PR
riSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ,
Ato. postale i gmppo Cena 5UU lir
Leto XXXIX. Št. 22 (11.438)
TRST, petek, 28. januarja 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
POLITIČNE SILE NEZADOVOLJNE Z RAZLAGO MINISTRA DE MtCHELISfl
Odstavitev predsednika ENI Colomba zopet razvnela spore med PSI in KD
V odgovor je demokrščanski minister Goria odložil imenovanja predsednikov bank in sam določil generalna direktorja, ki jima je KD naklonjena - Protesti vodilnega osebja državnih podjetij
RIM — »Afera Colombo* in usoda vodstva državnega petrolejskega P°djetja ENI sta naenkrat razburkali politične odnose. Danes bi mo-rala vlada imenovati novega predsednika in novi izvršni odbor ENI, a rečeno, da sc bo to zares zgodilo. Odnosi znotraj vlade, med demokristjani in socialisti in v sami KD so postali naenkrat izredno napeti, hemokrščanski tajnik De Mita se k v bistvu ločil od vladne odloči-h'e. da odpusti predsednika ENI Colomba in parlamentarna skupina . ® je soglasno obsodila tako početje.
. Fanfani se zdi osamljen, saj mu je tudi Andreotti sporočil nesoglasij * vlado, med zavezniki pa so se “beralci pridružili splošni obsodbi Prakse, ki j( vsi označujejo za »porazno*. «partitokratsko» in »lotiza-c>jsko». Je torej vlada v nevamo-V nevarnosti je gotovo položaj socialističnega ministra za državne
udeležbe De Michelisa, ki se je včeraj predstavil pred pristojno poslansko komisijo, da izrazi svoje tolmačenje zadeve, a se je znašel pred rafalom težkih obsodb. Komunist Gambolato je obtožil ministra, da je njegova obrazložitev «mafijska in kamoristična» in je napovedal, da bo KPI zahtevala v poslanski zbornici njegov odstop.
Hkrati se je na drugem prizorišču sprožila nova epizoda v vojni med KD in PSI: zakladni minister Goria (v soglasju z demokrščanskim
URADNO SPOROČILO MINISTRSKEM SVETA CCS
ČLANI GOSPODARSKE SKUPNOSTI SO RATIFICIRALI SPORAZUM 0 SODELOVANJU Z JUGOSLAVIJO
Sporazum odpira možnost širšega sodelovanja
BRUSELJ — Ministrski svet EGS so obvestili, da so vse članice ra-hficirale sporazum o sodelovanju z "Ugoslavijo, na podlagi česar so Pale soglasje za začetek sklepnega P°stopka, da bi začel veljati.
Ta sklep ministrskega sveta je
bi
nujen, da bi tudi skupščina
Mamula se je včeraj pogovarjal s članom revolucionarnega sveta in glavnim poveljnikom libijskih oboroženih sil. brigadirjem Džaberjem. ki se mudi na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji in njenih oboroženih silah.
tajnikom De Mito) je samovoljno odložil sejo medministrskega odbora .ki naj bi imenoval nove predsednike denarnih zavodov Banco di
pravičeno zamenjavo* predsednika (šesto v 4 letih) in zahteva prenehanje »ustrahovalnega vmešavanja* politične oblasti v vodenje industrij-
Napoli, Banco di Sicilia, torinske škili podjetij. Podoben protest so banke San Paolo in Monte dei Pa-1 izrazili tudi funkcionarji ostalih ve-sch'. iz Siene, ter finančne ustano-! likih državnih družb IRI in EFIM
ve ISVEIMER. S tem je »zamrznil* vzpon socialista Di Vagna na vrh ISVEIMER, zvečer pa je izkoristil pristojnosti, ki mu jih bančni zakon dovoljuje v nujnih primerih, in je imenoval dva strokovnjaka, ki sta blizu KD, Ventriglio in Savagnone-ja, za generalna direktorja Banco di Napoli in Banco di Sicilia.
Gre za očitno kršitev dogovorov s socialističnimi zavezniki, za novo pomenljivo merjenje sil. Razburjenje v demokrščanskih vrstah se je pa začelo že zjutraj, ko je osem poslancev izdalo skupno izjavo, da z »afero Colombo* vlada zapravlja ugled, ki ga je pridobila s sporazumom o ceni dela. Bilo je znamenje zelo razširjenega negodovanja, ki so ga najvišji voditelji KD sklenili podpirati, Sklicali so zato vodstvo parlamentarne skupine, ki je po razgreti razpravi ob sodelovanju na-1 mestnika tajnika Mazzotte izrazi-1 lo tri stališča: podpora Fanfanije-!
ter sindikat vodilnih kadrov v petrolejskem podjetju, ki je naslovil Pertiniju brzojavko, s katero obsoja vladne metode.
RIM — Minister za delo Scotti se je sinoči sestal z zastopniki »manjših* delodajalskih združenj, ki so se bili že 22. decembra obvezali obnoviti delovne pogodbe, da jim obrazloži vsebino sporazuma o s moških za delovno silo.
Stambolič obišče Burmo in Indonezijo
BEOGRAD — Pred bližnjima o-biskoma predsednika predsedstva SFRJ Petra Stamboliča v Indoneziji in Burmi je uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Svetislav Vujovič med drugim izjavil, da bodo v pogovorili največ pozornosti namenili nadaljnji krepitvi sodelovanja na vseh področjih, posebej gospodarskem.
Obiska Petra Stamboliča v Indoneziji in Burmi bosta zelo pomembna ker bosta v času nevarnega poslabšanja mednarodnih razmer in zahtevata okrepljeno dejavnost neuvrščenih držav. Zato bodo posebno pozornost v pogovorih namenili pripravam in pomenu sedme konference voditeljev držav ali vlad neuvrščenih.
Razpravljali bodo še o mednarodnih gospodarskih odnosih, posebej o ukrepih za reševanje gospodarske krize ter borbi za novo mednarodno gospodarsko ureditev. Pri tem bodo upoštevali tako priprave na sedmo konferenco neuvrščenih kot tudi priprave na šesto konferenco ZN za trgovino in razvoj UNCTAD, ki bo letos v Beogradu.
Predsednik predsedstva SFRJ Pe-tar Stambolič se bo mudil v Indoneziji od 1. do 5. februarja, v Burmi pa od 5. do 8. februarja (dd)
PO DESETEM SREČANJU V KIRJAT ŠMONI
Pogajanja Tel A vi v- Bejrut odvisna od razhajanj med IDA in Izraelom
Jugoslavije ratificirala sporazum z r*GS, V Bruslju so sporočili, da bo sPorazum začel veljati drugi mesec JT Po razglasitvj jugoslovanske ra-hfikacije. V Bruslju menijo, da u-^Sne sporazum veljati že marca, ^ikasneje p.a aprila, pod pogojem, ,a bi sklepni del postopka opravili v naslednji!) dneh. Po mnenju hiltajšnjih krogov bo veljavnost no-'eSa sporazuma odprla možnost za Ve*>ko širše in intenzivnejše odnose •bed EGS in Jugoslavijo.
. Opozarjajo, da bo veliko vlogo 0cbil Svet za sodelovanje, katerega Ustanovitev na ministrski ravni Predvideva novi sporazum. Prvi sestanek sveta naj bi bil v kratkem v Bruslju.
. Glavni pomen novega sporazuma J v tem. kot pravijo v Bruslju. ?a odnosi ne bi temeljili le na “‘Sovin.skem sodelovanju, ki se je bfdno bolj razvijalo v škodo Jugo-
slavije,
Prav zdaj so formalno ustvarje-n', okviri za razvoj znatno širših °unosov — industrijskega, finančnega in tehnološkega sodelovanja, so-uelovanja v prometu in na social-področju. Vse to naj bi uravno-I‘Bo odnose oziroma nevtralizira-r\ negativno težnjo trgovinskega ?°uelovania. ki je objektivno zače-Preraščati v zaporo celotnih odnosov.
Sodeč po bruseljskih razmišlja-je naslednja etapa pogajanj s r^hstavnikj EGS posebej pomem-/?a. ker ne gre samo za aktivira-*'■'« dodatnih formalnih okvirov od-ampak tudi njihovo izvaja-b-'e- Sporazum je sicer v veliki me * apeštoval neodvisen in neuvrščen Jugoslavije, hkrati pa izra-A zainteresiranost za njeno nadaljnjo stabilnost. Vendar vse to Pomeni, da so porušene vse ovira na poti k popolnejšemu in ena ■jupravnejšemu gospodarskemu so-*°vanju Delna razlaga za to so £*dvsem težke gospodarske razme v EGS, ki so objektivna ovira a večje odpiranje, pa tudi neka-r?ra načela skupnega življenja v "kupnosti. ki v odnosu do drugih Partnerjev vsebuje tudi nekatere e-euiente protekekmizma.
, Sicer pa na sedežu EGS priča pjejo še bolj izraženo pobudo ju-»bslovanske strani in ne zavračajo Sngovonov o kateremkoli problemu, rojstvo, da se je tudi lanska bla ?b'’na menjava z EGS končala za šr.Bj s primanjkljajem približno 1,5 plijarde dolarjev in da je v tem *tu treba praktično narediti prebrat, obvezuje skupnost, kot tudi s®* jugoslovanske pristojne dejav-n**e na dodatno še intenzivnejše in ginjenejše delovanje. To se na ~alost še ne dogaja, ker je težko fazumeti, zakaj Jugoslovani niso iz-koristili vseli izvoznih kvot za industrijske, tekstilne in bazne pro pode. Seveda je to lahko pojasni da se to ni zgodilo zaradi razmer P® notranjem tržišču, vendar ima-“? v tem trenutku devize za Jugoslavijo absolutno prednost.
V vsakem primeru pa v Bruslju ®pvladuje prepričanje, da bo nadnje obdobje zelo pomembno za JfThodnje sodelovanje in da bodo J^toltati opravljenega dela po ra ll‘ikaciji sporazumov v mnogočem Usmerili nadaljnje tokove gospodar *kih odnosov (dd)
. BEOGRAD - Zvezni sekretar za 'Wsko obrambo admiral Branko
Kardeljeve nagrade
BEOGRAD — V palači federacije so včeraj slovesno izročili nagrade Edvard Ka?3?lj^ prvini dobitnikom tega visokega družbenega priznanja. Diplomi in plaketi sta dobili tovarna cementa Prvoborae iz
železarna Zenica, diplomo namo nagrado pa so izročili Sergeju Kraigherju.
vi vladi, toda nasprotovanje sklepu o odstranitvi Colomba ter poziv, naj bo pri prihodnjih imenovanjih e-dino vodilo sposobnost in profesionalnost kandidatov.
Med temi polemikami se je oblikovalo jasno politično dejstvo: naj bodo odkrite ali zgolj propagandistične. odražajo demokrščanske iz-
j,.......................................................mi...
VČERAJ URADNO SREČANJE DELEGACIJ SZ IN ZDA V ŽENEVI
Začetek novega kroga pogajanj o evroizstrelkih v znamenju večjega upanja v uspešen zaključek
Obe velesili obetata bolj prilagodljiva stališča - Ronald Reagan posredno tudi za drugačne rešitve od «ničelne» - Strog molk o poteku pogajanj
- .	___	_	,	., ŽENEVA — Na sedežu stalne sovjetske misije pri mednarodnih or-
jave namen celotne KD. da obnovi ga^^ijah v Ženevi, so se včeraj natanko ob 11. uri sešli ameriški boj proti socialistični stranki, ces da jn sovjet.s|ii udeleženci pogajanj o evroizstrelkih. Tokratni gostitelj, vodjo je sporazum o stroških za delov-; -a SOVrje|Sjie delegacije Julij Kviciitski, je svojega ameriškega kolega no silo preveč okrepil. Obenem pa počakal pred vilo Rožo, kjer so se po formalnem stisku rok in vljud-se je potrjevalo mnenje, večkrat iz i	nasmeik*,h v številne poročevalske kamere, začela pogajanja.
tičnem paktu med Fanfaram in^so- i	sptiu'Mstor^nepnlbojne- i blik in sredstev, da bi izsilili opre-
ciahsti. ki naj bi temeljil na rela- „„	delitev za eno ali drugo stališče.
naj bi temeljil tivni samostojnosti predsednika vlade od sklepov in navodil demokr-ščanskega tajništva.
Popoldne je medtem potekalo zelo
ga molka.
Pogovori Se nadaljujejo v vzdušju velikega pričakovanja, še posebno po izjavah, ki sta jih neposredno po prihodu v Ženevo podala na-
Solina in delovna organizacija komisijd za proračun in državne u-j leg izarna Zenica, diplomo in de detežhe'Jcater, je De Mtchelis totaa- sta
PERUGIA — Nadzorni odsek prizivnega sodišča iz Perugie je odobril režim omejene svobode za desničarskega skrajneža Vittoria Lo-ija, ki v Spoletu prestaja 19-letno zaporno kazen zaradi uboja policijskega agenta Antonia Marina med izgredi v Milanu leta 1973 po nekem shodu MSI. Sina bivšega svetovnega boksarskega prvaka Duilia Lo-ija so iz Spoleta že premestili v zapor v Bergamo. Vittorio Loi bo prebival dneve na svobodi, pod noč pa se bo moral vračati v zapor.
pričakovano zasedanje poslanske ^ četnika obeh pogajalskih teles. Poze znanih stališč svojih strani,
...- , oba hitela izraziti pogajalsko e-
čil uradno razlago dogajanj v ENI.' iastičnost, za katero sta se Moskva Ministru se je opazila živčnost, v ' i„ Waslungton na neki način obve-nekaterih trenutkih tudi zadrega. Na 1 7aia. sicer pa je med ženevskimi
opazovalci splošno razširjen občn-tek, da danes lahko pričakujemo začetek dejanskih pogajanj in ne nadaljevanja jalovega nategovanja.
koncu je povedal, da je vlada sklenila «izničiti» vodstvo ENI, ker predsednik Colombo ni spoštoval dogovorov glede vključitve Leonarda _
Di Donne v izvršni odbor, sedaj pa ki je v dobršni nteri služilo za dimne bo v vodstvu nobeden od obeli.
Toda njegov govor ni zadovoljil nikogar, niti demokristjanov, še manj pa komunistov.
V «afero» so včeraj posegli tudi najbolj neposredno prizadeti. Vodilno osebje ENI je stopilo v agitacijo in je poslalo predsedniku republike, Fanfaniju in tajnikom strank dokument, v katerem obsoja «neu-
no zaveso nadaljnjemu nevarnemu kopičenju jedrskega orožja.
Sicer pa so se med premorom v pogajanjih odigrali mnogi pomembni dogodki, posebno v zvezi z izstrelki srednjega dometa, že umeščenimi, ali pa takimi, ki so v načrtu za evropska tla. Mnoge diplomatske misije., skoraj vsakodnevne izjave odgovornih in uporaba vseh mogočih o-
Rokovonje voditelja ameriških pogajalcev, Paula Nietzeja (levo), in sovjetskih, Julija Kvidnskegtt (desno), je simbolično označilo včerajšnji začetek novega kroga ženevskih pogajanj o evroizstrelkih (Telefoto AP)
delitev za eno ali drugo stališče, jasno kažejo na to, da so pogajanja o evroizstrelkih najnujnejša v odnosu do vseh ostalih, vključno s star tam in dunajskimi pogajanji.
Za ameriško stran se uradno stališče še naprej izraža v »ničelni rešitvi*. kar praktično pomeni odstranitev 600 sovjetskih raket tipa SS-20 in SSA.o, za zahodno stran pa odpoved umestitvi 572 raket «per-shing* in «cruise* v Evropi.
Medtem pa v Ženevi zelo resno upoštevajo pritiske, ki se množijo z vseh strani in celo v krilu samega NATO, da bi prišli do neke kompromisne rešitve, ki bi obenem obema stranema omogočila o-mogočila ohraniti del njunih raket v primeru, če ne bi mogli uresničiti »ničelne rešitve*. Potemtakem je prva in osnovna naloga ameriškega pogajalca nedvomno v tem, da skuša izvedeti, do kake mere je SZ pripravljena ublažiti svoje stališče, ki v tem trenutku predvideva omejitev raket SS-20 z 240 na 162. Po sovjetskih trditvah bi tako vzpostavili ravnovesje z obstoječimi britanskimi in francoskimi raketami in dosegli odpoved NATO za umeščanje novih raket v Evropi. Vsekakor pa Moskva na začetku novega kroga ženevskih pogajanj odklanja »ničelno rešitev*.
Tisto, kar daje upati, da je vzdušje v Ženevi vendarle dovolj ugodno, so izjave šefa ameriške delegacije Nitzeja. ki je dejal, da mu je predsednik Reagan naročil preučiti vsako možnost za enakopraven sporazum in da ameriška delegacija torej nima zavezanih rok z «ničelno rešitvijo*. Ženevski opazovalci so zato prepričani, da nobena od velesil ni zacementirana na izhodiščnih pogajalskih stališčih.
Skoraj vzporedno z začetkom pogajanj o evroizstrelkih, se 1. februarja v Ženevi začenja tudi redno zasedanje komiteja za razorožitev za leto 1983. Med govorniki se bo na samem začetku del pojavil tudi ameriški podpredsednik George Bush in zunanji minister ZRN Gen-scher, kar gotovo sodi v okvir splošne strategije na področju pogajanj o razoroževanju med velesilama.
O poteku ženevskih pogajanj bo
javnost obveščena le s skromnimi vrsticami skupnih sporočil, kaj več pa bo moč izvedeti kvečjemu v Moskvi ali VVasliingtonu. Kakorkoli že, tudi to bo dovolj v dokaz, da se pogajan;a nadaljujejo in da udeleženci iščejo rešitve.
Od 1. februarja dalje podražitev zavarovanj za vsa motorna vozila
RIM — Od prvega februarja dalje bo obvezno avtomobilsko zavarovanje dražje za 13,1 odst. Tako je včeraj sklenil medministrski odbor za cene. ki pa ni sprejel zahteve zavarovalnic. da bi ta povišek znašal kar 24,7 odst. Dražja bodo odslej zavarovanja tudi za ostala vozila, ta-
ko za mopede 4,3 odst., za motocikle 12,7 odst., za družbena vozila 8,9
odst. itd.	| podpis takšnega spora;
Temu povišku se bo poleti pri- ustre;,a Tel Avivu. včera
on in cinoi* 70
TEL AVIV, BEJRUT - V ozračju otipljivega pesimizma so se v Kirjat šmoni že desetič sestali predstavniki ameriške, izraelske in libanonske vlade, da bi razpravljali o možnosti ureditve odnosov med Tel Avivom in Bejrutom, Odkar je ameriški posrednik Habib razočarano zapustil Bližnji vzhod, se pogajanja niso premaknila z mrtve točke. Izraelske zahteve niso namreč nesprejemljive samo za Libanon, temveč jih zavrača tudi wa-shingtonska administracija. Poleg mirovnega sporazuma želi Begin vsiliti predsedniku Džemajelu tudi to. da bi izraelske čete v južnem Libanonu postavile tri opazovalnice s 750 vojaki.
Izraelski odrambni minister Ša-ron je v prejšnjih dneli že obtožil Washington, da odkrito preprečuje sporazuma, ki
družil verjetno še eden in sicer z» \ Sokajšpjo"nadutostjo' očital ZD.\. tiste lastnike avtomobilov, ki pla-, da žeUjo 2mani,-ati na najmanjšo
možno raven učinke izraelske vojaške zmage v Libanonu.
čujejo le najnižjo možno obvezno kvoto. Ta povišek bo znašal 3 odst. Te nove tarife pa bo bremenil še
, Izraelci menijo, da Reaganova
davek na zavarovalne police, ki ga admipistraciia i dokazati Arab-je doiočtla vlada s svojim odlricom | jg ziastj Jordancem, da ie ob koncu leta in sicer v v.širf. 3,51	bna	Uvatj na ^ jna
odst.^ Tisti avtomobilisti, ki se poslu- , w ll0tele	; sin uveljavite
zu >ejo zavarovalne formule »bonus, Rea ov bUžnjevzhodni načrt. ki - malus* pa bodo plačah »le* 10,5 „ nagiba k temu da bi odst. poviška.
RIM — Skupščina združenja italijanskih pristanišč je včeraj izvolila za predsednika poslanca Gian-franca Merlija iz Livorna, za generalnega tajnika pa inž. Lorenza Colauttija iz Trsta.
fiiiiiMMiiiiiKiiiiiiiiimuiiiiiiliiiiiMiiiiiMiiniuMiiiiiiHiimiHiiiiiimimiiiiiiiuiiimininiuiniiitiiiumimii
EDINA VERJETNA HIPOTEZA PREISKOVALCEV
Mafija je ubila Montalta ker se je čutila ogroženo
Ponovno se zastavlja vprašanje o razširitvi zakona o skesaaih teroristih tudi na mafijce
TRAPANI — Tri dni po umoru proti mafiji in pozval vse, naj osre-
Neapelj je včeraj ponovno pokazal da je odločen obrniti kamori hrbet
NEAPELJ — Tudi včerajšnji drugi dan dvodnevne zapore neapeljskih trgovin, v znak protesta proti širjenju kamore v tem mestu, je bil enak prvemu: z izjemo dogovorjenih izjem (lekarne, časopisni kioski in hoteli) je bila prekinjena vsaka trgovska dejavnost. Včeraj so spustili navojnice tudi v Noli, kjer je kamora v prvem dnevu prisilila trgovce, da so odprli trgovine. Izjemo je spet predstavljal Ottaviano, kjer domuje kamoristični boss Cutolo in kjer ni bila zaprta niti ena trgovina. Odprte lokale so imeli tudi v turističnih središčih Capri. Ischia in Sorrento, vendar so tam lastniki trgovin izrazili soli darnost z neapeljsko akcijo.
V	Neaplju se je včeraj sestal medsindi-kalni svet trgovcev in obrtnikov ter je s posebnim dokumentom zahteval od italijanske vlade, naj okrepi policijske sile v Neaplju in okolici ter podvzame korake za ponovno poživitev trgovske aktivnosti v tem mestu, kjer je 35.000 trgovin in 20 obrtniških trgovskih lokalov. Ti lokali in trgovine so zaradi izsiljevanja kamore zelo prizadeti, saj jih po predvidevanjih najmanj 80 odst. plačuje »prispevek* eni ali celo več kamorističnim organizacijam, v zameno za »varnost*, ki naj bi jo zagotavljale, pa je v resnici sploh ne.
V	neapeljske kamoristične organizacije je po približnih računih včlanjenih 5000 oseb, nji-
hova celotna kriminalna dejavnost pa zajema kar 100.000 oseb. Dejavnost tega zločinskega združenja, ki temelji na tihotapstvu, mamilih in izsiljevanju, prinaša v skrite blagajne stotine milijard lir, če ne gre drugače tudi z napadi na trgovce in ropi. ki so porasli v letu dni kar za 40 odstotkov. Pa ne le to: »prispevke* morajo plačevati celo delavske družine in poročajo tudi o primerih, ko so zahtevali denar od župnikov...
Tako ni čudno, da so včeraj v Neaplju napovedali ustanovitev »nove avtonomne kamore*. ki naj bi tamkajšnje trgovce zaščitila pred izsiljevanjem sedanjih bossov. Seveda, za ceno določenega «prispevka»...
sodnika Giangiacoma Ciaccia Mon talta se preiskava nadaljuje z nezmanjšano vnemo. Karabinjerji, policija in finančni stražniki pa ne razpolagajo z nobenim dokazom in o-prijemom, ki bi jim omogočil izsleditev krivcev za ta umor, ki ga je po umoru vseh naročila in izvedla mafija. Včeraj je bil v Trapaniju »vrh* vseh preiskovalcev, ki so skušali nakazati možne poti nadaljnje preiskave. Po vsem sodeč polagajo sedaj precej truda v podrobno analizo vseh preiskav in namer ubitega sodnika, da bi iz njih izluščili morebitne povezave z umorom. Sodniki iz Trapanija so tudi sestavili seznam vse 12-letne sodnijske dejavnosti Montalta, kljub temu da so sami prepričani, da ni bil njihov kolega ubit iz maščevanja, temveč ker so mu hoteli preprečiti kako pomembno odkritje.
Medtem pa se ponovno zastavlja vprašanje vmesnosti morebitne razširitve zakona o skesanih teroristih tudi na mafijce. Mnenja o tej razširitvi so deljena, prevladuje pa prepričanje, da sta pojava tako različna, da verjetno ne bi dosegli podobnih učinkov kot s teroristi. Marsikdo si zastavlja tudi etična vprašanja, ko trdi, da bi bil to hud udarec italijanskemu pravosodnemu konceptu. Terorizem je navsezadnje izjemen primer, da je moral zakonodajalec poiskati prav tako i-zjemne posege, ki bi zrahljali teroristične vTste, ne da bi prizadeli demokracije. Za mafijo to ne velja, saj je navadna kriminalna organizacija, ki uresničuje le svoje zločinske interese, je pa zato dosti bolj prilagodljiva od terorizma.
O tem vprašanju se bo bržkone v prihodnjih dneh razvnela razprava, medtem pa vsi pričakujejo otiplji-vejžih uspehov v boju proti mafiji. Notranji minister Rognoni je včeraj v poslanski zbornici kot dan prej v senatu branil dosedanje ukrepe
dotočijo vse napore proti skupnemu sovražniku.
Dolar spet čez 1400 lir
RIM — Dolarska »gugalnica*, ki je označevala svetovni denarni trg v preteklih dneh. ne miruje: dolar je namreč zlezel v Evropi spet preko meje 1400 lir in je včeraj pridobil toliko, kolikor je dan prej izgubil. Včerajšnja cena dolarja je znašala 1404 lire, medtem ko so ga dan prej ocenili na 1387,50 lire.
najprej
rešili vprašanje avtonomije Cisjor-danije in Gez ter Palestincev. Če bi prišlo do mirovnega jnorazuma med Libanonom in Izraelom, bi Reaganov načrt bržkone propadel, saj ie malo verjetno, da bi v lem primeru Jodranija pristala na pogajanja.
Dober pokazatelj napetosti v odnosih med Tel Avivom in VVashing-tonom je tudi pozornost, ki jo Reagan namenja obisku egiptovskega predsednika Mubaraka v ZDA. Ta je ob prihodu v \Vashing-ton brž obtožil Izrael, da zavlačuje z umikom svojih si! iz Libanona in izjavni, da bo zahteval, nai ZDA prisilijo Begina k spravljivejšemu stališču.
Ni naklučje, da je Mubarak ta čas v očeh VVashingtona mnogo bolj priljubljen od Begina. Prav včeraj je ua.mreč State Department posredno potrdil, da se datum predvidenega Beginovtga o-biska v ZDA ne določi, vse dokler Izrael ne bo umaknil svojih čet
Kaj pa Bejrut? Libanonski zunanji minister Salem se je obvezal, da njegova država ne bo več ščitila palestinskih borcev, a da obenem ne more sprejeti prisotnosti izraelske vojske na svojem ožemi iu (torej niti opazovalnic), ker to dejansko omejuje njeno suverenost Za svoj umik — js deial Satom postavlja Siriia in PLO le eno zahtevo: dg Libanon zapusti tudi Izrael. Tega pa Tel Aviv noče storiti.
Na sliki (telefoto AP): meja med Izraelom in Libanonom je še naprej zaprta.
UllllimillIMMItllllllltllllllllltllMtIIIIIIIIIIIHIimillllllllllllllllllllllllHIlinfllllMHtlllllMIIIIHIMIItlllHIIIIIIII
Fašist Petrone za zapahi
Črni terorist Luciano Petrone, ki so ga včeraj aretiran v Londonu (telefoto AP). Članek o njegovi aretaciji objavljamo na zadnji strani
NA VČERAJŠNJEM SESTANKU POKRAJINSKIH VODSTEV STRANK
Laiko - socialisti preklicali sporazum z listo in s tem sprožili krizo na občini in pokrajini
Krizo bodo formalizirali na prvi seji tržaškega občinskega sveta - Vstop KD v večino je sedaj v celoti odvisen od izrednih vladnih ukrepov v korist našega mesta
razuma z Listo prevzele odgovornost za krizo in tako oba »partnerja* spomnile, da se tako na občini kot na pokrajini bliža razprava o proračunih. Glede na številčno moč v obeh izvoljenih telesih pripada spet zadnja beseda Listi za Prst. ki je sodeč po komentarju svojega političnega tajnika, dokaj ravnodušno sprejela najnovejši razplet dogajanj. Tudi na včerajšnjem srečanju na deželi so zastopniki tega gibanja zelo jasno povedali, da so vse možnosti za sestavo novih koalicij na pokrajini in na občini z vstopom KD v večino, vedno podrejene »tržaškemu paketu* in snre-jetku s strani vlade vseh »olajšav* v korist Trsta. V nasprotnem pri meru bo Lista nasprotovala vsakršnemu sodelovanju s KD, pravijo njeni voditelji, kar bi neizbežno
Laično-socialistične stranke (PSI,
PSDI, PRI in PLI) so včeraj uradno preklicale politični dogovor z Listo za Trst, ki je bil sklenjen julija lani in na podlagi katerega so na pokrajini in na občini izvolili manjšinska odbora, ki jima predsedujeta socialist Clarici in listar Cecovini. S to odločitvijo so omenjene politične sile v bistvu sprožile krizo v obeh osrednjih upravnih telesih na Tržaškem, ki pa ni še strogo formalizirana, saj bosta odbora v pričakovanju dokončnega preverjanja in razčiščenja v isti politični sestavi še dalje opravljala svoje dolžnosti. To preverjanje pa sme trajati le do prvih zasedanj občinskega in pokrajinskega sveta, na katerih bi morali to krizo tudi formalizirati. Najverjetneje se bo to zgodilo 8. februarja, ko se bo spet sestal tržaški občinski svet.
To je v bistvu vsebina lakoničnega poročila, ki so ga skupno izdale laično-socialistične stranke, KD in LpT po včerajšnjem srečanju na deželi in na katerem so prve naznanile sogovornikom, »da se je ta politična izkušnja zaključila, ker ni v stanju zajamčiti odobritve proračunov tako na občini kot na po krajini. V komunikeju je med drugim še rečeno, da so stranke sporazumno zavzele to stališče, ker nočejo tako imenovanih »kriz v temi*, ampak si prizadevajo ta trdne in široke koalicije, ki oi zajamčile mestu redno in učinkov'*/) upravo. V pričakovanju formalizi ranja krize pa se sedaj vsa pozornost spet premakne v Rim, Kjer se mora vlada v teku približno desetih dni dokončno izreči o »tržaškem paketu* in o vseh izrednih posegih za Trst. To je v bistvu sedaj osnovna in tudi glavna zahteva, ki bo neposredno pogojevala razplet (ali tudi nov zaplet) na tržaškem političnem prizorišču. Iz našega mesta se je torej »odločitvena os* spe: premaknila v Rim, perspektive a rešitev krize pa ostajajo slej ko prej nejasne.
To je tudi mogoče razbrati iz prvih, precej previdnih komentarjev, ki priha.ia.jo iz političnih vrst. Najbolj zadovoljni, kako se vsa zadeva v tem trenutku razvija, so seveda demokristjani, ki se jasno zavedajo. da bo njihov glas odločilen za odobritev proračunov. Z druge strani pa ne skrivajo zaskrbljenosti, da bi lahko vsakršno negativno stališče v Rimu do tržaškega vprašan ia v tem trenutku še nadalje oškodovalo podobo stranke, ki po mnenju Liste »nosi največjo odgovornost za tukajšnjo krizo*.
»Jeziček na tehtnici* ostajajo še na dalje laično-socialistične sile. ki so si s preklicem julijskega spo-
Umrl je Oskar Vatovac
vi leta 1979 zaradi bolezni, voditelj sindikata upokojencev. Kot sindikalist je imel pokojni Oskar vedno pred očmi tudi narodnostne pravice Slovencev in se zavzemal za ustrezno vlogo slovenskih delavcev v sindikatu. Prav tako se je pokojni Oskar aktivno udejstvoval pri vsedržavni zvezi partizanov ANPI kot član pokrajinskega vodstva in pro-seške sekcije, na katero je bil navezan, čeprav je zadnja leta živel z družino v mestu.
Oskar je bil poleg tega tudi vnet športni delavec in v mladih letih sam aktiven nogometaš Primorja. Še do pred nekaj leti je bil predsednik nogometnega kluba Primorje na Proseku, do smrti pa je bil predsednik nogometnega odseka zgo-niškega športnega kluba Kras. Bil je tudi referent za nogomet pri Zvezi slovenskih športnih društev v Italiji. Radostil se je uspehov slovenskih športnikov in splošno, in kot navdušenec ni zamudil skoraj nobene športne prireditve.
Oskar je bil človek mirnega, dobrega in odprtega značaja, znal pa se je goreče postavljati za svoje prepričanje, pa naj je že bilo na političnem, sindikalnem, športnem ali splošno narodnostnem področju.
Zapušča ženo, sinova in hčerko. Vsem tudi naše sožalje, (jk)
vodilo k komisarski upravi.
Politična kriza, ki se je odprla včeraj, je torej logična posledica protislovnega političnega položaja, do katerega .je prišlo po septembrskem sporazumu med laično -socialističnim polom in KD in zlasti stvarne ugotovitve, da bi odbora v taki sestavi ne nrestala bližnjega glasovanja o proračunu.
Pokrajinsko sindikalno vodstvo odobrilo sporazum z vlado
Enotno vodstvo pokrajir.ske federacije CGIL, CISL in UIL je včeraj z 68 glasovi proti enemu, eden pa se je vzdržal, odobrilo sporazum, ki
so ga 23. januarje podpisali na ministrstvu za delo. V resoluciji federacije je rečeno, da pozitivni a-spekti prevladujejo nad negativnimi in da bo treba na informacijskih delavskih skupščinah poudarjati potrebo po nadaljnjem mobiliziranju delavcev, da se sporazum konkretno tolmači in upravlja Enotno sindikalno vodstvo je odobrilo še dve resoluciji: prva protestira, ker suplenti na šolah že nekaj mesecev ne prejemajo plače, druga pa izraža zaskrbljenost zaradi položaja žensk po nedavnih varčevalnih ukrepih vlade.
• Jutri ob 19.30 bo v konferenčni dvorani Centra za rakasta obolenja v Ul. Pieta redni občni zbor članov tržaškega Združenja krvodajalcev.
S SINOČimA 9. MONICA LETNEGA OBČNIM IBORA
Dežela je dolžna podpreti inštitucijo kakršen je raziskovalni inštitut SLORI
Naša ustanova deluje na celotnem območju, na katerem živijo Slovenci v Italiji Mnogo opravljenega dela in zahtevne raziskave v teku * Vstopilo 5 novih elanov
V Gregorčičevi dvorani je bil sinoči 9. redni letni občni zbor Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI. Zbora se je udeležilo večje število članov in predstavnikov slovenskih zamejskih organizacij, znanstvene kroge iz matične domovine pa so zastopali prof. Klemenčič, dr. Petrič in dr. Režek za Raziskovalno skupnost Slovenije ter dr. S. Devetak, ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja SRS.
Pred začetkom rednega dela skupščine je predsednik inštituta prof. Volčič orisal lik in delo pred letom dni preminulega ravnatelja dr. K. šiškoviča, katerega spomin so prisotni počastili z enominutnim molkom. Nato je novi ravnatelj prof. Bratina podal poročilo upravnega odbora o delu. ki ga je institut opravil v lanskem letu. Na organizacijski ravni je bil lani obnovljen goriški sedež, ki mu načeluje K. Devetak, medtem ko se priprave za ureditev sedeža v Kanalski dolini, ki mu bo načeloval S. Venosi, še nadaljujejo. S tem se bo uresničilo večletno prizadevanje, da bi naša znanstvena ustano-
Včeraj dopoldne se je na Proseku in v mestu hitro razširila vest, da je v tržaški bolnici umrl Oskar Vatovac, zaveden Slovenec, antifašist, partizanski borec, aktiven sindikalist v vrstah pristaniških delavcev ip prizadeven športni navdušenec. Podlegel je srčni bolezni, ki ga je mučila že nekaj časa.
Pokojnik se je rodil 14. junija 1926 v Čežarjih pri Kopru v kmečki družini, ki se je s težavo prebijala skozi življenje, toliko bolj, ker je bil njegov oče kot odločen antifašist in pristaš naprednih idej stalno žrtev fašističnega preganjanja, obsojen pred posebnim fašističnim sodiščem na več let zapora in konfini-ran na Ponzo in Veniottene. Okrog leta 1937 se je vsa Oskarjeva družina zaradi prisilne izgube zemlje preselila v Trst, kjer so se preživljali s spolovinarstvom na kmetijah najprej na Trsteniku in potem v Grljanu, Oskar pa se je po končanem osnovnem šolanju v Barkov-ljah in v Rojanu zaposlil kot pristaniški delavec.
Potem je prišla vojna in Oskar se je po kapitulaciji Italije pridružil partizanom kot borec 18. Bazoviške, 19. Kosovelove brigade in zaščitnega bataljona štaba IX. kor pusa ter s činom podoficirja dočakal osvoboditev Željan znanja ir. politične izobrazbe je po osvoboditvi kot član Komunistične partije obiskoval partijsko šolo, služboval nekaj časa v Gorici in potem v Domu pristaniških delavcev, njegovo redno delovno mesto pa je bilo spet v pristanišču, kjer si je s svojo osebno poštenostjo, z zavze tostjo za delavske pravice in bor benostjo v vseh nastopih pristani ških delavcev pridobil zaupanje kolegov in bil izvoljen za sindikalnega predstavnika. Nekaj časa je bil tudi tajnik federacije pristaniških delavcev sindikata CGIL, predsed nik zadruge za pristaniško menzo Id nazadnje po predčasni upokojit-
va krila celotno območje, na katerem živimo Slovenci v Italiji. Žal pa ostaja še vedno odprto vprašanje finančnih razpoložljivosti, kajti kljub ugledu, ki si ga je SLORI že pridobil pri sorodnih italijanskih ustanovah in pri političnih strankah, še vedno ni deležen priznanja in finansiranja s strani deželne u-prave.
Na znanstveni ravni se je SLORI lani bavil zlasti z raziskavo za Kraško gorsko skupnost, ki je danes v zaključni fazi. V povezavi z Inštitutom za narodnostna vprašanja iz Ljubljane je nadalje prevzel nalogo, da prispeva k raziskovalnemu projektu na temo »Problemi in perspektive slovenskih narodnih skupnosti v sosednih deželah* konkretne analize vloge množičnih občil, kulture, šolstva in gospodarskega razvoja Slovencev v Italiji. Pomemben .prism^pk je SLORI doprinesel’tildi ‘k izidu 15. monografske številke glasila omenjenega fh-
Poziv Sindikata slovenske šole vsemu učnemu in vodstvenemu osebju na nižjih in višjih srednjih šolah za bojkot ocenjevanja.
SSŠ vabi k sodelovanju tudi vse ravnatelje, da se čimprej reši problem neplačanih mezd suplentov
1.	Ravnatelji naj v naprej določijo začetek in konec vsake ocenjevalne seje, ki naj ne traja več kot 30 minut:
2.	Ne izpolnimo ocenjevalnih pol in redovalnic:
3.	Ker je dovolj, da se na vsaki seji vzdrži en sam profesor, se na vsaki šoli domenimo za vrstni red pri stavkanju, do doseženih 20 obveznih ur v mesecu, DOKLER NE PRIDE DO REDNEGA IZPLAČEVANJA MEZD SU-PLENTOM!
štituta »Razprave in gradivo*, ki je bila posvečena aktualnim problemom naše narodnostne skupnosti v Italiji. Končno je inštitut v lanskem letu prevzel nalogo, da skupno z goriškim zavodom ISIG izdela po nalogu ustanove IRRSAE razi skavo o šolnikih obveznega pasu v deželi Furlaniji - Julijski krajini. V pripravi oziroma v teku so še razne druge raziskave, med katerimi naj omenimo raziskavo o slovenskem gospodarskem potencialu v Italiji, ki ga SLORI pripravlja v sodelovanju s SDGZ. Med dolgoročnejšimi nalogami pa naj omenimo pripravo na Krajevni leksikon za slovenski prostor v Italiji in projekt
z naslovom »Način življenja Slovencev v XX. stoletju*.
Po krajši razpravi se je zbor nadaljeval s finančnim poročilom, ki ga je podal tajnik dr. P. Stranj, medtem ko je S. Renko podal poročilo nadzornega odbora. Ob koncu je skupščina potrdila dosedanji u-pravni odbor, v katerega je bil keoptiran K. Devetak, in nadzorni odbor, za nove člane instituta pa so bili soglasno sprejeti raziskovalci P. Slamič, N. Bogateč, B. Jazbec, K. Devetak in L. Bergnach.
SINOČI V GALERIJI TRŽAŠKE KNJIGARNE
Odprtje razstave grafik Bogdana Borčiča
	
Demetrij Cej razstavlja na Jesenicah
Po uspeli antološki razstavi, ki jo .je imel v goriškem Kulturnem domu, se .je slikar Demetrij Cej predstavil s svojimi deli na Jesenicah.. r petek, '21. 'jandažja.; je bila- namreč tu otvoritev njegove razstave, ki sta jo priredila jeseniška zveza kulturnih organizacij ih jeseniška železarna.
Pri odprtju razstave sta sodelovala Javorniški ženski oktet in pesnik Aleksi,j Pregare
V Galeriji Tržaške knjigarne so sinoči ob prisotnosti lepega števila ljudi odprli razstavo, ki je tokrat posvečena znanemu slovenskemu grafiku Bogdanu Borčiču. O umetniku, ki se prvič s samostojno razstavo predstavlja tržaškemu občinstvu, je na kratko spregovoril tržaški grafik Marjan Kravos, njegov bivši študent na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je Borčjč redni profesor na odseku za grafiko.
Bogdan Borčič spada med vrhunske zastopnike ljubljanske grafične šole, je dejal Kravos, in je z njenim razvojem in z njenimi u-spehi tesno povezan. V tržaški galeriji predstavlja ciklus grafik na temo školjke, ki je znan v Evropi in po svetu, saj je avtor prav s tem ciklusom sodeloval na najpomembnejših razstavah jugoslovanske umetnosti doma in v tujini ter na mnogih drugih mednarodnih razstavah. V ciklusu, ki je nastal med leti 1970 in 1980, avtor posnema večplastno in simultano školjko. Razstavljena dela prikazujejo razvojne faze umetniškega ustvarjanja in če zgodnje grafike spominjajo na nekako znanstveno in tehnološko dokumentacijo in analizo, je dejal Kravos, išče avtor v kasnejših delih pomenske možnosti in razsežnosti tega likovnega elementa. Poudaril je tudi likovne rešitve m tehnične inovacije Borčičevih grafik, kjer je umetnih ohranil, tudi v novi razvojni fazi, jedkanico in akvatinto.
• Danes ob 17.30 bo v Ljudskem domu P. Togliatti v Naselju sv. Sergija javna skupščina o temi »Kultura v službi množic*. Skupščine, ki jo prirejajo sekcije KPI za Sv. Ano, Sv. Sergij, inčustrijsko cono in Ko-lonkovec, se bo udeležil odgovoren deželne komisije za kulturo Spadaro.
S SINOČNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Folklorna skupina «Stu ledi» ne prejme denarnega prispevka
Tržaška pokrajina bo v smislu deželnega zakona 68 (1981) porazdelila za leto 1982 društvom in organizacijam. ki delujejo na kulturnem in prosvetnem področju pa tudi na področju vrednotenja »krajevnih jezikov in kultur*, ustrezne prispevke. Med koristnike prispevkov sodi tudi folklorna skupina »Stu ledi*, vendar prispevka ne bo prejela. Zakaj? Ker je dežela mnenja, da »Stu ledi* pravzaprav ne more spadati v skupino »vrednotenje krajevnih jezikov in kultur*, zato je priporočila pokrajini, naj jo izbriše s
«Šola za klovne» v tržaškem Kulturnem domu
Otroci osnov, šol in vrtcev iz mesta, s Proseka, in iz Križa so včeraj z velikim navdušenjem sledili igri »šola za klovne* v uprizoritvi Mladinskega gledališča iz Ljubljane, ki te dni gostuje v našem mestu. Igra, ki je polna prizorov v kabaretnem slogu in ki zahteva sodelovanje publike, je vzbudila zanimanje tudi staršev, ki so bili prisotni v velikem številu. Predstavo bodo ponovili še danes in sicer ob 9. in 11. uri.
FBI M0NTEBELU OD 7. DO 15. MAJA
Razstava Hinterland 83 z obsežno ponudbo italijanske tehnologije
Razstava naj bi prispevala k večanju izvoza v Evropo in na Srednji vzhod * Na sporedu tudi številne spremne prireditve
spiska in ji kvečjemu nakaže prispevek kdaj drugič.
Pokrajinski odbor je predlog dežele osvojil v obliki sklepa, o katerem je sinoči glasovala skupščina. Mimo dejstva, da je vodstvo «Stu ledi* zaprosilo za prispevek, ki naj bi znašal komaj milijon lir, zaskrblja okoliščina, da upravitelji sploh niso ali nočejo biti seznanjeni s pravo vlogo folklornega ansambla, kot je izrecno poudaril svetovalec Spadaro (KPI) s pripombo, da pomeni izključitev te skupine iz seznama prispevkov hudo kulturno napako.
Proti odvzemu denarnega prispevka slovenski folklorni skupini so se pri glasovanju izrekli svetovalci KPI, Harej (SSk) in Omero (MT). Slednji je predstavil amandma v tem smislu, ki ga je večina zavrnila.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Ivan Grbec - Škedenj vabi na otvoritev razstave grafike Marjana Kravosa in koncert dua Hrvatič - O-man, ki bo jutri, 29. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih.
SKD Igo Gruden - ŠD Sokol Nabrežina vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v društveni dvorani v Nabrežini v petek, 4. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Odbor.
KD Rovte - Kolonkovec vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo jutri, 29. t.m., ob 19.30 v prvem sklicanju, ob 20. uri pa v drugem, na sedežu društva, Ul. Monte Sernio 27. Dnevni red: otvoritev in pozdravi, poročilo odbora, razprava, izvolitev novega odbora, razno.
KD F. Venturini vabi na ogled filma »Sreča na vrvici* jutri, 29. januarja, ob 20.30 v gostilni Sonja pri Domju.
KD Rdeča zvezda Salež priredi jutri, 29. t.m., ob 20.30 v dvorani društvene gostilne v Gabrovcu »Vinski koncert* moškega pevskega zbora Valentin Vodnik iz Doline. Dirigent Ignacij Ota, sodelujeta humorista Vanek in Drejček ter Miran Klun in Edvin Križmančič, ki je o-benem avtor veznega teksta. Režija Sergij Verč.
KD Primorec izreka družini Sivita iskreno sožalje ob izgubi drage mame in none Marije.
Vodstvo CGIL za Furlanijo - Juli! sko krajino sočustvuje z družino ob smrti tovariša
OSKARJA VATOVCA
Ob smrti
OSKARJA VATOVCA
bivšega predsednika, izreka družini globoko sožalje FC Primorje.
Ob težki izgubi
OSKARJA VATOVCA izreka upravni odbor sindikata upokojencev CGIL - Trst center, iskreno sožalje svojcem.
Upravni odbor sindikata upokojencev CGIL - vzhodno področje (Donijo), izreka iskreno sožalje družini Vatovac ob smrti bivšega člana OSKARJA
Šolske vesti
Meutorji bralnih značk posamez. nih šol so naprbšemVda do 31. ja nuarja pismeno sporočijo naslednje: 1. število in vrsto bralne značke; ž. če želite ustvarjalca iz matične domovine in koga. Sporočila pošljite >a naslov: Draga Lupine, šola F. Bevk • Opčine.
Ob smrti načelnika nogometne kit misije
OSKARJA VATOVCA se pridružuje žalovanju družin« Združenje slovenskih športnih dm-štev v Italiji.
Ob nenadni smrti Oskarja Vatovc* izreka družini in svojcem iskren« sožalje nogometni odsek ŠK Kras-
Vodstvo tržaškega velesejma bo letos uresničilo zamisel, za katero se ogreva že neka.i let in ki je prav te dni. z oddajo zadnjega razpoložljivega kvadratnega metra razstavne površine zadobila povsem konkretne obrise. Gre za pobudo, kateri so dali naslov »Projekt Trst 83» in ki se bo naslanjala na razstavo «Hinterland 83». na ka terj bo zbrana praktično vsa sodobna italijanska tehnologija, na menjena izvozu v Srednjo in Vzhodno Evropo ter v dežele na Vzhcd nem Sredozemlju, ter na vrsto spremnih prireditev. Med temi naj omenimo zlasti »Design 83». ki ga vodstvo velesejma pripravl,ja v sodelovanju z Vsedržavno organizacijo za industrijsko oblikovanje ADI Za pripravo tehnološke razstave,
MHIIIIIIIIIIIflllllllllltlVIfllllllllintmilMfHIIIIIVIIIHIItllllllMIIItlllllllllMIIIIIIIIIIIMIMIIIMIIIItlHIimiMIMIMtlHmMIIIIIIIIIMIIIIMIMMIIIIKlIlinMIlUtlllltlltlllMIlUIIN
IANIMIVA RAIPRAVA 0 SATIRIČNI ODDAJI «LE BALCON>
Tudi satira lahko vodi k zbliževanju?
Zakaj je Trst tako nedovzeten za satiro, tako boleče občutljiv nanjo? In zakaj je tudi levica tako togo resna in nikakor ne pripravljena, da bi se včasih tudi pošalila s svojimi problemi? Pa tudi Slovenci imajo svoje tabuje in satire ne ma rajo. je ne sprejemajo. Skratka, ali je Trst zrel za satiro? Taka in podobna vprašanja so se kar vrstila na sinočnjem večeru o krožku Che Guevara, kjer so bili gostje avtorji in protagonisti satirične oddaje »Le balcon», ki jo je pred približno enim mesecem začela oddajati tržaška italijanska postaja RA1.
Levji delež v oddaji imata, kot znano, Boris Kobal in Sergij Verč, v njej pa sodelujejo še režiserka Lilla Cepak in napovedovalka Noemi Calzo lari ter za glasbeni del Aleksander Vodopivec. Prav ti so na sinočnjem večeru predstavili nekaj svojih tipičnih skečev in nato na vse načine sku šali provocirati občinstvo, da je reagiralo na nji hov humor in povedalo, kaj misli ne samo n oddaji, ampak predvsem o njeni vsebini, se pravi o pro blemu sožitja med Italijani in Slovenci v našem mestu. V to provokacijo je sodila tudi ločitev sa mih poslušalcev: Slovenci na eno stran. Italijani na drugo, vmes pa rmešanci* ali tdvoumnh pri meri, ki jih pri nas res ne manjka.
In res, čeprav sprva s težavo, se je diskusija razvila in je bila zanimiva, kljub temu, da ni pri
vedla, in niti ni bilo pričakovati, do kdove kakšnih zaključkov.
Seveda je prišlo do izraza, da satira ni najbolj priljubljena zvrst med tržaško publiko, še posebno ne taka — kot je primer Le Balcona — ko se dva Slovenca nekako norčujeta iz Italijanov. Del Trsta je imel dejansko dolga leta dokaj posmehljiv odnos do Slovencev — pomislimo samo na Cittadello in na tMirka Dreka» — in prav gotovo ni sedaj pri pravljen, da bi se dva Slovenca iz njega brila norce. Bili so tudi izraženi pomisleki, ali je oddaja, kot je Le balcon, res učinkovito sredstvo za zbliževanje, ali pa ne dosega prav nasprotnega učinka.
Če bi vsekakor morali potegniti iz sinočnjega večera neki zaključek, bi ga lahko strnili v tej ugo tovitvi: satira je izredno močno orožje — spet se moramo tu spomniti Cittadelle, ki je za nekatere naše sodržavljane italijanskega jezika dolga leta predstavljala edino, ali vsaj najučinkovitejšo infor močijo o Slovencih — da bi ga pustili v rokah na cionalistično obarvane buržoazije. Prav je, da se je poslužujejo tudi drugi, recimo levica ali Slo venci, četudi lahko sprožijo negativne reakcije celo v lastnih vrstah. Konec koncev ni tako slabo, da se včasih tudi posmejemo o svojih napakah (kdo pa jih nima?) in o svojih tabujih. Morda jih tudi tako pomagamo odpravljati.
ki bo na razstavišču pri Monte-belu v času od 7. do 15. maja, se je sejemska ustanova naslonila na organizacijo »Torino Esposi/.io-ni», ki .je poskrbela za komercialno plat problema ter kakor rečeno pri tem doživela uspeh z oddajo vsega razpoložljivega prostora. Podrobnosti o strukturi same razstave še niso dokončno izdelane, ravnatelj velesejma dr. Tamaro pa nam je povedal, da bo ob glavnem vhodu na sejmišču urejen poseben paviljon 300 kv. metrov, ki bo nekakšna vizitka tržaškega gospodarskega potenciala, saj bodo v njem prikazane vse gospodarske dejavnosti našega področja, od industrije do pristanišča, do obrtništva do turizma. V drugih Daviljo-nih pa bodo prisotna najvažnejša proizvodna podjetja iz vse Italije, od Zavoda za industrijsko obnovo do državnih pomorskih družb, od Državnih železnic do drugih velikih obratov z državno soudeležbo.
Sekcija KPI Just Pegan iz občine Zgonik iskreno čestita tovarišu
IGORJU GUŠTINU
ob uspešno opravljeni diplomi na medicinski fakulteti v Ljubljani.
Včeraj je na medicinski fakulteti v Ljubljani uspešno diplomiral
IGOR GUŠTIN
Ob pomembnem dogodku se z njim veselijo Tanja in Borut ter vsi njegovi.
Ksenija
čestitata
in Mario Cosma
IGORJU GUŠTINU
za uspešno opravljeno diplomo na ljubljanski univerzi.
Vodstvo velesejma .je v zadnjih mesecih razpredlo tudi široko mrežo stikov z gospodarskimi krogi v tu.ji ni ter so n jegovi člani obredli vrsto držav, med temi zlasti sosedni republiki Avstrijo in Jugoslavijo. Na ljubljanski in zagrebški gospodarski zbornici so dr. Tamaro in njegovi sodelavci opozorili predstavnike slovenskega in hrvat-skega gospodarstva na aktualnost prireditve, ki bo v našem mestu v letošnjem maju.
Protest staršev ki pošiljajo otroke v slovenski vrtec v Miljah
Odlok prosvetnega ministrstva z dr.e 31. decembra 1982, ki je pričel veljati 10. januarja letos, odreja, da do 1. februarja ni dovoljeno sprejemati v službo začasno nasta njenih otroških vrtnaric. No, v slovenskem oddelku občinskega vrtca v Miljah je zbolela ena od dveh vrtnaric; ker je do torka ne bo mogoče nadomestiti z drugo vrtna rico, pomeni, da bodo otroci dotlej ostajali poldrugo uro dnevno brez vsakega nadzorstva. Prizade ti starši so se spričo tega upravi čeno razburili in nastopili pri krajevni občinski upravi, vendar ima slednja zaradi omenjenega odloka vezane roke. Sklenili so zato, da do nadomestitve zbolele vrtnarice svojih malčkov ne bodo pošiljali v vrtec.
Dogodek dokazuje še enkrat, ka kc so nekateri uradni sklepi taki, kot bi bili nalašč naperjeni zoper slovenske otroke. V italijanskih oddelkih se pač kaj takega ne more pripetiti, ker je pač sekcij več in si vrtnarice lahko vzajemno pomagajo. Resnici na ljubo je z italijan ske strani prišla ponudba za pomoč, ki pa je iz razumljivih razlogov ni mogoče sprejeti, saj bi to pome nilo udinjati se protidemokratičnim zakonskim ukrepom.
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
OSKAR VATOVAC
Pogreb bo jutri ob 11.30 s Kržade na Proseku na proseško pokopališče.
Žalujoči: žena Marcela, hči Patrizia, sinova Dario in Sergij, sestra Jolanda, brat Leopold in drugo sorodstvo
Prosek, Trst, 28. januarja 1983
Ob prerani izgubi
OSKARJA VATOVCA
predsednika nogometnega odseka
izrekata prizadeti družini iskreno sožalje odbor in nogometni odsek ŠK KRAS
Naznanjamo žalosto vest, da nas .je 27. t.m. zapustil
naš dragi
MARIO Z0CCHI
Pogreb bo jutri, 29. t.m., ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: sin Mario, sestra Angela, nečaki ter drugo sorodstvo
Posebna zahvala gospe Milki Pečar za njeno veliko dobroto in skrb, ki jo je izkazala pokojniku.
Družine: Zocchi, Čepar, De Marchi, Pischianz In Rasman Trst, Melbourne. 28. januarja 1983
Dne 27. januarja je preminila naša draga
MARIJA KURET vd. SIVITZ
Pogreb bo jutri, 29. januarja, ob 12. uri iz hiše žalosti, Trebče št. 143.
Žalostno vest sporočajo hčerki Ernesta ln Laura, sin Sergio, nevesta Elda, vnukinji Nidia in Delia ter drugo sorodstvo
Trst, 28. januarja 1983 Pogrebno podjetje Zimolo
GORIŠKI DNEVNIK
SLOVENSKO %STALNO-GLEDALIŠČE V TRSTU
Gostovanje Mladinskega gledišča iz Ljubljane v Kulturnem domu
Fridrich Karl VVaechter
ŠOLA ZA KLOVNE
mladinska igra
Danes, 28. januarja, ob 9. in 11. uri.
Gledališča
Slovensko stalna gledališče v Trstu, jitus Maccius Plautus, Hvalisavi vo-jak — 28., 29., 30. in 31. janua-rJa ter 1. februarja v Drami SNG v Ljubljani.
Verdi
Jutri ob 17. uri peta predstava «Dinorah» G. Meyerbeera. Red “• Dirigent Baldo Podic, režija: Alberto Fassini.
Rossetti
Od torka, 1. februarja, gostuje v gledališču Rossetti Teatro Stabile iz Turina z delom Cristopherja Marlo-«Doktor Faust* v režiji Fla-v*® Ambrosinija. V abonmaju odre-2ek št. 5. Rezervacije pri glavni blagajni.
PRIMORSKO dramsko gleda
LIščE - NOVA GORICA
®e jutri, 29. januarja, bo na spo-redu festival malih odrov.
Danes, 28. t.m., ob 17.30: M. Scher-juann «Rožnati trikotnik* - Solkan.
17.30 in 20.30: J. Radulovič «Go-lubnjača* - vel. dvorana Kulturnega doma.
CANKARJEV DOM • LJUBU ANA
Mala dvorana
Danes, 28. t.m., ob 19.30: z 12. gorskega srečanja malih odrov «0 d°]hah in igralcih*. Barcelona.
Jutri, 29. t.m., ob 10. uri: Otroka matineja.
Ob 18. uri: z 12. goriškega sreča-malih odrov — Martin Sherman ♦Rožnati trikotnik*.
Srednja dvorana
Danes, 28. t.m., ob 19.30: Jugo-*,0'anska folklorna skupina Triglav, “Uenos Aires.
Jutri, 29. t.m., ob 20.15: z 12. goriškega srečanja malih odrov — “°van Radulovič «Golobn.jača», Študentski kulturni ^entar. Beograd.
V nedeljo, 30. t.m., ob 18. in 21. trj: J. Radulovič »Golobnjača*.
L preddverje
Do 30. t.m. razstava »Foto/Photo “r'° Žnidaršič*.
Rala Tivoli
^V ponedeljek. 31 t.m., ob 19 30: Koncert angl. kitarista Alvina Leeja-
Kino
^appella Underground 18.00 — 22.00 «11 terzo uomo*. C. Reed, Orson Welles. A. Valli.
KRston 17.00 «Britannia hospital*. t Prepovedan mladini pod 14. letom. K^en 15.30 «Amici miei atto 11». U.
jTognazzi.
"azionale 16.00 «Tutti per uno* z Reattlesi. Film za vsakogar, '•fattaeielo 16.00-22.15 «l/extrater testre*. Film za vsakogar.
Penice 15.30 «Sogni mostruosamente . Proibiri*. P. Villaggio.
"tlgnon 15.30 «Virtor Victoria*. Film fc*a vsakogar.
eilodrammatico 15.00 »Čarne selvag-gia*. Prepovedan mladini pod 18. .letom.
Aurora 15.15 «Hannie». Za vsakogar. LaPitol 16.00 »Testa o croce*. R. Poz-r tetto. N. Manfredi.
Lristallo 16.00 «Bingo bongo*. A. Ce-lentano.
"•uderno 17.00 «Lo squartatore di Los Angeles*.
Redio 15.30 «Ca!do profumo di ver g'ne». Prepovedan mladini pod .i"- letom.
V|,torio Venelo 16.30 »Piaoere a tre*. - Prepovedan mladini pod 18 letom. Lundere 16 00 »Frankenstein Junior*. P>lm za vse.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 28. januarja PETER
'nce vzide ob 7.32 in zatone ob — Dolžina dneva 9.32 — Lu-1 vzide ob 16.28 in zatone ob 7.20
Jutri, SOBOTA, 29. januarja
FRANC
feme včeraj: na j višja temperatu-1 8,7 stopinje, najnižja 5.2, ob 18. i 7,5 stopinje, zračni tlak 1028.7 b Pada, brezvetrje, vlaga 72 od-°tna, nebo pooblačeno s slabo vid-ivostjo, morje mirno, temperatura '°rja 8,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Rodili so SE: Isaura Argese, tarčo Filippini, Marco Onorato, A-ssandro De Giusti.
DMRIJ SO: 85-letna Clelia Dapas 1 Bertoli, 78 letna Giovanna Cla-uh vd. Zori. 79 letna Veronica Gredic vd. Vattovaz, 88-letna Marta °vreta vd. Liuzzi, 55 letni Flavio °li, 58 letni Oscar Vatovac, 70-let-® Anna Saladin vd. Penco. 74 letna taria Anna Grisetti por. Puzzer, 59-'taii Armando Tamai, 74-letna Anna allini por. Žaro, 68-letna Vladimira »tterle. 82-letna Addolorata Sarari i- 69-letni Onorato Bertocchi, 84-'Lii Edoardo Spagnul, 81 -letni Ma-0 Zocchi, 78-letna Filomena Gher-',na por. Claretti 63-letni Ettore Rut, 85 letna Valeria Shivez. 82-let-a Margherita Codiglia. 78-letna iuseppina Sartori. 74-letna Giovan-a Morresi por. Franzelli.
dnevna služba lekarn
(od 8.30 do 20.30)
Trg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2. Ul. pi Soncini 179. Ul. Revoltella 41, taieina, Muggia (Viale Mazzini 1). "d 8.30 do 13.00 In od 16.00 do 20.30) Trg s. Giovanni 5, Trg sv. Jako-«1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 dalje)
Trg S. Giovenni 5. Trg sv. Jakoba • Opčine, Milje (Viale Mazzini 1).
Koncerti
V	r.uui
V	bedeljo, 30. tjn., ob JI. Juri bo na sporedu v mali dvorani gledališča prvi nedeljski koncert v letošnjem letu. Igral bo orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča.
Od prihodnje nedelje bodo v mali dvorani gledališča Verdi spet na sporedu tradicionalni nedeljski koncerti. ki jih prireja gledališče Verdi v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost. Na prvem koncertu bo nastopila Zannerinijeva komorna skupina, ki bo tudi zaključila ciklus desetih koncertov v aprilu. Vstopnice za nedeljsld koncert so na razpolago od danes pij gledališki blagajni.
Razstave
SKD Tabor - V prosvetnem domu na Opčinah je odprta retrospektivna razstava Roberta Hlavatyja «U-metniku v spomin*. Urruk: vsak dan od 17. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. in od 16. do 19. ure.
V	soboto, 29. t.m., ob 20. uri bo v prostorih KD Ivan Grbec v Skednju odprl razstavo svojih grafičnih listov Marjan Kravos.
V	četrtek; 3. februarja, bo v tržaški občinski galeriji bdprl razstavo slikar Bruno Prota.
Upravni odbor TPPZ Pinko Tomažič obvešča, da bo jutri od 10. do 12. ure in v soboto, 5. februarja, od 10. do 12. ure ter na dan občnega zbora, t.j. 11. februarja, v pro-: orih partizanskega doma v Bazovici - Kosovelova 1, odprta razstava o dejavnosti zbora in urhetniških del Duilia Švare.
V	foyerju doma A. Sirka , v Križu razstavila Klavdif Clari. Razstava je na ogled jutri med 11. in 12. ter v večernih urah in v nedeljo od. 11. do 12. in od 15. do 17. ure.
«m ;
priredi danes, 28. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu
KONCERT
Pianist Giuseppe Massaglia
Na sporedu Schubert, Liszt, Gershvvin.
Vabljeni!
f Čestitke
N'a- medicinski fakulteti v Ljubljani je uspešno' doktoriral IGOR GUŠTIN. Novopečenemu zdravniku i-skre:'0,rpestjtata^4iUŽini.,J)riščik in F«Wus.	„
Te dni je praznoval rojstni dan FRANKO DEBERNARDJ—Vse najboljše mu vošči Mara. Veliko sreče in zadovoljstva v življenju mu kličejo še Lama, Stelio, Mariuča, Ne-ria, Lucina, Mario in Elisabetta.
Danes praznuje •€!: rojstni dan PEPI MACAROL iz Gropade. Obilo srečnih, zdravih in veselih l<. med svojimi domačimi mu iz srca želijo žena Justina, mama Marička, hči Danica z Brunom in sin Milko z Nevino.
Dragemu nonolu iz srca kličejo še i mnoga leta vnukinje Franka, Kristina, Katia z Joškom, Eliza ter pi avnuk>nia Sonja.
Danes praznuje REMO TVALDI 11. rojstni dan. Vse najboljše mu iz srca želita Tanja in družina.
Danes praznuje rojstni dan DA-VTA SMOTMK. Obilo sreče in zdravja ji želita mama ter sestra z družino.
Danes praznujeta NATUŠKA in DUILIO TUL rojstni dnn. še na mnoga leta jima kliče Nadia z družino.
V Mačkoliah praznujeta danes NATUŠKA in DUILIO ro*stni dan. Vse najboljše v življenju jima želi Danica.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA Sl UŽRA Nočna služba "d 2 do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od \' do 21. ure in prazničr no' 8 do 20. i.KKAKNf v OKOLICI tfoljtintfc tel 228 124 Bazovica el 226 165: Opčine: tel 211001; Prosek' tel 225 HI. Božje onlie Zgonik: tel. 225 596 Nah-ežir.a tel '00 121: Sesltan tel 209 197:
OBČINA TRST
XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET Upravni odsek prot. št. XIH-82/79/
PREDMET: Varianta št. 33 splošnega občinskega regulacijskega načrta za »Vilo Cosulich*.
ŽUPAN,
na osnovi sklepa občinskega sveta št. 53 z dne 17. 9. 82, s katerim je bila odobrena varianta št. '33 splošnega občinskega regulacijskega načrta za »Vilo Cosulich*; sklep je pokrajinski nadzorni odbor v Trstu na seji dne 29. 11. 82 spoznal za zakonitega (št. 13119/13792);
na osnovi 42. člena deželnega zakona št. 45 z dne 24. 7. 1982 sporočam,
da je od dneva objave tega razglasa varianta'št. 33 splošnega občinskega regulacijskega načrta za vso dobo veljave na prost ogled občinstvu v občinskem tajništvu, soba št. 607. Xm. oddelek - Urbanistika in promet - Costanzijev prehod št. 2 - VI. nadstropje.
Vse zainteresirane osebe imajo možnost, da si jo v uradnih urah ogledajo (ob delavnikih od 12. do 13. ure).
Trst, dne 28. januarja 1983 ŽUPAN
odv. Manlio Cecovini GLAVNI TAJNIK dr. Beniamino Rava
KD IVAN CANKAR
vabi danes,
28. t.m., ob 20. uri
na predstavitev knjige Maria Magajne
Trst v črnobelem
ki bo v Cankarjevi dvorani v Ul. Montecchi 6/IV.
Ob navzočnosti avtorja bo spregovoril Marko Kravos. Sodeloval bo Tržaški oktet.
Vabljeni!
PRIPRAVLJALNI ODBOR
za ustanovitev društva slovenskih ekonomistov v Italiji vabi vse diplomirane ekonomiste in študente ekonomskih ved na
ustanovni občni zbor društva
«EKONOMIST»
ki bo danes. 28. t.m., ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20/11 v Trstu.
KD SLAVEC Ricmanje - Log
vabi na uprizoritev mladinske igre
«HODL DE BODL»
dramske skupine KUD «F. Žiberna - Povir*, ki bo danes, 23. t.m., ob 20.30 v kulturnem domu v Ricmanjih
IZ GORIŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
0 zakonu št 828 bodo razpravljali šele v ponedeljek, 31. januarja
Čudna stališča v vrstah večine glede predlogov o odpiraaju novih sekcij oziroma smeri višjih srednjih šol * Komemoracija zadnje žrtve mafije
V programu posegov v zvezi z državnim zakonom štev. 828 bodo razpravljali na prihodnji seji pokrajinskega sveta, ki bo v ponedeljek, 31. t.m. Tako je na začetku sinočnje seje povedal predsednik pokrajinske uprave, Silvio Cumpeta. Na sinočnjem zasedanju so se medtem u-kvarjali z vprašanji, ki bi jih na prvi pogled lahko označili za.-vprašanja tako imenovane redne administracije, ki pa kljub temii to niso. Tako so sicer bolj redki predstavniki občinstva dobili bolj mučeri vtis o tem, kakšno je pravzaprav stališče v vrstah večine, ki. upravlja pokrajino, glede reševanja raznih vprašanj s področja šolstva, posebej kar zadeva slovenske šole in posebej odprtje slovenske sekcije na zavodu Iti. Zdi se, da so bili predlogi o novih sekcijah, oziroma smereh, ki jih je izdelal pokrajinski odbor še decembra lani nekako prisiljeni. Tako mnenje je bilo slišati iz vrst predstavnikov najmočnejše stranke koalicije, v sinočnji razpravi o postopku ratifikacije omenjenih sklepov.
Omenjena stranka je menda imela dokaj čudna stališča že od oblikovanja samih predlogov v pokrajinskem odboru, kakor smo izvedeli. Sicer pa so • na sinočnji seji pokrajinskega sveta na dolgo in široko razpravljali o različnih vprašanjih, tako reševanju krize v podgorski tekstilni tovarni (danes bodo delavci tega podjetja spet manifestirali po goriških ulicah), o sindikalnem sporu v pokrajinskem prevoznem podjetju (APT), o tej zadevi je vprašal za pojasnila svetovalec Cisilin, o reformi kazenskega zakona o spolnem nasilju (Busolinijeva), o urejanju postopka za reorganizacijo osebja pokrajine itd. Na začetku seje je bila krajša komemoracija zadnje žrtve mafije na Siciliji. Pokrajinski svet se bo vnovič sestal v ponedeljek, 31. januarja.
Dosežen sporazum glede delavcev bivše tovarne Valdadige
Teritorialno tajništvo sindikata gradbincev (FLC) izraža zadovoljstvo nad v Rimu doseženim sporazumom glede razrešitve krize v podjetju Valdadige v Vilešu. Pod je- e tje je kot zpano, zašlo v stečaj.‘ zdaj pa ga je prevzela družba' godeta Letrila iz Melegnana. Na' osnovi dogovora bo podjetje nanovo zaposlilo (od 1. januarja letos) vse delavce, ki jih je odpustila bivša
Izleti - ^	:
Starejši planinci priredijo v nedeljo, 30: t.m., izlet v Miljske hribe. Zbirališče ob 9.45 na Trgu stare mitnice (Barriera Vecchia) pri avtobusni postaji št. 20. Odhod ob 10. uri. iz Milj pa ob 11. uri. Potrebna je tudi prepustnica.
Trgovina Stari šport organizira 30. t.m. smučarski izlet v Sappado. Vpisovanje v trgovini Start šport — Opčine — telefon 213193.
Razna obvestila
ZŽI - UDI prireja danes, 28. t.m., ob 16. uri v dvorani deželnega sedeža CGIL v Ul. Vidali 1, srečanje in razpravo o problematiki slovenske ženske v okviru manjšinske skupnosti tržaške pokrajine.
Glasbena malica obvešča, da je abonmajski koncert «Zagrebških madrigalistov* prenešen na ponedeljek, 28. februarja.
FAKTOR M
predstavlja kabaret
MAURA RADIGNE
»GNOCCHETf 1»
i l
danes ob 21. uri v Kulturnem domu v Gorici.
Valdadige. Z istim datumom pa jih bodo vpisali v posebno dopolnilno blagajno, dokler ne bodo u-resničili načrtovane preureditve proizvodnje. Ukrep zadeva tudi sedem delavcev bivše tovarne v Vilešu.
Danes v okviru Srečanja malih odrov
Tudi letošnje novogoriško srečanje malih odrov se izteka. Danes, predzadnji dan srečanja, bosta nastopila zagrebški Center za kulturno dejavnost z Rožnatim trikotnikom M. Shermana in študentski kulturni center iz Beograda z Radulovicevo Golobnjačo.
Prva predstava bo v dvorani v Solkanu, Golobnjačo pa bodo predvajali v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici, ob 17.30 in 20.30.
Letošnje Srečanje malih odrov se bo sklenilo jutri, ko bo na sporedu še Kocbekovo delo Tišina osmega .jutra. Jutri bodo podelili tudi priznanja.
Konzorcij za pomoč in rehabilitacijo, ki ima sedež v Gradišču, namerava sestaviti prednostno lestvico za začasno zaposlitev pomožnega uslužbenca. Pravico imajo italijanski državljani v starosti med 18 in 35 let, ki imajo diplomo nižje srednje šole. Prošnje bodo sprejemali do opoldne 18. februarja.
DOPOLDNI V GORICI
DANES SPET MANIFESTACIJA DELAVCEV PODGORSKE TOVARNE
Delegacijo bo sprejel predsednik pokrajine Interpelacija občinskih svetovalcev KPI
Koliko časa bo trajalo še reševanje krize v podgorski tekstilni tovarni? Vprašanje si postavljajo ne samo delavci, ki že več kakor pet let vztrajajo v utrujajočem boju za obrambo delovnih mest. Vprašanje sa zastavljajo upravitelji in predstavniki političnih strank.
Danes dopoldne bodo delavci podgorske tekstilne tovarne spet manifestirali po goriških ulicah. Šli bodo v sprevodu po mestu do Travnika ter se nato ustavili pred županstvom in pokrajino. Ob 12.30 bo delegacijo sprejel predsednik pokrajinske uprave.
Naj ob tem opozorimo, da je bil v sredo popoldne na sedežu goriških industrijcev spet eden tolikih, na žalost brezuspešnih sestankov, na katerem so predstavniki upravnega odbora postavili predlog o prodaji nekaterih strojev in naprav. Z izkupičkom naj bi krili nekate-
ŽE DRUGI BANČNI ROP V MESECU DNI
Včeraj dopoldne so trije moški oropali podružnico Goriške hranilnice v Ronkah
Plen znaša okrog 30 milijonov lir ■ Roparji so se oddaljili z rumenim golfom tržaške registracije, ki so ga kmalu zatem našli blizu vojaškega pokopališča pri Foljanu
Podružnica goriške hranilnice v Ronkah, ki so jo včeraj sredi dopoldneva oropali
Predzadnji dan lanskega leta so roparji okradli podružnico goriške hranilnice v Romansu, včeraj pa je enaka usoda doletela podružnico istega zavoda v Ronkah. Sredi dopoldneva je trojica moških, od katerih je bil eden zagotovo oborožen s pištolo, skorajda neopazno .stopila v banko v središčni Ulici Roma ter se polastila okrog trideset milijonov lir. Trojica se je nato oddaljila v golfu rumene barve. tržaške registracije 266430. ki je bil parkiran kakih petdeset metrov od banke, v isti ulici. Vozilo, ki je bilo po vsej verjetnosti ukradeno, so že včeraj dopoldne našli
na cesti med Redipuljo in Fol lanom, v bližini avstro-ogrskega vojaškega pokopališča.
Kakor smo izvedeli od uslužbencev banke, so bili roparji na prvi pogled stari od 25 do 30 - 32 let. V banko, kjer .je bilo ob tisti uri (nekaj minut po 10. uri) precej klientov, so stopili skorajda neopazno, brez krink na obrazih. Celoten podvig .je trajal mogoče vsega dve, največ tri minute. Eden od zlikovcev je preskočil pult ter najprej prekinil telefonski pogovor enega cd uslužbencev, zatem pa se v naglici napotil k blagajni. Drugi ropar je medtem pazil na kliente ter
mtitirimmiiiiitiimmifiititiitiiiHin miiiiiitfttiiiiiiiinimiiiiiiiimiimiitiiifiTiHiiiiiiimttittmimtiiiiiiittiiifiiiittifiitiHiimmimtiiitftiiittiiiiimttitttititiiitiiu
Sneguljčica je odpotovala z raketo
V Gorici .je pristal, skoraj neopazno. zadnji dan lanskega leta Mnogi so ga morda pričakovali, večina ljudi pa se sprva ni menila zanj. Toda novica se je takoj razširila, staro in mlado je kar naenkrat pričelo govoriti o Njem. trume obiskovalcev so vsak veVež drvele v kino Corso, tako da .je vrsta pri blagajni nekajkrat segala celo ven iz veže kinodvorane na cesto.
Ali kdo še ne ve o kom eovori. mo? Ta On (ali Ona ali, še naj-
Informacife SIP uporabnikom
PLAČILO TELEFONSKEGA RAČUNA
Družba SIP opozarja svoje abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za 1. trimesečje 1983.
S tem oglasom opozarja vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej pri lokalnih sedežih. S tem se bodo izognili prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik.
SIP Societa Italiana per TEsercizioTelefonicc
bolje. Ono) je nič manj kot slavni E T., kot ga je krstil njegov vse mogočni stvarnik Števen Spielberg, ki sicer ne živi v nebesih pač pa v Ameriki, ima pa to božansko lastnost, da dela čudeže: kot je mitični kralj Midas spremenil v zlato vse, česar se je dotaknil, tako naš Spielberg spreminja filmske scenarije v morda manj žlahtne, a zaradi tega nič manj koristne do larje.
Mali vesoljski škrat, ki si ga je režiser izmislil za svoj zadnji film, se .je najprej prikupil ameriški pu bliki. nato pa pričel osvajati vse ostale kontinente. Tako .je bilo tudi pri nas, ki smo že precej let vajeni, da se v obnašanju in posnemanju kulturne mode ravnamo po vzorih z druge strani oceana Nemogoče bi bilo, da film, ki je v kratkem času prinesel 187 mili jonov dolarjev zaslužka (preko 260 milijard lir) in se bo slej ko prej povzpel z drugega na prvo mesto med najbolj dobičkonosnimi filmi vseh časov (to mesto zaseda trenutno s 193 milijoni dolarjev «Star wars». režija — glej no! — Števen Spielberg, ki ima na prvih petih mestih lestvice filmskih uspešnic kar štiri filme), ne bi že! izjemnega uspeha tudi pri nas. V Gorici je mali E.T. privabil v kinodvorano kar 18 tisoč gledalcev preden je, 26 dni po svo.jem nribodu, v ponedeljek zvečer še zadnjič stopil na vesoljsko ladjo in zapustil naše mesto.
«Takega uspeha še ne pomnim*, nam .je povedala blagajničarka kinodvorane. ki že več desetletij o-pravlja ta poklic. »Nekaj podobnega sem videla samo ko smo predvajali stare kolosa le kot "Ben Hur”, "Doktor Živago". "Deset božjih zapovedi”, toda noben od teh filmov ni ostal v programu več kot tri tedne. V drugih goriških kinodvoranah so svoj čas bili enako uspešni filmi "Sissi la giovane im-peratrice”, "Via coi vento” ter "II padrino", v zadnjih letih pa so le redki filmi zabeležili polovico uspeha, kakršnega je dosegel ”E.T.”»
Kakšno skrivnostno moč ima v sebi mali vesoljček, da je privabil v kino skoraj vsakega drugega Goričana? Na prvi pogled ni nič kaj prikupen; gubasto in nerodno telo se počasi premika na dveh pre kratkih nožicah, roki mu visita do tal, nategljiv vrat mu včasih dviga glavo daleč proč od ramen, tako da bi bil lahko podoben žirafi. če ne bi prav glava bolj spominjala na želvo. Čeprav je za oko skoraj odvraten, pa se zna E.T. takoj prikupiti, če ga pogledamo skozi čustveno prizmo. N.jegove preplašene, skoraj otroške oči. prijateljstvo z malim dečkom, medtem ko mora bežati pred odraslimi Zemljani, strašno domotožje po njegovem oddaljenem planetu ga takoj približajo gledalcem, tako da so mnogi, in ne samo med najmlej-šimi, ob njegovem slovesu od pri jateljev na Zemlji in dokončnem povratku v vesolje, potočili kako solzo.
Spielberg nam .je z isto filmsko sprtostjo, s katero je pred kakim letom prikazal galaktične vojne ali nas plašil z morskimi pošastmi. tokrat povedal pravljico, ne z besedami, ampak z živo sliko in posebnimi efekti, kot se spodobi za pravljice v dobi, ko nam padajo na glave kozmosi kakor nekdaj hruške. Kot v starih pravl.jicah tudi E.T navidezno umre. a na kon cu spgt oživi in vse se srečno konča z zaželenim povratkom na odrialieni planet. Tako ni čudno, da je bil film všeč predvsem otrokom, da pa so ga z užitkom gledali tudi številni odrasli. Niti ni čudno, da so otroci prihajali v kino iskat lepake, da bi v šoli lahko prerisali E.T.. ali da prodaja vesol.jčkovih lutk, majic in druge šare z njegovo Dodobo prav tako dobro uspeva kot film. Po drugi strani pa je tudi res. da so tisti, ki so nasedli mogočnemu propagandnemu apara tu in so si pričakovali kaj več ali kaj drugega kot pravljico, ostali nekoliko razočarani. Pa niti ne preveč. saj Spielberg dobro ve da ie čustvena stran v nas najbolj ranljiva točka.
jih miril, medtem ko je tretji imel po vsej verjetnosti nalogo izvidnice ter .je nekajkrat prehodil od enega do drugega konca prostor, ki je namenjen publiki. Eden od trojice je govoril s sicilijanskim poudarkom. Isti ropar si je z roko ves čas skušal prikriti obraz. Po načinu, kako so podvig opravili, povsem umerjeno so se vedli tudi do klientov in uslužbencev banke, bi lahko sklepali, da gre za skupino, ki pri takih poslih prav gotovo ni prvič. Čudi le podrobnost, da so se zadovoljili z razmeroma o-me.ienim plenom ter da se niso polastili vsega denarja.
Kakor nam ie povedal ravnatelj podružnice. Olinto Quargnal, gre tokrat za drugi rop v tej ustanovi. Prvič so se zlikovci oglasili leta 1975.
Naj ob koncu zabeležimo še vest, da so imeli zlikovci pravzaprav precej smole. Podvig so opravili le nekaj minut prej, preden so v banko s posebnim vozilom dostavili znatno količino denarja. So se goče ušteli v preračunavanju sa, ali gre le za naključje?
mo-
ča-
Drevi kabaret Maura Radigne
Ni dolgo, ko so v Kulturnem domu nastopili kabaretisti iz Trsta, drevi pa bo spet na vrsti kabaret, tokrat na pobudo skupine Faktor M. Nastopal bo someščan Mauro Radigna, ki ima za seboj že več nastopov v raznih mestih severne Italije, medtem ko je pri nas znan širšemu mladinskemu občinstvu le kot glasbenik, član skupine Stories Rclling. To bo torej njegov prvi kabaretni nastop v domačem mestu. Pri klavirju ga bo spremi ial Dario Simonetti, na odru pa bodo sodelovali še Danjel Jarc, Ivo Mau-ri in Romeo Medeot. Za luči bo skrbel Paolo Della Chiesa, za ton pa Jaki Rener.
Radigna posveča pozornost navidez nepomembnim dogodkom vsakdanjega dogajanja, utrinkom v življenju navadnega človeka Z glasbo, mimiko in plesom učinkovito dopolnjuje tekste, ki jih je spisal sam, opirajoč se na kabaretno tradicijo iz 30. in 40. let, kar daje njegovemu izvajanju poseben groteskni ton.
Spet dopolnilna blagajna v Inteco
V sovodenjski tovarni kontejnerjev Inteco so šele te dni spet povsem obnovili proizvodnjo, pa se že spet javljajo težave. Sinoči se je nepričakovano razširila novica, da bo od ponedeljka dalje v tovarni dopolnilna blagajna. Žal drugih podrobnosti o ukrepu, ki je prišel povsem nepričakovano, saj je bilo še pred dnevi govora, da je redna proizvodnja zagotovljena za nekaj mesecev, še nimamo.
re nujne obveznosti do zavoda IN PS. Včeraj pa so komunistični občinski svetovalci predložili občinskemu odboru v Gorici pismeno vprašanje o ukrepih, ki jih je u-prava sprejela po 13. oktobru, za pospešitev ugodne rešitve krize v največjem industrijskem podjetju v občini.
GOSTUJE PD ŠTANDREŽ
Drevi gledališki večer v Krminu
Slovenci na Krminskem bodo imeli drevi, v občinskem gledališču v Krminu, svoj tradicionalni gledališki večer. Ob 20.45 bo nastopila dramska skupina PD Štandrei z Molierovim Namišljenim bolnikom, v režiji Emila Aberška.
SLOVENSKO 5 STALNO, a GLEDALIŠČE V TRSTU
DANIEL L. COBURN
PARTIJA REMIJA
tragikomedija
DANES, 28. januarja, ob 20.30 na sedežu društva «Kras» v Dolu
JUTRI, 29. januarja, ob 20.30 na sedežu društva «Briški grič* na Bukovju v Štever-janu
v nedeljo, 30. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah
v ponedeljek. 31. januarja, ob 20.30 na sedežu društva »Naš prapor* v Pevmi
Gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane
Fridrich Karl Waeehter
ŠOLA ZA KLOVNE
mladinska igra
JUTRI, 29. januarja, ob 9. uri in ob 10.30 v Kulturnem domu v Gorici.
Razna obvestila
Občinska uprava v Sovodnjah obvešča, da bo občinska knjižnica, zgradi preureditvenih del na županstvi!; zaprta od 4- do 28. februarja.
Zaradi izjemno neugodnih snežnih razmer na Nevejskem sedlu, je u-pravni odbor planinskega društva sklenil do nadaljnjega odložiti pričetek smučarskega tečaja. V primeru da ne bo izdatnih snežnih padavin do 6. februarja, pa tečaj letos ne bodo izvedli in bodo prijavljen-cem povrnili denar.
Razstave
V Kulturnem domu v Gorici je odprta razstava kiparskih del Roberta Nanuta. Na ogled je vsak delavnik od 17. ure do 19.30. Razstava bo odprta do 5. februarja.
Kino
ii urica
VERDI 18.00-22.00 «11 tempo delit mele II*. Barvni film.
CORSO 17.15—22.00 »Arniči miei 11». U. Tognazzi in A. Celi.
VITTORIA 17.30-22.00 »Desiderio e-rotico*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Iršič
EXCELSIOR 18.00 - 22.00 »Polter-geist: demoniache presenze*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Per amore e per denaro*.
A ura i,urica in ukulica
SOČA 18.00—20.00 »Angeli pekla*. A-meriški film.
SVOBODA 18.00 »Maratonci tečejo častni krog*. Jugoslovanska komedija. 20.00 «žena na dopustu ljubica v mestu*. Italijanski film.
DESKLE 19.30 «Lady Chatey iz Tokia*. Japonska drama.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’Udine, Trg S. Francesco 4, telefon 84-124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti, tel. 72-701.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9 30 Marija Sfiligoj vd. Kožlin, iz hiše žalosti v Podgori; ob 10.20 Umberto Giaco-metti iz splošne bolnišnice; ob 11. uri Carlo Del Neri iz bolnišnice u-smil.ienih bratov; ob 12.30 Dolores Bucik vd. Grossi iz hiše žalosti (Ul. Nizza 13).
Zapustila nas je naša draga
Marija Sfiligoj vd. Kožlin
Pogreb bo danes ob 9.30 iz hiše žalosti v Ul. Calvario 34 v Podgori.
Žalujoči svojci Podgora, 28. januarja 1983
NA OBNOVLJENI IN POSODOBLJENI SOLI V KOSTANJEVICI NA DOLENJSKEM
Ogromen mozaik-delo Ivana Seljaka-Čopiča na temo kmečkih uporov v davnem letu 1573
Veliki dekoraciji, ki prikazuje «Bitko na Krškem poIju», so namenili razmeroma malo sredstev Kar 70 figur v malo manj kot naravni velikosti ■ Verzi iz Gradnikovega ^Tolminskega punta -
Najprej se, kot smo, žal, že navajeni, v okolju, nekoliko oddaljenem od središča, pojavijo pomisleki, nasprotovanja, morda za-vist, odpor na podlagi neredko napačnih podatkov. Motto je stabilizacija. jasno. Toda naprezanje slovenskih umetnikov, da bi pri novih gradnjah namenili 1 od sto investicijske vsote za njihovo likovno opremo, so že tako stara, da komajda še kdo ve, kdaj so to zamisel sporožili. UNESCO je tudi že davno sprejel pobudo, naj bi za umetniško dekoracijo name-nli — če se ne motim — kar 1,4 odst. cene za nove stavbe V Kostanjevici na Krki so bili mnogo skromnejši: ob razširitvi in posodobitvi nove šole so namenili njeni resnično monumentami, pretehtani in tudi tehnično solidni umetniški dekoraciji komadja 0.016 odst. investicijskega denarja in še to je, po naše, več kot utemeljeno!
Poglejmo: o kulturni vlogi Kostanjevice na Krki in zlasti o njenem likovnostnem poslanstvu skorajda ne gre več zgubljali dosti besed — imajo šolsko galerijo z deh 174 umetnikov iz Jugoslavije in tujine, imajo delaven La-mutov likovni salon, v katerem se v sezoni vrstijo izbrane .razstave, pomembne tudi za študijsko obravnavanje slovenske sodobne upodabljajoče umetnosti, imajo (še ne povsem programsko zaključeno) galerijo dolenjskega ekspresionizma «Božidar Jakac* in imajo tudi mednarodno kiparsko akcijo Eorma viva — v lesu, lija o strokovno restavriranih zgodovinskih slikah iz samostana Pleterje v posebni zbirki niti ne govorimo! Dolenjski kulturni festival jc. kdo ve zakaj, zamrl ozi-runa se je skrčil v občinske okvire, na njegovo nekdanjo razvejano dejavnost včasih spominjajo le posamezni orgelski koncerti v romansko-gotski cerkvi nekdanjega cistercijanskega samostana.
Osnovna šola zasluži po povedanem poseben status in posebno obravnavo, ne le kot izobraževalna. ampak tudi kot kulturnoosve ščevalna ustanova. Ob sedanji razširitvi in vsestranski posodobitvi, ko bo v njej potekal pouk oo najmodernejših pedagoških principih in z najsodobnejšo preizkušeno avdiovizualno tehniko, je bilo ra zumljivo pričakovati pobudo, katera bi njeno kulturno-prosvetno tradicijo in hkrati novo vlogo v prosvetnem življenju kraja označila in poudarila tudi na zunaj.
Zahodna prazna' stena, ki obvladuje širok razgled z okoliške ravnine in pobočij Gorjancev, se je kar sama ponujala za realizacijo misli upravnika šole in Kulturnega animatorja Kostanjevice Lada Smrekarja, da .je že čas, da začnemo javne stavbe in humanitarne ustanove graditi za daljšo dobo in ne le za otvoritev. Zato
seveda ne moremo govorit’ niti o zasebnem snobizmu niti o ne-stabilizacijskem ravnanju (v kulturnem pomenu), če se .je kolektiv šole odločil za monumentalno okrasitev te stene. Izbor je bil premišljen: tema «Bitka na Krškem polju* iz krajevne zgodovine kmečkih uporov 1573 ni samo lokalno obarvana zamisel, ampak tudi navezava na revolucionarno tradicijo slovenskega in hrvaškega ljudstva, katere moralne pobude nam — mutatis mutandis — laiiko še danes nadvse koristno odmevajo.
Akademski slikar Ivan Seljak -Čopič je zasnoval temo kot veliko pasico na kateri se med dvema belima pasovoma odvija dramatični dogodek. Razsežnosti celotne ploskve — 184 kv. m — so mu omogočile kompozicijo figur v šti-ripetinski velikosti: vseh je nad 70, med njimi je tudi 17 konj. Skupaj s prapori, ščiti, sulicami, helebardami meči, sekirami in kosami tvorijo razgibano, vrvečo množico likov, katere je avtor razporedil in uredil v dinamično zaključeno kompozicijo.
Naloga, kot je ta. vsebuje' prvine zgodovinskega pričevanja in epske nadgradnje, hkrati pa se mora podrejati osnovni dekorativni funkciji in prostorski sitnariii. Ivan Seljak - čopič se .je zavedal nujnosti omejitev sleherne sesta vine, če naj se razmeroma raznorodne zahteve zlijejo v harmonično celoto. S finim psihološkim občutkom je zasnoval prizor v trenutku pred spopadom, ko še ni afektne aktivnosti, temveč le zagnane priprave slehernega posameznika in skupine na boj, na spopad moža z možem, ki bo izbruhni) v naslednjem trenutku.
S tem se je izognil dokumenta-rični, morda »portretni* opisnosti in zato laže uveljavil svojo monumentalno dekorativno vizijo ki naj bi bila do neke mere nadčasovna. Temu služi predvsem poseben, likovni, avtonomn7 red. ki se povsem izogne naturalizmu opisovanja, poudarja pa likovno simbolne sestavine, se pravi trajnejše kvalitete tako zaobseženega dela.
Podobnemu namenu služi tudi mojstrska ploskovna stilizacija figur in orožja, praporov in konj, ki omogoča neovirano gradnjo celote kot ploskovne, steni organsko prilagojene kompozicije z lastnimi, likovnimi zakonitostmi. Na ta načina pridejo do -polnega izraza poze posameznikov, dramatična razgibanost in notranja Koherenca skupim' 'S' smermi* 'Sulic in helebard konstruktivno členjena celotna masa, /, nizi ščitov nakazani notranji ritmi valovanja, s koničasto zaključenimi stranskimi skupinami izzvenevanje akcije v različnih smereh. Barvno lahno, v hladni lestvici zmesnih tonov sestavljen mozaik se s tem
naturalizmu še bolj odmika, sama telinika pa ploskovnost še poudarja. k temu pa pripomore še črtna zamejitev figur, posebna kva liteta dobrega risarja in slovenskega nesporno največjega mojstra stenske dekoracije.
Navezave na domače, slovensko izročilo, ne opazimo, čeprav imamo nekaj poskusov na to temo, zlasti rezultate predvojnega natečaja ljubljanske banske uprave na zgodovinsko temo, še posebej dobro rešitev pokojnega G. A. Kosa. Povojni čas v Sloveniji takim nalogam ni bil posebno naklonjen, a dva poskusa — štovič-kov relief in Peršič.ave grafike — vzdržujejo vsaj vsebinsko kontinuitete. Napisna pasica asociira z verzi iz »Tolminskega punta* velikega slovenskega pesnika Alojza Gradnika vsaj literarno tradicijo:
>Ničesar tu ve bodo vzela leta, ker nič ni trdnejše kot bolečim, prestrmega ponižanja, ki v sim prelije z grenko se krvjo očeta.*
Sporočilo je jasno, podvojeno za tiste, katerih likovna senzibi-liteta ni dovolj kultivirana, da bi vse prebrali v ploskovnem jeziku oblik. Toda umetnina, sodobni mozaik. katerega sestavila mojster mozaicist iz furlanskega Spilim-berga Alfio Tambosso. govori tudi sama zase. Govori o zgodovin-
skih dogodkih, pripoveduje nam o trajnem moralnem nauku in obsodbi pasivnosti, poveličuje revolucionarni boj za človekove pravice in ne nazadnje, materializira zavest o nujni kontinuiteti nekega plodnega, preizkušenega kulturnega dogajanja v majhnem kraju, ki je prav ob tej dvaj-setinvečletni kontinuiteti doživel svojo strukturno preobrazbo miselnosti. Zastati na tej poti pomeni stagnirati, nadaljevati pa zahteva zahtevnejša merila, večje ambicije, kvalitetnejša dopolnila. Ob teh in takih ugotovitvah je seveda kostanieviško akcijo toplo pozdraviti, saj prispeva »osredno tudi v zakladnico slovenske sodobne likovne kulture na njenem morda najmanj razvitem področju in prav tako tudi bogati raz velano polje slovenske kulturne misli. JANEZ MESESNEL
V ljubljanski Mestni galeriji bo da konca januarja večja razstava z naslovom «Jugoslovanska nova podgba*. Razstavo so pripravile 0-balne galerije iz . Pirana. Dela je izbral Andrej Medved, ki je izbral dela 13 vodilnih imen' novega slikarstva, v katerem se uveljavljajo med drugim Marušič, Slak, Šalamun, Krašovčeva, Sevčikova in drugi.
Druga revija zamejskih godb v nedeljo v Kulturnem domu
Na reviji zamejskih godb na pihala, ki jo prireja Zveza slovenskih kulturnih društev, bosta v nedeljo nastopili tudi godba iz Trebč (gornja slika) in godba »Breg* iz Doline (spodnja slika).
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifiiiiiiiia
OB PARLAMENTARNI RAZPRAVI 0 ZAKONU PROTI SPOLNEMU NASILJU
Spet ostajamo pri zaščiti javne morale seveda na račun neposredno prizadetega
Razprava v poslanski zbornici se sicer še ni zaključila, kaže pa, da ostajamo pri starem Pobuda poslanca KD Carla Casinija in malomarnost zagovornikov ženskih pravic in zahtev
Ko so se v torek ženske zbirale pred rimskim parlamentom, so bile prepričane, da morajo protestirati, ker .je zakonski osnutek. ki ga bodo poslanci odobrili, pomanjkljiv, oziroma ne vsebuje nekaterih njihovih bistvenih zahtev. Pa so se motile: ne v oceni osnutka, temveč dejstva, da bo osnutek, še tako slab, sploh sprejet, S tesno večino so namreč poslanci sprejeli popravek k prvemu členu, ki je bistveno spremenil vsebino celotnega osnutka. Protest je tako postal dvakratno upravičen.
Seveda gre za razpravo o zakonu proti spolnemu nasilju: da se bo drugače zasukala, pa so
bili prepričani tudi številni opa-
............................ut.......lili...................... ..».■•.•l ......
NEKOLIKO NENAVADEN KLUB V ROVINJU
Da bi te drugi ne zasmehovali se raje ti nasmej samemu sebi
Kriva je preradodama mati priroda, zato. napake ne smeš jemati tragično
ROVINJ — Ugo Petruz je fur lanskega rodu. že dolgo pa živi v Rovinju in se je v istrske razmere tako vživel, da se smatra za Rovinjčana in tudi Rovinjča-ni ga imajo za svojega. Vendar to ni edina njegova značilnost ali posebnost. Ugo Petruz je tako doma kot na nekoliko širšem področju znan tudi kot predsednik nekega svojevrstnega združenja, že kakih deset let je namreč predsednik edinstvenega kluba v Jugoslaviji, namreč »Kluba nosonja, grbonja. i glavonja*. Ker smp v Rovinju, v mestu z mešanim prebivalstvom. ima to združenje tudi italijanski naziv in se kliče »Club dei nasoni gobbi e testonl*, kar bi po naše pomenilo kljub ljudi z velikim nosom, grbastih ljudi in ljudi z velikimi glavami Seveda bi morali najtj primeren slovenski naziv, ki bi ustrezal hrvaškemu ali italijanskemu, vendar je to težko in ostanimo pri gornji o-značbi.
Prav zares si Rovinjčani tega kluba niso zamislili kot nekaj povsem novega, kajti tudi drugod imajo taka in podobna združenja, ki so vedno odraz veselega razpoloženja in zadovoljstva vsaj določene skupire ljudi, ki jih krasijo posebne oznake. In rovinjski klub ni od včeraj. Ustanovili so ga leta 1963, torej pred dvajse timi teti in je bil tudi ustanovni občni zbor na značilen dan — L aprila. V njem so se zbrali ljudje najrazličnejših poklicev in življenjskih razmer. Njegovi člani so bili in so učitelji in profesorji, ribiči in delavci, dentisti in študenti, pa tudi kmetje, čeprav bi mogli iz naziva kluba sklepati, da so njegovi člani pač ljudje, pri katerih se je mati priroda nekoliko pošalila in jim tu ali tatn odmerila kaj več kot bi zakoni proporcev velevali, vendar pa ni povsem tako. Član tega kluba rnora biti tudi človek, ki je vedno dobre volje, človek, ki je vedno pripravljen na šalo, tudi na šalo na svoj račun. Ni torej nuj no, da se mu nos vije daleč, daleč. ali da ima na vratu prede belo »bučo*. In če je sicer neko-
liko bolj »obdarovan*, kaj zato, samo da svojo napako, ki pravzaprav niti ni njegova, pač pa na paka matere prirode, sprejme ravnodušno in se z njo sicer ne baha, vendar pa zaradi nje niti ne tarna.
Kot smo rekli, klub zbira v svojih vrstah le dobrodušne in vesele ljudi in če je njegova »veha* nekoliko obilnejša, tem bolje. Daje mu pravico članstva v klubu, kjer se mu zaradi tega ne bo nihče smejal, ker bodo okoli njega sami taki. kakršen je on sam.
Dolgoletni predsednik kluba Ugo Petru*
Ko so se pred dvajsetimi teti zbrali v klubu taki »nosonje*, niso skrbeli te za svoje nosove, pač 1» tudi za dobro razpoloženje in pa za dobro kosilo ali večerjo, seveda ob kozarcu dobrega pristnega domačega Istrskega vina. Začetek je bil torej dober.
Vendar smo že v začetku rekli, da Rovinjčani iz omenjenega kluba niso odkrili nič novega, posebnega. Podobne klube imajo marsikje drugod po svetu. In to vedo tudi v Rovinju in zato nič čudnega, če rovinjski klub ni ostal osamljen, izoliran v sicer lepem istrskem mestu. Vodstvo kluba je
stopilo v stik s podobnimi klubi v sosednih deželah, predvsem v Italiji, kot na primer s podobnim klubom v Parmi, Milanu in Turinu, Hkrati je poskrbelo tudi za to, da je pošiljalo svoje delega cije na mednarodna srečanja tovrstnih klubov in organizacij. Da bi ne bilo izolirano, je poskrbelo tudi za to, da se je povezalo z znanimi ali celo slavnimi ljudmi, ki se odlikujejo z obilnejšimi »vehami*. Med drugimi sta bila o-ziroma sta njihova častna člana tudi znani italijanski popevka v (sicer Kraškega porekla) Giorgio Gaber in pa sloviti kolesar Fran-cesco Moser.
Nadaljnja značilnost tega'rovinjskega kluba pa je tudi ta, da sestavlja njegovo članstvo nacionalno zelo mešana druščina, saj so v klubu včlanjeni poleg domačinov Italijanov in Hrvatov, tudi Slovenci, Madžari, Makedonci, Romuni.
Letos v začetku aprila bo klub slavil svojo dvajsetletnico. Ob tej priložnosti bo verjetno izšla tudi publikacija, ki bo govorila o klubu, njegovi zgodovini, njegovih povezavah s svetom in še marsičem. Predsednik kluba Ugo Petruz je v zvezi s tem med drugim rekel:
»Kmalu smo se zavedli, da se v našem klubu govorijo različni jeziki in narečja. Poleg italijanščine in hrvaščine sta v klubu doma na primer rovinjski beneški dialekt, čakavska lirvaščina. pa tudi arhaična romunščina, da ne omenjamo jezikov in narečij mnogih doseljenih ljudi. Nekateri člani kluba so napravili pravo pravcato anketo ali celo študijo o vseh teh jezikih in narečjih. Na dalje je naš klub značilen po tem, da visoko ceni »kulinariko*, torej kuharske specialitete. In ker so njpgovi člani najrazličnejših narodnosti, ni nič čudnega, da so, se v klubu strnile z njimi razne specialitet*. Za konec bi dodal, da so se z našimi jezikovnimi po sebnostmi ukvarjali tudi že znani jezikoslovci, med svoje kulinarične strokovnjake pa štejemo tudi odlične mojstre.*	E. O.
zovalci in poročevalci, saj so vidnejši italijanski dnevniki že objavili «novi zakon*.
Zaenkrat pa v bistvu ostajamo pri starem, čeprav se razprava v poslanski zbornici še ni zaključila (vsaj do takrat ne. ko te bilo to pisanje v tisku), in mora seveda osnutek, tak ali drugačen še r-senat.----------------
Do sedaj in do odobritve novih določil, so vsa (JcianbcU; ki sodijo v akvfr^&KJlftegl nasilja ■ fin tfildi pri tem. določevanju .je i trese j ne soglasij), zločini nad javno moralo in ne nad osebo, ki je bila žrtev dogodka. To prinaša celo vrsto posledic, .predvsem pri sod nem postopku. V osnutku, ki ga .je pripravilo žensko gibanje in ki ga .je podpisalo nad 300 tisoč državljanov. pa je jasno utemeljena zahteva, da se ti prekrški uvrstijo v rubriko prekrškov nad osebo, oziroma nad osebno svohodo, ki .jo mora uživati vsak posameznik.
Na pobudo poslanca Krščanske demokracije Carla Casinija pa so poslanci sicer spremenili naslov dejanj, ki sodijo k spolnemu nasilju. ki so tako postali zločini proti spolni svobodi in človeškemu dostojanstvu, niso pa jih nre maknili iz poglavja dejanj, ki ogrožajo .javno moralo.
Svojih namenov sicer niso pre tirano skrivali ne poslanec KD osebno in ne sredinskodesničarski krogi, ki so ga podprli. Očitno so s precejšnjim omalovaževanem na potek razprave gledali neka teri predstavniki laičnih strank, ki .jih med volitvami ni bilo v zbornici.
Na dlani je ugotovitev, da zagovorniki tako imenovanih Ionskih zahtev nekoliko malomarno opravljajo svojo nalogo, da pa so nasprotniki teženj ženskega gibanja izredno pozorni na vsako možnost, ki se .jim ponudi.
Nadaljnja ugotovitev, ki se po nuja sama od sebe in ki so jo ženske širom po Italiji odločno podčrtale, se nanaša na zadrža nje vladne večine. Že z ekonomskimi ukrepi .je vlada odkrito in prikrito nastopila proti uveljavljanju ženske na delovnem mestu: ob tej razpravi in glasovanju pa .je razkrila odnos, ki ga namerava imeti na drugih področjih Skupen imenovalec je izrazito odklonilen ali omalovažujoč odnos do ženskih teženj.
Dejstvo je, da je osnutek žensk prenapet: tako so še pred razpravo trdili nekateri predstavniki sodstva, med katerimi tudi javni tožilec na tržaškem prizivnem sodišču, ki je med drugim ob otvoritvi letošnjega sodnega teta rekel, da število teh zločinov upada in da zato pojav ni zaskrbljujoč. Zato tudi naj bi ne zahteval strogih norm, ker itak hira. Vse je. kot večkrat, odvisno od zornega kota. oziroma podatkov, ki so nam na razpolago.
Uradnih prijav je na tem področju, iz povsem razumljivih razlogov, veliko manj od resničnih dogodkov. Ker pa postopek lahko steče te na prijavo prizadetega, ni dovolj, če so sodne oblasti obveščene iz drugih virov, razen seveda pri hujših primerih. Za jasnejši prikaz lahko navedemo primer, ki se .je večkrat pojavljal v časopisni kroniki: manjša skupina mladeničev izvede nasilje nad dekletom, sodni nostooek lahko sproži samo dekletova tožba ali prijava njenih staršev, če
je mladoletna, ne pa morebitna pričevanja očividcev.
Kompromisni osnutek, ki je v razpravi v parlamentu, predvideva. kot je postavil predlog žensk, tla bi postopek '••avtomatično* stekel (brez prijave), čeprav poslavlja določene omejitve. Na primer. ko bi nasilje izvedel zakonski ali življenjski partner, bi prizadeti moral vložiti tožbo.
Osebne polemikeje izzval členk £ j. Sicer predvideva možnost, tla razle organizacije na procesu nastopijo kot civilna stranka, vendar postavlja spet omejitvene zigote. Sicer se je prav ob to možnost spotaknil tržaški javni tožilec. ki ie 'menil, da bi tako razna gibanja ali organizacije stru-mentalizirali prizadeto stranko.
Nedvomno bi morali izjave višjih predstavnikov sodstva oazi ii-veje prebirati, kajti med vrstica-
mi bi razbrali, kam se nagibate njihove izbire, oziroma do kod sega njihova naklonjenost. Tako bi vsaj vedeli, kam usmeriti proteste-
Sami protesti pa ne zaležejo ve liko: zato so odbori, ki so na po krajinskih ravneh organizirali široko akcijo v rtefivmr zakona proti sp ohiemu nasilju pozvali vse, politične silo in posameznike. na ponovno jajčno jcuzpravo o , osnutku.' predvsem pa o DrobSe i mu-. Med temi je seveda tudi tr ■ žaški, ki je takšno javno in nato še soočenje s političnimi strankami organiziral za torek, prvega februarja. V prepričanju, da je samo z odločnim ' pritiskom in splošno angažiranostjo moč ure piečiti. da bi italijanski kazenski zakonik še nadalje veslnete ščitil javoo moralo, kot pa državi tene.
(blp)
MiiiiiiiiMiniiiMimiiiiiiiiMiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiinuniniiHiiiiitiiimniiiiiiiMMiiiiniiiniiiaiMMiiii
Umrl je dosledni borec Venceslav (Venček) Ušaj
Smrt je iz mše srede iztrgala še enega predvojnega revolucionarja, nosilca spomenice Venčeslava Ušaja.
Rodil se je 1906. leta v Krmi-nu, prebil del otroštva na Pristavi, tu je tudi obiskoval osnovno šolo. Zaradi prve svetovne vojne je ni dokončal, ker je moral s svojimi v begunstvo v notranjost Italije. V begunstvu je Venče že spoznal zlo. Ob povratku v domače kraje decembra 1919. leta ga je tako kot vse begunce čakalo veliko razočaranje. Italijanska^ zasedba Primorske, pomanjkanje in težka kriza so v njem vzbudile iskro revolucionarnosti.
S 15 leti se je sel učit za čevljarja, a je zaradi bolezni moral zamenjati uk. Prav v teh letih se je veliko zanimal za napredno čtivo, prav v tem času pa je tudi m Primorskem prihajalo do raznih trenj med strankami, tudi ob pohodu italijanskega fašizma. Venče se je v tem času opredelil m stopil na stran svojega, delavskega razreda. V tem času je bil sjrrejet v vrste komunistične mladine — prav na dan delavskega praznika 1924. leta, dve leti kasneje pa ga ie srečamo v vrstah K Pl.
To mu je dalo novega poleta. Kljub temu. da je bil za dve leti vpoklican na odslulenje vojaščine, je bil vseskozi povezan s partijo. Kr se je 1928. leta vrnil domov na Pristavo, je bil takoj vključen v okrožni komite KPI.
Aktivnost Venčka Ušaja ni o-stala dolgo skrita. Po sklepu partije je moral pred fašistično policijo pobegniti najprej v Jugoslavijo. nato pa v Francijo. Beg mu je omogočila Rdeča pomoč, tako da je ohranil tesne stike s KPI V Parizu ga je CK KPI zadolžil za vodstvo mladinske komunistične organizacije za Pariz in okolico. Tu je po štirih mesecih doživel aretacijo pariške policije, obsojen je bil na tri mesece zapora zaradi politične aktivnosti in izgnan v Belgijo, kjer so ga spet aretirali, ker ni imel dokumentov. Belgijci so ga izgnali v Luzcem burg. Tu je dobil potni list in je
odpotoval v Sovjetsko zveza. Po nalogu KPI je moral v Milan in Benetke, kjer so ga po 40 dneh spet odkrili, ga aretirali in poslalt pred posebno sodišče v Rim, kjer so mu dosodili 12 let zapora. Zaradi raznih amnestij je odslužil le tri leta
Vrnil sc je domov, kjer je spet deloval po partijski liniji, bil spet aretiran in obsojen na 5 let kon-finacije na otoku Ventotene. 3. novembra 1943 je bil izpuščen iz internacije m se takoj javil v Bariju, kjer se je vključil v prvo prekomorsko brigado. Dobil je čin ■ poročnika in oprdvljal funkcijo komisarja čete. Iz JLA je bil demobiliziran 1945, poslan na goriško območje kot partijski funkcionar.
Prav v tem času se je na Goriškem bila borba za priključitev Primorske k Titovi Jugoslaviji, in prav to je narekovalo veliko dela m terenu, stalne stike z ljudmi, kar vse so takšni ljudje, kot je bil Venče Ušaj, zmogli. V tem času je opravljal razne jiartijske naloge. Bil je zaposlen na raznih delovnih mestih, nazadnje na Av-toprometu Gorica, kjer je dočakal tudi upokojitev.
Na rojstni hiši Venceslava U-šaja na Pristavi pri Novi Gorici je vzidana spominska plošča v počastitev predvojne komunistič ne dejavnosti njega in drugih družinskih članov,, zlasti pa ilegalnega razmnoževanja glasila KPI Dela. Pozimi 1926.-27. leta je Albin Vodopivec vodja KPI na Primorskem priskrbel opalograf za tiskanje propagandnega gra diva. Opalograf so namestili pri Ušajev ih. Brž ko so uredili vse potrebno, so začeli s tiskanjem Dela v ilegali. Prva številka je izšla na štirih straneh v nakladi okrog 1000 izvodov. Glasilo so tedaj urejali razen Vodopivca se Teodor Ušaj, Ciril Ušaj in Polda Ušaj ter Stane in Srečko Vilhar. Do konca maja 1927. leta je iz šlo 5- ali 6-kral v enaki nakladi,
Za vse, kar je v življenju napravil za pravice delavskega raz reda se pokojnemu Venceslavu U šaju zahvaljujemo.
ALOJZ JUG

ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	.Obletnice:
Luca Della Robbia, 2. del
13.00	Hišna beležnica
13.25	Vremenska slika
13.30	Dnevnik
14.00	L'ultima cabriolet, roman
15.30	Šola in vzgoja
16.00	Siiirab, risanka
16.20	Dnevnik 1 - Aktualnosti
16.50	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	Neposredna oddaja iz studia 3 iz Rima
17.10	Nils Holgersson. roman
17.30	Danes v parlamentu
18.00	Topolino Story, risanka
18.30	Program pristopanja
18.50	Gian Burrasca, nadaljevanka
19.45	Almanah - Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	Tam, tam, aktualnosti dnevnika 1
21.20	Sfida infernale, film
22.20	Dnevnik
22.25	Sfida infernale, film, 2. del
23.00	šola in vzgoja
23.45	Dnevnik 1 - Zadnje vesti -Danes v parlamentu Vremenska napoved
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	Dnevnik 2 . Ob 13. uri
13.30	Šola in vzgoja
14.00	16.00 Tandem
14.05	Odpirač, 1. del
14.20	Risanka
114.30	Odpirač, 2. del
14.50	Marco Polo, TV film
15.20	Risanka
15.40	Iz studio '
16.00	Šcla in vzgoja
16.30	Planet
17.30	Dnevnik 2-- Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Sereno - variabile
Tednik o turizmu in prostem času
! 8.40 Dnevnik 2 - Šport
18.50	V globini morja, TV film Vremenska slika
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Portobello
22.00	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.10	Dnevnik 2 - Dossier
23.05	Operni pevci: Nicola Rossi Lemeni
Ve’iki mojstri lirike ali po naše veliki operni pevci je oddaja, ki nam posreduje izredne operne pevce v odlomkih, seveda najbolj posrečenih in najbolj veljavnih, ki so jih ti »mojstri* izvajali v ■ raznih velikih gledališčih.
' Nocoj se bo TV občinstvo srečalo z velikim basistom Rossijem Leinenijem, seve da preko odlomkov iz naslednjih oper: Don Carlos, Si-ciljske ?večernice, Ernani. Pripc ^or^B^s, Godunov
00.10 Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
17.40	Inšpektor Hackett
18.30	Ltoreeehiocchio, glasbeni program
19.00	Dnevnik 3
19.35	Energija 80
In sjtet bo govor o energiji ali energetiki. Italija ima razmeroma malo domačih virov. Premoga je le nekaj na Sardiniji. Rudnik so sicer za pustili, a so ga ponovno od prli. Nekaj je tudi alpskih vodnih tokov, vendar mnogo premalo, da bi zadoščalo naraščajočim potrebam V je dr.-.ki energetiki je Italija v precejšnji zamudi, saj so načrti občepeli zaradi odpora krajevnih oblasti krajev, kamor so centrale locirali. Zato mora Italija uvažati za svoje termične centrale zelo veliko nafte. To pa krepko
bremeni njeno zunanjetrgovinsko bilanco. In tudi o tem bo danes govor, predvsem s strokovnjaki
20.05	šcla in vzgoja
20.30	Generalka
21.30	Dnevnik 3
22.05	Na turneji
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.C0 - 14.20 Zimski spored
17.20	Poročila
17.25	Radenci 83 . glasbena oddaja
17.55 Arabela, otroška nad.
18.25	Obzornik
18.40	Pred izbiro poklica: Miličnik
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Naši olimpijci: Alpski srnu čarji, 1. del
Dokumentarna oddaja Naši ohmpijci. ki jo začenja pr va oddate o alpskem smučanju, ni namenjena samo prijateljem športa. Zgodovinska nit skozi pet oddaj skuša prikazati zgodovino zimskih olimpijskih športov na naših tleh, teče pa skozi pripovedi ljudi, nekdanjih tekmovalcev, ki so v slovensko in jugoslovansko smučino vtisnili svoj delež. Prva oddaja -pospremi k razmišlja nju slovito generacijo predvojnega in povojnega časa, od olimpijskih iger leta 1936 v Garmisch Partenkirchnu ■ do olimpijskih iger leta 1961 v Innsbrucku. V7 oddaji bomo prepoznali Cirila Pračka. Franceta čopa pa Matevža Lukanca, Janka Štefe-ta in seveda Tinčka Muleja, ki je medtem umrl. Bogata pričevanja proži Bojan Križaj, ki razmišlja o prvi jugoslovanski olimpijski medalji in o dveh stotinkah sekunde. kolikor mu je manjkalo do bronastega odličja na olimpijskih igrah v Lake Piacidu pred tremi leti. Se rijo oddaj je pripravil novinar Jože Perko, ki je na pisal scenarij, oddaje pa tu di posnel in režiral. Pri pri pravljanju oddaje mu je po magal športni novinar Jože Pogačnik
29.40	Zrcalo tedna
21.00	Človek v divjini, film
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje «0d-pita meja* med drugim predvajali tudi naslednje vesti:
GORICA — Finančna sredstva za osimski sporazum TRST — Občni zbor SLORI KRMIN — Zasedanje gorske skup' nosti
ČEDAD — Gospodarski položaj GORICA — Šo>ska poslopja GRADEŽ — Prosta plaža ob koncu pa še športna napoved
16.30	Odprta meja
17.00	Z nami pred kamero 17.10 TV šola
18.00	Visoki pritisk
19.00	Aktualna tema
19.30	TVD stičišče
20.15	Celovečerni film
21.45	TVD danes
22.00	Glasgow - dok. film
Zagreb
18.15	Želimo vedeti
18.45	Ah ste videli?
19.00	Znanstveni pogovori 19.30 TV dnevnik
20.00	Preludij za jutri, glasbe na oddaja
20.45	Zagrebška panorama
21.00	Človek in čas
TRST A
7.00,	8.00. 10.00.	13.00. 14.00,
17.00.	19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Četrtkova srečanja; 8.40 Glasbena matineja:
10.10	S koncertnega in opernega
repertoarja:	1130 Poldnevniški
razgledi; Beležka: 12.00 Roža mo-goto: 13.20 Naša gruda; 14 10 Roman v nadaljevanjih: M. Kranjec: »Strici so mi povedali*: 14.30 Glasbene skice; 14.55 Naš jezik;
15.00	Od ekrana do ekrana; 16.00 Almanah: Sprehodi po tržaških predmestjih; 16.35 Instrumentalni solisti: 17.10 Zbor »La polifonica udinese*: 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Priljubljeni motivi; 18.40 Imena naših vasi.
KOPER
(Sloveosk1 program)
6.00,	6.30, 13.00, 14.00 Poročila:
6.10	Glasba za dobro .jutro; 7.00 Jutranja kronika: 7.15 Val 202:
13.00	Glasba, objave: 13.10 Mladinska oddaja: 14.20 Pesmi in plesi naših narodov; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah;
16.00	Primorski dnevnik’ 16.15 Aktualna tema; 16.40 Piknik ob koncu tedna.
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 18.30 Radijski dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 Po-ročila; 6.00- 9.30 Jutranji variete; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba in besedilo; 10.32 Glasbeni prostor; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Pesmi tedna; lt.35 Audio box; 12.05 Glasba po željah;
15.00	Pesmi in plesi z vsega sveta: 15.32 Crash; 16.00 Kultura in družba; 16.55 Izletnik; 17.32 Petkov koncert.
RADIO 1
7.00,	8.00. 10.00,	11.00	12 00,
13.00,	15.00, 18.00. 19.00 Poročila;
6.00	• 8,45 Jutranji glasbeno-govor-ni program: 9.02 Radio tudi jaz:
10.30	Pesmi v času: 11.10 Top
and roli: 11.34 Martin Luther King, radijska priredba; 12.03 Ul. Asiago Tenda, glasbeno-govorni program: 13 35 Master; 14.28 Šola in vzgoja: 15.03 Homo saniens;
18.00	Glasbeni program; 18.30 Glo-betrotter; 20.30 Vrtiljak; 21.03 Simfonična glasba; 23.10 Telefonski pogovori.
RADIO 2
7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15,30. 16.30. 17.30, 18.30. 19 30 Poročila; 6.00 - 8.30 Radijski jutra:, , nji program: 8.45 Corleone; 9 32 Pričevanja današnjega življenja;
10.30	Radio 2 «3131»; 13.41 Sound-Track; 15.42 Natečaj za radijske drame; 16.32 Festival; 17.32 Ure glasbe; 20.40 Šola in vzgoja: 21 00 Nihče naj ne spi; 22.50 Radio 2 «3131».
LJUBLJANA
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11 00. 12.00, 13.00, 14.00 Poročila; 6 10.
6.45	in 7.35 Prometne informacije;
6.50	Dobro jutro, otroci; 7.25 Sprehod po tržnici; 7.45 Iz naših spe-redov; 8.05 Za šolarje; 8 35 Glasbena pravljica; 8.55 Naši umetni ki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja: 10.05 Rezervirano za...: 11.05 Ali ooznate...? Liszte-ve parafraze; 11.35 S pesmijo P° Jugoslaviji: 12.10 Iz glasbene tradicije: 12.30 Kmetijski nasveti:
12.40	Domače pihalne godbe; 13.20 Od melodije do melodije: 13 50 človek in zdravje: 14 05 D, Škerl: Opojno poletje; 14.25 Naši poslu šalci čestitajo: 16-00 Dogodki h1 odmevi; 15.30 Napotki za turiste:
15.50	Radio danes, radio jutri:
16.00	Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17-uri: 18.00 Pojemo in godemo: 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radi.i ski dnevnik; 19,35 Lahko noč otroci: 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela...: 20.00 Uganite, P« vam zaigramo...: 21.06 Oddaja o morju: 22.15 Informativna oddaja:
22.25	Iz naših sporedov; 22.30 D glasbene ' skrinje: 23 06 Literam' nokturno • M. Jaroselškii Umetni zobje: 0.05 Nočni program.
košarka
V POKALU PRVAKOV
Billy v gosteh boljši od Makabija
Ford izgubil v Moskvi proti CSKA le s točko razlike
Makabi — Bi11y 69:77 (47:45)
MAKABI: Lassof 2, Zimmerman 12, Aroesti 4, Perry 10, Berkovitz 10. Silver 12, VVilliams 19. vi .Y: F- BoseUi 10, D. Boselli 10, D'Antoni 10, Ferracini 8, Premer, Meneghin 21, Gallinari, Gia-nelli 18.
SODNIKA: Topuzoglu (Tur.) in Jallon (Fr.)
TEL AVIV — Milanski Billy je Pfed deset tisoč gledalci v Tel Avi-Premagal domači Makabi. ki je lako po šestih letih spet klonil na domačem igrišču v tekmah veljavah za evropski pokal. Milančani 80 z zmago v tem petem kolu finalnega turnirja za najbolj prestiž-evropski košarkarski pokal o-SVoffli prvo tekmo v gosteh, s či 1®er so napravili lep korak naprej Pa Doti proti uvrstitvi v veliki finale.
Billy je zaigral dobro predvsem v drugem polčasu, ko se je razigral režiser D’Antoni. Slednji je
imel v Meneghinu, Gianelliju in Ferraciniju odlične partnerje, ki so z dobro obrambo (v drugem delu .je Makabi dosegel le skromnih 22 točk) in učinkovitim napadom strli vsak odpor nasprotnikov.
CSKA — Ford 78:77 (35:37)
CSKA: Eremin 2, Gusev 8. Kuzmin 8, Lopatov 4, Tarakanov 10, Popov, Meleškin 9, Miškin 27, Šu-karov. Pankrašin 10.
FORD:	Innocentin.	Bargna 4.
Cattini 4, Bosa 2,’ Brewer 2, Riva 30, Marzorati 12. Bryant 16, Ba-riviera 7. Fumagalli.
SODNIKA:	Soltysiak (Pol.) in
Gregor (Avstrija)
PM CSKA: 10:17, Ford 17:20.
MOSKVA — V petem kolu finalnega turnirja za pokal košarkarskih prvakov .je moskovski CSKA doma premagal peterko Forda s pičlo točko razlike. Sovjeti imajo sedaj še nekaj možnosti, da se uvrstijo v veliki finale, medtem
iiiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiimimtfiitmmiii
SMUČANJE
SMOLA V SARAJEVU
Generalke OI ni bilo
Moški smuk ua Djeiašnici ie odpadel zaradi odjuge
SARAJEVO — Generalke za o-hPipijske igre ni bilo: prireditelji *p mednarodna komisija so morali v’čeraj zaradi odjuge odpovedati Ptoški smuk za svetovni pokal na pr°gi. na kateri se bodo najboljši sniukači sveta čez eno leto potegovali za olimpijska odličja. Organizatorjem je tokrat zagodlo le-P° sončno vreme, ki je v dopol-Pgnskih urah toliko «zrahljalo» f0JO metrov dolgo progo na Ujetnici, da bi bil morebitni start Z8 smučarje preneraven. Kako uro pred napovedanim pričetkom tek-Ptovanja so namerili na startnem Ptestu na višini 2076 metrov koma j en° stopinjo Celzija pod ničlo, na Ph.iu, 803 metre niže, pa je bila temperatura zraka že dve stopinji Pad ničlo. Sneg se je začel taliti, tako da so bili tudi vsi poskusi Organizatorjev, da bi ga s kenVčni P?j sredstvi utrdili, zaman. Komi-s>ii. ki je pregledala progo, zato P’ Dreostalo drugega, kot da smuk °dnove.
bodo vremenske razmere dopuščale, bodo verjetno izvedli smuk danes, dalje pa ga ne bodo mo-preložiti, saj čaka v soboto smučarje že nova preizkušnja v .ranjski gori. Res škoda bi. bilo, ?e bi sara jevski smuk zaradi presnega vremena »splaval po vodi»; . k sarajevske bolnišnice je medeni prišla vest, da bo moral švi PpPski smukač Peter Miiller vsaj daset dni ostati v bolnici zaradi PPdca na zadnji poskusni vožnji v st-edo. Miiller si je med padcem Pretresel možgane in zlomil nosno "Psi, Počivati pa bo moral vsaj do ,arca, tako da se bo lahko verjetno udeležil le sklepnih tekmo-Vani v Ameriki.
1. -2. -
3.	-
4.	-
5.	-
«. _
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
X
2
X
2
1
X
1
X
X
1
1
2
POSKUSNE VOŽNJE V SMUKU
De Agostinijeva najhitrejša
LES DIABLERETS — Švicarka Doris De Agostini je dosegla najboljši čas na prvih poskusnih vožnjah za ženski smuk. ki ga bodo izvedli jutri v tem kraju. Domačinka je bila boljša od Francozinje Waldmeierjeve in rojakinje Wal-liserjeve. Med včerajšnjimi poskusnimi vožnjami .je izjemno presenetila lanska zmagovalka svetov nega pokala, specialistka za slalom. Erika Hess, ki se je uvrstila celo na peto mesto.
VČERAJŠNJI TZIDI
1.	De Agostini (Švi.)
2.	Waldmeier (Fr.)
3.	Walliser (Švi.)
4.	Solkner (Avstrija)
5.	Hess (Švi.)
1’25”24
1’25”45
1’25”46
1’26"10
1’26”16
ko se ni položaj Italijanov, kljub porazu, kaj bistveno poslabšal.
Ford .je včeraj igral preveč ne motivirano, medtem ko so se vrgli domačini zagrizeno v boi. Igralci iz Cantuja so v prvem polčasu povedli (CSKA je že po štirih minutah srečanja »izgubil* Lopatova zaradi poškodbe). V drugem delu so dosegli v 26. min. največjo pred n ost (55:45), nato pa so popustili Sovjeti so jih dohiteli in prehiteli V zaključku tekme je imel Ford še eno priložnost za zmago, a jo .je dotlej odlični Riva s prenaglje nim zgrešenim metom 23 sekund pred koncem zamudil.
V vrstah CSKA se je izkazal predvsem Miškin, v italijanski eki-
V nedeljo, 6. februarja 1983, ob 9.30 na Črnem vrhu nad Idrijo
8. TRNOVSKI MARATON
(42, 25, 8 km)
Prijave sprejemata ZSŠDI Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 76-73-04 in Gorica, Ul. Malta 2, tel. (0481) 33-029
pi pa Riva in Brewer, ki je pobral levji delež odbitih žog.
Fittipaldi odstopa
RIO DE JANEIRO — Bivši dvakratni svetovni prvak formule ena, Brazilec Emerson Fittipaldi je na tiskovni konferenci izjavil, da ne bo tekmoval na letošnjih dirkah avtomobilov formule ena z lastnimi vozili. Glavni vzrok za odstop njegove avtomobilske hiše s tekmovanja formule ena je pomanjkanje denarja. Fittipaldiju namreč ni uspelo, da bi našel primernega sponsorja, ki bi vsaj delno kril velike stroške za tako drago udejstvovanje.
NOGOMET
ITALIJANSKI POKAL
Triestina izločena
Triestina — Legnano 1:0 (1:0)
TRIESTINA: Genovese, Costanti-ni (83. min. Pescatori), Pasciullo, Tolfo, Mascheroni (41. min. Mem-mo), Zanini, Mariani, Donatelli, Dreolini, Ruffini (67. min. Calvani), Ascagni.
STRELEC: v 36. min. Mariani.
Kljub včerajšnji zmagi nad Legna-nom je Triestina izločena iz italijanskega pokala. Legnano je namreč v prvem srečanju na domačem igrišču zmagal z goloma razlike in se tako uvrstil v četrtfinale tega tekmovanja.
Za Triestino je bil to le dober trening in tudi igralci, ki bolj poredkoma stopijo na igrišče v prvenstvenih tekmah, so imeli možnost, da igrajo. Tekma je bila torej povprečna, saj so igralci precej šte-dili z močmi v predvidevanju nedeljske tekme s Pro Patrio. Večji del tekme so sicer napadali, manjkalo pa jim je tiste odločnosti, ki bi bila potrebna, da bi dosegli izdatno zmago. Med igralci, ki bolj redko nastopajo v članski ekipi, sta se posebno izkazala Donatelli. in Mariani, ki je tudi dosegel zelo lep zadetek (v 36. min.).	I. P.
KOŠARKA
NAŠE PETERKE V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Odločilni srečanji za Kontovel in Bor Radensko
Polet se bo doma pomeril s prvouvrščenim Don Roscom • Se bo Domu sreča tokrat le nasmehnila?
PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA TRŽAŠKEM Radiograf Control - Bor Radenska
Borovci so pred odločilnim srečanjem: z zmago se lahko uvrstijo više na lestvici, s čimer bi se jim odprle nove možnosti za večjo uveljavitev, s porazom p bi medlo nadaljevali na sredini lestvice. Vsekakor so domačini, ki so solidna peterka, favoriti.
Kontovel - Libertas Tudi za Kontovelce je nedeljsko srečanje odločilno. Če bodo osvojili obe točki, bodo še vedno ostali v borbi za obstanek, medtem ko bi s porazom skoraj povsem zgubili u-panje na obstanek.
Polet - Don Bosco Opence čaka izredno zahtevna naloga. saj bodo gostili prvouvrščeni Don Bosco. Edina njihova uteha je lahko le dejstvo, da Don Bosco ni v najboljši formi. Kljub temu pa le
težko pričakujemo, da bi naši presenetili goste.
NA GORIŠKEM
Dom - Edera
Domovci bodo jutri igrali doma proti solidni Ederi. Slednja je sicer v začetku prvenstva dokaj razočarala, v zadnjih kolih pa je pokazala svojo pravo moč in se povzpela tudi na višja mesta lestvice.
Našim je v zadnjem kolu za las ušla zmaga. Vsekakor moramo poudariti, da so Bergočevi varovanci samo eno tekn.o gladko izgubili, v ostalih treh pa so bili povsem enakovredni nasprotnikom. Že iz same lestvice je namreč razvidno, da izstopata le dve ekipi, vsa ostala moštva pa so si več ali manj enakovredna. Upajmo, da bo našim priskočila na pomoč športna sreča, ki jim je doslej vedno obrnila hrbet. Tekma bo ob 18. uri v telovadnici Kulturnega doma (S.L.)
MLADINCI
Bor - Scoglietto
Na stadionu «1. maj* se obeta izenačena tekma, saj sta Bor in Scoglietto približno na isti kvalitetni ravni. V Borovi postavi bo odločilen doprinos igralcev, ki nastopajo v članskih in kadetskih vrstah, saj bi bil brez njihove okrepitve poraz neizbežen.
Ferroviario - Polet
Ferroviario je solidna peterka (trenutno je na 2. mestu lestvice), tako da so poletovci praktično brez možnosti za zmago.
KADETI
Sokol - Bor B
Tudi v Nabrežini se obeta izenačena tekma. Tako domači kot gostje pa niso v najboljši formi, kljub temu pa lahko pričakujemo zanimivo srečanje, še zlasti, ker imata e-kipi dobre posameznike. Favorita torej ni.
niiiiiiiimiiiiMiimiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiittiuiiiHfiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiuiitiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiMiiiiiiniiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiNiiiiiimtiiiiiiii
NOGOMET
PO PRVEM DELU 3. AMATERSKE LIGE NA GORIŠKEM
Lep korak naprej Juventine in Mladosti
Delno so razočarali Sovodenjci, ki so z dvanajstimi točkami na desetem mestu lestvice
Postava štandreške Juventine, ki uspešno nastopa v 3. AL na Goriškem

AVTOMOBILIZEM
Rally Moftlecarlo.i,. odločilna preizkušnja
MONTECARLO - Danes zjutraj se bo v Montecarlu zaključil prestižni istoimenski avtomobilski rally. Včeraj popoldne se je približno stotina preostalih tekmovalcev odpravila na pot zadnje etape (dolge 700 kilometrov z desetimi posebnimi preizkušnjami), med katero se bodo morali tekmovalci dvakrat povzpeti na znani in »zahtevni* vrh Turini. Doslej sta še vedno v vodstvu langji rally Zahodnega Nemca Ro.iiia in Finca Allena.
ODBOJKA
V MOŠKI C-2 LICI
Atletski dvoboj Italija-Jugoslavija
GENOVA — V sredo. 2. februar ja bo v tem mestu atletski dvoboj indoor med reprezentancama Italije in Jugoslavije. V italijanskih vrstah bodo med drugim nastopili Mennea, Gabriella Dorio in Sara Simeoni, jugoslovanske barve pa bodo branili tudi Knapič,
Kljub napredku nov poraz Bora JIK Banke
V okrnjeni postavi pa se borovci niso mogli enakovredno upirati domači šesterki - V L moški diviziji Naš prapor boljši od Oljrmpie
Metallurgica - Bor JIK Banka 3:1 (15:4,15:12,13:15,15:10)
BOR JIK BANKA:	Plesničar,
Škabar, Batič, Bitežnik, Budin, Čorbo, Pečenko, De Walderstein in Sgubin.
Borovci so izgubili tudi z Metal-lurgico in tako se serija porazov nadaljuje. Neuspeh na tem gostovanju je še toliko bolj boleč, ker so odbojkarji Bora JIK Banke tega nasprotnika v prvem delu doma premagali z gladkim 3:0. Neglede na poraz so Tržačani pokazali tokrat napredek v primerjavi s preteklima dvema nastopoma, ko so tudi ostali praznih rok. Delno opravičilo moramo iskati tudi v dejstvu, da so gostje nastopili okrnjeni, da je Veljak poškodovan, Stančič je odpotoval na odsluženje vojaškega roka, Marušič pa je bil službeno zadržan.
Najslabši je bil prvi niz, v katerem I Šesterka Našega prapora je sino-se ekipa Bora JIK Banke ni zna- (či v slovenskem derbiju v telovadni-
šla in tako je bil visok poraz neizbežen. V nadaljevanju so pokazali borovci veliko boljšo igro in tretji set celo zmagali. Kaj več pa ni bilo mogoče, ker so v ključnih trenutkih napravili nekaj nedopustnih
ci goriškega Kulturnega doma premagala ekipo 01ympie. Tekma je bila vseskozi zanimiva in tudi dokaj izenačena. Od vseh je bil najbolj razburljiv tretji set; po zmagi v tem setu je imel Naš prapor prosto
napak in 'tako so domačini prema- j pot do zmage, s katero je ohranil
__i2 n.„nnini;	o fntvi fiirli • nrvn moctn na
gali še preostali niz in s tem tudi povsem zasluženo zmagali. (G. F.)
1. MOŠKA DIVIZIJA Naš prapor — Olympia 3:1
(15:3, 6:15, 15:12, 15:7)
NAŠ PRAPOR: F. in M. Sošol, Furlan, Bevčar. Mikluš, Klanjšček, Grinover. Gravner. Komel.
OLYMPIA: Malič, Jarc, Batistič, Polah, A. in S. Terpin, Cotič, Kosič, Devetak, Komjanc, Špacapan.
SODNIK: Susič iz Gorice
111 ’ 11,11,,,,,,,,,,, M,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, M i, H M1111111111M1111111111, M111 n
Pokrajčič in Zdravkovič.
.............................................................mihiiiiiiiiii........................................
!■«:]
r
$ IVENU Z ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V Gr BREŠKI
B Balbi: Nujna vetja angažiranost Trsta in Gorite
«Kako bi se dala razvijati teles a kultura pri nas v Benečiji? O ‘ftdevi sem večkrat razmišljal, pre ,eJ prijateljskih debat je bilo v J®J. zvezi. . . Večkrat smo se tudi j°tiH določenih pobud, ki pa so bi-J? ,vse le kratkotrajnega značaja, ežko je namreč nekaj ustvariti, če •a (o nimaš pogojev. Primanjkuje-1° objekti, razmere so svojevrstne, ^»•oma bi lahko dejal, da pri-.anjkuje družbena osnova za dolo-en razvoj športne dejavnosti.*
S temi mislimi se je pravza-P,rav pričel razgovor z Borisom Izbijem o telesni kulturi v Bene-1 Sloveniji. Boris Balbi je Trža-
zbrali vse tiste Benečane, ki so bili pred leti v tržaškem in gori-škem Dijaškem domu in se tamle spoznali z odbojko ter bi tako lahko odigrali vrsto prijateljskih tekem (tudi v Trstu in Gorici). Lahko bi razvili tudi namizni tenis. Pred leti je ZSŠDI že nekaj poskusilo. To panogo bi lahko gojili v okviru slovenskega pošolskega pouka v Petjahu. Namiznoteniške mize nekaterih
IMUailtHIMMMMMMIIIMMIIIIMII
čan po rodu, v Nediške doline, ozi-1 kreacijsko, oziroma dejal bi raje roma v Petjah pa se je preselil »klaparsko*. Predlagal bi, da bi pred približno desetimi leti. 1 -1—”
»Pred približno šestimi leti smo pričeli v naši občini Podboriesec z moško in žensko odbojko (Volley Club). V začetku so stvari še kar šle; prihajal je celo trener iz Kobarida, katerega nam je priskrbela OK ZSMS iz Tolmina. Dogovarjali smo se tudi za srečanja s slovenskimi odbojkarskimi društvi iz zamejstva, največ s SZ Dom iz Gorice. Kasneje pa so stvari polagoma začele zamirati. Tudi sam sem opustil delovanje v tem društvu. Menim pa, da je bila takratna izkušnja nadvse koristna, saj smo pobliže spoznali vse težave, ki se porodijo pri ustvarjanju novih pobud na tem področju...»
tPrav gotovo je bila ta izkušnja zate koristna. Poleg tega se je v tistem času izoblikoval Mladinski center v Benečiji...»
«Res, v okviru Mladinskega centra v Benečiji smo poleg idejne in izobraževalne dejavnosti skušali povezovati mlade tudi na rekreacijskem področju. Športno dejavnost bi morali morda še v večji meri izkoristiti.*
rlzhajaš iz tržaškega okolja, kjer je v okviru naše skupnosti šport najbolj razirit. Kako bi se po tvojem mnenju dala telesna kultura v Benečiji še v večji meri razvijati?»
Po krajšem premisleku je Boris odvrnil: »Najbolj« bi bilo začeti re
bi lahko postavili tudi v gostilnah, kjer se zbirajo mladi, ali
........................................................Illll.l.ni.l.lllllllll
pa na sedežih nekaterih naših kulturnih društev.
Možnosti je vsekakor več.. . Kot športno panogo bi dodal še šah. Pri vsem tem se pa moramo za vedati, da primanjkujejo kadri. Kljub vsemu pa menim, da bi bilo primerno organizirati razna športna tekmovanja med našimi kulturnimi društvi. Vendar bi,se slovenska športna društva s Tržaškega in Goriškega v večji meri, morala povezovati s tem območjem, tudi z že obstoječimi športnimi društvi, kot so npr. nogometne ekipe.*
prvo mesto na lestvici. Srečanje si je ogledalo lepo število gledalcev, ki so s prikazano igro prišli gotovo na svoj račun. (I.K.)
Kras — Vol!ey Duke 3:0 (15:1, 15:8, 15:4)
KRAS: Budin Livio, Luciano in Rado Milič, Vesnaver, Doljak. Furlan. Boris in Zvonko Simoneta.
Tudi v tretjem kolu nrve moške odbojkarske divizije si ie Kras z največjo lahkoto zagotovil tretjo zaporedno zmago. Mlada začetniška ekipa tržaškega Volley Duke je bil preslab tekmec, da bi lahko ogrozila izkušeno Krasovo moštvo. ki je preizkusilo vse razpoložljive odbojkarje. (B. S.)
«UNDER 15»
0:2
OBVESTILA
SK Kras
vabi člane ln prijatelje danes, 28. t.m., ob 19.15 v prvem ln ob 20.15 v drugem sklicanju v prostore osnovne šole «1, maj 1945» v Zgoniku na izredni občni zbor za popravke Htatuta in v nadaljevanju na 19. redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom:
1.	otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva;
2.	poročila;
3.	pozdravi in diskusija;
4.	izvolilev voliln, komisije;
5.	razrešnica staremu odboru;
6.	volitve novega odbora;
7.	razno.
SZ Jadran
obvešča, da je v avtobusu za Bologno, kjer bo v nedeljo 30. t.m. prvenstvena tekma AS Castiglione • Jadran na razpolago nekaj prostorov za navijače.
Interesenti se lahko prijavijo v trgovini čevljev Malalan na Opčinah ali v cvetličarni Nadja na Proseku še danes, 28. t.m.
$D Kontovel
obvešča, da bo redni občni zbor danes, 28. t.m., ob 20.30 v dvorani na Kontovelu.
Breg B — Bor (5:15, 3:15)
BREG B: Velikonja, Salvi, Dussi, Saccon, Zobec. Lavrica, Malmenval, Boldrin, Canziani, Grimaldi, Didoi.
BOR:	Centazzo, Požar, Bandi,
Pecchiar, Valenčič, Legiša, Superi-na, Rupel.
Borovke so bile res premočne za Bregovo šesterko, za katero so to šele prva srečanja, v katerih si predvsem nabira izkušnje. Poleg tega so bile Brežanke sinoči še brez trenerke, tako da so igrale še bolj zmedeno in porazu se seveda ni dalo izogniti. (Sab)
Sokol — Breg	2:1
(9:15, 15:11, 15:3)
SOKOL: Pertot. Ušaj. Jazbec, Ra-detič, Perdec, Rudež, Gruden, Ve-nier, Legiša.
BREG: E. Žerjal, štrajn, Sancin, Pertot, L. in E. Žerjal, Tavceri, Velikonja, Maranzina.
Nabrežinke so sinoči premagale dolinski Breg po precej borbeni in živahni tekmi. Dolinčanke so bile boljše v prvem setu, ko so hitro povedle in prednost obdržale do kraja. V drugem nizu pa je Sokol uredil svoje vrste in ga tudi osvojil. Tretji set je bil pravi monolog domačih deklet, ki so vodile celo z 12:0 in nasprotnicam na kraju pustile le tri točke.
Obe šesterki sta pokazali precej požrtvovalno igro na dostojni tehnični ravni, vendar je pri Sokolu Pertotova bolje vodila ivojo ekipo.
(S. U.)
Nogometno prvenstvo 3. amaterske lige na Goriškem je prišlo do polovice poti. V nedeljo so namreč odigrali zadnjo tekmo prvega dela, po katerem je na vodilnem mestu enajsterica iz Caprive.
Kako pa je s 3 slovenskimi enajstericami, ki nastopajo v tem prvenstvu? Prva ugotovitev, ki se nam vsiljuje, je ta, da so naše enajsterice, globalno, na istem mestu kot lani, vsaj kar zadeva skupni seštevek točk. Lani so namreč ob sklenitvi prvega dela imele 53 točk, prav tako kot letos. Spremenil pa se je položaj na lestvici, ki je letos bistveno boljši. Juventina je namreč na 2. mestu (lani na 6..), Mladost na 5. (lani 10.), Sovodenjci pa na 10. (lani pa na 2. mestu).
Juventina
Brez dvoma so igralci iz Štan-dreža pripravili svojim navijačem prijetno presenečenje z 2. mestom na razpredelnici. Trener Vižintin, ki je letos prvič pri vodstvu ekipe, je znal vsakogar postaviti na pravo mesto in je z vključitvijo nekaterih mlajših igralcev dal enajsterici tisto prepotrebno mladostno poživitev, ki se precej pozna tudi med tekmami.
Če gre za kako kritiko, gre predvsem na račun obrambne vrste, ki je doslej prejela le preveč golov. Vsekakor so Štandrežci potrdili, da sodijo med najresnejše kandidate za eno od prvih dveh mest,
V teku prvega dela je Juventina dosegla 22 točk z 9 zmagami, 4 remiji in 2 porazoma (Medea in Pog-gio). Skupno je dala 31 golov, prejela pa jih je 17.
Mladost
Kraševci so v lem prvenstvu igrali vsekakor dobro, čeprav so dobrim tekmam sledili tudi slabši nastopi, zaradi katerih Mladost ni zasedla boljšega mesta na lestvici. Kljub temu pa so Doberdobci še v teku za napredovanje, čeprav bodo morali odslej igrati z večjo samozavestjo.
Urati.Vevi varovanci so z igro precej zadovoljili, čeprav je treba tudi povedati, da smo od njihovih napadalcev pričakovali večjo učinkovitost.
Mladost je trenutno na 5. mestu z 19 točkami (8 zmag, 3 remiji in 4 porazi); dala je 20, prejela pa 12 golov.
Sovodnj'e
Na dlani je, da so Sovodenjci letos delno razočarali, predvsem zato, ker so se lani s skoraj isto postavo do zadnjega borili za napredovanje. Kje so vzroki, da je slovenska ekipa zdrknila tako nizko in je v tem delu zbrala le 12 točk?
Vsekakor bo držalo, kar nam je rekel njen predsednik Pelicon, ki je menil, da se je letos krog kakovostnih ekip precej razširil.
Ob tem pa bi še dodali, da so letos Sovodenjci slabše igrali kot v prejšnjem prvenstvu. Predvsem doslej ni bilo učinkovitosti v protinapadu, ki je bila glavna značilnost te ekipe.
Z 12 točkami Sovodenjci delijo 10. mesto s San Lorenzom. Doslej so slavili 5 zmag. dvakrat so igrali neodločeno, 8-krat pa so zgubili. Golov so dosegli 11, prejeli pa so jih že 24.	R. Pavšič
Bor A • Barcolana
Gostje so šibka peterka, tako da bi Borova postava ne smela naleteti na večji odpor in bi morala z lahkoto osvojiti točki.
Inter Milje - Kontovel
Miljski Inter lahko računa na dobre posameznike, ki so doslej presenetili predvsem z dobro igro v o-brambi, tako da čaka Kontovelce zahteven nastop.
Dom - Mobilcasa
Po drugem neuspešnem nastopu bodo Domovi kadeti igrali v naslednjem kolu doma proti Mobilcasi iz Krmina. V predprvenstvenih tekmah so se naši srečali s tem moštvom že dvakrat: zabeležili so po eno zmago in en poraz, obakrat le s točko razlike. Nasprotniki so telesno močnejši, naši pa lahko računajo na hitro in agresivno igro. Tekma bo gotovo zelo izenačena in zelo važno je, da Hvaličevi varovanci stopijo na igrišče koncentrirani.
Srečanje bo jutri ob 16. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. (S.L.)
DEČKI
Grandi Motor! - Kontovel A
Po našem mnenju bo srečanje izenačeno. Kontovelci lahko upajo na zmago le. če bodo pokazali zvrhano mero zagrizenosti, s katero se doslej niso prav odlikovali. Servolana - Bor
Domačini so soliden kolektiv, ki doslej še ni doživel poraza. Za borovce velja isto kot za Kontovelce: lahko pripravijo presenečenje le z dobro igro in požrtvovalnostjo.
Saba - Kontovel B
Druga Kontovelova postava ima proti Sabi malo možnosti za uspeh, kljub temu pa lahko računamo na soliden nastop.
PROPAGANDA
Inter Milje - Polet
Favoriti so domačini, ki uvrščajo dobre posameznike, zato čaka Opence težka naloga. V 2. skupini bo Borova peterka počivala.
Inter 1904 - Kraški zidar
Sežančani bi morali brez težav streti odpor italijanske peterke, zato sta novi točki v bistvu zagotovljeni.
Bor - Alabarda
Tudi borovci bodo morali proti A-labardi z agresivno in borbeno igro zmagati.

......
ŠiM...
lil
-	V. J v VV.VV	*Vk	/	v	'S	» >N.A'\
Danes igra za vas

Vida Legiša
Glede letošnjega prvenstva svoj« ekipe nam je povedala, da si je nadejala več uspeha v tem prvem delu.
Glede na to, da je ekipa letos prenovljena in jo sestavljajo tudi nekatere igralke, bi bil obstanek v drugi ligi vsekakor lep uspeh
Vida Legiša je med ljubitelji odbojke zelo znano ime, saj je že več let steber nabrežinskega Sokola. Z odbojko se je začela udejstvovati pri 13 letih in ji v svojem društvu opravila vse stopnice od mladinskih e-kip do članskega moštva. Večkrat
Avellino - Cesena X Catanzaro - Napoti X 2 Genoa - Torino	IX
Inter - Cagliari	1
Juventus - Verona	1X2
Piša - Ascoli	1	X
Roma - Sampdoria	1
Udinese - Fiorentina	1	X
Arezzo - Palermo	1X2
Campobasso - Lazio X Sambenedettese - Milan	2
Carrarese - Vicenza	1
Senigallia - Francavilla X Od 1. januarja sem sta ž dva od
je nastopila tudi za izbrano vrsto teh. ki so za nas dali napovedi, za-ZšDl. Tri leta zaporedoma pa je beležila po 10 točk, in sicer najprej prejela nagrado za najboljšo igral- Vojko Rožem, prejšnji teden pa še ko turnirja Nede Mijot.	Mauro Sgubin.
PREDSTAVITE« ŠPORTNOMEPICINSKEGA CENTRA Z AMBULANTO
Velika pridobitev za športnike
Hvalevredno pobudo je izvedlo Slovensko zdravniško društvo s sodelovanjem Združenja slovenskih športnih društev v Italiji
Slovensko zdravniško društvo je doseglo v kratkem času svojega delovanja (ustanovljeno je bilo aprila lani, združuje približno ,70 slovenskih zdravnikov, farmacevtov in živinozdravnikov) že nadvse pomemben uspeh: pred kratkim si je priborilo posebno konvencijo, na pod lagi katere lahko upravlja podružnico deželnega športnomedicinske-ga centra. Pobuda, ki se je iztekla
s sodelovanjem ZSŠDI, je izrednega pomena še predvsem za naša športna društva, saj bo lahko zdravniško društvo sedaj Odprlo športno-medicinsko ambulanto, v kateri bodo naši zdravniki opravljali vsakoletne obvezne preglede naših aktivnih športnikov.
Slovensko zdravniško društvo je orisalo namen nove športnomedi-cinske ambulante v sredo zvečer v
Predstavitev športnomedicinskega centra v Gregorčičevi dvorani
Gregorčičevi dvorani na srečanju, ki so se ga z zanimanjem udeležili številni predstavniki naših športnih društev. Predsednik društva Rafko Dolhar (prisotna sta bila tudi podpredsednik Dušan Gruden in kardiolog Živko Lupine) je najprej o-pozoril predstavnike športnih društev na obveznost medicinskih pregledov aktivnih športnikov, kot to izrecno določajo nova zakonska pravila. V novi športnomedicinski ambulanti bodo naši zdravniki m pravljali prav te preglede, kar bo seveda nedvomno v pomoč našim društvom. Začasno bo ambulanta delovala na Proseku. zače’a bo poslovati v sredo, 2. februarja, športnikom pa bo na razpolago predvidoma trikrat tedensko v popoldanskih urah. Zdravniki bodo opravili kompletne preglede z elektrokardiogra-moma pred in po obremenitvi, pregledom urina, spirogramom in splošnim pregledom. Predvidoma bodo vsak dan v ambulanti pregledali po osem aktivnih športnikov. Zaradi kompleksnosti pregledov so zdravniki zaprosili predstavnike društev, da se držijo domenjenih urnikov za preglede posameznih športnikov, da bi na ta način steklo delo v ambulanti že od vsega začetka s polno paro.
Uiednistvo, uprava, oglasni oddelek
TKS1 Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TU 460270
Podružnica Gorica. Drevored 24 maggio 1	Tel, (0481) 83382 (85723)
Naročnina
Mesečno 9.000 lir — celoletna 65.000 lir
V SFRJ številka 6.00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizaciie in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	28. januarja 1983
Zo SFRJ Žiro račun 50101 603 45361 AUII — UZb 61000 L|ubl|CinQ Gradišče 10/II. nad., telelon 223023
Oglasi	Ob delavnikili: trgovski 1 modul (sir 1 st., vis 43 itiml
39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formotu. sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir besedo-Ob proznikih: povišek 20%. IV a 18% Oglasi iz dežele Furlaniie - Julijska kraiine se naročaio pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
fzcUiak. ^ZTT in t«5k*^ ^Trst
Čl*n italijanske zveze Časopisnih frlljM
založnikov FlfcG VJP
po pisanju Oglednega dnevnika Financial times
V mednarodnih krogih zaupajo jugoslovanskemu gospodarstvu
Jjgoslavija je dobila od zahodnih bank in ustanov pomoč, ki «ninr.a para» in kakršna je bila doslej rezervirana le članicam NATO
Umrl Georges Bidault
RRUSELJ — «Neuvrščena Jugoslavija .je v uri gospodarskih problemov debila povrnjena prizadevanja za leta. v katerih je negovala dobre, odnose s praktično vsemi državami*, piše včerajšnji Fi narrcial Times v obsežnejšem članku, v katerem razčlenjuje ozadje deviznih zagat jugoslovanskega gospodarstva.
Pisec, ki sodi med ugledne fi nančne izvedence londonskega dnevnika. poudarja, da je Jugoslavja dobila od zahodnih bank in finanč nih ustanov pomoč, ki /mirna oa-ra* in kakršna je bila doslej «re zervirana le za članice atlantske zveze, v «Podobno pomoč*, pravi »sta v 70. letih dobili Turčija in Portugalska, zdaj pa jo .je prvič dobila neuvrščena država*.
Po podatkih, dostopnih Financial Timesu, ie sveženj pomoči jugoslovanskemu gospodarstvu sestavljen iz štirih delov: — 1.3 milijarde dolarjev bodo zagotovile vlade zahodnih držav. Če bo v ta aranžma vstopil še Kuvajt, potem ho ta vso ta večja za njegov delež.
— Zasebne banke bedo sodilo vale s posojilom do 2 milijard do iar.jev (za pomoč pri odplačevanju dospelili obveznosti v tem letu), hkrati pa v sklop tega dela oo-moči sodi 90-dnevni odlog odola-čevanja obveznosti, ki dospejo v tem kvartalu
— Mednarodni denarni sklad (IMF) bo izplačal 554 milijonov e not posebnih pravic do črpanja (606 milijonov dolarjev), svetovna banka pa bo dala »posojilo za strukturalno prilagovanje*:
— Na koncu bo v aranžmaju sodelovala še Baselska banka za mednarodne poravnave (BIS), ki pa se So vključila v aranžma, ko bo »dokončno izoblikovana pomoč vpal* in bo jasno, »koliko premo stitvenih posojil potrebuje Jugoslavija in ob katerih rok h*.
I škim zunanjem ministrom Genscher-I jem in predsedstvom evropskega j parlamenta. Namen srečanja je bil, da poenotijo volilni sistem, ki je bil pred štirimi leti različen cd države do države. Jasno je namreč, da se Velika Britanija ne bo odpovedala svojemu večinskemu volibiemu sistemu; pač pa je predsedstvo evropskega parlamenta pozvalo države članice k čimvečji homogenosti volilnih sistemov.
RIM — Prihodnjega leta volitve v evropski parlament še ne bodo potekale z enakim volilnim sistemom v vseh državah članicah EGS. To je rezultat zadnjega srečanja med predsedujočim v EGS. zahodnonem-

Svojevrsten protest
Južnoafriškega komodorja aretirali zaradi vohunstva
JOHANNESBURG — V Južni A-friki so aretirala poveljnika po-mcrsksga vojaškega oporišča Si-mons Town, koenodorja Dietra Ger-hardta in njegovo ženo, ker sta vohunila v korist Sovjetske zveze. Ko-moderjeve zveze s Sovjeti so odkrili ker je živel v velikem razkošju. pred svojimi številnimi peto vanji v inozemstvo pa ni izpolnil posebnih formularjev, kot mora to storiti vsak južnoafriški častnik. Gerhardt, ki je po rodu iz Berlina, vendar je že vrsto let pripadnik južnoafriške vojne mornarice, je sovjetski tajni službi že deset let posredoval izjemno zaupne dokumente v zvezi s pristaniščem Si-mons Towna. kjer je bilo do leta 1975 britansko poveljstvo za Južni Atlantik in Indijski ocean, trenutno pa je eno najpomembnejših vojaških oporišč v sklopu zahodnih mornaric.
Pomembnost tega pristanišča po-trju e dejstvo, da stalno križari pred njim 16 sovjetskih ladij, med katerimi .je šest bojnih, ostale pa so oskrbovalne, z vseh pa ves čas nadzorujejo pomorski promet pred južnoafriško obalo.
Lastnik te hiše. ki so mu nemške oblasti tako rekoč pred nosom zgradile avtocesto, je svoj protest izrazil z zgovornim trojezičnim napisom
Odslej Evercst čistejši
KATMANDU - Nepalske oblasti so zaskrbljene, ker ostaja za alpinističnimi odpravami, ki se skušajo povzpeti na Everest, vse več navlake. Zato bo morala odslej vsaka odprava najeti še deset dodatnih nosačev, ki bodo za evropskimi planinci počistili vse. kar bo ostalo za njimi. Plezalci, ki so se vrnili s Himalaje, pripovedujejo, da so na pobočjih Everesta ostanki šotorov. lestev, vrvi, kisikovih bomb, konzerv, steklenic, ovojev in še marsikaj, pa tudi razbiti italijanski helikopter, ki je tam padel leta 1973.
MADRID — V francoskem konzulatu v Barceloni je prišlo včeraj do atentata, ki je povzročil precej škode, žrtev pa ni bilo.
Z 12. SREČANJA MALIH ODROV V NOVI GORICI
Ali se je hudič prav zares prikradel tudi med nas vse?
0 Hudiču na filozofski fakulteti in Božanski komediji, ki je zaključila gostovanja v Gorici - Priznanje Vladimiru Skrbinšku - Danes toliko pričakovana Golobnjača in Bent - Jutri zaključek festivala
NOVA GORICA — Velika in odmevna manifestacija, kot je 12. goričko srečanje malih odrov, se bliža h koncu. Jutri bo namreč padel zastor nad celotno prireditev, organizatorji bodo podelili nagrade — bronaste vrtnice. Vsekakor je organizacijski napor velik in skoraj presega meje vzdržljivost}, kar velja za prav vse liste, ki si prizadevajo, da bi se gostje dobro počutili in da festival teče brezhibno. Tudi žirija je ob obilici predstav izmučena in seveda poročevalci, ki drvijo iz dvorane v dvorano. Kaže, da je še najmanj izčrpano občinstvo, ki stalno napolnjuje g'edališča in prireditvene prostore, tako da so vse predstave razprodane. Kako ne bi bile. ko pa daje goričko srečanje malih odrov vpogled v najsodobnejše slovensko in jugoslovansko gledališko iskateljstvo, ko so uprizoritve zanimive, eksplozivne in «no»e».
Ob vsem tem se nam poraja misel, da bi lahko novogoriški odri
gostovali tudi v Trstu (ne samo v Ljubljani), kjer bi brez dvoma doživeli uspeh, saj prinašajo nov veter tako v smis]u odrskega sporočila kot tudi kar zadeva vsebinsko, povedano plat uprizoritev. O tem nas prepričujeta tudi predstavi, ki sta bili na sporedu v sredo v Solkanu in v novem Kulturnem domu v Gorici. S svojo svežino, humorjem in satiro sta zagotovo pustili na obiskovalcih lep vtis.
Ljubljansko Mestno gledališče je v solkanski dvorani predstavilo delo Iva Brešana Hudič m filozofski fakulteti, ki je bilo napisano že leta 1975 in je doživelo svojo praizvedbo z dokajšnjo zamudo. V režiji Žarka Petana smo gledali predstavo, ki je presenetila s svojo posmehljivostjo, čeprav obravnava težke dogodke iz leta 1949. Kaže, da je tudi Hudič na filozofski fakulteti ujet v tisti tok jugoslovanskega gledališča in filma, ki hoče raziskati in obelodaniti dogodke po revoluciji, o katerih je prav,
V visoki starosti 84 let je za posledicami možganskega obolenja umrl bivši vodja francoskega odporništva in bivši ministrski predsednik Georges Bidault. V svojem razgibanem življenju je doživel marsikaj.
Med vojno ga je mučil gestapo, po njej pa je bil najprej De Gaullov sodelavec, nato njegov zagrizen nasprotnik (da je moral celo zbežati iz Francije), po povratku iz izgnanstva v Braziliji pa celo pristaš desničarske stranke »gibanje za pravico in mir*. Na sliki (telefoto AP) arhivski posnetek nekdanjega premiera
.................iiuiiii.............................lin.....................tul..
S SODELOVANJEM ITALIJANSKE IN ŠPANSKE POLICIJE
V Londonu aretirali pripadnika NAR Petroneja domnevnega morilca dveh policistov v Rimu
Obtožen je tudi ropa v neki banki v Marbelli na španski Costi del Sol, kjer so v božični noči iz sefov odnesli preko 30 milijard lir dragocenosti
LONDON — Scotland Yard je včeraj s sodelovanjem italijanskih in španskih policijskih funkcionarjev aretiral v Londonu črnega terorista Luciana Petroneja. Aretirani je po mnenju preiskovalcev eden najnevarnejših morilcev neofašistične prevratniške skupine NAR. Iz Italije je zbežal po hladnokrvnem 11-moru dveh policistov v Rimu junija lani. ko je prav Petrone po dosedanjih ugotovitvah ukazal obema policistoma, ki sta ga v družbi drugih pajdašev zasačila, naj se zlekneta na tla in ju je s strelom v tilnik pokončal.
Petrone se je zatekel v Španijo, kjer so mu prijatelji in znanci voditelja NAR Stefana Delle Chiaie o-mogočili. da je v Marbelli na Costi del Sol odprl restavracijo. Decembra lani pa je moral zbežati tudi iz Španije, saj je vpleten v rop
PO POPOLNEM NEUSPEHU SESTANKA MINISTROV 0PEC V ŽENEVI
Negotovost in skrb aad hudimi posledicami aa medaarodaem aaftaem ia valutaem trgu
Velika Britanija za sedaj ne bo znižala cen petroleja iz Severnega morja
LONDON - Po dejanskem razkolu organizacije petrolejskih držav, ki so ga zabeležili po zadnjem sestanku 13 ministrov OPEČ v Ženevi, vlada na mednarodnem naftnem tržišču ponclna negotovost s čedalje izrazitejšimi pesimističnimi napovedmi, kar se prenaša tudi v odmeve v mednarodni javnosti. Veliko razočaranje nad neuspehom ženevskih pogajanj o deležih pri skupni proizvodnji in o cenah je včeraj izrazil saudski kralj Falid, ki je tudi izrekel bojazen nad hudimi posledicami razkola. Podobne izjave so dali zastopniki Kuvajta in Zdru-
Tihotapil 300 kg kave
KOZINA - Tu so včeraj. ne kaj po 13. uri cariniki in miličniki začeli podrobneje pregledovati kombi ki ga je na meio pripeljal Georg Z/.vickl. 26 let, iz Gradca. Ob pregledu so ugotovili, da ima Zuicklov kombi dvojno steno, torej bunker. v katerem je skrival 360 kilogramov kave. na črni borzi vredne vsaj 400 tisočakov. Zvvickl se je sprva izgovarjal, da o »podtaknjeni* robi ne ve nič. kasneje pa je le priznal, da je bil namenjen v Bosno, kjer bi moral blago predati na prej. Preiskava še traja, (dg)
Ženih arabskih emiratov, ki so obtožili »posamezne članice OPEČ*. da niso pokazale dobre volje za s po razum.
Posledice ženevskega razkola se bodo pokazale prav kmalu, je za trdil petrolejski minister Združenih arabskih emiratov Oteiba v televizijskem intervjuju, v katerem .je napovedal bližnje povečanje proizvodnje in padec cen. Oteiba je zatrdil, da emirati in Saudova Arabija ne
bodo več brzdali proizvodnje za u ravnavanje tržišča, kot so doslej storili iz čuta odgovornosti, medtem ko so druge članice OPEČ črpale mnogo več nafte od dogovorjene in priznavale kupcem močne popuste. Obtožil je začasnega predsednika OPEČ, Nigerijca Dikka, da je za vestno oškodoval države Zaliva in je izrazil upanje, da je še možen nujen kompromis v okviru OPEČ, češ da bi «vojna s cenami* imela pogubne posledice tudi v valutnih te 'a jih in v mednarodnem bančnem sistemu.
Medtem so v Veliki Britaniji, ki črpa nafto v Severnem morju in ni včlanjena v OPEČ, dosedanje reakcije dokaj previdne. Angleški minister za energijo Nigel Lavvson je pred zastopniki petrolejskih družb izjavil, da za sedajne bodo spremenili cen nafte iz Severnega morja in je torej zavrnil njihove zahteve po občutni pocenitvi. S tem je tudi, vsaj za sedaj, zanikal napovedi saudskega petrolejskega ministra Ja-manija o takojšnjih pocenitvah v ne-včlanjenih državah po neuspehu že nevskega sestanka OPEČ. Toda le za sedaj, ker je naravno, da bo povečanje proizvodnje, ki ga napovedujejo arabske države, ob sedanji prenasičenosti trga nujno povzročilo padec cen. Največje ameriške transnacionalne petrolejske družbe se pa že pritožujejo, da so se njihovi (vsekakor ogromni) profiti v zadnjih mesecih občutno znižali. skoraj na polovico, razen največje «Exxon», ki ji je uspelo zadržati »izgubo* na 13 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom.
njune rane šivati. Potapljača sta se rešila z divjim begom na breg, vendar so jima skuše sledile na samo obalo, kjer so poginile na pesku.
52 milijard dularjev dolgov Italije v tujini
RIM — Italija ni zadolžena v tujini samo za 27,3 milijarde dolarjev, kot so tolmačili nedavno izjavo zakladnega ministra Goric, ampak za okrog 52 milijard dolarjev, upošte-
vajoč tudi dolgove italijanskih bank. Ta dolg se bo letos še povečal, saj bo treba plačati več kot 5 milijard dolarjev obresti in prišteti primanj-kljaj tekočih mednarodnih poslov. Za kritje te zadolžitve razpolaga I-talija s približno 35 milijardami dolarjev zlatih in valutnih rezerv ter
JACKSONVILLE - Neko ameriško vojaško letalo je v Sredozemlju takoj po vzletu z letalonosilke Nimitz padlo v morje. Trije od štirih mož posadke so izgubili življenje. Kraja nesreče niso sporočili.
na neko banko v Marbelli, iz katere so v božični noči odnesli za 30 milijard lir vrednosti. V ta rop sta poleg Petroneja vpletena še dva italijanska neoiašista, neki pripadnik francoskega «Orde Nouveau* in nekaj Špancev. Do sedaj so v I-taliji in v Španiji aretirali Fabia Massima Žita in njegovo sestro Silvano, Giorgia De William Pinca in Modesto Cecilia.
Luciana Petroneja so aretirali v
staške — umori, grožnje, nasilje. Na Norveškem so te skupine prej večkrat poskušale najti oporišča v jugoslovanskih krogih, vendar brez večjega uspeha. Do zdaj jim ni uspelo, da bi postali večja nevarnost v tej državi.
To je citat iz norveškega časnika Dagbladet, ki v slojem komentarju razkrinkava pravi obraz u-staškega nasilja. Vzrok za članek je bal nevsakdanji dogodek. Eden izmed kolovodij ustašev na Norve-
WaIton Streetu, v samem središču ” j07d l ,baš se ie znašelv
tahjanskih funkcionarjev. V trenut- "	’	J -	....
ku aretacije sta bila pri Petroneju
tudi njegova britanska prijateljica Maggye Lucas Box in še neki drugi britanski državljan. Oba Britanca je Scotland Yard aretirala zaradi posesti mamil.
španska policija trdi, da so trenutno na begu še tri osebe vpletene v rop v Marbelli in sicer ne samo eden, temveč kar dva Francoza in neki Jugoslovan. Po vsem tem postaja jasno, da je bil božični rop stoletja najširše osnovan in da je v njem sodelovala prava smetana e-vrapskega desničarskega prevratni-štva. Do sedaj so oblasti dobile le eno tretjino prijavljenega plena. Ni pa izključeno, da so lastniki 186 sefov, v katere so Petronejevi pajdaši vlomili, delno zamolčali utrpelo škodo, da ne bi imeli sitnosti s svojimi davčnimi upravami in ne navsezadnje tudi s polici io. V Španiji se odkrito šušlja, da so bile v selih tudi dragocenosti skrajno vprašljivega izvora. Vsekakor pa so španski preiskovalci že prepričani, da je bil prav Petrone eden glavnih, če ne celo glavni ideator ropa v Marbelli.
Norvežani spoznavajo ustaše
OSLO — Ideologija in metode pripadnikov terorističnih skupin, ki so jih po vojni v tujini ustanovili hrvaški emigranti, so enake kot u-
soprogo, od katere se je ločeval. Tamkajšnja javnost je bila močno presenečena, kajti umor na očeh delilcev pravde se v večstoletni zgodovini norveškega ljudstva še ni zgodil.
Po tej drami so se na televiziji in v časopisih spraševali zakaj je Ljuljaš celo na sodišču nosil orožje, čeprav ni imel niti dovoljenja pristojnih oblasti. Da bi ublažil zgražanje in obsodijo javnosti je morilec skušal prikriti pravi obraz kriminala in se predstavljal kot »borec za svobodo*, ki se je «bal da ga bo ubila jugoslovanska policija in je zato nosil orožje*. To igro kriminalca je razkril neodvisni Dagbladet. ki je zapisal pravo resnico o ustaškem nasilju. Časnik na začetku opozarja, da so bili ustasi organizacija hrvaških fašistov in da so med vojno ubili na stotisoče Srbov in Židov. Dodaja da so mno
gi ustaši in njihovi privrženci konec vojne zapustili Jugoslavijo in v tujini ustanovili teroristične organizacije, katerih ideologija in metode so ostale enake. V tej zvezi Dagbladet opozarja na umor veleposlanika Roloviča v Stockholmu, vdor v jugoslovanski konzulat v Geteborgu in teroristične akcije v Belgiji.
Časnik ob koncu ugotavlja, da je Josip Ljubaš peleg Vinka Mariča eden od kolovodij novih ustašev na Norveškem, ki je v tem primeru pokazal, da so ustaši lahko prikrita nevarnost, ker so dobro oboroženi in pripravljeni streljati povsod in na vsakogar, (dd)
Peterčki v Neaplju
NEAPELJ — 23-letna Aurora Fon tanella je v Neaplju rodila peterčke. ki so vsi pri dobrem zdravju. Štirje tehtajo od 1250 do 2600 gramov, eden 900 gramov' vsi pa so v inkubatorju, ker so se rodili v osmem mesecu. Mlada mamica, ki se je podvrgla pred časom hormonskemu zdravljenju, je v 24 minutah povila tri dečke in dve deklici brez anestezije. Vedela je, da bo rodila več otrok, vendar je pričakovala »le* štiri.
Oče je star 31 let in je po poklicu delavec.
To so že drugi peterčki v Neaplju v zadnjih 42 dneh.
„.........um....Hlinim.............................................
Mali oglasi
PRODAM fiat 500 letnik 67. z opravljeno revizijo. Cena 400.000 lir. Telefonirati na št. 730630 od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 (vprašati po Cristelu).
KDOR je pomotoma »sunil* Natašino trobento na zadnji Jadranovi tekmi, prosimo, da jo prinese nazaj na prihodnji Jadranovi tekmi.
...............II mul H um umil HI Hill,,..IIIIHHIlIlHHHIHMlHIIIIIIIH.IHIIIIIlilHIIIHIIIHIimillinH.nilllHHIHI..
Salvadorska gverila zaostrila svoje akcije
Skuše napadle ribiča
SYDNEY — Južno od Sydneya so jate 20 cm dolge skuše (škombri) iz povsem nepojasnjenih vzrokov napadle športna potapljača, in ju tako obgrizle, da so ju morali prc peljati v bolnišnico, kjer so morali
4
SAN SALVADOR — Salvadorski gverilci so v zadnjih dneh okrepili svojo dejavnost in napadli kako desetino krajev, izvedli vrsto atentatov na objekte za proizvodnjo in prenos električne energije ter na komunikacijske naprave, predvsem mostove, v pokrajinah Clmlatenan-go in Usultan. To sta hkrati dve novoodprti fronti, na katerih si gverila prizadeva odbiti pritisk, ki ga nanjo izvaja salvadorska voj ska, predvsem v severnem delu dežele.
Salvadorska vojska tako nadaljuje z letalskimi in artilerijskimi napadi na severno pokrajino San Vi cente. 60 kilometrov vzhodno od prestolnice. Gverilci so se tako prisiljeni umikati proti bližnji pokrajini Cabanas. Vojaški predstavnik salvadorskega režima je sporočil, da so hudi spopadi z gverilci terjali življenja 40 vojakov in 36 gve rilcev. Po nekaterih poročilih vodijo operacije vojaških sil, za vrnitev izgubljenih položajev, ameriški vo:aški svetovalci.
Na sliki (telefoto AP); pripadnika salvadorske vojske na sledeh gverile.
telefon (040) 79 46 72
KUPIM ali najamem hišo v okolici Trsta ali na Krasu. Telefonirati na št. (040) 228-834 ali 817-265.
PRODAM hišo na Krasu brez vrta. Telefonirati v večernih urah na št. 200-634.
GRAMOFON master voice iz leta 1930 v dobrem stanju prodam. Te lefonirati na št. 0481 - 86349.
STAREJŠA GOSPA iz Gorice išče hišno pomočnico. Nudi hrano in stanovanje. Telefonirati na št.86349.
22-LETNI knjigovodja išče zaposlitev v podjetju. Telefon 040/723-739.
PRODAM hišo v Borštu. Telefonirati od 18. do 19. ure na štev. (040) 228421.
NA PODROČJU zahodnega Krasa iščem zidarja za majhna hišna popravila. Telefonirati med 19. in 20. uro na št. 040/220525.
IŠČEM zaposlitev kot blagajničarka v trgovini ali pa kot pomočnica v ambulanti. Telefonirati na številko 231875.
PRODAM parcelo pri morju v bližini Reke. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro «Zazidljivo*.
PRODAM akacijeva drva za kurjavo in kole za trte. Saverij Ro Žič. tel. 0481 - 390688.
OSMICO je odprl Ernest Smotlak Mačkolje 58. Toči belo in črno vino.
PRODAM 2000 kv. m terena — vinograd in travnik. Telefon 040/54372.
ANTON BOLE pri Piščancih ima do 3(1. januarja odprto osmieo.
OSMICO nadaljuje RoLert Pipan v Mavhinjah.
TRGOVINA MODF. VALENTINA razprodaja vse vrste blaga s popustom od 20 do 60 odst.
IŠČEMO diplomirano/ega farmacevtko/a za takojšnjo zaposlitev v lekarni pri Fernetičih. Telefon (040) 416212 - Dolce.
da sodobni človek ve in spregovori. Sicer pa zgodba ljubljanske uprif0' ritve ni kdo ve kaj presenetljiv* in pretresljiva, je pa vsekakor originalna.
Hudič se je naselil v profesorju Fausnerja, predstojnilca katedri za marksizem, ki je obtožen protirevolucionarne igre in povezav 1 klerom. In prav hudič mu pomaga. ko skleneta pogodbo, da se reši neutemeljenih obtožb, da pohodi nasprotnike in sovražnike, da zo; vlada nad njimi. Takrat pripravi vse partijske dostojanstvenike 1,1 cerkvene velikaše, da popolnoma pozabijo na svoja stališča in mu pritrjujejo, ko pravi: Nobeno pr*" pričanje vam ne sme biti tako sveto, da ga ne bi mogli zamenjati 1 nasprotnim.
Ansambel Mestnega gledališča z natančno igro ustvaril homogeno celoto, iz katei-e so izstopali nekateri liki, kot na primer profesor Fausner, partijski komisar Marti' novic in še posebej policaj Kuku-rica.
Prav tako sveža, čeprav porajajoča se iz drugačnih izhodišč, if bila uprizoritev Božanske komedije. To delo Isidora Štoka v prevodu Milana Jesiha smo gledali v Kulturnem domu v Gorici, ki je bil tej priložnosti poln radovednih gle' dalcev. Radovednost se je vsekakor splačala, saj so člani ljubljanskega Lutkovnega gledališča poskrbeli za prvovrsten gledališki dogodek, ki nas vsekakor bolj prepriča v prvem delu, ker je v drugem vsi preveč nihanj. Po lanskoletni Karlovški sodbi v Višnji gori so sl Ijtibljanski lutkarji spet močna priljubili občinstvu.
Stokova Božanska komedija Pri' poseduje na svojevrsten način o nastanku sveta in čeprav ji je iuh°f dišče svetopisemsko izročilo, denti' tizira mit, se mu marsikdaj posmehuje, a nikoli na način, ko bi lak' ko prešla v treznost.
Vse polno je satiričnih, humornih in naravnost smešnih prizoraU in dialogov, ki so jih igralci s svojevrstno kretnjo podajali, pri čemi’ so imele veliko vlogo tudi lutki-Skratka, šlo je za znano pripoved
0	stvarjenju sveta in o roistvu h' dama in Eve, ki pa je bila podana skozi zanimiva očala.
Nikakor se v tem poročilu ne moremo izogniti pomembnemu dogodku. ki je sledil predstavi Hudič ’,a filozofski fakulteti v solkanski dvorani in ki ga nalašč omenjamo na koncu. Direktor Primorskega dramskega gledališča Sergij Pelhan Jf izročil slovenskemu igralcu, ki i* posvetil šestdeset let svojega ž’v'
1	a n ja teatru, Vladimiru Skrbinška
bronasto vrtnico kot izraz priznanja za vse n egovo delo. S toplim* besedami je Pedhan označil Skrbi”' šleovo vlogo v slovenskem gledališču, Skrbinšek sam pa se je v. no ganjen zahvalil za visoko Pr,z' nanje.	...
In tako je danes končno napočll toliko pričakovani petek. Na sporedu sta dve izjemni predstavi, G°-lobnjača in Bent, o katerih je 9^ vor že od vsega začetlca. Upati j*> da bo tolikšno pričakovanje upravičil tudi estetski užitek.
MARIJ ČUK
CATANIA - 38-letna Pina Bo-nanno, ki si je z operacijo 1977 spremenila spol, se je včer&l poročila v nekem sicilskem mestu-Poroka je bila cerkvena.
BENEŠKI DNEVNIK
Skupščina gorske skupnosti Ncdiških dolin o zakonu 82$
ČEDAD — V soboto. 29. januarja* ob 16. liri se bo v Špetru Slove* nov sestala skupščina gorske skup" nosti Ncdiških dolin. Na dnevnem redu je razprava o možnosti, ki j*11 nudi zakon štev. 828 za popotres* no obnovo in za razvoj gorskih Pre' delov. Predmet razprave, seveda* vzbuja veliko zanimanje v tukaj" šnjih političnih strankah. Mnogo ljP' di se namreč zaveda, da nudi **-kon enkratno priložnost za razvoj Benečije in opozarja na dvoje vrst vprašanj, ki zahtevajo jasne odgovore. Najprej je potrebna razprava o postopku za uresničitev zakona ra osnovi natančnih in usmerjenih načrtov. Odpira se tudi drugo P0" niembno vprašanje in sicer vprašanje vsebine, oziroma kateremu sektorju je treba dati prednost. Kmetijstvu? Industriji? Turizmu? Socialnim storitvam? Seveda je P°j trebna smotrna uporaba denarja. k> ga zakon 828 zagotavlja in hkrati ne gre odlašati z razvojnimi na črti, da bi se preprečile posledic* inflacije.
Stališča gorske skupnosti nis® znana, znan je njen razvojni načrt; že predstavljen javnosti, ki pa o’ ga morali financirati iz drugih fondov. Medtem ko se vrstijo srečanj* med strankami večine (KD, PSI 'P PSDI) in levičarskimi strankam*: Komunistična partija, ki je Pre“ kratkim sklicala v Čedadu konferenco. da bi predstavila vsaj načrt ** razvoj obmejnega področja Furlanije in Benečije, prireja celo vrs'° javnih srečanj v gorskih vaseh.