Št. 92 (16.742) letoLVI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idnji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - K. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA-UL Garibaldi 9-Tel. 0481533382, fax 0481532958
ČEDAD - Ul. Ristori28-Tel.0432/731190________________
Internet' http/www.primorski.it/ e-mail redakcija@primorski.if
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
OPČINE-Tel. (040)21491
TRST-NABREŽINA SESUAN-BAZOVICA-DOMJO
__________________________y
10 J p POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIM
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20b, legge 6624)6 • Filiale di Trieste
PETEK, 21. APRILA 2000
Pravice
srenj,
pravice
manjšine
Martin Breceu
Deželno upravno sodišče Furlanije-Julijske krajine je priznalo pravno osebnost srenjam v tržaški pokrajini z razsodbo, o kateri obsežno pišemo na notranjih straneh pričujoče Številke Primorskega dnevnika. Predstavniki srenj in njihov odvetnik Peter Močnik so vecrat segli po izrazu »zgodovinski«, ko so na včerajšnji tiskovni konferenci skušali označiti pomen tega prav-doreka. Mislimo, da izraz ni pretiran, seveda Ce ostajamo v mejah tržaške stvarnosti in se nanašamo na vlogo, ki naj bi bila v njej odmerjena zlasti slovenskemu življu.
Najprej je treba podčrtati. da gre za vprašanje lastništva ali posesti reci in piši skoraj 5 tisoC hektarjev zemljiških površin. Res je, da so to v glavnem za gozdna in kmetijska področja, a jasno je, da je v igri kar velika ekonomska vrednost.
Poleg tega velja izpostaviti dejstvo, da razsodba pomeni začetek priznavanja pravic, ki so bile tri Četrtine stoletja teptane. Seveda to poraja marsikatero misel bodisi o tistih, ki so te pravice teptah, bodisi o onih, katerih pravice so bile teptane.
Kar se prvih tiče, je jasno, da gre za italijanske javne oblasti. In to ne samo v času fašizma, za katerega vemo, da je bil negacija človekovih pravic, ampak tudi v Času povojne demokracije.
Kar se drugih tiče, je prav tako jasno, da gre v glavnem za slovenski živelj, saj srenje na Tržaškem sestavljajo skoraj izključno rodbine, ki so slovenskega izvora. Na dlani je torej, da zgodba o srenjah predstavlja le enega izmed aspektov diskri-minatorskega odnosa, ki so ga italijanske javne oblasti imele in ga v dobršni meri Se imajo do naše skupnosti, kot sicer vemo tudi iz drugih starih in še Cisto svežih oz. še trajajočih izkušenj.
Zaradi zgodovinske re-. snice moramo tudi zapisati, da dosedanji boj za uveljavljanje srenjsldh pravic, žal, ni bil boj, ki bi ga podpiral celotni slovenski živelj na Tržaškem. V njegovih vrstah je bilo veliko omahljivcev in celo deklariranih nasprotnikov, in to tudi takšnih, ki zasedajo najvisja mesta v manjšinskih hierarhijah. Kaj pa Ce bi razsoba predstavljala tudi znak, da je mogoče in celo nujno voditi nekoliko drugačno manjšinsko politiko, ce hoCemo res doseči svoje pravice?
DEŽELNO UPRAVNO SODIŠČE / »ZGODOVINSKA« RAZSODBA ST. 369/2000 Z DNE 24. MARCA 2000
Srenjam končno priznana pravna osebnost v smislu DZ št. 3/1996
Priziv uspešno vložil odvetnik Peter Močnik v imenu štirih srenj na Tržaškem
TRST - Tržaške srenje imajo pravico do pravne osebnosti zasebne narave na osnovi deželnega zakona št. 3 iz leta 1996. Tako je razsodilo deželno upravno sodišče minulega 24. marca, sprejemajoč priziv, ki ga je v imenu predstavnikov štirih srenj v tržaški pokrajini vložil odvetnik Peter Močnik proti Deželi Furlaniji-Julijski krajini 23. oktobra lani. O vsebini in predvsem o velikem pomenu te razsodbe, ki nosi številko 369/2000, je bil govor na tiskovni konferenci, ki jo je včeraj dopoldne priredila Agrarna skupnost ju-sov-srenj na svojem sedežu na PadriCah.
Na 7. strani
ITALIJA / MANDAT ZA NOVO VLADO
Leva sredina se je enohio odločila za Giuliana Amata
V Italiji končno ohladitev inflacije
RIM - Po stalnem naraščanju v zadnjih dveh mesecih in marčnemu višku je prišlo v Italiji do zaustavitve naraščanja življenjskih stroškov, tako da se je inflacija v bistvu ohladila. Glede na marčnih 2, 5% znaša aprilska po podatkih desetih vzorčnih mest 2, 3%. Glede na marec so se cene zvišale za nekaj veC kot 0,1%, v prihodnjih mesecih pa bomo skoraj gotovo priCa nadaljni ohladitvi. Aprila je letna inflacija nazadovala v sedmih mestih, medtem ko je v treh ostala na isti ravni. V Trstu je nazadovala s 3, 5% na 3, 3%.
Na 2. strani
RIM - Ce ne boprese-neCenj, bo predsednik republika Carlo Azeglio Ciampi danes poveril Giu-lianu Amatu mandat za sestavo nove vlade. Kandidaturo zakladnega ministra in bivšega premierja iz vrst PSI mu bo enotno predlagalo levosredinsko zavezništvo, tako, da bo lahko Amato, Ce mu bo uspelo seveda sestaviti novo vlado, lahko računal na isto večino, ki je podpirala vlado Massima D’Aleme.
Odločno nasprotovanje Amatovi kandidaturi je na-
povedal Fausto Bertinotti, ki noče referendumov in očitno Zeli predčasne volitve. Stranka komunistične prenove, je dejal njen lider, bi podprla le mandatarja, ki bi se zavzel za korenit zasuk na levo.
Desnica- in Liga enoglasno vztrajata pri predčasnih volitvah. Berlusconi je vCeraj v neki izjavi celo branil D’Alemo in rekel, da je bil bivši premier grešni kozel za volilni poraz, za katerega ne nosi vse odgovornosti.
Na 2. strani
LJUBLJANA / REŠEVANJE VLADNE KRIZE
Kandidat pomladnih shank Bajuk včeraj ni bil izvoljen
LJUBLJANA - Državni zbor je na tajnem glasovanju zavrnil predlog pomladnih strank (SLS+SKD, SDS) za izvolitev Andreja Bajuka na položaj predsednika vlade. Na tajnem glasovanju je "za" glasovalo 44 poslank in poslancev, "proti" Bajuku kot novemu mandatarju pa je bilo 33 poslank in poslancev. Skupno je bilo razdeljenih 85 glasovnic, oddanih je bilo 79, med katerimi sta bili dve neveljavni. Za izvohtev bi kandidat potreboval najmanj 46 glasov.
Po izglasovani nezaupnici vladi Janeza Drnovška 8. aprila je kandidaturo Andreja Bajuka za novega mandatarja 15. aprila vložilo 25 poslancev iz SLS + SKD Slovenske ljudske stranke in SDS, ki so kandidata za premiera strnjeno podprle. Proti so glasovali poslanci vseh ostalih strank.
Bajukovo kandidaturo bodo pomladne stranke zelo verjetno vložile vnovič v upanju, da se bo dragic tehtnica prevesila na njegovo stran.
Na 3. strani
GORICA / PREISKAVA FINANČNE STRAŽE
Z gorivom proste cone krepko ogoljufali državo
GORICA - Finančna straža na Goriškem je ugotovila goljufijo pri prodaji naftnih derivatov proste cone. Skupina 16 avtoprevoznikov, trgovcev in upraviteljev bencinskih Črpalk je zlorabila skoraj 400 tisoC litrov nafte proste cone in ogoljufala državo za okrog 500 milijonov lir. Finančni stražniki so poštah pozorni na dejstvo, da je podjetje, ki se ukvarja s prodajo naftnih derivatov na debelo in ima sedež na Krmin-skem, ponujalo nafto po izredno nizkih cenah. Ob kontroli so ugoto-vili, da so tovornjaki podjetja pogo-
sto tankali na bencinski Črpalki v 30 km oddaljenem Tržiču. Izkazalo se je, da je bila dokumentacija ponarejena, gorivo proste cone pa prodano po tržni ceni. Potrdilo je prišlo ob pregledu informatiziranih arhivov o gorivu proste cone na Trgovinski zbornici, kjer so registrirani podatki o vsakem tankanju.
Podobnega načina za goljufanje so se posluževali tudi dragi avtoprevozniki in upravitelji bencinskih črpalk, ki so gorivo proste cone, kot se zdi, prodajah na prostem trgu.
Na 12. strani
Poseg Morganove pri Violanteju za zaščitni zakon
BRUSELJ - Evropska poslanka in predsednica delovne skupine za manjšinske jezike v evropskem parlamentu Eluned Morgan (na sliki) je včeraj naslovila predsedniku poslanske zbornice Lucianu Violanteju poziv za odobritev zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji. V pismu poudarja, da je zaskrbljena zaradi stalnih odlašanj z razpravo o zakonu, na katerega Slovenci v Italiji čakajo že dolga leta in ki bi jim zagotovila jezikovne pravice ter ohranila njihov šolski sistem in kulturne inštitucije. Sedaj, ko je osnutek zakona, ki je sprejemljiv za Slovence, izdelan, bi bila velika škoda, Ce bi slednji ne bil sprejet pred zapadlostjo zakonodajnega mandata. »Zato Vas prosim, da storite vse, kar je v Vaši moči, da zagotovite, da bo postopek zakoj stekel in se pravočasno končal, sicer bo vse delo, opravljeno v zadnjih treh letih, izgubljeno,« piše še Morganova. Do pisma evropske poslanke je prišlo po srečanju Morganove s predsednikoma SGKZ in SSO Pavšičem in Pahorjem 31. marca v Trstu.
$ Primorski m
STRAN 18
Juhama - Slaščičarna
Narodna ul. 57 Opčine
a
Cok
VLADNA KRIZA / POSVETOVANJA NA KVIRINALU
Predsednik bo poveril mandat Giulianu Amatu
Ostro nasprotovanje SKR - Desnica in Liga vztrajata pri volitvah
RIM - Če ne bo prišlo do težko predvidljivih presenečenj, bo predsednik republika Carlo Aze-glio Ciampi danes popoldne poveril Giulianu Amatu mandat za sestavo nove vlade. Kandidaturo zakladnega ministra in bivšega premierja iz vrst PSI mu bo enotno predlagalo levosredinsko zavezništvo, tako, da bo Amato, če mu bo uspelo seveda sestaviti novo vlado, lahko računal na isto večino, ki je podpirala vlado Massima D’Aleme. Nekdanji koaliciji se bodo pridružili socialisti SDI Enrica Bosellija, ki so se z D’Alemo vzdržali.
Včerajšnja posvetovanja na Kvirinalu niso dodala nič novega k že znanim stališčem. Nekdanji predsednik republike France-sco Cossiga je rekel, da ne bo podprl morebitne nove vlade, v isti sapi pa je napadel Silvia Berlusconija, ki po nepotrebnem vihti zastavo predčasnih volitev. Cossiga je napovedal, da bo odločno branil predsednika republike pred morebitnimi napadi desne opozicije.
Odločno nasprotovanje Amatovi kandidaturi je napovedal Fausto Berti-notti, ki noče referendumov in očitno želi le predčasne volitve. Stranka komunistične prenove, je dejal njen lider, bi podprla le mandatarja, ki bi se zavzel za korenit zasuk na levo. Amato očitno tega ne bo naredil in bo po Bertinottijevem mnenju še zaostril prijeme pri klestenju in omejevanju socialne države.
Levosredinsko vlado bodo podprli senatorji in poslanci narodnih in je-
zikovnih manjšin, ki nasprotujejo predčasnim volitvam. Tej možnosti nasprotuje tudi glavnina mešanih parlamentarnih skupin, ki jih sestavljajo zastopniki manjših strank in tisti parlamentarci, ki so v zakonodajni dobi zapustili večje stranke, še posebej Severno ligo. Podporo bivšemu socialistu je obljubil tudi republikanec Giorgio La Mal-fa, ki ima za seboj le peščico poslancev. V primeru zaupnice Amatu bo vsekakor vsak glas še kako dragocen.
Vladna večina se je torej po pričakovanjih strnila okrog Amatove kandidature, čeprav obstajajo o njej različna mnenja in ocene. Nekateri so mnenja, da bi njegova vlada ostala na oblasti le do obdobja po ljudskih referendumih in največ do morebitne odobritve nove volilne zakonodaje. Drugi pa pravijo, da mora Amato voditi povsem politično vlado, na volitvah pa se mora novi premier predstaviti kot Berlusconijev tekmec. Marsikdo pa tako ah drugače še upa, da se bo na volitvah 2001 z vodjo desne sredine spopadel sedanji guverner osrednje banke Antonio Fazio.
Desnica in Liga enoglasno vztrajata pri predčasnih volitvah. Berlusconi je včeraj v neki izjavi celo branil D’Alemo in rekel, da je bil bivši premier grešni kozel za volilni poraz, za katerega ne nosi vse odgovornosti. Dilema je vsaj poslanec in ima za sabo vpliv in glasove, je podčrtal Berlusconi, Amato pa po njegovem ne zastopa nikogar. V Polu svoboščin hočejo morebit-
RIM / POSLANCI UDEUR OBTOŽUJEJO POL
Govorice o »nakupni kampanji«
V tej mandatni dobi je bilo kar 172 prehodov od ene skupine k drugi
Ciampi se je včeraj posvetoval tudi z nekdanjim predsednikom Cossigo (Telefoto AP)
nega mandatarja diskreditirati ne samo na politični, temveč tudi na osebni ravni.
Ostajajo majski referendumi, ki jih je vladna kriza nekoliko postavila v ozadje, čeprav bodo bistveno vplivali na potek poznejših dogajanj. Ce so se Berlusconi, Umberto Bossi in vse bolj odmaknjeni Fini že jasno in odkrito opredelili za njihov propad, znajo referendumi ustvariti hude težave levi sredini, ki je glede volilnega sistema popolnoma razbita. Na eni strani imamo leve demokrate, demokrate in delno tudi pristaše Ar-manda Cossutte, ki zagovarjajo večinski sistem, na drugi pa vse ostale, ki hočejo ohranitev sedanjega mešanega sistema oziroma vrnitev v čisti proporcionalni sistem.
INFLACIJA / OHLAJEVANJE
Aprilsko gibanje cen je tokrat kar spodbudno
Poprečna letna inflacija znaša 2,3%, v Trstu pa še vedno 3,3%
RIM - Inflacija v Italiji se ohlaja, kar potrjujejo podatki o življenjskih stroških prve skupine vzorčnih mest za april, saj je inflacija z marčnih 2,5% zdrknila na sedanjih 2,3%. To vzbuja upanje, da je najhujše za nami in da je marca inflacija dosegla svoj višek. Sedaj bi morah biti priča postopnemu ohlajanju, saj je bilo aprilsko nazadovanje višje od predvidevanega. Strokovnjaki so za april napovedovah v najboljšem primeru 2,4-odstotno inflacijo.
Podatki so še začasni, saj se nanašajo na 10 od 12 vzorčnih mest, a dokončni ne bi smeh bistveno spremeniti včerajšnjih podatkov. Glede na marec so se aprilske potrošniške cene vključno s tobačnimi zvišale nekaj
RIM - »Pol je z mano poskusil.« Podtajnik za javna dela Mamo Fabris je novinarjem povedal, da so ga v teh dneh klicali mnogi kolegi Nacionalnega zavezništva in Forza Italia. Ponudili naj bi mu »sigurno« volilno okrrožje v Venetu (kjer je bil izvoljen) in ga prepričevali, da po porazu na deželnih volitvah leva sredina v tej deželim ne bo imela več perspektive. Dodal je, da sta podobne ponudbe dobila (in zavrnila) tudi kolega Mariella Scirea in Nello Do Nardo, toda po njegovem Berlusconijeve sirene ne bodo premamile poslancev Mastellove Udeur.
Podtajnik Ljudske stranke Nicola Fu-sillo pa je dejal, da se sploh ni odločil za desnico. Po njegovem govorice o prehodu poslncev leve sredine na desnosredinski breg naj bi umetno napihovala opozicija, da bi bi prispevala k vzdušju večje negotovosti.
V italijanskem parlamentu se je v teku zakonodajne dobe marsikdo premislil. V tem mandatu pa je bil pojav še posebej izrazit. Skupno je bilo kar 172 primerov prehodov, nekateri poslanci so se premislili tudi dvakrat ali še večkrat.
Najbolj odmeven je bil primer pripadnika Lige Paola Bampa, ki je 16. decembra 1999 dejal, da mu je pripadnik Mastellove Udeur Luca Bagliani ponudil denar, da bi presedlal k levi sredini. Podobno ponudbo naj bi naslovil tudi poslancu Lige Cesareju Rizziju. Častno razsodišče, ki ga je vodil predsednik zbornice Luciano Vialante, je ocenilo, da je je Bagliani res ponudil denar, vendar je šlo za njegovo osebno pobudo, o kateri ni obvestil strankinega vodstva. In tudi sredstev ni imel, da bi ponudbi lahko verjeli.
več kot 0,1%, kar potrjuje težnjo po postopni ohladitvi, saj so se marca zvišale za 0,3%, februarja pa za 0,4%.
V Bariju in Anconi se cene glede na marec sploh niso zvišale in samo še v dveh drugih mestih, Firencah in Palermu, je bil povišek višji kot 0,1%, in sicer 0,3% in 0,2%.
Letna inflacija je tako nazadovala v sedmih mestih, medtem ko je v treh ostala na isti ravni kot marca. V Trstu je nazadovala s 3,5% na 3,3%, v Benetkah s 3,1% na 2,9%, v Bariju z 2,6% na 2,4%, v Milanu z 2,1% na 2,0%, v Bologni z 2,2% na 2,1%, v Anconi z 2,6% na 2,4% in v Firencah z 2,1% na_ 2,0%. Inflacija je ostala nespremenjena v Palermu 1,7%, v Genovi 2,0% in v Perugii 2,1%. Danes bodo znani podatki za Turin in Neapelj.
Nas seveda zanima gibanje cen v Trstu. Glede na marec so se zvišale za 0,1%, tako da znaša letna inflacija 3,3%. Glede na posamezne postavke bomo navedli mesečne spremembe, v oklepaju pa letne. Hrana in pijača +0,8% (+2,9%), alkoholne pijače in tobak +0,2% (2,2%), oblačila in obutev +0,2% (+2%), stanovanja, voda, energija in goriva -0,3% (+9%), pohištvo, oprema in hišne storitve +0,1% (+4,8%), zdravstvo in stroški za zdravljenje +0,3% (+1,8%), prevozi -0,1% (-4,4%), prosti čas, prireditve in kultura nespremenjeno (+0,5%), izobraževanje nespremenjeno (+0,7%), hoteli, restavracije in javni lokali +0,8% (+2,6), druge dobrine in storitve -1,1% (+3,7%)
Tokio bi lahko izročil
Deda Zoizija
TOKIO - Japonska vlada bi lahko odvzela državljanstvu Italijanu Del-fu Zorziju, ki je obtožen, da je leta 1969 sodeloval pri bombnem atentatu na Trgu Fontana v Milanu, v katerem je bilo ubitih 16 ljudi.
Japonski pravosodni minister je v odgovor na poslansko vprašanje opozicijske socialdemokratske stranke povedal, da bi Zorziju lahko odvzeli državljanstvo in ga izročili Italiji, če je kršil japosnke predpise na tem področju (baje je Zorzi skrivaj ohranil tudi italijansko državljantvo, kar japo-snaka določila izrecno prepovedujejo).
Medtem se je nadaljeval proces zaradi atentata. Med včerajšnjo obravnavo so bili potrjeni stiki med pripadniki prevratniških neofašističnih organizacij v Venetu in oficirji zahodnega zavezništva Nato ter z agenti ameriških obveščevalnih služb.
RIM / VELIKONOČNE POČITNICE
MALPENSA / VZTRAJALA JE NA LETALIŠČU LINATE
Povečan promet, prihod turistov in poziv animalistov
RIM - Državo je že zajela velikonočna turistična mrzlica, po eni strani so se na glavnih prometnicah že pojavile kolone avtomobilov, s katerimi so se Italijani odpravili na velikonočno-prvomajske počitnice, po drugi strani pa so v glavna kulturna središča že prišli številni tuji gosti. Po predhodnih izračunih naj bi bilo slednjih kar za dva milijona in pol, porabili pa naj bi 2.100 milijard lir. Na cestah predvidevajo hudo gnečo danes popoldne in jutri zjutraj, ko bo policija še poostrila nadzor nad prometom. Z ostrim protestom proti zakolu jagnjet (telefoto Ap), ki so po italijanski tradiciji med najbolj priljubljenimi ponudbami nedeljskega velikonočnega jedilnika, pa so se oglasili animalisti organizacije Peta. Italijane so pozvali, naj se odpovedo ja-gnječini in tako rešijo smrti poldrugi milijon živalic.
Spodletelo izsiljevanje nemške Lufthanse
Zaplet povzročil zamude in negodovanje potnikov - Tožbe združenj potrošnikov
MILAN - Do zadnjega je nemška letalska družba Lufthansa poskušala preprečiti premestitev svojih pristankov in vzletov iz Linateja v Malpenso, a ji ni uspelo. Linatski nadzorniki poleta niso namreč dovolili pristanka prvega letala Lufthanse, ki je prihajalo iz Frankfurta, kamor bi se moralo vrniti z novimi potniki. Letalo je moralo pristati v Mal-pensi. Seveda pa je imelo izsiljevanje nemške letalske družbe težke posledice za potnike, ki jih je družba napotila v Linate. Sele po »check-inu« jim je družba sporočila, da je polet preusmerjen na Malpenso in s tremi avtobusi ob precejšnji zamudi potnike prepeljala v Malpenso. Seveda je bilo precej negodovanja in protestov, tako da so se morali vsi vključno s karabinjerji (na sliki AP) potruditi, da so omilili upravičen srd opeharjenih potnikov. Kdor je bil na-
menjen samo v Frankfurt, se je sprijaznil z zamudo. V težavah pa so bili vsi tisti potniki, ki bi morali s frankfurtskega letališča poleteti drugam, ker so jim letala odletela pred njihovim prihodom.
Lufthansa je po spodletelem izsiljevanju s ko-
munikejem sporočila, da se bo do nadaljnjega posluževala letališča v Mal-pensi. Tako nezaslišano obnašanje je najodločneje obsodil predsednik družbe milanskih letališč Giorgio Fossa, ki je poudaril, »da ne pristaja na objestnost, ker se previla
spoštujejo ne samo, če so bila sprejeta v Franciji ali Nemčiji, temveč tudi v Italiji«. Združenja potrošnikov pa so že napovedala, da bodo tožila nemško družbo, ker je bilo že od 3. marca znana preusmeritev poletov iz Linateja v Malpenso.
LJUBLJANA / DOBIL JE SAMO PREDVIDENIH 44 GLASOV
LJUBLJANA / VČERAJ
Kandidatura Andreja Bajuka v prvem krogu ni prodrla
Kaže, da bodo pomladne stranke kandidaturo ponovile
Letališče Brnik izboljšalo raven svojih storitev
Več parkirnih mest in povečan prostor za prevzemanje prtljage
LJUBLJANA - Državni zbor je na tajnem glasovanju zavrnil predlog pomladnih strank (SLS+SKD, SDS) za izvolitev Andreja Bajuka na položaj predsednika vlade.
Na tajnem glasovanju je "za" glasovalo 44 poslank in poslancev, "proti" Bajuku kot novemu mandatarju pa je bilo 33 poslank in poslancev. Skupno je bilo razdeljenih 85 glasovnic, oddanih je bilo 79, med katerimi sta bili dve neveljavni. Za izvolitev bi kandidat potreboval najmanj 46 glasov.
Po izglasovani nezaupnici vladi Janeza Drnovska 8. aprila je kandidaturo Andreja Bajuka za novega mandatarja 15. aprila vložilo 25 poslancev iz SLS + SKD Slovenske ljudske stranke in SDS.
Andrej Bajuk je po glasovanju v državnem zboru v izjavi za javnost dejal, da je bil izid glasovanja pričakovan. Izid glasovanja po njegovih besedah kaže, da Se vedno obstajajo težave za rešitev politične krize, v kateri se Slovenija nahaja oziroma da so Se vedno različni pogledi za njeno reševanje. O možnosti zopetne kandidature pa bo Se razmislil.
»Kandidaturo nameravamo ponoviti,« pa je po razglasitvi izidov glasovanja poudaril predsednik združene	stranke
SLS+SKD Slovenske ljudske stranke in eden od predlagatelejv kandidature Franc Zagožen. Kot je dejal, bodo predlagatelji kandidature ocenili, kateri dan je za vložitev vnovične kandidature najbolj primeren glede na določene roke. Drugi krog glasovanja v DZ pa bo po njegovih napovedih uspeSen; v nasprotnem primeru »imamo dobre obete za tretji krog«.
Na vprašanje, kaj bi lahko prevesilo tehtnico v drugem krogu, je odgovoril, da bodo druge stranke verjetno ponovno razmislile, ali je zanje sprejemljiv predlog pomladnih strank za rešitev vladne krize po najkrajši poti, ali pa bodo vztrajale pri odločitvi za negotove predčasne volitve.
Po mnenju predsednika SDS Janeza JanSe je bil izid glasovanja o predlogu za imenovanje Andreja Bajuka za mandatarja prehodne vlade pričakovan. Glasovanje je pokazalo, da so vsi poslanci predlagateljev podprli predlog in to obeta drugi krog, je Se dejal Janša. Ce ne bo nasprotovanj, bodo v poslanski skupini najverjetneje kandidaturo Andreja Bajuka ponovili. Odločitev je odvisna tudi od Bajuka, vendar glede na dobro predstavitev programa in tudi zaključne besede bi sam taksno odločitev z. veseljem sprejel in podprl, pa tudi razprava je pokazala, da bi bila taksna vlada se kako potrebna.
Tudi po mnenju predsednika SNS Zmaga Jelinčiča je bil izid ob glaso-
BRNIK - Na ljubljanskem letališču so včeraj tudi uradno predali natnenu nekatere objekte, s katerimi so pred začetkom poletne sezone izboljšali kakovost letaliških storitev ter povečali zmogljivost in varnost letalskega prometa. Približno 750 milijonov tolarjev, kolikor so vložili v razširitev prostora in trakov za prevzem prtljage, postavitev novih naprav za varnostni pregled prtljage, izgradnjo garažnega objekta za sredstva zemeljske oskrbe letal in razširitev parkirišča za 400 parkirnih mest, je bilo potrebno tudi zaradi dejstva, da se je v zadnjih nekaj letih Število potnikov in poletov povečalo za veC kot desetino.
Obstoječe zmogljivosti letališča na Brniku so postale premajhne, zato so se v Aerodromu Ljubljana lotili obnove in razširitve nekaterih ozkih grl v tehnološkem procesu zemeljske oskrbe in spremljajočih dejavnosti ter tudi uspešno dokončali Štiri projekte.
Adaptacija potniškega terminala pomeni povečanje prostora, v katerem potniki prevzamejo prtljago po zaključenem letu. Sedaj sta na novopridobljenih 625 kvadratnih metrih postavljena dva krožna trakova za prevzem prtljage. Glede na zahteve mednarodnih letalskih združenj je bila izvedena postavitev novih naprav za varnostni pregled ter dograjen transportni sistem za potniško prtljago v odhodu. Nov garažni objekt za sredstva zemeljske oskrbe letal je bil zgrajen za zaščito drage letališke opreme predvsem v zimskem Času. Razširjeno parkirišče je reflektorsko osvetljeno in nadzorovano z video kamerami. (STA)
TRST / DEŽELNI SVET
Seja v znamenju prepirov, obstrukcije in odložitev
vanja o predlogu za imenovanje Andreja Bajuka za mandatarja prehodne vlade pričakovan. Toda ocena o kandidaturi je povsem različna od ocene pomladnikov. Kot je povedal Jelinčič, je staliSCe SNS jasno in transparentno. Tega stališča zanesljivo ne bodo spremenili in bodo pri njem vztrajali. Po njegovem mnenju je svobodor miselni blok povedal, da noCejo nekoga, »ki prihaja iz nekih daljnih dežel, kjer niti ne vedo, kje Slovenija je in kjer je demokracija zgolj beseda, da bi ti ljudje prišli v Slovenijo nas učiti demokracije, ki smo pravzaprav od leta 1945 gradili demokracijo in na podlagi graditve teh 45 let izgradili tudi to današnjo Slovenijo«.
Koncept predčasnih volitev je dobil danes potrebno podporo kot dober koncept za rešitev vladne krize, je komentar predsednika ZLSD Boruta Pahorja. Stranka se bo Se vedno zavzemala za predčasne volitve. Na vprašanje, kako bodo ravnavali ob morebitnem drugem krogu, pa je Pahor dejal, da staliSCa, ki so ga oblikovali dolgo in utemeljeno, ne bodo spreminjali. Ocenjujejo namreč, da so za državo najboljša rešitev predčasne volitve, da državljani dobijo možnost, da izvolijo vlado v skladu s svojim zaupanjem in da taksna vlada takoj s polnimi pooblastili vodi mandat naslednja Štiri leta ter uspešno konca tudi pogajanja z EU.
Vodja poslanske skupine LDS Tone Anderlič je dejal, da so pričakovali takšen izid glasovanja, saj je bilo nemogoče, pričakovati, da bi lahko kakorkoli
po izglasovani nezaupnici vladi premiera Drnovška prišlo do hitrega preobrata in spremembe. Tudi politične stranke, ki so iz različnih razlogov izglasovale nezaupnico, so takrat menile, da so najboljša možnost predčasne volitve. Po Anderličevih besedah je politična volja v tem trenutku izražena v teh 44 glasovih, ki želijo neko obstoječo stanje Se naprej, LDS in tisti, ki predloga novega mandatarja niso podprli pa menijo, da je bolje iti na predčasne volitve.
Po rokovniku bo tako nove kandidature za mandatarja možno vlagati 21., 22. in 23. aprila do polnoči. Izredna seja državnega zbora, na kateri naj bi v drugem krogu odločali o novem kandidatu ali kandidatih, naj bi bila najprej 26.
LJUBLJANA - Vlada, ki opravlja tekoCe posle, je na včerajšnji seji, ki jo je vodil v.d. ministra za delo, družino in socialne zadeve in podpredsednik vlade Tone Rop, potrdila spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanje v RS in s tem potrdila parafirani sporazum iz 6. aprila.
Vlada je nato na tiskovni konferenci novinarje seznanila tudi s sklepom, s katerim je predlagala uvrstitev Partizanske bolnišnice
aprila, vsekakor pa najpozneje do 30. aprila. Tudi v drugem krogu lahko kandidature vlagajo predsednik države, poslanske skupine in vsaj deset poslancev, pri Čemer pa pri glasovanju v DZ ima prednost kandidat predsednika države. Ce bi bil tudi drugi krog neuspešen, bi bilo možno tretji krog odločanja o novem predsedniku vlade izvesti najpozneje do 28. aprila. Na tretjem glasovanju za izvolitev pa ni več potrebna absolutna večina poslank in poslancev (46 glasov), temveč zadostuje že navadna večina. V vsakem primeru je potrebno vse postopke okrog izvolitve mandatarja skleniti do 8. maja, sicer bo predsednik države razpustil parlament in razpisal predčasne parlamentarne volitve. (STA)
Franja na poskusni seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Kandidiranje na poskusni seznam je predpogoj za izpeljavo postopka za vpis v seznam svetovne dediščine, Unesco pa bo do jeseni zbiral predloge za oblikovanje poskusnega seznama. Od slovenskih znamenitosti so na ta seznam vpisane Škocjanske jame (1985), na poskusni seznam pa območje Krasa, Fužinski hribi v Bohinju in rudarsko mesto Idrija (1994).
Kučan v nov krog posvetovanj o kandidatu za mandatarja
LJUBLJANA -Predsednik republike Milan Kučan se je potem, ko državni zbor ni izvolil novega predsednika vlade, odločil za nov krog posvetovanj s prvaki parlamentarnih strank, vodji poslanskih skupin in z osebnostmi iz javnega življenja o kandidatu za mandatarja, so sporočili iz urada predsednika. Takoj po krizi drnovškove vlade je opravil prvi krog posvetovanj, vendar ni evidentiral nikogar, ki bi ga parlamentu lahko predlagal za mandatarja.
Predsednik je prepričan, da država potrebuje dolgoročno stabilnost, ki vključuje tudi politično trdno, kompetentno in učinkovito vlado z visoko podporo državnega zbora. Po končanih posvetih bo svojo odločitev, ali bo predlagal kandidata za drugi krog glasovanja, sporočil državnemu zboru in javnosti, so Se zapisali v sporočilu. (STA)
TRST - Deželna skupščina bo v začetku maja nadaljevala obravnavo proračunskega zakona, ki je bil tudi vCeraj predmet ostrih polemik, prepirov in obstrukcije. Leva sredina obtožuje večino, še posebej Severno ligo, da je zakonski osnutek dejansko seštevek nekoristnih in tudi Cisto klientelamih Členov, Liga pa obtožuje opozicijo, da samo razdira in da se tako obnaša zaradi poraza na nedeljskih deželnih volitvah.
Nekaj slabe krvi je tudi v večinskih vrstah povzročila tudi odsotnost predsednika odbora Ro-
berta Antonioneja. Slednji je predsinoCnjim skušal ne nek način zediniti Pol svoboščin in li-gaše, ki so se sprli (kar se pogostoma dogaja) o nekaterih členih zakona, vCeraj pa se je odpravil v Rim.
Kaže, da skupščina v začetku prihodnjega meseca sploh ne bo vzela v pretres predloga o ustanovitvi t.i. Zveze Slovencev. Njegova pobudnika sta ligaša Federica Se-ganti in Beppino Zoppo-lato, ki sta baje pristala, da vsa zadeva spet roma v pristojno svetovalsko komisijo.
H PREDLOG DRNOVŠKOVE VLADE h
Bolnica Franja predlagana za svetovno znamenitost
ZSSS proslavila svoj jubilej
LJUBLJANA - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je organizacija, v kateri vedo, da se zgodovina delavskega gibanja ni začela pred desetimi leti; njegove korenine segajo desetletja nazaj. Tradicija delavskega uporništva sega v Sloveniji v 19. stoletje in v prva desetietja 20. stoletja, tudi Cas po drugi svetovni vojni je zapustil neza-brisano sled v našem delu, je ob praznovanju 10-letnice delovanja ZSSS in naj večjem delavskem prazniku, 1. maju, v slavnostnem nagovoru v dvorani Smelt dejal prvak ZSSS Dušan Semolič. Ob tej priložnosti so predstavniki te najvecje sin-didkalne centrale v državi podelili tudi plakete ZSSS v letu 2000, ki so jih prejeli en sindikat dejavnosti, ena območna organizacija ZSSS, en sindikat podjetja ter štirje posamezniki. (STA)
Zagožen Janši predlagal čimprejšnje srečanje
LJUBLJANA - Predsednik SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franc Zagožen je vCeraj predsedniku Socialdemokratske stranke Slovenije Janezu Janši predlagal, da se v cim krajšem Času srečata izvršilna odbora obeh strank in se uskladita o Se odprtih vprašanjih, da bi lahko Cimprej prišlo do podpisa dogovora o sodelovanju strank v Koaliciji Slovenija.
Stališče SLS+SKD Slovenske ljudske stranke je, da razmišljanje o bojkotu kot obliki pritiska za spremembo volilnega zakona ni prava pot, zato v stranki upajo, da bo možno priti do take rešitve glede volilnega sistema, da tudi SDS ne bo potrebno razmišljati o bojkotu. Kot je SLS+SKD se zapisala v sporočilu za javnost, si stranka prizadeva, da bi bilo Cimprej vzpostavljeno tudi formalno sodelovanje s SDS, ne glede na volilni sistem. (STA)
______GORSKE SKUPNOSTI / PREDLOG UNCEM________
Krajevne ustanove za ohranitev GS
Po tem predlogu bi sedanjih 10 skupnosti v FJK zmanjšali na pet večjih
VIDEM - Znano je, da je Anto-nionejev deželni odbor že trikrat samovoljno poskusil ukiniti gorske skupnosti in vsakokrat doslej je ukinitveni ukrep zavrnila rimska vlada. Slišati je govorice, da bodo na Deželi vztrajali pri svojem postopanju. Toliko bolj po nedeljskem volilnem rezultatu, ki je tudi drugod po državi, še zlasti pa v severnih deželah, utrdil navezo Pol svobošCin-Severna liga.
V Vidnu je proti ukinitvi gorskih skupnosti ponovno nastopila vsedržavna zveza gorskih občin, skupnosti in ustanov (UNCEM). Združenje je že pred Časom izdelalo dokument, s katerim se je zavzelo za reformo, oziroma reorganizacijo gorskih skupnosti, vendar je predlog v tržaški palači deželne vlade doslej naletel na gluha .ušesa.
Stališče UNCEM je na tiskovni konferenci v Vidnu ponovno podčrtal deželni predsednik združenja Mario Revelant. Predsednik je dejal, da združenje že veC let zaman izpostavlja potrebo po reorganizaciji gorskih skupnosti, med drugim tudi z zmanjšanjem števila predsednikov od deset na pet. To bi pomenilo razpoloviti število sedanjih sku-
pnosti, oziroma združiti teritorije, ki imajo skupne in slične značilnosti ter interese.
S tiskovno konferenco predsednika UNCEM je organizacija hotela dati znak, da ne namerava pasivno sprejemati 50-odstotnega znižanja finančnih sredstev, ki ga je s finančnim zakonom sprejela deželna uprava. To bi namreč pomenilo, da gorske skupnosti ne bi zmogle preživeti dlje od prvih šestih mesecev letošnjega leta in bi bile prisiljene k odpustu uslužbencev.
Kočljivega položaja se sicer zaveda tudi deželni odbornik Gior-gio Pozzo, ki je odgovoren za krajevne uprave. Pred dnevi je namreč predlagal dopolnilo k finančnemu zakonu, s katerim bi gorske skupnosti prejele finančna sredstva tudi za nadaljnjih šest mesecev.
Združenje UNCEM skuša vsekakor priti do dogovora z deželno upravo na podlagi predloga, ki ga je podpisala deseterica predsednikov vseh gorskih skupnosti v naši deželi. Med drugim se predlog zavzema tudi za neposredno izvolitev predsednikov gorskih skupnosti, ki bi jih bilo po
reorganizaciji pet, namesto dosedanjih deset. Nova ozemeljska razmejitev skupnosti pa bi bila po navedenem predlogu sledeča: gorsko območje Pordenona, srednje gorsko obmejno območje, nižje gorsko obmejno območje, gorsko pb-moCje Karnije in visoko obmejno območje Kanalske in Železne doline ter Humina.
Predlog predsednikov gorskih skupnosti vsebuje tudi prenos nekaterih kompetenc od Dežele na gorske skupnosti, zlasti kar zadeva specifično gorski svet, gozdove, okolje in kmetijstvo. Gre pa tudi za druge proizvodne dejavnosti in upravljanje teritorija. Gorske skupnosti bi morale dobiti temu ustrezna sredstva in se torej zavzemajo tudi za finančno avtonomijo. Ob tem zahtevajo možnosti za izvajanje investicij iz evropskih, deželnih in državnih skladov.
Združenje UNCEM ima torej glede prihodnosti upravljanja na gorskih območjih dovolj jasne pojme in konkretne predloge. Seveda je drugo vprašanje, v kolikšni meri jih je deželna uprava pripravljena upoštevati. Dosedanje izkušnje so namreč, Zal, vse prej kot obetavne. (D.U.)
ŽARIŠČE
Vrednosti in vrednote
Vera Tuta Ban
Kljub vsemu propagandističnemu bombardiranju italijanske televizije, pa naj bo Rai ali Mediaset, saj ni več posebne razlike med obema, se je ob zadnjih volitvah pokazalo, da javnost ocenjuje vlado negativno in si želi drugačne levice. Razpoke sistema so prodrle do fasade in zdaj jih ni mogoCe več prikrivati. V nevarnosti je, da se razsuje struktura, ki jo je iz levičarske tradicije v Italiji zadnjič znalo povezati gibanje Oljke. D’Alemova leva sredina je s svojim kompromis ar s tv om marsikaj zapravila in razočarala volilce; zakopala je napore tima čistih roke, ki je poskusil vrniti nekaj ugleda italijanski pravici in obenem pogojevati ekonomske in politične lobije v državi; D’Alema je tudi zagotovil italijansko pokornost Natu v balkanski vojni pred letom dni; izplejal je privatizacijo Telecoma, kar bi se verjetno s Prodijem na vladi ne zgodilo, in še marsikaj, kar gotovo ni delovalo v prid močnejše identitete italijanske levice. Dobički in vrednote gredo včasih skupno pot; toda takrat, ko pragmatičnost in interesi nekaterih pohodijo demokratične principe in so v nasprotju s poštenostjo, takrat se politik oziroma upra-
vitelj odloča po vesti ali proti njej. Prodi je riskiral (in izgubil) vlado za en glas, raje kot bi sprejel barantanje z Lego Nord. D’Alema je očitno drugače ravnal in porušil ravnotežje med dvema sistemoma, ki se zdaj v bistvu ne razlikujeta več; zato tudi taka levičarska vlada nima nobenega smisla več.
Ce gledamo iz perspektive navadnega državljana, stvar ni posebno vesela. Brez morale in brez demokratične politike si ne moremo pričakovati nič dobrega. Iz zamejskih razmer smo se marsikaj naučili. Dolgo časa je namreč veljalo, da je trdno gospodarstvo osnova za trdno manjšino. Pokazalo se je, da ni tako. Pokazalo se je, kaj ostane, če gradiš na samem dobičkarstvu brez interesov skupnosti. Danes se znajdemo brez lastnega gospo-
darstva in brez lastne politike; država, v katero spadamo, pa se čuti že tako objestna, da nam brez posebnih ozirov odjeda še kar imamo kulturnih dobrin; sekanje avtonomije slovenski radijski postaji in nezadostnost sredstev za naj večjo slovensko šolo v Italiji, za šolo Glasbene matice, sta le dva člena v tem zadnjem dejanju. Pa vendar rinemo kar naprej po isti poti. Ali res ni bilo drugih možnosti za Kmečko banko iz Gorice, da se združuje s Čedajsko banko, pri čigar upravi ne bo imela nobene besede? Ali so tudi tokrat prevladali zgolj gospodarski razlogi brez ozira na politične interese manjšine?
In potem imamo korajžo tarnati o pomanjkanju vrednot pri mladih. V resnici imajo mladi dosti bolj jasne in poštene uvide, kot si ponavadi mislimo, le da jih nihče ne posluša in še manj upošteva. Stereotipi o naprednosti gospodarstva in o konservativnosti kulture se še kar naprej ponavljajo in ponavljajo, v bistvu pa skušajo opravičevati sedanjo polomijo in tiste »ugledne« ljudi, ki so odgovorni za to, da se v vseh povojnih letih ni povezalo gospodarstva z interesi manjšine kot skupnosti, da
se ni vlagalo v naše ustanove, tudi kulturne in socialne, da se ni načrtno gojila nacionalna zavest, ampak namesto tega strogo politično ločevanje. Ko se danes oziramo nazaj, se zdi naravnost paradoksalno, da smo se šli »rdeče in bele«, medtem ko je Svetina v Vatikanu iskal kritje za svoje bančniške posle." Po tej poti nas bo v prihodnosti naše napredno gospodarstvo natovorilo na voz desnice in nas prepričalo, da je to edina možna prihodnost.
Politika brez etike je gola bitka za oblast, ki ne rodi dobrega, predvsem ne rodi nič trajnega in pušča za sabo umazanijo vseh vrst. V duhu prizadevanj za boljšo ekologijo v svetu, tudi za boljšo ekologijo duha, je upati, bi se v prihodnosti prevetril tudi naš prostor z večjim posluhom za kulturo, za identiteto, ponos in dostojanstvo ter za demokratične odnose med nami in v odnosu do drugih.
Upam, da bo slovenska manifestacija v Trstu dostojno odsevala vse to in da bo ugodno vplivala na celotno družbeno tkivo, saj smo Slovenci kot delavska in duhovna sila vedno sooblikovali podobo Trsta in lahko tudi v bodoče poskrbimo za sunek v pravo smer.
V Skednju leta 1951
Mladi dramske skupine iz Barkovelj so z Igro Magični prstan 29. junija 1951 gostovali v Skednju
X,______________________________________________/
TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI
EDINOST
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA JUNOST" ZA PRIMORSKO.
Odbor političnega društva Edinost se ob izkazanem zaupanju na nedeljskih volitvah vsem volilcem - okoličanom, ki so se tako množično odzvali pozivu Edinosti in tako polnoštevilno podprli društvene kandidate. Tako smo zmagali v kar petih okrožjih.
»Podpisani odbor se čuti srečnega na tam, da more prednjačiti takemu narodu. A narod slovenski mora biti ponosen na svoje stražarje ob Adriji. V nadi, da si vsik-dor v bodoče, kedar-koli nas bo domovina klicala na vršenje rodoljubne dolžnosti, sklenemo istotako v trdne vrste, pošiljamo junaškim volilcem bratske pozdrave in zaključujemo z istim vsk-likom, s katerim smo zaključili poziv na volišče: Bog in narod!«
Stara pesem je to, da vsakokrat ko zapišemo o Kranjski nekaj, kar »Slovenskemu narodu« ni po godu, nas ta obtoži, da so nam članek naročili. Sedaj pa je ob načem zapisu, da bi bilo na Kranjskem potrebnih novih mož, s
starim programom, prepričan, da je naročilo prišlo iz dijaških krogov.
»Mi bi se veselili od srca, ako bi nam iz mladine došli kaki pametni nazori«, toda razočarati ga moramo: omenjeni članek je prišel izpod peresa enega najstarejših rodobljubov na Kranjskem...
Z veseljem javljamo, da je izšla letošnja že četrta številka »Slovenke«: tokrat številko bogatijo prispevki uglednih imen, Ivana Cankarja, Otona Župančiča, predstavitev nove knjige Zofke Kveder, ki bo izšla v naslednjih dneh.
Poleg tega lahko v njej preberemo še zanimiv prispevek o tržaških okoličanih in volilni borbi, zavarovalnici za služkinje, o haremu, o francoskih knjigovodkinjah, o prvi profesorici na Ogrskem, o vežbenici na patološko anatomskem inštitutu, o zdravnicah na Angleškem, o Rusinjah v Turkistanu, o ženski volilni pravici na Finskem in še marsikaj zanimivega...
TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI
^ PHIH0HSKI DNEVNIK
N/	GLASILO OSVOeOCHLN* FHONT* SVOBODNEGA TNtA*KEOA OZEMLiA
Slovenci, Italijani in Hrvatje glasujte za Ljudsko fronto, ki je trdna osnova ljudske oblasti, močna in nepremagljiva zveza vseh demokratičnih delovnih ljudi, zvest in neomajen čuvar bratstva in enotnosti v Istri. Kadar boš volil se spomni naših žrtev«, to je bil še zadnji poziv s strnjenosti in enotnosti na upravnih volitvah, 16. aprila v coni B.
Istrsko ljudstvo je na nedeljskih volitvah le potrdilo neomajno zaupanje v ljudsko oblast s 89 % glasov samo v koprskem okrošju, kjer so si ostale glasove delili Socialistična stranka, 1,7% Krščanska socialistična skupina 1,1%, 8% pa je bilo neveljavnih glasovnic.
Komaj je bilo zaključeno glasovanje v istrskem okrožju so tukajšnji fašisti ali njihovi zavezniki izbruhnili ves svoj bes, ker jim napori pri ustrahovanju volilcev niso obrodili želj enih sadov.
»V torek ponoči je namreč njihova zločinska roka odvr-
gla ročno bombo na slovenski dijaški dom v Ul. Buo-narroti, ki bi, če bi dosegla mesto, kamor je bila namenjena, povzročila strašne posledice. Na srečo je bil lučaj prekratek: bomba se je le raztreščila na dvorišču in poškodovala nekaj šip«.
V	nedeljo zjutraj pa so fašisti v Sv. Petru Slovenov ob Nadiži ponovno vdrli v sedež Demokratične fronte, katerega so pred nekaj tedni požgali. Takrat nam je videmski prefekt obljubil, da se kaj takega ne bo ponovilo...
V	teh dneh je na obisku v rodni Jugoslaviji mudi dr. ing. Leopold Ružička, vreden sin jugoslovanske zemlje. Naš Nobelovec že vrsto let deluje na polju, »kjer že tisočletja človeški um zaman išče vodico večne mladosti«. Ružička je odkril sintetični hormon in s tem svojim odkritjem marsikomu povrnil veselje do življenja. »Kar se svetovno znanim kemikom ni posrečilo, je uresničil skromen sin jugoslovanske zemlje.
LJUBLJANA
SEŽANA / HUMANITARNO DELO
NOVICE
Monografija o Slovencih v Avstriji
Delo Jernejo Zupančiča temelji na obsežnem terenskem delu
Pestra dejavnost Rdečega križa
Pri krvodajalski akciji sodelovalo nad 500 krvodajalcev - Priprave za Teden RK
LJUBLJANA - V okvira dogodkov Izza kongresa Svetovnega slovenskega kongresa in Slovenske konference so vCeraj predstavili monografijo Jerneja Zupančiča Slovenci v Avstriji, ki je izšla kot 32. številka Geographice Slovenice. Po besedah profesorja Filozofske fakultete ljubljanske univerze Vladimirja Klemenčiča, ki je v knjigi napisal predgovor, avtor poudarja predvsem znaCaj in vlogo Slovencev v Avstriji, ki naj bi jih bilo veC kot sicer kažejo statistike.
Avtor je v delo vključil tako teoretično ozadje kot rezultate terenskega dela. Slovence v Avstriji je Zupančič razdelil v tri skupine - avtohtono narodno manjšino, izseljence in zdomce - ter preučil njihovo identiteto. V delu je
upošteval tudi Slovence, ki živijo zunaj območja avtohtone poselitve, teh naj bi bilo veC kot 6000. Po uradni statistiki naj bi bilo Slovencev v Avstriji veC kot 20.000, poleg tega pa še kakih 10.000 zdomcev, ki v Avstriji bivajo začasno. S pomočjo terenskih preučevanj je Zupančič ocenil, da je slovenske populacije v Avstriji najmanj
60.000.
Delo odlikuje obsežno terensko delo, pri katerem je avtor uporabil veC kot 500 anket in prek 100 intervjujev, prav tako pa analizira stare in najnovejše statistične podatke in obsežno literaturo. Zbrane podatke je Zupančič združil v preglednice in grafikone in problematiko predstavil tudi slikovno. (STAJ
SEŽANA - Aktivnosti sežanskega Območnega združenja RK so usmerjene v pripravo dejavnosti in počastitev mednarodnega Tedna RK, ki bo potekal od 8. do 15. maja. Sicer pa so po besedah sekretarke RK Sežana Irene Husu pravkar zaključili z redno dvodnevno spomladansko krvodajalsko akcijo, ki se jo je udeležilo preko 500 krvodajalcev, od tega je bilo kar 69 mladih, ki so kri darovali prviC.Med krvodajalci je bilo tudi 17 fantov, ki služijo civilni vojaški rok kot gasilci v sežanskem Zavodu za gasilno in reševalno službo. Prvega dne se je akcije udeležilo 280 krvodajalcev, drugi dan pa jih je prišlo 221. Zadnji dan krvodajalske akcije je bil posvečen svetovnemu dnevu zdravja pod geslom »Moja
kri rešuje življenje, moja kri-varna zame, zate in za vsakogar«. Sicer pa bosta letos potekali še redna jesenska krvodajalska akcija na Sežanskem od 20. do 22. septembra in izredna krvodajalska akcija v Ljubljani 21. decembra. Krvodajalci, na Sežanskem in v Brkinih je bilo lani kar 1126 krvodajalcev, pa odhajajo tudi posamično darovat to dragoceno in nenadomestljivo' življenjsko tekočino na Zavod za transfuzijo v Ljublja-no( vsak dan) oz. Transfuzijsko postajo v Izolo (ob torkih, Četrtkih in petkih).
Sedaj pa potekajo aktivnosti ob 8. maju-svetovnem dnevu RK, ki potekajo v nekaterih krajevnih organizacijah kar cel mesec. Tako bodo v Lokvi pripravili predavanje o zdravi prehrani in zdravemu načinu
življenja ter obiskali invalide. Sicer pa tu poteka vsak prvi torek v mesecu merjenje krvnega pritiska. V Dutovljah bodo zbirali oblačila. Zaželjeno je, da občani oz. darovalci prinesejo predvsem otroška in športna oblačila (kavbojke, trenirke, bunde), po katerih je precejšnje povpraševanje oz. potreba. V sežanski krajevni skupnosti bodo poleg predavanja posebno pozornost namenili zdravemu načinu življenja. Tako bodo ljubitelji narave in zelišč šli ob mentorstvu Milke Skok nabirat zdravilna zelišča, da jih bodo lahko posušili in si Cez zimo kuhali Čaje. Obiskali pa bodo tudi oskrbovance v domu upokojencev tako v Sežani kot tudi v Dutovljah. V aktivnosti bodo vključeni tudi elani podmladka RK, ki deluje na osnovnih šolah. Na Kozini bodo obiskali in pomagali družinam, ki so jim zgorela stanovanja na železniški postaji. Ob tragičnem dogodku so zbirali oblačila in drugo pomoC, vsaka družina pa je prejela naročilnico RK v višini 90 tisoC tolarjev. Obiskali bodo tudi begunce v zbirnem centru in organizirali predavanje v .okviru koroniamega društva. V Senožečah bodo postavili košare po trgovinah za zbiranje prehrambenih aktik-lov. Tudi na Komenskem bodo obiskali starejše občane tako v občini kokt v domovih upokojencev ter izvajali merjenje krvnega tlaka v Komnu in po drugih vaseh.
Stalna naloga pa je skrb za pridobivanje stalnih donatorjev RK in tako zagotavljanju sredstev v Sklad odprtih rok, ki deluje že nekaj let.
Olga Knez
___________VČERAJ SO GA IZROČILI NAMENU____________
Hotel Izvir v Radencih je znova zaživel
V prvih treh mesecih znatno večji obisk v hotelih zdravišča - Nova blagovna znamka
RADENCI - Podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Marta Kos je včeraj v Radencih namenu predala prenovljen hotel Izvir, ki je naslednik prvega sodobnega zdraviliškega hotela v Radencih Zdraviliški dom, zgrajenega v letu 1964. Objekt s štirimi zvezdicami, 64 sobami in 125 posteljami bo po zagotovilih vodstva polno zaseden že Cez prihajajoče praznike. Podjetje Radenska Zdravilišče je sicer v prvih treh mesecih letos zabeležilo ugodnejša poslovna gibanja tako v zdraviliško-turistiCni dejavnosti kot tudi pri prodaji mineralnih in izvirskih voda.
V prvih treh mesecih leta 2000 je rast prodaje mineralnih in izvirskih voda ter brezalkoholnih pijač glede na isti Cas lani dosegla 23, 8 odstotka, za 10 odstotkov pa so preseženi tudi
letošnji načrti. Pri tem je bila rast prodaje brezalkoholnih pijač glede na isti Cas lani 20, 1- odstotna, načrt pa nadgrajen za 38, 1 odstotka. Pri prodaji mineralnih in izvirskih voda je prodaja nekoliko pod lansko ravnijo.
V hotelih zdravilišča v Radencih se je obisk v prvih treh mesecih leta povzpel za 11, 9 odstotka ns 33.122 gostov, kar je 9, 3 odstotka bolje od načrtov. Skupaj je preenoCitvene zmogljivosti dražbe v prvih treh mesecih obiskalo 58.157 domačih in tujih gostov, kar za 14, 8 odstotkov presega lanske rezultate in za 10, 7 odstotka načrte.
Udeleženci novinarske konference so spregovorili tudi o evropsko naravnanem pravilniku o naravni mineralni vodi in izvirski vodi, objavljenem v Uradnem listu konec
marca, ki prinaša kar nekaj novosti. Pravilnik predvideva, da bodo morale vse na trgu navzoče naravne mineralne vode od ustrezne državne ustanove pridobiti priznanje, predložiti pa bodo morale še dokumentacijo z dokazili o izpolnjevanju zahtev iz tega pravilnika. Sodelovanje pri izdelavi pravilnika je tesno povezalo strokovnjake Radenske in Rogaških vrelcev z ustreznimi ministrstvi, so na današnjem srečanju z novinarji poudarili predstavniki Radenske.
Radenska se je odločila tudi za uvedbo krovne blagovne znamke za gazirane brezalkoholne pijaCe. Nova blagovna znamka gaziranih brezalkoholnih pijač Radenske ohranja ime stil, za dosedanji šum pa bo uporabljen izraz stil brez sladkorja. (STA)
Schuessel: Čustveni odzivi Avstriji ne koristijo
DUNAJ - Avstrijski kancler VVolfgang Schuessel je za avstrijsko tiskovno agencijo APA dejal, da Čustveni odzivi Avstrije ne bodo nikamor pripeljali. S tem je komentiral sredino izjavo deželnega glavarja avstrijske Koroške in nekdanjega vodje avstrijskih svobodnjakov (FPO) Jorga Haiderja, da bi morala Avstrija zaradi sankcij EU proti državi razmisliti o izstopu iz Evropske unije.
Obenem je Schuessel tudi poudaril, da Avstrija ne bo le izpolnevala vseh svojih dolžnosti, temveč bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi zahtevala svoje pravice. Dejstvo, da je Avstrija del EU, je preveC pomembno, da bi se lahko prepustih čustvom, je dejal Schuessel. Dodal pa je, da so sankcije 14 Članic EU neupravičene in pretirane. (STA/APA)
Električna energija v Sloveniji dražja
LJUBLJANA - Vlada, ki opravlja tekoCe posle, je odločila s 1. majem podražiti električno energijo. Omenjenega dne bo električna energija za gospodinjski odjem dražja za štiri odstotke, za industrijski odjem pa za tri odstotke. Ocenjeni vpliv na inflacijska gibanja v maju bo znašal 0,1-odstotne točke. Vladni predstavniki podražitve utemeljujejo s povečevanjem prihodkov podjetij elktrogospodarstva in zmanjšanjem zaostajanja cen v gospodinjskem odjemu za povprečjem v EU.
Zadnje, dvoodstotno povečanje cen električne energije za gospodinjski odjem se je zgodilo 24. decembra lani, medtem ko se je industrijski odjem zadnjic podražil 11. oktobra lani, in sicer za 3, 8 odstotka. (STA)
Zeleni Jurij pri predsedniku Kučanu
LJUBLJANA - Predsednik države Milan Kučan je ob tradicionalnem sprejemu Zelenega Jurija iz Vinice otrokom zaželel uspešno dokončanje šolskega leta ter brezskrbne in prijazne počitnice. Zeleni Jurij, ki so ga spremljali tamburaši in otroške folklorne skupine, je v Ljubljano simbolno prinesel pomlad, KuCan pa je ob tem poudaril, da so s tem prinesli pomembno sporočilo, da je treba misliti na prihodnost. (STA)
V Savinjskem gaju bo zacvetelo milijon tulipanov
MOZIRJE - Savinjski gaj v Mozirju bo v soboto, odprl cvetlično razstavo z naslovom Cvetje in ideje 2000, je za STA povedal Darko Bele predsednik hortikulturnega društva Mozirje. Na razstavi, ki bo odprta do 2. maja, bo po predvidevanjih vrtnarjev zacvetelo milijonov tulipanov. Letošnja novost je, da bodo tulipani prvič predstavljeni z botaničnimi imeni.
Prireditelj Savinjski gaj pričakuje, da si bo razstavo ogledalo približno 1, 5 milijona ljubiteljev cvetja in drugega rastlinja. V istem Času bo na ogled tudi razstava okrasnega in balkonskega rastlinja, ki bo postavljena na mozirskem potoku ob parku. Po Beleje-vih besedah bodo pred vhodom v Savinjski gaj, ki je letos vrata odprl že 15. aprila, organizirali še vrtnarski sejem.
Cena vstopnic v Savinjski gaj, ki bo odprt vsak dan od 8. do 19. ure, bo za odrasle 700 tolarjev, za skupine nad 15 oseb 600 ter za otroke 400 tolarjev, (STA)
KOPER / PO NEKAJMESEČNI PREISKOVALNI AKCIJI KOPRSKIH KRIMINALISTOV
V ječi glavni oskrbovalci mamil za Primorsko
KOPER - Od oktobra lani je potekala obsežna akcija kriminalistov Policijske uprave Koper (PUK), Policijske uprave Ljubljana (PUL) in Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave (GPU), v kateri so aretirali in zbrali veliko dokazov o skupini ljudi, ki sodi v sam vrh preprodaje mamil v Sloveniji, je na sredini novinarski konferenci v Kopru povedal vodja sektorja za organizirano kriminaliteto pri GPU Ljubo Jovanovič. Kljub dolgotrajnemu in težavnemu zbiranju dokazov so na območju PUK v aprilu aretirali 11 ljudi, med katerimi jih je 10 v pripora, na območju PUL pa so aretirali 14 ljudi, v priporu jih je ostalo 11. Med priprtimi je tudi Četverica, 29-letni B.S. in 27-letni B.Z., oba iz Ljubljane, 29-letni M.M. iz Portoroža in 29-letni T.M. iz Ljubljane, ki so po podatkih kriminalistov vodili trgovino z mamili med Ljubljano in obalnimi občinami ter eno od najmočnejših kriminalnih navez, ki je potekala iz Ljubljane na območje PUK in tudi širše.
Ob koncu akcije je bilo za 21 priprtih oseb na območju PUK in PUL podanih 18 ovadb za kaznivo dejanje neopravičene proizvodnje in prometa
z mamili, 10 ovadb za kaznivo dejanje neopravičene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivnimi telesi, 4 ovadbe za kaznivo dejanje ponarejanja listin, 2 ovadbi za kaznivo dejanje ponarejanja denarja in 2 ovadbi za kaznivo dejanje tatvine. Na območju PUL so kriminahsti opravih tudi 19 hišnih preiskav, kjer niso naš-li mamil temveč orožje, za katero pa imetniki niso imeli orožnih listov, in
110.000	nemških mark, za katere sumijo, da izvirajo od preprodaje mamil, je povedal načelnik Urada kriminalistične službe PUK Srečko Smodiš. V celotni akciji so kriminalisti zasegli 450 gramov heroina, 110 gramov kokaina, 3 tabletke ekstazija, 3 ponarejene listine, 4 ponarejene bankovce, avtomatsko puško kalašnikov (M 70), avtomatsko pištolo škorpijon, 12 pištol različnih znamk in kalibrov ter 1045 nabojev za našteto orožje.
Skupina 21 priprtih oseb je delovala v Sloveniji in posamezniki so povratniki na področju storitve kaznivih dejanj in kriminala. Četverico, ki je osumljena vodstva trgovine z mamili, so policisti in kriminalisti spremljali že dalj Časa, vendar proti njim niso imeli dokazov, saj so delovali preko dragih oseb. Da niso le ku-
rirji v trgovini z mamili, temveč vodje, dokazujejo dejstva, da nihče med Četverico ni uživalec mamil, z mamili, ki so se pojavila na tržišču, niso imeli fizičnega stika, dejavnost preprodaje so usmerjali prek drugih oseb, tudi med hišno preiskavo pri Četverici kriminalisti niso našli mamil, temveč orožje, je povedal direktor Generalne policijske uprave Marjan Pogačnik.
V celotni akciji v PUK je sodelovalo 100 pooblaščenih oseb, uniformiranih in neuniformiranih policistov in kriminalistov. Akcijo so sprožili v Kopra, potem ko so ugotovili, da velika količina mamil, ki konCajo na trgu na Primorskem, prihaja iz notranjosti.
Aprila so kriminalisti sprožili val aretacij lokalnih preprodajalcev mamil na območju PUK. Kot je povedal Smodiš, so najprej aretirali 11 razpečevalcev mamil iz piranske, izolske in koprske občine: 24-letnega L.S. iz Kopra, 25-letnega E.T. iz Kopra, 32-letnega G.S. iz Pirana, 33-letnega F.B. iz Izole, 24-letnega T.P. iz Kopra, 24-letnega M.P: iz Pirana, 27-letnega K.P. iz Kopra, 26-letnega O.-, iz Kopra, 24-letnega D.F. iz Kopra, 29-let-nega D.L. iz Maribora in 29-letnega
K.K. iz Maribora. Med njimi jih je 10 ostalo v priporu. Koprski kriminalisti so z raziskavami ugotovili, da se trg z mamili v obalnih občinah oskrbuje iz Ljubljane, in raziskavo razširili.
Tudi na območju PUL so kriminalisti aretirali ve C lokalnih preprodajalcev mamil in opravili 19 hišnih preiskav. Na podlagi zbranih obvestil in. dokazov so kriminalisti med 14 aretiranimi osebami aretirali tudi Četverico, ki je organizirala oskrbo krajevnih in lokalnih preprodajalcev mamil. Kriminalisti so na območju PUL aretirali: 31-letnega M.M., 28-letnega M.T., 28-letnega S.B., 26-letnega Z.B., 23-letnega Z.N., 23-letne-ga S.L., 26-letnega M.S., 29-letnega
E.	B., 22-letnega M.M., 26-letnega
F.	K:, 19-letnega D.D., 43-letnega H.M., 26-letnega T.M. in 24-letnega
G.	B. iz Ljubljane. V pripora so vsi, razen G.B. in F.K..
Med vsemi osumljenci, ki so v priporu so 4 državljani Hrvaške, 4 iz BiH, eden iz ZRJ, ostali pa so slovenski državljani. Odgovorne osebe na sredini novinarski konferenci v Kopru niso bile zgovorne glede Četverice, ki je trgovino z mamili vodila. Jovanovič je povedal le to, da je med njimi državljan Hrvaške.
V akcijo kriminalistov se je že kmalu po oktobru vključila tudi skupina tožilcev za posebne zadeve in kot je povedal Pogačnik, je prav njihova zasluga, da je priprtih 21 oseb. Kriminalisti so uspeli pretrgati kriminalno navezo, ki je zalagala trge mamil na Primorskem in posameznikom preprečila nadaljnje kriminalno delovanje, je uspehe akcije opisal Pogačnik.
Potek tokratne preiskave kriminalistov bodo kot model uporabili tudi na območjih dragih Policijskih uprav, saj se je izkazal kot zelo učinkovit pri preprečevanju preprodaje mamil lokalnih in krajevnih preprodajalcev mamil, je povedal Pogačnik.
Na območju PUK se zgodi 10 odstotkov vseh kaznivih dejanj v Sloveniji. Na področju mamil, kjer kriminalisti ovadijo povprečno tisoC oseb letno, med katerimi je kar 200 oseb z območja PUK. Kakor v Sloveniji, narašča trend kriminala tudi na območju PUK, je pojasnil Pogačnik. Vendar so se na slovenskem območju kriminalna dejanja povečala za 13 odstotkov, medtem kp na območju PUK le za 4 odstotke. Tokratni uspeh koprskih kriminalistov, pa je po Pogačnikovih besedah, izjemen. (STA)
VELIKA NOČ / PASTIRSKO PISMO ŠKOFA RAVIGNANIJA
TRGOVINSKA ZBORNICA / PREDSTAVITEV KNJIGE STANETA STANIČA
Osvoboditi se grešnih struktur
Vstajenska maša s Sofianopulovo glasbo
Lep in poglobljen prikaz Slovenije
Italijansko izdajo je predstavil veleposlanik Bekeš
Danes je Veliki petek, dan, ko se katoliška Cerkev spominja Kristusove smrti na križu. Seveda pa je to v krščanski viziji dogodek, ki ga je treba motriti v luči Kristusovega vstajenja, ki ga bomo praznovali v nedeljo. V tej luči smrt na križu pomeni dejanje neskončne ljubezni Boga do človeka.
Misel o tem skrivnostnem pojavljanju božje ljubezni do človeka bo vodila verske obrede, ki se bodo danes zvrstili tudi po naših cerkvah. V glavnem bo to v večernih urah. Osrednji obred bo če-sčenje križa.
Ob skorajšnji Veliki noči je tržaški škof Evgen Ravignani objavil daljše pastirsko pismo. V njem najprej opozarja, da letos slavimo Veliko noč v jubilejnem letu. Le-to predstavlja predvsem posebno priložnost za spreobrnitev, z drugimi besedami, priložnost za osvoboditev od zla v vseh njegovih pojavnih oblikah. Prav Velika noč je po svojem bistvu praznik človekove osvoboditve, in to v naj-redikalnejšem smislu, saj gre celo za osvoboditev od smrti. Zato bo jubilejno leto doseglo svoj višek prav na praznik Velike noči.
Msgr. Ravignani v svojem pastirskem pismu poudarja, da ne gre samo za osvoboditev posameznikov od zla oziroma od greha, ampak tudi za osvobajanje od »grešnih struktur«. Konkretno gre za potrebo in zahtevo po preseganju gospodarskih in socialnih struktur, ki človeka tako ali drugače ponižujejo, ki teptajo človekovo dostojanstvo.
Tržaški škof zatorej opozarja katoličane, da ne smejo misliti le na svoje »osebno odrešenje«, ampak na odreševanje širše stvarnosti, katere del so. Ne samo. Škof opozarja tudi na potrebo po kritičnem pretresanju miselnih in predvsem vedenjskih kalupov, ki bolj ali manj zavestno pogojujejo naše življenje.
Msgr. Ravignani v svojem pastirskem pismu nadalje govori o pogutmu, ki je potreben za sprejemanje vsake odločitve, še zlasti pa za sprejemanje tako zahtevne odločitve, kot je odločitev za spreo-bmenje. V tej zvezi navaja poziv, s katerim se je Kristus obrnil na svoje učence: »Ne bojte se!«. Kdor se odloča za dobro, ta se ne sme ničesar bati, saj je to
pač najboljše, kar lahko stori. Se več. Vernik pri tem lahko računa na božjo pomoč, na njegovo ljubezen do človeka, ki je dosegla najvišjo točko s smrtjo na križu in ki predstavlja tudi jamstvo za vstajenje od smrti za vsekogar, ki se na to ljubezen odziva.
Poleg pastirskega pisma msgr. Ravignanija nam je tržaška škofija posredovala tiskovno sporočilo, v katerem opozarja, da bo škof daroval slovesno vstajensko mašo v nedeljo z začetkom ob 10. uri v stolnici sv. Justa. Za to priložnost je tržaški skladatelj Marco Sofiano-pulo sestavil posebno mašo z naslovom: »Sha-lom-Messa« (»Maša Salom«). Gre za mašo, ki razvija glasbene teme iz judovske tradicije.
Pri pripravi velike, po formatu in pomenu, knjige je Stane Stanič uporabil razum velikega poznavalca snovi in pa srce domoljuba, zato je Slovenija oz. v italijanskem prevodu Slovenia tako dober in prepričljiv prikaz države, njene zgodovine, njenih naravnih lepot in značilnosti njenih prebivalcev. Slovenski veleposlanik v Rimu Peter Bekeš je z navedeno oceno tržaškemu občinstvu včeraj predstavil publikacijo velikega formata in z bogatim izborom odličnih fotografij Slovenia, za izdajo katere sta poskrbeli založbi Goriška Mohorjeva družba in tržaška Lint. Predstavitev italijanske izdaje knjige sta v dvorani Trgovinske zbornice organizirali tržaška Ljudska univerza
in italijanska ambasada v Ljubljani, zato je imela še posebej slovesen značaj, o čemer je pričala tudi
OBČNI ZBOR / KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL
Zadruga bi zaslužila več pozornosti
Izčrpno poročilo predsednika Josipa Čuka - Zadruga proslavlja 95-letnico obstoja
Zadruga Kulturni dom Prosek-Kontovel je imela v sredo, 19. t. m. redni občni zbor. Zadruga je bila ustanovljena leta 1972 na pobudo nekaterih starejših prosvetnih delavcev. Vanjo so včlanjeni vaščani s Proseka in Kontovela, ki so si takrat prevzeli nalogo, da s skupnimi močmi, prispevki, organizatorji, ustanovami, domačini in raznimi pobudami zberejo finančna sredstva za oskup in ureditev kulturnega središča, ki ga v teh dveh vaseh niso imeli.
Ge je ob ustanovitvi zadruge prevladovalo med člani veliko zanimanje in zavzetost za ureditev primernega kulturnega hrama, bi ne mogli istega reči za sredin občni zbor, ki se ga ni udeležilo ravno ve-
liko članov. Odsotni so bili predvsem predstavniki mlajše generacije in zato je odbor pozval prisotne, posebno pa društva, ki uporabljajo dvorano in zunanji prireditveni prostor, da bi nekoliko aktivneje in tesneje sodelovali z zadrugo in pomagali pri uresničevanju raznih pobud.
Poročilo upravnega odbora je podal predsednik Josip Cuk, ki je v začetku pozval prisotne na enominutni molk v počastitev spomina tiste člane, ki so umrli v razdobju od zadnjega občnega zbora. Spomnili so se Emila Rupla, Marije Majovvski, Milana Cuka, Vinka Ci-bica, Marice Rebula, Albina Malalana in Borisa Daneva. Cuk je nato seznanil člane z vsemi deli, ki so
bila opravljena tako v dvorani kot v zunanjih prostorih, ter omenil, da je dvorana od decembra tudi ozvočena, za kar se je treba zahvaliti proseškemu jusarskemu odboru. V dvorani je bilo v sezoni skupno 18 prireditev, nekaj sestankov in več vaj raznih odsekov. Ob koncu se je Cuk zahvalil vsem tistim, ki so s finančnimi prispevki pripomogli k delovanju zadruge, kot tudi nekaterim elanom in odbornikom, ki so s prostovoljnim delom opravili marsikatero nalogo v prid zadruge.
Blagajniško poročilo in bilanco, zaključeno 31. decembra 1999 je podal Drago Milič. Po nekaterih pojasnilih in krajši debati so člani soglasno odobrili predloženo bilanco.	b.r.
prisotnost uglednih gostov (f. KROMA). Zbrane je najprej pozdravil gostitelj, predsednik Trgovinske zbornice Adalberto Donaggio, ki je izpostavil predvsem pomen povezovanja med sosedi. Se bolj jasno je vlogo Trsta na območju, ki ga po vstopu Slovenije v EU ne bodo več omejevale meje, opredelil tržaški župan Illy, ki je med drugim tudi naglasil pomen narodnostnih manjšin v procesu povezovanja. Italijanski ambasador v Ljubljani Norber-to Cappello je izpostavil pomen kulture pri ohranitvi in rasti slovenskega naroda, kot odliko Staničeve knjige pa je navedel dejstvo, da je avtor svojo domovino umestil v evropske okvire. Predsednik tržaške Ljudske univerze Aldo Raimondi pa se je predvsem osredotočil na italijansko manjšino v Sloveniji.
V obsežni predstavitvi je veleposlanik Bekeš želel predvsem izpostaviti
namen in pomen publikacije, ki je poglobljena in dopadljiva predstavitev Slovenije enim od svojih najbližjih sosedov. Zagovarjal je zavestno zavzemanje za utrjevanje in krepitev dobrososedskih odnosov, pri tem pa imajo manjšine, v tem specifičnem primeru ob italijanski v Sloveniji, kateri je pozornost namenil Raimondi, še slovenska v Italiji, pomembno vlogo. Pri zahvalah je avtor, novinar (leta ’45 je delal v redakciji PD), publicist in pisatelj Stanič posebno pozornost namenil prevajalcem, v italijanščino sta tekst iz slovenščine prevedla Fedra Paclich in Ravel Kodrič, in založnikoma, GMD in Lintu. V imenu slednjih sta spregovorila Marko Tavčar in Valerio Fiandra, ki sta naglasila pomen malih založb. Vsaj bežno omembo zaslužijo fotografije, ki so prispevek številnih avtorjev, saj so veliko več kot bogato dopolnilo, bip
DROBNA ČRNA KRONIKA
37. LITERARNA NAGRADA »VSATENJE«
Varujte se lažnih dobrotnikov
Previdnosti ni nikoli dovolj. Kadar se nekdo zglasi na vašem domu in se predstavi kot zastopnik te ali one ustanove ali organizacije, potem pa običajno napove silno privlačne ugodnosti v zameno za bolj ali manj skromne vsote, je treba najprej preveriti, če gre res za zanesljivega človeka, ali pa za čisto navadnega goljufa in lopova. Mesto je polno takšnih nepridipravov, ki izkoriščajo dobro vero, zlasti priletnih ljudi, opozarjajo organi javne varnosti, zato jim ne nasedajte. Po telefonu se prepričajte, če človek res pripada ustanovi, v imenu katere nastopa, sicer pokličite policijo.
Primeri tovrstne goljufije so namreč na dnevnem redu. Tudi včeraj so zabeležili nekaj podobnega, in sicer v zgodnjih popoldanskih urah v poslopju s št. 33 v Ul. Gin-nastica, kjer so se motovilile tri sumljive osebe, od katerih je ena imela uradniško aktovko in signalnim loparčkom, kakršnega uporablja prometna pohcija. Iz stanovanja sicer ni nič izginilo, policija pa je uverjena, da gre za tisto vrsto »obiskovalcev«, ki ponujajo med, a ti postrežejo s kamnom.
Tatinska trojica
Trojica nekoliko drugačne vrste je včeraj izkazala svojo lopovsko spretnost v neki trgovini v Ul. Barbariga. Medtem ko sta si dve ženski, ena približne starosti 25, druga pa 50 let, izbirah oblačila in s tem odvrnili pozornost prodajalke od blagajne, je njun spremljevalec, moški srednjih let, visoke
rasti in elegantne postave stegnil svoje prste v predal, kjer je bil kupček bankovcev za skupnih pet milijonov lir. Trojica je izginila neznano kam in denar z njo.
Trije nočni posegi
V nočnih urah so imeli policijski agenti kar nekaj priložnosti za poseg. Okrog polnoči so jih poklicali v Ul. Geppa, kjer sta se na cesti pretepala dva kolumbijska državljana. Enega od teh, 30-letnega Joseja J., bivajočega v Rimu, ki se ukvarja s prostitucijo, so morali zaradi številnih udarcev in zlomov podlahtnice in koželj-nice pospremiti v bolnišnico. Povedal je, da ga je brez pravega razloga napadel in poškodoval sodržavljan, ki je nato izginil.
Malo kasneje so policisti pohiteli v Ul. deirOrologio, kjer se je pripetila prometna nesreča. Ko so prišli, so res zagledali prevrnjeno motorno kolo, a o ranjencih ne duha ne sluha. Neki očividec je povedal, da so se na kolesu peljali kar v treh, se prevrnili ter jo koj zatem nekoliko šepajoči naglo odkurili. Kolo je bilo seveda ukradeno.
Tretji poseg je bil v Ul. Crosada, kjer opravljajo arheološka izkopavanja. Očitno se s to dejavnostjo ukvarjajo tudi tisti, ki za to niso poklicani. Poleg številnih »legalnih« lukenj je ponoči nastalo še nekaj »ilegalnih«. Ce so nočni arheologi odkrili kaj zanimivega, ni znano. Vprašanje je sedaj, če bo njih odkrila policija.
Nagrada Mileni Soukal
Te dni so razglasili zmagovalko 37. literarne nagrade »Vstajenje« za leto 1999. Odborniki nagrade, ki so se sestali 18. aprila na sedežu Slovenske prosvete v Trstu, in sicer prof. Zorko Harej, prof. Lojzka Bratuž, prof. Robert Peta-ros, prof. Neva Zaghet, prof. Dio-mira Fabjan' Bajc, prof. Zora Tavčar Rebula in Marij Maver so po izčrpni razpravi, potem ko so pregledali in ocenili knjige, ki so izšle leta 1999 v zamejstvu in zdomstvu ter sprejeli v ožji izbor 22 del, sklenili, da podelijo literarno nagrado Vstajenje slovenski zdomski pesnici iz Chicaga Mileni Soukal za pesniško zbirko Ptice na poletu. V utemeljitvi je zapisano, da "Milena Soukal izkazuje kultivirano pero, moderen literarni prijem, široko in svetsko tematiko, izvirno severnoameriško motiviko in sodoben pesniški izraz. Posebej občutljiva je za strahote današnjega sveta in njegovo nasprotje, prazen blesk potrošništva v najbolj razviti državi, kjer živi. Z močjo svojega humanističnega uvida pa ji uspeva ohraniti kanček vere v človeka. Ranljiva in razbeljena se v poeziji rešuje v refleksijo, najbolj pre-
pričljiva pa je, ko s pretanjeno lirično občutljivostjo izpoveduje svoje krhkost in samotnost v izbrani metaforiki. Med pesniki slovenske emigracije je najmodernejša, zato jo je - ob njeni hermetičnosti - bolje sprejela mlajša kritična generacija." Dokaj obsežen antološki izbor iz polstoletnega pesniškega ustvarjanja slovenske emigrantske pesnice iz Chicaga je izšel lani, v zbirki S er javi pri celjski Mohorjevi družbi.
Iz odbora za literarno nagrado Vstajenje je po dolgih letih predsedovanja izstopil prof. Martin Jevnikar, ustanovitelj nagrade (leta 1963) in dolgoletni usklajevalec dela odbora . Člani odbora so za novega koordinatorja izvolili prof. Lojzko Bratuž, prof. Jevnikarju pa izrekli javno zahvalo.
Literarna nagrada Vstajenje je bila ustanovljena 19. septembra 1963, ko so se na sedežu Slovenske prosvete v Trstu zbrali predstavniki zamejskih demokratičnih in katoliških organizacij, revij, časopisov in Mohorjevih družb iz Gorice in Celovca. Pobudo zanjo je dal duhovnik in pesnik Stanko Janežič. Nagrada je od samega začetka namenjena zamejskim in
zdomskim pesnikom, pisateljem in znanstvenikom, ker ustvarjajo v težjih razmerah kot če bi v matični domovini, imajo manjši odziv in navadno tudi ne dosežejo nobenega drugega javnega priznanja. Nagrado dobi delo, ki je izšlo v letu pred podelitvijo nagrade, ki je na umetniški višini, temelji na vrednotah zahodnoevropske kulture in krščanstva, znanstveno delo pa na trdnih znanstvenih osnovah. Nagrado podeljujejo vsako leto v velikonočnem času, zato se imenuje Vstajenje. Prvo nagrado leta 1963 je dobil pesnik Vinko Beličič za zbirko črtic Nova pesem. Lani je šla nagrada v Beneško Slovenijo. Prejela sta jo Živa Gruden in Milan Grego za knjigo Fotomonografija o Benečiji. Predlanskim pa je nagrado prejel Marko Sosič za knjigo Balerina, Balerina. Denar za nagrado od leta 1973 poklanja Zadružna kraška banka z Opčin pri Trstu. Nagrado podeljuje predstavnik omenjene banke, kar se bo zgodilo tudi letos.
Slovesna podelitev nagrade bo v ponedeljek, 8. maja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu.
DEŽELNO UPRAVNO SODIŠČE / »ZGODOVINSKA« RAZSODBA ŠT. 369/2000 Z DNE 24. MARCA 2000
Srenjam priznana pravna osebnost v smislu deželnega zakona St. 3/1996
Priziv je vložil odv. Peter Močnik v imenu kriške, kontovelske, openske in repentabrske srenje
Tržaške srenje imajo pravico do pravne osebnosti zasebne narave na osnovi deželnega zakona St. 3 iz leta 1996. Tako je razsodilo deželno upravno sodiSCe minulega 24. marca, sprejemajoč priziv, ki ga je v imenu predstavnikov Štirih srenj v tržaški pokrajini vložil odvetnik Peter Močnik proti Deželi Furlaniji-Julijski krajini 23. oktobra lani. O vsebini in predvsem o velikem pomenu te razsodbe, ki nosi Številko 369/2000, je bil govor na tiskovni konferenci, ki jo je včeraj dopoldne priredila Agrarna skupnost jusov-srenj na svojem sedežu na Padricah.
Srečanje s Časnikarji, ki so se ga poleg prirediteljev in časnikarjev udeležili tudi nekateri javni upravitelji in predstavniki slovenskega življa, je uvedel podpredsednik Agrarne skupnosti jusov-srenj Klavdij Sterni. Dejal je, da je razsodba zgodovinskega pomena za njegovo orzaniza-cijo, ki združuje 27 srenj na Tržaškem, pa tudi za SirSo skupnost, ce iz drugih razlogov ne pa vsaj zato, ker odločitev zadeva izredno velike zemljiške površine na Tržaškem. O sami razsodbi pa je govoril odvetnik Močnik.
Močnik je najprej spomnil, da so priziv na deželno upravno sodiSCe vložili Niko Sirk za kriško srenjo, Stanislav Hrovatin za opensko srenjo, Stefan Pertot za kontovelsko srenjo in Wal-ter Milic za repentabrsko srenjo. Pritožili so se "proti aktu, s katerim je deželna uprava zavrnila njihove prošnje za pridobitev pravne osebnosti srenj v smislu deželnega zakona St. 3/1996, kar je bil pogoj za koriščenje denarnih prispevkov, ki jih Evropska
unija namenja izboljšavam goznih in kmetijskih površin. Deželna uprava je v zavrnitvi pristavila, da si predstavniki srenj tako rekoč lastijo pravice, ki naj bi dejansko pripadale odborom za ločeno upravljanje jusarskih pravic oziroma občinam, kot to do-loCa državni zakon St. 1766 iz leta 1927.
Za boljše razumevanje celotne problematike naj pojasnimo razliko med srenjami na eni strani in ju-sarskimi pravicami v smislu pravkar omenjenega državnega zakona na drugi. Srenje ali agrarne skupnosti (it. »comunelle«) so skupnosti družin, ki so po zemljiški odvezi v stari Avstriji postale lastnice ali posestnice raznih nepremičnin (v glavnem zemljišč). Jusarske pravice (it. »usi ci-vici«) pa so le pravice prebivalcev neke katastrske občine do uživanja oziroma uporabljanja (za pasnjo, sečnjo in podobno) zemljic, ki so sicer praviloma last občin.
MoCnik je nadrobno obrazložil, kako iz obsežne zgodovinske dokumentacije nedvoumno izhaja, da so se na Tržaškem že konec 18. stoletja osnovale po vaseh srenje, ki so postale posestnice ali lastnice obsežnih zemljišč. Prva njihova omemba sega v leto 1795. Iz dokumentacije je tudi razvidno, da prve njihove vknjižbe v zemljiško knjigo segajo v leto 1832. Občina Trst je že v drugi polovici 19. stoletja večkrat poskušala prepisati nase zemljišča srenj, ki so se nahajale v njenih upravnih mejah, vendar so avstrijske sodne oblasti te njene poskuse redno zavračale. Proti njej se je tako rekoč dokončno izreklo vrhovno sodiSCe na Dunaju leta 1864.
OB KRIZI USTANOVE
Generalna konzulka R. Slovenije obiskala GM
Včeraj je bila na obisku pri Glasbeni matici na sedežu v Ul. R. Manna, generalna konzulka Republike Slovenije Jadranka Sturm-Kocjan. Obisk je sovpadal s težko krizo, ki je znova zajela našo osrednjo glasbeno ustanovo, potem ko se je Upravni odbor soglasno odločil, tudi v vidiku nove šolske reforme, za reorganizacijo Glasbene matice in njenega stalnega osebja.
Generalno konzulko Slovenije so elani Upravnega odbora podrobno seznanili s celotno problematiko Glasbene matice in njenih sol ter jo naprosili, da sama cimprej posreduje v najbolj primerni obliki pri slovenski vladi v korist rešitve problemov Glasbene matice, kar zadeva v posredni obliki celotno slovensko prebivalstvo v Italiji.
S prihodom Italije po 1. svetovni vojni in Se zlasti z nastopom fašističnega režima pa je nastala nova situacija. Občina Trst je uspela doseči priznanje, da je lastnica srenjskih imo-vin, medtem ko so srenje oziroma krajevne skupnosti postale nosilke zgolj 'jusarskih pravic v smilsu državnega zakona St. 1766 iz leta 1927. To je bilo med drugim v nasprotju z določili Rapalske pogodbe med Krajevino Italijo in Krajevino Srbov, Hrvatov in Slovencev iz leta 1920, ki je izrecno določala, da se ohranijo obstoječe lastninske ali posestniške pravice srenj.
Lahko bi torej rekli, da je deželno upravo sodiSCe s svojo razsodbo St. 369/2000 ponovno priznalo to, kar je vrhovno sodiSCe na Dunaju določilo leta 1864. MoCnik je pristavil, da je deželno upravno sodiSCe s tem tudi razkrinkalo »sleparijo«, ki je trajala veC kot 70 let.
Seveda pa se zdaj postavlja vprašanje, kako urediti razmere po tako dolgem brezpravju. Kot so na včerajšnji tiskovni konferenci opozorili predstavnik Kraške gorske skupnosti Viktor Tanče, repentabrska podžupanja Nadja Debenjak in drugi, gre konec koncev za usodo velikih zemljiških površin, s katerimi so razne občinske uprave, Se zlasti pa tržaška, razpolagale po mili volji, ne da bi do tega imele nikake realne pravice.
MoCnik je izrazil upanje, da se pravdanje ne bo nadaljevalo v nedogled, ampak da bo celotna zadeva mimo rešena z dogovorom med predstavniki 27 srenj na Tržaškem in ustreznimi občinskimi upravami. Predstavnik Agrarne skupnosti jusov-srenj Karlo Gr-
gič je potrdil pripravljenost srenj na »Častni kompromis« po zgledu tistega, ki ga je leta 1972 dosegla Občina Gortina d’Ampezzo v deželi Venelo s tamkajšnjimi srenjami, imenovanimi »regole«.
Tiskovne konference se je udeležil tudi predstavnik bazovske srenje Ivan (Mirko) KrižfnančiC in spomnil, kako so na začetku sedemdesetih let v Bazovici prvi zaceli obnavljati srenjske pravice. Oglasil se je naposled tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec in izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do »zgodovinske razsodbe«, ki pomeni veliko priznanje za vse tiste, ki so se dolga leta in sredi velikih težav trudili za uveljavitev pravic, ki so velikega pomena za ves slovenski živelj na Tržaškem.
BI M -*l
Jusarske volitve odveč?
Razsodba deželnega upravnega sodisca St. 369/2000 bo prav gotovo imela veliko posledic na najrazličnejših področjih. Ena izmed teh bi lahko bila ukinitev odborov za loCeno upravljanje jusarskih pravic v smislu državnega zakona St. 1766 iz leta 1927, saj vse kaže, da si odbori za ločeno upravljanje jusarskih pravic in občinske uprave nekazonito lastijo to, kar dejansko pripada srenjam.
Prav zaradi tega je koordinacija odborov za ločeno upravljanje jusarskih pravic sklenilo, da vsled omenjene razsodne predlaga Deželi Furla-niji-Julijski krajini, naj za nedoločen čas zamrzne volitve za obnovitev jusarskih odborov, ki jih je razpisala za 4. junij. V tem smislu je predsednik koordinacije Fabio Crevatin pisal deželnemu odborniku za krajevne avtonomije Giorgiu Pozzu minuli torek. Na včerajšnji tiskovni konferenci Agrarne skupnosti jusov-srenj je odv. Peter MoCnik izrazil začudenje, da je Dežela razpisala jusarske volitve kljub temu, da je vedela za razsodbo upravnega sodišča.
VREMENSKE RAZMERE
NOVICE
Na Opčinah začetek obnove poštnega urada
Italijanske poste so zaCele obnavljati postne urade po vsej deželi z namenom, da bodo bolje odgovarjali potrebam in zahtevam ljudi. V naši pokrajini bodo prvi sodobnejši postni urad uredili na Opčinah (Proseska UL), zato bodo sedanjo poSto za nekaj Časa premestiti na Bazoviško Ul. št.2.
Kot smo izvedeti bodo novi postni uradi podobni bankam. Med drugim bodo opremljeni z najbolj sodobnimi računalniki z internetsko povezavo. V prihodnjih mesecih bodo posodobiti postni urad v Miljah, nakar se bodo lotiti postnih izpostav v mestnem središču.
SKR še naprej kritična do privatizacije služb
Stranka komunistične prenove vztraja pri zelo kritični oceni privatizacije nekaterih pomembnih občinskih služb in servisov, ki jih udejanja Illyjeva uprava. Gre za posege, ki po mnenju SKP škodijo ne samo zaposlenim, ampak tudi in predvsem občanom. Vse te kritike so prišle do izraza na včerajšnji skupščini v Ljudskem domu na Poncani, ki sta jo vodila občinska svetovalca SKP Igor Canciani in Lorenzo Lorusso. V razpravi so se oglasiti tudi predstavniki sindikalnih organizacij občinskih delavcev, ki so opozorili na številne nerešene probleme v odnosih med sindikati in Illyjevim odborom.
V mestu rekordna vročina
Termometer je med dnevom poskočil za kar 12 stopinj
V Furlaniji-Julijski krajini in Se posebej v našem mestu je bil včerajšnji aprilski dan podoben poletnemu. Temperatura je namreč zgodaj popoldne poskočila do 27 stopinj Celzija, kar predstavlja za to obdobje svojevrsten rekord. Od zgodnjih jutranjih ur do najtoplejšega trenutka dneva je temperatura narasla za kar dvanajst stopinj.
Dejansko skoraj poletna vročina je nekatere Tržačane, ki so itak naokrog znani kot veliki ljubitelji sončenja, privabila na barkovljansko obalo, ki jo v tem Času obnavljajo. Dela, ki jih je naročila mestna uprava, se počasi bližajo koncu. Kar nekaj ljudi se je zbralo tudi v mestnem kopališču »Pedocin«, ki je edino v naši pokrajini odprto celo leto. Na ulicah in trgih je bilo videti zlasti turiste v kratkih rokavih in v kratkih hlačah.
Se višje temperature kot na Tržaškem so včeraj izmerili v Furlaniji. V Vidmu je termometer poskočil na 27,3 stopinje, v Gorici je bila temperatura 26,2 stopinje, na Pordenon-skem in v Tolmeču pa je bilo nekoliko manj vroče.
Za kroniko naj še dodamo, da so v Trbižu izmerili 20 stopinj, prejšnjo noč pa le Sest stopin Celzija.
Camber noče Riccarda Illyja v Pol svoboščin
Nočemo Illyja v desnosredinsko zavezništvo. Razglas prihaja s strani senatorja Forza Italia Giulia Camberja, ki hoče trdno ostati za-krmilom lokalne desne sredine in se boji kakršnih koli premikov, npr. morebitnega volilnega zavezništva med županom in predsednikom Dežele Robertom Antonionejem. Slednjega, ki se vse bolj ograjuje od Camberjeve politike, vsekakor ni bilo na sinočnji skupščini Forza Italia, na kateri je senator polemiziral z IIlyjem.
Zasedanje je vodil mestni koordinator FI in deželni odbornik Franco Franzutti, ki politično gledano nekako lebdi med Camberjem in Antonionejem, ker se očitno noče zameriti ne enemu in ne drugemu. Za predsedniško mizo je sedel tudi nekdanji demokristjanski veljak Piergiorgio Luccarini, bivša desna roka predsednika FJK Adriana Bia-suttija. Slednji je, podobno kot Luccarini, pred nekaj mesecev skočil na Berlusconijev voz.
Občinski razpis za paznike
Občinska upravna služba za personal je razpisala natečaj za paznike (tehnične sodelavce nadzorne službe). Gre za službo za določen čas, interesenti pa morajo prošnje odposlati do 28. aprila do 12.30. Kandidati, ki bodo zadostiti pogojem (imeti morajo vozniško dovoljenje in vsaj triletno višjo srednjo šolo), bodo prepuščeni k selekcijam (prva bo 8. maja, druga pa od 12. maja dalje). Za podrobnejše inforarmacije se interesenti lahko zglasijo v občinskem uradu za razpise (Largo Granati eri 2, peto nadstropje, tel. 040/675 -4429, 4312, 4.757, 4675) ati v občinskem uradu za stike z javnostjo URP (Trg Unita 4/b, tel. 040/6754850). Razpis pa je mogoče dobiti tudi po internetu, www.comime.trieste.it.
Obvestilo urada za delo
V	sredo, 26. aprila bodo v uradu v Ul. Fabio Severa 46/1 od 9,30 do 12.30 zbirati prijave za nekaj zaposlitev za določen čas. V bolnišnici Burlo Garofolo potrebujejo 6 socio-zdravstvenih strežnikov, v devinsko-nabrežinski občini eno osebo za pomoč na domu občanom in eno osebo za pomožno delo na skrbstvenem področju, v repentabrski občini pa voznika.
Slabost zaradi mamila
V	majhnem stanovanju v Ul. S. Giovanni in Bosco se je predsinočnjim odigravala drama mlade ženske, predane mamilom, ki bi se lahko sprevrgla v tragedijo. Šestintridesetletno Gabriella F. je obšla slabost, za katero izvedenci pravijo, da ji je bil kriv prevelik odmerek droge. Kako bi se vsa zadeva lahko zasukala, Ce bi ji ne priskočil na pomoč neki prijatelj, lahko samo ugibamo. V žile ji je namreč vbrizgnil dozo Narcana in s tem nevrtaliziral uničujočo moč mamila. Hkrati je poskrbel tudi za takojšen prevoz v bolnišnico in je obvestil policijo.
___________DAN VSTAJE / 25.APRIL___
Osrednja prireditev bo kot vedno v Rižarni
Obeležje na nekdanjem bunkerju na Trgu Oberdan
Na Dan osvoboditve v torek, 25. aprila bo osrednja tržaška prireditev tudi tokrat, kot vedno, v Rižarni. Kot vse kaže bodo prireditelji v celoti potrdili program, ki so ga pripravili ob priložnosti obiska ministrskega predsednika Massima D’Aleme, ki, kot znano, ne bo prišel. Govornika (prireditev je bila sprva napovedana za 10.uro) bosta torej najbrž tržaški župan Riccardo Illy in dolinski župan Boris Pangerc, ki bo govoril v slovenščini. Na slovesnosti bo pel zbor devinskega Zavoda združenega sveta. Točen program svečanosti bo vsekakor objavljen danes ali jutri.
V torek bodo v dopoldanskih urah odkrili tudi ploščo na pročelje nekdanjega bunkerja na Trgu Oberdan, kjer je bil sedež esesovske komande in kjer so nacisti zverinsko pretepali in mučili antifašiste. Odkritje plošče, ki jo je izdelal tržaški umetnik Giovanni Talleri, je napovedano za 11.30.
Občina Milje bo vence na obeležja padlim za svobodo položila danes dopoldne, 25. aprila zjutraj (začetek ob 8.40) pa bo tradicional-
na svečanost na Marconijevem Trgu. Na njej bosta govorila Jurij Vodopivec v predstavništvu miljskih Slovencev, Antonio Šema v zastopstvu borčevskih organizacij in združenj deportirancev ter župan Roberto Dipiazza. Sodeloval bo slovenski zbor Jadran.
V torek, 25. aprila 2000 bo uprava Občine Devin Nabrežina v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI, položila vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: ob 8.00 županstvo, ob 8.10 Slivno, ob 8.20 Medja vas, ob 8.25 Devin, ob 8.30 Vižovlje, ob 8.40 Cerovlje, ob 8.45 Mavhinje, ob 8.50 Prečnik, ob 8.55 Trnovca, ob 9.00 Praprot, ob 9.15 Sempolaj, ob 9.20 Križ in ob 9.30 Nabrežina.
Ob koncu polaganja vencev, pred spomenikom na nabrežin-skem trgu, bodo krajši pozdrav župana Marina Voccija ter nastopi združenih zborov Fantje izpod Grmade in Igo Gruden ter nabrežin-ske godbe na pihala. Prav tako v torek, 25. aprila popoldne, ob 18.30 bo v Medji vasi ob vznožju Grmade (cesta za Medjo vas, pred želez-
niškim nadvozom), bo devinsko-nabrežinska občinska uprava obnovila posrečeno pobudo sajenja oljk posvečenim novorojenčkom leta 1999 in 2000. Občinska uprava bo vsadila eno oljko tudi v Stivanu, na območju, kjer namerava urediti Park miru.
Uprava Devina-Nabrežine nadalje obvešča, da bo sodelovala tudi pri svečanosti ob Dnevu osvoboditve, ki jo prireja Zveza slovenskih kulturnih društev v petek, 28. aprila ob 20. uri na mavhinjskem trgu.
Ob 55. obletnici osbovoditve bo zgoniška občinska uprava v petek, 28. aprila 2000 z začetkom ob 18. uri polagala vence na spomenike in obeležja, postavljena v spomin padlim, ki se najahajo na območju občine po sledečem razporedu: Repnic (ob 18. uri), Zgonik (ob 18.20), Salež (ob 18.40), Samatorca (ob 19. uri), Gabrovec (ob 19.20), Prosek - pokopališče (ob 19.40), Proseška Postaja (ob 19.50), Briščiki (ob 20. uri), kjer bo sledila svečanost od Dnevu osvoboditve v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev.
______MAČKOLJE / PRIREDITEV SKD PRIMORSKO_
Večer domače uslvaijalnosti
OB 55. OBLETNICI OSVOBODITVE
Svečanost Edinosti v Ulici Kolonja
Tu je bil policijski sedež, kjer so v letih 1942-45 preganjali, mučili in pobijali partizane
Slovensko kulturno društvo Primorsko je v soboto priredilo v Srenj-ski hiši v Mačkoljah pevski večer. Prireditev je bila prijetna, kar je bilo v veliko zadoščenje domačemu društvu in v zadovoljstvo poslušalcem, ki so bili navdušeni predvsem z izbiro skladb in besedil nekaterih pesmi, ki so jih ustvarili domači glasbeniki in pesniki.
Najprej je občinstvo in izvajalce pozdravil predsednik društva Miloš Tul, ki je podal tudi uvodno misel večera, na katerem je nastopil kvartet kitar GM (mentor Marko Feri), ki ga se-
stavljajo Paolo Bembi, VValter Gregori, Bojan Kuret in Andrej Močilnik in je izvedel dve skladbi Georga Telemanna "Koncert v D-duru" in Gi-smontov "Agua i vinho".
Sledil je nastop mešanega zbora Primorsko, ki je pod vodstvom Antona Baloha zapel štiri pesmi, med temi krstno izvedbo pesmi "Pesem tebi, moj domači kraj", ki jo je uglasbil Ignacij Ota, besedilo pa je napisala Nevi ja Benčina Smotlak. Tolikšno je bilo pričakovanje za to novost, da je hčerka Maja tudi prebrala besedilo pesmi, ki govori o ljubezni do domače vasi, "ki je tiha, a jo
bodo v svet ponesla krila nevidne ptice, ki se raztezajo v brezmejne širine ljubezni, resnice".
Tudi .pesem "Sanje gredo" je uglasbil Ignacij Ota, pesem "Tam med skalami v Bregu" Drago Žerjal, besedilo Boris Pangerc, in pesem "Moja vas", ki jo je uglasbil Cveto Marc, besedilo pa zopet pripravil Boris Pangerc.
Na večeru je nastopil Erik Kuret, prav tako gojenec GM, ki je na klasično harmoniko zaigral dve skladbi. Domači zbor je nato odpel še drugi del svojega programa, ki je obsegal skladbe Ignacija Ote, Jana Goloba (tekst
Janez Menart), Josipa Slavonskega in priredbo ljudske pesmi Ubalda Vrabca "Kaj ti je deklica".
Koncert je smiselno in doživeto povezovala Edita Frančeškin. Organizatorji so bili še posebno veseli, da so se večera udeležili tako Ota, Pangerc in Smo-tlakova in da je bil tudi sicer večer posvečen domačim ustvarjalcem.
Zbor pripravlja zgoščenko, ki bo nosila naslov "Pesem tebi, moj domači kraj". S to pesmijo in drugimi je zbor nastopil tudi na zaključnem koncertu revije Primorska poje v Trenti.
Neva Lukeš
Ob 55. obletnici osvoboditve in istočasnega konca delovanja Posebnega inšpektorata javne varnosti za Julijsko Benečijo bo družbeno politično društvo Edinost priredilo v nedeljo, 30. aprila v ulici Kolonja, pred zadnjim sedežem italijanskega policijskega organa, ki je od aprila leta 1942 do aprila leta 1945 preganjal, mučil in pobijal pristaše slovenskega in hrvaškega narod-no-osvobodilnega gibanja ter pristaše italijanskega odporniškega gibanja, komemoracijo žrtev tega inšpektorata in njegovih pripadnikov.
Ustanovljen v začetku aprila 1942 kot tržaški odsek Glavnega policijskega inšpektorata za vojne storitve, je v maju istega leta prerastel v samostojen organ, ki se je do 11.2.1943 imenoval Glavni inšpektorat javne varnosti za Julijsko Benečijo, nato pa Posebni inšpektorat javne varnosti za Julijsko Benečijo. Dne 10. junija 1942 se je inšpektorat vselil v vilo bogate judovske družine Arnstein v ulici Bellosguardo (od leta 1904 hišna številka 12, vendar v uradnih spisih vedno 8; na vrtu, ki je meril približno 8.400 m2, je stala čuvajeva hiša s številko 10 odnosno 6) in je tam ostal do konca decembra 1944. Konec decembra 1944 ali v začetku januarja 1945 se je Posebni inšpektorat preselil v bivšo orožniško vojašnico v ulici Kolonja (stavba z vhodom z ulice ima hišno številko 6, dvoriščna stavba pa številko 8).
Kot prvi ukrep za boj proti partizanom je bil 4. aprila 1942 ustanovljen premični policijski oddelek (štel je 25 policajev in 25 orožnikov) v Vipavi. Dne 10. junija so bili ustanovljeni premični policijski oddelki v Kanalu, v
Črničah in v Volčji dragi, dva dni kasneje pa še premični oddelki v Štanjelu, v Sentpetru na Krasu in v Ilirski Bistrici. Dne 1. avgusta 1942 je bilo ustanovljenih še šest premičnih policijskih oddelkov; v Kojskem, v Cerknem, v Landolu, v Rupi pri Mirnu, v Senožečah in verjetno v Petelinjah. Oddelki so bili v glavnem sestavljeni iz policajev in orožnikov. Do 17. julija 1943 je bilo ustanovljenih skupno 28 premičnih policijskih oddelkov, od katerih so nekatere sestavljali finančni stražniki in fašistični miličniki. Pri povprečnemu številu 50 mož so premični policijski oddelki skupno šteli okoli 1400 mož. Premični oddelki so bili motorizirani in oboroženi z avtomatičnim orožjem. Dne 26. julija 1943 (dan po padcu fašizma) so bili premični oddelki odvzeti inšpektoratu in podrejeni vojski.
Osebe, ki so jih pripadniki inšpektorata aretirali, so bile zaprte v Coroneu in pri Jezuitih, zasliševani pa med groznimi mukami na sedežu inšpektorata v ulici Bellosguardo. Vpitje mučenih oseb je bilo slišati precej daleč in vila Arnstein je kmalu dobila vzdevek »Villa Trieste«. V začetku leta 1943 se je aretirancev nabralo že toliko, da so jih začeli pošiljati v koncentracijsko taborišče v Cairo Montenotte v Liguriji (pokrajina Savona). Ženske so kmalu premestili v taborišče v Fraschette di Alatri v Laciju (pokrajina Frosinone), nato pa jih pošiljali naravnost tja. V 34 transportih naj bi bilo odpeljanih v obe taborišči okrog 2250 oseb.
Po 8. septembru 1943 je Posebni inšpektorat javne varnosti za Julijsko Benečijo nadaljeval z delom v tesni povezavi z
Nemci. Ni še ugotovljeno na katerem območju je deloval, vendar je v nekaterih dokumentih njegovo ime izpopolnjeno tako, da lahko sklepamo, da je deloval tudi v Furlaniji. V Trstu je v tem obdobju dobil še pomožni oddelek v ulici sv. Mihaela, ki so ga sestavljali škvadristi. Ta se je odlikoval po toliki krutosti, da so ga Nemci razpustili in vsaj enega od kolovodij poslali v taborišče Bu-chemvald. Na prehodu iz leta 1944 v leto 1945 so višje oblasti razmišljale, da bi razpustile celoten inšpektorat in dopis notranjega ministrstva Italijanske socialne republike iz januarja 1945 uporablja v zvezi z inšpektoratom celo izraz »ri-pristino« (obnovitev), vendar še niso znani dokumenti, ki bi dokazovali njegov razpust. Krutost ravnanja pripadnikov inšpektorata dokazuje tudi pričevanje na procesu proti vodji inšpektorata: ob aretaciji dveh uglednih Italijanov je njun prijatelj zaprosil nemške oblasti, naj bi ju prevzeli SS-ovci, ker bi bili pri njih bolj na varnem kot na inšpektoratu.
Aretirane osebe, katere so osumili pomembnejšega delovanja v na-rodno-osvobodilnemu gibanju, so z inšpektorata predali SS-ovcem in so zelo pogosto končale v Rižarni. Osebe, ki so bile osumljene manj pomembnega delovanja pa so pošiljali v taborišča v Nemčijo. Število oseb, ki so bile aretirane v tem obdobju delovanja inšpektorata, ni znano in verjetno ga ne bo več mogoče ugotoviti.
Podroben spored in ura komemoracije žrtev inšpektorata v vseh treh letih delovanja bodo objavljeni naknadno.
ZBOR/10
TRŽAŠKA
TRGOVINSKA
ZBORNICA
AL BOM BOM ARTIGIANATO CLAUTANO BUTTOLO GINO CERAMICITS MAGIC CfflCCO RENATO CHIDICHIMO MARCELO GLINICA DEL TAPPETO COWBOY DIO’
EFFETTO CERAMICO
ESSENTHIA
FERDI
FLOREVER
FRANZ ROBERTO
GANESH
GEIEMME BRAZIL ILBISCOTTO
POKLICI NA TRGU
obrtniška prodajna razstava
TRST - Borzni trg (Piazza della Borsa) od 21. APRILA do 7. MAJA 2000
URNIK: predpraznični dnevi in prazniki 10.00 - 21.00, delavniki 15.00 - 20.00
Seznam razstavljalcev:
Ul. Emo 45/c - Trst	slaSčice
Ind.cona Pinedo - Claut (PN)	različni leseni izdelki
Ul. Pustigost 3 -Rezija (UD)	noži
Ul. d’Alessio 27 - Trst	keramični izdelki
Šalita Trenovia l/a - Trst	poldragi kamni
Ul. Farmacia 55/a - Codognč (TV)	glinasti izdelki
Ul. Carpison 2 - Trst	popravila preprog
Ul. P. di Piemonte 17 - Trbiž (UD)	obdelava usnja
Nedecva’r -1118 Budimpešta (H)	leseni izdelki
Ul. Zamparo 5 - Tolmeč (UD)	glinasti izdelki
Ul. Centa 2 - Treppo Grande (UD)	diSavne esence
Ul. Crispi 5 - Trst	specialitete
Ul. Raffmeria 3/c - Trst	cvetlični aranžmaji
Ul. D. d’Aosta 8/a - Villa Vicentina (UD)	sladkarije
Ul. Roma 5 - Barcis (PN)	leseni in voščeni izdelki
Ul. Commerciale 25 - Trst	poldragi kamni
Ul. Venezian 16/c - Trst	oprema za dom
IL COFANETTO IL COLORE VIOLA IL MICIO KNOTS
CALBERO DIVETRO LA FORNACINA LUNABLU’
MEIZEN ELETTRICITA’ PASTICCERIA SICILIANA PASTICCERIA TRIESTINA PROSPETTIVA PUERTO ESCONDIDO SAPORIANTICHI SONIA RICAMI TIEPPO MARIA TERESA VETRATE ARTISTICHE
Trg Benco 2 - Trst Devin 72/z (TS)
Ul. Ginnastica l/a - Trst
Ul. XXV Aprile 24/b - Milje (TS)
Ul. Cavana 7 - Trst
Ul. D’Azeglio 18 - Sedegliano (UD)
Ul. Ginnastica 9 - Trst
Drev. XX Setttembre 56 - Trst
Ul. Paduina 2/b - Trst
Ul. Petronio l/a-Trst
Ul. Lazzaretto V. 17 - Trst
Ul. Stangade 5 - Treviso
Ul. San Francesco 23 - Amaro (UD)
Ul. Mazzini 25 - Ronke (GO)
Ul. Roma 16 - Venzone (UD)
Drev. Ungheria 54 - Videm
ZAVOD ZA RAZVOJ OBRTI FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE
predmeti iz lepenke slikanje na blagu suho cvetje'
Športna oblačila slikanje na steklu keramični izdelki slikanje na blagu eletrične napeljave slaSčice slaščice
keramični izdelki usnjena galanterija prehrambeni izdelki vezenine glinasti izdelki steklena okna in svetilke
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
21.	aprila 2000
VELIKI PETEK
Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 19.59 - Dolžina dneva 13.51 - Luna vzide ob 22.49 in zatone ob 7.54
Jutri, SOBOTA,
22.	aprila 2000
VELIKA SOBOTA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,3 stopinje, zračni tlak 1018 mb raste, veter 22,7 km na uro vzhodnik severo-vzhod-nik, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,9 stopinje.
I ; LEKARNE
Od ponedeljka, 17. do sobote, 22. aprila 2000
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg S. Giovanni 5 (tel. 040 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 040 828428), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124).
Sesljan (tel. 040 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Son-nino 4, Milje - Mazzinijev drevored 1.
Sesljan (tel. 040 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Largo Sonnino 4 (tel. 040 660438).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111
Zdravstveno podjetje -Informacije:
-	Ul. Stock 2 (tel 040 360835) - od ponedeljka do petka od 7.15 do
13.30,	ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14.00 do 16.00;
-	Ul. Nordio 15 (tel. 040 360835) - od ponedeljka do petka od 7.15 do 13.30;
-	Ul. Farneto 3 (tel. 040 3995053) - od ponedeljka do petka od 8.00 do
13.00,	ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14.00 do 16.00;
Ul. Puccini 48 (tel. 040 281099) - od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00.
Urad za informacije bolnišnic: (040 3992724) od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
KINO
ARISTON - 15.00,
17.45,	20.00, 22.15 »American Beauty«, r. Sam Mendes, i. Kevin Spacey, Annette Be-ning, Thora Birch.
EKCELSIOR - 15.15 »Le ali di Katja«. Mladinski film. Ob 17.00,
18.45,	20.30, 22.15 »Pene d’amor perdute« r. - i. Kenneth Brana-gh, Alicia Silverstone.
EKCELSIOR AZ-ZURRA - 18.00, 20.00,
22.00	“Pane e tulipani”, r. Silvio Soldini, i. Bruno Ganz, Licia Ma-glietta.
AMBASCIATORI -
15.30,	17.40, 19.55, 22.10 “Erin Brockovi-ch”, r. Števen Soder-berg, i. Julia Roberts.
GIOTTO MULTISA-LA 1 (Ulica Giotto 8) -
16.30,	18.20, 20.10,
22.00	“Storia di noi due”, i. Michelle Pfeif-fer, Bruce VVillis.
GIOTTO MULTISA-LA 2 - 16.15, 18.15,
20.15,	22.15 »Sai che c’e di nuovo?«, r. John Schlesinger, i. Rupert Everett, Madonna.
NAZIONALE 1	-
15.00,	16.45, 18.30,
20.15	»Pokemon«. Risanka. Ob 22.15 »The milion dollar hotel«, r. Wim VVenders, i. Mel Gibson. Milla Jo-vovich.
NAZIONALE 2	-
15.15,	16.40 »T come Tigro e gli amici di VVinnie The Pooh«, risanka; 18.15, 20.15,
22.00	»II mistero della časa sulla collina«.
NAZIONALE 3	-
15.20, 16.50, 18.20, 19.50 »Stuart Little, un topolino in gamba«, risanka; 21.30 »II miglio verde«, i. Tom Hanks.
NAZIONALE 4	-
16.30	»La neve cade sui cedri«; 19.15, 22.00 »Ogni maledetta dome-nica«, r. Oliver Stone, i. Al Pacino, Cameron Diaz.
SUPER -	16.45,
18.30,	20.15, 22.00 »La dea del successo«, i. Sharon Stone.
SUPER (Drevored 20. septembra) - 17.30,
19.45,	22.00 “La neve cade sui cedri”, 'r. Scott Hicks.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Tutti dietro«, prepovedano mladini pod 18 letom.
CAPITOL - 16.00,
18.00,	20.00, 22.10 “11 collezionista di ossa«, i. Denzel VVashington, Angelina Jolie.
ALCIONE - 18.00,
20.00,	22.00 “Una storia vera«, r. David Lynch, i. Richard Famsvrorth, Sis-sy Spaček.
J PRIREDITVE
FOTOKROŽEK TRST
80 vabi na večer s Katjo Kjuder in njenimi zanimivimi potovanji. Tokrat sta na vrsti MEHIKA in GVATEMALA - po deželah kamnitih stopnic. V sliki in besedi. Danes, 21. aprila ob 20.30 y Gregorčičevi dvorani, Ul. šv. Frančiška 20, II. nadstropje.
H3 OBVESTILA
SLOVENSKI ŽUPNIK je na razpolago za razgovor in spovedovanje. Tel. St. 040-830792.
SKD VALENTIN VODNIK DOLINA, SEKCIJA VZPI-ANPI DOLINA-MACKOLJE-PREBENEG vabijo na svečanost ob 55. obletnici osvoboditve, v torek, 25. aprila 2000, ob 17.30 pri spomeniku padlim na Taborju. Spored: nastop pihalnega orkestra Breg ter MoPZ Valentin Vodnik. Priložnostni govor bosta podala Borut Klabjan in Marisa Grilanc.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS vabi elane in prijatelje na otvoritev novega sedeža na trgu v Nabrežini (pri spomeniku padlim), v torek,
25.	aprila ob 17. uri.
TABORNIKI RMV vabijo elane, starše in prijatelje na praznovanje DNEVA TABORNIKOV v sredo, 26. aprila, ob 19. uri v Kulturnem domu na Proseku.
DRUŠTVO VALENTIN VODNIK prireja ob priliki MAJENCE TRADICIONALNO RAZSTAVO DOMAČIH LIKOVNIKOV IN OBRTNIKOV. Informacije in vpisovanja do srede, 26. aprila na tel. št. 040-228562, v večernih urah.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v Četrtek, 27. aprila predavanje: Vpogled v naravne danosti naše dežele. S sliko in besedo jih bo osvetlila biologinja dr. Damjana Ota. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20, z začetkom ob 20.30.
OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INSTITUTA bo v Četrtek, 27. aprila ob 20. uri v knjižnici D. Feigel v Gorici, Ulica della Croce 3.
VPISOVANJE V SLOVENSKE OBČINSKE JASLI za šolsko leto 2000/2001 bo do 27. aprila - razen 20. aprila -v jaslih Semidimela v
Ul. Paolo Veronese 14 in v jaslih Colibri v Ul. Morpurgo 7, ob torkih in sredah, od 15.00 do
17.30	ter ob Četrtkih od
9.30	do 12. ure. Na URP, Trg Unita 4-E, ob ponedeljkih, od 12.30 do 15. ure.
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - KULTURNI KROŽEK OB PECINI-LA RUPE, v Četrtek, 27. aprila 2000 ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah gost večera Car-
10	Spartaco Capogreco, avtor knjige Renicci: koncentracijsko taborišče ob bregu Tibere. Govoril bo na temo »Lhnternamento dei civi-
11	Sloveni da parte delTItalia fascista - una storia rimossa«. Vabljeni!
ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOV LV. OKRAJA bo v okviru proslave 55-letnice konca vojne, položil cvetje 28. aprila 2000, ob 10.30 na vojaškem pokopališču v Ul. della Pace in ob 11. uri na glavnem pokopališču pri Sv. Ani.
OBČINA DOLINA sporoča, da 30. aprila 2000 zapade rok za predložitev prošenj za prispevek za zdravstvene stroške in za oskrbo starejših oseb v letih 1999 in 2000, kot predvideno po Cl. 32 deželnega zakona št. 10/1988. Prošnje sprejema občinski urad za socialno skrbstvo ob ponedeljkih, od 15. do
17.	ure in ob Četrtkih, od
10.	do 12.30.
SKD TABOR, Opčine, Prosvetni, dom - v začetku maja bo stekel intenzivni teoretsko-praktiCni teCaj za snemanje amaterskih videofilmov. Informacije dobite po tel. 040-211936 ob delovnikih med 13. in 15. uro.
POLETNA SREDISCA
- 1.) poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 17. julija do 28. julija, od 8. do 17. ure; 2.) poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah, od 31. julija do 11. avgusta, od 8. do 17. ure, poskrbljen prevoz s Trga Oberdan; 3.) poletno varstvo od 3. julija do 31. avgusta od 8. do 13. ure. Informacije in vpis od
26.	aprila do 26. maja 2000: Sklad Mitja Cuk ONLUS OpCine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289).
LETOVANJA V ORGANIZACIJI dijaškega doma Srečko Kosovel: Dom Medved v Medvedjem brdu od 3. do
12.7.,	Dom Burja v SeCi pri Portorožu od 28.7. do
6.8.,	Dom Planica od 17. do 26.7. (na razpolago samo rezervna mesta). Vpisovanje v Ul. Ginna-stica 72 ali tel. 040 -573141 od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka.
POLETNO SREDISCE v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel od 3.7. do 25.8. Vpisovanje poteka v Ul. Ginnastica 72 od 8.30 do 16.30 (tel. 040 - 573141).
ZSSDI prireja ob svoji 30-letnici ustanovitve fotografski natečaj pod geslom “Naš šport v našem prostoru”. Razpis natečaja je na razpolago v uradih ZSSDI, v ulici Ci-cerone 8 v Trstu in v ulici Malta 2 v Gorici. Slike sprejemata urada ZSSDI v Trstu in Gorici do ponedeljka, 30. oktobra 2000 do 16. ure. Za potrebne informacije: 040-635627 ali 0481-33029.
Elena KocjanCiC je povila brhko
Irino
Srečni mamici in očku Dorianu iskreno Čestita, mali deklici pa Zeli vse najlepSe v Življenju
Slovenska kulturno-gospodarska zveza
	
H	ČESTITKE
Danes praznuje naš dolgoletni pevec in Član ANTON MARC 75. rojstni dan. Se na mnoga srečna in zdrava leta mu kličejo vsi od TPPZ »Pinko Tomažič«.
Hip, hip hura, najina mama Erika ima danes 30 let. Da bi bila vedno srečna in vesela, ji želita Federico in Alex.
3 ŠOLSKE VESTI
DTTZG ŽIGE ZOI-
SA obvešča, da bo jutri, 22.4.2000 tajništvo zaprto.
s_____________IZLETI
TRŽAŠKI ŽELEZNIŠKI MUZEJ (DLF-SAT) prireja v soboto,
13.	maja izlet s starinskim vlakom na progi OpCine-Ljubljana. Program predvideva vožnjo s starinskim vlakom s parno vleko (postanek v Postojni), ogled Slovenskega železniškega muzeja, kosilo (po želji), vodeni ogled stare Ljubljane, povratek na OpCine v večernih urah. Prijave sprejemamo do 3. maja v Železniškem muzeju Čampo Marzio (SAT-DLF), Ulica G. Cesare 1, vsak dan razen ob ponedeljkih, od 9. do 13. ure. Tel. št. 040-3794185.
POKRAJINSKO ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH ANED prireja spominski izlet v Mathausen od 6. do 8. maja 2000. Interesenti naj se obrnejo na sedež združenja, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 10. do 12. ure v Ul. Crispi 3. Tel. št. 040-661088.
PSI-CGIL - Koordinacijski odbor žena v* Trstu organizira v nedeljo,
14.	maja izlet v Cerkno z obiskom partizanske bolnice Franje in Ravenske jame. Za vpis in informacije vsak torek in petek od 9.30 do
11.30	pri Koordinacijskem odboru Zena, Largo Barriera 15, tel. št. 040-363336 in pri ligah SPI.
VSE 40-LETNIKE od
miljske do devinsko-na-brežinske občine obveščamo, da prirejamo
27.	maja 2000 enodnevni izlet v neznano. Poskrbljeno bo za vse, od jedaCe in pijače, do zabave. Ce bi se nam želeli pridružiti, javite se Cimprej na tel. št.: 040/226517 (Nives, cvetlicama Bazovica, ob urniku trgovine) ter 040-226687 (Marinka, v večernih urah). Pridite, ne bo vam Zal!
ŽUPNIJA REPENTA-BOR obvešCa, da je še nekaj prostih mest za romarski izlet na Portugalsko z obiskom Fatime in Kompostele, ki bo od 23. do 30. junija. Za podrobnejše informacije tel. na št. 0335-8186940.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
NA ZAHODNEM KRASU dajemo v najem dvosobno opremljeno stanovanje z balkonom. Telefonirati v večernih urah na 040225320.
PRODAM kromaticno harmoniko Bugari, 120 prostih basov, v odličnem stanju po zanimivi ceni. Telefonirati na št. 040-911570 vsak dan po
18.	uri.
GOSPA SREDNJIH
LET išCe v najem v okolici Proseka, Križa ali OpCin majhno stanovanje ali hišo tudi potrebno obnove. Tel. 040-225396 (razen nedelje in ponedeljka).
NUJNO iščemo vajence ali delavce vešče varjenja in polaganja cevi ter elektrikarje. Pisne ponudbe lahko pošljete na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 -Trst pod šifro »ZAPOSLITVE«.
NUJNO išCemo tajnico ali tajnika z znanjem uporabe kompjuterja. Zaželjeno znanje nemščine in angleščine. Pisne ponudbe lahko pošljete na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - Trst pod šifro »ZAPOSLITVE«.
NUJNO išCemo osebje za tehnicno-komericalni urad. Zaželjena višješolska ali univerzitetna izobrazba tehnične smeri. Pisne ponudbe lahko pošljete na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - Trst pod šifro »ZAPOSLITVE«.
PRODAM Volvo super polar SW, letnik ’93, v odličnem stanju. Cena
13.000.	000,- lir. Tel. št. 040-220651.
ZBIRALEC kupi stare razglednice, slike, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju, kleti ali stanovanju. Tel. 040/55548.
PRODAM HIŠO z dvoriščem in vrtom v Mackoljah (Križpot). Tel. St. 040-231578.
NUJNO ISCEM malega mucka Črne ali Crno-bele barve. Ce mi lahko pomagate, kličite na številko 040-226656.
NUJNO IŠCEMO natakarico/ja v prenovljeni gostilni na Proseku. Javite se Cimprej na tel. št. 0347-7860432.
KNJIGOVODKINJA išCe službo v pisarni. Tel. 0339-6020438.
PRODAM hišo z malim dvoriščem v dolinski občini. Tel.: 040-228559 ob uri obedov.
PRODAM SEAT MAR-BELLA letnik ‘90, edini lastnik, s prevoženimi 19.700 km. Cena
2.500.000,	- lir. Tel. St. 040-228168 ob uri obedov.
ŠTUDENTJE - prostor za učenje in računalnik sta vam brezplačno na razpolago od ponedeljka do petka med 8.30 in 13. uro na Opčinah, Narodna ul. 126. Informacije: Sklad Mitja Cuk ONLUS, tel. 040-212289.
OSMICO imata Mario in Adriana - Ul. Tirno 12, tel. 040-51149. Odprta bo do 7. maja. Nudita belo in Črno vino ter domače specialitete.
OSMICO je odprl Boris Skerk v Praprotu. Nudi točena in vsteklenice-na vina.
OSMICO ima Mario Zobec, Zabrežec 10.
OSMICO ima odprto Max v Samatorci.
PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja.
OSMICO ima odprto Stubelj v Sempolaju.
OSMICO ima odprto Milic, Repen 49. ToCi belo vino in teran. Vljudno vabljeni!
OSMICO ima odprto Miro Žigon, Zgonik 36.
OSMICO ima odprto Drejce Ferfolja v Doberdobu. ToCi belo in Črno vino ter nudi domači prigrizek. Zaprto ob Četrtkih in petkih.
AGRITURIZEM BAJTA - Magda in Slavko Škerlj - Bajta pri Saležu št. 108, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Odprti smo tudi na velikonočni ponedeljek in v torek, 25. aprila. Tel. 040-229331 ali 0368-7567251.
MILIC V ZAGRADCU ima odprt kmečki turizem. Zaprto ob torkih. Tel. št. 040-229383.
KMEČKI TURIZEM OSTROUSKA, Zagradec št. 1, je odprt ob petkih sobotah in nedeljah. Tel. 040-229594.
PRISPEVKI
V	spomin na Vido Škrjanec darujejo Ivan DrnovšCek z družino
50.000	lir ter Mario in Ervina 50.000 lir za MePZ Lipa.
V	spomin na Sonjo Stubel Prinčič darujeta Anica in Silvan 50.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši na Opčinah.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
V	spomin na prijatelja Alojzija Lupinca darujejo Gianni, Bruno in Sergio 50.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade.
Namesto cvetja na grob Jelke Gruden darujejo družine Cossi, Rosso in Vecchiet 60.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob tete Justine Cah arija GuštinCiC daruje Marija Caharija 50.000 lir za cerkveni pevski zbor v Križu in 50.000 lir za Godbeno društvo Vesna.
V	spomin na Borisa Daneva darujeta Zdenka in Mira Starec 50.000 lir za SD Kontovel.
Danes poteka šest let odkar nas je zapustil naš dragi
Romano
Bizjak
Z ljubeznijo v srcu se ga spominjajo
.žena Mira in sin Enio z družino
Trst, 21. aprila 2000
Ob prerani izgubi brata Aleksandra izreka bratu Nikolu in družini iskreno sožalje
KRIŠKA SRENJA
Ob izgubi dragega brata izrekamo Nikotu in družini globoko sožalje
MoPZ Vesna
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
OSMRTNICE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila sprejemamo
na uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ter po telefonu na št. 040/7786333 ali po faxu na št. 040/772418
Z URNIKOM:
od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure ob sobotah od 10. do 13. ure
Objave proti plačilu, poslane po faxu, morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljena faktura
OPČINE / RAZSTAVA LUCIANA PLEHANA
Dela so na ogled še do 27. aprila
V razstavnih prostorih župnijskega doma Andreja Zinka na Opčinah razstavlja še do 27. aprila tržaški slikar Luciano Plehan. Od vedno je uporabljal figurativno motiviko, še zlasti krajine in manjša naselja. Novejša dela impresionistično prikazujejo poglede na krajino s svežimi potezami in dokaj razvejano svetlobno obdelavo. Narava in čar njene lepote ostajata v Plehanovih slikah glavna protagonista, v njih črpa navdih, včasih jo idilično obdela in preobrazi. Njegove interpretacije sentimentalno poudarjajo iz krajine tiste elemente, ki pomenijo današnjemu »civilnemu« človeku prestanek miru, sprotitev ob iskanju lepega v naravi. Topima ruja ob pogledu na kraško gmajno posebno priteguje tudi publiko izven ozkih meja naših krajev zaradi bogastva v barvitosti. Vabljiva pot v gozd, lesena barka v osamljenem zalivu pa tudi tišina snežne odeje v zimski idili, ker se belina snega preobrazi v lazur-nost vijoličastih potez, m ujamejo iz krajine neponovljive trenutke, ki jih umetnik s tehniko oljnatega slikanja spretno vnaša na platna.
Luciano Plehan je samouk, vemo iz zgodovine umetnosti, da se je marsikateri znani mojster iz preteklosti uveljavil, prvi med vsemi Van Gogh. Gotovo mu pomeni slikanje notranjo potrebo in je zato globoko občuteno, intenzivno se mu posveča. Za sabo ima veliko samostojnih in preko štirideset skupnih razstav, za katere se vsakič predstavlja z novimi slikami. S svojimi stvaritvami je prejel več nagrad in priznanj,
med zadnjimi naj omenim priznanje iz leta ’96 na natečaju v Fratta Polesine, leta ’97 je v Milanu prejel plaketo na natečaju galerije Eu-stachi, istega leta pa še zlato plaketo na 27. natečaju v mestu Parmi. Eno med razstavljenimi deli je dosegljivo tudi prek omrežja na spletnem naslovu WWW.le-lite.it/plehan. htm.
Razstava je na ogled vsak dan med 16.30 in 20, uro ter ob praznikih še med 10.30 in 13. uro.
Jasna Merku
Odličen koncert kitarisla Soc kisa
Na četrtem koncertu sežanskega Mednarodnega festivala kitare, se je v kulturnem centru Srečka Kosovela v torek predstavil španski kitarist Marko Socias, docent na konservatoriju v Malagi, voditelj številnih mojstrskih tečajev po Evropi in zmagovalec pomembnih mednarodnih tekmovanj. Socias nastopa kot solist in v komornih zasedbah, z raznimi orkestri pa je že igral v skoraj vseh evropskih državah, v Srednji in Južni Ameriki ter v Kanadi.
Kdor je v torek prisostvoval sežanskemu koncertu Sociasa, je doživel večer, ki ga ne bo zlahka pozabil; španski mojster je zahteven in očarljiv program izvedel s sproščenostjo in muzikalnostjo, ki jo zmorejo samo veliki glasbeniki, njegovo obvladovanje inštrumenta pa je tako popolno, da smo se že od prvega trenutka zavedali, da je pred nami poseben kitarist. Skladbe Brouvverja, Pujola, Sainz de la Maže in Domeniconija je oplemenitil z doživeto interpretacijo, s svojim zvokom pa je dobesedno ugrabil pozornost poslušalcev; timbrika, barve in zvokovni efekti so se zlili v eksplozijo čustev, ki so publiko navdušili. Sledila sta dva dodatka in eno presenečenje. Na oder je stopil kitarist in organizator festivala Marko Feri in v improviziranem duu s Spancem izvedel svojevrstno in zabavno zbirko Cirkus mušic skladatelja Domeniconija (ki je več del posvetil prav Sociasu), ki je zaključila enkraten koncert. Naslednji koncert bo 10. maja, na sporedu bo večer prvonagrajencev slovenskega državnega tekmovanja solo kitare.	S.T.U.
MARIBOR / BORŠTNIKOVO SREČANJE
Podpisali
štiričlansko
pogodbo
Svet Borštnikovega srečanja, ki ga vodi Rudi Šeligo, je podprl štiristransko pogodbo med Borštnikovim srečanjem, slovenskim ministrstvom za kulturo, mestno občino Maribor in Slovenskim narodnim gledališčem (SNG) Maribor, ki festivalu slovenskih gledališč zagotavlja nemoteno delovanje in razvoj. Točko dnevnega reda o statusnih vprašanjih Borštnikovega srečanja, ki jih morajo rešiti v sodelovanju z ministrstvom za kulturo, so člani sveta preložili, saj za reševanje omenjenih vprašanj trenutno nimajo pristojnega sogovornika.
Člani sveta Borštnikovega srečanja so na včerajšnji seji sprejeli tudi poročilo o lanskem srečanju ter spregovorili o pripravah na letošnje, jubilejno 35. Borštnikovo srečanje, ki bo od 13. do 30. oktobra. Ker bodo v SNG Maribor sredi septembra začeli prenavljati dotrajano staro dvorano, je svet obravnaval vprašanje, ali bo letošnje Borštnikovo srečanje lahko potekalo v Mariboru. Predstavniki mariborske gledališke hiše so zagotovili, da bodo za nemoten potek jubilejnega Borštnikovega srečanja zagotovili ustrezne pogoje v drugih dvoranah SNG in zunaj te hiše, zato ne mislijo, da bi morali največji slovenski gledališki festival začasno preseliti kam drugam. Člani sveta so nato sklenili, da bodo bolj določno o tem vprašanju spregovorili, ko bo selektor Jernej Novak predstavil svoj program, saj bo šele takrat moč ugotoviti, ali bodo v Mariboru lahko uprizorili vse izbrane predstave.
Svet Borštnikovega srečanja je
sprejel tudi program spremljevalnih prireditev. Med drugim bodo v času festivala pripravili mednarodni simpozij o slovenskem gledališču in slovenski dramatiki v zadnjih 50 letih ter o možnostih in perspektivah slovenske gledališke ustvarjalnosti. Simpozij nameravajo pripraviti v sodelovanju s Slovenskim gledališkim muzejem in mestno občino Maribor. (STA)
30. TSD: nagrada predstavi Vladimir
Za najboljšo od šestih predstav v tekmovalnem sporedu Tedna slovenske drame je žirija razglasila delo Matjaža Zupančiča Vladimir, ki se "teme nasilja, prikritega z dobrimi nameni, loteva na dramsko svež in intenziven, dramaturško in psihološko temeljito izdelan ter uprizoritveno sugestiven način."
Člani žirije Andrej Jaklič, Slavko Pezdir in Marjana Ravnjak so si od 13. do 19. aprila v okviru 30., jubilejnega tedna slovenske drame ogledali šest uprizoritev po izbiri selektorice Petre Pogorevc. Soglasno so ugotovili, "da je bil tekmovalni program vsebinsko in žanrsko raznolik ter kakovostno izenačen in da je vsaka od izbranih predstav prinašala na oder relevantno tematiko na uprizoritveno zanimiv in umetniško angažiran način."
Pri odločitvi za dodelitev nagrade Vladimirju je razen navedenega Zbija upoštevala tudi to, "da je Teden slovenske drame posvečen spodbujanju dramskega pisanja ter izvedbeno ambicioznemu uprizarjanju nove domače dramatike."(STA)
LJUBLJANA / GALERIJA CD
Rembrandtova razstava Od lastne podobe do Biblije
V galeriji Cankarjevega doma (CD) v Ljubljani so včeraj odprli razstavo 70 Rembrandtovih jedkanic z naslovom Od lastne podobe do Bibbje. Predstavitev grafičnih del najpomembnejšega predstavnika holandskega slikarstva 17. stoletja, Rembrandta Harmenszoona von Rijna (1606-1669) bo v galeriji CD na ogled do 27. julija. Gre za prvo obsežnejšo predstavitev Rembrandtovega grafičnega ustvarjanja v Sloveniji. Obsega 70 jedkanic iz grafične zbbke Rembrandtovega muzeja (Rem-brandthuis) v Amsterdamu. Gre za uravnotežen in ilustrativen izbor vseh tem, ki se jim je veliki umetnik posvečal - od mitoloških, alegoričnih in biblijskih prizorov, lovskih in žanrskih scen, pokrajin, aktov, portretov in avtoportretov.
Med lastnimi podobami voditeljica razstavnega programa CD Nina Pimat-Spahič posebej opozarja na Avtoportret s Sa-skio iz leta 1636 in Avtoportret, naslonjen na kamnito okensko polico iz leta 1639. V seriji bibhjskih motivov pa posebna pozornost velja Kristusovi pridigi, ki jo poznavalci obravnavajo kot grafični pendant sloviti sliki Nočna straža. Med vrhunske upodobitve krajine iz okolice Amsterdama se uvrščata grafiki Tri drevesa ter Sixov most. Dela za razstavo sta izbrali Pimat-Spahičeva in kustosinja Rembrandtove hiše Marjolein de Boer.
Rembrandtov muzej ima najpopolnejšo in najobsežnejšo zbirko Rembrandtovih del na papirju. Urejen je v njegovi hiši na Jodenbreestraat v Amsterdamu, zgrajeni leta 1606. Muzej so ustanoviti leta 1911, v zadnjih letih so ga delno obnoviti. (STA)
Od fenomena do legende
v svetu
FOKUS
Brata Avsenik: »2000 Se in še...«
Da Avsenikova glasba ne pozna zatona, dokazuje izid pri Helidonu/Založba obzorja Maribor šritih novih zgoščenk. Resnici na ljubo pa privrženci narodnozabavne glasbe ne bodo na njih našli velikega števila novih posnetkov ati skladb. S tega vidika lahko priporočimo nakup le ene izmed štirih plošč, to je albuma »200 še in še...«, ki je v bistvu zbrika vseh tistih pesmi, ki so jih na televizijskem poklonu ob 70. Slavkovemu življenjskemu jubileju zapeti in zaigrali Avsenikovi najožji prijatelji: ansambel Gašperji, New Svving Quartet, Simfonični orkester RTV Slovenija, Policijski orkester, pa še sinova Grega in Slavko Avsenik ml. Med 17 po-
snetki naletimo le na tri nove Avsenikove skladbe (sicer vse na odličnem nivoju), podrobneje koračnico, ki daje naslov albumu, »Poskočno polko« in valček »Vsepovsod po naši prelepi deželi«. Po mnogih letih gre za tri nove študijske posnetke bratov Avsenik, ki so jih izrecno pripravili za Slavkov jubilej.
Ostale tri nove zgoščenke pa so le zbirke starih Avsenikovih posnetkov. Najbolj zanimiva izmed teh je album »Veselje s harmoniko«, na katerem je zbran ducat skladb, ki jih je Slavko Avsenik posnel Se v petdesetih letih na Radiu Ljubljana, ko je Se igral v zasedbi Tria. »Veseli svatje«, »Vrnitev«, »Pod Vitrancem« so skladbe, ki jih lahko poslušamo tako, kot so nastale, to pomeni za harmoniko solo in spremljavo.
Prav tako stari posnetki, vendar za kvintet zasedbo, tvorijo zgoščenko z naslovom »Z Bohinja«, ki vsebuje nekatere izmed največjih Avsenikovih uspešnic, seveda v originalnih verzijah iz petdesetih in šestdesetih let. Stari posnetki so s pomočjo nove digitalne tehnologije zadobili nadvse svež zven.
Vsaka Avsenikova ploča od leta 1969 dalje je vsebovala tudi po eno pesem, ki sta jih brata napisala izrecno za njunega humorista in trobentarja Franca Koširja. Prvič so pri Helidonu na lasersko ploščo »France Košir« zbrali hudomušne in pikre življenjske satire, ki jih je Košir nepozabno interpretiral s svojo tipično teatralnostjo.
Ker je Ansambel bratov Avsenik že zdavnaj prenehal z delo-
vanjem, ni mogoče več govoriti o Avsenikovemu fenomenu, kot je v svoji študiji napisal Ivan Sivec: s predstavljenimi albumi s posnetki iz preteklosti se fenomen počasi predaja legendi.
NOVE PLOŠČE
Lahka glasba: stari so rockerji najboljši...
Elton John,, »The Road To Eldorado«, Universal
Pink Floyd, »Is There Any-body Out There - The Wall Li-ve«, EMI
Lou Reed, »Ecstasy«, Reprise Razni izvajalci (U2), »The Million Dollar Hotel« (filmska glasba), Island/Universal
... in druge novosti
Moby, »Play«, Virgin/EMI No Doubt, »Retorn To Saturn«, Sony
*NSyne, »No Strings Atta-ched«, Virgin/EMI
Pantera, »Reinventing The Steel«, Elektra
Trisha Yearwood, »Real Live Woman«, Universal
Zachary Richard, »Silver Ju-bilee - The Best Of«, Rhino
KONCERTI
Danes, Nitrin Sawhney, Trst, gledališče Miela, ob 21.30 danes, Orkester gledališča G. Verdi, dir. Giuliano Carella, »Seviljski brivec« (G. Paisiel-lo), Trst, gledališče G. Verdi, ob 16. uri, operna in baletna sezona
Danes, Vladimir Denisekov (harmonika), Devin, Hiša šoli, ob 20.30, »Navdih harmonike«
Danes, Viola Valentino, Lipica Casino Lipica, ob 23. uri
Danes, Procaz +, Marcon (Benetke), Magic Bus
Danes, Cristina Dona, Chioggia (Benetke), Chioggia Rock Festival
Jutri, Blues Etcetera, Poro-rož, Rockbar
Jutri, Verdena, Marghera, C. S. Rivolta
Jutri, Bandabardo, Chioggia (Benetke), Chioggia Rock Festival,
Jutri, U.S. Band, Mestrino (Padova), La Fornace
Jutri, Filharmonični orkester iz Vidma, Polifonski zbor iz Rude, Mirjam Kalin (alt), dir. Anton Nanut, »Velikonočni koncert«, Videm, gledališče Giovanni da Udine, ob 20.45
23.4., The Adderly Connec-tion. Trst, Macaki, ob 22.30
23.4.,	Estra, Roncade (Trevi-so), New Age
25.4.,	Ragtime Jazz Band, Trst, Macaki, ob 22.30
26.4.,	Federica Guina (sopran), Rita Susovsky (mezzosopran), Giuseppina Masche-retti (flavta), in Marcelin Gi-rotto (orgle) »V jubilejnem letu«, Trst, konservatorij G. Tartini, ob 20.30, »Koncerti docentov 2000«
26.4.,	D a ve Douglas Sextet, Benetke, Scuola San Evangelista
27.4.,	Sofa Surfers in Jelko Baobab, Trst, Hip Hop
27.4., Nevio Zaninotto Quartet, Pordenon, La Bamba
AJ
, SLOVAŠKA / TEŽAVE NEKDANJEGA PREMIERA
Mečiarja so s silo odvedli k sodniku
Po več kot dveurnem zaslišanju se je lahko vrnil domov - Kritike zaradi grobosti policije
BRATISLAVA - Po veC kot dveurnem včerajšnjem zaslišanju na sodišču se je nekdanji slovaški premier Vladimir Mečiar (na sliki AP) že vrnil domov. Mečiarja za-lišali o njegovi domnevni zlorabi oblasti, predvsem pa o ugrabitvi sina so nekdanjega slovaškega predsednika Michala Kovača leta 1995.
Pred tem je tesen sodelavec Mečiarja obtožil policijo, da je bila pri včerajšnji aretaciji nasilna.
Marian Kardos je dejal, da so policisti vrata v Meciarjevo vilo razstrelili z eksplozivom in da so bili posebej nasilni z Meciarjevo družino, katere elani so morali leči na tla kot »navadni zločinci«. Do Mečiarja, ki se aretaciji ni upiral, pa policija po izjavah prič ni bila nasilna, je še povedal Kardos. Policijski viri pa so sporočili, da so morale posebne policijske enote z eksplozivom vdreti v Meciarjevo vilo, saj se nekdanji premier ni odzval na večkratne pozive policije.
Slovaški predsednik Rudolf Schuster je za slovaški radio kritiziral aretacijo, kot tudi njene neustrezne vzroke. Notranji minister Vladislav Bittner Pa je za radio zanikal, da bi šlo za aretacijo. Dejal je, da so Mečiarja policisti samo privedeli- na sodišče.
Mečiar, zdaj vodja glavne opozicijske stranke HZDS, je obtožen zlorabe oblasti, ker je izplačal nezakonite nagrade elanom svoje vlade, ki je izgubila oblast po parlamentarnih volitvah leta 1998. (STA)
RUSIJA / NEMOČ MEDNARODNE SKUPNOSTI
V Čečeniji Putinu pustili proste roke
Duma je ustanovila svojo preiskovalno komisijo
MOSKVA - Ruska duma je vCeraj ustanovila parlamentarno komisijo o Čečeniji, ki bo preučevala proces socialne in pohtic-ne normalizacije ter spoštovanje človekovih pravic v tej republiki. 16-clansko komisijo bo vodil Aleksander Tkacev, lahko pa bo oblikovala tudi posebne delovne skupine. To je ruski odgovor na zahteve Združenih narodov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OV-SE), ki so najprej zahtevali ustanovitev mednarodne preiskovalne komisije, nato pa pristali na »neodvisno« rusko komisijo. Prav vCeraj je predsedujoča OV-SE, avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-VValdner, v Ženevi zahtevala Čimprejšnjo in neodvisno preiskavo kršitev
človekovih pravic v Čečeniji in kaznovanje odgovornih. To je povedala visoki komisarki OZN za človekove pravice Mary Robinson. To pa so le pobožne želje, saj je ruski zunanji minister Igor Ivanoy vCeraj ponovno poudaril,
OBLETNICA / DOKUMENT O ZALISANJU NJEGOVEGA GENERALA
Hitler je bil zlomljen
LONDON - V Londonu so včeraj po 55 letih objavili tajne dokumente britanske obveščevalne službe o zaslišanju nekdanjega generala nemške SS Gottlieba Bergerja, na katerem je zaslišani dejal, da je bil Adolf Hitler teden dni pred smrtjo 30. aprila leta 1945 »povsem zlomljen človek«.
Nekdanji nacistični general, ki je bil zaupni sodelavec Heinricha Himmlerja, je Častnikom britanske tajne službe MI-5 po vojni govoril o svojem zadnjem srečanju s Hitlerjem 22. aprila 1945. »Domnevam, da je storil samomor, prav tako pa je lahko umrl za posledicami srCne kapi, saj se je obnašal in govoril kot nor. Bil je na koncu, povsem zlomljen Človek,« je
dejal Berger. Povedal je tudi, da je Hitlerju predlagal, naj ostane v Berlinu in naj ne beži iz Nemčije, ampak raje naredi samomor, saj bi z begom izdal nemški narod. Po njegovih besedah je Hitler osem dni pred smrtjo trpel za preganjavico in je vse okoli sebe krivil za poraz. »Vsi so mi lagali, vsi so me izneverili, vojska mi je lagala in SS je dovolila moj padec,« naj bi takrat rekel Hitler.
Domnevajo, da je Hitler, ki se je rodil na včerajšnji dan leta 1889, skupaj s svojo ljubico Evo Braun 30. aprila 1945 v bunkerju v Berlinu napravil samomor in nato zgorel v požaru. Uradnih dokazov o načinu njegove smrti do danes niso uspeli ugotoviti.
Adolf Hitler je politični vzpon zaCel leta 1919 v Nemčiji, kamor se je preselil z Dunaja, ko je ustanovil Nacionalsocialistično nemško delavsko stranko (NSDAP). Ta je leta 1930 postala druga najmočnejša stranka v parlamentu. Leta 1933 je postal predsednik vlade, po smrti takratnega nemškega predsednika Hindenburga 2. avgusta 1934 pa si je prilastil predsedniški položaj in vrhovno poveljstvo vojske. S tem je uvedel totalitarni nacistični režim v državi, vendar svojih oblastniških apetitov ni ustavil na meji. Prvega septembra leta 1939 je z napadom na Poljsko zaCel drugo svetovno vojno. (STA)
ZDA / OB SKLEPU PRIZIVNEGA SOD1ŽCA, DA MORA OTROK OSTATI V ZDA
Neskončna zgodba malega Eliana razpetega med ljubeznijo in politiko
Ministrica Peno trdi, da je za otroka že sedaj odgovoren oče, ker je v ZDA
Mednarodni spor o izročitvi malega Eliana
Nekaj ključnih dogodkov v aferi o Elianu, 6-letnem dečku, ki so ga Američani rešili v morju pred obalo Floride
22. novembra
Elian s skupino drugih 13 oseb zapusti Kubo za ZDA na majhnem motornem čolnu. Naslednjega dne se čoln prevrne.
26. novembra
Urad za imigracijo in naturalizacijo (INS) izroči Eliana staremu očetu Lazaru Gonzalezu v oskrbo, dokler se oblasti ne bodo izrekle o
njegovem statusu priseljenca.
10. decembra
— Lazaro Gonzalez zaprosi za azil za Eliana.
Elian in Lazaro Gonzalez
5. januarja
Urad za imigracijo odloči, da Elian »pripada očetu« in ga je treba vrniti na Kubo do 14. januarja. Odvetniki Elianovih svojcev na Floridi prosijo obrambno ministrico Janet Reno, naj ponovno preuči zadevo.
6. aprila
Elianov oče
VVashington.
19. januarja
- Lazaro Gonzalez zahteva od zveznih pride v oblasti, naj preprečijo Elianovo vrnitev na Kubo.
21. januarja
Elianova stara mama prispe v ZDA, kjer se sreča z Renovo in nato tudi z Elianom.
12. -13. aprila
Janet Reno se na Floridi sreča z Elianovimi sorodniki in zahteva izročitev dečka očetu. Sorodniki odklonijo in od zveznega sodišča dosežejo, da Elian lahko ostane v ZDA, dokler je še v teku sodni postopek.
25. novembra ^
Dva begunca sta priplavala na obalo. Eliana so rešili na morju v razbitinah čolna ■n ga prepeljali v bolnišnico. Njegova mati je utonila skupno s Se 10 begunci.
mrz*j
Juan Miguel Gonzalez
27. novembra
Elianov oče Juan Miguel Gonzalez zahteva, da se njegov sin vrne na Kubo.
13. decembra
Predstavniki INS obiščejo Juana M. Gonzaleza na njegovem domu v Cardenasu na Kubi.
31. decembra
Predstavniki INS se pogovarjajo s Juanom M. Gonzalezom v Havani.
7. januarja
Lazaro Gonzalez zahteva, da mu Eliana izročijo v varstvo.
27. - 29. marca
Elian na televiziji opiše, kako se je ladja potopila, pravi, da ne verjamen, da je njegova mati umrla, noče se vrniti na Kubo, vendar mu-Miami ni všeč.
19. aprila —
Zvezni sodniki potrdijo sklep: Elian mora ostati v ZDA do zaslišanja, ki bo prihodnji mesec.
po
Janet Reno izročitvi

Protesti v Miamiju v podporo Elianu
da ne potrebujejo posredovanja tujih držav in mednarodnih organizacij, ki se zavzemajo za politično rešitev spora, ker to lahko stori Rusija sama. Včeraj pa je 12 nekdanjih sovjetskih republik soglasno imenovalo generala ruske
protiobveščevalne službe FSB Borisa Milnikova za koordinatorja boja proti terorizmu in islamskim skrajnežem na celotnem ozemlju SND. To pomeni, da bodo vsi nadaljevali s trdo roko proti vsem, ki se ne strinjajo z ustrojem, ki je nastal po razpadu SZ, ker bodo ti avtomatično »teroristi«.
Da bodo Rusiji pustili v Čečeniji »proste roke«, priča tudi telefonski pogovor ameriškega predsednika Clintona z britanskim premieram Blairom, ki se je pred kratkim pogovarjal v Londonu ruskim predsednikom Putinom. Oba sta se strinjala, da je treba Putina (na sliki AP) gospodarsko podpreti. Putin pa se lahko pohvali, da se je ruski BDP v prvem trimesečju povečal za 8%.
NEW YORK - »Ukaz zveznega prizivnega sodišča v Atlanti mi ne preprečuje, da prenesem zakonsko odgovornost za malega Eliana na očeta, dokler se ta nahaja v ZDA.« Tako je ameriška zvezna ministrica za pravosodje Janet Reno ocenila razsodbo, ki preprečuje odhod Eliana Gonzaleza iz ZDA, dokler isto sodišče ne bo razsodilo o zahtevi Elianovega prastrica Lazara Gonzaleza, da bi lahko zaprosil za dodelitev dečkovega azila. Na prvi stopnji je zvezno sodišče odločilo, da lahko za dečkov azil zaprosi samo otrokov oce Juan Miguel Gonzales, ki živi na Kubi. Dečkov pra-stric pa je vCeraj pristal, da se lahko Elian sestane s svojim očetom.
NOVICE
Bombo v Franciji podtaknila Bretonska revolucionarna aimada?
PARIZ - Po mnenju francoske policije je za bombni napad v restavraciji McDonald‘s v mestu Dinan v Bretanji, v katerem je umrla 28-letna ženska, ki je bila zaposlena v restavraciji, odgovorna Bretanska revolucionarna armada (ARB). Hkrati z eksplozijo, ki je odjeknila v Dinanu, so v zgradbi pošte v Rennesu strokovanjaki deaktivirah bombo, za katero domnevajo, da je bila sestavljena iz istega razstreliva kot bomba v Dinanu. Dinamit so septembra lani ukradli iz nekega skladišča v Bretanji. Prav takšno razstreh-vo so uporabili tudi v nekaterih prejšnjih napadih v preteklih mesecih, za katere sta prevzeh odgovornost ARB in baskovsko separatistično gibanje ETA. (STA/Hina)
Mladoletni krivci za železniško nesrečo v popravnem domu
BRUSELJ Tri otroke, ki so priznali, da so v torek na jugu Belgije namerno iztirih vlak in povzrocih nesrečo, v kateri je umrl strojevodja, 22 potnikov pa je bilo ranjenih, so po priznanju zadržali v mladinskem popravnem domu. Brata, stara 8 in 9 let ter njun 13-letni prijatelj so priznali, da so na tire položili betonski blok in tako onemogoCih železniške kretnice. Potniški vlak je zato iztiril in trčil v nasproti vozeči vlak. Tri mladoletne storilce so po priznanju zadržali v mladinskem popravnem domu, kjer so kasneje priznali še, da so hoteh z betonskim blokom najprej iztiriti nek dragi vlak, ki pa je blok povozil in ga uničil. Trojica je nato betnoski blok na tirih postavila na novo in tako povzročila nesrečo. (STA/dpa)
Potres v Grčiji
ATENE - V grškem pristanišču Igoumenitsa in na otoku Krf v Jonskem morju so včeraj zgodaj zjutraj zabeležili rahel potresni sunek z močjo 4, 5 stopnje po Richterjevi lestvici, je sporočil atenski seizmološki institut. Po podatkih policije poročil o škodi ni. Epicenter potresa je bil približno 315 kilometrov severozahodno od Aten. (STA/dpa)
Karadžič se skriva v čelebičih pri Foči
SARAJEVO - Nekdanji voditelj bosanskih Srbov Radovan KaradžiC se skriva v Čelebičih v bližini FoCe, na območju Republike Srbske, je včeraj poročal neodvisni sarajevski dnevnik Slobodna Bosna. Po poročanju dnevnika je KaradžiC na območju pod nadzorom francoskega Sforja, čeprav je proti njemu razpisana mednarodna tiralica za njegovo aretacijo. KaradžiC je Pale zapustil v dragi polovici leta 1998. Najprej se je skrival v neki cerkvi v vzhodnobosan-skem kraju Rudo pri meji z ZRJ. Družina, ki je ostala na Palah, ga obišče dvakrat mesečno. Ko obstaja resna nevarnost, da bi ga pripadniki Sforja izsledili, se v spremstvu svojih 80 telesnih stražarjev zateče v neko višegrajsko ali trebinjsko vojašnico. Nedavno pa naj bi se udeležil krsta enega od svojih vnukov na Palah, kar dokazuje, da se počuti še kar varnega.
GORICA / VPLETENIH 16 AVTOPREVOZNIKOV IN ČRPALKARJEV
Velika goljufija z nafto goriške proste cone
Zloraba zadeva 400 tisoč litrov nafte v vrednosti pol milijarde lir
Finančna straža je po veCemeseCni preiskavi ugotovila velike zlorabe pri prodaji naftnih derivatov goriške proste cone. Po dosedanjih ugotovitvah - ni pa izključeno, da se bo preiskava nadaljevala - je bilo na goljufiv način odtujenih okrog 400 tisoč litrov nafte, ki je bila domnevno prodana na prostem trgu. Državna blagajna je bila tako prikrajšana za veC kot 500 milijonov lir. Šestnajst oseb oziroma podjetij so prijavili sodišču zaradi goljufije na škodo javne ustanove (Trgovinske zbornice) in zaradi izdaje računov za operacije, ki jih dejansko nikoli ni bilo. Gre za sedem avtoprevoznikov in devet upraviteljev bencinskih Črpalk. Medtem ko je prva skupina v glavnem iz Gorice, so upravitelji Črpalk razsejani nekako 'po celi pokrajini. Približno polovica jih je sicer v Gorici. Finančni stražniki so zaplenili vee kot 13 tisoč litrov nafte.
Zaključke večmesečne preiskave je včeraj na srečanju z novinarji predstavil poveljnik oddelka davčne policije, kapetan Gianni Caputo (na sliki - foto Bumbaca) skupaj s sodelavci.
Do odkritja goljufije je prišlo predvsem po zaslugi uporabe elektronskih kartic za nakup goriva po znižani ceni. Vsaka nabava goriva oziroma uporaba elektroma-gnetske kartice ostane namreč zabeležena. Preiskava se je pravzaprav začela v podjetju za distribucijo naftnih derivatov, ki ima sedež na Kr-
minskem in je črpalkam ponujalo gorivo po izredno nizkih cenah. Klobčič se je začel odvijati prav tu, saj so fi-nancarji ugotovili vrsto nepravilnosti pri izstavljanju računov za porabljeno gorivo. Podjetje je bilo povezano s Črpalko v TržiCu, kjer so se »formalno« oskrbovali z gorivom kamioni v lasti omenjenega podjetja. V resnici je Črpalkar fakturiral nakupe goriva proste cone, do katerih ni prišlo. Podjetje je tako lahko dokazovalo višje stroške poslovanja, upravitelj Črpalke je razpolagal s precejšnjo količino dizelskega goriva »proste cone«, ki ga je prodajal po tržni ceni, od Trgovinske zbornice pa je dobil povrnjene dajatve.
Na osnovi prvih ugotovitev so financarji nadaljevali preverjanje in kmalu ugotovili vrsto podobnih goljufij tudi na drugih Črpalkah. Ob primerjanju podatkov, ki jih beleži ti. takigraf na ka-
NOVICE
Novo vodstvo pri Cuore amico
Pri združenju Cuore amico, ki opravlja pomembno nalogo seznanjanja občanov glede preprečevanja in zdravljenja bolezni srca in ožilja, so pred kratkim obnovili statutarne organe. Predsednik bo Emesto Nencha, podpredsednika sta Mario Spanghero in Egone Berka, tajnik Antonio Moretta, blagajnik Be-niamino Anzalone. Člani odbora so še Adelma Co-darini, Sara Uršo Donati, Carla Vrech, Tulilo Cuc-lot, Nicola Ferraro, Marco Nardone, Luigi Guido, Andrea Manzo, Pietro La Bianca in Lauro Saetti. Za Častno predsednico združenja je bila izvoljena Maria Grazia Franch Degano.
Jutri preusmerjeni avtobusi
Mestno avtobusno podjetje v Gorici obvešCa, da bodo zaradi uvedbe otoka za pešce na delu Verdijevega korza ob velikonočnih praznikih samo jutri, 22. aprila, avtobusi na progah številka 1, 2 (GRE), 3 (CRI), 4 (CNE), 5 (CM) in 6 v obeh smereh preusmerjeni po ulicah 24. maja, Sauro, De Gasperi in Roma.
Promocija briških vin v Belgiji
Trgovinska zbornica je te dni poskrbela še za eno promocijsko pobudo v korist goriških vinogradnikov. Na obisku se je mudil novinar iz Belgije, zaposlen pri strokovni enogastronomski reviji, ki jo dostavljajo veC kot 17 tisoC gospodarskim operaterjem. Novinar je obiskal številne vinogradnike v Brdih in v nižinskem predelu ter opravil serijo pogovorov. Reportaža bo objavljena v prihodnji številki Revne Belge des Vins na osmih straneh. Konec maja bo trgovinska zbornica priredila še eno promocijsko pobudo za območje Benelmca.
mionih, in podatkov z elektronskih terminalov na Črpalkah, so zbrali dovolj dokazov o nepoštenem ravnanju. Primeri
goljufije so sicer dokaj različni, vendar pa je nekaj prav klasičnih: tako so na osnovi podatkov, ki jih beleži elektronski terminal na Črpalki, ugotovili, da naj bi šofer enega in istega vozila v presledku nekaj skromnih minut kar dvakrat tankal in to količino od 800 do 900 litrov v tovornjak z najveC 500-litr-skim rezervoarjem.
Ker imajo na Trgovinski zbornici tudi banko podatkov, je bila primerjava zelo hitra in seveda uspešna.
Na tiskovni konferenci so tudi povedali, da je za kaznivo dejanje zagrožena kazen od šestih mesecev do treh let zapora ter denarna sankcija, ki je lahko tudi desekrat večja od utajene vsote.
POKRAJINA / VEČINA ODOBRILA OBRAČUN
Lansko poslovanje končali s prebitkom
Poenostavili so postopke in uresničili veliko posegov - Sprejeli načrt kolesarskih stez
Pokrajinski svet je predsinoci s 13 glasovi za in 10 proti odobril obračun za leto 1999. Predsednik Brandolin je izrazil zadovoljstvo in ugotovil, da se mnoge uprave v tem Času ubadajo še s predračunom za leto 2000, ki so ga na Pokrajini odobrili že decembra. To je dokaz uspešnega upravnega delovanja ustanove, kjer so s poenostavitvijo procedur izboljšali učinkovitost. Tudi številke izkazujejo »zdravo« upravljanje: blagajniški presežek znaša 1.238 milijonov lir, ekonomski in premoženjski obračun pa izkazujeta 2.850 oz. 2.418 milijonov pribitka.
Odbornik za finance Minin je naštel ukrepe, ki jih je v lanskem poslo-
vanju uprava uresničila na področjih kmetijstva, mladinskih politik, socialne oskrbe, prostovoljstva, okolja, izobraževanja, univerze. Posebej je izpostavil zagon v delovanju Čezmejne zaveze in financiranje dveh projektov slovensko-italijanskega sodelovanja iz virov Inter-reg II, nadalje dogovor s Conijem in zavodom Cre-dito sportivo za olajšano kreditiranje investicij občin v nove športne objekte v vrednosti 6, 5 milijard lir, dogovor z občinami med Tržičem in Gradežem za urbano prekvalifikacijo in okolju prijazen razvoj teritorija. Zajeten je tudi obračun javnih del na cestah, kjer so zaključili z obnovo cest v naseljih, v veliki meri je realiziran tudi naCrt ure-
ditve ceste Krmin-Ste-verjan in drugi posegi. Pomemben je tudi dogovor z upravo Državnih železnic in občinami za ureditev podvozov in odpravo železniških prehodov na cestah pri Ronkah in Tržiču v skupni vrednosti 20 milijard.
Pokrajinski svet je tudi s 16 glasovi (večina in NZ) ob 5 vzdržanih odobril proračunske spremembe v vrednosti 422 milijonov lir, soglasno je odobril pravilnik konzul-te za delo in pokrajinski naCrt za realizacijo omrežja kolesarskih stez, za katerega je glasovalo 19 svetovalcev (proti sta bila Fiorelli in Zentilinova), s 16 glasovi pa je bil odobren dnevni red SKP prav tako v zvezi s kolesarskimi stezami.
RONKE / IZ ZADRU2NE BANKE ŽTARANCAN
Roparja odnesla 30 milijonov
Morda gre za skupino, ki je že v sredo poskusila rop v ladjedelnici
Dva roparja sta včeraj dopoldne vlomila v ronško poslovalnico Zadružne kreditne banka iz Starancana, grozila uslužbencem in strankam z rezalnikom in nazadnje odnesla 30 milijonov lir.
Rop se je dogodil v nekaj minutah približno ob 11. uri v bančni poslovalnici v središčni ulici Dante v Ronkah. Dva mlajša in nezamaskirana moška sta stopila v banko, potegnila na dan rezalnik in velela uslužbencem, naj jima izročijo ves denar. Bila sta dokaj odločna, govorila pa sta menda z neapeljskim naglasom. Kot so kasneje oCividci povedali policiji, sta bila oblečena v kavbojke in srajci, prvi je bil manjše postave in imel na kratko pristizene kostanjeve lase, drugi pa je bil bolj Čokat in z brado. Ravnala sta dokaj odločno.
Cim jima je osebje banke izročilo 30 milijonov lir iz blagajne, sta roparja
takoj ubrala krožna vrata in se peš oddaljila od banke. Po vsej verjetnosti ju je v bližini Čakal tretji pajdaš v avtomobilu.
Policija, ki vodi preiskavo s sodelovanjem karabinjerjev, domneva, da so bili na delu isti roparji, ki so že predvčerajšnjim skušali izprazniti bančno poslovalnico znotraj ladjedelnice Fincantieri v Tržiču, le da jim je prisebnost uslužbenca preprečila namero. Tudi tam so roparji bili »oboroženi« z rezalnikom, obrazov niso imeli maskiranih in so govorili z južnjaškim narečjem. VeC policija ne pove, zdi pa se, da se opisi storilcev obeh ropov ujemajo. Včeraj kmalu po ropu so tudi ustavili moškega, ki je približno ustrezal opisu, po soočenju z oCividci pa se je izkazalo, da je nedolžen.
GORICA / OB RAZSTAVI BAROKA
»Zgodovinska« uprizoritev Vaški praznik tudi v Podgori
Razstava goriškega baroka na gradu, v Državni knjižnici in Škofijskem muzeju na Korzu Verdi se zaključuje. Zadnja dneva bosta 30. aprila in 1. maja, ko bodo obiskovalcem omogočili brezplačen vstop, prav tako pa bo ogled brezplačen v ponedeljek, 24. aprila.
V zvezi z veliko razstavo pripravlja občinsko odborništvo za kulturo vrsto manifestacij, ki bi pritegnile obiskovalce. Najodmevnejša bo zgodovinska rekonstrukcija v nedeljo, 30. aprila, ki jo bo uprizorila skupina v venetskih kostumih iz
GORICA / SELITEV OS FRINTA
Starši učencev nočejo, da bi šola šla »pod anteno«
Na županstvu v Gorici je bilo v sredo množično srečanje s starši učenčev italijanske osnovne šole E. Frinta v Ul. Codelli. Sola, ki jo obiskuje skoraj 200 uCencev in kjer je sedež tudi didaktičnega ravnateljstva, se bo morala v kratkem začasno preseliti. Selitev je nujna, saj poslopje dobesedno razpada in je potrebno nujne prenove. Občinska uprava predlaga, naj bi se šola preselila v Ul. Grabizio, kjer se je stavba, ki je gostila višjo srednjo šolo, sprostila zaradi združevanja višjih šol. Rešitev bi bila za starše sprejemljiva, ko ne bi bilo pretvornika za mobilno telefonijo, ki ga je eno od komunikacijskih podjetij pred nedavnim postavilo na zasebnem zemljišču tik ob šoli.
Starši so zaskrbljeni zaradi nevarnosti elektromagnetnega sevanja. Srečanja se je udeležil tudi tehnik zdravstvene
ustanove inž. Franco Sturzi, ki je dejal, da je sicer sevanje pod mejo, ki jo določa zakon, po drugih strani pa znanstvena literatura še ni zanesljivo izključila negativnih posledic sevanja tudi v manjših količinah.
Občina, je obljubila odbornica Franciosova, bo stopila v stik z lastnikom antene in skušala doseCi njeno premestitev ali vsaj preusmeritev komunikacijskih valov, tako da bi sevanje oddaljili od šole. To bi bila najboljša rešitev, saj bi omogočila uporabo poslopja v Ul. Grabizio za začasno nameščanje tudi drugih šol, ki jim bodo v naslednjih letih obnavljali sedeže. V nasprotnem primeru starši ne nameravajo sprejeti te selitve in bo najbrž treba poiskati alternativne rešitve, ki pa bodo pomenile razdelitev šole na veC lokacij. Odločitev naj bi sprejeli v drugi polovici maja.
GORICA / V AVDITORIJU
Vojaški kadri na seminarju o človekovih pravicah
Številni vojaški Častniki 5. armadnega korpusa so se včeraj zbrali v deželnem avditoriju v Gorici na prvem delu dvodnevnega seminarja o mednarodnem humanitarnem pravu. Namen seminarja je usposobili vodilni kader vojske za nove obveznosti pri raznih mirovnih misijah in mednarodnih intervencijah na kriznih žariščih. V včerajšnjem delu so obravnavali predvsem mednarodnopravne osnove človekovih pravic in problem njihovega spoštovanja ob oboroženih konfliktih.
Semianr se bo nadaljeval danes ob 9. uri, ko bo govor o pravnih okvirih mednarodnih vojaških intervencij. Zaključke bo med 12.15 in 12.45 podal poveljnik oddelka 1. FDD gen. Antonio Quintana, ki je tudi uvedel včerajšnji del. (Foto Bumbaca)
Palmanove. Ob 15. uri se bo okrog sto vojščakov, plemičev in drugih statistov v kostumih 17. stoletja zbralo na Travniku, šlo v sprevodu po Raštelu do gradu in tam ob 15.30 uprizorilo »bitko« z dvoboji, obleganjem in zasedbo gradu, kjer bo ob 16.30 sledil nastop s srednjeveško glasbo in plesi.
Združenje »Musiča aperta« bo priredilo tri koncerte Bachove glasbe v treh sedežih razstave: 25. aprila v Škofijskem muzeju, 28. aprila v knjižnici in 30. aprila na gradu. Vsi koncerti bodo ob 18. mri izvajale pa jih bodo od 2 do 4-članske komorne zasedbe iz vrst goriškega združenja »Musiča aperta«.
Na tiskovni konferenci na občini so včeraj sočasno s prireditvami »goriškega baroka« predstavili tudi praznik zavetnika sv. Gotharda, ki ga v Podgori prirejajo 30. aprila rajonski svet, župnija in združenje »Mit-teleuropa«. Pevski zbori Cappella S. Carlo iz Gorice (v italijanščini), mladinski »Chor der Haupt-schul« iz Kotshach Mau-tena v Avstriji (v nemščini) in Podgora (v slo-. venšCini) bodo peli pri slovesni maši ob 10.30, sledil bo sprevod z godbo iz Cervinjana do Attemsovega parka, kjer bo slovesnost s petjem in glasbo. V bivši Soli bodo ob 12. uri odprli razstavo o gojenju sviloprejke, ob
13.15	prodajno razstavo predmetov, ki so jih izdelali v laboratorijih središča Elios pri konzorciju za pomoč prizadetim CI-SI, ob 15. uri pa bo v podgorski cerkvi sv. Justa koncert mladinskih zborov »Angelo Cappello« iz Begliana, že omenjenega dijaškega zbora iz Avstrije in mladinskega zbora z Vrha.
SOVODNJE / OBČINA O ŽELEZNIŠKEM KORIDORJU
Za varianto A, toda z nekaj pomisleki
Na seji izvolili tudi nekaj komisij in odobrili pogodbo za izvedbo poletnih koncertov
SVEČANOSTI / NA GORIŠKEM
Razpored slovesnosti ob 25. aprilu
V	sredo se je po poldrugem mesecu od zadnje seje sestal sovodenjski občinski svet. Zasedal je dobre Štiri ure in se spoprijel s kar obsežnim dnevnim redomsta bili sicer odloženi: komisijo občinskega sveta za pregled krajevne toponoma-stike bodo izvolili na prihodnji seji, ko bodo tudi glasovali o spremembah pravilnika o postopku prodaje občinskih nepremičnin.
NajveC razprave je bilo o resoluciji v podporo varianti A v okviru takoime-Bovanega 5. železniškega koridorja Barcelona-Kijev. Za to varianto se posebej ogreva pokrajinska uprava. Gorica in Nova Gorica bi ob izbiri drugih variant ostali odrezani od neposrednih železniških povezav na osi zahod - vzhod, to pa bi zagotovo imelo neugodne posledice na krajevni gospodarski raz-yoj. Osnutek dokumenta je prebral župan Petejan ter na kratko obrazložil Vsebino idejnega načrta in opredeljene Stroške za vsako od štirih variant koridorja.
V	razpravo so posegli predstavniki vseh treh svetovalskih skupin, ki so se nazadnje zedinile glede Političnega pomena podpori varianti A, vendar pa Poudarile potrebo, da se
ob načrtovanju upošteva specifičnost teritorija. Predstavnik SSk Cemic je izpostavil vprašanje odškodnine, ki naj bi jo sovodenjska skupnost vprašala. Svetovalec liste Skupaj za Sovodnje je predlagal, naj bi se ravnali po zgledu uprava dober-dobske občine, ki je zahtevala, da je informirana in soudeležena ob načrtovanju. Ob koncu razprave so svetovalci sprejeli predlog župana, ki prvotni osnutek dokumenta dopolnjuje z zahtevo po soodločanju občin ter skrbi za okolje.
Občinski svet je pristopil k načrtu poletnih glasbenih prireditev pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave za triletje 2000-2002. Občina bo v skupni sklad prispevala 1,2 milijona lir. V sezoni 2000 je predviden koncert v cerkvi v Sovodnjah v drugi polovici julija. Sklep je bil sprejet soglasno.
Občinski svet je zatem odobril prodajo nekaj nad 800 kv. metrov zazidljive parcele na Vrhu, ki sicer sodi v domeno jusarskih zemljišč in ima zadnjo besedo glede prodaje (in določitve cene) Dežela.
Tako kakor v drugih občinah je tudi v Sovodnjah v teku revizija davka na nepremičnine. Prav v zvezi s tem je bil
sprejet sklep o določitvi stvarne vrednosti zazidljivih zemljišč za obdobje 1993-1998, kar naj bi olajšalo delo osebju, ki izvaja revizijo. Za obdobje 1993-1996 je bila določena vrednost 32 tisoC lir za kv meter, za naslednje pa 40 tisoC lir.
S tajnim glasovanjem je bila izvoljena komisija za obrtništvo (Tomšič, Ož-bot, Custrin), ki ji predseduje župan, medtem ko so zunanji elani Boris Cau-dek, Massimo Szalay in Rudi Petejan. V razširjeni odbor Trgovinske zbornice sta bila izvoljena Drago Tomšič in Ljubica Butko-vie (za opozicijo) in s tem je bila popravljena napaka ob prejšnjem imenovanju, ki ga je opravil neposredno župan Petejan, prepričan, da je to v njegovi pristojnosti.
V zaključnem delu seje sta bili izvoljeni komisiji (sestava je ista), ki bosta pripravili osnutka poslovnika občinskega sveta in novega statuta. Komisijo sestavljajo Custrin (predsednik), Florenin, Ferfolja, Butkovic in Ožbot.
Seja se je sklenila z daljšim poročilom župana, odgovori na interpelacije ter pozivom, na predlog svetovalca Černiča, na množično udeležbo na manifestaciji 6. maja v Trstu.
Teden, ki je pred nami, bo v znamenju spominskih proslav ob dnevu vstaje in osvoboditve italijanskega ljudstva. Delegacije SKGZ, VZPI in drugih borčevskih organizacij bodo v ponedeljek, 24. t.m., položile vence pred obeležja v goriškem zaporu, na gradu ter pred spomenikom pred postajo (ob 9. uri). Vence bodo položili tudi na grobnice na glavnem pokopališču (ob
10.30). Predstavniki gori ške občine bodo vence položili v ponedeljek in torek. V torek bodo slovesnosti tudi v Pevmi, ob
9.30,	kjer bo priložnostni nagovor in nastop zbora iz Stmavra, v LoCniku pa bo ob 11. uri slovesnost na pobudo AVL.
V doberdobski občini pripravlja slovesnosti občinska uprava z zvezo borcev, društvi in organizacijami v torek, 25. aprila, po sledečem razporedu: ob 10. uri maša za padle v NOB v cerkvi v Doberdobu, sledi polaganje vencev ob 10.45 v Jamljah, ob 11. uri na PalkišCu, ob 11.15 na Poljanah in ob 11.30 v Doberdobu. Osrednja slovesnost bo v Doberdobu, kjer bosta pozdravila župan in predstavnik VZPI, slavnostni govor bo imel Sandi Volk, kulturni spored pa bosta oblikovala
godba na pihala Kras ter moški pevski zbor Jezero.
V	sovodenjski občini bodo slovesnosti s polaganjem vencev v torek, 25. aprila, ob 9.30 v Sovodnjah, ob 9.50 na Vrhu, ob 10.10 v Gabrjah, ob
10.30	v Rupi in 10.50 na Peci.
V	Standrežu bo slovesnost prav tako 25. t.m. ob
11.30	pred spomenikom padlim v NOB V organizaciji sekcije VZPI ter v sodelovanju s KD O. Župančič. Spored predvideva nastop zbora O. Župančič in nagovor.
VZPI v Podgori sporoča, da bodo slovesnosti v torek ob 10. uri pred spomenikom padlim v NOB. K obeležju bodo položili vence predstavniki rajonskega sveta, združenja borcev in društev, na sporedu bodo recitacije, pevske točke in priložnostni nagovor.
V	sklop prireditev ob 25. aprilu sodita .tudi dve manifestaciji, ki bosta v petek, 28. t.m. V deželnem avditoriju bo v okviru razstave »Laži o rasi« ob 17. uri predavanje prof. Giovannija Miccolija. Pred nekdanjo tekstilno tovarno v Podgori (ob
9.30)	ter pred tovarno Safog (ob 10.30) se bodo spomnili 55-letnice bitke za obvarovanje goriških tovarn pred uničenjem.
KINO
GORICA
vrrroRiA 117.00 »t
come tigro«. Walt Disney, risani film. 18.40-20.30-22.20 »La dea del succes-so«. I. Sharon Stone.
VITTORIA 3 18.30-
21.30	»Hurricane«. I. Den-zel VVashington.
CORSO RdeCa dvorana: 17.15-19.45-22.15 »Erin Brockovich«. I. Juha Roberts.
Modra dvorana: 16.30-
18.15	»Pokemon, il film«.
20.00-	22.15 »Storia di noi due«. Bruce VVillis, Mi-chelle Pfeiffer.
Rumena dvorana:
18.00-	20.00-22.15 »Sai che c’e di nuovo?«. I. Rupert Everett in Madonna.
TRŽIČ
EKCELSIOR 17.40-
20.00-	22.20 »Erin Brockovich«. I. Julia Roberts.
COMUNALE 18.00-
20.00-	22.00 »Sai che c’e di nuovo?«. I. Madonna.
H RAZSTAVE
V	KULTURNEM DOMU V GORICI razstavlja do 10. maja slikarka Laura Grusovin. Ogled ob delavnikih med 9. in 13. ter 16. in 19. uro in v večernih urah med prireditvami.
V	GALERIJI ARS razstavlja Alfredo de Locatel-
li.	Ogled v urah odprtja Katoliške knjigarne.
V	HITOVEM PAVILJONU V NOVI GORICI (Delpinova 7) razstavlja Franco Dugo. Ogled do 16. maja vsak dan od 10. do
19.	ure.
J PRIREDITVE
SKD KREMENJAK -JAMLJE vabi v ponedeljek, 24., in v torek, 25. aprila, na vaški praznik v Jamlje. Na dvorišču večnamenskega centra bo v ponedeljek ob 14. uri otvoritev praznika, sledila bosta ex-tempore za otroke in zbijanje jajc s kovanci; od 19.30 dalje ples. Praznik se bo nadaljeval še v torek od 16. ure dalje vse do plesa v večernih urah.
KD RUPA-PEC prireja vsakoletni Praznik frtalje v dneh 24., 25. in 30. aprila ter T. maja. Prireditev bo na prostoru pri cerkvi v Rupi. V ponedeljek, 24. aprila, bo ob 17.30 nastop MePZ "Jože Srebrnic" iz Deskel, sledil pa bo ples. V torek, 25. aprila, bo ob
16.30	predstavitev igrice "Veselo na delo", nato pa nastop otroških prevsldh zborov. Sledil bo ples.
KD BRIŠKI GRIČ vabi v Ste ver jan na Prvomajsko slavje 2000. V nedeljo, 30. aprila, bo ob 9.30 spominski pohod Steverjan -Gonjače (start in cilj sta v Dvoru v Steverjanu), ob
14.30	pa se bodo odvijale igre brez meja. Od 19.00 dalje bo ples z rock ban-dom "Belle de jour". V ponedeljek, 1. maja, bo ob
16.30	nastop godbe na pihala Kras iz Doberdoba in mažoretne skupine HIT GPO Nova Gorica, ob
18.00	pa se bo zabava nadaljevala z ansamblom Kvintet mi.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za
Goriško vabi elane, da se množično udeležijo pohoda Steverjan - GonjaCe. Udeleženci naj se zberejo ob 9. uri v Dvoru v Steverjanu, kjer bo vpisovanje.
VELIKONOČNI PONEDELJEK NA JEREMI-TISCU bomo letos praznovali drugače kot ponavadi. Družabnost bo popestrila vožnja s "kalešem". Se posebno pa vabimo otroke, ki bodo lahko zajahali konja. Pričakujemo vas.
S_____________IZLETI
SPDG vabi 24. t.m. (velikonočni ponedeljek) na pohod na Malo Goro pod Čavnom, ki ga prireja planinska sekcija PD Ajdovščina - Kamnje. Odhod iz Kamenj ob 7.30, pri trgovini Čermelj. Ob
11.	uri bo na Gori pozdrav pohodnikom s krajšim kulturnim sporedom. Kosilo iz nahrbtnika. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod s parkirišča pri RdeCi hiši ob 7. uri. Pohod bo ob vsakem vremenu.
SPDG vabi 30. aprila na družinski avtobusni izlet na Kočevsko z ogledom mesta, za planince tudi s pohodom do planinske postojanke pri Jelenovem studencu. Ogled tudi nekaterih drugih zanimivosti v tem predelu Slovenije. Avtobus bo odpeljal iz Rožne doline. Kosilo iz nahrbrtnika. Na razpolago je Se nekaj prostih mest. Prijave v sredo, od 11. do
12.	ure in v Četrtek od 19. do 20. ure na društvenem sedežu.
DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira v dneh
16.,	17. in 18. junija izlet na Plitvicka jezera in Rab. Prijave pri Vincenci do 26. aprila na tel. številki 0481-882526 (v večernih urah).
a SPISKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da so izčrpane lestvice za poučevanje na nižji in višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za sledeče predmetne skupine:	013/A,	039/A,
042/A, 080/A, 081/A, 082/A in 032/C. Prošnje sprejemajo do 30. aprila. Informacije na skrbništvu in pri Sindikatu slovenske Sole.
SOLSKO SKRBNIŠTVO sporoča, da so ponovno odprti roki za rezervirani natečaj za učitelje oz vzgojiteljice v slovenskih osnovnih šolah in otroških vrtcih. Prošnje sprejemajo do 3. maja. Kdor je brez uspeha že obiskoval tečaj za OS, lahko predstavi prošnjo za vrtce in obratno.
SREDNJA SOLA TRINKO obvešča, da bo tajništvo zaprto 22. aprila cel dan in 26. v popoldanskih urah.
H3 OBVESTILA
OGNI ZBOR SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INSTITUTA bo v
Četrtek, 27. aprila, ob 20. mi v knjižnici D. Feigel v Gorici, ul. della Croce 3. Dnevni red: poročilo upravnega sveta; obračun 1999 in predračun 2000; razglasitev nagrad sklada Slori; poročilo nadzornega odbora; razno.
SKD KREMENJAK prireja plesni teCaj salsa -merengue. Informacije in vpisovanje pri odbornikih društva, na tel. 0481-22122 ali 0481-81113, in v uradu ZSDK (tel. 0481-531495).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
opozarja elane, da je dobilo ugodno ponudbo za bivanje v zdravilišču Dobrna. Interesenti naj se telefonsko obrnejo do predsednika.
SOVODENJSKI ZUPAN obvešča občane, da je v skladu prometnim zakonikom treba opremiti vse prevozne zasebne prehode z namestitvijo predpisanih tablic. Za prehode v občinski pristojnosti bodo interesenti morali predložiti prošnjo na obrazcu, ki je na razpolago v uradu občinske redarske službe, hkrati z dvema kolekoma po
20.000	lir.
KNJIŽNICA D. FEIGEL
obvešča, da bo zaradi velikonočnih praznikov ostala zaprta od petka, 21. aprila do torka, 25. aprila.
[ . LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes v Koprivnem: ob
11.00,	Maria Agnese Tir el vd. Bolognini, obred v farni cerkvi in na pokopališče.
Danes v TržiCu: ob 10.40, Antonia Buttignon por. Vižintin iz splošne bolnišnice na pokopališče; ob 10.30, Evelina Novati vd. Godeas iz sploSne bolnišnice v stolnico in na pokopališče v Gradišču.
ŠkodaFabia
Nova klasa. Ponuja jo Škoda.
Nova klasa, mejnik v kompaktnih avtomobilih. Ponujeni prostor je zares presenetljiv. In če vam to še ne bi bilo dovolj, pomislite na njeno zares popolno varnostno opremo.
Fabia, novi odgovor vsakodnevnim vprašanjem.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Trst
Tel.: 040/672871 1 Faks: 040/6728799
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
m
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljani
Podružnica Trst
Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799
VALUTNE BORZE / NOV »CRN DAN« ZA SKUPNO EVROPSKO VALUTO
Evro zabeležil dosedaj najnižji tečaj v primerjavi z dolarjem in jenom
Ob makroekonomskih vzrokih tudi vladna kriza v Italiji in Haiderjeve izjave
RIM - Evropska skupna valuta je vCeraj doživel nov »Cm dan«, saj je nazadovala tako v primerjavi z ameriškim dolarjem kot z japonskim jenom in zabeležila nove negativne rekorde. Evropska centralna banka (ECB) je včeraj referenčni tečaj evra določila pri 0, 9376 dolarja (v sredo 0, 9461 dolarja) in pri 98, 37 jena (v sredo 98, 79 jena). Italijanska valuta je tako zabeležila nov negativen rekord, saj je bil dolar vreden kar 2.067, 4 lire. Tudi ob odprtju newyorškega valutnega trga je evro zabeležil novo nazadovanje, saj je bil vreden 0,9365 dolarja.
Finančni izvedenci še vedno pričakujejo sklepe ameriške in evropske centralne banke. Nekateri pa menijo, da so vzroki padca evra v političnih problemih stare celine. Vsekakor prevladuje mnenje, da je vsega kriva predvsem Evropska centralna banka, ki od samega rojstva ni nikoli zaščitila evra in ki nadaljuje s to strategijo. Če
ECB ne bo posegla z obrestnimi merami, obstaja resna nevarnost, da bo evro zabeležil nove negativne rekorde. Težava pa je v tem, da se bo ECB sestala 27. aprila in 11. maja, medtem ko se bo ameriška centralna banka FED sestala šele 16. maja.
Obstajajo pa tudi pohticni vzroki. Francoski La Trubune je zapisal, da je finančna skupnost zaskrbljena zaradi vladne krize v Italiji. Ameriški VVall Street Journal pa stavlja ob bok italijanski krizi tudi nedavne izjave koroškega glavarja Jdrga Haiderja, ki ni izključil, da bi Avstrija zapustila EU, Ce se bodo nadaljevale diplomatske sankcije proti Dunaju.
Vsekakor pa je treba poudariti, da z makroekonomskega vidika ameriško gospodarstvo hitreje napreduje od evropskega, ki ima poleg drugega še težave z inflacijo, tako da je nazadovanje evra povsem normalno.
Delegacija ACCOA je obiskala Zagreb
TRST - Delegacija podjetnikov, elanov združenja Trgovinskih zbornic za Srednjo Evropo ACCOA, se je v prejšnjih dneh mudila v Zagrebu, kjer se je srečala s predstavniki hrvaških oblasti. Delegacija, ki jo je vodil predsednik Murkovid, se je pogovarjala s podpredsednikom hrvaške vlade Slavkom Linidem, s podpredsednikom sabora Matom Arlovidem in predsednikom gospodarske zbornice Nadanom Vidoše-vičem, goste pa je sprejel tudi hrvaški predsednik mesid, kar je seveda dvignilo raven obiska. Na srečanjih so govorili o številnih možnostih sodelovanja, med drugim na področju bančništva in zavarovalništva. Ob tem je družba Generali napovedala svoj prihod na hrvaški trg.
SLOVENIJA / OCENA UGLEDNEGA EKONOMISTA FRANJA ŠTIBLARJA
Zunanji dolg se je v minulih letih povečal ostaja pa znotraj kriterijev Svetovne banke
Svarilo, da se ob neustreznih dejavnikih v nekaj letih dolg lahko podvoji
Šibi iz Slovenije most gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in ZRJ?
BEOGRAD - Sodelovanje podjetij v Srbiji s podjetji v Sloveniji, katerih lastniki so Srbi, naj bi bilo v kmalu okrepljeno, so po poročanju provladnega Časnika Politika sklenili na včerajšnjem sestanku delegacije Zveze Srbov v Sloveniji s predstavniki Gospodarske zbornice Srbije (PKS) v Beogradu. Srbska podjetja bi bila tako svojevrstna povezava Srbije oziroma ZRJ s Slovenijo, še piše Časnik.
Sekretar za gospodarske odnose s tujino na PKS Milan Njegomir je na sestanku povedal, da so s Srbi v Sloveniji že vzpostavljeni trdni stiki na kulturnem, prosvetnem in ustvarjalnem področju, da pa je sedaj v naCrtu krepitev stikov med gospodarstveniki oziroma podjetji v matici s srbskimi podjetji v Sloveniji. Potem naj bi se začelo tudi sodelovanje s slovenskimi podjetji, v katerih dela veliko Srbov, ko bo vse to doseženo, pa se bodo v to zvezo postopno vključila tudi podjetja iz Republike Srbske ter srbska podjetja iz Hrvaške in Makedonije. Njegomir je sogovornikom iz Slovenije svetoval, da bi bilo za začetek dobro, Ce bi naredili seznam srbskih podjetij z navedbo področja
njihovega delovanja, da bi jih lahko zatem PKS "avtomatično povezala s podjetji iz Srbije oziroma ZRJ".
Podpredsednik Zveze srbskih društev v Sloveniji Kristan SuCur je gostiteljem povedal, da je v tej nekdanji jugoslovanskih republiki precej srbskih podjetij, ki so se dokaj dobro znašla in vključila v tokove slovenskega gospodarstva, vendar bi jim bili dobrodošli tesnejši stiki z matico in sodelovanje z matičnimi podjetji. Predsednik društva Mihajlo Pupin in predsednik diaspore Srbov Milovan ČikiC pa je povedal, da bi bilo dobro, Ce bi bili Cimprej vzpostavljeni diplomatski odnosi med Slovenijo in ZRJ. To seveda ne pomeni, da bi morali gospodarstveniki do takrat Čakati. Nasprotno, morali bi Cimprej poiskati sorodna podjetja v državi matici, s katerimi bi vzpostavili konkretne stike. Cikic je še izpostavil nujnost navezave stikov na področju carin in bančništva.
Politika piše, da prihodnji sestanek načrtujejo za jesen, ko naj bi ocenili, kako so uresničeni dogovorjene sklepie hkrati pa opredelili nove naloge. (STA)
LJUBLJANA - Zunanji dolg Slovenije se je v minulih desetih letih povečal tako absolutno kot tudi na prebivalca. Vseeno pa po kriterijih Svetovne banke zadolženost Slovenije ostaja lahka in je še vedno nižja kot pri večini drugih držav v prehodu, katerih dolg in zadolženost sta se v desetih letih povečala, le breme odplačil je manjše zaradi povečanja izvoza in novih možnosti priliva lastniškega kapitala v obliki neposrednih ali portfeljskih naložb. Ugledni ekonomist Franjo Štiblar pa v prispevku, objavljenim v marčni številki publikacije Gospodarska gibanja, med drugim opozarja, da se lahko ob neustreznih dejavnikih, predvsem ob prevelikem trošenju in precenjenem teCaju tolarja ter premajhnem vplivu tujega lastniškega kapitala, v naslednjih petih letih slovenski zunanji dolg celo podvoji.
Slovensko zunanje neravnotežje oz. primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance je kljub povečevanju zunanjega dolga in zniževanju deviznih rezerv še vedno vzdržno. Štiblar v svojem članku sicer ugotavlja, da poslabšanje zunanjih dejavnikov, med katere sodijo dvig cene nafte in surovin na svetovnih trgih, rast obrestnih mer in krepitev dolarja, ne bo tolikšno, da bi se pojavila resnejša težava servisiranja dolga. Primerna strategija za dosego dolgoročne stabilnosti zunanjih odnosov je v primem, da obstaja dvom v učinkovito porabo tujih posojil, po Stiblarje-vem mnenju usmerjena v izravnavo tekoče plačilne bilance, kar lahko dosežemo s hitrejšo rastjo tečaja in drugimi ukrepi za spodbujanje izvoza ter zaviranje uvoza (uvedba trošarin za avtomobile, umiritev potrošniških posojil), v sprejetje ukrepov za povečanje priliva lastniškega kapitala, siceršnja neravnotežja na finančnem računu pa naj bi odpravila denarna oblast v sodelovanju z bančnim sistemom.
Med pretežno ugodnimi mak-
roekonomskimi rezultati Slovenije v letu 1999 (4, 9-odstotna rast BDP, 6, 1-odstotna povprečna inflacija, 7, 6-odstotna brezposelnost po metodi ILO in 0, 64-od-stotni primanjkljaj javnega sektorja) negativno izstopa znaten primanjkljaj tekoče bilance v višini 581 milijonov dolarjev, ki se je pojavil prvič po osamosvojitvi. Zunanji dolg se je tako povedal za 538 milijonov dolarjev, devizne rezerve pa so se znižale za 679 milijonov dolarjev, medtem ko je presežno povpraševanje po devizah doseglo 640 milijonov dolarjev. Zunanje neravnotežje se v prvem Četrtletju ni zmanjševalo, vendar slovenska zadolženost ni kritična, meni Štiblar. Po merilih Svetovne banke namreč Slovenija ostaja lahko zadolžena država, medtem ko je bila npr. zadolženost nekdanje Jugoslavije v letu 1989 po vseh merilih veCja od slovenske.
Jugoslovanska izkušnja izpred 20 let sicer opozarja na negativne posledice tekočega primanjkljaja in zadolževanja v tujini, vendar pa po ugotovitvah Štiblarja obstaja kar nekaj razlik med bivšo Jugoslavijo in sedanjim dolžniškim položajem Slovenije: dolžniško breme Slovenije je bistveno manjše, cena nafte na svetovnem trgu naj bi se umirila, obrestne mere predvidoma ne bodo moCno poskočile, podobno naj bi veljalo za dolar.Slovenija pa ima tudi dodatno možnost pridobivanja finančnih sredstev za odplačevanje dolgov prek tujih neposrednih in portfeljskih naložb, ki jih pred 20 leti ni bilo. To možnost je izkoristila tudi večina držav v prehodu, ki so danes večinoma bistveno bolj zadolžene kot pred desetimi leti, breme odplačevanja pa ni kritično. Kot ugotavlja Štiblar, je Slovenija po stanju relativnega dolga in dolžniškega bremena med najmanj zadolženimi državami v prehodu, medtem ko sta npr. Madžarska in Poljska srednje ali težje zadolženi. (STA)
TEČAJNICE
I P\/Dn- 7 0-2A
1 EVRO= 1.936,27 URB
		
20. APRIL 2000	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	20.4.	79.4.
ameriški dolar	0,9376	0,9461
japonski jen	98,37	98,79
grška drahma	335,40	335,38
danska krona	7,4541	7,4525
švedska krona	8,2442	8,2630
britanski funt	0,5934	0,5983
norveška krona	8,1655	8,1733
češka krona	36,308	36,348
ciprska lira	0,5741	0,5745
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	258,08	258,51
poljski zlot	4,0345	4,0605
slovenski tolar	204,1264	204,0314
švicarski frank	1,5727	1,5748
kanadski dolar	1,3815	1,3994
avstralski dolar	1,5795	1,5840
novozelandski dolar	1,8907	1,8990
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
20. APRIL 2000
VALUTA
NAKUP/PRODAJA 1 EVRO
portugalski escudo
nizozemski gulden
belgijski in luksemburški frank
francoski frank
nemška marka
finska marka
španska pezeta
avstrijski šiling
irski funt
italijanska lira
200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27
OSTALE VALUTE	EVRO	
	NAKUP	PRODAJA
ameriški dolar	0,9487	0,9339
britanski funt	0,6014	0,5895
švicarski frank	1,5866	1,5541
danska krona	7,5965	7,3099
norveška krona	7,3461	7,9719
švedska krona	8,4384	8,0348
kanadski dolar	1,4125	1,3605
grška drahma	352,73	307,03
japonski jen	102,12	95,94
avstralski dolar	1,6580	1,5488
slovenski tolar	210,46	199,62
hrvaška kuna	8,2394	7,4472
češka krona	45,052	35,205
slovaška krona	55,35	43,028
madžarski florint	298,04	242,15
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Zadruga zo.z. TRST
KMEČKA BANKA GORICA
20. APRIL 2000	EVRO		LIRE	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodaja
ameriški dolar	0,9486	0,9302	2041.	2082
britanski funt	0,6042	0,5908	3205	3277
kanadski dolar	1,4018	1,3691	1381	1414
japonski jen	100,1745	97,7914	19,33	19,80
švicarski frank	1,5884	1,5586	1219	1242
norveška krona	8,2941	8,0952	233	239
švedska krona	8,3836	8,1801	231	237
grška drahma	335,3400	328,0603	5,77	5,90
danska krona	7,5769	7,3957	256	262
avstralski dolar	1,6014	1,5684	1209	1235
slovenski tolar	205,9861	200,6497	9,40	9,65
hrvaška kuna	7,9031	7,3066	245	265
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA	EVRO	LIRE
nemška marka	1,95583	989,998
francoski frank	6,55957	295,182
nizozemski gulden	2,20371	878,641
belgijski frank	40,3399	47,998
avstrijski šiling	13,7603	140,741
finska marka	5,94573	325,657
španska pezeta	166,386	11,637
portugalski eskudo	200,482	9,658
irski funt	0,787564	2458,555
lira	1936,27	
				
20. APRIL 2000			INDEKS MIB 30: +2,19%]	
delnica	cena €	var.%	delnica	cena € var, %
AEM	4,802	+0,77	FINMECCANICA	1,653 -0,42
ALITALIA .	2,121	+0,09	GENERALI	30,890 +1,54
ALLEANZA	11,298	+0,30	MEDIASET	17,372 +3,60
AUTOSTRADE	7,448	+0,79	MEDIOBANCA	8,887 +0,91
BNL	3,478	-0,45	MEDIOLANUM	16,954 +3,39
COMIT	5,107	-0,58	OLIVETTI	3,472 +1,10
BCA Dl ROMA	1,142	-1,03	PIRELLI SPA	2,556 +1,87
FIDEURAM	15,202	+1,11	RAS	11,295 +1,99
INTESA	4,017	+3,26	ROLO BCA 1473	17,092 +2,31
MONTE PASCHI	3,331	+0,45	SAN PAOLO IMI	14,867 +3,30
BIPOP CARIRE	99,910 +1,91		SEAT PAGINE GIA. 4,882 +1,32	
EDISON	9,346	-2,60	TIM	10,423 -0,22
ENEL	4,406 +0,98		TEČNOST	3,831 -0,05
ENI	5,285 +0,78		TELECOM ITA	14,783 +0,70
FIAT	27,940	3,21	UNICREDIT	4,146 -0,81
		ljubljanska banka		
			Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana 1	
V Ljubljani od torka Spacalova retrospektiva
Od 25. aprila do 4. junija si bo v Modemi galeriji v Ljubljani mogoče ogledati veliko retrospektivo leta 1907 v Trstu rojenega umetnika Lojzeta Spacala. Razstavljenih bo kar 100 mojstrovih slik, 150 grafik ter 20 kiparskih objektov in tapiserij. Po letu 1955 bo to dragi velik pregled Spacalovega ustvarjanja v istem razstavišču.
Po oceni strokovne javnosti je Lojze Spacal zarisal močno črto v razvojni profil tako slovenske kot italijanske - tržaške - umetnosti. Vanjo je vnesel značaj kraskega
-'o
kamna, morja in velemestne civilizacije in dosegel sintezo mediteranskega racionalizma z njegovo arhitektonsko pogojeno kompozicionalno strogostjo in slovenskega li-rizma.
Avtor razstave je kustos Modeme galerije Igor Kranjc, ki je obenem urednik izčrpnega kataloga z besedili poznavalcev Spacalovega opusa - dr. Giulia Montenera, dr. Zorana Kržišnika, Franka Vecchieta in dr. Tarasa Kermaunerja. (STA)
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče »II Rossetti"
Dvorana Tripcovich
Od 28. aprila do 7. maja bo Teatro Bion-do Stabile iz Palerma izvajal delo »An-nata Ricca«. Režija Roberto Guicciardi-ni, igrajo Nino Martoglio, Giustino Dura-no, Tuccio Musumeci in Franco Scalda-ti. Spored: v petek, 28. in v soboto, 29. aprila ob 20.30, v nedeljo, 30. aprila ob 16.00, v torek, 2. maja ob 20.30 v sredo, 3. maja ob 16.00, 4., 5. in 6. maja ob 20.30 ter v nedeljo, 7. maja ob 16.00.
Stalno gledališče La contrada
Gledališče Cristallo
Do 23.: aprila bo na sporedu delo, ki ga bo podala skupina Plexus T. »L’amico di tutti«. Spored: danes, 20., jutri, 21. in 22. aprila ob 20.30 ter v nedeljo, 23. aprila ob 16.30.
ČEDAD
Gledališče Ristori
V četrtek, 27. aprila ob 20.00 bosta v sklopu ciklusa »Spoznajmo se/Conosciamo-ci« naslednji predstavi: »Al e mior ce che Dio mande« gledališke skupine Palcosce-nico v režiji Anne Bertolo in »Žalostni dogodek v Topolovem Beneškega Gledališča v priredbi in režiji Marjana Bevka.
___________SLOVENIJA______________
NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče
Danes, v petek, 21., jutri, v soboto, 22. aprila ob 20.00 in v Četrtek, 27. aprila ob 20.00 Pierre Corneille »Iluzija«. Priredba PDG. Režija Janusz Kiča.
Kulturni dom Nova Gorica
Danes, v petek, 21. aprila ob 16.00 bo nastop slovenskih izseljencev iz Berlina, ki so združeni v Slovensko kulturno -prosvetno in Športno društvo Slovenija. Predstavila se bo folklorna skupina s spletom plesov raznih slovenskih pokrajin.
Hotel Casino Perla
Do 30. aprila nastopa Španska varietejska skupina, ob ponedeljkih in torkih ob 22.30 in ob 00.15, ob petkih ob 22.00 in 00.30, ob sobotah ob 22.00 in 00.45 ob nedeljah ob 19.30 in 23.00.
Captain Hook’s Club: ob nedeljah v aprilu Fiesta latina s pričetkom ob 21.00.
Do 30. aprila ob 21.30 nastopa italijanska glasbena skupina Lella & Sius Band, ob nedeljah s pričetkom ob 19.30.
Hotel Casino Park
Danes, v petek, 21. aprila ob 22.30 koncert skupine Sossia & Bilico.
KRANJSKA GORA Hotel Casino
Danes, v petek, 21. aprila ob 22.30 koncert avstrijske glasbene skupine Opus.
Jutri, v soboto, 22. aprila ob 22.30 nastop škotske skupine The Middle of the Road.
Kabaretna skupina Diamond & Layton: 28. in 29. aprila ob 21.30 in 24.00, 30. aprila ob 17.30 in 21.30.
LJUBLJANA
Mestno gledališče ljubljansko
V sredo, 26. aprila ob 19.30 bo na sporedu gostovanje Primorskega Dramskega Gledališča z delom Neila Simona »Jetnik druge avenije«.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
^ FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Danes, 21. aprila ob 16.00, bo na sporedu »Se-vilski brivec«.
Gledališče Miela
Danes, v petek, 21. aprila ob 21.30 bo v sklopu niza »Glasba sveta« koncert bengalskega glasbenika Nitina Sawhneya.
OPČINE
Slovensko kulturno društvo Tabor
Openska glasbena srečanja
V nedeljo, 7. maja, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah bo nastop Ars Baroca Ensemble »I Piccoli cantori della citta di Trieste«.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
Od ponedeljka 24. aprila do nedelje 30. aprila bo potekal v Komorni dvorani »Mednarodni natečaj Alpe-Adrija A. e V. Marcosig« za mlade vijoliniste in Čeliste študente. Urniki so sledeči: v ponedeljek, 24. aprila ob 10.00; v torek, 25. aprila ob 9.00; v sredo, 26. aprila ob 15.00; v Četrtek, 27. aprila ob 8.30; v petek, 28. aprila ob 8.30; v soboto, 29. aprila ob 9.00 in v nedeljo, 30. aprila »Koncert nagrajencev« ob 17.00.
______________SLOVENIJA_________________
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
V	ponedeljek, 24. in v torek, 25. aprila ob 20.00 bo gostovala Opera in balet SNG Maribor z Rossinijevim »Seviljskim brivcem«.
Velika dvorana Kulturnega doma
V	torek, 25. aprila bosta nastopila ob 20.15 mezzosopran Marjana Lipovšek in pianist Antony Spiri.
PIRAN
Gledališče Tartini
V	ponedeljek, 24. aprila, ob 20.30 bo v prenovlje-
nem Gledališču Tartini Velikonočni koncert »I Ca-meristi Italiani«. Zasedbo sestavljajo elani prestižnega Simfoničnega orkestra državne akademije Sv. Cecilije iz Rima. Zaigrali bodo dela Donoraja, Tartinija, Paganinija, Piazzole, Griega in Brahmsa.
LJUBLJANA Opera balet
Danes, v petek, 21. aprila ob 16.30 in v sredo 26. aprila ob 19.30 Edvvard Clug »One-Bachelorette« in Kurt Jooss »Zelena miza«. Ponovitve meseca maja: v torek 9. ob 19.30; v soboto 19. ob 19.30; v sredo 17. in v Četrtek, 18. aprila vedno ob 19.30. V torek, 9. maja ob 11.00 in v sredo, 10. maja ob
19.00	VVolfgang Amadeus Mozart »Figarova svatba«
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
_ FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do
18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah Podaljšek od 21.00 do 24.00.
Bivša konjušnica Miramarskega gradu: do 25. junija bodo na ogled »Fotografije & Risbe 1924 -1999« Henrija Cartierja - Bressona. Ogled možen vsak dan vključno ob pražnikih od 10.00 do 18.00.
Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je Postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 364080 od 9. do 14. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo 1 (I. Uad.): zgodovinska fotografska razstava »I 100 click sulla scienza a Trieste«.
Muzej judovske skupnosti: do 30. aprila Ua ogled »Viddishland - postne karte srednjevzhodnih evropskih judovskih skupnosti«. Urnik: ob nedeljah od 10.00 do 13.00 in od
17.00	do 20.00, ob ponedeljkih in četrtkih od
10.00	do 13.00, ob torkih in sredah pa od 16.00 do 19.00.
Gregorčičeva dvorana (Ul. sv. Frančiška 20, D): na ogled so fotografije Miroslava Janeka in ilustracije Luise Tomasetig. Urnik: ponedeljek -Petek od 9.00 do 15.00.
Galerija Bassanese (Trg Giotti 8): Do 15. maja je Ua ogled razstava Rada Jagodica in Claudie Stei-Uer. Urnik: torek, sreda, Četrtek in petek od
17.00	do 20.00.
Galerija Rettori Tribbio 2: V soboto 22. aprila bo otvoritev razstave umetnikov slikarjev Alda Dama in Olivie Siauss. Razstava bo odprta do 5. maja s sledečim urnikom: ob delavnikih od
10.00	do 12.30 in od 17.00 do 19.30 ter ob praznikih od 11.00 do 13.00, zaprto ob ponedeljkih. Razstavna dvorana Turistične ustanove Trst (Ul. San Nicold 20): Dne 26. aprila ob 18.00 bo otvoritev razstave Guglielma Durazza »I segni segreti«. Razstava bo na ogled do 9. maja s sledečim urnikom: od ponedeljaka do petka od 9-00 do 19.00, v soboto od 9.00 do 13.00, zaprto °b nedeljah in praznikih.
Galerija Studio Tommaseo: »Sodobni Trst -Pnudgots«. Do 27. aprila razstavlja druga skupina mladih ustvarjalcev.
Gd 29. aprila do 18. maja razstavlja tretja skupina mladih ustvarjalcev.
Muzej Revoltella: »Giannino Marchig - tržaški
umetnik v Firencah«. Do 21. maja je na ogled dvesto slik in grafik. Urnik: vsak dan razen ob torkih od 10.00 do 19.00.
Galerija Cartesius (Ul Marconi 16); razstavlja Paolo Pascutto svoja novejša slikarska dela na tematiko mesta z dvoumnim naslovom "Incerte citta". Možnost ogleda do 27. aprila in sicer v tednu od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4); do 6. junija bo razstavljala umetnica Lucia Pescador. Urnik: od 16.30 do 19.30 vsak dan razen ob sobotah in praznikih.
Savoia Hotel Excelsior (Riva Mandracchio 4):
do sobote, 6. maja bo na ogled razstava Bogdana ButkoviCa.
GORICA
Na gradu je odprta razstava o goriskem baroku. Odprta bo do 30. aprila vse dni razen ob ponedeljkih med 9.30 in 18.00.
Kulturni center Lojze Bratuž: do 30. aprila je na ogled razstava ob 30-letnici Primorske poje. Odprto ob prireditvah.
Kulturni dom: Razstavlja goriska slikarka Laura Grusovin.
Galerija Ars v Katoliški knjigarni: do 30. aprila razstavlja Alfredo De Locatelli. Ogled ob urnikih knjigarne.
ŠPETER
Beneška galerija: predstavlja svoja zadnja dela umetnica Teresa Lendaro, razstava bo odprta do 6. maja z naslednjim urnikom: ponedeljek in torek od 10.00 do 12.00; torek, Četrtek in petek od
17.00	do 19.00; ob praznikih bo galerija zaprta razen v sredo 25. aprila od 17.00 do 19.00, ko bo umetnica na razpolago za obrazložitev in predstavitev svojih del.
_________________LACIJ___________________
RIM
Papeške konjušnice Kvirinala (UL XXIV maja 16); d^ 16. junija na ogled »Sto umetnin iz Er-mitaža«. Urnik: 10.00-19.00, v četrtek, petek in soboto 9.30-23.00. Informacije in rezervacije: 06-4747373-385.
______________SLOVENIJA__________________
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne,
stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine je obisk možen tudi izven urnika.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
KROMBERK
Grad Kromberk: do 7. maja je odprta pregledna razstava televizijskih scenografij in grafik Jožeta Spacala. Na ogled so še lapidarij in kulturno zgodovinski oddelek. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13.00 do 17.00 ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika.
NOVA GORICA
V Hitovem Paviljonu je na ogled razstava grafičnih listov in pejsaz goriskega slikarja in grafika Franca Duga. Razstava bo odprta do 23. maja.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soske fronte, stalna razstava.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): na ogled dela Ive Šubic,»Spomini, sanje«. Odprto od torka do petka med 10. in 12. ter 14. in 17. uro; v soboto, in nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob ponedeljkih in praznikih. Razstava bo odprta do 30. aprila.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih
13.00-	17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na
ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125.
DOBROVO
Grad Dobrovo: v drugem nadstropju je odprta prenovljena stalna zbirka grafik Zorana Musiča. V prenovljenem prvem nadstropju pa so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto.
SNEŽNIK
Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Narodna galerija: v novem krilu na Puharjevi 9 je na ogled pregledna razstava »Zakladi slovenskih cerkva«.
Slovenski etnografski muzej: do junija je na ogled razstava Ljubezen je v zraku - Ljubezenska darila v slovenski tradicijski kulturi. " Modema galerija Ljubljana: v torek, 25. aprila ob
20.00	bo v zgornjih prostorih Moderne galerije otvoritev razstave Lojzeta Spacala »Retrospektiva«; razstavo bo odprl predsednik Slovenije, gospod Milan KuCan. Razstava bo na ogled do 4. junija.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure.
TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure.
VRSNO
Rojstna hiša Simona Gregorčiča: obisk je možen kadarkoli.
NOVICE
NOGOMET / POKAL UEFA
KOŠARKA / V SOLUNU
Tone Tiselj zapušča tržaški Genertel
LJUBLJANA - Se pogosti telefonski pogovori med generalnim sekretarjem Krima Neutro Robertsa Damjanom Jankovičem in trenerjem Tonetom Tisljem na povratni ženski kvalifikacijski rokometni tekmi med Francijo in Slovenijo v Limogesu so dali slutiti, da se pri večkratnih slovenskih prvakinjah z Galjevice nekaj kuha. In res se je: Tone Tiselj je danes opoldne na mejnem prehodu Fernetiči podpisal dveletno pogodbo s Krimom Neutro Robertsom, po Štiriletnem delu pa se poslavlja hrvaški trener Vinko Kandija.
Do podpisa pogodbe na slovensko-italijanskem mejnem prehodu je prišlo iz povsem enostavnega razloga: Tiselj je Se vedno trener italijanskega moškega prvoligaša Generah iz Trsta, zaradi klubskih obveznosti pa ni mogel pripotovati v Ljubljano.
"Z novim trenerjem smo na grobo že naredih okostje ekipe za naslednjo sezono, lahko pa zatrdim, da do velikih zamenjav ne bo prišlo. Dokončno ekipo bomo sestavili Sele po koncu letošnjega državnega prvenstva, Tiselj pa je že naredil širši seznam želja, " je po podpisu pogodbe dejal Damjan Jankovič.
Tone Tiselj je bil tudi resen kandidat za novega trenerja Celja Pivovarne Laško, na koncu pa se je odločil za Krim Neutro Roberts.
Rivaldo k Laziu
RIM - Italijanski prvoligaš Lazio naj bi se s špansko Barcelono že dogovoril za prestop Rivalda na Apeninski polotok. Po pisanju milanskega športnega časnika je prestop brazilskega nogometaša vreden kar 99 milijonov nemških mark. Za usluge brazilskega nogometnega virtuoza se je rimsko moštvo v preteklosti že nekajkrat zanimalo, visoka odškodnina katalonskega nogometnega velikana pa jih je vselej odvrnila od nakupa. Predsednik Lazia Seigio Cragnotti naj bi se z Barcelono že dogovoril o prihodu Rivalda v Večno mesto, nogometni posel pa je rekorden v zgodovini nogometa. Dosedanji najbogatejši nogometni prestop se je zgodil leta 1999, ko je italijanski reprezentant Christian Vieri iz rimskega Lazia prestopil v milanski Inter za 72 milijonov nemških mark
Poleg Barcelone, ki bo v žep pospravila rekordnih 99 milijonov nemških mark, bo izdatno zaslužil tudi ZS-letni Rivaldo. Petletna zvestoba klubu bo njegove nove delodajalce stala kar 25 milijonov nemških mark, del denarja za nakup Rivalda pa bo Lazio zbral od prodaje igralcev, kot so Argentinec Matias Almeyda, Čilenec Marcelo Salas in Jugoslovan Dejan Stankovič.
Mariborčani bodo še bogatejši
LJUBLJANA - Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je ugodila pritožbam Maribora Pivovarne Laško, ki se je čutil odškodovan pri uradnem prestopu reprezentanta Seljka Milinoviča v Tirol in oguljfan pri pogodbi z mehiškim klubom Santos Lagunas, ki je pred časom gostoval v Mariboru, gostoljubja pa ni vrnil, kot je pisalo v pogodbi. Ivančna gorica, za katero Ljubljančan ni nikoli zaigral, mora tako Mariborčanom plačati polovico od vsote, ki jo je dobila od avstrijskega prvoligaša (dobila je 1, 9 milijona avstrijskih šilingov), Mehičani pa jim morajo nakazati 40.352 dolarjev.
Na FIFA se je pritožil tudi Ganec Isaah Moro, ki je menil, da mu njegov nekdanji klub Potrošnik dolguje 15.000 dolarjev. Njegova želja ni bila uslišana, saj so Beltinčani priložiti dokument, na katerem je Moro podpisal, da je dobil ves denar iz pogodbe.
Nachbar in Hafnar »out«
LJUBLJANA - Zmaga košarkarjev Pivovarne Laško v odločilnem srečanju za prvo mesto po rednem delu proti Unionu Olimpije je imel grenak priokus. Boštjan Nachbar in Gregor Hafnar sta se namreč resneje poškodovala, tako da sta gostovanje v Ljubljani zaključila v Kliničnem centru. Hafnarju so zdravniki ugotoviti izpah rame, Nachbar pa ima zlomljeno kost v dlani in poškodvan prst.
Brez Vzhodnega Timorja
LAUSANNE - Mednarodni olimpijski komite (MOK) je zavrnil možnost, da bi na letošnjih olimpijskih igrah (OI) v Sydneyu sodelovali tudi športniki novo ustanovljene države Vzhodni Timor, saj le-ta še ni mednarodno priznana.
"Trenutno stanje je jasno. Vzhodni Timor še ni mednarodno priznana država in zato je nastop njihovih športnikov na OI v Sydneyu v tem trenutku nemogoč, saj je v pravilih MOK točno zapisano, da tam lahko sodelujejo le mednarodno priznane države, " je dejal generalni direktor MOK Francois Carrard. Drugi razlog za zavrnitev prošnje Vzhodnega Timorja za nastop njihovih športnikov v Sydneyu pa je, da v vojni povsem uničena država nima ustreznih pogojev, ki bi omogočali sprejetje olimpijskega komiteja Vzhodnega Timorja v olimpijsko družino. Eden izmed glavnih pogojev za sprejetje posameznega nacionalnega olimpijskega komiteja v MOK je namreč tudi delovanje najmanj petih športnih zvez. Tega pogoja Vzhodni Timor ne izponjuje, saj je bilo v vojni, ki je na Vzhodnem Timorju divjala lani, pogorelo večino športnih objektov ali pa so se le-ti spremeniti v begunjska taborišča.
Finalista Arsenal in Galatasaray
Turki igrali neodločeno, Angleži zmagali
Panathinaikos drugič najboljši evropski klub
V finalu je premagal Maccabi
Galatasaray in Arsenal sta letošnja finalista evropskega nogometnega pokala Uefa.
Leeds - Galatasaray
?•? fi •?!
LEEDS - Veliko pričakovanje in pedv-sem bojazen sta vladala za tekmo v Leedsu, kjer je gostoval turški Galat-saray. In bojazen ni bila odveč, saj so domači huligani napadli avtobus s spremljevalci turške ekipe. Hujših posledic pa ni bilo. Kot je znano, je prišlo v Istanbulu pred prvo tekmo do krvavih dogodkov.
Tekma se je odlično začela za Turke, saj je veteran Hagy že v 5. minuti iz enajstmetrovke povedel Galatasaray v vodstvo. Izenačil je Bakke v 16. minuti, toda Hakan Sukur je spet povedel goste v vodstvo. V drugem polčasu pa je za Angleže spet izenačil Bakke.
Tekma je bila precej živčna in sodnik je izključil Kewlla in Belo-zogluja. Galatasaray, ki je zmagal na prvi tekmi z 2:0, se je tako kot prva turska ekipa uvrstil v finale tega pokala.
Lens - Arsenal 1:2 (0:1)
LENS - Po zmagi na prvem srečanju je Arsenal včeraj premagal Lens tudi doma in se tako zasluženo uvrstil v finale.
Angleži so povedli s Henryjem v 43. min., Lens je izenačil z Nou-mo. V 86. minuti pa je Kanu dosegel drugi gol za Arsenal. Angleški nogometaši so tako potrdili svojo premoč in so tudi favoriti na velikem finalu, ki bo 17. maja v Co-penhagnu.
Na sliki AP: Romun Hagy se veseli po uspešnem izvajanju enajstmetrovke za Galatasaray.
FINALE ZA 1. MESTO Panathinaikos - Maccabi 73:67 (36:36) PANATHINAIKOS: Rebrača 20, Katas 17, Bodiroga 9, Focis 9, Burke 7, Alvertis 4, Ro-gers 4, Gentile 3.
MACCABI: Huffman 26, McDonald 13, Bri-sker 13, Sefer 6, Sharp 5, Jamcy 3, Comagys 1.
SOLUN - Košarkarji Panathinaikosa niso dovolili presenečenja na zaključnem turnirju evropske lige v Solunu. V finalu so premagali Maccabi iz Tel Aviva in drugič v klubski zgodovini osvojili naslov najboljše ekipe v Evropi.
Z razliko od leta 1996, ko je Panatahi-naikos v Parizu slavil po eni najbolj sumljivih
_______TENIS / PRVENSTVO FRANCIJE_______
Znani so že vsi četrtfinalisti
Brez večjih presenečenj - Pioline v četrtfinalu proti Kučeri
MNTE CARLO - Špan-
ski teniški igralec Alex Corretja, sicer deveti nosilec trenutno najmočnejšega turnirja ATP v Monte Carlu z nagradni skladom 2, 95 milijona dolarjev, je v osmini finala brez večjih težav premagal Argentinca Juana Ignacia Chelo. V drugem dvoboju je Spanec Juan Carlos Ferrero ugnal Argentinca Franca Squillarija po samih dveh setih igre. Spanec Costa izločil favoriziranega	Nizozemca
Krajicka. V četrtfinale so se uvrstili še Slovak Hrbaty, Argentinec Gau-dio, Spanec Costa, Maročan Alami, Francoz Pioline in Slovak Kuče-ra.
Izidi osmine finala:
Juan Carlos Ferrero (Spa)
-	Franco Squillari (Arg) 6:2, 6:4; Alex Corretja (Spa/9) - Juan Ignacio Chela (Arg) 6:3, 6:3, Alex Corretja (Spa) -Juan Chela (Arg) 6:3, 6:3; Juan Carlos Ferrero (Spa)
-	Franco Squillari (Arg) 6:2, 6:4; Karim Alami (Mar) - Christian Ruud (Nor) 2:6, 6:1, 7:6 (2); Dominik Hrbaty (Sik) -Arnaud Clement (Fra) 6:4, 7:5; Cedric Pioline (Fra) - Slava Dosedel (Ceš) 3:6, 7:5, 6:4; Karol Kučera (Sik) - Sjeng Schalken (Niz) 6:2, 6:4; Albert Costa (Spa) - Richard Krajicek (Niz) 7:6 (3), 6:3; Gaston Gaudio (Arg) - Julien Boutter (Fra) 6:3, 7:5.
Četrtfinalni pari: Hr-baty - Corretja, Ferrero -Gaudio, Costa - Alami, Pioline - Kučera.
Turnir dežel: FJK izločena
SALERNO - Po dveh zmagah na mladinskem nogometnem turnirju dežel je včeraj reprezentanca Furlanije Julijske krajine, za katero igra tudi Jaš Grego-ri, izgubila proti Sardiniji z 0:2 in je tako izločena.
Turnir Gradišča: danes v Križu in Doberdobu
V okviru nogometnega Turnirja Gradišča za naraščajnike bo v Doberdobu tekma Hit Nova Gorica - Australians, v Križu pa bo ob 20. uri srečanje Triestina - Coventry City. Včeraj je v Križu Lazio premagal Hit Novo Gorico s 5:0 (0:0).
odločitev v finalih evropske lige, je tokrat zmaga čista kot solza in več kot zaslužena. Grki so že redni del tekmovanja zaključili z najboljšim izkupičkom in tudi v četrtfinalu ter osmini finala niso imeli večjih težav. Maccabi, ki je imel na tribunah neprimerno manjšo podporo kot Atenci, se je enakovredno kosal le v prvem polčasu, nato pa je začel Obradovičev "stroj" mleti in Izraelcem ni bilo več pomoči (58:46). Za trenutek so se približali na tri točke zaostanka (60:57), vendar sta Kata-sh s trojko in sicer nerazpoloženi Bodiroga hitro razrešila vse dvome.
V novi dvorani v Solunu, v kateri je bilo v času tekme preko 1000 policistov, ki so naredili živo pregrado med navijači enega in drugega moštva, v mestu pa jih je bilo tri tisoč v pripravljenosti, se je začelo veliko slavje. Grčiji je bil to deveti naslov v najelitnejšem evropskem tekmovanju, trenerju Željku Obradoviču pa že četrti in to s štirimi različnimi klubi -Partizanom 1992, Limo-gesom 1993 in Real Madridom 1995.
FINALE ZA 3. MESTO
Efes Pilsen - Barcelona 75:69 (41:34)
SOLUN - Košarkarji Efes Pilsna iz Carigrada so v tekmi za 3. mesto na zaključnem turnirju evropske lige v Solunu premagali Barcelono • Spanci so bili na tem finalnem turnirju celo kandidati za končno zmago, morali pa so se zadovoljiti s 4. mestom.
Turški košarkarji so večraj igrali bolj motivirano in zbrano ter pvo-sem zasluženo zmagali.
KOŠARKA / AMERIŠKA PROFESIONALNA NBA LIGA
Lakers in Indiana v najboljšem izhodiščnem položaju
NEW YORK - - V severnoameriški poklicni košarkarski NBA so ponoči odigrati še zadnje tekme v rednem delu prvenstva, konferenčna prvaka pa sta Indiana Pa-cers na vzhodu in LA Lakersi na zahodu. Na vzhodu so se v končnico uvrstile naslednje ekipe: 1. Indiana, 2. Miami, 3. New York, 4. Charlotte, 5. Philadelphia, 6. Toronto, 7. Detroit in 8. Milwaukee, na zahodu pa so si vstopnico v končnico zagotovile: 1. LA Lakers, 2. Utah, 3. Portland, 4. San Antonio, 5. Phoenix, 6. Minnesota, 7. Seattle in 8. Sacra-mento.
Večina ekip si je uvrstitev v končnico NBA zagotovila že pred časom, tako da so bile današnje zadnje tekme rednega dela bolj prestižnega pomena. Najbolj slovesno obarvana tekma je bila v Houstonu, kjer se je po 16 letih aktivnega igranja poslovil Charles Barkley. Čeprav se srečanje ni končalo po okusu domačih privržencev, Vancouver je namreč zmagal s 96:92, so z gromkim plo-
skanjem in stoje pozdraviti slovo enega najbolj zanimivih igralcev v zgodovini NBA. Sir Charles, kot Američani imenujejo Barkleya, je na svoji poslovilni tekmi nastopil šest minut, njegov izkupiček pa je bil dve točki ter po en skok, asistenca in blokada. Za Barkleya se je sicer zadnja sezona končala nesrečno, saj si je 8. decembra lani na gostovanju v Phialdelphii hudo poškodoval koleno. V svoji dolgoletni karieri je navzlic izjemni posamični statistiki neuspešno naskakoval naslov prvaka NBA, nekajkrat pa je bil s Philadelphio in Houstonom zelo blizu prstanu.
Najbolj zanimivo srečanje je bilo v ameriški zvezni državi Texas, kjer sta se udarila San Antonio in LA Lakers, domači košarkarji pa so zmagali šele po podaljšku s 103:98. Ostroge so kljub zmagi tekmo dočakale z zaskrbljenimi obrazi, saj je že četrtič zapored manjkal Tim Duncan, ki ima težave s poškodovanim kolenom. Vse več je znamenj, da bo eden najboljših centrov v
NBA izpustil tekme prvega kroga končnice, tekmec San Antonia pa je vselej razigrani Phoenbc. V odsotnosti Duncana je v srečanju z Jezerniki blestel "Admiral" David Robinson, ki je dosegel 17 točk, od tega šest v podaljšku, pri gostih pa sta se izkazala Kobe Bryant s 23 in Shaquille 0‘Neal z 22 točkami. Kaže omeniti, da so Ostroge v srečanju z Jezerniki v zadnji četrtini nadoknadile zaostanek 17 točk.
Minnesota, moštvo slovenskega reprezentanta Raše Nesteroviča, je s porazom zaključila redni del. Na kolena-jo je spravil Dallas, Neste-rovič pa je prikazal solidno predstavo. V 23 minutah na igrišču je dosegel po sest točk in skokov ter štiri asistence.
Srečanje med Charlotto in Miamijem je z nestrpnostjo pričakoval trener Vročice Pat Riley. Najbolj eleganten trener v NBA je namreč v svoji dolgoletni karieri v rednem delu NBA nanizal že 999 zmag, Sršeni pa so mu v zadnji tekmi onemogočili pohod do
1.000 zmage. Riley bo na jubilejno zmago moral počakati do začetka naslednje sezone, nato pa bo začel lov na trenerja Atlante Lennyja VVilkinsa, ki je doslej edini presegel magično mejo in dosegel ze 1.179 zmag.
Detroit je brez Granta Hilla premagal nekdaj sloviti Chicago s 112:91. V odsotnosti najboljšega strelca Detroita, ki ima poškodovan levi gleženj in je manjkal že na tretji zaporedni tekmi, je zablestel Jerry Stackhouse z 21 točkami in sedmimi asistencami, pri Bikih pa se je izkazal Elton Brand z 31 točkami in 11 skoki.
Boston je prekinil niz sedmih zaporednih porazov, skalp pa je vzel kar New Yorku, ki se bo v prvem krogu končnice pomeril s Torontom. Pri Keltih se je izkazal Paul Pirce z 19 točkami, medtem ko so Kratkohlačniki prikazati slabo predstavo. Cleveland je v gosteh presenetil New Jersey, Milvvaukee pa je na domačem igrišču šele v končnici strl odpor Washingtona.
OBČNI ZBOR / SH1NKAI KARATE CLUB
Odbor je skoraj povsem prenovljen
Romana Maiano ni več predsednica
Člani zgoniskega Shinkai karate kluba so.se v sredo zbrali na 14. rednem volilnem obenem zboru v telovadnici Silvestri na Proseku, na katerem je prišlo do velikih sprememb. Po 15-let-nem delovanju je namreč odbor dal odstavke. Predsednica Romana Maiano je dejala, da je napočil Cas za določene spremembe, za vključitev novih, mladih sil, ki bodo društvu dale novega elana.
Po opravljenih formalnostih in odobritvi Proračuna in predračuna je predsednica Romana Maiano Se zadnjic prebrala predsedniško Poročilo. V sojemnagovoru se je najprej zahvalila odboru, vsem elanom, ZSSDI za tehnično pomoč, skratka vsem, ki so v teh 15 letih pripomogli k rednemu delovanju društva.
V letu 1999 je bilo delovanje društva dokaj pestro. Organizirali so tečaje karateja za vse starosti in vse nivoje, priredili so tudi teCaj samoobrambe, v oktobru pa so pričeli z novim tečajem Tai chi chuana, ki je privabil lepo Število novih elanov. Trenutno ima Shinkai kar SOclanov, od teh 32 malčkov. Sodelovali pa so tudi pri kulturnih pobudah občine Zgonik ob novem tisočletju. Agonisti so dosegli kar nekaj uspehov. Elia Hrovahn in Manuela Schirra sta bila poklicana na selekcijske treninge za državno reprezentanco, Manuela je pred kratkim osvojila bron na državnem prvenstvu, Andrea Hrovatin in Manuela Schirra pa sta uspešno opravila izpit za cmi pas drugi dan. Meseca novembra so organizirali 10. pokal Zgonik, ki se ga je udeležilokar 200 tekmovalcev, popestril pa ga je nastop mojstra Ofelia Michielana, ki je s svojim najboljšim gojencem (evropskim prvakom) opravil kratko demonstracijo. Na žalost pa ostaja Se velik neresen problem, s katerim se bo moral novo izvoljeni odbor takoj
soočiti, in sicer problem telovadnice. Prostore na Proseku je namreč tržaška občina v letošnjem letu namenila drugim dejavnostim, tako da se bo moralo društvo odseliti in poiskati nove vadbene prostore. Trenutno so tečaje karateja za malčke, samoobrambe in Tai-chi chuana premestili v jusarsko telovadnico na Opčinah, ki pa ni primerna za agoniste, kot je v svojem poročilu poudaril podpredsednik društva GiacomoFiorese.
Fiorese pa je v svojem poročilu navedel tudi nekaj težav, in sicer ureditev tajništva, ki je nujno potrebno. Novi obdor bo moral takoj najeti tajnico, da bi lahko društvo izpolnjevalo vse obveznosh, kajti iz leta v leto je vedno veC elanov in predsednik ter odborniki si ne morejo naložiti Se bremena s tajniškimi opravili. Društvo potrebuje tudi stalni telefon in fax, na katerega se lahko obrnejoelani in pa druga društva. Trenutno ima namreč samo spletno stran (http://www.geocities.com/Colos-seum/5352/), nima pa tajništva.
Kot drugo težavo je navedel, da si moraresno društvo vsako leto zastaviti točno določene cilje. Novi odbor pa si bo moral tudi prizadevati, da bodo elani bolj aktivno pristopih k društvu, tako da ne bo vsa dejavnost slonela le na ramenih petih odbornikov. Kandidatna lista je bila naslednja: Gianmarco Misigoi, Fabio Colo-vatti, Igor Košuta, Nedeljko Hrovatin, Susanna Lovrecich, Maurizio Miglievich ter Vinko Bandelj izvoljenih pa je bilo pet odbornikov.
Novi odbor: Giannmarco Misigoi, ki je prejel 27 glasov, Vinko Bandelj 23, Susana Lovrecich 21, Nedeljko Hrovatin 19 ter Fabio Collovati 19. Novi odborniki so se takoj lotili dela in s bodo v kratkem tudi razdelili funkcije. (RAS)
NOGOMET
GIMNASTIKA / V VRHNIKI
Disciplinski
ukrepi
Borovke uspešne
Ostra in kakovostna konkurenca
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v promocijskem prvenstvu med drugimi za dve koli diskvalificirala Massima Dussonija (Zarja/Gaja), v 1. amaterski ligi pa Za eno kolo Francesca Calandro in Gaetana Gambina (oba Juventi-ria). Prepoved igranja za dve koli je v 2. AL dobil Savino Esteban, za eno kolo pa Gabriele Giraldi (oba Primorec). V mladinskem prvenstvu je za eno kolo diskvalificiran Manuel Kr-siac (Vesna), med riajmlajšimi pa Matej Bernetic (Zarja/Gaja).
Naj omenimo Se, da je pokrajinska zveza za Turnir pokrajin med drugim sklicala na zbirni trening tudi Paolettija (Kras) in La-ghezzo (Breg). Za na-raSCajnisko reprezentanca pa je bil izbran tudi Aleksander Kante (Primorje).
V nedeljo je potekalo na Vrhniki 2. tekmovanje v ritmični gimnastiki za prvenstvo Slovenije, katerega so se v B programu udeležile kot gostje tudi tekmovalke Športnega združenja Bor iz Trsta. Udeležba je bila res množična, saj je nastopilo veC kot 70 telovadk, ki so branile barve vseh slovenskih društev, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Prireditev pa ni izstopala le z veliko udeležbo, ampak tudi z izredno kakovostno konkurenco, saj so bile vaje, ki so jih prikazale udeleženke, vsekakor na mnogo višji tehnični in izvedbeni ravni v primerjavi s tistimi, ki jih vidimo na našem deželnem prvenstvu.
Naše tekmovalke, Eleonora Baio med mladinkami ter Katja Starec, Erika Gregori in Petra Dilli med Članicami, so se dokaj dobro odrezale, saj so se vse štiri uvrstile v prvo deseterico najboljših tekmovalk. Vse so pokazale viden napredek v primerjavi z zadnjim nastopom v Vidmu, njihova uvrstitev pa bi bila zanesljivo se precej boljša, Ce bi v svoji domači telovadnici razpolagale s telovadno preprogo. Vse treninge opravljajo namreč na golem parketu, kar se pozna na tekmovanjih zlasti pri obratih, ki terjajo na tepihu povsem drugačno tehniko, kot na golih tleh.
Borovke so tokrat nastopile le med posameznicami, njihov tekmovalni izkupiček pa bo v prihodnjih nasdtopih gotovo še boljši, ker bodo prikazale tudi svojo skupinsko vajo s trakovi, kateri so posvetile večino dosedanjih treningov in ki bo v letošnji sezoni njihovo glavno tekmovalno orožje.
Borovke bodo svoj naslednji tekmovalni nastop opravile v okviru deželnega prvenstva, ki bo 7. maja, verjetno v TrStu. (-boj-)
	VOZNI RED VLAKOV				
		VELJAVEN OD 30. JANUARJA DO 27. MAJA 2000			
		Železniška postaja v TRSTU			
		Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	fSMER	URA	VRSTA	SMER
4.47	(R)	Tržič (5.09), Portogruaro (5.51), Mestre (6.52),	2.28	(IR)	Benetke (0.15), Mestre (0.26), Portogruaro (1.22), Tržič
		Benetke (7.05).			(2.05).
5.35	(IR)	Tržič (5.57), Portogruaro (6.39), Mestre (7.28),	628	(R)	Portogruaro (5.03), T ržič (6.01 J-1".
	(IC)	Benetke (7.41)	6.58	(R)	Portogruaro (5.36), Tržič (6.30) -m.
5.54		Tržič (6.16), Portogruaro (6.56), Mestre (7.39)na-daljuje v Milano. (Ne vozi dne 23.4.)	7.31	(E)	Iz Ne^ilja in Rima v Mestre (5.40), Portogruaro (6.20),
6.18	(ES)	Tržič (6.39), Portogruaro (7.17), Mestre (8.08), Benetke (8.19), nadaljuje v Rim ™.	7.53 8.35	(R) (R)	Portogruaro (6.45), Tržič (7.28) -. Iz Pontebbe in Vidma v Cen/injan (7.56), Tržič (8.10) - "L
6.52	(R)	Tržič (7.14), Portogruaro (8.02) Mestre (8.59), Benetke (9.10).	8.51	(E)	iz Ženeve v Mestre (7.04), Portogruaro (7.49), Tržič (8.27).
7.08	(E)	Tržič (7.32), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07),	920	(R)	Portogruaro (7.56), Tržič (8.53) -‘"(voz/ob 19.4. inod26.4).
		Benetke (9.18).	9.30	(E)	iz Lecceja v Benetke (7.28), Mestre (7.40), Portogruaro
7.50	(IC)	Tržič (8.12), Portogruaro (8.52), Mestre (9.33), nadaljuje v Rim in Salerno.	10.52	(IR)	(8.21), Tržič (9.06). Benetke (8.51), Mestre (9.03), Portogruaro (9.46), Tržič
9.00	(IR)	Tržič (9.22), Portogruaro (10.04), Mestre (10.50), Benetke (11.01).	11.44	(E)	(10.29). Benete (9.50), Mestre (10.01), Portogruaro (10.38), Tržič
11.00	(IR)	Tržič (11.22), Portogmaro (12.04), Mestre (12.50), Benetke (13.01).	11.52	(D)	(11.21). (Vozi od 5.3. do 16.3. in od 21.4. do 3.5.). Benete (9.51), Mestre (10.03), Portogruaro (10.46), Tržič
12.00	(IR)	Tržič (12.22), Portogruaro (13.04), Mestre (13.50), Benete (14.01).	13.52	(IR)	(11.29). (Vozi do 4.3. in odi 7.3. do 20.4. in od 4.5). Benetke (11.51), Mestre (12.03), Portogruaro (12.46),
12.33	(IC)	Tržič (12.55), Portogruaro (13.35), Mestre (14.15), Benetke (14.27), nadaljuje v Milano, Genovo in Livorno.	14.52	(IR)	Tržič (13.29). Benetke (12.51), Mestre (13.03), Portogruaro (13.46), Tržič (14.29)®.
13.00	(R)	Tržič (13.22), Portogmaro (14.04), Mestre (14.50), Benete (15.01).	14.59	(IR)	Benetke (12.51), Mestre (13.03), Portogruaro (13.46), Tržič (14.36)
14.00	(IR)	Tržič (14.22), Portogmaro (15.04), Mestre (15.50), Benete (16.01).	16.22	(D)	Benetke (14.22), Mestre (14.33), Portogruaro (15.16), Tržič (15.59).
1423	(R)	Tržič (14.52), Portogmaro (15.54) - "L	16.29	(IC)	Iz Salerna in Rima v Mestre (14.45), Portogruaro (15.26), Tržič (16.06). Iz Milana v Benetke (15.15), Mestre (15.26), Portogruaro
15.00	(IR)	Tržič (15.2», Portogmaro (16.04), Mestre (16.50), Benetke (17.01).	17.07	(IC)	
15.52	(IC)	Tržič (16.14), Portogruaro (16.55), Mestre (17.41), nadaljuje do Rima.	17.52	(IR)	(16.04), Tržič (16.44) (ne vozi dne 23.4.). Benetke (15.51), Mestre (16.03), Portogruaro (16.46), Tržič (17.29). Benetke (16.51), Mestre (17.03), Portogruaro (17.46), Tržič (18.29). Benetke (17.51), Mestre (18.03), Portogruaro (18.46), Tržič (19.29). Benetke (18.03), Mestre (18.15), Portogruaro (18.16), Tržič (20.05)'". Benetke (18.51), Mestre (19.03), Portogruaro (19.46), Tržič (20.29). Iz Milana v Mestre (20.12), Portogruaro (20.51), Tržič (21.31).
16.00	(IR)	Tržič (16.22), Portogmaro (17.04), Mestre (17.50), Benete, (18.01).	18.52	(IR)	
17.00	(IR)	Tržič (17.22), Portogmaro (18.04), Mestre (18.50), Benetke (19.01).	19.52	(IR)	
17.30	(R)	Tržič (17.55), Cervinjan (18.09), nadaljuje do Vidma, Pontebbe -01 el.	2028	(R)	
17.58	(E)	Tržič (18.20), Portogmaro (19.04), Mestre (19.47), Benete (19.59). (Voziod4.3. do 15.3. in od20.4 do 2.5.).	20.52	(IR)	
18.00	(D)	Tržič (18.22), Portogmaro (19.04), Mestre (19.50), Benete (20.01).(Voziab3.3. inod16.3.do19.4. in od 3.5.).	21.54	(IC)	
19.00	(R)	Tržič (19.24), Portogmaro (20.11), Mestre (21.14), Benete (21.28).	2224	(IC)	Iz Rima v Mestre (20.40), Portogruaro (21.21), Tržič (22.01). Benetke (21.22), Mestre (21.33), Portogruaro (22.11), Tržič (22.56).
19.34	(E)	Tržič (19.57), Portogmaro (20.41), Mestre (21.24), Benete (21.35), nadaljuje v Lecce preko Ferrare, Riminija - ni na poti v Bologno.	2320	(E)	
19.45	(R)	Tržič (20.14), Portogmaro (21.14) -ma.	23.41	(ES)	Iz Rima v Benete (21.48), Mestre (22.00), Portogruaro (22.40), Tržič (23.18)'a.
2023	(E)	Tržič (20.46), Portogmaro (21.24), Mestre (22.06), nadaljuje v Milano, Ženeve.	1.04	(R)	Benetke (22.36), Mestre (22.50), Portogruaro (23.51), Tržič (0.36).
21.37	(E)	Tržič (22.00), Portogmaro (22.44), Mestre (23.26), nadaljuje v Rim, Napoli.			
22.30	(BUS)	Tržič (22.59), Portogmaro (0.15) "L			
•		Proga TRST-VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
5.08	(R)	Tržič (5.31), Gorica (5.55), Videm (6.30)-'"o.	6.36	(R)	Videm (5.12), Gorica (5.44), Tržič (6.08) -
5.40	(R)	Tržič (6.07), Gorica (6.32), Videm (7.13) - nadaljuje za Sadle m.	726	(R)	Videm (5.58), Gorica (6.34), Tržič (6.59) - "L
6.10	(R)	Tržič (6.33), Gorica (6.56), Videm (7.32) - nadaljuje za Benetke"1.	7.46	(R)	Videm (6.36), Gorica (7.00), Tržič (7.21) -'" iz Sadla.
6.40	(R)	Tržič (7.07), Gorica (7.33), Videm (8.11)-1".	828	(R)	Videm (6.57), Gorica (7.35), Tržič (8.00) -
7.16	■(IR)	Tržič (7.38), Gorica (7.59), Videm (8.26) - nadaljuje za Benetke.	8.31	(R)	Videm (7.00), Gorica (7.37), Tržič (8.02) - ®.
8.10	(R)	Tržič (8.36), Gorica (8.59), Videm (9.33) -"!	8.35	(R)	Videm (7.27), iz Pontebbe preko Cervinjana'".
8.11	(R)	Tržič (8.39), Gorica (9.04), Videm (9.42) -B.	8.45	(R)	Videm (7.36), Gorica (8.01), Tržič (8.22) - <" iz Sadla.
9.16 10.11	(IR) (R)	Tržič (9.38), Gorica (9.59), Videm (10.26) nadaljuje za Benetke. Tržičtl 0.39), Gorica (11.04), Videm (11.42) -a.	9.14 9.50 10.42	(R) (IR) (R)	Videm (7.44), Gorica (8.20), Tržič (8.45) -Videm (8.41), Gorica (9.06), Tržič (9.27) iz Benetk. Videm (9.23), Gorica (9.53), Tržič (10.16) -
11.16	(IR)	Tržič (11.38), Gorica (11.59), Videm (12.26) nadaljuje za Benetke.	11.35	(R)	Videm (10.05), Gorica (10.41), Tržč (11.06) - ®.
11.40	(R)	Tržič (12.07), Gorica (12.33), Videm (13.10) -1,1 nadaljuje za	12.39	(IR)	Videm (11.30), Gorica (11.55), Tržič (12.16) iz Benetk (t rtiča *7r-
12.10					sbd>/mHihpopnWostdsitmzagttofapmzavtiwi!drivTistobl255).
	(R)	Tržič (12.33), Gorica (12.56), Videm (13.29) - '"nadaljuje za Benetke. Tržič (12.38), Gorica (13.04), Videm (13.44) -«.	13.42	(R)	Videm (12.12), Gorica (12.48), Tržič (13.13) -®.
12.11	(R)		13.45	(R)	Videm (12.23), Gorica (12.55), Tržič (13.19) - (vozi sam vpoprazniCnih dneh)
12.46	(R)	Tržič (13.14), Gorica (13.39), Videm (14.20)-"L	14.02	(R)	Videm (12.23), Gorica (12.55), Tržič (13.36) - "> (nemzivpopcaznic-
13.16	(IR)	Tržič (13.38), Gorica (13.59), Videm (14.26) nadaljuje za Benetke.			it dneh)
13.27	(R)	Tržič (13.54), Gorica (14.20), Videm (15.00) -1".	14.24	(R)	Videm (12.48), Gorica (13.27), Tržič (13.52) - "l01.
14.10	(R)	Tržič (14.34), Gorica (14.56), Videm (15.29) - "L	14.39	(IR)	Videm (13.30), Gorica (13.55), Tržič (14.16) iz Benetk.
14.11	(R)	Tržič (14.39), Gorica (15.04), Videm (15.42)-®.	15.12	(R)	Videm (13.38), Gorica (14.16), Tržič (14.43) -'".
14.31	(R)	Tržič (14.58), Gorica (15.23), Videm (16.05)-'T	15.42	(R)	Videm (14.12), Gorica (14.48), Tržič (15.13) - ®.
15.16 16.10	(IR) (R)	Tržič (15.38), Gorica (15.59), Videm (16.26) nadaljuje za Benetke. Tržič (16.33), Gorica (16.56), Videm (17.31) -"ls!	15.42 16.39 17.41	(R) (IR) (R)	Videm (14.20), Gorica (14.52), Tržič (15.16) -"! Videm (15.30), Gorica (15.55), Tržič (16.16) iz Benetk. Videm (16.23), Gorica (16.53), Tržič (17.15) - <" iz Benetk.
16.11	(R)	Tržič (16.39), Gorica (17.04), Videm (17.42) - ®.	17.42	(R)	Videm (16.12), Gorica (16.48), Tržič (17.13) - ®.
16.40	(R)	Tržič (17.07), Gorica (17.32), Videm (18.13) -	1822	(R)	Videm (16.48), Gorica (17.26), Tržič (17.53) -
17.16	(IR)	Tržič (17.38), Gorica (17.59), Videm (18.26) nadaljuje za Benetke.	18.39	(IR)	Videm (17.30), Gorica (17.55), Tržič (18.16) iz Benetk.
17.30	(R)	Tržič (17.55), Videm (18.45) - preko Cervinjanado Pontebbe -"l|31.	19.22	(R)	Videm (17.48), Gorica (18.26), Tržič (18.54) -
17.40	(R)	Tržič (18.08), Gorica (18.34), Videm (19.11) -‘"nadaljujezaBe-	19.41	(R)	Videm (18.23), Gorica (18.53), Tržič (19.16) - ® iz Benetk.
		netke.	19.46	(R)	Videm (18.23), Gorica (18.55), Tržič (19.20) -|im.
18.10	(R)	Tržič (18.34), Gorica (18.58), Vdem (19.32)-1,1 nadaljuje za Sadle.	20.16	(R)	Videm (18.41), Gorica (19.20), Tržič (19.46) - (vozi vpredpraznot
18.11	(R)	Tržič (18.39), Gorica (19.04), Videm (19.42) - ® nadaljuje za Sadle.			dneh)
18.45	(R)	Tržič (19.12), Gorica (19.37), Videm (20.17) -‘"®.	20.16	(R)	Videm (18.41), Gorica (19.20), Tržič (19.46) - "ll61 iz Benetk.
19.16	(IR)	Tržič (19.38), Gorica (19.59), Videm (20.26) nadaljuje za Benetke.	20.39	(IR)	Videm (19.30), Gorica (19.55), Tržič (20.16) k Benetk.
20.14	(R)	Tržič (20.39), Gorica (21.03), Videm (21.35).	21.48	(R)	Videm (20.27), Gorica (21.00), Tržič (21.23) - ® iz Benetk.
21.16	(IR)	Tržič (21.38), Gorica (21.59), Videm (22.26) nadaljuje za Benetke.	22.03	(R)	Videm (20.40), Gorica (21.14), Tržič (21.38)
			22.39	(IR)	Videm (21.30), Gorica (21.55), Tržič (22.16) iz Benetk.
			054	(R)	Videm (23.29), Gorica (0.06), Tržič (0.31) iz Benetk.
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
9.07	(E)	iz Ženeve, preko Benetk v Ljubljano in Zagreb do Vinkovcev	6.47	(E)	prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane in nadaljuje do Benetk
12.19	(E)	Ljubljana, Zagreb, Budimpešta, (prihaja iz Benetk od 5.3. do 16.3. in od21.4. do 3.5.). Ljubljana -m	9.42	(E)	prihaja iz Ljubljane-1,1
16.52	(E)		17.20	(E)	prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane (nadaljuje do Benetk od4:3. do 15.3. in od20.4. do 2.5)
23.39	(E)	Ljubljana, Zagreb, Budimpešta, prihaja iz Benetk	20.02	(E)	prihaja iz Vinkovcev, Zagreba preko Ljubljane do Benetk in nadaljuje do Ženeve
IC - lnterdty		E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Bravlak	R - Deželni vlak ES - Eurostar Italia bus - nadomestni avtobus		
1,1 - vozi samo ob delavnikih. ® - vozi samo ob praznikih.			151 - obvezna rezervacija ob petkih in ob nedeljah ter od 14.4. do 27.5. 161 - ne vozi predpraznične dni.		
01 - ne vozi ob sobotah.					
1,1 - ne vozi ob nedeljah in naslednje dni: 8.2.; 24.4.; 25.4.; 27.4.; 1.5.; in 27.5.					
št. 27
PRIMORSKI PES je začel izhajati v Trstu 15. oktobra 1999, njegov predhodnik STRAN MLADIH pa jeseni 1998.
Tiskamo ga v tiskarni v ul. Montecchi 6. Zanj že od vsega začetka skrbijo Boštjan, Igor, Ivana, Jana, Poljanka in Sara, katerim sta se pridružila še Jan in Luka..
e-mail: pnmorskipes@katamail.com
PETEK, 21. APRILA 2000
(PRI)MORSKI PES JE TOKRAT UGRIZNIL...
mitičnega« Borisa Kobala
■ ■■
»
PriMorski pes si je že dolgo želel ugrizniti Borisa Kobala. Vprašali se boste zakaj ravno njega in, po pravici povedano, je skoraj nekam težko dati zadovoljiv, racionalen odgovor. Boris Kobal je paC neke vrste mit, ki je zaCel nastajati že pred mnogimi, mnogimi leti... ko smo bili »Se mladi in vihra-vi«(kot bi rekel Kobalov prof. Pirhovec). Takrat smo Kobala poznali predvsem po zaslugi njegovih kaba-rejev, ki jih je ustvarjal skupaj s Sergejem VerCem in ki jih je vrsto let predvajal Radio Trst A . Učiteljica Pizziga (»Priden, sedi, Čebelica«), Francko Repinc, ki so ga vrgli v’n z društva (»Slovenc brez društva je ku riba s’z u’de«), prof. Pirhovec (»Ma imate defekten R, gospod VeRc?«), tovariš Andaluzija, ki je leta 1945 s svojim tankom osvobajal Trst, a so mu popustile bremze in bi bil skoraj osvobajal Mon-falcone, Ce se ne bi bil zabil »direkt v sodno palačo«... vsi ti mali, veliki junaki so postali del naSega vsakdana in marsikdo vam lahko Se danes »servira« kak utrinek iz tistih skečev. Potem sta bili tu Se gledališki predstavi Banana Hawaii in Ime mu bo Just... in potem je prišla ONA: Koba-lova komedija »Afrika«, verjetno daleč najbolj uspeSna produkcija naSega gledališča, ki je, s svojimi sto in ve C ponovitvami, požela izreden uspeh. Kulturni dom je bil nekaj tednov nabito poln; ljudje so navdušeno ploskali, se smejali, nekateri tudi jokali... in se naposled prepoznali v malih, velikih za-mejckih (in v »Črnem« Nko-notu iz Burkine Faso) iz družine Černigoj-Montene-ro. V času, ko je naša manjšina doživljala svojo »skoraj« smrt in delni preporod, je Kobalova predstava zadela v cmo, njegova popularnost pa Se bolj narasla. So ravno zaradi tega Kobala pripeljali do tega, da je zapustil tržaško gledališče in odšel »s trebuhom za kruhom« v Ljubljano? Ne vemo, dejstvo pa je, da je Slovensko stalno gledališče izgubilo umetnika, ki je v ljudeh, tudi tistih, ki navadno ne hodijo v gledališče, vzbudil zanimanje za gledališko umetnost... Ce se komu to zdi malo...
In tako je danes Boris Kobal 45- letni direktor Mestnega gledališča ljubljanskega, občasno pa se predstavlja tudi kot kabaretist... na žalost skoraj izključno pred »matično« publiko (glej Tv Poper, Pomenkovanja itd.). Smo Slovenci v Trstu za vedno izgubili dobrega gledališčnika, predvsem pa Človeka, ki je znal in hotel »zganjati satiro« nad manjšino, njenimi »voditelji« in njihovimi napakami? PriMorski pes upa, da ne!
Najprej smo seveda povedali, da smo od Primorskega psa...
KOBAL: ”Kaj, vi ga upravljate?”
PES: ”Ja, in vi ga berete?"
KOBAL: ”Ja, Primorski dobivam gor, v Ljubljano. Smo ga naročili, in... ga berem, ja. Mogoče je nekaj najbolj zanimivega, kar lahko prebereš v Primorskem dnevniku. Takrat ko je, ga prebereš... Berem tiste plahte od Mermolje .. Se Pirjevec se je skrajšal...”
Pogovor je seveda takoj nanesel na afero o “p.cki", ki je pred kratkim, v Sloveniji, sprožila pravi kaos.
»Ce povem prav iskreno, sem bil strahotno presenečen, da ni bilo iz Trsta, v prvih dneh, ko je bil kažin prav v polnem, nobenega glasu (razen nekaterih znancev)... niti »kon-tra”. Zamejski mediji niso zavzeli svojega stališča, tako kot so ga zavzeli vsi časopisi, od najbolj desnih do najbolj levih, v Sloveniji."
PES: Dejansko ljudje tukaj ne vedo, kaj se je toCno zgodilo...
»Reci moram, da je sicer najhujši problem nastal z mojo mamo, ki ni razumela, kaj se dogaja in je slišala samo novico o tem, da me hoCejo odsloviti iz službe v Mestnem gledališču v Ljubljani. Vsekakor se je to zaCelo tako: Ciril Ribičič je že enaindvajsetic organiziral v Lutkovnem gledališču Pomenkovanja."
PES: Kaj pa so Pomenkovanja?
»To so občasni debatni večeri, na katerih sodelujejo, Ce se le da, tudi državniki. Tokrat so v gosteh imeli Mešiča (hrvaškega predsednika, op. Psa), Ribičič pa je poklical še mene. In ko sem prišel tja, sem MešiCu pet minut pred začetkom povedal, kaj ga bom potem spraševal. In tudi Kučan, ki je bil že petdesetkrat na mojih predstavah in me pozna, me je vprašal, Ce bo »kaj hujšega« danes; ne vem, sem rekel, bomo videli. In potem se je začel razgovor med Mešičem in Ribičičem, ki je trajal pol ure, jaz pa sem ta razgovor poslušal in si rekel: “ Rečem p.čka ali ne rečem p.cka ?“. Ker sem videl, da je Mesič izjemno enostaven, inteligenten človek (poleg tega je tudi on »tolkel« po hrvaški opoziciji), sem menil, da si nima smisla postavljati teh problemov. In smo štartali.' Ljudje so se valjali od smeha.
PES: In kako je reagiral Mesič?
»Po predstavi je Mesič celo predlagal, da bi prišli s Pomenkovanji v Zagreb, tako je bil navdušen. Tisti, ki je potem napadel to zadevo, je najbrž mislil, da bo zaradi mojega nastopa prišlo do spora med Hrvaško in Slovenijo. V prvi vrsti so napadli mene, in potem še Kučana, da je sploh to dovolil, nazadnje pa še Ribičiča. Moram pa reci, da sem tam zajebaval in »satiriziral« petnajst imen, nisem le »klatil« po opoziciji. Vsekakor: eno je moja služba direktorja v Mestnem gledališču, drugo pa je moja satira, ki z Mestnim gledališčem nima absolutno nobene zve-
»PREDLAG AJ GESLO,
KI BO ZAŠČITO PRTVESLO«
Naj spomnimo vse zainteresirane bralce, da še vedno zbiramo gesla za manifestacijo, M se bo odvijala 6. maja na trgu Sv Antona. Dobrodošla so gesla vseh vrst! Pošljete jih lahko po elektronski pošti (primorskipes@ka-taamail.com), po faxu na št. 040772418, nenazadnje pa jih lahko pustite v knjižnici v posebnem pasjem nabiralniku. Dobro delo!!!
ze. Mislim, da so zamešali hruške z jabolki."
PES: Kaj ste pa rekli tako hudega.
» Torej, jaz sem igral Justinčiča, nekega komentatorja, ki se je pogovarjal z Mesičem o »Črnem telefonu«, direktni trelefonski liniji, ki je povezovala Tudmana in Miloševiča (hrvaški predsednik je med drugim potrdil, da sta se državnika-kriminal-ca res pogovarjala preko nje). Rekel sem, da upam, da se bo Mesič po tem telefonu pogovarjal s Kučanom o pičkah, in ne o vojni (“Parle de babe che xe mejo"). Vprašal sem: “Kako kažete kod vas pička?”
Me-
odstavitvi, spominjal na čas najhujšega komunizma ali fašizma (kakor hočete), saj so rekli, da so "zaskrbljeni zaradi stanja duha v mestu”. Ne moreš verjeti, da si nekdo lasti pravico, da odloča o stanju duha v mestu. Prav v tem se vidi, da je Slovenija še neizkušena, mlada država. Smešno je, da se država sploh lahko ukvarja s takimi problemi. Ko je bil izvoljen Putin, sem bil na televizijskem dnevniku jaz prva novica, druga pa on... Mislim, da bi mene lahko kvecemu postavili v kroniko.
Včasih se mi zdi, da sem film že videl. Danes se v Ljubljani obnašajo tako, kot so se pred leti v Italiji, si delijo oblast, lotizacija...Zdaj bo verjetno gor taka volilna kampanija, da se bodo ubili...
PES: Je bila ta afera že začetek volilne propagande?
» Verjetno da je bila, ampak Ce izkoriščajo mene...bodo izgubili. To je silno ne-s p a-
IZLET
v BRATISLAVO:
Še nekaj ključnih informacij glede izleta! Vsi mi-»psi« srčno upamo, da bomo, medtem ko boste vi brali časopis, že zdavnaj!??) na poti!! Odpotovali smo danes zjutraj ob 7. uri s trga Oberdan in ob 7.30 iz Sesljam. Povratek je predviden v ponedeljek 24. aprila ob približno 22. uri v Sesljan in ob 23. uri na trg Oberdan. Nameščeni bomo v hotelu NIVY, Liščie nivy 3, 82108 Bratislava. Za vsak slučaj vam posredujemo tudi tel. št. 00421-7-5541039095.
smejal se je do solz, in namesto njega sem odgovoril jaz: ”Pri nas sp temu reče Koalicija Slovenija “(opozicija v Sloveniji, op. Psa). In to je sprožilo polemiko, Čeprav tistega, kar sem rekel o Drnovšku, Kučanu in ostalih, seveda niso povzeli.«
PES: Očitali pa so vam, da ste »tolkel« po opoziciji mnogo huje kot pa po večini.
»To so mi res očitali. Razmišljam pa, Ce je to res ali ne. Dejstvo pa je, da imam svoje politične ideje. Vsekakor je bila včasih moja televizijska satira mnogo hujša, a se tedaj -ni nihCe niti ozrl. Ker pa sta bila tokrat prisotna dva visoka državnika...
PES: Kdaj pa se je pravzaprav polemika vnela, takoj ali šele kasneje?
»Dan po Pomenkovanjih je bilo vse mirno, dan potem tudi, nato je vse skupaj eksplodiralo. Naenkrat nisem mogel vec hoditi po ulicah, ljudje so bili od zadeve popolnoma zmešani. Kar me je razveselilo je vsekakor to, da sem dobil nad 1000 bodrilnih pisem. Ob teh pa je bilo tudi 37 nepodpisanih, rekel bi kar grozilnih pisem. Mediji so bili v prvih dneh skoraj v celoti odklonilni do mojega posega, nato so me nekateri branili, prav na koncu pa so bili članki skoraj v celoti zame, razen MAG-a, ki itak pljuva čez vse. Mesič pa je v tistih dneh izjavil, da kdor ne sprejme take ali drugačne politične satire, ni vreden, da se sploh ukvarja s politiko.
PES: Kako pa se je stvar rešila?
»Mislim, da moje službeno mesto v MGL ni vec v nevarnosi. Statut namreč ne predvideva odpusta zaradi verbalnega delikta. Vsekakor je zanimivo, da je občina, ki upravlja MGL, izglasovala mojo zaposlitev v času, ko je Janša imel večino. Rad bi pa tudi pripomnil, da me je stavek, ki so ga zapisali kot utemeljitev moji
metno, mislili so, da sem nitka v njihovih rokah samo zato, ker je vse to organiziral Ribičič, ki mu, ko nimajo drugih argumentov, očitajo, da je sin onega Mitje Ribičiča, ki je metal ljudi v fojbo... Meni pa očitajo, da sem bil vpisan v KPI, ne vedo in ne razumejo pa, kaj je takrat pomenilo biti včlanjen v Komunistično partijo... V KPI sem se vpisal, ko sem imel 18 let, se pravi leta 1973, ko je bil strahoten naval z Berlinguerjem in tako zvanim evrokomunizmom, ki pa se je takoj konCal z Berlinguerjevo smrtjo.
stu dolgčas, da mi je dolgčas po morju, po sprehodu po mestu... toži se mi po kraju, po neki atmosferi, ki pa je žal samo v moji glavi. Saj sem že tako "star”, da nosim v sebi spomine o določenem Trstu, ki morda sploh ne obstaja več...Verjetno idealiziram. V Trstu, razen mame, lahko rečem, da nimam nikogar.
Ce pomislim na kulturno življenje v Trstu, pa se lahko zjočem. Ljubljana, Četudi se ne bom nikoli imel za Ljubljančana, lahko rečem, da kljub vsej provincialnosti, ki jo to mesto ima, kulturno diha. Mesto je zelo odprto, je mlado, sveže, kar se mi je zdelo, da je bil nekoč Trst. Zdaj pa ni veC... ne na italijanski, ne na slovenski strani.
PES: Ce bi pa vi takrat ostali v Trstu, bi lahko morda bistveno pripomogli k odprtosti našega mesta?
»Da, absolutno, ampak ne sam.
PES: Ali ni bilo nikogar, ki bi vam lahko pomagal? Veliko ljudi sprašuje, če se boste kdaj vrnili v Trst.

Doniolb
V Sloveniji pa ne razumejo, da je bila takratna KPI opozicija in ne edina vladna stranka. V Italiji je pomenila neke vrste civilno gibanje; s pomočjo partije so odobrili referendum za splav in za razporoko. Takrat je bilo vse to tako aktualno, da so celo katoliške sile pristopile k temu, in volile Partijo. Edini, ki je razumel to situacijo je bil Drago Jančar, sicer desničar.
PES:. Ce pa preidemo na Trst....Kaj pomeni oddaljitev od domačega kraja?
»To je izključno Čustveno vprašanje, ni nic racionalnega pri tem. Moram priznati, da mi jh po Tr-
»Veste, takrat, bi se bilo lahko naredilo še marsikaj, ampak samo, Ce bi nekateri, ne bom povedal nobenih imen...
(Ste kot Buscetta, ki je trdil, da niso Časi še dovolj primerni za razkrivanje imen...) ...takrat "majčkeno potegnili” z mano, bi lahko izpeljali marsikaj. V bistvu sem se pa počutil kot nekdo, ki naj prevzame direktorsko mesto, v zameno pa mora biti "priden in poslušen”. To pa mi seveda ni šlo v račun.
PES. Ce bi pa počakal par let...
Ne, ne morem čakat. Meni se mudi živet... Ne morem Čakat.
(Se nadaljuje)
A RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Mikin Makin črkopis. Pripravlja Eva SkofiC-Maurer Telednevnik
® RAI 1
6.00
6.30
6.40
9.35
9.50
11.30
11.35
12.25
12.35
13.30
14.05
16.00
17.15
18.00
18.35
19.25
20.00
20.35
21.10
22.35 22.40
0.20
0.55
1.25
2.30
Euronevvs
Pregled tiska - Vreme Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina, vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska
Aktualno: Deset minut programov pristopanja Film: La guerra segreta di suor Katryn (dram., VB ’60, i. Lilli Palmer, S. Syms, R. Lewis)
Dnevnik
Jutranja razvedrilna oddaja: La vecchia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Variete: Ob dveh na RAI 1 - Giocajolly Variete za najmljaše: Sol-letico (vodita Arianna Ciampoli, Mauro Serio), vmes risanke in nan. Zorro
mladinski dnevnik GT Nabožna oddaja: A sua immagine - Veliki petek Dnevnik
Kviz: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik
Aktualna tema: II fatto -Kosovo - Soseda smrt Aktualno: Križev pot (prenos iz Rima)
Dnevnik
Film: Marcellino pane e vino (fant., It.-Fr.-Sp. '91, r. Luigi Comencini, i. Ni-colo Paolucci)
Dnevnik, pregled tiska, zapisnik, vreme Aktualno: 42.o parallelo Potihoma
Film: L’ inchiesta (dram.)
RAI 2
6.45
7.00
9.50 10.35
10.50 11.10 12.00
13.00
14.00 14.30
16.05
17.30 18.10
18.30
19.00
20.00
20.30 20.50
22.45 23.00
23.45
0.30
Aktualno: LavOra Variete za najmlajše: Jutranji Go-cart, vmes risanke in nanizanke Nanizanka
Aktualno: Svet v barvah Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: Vaše zadeve (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Srene zadeve Aktualni odd.: Na tvojem mestu (vodi Alda D’ Au-sanio), 15.15 Jagode in mambo, 16.00 dnevnik Aktualna odd.: La vita in diretta - V živo (vodi Mi-chele Cucuzza)
Dnevnik Sereno variabile Dnevnik, vreme, šport Nan.: Angelski dotik Nan.: Friends (i. C. Cox) VeCerni dnevnik Tg2 Variete: Furore Deželne volitve Tg2 - Dosje
Dnevnik, v parlamentu, vreme
TV film: La Cucaracha (dram., ZDA ’98)
A RAI 3
6.00
8.05
10.00
12.00
12.25
14.00
14.50
15.30 16.25 17.15
19.00 20.10
20.30
20.50
22.40
23.05
0.00
0.40
Dnevnik, vreme Aktualno: Media/Mente,
8.30	Jezikovna tehnologija
Aktualno: Cominciamo bene (vodi M. Di Centa) Dnevnik, šport T3 Italie, BellTtalia,
13.30	Kultura & Prireditve, 13.45 Articolo 1 Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Variete: Dan za dnem Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob
Nad.: Un pošto al sole Film: Palla di neve (kom., It. ’95, r. Maurizio Nichet-ti, i. P. Villaggio)
Dnevnik, deželne volitve Športni variete: Zero a zero
T3 dnevnik, vreme, pregked tiska, 0.10 Pit Lane
Aktualno: Fuori orario, vmes film Ordet (dram.)
§2 RETE 4
ITAKA 1
Slovenija 1
Slovenija 2
Nad.: Zingara, 7.15 Aroma de cafe Pregled tiska Nad.: I due volti deli’ amore, 9.45 Libera d’ amare, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4 Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film:	Suor Letizia
(dram., It. ’56, r. M. Cam-rini, i. A. Magnani)
OK, 11 prezzo b giusto!
Dnevnik
Nan.: Hunter
Dok. odd.: La macchina
del tempo
Film: II giovane Toscanini (biog., It. ’88, i. T.C. Hovvell, i. E. Taylor)
Tg4, pregled tiska Film: Uno sguardo dal ponte (’62, i. Raf Vallone)
CANALE 5
6.00
8.00
8.45
8.55
9.30
11.30
13.00
13.40
16.00
18.00
18.40
20.00
20.30
21.00
23.00
1.00
1.30 2.20
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: La časa deli’ anima
Nan.: Vsi ljubijo Ray-monda
Film: II Paradiso pub At-tendere (kom., ZDA ’78, i. VVarren Beatty, Julie Christie, James Mason) Aktualna odd. na žensko tematiko: A tu per tu (vodi Antonella Clerici) Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful, 14.10 Vi-vere (i. Lorenzo Ciompi, Sara Ricci)
TV Film: Un cuore pieno di pioggia (dram., ZDA ’97, r. R. Young, i. Richard Crenna, Caroll Backer)
Aktualno: Verissimo -Kronika v živo Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita P. Bonolis, L. Laurenti)
Variete: Premiata Teldit-ta
Variete: Maurizio Costan-
zo Show
Dnevnik
Striscia la notizia Nan.: Družina Brock
	Variete za najmlajše: risanke Memole, Milly, itd.
	Nan.: A-Team
	Film: Centravanti a 4 zampe (kom., ZDA ’98, i. J. Marshall, O. D’ Albo)
	Nan.: Miami Vice
	Odprti studio Fatti e misfatti (vodi Paolo Liguori)
	Kviz: Bigodini - Il gioco che non fa una piega
	Risanke
m	Variete: Mai dire Maik
H	Aktualna odd.: Fuego!
H	Nan.: Gli amici del cuore
	Risanke
	Nan.: Xena, 18.15 Pacific Blue - Božji darovi (i. Jim Davidson)
	Aktualno: Real TV
	Odprti studio
	Glasb, odd.: Sarabanda
	Film: Minuti contati -Nick of Time (thriller, ZDA ’95, i. Johnny Depp, C. Chase, C. VValken)
	Film: Gunmen - Doppia azione (pust., ZDA ’93, i. Christopher Lambert)
	Aktualna odd.: C’ era due volte (vodi G. Ippoliti)
	Odprti studio/Sport studio
Nan.: Noro zaljubljena	
# TELE 4
	19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
	Deželna politika
K	Carnia leader
tTR	Correndo correndo
	Mix kultura
' Ku	Aktualno: Venerdi
\ $$	Iz tržišč
m	Glasb, odd.: Video one
(#) MONTECARLO
19.30, 22.45, 0.30 Dnevnik, 13.30,19.50 Šport Film: Per amore di Nancy (dram.)
Nan.: Kojak
Film: La nave dei danna-ti ('76, i. F. Dunaway) Nan.: Svetnik Variete: Zap zap Variete: Crazy... camera Film: Corto circuito Film: Una vergine per il principe (kom., It. ’65)
	Napovedniki		Vremenska panorama
	TV prodaja		Tedenski izbor: Video-
	Tedenski izbor: Odmevi,		spotnice
	8.30 Sledi, odd. o ljubi-		10.00 Nan.: Podeželski
	teljski kulturi, 9.00		utrip (VB, i. Nick Berry,
	Pravljice iz lutkarjevega		Niamph Cusack, 8. ep.)
	vozička, 9.25 ris. nana.:		New Pop Festival
	Trojčice, 9.50 Enajsta So-		Euronevvs
	la, oddaja za radoved-		TV prodaja
	neže, 10.25 Slike iz		Bajke na Slovenskem:
	Sečuana: ZŽivljenje z		Varuhi narave
	reko, 10.35 Dokumentar-		Film: Fantje iz Brylcree-
	na serija: Svet čudes,		ma (Irska)
	11.00 Ljudje Evrope:		Film: Jakob lažniivecc
	Evropske institucije,		(Nemčija 1974, r. Frank
	10.25 Slovenski magazin,		Beyer, i. Vlastimil Brod-
	11.55 TV drama: Hrepe-		sky, Emin Geschonneck)
	nenje (Izrael)		Po Sloveniji
	Poročila, vreme, šport		Evangeličansko bogo-
	Vremenska panorama		služje
	Tedenski izbor: Osmi		Parada plesa
	dan, 14.00 dok. oddaja:		Film tedna: Biblija -
	Supermax, 15.00 Vsak-		Ester, queen of Persia
	danjik in praznik		(1998, r. Raffaele Mertes,
	Mostovi		i. Louise Lombard, F.
	Poročila, šport, vreme		Murray Abraham, Ornel-
	Potujoči škrat: Bodi do		la Muti)
	drugih kakršni so oni do		Križev pot
	tebe		Nan.: Ulica upanja - 413
	Lutkovna nan.: Vesela		Hope Street (ZDA 1997,
	hišica: Pastirček ima		i. Richard Roundtree, Jes-
	smolo		se L. Martin, Kelly Cof-
	Resnična resničnost		field. Michael Easton)
	Dosežki		
	Risanka		
	Kronika		
	TV Dnevnik, vreme, šport		
	Petka		
	Deteljica		
	Tvojo smrt oznanjamo		
	Odmevi, kultura, vreme, šport		
	Polnočni klub		
	Resnična resničnost		
	Dosežki	i< Koper	
			
			Čezmejna TV, 14.20 Eu-
	TV PRIMORKA	B	ronevvs, 14.40 Anteprima Nad.: Scoop Otroška odd.: Gugalnica
			Košarka: Final four (EL)
			Program v slovenskem je-
	Dnevnik		ziku: Primorski mozaik
	Videospot dneva	S	Pisana delavnica
	Obrt in podjetništvo	SE	Primorska kronika
	Kako do resnice o fojbah		Dnevnik, šport
	Kako biti zdrav? In zma-		Gugalnica
	govati (Rudi Klarič)	$8	Vsedanes, 20.30 Potopis
	Otroški spored		Dok.: Prizori iz nove Hr-
	Dnevnik, vreme		vaške
	Razv. odd.: Direndaj		Vsedanes - TV dnevnik
	Vokalna skupina Sumus,		Pogovorimo se o... Film: Grobinica (srh.,
	Sturje		
	Dok. film: Safaga		ZDA ’85, i. C. Mitchell)
	Dnevnik TV, vreme		Vsedanes - Dnevnik
			Čezmejna TV - Poskusne oddaje, T3-TV dnevnik
Z'
"b
Radio Trst A
8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 9.10 Odprta knjiga; 9.30 Glasbena skrinjica, nato Jazz odtenki; 11.00 Poročila; 11.10 Iz studia z vami; 13.20 Orkestri; 13.30 Zborovska glasba: Primorska poje; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.25 Rock party; 15.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: operni pevec Danilo Merlak; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.;
8.30,12.30,18.30	Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.CC) Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8,00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.10 Cestne razmere; 10.00 Razstava velikonočnih jedi; 11,00 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Kaj menite vi?; 15.00 Borza; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Na poti v Evropo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Kulturni kole-
dar, kinospored, planinski vodnik, kronika;
19.00	Dnevnik; 19.40 Svežih 20 modrih;
20.00	Bla bla Radio; 21.00 Študenstka odd.;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Fish eye; 0.00 Nočni pr. RaSLo.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dobro jutro; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.40 Glas Evrope; 11.00 V parlamentu; 11.45 7 popevk; 13.00 L' una blu, čestitke; 14.35 Euro notes; 16.00 Ob 4-ih; 18.00 London calling; 18.45 Glasb, večer; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr. RK; 0.00 Prenos RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Svetovalni servis; 8.45 Ringaraja;9.05 Radio ga-ga; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta;
15.00	Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odd. o morju in pomorščakih;
21.00	Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.45 Naš kraj; 23.00 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Kronika; 8.40 Kulturne prireditve, rekreacija, gorniške novice; 9.35 Popevki; 10.00 Avtomobilistične minute; 12.00 Country glasba; 13.40 Gost izbira galsbo, kulturne drobtinice, vreme; 15.30 DIO; 16.15 Popevki;
16.30	Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20 & SLO TOP; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.25 Klub klubov.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila;
6.05	Jutranjica; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Zborovski panoptikon; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Svetovbna reportaža; 13.30 Novosti iz arhiva;
14.05	Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson;
15.30	DIO, šport; 16.15 Posnetki festivalov in koncertov; 19.30 Litanie Lau-rentanae; 20.00 Koncet Mariborske filharmonije; 22.05 Igra; 23,00 Šestnajst strun; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Križev pot; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 120.000 LIT, finančni in legalni 180.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP St. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 25.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 . žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO obiačno obuvčno rahel zmeren močan rahel zmeren močan nevihte
. SREE
VETER
6
66
666

SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDIŠČE ANT1-
MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
VREMENSKA SLIKA
Nad severnim Atlantikom in deloma zahodno Evropo je obsežno ciklonsko območje, plitvo območje nizkega zračnega pritiska pa je tudi nad Cmim morjem, Turčijo in Balkanom. Nad Alpami in našimi kraji pa bo nastalo šibko območje visokega zražnega pritiska. K nam bo pritekal manj vlažen zrak.
1000
1010
1020

gjj^lllil i«*»
HELSINKI
OSLO STOCKHOLM 4”® °'
5/16
KGBENllAVN^.
DUBLIN o' -	u	i W45 ° -
' -LONDONo^/?IERoD^r
,W16 '	oBRUSEU
o	8/18	«
PARIZ	DUNAJ 12/21

9/16
ŽENEVA 3/15 ° MILANO
UZBONA
15/18.°
MADRID 10/17
O
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
S
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 19.59 Dolžina dneva 13.51
7LUNINE MENE *
•41-
- dt6
6&^e
LJUBLJANA 9/24 °	BEOGRAD
12,21- v^..>
4 ^LIT -/- XA—5 “SOFIJA -/-
•SKOPJE o
-/•
• X
X<
.ATENE^M)
N.	>
'-Xs

Luna vzide ob 22.49 in zatone ob 7.54
■TCr
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.41 najnižje -50 cm, ob 11.56 najvišje 26 cm, ob 17.18 najnižje -20 cm, ob 23.21 najvišje 44 cm. Jutri: ob 6.09 najnižje -46 cm, ob 12.31 najvišje 20 cm , ob 17.36 najnižje -13 cm, ob 23.38 najvišje 38 cm.
MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,7 stopinje C.

BIOPROGNOZA
Pri najbolj občutljivih se bodo občasno še pojavljale vremensko pogojene težave.
X-
—
(Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............18
1000 m.............15
1500 m.............10

2000 m.............6
2500 m.............3
2864 m.............0
C
DANES
ORADEC
8/23
O
e
M. SOBOTA O 9/25
ČEDAD* 8/23 0 OVIDEM 9/24
CELOVEC O 5/22
o 4,19
KRANJSKA GORA _
O
TRŽIČ
6/23
O KRANJ
MARIBOR 9/24
O
S. GRADEC 5/22


e iH
o PTUJ	« \
CBUE
O 7/24	^
0'

LJUBLJANA
9/24
N. GORICA 9/24 GORICA q
9/24 O	POSTOJNA
o 4/20
___ ,	KOČEVJE
TRSTA w	O
10/21 \	S. °
PORTOROŽ	^ X
10/21-^^Sr^/	^^CRNOMEU
UMAG
PAZIN °PATI^ O 12/22
' ZAGREB 9/25
N. MESTO 8/24	°
O


Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem popoldne bodo še posamezne plohe ali nevihte. V sosednjih pokrajinah bo večinoma sončno, popoldne so še možne krajevne plohe in nevihte, ki bodo pogostejše v krajih severno in zahodno od nas. V Kvarnerju bo zjutraj še pihala burja, ki bo čez dan oslabela.
JUTRI
TRBIŽ
CED, 8/230 OVIDEM 9/25
CELOVEC O 5/23
o 4/20
KRANJSKA GORA q TRŽIČ 6/24
O KRANJ
GRADEC
8/25
9 GRADEC 5/23


M. SOBOTA O 9/26
MARIBOR O 9/25
CEUE O 7/25
S B
7^? GORICA
9/250	°
N. GORICA 9/25
'LJUBLJANA
9/25
UMAG
‘PORTOROŽ ° 10/22.
POSTOJNA
O 4/21
KOČEVJE O

Tl N. MESTO
/r 8/26 0
8
6
ZAGREB
9/26
O
Sv ^v^RNOMELJ
OPATIJA PAZIN	q
REKA
12/23
i
V petek in soboto bo prevladovalo sončno vreme. V soboto popoldne bo začel pihati jugozahodni veter. Precej toplo bo.
-
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Soldinijev film prejel glavne nagrade David dl Donatello
RIM - Zmagalo je srce: režiser Silvio Soldi-ni, ki je z nežnim, žensko obarvanim filmom Pane e tulipani (Kruh in tulipani) osvojil vseh devet nagrad David di Donatello, za katere je bil film nominiran, je ob zaključku slavnostnega večera, ki ga je prenašala prva televizijska mreža Rai, tako komentiral velik uspeh. Film, ki so ga pred nedavnim ob režiserjevi prisotnosti predstavili tudi v Trstu, je prepričal z vseh vidikov, saj so mu dodelili nagrado na najboljši film, za režijo, za najboljši ženski in moški, glavni in stranski vlogi - protagonista Licia Maglietta in Bruno Ganz sta na zgornji sliki, nagrajena pa sta bila še Marina Massironi in Giuseppe Battiston (za najboljšo moško stransko vlogo so nagradili tudi Lea Gullotto za nastop v filmu Un uomo perbene), režiser Soldini pa si je z Doriano Leondeff delil še nagrado za najboljši scenarij. Tekmec Soldi-nijevega filma je bil film Canone inverso, ki ga je režiral Ricky To-gnazzi, temu filmu so dosodili pet nagrad, od teh tudi za najboljšo glasbo, ki je šla velikemu mojstru Enniu Mor-riconeju.
Sicer pa je bilo podeljevanje nagrad za najboljše dosežke na
filmskem področju, posebej slavnostno zastavljeno. Ob nagradah David di Donatello 2000 je voditelj Carlo Conti s številnimi sodelujočimi podelil tudi veliko priznanj za posebne zasluge, med temi so se tokrat posebej spomnili producentov, med temi Dina De Lau-rentisa. Slavnostnega večera v prostorih Cine-citta so se udeležili tudi številni tuji in domači gosti, še posebej je zbrane navdušil svojstveni neapeljski glasbenik starejše generacije Renato Carosone, katerega je spremljal iskrivi Fio-rello.
Med tujimi filmi je tudi v Italiji prevladala Almodovarjeva uspešnica Vse o moji materi. Španski režiser se je udeležil slovesnosti in bil nagrade izjemno vesel, kot tudi priča spodnja slika (f. AP). S ponovno nagrado, je bilo med drugim rečeno, se španskemu režiserju skušajo oddolžiti za salomonsko rešitev na lanskoletnem filmskem festivalu v Cannesu, ko mu niso dodelili glavne nagrade. Sicer pa se po oceni italijanskih filmarjev krivica letos dogaja Soldiniju, saj selektorji njegovega filma Pane e tulipani niso uvrstili v tekmovalni program letošnbjega festivala, temveč v enega od spremljevalnih.
Madonna zanika, da bi poznala spol bodočega otroka
LONDON - Pop zvezda Madonna (41) je zanikala pisanje angleškega tabloida The Sun, da bo septembra rodila fantka in da se bo poročila z njegovim očetom, britanskim režiserjem Guyjem Ritchiem (31). V izjavi za javnost je poudarila, da spola svojega otroka ne pozna in da se ne namerava poročiti. Dodala je, da ne bo več dala nobenih podatkov o svojem zasebnem življenju ah svoji nosečnosti. Madonna ima že triletno hčerko Lourdes. Njen oče je nekdanji Madonnin trener Carlos Leon, s katerim se je razšla kmalu po rojstvu hčerke. (STA/AP/AFP)
Rojstvo slona v živo na internetu
ZURICH - Rojstvo azijskega slona v švicarskem živalskem vrtu bo moč spremljati v živo na internetu, sporoča vodstvo Ziirich Zoo. Dogodek bosta predvidoma maja snemah dve kameri, ki bosta pritrjeni v slonovi hišici. Sliko in zvok si bo možno ogledati na spletni strani http://www.zoo.ch. Kamere bodo vklopih že v začetku maja, ker točnega datuma rojstva slončka še ne morejo z gotovostjo napovedati. Glavni namen Zurich Zooja je, da se ljudje seznanijo z ogroženostjo azijskih slonov v svetu. (STA/AP)
Rex Reeda oprostili kraje po trgovinah
NEW YORK - Filmski kritik Rex Reed (61) bo oproščen kraje po trgovinah in posedovanja ukradenih izdelkov, v kolikor se bo naslednjih šest mesecev izogibal težav, je razsodil sodnik. Sodih so mu zaradi kraje treh CD plošč v glasbeni trgovini februarja letos, kar Reed zanika. Zadovoljen z razsodbo sodnika je Reed po odhodu iz sodišča na Manhattnu obljubil, da bo odslej pisal samo pozitivne filmske kritike. Naslednji datum obravnave bo 20. junij. (STA/AP)
Ostati želi v zaporu, da bo bral Shakespeara
LONDON - 27-letni britanski Daniel Dunkley, ki je požgal neko stanovanje, je pred sodiščem zase predlagal zaporno kazen, zato da bo lahko v miru bral Shakespeara. Dunkley je prišel v preiskovalni pripor, ker je zažgal socialno stnovanje v mestu Peterborou-gh. V cehci je začel brati Shakespearovo dramo Macbeth, ki ga je tako prevzela, da se je lahko prvič za dlje časa odpovedal alkoholu in mamilom. Se preden pa je dramo uspel prebrati do konca, je prišla na vrsto sodna obravnava. Svoje dejanje je pred sodiščem priznal in naročil svoji odvetnici, naj zanj ne zahteva izpusta. Menil je, da bo zapor iz njega naredil boljšega človeka. Sodnik je njegovi želji ugodil in ga je obsodil na tri leta zapora. (STA/dpa)