AMa?e|SK'hDNEVNIK 3 maia^o!?1' v Trs,u ^lOStjl Oh^ mn°Žen 03 6nibra 1°915- d0 17. sep- * liskami nSk 'e tiskal (0vcu pr "D°berdob« v Sl' »S is Gorenii Trebu-«0 1. mLS®dtembra 1944 ‘Slove^f 1945 v liskami 'Iriji11 Sod v«iskim E? V os\/nh 8 maia 1945 'si ja iS0|enem Trstu, 5a Bil i"'a.zadnja števil-kianskf nsicl,lskani Par- ^ianiEv^1" V Za‘ TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 Čedad Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 227 (14.057) Trst, sobota, 9. novembra 1991 Sankcije zoper vse kot odgovor na nespoštovanje obvez o prekinitvi sovražnosti Evropska skupnost uvedla stroge gospodarske ukrepe proti Jugoslaviji kompenzacijski ukrepi za strani, ki na miren način sodelujejo za politično rešitev krize Na vrhu NATO podprli odločitev dvanajsterice - Za nekatere so sankcije še premile Vijuganje , med ukrepi 'A kompromisi Dušan udovič 4ij k° sprejeti paket gospodar-ci0 ^■San^cij Evropske skupnosti hšen V,^e Jugoslavije pomenil ka-fio n bistven zasuk v dogajanjih k0 oh ■nu^ O tem zaenkrat lah-/q n stajajo le želje. Formalizaci-povedanih ukrepov je bila pofl- ežna, glede na to, da se spo-dnoh na,ialjujejo in v zadnjih Skl^0 krePii°- irtoJP1 dvanajsterice poleg na-p °"ega pritiska na kršitelje dqtn >rlQ vsekakor prinašajo do-kojt?- zaPlete za vse republike, danoSf Vedno ni bilo jasno pove-hžoj' ido ie krivec za nastali po-PosLr,iub temu pa so evropski (lQ[]e'Jvalci neko ločnico ven-nein Postavili, s tem da so obe-p napovedali kompenzacijske Ij^ j!Vne ukrepe do tistih repub-Zari 1 SJ bodo konstruktivno pri-9ov0 Q e za rešitev krize. Del od-d0 Jnosti za gospodarsko bloka-ie Evropska skupnost obe-tp Q.P^ePustila varnostnemu sve- ref°Pf oklevajoče postopanje to-2q^o katerim nihče ne more biti de2 Vo/len in v katerem je mogo-/ijjjjj Znati kompromis med različ-ce stališči znotraj dvanajsteri- hžo^nija sprejema ukrepe za- RIM Zunanji ministri Evropske skupnosti so na sestanku v Rimu sprejeli paket gospodarskih ukrepov proti Jugoslaviji. Ukrepi zadevajo vse republike, torej tudi tiste, ki so že proglasile neodvisnost. Paket ukrepov je razčlenjen v tri sklope, od katerih prvi govori o krizi v Jugoslaviji in o tem, kako je mogoče na to krizo odgovoriti. Ta del vsebuje tudi napovedane sankcije zoper Jugoslavijo: gre za takojšnjo prekinitev izvajanja Sporazuma o sodelovanju in trgovini z Jugoslavijo, obnovitev količinskih omejitev za tekstilne izdelke, izključitev Jugoslavije s spiska držav, ki so deležne ugodnosti sistema splošnih preferenc ter uradno izključitev Jugoslavije iz sistema ugodnosti iz programa Phare. Prav tako so sklenili, da Jugoslavije ne bodo povabili na prihodnje ministrsko zasedanje skupine razvitih držav, ki bo v ponedeljek. Drugi del Deklaracije o Jugoslaviji govori o tem, da lahko Slovenija skupaj z nekaterimi kooperativnimi republikami računa na izjemo glede na to, da na miren način sodeluje v reševanju krize. Tretji del zadeva samo konferenco oziroma njen odnos do Jugoslavije, v katerem je izražena prizadetost nekaterih članic ES zaradi jugoslovanskih protiukrepov. NADALJEVANJE NA 2. STRANI V Ljubljani, Zagrebu in Beogradu Različne ocene LJUBLJANA, ZAGREB, BEOGRAD Sklepe dvanajsterice v Rimu so v Sloveniji in na Hrvaškem povsem razumljivo ocenjevali previdno, saj je na dlani, da bodo tudi te ocene v Haagu skrbno proučevali, medtem ko je Srbom malo mar za tako previdnost. Tako je slovenski minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel na včerajšnji tiskovni konferenci dejal, da so včeraj na izrednem ministrskem sestanku Evropske politične kooperacije v Rimu sklenili uveljaviti pozitivne kompenzacijske ukrepe v prid Sloveniji in tistim stranem, ki na miren način sodelujejo pri prizadevanjih za celovito politično rešitev na osnovi predlogov ES. Minister Rupel je v oceni Deklaracije med drugim navedel: »Ukrepi nas niso presenetili, saj smo jih pričakovali in smo bili nanje tudi pripravljeni. Vsebuje namreč natančno tiste korake, ki so nam jih naši partnerji v ES in v bilateralnih pogovorih že povedali. Deklaracija nas postavlja v relativno kompliciran NADALJEVANJE NA 2. STRANI z zavestjo, da bo morala novih^nin prekrmariti še nekaj vašk ■*' v vo/nj razdejana Hr-prVeQ le očitno pričakovala več, riQ Srbske reakcije pa ostajajo češ /^u dokajšnje arogance, ti. k ud{ to bomo zmogli prežive-khkeoSniČno vPrašanje je, ali je ^oh h-e^e^f sprejetih ukrepov do-ko zJteT in učinkovit, da se lah-Poq0,-°Va vzpostavijo pogoji za tj h^nia. Ne gre namreč pozabi-tarn V,Zra^u lebdi še jutrišnji daje u katerim se izteče rok, ki ga ntnakr)0^0 Postavila armadi, da kean e Vse svoje enote s hrvaš- m Kemija. Armada odgovorila na sankcije s stopnjevanjem agresije Minirali raketna oporišča in baje namestili bojne pline ZAGREB — Jugoslovanska armada je na Deklaracijo o sankcijah proti Jugoslaviji odgovorila s stopnjevanjem agresije na Hrvaško, z novo blokado vseh hrvaških pristanišč z izjemo Pulja, kjer se umik JA nadaljuje, in z grožnjo, da so minirali vsa raketna oporišča na Hrvaškem tudi z bojnimi strupi, del raket pa usmerili proti »izbranim ciljem«. Tudi včeraj so na številnih hrvaških kriznih žariščih bila zelo aktivna letala jugoslovanske armade. Preplahe pred letalskim napadom so razglasili v Zagrebu, Splitu, Zadru, Pagu, Daruvarju, Karlovcu, Pakracu, Gospiču, Slavonskem Brodu, Novi Gradiški, Novski, Virovitici in številnih drugih krajih. V Zagrebu so morali za nekaj časa prekiniti zasedanje sabora. Med prvim preplahom so se v mestu slišale eksplozije. Letala so po nepotrjenih novicah z raketami zadela nekatere industrijske objekte v vzhodnem delu mesta. Hrvaški radio in televizija ne poročata o podrobnostih in vzrokih eksplozij, ki so jih slišali v Zagrebu. Dopoldne se je začel nov napad na Karlovac. Granate so padale na samo središče mesta in na naselja v občini Duga Resa. Kolona tankov je prebila simbolišno blokado pred vojašnico Logorište in se znesla nad prebivalstvom treh vasi pri Karlovcu. Pri tem je bilo ubitih 14 članov zbora narodne garde in 17 civilistov, več kot 30 pa je bilo ranjenih. Letala so bambardirala tudi Delnice. Bombe so padale v okolico skladišča eksplozivov in razstreliva, naj večjega na Hrvaškem, ki pa so ga k sreči po predaji del- niške garnizije v glavnem že izpraznili. Iz Sinja poročajo, da sta včeraj zjutraj dve letali z raketami obstreljevali civilne objekte, predvsem športno letališče in območje okoli letališča. Na območju Zadra so letala najprej spuščala svetleče bombe, nato pa z raketami zasula Šepurine, območje okoli Nina in trajektno pristanišče v Miletičih proti otoku Pagu. Letala so raketirala območje okoli Paškega mostu. Kot poroča Hina so hrvaške sile eno letalo sestrelile. Na Oto-čac je dopoldne padlo nekaj granat večjega kalibra, agresorske pehota pa je ob pomoči topništva napadala položaje hrvaške vojske. Na območju Vukovarja in Vin-kovcev še vedno velja informacijska blokada, zato iz teh območij NADALJEVANJE NA 2. STRANI NATO bo ostal garant stabilnosti v Evropi RIM Vrh NATO pakta se je zaključil s skupno deklaracijo o miru in sodelovanju, ki bo prešla v zgodovino kot Rimska deklaracija. Šestnajsterica pa je odobrila tudi dokumenta o Sovjetski zvezi, ki ga Francija sicer ni podpisala in dokument o Jugoslaviji. Pred zaključno plenarno sejo so se zvrstila bilateralna srečanja, med temi tudi srečanje med Bushem in Mitterrandom. Namen pogovora je bil zmanjšati nasprotja med ZDA in Francijo na račun dokumenta o SZ. V zvezi s tem je Mitterrand izjavil, da ni v interesu NATO zavzemati stališč o spremembah v SZ in tudi ni naloga pakta, da do te države zavzame vlogo pridigajočega brata. Na ločenem vrhu zunanjih ministrov EGS so se odločili za sankcije proti Jugoslaviji, govorili pa so tudi o politični rešitvi krize. Delegacije so vrh ocenile na splošno pozitivno. Bush je dejal, da gre za mejnik, ki je potrdil, da za svoj obstanek NATO ne potrebuje sovražnikov, ker pakt ostaja jamstvo varnosti v Evropi. Britanski premier Major je rekel, da se je NATO spremenil in da njegova naloga ni več samo ohraniti miru, pač pa ga tudi spodbujati. Nemški kancler Kohl je menil, da je napočil čas, da se zveza prilagodi spremembam in da je ubrala pravo pot. Nekoliko kritičen pa je bil španski premier Gonzalez, ki je skoraj obžaloval, da je lažje priti do sporazumov na evrop-sko-ameriški ravni kot pa med samimi evropskimi državami. Izjava generalnega tajnika NATO VVoernerja je nekako utemeljila ostale ocene. »Zgodovina nam ne dopušča, da bi mirovali, spremembe zahtevajo hitre odgovore. NATO je izgubila včerajšnje sovražnike in jim ponudila sodelovanje in prijateljstvo. Položaj negotovosti in nestabilnosti, v katerem je NATO spremenila svojo vlogo, pa narekuje, da bo naloga pakta odslej zahtevnejša, vendar ji bomo s skupnimi močmi kos. v Kaj vse se ti lahko pripeti ce si albanski begunec v Itabji SAVona Se,. — Nasilje nad pri- ličnJlC* lahko izvaja na raz- suto naO‘ne. Lahko je izredno rišrn°' k°t so napadi na tabo-tcilnr, PQ fizično manj bru-mon' Čato P-a Psihološko nič lia iL j^odo. Žrtev takega nasi-Voni io i Predvčerajšnjim v Sa-sta 1 kletni albanski deček, ki ženi mestni redar in zaprise-šoln straznik preiskala pred Starše^ očmi sošolcev in daf^i^ženi stražnik je trdil, bežni m ,adi. Albanec, ki je pri-v m V dalijo skupaj z očetom, sinu Prožil njegovemu rednri kjPcem. Obrnil se je k lu m ga prosil za pomoč. Možakarja sta otroka pričakala pred šolo in ga kar na pločniku preiskala. Prevrnila sta mu torbo, prisilila celo, da je sezul nogavice, da bi našla pri njem pipec kot dokaz krivde. Nožič-ka pa seveda ni bilo. Nesramno ravnanje je izzvalo reakcijo nekaterih staršev, ki so se postavili za albanskega otroka. A zaman. Redar in stražnik sta trdila, da s svojim početjem ščitita ostale otroke. Včeraj je savanski župan odredil preiskavo o nastopu mestnega redarja. Morda ne gre za najstrožjo možno sankcijo, pomembno pa je, da problem ne bo prezrt. Letalo treščilo na hišo Mrtva pilot in potnik BONN — Dvomotorno letalo cessna 310 je sinoči nekaj pred dvajseto uro strmoglavilo v neposredni bližini središča Darmstadta v Nemčiji. Na letalu sta bila pilot in en potnik, ki sta v nesreči umrla. Njunih imen do pozne noči še niso sporočili. Letalo je ob 19.02 odletelo z letališča v Mann-heimu in je bilo namenjeno v Essen. Po podatkih kontrolnega stolpa je razvidno, da je letalo ob 19.15 letelo na višini 3.500 metrov, nato pa je izginilo iz radarskih zaslonov, ne da bi pilot prosil za kakršno koli pomoč. Zaradi tega je težko ugotoviti, kaj se je po tej uri dogajalo. Dvomotor-nik je padel na streho stanovanjske hiše v Darmstadtu in se zagozdil med podstrešje in tretje nadstropje. Pet stanovalcev je bilo le lažje ranjenih. Reševalci se resno bojijo, da se bo letalo vnelo, saj je v rezervoarjih še veliko goriva. Bližnjo okolico hiše so zato evakuirali. Novembra verjetno zadnji skok draginjske doklade RIM Novembrske plače odvisnih delavcev, delavcev v kmetijstvu, industriji in javnih upravah bodo težje za 28.421 lir draginjske doklade. Povišek je treba pripisati naraščanju inflacije oziroma življenjskih stroškov, ki so po izračunih komisije za sindikalni indeks življenjskih stroškov, v zadnjih šestih mesecih poskočili za 3,51 odstotka. Podlaga za izračunavanje premične lestvice bo enaka za vse kategorije delavcev, in sicer 838.122 lir. Novembrska draginjska doklada sovpada ravno v času, ko se razvnema razprava o ceni dela, ki že več mesecev razdvaja sindikat in industrijce. Med drugim pa bo sedanji mehanizem premične lestvice zapadel 31. decembra in ni torej izključeno, da je novembrska draginjska doklada zadnja v svoji že kar sporni zgodovini. To, kar je doslej veljalo za pomembno sindikalno pridobitev, nameravajo namreč posodobiti oziroma prilagoditi evrospkim plačnim merilom. Medtem ko Occhetto krivi KD za neizvolitev ustavnih sodnikov Privatizacija jabolko spora med strankami vladne večine RIM - Po krajšem zatišju se je italijansko politično ozračje spet razgrelo. Parlamentarna razprava o finančnem zakonu je začela zajemati občutljive točke, kar je podžgalo konfliktualnost med strankami. Eden od najbolj žgočih problemov, ki podžiga polemiko, je nedvomno problem privatizacije. V vladni večini so si ob tem vprašanju v laseh predvsem liberalci, ki so odločni zagovorniki privatizacije, in socialisti, ki dvomijo v učinkovitost te poteze. V taki situaciji je predsednik vlade Andreotti včeraj popoldne sklical kabinetni svet, ki je sklenil, da ponovi zakonski odlok o davku Invim, ki ga je pristojna komisija poslanske zbornice korenito spremenila. Med vladno sejo je zakladni minister Carli načel tudi vprašanje privatizacij. Po zagotovilu liberalnega ministra Ster-pe je vladni predsednik odločen nadaljevati ob tem vprašanju po začrtani poti. Toda socialistični sekretar Craxi je dopoldne poudaril dvome PSI o upravičenosti privatizacije. Craxi je ocenil vladni gospodarski manever kot že »zmeden in vprašljiv«. Dodal je tudi, da njegova stranka načelno ne nasprotuje privatizacijam, vendar noče, da bi bila državna imovina razprodana. In pri tem je ocenil stališče liberalcev kot provokacijo. Craxijeve besede so izzvale takojšnjo repliko liberalnega sekretarja Altissima, ki je dejal, da PLI zahteva samo dosledno spoštovanje dogovorov in obvez, ki jih je sprejela vlada. Republikanski sekretar La Malfa pa se je vključil v polemiko z zahtevo, naj vlada odstopi, ker ni bila sposobna sanirati državnega proračuna in uresničiti ustavnih reform. Pritegnil mu je predstavnik DSL D'Alema, ki je dejal, da se njegova stranka ne boji predčasnih volitev, če bi te bile posledica zavrnitve finančnega zakona. Institucionalne reforme so bile včeraj druga tema, ob katerih je plamtela polemika. Craxiju, ki je menil, da se bo tako imenovano Martinazzolijevo omizje spremenilo v »omizje nesklepčnosti«, sta zvečer odgovorila demokristjana Forlani in Gava. Sekretar KD je poudaril, da časa ni veliko, vendar bi se stranke lahko dogovorile vsaj o postopku, medtem ko je bil Gava bolj piker in Craxija zavrnil, da tudi veliko daljši roki ne bodo zadostovali, če volje ni. Stranke so v glavnem pozitivno ocenile Cossigo-vo četrtkovo kritiko parlamentu. Sekretar PDS Occhetto pa je v pismu predsedniku republike napisal, da z očitkom sicer soglaša, vendar je pripomnil, da je glavni krivec za neizvolitev ustavnih sodnikov KD, ki ni znala ustvariti soglasja med lastnimi strujami. SDP ostro napadla Peterletovo vlad0 Štejejo rezultati ne prizadevanja! LJUBLJANA — Stranka demokratične prenove je včeraj objavila komunike o dosedanji politiki slovenske vlade. Očitno je, da je vlada temeljito zavozila gospodarsko in socialno politiko. Proizvodnja je v letu in pol realno padla za 11,5%, nezaposlenih je že 78.000, plače so se realno znižale za 23%, življenjski stroški pa so narasli kar za 128%. Vlada se je ukvarjala z vsem, samo s svojo temeljno funkcijo ne: popravljala je preteklost, namesto da bi gradila razvojni konsenz. Povzročila je mnogo previsoko ekonomsko ceno osamosvojitve, nadaljevanje take politike pa grozi, da bo gospodarska katastrofa in obubožanje celih regij, slojev, gospodarskih vej in družbenih dejavnosti ogrozila tudi politično samostojnost Slovenije. In vlada s takšnimi rezultati si upa groziti s kaosom, če bi jo zame- njali, ko je jasno, da bo zanesljivo nastopil, če bosta vlada in njen mandatar °bsta '0č-Gospod Peterle, ki je no nagnil slovensko ladjo na desno, da vanjo vse,lT>vl neje dere voda, sedaj išče, med drugimi, ki si prizade^ ponovno vzpostaviti ravnot ^ Namesto odločnih ukrepov, ki sanirali storjene napake, se^et. predsednik vlade odločil za balni protinapad, za samohv in reševanje lastne kože. i° kratkoročna politika, ki jo aSinie. ja le ozek osebni in strankin in ^ res, ne glede na ceno, ki j° z .... plačujejo državljanke in državi ni Slovenije. ša Važnejše od tega, kar razgia ^ predsednik o sebi in svoji v}aCi e. gradov v oblakih, je, kaj si 0 ,g uspešni ljudje. vladni politiki Polemike o usodi novinarske zbornice RIM - Novice o nepravilnostih in potvorbah pri novinarskih poklicnih izpitih, ki je bruhnila na dan, ko so v kompjuterju člana izpitne komisije odkrili seznam priporočenih kandidatov, je izzvala polemiko o usodi novinarske zbornice. Italija je ena od redkih držav na svetu, ki predvideva tudi za novinarje poklicni seznam podobno kot za druge svobodne poklice in marsikdo se je že vprašal, ali ima obstoj takega seznama in telesa (novinarske zbornice), ki ga vodi, smisel. Afera s poklicnimi izpiti je bila priložnost, ki je dala vetra v jadra tistih, ki bi radi odpravili novinarsko zbornico. Senator zelenih Guido Pollicer je včeraj sporočil, da je predložil zakonski osnutek za ukinitev zbornice. Podoben predlog je napovedal republikanski sekretar La Malfa. Nasprotnega mnenja pa je dober del novinarjev. Vsedržavni sekretar novinarskega sindikata Giorgio Santerini je skupaj z vsedržavnim predsednikom zbornice Guidom Guidijem včeraj na tiskovni konfe- renci poudaril, da kategorija novinarjev namerava počistiti pred lastnim pragom. Vendar ni soglašal s predlogom o ukinitvi zbornice, kajti to ne bo rešilo problema pristopa k poklicu. Zbornica je potrebna korenite reforme, vendar bi njen razpust pomenil korak nazav v preteklost. Santerini je tudi obtožil zvezo založnikov FIEG in stranke, da želijo izkoristiti trenutek in si prilastiti še večjo oblast. Opozoril je tudi, da je v parlamentu že vrsto let zakonski predlog o reformi zbornice, ki pa ga doslej še nihče ni vzel s poštev. Medtem ko iz novinarskih vrst prihajajo zahteve po takojšnjem odstopu vseh izvoljenih članov v vsedržavno novinarsko zbornico in po izvolitvi novih predstavnikov, je včeraj rimski sodnik Barbieri začel preiskavo o potvorjenih izpitih. Odredil je hišno preiskavo na domu in v uradu novinarja Amoro-sa. Slednji pa je v izjavi za tisk poudaril, da bo s pomočjo odvetnika dokazal svojo nedolžnost. Zaradi sporov znotraj Demosa odloženo srečanje v Poljčah LJUBLJANA — Zasedanja Demosa v v Poljčah ne bo. Formalno so zasedanje preložili za en teden, dejansko pa gre za bistveno različna stališča glede dveh ključnih vprašanj: privatizacije in notranje discipline pri sprejemanju zakonov. Ruplova demokratska stranka namreč ne namerava iti na zasedanje »razorožena«, temveč namerava izdelati zelo točno in dokumentirano stališče o privatizaciji. Zaradi tega je načelnica poslanske skupine Spomenka Hribar za torek popoldne sklicala zasedanje poslanskega kluba, na zasedanje pa je povabila prav vse najvidnejše in vplivne slovenske ekonomiste, ki se ukvarjajo s tem zapletenim vprašanjem. Tako bodo izdelali celovito strategijo privatizacije slovenskega gospodarstva. Ker so poklicali slovenske strokovnjake tudi že ne more biti več dvoma, da bo njihovo stališče diametralno nasprotno s tistim, ki ga zagovarja predsednik vlade Peterle in njegovi strokov- njaki z uvoženima Plesničarjem in Sachsom na čelu. Ruplovi stranki ni torej do že vnaprej določenega stališča, pač pa hoče k tako zapletenemu in delikatnemu vprašanju, kot je privatizacija, pristopiti strokovno. In vprašanje, ali bo možen nato dogovor. Vse to pa pomeni: 1. Različna stališča v Demosu glede privatizacije. Ruplova in Spomenkina skupina ima na papirju v slovenski skupščini že dvanajst poslancev, trije bivši poslanci SDZ kolebajo, najmanj tolikšno pa je število poslancev iz vrst socialdemokratov in zelenih, ki so v hudih dvomih, nekateri pa so se že odločili. V parlamentu torej Peterletov zakon nima v naprej določene večine.. 2. V Demosu v naprej določene večine ni več, odločali bodo od primera do primera in glede privatizacije še vse odprto. 3. To tudi pomeni, da ni mogoče sprejeti nobene pogodbe znotraj Demosa, da je za Ruplovo tega je vprašljiv ^ djcah, za sedaj je se nesprejemljiv Pučnikov predi J da bi se v naprej dogovorih notranjo disciplino glede . v j. nega glasovanja poslancev in P pisali nekakšen pakt. Tudi ta P skus discipliniranja je torej pr°P del. Zaradi nek na Poljčah, povedan, toda že odložen zn ber teden. Ko pa se taka velik3 , pomembna zasedanja začenja , lagati, njihovo sklicanje ni tehnično pač pa politično in -e binsko hudo vprašljivo. To P3 J tudi tokraten primer. S tem pa seveda še zdalek3 rečeno, da bo v kratkem si®. vladna kriza, saj je vlada še °bi j. tivno trdno v sedlu vsaj do ni ^ narodnega priznanja Slovenije,' ^ i se istočasno zaostrujejo socialna he česar pa ne bo prišlo najmanj ^ konca leta. Res _pa je tudi, d3 nja, zaradi padca realne kup . moči, vedno večje brez poseln0^, in z vsem tem do realnega zhi nja standarda. B.S- nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1. strani • Sankcije V Deklaraciji dvanajsterice med drugim piše, da je EGS močno zaskrbljena zaradi nediskriminiranega prelivanja krvi, kljub številnim obvezam o prekinitvi ognja. Dvanajsterica je obsodila »nesprejemljive grožnje in uporabo sile proti prebivalstvu Dubrovnika« in opozorila na kršenje dogovora, ki so ga podpisali 18. oktobra v Haagu. »Mirovni proces je dejansko ogrožen in resnost položaja opravičuje sprejetje sankcij,« še piše v Deklaraciji- Sklep, za katerega so se evropski zunanji ministri odločili na posebnem srečanju v sklopu rimskega vrha NATO, so šefi vlad članic pakta podprli, medtem ko so se na račun prelivanja krvi izrekli zelo ostro. »O bodočnosti svoje države lahko odločajo samo jugoslovanski narodi, vendar ima vsak narod pravico do samoodločbe. Samoodločanje pa ne sme biti v korist pravic in interesov etničnih manjšin, ki živijo v posameznih republikah« še piše v deklaraciji. Sankcije naj zato začnejo veljati takoj in za vse republike. Gospodarski ukrepi proti Jugoslaviji so po mnenju tako nemške vladne večine kot njene opozicije premalo strogi in bonska vlada bo na zasedanju skupine razvitih držav zahtevala še dodatno zaostritev. Zahtevala pa bo tudi priznanje Slovenije in Hrvaške, »saj je za to že zdavnaj dozorel čas«. Genscher pa je zahteval tudi embargo za nafto, da bi onemogočili uporabo tankov in vojnih letal. Včeraj se je izvedelo še, da je kader Kohl povabil Kučana in Tudjmana v Bonn. Za avstrijskega zunanjega ministra Mocka so sankcije prvi korak na poti pomiritve v Jugoslaviji, vendar so potrebni še drugi ukrepi, saj sta Evropa in vsa mednarodna politika doslej zamudili preveč dragocenega časa. Ukrepi zoper Jugoslavijo pa močno skrbijo grško vlado, ki se sama spopada s težko gospodarsko krizo. V aten- skih vladnih krogih menijo, da bo ukrep EGS imel hude posledice tudi za Grčijo, saj trgovska izmenjava z Jugoslavijo predstavlja 40 odstotkov celotne trgovine. Grški zunanji minister Samaras pa je kljub temu izrazil zadovoljstvo, da se sankcije nanašajo na vso Jugoslavijo, brez izjem. Zadovoljstvo nad včerajšnjo odločitvijo je izrazil tudi ameriški predsednik Bush. Na tiskovni konferenci po zaključku vrha NATO pa ni povedal, ali bo VVashington sledil primeru EGS, vendar je napovedal, da se bo o tem posvetoval z državnim tajništvom že na prvem zasedanju. Diametralno nasprotne pa so izjave, ki prihajajo iz Moskve. »SZ ni članica Evropske gospodarske skupnosti, zato njenih sankcij ne bo osvojila,« piše v urgentnem sporočilu zunanjega ministrstva. Šef italijanske diplomacije De Mic-helis je v bistvu potrdil stara stališča, in sicer da so sankcije proti vsem republikam edina prava pot, kajti če bo Italija že priznala posamezne republike, bo to storila izključno v mirovnem kontekstu. Andreotti pa je dal svojevrstno oceno: »V šoli so nas učili, da je Balkan nekako to, kar je srce za organizem. Ko ima srce težave, je bolje, da si privošči počitek in terapijo, ki pomirja živce. S sankcijami želi Evropa predvsem pomagati Jugoslovanom, da premostijo skrajno napetost, ki je nevarna predvsem za njih same«. • Različne položaj, v katerem bomo morali biti zelo aktivni, glede na to, da se bo naše ministrstvo moralo na ta dokument odzvati. Tudi ostali resorji v slovenski vladi se bodo morali do tega opredelili. Naši gospodarski resorji bodo morali natančno določiti, kje so tisti točke, na katerih Slovenija doživlja položaj izjeme.« Minister Rupel je poudaril, da ima Slovenija z ES prvorazredno ekonomsko razmerje, saj je v letošnji blagovni menjavi vanjo izvozila 69% in uvozila 62%, to dejstvo pa nalaga Sloveniji veliko odgovornost. »Ugotavljamo, da sklepi ministrskega sestanka ne omenjajo krivcev za nastali položaj in vojno na Hrvaškem, čeprav je lord Carrington na zadnjem zasedanju napovedal, da bo v kratkem prišlo do imenovanja krivca. Slovenija je že večkrat obsodila ravnanje tako federacije^kot Srbije in jugoslovanske armade. Četudi imamo zadrške do ravnanja v sosednji Hrvaški, se ne moremo izgonih dejstvu, da je Hrvaška v obrambni vojni,« je dodal Rupel. Osamosvojitveni načrti Slovenije zaradi nastale situacije ne smejo biti kakorkoli ogroženi. Jasno pa je, da si ministrstvo prizadeva tudi za globalno rešitev krize. Minister Rupel upa, da bo haaška konferenca uspela, kar zanj pomeni razdružitev Slovenije od Jugoslavije in njeno mednarodno priznanje. Deklaracijo vidi Rupel predvsem kot udarec proti federaciji, saj se z njo razveljavlja element priznanja Jugoslavije v svetu. Hkrati s tem pa se odpirajo vrata za drugačne odnose med jugoslovanskimi republikami in članicami ES. Konferenca sama ne more sprejetih sankcij začeti uveljavljati, pač pa se bo v ponedeljek sestala posebna komisija, ki bo sklepe operacionalizirala. Stališče Hrvaške »Ne moremo se pohvaliti, da smo zelo zadovoljni z odločitvijo ministrov ES v Rimu,« pa je v Zagrebu izjavil predsednik hrvaške vlade Franjo Gre-gurič. V pogovoru z novinarji hrvaške in slovenske televizije je ocenil, kako rimska odločitev dokazuje, da Evropa ni dosegla soglasja o načinu razreševanja naše krize. Nemčija se je namreč zavzemala za ukrepe proti Srbiji, Grčija jim je nasprotovala, preostali so nihali: »Sprejeta odločitev dejansko prenaša problem na varnostni svet ZN, kjer naj bi sprejeli dokončno odločitev o gospodarski blokadi Jugoslavije.« Greguriča še posebej moti, da v Rimu niso razlikovali »med napadalcem in napadenim, med Srbijo in Hrvaško«. Zdi se mi, da Evropa nadljuje precej omahljiv in negotov pritisk na napadalca, je končal hrvaški ministrski predsednik. Stališče Srbije Če so bili Hrvati iz razumljivih razlogov razočarani, a tudi previdni, tega ne moremo trditi za Srbe, saj je za Tanjug generalni sekretar glavnega odbora Socialistične stranke Srbije Petar Škundrič poudaril, da gospodarski ukrepi iz Rima kažejo na nemoč evropske dvanajsterice, da bi se uspešno spoprijela z bistvom jugoslovanske krize, z njimi pa tudi predstavljajo svoje namere in interese, katerih cilj ni pravična in demokratična rešitev krize. Evropska skupnost je uporabila metodo, ki jo zlasti Srbija in Črna gora dobro poznata. Uporabila je politiko izsiljevanja, enostranskih listin, politiko kršenja pravnih norm in političnih sporazumov ter politiko zaključenih dejstev, ki jo že vrsto let uresničujejo posamezne republike. Namesto da bi v Jugoslaviji uvedla tista načela, ki jih odločno brani za svoje članice, se je ES odločila za kaznovanje »neposlušnih«, ki ne sprejemajo ultimata kot načina pogajanj. Generalni sekretar SSS meni, da so ukrepi za vso Jugoslavijo krivični za velik del Jugoslovanov, saj so jih zoper njihovo voljo nasilno potisnili v umazano vojno, ki so jo spodbudili »veliki apetiti secesionističnega enoumnega režima v Sloveniji in neofašističnega režima na Hrvaškem« in vsi tisti v Evropi, ki jih pri tem podpirajo. »Včeraj je ohola zahodna Evropa uresničila svojo grožnjo z revščino in lakoto tistim v Jugoslaviji, ki jim je vsiljena obrambna vojna za politični, gospodarski, kulturni, državni pa tudi biološki obstoj,« je poudaril Petar Škundrič in dodal, da bodo »Srbija, srbski narod in vsi jugoslovanski domoljubi našli dostojanstven odgovor na najnovejši ultimat predstavnik0 civilizirane Evrope.« StaUšče ZIS t Jugoslovansko zunanje ininis^jja pa »spoštuje intrese in Pri?anreli' ES za ustavitev tragične vojne, P jjj vanja krvi in uničevanje v dagoS ^ ter za iskanje miroljubne in detn^ tične rešitve jugoslovanske kri^Ujje-»Pridružujemo se globoki zaski nosti skupnosti zaradi nadaljevanj ^ širjenja spopadov kljub enajsti® slej sprejetim sporazumom o u?i“IjjuC! ognja,« navaja v sporočilu za 1®! jugoslovansko zunanje ministrstv • ^ »Pri tem pa moramo Pouc*a^arsld' bodo z včeraj sprejetimi gospod s. mi ukrepi storili največjo škodo ] lovanskemu gospodarstvu in s, jVal' tudi nedolžnemu civilnemu pr®. v0j-stvu, ki že sicer dovolj trpi ?ar ja«.(dii ne in gospodarskega pomanjkanj in STA) • Minirali ni poročil o dogajanju o vukovar5 vinkovški fronti. . n0noči Na območju Dubrovnika je P jZ bilo slišati streljanje iz mitr§iJ® vici, sovražnikovih oporišč na Zar , jca-Pobrežju in območju Goluboveg s0 menj, v raznih predelih mesta F končno dobili vodo. Eksplozije •[_ slišati v vaseh Baniči in Slano. o(jine-ne eksplozije granat so Ponoclhrnočju vale v naseljih na severnem 0 jjjii občine Biograd in v nekaterih n občine Berikovac. _„fIiasili V Osijeku so prav tako ra 9 jZ nevarnost pred letalskim naPa na ob' Baranje pa so granate padale i s0 robne dele mesta. Cilji napa ^jelja skoraj vsak dan tudi okoliška kot so Belišče, Laslovo, Antun Petrijevci. Na območju Siska 1 Tn0st vaške sile še vedno največja n tu(jj vojašnica v Petrinji, od koder jjali minulo noč s topovi in tanki , regu na hrvaške položaje ob desnem Reke Kolpe. Ambiciozni načrti družbe Autovie Venete Nove možnosti gradnje cest v srednji Evropi TRg-p — Družba Autovie ^nete, ki upravlja večino av-, estnih povezav v severovz-0dnem delu države (odsek Jd Benetkami in Trstom ter ^CePa za Videm in Porde-0n)i namerava razširiti svojo eJavnost na vzhodno Evropo, ® na tiskovni konferenci v Tr-u ob 25. obletnici delovanja družbi e poudaril njen predsed- tomano Specogna. hikRc Kot znano, je družba Auto-le Venete neposredno angaži-aUa prigradnji takoimenova-m osimskih cest, to je pove-?v med Razdrtim in Gorico L^odrež) oziroma Trstom ' ornetiči). Dela so bila zaradi °9odkov v Jugoslaviji nekaj asa ustavljena, ker je za fiksiranje družbe BEI jamčila ®°grajska zvezna vlada, a daj se spet nadaljujejo in od-eka naj bi bila dograjena Pred koncem 1994. leta. Druž-t aAut°vie Venete že sodeluje ddi pri načrtih o gradnji avto-este do Reke in po Dalmaciji, Pdzadeva pa si tudi, da bi do-Ua koncesijo za dograditev elotnega avtocestnega omrež-a v Sloveniji, jasno pa je, da e9ajo ambicije družbe še dlje. O tem priča tudi dejstvo, da bo prihodnji teden v Trstu (13. t.m. v kongresnem centru pomorske postaje) priredila posvet o avtocestah v srednji Evropi, na katerem je predvidena udeležba ministra ža prevoze Carla Berninija in njegovih kolegov iz Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske, Hrvaške in Slovenije ter ustreznih odbornikov Veneta in Furlanije-Julijske krajine. Ob posvetu bo tudi okrogla miza, ki jo bo vodil časnikar Demetrij Volčič. V luči spremenjenih političnih razmer na Vzhodu, je poudaril včeraj Specogna, je bil na nedavni prvi vseevropski konferenci o prometu v Pragi iznešen predlog o izoblikovanju skupnega načrta prometnih povezav med državami članicami EGS in državami bivšega vzhodnega bloka. Na tiskovni konferenci, ki se je je udeležil tudi deželni odbornik za prevoze Di Benedet-to, so med drugim sporočili, da bo družba Autovie Venete prihodnji teden odprla svoj novi glavni sedež v Trstu na območju bivše Tovarne motorjev. Po uboju ribiča iz zasede se je razvnela prava »vojna« ROVIGO — Želja po boljšem ulovu vongol je imela za četverico ribičev iz Chioggie krvav epilog. En mrtev in trije lažje ranjeni so namreč tragični obračun ribarjenja v sosedovih vodah. Čoln s četverico je v noči na petek nekaj po polnoči iz Chioggie zaplul v enega od zalivov ob izlivu reke Pad pri kraju Pila v občini Porto Tolle (Ferrara). Tam jih je v zasedi pričakala skupina domačih ribičev in gojiteljev vongol, ki so svoje kolege, baje brez kakršnegakoli predhodnega opozorila, obsuli s streli iz lovskih pušk. Komaj 25-let-ni Silvano Voltolina je bil pri priči mrtev, njegove delovne kolege pa so svinčene krogle le oplazile in so že zapustili bolnišnico. Dinamika uboja iz zasede še ni jasna, ker se je tragedija pač odvijala v popolni temi. Ni namreč še znano, ali so bili napadalci na čolnih ali pa so streljali s kopnega. Storilci pa so seveda še neznani, ker je bržčas šlo za organizirano akcijo brez prič. Kakorkoli že, dogodek je še bolj razvnel strasti v obeh taborih in je bil včeraj povod za začetek pravcate »vojne« z intervencijo varnostnih sil. Popoldne je namreč kakih sto čolnov zapustilo pristan v Chi-oggi in se podalo v »protinapad«, na kazensko odpravo. Člani posadk so prišli do kraja Pila, kjer so sežgali nekaj koč in nekaj manjših plovil, ki jih tamkajšnji ribiči uporabljajo za lov. Pričakal jih je varnostni kordon policijskih patruljnih čolnov in karabinjerjev. Pripadniki varnostnih sil so tudi izstrelili v zrak nekaj opozorilnih strelov, da bi pregnali požigalce. Ti so nato res obrnili krmila v smer doma, a so zagrozili, da se bodo danes spet vrnili, da dokončajo svojo maščevalno akcijo. Skratka, danes se spet obeta vroč dan. Petkovo streljanje je samo najbolj tragičen člen v dolgi verigi sporov med ribiči teh dveh sosednjih območij. Ti spopadi so v zadnjih treh letih že zahtevali prelivanje krvi, vendar pa je to prvič, da je prišlo celo do smrtne žrtve. Kljub temu, da sta Dežela in Pokrajina določili, da je območje uboja namenjeno izključno domačim ribičem, spora niso rešili, kajti ribiči iz sosednje Chioggie so tam še naprej vztrajno ribarili, ker jim je šlo pač za boljši zaslužek oziroma za vsakdanji kruh. Preiskavo o tragičnem obračunavanju med ribiči vodi namestnik državnega pravdnika iz Ro-viga Luigi Penzo ob sodelovanju finančnih stražnikov, a minister za trgovsko pomorstvo Facchia-no je na kraj uboja poslal svojega odposlanca admirala Renata Ferrara. Nesreča povzročila zastoj na cesti Videm-Červinjan VIDEM Promet na državni cesti 352 je bil včeraj med Vidmom in Červinjanom kar dve uri popolnoma onemogočen. V neposredni bližini avtocestnega izhoda v Palmanovi je namreč prišlo do prometne nesreče, v katero sta se vpletla manjše dostavno vozilo in tovornjak s cisterno, v kateri je bilo 300 litrov plinskega olja. Tovornjak je obstal na sredini ceste, k sreči pa se vnetljiv tovor ni razlil po cestišču. Na kraj nesreče so temu navkljub prihiteli gasilci z dvema voziloma in nadzorovali delu »pajkov«, dokler ni bila odpravljena nevarnost razlitja. Promet je bil vzpostavljen šele malo pred poldnevom. Benedikter: paket je višek politike Spovedovanja SVP kl^0CEN — ob skorajšnjem za-r0] fKu takoimenovanega južnoti-ra . 9a »paketa« s posledično junico Avstrije Italiji se na hiriQern Tirolskem stopnjujejo Ql Polemike. sv;?0ns Benedikter, pokrajinski str °valec nemške manjšinske se »Union fuer Siiditirol«, ki PolvV-Zema za samoodločbo in je SVp 1^no na desni od vodilne So K Je voditelje SVP obtožil, da vijp,sPrejemanjem paketa dosegli Pie n sv°ie politike odpovedova- stopiieizesvkpte-' kiHje-prfd leti ir prJ" vlz bVP, ces da je ta stranka Prizanesljiva do italijan-čase< 0k^ast;i' napoveduje »težke H0st<< Za nemško narodostno skup- Car*ih dobrin, indu gradenj. Vrh t€ da ^Kter, ni nobenih tv,. 0 Kalija spoštovala c S”ok0 n b° AvS,r‘ia ” Od ponedeljka »Portoroški marketinški dnevi« Temelj za festivalsko prireditev dežel članic skupnosti Alpe-Jadran PORTOROŽ — Namesto tradicionalnega Jugoslovanskega festivala tržnih komunikacij, bodo letos v portoroškem Avditoriju "Portoroški marketinški dnevi". Organizatorji obljubljajo, da to ne bo prav nič slabša predstavitev ustvarjalnosti na področju tržnih komunikacij, zagotovo pa bo bolj ambiciozna, saj želi postaviti temelje za festivalsko prireditev dežel članic skupnosti Alpe-Jadran. V Portorožu so na dobri poti. To po svoje dokazuje tudi dejstvo, da so jugoslovanski propagandisti priznali samostojno Slovenijo, oziroma nova prizadevanja tistih propagandistov, ki se bodo kljub vsemu srečali na že ustaljenem kraju. Spomladi je bilo že vse dogovorjeno za nadaljevanje festivala tržnih komunikacij v Portorožu, poleti pa je prišlo do preobrata. Nekateri propagandisti iz vzhodnega dela bivše Jugoslavije so ugotovili, da ta jugoslovanska prireditev pač ne more biti zunaj Jugoslavije - v samostojni Sloveniji. Tako naj bi ta osmi jugoslovanski festival potekal nekje na vzhod- nem delu države. V portoroškem Avditoriju, kjer so se letos odločili, da ne bodo pobirali kotizacije od udeležencev "Portoroških marketinških dnevov", pa pričakujejo vsaj kakih 400 udeležencev. Seveda ne le iz Slovenije (prireditev nima predznaka - slovenski), temveč, so svoj prihod napovedali tudi propagandisti s Hrvaške in iz Bosne in Hercegovine. Prireditev ohranja vse najboljše sestavine dosedanjih festivalov - na primer predstavitve nagrajenih reklamnih spotov s festivalov v Cannesu, s festivala EPICA 91 in festivala propagandnih filmov v Brnu. Letos bodo podeljene le nagrade strokovne publike. Sicer pa so v ponedeljek, 11. novembra, predvideli polemično okroglo mizo -javni disput Projekt identitete Slovenije, v torek bo sledila predstavitev trženja v avstrijskem turizmu in druga polemična okrogla miza o slovenskem znaku kvalitete, v sredo pa so predvideli še okroglo mizo o subjektih in objektih trženja v Sloveniji. BORIS ŠULIGOJ Sladokusci hitro pokupili vse razstavljene dobrote... ŠPETER — Takšen pogled se je ponudil obiskovalcem razstave slaščic, ki so jo pripravile prizadevne članice Društva beneških žena, ki ji načeljuje Bruna Dorbolo. . Na prireditvenem prostoru se je zbralo nič koliko sladokuscev, ki so v popoldanskih urah kaj kmalu odkupili vse dobrote. Zbrana sredstva pa so beneške žene dale v dobrodelne namene. Povejmo, da so sladice pripravili po starih receptih, značilni za beneške doline. Sicer prirediteljice že razmišljajo o prihodnji izvedbi, ko naj bi razstavo popestrile s tekmovanjem med občinami, (r.p.) Kako razširiti in posodobiti osimske sporazume v v svet r, ,°Pru 50 pred nedavnim imeli zanimiv po-sltj sp tem' ^a^šni naj bi bili v prihodnje Osim-organiz*rale so ga stranke levice, ornan 1 Pa so bili tudi predstavniki republiških konpj^' mec* njimi izvršnega sveta, skupščinske Zoč jp ie.za mednarodne odnose in drugi. Nav-lič. J 1 tubi predsednik bujske občine L. Beno- vj je°J® Bil prvi posvet te vrste; pred nekaj dne-ki s0 h ,.a sPet obletnica osimskih sporazumnov, kavzo'1 P°dP*sani prve dni novembra 1975. leta. ra2UtnC1 so v bistvu ugotovili, da je tedaj ta spo-'Kbosl resn‘čno pomenil prelom v odnosih med črto sa^0 *n Kalijo, saj je med drugim dokon-Pa je a |*oniral mejo med dvema deželama, da nista i, eti žal nekako zamrl, ker se dve strani pj.jj9-'Več veliko zanimali zanj. katere Bila, da so spet obravnavali ne- Pa so Značilnosti osimskih dogovorov, skozi te Prav fV^a Pretresah možnosti, kako jih spet 1 za »1 ?9°če. Značilno za Osimo je bilo, da je “-avnern6 0Vit<< dokument, s katerim so tedaj v državarn zaieli aktualna vprašanja med dvema ma' da SO osimske enrrnvero imeli nenns- so osimske pogovore imeli nepos-ani ter da je bil njihov Bilo nek u* ’ razmere na meji; stanje na meji je Pom a u 9*Balo osimskih sporazumov. Bnialp ernBno ie bilo prav tako, da so jih sklenili n°stj j P° helsinški konferenci o evropski var-s° Ucmter el°Vaniu' ^ političnega zornega kota, ^°cjan V na posvetu, ki ga je vodil Miro 2nanja .drugim dobitnik mednarodnega pri-8 ati Osimo«, je Osimo potrdil dobroso- sedske odnose, hkrati pa si je zastavil kot nalogo daleč večjo sprostitev gospodarskih stikov. Z leti pa se je žal pokazalo, da sporazumov niso uresničevali v duhu namenov, ki so jih spodbudili. Pri političnih dogovorih je še zmeraj tako, da slovenska manjšina v Italiji nima svojega globalnega zakona, položaj italijanske manjšine, v nekdanji Jugoslaviji pa je bržčas v nevarnosti, ker mu hrvatska stran noče priznati avtohtonosti. Problem je, kajpak, da je italijanska skupnost pač ena, grozi pa nevarnost, da bo deležna dveh tretmajev, slovenskega, ki je na evropski ravni, ter hrvaškega. Tudi gospodarski del sporazumov ne beleži vidnih rezultatov: jugoslovanska stran preprosto ni imela materialne podlage, pri italijanski pa je bilo še zmeraj prisotno nezaupanje do jugoslovanskega soseda, katerega politika je nihala ta-korekoč med samoupravnim socializmom in tržnimi zakonitostmi. Znana industrijska cona na Krasu je propadla že na začetku, pri vsej gospodarski sferi pa so se odnosi prav tako razvijali mukoma, ne da bi kaj prida napredovali blagovna menjava, industrijska kooperacija in tehnološko sodelovanje. Nova politična in državna fiziognomija v tem delu Evrope pa zdaj terja oživitev teh sporazumov, pri tem pa predvsem njihovo aktualizacijo. Zedinili so se pri tezi, da bi morali kajpak utrjevati Slovenijo kot samostojno in suvereno državo, hkrati pa uveljavljati politiko čimvečje odpornosti, demokratične naravnanosti do vseh problemov, notranjih in zunanjih. V tej luči, in v bilateralnih odnosih, je ključna vloga Osima, ki naj bi tudi v prihodnje izhajal in veljal predvsem za mejo, toda hkrati odseval tudi daleč drugam. Krajevni dejavniki pa naj bi v vsakem primeru imeli meritornejšo vlogo. Udeleženci so sprejeli nekaj dragocenih sklepov, ki jih nameravajo dopolniti ter jih poslati kvalificiranim republiškim institucijam. Tako so med drugim menili, da so dani pogoji za nadaljevanje Osima, bržčas pa tudi za novi, ali pa drugi Osimo. Pri tem naporu naj bi še bolj uresničevali helsinški duh, zlasti pa njegove pregibe, ki se nanašajo na človekove pravice in seveda na manjšine. Predlagali so, naj v prihodnjih mesecih posebna takorekoč politična in strokovna skupina pripravi zasnovo novega Osima, hkrati pa naj republiški izvršni svet brž obnovi delo posebnega koordinacijskega organa za Osimo, ki so ga žal pred časom ukinili. Predlog vsebuje tudi misel, da bi v bodoče enovitost Osima obogatili s tem, da bi vanj vključili tudi druge konvencije in mednarodne akte, ki so v veljavi med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo, jih pa nova država Slovenija, kajpak, sprejema integralno, zlasti če gre za koristi mejnega prebivalstva. Po mednarodnem pravu namreč ostane pri nasledstvu nesporno v veljavi vse tisto, kar zadeva mejo in režim ob njej; se pravi, med drugim, da bil moral polnoveljavno ostati, seveda če ga ne mislimo celo razširiti, tudi videmski sporazum o maloobmejnem prometu. Navzoči so predlgali tudi, da se v priprave za novi Osimo pritegnejo tudi predstavniki sosedne Hrvaške, saj Osimo, neglede na zdajšnjo mejo, zadeva tudi njih. O tej meji so dejali, naj bi bila seveda učinkovita, toda hkrati tudi »sodobna in prožna«. Zavzeli so se tudi za še bogatejše stike s Furlanijo-Julijsko krajino, ki naj bodo »organski in dolgoročni«. V zvezi z manjšinami pa so pri zaključkih priporočili podvojitev naporov, da bi v Italiji čimprej sprejeli globalni zaščitni zakon, na drugi strani meje pa zakonsko zagotovili avtohtonost italijanskega prebivalstva, pri čemer bi se moral zakonodajalec zavedati, da gre za eno skupnost. Italijanski manjšini v nekdanji Jugoslaviji pa naj bi hkrati zagotovili tudi perspektivno gospodarsko osnovo. Pri gospodarskem razvoju med Italijo in Slovenijo naj bi prav tako, kakor je bilo zamišljeno v prejšnjem Osimu, obveljale sodobne oblike sodelovanja, seveda kar najbolj sproščeno, izhajajoč iz visokotehnoloških potreb in računajoč na podporo uradnih predstavnikov dveh držav. Ta-koimenovana Industrijska cona na Krasu naj bi za vselej odpadla, razmisleka vredna pa je ideja o nekaterih prostih conah ob slovensko-italijan-ski meji; pri teh conah naj bi pač upoštevali krajevno specifiko in konjunkturo. Zavzeli so se prav tako za-to, da bi v Sloveniji čimprej oblikovali »tranzitivno podobo« nove države, saj bodo tudi v prihodnje njene tranzitne možnosti in različice dragocene. Seveda pa so sklenili s predlogom, naj bi tudi v pogojih novega ali drugega Osima meje trdno ostale kot so, sporazum pa naj bi, v bistvu, »razširil in posodobili«. A.B. Bolj rožnati izgledi le za prve razrede osnovnih in višjih srednjih šol Uradni podatki o vpisih na vseh slovenskih šolah Na šolskem skrbništvu so nam te dni postregli z uradnimi podatki o vpisih na slovenske šole vseh vrst in stopenj za šolsko leto 1991/92. Podatke glede občinskih vrtcev so nam posredovale občinske uprave, tako da smo lahko sestavili popolne preglednice. Čeprav je treba za objektivno tolmačenje podatkov opraviti izčrpnejše primerjave tudi z drugimi dejavniki, kot je denimo število rojenih otrok v določenem obdobju, lahko že s temi »grobimi« številkami pridemo do nekaterih zaključkov. Tako lahko ugotovimo, da je število otrok v prvih letnikih vrtcev v treh letih padlo za 23 enot, skupno število otrok v vrtcih pa za 27. Naj za točno razumevanje razpredelnice še opozorimo, da je zgoniška občina združila vrtca v Zgoniku in Gabrovcu, zato je zabeleženo skupno število otrok, ki obiskuje vrtec v Gabrovcu. Za osnovne šole je vsaj glede prvošolcev podatek bolj rožnat, opaziti je namreč rahel vzpon (od 138 v letu 1989/90 na sedanjih 146), skupno število osnovnošolcev pa se je v treh letih znižalo za 22 enot (v letu 1989/90 je bilo vpisanih 768, lani pa 748). Še najhujši padec števila vpisov pa je opaziti na nižjih srednjih šolah, kjer je letos vpisanih v prve razrede 164 dijakov, torej 8 manj kot lani in kar 18 manj kot v šolskem letu 1989/90. Posebno negativen je trend glede skupnega števila nižješolcev: pred tremi leti smo jih našteli 632, to je 71 več kot lani in kar 132 več kot letos. Ta negativni val se bo kajpak poznal tudi na višjih srednjih šolah, kjer pa je zaenkrat še opaziti pozitiven trend. V prvih razredih je namreč vpisanih 222 dijakov (pred tremi leti jih je bilo 190, lani 218), število vseh višješolcev pa je naraslo v zadnjih treh letih za 13 oz. 16 enot (pred tremi leti jih je bilo 884, lani pa 881). Najštevilčnejša^ šola je trgovski tehnični zavod Žiga Zois, sledi mu znanstveni licej, vendar razlika se manjša: v šolskem letu 1989/90 je znašala 82, lani 25, letos pa je na Zoisu le 15 dijakov več kot na znanstvenem liceju Prešeren, kar gre bržkone tolmačiti z dejstvom, da se vedno več dijakov (in njihovih staršev) odloča za univerzitetno izobrazbo znanstvene smeri. Če seštejemo število vseh malčkov iz vrtcev, osnovnošolcev in dijakov, ugotovimo, da je število vpisanih v vseh državnih slovenskih šolah na Tržaškem 2.585, kar je 58 manj kot lani in kar 1.072 manj kot v letu 1980/81. jg p Vpis v višje srednje šole a 1. raz. 1. raz. skupno 90/91 91/92 91/92 Klasični licej 8 9 39 Znanst. licej 69 57 275 Trg. teh. zav. 60 59 290 Zavod za geom. 11 11 39 Pedagoški licej 31 32 82 Ind. poki. zav. 39 54 172 SKUPNO 218 222 897 Vpis v nižje srednje šole ŠOLA 1. razred 1989/90 1. razred 1990/91 1. razred 1991/92 skupno 1991/92 Sv. Jakob 34 25 34 90 Sv. Ivan 11 14 12 37 Katinara 8 9 6 22 Rojan 22 11 6 38 Dolina 28 38 25 86 Opčine 34 34 31 96 Prosek 21 19 24 62 Križ 7 4 7 19 Nabrežina 17 18 19 50 SKUPNO 182 172 164 500 Vpis v otroške vrtce OTROŠKI VRTFP 1. letnik 1. letnik 1.letnik skupno 1989/90 1990/91 1991/92 1991/92 Sv. Jakob 3 4 4 14 Ul. Conti 8 7 1 13 Ul. Ginnastica 6 4 7 15 Škedenj 8 2 4 14 Sv. Ana 4 4 3 10 Sv. Ivan 3 6 8 20 Lonjer 10 3 6 18 Greta 6 7 1 15 Barkovlje 8 2 6 15 Opčine 13 14 14 40 Bazovica 5 3 3 11 Gropada 4 7 2 13 Trebče 4 3 4 11 Prosek 14 12 8 34 Križ 6 6 3 14 Repentabor 3 2 4 9 Nabrežina 4 6 8 19 Devin 3 5 8 17 Mavhinje 2 4 3 13 Šempolaj 4 4 5 13 Zgonik 3 3 — — Gabrovec 3 3 10 23 Dolina 6 5 2 13 Mačkolje 4 3 1 8 Domjo 7 5 3 15 Ricmanje 6 3 1 10 Boršt 6 0 2 9 Boljunec 7 7 7 22 Milje 4 3 5 14 SKUPNO 156 137 133 442 Vpis v osnovne šole ŠOT A 1. razred 1. razred 1. razred skupno 1989/90 1990/91 1991/92 1991/92 Sv. Jakob 6 9. 4 34 Ul. Donadoni 6 8 5 35 Sv. Ana 6 0 3 25 Škedenj 1 4 3 12 Sv. Ivan 8 9 7 43 Barkovlje 10 0 4 17 Rojan 1 6 7 21 Katinara 6 4 11 34 Opčine 18 18 21 90 Bazovica 8 4 1 22 Gropada 1 4 2 19 Križ 1 3 2 22 Trebče 2 2 4 13 Prosek 11 14 10 49 Repentabor 6 3 6 20 Nabrežina 6 6 3 29 Devin-Sesljan 0 9 5 30 Slivno-Šempolaj 5 0 6 22 Zgonik-Salež 4 9 13 49 Gabrovec 0 0 0 5 Briščiki 2 0 1 3 Dolina 2 6 2 22 Mačkolje 4 3 0 11 Domjo-Ricmanje 8 7 13 46 Boršt 4 6 0 15 Pesek 0 2 3 7 Boljunec 7 4 8 33 Milje 5 3 2 18 SKUPNO 138 143 146 746 Sporočilo iz poslanske Kmalu odobrena podpora Centru v Miramaru Tržaški poslanec Willer ®or0(j-je včeraj prejel sporočilo od predsednika poslanske DSL Violanteja, da so odpadi6 ^ ovire v zvezi z zakonom, s kat bodo ponovno finansirali marski center za teoretsko flZ Potek zakona se je deblokiraj ko so o njem razpravljali 111 ^ konferenco svetovalskih skupi® podprli stališče, da je treba za 0. čimprej sprejeti. Predsednica P slanske zbornice Nilde loth J nato uradno izjavila, da bodo o konu za refinansiranje Centra r pravljali v poslanski zbornici in 21. t.m. , Retifikacija zakona pomeni bodo poslanci morali 0^°^rza podporo v znesku 80 milijard štiri leta, saj se je Italija obveza _ da bo Center v Miramaru p°dP z letnim zneskom 20 milijard Pred razpravo v poslanski zbor ^ ci bo o podpori razpravljala ^ zunanjepolitična komisija, ki bo v ta namen sestala že prih06 ^ torek. S hitrim postopkom torej rešili afero, ki je razburi^ politične in znanstvene kroge. ^ surd bi namreč bil, da bi ru6ra poslati odslovilna pisma r®6^^ rodno priznanim znanstvenik samo zato, ker so birokratske preke zaustavile ta postopek. Pobuda sindikatov o vprašanju storitev Pokrajinska tajništva CGll/ CISL in UIL so formalno povab® župane in tajnike občinskih uPr® iz Trsta, Milj in devinsko-nabr žinske občine, da bi jih na P°® j®, obstoječih norm informirali o o lovanju nekaterih storitev. Sindikati želijo predvsem ve ti, kako nameravajo omenjene o činske uprave rešiti vprašanja d tribucije vode, plina in elektn. Obenem želijo vedeti, kaj bo^. uprave storile za pobiranje srI1,. in drugih odpadkov. Ob tem radi vedeli tudi, kaj mislijo štor uprave pri organizaciji osebja- V Angolo Terme spomenik padlim iz kriškega kamna Kraški kamen, ki je že zaslovel širom po svetu, je prejel še eno »priznanje«, če ga lahko tako imenujemo. V daljnji vasici Angolo Terme v pokrajini Brescie v Lombardiji so namreč ob proslavah 4. novembra odkrili spomenik (na sliki) padlim na delu in bivšim borcem. Spomenik je iz pristnega kraškega, oziroma kriškega, kamna, ki je v Lombardijo pripotoval na osnovi tvornega sodelovanja med tamkajšnjo borčevsko organizacijo in kriškimi borci, ki so vedno na razpolago, da s svojim delom obudijo in potrdijo ideale odporništva, za katere je padlo toliko ljudi. Praznik v tem oddaljenem kraju je torej letos imel poseben prizvok. V znamenju sodelovanja med tema organizacijama stoji na spomeniku napis Solidarnost. Kipar Rota Sperti je namreč v spomenik iz kraškega kamna vgradil ploščo, ki nosi ime Solidarnost in ki spominja na žrtve dela. Tamkajšnja krajevna skupnost je stemb želela obuditi spomin na veli- ko število žrtev, ki so padle v belgijskih rudnikih. Posebno priznanje je bilo izrečeno županu Stefanu Morosiniju in njegovi sestri Giulietti, ki sta v tistih letih izkazala svoje priznanje delu vseh tistih, ki so v takratnih tragičnih letih znali ohraniti mirno kri in na dostojen način reagirali na tragične trenutke. Na srečanju so se sicer prepletali pogovori, ki zadevajo to zapleteno in še ne dokončno razčiščeno obdobje. Vendar v duhu velikega prijateljstva in medsebojnega sporazumevanje, ki predstavlja edino pot za rešitev tega in še drugih vprašanj s podobno vsebino. Odkritja spomenika se je udeležila tudi delegacija iz Križa, ki je na številnih ravneh potrdila voljo po medsebojnem sodelovanju, posebno ko gre za ljudi in organizacije, ki so se borili za iste ideale. a c Odškodnina kmetom za utrpelo škodo Nenavaden mraz, pozeba in slana so spomladi na Krasu povzročili veliko škodo na kmečkih kulturah. Na podlagi izsledkov kmetijskega nadzorništva je deželna uprava s predsedniškim odlokom štev. 418 sklenila, da je od 16. do 21. aprila 1991 šlo res za izjemno hudo vremensko nepriliko in bo prizadetim kmetovalcem povrnila škodo, kot to določa zakon štev. 590/81. Kot oškodovana so bila priznana naslednja območja: Mavhinje, Prečnik in Trnovca v devinsko-nabrežinski občini, Repen, Col in Poklon v repentabrski občini, hrib Čelo v dolinski občini, Samatorca, Bajta, Brišče, Salež, Koludrovca, Zgonik, Repnič in Zagradec v zgoniški občini, ter Padriče v tržaški občini. Upravičenci morajo vložiti zadevno prošnjo za odškodnino na pokrajinsko nadzor-ništvo za kmetijstvo v Trstu najkasneje do 22. decembra. B. S. Jutri martinovanje na Radiu Trst A Ob prazniku sv. Martina (v ponedeljek, 11. novembra), bo Radio Trst A v sodelovanju z Radiom Koper pripravil jutri enourni program posvečen prazniku vina. V oddaji, ki bo na sporedu ob 17. uri, bodo nastopili moški pevski zbor Valentin Vodnik, ansambel Ottavia Brajka, pesnik Boris Pangerc in v zabavnem skeču o vinu Sergej Verč in Boris Kobal. Med oddajo bo tudi stekel pogovor z vinogradniki s te in druge strani meje o letošnji proizvodnji vina. Demetriju Ceju nagrada na extemporeju ”D Carso“ Če bi hotel oceniti to, kar se je na tržaškem likovnem področju dogajalo v zadnjih mesecih, bi lahko z enim stavkom ocenil: »Pod soncem nič novega!!!« Tako bi se namreč izrazil pokojni profesor Avgust Černigoj, ki je od samega sebe in seveda tudi od ostalih, kot je sam vedno rekel, zahteval nekaj več. Prav ta »nekaj več« manjka danes tržaški likovni razstavljalski dejavnosti, ki v poletnih mesecih popolnoma zamre. Med pobudami na likovnem področju, ki jih je vredno omeniti, je jesenski »Ex tempore«, ki ga je tudi letos priredil kulturni krožek »11 Carso«. Tega, kot tudi drugih likovnih srečanj na Tržaškem, se na žalost udeležuje omejeno število priznanih likovnih ustvarjalcev. Stro- kovna žirija je letos podelila nagrado slovenskemu ustvaga1 Demetriju Ceju, ki je predsta delo, ki bi ga lahko poimenov »Rdeče mesto«. Gledalcu je PuS.^ celo vrsto interpretacij Ijenj: pred očmi imamo rdeče vavo mesto, ki lahko istočaS ^ pomeni zaton ali preporod. S s . jim delom se Cej spušča v SP ^ no problematiko mesta, v Pa eja živimo, in njegovega življe!l' Življenja, ki niha med rojstvom ^ smrtjo in se pretaplja kot s°nC žarek v zatonu, ki naznanja t stvo nove lune. Vsa dela, ki so bila predstavil^ na na letošnjem ex tempore, ^ na ogled od konca tedna v Im ni galeriji »Centro Barbacan«- SAMO SANCIN pismo uredništvu Hvala za članke, kot je bil zapis Lukeševe o živih in mrtvih Cenjeno uredništvo! Sem zvesta čitateljica in naročnica vašega Primorskega dnevnika. Velikokrat me je razveselil, velikokrat tudi razžalostil s svojim pisanjem. Teh novih časov in nove politike ne razumem. Jaz se spomnim samo časov, ko smo bili vsi bratje, ko smo se imeli radi, ko sem odhajala v sosednje kraje kot na svoj dom. Sedaj še na dan mrtvih nisem šla na svoje grobove, ker me je bilo strah. Tisti članek Vaše novinarke Lu- keševe, namenjen živim i® g0. tvim, me je močno prizadel-voril in povedal je to, kar mi P prošti ljudje čutimo. Njeno P nje, tako prizadeto in globoko, nam posebno pri srcu. ,-^0 Saj vem, da ima časopis v ciljev in dela, vendar po 5/710 šnim novinarjem, ki čutijo z n ki pišejo tudi za nas, res hva e Takšen je bil tudi g- Ren °' sem mu tudi čestitala. Hvala za vaše napore in °P tite' Mira Lupi® Opelt ne bo več kandidiral za pokrajinskega tajnika stranke , Trst smo tudi Slovenci je geslo Jutrišnjega kongresa stranke SSk Tret 3esjomSni0 Slovenci. Pod tem Žlorsv °° jutri dopoldne na Po-Urn 1 P°staji (z začetkom ob 9. $ke ^krajinski kongres Sloven- ,116 samo za oceno stanja in tujji ^Sern načrtov te stranke, Pred- ložajya s°očanje o trenutnem po- tiosj KuPnosti, ki bo nudil prilož-^ sam- -im n, sooči pre;JT naše manjšine, ki je vse na 1 0,; r°žnat. Uvodno poročilo iti J1 kongresu, ki bo odprtega ittigi ^Uifestativnega značaja, bo stti0 taJnik Miro Opelt, kateremu Pelj .°b tej priložnosti postavili VPrašalTPra,Šan^ NaiPrei smo 9a 2a j. °U| zakaj pravzaprav to geslo sta.Oljski kongres. »Statuta, ki ki Pred kratkim odobrila tržaš-jaSn Flnvski in pokrajinski svet, terj kažeta, da nas hočejo neka- Strauke S1 kr°gi f nekater,e 12 tiik • 1 Poimensko izbrisati rUUio f Sn^e stvarnosti- Mi se mo-vem^ 0<^^0^n0 upreti, tudi Upa' {vGr človek vedno na tihem 2aC>Uj^ki eTrnfCi0naliS-iČni ^ xa' stom , .1 1 rst v manjšim pred Tr- gom' ki kljub vsem težavam potega ° 9leda naprej. Tudi zaradi sa i7hm° za sedež našega kongre-n;.L/‘Drali Pomorsko postajo, ki se Stif V mestnem središču«, leča tud ostajajo torej za SSk bo-v krao113' ki jo bo, kot kaže, težko kitlen k601 zaceliti. Po Opeltovem sb „ju sta pokrajinski in občin-utut sad jasnih izbir vodilne-čnega razreda, ki nima stvarnih načrtov in ki je ki ga je mesto imelo v Slabši, Miro Opelt vsem povojnem času. »Žal mi je in tudi res ne razumem, kako da sta statuta naletela na podporo predstavnikov DSL, ki jo lahko razumem le kot velik strah pred upravnimi volitvami, do katerih pa bo prej ali slej prišlo in ne verjamem, da se bo vzdušje v Trstu do takrat tako bistveno spremenilo, da bo del mestne skupnosti manj nacionalistično nastrojen do Slovencev«. Nacionalistično vzdušje, ki preveva delo obeh osrednjih uprav, je tudi glavni razlog, da je SSk zavrnila znano ponudbo za vstop v morebitno novo upravno koalicijo, čeprav bi stranka najbrž dobila odborništvo tako na Občini kot na Pokrajini. Glede situacije, v kateri se je znašla naša manjšina, pa je tajnik SSk mnenja, da se je položaj v zadnjem času precej poslabšal in da Slovenci na vseh področjih postopno izgubljamo vlogo subjekta, zato tvegamo, da bomo v nekaj letih postali neke vrste folklorna skupnost, v kateri bodo izstopale le redke kulturne in gospodarske skupine. »Osebno nimam recepta za izhod iz te krize. Poiskati ga bi vsekakor morali skupaj in to ne bo lahko, če ne bomo ničesar tvegali, pa ne bomo tudi ničesar dosegli«, nam je povedal še Opelt, ki napoveduje, da ne bo več kandidiral za tajnika, za to mesto naj se potegujejo predvsem mladi, ki imajo voljo in hkrati veselje do političnega dela. »SSk je po uveljavitvi demokracije v Sloveniji posvetila veliko pozornost vzpostavljanju novih odnosov z matično domovino. Po tej poti bomo seveda še nadaljevali, koristno pa bi bilo, da bi naše energije in napore sedaj preusmerili tudi in predvsem v našo manjšino, ki je morda kot nikoli prej potrebna spodbud in trdega dela. SSk je odprta vsem dobronamernim prispevkom in bo sprejela v svojo sredo vse tiste Slovence, ki hočejo ne glede na ideološko pripadnost nekaj koristnega narediti za našo skupnost«, nam je ob koncu razgovora dejal še Opelt. S.T. V okviru vsedržavne pobude Confcoltivatori KZ javno napoveduje protestni nastop kmetov Predsedstvo Kmečke zveze, ki se je sestalo v četrtek, 7.t.m., je imelo na dnevnem redu nekaj najbolj perečih vprašanj, ki zadevajo kmetijski sektor v tem času. Predvsem pa je obravnavalo vabilo Vsedržavne zveze kmetov (Confcoltivatori) vsem kmetom in njihovim organizacijam v državi, k veliki kmečki manifestaciji z namenom, da z njo opozorijo in seznanijo javnost in pristojne oblasti s svojim stališčem do nekaterih aktualnih vprašanj, kot so predvsem finahčni zakon, mednarodni sporazum GAT (tarife), reforma kmetijske politike Evropske skupnosti, ki jo predlaga Macshary in ki predvideva radikalne posege v kmetijstvu še zlasti na področju opuščanja obdelanih površin. Čeprav ta reforma predvideva tudi nekatere ugodnosti za bolj šibka kmetijska gospodarstva, pa vsekakor gre v programsko smer, da morajo preživeti le tista kmetijska gospodarstva, ki bodo sposobna s svojimi močmi vzdržati v internacionalizaciji gospodarstva, medtem ko bodo bolj šibke kmetije prisiljene k propadu, če ne bodo imela lastnega tržišča. Kar zadeva finančni zakon, je predsedstvo Kmečke zveze obravnavalo predvsem problem krčenja skladov za kmetijstvo, ki znašajo 2000 milijard lir, ki odpravlja nekatere fiskalne ugodnosti za kme- Zasedanju pnevmologov Alpe-Jadrana in Madžarske velik doprinos zamejskih zdravnikov Kongres o vplivu onesnaženosti na pljuča sc^kl zdravniki (z leve) Štokelj, Vali na tržaškem kongresu bolePkv °nesnaženosti na pljučne faz-. ai ° tem so začeli včeraj neq av0ati udeleženci mednarod-pUg travniškega kongresa AlDp_I?ologov dežel skupnosti Oti1;..; tran in Madžarske, ki se Kojč na tržaški Pomorski postaji, iti opJ nosi naslov prav Pljuča rte tnri ^ema je sila aktualna, pa zar h° zaracg pljuč samih, pač ttja. s vse večjega onesnaževano 'v enm se mora vsakodnev-PoVp,0cati industrijski svet. ku aiJu škodljivih snovi v ’ tako - ■ •' kot Ob zra- mestnih središčih, je 2r] " ‘la ueiovnih mestih — se ZastaVMVn^om dihalnih organov obstat ■ vPrašanje, ali morebiti ttostin ° P°vezave med onesnaže-m mcidence Spacal, Ukmar in Demšarjeva, ki so (foto Križmančič) (po kronološkem vrstnem redu njihovih posegov) slovenski zdravniki Renato Štokelj, Rado Ukmar, Maja Demšar, Marjan Nabergoj, Borut Spacal, Franko Križmančič in Zdenko Floridan. Renato Štokelj je med drugim tudi član znanstvenega odbora kongresa, ki ga vodi predsednik Giulio Zmajevich. Ob tolikšnem relativno zelo visokem odstotku slovenskih zdrav-nikov-pnevmologov na kongresu se je laiku zastavilo vprašanje, za- kaj je zdravljenje pljučih bolezni tako »pritegnilo« naše zdravnike. Po mnenju Renata štoklja gre zaslugo za tolikšno slovensko prisotnost med zdravniki pljučnih bolezni pripisati predvsem dr. Giu-liu Zmajevichu, ki je bil 15 let primarij v pnevmološki bolnišnici na Trsteniku. Zmajevich, rojen v Trstu, njegovi predniki pa so bili po rodu iz Boke Kotorske, je bil z razliko od številnih drugih tržaških zdravniških krogov — vselej zelo odprt do slovenskih zdravnikov, ni jih oviral pri njihovem delu, rade volje je sodeloval z njimi, ustvaril je zelo homogeno zdravniško delovno skupino, v kateri so se tudi zamejski zdravniki dobro znašli, brez vsakih nepotrebnih konfliktov. Med drugim je navezal tesne stike z zdravniki iz Slovenije, leta 1973 pa je bil tudi glavni pobudnik pri organizaciji delovne skupine Alpe-Jadran za pnevmologijo. Njegovo delo se je torej bogato obrestovalo, o čemer naj olj zgovorno pričajo posegi slo-. venskih zdravnikov na tem mednarodnem kongresu. Kongres je razdeljen v štiri tematske sekcije. Včeraj so zdravniki najprej razpravljali o epidemiologiji pljučnih bolezni glede na onesnaževanje okolja, popoldne pa je bil govor o korelaciji med astmo, oziroma bronhialno hipe- raktivnostjo in onesnaženostjo okolja. Danes dopoldne bodo zdravniki predstavili poročila na temo Pljučne bolezni v delovnem okolju, v popoldanskih urah pa bo razprava o okolju in raku na pljučih. Po tistem, kar je bilo mogoče laiku »ujeti« iz opravljenih znanstvenih analiz kaže, da onesnaženje samo kot tako verjetno ne more botrovati nastanku pljučnih bolezni, če pa kooperira z drugimi faktorji (zlasti s kajenjem) pospešuje obolenje. No, da ne bo vse tako črnogledo, pa je iz tržaškega kongresa vendarle pronicnila pozitivna vest. In sicer tale: število kadilcev precej naglo pada. To velja tako za zmanjšano prodajo cigaret kot tudi za vedno manjše število takoimenovanih »novih« kadilcev. Pri tem upadanju imajo levji delež moški, medtem ko kaže, da se ženske težje ločujejo od tobaka. Kot zanimivost gre zabeležiti še ugotovitev madžarskega zdravnika. Na podlagi njegovih analiz izhaja, da je kajenje v obratnem sorazmerju z izobrazbo: bolj izobraženi ljudje manj kadijo kot ljudje z nižjo izobrazbo. Večje poznavanje škodljivosti tobaka in večja informiranost lahko torej postaneta — pol tisočletja potem, ko se je tobak iz Amerike razširil tudi v Evropo — učinkoviti sredstvi v boju proti cigareti. Pljučnit!1! Povečanjem inciden kajenj1 oolezni. Medtem ko je ^ tla šknH- ^Joodstotno ugotovljeno, rast nv ?loveku in vpliva na raz-bronh JUCnega raka, kroničnega Pliučn;uS? in nekaterih drugih i^^ hoiezui, pa je - tako je in 90^"12 včerajšnjih referatov haženne korelacija med ones-leznj * s9° okolja in pljučnimi bo-Tra,® P°d vprašajem. f i?oškena"........... Juliiske je i5riSke9a kongresa se udeležu-'krliisVo1TVe 13. do 13.30. , m RABLJENE SMUČKE Rossignol XP 180 cm ter vezi Tirolya 470 in P za (cena iz.leta ’ 89 450.000 lir) Proda,?,ije. 150.000 lir. Tel. 214685 od 12. ur® MLAD FANT z izkušnjami v 9ra, /g48l) delu nujno išče zaposlitev. Tel- I 78188 ob uri obedov. nje ŠTUDENTOM damo v najem stano v centru. Tel. na št. (040) 364231- ^ DAJEM lecije matematike in BzlKrnili vse višje šole. Tel. 304248 v večer urah - Moreno. 0(j- GODBENO DRUŠTVO PROSEK im® ; prto osmico danes in jutri v Sos hiši na Proseku. j,o OSMICA pri Puntarjevih na Prosek ^ odprta jutri, 10. in ponedeljek, D-ob priliki sv. Martina. ALDO KOVAČ je odprl osmico f Dober; dobu pri cerkvi. Poleg vina nudi t® domač prigrizek. . m TAVČAR na Ivanjem gradu ima o H osmico od danes, 9. do sobote, m ’ Domače klobase, belo vino in tera • . MARTINOVANJE, FC Primorje 00 prlo osmico danes, 9., jutri, 10., v P rjii deljek, 11. in torek, 12. t. m. v ProSlbjje-Kulturnega doma na Proseku. v® n^- voli11 PRODAM kraško hišo v prelepem o ob državni meji. Tel. (003865) 22r ,^1' ALI STE OSAMLJENI? Iščite žlV‘Li? skega sopotnika? Zakaj iščete 5 ^ Svetovalnica Fortuna, p.p. 348, Ljubljana. , jt. PRODAM panda 4x4, letnik '84. ‘ 213570 od 8.30 do 12.30. stora PRODAM dva pokrita parkirna Pr0. ^0 za avto ter dva box, ki skupno 1 v postaneta skladišče 5,20 m x 4,°/. na Ul. S. Lorenzo in Selva št. 21- 1e' št. 281232 od 12.do 15. ure. m- OBČASNO varuško za dva otroka mo. Tel. 912927 ob uri kosila. _ s1nl53 KOLE za trte potrebujem. Tel. št. ° P° 18- uri- . c..hlad- V AVSTRIJI v mestu Haus pn Sen ^ mingu, oddam v najem stanova;1:- j • - jodm c ■ zimske počitnice po zelo u9°alQci o® Informacije na tel. št. (040) 2l39-> uri kosila. .ijne DAJEM lekcije angleščine in span ^ za vse osnovne in višje šole-308089 - Claudia. ausT®'’ Obveščamo cenjene goste, da nudimo z današnji' dnem tipične kraške jedi za večerje, ob nedeljah P tudi kosila GUŠTIN ZGONIK 3 - Tel. gostilno ____ Sprejemamo naročila za posebne priložnosti □ Ob sredah zaph° menjalnica TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar..... 1238,45 1220,— Nemška marka....... 751,19 745.— Francoski frank.... 219,93 216.— Holandski florint ... 666,52 660.— Belgijski frank.... 36,476 35,25 Funt šterling....... 2181,95 2150.— Irski šterling..... 2006,25 1960.— Danska krona....... 193,82 188.— Grška drahma....... 6,669 6,30 Kanadski dolar..... 1102,90 1030.— Japonski jen ......... 9,52 9,20 _________________________8. 1 TUJE VALUTE mH-AN 8 TRST Švicarski frank..... 851,24 Avstrijski šiling... 106,74 1 _ Norveška krona...... 191,59 ^ Švedska krona....... 205,82 g^O Portugalski eskudo . 8,739 ^ 30 Španska peseta ........ H,94 ngo.'' Avstralski dolar.... 972,95 Jugoslov. dinar .... Ji ECU................. 1535,75 ^ Slovenski tolar..... BČiKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telef.: Sedež ■ Agencija Domjo 4l1.6l1 Snoči neslavni konec Evine Primadonne MILAN - Napovedovali so jo ^sno najbolj dražečih oddaj tein pri nedorečeno tg811-'6 televizijske sezone sn i zlasti na nedo.^v.^,^ Polnost protagonistke, hermafro-a Eve Robins. Izkazalo pa se je, I?. le šlo za škandal, ki se je raz-Uiil, še preden bi sploh dejansko i ^tel. Po slabem mesecu oddaj je kiKo anoči Primadonna, talk show, v naj bi Italijane pripravil na ve-9° z obrokom dvoumne spol-, sh, odšel dokončno z ekranov, r, s Prekinitvijo showa je Gianni 0licompagni, ki je pred nedav- Pitti Prešel od Raia k Fininvestu, poživel svoj prvi neuspeh v okvi-111 zasebne televizije. “oncompagni je včeraj v pogo-°ru z novinarji zelo avtokritično Poudaril, da je krivda za neuspeh Ptedvsem njegova in da so z od-ajo vlekli še preveč. Kaže, da so Pri Italia 1 obljubili sponzorjem a] 10-odstotno gledanost, med-■51 ko je show s težavo zbral bo-u 7 odstotkov gledalcev. In še ^or del teh bi jih najbrž zgubil Prihodnjim tednom, ko bo na rugi mreži Raia začela nadalje-anka Beautiful, ki velja za eno ^ajbojj priijubijenih v Italiji (To e]stvo je razhudilo tudi odgovor-6 Pri tretji mreži, ki vidijo v tej P°tezi druge mreže očiten poskus, a bi osrednjemu dnevniku TG3 ^gnili gledalce). . Direktor Italia 1 Carlo Freccero Je Poudaril, da je bil glavni pro- blem oddaje Primadonna dejstvo, da sploh ni bila sexy in se je zgubljala med številnimi podobnimi oddajami s kvizi in telefonskimi pozivi. Freccero bi rad dal jasnejšo identiteto svoji mreži, kot trasgresivni postaji, primerni za ljudi z odločnim okusom, »saj je Primadonna dokaz, kako neuspešna je mlačnost«. Toda predsednik Fininvesta Berlusconi ga v tem zavira in zahteva previdnost, še zlasti ko gre za vprašanja spolnosti. Prav Berlusconijevi previdnosti pripisujejo dejstvo, da so že nekajkrat odložili začetek Lekcij ljubezni s Sandro Monteleoni. Freccero trdi, da bo program startal 25. novembra ali najpozneje 2. decembra, drugi pa menijo, da na ekranih Fininvesta ne bo Lekcij ljubezni, ker katoliške organizacije stalno pritiskajo na Berlusconija. Dejstvo je namreč, da so pri Finvestu že črtali dva programa, ki naj bi se tako ali drugače spogledovala s spolnostjo: nanizanki Ljubavne spletke in Andy&Nor-man. V slednjem naj bi se večkrat ppojavljalo dekle z razgaljenim oprsjem. Sredi sptembra so predvajali kot poskus oddajo iz te serije, vendar gledanost ni bila najboljša. Zato so jo zaenkrat dali spet v predal. Morda pa je k tej odločitvi, nekoliko zlobno pripominjajo nekateri, bolj prispevala samocenzura. Hollywood doživlja letos pravo eksplozijo rojstev Noseče v življenju in filmu WASHINGTON - Pojav ni od tistih, ki bi ostali zabeleženi v zgodovini, vendar je le dovolj nenavaden, da velja omembno v časopisu. Za Hollywood bo zimska sezona 1991-92 ostala zapisana v analih kot obdobje nosečih igralk. Candice Bergen (45 let, na sliki) je noseča, Demi Moore (29 let) je pravkar rodila in je izzvala dokaj-šen škandal, ker je dovolila, da mesečnik Vanity Fair objavi na naslovni strani njeno fotografijo s trebuhom. Otroka čaka tudi žena Johna Travolte Kelley Preston (28 let), za božič naj bi se rodil sin Toma Cruisa in njegove druge žene Nicole Kidman (22 let). Letošnje leto bo ostalo v spominu kot leto baby booma v filmskem svetu. »Naj bo poročena ali ne,« je izjavil producent Rick Hawkins, »kaže, da si je vsaka igralka letos zaželela otroka«. Toda pojav ni zajel samo filmski, pač pa tudi televizijski in popevkarski svet. Tako Mick Jagger in žena Jerry Hall pričakujeta svojega tretjega otroka. Čez nekaj mesecev naj bi se rodil sin Roda Ste-warta in Rachel Hunter, noseča je Susan Sarandon, še najbolj radovednosti in pričakovanja pa vzbuja otrok Warrena Beattyja in An-nette Rening, ki naj bi tudi kmalu zagledal luč sveta. In seznama nosečnic še ni konec. Med drugimi pričakuje otroka tudi Noelle Beck, protagonistka popularne nadaljevanke »Qu-ando si ama«. Kaže, da so njeni nosečnost prilagodili tudi razplet dogodkov na ekranu. Mimo vsega ima nosečnost tudi nekaj praktičnih aspektov. Delo otrok v filmu in na televiziji urejujejo v ZDA zelo strogi zakoni, ki prepovedujejo, da bi otrok lahko delal vček kot dve uri na dan. Otroci igralk pa s tega vidika povzročajo veliko manj preglavic in zato jih imajo producenti rajši. Kot so jim bolj priljubljeni dvojčki, ker na ta način lahko podvojijo dobo snemanja. Filmi in nanizanke so vsak z določenega vidika zrcalo življenja. Vendar glede materinstva odražajo posebno stvarnost: na ekranu so največkrat otroci zaposlenih žensk, ki niso vselej poročene in ki so stalno v bitki s časom in obveznostmi, da bi lahko uskladile oba poklica: službo in materinstvo. Kako reagirajo na to gledalci? Po ocenah producentov zelo dobro. Nanizanka Murphy Brown je namreč dosegla rekordno gledanost prav v tisti oddaji, v kateri so protagonistki Candice Bergen potrdili, da je noseča. MJTOPAMt ftELVEBERE ENOSTA VNO PARKIRANJE INFORMACIJE TRST Ul. Udine Tel. 418519 RAI 1 7 levih filmov) Rnn Dok.: Itinerari - Pienza fo.tni list za Evropo: te-čaji tujih jezikov Dok-: Colle Val d Flsa 11 oc ^artete: Ciao Italia llss Aktualno: Vedrai 19 ac ^reme in kratke vesti Film: I figli dei mo-schettieri (pust., ZDA 1952, r. Lewis Allen, i. Cornel Wilde, Maureen IVk P.Hara) llin kostanje lota 14 Pnevnik in Prizma 16 K ^ort: Ip v ru9biiu Ifilic 7 dni v Parlamentu 1r'oo ^ariete: Disney Club lRn2 Kratke vesti io',„ Izžrebanje lota IR In kockovska noč D oc Dokumenti: Atlante I9 4n ^edeliski evangelij 2n no Almanah in vreme 2n 40 Dnevnik in šport Variete: Fantastico 12 2Rnn Dnevnik 24 no Dnevnik - Posebnosti (19o Dnevnik in vreme u Film: Špara alla luna (dram., ZDA 1981, r. Alan Parker) { RAI 2 ^ RAI 3 lir TV Slovenija 1 ( s Pravim blagovnim prome-na •ui arT Pa se je promet povečal S0 'J4-174.820 ton. Po vsej logiki bi pj.;Jb°ral potemtakem poslovni čati zmanjšati, ne pa ve- Razi ^kor se v resnici dogaja. l0Vj a?a tega navideznega protis-•2 j Je v strukturi prometa, ki se ^able TrlTv SpreiTJVn t0 na Up. , ■ tržaško pristanišče se na-cedalje bolj ukvarja z dovo-dr energetskih virov, ki so sicer stavk°Cena uepogrešljiva po-n0 , a Za vsako proizvodno dejav-Pa ip T1^01116! s temi vrstami blaga n0 Seveda neprimerno manj do-kra; n za samo luko in za širše tnJevt\° gospodarstvo, kot proso aZ brugimi vrstami blaga, kot Sovn erilmo kolonialno blago, ko-trijai.6 P°šiljke, živina, les, indus-ta dr/ lzbelki in podobno. In prav bitevno*nl Promet ne le, da ne do-(sUrov b°voza energentskih virov tetiivp/93 Petroleia in premoga), nost; ^ Se celo v absolutni vred-Za , 0?.toP°ma zmanjšuje, razčlp aZ''° Primerjavo smo zbrali Prvi r/l.bbe podatke o prometu v isternPOv0vici letošnjega leta in v bvema letoma etn ■ razdobiu Pred ci let, looo a't0 le v Prvi polovi-1989. Iz teh podatkov, zbra- nih v priloženi razpredelnici, je razvidno, da so v omenjenem razdobju narastle le številke, ki se nanašajo na dovoz surovega petroleja in premoga, vse druge postavke od rudnin do žit in od lesa do "drugega blaga" pa so se nasprotno zmanjšale ter tako sledile trendu, ki je že nekaj let značilen za strukturo blagovnega prometa v našem pristanišču. Posebno pozornost zasluži pri tem dovoz surovega petroleja za čezalpski naftovod Trst - Dunaj - Ingolstadt, ki je v prvi polovici letošnjega leta absorbiral kar 13.199.856 ton od celokupnega prometa 16.921.438 ton. Z drugimi besedami to pomeni, da odpade na sam dovoz goriva za naftovod okrog 80 od sto vsega letnega prometa v luki. In ta energetsko dovozna vloga našega pristanišča se bo v prihodnje najbrž še utrjevala, če upoštevamo, da so pred kratkim ponovno predali prometu odsek Siotovega Pipe-line Ingolstadt - Karlsruhe v južni Nemčiji in da se pravkar projektira njegovo podaljšanje na Češkoslovaško. Druga hiba v strukturi tržaškega luškega prometa, ki izhaja iz ustreznih statistik, je ogromna količinska razlika med dovozom in odvozom blaga. V lanskem letu na BLAGOVNI PROMET V TRŽAŠKI LUKI Januar - junij (v tonah) 1989 1991 RUDE ,4.076 336.424 PREMOG 1.688.682 1.730.103 MINERALNA OLJA • 10.428.832 ,13.851.383 ŽITA - OLJČNA SEMENA 1.249 864 LES 53.824 37.038 DRUGO BLAGO 1.177.951 965.806 SKUPAJ 13.750.614 16.921.438 ’ od tega surovi petrolej za SIOT 10.018.562 13.199.856 primer so ladje pripeljale v luko 31.272.785 ton blaga, odpeljali iz nje pa le 2.902.035 ton. Očitno je torej, da iz našega pristanišča ne odhajajo prazne le petrolejske ladje, ko so izkrcale tovor za naftovod, ampak tudi (če ne prazne, vsaj slabo zasedene), tudi druge tovorne ladje. Nadaljnji element, ki kaže na osnovno šibkost poslovanja tržaškega pristanišča, je omejenost pravega komercialnega prometa (po železnici in po cesti) z deželami, ki tvorijo njegovo tradicionalno zaledje: v šestih mesecih dosega tako promet z Avstrijo le slabih 300 tisoč ton, s Češkoslovaško 15 tisoč, z Jugoslavijo 100 tisoč, z Združeno Nemčijo 50 tisoč, s Švico 30 tisoč in z Madžarsko okrog 50 tisoč ton, da ne omenimo Romunije (vsega 2 tisoč ton); vsega torej malo več kot pol milijona ton. Specifičnemu vprašanju strukture blagovnega prometa posveča po našem skromnem mnenju vodstvo pristaniške ustanove premalo pozornosti. Tako vsaj lahko sklepamo po poročilih o delovanju upravnega sveta, ki prihajajo občasno v javnost. Seveda je vsako prizadevanje za izboljšanje na tem področju sila zahtevna in dolgotrajna zadeva. V to smer gre vsekakor septembra dosežen sporazum o ustanovitvi delniške družbe "Alpe Adria" za razvoj multimo-dalnega prometa med deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino in srednjo ter vzhodno Evropo. Pa tudi sporazum med železniškimi upravami Italije, Jugoslavije, Madžarske in Avstrije o uvedbi nove "direktne" tarife na relaciji Madžarska - Trst - čezmorje, ki je bil podpisan v Trstu 10. maja lani. V to smer gredo tudi nekatere druge stare in novejše pobude, med temi tudi nove predvidene naložbe za posodobitev pristaniških naprav za katere je minister Prandini obljubil finančno kritje ob priliki zadnjega tržaškega velesejma. Če bodo milijarde res uporabljene v ta namen in ne morda za kritje poslovnega primanjkljaja ali za finansiranje poslovanja zasebnih družb v luki, kakor je na primer predvideno v najnovejšem deželnem posegu v korist pristanišč v Furlaniji-Julij-ski krajini. V omenjeno smer pa bi težko rekli, da gredo nekatere druge pobude: tako zlasti znani projekt Polis, ki predvideva kakor znano, razprodajo najzanimivejše površine v starem pristanišču, čeprav so zato zasebnim pobudnikom projekta na voljo vse potrebne površine in poslovna poslopja tudi izven luškega območja. ELIO FORNAZARIČ NOVEMBER 1991 Olajšamo vam plačilo davkov Za plačilo predujma davkov za leto 1992 vam nudijo Kmečko-obrtne posojilnice v Furlaniji - Julijski krajini posojila po posebno ugodnimi obrestnimi merami. HRANILNICE IN POSOJILNICE Furlanije-Julijske krajine Se vedno vam nudimo roko Po žrebu v evropskih nogometnih pokalih Italijani zadovoljni ŽENEVA — Z včerajšnjim žrebom v evropskih nogometnih pokalih so pri italijanskih društvih zadovoljni. Izognili so se ekipam, ki naj bi bile nekoliko močnejše od ostalih (na primer Liverpool, Ajax, Real, Atletico Madrid), pa tudi bratomornemu spopadu med Torinom in Genoo v pokalu UEFA. Z njim bi bili »zadovoljni« le v finalu... Tudi v pokalu prvakov, ki ga bodo letos odigrali po novi formuli dveh polfinalnih skupin, so sile v glavnem izenačene. Pri Sampdorii celo menijo, da so se znašli v nekoliko šibkejši skupini, saj zaradi političnih težav Crve-na zvezda ne more igrati doma v Beogradu, kar naj bi bilo za ostale lepa prednost. Poleg tega so se izognili sovjetskemu Kalinu in s tem potovanjem v Ukrajino, kjer pozimi ni prav prijetno. Pripombe pa so imeli glede same formule dveh skupin: »Neposredna izločitev ima več šarma,« je menil trener Sampdorie Vujadin Boško, »in na koncu se bo morda izkazalo, da je tudi privabljala več gledalcev.« Tak pa je bil žreb: POKAL PRVAKOV (1. kolo) Skupina A (27.11.): Anderlecht (Bel.) - Panathinaikos (Gr.); Sampdoria (It.) -Crvena zvezda (Jug.). SKUPINA B (27.11.): Dinamo Kijev (SZ) - Benfica (Por.); Barcelona (Šp.) -Sparta Praga (ČSFR). V tem pokalu bodo odigrali skupno 6 kol (ostala bodo 11.12., 4.3.1992., 18.3., 1.4. ter 15.4.), finale bo 20. maja, v njem pa se bosta pomerila zmagovalca obeh skupin. POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV SPORED ČETRTFINALA (prva tekma bo 4.3.92, povratna 18.3.92.): • VVerder (Nem.) - Galatasaray (Tur.) • Roma (It.) - AS Monaco (Fr.) • Atletico Madrid (Šp.) - Bruges (Bel.) • Feyenoord (Niz.) - Tottenham (Angl.) POKAL UEFA SPORED OSMINE FINALA (prva tekma bo 27.11., povratna 11.12.): • BK 1903 Kopenhagen (Dan.) - Trab- zonspor (Tur.) • Gand (Bel.) - Dinamo Moskva (SZ) • Hamburger (Nem.) - Sigma Olomo- uc (ČSFR) • Swarowsky Tirol (Av.) - Liverpool (Angl.) • Osasuna Pamplona (Šp.) - Ajax Am- sterdam (Niz.) • Steaua Bukarešta (Rom.) - Genoa (It.) • AEK Atene (Gr.) - Torino (It.) • Neux_hatel Xamax (Švi.) - Real Mad- rid (Šp.) Matarrese »grozi« FIRENCE — Na včerajšnjem prvem treningu italijanske nogometne reprezentance pod vodstvom Arriga Sacchi-ja je bil tudi zvezni predsednik Antonio Matarrese. Voščil jim je uspešno delo, vendar jih je tudi opozoril: »Ali vsi v ZDA, ali vsi domov.« Jami k Bariju BARI — Hrvaški nogometaš, 23-let-no levo krilo Hajduka Robert Jami, bo igral v Bariju. Pogodba, ki jo je Jarni podpisal, je triletna. Bari naj bi Hajduku izplačal okrog šest milijard lir, igralcu pa naj bi na leto odšteli 650 milijonov lir. Iz Barija bo tako odšel Avstralec Fa-rina. Ta bi se želel vrniti k belgijskemu Brugesu, kjer je igral v preteklih letih. To pa mu ne bo mogoče zaradi pravil belgijske nogometne zveze, ki prepovedujejo igralcem, ki so odšli v tujino, da bi se vrnili pred koncem sezone. Seleševa v 3. kolu OKLAND — V 2. kolu teniškega turnirja v Oaklandu je Jugoslovanka Monika Seleš v dveh setih s 6:2, 6:0 premagala Javerovo iz Velike Britanije. Ostali izidi: Maleeva-Fragniere (Švi.) - Mercedes Paz (Arg.) 6:2, 6:3; McNeil (ZDA) - Fendick (ZDA) 6:4, 7:6; Pierce (Fr.) - White (ZDA) 6:3, 6:3. Dirka tris FIRENCE — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 15-6-19. Dobitnikov je bilo kar 9.485, prejeli pa bodo po 300.700 lir. V 2. kolu v evropski košarkarski ligi Številna presenečenja Drugo kolo v evropski košarkarski ligi (bivši pokal prvakov) ni bilo posebno ugodno za italijanska moštva. Milanski Philips je naredil pravcati »samomor« proti španskemu Joventu-tu, saj si je prav naivno zapravil vodstvo in ostal praznih rok. S svoje strani pa je Juventud dokazal, da gotovo sodi med favorite. Tudi drugih presenečenj pa ni manjkalo. V A skupini je bilo sicer pričakovati zmago Knorra v gosteh (potrdil je, da je od italijanskih ekip najbolj v formi), ne pa ostalih treh, Gibone, 01ympiqueja in Makabija. Izidi 2. kola: Skupina A: Phonola Caserta (It.) -01ympique Antibes (Fr.) 97:102; Slo-bodna Dalmacija Split (Hrv.) - Makabi Tel Aviv (Izr.) 85:87; Kalev Tallin (SZ) -Knorr Bologna (It.) 80:87; Barcelona (Šp.) - Gibona Zagreb (Hrv.) 73:85. LESTVICA Gibona 2 2 0 176:153 4 Knorr 2 2 0 172:160 4 Makabi 2 2 0 189:180 4 Oiympique 2 1 1 180:182 2 Johnson priznal svojo bolezen NEW YORK — »Sem seropozitiven, to pa še ne pomeni, da je življenje zame končano.« Tako je na tiskovni konferenci, ki je za trenutek ustavila Ameriko, povedal Earvin ' Magic" Johnson, eden najboljših in najbolj popularnih igralcev v zgodovini ameriške košarke. »Hočem pa pojasniti, da nimam Aidsa, temveč, da imam virus HIV.« Johnson je še dodal, da je njegova žena zdrava, da bo košarko opustil in postal glasnik za obrambo mladih proti temu virusu. Mlade je potrebno prepričevati, je naglasil, da imajo samo »varne« spolne odnose. Doslej ni še znano, kako se je Johnson nalezel virusa, tisti, ki ga dobro poznajo, pa pravijo, da ni homoseksualec. V drevišnjem 2. kolu v državnih odbojkarskih prvenstvih Koimpex in Bor Agrimpex doma V deželnih odbojkarskih ligah popravni izpit za tri naše ekipe Naši trije zastopniki, ki nastopajo . državnih prvenstvih, v prvem letošnjem nastopu niso bili kaj prida uspešni, a tudi igra ni bila najbolj prepričljiva. Zmagal je samo Koimpex, a resnici na ljubo ne brez težav in šele po tie- breaku. Tako odbojkarice Bora Tombolini Drinksa kot tudi igralci Bora Agrimpexa so ostali praznih rok. ŽENSKA B-2 LIGA Bor Tombolini Drinks se odpravlja na gostovanje v Ferraro, k novincu lige, ki je sicer v 1. kolu zmagal na gostovanju v Sommacampagni blizu Verone, vendar po 4 nizih igre. Čeprav ima trener Tržačank lesu kopico težav s poškodovanimi igralkami, gostje niso brez možnosti za prvi letošnji uspeh, ki bi bil izredno dobrodošel za samozavest posameznic kot tudi ekipe ter najboljši »moralni doping« za nadaljevanje prvenstva. Gostiteljice še zdaleč niso take kakovosti kot sobotne nasprotnice iz Latisane, a jasno je, da bo treba igrati zagrizeno in odločno. ŽENSKE C-l LIGA Pri Koimpexu je bilo pred gostovanjem v Felettu Umbertu precej težav, ker tudi varovankam trenerja Peterlina gripa ni prizanesla. Pred prvim letošnjim domačim nastopu je vse v redu in prevladuje tudi zmeren optimizem. V goste prihaja Libertas iz Martignacca, novinec v tej konkurenci, ki se je letos okrepil in razpolaga z razmerona visokimi odbojkaricami. Najbolj ranljiv pa je v sprejemu servisa. Odkritje lanskega prvenstva, Ghe-mar iz Pio ve di Sacco, pa je zlahka zmagal sredi Martignacca, lahko bi rekli po hitrem postopku, saj se je Libertas moral zadovoljiti s skromnimi 13 točkami. MOŠKA C-l LIGA Po nesrečnem nastopu v Montec-chiu se bo Bor Agrimpex predstavil v domači areni na Alturi v precej spremenjeni in pomlajeni postavi v primerjavi z lanskim prvenstvom. Gostil bo ASFJR iz Čedada, ki je lani zasedel solidno 8. mesto s 26 točkami. V 1. kolu so Čedajci gostili Silke iz Sedica v okolici Belluna iz izgubili s 3:0 (15:4,15:6,15:8). Rezultat smo zapisali zato, ker smo v naši torkovi izdaji, kot tudi vsi ostali časopisi, napačno navedli končni izid, ker so ga nam pač takega posredovali iz Milana. V goste torej prihaja tekmec, s katerim se lahko Stančič in tovariši enakovredno kosajo. Osvojitev prvih dveh točk bi bila izredna spodbuda po težavah, ki so jih imeli pred pričetkom prvenstva in žal še ostajajo. (G. Furlanič) Tri od naših štirih šesterk v ženski in moški C-2 ligi so nocoj pred popravnim izpitom. ŽENSKA C-2 LIGA Goriška Kmečka banka na gostovanju v Trstu z Alturo še zdaleč ni igrala tako kot je sposobna. Pomankanje uigranosti se je zelo poznalo pri varovankah trenerja Ceja, a že na prijateljski tekmijned tednom je bil napredek viden. Če bo obveljalo lansko pravilo, da Goričanke igrajo pred domačimi gledalci v Sovodnjah s podvojeno močjo, bo nasprotnicam Mercata della Scarpa iz Casarse trda predla. Trner Sokola Indulesa iz Nabrežine De Walderstein je imel kopico težav z zdravjem igralk. Med tednom sta Per-totova in Brumatova preboleli gripo, nastop Milkovičeve pa je vprašljiv. Po ne preveč spodbudnem domačen nastopu, ko se Nabrežinke niso mogle sprostiti in zaigrati kot so sicer sposobne, odhajajo nocoj na gostovanje v Tanja Masten Martignacco k novincu Lavoratore Fi-era in je v prvem nastopu v višji ligi pospravil dve točki sredi Tržiča. Soko-lovke res ne morejo ponoviti tako slabe igre kot pred tednom dni in zato so upi za uspeh povsem realni. MOŠKA C-2 LIGA Vodstvo in igralci Valprapora Imsa se dobro zavedajo, da pri novincu Ipem srdi Buie ne bo lahko. Že nekaj časa je »izven stroja« Paoletti in ga bo na centru zamenjal mladinec Pecorari, ki bo tako opravil krstni nastop za go-riško-briško ekipo. Omeniti moramo, da je Ipem odlično igral za deželni pokal in se pred tednom žilavo upiral Volleyu iz Pordenona, ki je sicer povratnik iz C-l lige, a se je za novo sezono dobro okrepil, s povsem jasnimi cilji. Že v lanski sezoni je bil Pav iz Re-manzacca dokaj soliden, toda tako kot 01ympia CDR je v prvem kolu ostal praznih rok. Goričani bodo na tem gostovanju nastopili z najboljšo postavo, čeprav se je na prijateljski tekmi v Čedadu nekoliko poškodoval Simon Terpin, ki pa bi moral biti nocoj povsem nared. Srečanje bo verjetno izenačeno, a gostje niso brez možnosti, da se vrnejo z dragocenima točkama. MOŠKA IN ŽENSKA D LIGA Naše tri šesterke v moški in ženski D ligi imajo lepo priložnost, da drugič zapored pospravijo vse možne točke. Zastopniki Sloge gostujejo v Fojdi pri Itelyju, ki je pred osmimi dnevi gladko izgubil s Sočo Sobema. Če bodo slogaši igrali tako kot znajo, lahko pospravijo drugi zaporedni par točk, ki bi za novinca pomenili izreden uspeh. Sočani prihajajo v goste k tržaškemu Volley Člubu, ki ima težave s telovadnico, tako za treniranje kot tudi igranje. Po porazu v Porcii bodo prvo ekmo odigrali v telovadnici šole Mor-purgo, ki je vse kaj drugega kot primerna za odbojkarska srečanja. Po prvi zmagi je samozavest Soče Sobe-me v vzponu, kot tudi pri mladih igralkah Bora Friulexport, ki bodo gostovale pri Fincantieriju v Tržiču. Trž-čanke so bile kot novinke v prvem kolu uspešne, Fincantieri pa je ostal praznih rok v San Leonardu. (G.F.) Barcelona Slobodna D. Caserta Kalev 2 1 1 158:163 2 2 0 2 165:172 0 2 0 2 192:204 0 2 0 2 160:178 0 Prihodnje kolo (28.11.): Makabi -01ympique, Kalev - Slobodna Dalmacija, Gibona - Phonola, Barcelona -Knorr. Skupina B: Philips Milan (It.) - Jo-ventut Badalona (Šp.) 103:107; Estudi-antes Madrid (Šp.) - Aris Solun (Gr.) 86:58; Partizan Beograd (Jug.) - Maes Pils Malines (Bel.) 87:67; Bayer Leverkusen (Nem.) - Commodore Den Hel-der (Niz.) 93:63. LESTVICA Joventut 2 2 0 198:169 4 Partizan 2 2 0 168:142 4 Philips 2 1 1 200:175 2 Bayer 2 1 1 182:166 2 Estudiantes 2 11' 154:149 2 Aris 2 1 1 161:177 2 Den Helder 2 0 2 138:174 0 Maes Pils 2 0 2 135:184 0 Prihodnje kolo (28.11.): Joventut -Aris, Partizan - Philips, Den Helder -Estudiantes, Malines - Bayer. Slovenija in Hrvaška ter Ol Samaranch ne obljublja BARCELONA — Organizator! olimpijskih iger leta 1992 v Barce so sicer zadovoljni ob »povratku« ^ ne Afrike, vendar so zaskrbljeni, ua ne bi število udeležencev po ust? v. vitvi novih olimpijskih odborov v h jetski zvezi in Jugoslaviji prekoffl® povišalo. Predsednik mednarodn y olimpijskega odbora Samaranch ) zvezi s tem izrazil željo, da bi sP°m n. di prišlo do sestanka med ju9osl°V,0. skim olimpijskim odborom ter odb° ma iz Slovenije in Hrvaške. Na sest ^ ku naj skušali poiskati sporazum primeru, da se bo položaj »umiril«; Slovenski in hrvaški olimpijski 0 bor, ki so ju ustanovili pred kra terjata uradno priznanje, da bi se la ko udeležila iger leta 1992 pod svoj^ ma zastavama. Samaranch je 91® tega povedal, da sestanek med om njenimi odbori še ne pomeni, da bos Slovenija in Hrvaška lahko samost J no nastopili na olimpijskih igrah l , julij - 9. avgust). »Vrata pridodpL iger«, je še dodal predsednik ' »ne morejo ostati odprta do zadnje9 trenutka.« domači šport - domači šport DANES SOBOTA, 9. NOVEMBRA 1991 NOGOMET UNDER 18 14.30 na Opčinah: S. Andrea - Primorje; 14.30 pri Domin: Domio - Breg. NAJMLAJŠI 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Far-ra. CICIBANI 15.00 pri Montebellu: Montebello -Primorje; 15.00 na Opčinah: Opicina -Bor; 14.45 v Gorici (igrišče Baiamonti): Juventina - Sovodnje. MLAJŠI CICIBANI 15.00 na stadionu »1. maj«: Bor - Cam-panelle. KOŠARKA MOŠKA D LIGA 20.30 pri Briščkih, telov. Pristaniških delavcev: Kontovel - Bravimarket. PROMOCIJSKO PRVENSTVO 20.30 v Trstu, »1. maj«: Cicibona Plas-teredilizia - Breg; 18.00 pri Briščkih, telov. Pristaniških delavcev: Bor Radenska - Barcolana; 20.00 v Nabrežini: Sokol -Ferroviario. DRŽAVNI KADETI 18.00 v Trstu, ULLocchi: Stefanel - Bor Radenska. NARAŠČAJNIKI 16.30 pri Briščkih, telov. Pristaniških delavcev: Kontovel - Autosandra; 16.00 v Trstu, Ul. Locchi: Stefanel C - Bor Indu-les. PREPRVENSTVO PROPAGANDA 16.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Breg. ODBOJKA ŽENSKA B-2 LIGA 17.00 v Ferrari: Echo Ferrara - Bor Tombolini Drinks MOŠKA C-l LIGA 18.00 v Trstu, Altura: Bor Agrimpex -ASFJR Čedad ŽENSKA C-l LIGA 18.00 na Opčinah, šola De Tommasini: Koimpex - Libertas Martignacco MOŠKA C-2 LIGA 19.30 v Buii: Ipem Buia - Valprapor Imsa; 18.30 v Remanzaccu: Pav Reman-zacco - 01ympa CDR Gorica ŽENSKA C-2 LIGA 20.00 v Sovodnjah: Kmečka banka Gorica - Mercato della Scarpa Casarsa; 20.00 v Martignaccu: Lavoratore Fiera -Sokol Indules MOŠKA D LIGA 20.30 v Fojdi, občinska telovadnica: Itely Fojda - Sloga; 18.00 v Trstu, telovadnica Morpurgo: Volley Club Trst -Soča Sobema ŽENSKA D LIGA 18.00 v Tržiču, športna palača: Fincantieri - Bor Friulexport NAMIZNI TENIS MOŠKA B-l LIGA • 18.00 v Zgoniku: Kras - Canottieri L co. ŽENSKA C LIGA j 18.00 v Zgoniku: Kras - Giovanni M Casalecchio al Reno (BO) ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA 16.00 V Zgoniku: Kras dem Rangers Vi- JUTRI NEDELJA, 10. NOVEMBRA 1991 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Červinjanu: Pro CervignaU Juventina. 1. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku: Vesna - Tarcenti • 14.30 v Čedadu: Cividalese - Zarja; 1'*' v Tolmeču: Tolmezzo V.P. - Primorje. 2. AMATERSKA LIGA „„ 14.30 v Tržiču: Fincantieri - Kras; !’• na Padričah: Gaja - S. Lorenzo; v Sovodnjah: Sovodnje - Primorec; H™ Varmu: Romans - Breg. 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - Begu3 NARAŠČAJNIKI ... 10.30 V Žavljah: Zaule Rab. - Primor^ 10.30 v Gorici (igrišče Baiamonti): Juv6 tina - Muggesana. ZAČETNIKI „ ... 11.45 pri Briščkih: Portuale - ^ 12.15 pri Campanellah: Fulgor - Primor) NAMIZNI TENIS ŽENSKA B LIGA , 10.00 v Latini: AS Latina - Kras C0 um KOŠARKA MOŠKA C LIGA 17.30 V Trstu, Altura: Latte Carso Jadran TKB DRŽAVNI KADETI niški!1 11.00 pri Briščkih, telov. Pristanu delavcev: Kontovel - Crup Pordenon NARAŠČAJNIKI ,,a 9.00 v Trstu, Elizejske poljane: Ste Azzurra - Sokol ODBOJKA MLADINCI 10.30 v Ločniku: S. Luigi - Val POJUTRIŠNJEM o0l PONEDELJEK, 11. NOVEMBRA KOŠARKA 19.00 pri Briščkih, telov. Pristaniški^ delavcev: Kontovel - SGT Buli; i9 JU Trstu, »1. maj«: Bor Radenska A - . tori; 19.30 v Gorici, Kulturni dom: Do Arte. obvestila - obvestila 1 ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da se bo letošnji šahovski turnir za osnovnošolce začel v Borovem športnem centru danes ob 15. uri. Vsak igralec naj s seboj prinese šahovnico. SK BRDINA priredi zimovanje v Hotelu Planja na Rogli od 21. do 28. decembra. Možnosti smučanja tudi z učitelji, bazen, tenis ter ostala rekreacija. Izredno dobri pogoji za družine. Vse potrebne informacije v Prosvetnem domu na Opčinah danes od 16. do 21. ure ter jutri od 10. do 19. ure ob priliki sejma smučarske opreme. PLANINSKA ODSEKA ŠZ SLOGA in SK DEVIN organizirata jutri, 10. t.m., pohod v neznano in martinovanje ob 15. uri v planinski koči na Sviščakih (Ilirska Bistrica). Odhod iz Bazovice ob 8. uri. Prijave in informacije V. Stopar (tel. 226283) in B. Škerk (tel.200236). Vabljeni člani in simpatizerji. SK BRDINA priredi SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME v Prosvetnem domu na Opčinah danes od 16. do 21. ure; jutri od 10. do 19. ure. Sprejemanje opr® . od 16. ure dalje med sejmom v ProS nem domu. SK DEVIN - ŠD SOKOL ni j. prirejata 16., 17. in 18. t. m. v dvoraLini Gruden v Nabrežini 89 (v neposre . bližini Trga sv. Roka) TRADICION. NI SEJEM NOVE IN RABLJENE ČARKSE OPREME. ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK priredi sejem rabljene smutaejno opreme v telovadnici v Dolini. Opr® jn sprejemajo danes od 19. do 21. u‘ e jutri od 10. do 12. ure. Prodaja °Pr“ ■ 18. pa bo 16. t.m. od 15. do 19. ure, od 10. do 12. in od 15. do 18. ure ter t.m. od 17. do 19. ure. Na sejmu no dobili tudi vsa pojasnila v zvezt movanjem. Vabljeni! KOTALKARSKA SEKCIJA ŠD PO& obvešča, da se nadaljujejo vpisoV j’e za kotalkarski tečaj. Interesenti n ) ^ javijo na kotalkališču ŠD P01®1 dan od 17.00 do 20.00 (tel. 211758). FC PRIMORJE aeffl organizira do 12. t.m. v ^u tUnSmi- domu na Proseku tradicionalno co. Vabljeni! Jutri v mestnem derbiju na Alturi ob 17.30 V ženski namiznoteniški B ligi Jadranovci favoriti je natuc!i v letošnji košarkarski C ligi obr vP°čil čas prvega »medsebojnega ServC’lnat< med mestnima postavama ^KB°vne- ^a,;te Carso in Jadrana let0 ' Y Primerjavi z lansko sezono je obet. i .r aakaj elementov novosti v jib , .e.kipah. Začeli bi kar pri položa-tiipj. Jih moštvi zasedata v razpredel-Serv , ^ran TKB se poteguje za vrh, Ha ti na Latte Carso pa je na žalost ^tliemi- razPreclelnicei saj je v prej-zadtv utrpela poraz proti doslej dovn]euvr®^enemu Metalplasma iz Pa- ^jiŠtopS.1"316'693 16 Sedai M košiT11^1111 *n tržaškim ljubiteljem VorU-t le znano, da je letos prevzel tier p0 ^ervolane bivši Jadranov tre-opr yet®r Brumen, ki se je za to izbiro sat „?eul z dokajšnjo mero poguma, neaat'Se tržaškem klubu, po lanski, Preti -11* tn nemirni sezoni odločili za pov ov}tev ekipe, kar je, hočeš-nočeš r°cilo korenite spremembe znot- raj članskega moštva. Tako se je Brumen znašel z mladim in podpovprečno nizkim moštvom, v katerem so od lanske garniture igralcev ostali še Tonut, Menardi, Černe, Blasina, ki je lani manj igral, in pa Laudano, ki se je ekipi pridružil šele proti koncu pripravljalnega obdobja. Brumen se je odločil za zaupanje in za predajo odgovornosti predstavnikom mlajših generacij, še zlasti Monticulu in playmakerju To-masiniju, ki sodi v krog najbolj daro-vitih tržaških igralcev letnika 1972. Zaenkrat se Brumnovi fantje res ne morejo pohvaliti z rezultati in njihov cilj je v tej prehodni sezoni obstanek v ligi. V petih tekmah so izbojevali eno samo zmago, vendar ne gre pozabiti dejstva, da so v vseh tekmah klonili z minimalno razliko, celo po podaljšku in to pomeni, da lahko držijo korak s katerimkoli nasprotnikom. Jadranovci so končno trenirali v popolni postavi in tudi glede zdravstve- nega stanja ni tokrat nobenih težav. David Pregare si je opomogel od udarca, ki ga je zadobil na prejšnji tekmi in tudi Valter Sosič je končno popolnoma nared, čeprav ga tudi tokrat ne bo v postavi, zaradi izobilja igralcev na bekovskem mestu. Jadranovi košarkarji so med tednom odigrali trening tekmo z Borovimi člani in so, glede na to, da bodo tokrat prosti v soboto, opravili nekoliko intenzivnejši petkov trening. Glede tekme kot take, menimo, da so predvidevanja vse na strani »modrih bojevnikov«, ki so v vseh pogledih popolnejša celota in ki morajo, razen tega, ponovno zaigrati na dostojnem nivoju po dveh nekoliko bolj medlih nastopih. Nasploh bi se izgonih običajnim in tradicionalnim besedam o posebnosti in o anomalijah vsakega mestnega derbija, zato ker menimo, da je kakovostna razlika med postavama več kot očitna, tako kot pričakujemo, da se bodo Starc in ostali lotili posla z ustrezno in potrebno mero zbranosti, kar bi poredstavljalo največji porok, da bomo lahko spet gledali dopadljivo in živahno tekmo. Srečanje med Servolano Latte Carso in Jadranom TKB bo na sporedu jutri, v šolski telovandici Don Milani, v Alturi, s pričetkom ob 17.30 (Cancia) Jadran Farco v torek v Gorici Mladinska postava Jadrana Farco bo v okviru državnega mladinskega prvenstva tokrat igrala šele v torek. Jadranovci bodo gostovali v Gorici, kjer se bodo pomerili z vrstniki tamkajšnjega drugoligaša Bernardi. Goričani, za katere nastopata tudi državni reprezentant Mian in domovec Marko Brodon, so doslej izbojevali dve zmagi. V preteklem kolu so s točko razlike premagali tržaški Latte Carso. Za Jadran Farco bo goriško gostovanje pomembno in zmaga bi našim fantom omogočila ohranitev stika z zgornjim domom lestvice. (Cancia) Kras Corium v Latini Christian Mersi Erika Radovič Po dvotedenskem premoru bo spet stopila za zeleno mizo ženska postava Krasa Corium, ki trenutno brani prvo mesto na lestvici B skupine. Tokrat bo v gosteh pomerila svoje moči s solidno in razmeroma mlado ekipo iz Latine, v katerih vrstah nastopa drugoka-tegornica iz Arezza Antonella Bosi, sestri lozzi ter Laura Mastroantonio (prav tako drugokategornica). Trenutna forma naših tekmovalk je res dobra, saj so krasovke redno trenirale in se za nastop temeljito pripravile. Ob tem pa vendarle moramo upoštevati naporno, dolgo tekmovanje in neznane tekmovalne pogoje. Poleg tega pa je med tednom zbolela za gripo Monika Radovič, kar pomeni, da je njena telesna kondicija okrnjena. B-1 moški Moška postava Krasa je do sedaj dvakrat zmagala, dvakrat pa je bila poražena in tiči na 4. mestu v A grupi. Nasprotna ekipa Canottieri Lecco, se najaha trenutno na repu lestvice, kar pomeni, da imajo naši fantje resne možnosti pospraviti še par pomemb- nih točk. Brata Milič in Christian Mersi imajo še veliko povedati v tej ligi. Zato pričakujemo od njih samozavestno napadalno igro in borbenost do zadnje točke slehernega tekmovanja. C liga - ženske V tretjem kolu C lige bosta nastopili mlajši pionirki Erika Radovič in Vanja Milič, da si bosta lahko nabirali prepomembne tekmovalne izkušnje. Ekipa Giovanni Masi iz Casalecchia (Bologna) ima tako kot krasovke dve točki in zaseda na lestvici 5. mesto. Zato smatramo, da bo tekma vse do konca izenačena in napeta. Promocijska liga - ženske Tudi v tej ligi nastopamo z zelo mlado postavo in sicer z Natašo Grom in Ivano Stubelj, ki pa imata za sabo res malo uradnih tekmovanj in predvsem v smislu taktičnega mišljenja le malo izkušenj. V deželni ligi se bosta sporprijeli z vrstnicami iz Vidma in njihov važnejši cilj je doseči sproščenost v igri in povezavo tehničnih elementov. (S.M.) Pred jutrišnjim nastopom naših nogometašev v raznih amaterskih ligah Največ tvegata Primorje in Zaija PROMOCIJSKA liga y Pro Cervignano - Juventina |en Cervinjanu ima jutri Juventina tj^ . ®0žn°st, da nadaljuje serijo pozi-storvk rezuBatov. V zadnjih treh napet 1.°. namreč Štandrežci osvojili p0l in tako delno popravili svoj Mk ^ na lestv*c’- Jutrišnji nasprot-r6, ^Pada, vsaj sodeč po dosedanjih bi s1, med slabša moštva, tako da Uj 6 abko belordeči vrnili z gostova-Zn »ysai s točko v žepu. Upoštevajoč tlidii °St* štandreške enajsterice kov j 08 se je doslej Juventina odli-vtst * Prebvsem s solidno obrambno »ep ' niedtem ko so povsem zatajili 2UUat Ci — je remi najbolj možen re- lt0p?ekakvor je pričakovati, da bodo Par ^ Šlmrdrežci zaigrali z polno zar ' ■ - r jim do danes ni uspelo tudi Počil *tevilnih poškodb, ki so onemo-nal e’ ^ lahko trener Mauri raču-Prerl113 standardno postavo. Škoda od ySem' ba bo še dalj časa odsoten Mac .09°metnih igrišč steber ekipe 9o h81!110 "^abaj, saj je poškodba mno-Zararf- ■resna' k°t se ie prvotno zdelo. b0 Vključitve v prejšnjem kolu ne krat igral branilec Marušič, (mal) 1- amaterska liga p . Tolmezzo - Primorje letuje gre v goste ekipi, ki si je da Se ?a9otovila napredovanje s tem, ne [„ le.uvrstila na prvo mesto poseb-na stvice, ki jo je sestavila nogomet-Tolmezzo je imel 140 točk, Pa se^ma^- ie zbrala le 4 točke, nato rnj (. J® 8 štirimi zaporednimi zmagala dn"‘ r^a v osPredje, kar pomeni, tudi tzlvBa dober trenutek. To meni da nim6ner Damiani, ki se pritožuje, je nrv a mnogo nogometašev, in ker P^stvo še dolgo, se boji, da mla-ma ^ometaši ne bodo zdržali tega Kljub tara Da dobremu položaju na lestvici v lini S11311* vedno za cilj obstanek bi Sp L .° dveh neodločenih izidih pa t°čko triyiorie v Tolmeču sprijaznilo s bo impi zaracli tega, ker Bidussi ne šev. pr ?.a razpolago vseh nogometa-atoria . .tna Antonija vodstvo Pri-Antoni86 ak Pa noče rešiti. Poleg se ie ni-i ^a ne b° uiti Miclaucica, ki Poškodoval prejšnjo nedeljo. Zaris • Civ*dalese - Zarja zasedla * 1|rai° Protl ekipi, ki je lani AL - oi,, zadnie mesto v prvenstvu 1. le 16 ^ (v Ul1 tekmah je zbrala 9re lPt„ ^ ' ^tJloda, da ekipi iz Čedada s nekoliko boljše. Trenutno je Primorec (na sliki D. Križmančiča) bo gostoval v Sovodnjah s 9 točkami na 5. mestu testvice. Ima torej tri točke več od Zarje, ki je v gosteh (v treh tekmah) doslej zbrala le eno samo točko (Villanova 0:0). Vzrokov za ta slab začetek Zarje je morda več. Navijači se precej pritožujejo na sodnike, vendar tudi nogometaši vsaj iz disciplinskega vidika doslej niso brez krivde. V nedeljo smo namreč zabeležili že 4 izključitve, po Grgiču, Zubinu in Tognettiju je tokrat predčasno šel v slačilnico R. Kalc, ki v nedeljo ne bo mogel na igrišče. Njegovo mesto bo verjetno prevzel Germani, ki je že prejšnjo nedeljo po dolgi odsotnosti prvič stopil na igrišče. Čeprav domačini računajo na zmago, zarjani upajo, da se ne bodo vrnili praznih rok iz Čedada. Vesna - Tarcentina Križanom pride v goste ekipa, ki je s 4 točkami osamljena na repu lestvice. Ta slab začetek Tarcentine nedvomno predstavlja veliko presenečenje, če upoštevamo, da se ekipa v glavnem ni mnogo spremenila. Lani je namreč s 38 točkami pristala na 5. mestu prvenstva 2. AL - skupina C. Da Tarcentina preživlja hudo krizo, dokazuje dejstvo, da je prav prejšnjo nedeljo doživela doma pekoč poraz 1:4 proti Cividaleseju. Lahka naloga torej za Vesno jutri? Če bi Križani igrali v popolni postavi, bi verjetno ne imeli problemov, vendar kljub temu, da se bo po izključitvi vrnil Naldi, bosta tokrat spet zaradi izključitve odsotna Soavi in Sambaldi. Na srečo tudi pri gostih ne bo napadalca Spolettija, ker je izključen. (br) 2. AMATERSKA LIGA Sovodnje - Primorec V Sovodnjah bo jutri na vrsti slovenski derbi med postavama, ki sta doslej pokazali zelo spremenljivo igro. Sovodenj ci so po odličnem začetku prešli v delno krizo, čeprav iamjo tehnično res prvovrsten potencial in z malo več prisebnosti bi ekipa lahko računala na sam vrh. Primorec pa naj ne bi imel letos posebnih ambicij, zna pa zaigrati zelo učinkovito, kot proti Audaxu v zadnjem kolu. Kot vedno, ko gre za derbi, je vsaka napoved zelo težka, saj v podobnih srečanjih igralci podvojijo svoje moči in so možna marsikatera presenečenja. Vsekakor je pričakovati, da bodo domačini skušali na vse načine priti do nove zmage, s katero bi ohranili stik z vrhom, ne gre pa podcenjevati trebenske enajsterice, ki bi lahko v protinapadu presenetila favorizirane Sovodenjce. (mal) Romans - Breg Ker imata ekipi vsaka po sedem točk na lestvici, se obeta res oster boj za točke, ker bi se v primeru spodrsljaja poražena ekipa lahko znašla na spodnjem delu lestvice. Ekipa Roman-sa, ki je kot Breg novinec lige, saj je lani končala prvenstvo 3. AL - skupina G na tretjem mestu, doslej gotovo ni blestela. Za pravo presenečenje je sicer poskrbela prejšnjo nedeljo, ko je v gosteh premagala drugouvrščeni Tal-massons. To narekuje Brežanom, da morajo biti zelo previdni in bo zato moral trener Valdevit taktično dobro razporedil moštvo. Škoda, da ne bo v nedeljo v vrstah Brega izkušenega Prašlja, ki je izključen. Kljub temu pa predstavniki dolinske občine vseeno računajo na točko. Fincantieri - Kras Kras bo moral v nedeljo na igrišče brez svojega najboljšega strelca Pa-lumba, ki je že šestkrat zatresel mrežo nasprotnikov. V nedeljo pa je bil tik pred koncem srečanja izključen in zato kaznovan z enonedeljsko prepovedjo igranja. To bo za Kras, ki je doslej precej šepal v obrambi (prejel je že 14 golov), nedvomno velika izguba, saj dobro vemo, da napadalci mnogokrat "pokrijejo" oziroma "popravijo" napake branilcev. Krašovci vsekakor ne smejo obupati: v tolažbo jim je lahko dejstvo, da je Fincantieri doma doživel že dva poraza (Pro Farra, Isonzo). Gaja - S. Lorenzo V peti tekmi na domačih tleh gajev-ci upajo, da bodo vendarle prebili led in prišli do prve zmage. V goste jim pride novinec lige, ki je lani zasedel peto mesto v skupini H 3. AL. Kljub temu, da je v vrstah S. Lorenza prišlo do več zamenjav, moštvo ni doseglo vidnih rezultatov (pet neodločenih izidov, ena sama zmaga). Upoštevati pa je treba, da je furlanska enajsterica v zadnjih dveh tekmah poražena zapustila igrišče in da je prav v teh 180 minutah igre prejela kar 6 golov. Plačuje S. Lorenzo davek prestopa? To bomo verjetno videli v nedeljo na Padričah, kjer igra Gaja vlogo favorita, pa čeprav trener Čermelj ne bo mogel računati na Bulla (poškodovan) in Subellija zaradi vojaških obveznosti. V seznamu zbranih pa bo gotovo Ravel Gombač, katerega je Gaja v oktobrski "borzi" dobila od Zarje. Predsednik Gaje Kalc za nedeljsko napoved ni bil preveč optimist. »Predvidevam neodločeni izid, večkrat sem napovedoval zmago, jta smo izgubili. Zato je tokrat je boljše, da... upam le na točko.« BRUNO RUPEL 3. AMATERSKA LIGA Mladost - Begliano Kraševci ne bi smeli niti v letošnjem letu odigrati važne vloge v prvenstvu. Do teh zaključkov lahko pridemo na podlagi dosedanjih izidov, ki uvrščajo Mladost na zadnjo stopničko na lestvici. Še posebno na domačem igrišču so Leprejevi varovanci razočarali in niso še osvojili točke. Upati je, da bi jim to uspelo jutri, kajti niti Begliano se ni povsem izkazal in je doslej predvajal bolj medlo in neprepričljivo igro, kot se odraža tudi v zadetkih ( razmerje 1:1 v prvih petih srečanjih). (mal) Danes v Trstu memorial Z. Jelinčiča Zamejsko šahovsko prvenstvo ZSŠDI Danes se bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.) začelo 9. zamejsko šahovsko prvenstvo ZSŠDI, veljavno za peti memorial Zlatka Jelinčiča. Prvenstvo se bo začelo ob 17. uri, organizira pa ga šahovska komisija pri ZSŠDI. Prvenstvo se bo nadaljevalo teden kasneje, v soboto; 16. t.m., tokrat v Prosvetnem domu na Opčinah, zaključilo pa v soboto, 23. t.m., spet na Opčinah, ko bo na spore-du nagrajevanje najboljših. Že četrtič zaporedoma bo to prvenstvo potekalo po sistemu aktivnega šaha, ki je med šahisti vse bolj popularen in s katerim ima vsak igralec pol ure časa za partijo. Vpisovanje na prvenstvo je odprto vsem zamejskim ša-histom, bo pa tik pred njegovim začetkom. Favoritov je več, omenili pa bi predvsem prvaka Pertota ter mojstra Filipoviča in Lakoviča. Šahovski pokal San Marco Gneča na vrhu V znani tržaški kavarni S. Marco so odigrali že šest kol kvalifikacijskega šahovskega turnirja za 2. pokal S. Marco, ki ga pod pokroviteljstvom tržaške občine in pokrajine prirejajo skupno Tržaško šahovsko društvo, šahovski krožek Costalunga in kavarna, v kateri se turnir odvija. Turnirja se udeležuje nenadejano število šahistov, ki se borijo za zmago in ki obenem pomeni kvalifikacijo na mojstrski turnir, ki se bo začel 12. t.m. in se ga lahko, poleg kvalificiranih s prvega turnirja, udeležujejo vsi mojstri in mojstrski kandidati iz naše dežele. Po šestih kolih kvalifikacijskega furnira vodijo s 5,5 točke Rago, Sterle in Visintin, pol točke za njimi pa zaostajajo laccheo, Spanghero in Stantic. Sedmo mesto si s 4,5 točke delijo Dra-govic, Orsatti in Russo, na 10.-21. mestu (4 točke na 6) pa so: Amaraddio, Betti, De Carlo, laccarino, Mallardi, Mari, Masella, Moscolin, Petelin, Prodan, Ouercioli in Žiberna. Turnir traja skupno osem kol, zaključil pa se bo 12. t.m. Pojasnilo o balinanju V včerajšnjem članku v zvezi z mednarodnim balinarskim turnirjem ob priliki 10-letnice pokritega balinišča pri Briščkih, sta med naštevanjem slovenskih ekip, ki bodo na njem sodelovale, pomotoma izostali društvi Nabrežina, ki bo nastopila danes ob 14.30 proti žaveljskemu Borgu Lauru, in Kras Elio, ki se bo po tem srečanju pomeril z ARCI San Luigi. (Z.S.) Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v Sloveniji številka 15 SLI dnevna; mesečna naročnina 300 SLI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za Slovenijo: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski jL dnevnik dnevnik sobota, 9. novembra 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 (r794i8 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040//'* GORICA - Drevored 24 maggio 1 0 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Upravitelj gledališča Petruzzdli je na lastno pest spremenil zavarovalno premijo Požar je bil skoraj gotovo nameren preiskovalci pa so še skrajno previdni BARI —. Preiskava o vzrokih požara, ki je 27. oktobra v celoti uničil notranjost znamenitega gledališča Petruzzelli v Bariju (na sliki AP), je bila doslej le deloma uspešna. Namestnik državnega pravdnika De Marinis, kateremu so tehniki izročili prvi del ekspertize, je novinarjem povedal, da je bil požar »skoraj gotovo namerno povzročen«. Precizacija »skoraj gotovo« je v tem primeru še potrebna, je dejal De Marinis, saj gasilci še niso pregledali pomožne električne napeljave, ki je še pod ruševinami. Šele ko bodo opravili to delo, bo mogoče z gotovostjo povedati, kako je do požara prišlo. Med pomembnejšimi ugotovitvami, ki bodo odločilno vplivale na nadaljnji potek preiskave, pa je potrditev, da protipožarne napra- ve v gledališču niso ustrezale zakonskim predpisom, tako da ne bi bile kos niti požaru majhnih razsežnosti. Poleg tega so gasilci ugotovili, da je čuvaj izklopil električni tok, s katerim so bile povezane cisterne, tako da iz njih ni bilo mogoče črpati vode. Vzporedno preiskavo o morebitnem izsiljevanju odškodnine vodi namestnik državnega pravdnika Bisceglia. Ugotovil le, da je upravitelj gledališča leta 87 spremenil zavarovalno premijo, ne da bi o tem obvestil lastnike poslopja. Slednji sicer trdijo, da premija v celoti krije vrednost poslopja, kljub temu pa je Bisceglie prepričan, da so prav te birokratske igre z zavarovalnico sumljive, zato bo v to smer še raziskoval. Vatikan: v proračunu 105 milijard primanjkljaju VATIKAN - Vatikanski pro^ čun za prihodnje leto predvide 105 milijard lir primanjkljaja, to ■ Sveta stolica ne more zmanjša stroškov in predvideni izdatki povsem upravičeni. Tako je poia? nil papež predstavništvu or9.aIbj zacije Pro Petri sede, ki v BelgT in na Nizozemskem zbira sredst za Vatikan. Papež je dejal, da so so zadnjih letih nekatera vatikans^ telesa prenovljena, stiki med Vat ^ kanom in škofovskimi konferenca mi so se povečali, kar je vse koriS' tilo cerkveni skupnosti. Zahtevat pa je tudi višje stroške. Janez Pavel II. je še dejal, da finančne potrebe Svete stolice višajo. Za njihovo kritje pa bo p° trebna večja solidarnost celota Cerkve. Zaradi nepokopanih trupel sedaj že grozijo epidemije MANILA — Nad območji Filipinov, kjer je pustošil tajfun Thelma, sedaj kot Damoklejev meč grozi nevarnost epidemij, saj je še na stotine trupel nepokopanih. V Ormocu so za silo vzpostavili pristajalno stezo, da lahko pristajajo vojaška letala s prepotrebno pomočjo, saj v tem najbolj prizadetem mestu v bistvu primanjkuje vsega. Župan tega mesta je v obupanem klicu na pomoč povedal, da je mesto podobno bojnemu polju s splošnim razdejanjem in grmadami nepokopanih trupel. Prav zato so sedaj vso skrb posvetili prav odstranjevanju te nevarnosti, ker so v tropski vročini trupla že začela razpadati. Reševalci so sedaj prepričani, da ne bo več preživelih, tako da je taifun Thelma terjal več kot 6 tisoč življenj. Na sliki (telefoto AP): le redke žrtve so imele to srečo, da so med preživelimi njihovi svojci, ki so poskrbeli za omikan pogreb. Zakulisje srečanja NA TO: bitka tudi za navaden sendvič Gate ne sodijo pod škotski kilt LONDON — Škotska zveza atletov se v pričakovanju tradicionalnih »Highland Ga-mes«, iger, kjer škotski silaki tekmujejo, kdo bo dlje zalučal težka kladiva, skale in celo hlode, ubada z veliko dilemo. Ali naj pravi Škoti nosijo pod tipičnim kiltom spodnje hlače, žabe~ ali oprijete trenirke, ali ne. Člani iger so pri tem prav kategorični: menijo namreč, da hlače lahko obleče tisti, ki bi najobčutljivejše dele telesa rad zavaroval pred mrazom. Atleti pa, ki se bodo pomerili na igrah, naj bodo pravi moški in naj gate vsaj med turnirjem zaklenejo v omaro. RIM - Italija ni nikoli veljala v svetu za vzor organizirane države. Vtis dezorganizacije in neurejenosti pa potrjuje tudi ob vsakem mednarodnem srečanju in simpoziju. Tako je bilo tudi v primeru srečanja šefov držav Atlantskega zavezništva, ki se je končalo včeraj v Rimu. Za državniške delegacije je morda vse potekalo brezhibno, novinarji, tehniki in drugo osebje pa so preizkusili na lastni koži italijansko organizacijo. Tiskovni urad so organizirali v avditoriju tehnike, prehrano pa zauplali specializirani družbi. Kljub temu pa je bilo treba v baru čakati v vrsti (pred šankom se je vselej kopičilo od 10 do 15 oseb) za navadno mineralno vodo. Poleg tega so novinarji začeli delo že ob 7. uri, medtem ko je bar odprl komaj ob 8.30. Pa tudi opoldanska »košarica« ni bila nič kaj poceni (40.000 lir za porcijo riža, zrezek s krompirjem, porcijo sira in slaščico v ovitku, stekleničko vina in kavo) in seveda brez čakanja ni šlo. Po prvem dnevu je košarica zginila. Nadomestile so jo bolj cenen in reklamirane testenine z omako, ki so »potovale« po dolgem in počez po hodnikih avditorija tehnike skupaj z nesrečnimi novinarji in tehniki, ki so zaman iskali stolico, kjer bi za spoznanje bolj udobno potešili lahkoto. Atentat v Bejrutu Maxwella bodo pokopali v Jeruzalemu Krsto s truplom založniškega magnata Roberta Maxwella so včeraj prepeljali v Jeruzalem. Kot je sam želel, ga bodo pokopali na Oljčni gori (Telefoto AP) Pred dvema letoma se je začel »čudež« padca berlinskega zidu BERLIN — Za Zvezno republiko Nemčijo bo današnji 9. november podoben toliko drugim sobotam. Le priložnostni govori bodo opozarjali, da je v noči 9. novembra pred dvema letoma na tiskovni konferenci član politbiroja vzhodnonemške komunistične partije Giinter Schabowski sporočil, da lahko Vzhodni Nemci prež ovir in svobodno prekoračijo meje ZRN. To je pomenilo padec berlinskega zidu in konec desetletne Honec-kerjeve politike. Predstavniki »miroljubne revolucije«, ki so si želeli postopno in uravnovešeno integracijo med obema Nemčija-ma v spoštovanju kulturnega in človeškega bogastva obeh ljudstev, ki so štirideset let živeli ločeno, danes trdijo, da je v bistvu šlo za »udar« partije proti Nemški demokratični republiki, ki jo je v bistvu prepustila na milost in nemilost Kohlovi ZRN. Vseeno pa organizatorji takratnega protesta priznavajo, da morda kancler Kohl ni bil v zmoti, ko je pospešil integracijo, dogodki v Vzhodni Evropi .in v Sovjetski zvezi danes opravičujejo njegovo naglico. »Čudež je postal vsakdanjost«, je včeraj zapisal neki nemški časopis in v tem stavku združil vsa protislovja današnjega dne, ko bodo po številnih mestih manifestacije predvsem proti ksenofobiji in rasizmu in ne v spomin na tiste, ki so s svečami in protestantsko upornostjo zrušili vzhodnonemški komunistični režim. BEJRUT — Prizor ni z vukovaj' sko-vinkovškega bojišča, ternV. ameriška univerza v Bejrutu, ki jc J doletela čast, da je prva na seznainz. atentatov, ki so jih napovedali he bolahi, pripadniki proiranske »8° ^ stranke«. Bradati šiitski verski ta tiki očitajo Zahodu, libanonski di, njeni skrbnici Siriji in vs ^j. arabskim državam, ki so se u_eejn le madridske konference o Bliže] vzhodu, da so izdale »sveto stvar«-Z atentatom na bejrutsko araern0 ko univerzo pa niso -prizadeli sa ameriških interesov temveč za“° ke izobraževalni koncept in libanon želje, da bi po petnajstletni arZ Ijanski vojni gmotno in intelekt no obnovili razdejano državo. ■_ Neznanci so torej pod urade verze namestili kar 200 kilogra ^ tratila, ki je zrušil del z9rad sreči se je to zgodilo ponoči, da ni bilo v zgradbi pikoga1- ,aj splozija pa je bila vseeno tako n . da je bilo v sosednjih z9Fa^^ ja ži- oseb ranjenih, vljenje. ena pa je izguc