oitnina plačana v gotovini.	Cena številki 1 Dinar
,eto XXV.	8. septembra 1929.	Številka 9.
MARIJIN LIST
NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA. — Pobožen mesečen list.
Vrejiije ga z dovoljenjem cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovcih, Slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v vse države Europe 25 Din., v Ameriko Južno i Severno, v Canado, Australijo z Novinami i kalendarom „Srca Jezušovoga" vred, šteri je brezplačen, štiri dolare. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga. M. List z kalendarom Srca Ježušovoga je priloga Novin.
V vredništvi M. Lista vv Črensovcih se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martina piišpeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. Molitvena knjiga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din;
4.	skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov.
Dari.
Na sirotišnico „Doma sv. Frančiška so dariivali sledeči v dinaraj : 157. črep so kupili: Vekoslav Medvešček, žel. uradnik, Maribor 100, Krampač Aga, Bednja 10, Balažic Ana, G. Bistrica 20, N. N., Črensovci, 3. rata za črep 100, Horvat Marko i Vinčec Jožef iz Trnja nabrala pri ro-marih Mar. Bistričkih 56, Žalig Treza Črensovci 10, Jaklič Ivan i Horvat Štefan, G. Bistrica, nabrala 106'80; dariivali so: Vučko Martin 1-50, Jak-šič Matjaš 10, Kiizma Ivan 3, Ritlop Jožef 1, Kelenc Ana 5, Kreslin Ignac
5,	Cigan Kata 30, Jakšič Rozina 3, prosa 23 kg = 48 30 Din. — Sčap Ana, Beltinci 3, Belovič Marija, Šafarsko 20. Iz Razkrjžja: Rajnar Ivan, 5, Levačič Jelena 10, Krznar Franc 3, Krznar Štefan 2, N. N. 2, Zenkovič Štefan 2, Horvat Magda 4, Zadravec Jelena 2, Krizanič Franc 4, Kosi Franc 2, Vozlič Jelena 2. Iz Vesčice : Makovec Jelena 3, Ščavničar Marija 10, Smolkovič Rudolf 10, Žličar Orša 5, Makovec Anastazija 10, Stojko Ivan 10, Makovec Ivana 3, Stajnko Jožefa 2, Makovec Marija 3, Žličar Anton 2, Kutnjak Pavel 10,*Valentinčič Mimika 3, Slomšek Justina 10, Sršen Karol 5, Zmazek Marija 10, Alt Johana 3, Nečemer N. 5. Iz Globoke: Peršak Ivan 4, Peršak Marija 4, Makovec Marija 5.
82. kamen je kupo: Antolin Ivan iz Sr. Bistrice v Chicagi 650 Din. 83. kamen je kupila Smej roj. Špiclin Marija iz Črensovec v Bridgeporti 896 Din. 84. 85. kamen Pevsko društvo »Jezero" v Chicagi 1400 Din. 86. kamen lvko Kristina Sr. Bistrice 650 Din. 87. kamen je poslao nepoznani, ki ne se šče javo, po Cunard Line 820 Din. 88. kamen so ktipili gornji darovniki s svojimi višešnjemi dari.
Oča sirot — povrni vsem darovnikom obilno!	ODBOR.
Marija naša pomočnica i zagovornica.
Od tistoga časa, kda je njeni Sin Jezuš vmro za grešnike, stoji Marija kak pomočnica med pravičnim Bogom i zapelanim grešnikom. Ona
pomaga vsakomi i prosi za vsakoga, ki se njoj ponižno i zavupljivo priporoča. Ona prosi, naj se razžaljeni Bog smiluje grešnika, naj ne odtegne od njega svoje dobrotlive roke, naj ga ne pozove na sodbo v njegovih grehaj, nego naj ga milost božja gene, da se pobolša i stanoviten bo.
Da, meni se vidi kak da gledam v duhi nebesa. Gledam i vidim,-kak se Marija v nebesaj k svojemi Sini obrača i naše prošnje s svojimi rečmi podpira. Meni se vidi, kak da čiijem, kak Marija svojega Sina milo nagovarja, naj se nam grešnikom smiliije ; kak da čiijem, kak kroti božjo srditost; kak da vidim ... oh, prečiiden prizor! oh strah i trepetanje 1 kaj vidim ? Eden angeo ves razžaljen iz zemle v nebesa privihra i se poda pred božji prestol, tU spadne na obraz, nato s skuznimi očmi žalostno načte po vrsti, kaj je vse na zemli vido: Kak se hudobije zdajšnjih ljudi povnožujejo, kak se Gospodovi dnevi zaničavajo, božje ime nepoštUje, svete predge i navuki zanemarjajo, duhovniki osramUjejo, device oskrUn-jejo, siromaki zatiravlejo i nedužna krv prelevle, kak pobožnost na tleh leži i vnogo liidi po živinsko žive. Trojedini Bog se razsrdi i šče takše ljudi včasi pokončati. Že drži krvavo šibo v roki, že davle ostro zapoved maščiivajočim se angelom i je pošila na zemlo ljudi vničiivat. Jaj, ka bo zdaj! ? Angelje se od srditoga Boga odpravlajo. — Ali glej, zdaj stopi Marija s svojega prestola pred srditoga Boga, poklekne pred sv. Trojico i milo prosi za grešnike; prime za krvavo šibo i vzdehne: milost, milost grešnikom na zemli. Ve jih šče je znamka med njimi deset pravičnih, če jih pa nega, se pa jez za nje darujem. Bog Oča ! vdan mene, svojo pokorno hčerko; Bog Sin, vdari rnene, svojo ljubeznivo mater; Bog sveti Duh ! vdari mene, svojo drago zaročnico. O samo grešnikom na zemli boj-di smilen i daj njim čas spokorjenja. — I Marija je posluhnjena, božje bitje je omehčano, pravična srditost trojedinoga Boga je vkročena. Angelje milo pogledujejo eden driigoga i se spuščajo na zemlo, ne zato, da grešnike pomorijo, nego da tem oznanijo milost božjo i vsmilenje božje.
Istino je povedao o Mariji sv. Bonaventura, rekoč: »Marija je nam oblačni steber, ki nas brani pred vročinov božje srditosti, i je ognjeni steber, ki nas razsvetltije z darami božjega vsmilenja."
Da, Marija je zaistino naša mogočna pomočnica i posebna zagovornica pri Bogi 1	- BOGOSLAV. —
Nečistost!
Z vsakšim grehom žalimo luboga Boga; vsakši smrtni greh nas oropa posvečujoče milosti bože; vsaki greh zasluži po smrti pekeo; še posebno pa greh nečistosti. Nieden greh je nej tak kaznjiv, kak te greh.
Greh nečistosti nam ne nakopa samo pekla po smrti, nego je tii na zemli kaznjiv. Nečistnik, bodisi v mislih, rečaj ali dejanjih, peša, njegove telovne moči pešajo i si pred časom nakople smrt.
Šče hiiša kazen za nečistnika je na drugom sveti. Kristuš sam nam jo zabičao: »Nikaj nečistoga ne pride v nebeško kralestvo 1" I na sodnji den bo izreko strašne reči; „Idite, nečistniki prekleti, v vekivečen ogenj I"
Odked pa ta nevgasliva strast?
Prvi pogrešek je bio dani v rojstnoj hiši. Vnogi stariš je celo z veseljom gledao, če je pred njegovim detetom kaj nesramnoga gučalo. Smi-jao se je ešče poleg. No mlado dete pa je mislilo, da je to jako lepo i je driigoč že pazljivo poslušalo takše pogovore.
Gda je prišeo v šolo, je prišeo med slabo tovarišijo i prvle nikelko pokvarjen je čiio i vido šče kaj novoga i tak se je vtelovila v njem strast, ki je vedno bole naraščala1 Kda je prišeo v mlada moške leta, te je pa že sam gnao svojo strast na den. Je ne samo poslušao i gledao nesramnih reči, nego se je sam loto. Tak postane nedužno dete razviizdano strastem. Što njemi je dao prvi povod? Ti dragi stariš, ti mati, ki si ga celo z veseljom gledala, če je kaj nesramnoga gučao. Ti si pogubila i vničila svojo dete, prvle nedužen zdaj razvuzdani. Spomni se dragi stariš, ka boš davao teški račun Bogi.
Živo je na Polskom krao Boleslav, ki je živo strašno razviizdano. Nečistiivao je, meo je nezakonsko deco, morio je pokorne ljudi i še vnogo drugih hudobij je napravo. Ar je bio tak hiidi, se nišče nej viipao pred njegovo lice.
Zvedo je o tom sv. škof Stanislav. Ne je mogeo prenesti te hudobije, zato se napoti k njemi na dom. Kralj ga sprime še prijazno, a da njemi začne v oči metati njegovo slabo živlenje, ga vo vrže i ga sklene vmoriti. Večkrat pošle krvnike, da bi ga vmorili, a boža previdnost je vzela moč krvnikom i so ga nej mogli vmoriti. Krala je to čemerilo, i ništerno jutro se sam nameni nad škofa.
Sv. škof je ravno pred oltarom pri sv. meši bio. Ravno pred podi-gavanjom pride kruti kral i odseka njemi glavo.
Ka je, dragi čtiteo, prineslo toga krala do takše hudobije ? Nečistost je biia začetek vseh njegovih hudobij.
Tudi žalosten a istinski dogodek sem čiio od edne dekličke. V začetki je bila dobra. Počasoma se je vdala nečistosti i naslednje je porodila nezakonsko dete. To svoje lastno dete je včasi po rojstvi zadušila, sama sebe pa strelila z revolverom.
Ka je toj deklički pomagalo vse njeno nečisto živlenje, a njena duša.
dragi, kde je? Gori, gori i vsigdar gori; nikdar se ne reši.
* *
*
Ne bom naštevao več žalostnih dogodkov. Prosim Vas pa eno, dragi čtevci: »Vzemimo si Marijo za vzgled. Prosi jo, stariš, da boš tak čisto i nedužno vzgajao svojo deco, kak je ona ljiiboga Jezuša. Ti mladina, dečki i dekle tudi mi nasledujmo Marijo, ve je ona bila mati in devica. Živela je deviško. Tudi mi živimo čisto, deviško. Zatirajmo strasti i ne vdajajmo se mesnomi poželjenji.
Če bomo tak živeli, bomo tudi kronani z Marijov v nebesih i vživali nebeško slavo na veke.
I I I I
I
I I 1
s i
K Materi Mariji.
Molitev, na štero je sama BI. Dev. Marija navčila sv.
Mehtildo.
Zdrava bodi Marija s tistim poštiivanjom, z šterim ti je Oča Zdrava bodi v pozdrav povedao i te po svojoj vsegamo-gočnosti rešo vsakšega greha. Zdrava bodi Marija z tistov Iti -beznostjov, s šterov ti je Sin boži dao svetlost svoje modrosti i te je postavo za najsvetlejšo zvezdo, ki presveti nebo i zemljo. Zdrava bodi Marija v tistoj sladkosti sv. Duha, z šterov te je celo prehodo i nateliko napuno z miloščami, da vsaki, ki pri tebi išče miloščo, jo najde. Spomni se tistoga dela, štero je v tebi opravilo presveto Trojstvo, kda je v tvujem teli združilo božo naturo v ednoj osebi tak, ka je postao Bog človek, človek pa Bog, pri šteroj priliki si začutila takšo radost i veselje, kakšega človek nikak ne mogoči občutiti. Zato te pa vso stvor-jenje z začudenjom spoznava i priznava za blaženo i zvišeno nad vsa nebeška i zemelsk« bitja kak i za blagoslovljen sad tvoje utrobe Jezuša, ki vse oživlja, posvečuje i blagoslavla na vse veke. Amen.
Zlata molitev na čast BI. Dev. Mariji.
Pozdravljena bodi roža brez trnja, ki te je Oča s svojim veličanstvom do Boga pozdigno i te je rešo vsakšega preklest-va greha. Marija, ti si zvezda morska, ki te je Sin z božanskov svetlostjov obdao, da svetiš vsem nam. Milošče si puna po svetom Diihi, posoda bože dobrote i vse pobožnosti, Gospod je z tebov po čiidnoj pogodbi, po šteroj je telo vzeo v tebi po deli svetoga Trojstva, o kak sladka posoda ljubezni si ti. Bla-goslovlena si med ženami, to priznava vsako pokolenje, sama neba te nad vse zvišeno spoznava. Blagoslovlen je sad tvojega tela, šteroga nam daj tii vsikdar, po smrti pa naveke vži-vati. Amen.
I I 1 I 1 i 1
I

Odked pa ta nevgasliva strast?
Prvi pogrešek je bio dani v rojstnoj hiši. Vnogi stariš je celo z veseljom gledao, če je pred njegovim detetom kaj nesramnoga gučalo. Smi-jao se je ešče poleg. No mlado dete pa je mislilo, da je to jako lepo i je driigoč že pazljivo poslušalo takše pogovore.
Gda je prišeo v šolo, je prišeo med slabo tovarišijo i prvle nikelko pokvarjen je čuo i vido šče kaj novoga i tak se je vtelovila v njem strast, ki je vedno bole naraščala- Kda je prišeo v mlada moške leta, te je pa že sam gnao svojo strast na den. Je ne samo posltišao i gledao nesramnih reči, nego se je sam loto. Tak postane nedužno dete razvuzdano strastem. Sto njemi je dao prvi povod? Ti dragi stariš, ti mati, ki si ga celo z veseljom gledala, če je kaj nesramnoga gučao. Ti si pogubila i vničila svojo dete, prvle nedužen zdaj razviizdani. Spomni se dragi stariš, ka boš davao teški račun Bogi.
Živo je na Polskom krao Boleslav, ki je živo strašno razvuzdano. Nečisttivao je, meo je nezakonsko deco, morio je pokorne ljudi i še vnogo drugih hudobij je napravo. Ar je bio tak hudi, se nišče nej vupao pred njegovo lice.
Zvedo je o tom sv. škof Stanislav. Ne je mogeo prenesti te hudobije, zato se napoti k njemi na dom. Kralj ga sprime še prijazno, a da njemi začne v oči metati njegovo slabo živlenje, ga vo vrže i ga sklene vmoriti. Večkrat pošle krvnike, da bi ga vmorili, a boža previdnost je vzela moč krvnikom i so ga nej mogli vmoriti. Krala je to čemerilo, i ništerno jutro se sam nameni nad škofa.
Sv. škof je ravno pred oltarom pri sv. meši bio. Ravno pred podi-gavanjom pride kruti kral i odseka njemi glavo.
Ka je, dragi čtiteo, prineslo toga krala do takše hudobije? Nečistost je bila začetek vseh njegovih hudobij.
Tudi žalosten a istinski dogodek sem čiio od edne dekličke. V začetki je bila dobra. Počasoma se je vdala nečistosti i naslednje je porodila nezakonsko dete. To svoje lastno dete je včasi po rojstvi zadušila, sama sebe pa strelila z revolverom.
Ka je toj deklički pomagalo vse njeno nečisto živlenje, a njena duša.
dragi, kde je? Gori, gori i vsigdar gori; nikdar se ne reši.
* *
*
Ne bom naštevao več žalostnih dogodkov. Prosim Vas pa eno, dragi čtevci: »Vzemimo si Marijo za vzgled. Prosi jo, stariš, da boš tak čisto i nedužno vzgajao svojo deco, kak je ona ljiiboga Jezuša. Ti mladina, dečki i dekle tudi mi naslediijmo Marijo, ve je ona bila mati in devica. Živela je deviško. Tudi mi živimo čisto, deviško. Zatirajmo strasti i ne vdajajmo se mesnomi poželjenji.
Če bomo tak živeli, bomo tudi kronani z Marijov v nebesih i vživali nebeško slavo na veke.
K Materi Mariji.
Molitev, na štero je sama BI. Dev. Marija navčila sv.
Mehtildo.
Zdrava bodi Marija s tistim poštuvanjom, z šterim ti je Oča Zdrava bodi v pozdrav povedao i te po svojoj vsegamo-gočnosti rešo vsakšega greha. Zdrava bodi Marija z tistov I vi -beznostjov, s šterov ti je Sin boži dao svetlost svoje modrosti i te je postavo za najsvetlejšo zvezdo, ki presveti nebo i zemljo. Zdrava bodi Marija v tistoj sladkosti sv. Duha, z šterov te je celo prehodo i nateliko napuno z miloščami, da vsaki, ki pri tebi išče miloščo, jo najde. Spomni se tistoga dela, štero je v tebi opravilo presveto Trojstvo, kda je v tvojem teli združilo božo naturo v ednoj osebi tak, ka je postao Bog človek, človek pa Bog, pri šteroj priliki si začutila takšo radost i veselje, kakšega človek nikak ne mogoči občutiti. Zato te pa vso stvor-jenje z začiidenjom spoznava i priznava za blaženo i zvišeno nad vsa nebeška i zemelska bitja kak i za blagoslovljen sad tvoje utrobe Jezuša, ki vse oživlja, posvečuje i blagoslavla na vse veke. Amen.
A vati. Amen.
Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja.
IX.
Srce Jezušovo.
Kda je Zveličiteo vso lepoto i vse kinče svojih r.an že nazvesto po-niznoj lajičnoj sestri, bi njej mogo zakriti kinče ljubezni njegove velike rane? „Glej vretino, z štere vse lehko zajmleš; za tebe je ta posebno obilna! ... tak njej govoro Gospod i njej je pokazao v bliščečoj svetlobi svoje rane. Rana njegovoga srca je pa bila nad vse ove nedopovedlivo lepša. „Pridi samo sem v rano moje strani ... to je rana ljubezni, iz štere prihajajo nebeški plameni."
Jezuš njej je večkrat pokazao zandriigim svoje človečanstvo, kak je bilo odičeno. Pri teh prilikaj je Gospod ščista bluzi prišo k svojoj sliiž-benici, zaviipno ž njov si je pogovarjao, kaknekda z našov dragov sestrov, Alakok Margetov Marijov. Ta svetnica ki „nikdar neje zatajila Jezušovoga najsvetejšega Srca", njoj je pravila: „Gospod se je v to formo pokazao meni"; Vučenik njej je pa ponavlao pozvanje: ,,Pridi v moje srce, tii se ti ne trbe ničesa bojati. Položi sem svoje lampe, zajmli odtec ljubezen i jo zatem raznesi po čelom sveti 1... Vtegni svojo roko i vzemi moje kinče."
Neki den jo je nagovoro, naj spuni njegovo vročo želo i razdeli milošče, s šterimi je njegovo srce prepuno: „ Vzemi, ar je mera puna. Ne morem jih več v sebe zapreti, tak močno je želem razdeliti." Pri drugoj priliki dobi nalog, naj si te kinče ponovno na hasek obrača: „Pridi i sprejmi povoden mojega srca, štero tak vroče žele razdeliti preobilnost svojih kinčov. Rad bi dao iz svojega viška, ar sem dnes v svojo vsmilje-nost vzeo tiste duše, štere so vaše molitve rešile."
Pri vsakoj priliki, a na driige načine jo pozavle, naj žive združeno ž njegovim srcom: „Bodi v tesnoj zvezi z tem Srcom, naj dobiš mojo krv i jo deliš." „Če ščete v Gospodnovo svetlost stopiti, se morete v moje bože Srce skriti ... Če ščete spoznati globočino vse njegove vsmiljenosti, ki vas tak vroče ljubi, te morete z velkim poštiivanjom i velikov poniz-nostjov položiti svoja viista na odprtino mojega Srca . . ." „Tii je sredina. Nišče vam ne more zabraniti, ka toga Srca ne bi ljubili i se njemi ne bi dopadnoli, zviin če vaše srce tiidi šče to, ka bi se njemi zabranilo. Stvorjenja lehko gučijo, ka ščejo, a vašega kinča, vaše ljubavi vam nišče nemore oropati! ... To je moja volja, da brez človeče tolažbe ljubite." Pri toj izjavi postane Gospod i da vsem svojim zaročnicam sledeči navuk: „To ščem, naj se znebijo vse redovniške duše vsega, da če v moje srce ščejo priti, ničesa se ne smejo držati, niti, ki k zemlji veže ; ki šče Gospoda najti, more sam sameren ž njim biti; to Srce morete v svojem srci iskati." Zatem se pa obrne k sestri Mariji Marti, a vidi v svojoj vernoj službenici vse njemi posvečene duše: „Potrebiijem tvoje srce, ka me pomiri i si z menov pogovarja; . . . Navčim te, kak me moreš ljiibiti ar toga ti neveš: znanost ljubezni se najmre ne da z knige navčiti, ta se da samo tistoj duši, štera božega Križanoga prebrodjava i si ž njim zaviipno pogovarja. Pri vsakom svojem deli se združi z menov." Zatem njej Gospod da zarazmeti pogoje za notrašnjo združitev z božim Srcom i čud-
ne sadove te zdriižitve: »Zaročnica, štera v svojem trplenji. i pri svojem deli ne počiva na srci svojega zaročnika, čas zapravlja. Če kakše falinge napravi, more se z velkim viipanjom stisnoti k mojemi Srci. V toj božoj peči zgorijo vse vaše nepopolnosti; ljubezen žge, ljubezen vse vniči! . . . Ljubite me i vse mi prepustite! Odpočinite si na Srci svojega Vučitela, kak je to včino sveti Janoš. Veliko diko njemi spravite, če te ga tak ljubili." — (Dale.)
predga Lovrenčič Jožefa za naše romare na
Rakovniki.
Naše verno in pobožno ljudstvo rado hodi na romanje, na svete kraje. Vi, dragi rojaki ste že šli vnogokrat ta zadnja leta prek Mure k Materi dobroga tanača, posebno kda se vam je trbelo odločiti v kakšoj vekšoj i težavnejšoj reči, i Marija vam je dala pravi tanač.
Kje ste pa zdaj? Zdaj mate to srečo, da ste v svetišči Marije Pomočnice. Pomočnica! Ka pomeni to Marija Pomočnica? — Kda je dete malo, je vsigdar najvarnejše, či ga mati v naroči varje; kda je vekše dete, što njemi pomaga, što njemi da, ka njemi trbej? Mati, vsepovsedi mati i mati.
Marija je naša Mati, pri njej smo v zavetji, ona nas v vsakoj nevarnosti brani i varje i ona nam tudi povsod pomaga, kak svojoj dobroj deti. — Posebno pod tem imenom i tudi v tom svetišči Marija prav rada i . vnogim pomaga. Pred desetimi leti sem najšeo na sredi oltara pod prtom pismo: »Marija Pomočnica! moja mati so na smrt zbetežali, stan so mi odpovedali, jaz službe nemam. Lepo te prosim, pomagaj mi!" — Za en tjeden sem najšeo od ravno tistoga moškoga na tistom mesti ipismo jako dugo pismo: „Hvala ti dobra Pomočnica! Mati so že skoro zdravi, dobo sem lepi, zdrav stan i službo!" I našteo je ešče vnoge druge milosti, ki jih je prijao od Marije.
Tam za oltarom je vnogo kepov, srebrnih src. Vse te reči so svetišči i Mariji dariivale takše osebe, štere je Marija Pomočnica poslunola. 1 kel-kim drugim je pomagala!
Predragi rojaki! Vi ste zadnja leta jako močno občutili božo roko. Bila je,strašna povoden, vnogokrat toča, ogenj, živinska kuga, miši, mraz itd. Čiili ste ali celo vidli Jca se je zgodilo pred kratkim v Tornišči, na Ivancih. Kak vas je Bog obisko! — Ešče več. Vidite kak vse ide nad vas, nad vašo deco! Knjige, časopisi, predavanja včasi, razna društva! Vse ma te namen: »Pobožen prekmurski narod odtrgati od duhovnikov, od Cerkve, od Boga i vrčti te dober i pobožen narod brezverstvi i ga zbrisati izmed poštenih narodov." To se dela z vsemi močmi, z vsemi silami, liki skrito, ka vi niti v pamet ne vzemete. Dosegnoti mislijo, da naša deca ne bi legla v tiste verne katoličanske grobe, v šteri spijo i čakajo naši dede-ki i naše mamice.
Povejte mi, predragi v Gospodi, kam se naj obrnemo za pomoč? ; Što naj varje naše njive, naše senožati, naše gorice, naše hiše, našo živino, — što naj varje našo deco, naše družine, naše duše? Liberalna društva? Ta so samo za to, da vaše žepe na opak obrnejo, svoje panapunijo;
samo da vi toga ne zapazite, ar vam lepo peska namečejo v oči, da vi ne vidite kak zagiftajo vašo deco. Rešili nas bodo vse kaj drugo, kak katoliški društveni domovi, štere zidajo i štere bodo zidali? Tudi te domovi nas ne rešijo, ar ne bodo v rokah takših, šterih bi si što glavno skrb vzeo: Tu se ne bo preklinjalo, tu se ne bo nesramno niti gučalo, ta de mogo vsakši vsako nedelo k. sv. meši iti. Če pa te odgovornosti nega, tam bo nova nesreča za našo deco, za naš mili narod.
Kam se tedaj naj obračamo ? Edino pomoč dobimo pri Mariji; nej je zobston pomočnica krščenikov. Tu si je postavila svetišče. Tu odnet zakriva naše domove i naše siromaštvo s svojim maternim plaščom. Obr-nimo se zdaj i obračajmo se vsigdar z velkim zaviipanjom k Mariji Pomočnici.
Na. Talijanskom je že več let redno vse toča pobila v ednom okraji. Nekoga leta so pa vkuper prišli rihtarje celoga okraja i so napravili to oblubo: »Vsako leto bomo romali v Turin k Mariji Pomočnici i či nas varje toče, bomo prinesli lepi dar Mariji." I gledajte, že deset i deset let je minolo. Oni vsako leto romajo k Mariji Pomočnici; liki tudi toča od tistoga leta je več ne prišla v tisti kraj.
Predragi rojaki! Tak goreče se tudi vi priporočte Mariji, izročite njoj vse vaše potrebščine i vse vaše domače. Marija vas gviišno ne bo zapustila i nas varvala nesreč.
Vsi ste romarje. Od daleč ste prišli i mate daleč iti nazaj domo, nazaj med vaše drage. Bog Vam daj srečo, da bi lepo i srečno dospeli k svojim dragim domačim. Liki, mi smo tudi romarje vsi. Od Boga smo prišli i k Bogi nazaj idemo. — Zdignite svoje oči na Marijo i jo lepo prosite.
»Marija pomočnica, moja draga nebeška Mati! K tebi v-nebesa mislim in želim priti: Tebi priporočam sebe i domače. Primi nas vse za roko i pelaj nas vse k sebi v sveta nebesa.
Od »Doma sv. Frančiška".
Lepa prošnja do vseh, ki ljubijo sirote. K Srci Jezušovomi bi mogli zvršiti naše prvo nabiranje to leto. A ar je zavolo velike zime ne bilo mogoče k božiči opraviti božičnoga nabiranja, smo to komaj k viiz-mi zvršili. Naj ne bi bilo pregosto nabiranje, smo k Srci Jezušovomi ne nabirali, nego smo to nehali na jesen, kda z dragim nabiranjom, štero mamo k Ferenčovim, ali Franciškovomi, skupno opravimo oboje. Nabirali bomo zato odzdaj naprej vsakojačko zrnje, krumple, grah, pa kesnejši pov, ka nam pač što prevupa dati z svojega pova. Dovoljenje mamo od ministerstva celo leto pobirati. Potrebiivali bi samo nabirače- Prosimo vu vsakoj vesi par sirote ljubečih duš, so to te že tretjeredniki, so v kakšo brativčino ali ne, so dečki ali moški, so ženske ali dekle, naj nabirajo od zdaj naprej vsakovrstno zrnje, ki je letos zraslo ali bo še dozorelo, kakti kukorica, hajdina, proso, grah, krumple pa prvejše strmeno. Ka što prevupa naj da, nabirač pa naj to shrani i našemi odbori naznani, ka de šo po to. Pobrane dare bo odbor v peneze spravo i zračunao k že na-branoj šumi, ka potreben penez hitrej pride vkiip.
r
— 5 -
Novi kamni. Dobili smo ž Amerike 7 novih kamlov. Mamo jih tak zdaj 88. Potrebujemo pa jih 800. Ne je teško vgoniti, keliko nam ešče fali. Goreče Amerikanske darovnike niže objavimo.
Novih črepov smo dobili ednoga. Mamo jih tak 157. Do 800 je ešče jako duga pot, zato dajmo prgiščo za prgiščov našega pova, ka hitre] dobijo sirote streho.
Diplomo si je zaslUžo g. Vekoslav Medvešček, žel. uradnik v Ma-ribori, ki nam je daruvao 100 din.
Romarje od M. Bistrice so mislili na nas, poslali so nam po Vin-čeč Jožefi i Horvat Marki iz Trnja 56 din.
G. Bistrica goreča. Čeravno smo naznanili, da bomo zrnje i drugi pov pobirali, vendar sta Jakšič Ivan i Horvat Štefan nabrali na G. Bistrici 106 din. 80 p.
Sirote gorečnost. Neka sirota iz Medjimurja, Kovačič po imeni, ki bi rada prišla v našo sirotišnico za deklo, je v Štrigovskoj fari nabrala 155 din.
Ka mislite bi bilo to mogoče ?
K leti bi radi slovesno obslužavali petdvajseti letnico M. Lista. Pri toj priliki bi se moglo to zgoditi, ka bi se blagoslovo vogelni kamen naše prve sirotišnice v Slovenskoj Krajini ? 1
Ka mislite, je to mogoče ?! Mogoče je na te način, če da vsaka hiša 100 din. v Slovenskoj Krajini na „Dom" sirot, k leti ga lehko začnemo zidati. Se zna, da siromaške hiše ne morejo dati 100 din, morejo pa 10 din. Ščista siromaških hiš, štere bi samo 10 din. zmogle, je pa itak malo. Mesto teh bi dale bogatejše, pač premožnejše 150 din, bogate 250, najbogateše pa po en črep ali 650 din. Če bi se najšlo teliko ljubezni do sirot, bi k leti mogli vogelni kamen blagoslavljati za dom sirot. Pitate, pa bi trbelo to naednok doli plačati 1 ? Ne. Zadosta bi bilo obveznico podpisati i plačiivati na dve leti. Vsaki mesec nekaj, pa bi se plačalo, ne da bi što kaj v pamet vzeo i se obteršo.
Ki ma srce do sirot, naj nam naznani svoje misli i odkrije svoje srce na pitanje gledoč.
Vsem darovnikom žele smiljenost Jezušovoga Srca i prosi vse za vsmiljenost sirot	ODBOR.
Križ Jezusov.
„Kda se zvhim iz zemlje, vse k sebi dotegnem(Jan. 12.—32).
„To je pa pravo Jezuš mili Zveličiteo, naj naznani svojo smrt, kakše bo vmro" — pravi v razlago sv. apoštol. Križ Jezušov ma moč v sebi i diko. A oboje, i moč, i dika zvirate iz sramotenja, trplenja. To premislimo. To premislimo, da bo tiidi pri nas meo Jezušov križ diko, i moč. Oboje pa dobi, če bomo sramotenje mirno prenašali, če bomo svoje križe dotrpljivo nosili.
1. Glejte, kak se na križ pribije, že se kaže ta moč. Ali ne čiijete kaguči desni razbojnik: »Gospod spomni se me, kda prideš vu svojekra-lestvo?!" Ki ga je prle preklinjao, ga zdaj proti ovomi, levomi razbojniki zagovarja, ki ga je preklinjao: ,.Midva vredno trpiva, te pa kaj je kriv!?"
Ali je ne njegova, Križanoga moč, ka je sunce potemnelo, kda ne pri-šo mesec v njegov kolobar, ka so pečine pokale v nasprotno stran kak so ležale njihove plasti, ka so mrtvi stanjiivali? Ali je mogoče ne to posebna moč, ka tisti Nikodem, ki je prle zavolo straha pred svetom samo po noči vtipao k Jezuši iti, zdaj batrivno ide z Jožefom iz Arimateje k Pilati i prosi telo njegovo! Pa kda je diišo pusto na križi, ne je mogoče poganski stotnik spregovoro, „ka je te bio zaistino Sin boži?!" I židovje, ki so se v prsi bili s strahom razišli, več kak jasno svedočili, da je Jezuš zaistino k sebi začeo vse poteguvati. Potom, ka je križ gor-postavljen i Jezuš na njega pribit, se je začelo povrnenje židovov i poganov. Mi vsi ki smo živi svedoki, da je Jezuš svojo reč spuno, po križi je vse k sebi potegno, ka se je dalo potegnoti! V križi Gospodnovom so najšli moč i pomoč apoštolje, duhovniki, verniki vseh časov, da so lehko širili bože kraljestvo, da to obsega že 400 milijon kotrig. Pa tudi sam les ma v sebi moč. Skoro tristo let je ležao njegov križ zakopan v zemlji v nesnagi i Jezuš njemi je dao moč, kda ga je najšla sv. Jelena, moč, ki jo je on sammeoima: križ njegov je začeo prvi den najdenja čude delati, vračiti, hude duhe odganjati, milošče deliti za spopolnenje diiše. Pa to dela povsod, kde se časti delček svetoga križa. V Rimi majo veliki del sv. Križa, ki so hodili ta na romanje, so bili srečni tisti kinč viditi. A nikaj menje nneso srečni ki v Črensovce romajo, kde se tudi hrani edna skalnica Jezušovoga pravoga križa. Vsaki, ki ta roma, ga kiišne.
Pa ka bi prosili Jezuša, kda njegov križ kiišnemo! ? Svetsko reč ? Nikdar ne! „Jezušov križ reši mojo diišo!" To se je na križi molilo i pod njim. To molimo i prosimo tčdi mi, kda. to skalinico ali kakšikoli križ kiišnemo. Odičo se je križ Gospodov. V zlat i diamante so ga vložili,, kralovje i casarje na svoje krone postavili, se blišči na tormi vsake cerkve, najdeš ga na vsakom križopotji; nesme se meša služiti na oltari, na šterom ne najdeš križa, s križom te sprejme Mati cerkev med svoje kotri-ge pri svetom krsti i s križom se poslovi od tebe, kda ti ga na grob posadi, ka bi pod njim mirno počivao do sodnjega dneva. Opominaš se z vsem tem, da ljubiš, poštiiješ križ Jezušov. „Zavolo prestane smrti vidimo Jezuša z dikov i častjov koronanoga. Dostojno je bilo najmre, da se tisti, za koga i po kom je vse, ki je vnoge sine v blazenstvo pripelao, začetnik zveličanja, da se po trpljenji spopolni" (Heb. 2—9.) Gospod tak šče iti vu svojo diko, iščeš ti drugo? „Ne li je to trbelo Kristuši trpeti i tak iti vu svojo diko?!" je razlaga vučenikoma na poti v Emmaus. „Ki šče za me-nov priti, naj vzeme križ na svoje rame i naj me naslediije." To je njegova reč. Sramotenje mirno prenesti, vsakdenešnje križe voljno pretrpeti. To je navuk svetoga križa. Ne žele Jezuš zviinredno veliko trplenje: vsakdenešnje križe mirno nosi, je pravo i z ednim obečao, ka vsaki den bo meo svojo nevolo, svoj križ. Ošpotaš, ogrizeš, ne brani se i ne idi včasik fiškališa krmit s penezi 1 Kem vekša je posoda, tem več drži; posodo naše duše pa kopa sv. Duh. Najvekšo je skopo v Mariji. Kopa jo z križom Jezušovim. Kem več so trpeli svetniki, tem več dobra so včinoli. Ne zdravje i lepa postava ali lepi glas ali bogastvo ali modrost ne te reči, driigo je v prvoj vrsti potrebno za pridobljenje velikih niilošč za velika dela na hasek vnogim dušam i na veliko božo diko: Križ je potreben. Vu-čenik križanoga hodi vsaki ki s potrplivostjov premaga življenje. Jezuš nas tolaži s tem, da je naše plačilo obilno v nebesaj i če z njim trpimo se z njim tiidi veličimo. Amen.
Začetek 25. letnice Marijinoga Lista. Slavnost širitelska.
Velko sv. mešo so služili za žive i pokojne širitele pred Najsvetejšim g. Meško Jožef, kaplan v Črensovci, ki so se v svojoj predgi tudi spomi-nali z Marijinoga lista i njegovih širitelov. Povedali so „da je 25 letnica širitelov M. Lista svetek dela, dela nesebičnoga, štero se ne opaža na zemlji; zato je pa tem bolje častno i zato je bolje zaslužno pri Bogi. Širitelom M. Lista so pa naložili kak sveto dužnost ljubezni, naj ešče dale vršijo svoj lepi poseo, pa naj to vršijo z ešče vekšov gorečnostjov. Mi vsi pa ostanimo verni Marijinomi listi i ž njim širimo notrašnje versko življenje, predvsem pa istinsko,' notrašnjo Marijino čast."
Črensovska cerkev z šegeštijov, pred šte-rov so se zbirali jula 14. širitelje i širite-iice M. Lista za fotografiranje.
Te den so se služile svete meše za širitele žive i pokojne tiidi v Veržeji pri Materi dobroga tanača, v Soboti pri sv. Martini i v Celji pri sv. Jožefi. Med svetov mešov tak ranov kak velikov v Črensovcih je spe-vao pevski zbor g. Luthar Štefana, šolskega upravitelja i kantora v Črensovcih štiriglasno, jako lepo i genljivo. Toisto nalogo je zvršo tiidi popoldnevi pri večernici. Zaistino si je vredno zasliižo pohvalo gospodov iz Tišine. Pa na Tišini je edna ti najlepših cerkvenih pesmi, če ne ta najlepša v Slov. Krajini. Pri večernici je tudi velikanska črensovska cerkev cela popevala Marijine litanije tak pobožno, da se njej je zaistino veselila Marija.
Pred večernicov so meli g. Baša Ivan, ešpereš navuk. V svojem le-pom govori so večletni bivši urednik, sotrudnik i 25 letni širiteo iz srca povedali sledeče: Z trnjavim vencom je opletena zgodovina M. Lista, a
ravno to trnje njemi je dalo teliko blagoslova. Jezere i ježere je te list obdržao skoz 25 let vu pravoj veri i na poti pravoga krščanskoga življenja. Dužnost naša za te veliki Marijin dan naj bo to, da mo se vsikdar držali navukov M. Lista.
Slovesnih večernic so se vdeležili pred Najsvetejšim zviin predgara g. dekana sledeči gospodje: Horvat Jožef, martjanski, Čačič Jožef, čren-sovski, Krantz Jožef, tišinski plebanoš, Meško Jožef, kaplan Črensovski, en duhovnik iz druge pušpekije, Halas Daniel, bogoslovec, pa vrednik Marijinoga Lista Klekl Jožef. Pa tudi civilni gospodje so se vdeležili slav-nosti, kakti Kontler Julij, šolski upravitelj z Turnišča, Luthar Štefan, šolski upravitelj z Črensovec, Muk inženjir z Ormoža, gospodičina poštarica i gospodičine vučitelice, naše dijaštvo i nešteto naroda. Vsi ti so se veselili zmagi širitelov. Ja te den je bio den zmage za širitele. Petdvajseti let so se borili, da premagajo vihere, ki so proti Marijinomi Listi nasta-noli i denešnji den je jasno pokazao, da so se dobro borili: prinesli so z boja palmo zmage. Vsi so se njim veselili, ka so dobro sadili, ka so drevo Marijinine časti globoko posadili, zraslo je to drevo i denešnji den trga ž njega šest/ezero družin sad Marijine ljubezni, sad ki ga bodo vso večnost vživale pri Jezuši. Pa kda smo se veselili tomi velikomi šeregi širitelov Marijine časti, smo v diihi mislili i na naše mile širitele v tujini, ki neso mogli k nam, ka bi se z nami veselili. Mislili smo i njim pošiljali zlati sad naših svetih meš i molitev v dalnjo Ameriko, Canado, Nemčijo, Francusko, na žitna pola naše države, vu razne fabrike, pač po čelom sveti, kdekoli se kole naš narod za vsakdenešnji kruh i smo poiskali gori naše mile širitele i širitelice pa smo pravili Mariji za nje : Ti njim plačal ! Ne so mogli sem, ne spozabi se ž njih. Pa še dale smo šli, kak v Ameriko. Sli smo celo na drugi svet i tam poiskali gori naše pokojne širitele i širitelice z svojimi mešami i molitvami pa je potolažili, pa njim diko povekšavali.
Po večernicaj, štere so vse napunile z navdušenjom, smo se zbrali vsi pri šegeštiji črensovske cerkve, da se damo fotografirati. Veselo smo se zbirali, zaistino Marija je bila med nami. Ni deca, nedužna deca nema takšega veselja, kak smo ga meli mi, ar smo bili osvedočeni, ka je naša skupnost samo začetek večne nebeške skupnosti, ka je naša velika radost samo kapljica tistoga morja radosti, v štero bo Marija vtopila naše duše, ki so gorele za njeno čast i jo širile. (Dale.)
Znaki Srca Jezušovoga.*)
Poznate te znake? Augusta 18. so se narodili v Slovenskoj Krajini. So prosti i pozlačeni dragši. Prostih cena je 3 din. en falat. Jako lepi so. Spodkar je cerkev katoličanska, okoli nje naše topole ali jegnjedje, nad tema pa plava v zrak: prebodjeno Srce, ki čuva naš kraj, našo cerkev. Ljubezen božega Srca je na znaki, ki nas vči ljubiti požrtvovalno svojega
*) Znake pošlje vredništvo M. Lista v vsako dalešnjo faro, k Črensovcam blizi ležeče fare je pa tii dobijo. Cena navadnoga je 3 din. pozlačenoga 10 din. Čisti dobiček od znakov dobijo sirote. V Ameriko samo pozlačene pošljemo. Cena, ka što z dobre volje da. a ne menje kak 25 centov. Vse se sirotam da, ka je od stroškov više. — Vredništvo M. Lista v Crensovcih.
bližnjega, svoj dom, da ostane veren Jeznšovoj cerkvi. Kre dva kraja je trnjav venec, znamenje trpljenja, brez šteroga nega prave ljubezni do Boga i bližnjega, pa zeleni listek lipe z cvetom klinčka, naše zemlje drevom i rožov v znamenje, ka prava ljubezen napuni vsakoga z vupanjom, ka pride ednok venec zmage z rož spleteni kak plačilo za našo ljubezen, štero smo nosili v svojem srci do Boga i bližnjega, 'to je do svojega doma, do svoje cerkve.
To pomenijo naši lepi znaki, znaki [Slovenske Krajine.
Nastane pitanje, kda naj nosimo te znake?!
Te znake moremo v prvoj vrsti nositi na Gospodove svetke, kak na Božič, Tri kraiovo, Svečnico, Vuzem, Zastoplenje (Velko Telovo), na Te-lovo, na Srce Jezušovo, prve petke ali nedele i na god Kristuša Kralja, zadnjo nedelo meseca pktobra. Dobro znamo, ka je nošnja teh znakov častenje Srca Jezušovoga i služi veliko obrambo božega Srca v žitki, posebno pa na smrtno viiro i zviinredno plačo za junaštvo, ka nesmo se sramuvali spoznavati Gospoda. Te znake bomo blagoslovili i dajte blagosloviti, ka do meli še vekšo moč proti hudomi.
Poleg cerkvenih svetkov pa bo dobro te znake še nositi v vsakoi fari, kda je tam proščenje. Kak lepo bo to ! Na priliko na Malo Mešo si opičijo v obleko podobo Marijinoga Sinu, njegovo Srce tiširiski farniki, na Jožefovo cankovski, na Križovo črensovski, na Velko mešo torjanski, na Zastoplenje bogojanski itd. Vsaki, ki de svetio z veselov faiov proš-čenja, si ga tudi opiči i z tem jezeri pokažejo en den, ka so sinovje edne matere slovenske, edne cerkve, i ka jih žive i navdušuje ljubezen do Srca božega, štero je življenje dalo za nje.
Mamo pa tudi še narodne svetke, kda se naša mladina, naša društva, naš narod zbira pri raznih prilikaj, da da izraza, ka ljubi svoi narod i svoj dom, ka je veren spunjavalec zakonov, za te prilike je tudi naš znak ali kda se zbira ljudstvo za kakše dobrodelno gospodarsko, pošteno prosvetno delo, te si naj tudi vsaki navzoči opiči te znak Sloveuske Krajine v znamenje, ka se dobromi Bogi zahvali za ves napredek, šteroga njemi je dao. Te znak naj roma od roda do roda i naj veže, vse nas vkup v ednoj velikoj ljubezni, štero žari Srce Jezušovo iz sebe na nas uboge zemljane. Ta liibezen, nas bo potem vezala vkup z vsemi brati, štere nam dava Jezušova zapoved: ljubi bližnjega kak samoga sebe!
Pa ešče eden veliki pomen ma naš znak. Te znak je postao i more tudi ostati vez, ki nas veže vse vkup, smo tU doma ali v tujini. Naši delavci raztepeni po državi i čelom sveti se bodo po tom znaki spoznavali; naši Kanadanci razločeni po strašnih šumaj velikoga angleškoga domi-niona se bodo po tom znaki vkUp zbirali ; naši kruh služeči v Nemčiji, v Franciji, i drugih državaj sveta tazškropljeni bodo po tom znaki dobili moč i tolažbo, ka do mirno prenašali svoje križe, delali pridno naprej, ar jih znak opominao bo, ka delajo za tiste, ki v tom ljUbljenom domačem kraji prebivajo, šteroga kaže znak; naši Amerikanci iz Severne, Srednje i Južne Amerike bodo po tom znaki, šteroga si epičijo v obleko, vuž-gali ogenj v svojem srci do svoje mile domovine, kde njim je zibelka tekla, kde so čuli to sladko reč od ljube mamike i dragoga ajteka: dete moje; te znak jih bo pripelao na grob svojih dragih, kde bodo v duhi pokleknoli i molili za svoje drage domače. Ja te znak bode žareči ogenj,
bode prevelika svetlost; ogenj, ki de vužigao ljubezen v tujini do domače griide ; svetlost, v šteroj do vidili i spoznavali naši domači eden drugoga.
Znak Slovenske Krajine je znak ljubezni, ki je vse dala, da mamo sloboščino bože dece, štera je vretina vse ostale sloboščine.
Sinovje i hčere Slovenske Krajine, opičite si vsi i vse te znake na ljubeče srce! Ljubimo vsi Jezušovo Srce! Ljubimo v tom Srci vsi sebe, svojega bližnjega, svoj dom, svojo cerkev! Ljubimo!
Ka je katoličanska Maticerkev?
Sveti Diih Bog svedoči v knigi: Djanje apoštolov: „ Vnožina vernih je pa bila ednoga srca." (Dj. ap. 4.-3.) Edno želo so meli vsi, edno veselje, edno žalost, ki so bili kotrige Materecerkve za časa apoštolov. Ta edinost je znak tiste ljubezni, štera mora ladati med kotrigami Cerkve po Kristušovom zgledi: „Kristuš je liibo Mater cerkev." (Ephez. 5. 25—28.) Če ščem zato odgovor dati na zgoraj stavljeno pitanje: ka je katoličanska Maticerkev? — moremo odgovoriti, ka nikaj drugo nej kak Jezušova ljubezen v njenih kotrigaj, nikaj driigo kak v življevje speiana zapoved njegova, ki se glasi: »Zgled sem vam dao da kak sem jaz delao i vi delate." (Jan. 13.-15.)
Jezušova ljubezen v kotrigah vseh do njega, dobroga Boga i do vseh bratov i sesjer po njegovom zgledi, po njegovoj zapovedi, to je katoličanska Maticerkev.
Kde zato vmira diih prvih krščenikov, kde nega ednoga srca ljubezni, tam se začnejo razširjati krive vere. tam začne cvesti vsa hudobija. Pomislimo samo malo. Kda je začela prepadati prava vera? Ne mogoče te, kda so se liidje med sebom sovražili, kda so se cepili na razne stranke, kda so se vršile agitacije za peneze, što bi dobo duhovno službo! ? Jezušovo Matercerkev zato zida tisti, ki ljubi Boga i bližnjega i tem bole jo zida, tem trdnejši fundament njej dava, kem bole gori njegova lubav do Boga i bližnjega. Podira pa tisti Jezušovo Matercerkev, ki neti sovraž-tvo med dušami, ki je pun istoga duha. šteroga so sveti apoštolje tak grozno obsodili i pokaštigali, ki ma Šimonovoga duha, ki je šteo za peneze kupiti duhovno oblast, naj njemi nosi čast i dohodke. Jaj tistomi, ki šče za minljivi zlat i srebro sebi kupiti Kristušovo oblast za duše i dohodke duš, štere, kak sam Bog pravi, ne so z minljivim zlatom i srebrom odkupljene, nego z dragocenov krvjov nevtepenoga Agnjeca. Jaj tistomi, ki zavolo mite ali pila, ali prijatelstva ali častiželjnosti podpira te greh. Smrtno greši duhovnik, ki ga včini i vernik, ki duhovnika v tom. podpira.
Ka je katoličanska Maticerkev!? Mogoče zidina z oltari!? Ne ... Izmed stojezerih njenih zidin je samo edna katoličanska Maticerkev, zidina toti, ali ne iz kamna i peska, nego iz duš zidana, šteroj je streha, to je glava Kristuš, i štere daše edno verjejo i edna ista svestva jih hranijo : oboje to i vera i svestva pa izvirajo iz Jezušovoga Srca. Ma pa ta hiša ču-vare, ar jih je Kristuš sam postavo i zvolo za to službo i ti so njegovi namestniki pod glavnim voditelom i njegovim namestnikom svetim Očom, rimskim papom. Sveti Cyprian tak lepo pravi zato, ka je Maticerkev ne drugo kak „ Verniki okoli duhovnikovi
Ka je katoličanska Maticerkev!? Sveti Duh Bog jo zove za „hišo božo", za »kraljestvo bože." Kak velika čast! Kak visiko odlikuvanje! Jezušove reči se tičejo vsakoga katoličanca: „Bože kraljestvo je notri vu vas.u (Luk. 17.—21.) Kraljestvo i to bože, večno kraljestvo nosi v sebi vsaki, ki je kotriga svete kat. Materecerkvi, če je pun ljubezni do Boga i bližnjega.
A moj Bog, ne zameri mi, ka pri tom veselom pogledi, se zaskuzim. Vnogi so samo po imeni katoličanci i njim je več zamazano veselje greš-noga tela ali grešne spone hudoga duha kak tvoje odlikuvanje! Keliko razvalin vidim vu diišaj! Zidane so te duše, te katoličanske duše iz krvi Jezušovoga prebitoga Srca v naroče prečiste žalostne Matere bože. Pa so podrete! Kakša sramota za te duše! Kakša žalost za siromaškoga Jezuša i njegovo presveto mater! Milijoni so zapisani v studenec, k štero m i so nekda angelje hodili pit vodo veselja, zdaj so pa podreti i se hudi dii-hovje vlačijo okoli njih, ki so njim vzeli ljubezen do Boga i bližnjega, ki so je oropali nazadnje tudi prave vere Jezušove. I to žalostno pokapanje duš ide naglo naprej. Nega kolere, štera bi toliko človečega življenja skončala kak je zadnji par deset let, posebno po nesrečnom boji vničilo dttševnoga živlenja! O kak strašno je viditi poistinitev Jezušovoga proro-kiivanja den na den bolje očivestno: „Mislite, ka najde Sin človeči vero, kda pali pride ?" (Luk. 18. 8.)
Ka naj včinimo zato, -ka se ponovi stara dika kat. Materecerkve ! Ljubimo! Jezuš nam zapovedava: „Ljiibite se med sebom/" (Jan. 13.—34.) I molimo! Istotak nam On, mili Odkupiteo zapovedava: „Prosite i dobite!" (Mat. 7.-7.)
Ovč.ice drage! Jako dosta je sovraštva med nami. Odpravimo je, ljubimo se i ne sovražimo se, odpustimo vsem, ve dober Bog ma dosta več nam odpustiti, kak mi svojemi bližnjemi! Pa ka ne moremo doprinesti sami, tisto sprosimo od dobroga Boga: dosta, prav dosta molimo za sveto kataličansko Matercerkev!
Marija, mati žalosti.
Septembra 15. obhaja Maticerkev god žalostne Matere bože. Letos s' adne vkup z križovskov nedelov. Ar so Marijine žalosti tesno združene z Jezušovim trplenjom, štero nas je rešilo večnoga pogiiblenja, nam dužna zahvalnost zapovedava, da tudi na te večkrat mislimo. Posebno pa naj to včinimo na dvoji god Marijinih sedmerih žalosti.
Sedem jih svetimo, nešteto jih je pa mela. Te najvekše, sedmere obhajamo ar v te vključimo tudi vse ostale. Poglejmo je nakratci. Poglejmo je i včimo se ž njih dve velikivi isti ni: 1. ka Bog tiste, štere rad ma, z' posebnim trplenjom obiskava i 2. ka je ne mogoče Boga ljubiti brez mir-noga trplenja.
Prva Marijina žalost je bila, ka je te, kda vse matere čutijo radost, ona mogla žalost občutiti. To je bilo pri pelavanji. Detece je nesla v cerkev, puna z vupanjom, ka njej bode na radost, na pomoč na stare dni. Tolažila se je, kak vsaka mati. Ali, njeni trošt jo je že pri vpelanji vkano: Čuti je mogla z vust Šimeona, iz šterih je sv. Duh govoro, da bodo nje-
nomi Jezuši proti delali, tak proti, ka zavolotoga njej meč prehodi dušo. Te meč je pa hitro prišo. Druge matere ido domo z veseljom od vpelava-nja i dom svoj z detetom spremenijo v dom radosti. Marija neje mogla domo. Angeo se je skazao hraniteli, sv. Jožefi v noči i ga je opomeno, naj beži v tujino, v daljni poganski orsag, ar dete ščejo vmoriti hudobni ljudje. Ne veselje, nego neizmerna žalost se je naselila v Marijino dušo po vpelavanji, ne radostni dom, tužna tujina jo je čakala z detetom. To je njena druga žalost.
Tretjo je občutila, kda njej je Jezušek v cerkvi na zgiibo prišo. Tri dni ga je iskala, jočič, žejna i lačna, trudna i snena. V Sini je Boga zgubila, zato je tak neizmerno žaliivala.
Pa ta žalost je mela vendar neko tolažbo. Najšla ga je nazaj i neje bio njeni Jezušek nindri mantran i ošpotan. A kda ga je na križnoj poti srečala, kda ga je vidila opljtivanoga, krvavoga, bledoga, na smrt zman-tranoga, o te, te je trpelo njeno srce, te je krvavela njena duša! To je bila njena štrta žalost.
Peto je občutila, kda je pod križ stopila. Pod križom je v diihi pretrpela tisto, ka je njeni boži Sin na križi pretrpo v teli i duši. Vmirala je pod križom i bi mrla, če je posebna boža moč nebi bila okrepila. Vse je ostavilo njenoga Sina, njenoga Boga na križi, vse se norčari ž njega, vse ga mantra, vse ga zametavlje i ona njemi nemore, ne sme pomagati, ar je to boža volja. Čiije njegovo tožbo : žejam i ona nesme ponuditi kapljico mrzle vode svojemi vmirajočemi deteti ; čuje njegovo tužno ječanje: moj Bog, moj Bog zakaj si me ostavo ! ? I ona ne sme ni edne tolažljive reči njemi povedati, ar naši grehi to zadoščene zahtevajo ! ? O mantrništvo vseh mantrništev !
Sestoj žalosti se je odprlo Marijino srce, kda je vidila odpreto Srce svojega božega Sina na svojih naročaj. Siromaška mati! Roke, ki so jo nekda binckale, so prevrtane od strašnih, topih cvekov; noge, šiere so tak ljiibeznivo za njov drkale, se ne genejo, so vse edna rana, edna krv; viista ne šepečejo vač te najslajše reči: mati. Zatonilo je sunce njene duše, zato je tudi zatonila morje žalosti njena diiša. I kda je zatonila, je najšla nas, naše zgubljene duše i je porodila na novo življenje, na življenje vekivečno.
Pa to naše življenje je skrivala v grob, kda je svojega božega Sina v njega zakopala. Milo ga je zadnjič poglednola v grobi i se od njega poslovila. Njene skuze so bile iz ognja i krvi pa ne z vode ar je ž njimi v grob zakapala ne samo svojega Boga i sina nego i naše življenje, ka bi je iz groba, iz tabernakla jemali. Grob Jezušov je najmre odpro naš tabernakel, kde je naše življenje, kde je Jezušovo presveto telo, ki hrani naše diiše na večno življenje. A te grob, te tabernakl so odprle Marijine bridke skuze, štere je pretakala, kda je v srci sedmo svojo najvekšo žalost čutila i nosila od velikoga petka do viizemske nedele.
Marijine sedmere žalosti naj nas vse navčijo na to dvojo veliko is-tino, ka Bog tistim, štere rad ma; dava posebne velike križe, i ka niedna diiša ne more Boga prav ljubiti, če ne ve mirno vse pretrpeti, ka njej Bog pošilja.
Sisao: Sv. ALFONZ LIGURIO. Marija je Mati spokorni grešnikov.
Reči evangelija »Tisti, ki prosi, dobi", se-lehko nanašajo, tiidi na molitev, štero opravla-mo k Mariji. Če je tsti, šteri prosi, ne vreden, ka bi bio posliihnjeni, njemi bo Marijino za-služenje pripomoglo, ka bode posliihnjeni, pravi sveti Anzelm- Sveti Bernard opomina zato vse grešnike, ka naj prosijo Marijo za pomoč in ka naj majo zaviipanje na molitev k Mariji. Če že nainire grešnik sam ne zasluži, ka bi bio posluhnjeni, se njemi bode skazala tista milost, za štero prosi zavolo Marijinoga zasluženja. (Sv. Bern. Serm; 3. in vig. Nat). Če bi štera mati znala, pravi te svetnik, ka se njeniva dva siria smrtno sovražita, bode gvišno na vse mogoče gledala in si prizadevala, ka jiva pomiri, Marija je pa mati Jezušova in obednim mati ljudi. Če opazi grašnika, šteri je neprijateo Jezušov, se trudi, ka ga z Jezušom zmiri. (Sv. Bern Deprec. ad V.) Ta dobra mati nikaj drugo ne žele od grešnika, kak ka se njoj priporoča in ka ma trdno volo, ka se pobolša. Če Marija vidi pred svojimi nogami grešnika, šteri jo prosi za smilenje. ne gleda na grehe, nego na njegovo dobro volo, s šterov pride-k njoj. Če ma grešnik dobro volo, ga Marija vsikdar prijazno sprime in
čeravno ma grešnik kelkošteč grehov, si bo ta liibezniva mati prizadevala, ka ozdravi vse njegove rane, ar je ona ne samo po imeni mati smilenja, nego je mati smilenja tiidi v istini in to v deli tudi skažiivle. To je razo-dela preblažena Devica tudi svetoj Brigiti. (Rev. S. B. I. 2. C. 23.)
Marija je mati grešnikov, šteri se ščejo spokoriti in je zato nemogoče, ka Marija ne bi mela z grešnikom smilenja. Na pogled se nam celo tak vidi, kak če bi bilo trplenje grešnikovo obednim tiidi trplenje za Marijo. Kda je kanaanska žena prosila Jezuša, ka naj oslobodi njeno hčerko od hiidoga duha, je včinilato z etimi rečmi: »Gospod, Ti Sin Davidov, smili se meni; mojo hči mantra hudobni duh. (Mat. XV. 22.) Če je pa hudobni duh mantrao njeno hčer in ne njo samo, se tak vidi, ka bi mogla praviti »Gospod, smili se mojoj hčeri", in ne »smili se meni". Itak ta kanaanska žena je pravila »smili se meni". To pa zato, ar matere občutijo trplenje svoje dece, kak či bi to bilo njihovo trplenje. Po takšem, če se grešnik priporača Mariji, pravi sveti Rihard, prosi Marijo za njega z ravno tistimi rečmi pri Bogi: »Gospod, smili se meni." (De Cand. V. c. 6.) Marija pravi: Pogledni, Gospod, ta sirmaška duša, štera je v stanji greha, je moja hči. Ti se moraš zato smiliivati — ne toj duši, nego meni, štera sam njena mati. — Če bi vsi grešniki pribežali k toj sladkoj materi, je gvišno, ka bi njim Bog odpiisto vse grehe. O Marija, pravi sveti Bonaventura, Ti sprimeš grešnika, šteroga celi svet zaničiivle, z materinskov milosrčnostjov in ga ne zapustiš, dokeč ga ne pomiriš z njegovim sodnikom. (In Spec. C. 5.) Ali je mogoče, Jca bi Marija zavrgla nesrečnoga grešnika, šteri se zateče k njoj? Ne! Če ma grešnik trdno volo, ka se pobolša i prosi zato Marijo za pomoč, ga Marija ne zapusti, nego ga bode kak mila mati ojjjela in ga prle ne odpusti od sebe, dokeč ga ne pomiri z svojov močnov priprošnjov z Bogom in dokeč ga ne pripela nazaj v stan bože milošče.	(Dale).
Bodi popolen.
VIII
Biti popolen v svojem zvanji se pravi spunjavati dužnosti, štere nam naloži naše zvanje i vse to činiti v istini dobro, za božo čast tak, ka vzememo vse stvari, tak, kak če bi prišle z božih rok. (Sveti Frančišek Šaleški.)
Slavni očak Pafnucij je ednok šteo znati, če si je pridobo kakše zasiiiženje. Nazveščeno njemi je bilo, ka je v tom pogledi podoben ednomi plemenitaši. Pafnucij se je na to potriido ka toga plemenitaša obišče. Plemenitaš ga je lubeznivo gor prijao i lepo pogosto. Po jedi je Pafnucij plemenitaša proso, ka bi njemi pripovedavao svoje življenje. Plemenitaš je odgovoro, pa se zagovarjao, ka nema nikaj dobroga na sebi. Svetnik pa ga je nadale proso i tak njemi je plemenitaš začno pripovedavati, ka se stalno trudi, ka sprejema romare i je preskrbi z vsem potrebnim za pot Nevolnim v nevolaj pomaga i se trudi, ka bi njegove sodbe bile pravične, ka proti svojim pod ožnikom ne bi bio trdokoren, tak ka lehko v miri obdelavlejo svoje njive i ne terja od njij nikše nepravične dače. Nišče se nemre pritožiti, ka bi njegovi 1 udje ali njegova živina komi kaj slaboga
včinoli. Nikdar ne guči proti svojemi bližnjemi kaj slaboga, nego vse spoštuje i Iubi i se trudi, ka bi vsem pomagao. Sveti opat je bio po tom pripovedavanji jako potolaženi i je zarazmo, ka prava popolnost ne obstoji v velkih delaj, nego edino v zvestom spunjavanji vsakdanešnjih dužnosti.
V San Cezario je za časa svetoga Jožefa Kupertinskoga živela edna redovnica v glasi velke svetosti i jakosti. Ednok so svetnika pitali, kakša je ta redovnica, štera ma tak dober glas, pa je svetnik odgovorio: „Med vami živi istinita svetnica, štere pa ne poznate," Na to je imenuvao ime nekše siromaške i nepoznane vdove, od štere se do tistoga časa ešče nikaj ne culo. Poizvedavali so po njoj, pa se je zvedilo, ka ta vdova stanuje v nekšem zavrženom kraji, kak ločena od vsega sveta i se preživlja z delom svojih rok. Svoj poseo zvršavle s svojimi hčerami i nejde nikdar med šumeči svet, samo vsakši den se vdeleži svete meše.
Molitev: O moj Bog, kak lehko bi postano svetnik, samo če bi tak zvesto i dobro spunjavao dužnost svojega zvanja! Ali na žalost, kde je moja zvestost ? Delao sam samo to, kde sam meo dopadenje. Gospod, potrdi me v boji z menom i mi pomagaj, ka Ti bom zvesto služo 1
CERKVENI - GILASli.1
jmTTTrTrnTTTrrnTTrrKTiniu.^i iiilin:ii;i'.LiimLi;».HimiuiniinllllMll»!!mntimiri]Tiiiuniimiini .......................................................................................................................
J. KO NTLEA
Kongres za vzhodne navuke v Pragi. Že duga leta se vkup zbirajo vučeni liidje, ki iščejo poti, kak bi vzhod kem bole spoznali, kak bi se odstrano razkol povzročen v cerkvi v 11. stoletji i da.se vzhodna i zapadna cerkev pa združita. Na teh sestankih se zbirajo v prvom redi Slovani pa tiidi drugi narodi. Letos je bila Praga zbrana za kraj kongresa, da se je zednim proslavila jezeroletnica smrti sv. Vaclava. Na tom kongresi so se menjavale goreče molitve z vučenimi predgami v vseh jezikih.
1. Prvi den kongresa, 11. avgusta je bila služba boža, ki so jo opravili piišpek iz Pšemysla. Te den popoldnevi so si gostje lehko poglednoli Prago, ki je bila jezero let središče češkoga kulturnega živlenja.
Večer ob 8. veri je bio otvorjen vzhodni kongres s svečanov akade-mijov v velkoj dvorani, okinčenoj z zastavami i cvetjem. Pri toj akademiji so bili navzoči odlični gospodje : praški nadpiišpek dr. Kordač, 8 piišpe-kov, nekaj opatov itd. Dyorana je bila nabito puna. V začetki so prečteli tist sv. Oče, ki so ga vsi stoječki poslušali. Sv. Oča z veseljom hvalijo le kongrese za vzhodne navuke. Za tem so se pa vrstili vnogi govori piišpekov i zastopniki raznih narodov. Med temi je tiidi gučao Slovenec dr. Grivec. Po govorih se je akademija končala s spevanjom narodne himne.
2. Drugi den kongresa 12. avgusta, so se začnola ob 9. vori predavanja v dvorani benediktinskoga samostana. Predavanja je otvoro olomuški nadpušpek dr. Prečan.
Prvi predavatelj je bio Mgr. d'Herbigny iz Rima, ki je gučao od misli katoličanstva i od živlenja molitve. V svojem izvajanji je povedao, da bo katoličanska cerkev rešitelica ne samo poedinca, nego celoga naroda.
Za tem so prečteli brzojavne pozdrave kongresi.
Sledilo je predavanje dra Grivca iz Ljubljane : od vzhodnoga pojma cerkve. Po tom pa predavanje dr. Vašica iz Olomuca : Sv. Vaclav v staro-slovenskih spomenikaj. Velko častenje sv. Vaclava vidimo v ruskih spome-menikaj od 11. do 13. stoletja.
Vučena predavanja so bila končana poldne. Po tom je pa Msgr. d'Herbygni meo v Emanskoj cerkvi frtaovorno predavanje, kde je pozvao vse angele čuvare i vse nebeške sile na pomoč. To premišlavanje je napravilo globoki vtis na vse kongreganiste. Kongres se je zakljiičo z velikim duhovnim haskom.
Beograd. Blagoslovitev vogelnoga kamna nove katoličanske cerkve. Verske potrebe silijo katoličance v Beogradi, da si zidajo nove cerkve. 18. avg. je blagoslovo beogradski plebanoš dr. Wagner vogelni kamen za novo farno cerkev na Čukarici. Pri obredi je tudi beogradski nadpušpek g. Rafael Rodič navzoči bio.
Zagrabečki eršek dr. Anton Bauer so obsltižavali zlato mešo. Cela Hrvatska njim je na čast priredila velike slovesnosti
Med rožnatim i trnjevim vencom. Pred nekelko meseci je bio pariški predvaraš sv. Sulpicije svedok genlivoga dejanja. V cerkvi sv. Sul-picija je sloveči pesnik iz Alzacije - Jurij Chepfer jepripelao k oltari pred duhovnike belo oblečeno kandidatko za nuno. Pred oltarom sta ležala dva venca : rožnat i trnjov. Ta belo oblečena je bila slavna pariška pevka Suprino. Kiišnola je trnjov venec i si ga položila na glavo. Njenim prija-telom i prijatelicam so se skuze pokazale v očeh, kda je pevka Suprin, zdaj sestra Dijana preminola skozi šegeštijo v klošter za vsikdar.
Francija. 30. juna je mesto Lille melo zanimivo novo mešo. Novo mešo je meo Jožef Basgnin i v tistom časi je v tistoj cerkvi dariivalo sv. mešo šče šest njegovih bratov duhovnikov. Dva od teh sta jezuita eden benediktinec i trije so svetni duhovniki.
VSEBINA :
K Materi Mariji	Stran	i	Začetek 25. letnice Marijino-	
Življenjepis Chambon Marije			ga Lista	„ 7
Marte, laične sestre reda			Znaki Srca Jezušovoga.	„ 8
Marijinoga obiskavanja	n	2	Ka je katoličanska Maticerkev?	„ 10
Predga Lovrenčič Jožefa za			Marija, Mati žalosti.	. n
naše romare na Rakovniki.	n	3	Dika Marijina	* 13
Od „Doma sv. Frančiška"	n	4	Bodi popolen	* 14
Križ Jezusov.	n	5	Cerkveni glasi	„ 15