in v interesu našega tujskega prometa. Občine se morajo zavedati važnih nalog, ki še čakajo naš tujski promet, in sredstva,   ki  jih  isti  prinaša, uporabljati samo zanj, ne pa tudi za druge občinske potrebe, kakor se marsikdaj dogaja. K sodelovanju in obveznemu plačevanju določenih prispekov za tujskoprometne ustanove   bi   moral:   biti   pritegnjeni vsi, ki imajo od tujskega prometa koristi, ne pa samo gostilničarji in hotelirji. Tujski promet prinaša koristi tudi trgovskemu in obrtniškemu  stanu,  pa  bi  bilo pravično, da tudi ta dva stanova prispevata za tujskoprometne ustanove delež, ki bi bil primeren njihovemu dohodku od našega tujskega prometa.
Sestanek, kakršen je bil blejski, je pokazal, kako nujno potrebno je, da se vsi naši tujskoprometni interesenti čim večkrat sestajajo, izmenjajo svoje misli in vtise in tako združno nastopajo za povzdigo te naše važne gospodarske panoge.
Proslava zedinjenja
1. decembra v Unionu
Novinarski koncert v korist siromašnih srednješolcev
Jutri literarni večer na Jesenicah
Jesenice, 23. novembra Jutri v nedeljo ob 20. bodo v dvorani jeseniškega sokolskega doma nastopili z recitacijami iz svojih del naši mladi pisatelji in pesniki, člani Umetniškega kluba iz Ljubljane. Za Jesenice in za ves gorenjski kot bo to prav gotovo izreden kulturni dogodek, saj tovrstne prireditve pri nas še ni bilo. Ni menda treba še posebej poudarjati, da ima obisk naših mladih ustvarjalcev slovenske besede v naj-zapadnejšem delu naše domovine poleg umetniškega še velik narodno kulturni pomen.
velist, avtor znane drame »Direktor Cam-pa«, Ladislav Kiauta, najmlajši v petorici, ki je s svojo prozo letos prvikrat stopi! pred javnost, skupaj s pesnikom Igorjem Torkarjem, čigar pesmi bo bral poleg svo-i;h verzov ak. kipar Nikolaj Pirnat.
Vladimir Bartol
Jože Kranjc
Ladislav Kiauta
Nikolaj Pirnat
Ncv baletni večer v operi
V zadnjem času se kaže pri našem baletu velika delavnost, o kateri priča sedaj že drugi baletni večer, ki bo vzbudil spričo raznih uspelih opernih koreografij v letošnji sezoni gotovo pozornost, kakor jo zasluži. Naš dolgoletni prizadevni šef ba-
Glzela Bravniearjeva, solistinja opernega baleta, bo izvajala na nedeljskem baletnem večeru razne solistične točke na skladbe: Schuberta, Bizeta, Cajkovskega, dr. Svare
itd.
Nastopili bodo Vladimir Bartol, poznani romanopisec in novelist, avtor uspelega romana »Alamut«, Ludvik Mrzel, pisec »Boga v Trbovljah«, priznani novelist
Um Bfi- i
Golovin, ki je dolgoletni baletni mojster in plesalec, bo sodeloval pri prireditvi tudi
leta inž. Golovin je izbral iz najuspelejših opernih in baletnih prireditev novo vrsto točk ter jim priključil še nekaj novih, ki so delo mladega sok>plesalca Pilata. Na sporedu, ki ga bodo izvajali, bo plesala velik del solističnih točk naša odlična plesalka Gizela Bravniearjeva. Med posebno zanimivimi točkami njenih plesov stoji na prvem mestu nova, za katero je napravil koreografijo inž. Gclovin. To je Schuber-tov >Moment musSeal«. V suiti »Hrestač«, v švarinem >Valčku«, v baletu iz opere >Carmcn< in »Prodane neveste« bo nastopila z raznimi soUstičnimi plesi ter tudi v ansamblu. Mojster Golovin, čigar koreografije so omenjeni baleti, bo sodeloval tudi kot plesalec. Razen Bravničarjeve in Golovina bodo nastopili kot solisti Japlje-va, Remškarjeva, Carman, Pogačar, Mo-harjeva in Pilato, ki je napravil nove koreografije Sibelius: »Valse triste«, Osterc: »Noctume«, Chopin: »Valse«, Dvorak: > Harmonija c. Razen »Nocturnac. ki ga pleše sam. so vsi njegovi plesi, dueti z Mo-harjevo. Muzikalno vodstvo večera bo v rokah dirigenta D. žebreta.      M. SI—eva.
Jean Gabin in Michele Morgan
v francoskem filmu (Le qhai des brumes)
Obala v megli
Oba filmska igralca sta pri nas že dobro znana in predstavi i ata danes v Franciji najznamenitejši filmski par. Obala v megli je prirejena po romanu Pierre Mac Orlana in jo je režiral Marcel Carne. Največji del prizorov se razvija na obali, na starih ladjah in čolnih, kjer razkriva Jean Gabin, ubegli legij ona r ljubezen mladi Neli ki je zelo nesrečna, ker i o preganja njen varuh, nevaren star človek ...
Prizori so bili delno posneti v največjem viharju in dežju in predstavljajo izreden uspeh filmske tehnike...
Jean je ušel iz kolonijske armade in se je prebil do Le Havra, Tu se je spoznal z dobrodušnim pijancem, ki je zaslutil, da z dečkom neka i ni v redu in ga je zato skril v svoji kolibi. Neki slikar izvrši samomor in zapusti Jeanu svoje stvari, denar in dokumente, da bi lahko začel novo življenje. Jean zbeži v Venezuelo in se tam spozna z Neli. toda zadene ga nesreča. Nelin varuh ie bil sam zaljubljen vanio in je zato ubil nekega mladeniča, ki ie zalezoval njegovo varuhinjo, sum pa ie padel na Jeana. ki se ie prav tistega večera spoznal z Neli. Jean beži. Neli gre in prizna svojemu varuhu ljubezen do Jeana. Jean se vrne, da bl rešil dekle iz starčevih rok. V silnem boju ubije starca, nato pa pobegne, a v temni ulici ga zadeneta dva strela.
Film neverjetno zagrabi človeka s svojo silno tragiko. Videli ga bomo v kratkem v Ljubljani. 2658
Iz Kranja
Sef opernega baleta inž. Peter Golovin, čicrar koreografije iz oper in baletov bodo
— V pomoč bratom na severni meji je nabrala podružnica CMD oziroma v ta namen izvoljeni delovni odbor na dan 10. t. m. 10.941 din. Predsednik podružnice CMD dr. Sajovic se je na zadnjem sestanku v imenu prvemestnika CMD ing. Mač-kovška in v svojem vsem nabiralcem in darovalcem iskreno zahvalil z željo, da priskočijo v pomoč, ko bo čas zopet zahteval podobno akcijo.
— Poslopje Borze dela so pričeli graditi. Te dni je stavbno podjetje inž. Pretnar iz Ljubljane 'pričelo urejevati prostor pod živinskim trgom, kjer bo stalo novo poslopje BD. Na tem mestu so bili kostanji, ki so jih tudi že posekali. Ce bo za gradnjo količkaj ugodno vreme, bo stavba lahko kmalu dograjena.
— Nar. strokovna zveza v novih prostorih. Po daljšem času se je končno posrečilo dobiti NSZ primeren prostor za svoje pisarne v poslopju Narodnega doma v bivših prostorih graničarske čete. Vsi delavci in ostalo občinstvo naj se zglaša odslej le v teh prostorih.
— Pot s Stare ceste na Vidovdansko e. so končno le uredili. Zaradi cestnih del je bila pot pod dr. BežTcovo hišo dalje časa neuporabna, v zadnjih dneh pa so zabili pilote in uredili škarpo ter služi pot zopet svojemu namenu. Upajmo, da je tudi ograja, ki so jo napravili ob pločniku le začasna, kaiti sedanja lesena ni v poseben okras mestu.
— Vesela božja pot te prijetna igrica, ki jo bodo jutri v nedeljo 24. t. m. ob 17. vprizorili na odru Sokolskega doma v Stra-žišču. Kdor se rad smeje in ljubi ne t je ln godbo, naj ne zamudi ugodne prilike.
— Skupno združenje obrtnikov Ima jutri v nedeljo ob 8. redni občni zbor v Narodnem domu.
— Esperantsko druStvo »Zelena zvezda« je pričelo z začetniškim tečajem esperanta. Vsi, ki se zanimate za mednarodni 1e-Hk, se zglaslte v Cankarjevem domu, kjer dobite točnejše informacHe.
— Udružen ie voi. Invalidov Csreskl odori ima svoje prostore v Tavčarjevi ulici
't. 9.
— Vlom v mlekarno. V noči na petek -!e " 'lo vlomi i en o v znano mlekarno v 8en-"urlu. Zlikovci, za katerimi ni nobenega '^du. so odnesli večje množine surovega
masla.
— Jutri Olimp : Kranj. Za to tekmo vlada velfko zanimanle. čeprav 1e Olimp no-piedn-fi na tph«»li. Olimn ie edini dve točki dobil proti Kranju.   Vprašanje je kako
23. november 1918-1940
Slava mariborskega pe&pofflka v srpomin na dan, ko je general Maister osvobodil Maribor
Maribor, 23. novembra Noč od 22. na 23. november 1. 1018 je bila za Maribor usode polna in odločilna- Dnevi po prevratu so bili v Mariboru polni vznemirjenja. Čeprav se je general Mg<»»er 1. novembra 1918 na zelo spreten ln hrao r način poizjrtii mariborskega vojaškega poveljstva. Dne 21. novembra je general Maister zaupal svoj načrt nekaterim članom Narodnega sveta in svojim višjim častnikom. General Maister je bil vso noč v melj-skl vojašnici, ob 4. zjutra: pa je v spremstvu višjih častnikov prevzel na mariborski glavni posti telefon in brzojav. Razorožitev zelenih gardistov je potekla gladko in brez večjih incidentov. Maribor si je oddahnil, velika nevarnost, ki je pretila s te strani, je bila odstranjena. Usoda Maribora je bila s tem junaškim Ln odločnim dejanjem generala Maistra odločena v našo korist.
Kakor vsako leto je tudi letos proslavil nas mariborski 45- peSpolk svojo tradicionalno slavo na dan, ko je general Maister pred 22 leti zagotovil Mariboru obstoj v Jugoslaviji. Ob tej priliki se je zbralo ob pol 11. dopoldne na dvorišču pol kovne vojašnice kralja Aleksandra v Melju številno občinstvo, da prisostvuje svečanemu poteku letošnje slave. Navzoči so bili vsi ma-ri borki odličnik! z mestnim poveljnikom generalom Paracem na čelu, predstavniki
civilnih oblastev in častniškega zbora, raznih uradov, ustanov, nacionalnih društev, sokolstva, združenja rezervnih oficirjev, zastopniki sol Itd. Potoostevilno so bili zbrani Maistrovi borci in zastopniki organizacije rezervnih oficirjev Najprej sta kaznilniski duhovnik P. Zavadlai in prc a Bimeon Ivosevič opravila predpisane cerkvene obrede za katoliško oz. pravoslavno veroizpoved. Sledila je slavnostna beseda polkovnega poveljnika polkovnika S. Gasči-ča. ki je v zanosnih besedah orisal pomembne dogodke pred 22 leti, ko je general Rudolf Maister odločil usodo Maribora v okviru Jugoslavije. Zaključil je svoja slavnostna izvajanja z vzklikam Nj. Vel. kralju Petru n. ln vsemu kraljevskemu domu. Godba je zasvlrala državno himno, zaregljale so strojnice, sledil je svečan mimohod polkovnega vojaštva. Kakor je pol-kovni poveljnik čestital polkovnemu moštvu k slavi, tako so vsi navzoči izrazili po polkov nem poveljniku vsemu polku prisrčne čestitke ob današnji polkovni slavi.
Zbrani gostje so se zatem na povabilo domačina pod kovnega poveljnika podali v okrašene prostore, kjer so bili ljubeznivo pogoščeni. Ve« dan je bilo v okrašeni vojašnici svečano, praznično razpoloženje, ki se je popoldne stopnjevalo v razgibani, zabavni veselici polkovnega vojaštva.
Socialno skrbstvo v Mariboru
Plemenito delo za socialno oskrbo rekonvale-scentnih delavcev
Maribor. 23. novembra Pod pritiskom težkih časov ie bila leta 1933. ustanovljena v Mariboru nostaia za socialno oskrbo rekonvalescentnih delavcev. Postajo vodi poseben kuratorij. sestavljen iz zastopnikov delodajalskih in delojemalskih organi zaci i ter karitativnih društev ter ie bil letos v tretjič obnovljen. V sedanjem kuratoriju so dr. Ivan Jančič, ravnatelj tvrdke Predilnice in tkalnice (Doctor in drug), Karol Fischer, tovarnar g. Josip Hutter, ravnatelj tvrdšce Viljem Freund g. Henrik Gientz. veletrgovec Ferdo Pinter. urar in trgovec Franjo Bures, Slokar Vladimir. Zaria Skero-vič. Auer Oton, Pelikan Boris. Vrisk Ivan in Franjo Stenovec. Na seji za konstituiranje je bil v tretjič soglasno izvoljen za predsednika dr. Ivan Jančič. Iz poročila, podanega na prvi seji kuratorija. ie razvidno, da je postaja v teku svojega obstoja zbrala v prid najbednejših leno vsoto 378.317 din. skorai prav toliko na je bilo razdelienega denarja med rekonvalescente in sicer v času. ko so uoravičen-
Mflla • '
cem potekle zakonite daiatve (podpore) pri okrožnem uradu za zavarovanie delavcev. Na prvi seji obnovljenega kura-toriia se je predsednik dr Ivan Jančič v imenu vseh obdarovanih iskreno zahvalil vsem pod jet jem in delavstvu, ki so podpirali postajo s prostovoljnimi orisoevki, posebno pa se je zahvalil ustanoviteljicama tvrdki Hutter & drug ter Doctor & drug. Danes podpirajo postajo poleg navedenih še tvrdke* Mariborska tekstilna tvornica, tekstilna tovarna Ehrlich Avgust. Viljem Freund Jugosvila. Unio društvo, tovarna Gvido Rutgers. Franc Tscheligi. stavbenih Spes Franio. Mariborska livarna (Pengg), Mestna podjetja, Scherbaum & comp., tovarna pohištva Ferdo Potočnik. Meinl & Herold. Race-kova vdova, lekarna Savost. veletrgovina Pinter & Lenard. elektrarna Fala. tovarna konfekciie Zora. tovarna testenin Ludvik Franz & sin in nameščenci OUZD v Mariboru. Želeti bi bilo. da bi ta ustanova našla še veliko podpornikov, posebno pri večjih tovarnah.
Prispevki za pomožno akcijo
Maribor, 22. novembra. Mestno poglavarstvo v Mariboru je prejelo za letošnjo pomožno akcijo naslednje prispevke: Mariborska tekstilna tvornica 50.000 din, Marko Rosner 25.000 din. Mariborska podružnica Narodne banke 7700 din, Mestna hranilnica 5000 din, Avgust Ehrlich kot prvi obrok 4750 din, Franc Mastek in Pinter & Lenard po 2000 din, Josip Anderlik in Josip Benko po 1500 din. Po 1000 din so prispevali: Justin Gustin-čič, Karel Jančič, Franc Neger, Valdemar in Josipina Ogriseg, posojilnica Narodni dom. Anton Tavčar nasl. ln Josip TJlaga. Vaclav Voeinek 700 din, po 500 din so prispevali: Ivan Lašič. Mariborska livarna, Oton saler ln Ivan Trpin. Anica Serajnik 400 din. Po 300 din: A. Gugnikar, S. Koter, I. Orosei A. Paš, A. Rečnik in M. Počivalnik; dr. F. Llpold 250 din; po 200 din: P. Albaneže, dr. L. Boštjancič, dr. O. Blan-ke & dr. F. Brandstfitter. Hergo, R. Jane-žič, F. Klajnšek, J. Kovačič. dr M. Kovač, Helena Lukei, Martiaz & Strauss, F. Mi-
narik, dr. Marinič, J. Pirich. P. Rehm, dr. M. Vraber, J. Vidmar. Josipina in Herta Lbschnigg, Josipina Fridl; po 150 din: F. Birtič, A. Lesnik in Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev: Po 100 din: S. Brinšek, dr. V- Bučar, F. Božiček, F. Cverlin, dr. M, Cernič, dr. S. Fornaza-rič, F. Gasperin, Viljem Heinz dediči, Ana Regart, J. Hochmiiller, H. Himmler, »Napredak«, dr. B. Ipavic, J. Kravos, dr. Ko-mavli, R. Levrer, K. Ragg, A. Staudin-
ger, dr. Stamol, Schenker & Co., »Transport«, Vetrinjski dvor, M. Wolf, dr. A. Žagar, A. Kramar, J. Bušterič, A. Fašman, K. Peheim, dr. S. Lutman in A. Kos; po 50 din: E. Glumac, Ida Gvejc, dr. Kumba-tovič, dr. Josip Majcen, Fredo Spiler in Vicl Albert, Bencina & drug 40 din.
V naturali j ah so darovali: Anton Macun in Franjo Majer manufakturo, Josip Go-vedič 400 kg premoga, Jugoslovanska tovarna za izdelovanje dr. Oetkerjevega praška za 800 din premoga.
Iz ljutomerske konjereje
Visoke cene za ameriške kasače — Po 27*ooo in Za.ooo din!
Maribor, 22. novembra. Pred kratkim je prodal posestnik v Babine i h Anton Kranjc svojega dveletnega žre boa Olka za 20.000 din, ki ga je kupil posestnik Jože Krajner na Bizeljskem, malo prej pa sta bila prodana triletni Splendid in Štiriletna Lidija po 20.000 din v Zagreb. Nadalje sta bila prodana trilet-nika Edi ln Čudna po 9.000 din, ob priliki zadnjih kasaških dirk v Ljubljani pa je prodal Ivan Lipej svojo triletno kobilo Mojco za 27.000 din. To je sedaj najvišji znesek, ki so ga dobili za konja lz slovenske kmetske reje ameriškega kasača. Tudi prodaja dveletnika Olka ima rekord. Poleg tega sta bili v zadnjem času prodani se Jasna za 18.000 din in Mirca za 12.000 din v Banat. Vse te prodaje so dokaz, kako plodonosna je reja ameriškega kasača, čudno je, da ne najde reja te izvrstne konjske pasme več podpore na pristojnih
mestih. Obžalovati moramo, da gre toliko dobrih plemenskih kobil ameriške pasme iz Slovenije, kar je gotovo v veliko škodo.
V juliju pogorela žrebčarna na Cvenu je že pod streho. Doslej še nismo čuli, da bi dobila zadruga za vzrejo žre bet v Ljutomeru, ki je lastnica žrebčarne, kako podporo iz javnih sredstev. Tudi kmetski mladeniči, ki so z zastavo življenjske nevarnosti rešili iz gorečega poslopja državne žrebce, niso dobili še nikake nagrade.
Kakor lani, tudi letos ni bilo premovanja konj v Ljutomeru. Zato vlada pri ljutomerskih konjerejcih veliko nezadovoljstvo. Čeprav premije niso posebno visoke, so bili kmetski konjereje! vendar veseli in ponosni, če je dobila njihova žival premijo. Odkar je Konjerejsko društvo za Slovenijo prešlo v druge roke, se opaža popolno mrtvilo v tem društvu.
Mariborske in okoliške novice
— Opozorilo potnikom na mestni avtobusni progi glavni kolodvor—vojašnica kralja Pelra, Zaradi preselitve mestnega avtobusnega prometa v nove garaže in poslovne prostore na Tržaški cesti se spremeni odhod avtobusov na mestni progi glavni kolodvor—vojašnica kralja Petra takole: Prvi avtobus odide zjutraj ob 6.15 s postajališč Stritarjeva ulica - vojašnica kralja Petra proti kolodvoru, a glavnega kolodvora pa ob 6.30. Zvečer odide zadnji avtobus s glavnega kolodvora ob 22.20. s končnih postajališč vojašnica kralja Petra-Stritarjeva ulica pa ob 22.35. Vozni red na tej progi se torej ne spremeni, spremeni se samo odhod avtobusa zjutraj, namesto doslej ob 6.15 z glavnega kolodvora po novem ob 6.15 s postajališč Stritarjeva ulica-vojašnica kralja Petra. Dokler bo ukinjen vlak, ki prihaja v Maribor iz Ptuja ob 21.48, ne bo vozil avtobus ob nedeljah in cerkvenih praznikih z glavnega kolodvora ob 22
_ Zdravniška dežurna ■lužba. Zdravniško dežurno službo aa nujno pomoč članom in njihovim upravičenim svojcem ima v neodložljivih primerih  in  v odsotnosti
pristojnega neonskega z^ragftika jutti 24
novembra dr. Martin Horvat, Maribor, Tržaška cesta 13, Javna bolnica.
— Zalivala. Delavstvo gozdarskega urada grofa dr. Ferdinanda Attemsa v Slo-ven. Bistrici je darovalo Protituberkulozni ligi v Mariboru znesek 262 din, aa kar prav iskrena hvala.
— Opozorilo želesniike oprave. Te dni Je železniška uprava preko naših radijskih oddajnih postaj objavila opozorilo občinstvu, naj si pred vsakim potovanjem po železnici pravočasno nabavi vozne listke. Zadnje čase imajo naši potniški vlaki skoraj vedno večje zamude, v mnogih primerih prav zaradi tega, ker kupujejo potniki v zadnjem trenutku vozne listke pri postajnih blagajnah, ki so tik pred odhodom vlakov preobremenjene ta ne morejo pravočasno odpraviti vseh potnikov. Tako nastajajo zamuda, železniška uprava je izdala nalog*, da morajo vlaki v bodoče odhajati točno po voznem redu in da se Železniški organi ne smejo ozirati na zamudnike in tudi ne na to, ali Je mogla postajna blagajna vsem potnikom pravočasno izdati vozne Hstke. železniška uprava Je obenem
opozorila okClnztvo na tnaŽneet *n n r^dApsU Mbav* vožnja liatfcrc i poalov*«-
nšcah >Putnika«. V biletamicah »Putnika« si občinstvo lahko nabavi vse vozne listke po origmalnih cenah že v predprodaji, pa tudi že dan ali dva pred nameravanim potovanjem. Obenem prejmejo potniki pri >Putniku« vsa potrebna pojasnila glede voznega reda in vlakovnih zvez ter se rešijo skrbi za nabavo voznih listkov v zadnjem trenutku in neprijetnosti navala pri postajnih blagajnah, želeti bi bilo, da bi se potujoče občinstvo za nabavo voznih listkov v večji meri posluževalo poslovalnic >Putnika« ter s tem tudi samo pripomoglo, da bi se odstranile neprijetne zamude v našem potniškem prometu,
— Pripravljalni Odbor za ustanovitev pevskega društva »KoJoc v Mariboru sklicuje ustanovni občni zbor za nedeljo 24. t. m. ob 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Ljubitelje lepe pesmi vabimo, da se občnega zbora udeleže. 51. M.
— OpOz°rilo. v smislu zadevnega razpisa banske uprave v Ljubljani se prebivalstvo opozarja, naj v lastnem interesu ne zahaja v bližino vojaških objektov in naj tudi nevojaške objekte, na katerih pa so vdelane priprave za rušenje objektov (n. pr. mine v mostovih), pusti v miru in jih ne kvari, ker ima vojaštvo strog nalog, da v primeru zapaženega poizkuaa kvar-jenja takih objektov uporabi orožje brez obzira. Vsako poškodovanje naprave za rušenje objektov utegne imeti, za ljudi in imovino strahotne posledice. Proti osebam, ki bi kaj takega poizkusile, se bo postopalo strogo po zakonu ter se bodo takoj prijavile tudi sodišču-
— Zadnja pošiljka breztro^rin*kega sladkorja je prispela. O tem obvešča mariborska poxtružnica Slovenskega čebelarskega društva svoje člane. Sladkor se dobi v podružnični čebelami na Zrinjskega trgu 6.
— O »rbski zgodovini bo predaval v okviru »Vzajemnosti« v ponedeljek 25 t. m. ob 20. prof. Bogo Teply v dvorani na Ruški cesti 7.
— NOeno lekarniško službo imata od danes naprej Minarikova lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12, tel. 25—85, ter Rem-sova lekarna pri Sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25—32.
— Razne vesti. Mariborska policija je aretirala 281etnega trgovskega potnika Otona Krecenbaherja iz Celja, ki je v Mariboru raznim urar jem kradel mpeetne ure. — Šoferju mariborske reševalne postaje Ivanu Romihu je izginilo kolo znamke »Traber« z evid. Številko 26592. — Na Vodnikovem trgu je neznan žepar izmaknil trafikantinji Berti Lang, stanujoči v Jerovskovi ulici 46, denarnico, v kateri je bilo 130 din gotovine. — Ob motorno kolo je prišel šofer Alojz Berglez, stanujoč na Meljski cesti 57, ki mu jo je odpeljal se neznan zlikovec izpred poslopja OUZD v Marijini ulici. Ukradeno kolo je znamke DKW z evid. štev. 2—3638, vredno nad 5.000 din. — Iz stanovanja Ivanke Anto-lič v Sodni ulici 2 je izginilo nalivno pero, vredno 200 čin. — Mizarju Cirilu Razbor-šku iz Pipuševe ulice 12 je neznanec Ukradel iz stanovanja moški plašč ter 140 din gotovine. — Trgovcu Srećku Pozneju iz O plot niče je neka ženska odnesla 1100 din vreden fotografski aparat znamke »Kodak«, 16 vreč z moko ter 7 vireč za sol v skupili vrednosti okoli 500 din je odnesel tat čevljarskemu pomočniku Josipu Slani
iz veže neke gostilne na Glavnem trgu--
Mizarsflci mojster Ivan Caks, stanujoč v VVilsonovi ulici 23, je prišel po nesrečnem naključju z desnico v stružnico, Caks se zdravi v mariborski bolnici, kamor so odprem ili tudi 151etnega pastirja Alojzija Petka iz št. Janža na Dravskem polju, ki mu je krava z rogem poškodovala usta, — Na Frankopanovi cesti se je splazil neki konj, ki je v divjem diru zdirjal proti mestu. K sreči je konja ustavil neki pasant in tako preprečil morebitno nesrečo. — Ob jarku so na&li kolo brez znamke in brez evidenčne številke. Kolo dobi lastnik na policiji.
— Studenške novice. Sokolsko lutkovno gledališče v Studencih uprizori jutri ob 19. zvečer v Sokolskem domu veseloigro za odrasle. — Studenški orožniki so aretirali 2lletnega delavca Ivana Le vani ča iz Selnice ob Dravi, ki je ponujal rasnim strankam v nakup mast po 12 din za kg. Izkazalo se je, da je mast ukradel. Oškodovanec naj se javi pri studenških orožnikih.
— S stolom po glavi. V neki gostilni v Gradišču Je nastala med vinjenimi fanti pravcata bitka, v kateri je nekdo zgrabil za stol in udaril s taksno silo po glavi delavca Rajka Velišerja, da je obležal nezavesten na tleh. Velišerja so odpremfli v mariborsko bolnico.
— Drzen vlom ln večja tatvina, Včeraj je bilo v Mariboru vlomljeno v stanovanje hišne posestnice Marije Lorbekove v Eln-spielerjevi ulici 40. Tat ji je odnesel 7.500 din, zanimivo pa je, da je v škatlici pustil še 5000 din. Vlomil je menda 30-letni moški, ki se je potikal po hiši, češ, da kupuje staro železo. — Posestni ca Olga smueger iz Metelkove ulice it. 23, pa Je prijavila, da je izginila njena 20-letna služkinja Jožefa J., z njo vred pa za 6000 din perila.
Mariborsko gledaliS*'
Sobota, 23. nov, ob 20.: »Cvrano de Ber-
gerac«. Zadnjič. Znižane cene. Nedelja, 24. novembra ob 15.: »Na cesaričin
ukaz«.
ob 20.: »Na dnu«. Znižane cene.
Nedelja v Narodnem gledališču. Kot prva popoldanska operetna predstava se s posebnim ozirom na okoličane ln na tiste, ki se ne morejo udeležiti večernih predstav, uprizori zelo zabavna in melodiozna opereta »Na cesaričin ukaze, zvečer pa Maksima Gorkega znamenita igra »Na d n u«. Za to predstavo veljajo s n i ž a n e cene.
SOKOL
Telovadna akademija   Sokola Martbor.
m&tica v soboto 30. novembra na predvečer državnega praznika bo Že tradicionalna prireditev nacionalnega Maribora, ki bo tudi letos zbrala v Sokolskem domu vse, kar čuti sokolsko, te ves mesec je v vseh dvoranah Sokolskega doma živahno vrvenje vseh izbranih oddelkov, ki se pripravljajo m nastop. Tudi letošnja akademija gotovo ne bo ssuoataJsJa po sporedu In au-nanji stiki aa odMčnknl nastopi zadnjih let.
SPORT
Jutri v nedeljo bo ob 9.30 v veliki sokolski dvorani težkoetletski dvoboj mod Fe-kovtadrn SK in SK Maratonom. — Fopol-. dne ob 14.16 bo na ste/npnu ob Tržaški f cesti mariborski nogometni »derbje In at-' rer prv<m«tvenm tekma mod ISflK Mari-
KOKOI£KO DRUŠTVO MARIBOR MATICA priredi v proslavo zedlnjenja v soboto, dne 30. novembra 1940 ob 20. uri slavnostno telovadno akademijo; vstopnina din 10.— do din 26.—; v nedeljo, dne L decembra 1940 ob 11. uri dopoldne: slavnostno zborovanje; v nedeljo, dne 1. decembra 1940 ob 2030 uri: slavnostni ples; vstopnina din 15; slavnostni kroj, narodne noše, temna obleka, — Vse prireditve se vršijo v Sokolskem
domu. — Predprodaja vstopnic pri Putniku.
Celjske občinske zadeve
Sprememba v mestnem svetu — Regulacija Ložnice — Obračun mestne občine za leto 1939*40 Regulacija mesta Celja — Gradnja ceste Breg-Lisce-levški most-Levec
Celje. 23 novembra
Snoči je imei celjski mestni *vet redno sejo. Župan je sporočil, da je sodnik upravnega sodišča dr. Jakob Mlinar podal ostavko kot član mestnega svcia m da je bil na-mestu njega imenovan za člana mestnega sveta odvetnik dr Zdravko Kalan. Občina je intervenirala pri banski upravi zaradi prispevka za nadalievanie regulacije potoka Ložnice od že reguliranega odseka do Joštovega mlina v Mediog*. Ker Je banska uprava sporočila, da n ma kredita za tak prispevek, bodo strugo Ložnice do Joštovega mlina zavarovali zasilno. To delo se bo pričelo v najkrajšem času
Obračun gospodarstva mestne občine celjske ter njenih podjetij m ustanov za L 1939 1940 izkazuje 21.465 109 06 din dohodkov in 21,192.490.84 din izdatkov Prebitek v znesku 272.618.22 din bodo porabili za nakup Permozerjevega posestva, k* ga je občina kupila za 278.999.50 din Bilanca z dne 31. marca 1940 izkazuje 47,632.572.04 d»n aktiv In 17,277.804.34 dm pasiv Cw*» prebitek znaša torej 30.354.767.70 din Mestni svet je odobril obračun in bilanco.
Sporazum med mestno občino in rudarsko združbo »Bohemijo«, ki je Lastnica premogovnika v Osenci pri Celju za vzdrževanje ceste Cd je—apnenik—Pristava je bi odobren. Dve tretjini ceste Celje—apnenik v Pečovniku bo vzdrževala »Bohemija«, eno tretjino pa mestna obč:na Cesto apnenik— Pristava bo vzdrževala »Bchem.ja sama.
Zakupna pogodba mestne občine s tvrd-ko Rakusch za njeno zemljišče ob Dečkovi cesti, kjer je vojaško vežbališče ,e podaljšana do 31. oktobra 1943 Letna zakupnina znaša 5500 din.
Regulacijski odsek pri mestnem tehničnem oddelku je izdelal idejni osnutek za regulacijo mesta Celja. Osnutek obsega pravo mesto Celje v celoti, katastra Ine občine Ostrožno, Lisce, Ko.rnico in Zag>ad pa le delno ter jc predviden za pora&t prebival-
stva mestne občine na 50.000. Mestni svet je vzel idejni osnutek na znanje Sedaj ga bodo predložili gradbenemu ministrstvu v odobritev. Potem pride na vrsto izdelava generalnega in detajlnega regulacijskega načrta. Mestni svet je odobril parcelacijo zemljišča dedičev Kristine Confidcntijcve ▼ Zavodni m zemljišča tvrdke VVesten ▼ Lastnem domu v Gaberju, kjer bo tvrdka zgradi Is tri dvonadstropne stanovanjske hiše.
Mestni svet je sklenil, da se naj cesta na desnem bregu Savinje od Brega skozi Ltsco do Jakopinovega posestva razširi na 5 m in v isti Širini dogradi cesta od Jakopinovega posestva do ievškega mosta in Lcvca. Pn> račun znaša okrog 400000 din. Del stroškov naj bi lcri4 sreski cestni odbor, ki naj bi tudi vzdrževal levški most čez Savinjo. Ker bo ta cesta vezala dve državni cesti in dve upravni občini, naj se uvrsti med subvencionirane ceste I. reda
Občina bo prodala Jerneju Maku in Jo-fetu Plahutniku dve stavbni parcel« pri Mestnem zavetišču v Medlogu po 36 din ra kvadratni meter. Ob ceMi, ki vodi od Be-lajeve gostilne na Polulah v hrib, bodo namestili javno električno svetilko. Mestna elektrarna bo podaljšala električni vod do VVestnovlh stanovanjskih hišic na Dobrovi, tvrdka VVesten pa bo morHa prispevati po> lovico stroškov v znesku 2819 din.
V članstvo mestne občine so bil ti kapetan v p. Franjo To*, hiinik Karel Kroflič. Matija Intihar in Matilda Fričevs, Mestni svet je odobril pravilnik o osnovanju občinskega fonda za obrambo pred letalskimi napadi.
Pri povišanju prejemkov mestnih uslužbencev, ki so upokojenci, se invalidnina ne smatra kot dohodek. Namesto dr. Mlinarja je btf izvoljen novi član mestnega sveta dr. Zdravko Kalan v one odbore in komisije, ki jim je pripadal dr. Mlinar.
Iz Celja
—c Vokalni koncert Celjskega okteta se prične drevi ob 20.30 v mali dvorani Celjskega doma. Na sporedu so slovenske umetne pesmi.
—c Koncert v proslavo praznika sedl-njenJa bo 1. decembra ob 20, v celjskem gledališču. Sodelovali bodo Glasbena Matica, Celjsko pevsko društvo ter pevski društvi »Oljka« in »Celjski zvon«. Na sporedu bodo skladbe domačih in tujih skladateljev za pevce-soli ste. za godalni kvartet ter za moški in ženski zbor a cap-pella in s klavirjem. Koncert bo gotovo nudil leD umetniški užitek Ker ie koncert v twoslavo našega naivečieaa državnega praznika, ne bo penujanja vstopnic po hišah in lokalih. Vstopnice so v predprodaji v Gori čar je vi knjigarni.
—c Krajevni odbor Aerokluba »Naša krila« v Celju, ki ima izredno agilno jadralno sekcijo, je imel v četrtek zvečer izreden občni zbor. na katerem so bili za čas do rednega občnega zbore, ki bo čez tri mesece, izvoljeni v upravni odbor naslednji gg.: predsednik polkovnik Ivo Tomasevic, poveljnik 39. ppu, podpredsednik Ciro Sadar, tajnik Leo Vičar. odborniki prof. M. Čadež, Anton Dobrotin-šek. Stojan Holobar. Drago Hoj kar. dr. Stjepan Ivić, inž. Ljubo Knoo, sodnik Juro Lesjak. Mirko Mejavsek. Danci Mir-nik, inž. Blaž Pristovšek. inž. Ciril Rihtar, M. Ropaš, inž. D. Umek in Vanči Vrabl ter ga. prof. dr. inž. M. Peroarjeva. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: za predsednika g. direktor Fr. Mra vijak, za člane pa gg. prof. dr. Kajetan Gantar. J oso Golobic, direktor Fran Marinček. ini. Bori« Lavrenčič. Ivan Martinčič. F eri Ple-teršek in Slavko Skoberne.
—c Žalosten dogodek v St. Janin prt Rečici ob Savinji Zaradi uboja in lahke telesne poškodbe so se zagovarjali v petek pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju 301etni Žagar Ivan Čira j, 191etni čevljarski vajenec Alojz Cirai. 28-letni spiavar Franc Mlinar. 201etni spla-var Stanislav Mlinar in 251etni spiavar Josip 2eleznik. Prvi štirje so iz St. Janža pri Rečici ob Savinji, Zeleznik na s poljan pri Rečici. Vsi so bili obtoženi da so 15. septembra okrog 23.. blizu Majer-holdove gostilne v St. Janžu pri Rečici ob Savinji v tepežu s koli poškodovali Josi oa Kolenca, Alojza Cajnerja ln Ivana Komarja. Medtem ko sta dobila Cainer in Komar samo lahke pcSkodbe na glavi in nogah, je udarec s kolom preklal Josipu Kolencu lobanjo. Kolenca so prepeljali v celjsko bolnico, kier 1e drugi dan umrl zaradi otrpnjenia možgan. Aloiz Cirai Je pri razpravi priznal, da le udaril Kolenca s kolom po glavi, brata Frane in Stanislav Mlinar na sta izjavila, da se teoeža sploh nista udeležila. Ostali obdolženci so se zagovarjali s sil obranom. Ivan Cirai je bil obsojen na 14 mesecev. Josip Železuik na 11 mesecev. Aloiz Cirai na na 9 mesecev strogega zapora. Franc in Stanislav Mlinar sta bila oproščena.
—c Zaposlovanje vojnih Invalidov. Mestno poglavarstvo v Celju razglasa, da so v smislu § 34. uredbe o vojnih invalidih in ostalih vohnih žrtvah vsa Javna, od države keme«ionirana aH aubvenriorurana podjetja, kmetijska, industrijska, trgovinska, denarna« prometna, prevozna in druga podjetia dolžna zaposlovati 10 odstotkov vojnih invalidov od skupnega števila zaposlenega osebja. Glede te obveze je izdal invalid siri oddelek ministrstva za socialno politiko m navodno zdravje zaradi pravilne in enotne uporabe predpisov dne 37. septembra t. L naslednle navodno: »Obveza za zaposlitev vojnih invalidov iz f 34. odstavka 1. uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah se ne nanaša samo na vsa javna ln nejavna, od države koneesionirana in subvencionirana podjetja, temveč tudi na ssuavzn pntlistia aa aIacLs rja
to. ali so ali niso konceslonirana ali subvencionirana od države. V poštev prihajajo samo ona pod i et j a. v katerih ie za do« Ionih najmanj 10 oseb.« — Mestno oogla-varstvo opozarja vsa v poštev prihajajoča podjetja v Celi u na ta določila.
—c Finalna pokalna tekma med SK Celjem ln SK Jugoslavijo se prične v nedeljo 24. t m, ob 14.30 na OUmpovem igrišču v Gaberju.
—c Nesreča ne počiva. V celiaki bolnici se ie zdravila 361etna rudarjeva žena Angela Salamunova s Kalobja. ki si je bila zlomila nogo. V nedelio so i i v bolnici vzeli nogo Lz mavca, nakar se ie vrnila na Kalobje. Doma na ie padla tako nesrečna da si je za cel j eno nogo snet zlomila in sicer na istem mestu kakur prvikrat. V Četrtek se ie 381etni dninar Alojz Praprotnik s Lopate pri Celju po nesreči obstrelil s samokresom v levo dlan. Istega dne je padel 38ietni posestnik in trgovec Josi d Zolgar s Pristave pri Šmarju na cesti v Celju s kolesa in dobil pretres možganov. V četrtek si je 12letni delavcev sin Alojz Skoberne iz Celja pri padcu zlomil desno roko v zapestju. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici,
—c V celjski bolnici le umrl v četrtek triletni delavčev sinček Štefan Krk iz Zabukovce pri Grižah,
—c Zdravniško dežurno elnibo za Bane OUZD bo imel v nedeljo 24. t m zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cestL
—c Miklavž bo tudi letos obiskoval otročicka no etemovih. Prijave se sprejemajo do 3, decembra v Gasilskem domu na dvorišču mestnega poglavarstva.
Z Jesenic
— StarosnUoUeka služba božja bo Jutri v nedeljo 24. novembra v Delavskem domu ob 9. dop.
— Zvočni ksso »Radio« predvaja drevi
in Jutri ob 20. (v nedeljo tudi db 15.) veiefiim >Kralj pustolovcev« z Ronaldom Colmanom v g"l. vlogi. FUm opssuje življenje slavnega frane. bohema in pesnika Fr. Vil Iona.. Med dodatki risana, sala Pop«) in vojni tednik- Sledi veiefiim »Njeno poročno potovanje«.
Iz črn
— Sadnja pot. g. Skublca. V sredo popoldne amo pokopali belokranjskega rojaka g. Jožeta. Skublca, gostilničarja ln mesarja lz Črnomlja. Veličasten pogreb Je doka sai, kako priljubljen in spoštovan je bil pokojnik, saj so se na njegovi zadnji poti zbrali številni znanci in prijatelji iz vseh strani Bele Krajine. Združeni pevci Is Črnomlja in Metlike so mu v slovo zapeli pretresljive žalostinke, ob odprtem grobu psj ae je od pokojnika poslovil predsednik aaailske čete. Pokojniku, ki j« svoje-časno mnogo delal pri Sokolu, naj bo ohranjen blag spomin!
Iz Metlike
— Sokolska knjižnica, Članstvo in prijatelje sokolstva obveščamo, da Je sokol« aka knjižnica odprta vsako srede in soboto od pol 19. do pol 20. Knjižnica, ki je že prej štela nad 800 knjig, se je z darovanimi knjigami, posebno po starešini br. Bngelbertu Gangiu. znatno povečala in ima sedal ie 1000 del, med njimi mnogo najnovejših. Istočasne opozarjamo tudi vse brate in sestre, da nm je v sokolskem domu na razpolago čitalnica, ki naj se Je pridno poslužujejo, ker imajo tamkaj ob določenih urah lasrTn^o vse sokolsko časopisje ln druge zanimive liste!
M AL' POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR !
WIMMIWMMimimtt>WW»>MIMIHII