Leto IV«, šlev. 35. V Celfft, sobota dne 25« tnarca 1922. Poitnlu plaboi i iifoitai. ¦k i* ' t> Ljubljana ^^^V fllL^^^^^ ^^H 3 B^H I^^^^^^^^Ä i JjjHJB Stanc Ictno 43 Din, meseCno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm višine stolpca HO p. Reklame med tekstom, osmrtnlce in zahvale 50 p. Posaiaezua Stevilka stane 50 p. Izhüja vsak torelc, četnek in sobolo. Uredniitvo Strosstnajerjeva ul. St. 1, I. nadstr. Telefon St. 53. Upravnifitvo Strossrnajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. C=a Rnčuu kr. poStnega Cekovrtega urada Stev. 10.066. c^ I. PREKOl&EK: Političuo pismo. Razinere v naši Joinovini postajajo vsled inorečega in dušečcfta upliva ne- zadovoljstva vseh slojev tako obupne in žalostne, da začnejo obupavati nad do- movino in. njenim živiien.iem včasih Že uajveeji idealist!. Nezadovoljstva se ne spravi z rar- pravami v časopisju iz sveta, o tcfn sino si gotovo vsi edini, tisti ki zabavlja- ino in tisti. ki nc zabavljamo. Mneiija Pa sem, če iina en del slovenskega tiska pravico, da- neprestano ru.ie in meče v blato pavšalno vsc, kar se pri nas zjja- di, Ja imaitiu tisti, kl hočemo boljse in urejenejše gospodarske in upravne. pri- likc, tern veejo sfcalno nalogo in doiž- nost, da napake svobodno grajaino, da kaicmo pota, ki bi bila boljsa, kar pa jc po našem prepričanju lobrcga in zdra- ] vega. da to tudi javno priznavamo te*- I se javno za to tudi izstavimo. pa naj bo 1 to pisahi družbi defetistov in onirn, ki imajo za vsc samo - ne - - prav alt nc- prav. Mi vsi vemo, da ic tckom triinpol- letnega našcga satnostojnega življenja,- nastalo v naši državi 2e irmogokaj zdra- vega, sodelovale so pri tern razne vla- dcf in nobena ni delala samo napak. Kdor si ne zapira oči pred resnieo, mn- iii pri^nati, da je pot imšo konsolidncije icžavna in da jo hodimo pocasi, vs* parlameutarno delo v te.i srneri sprein- Ija krik in vpitje onih, ki pravijo vednn in vedno svoj ne, ker hočejo, da bi vsc zastalo in propadlo, da bi na tern poLö- rišeu poskusili svojo jiovo sreco, ne sre- Oo državc. Stojlmo ncposrcdiio prcd urcditvijo samoupravnih teles, ki prinaša narouu tolike satnostojnega dela in odloeeva- nja v vseh zadevah gospodarskega, kulturnega in socijalnega živjjeu.ia, da so vse frazc o avtononiiji in velikili de- želnih vladali samo senca onih pravic in doiznosti, ki iz uove upravne razdelitVc nastajajo za široke vrste naroda. Našc nezadovoljstvo ic raznih izvi- rov. Najbolj trpi tisti, ki si prcjeiukov lie itwre zvišati v tej mori, da bi mogcl kiiti svojc življenske potrebščine. toda ti. nad katerimi država najbolj Ki"esi, so v iiezaUovoljstvii najmauj Rlasiii. Nc/.a- dovoljstva v gospodarskih •— pridobit- nih slojili pa je ponajvee krivo mnenje in zavest iieiednakega obravnavanja in spccielnejja davčnega izzenianja na.ših slovcnskili krajcv istoeasno. ko se dru^c pardonira in dopuSča, da kopičijo og- romna bogastva in razvUa.io obrate na veliko, kar je pri nas vsled prciiranega obdacenia in vmesnih speciclnlli slo- vcnskili odredb otezkoCcno n!i onumo- goceno. V nasMh ohrtnih. trsovskiti in iudustrijskih krogih čujemo, da so izro- čeni propadu, da ne trtorcio eksKtirati. . knietje zopet trdiio, i'a so isiotak-) oh robu pogina in da za 10 let ne bo več naših kinetij. Ni treba posebne politiüiu briluuo- sti, v teh razmerah uganiati politiCno demagogijo in z'eti uspelr.-. Kdor javuy v.se tako, kakor sern navedei. obravua- va, zlasti $e, ee si l^iiko sortira na.sicic stanovc in jim govori loeeno. vsakcniu posebej, o in pn tcm se udaii koraiiiu, po Beogradu, mu jc iispen siguren. Kdor : pa si upa trditi, da je zivijeuje koinpr,,- \ mis interesov posanuiili slojev. ki mo- rajo vsi /iveti, ako propade cde-n, ni ži- vljenja drugcinu, bo našcl maio hvalež- nih uses. Za naše gospodarsko kroge je važ- no, da sc ugoiovi in absolutno dožene, jeli so prekorneino in nejednako obda- čeni z drugimi pokrajinanii, zavest kri- vicc je straina, nasil:e rodi odpor iu u- bija vse ideale. Da se :.o ugotovi in cc je istina, z vso silo pobija in odpravi, to je'velika nalogu gospodarskih nasih or-' ganizacij, našega tlska in no.Vih poslan- eev. Odgovornost st ranke, ki je zastop- nica gospodarsKili slojev naroda, je ^ tern pogledu tako velika. da se stranka tega rnorda ne zaveda vsikdar dovolj. So pri nas stranke. ki utetncljujejo svoj obstoj v hujskanju proti gospodar- skirn slojeni, so mod nami ljndje, ki sc pod utisom lastne beds in trpljenia sko- dožcljno posuiehujcio in z zavistjo gle- daj« na one, ki so si pridooili ?. dctom in srcčo svoje trdno blagostanjc. Na- ravni so ti pojavi in razurneti jih jc trc- ' ba i/. eloveške uaravv, ki je se pohm zavisti, škodo/icUtiosti in lakomnosli Po denarju in udobm).sti. Vse to du za poli- tično mišljenje in iidejstvovanjo pii ini- slečern Cloveku ne more biti merodajtio in odločilno. Sredi vse kritike. nczadovolistv.-* in negacije, ki nas obJaja kakor gosta nicgla jcscnsk'jg.i dcževja, stoji l.aäe delo, naša volja, naši idcali. Ue!o je moC- neiše, ko vsa ncgacija, dclo do \ esti prepričanja nas vodi iz te^a lnočvirja, na slovenski intoligcnei vseh slojev je lcžeče, da narod dvign k rcsnici in sp6- znanju ali pa I niiin vred sraniotno po- gine. Pa se enkrat: StanoTanjsko vprašanje. Nehote se clovck spornn; na znaii'o (ioethejevo pesein. ko vidi, kako priha- ia. poinlad v de/.cio, kako se zaene vše gibati, samo to, kar bi vsi Maiboi.i želeii, üa bi dobilo s prihoduin spoin'adi tudi .svoj razmah stavbeu«') gibanje, to pa l?ocivu. »Uber alici Wipfeln ist Viih!« Muogo se-je goviri!->, skiepal'j, >se.ialOK, in kaj-je bil re^uhai vscgaV Ua je osta!o vse pri starern. da ]-'.• slanovaniska beda tut vrlnincu in du ^iooi. ki bi bile pokii- cane, odponiOLi icj ncznosni bedi, pustc iii celo stvar minio svojo Pol. Kaj sc nain je obatalo po easopisih, kako vescli so bili vsi brezsUniovauioi in oni, ki so piisiljeni stanovati v kuUnnje.ica Clovcka nevredntli bivali^cili. da se bo obrnilo na bolje! Pa "vse naše vcieljc jo zaman! Ti, ki si že toliko in toliko časa brcz. slanovanja, še naproi trpi lowitev in iz- datke dvojue-ip gospodar^stva, ti, ki stanuješ inorda v ^stanovanjn.«. bolj po dobnem brlogu kot i>a nazivu stanova- nje, ostani sc nuvlalie v svoji luknji! Cez deset let se mor-Ja obrnc na bolje, ali pa nikoli... Pa bodimo ü'.v.-ti'ni! Citali in euli smo, da se je skiepaio v raznih odsekih o zidavi toliko in toiiko stanovan;sJcih his v Jetošnji stavbeni sezoni. Ali je po- stala stvar definitivn.i ali ic — kot do- sedaj vsi projekti — padla v vodo. o tein nas ti odscki luso obvestlli. Torej si moremo misliti, da nc bo bogvekai Iz tega! Saj vsa znarnjnia kazejo. da bo zadeva zopet zaspala. Kakor sc sliši, jc stanovanjska komisija zopet v krizi, kcr je odstopil njen vodja g. ^abkar in 5c dva druga clany. \ko tore.i ne bo no- bcnili inoz, ki L>i xadevy \'i?dno znova načenjali, ni rnnogo iijian.ia. da se kaj zboijša. Kaj bo pn u rodilo, to naj si do- tieni krogi sami predstuviio! Ni namen teh vrstic. staviti kon- kretne predloge za ta problem. Teh jo bilo stavljenih /e üovolj! Kier pa manj- ka resne volje, loliti se dela in stvar /boljšati, so tudi predlogi iluzorni. Vse naredbe o zašCiti dece, o zdravju itd. so brez iwmena, doklcr starisi ne more jo otrokom preskrbeti zdravih hivalis'C, ampak se nioraio zadovoüiti z maümi, vlažhimi luknjami, kjer so otroči izpo- stavljeni boleznnii, ki jim lahko uničijo zdravjc za vse /Jvijenje. Te vrstice so samo apel na one, 'ko- jih se tiče, naj se vendar zganejo, da pride stvar v tek. da se očuva 1,'ud^ko zdravjc pred hudinii katastrofami. Predstoječi ciopis iz krogov priza- (ii-tcga občinstva priobču.iemo v nadi, da stopi stanovaiij.iki akei.iski odbor od skicpanja na delo, ako ie isto izv.Kljivo in načrti izveulj:vi. Res je. da Celjc ni- ma «vagonarjev*, res pa ;!e tndi, da ži-ti in stanuje ninoK'o iiud; slabse, ko si ne- poznavalci mor. jo predsiavlJati. Le ta- ko upravičeno vpitje pa tudi pri nas tc- ffa zla ne bo odpravilo, sai je po dniRin niestih države sc siabsc, dokler bo hisni j lastnik brezpravna parija, s kojo si igra I najemnik in razne oblasine korhislje In dokler bo prisilna naiein'nina sTanovan; tako nizka, da !>omeni naravnost röp n« lastnini hišuega lastnika, ki sc upravi- čerio vprašuje, zakaj samo on nima pro- stegii prava d<» svojc imoviiie. ko je v vsem drugem polua svoboda f'oino priziiavamo, da je /a našc gosrmdarsko šibke krogc, kot uradnikc, delavce itd. vsako vzviševanje stanarine pri obsto- ;ečili doliodkih in vladajoči drag'nji, na- ravnosi katastroiylno. Ne sledi pa še n:- kakor h navedenega dcjstva, da mora i>amo hiSni posestnik uositl del tcga so- cialnega gorja. Zdravstvena vzgoja mladine. (Polemično kritičen spis.) Prodaval na Ljud^kem vseučillšČu v Celju g. dr. Mano Dere«ni. (Dalle.) n. Zdravje je tcmt-tj vsakemu uspchu v življenju. Brez zdravja ni moči, ni ponosa, ni lepotc, ni srcče, ne človeku, ne rodbini, ne družbi, ne narodu, Ljud- sko zdravje je očiton izraz telesne in nravstvene povzdige naroda. Woderno življenje pa se ie povsein okrenilo tako, da je danes v boiu za obstanek zdravje prvi faktor. Posamezen človek je fak- tično le stroj v tern ogromnein obTat- nem podjetjn, ki se zove družba ali dr- EM1LE ZOLA: Gospa Neigeon. (Fz francoščine.) Osem dni je, kar mi je dovolil oče. gospod de Vaugelade, zapnstiti Boqnet, star mckuiholičen grad, kjer sein bil ro- ien, v nizki Normandiji. Moi oee inia Cudne pojmc o današnjeiii Oasu, za poi -stoletja je'zaostäl. Sedaj staimjom v Pa- rizu, kr tfa kbmaj poztiam, prehodil sem gn dvaRrat. Hv^.la B°gn, da nistm prevee na- roden. Sestala sva se z Peliksom Budf- nom, mojim nekdaniim sosoleem na li- ceju v Caeniu pohvalii «ne je, da sem lüp fant ,n pristavil, da boüo Parizankc Se znorele radi incnc. Moral sem se mu smejati. Ko in bilo I'eliksa več sem se Sei hitro gledat v oglcdalo. vid'el sem, da inerim pet čevljev in pet palcev, na- smcjal sem se mojim Icpim belim ' z0- bem in ernim očem, priw/Jignil scrn r«. mc, kajti nisem domislja\. Včcraj sem preživel prvikrat vc- Ocr v nekem pariskern salonu. üroiica P..., ki je maio moja Ida, me jc pova- bila na večerjo. Bila je njena zadnja so- bota. Hotcla me je predstaviti sospodu Ncigeonu, poslancu našega okraja Ciom- merville, ki bode imenovan za držav- nega podtajnika iniiakor se govori, bo- de imenovan za ministra. Moja teta, vc- liko bolj toleranttia kakor oče, mi jc odkrito razložila, da sc.mlad človek mo- je starosti ne more naveličati svojega kraja in mora javno nastopiti, ona, da me hoec do česa spraviti. »Bodcin že naueüa tega staregn trmoglavcža Vaugelada,« mi je rekln, «le pusti, da izpeljem. Ijnbi Georges.« Točno ob sedmih sem bil pri grofi- ci. 'l'oda zdelo sc mi je, da v Parizu poi- no vceerjajo, gostje so prihajali drug za drugim in ob pol osmih še ni b'lo vseh tu. Groiica ini je odkrila z obnpr:- nim obrazoin, da ne bo gospoda Neige- ona, ker sc je mudil v Versaillesu radi ne vem, katcre parlamentarnc kompli- kaeije, vendar upa, da se bode za trenu- tek oglasil. Da bi zamašila vrzel, je po- vabila drugega poslanca našcga okraja. velikega Ciauchcrauda, kakor ga nazi- vljemo tarn doli in katerega sem poznal od nekega lova- Ta Gaueheraud je bil omejen, vesel človek. Rojen ic bil v Pa- rizu, sin malega oskrbnika brez premo- /enja. Pač pa inia pri nas logatega zelo vplivncga striea, ki sc je odločil, ne ven. prav zakaj, odstopiti mu kandidaturo. Siccr nisem vedel, da jč- bil poročen. Teta me je pri mizi posadila k mladi blondinki, lepega, iinega obraza, ki jo jc nazival glasno veliki Gaueheraud Berto. Konečno so bili vsi skupaj. Bilo je se maio svetlo v salonu. Vstojnli smo v drugo sobo, zastrieno in krasno raz- svetljeno. Učinek je bil izvanreden. Ko je zavzcl vsak svoji mesto. so govorili o zadnjih zimskih večernih sestankih. Pogovor se je nstavil pri predmetu, da je Pariz v mraku melanholicen, kadat- se človek pelje v kočiji na kako povabi- lo. Jaz sem molčal, vendar se meni ni i-.dclo tako, čeprav me je nio.i izvoScek precej tresel celc pol ure. Pariz me je napolnil v prvi plinovi luči z neizmernim lirepenenjem, da l>i vžival vse veseije. ki ga nudi. Ko so prinesii prve jedi, so se R'la- sovi ojaeili in zaceli so :^ovoriti o politi- ki. Začuden sem pcslušal teto, kako je izražala o vsem svoje mnenje. Druge danie so sledile izvajanjem, imenovaic kratko razliena imena politikov, sodilo in odločevale. Nasproti meni .ic scdcl si- roko Gaueheraud, glasno je govoril tcr neprestano pil in jedcl. Pogovarjanje me ni prav nič zanimalo, veliko sem pre- slišal, nazadnjc sen: so üdloei! posvetiti vso paznjo moü sosedi, gospej Gauclie- raud, Berti, kakor sem io že na kratko imenoval. Res je bila krasna. Posebno so se mi dopadla usesa, mala okrogla usesa, za kalerimi so bili v lepo obliko počesani svitli lasje. Ogledoval sem jo od glave do tal, občudoval nienc lepc kretnje, le nien protil sem si žclcl bo'j oster. O poütiki je govorila z večjlm navdušcnjem kakor druge. »Oospa, Zclite morda viua? ... vam smem potutditi sol, gospa?« Delal sem se na vso moč vijudnega, uganil sein njene naimaniše želje, ki so mi jih izrazal© njene k ret me in pog'edi. Ostro me je ogledavala, kakor bi me hotela oceniti na mi'.h. »Politika vas aolgočasi.* mi je rc- kla konečno, »mene cbratno zelo zani- ma. Kaj hočete, moramo o njej govorin, kajti ves svet sl' pcča 1 nio.« Potem je preskočil.i na drugo snov. ?>Je-!i to ^po. Gommerville? Moj soprog me je hotel vzeri zadnie polet je k svojemu stricu, toda bala sem se in sc izgovarjala, da sem bolana.« »Kraj je zelo rodoviten.«. sem odgo- voril, »ima zcio lepe ravanL«. »Lepo! jaz sem kar očarana,* mi je odgovorila smeje.« To ie grozno, popol- noma raven krai, nič drngegi, kako» samo polje in v daijavi sem in tia nekaj topolov.« 'Oalje prih.) Stran 2. »NÖVÄ DOIXi Stev. 35. Žava. Danes, ko kalkulira že vsakdo 1c s konjskimi silami, za dosego kolikor mogoče velike produktivnosti in do- i)ička, je človek, ki si ni ohranil vsaj bornih človeških moči na potu navzdol. Brez zdravja zapade propasti, iiničenju tudi v socijalnem oziru. Zdravje si ohranimo le z'zdravo vzgojo in nego telesa in začeti moramo 2e v mladosti, že pri otroku. Zdravniška veda in znanost nam daie pripomočkc zato. Naloga zdravstva danes nc ob- stoja le v zdravljenju bolnih ljudi, le v zapisavanju potrebnih in Se večkrat ne- potrebnlh receptor, auipak posebno v tern, da s poukom in prosveto dovaja občinstvo do pravega poimovanja, do pravega razumevanja zdravstvenih za- htev, da vzgaja novo generacijo, bolj dostopno modernim zdravstvenim na- čelom. Vzgoja do zdravja namreS ni zdrav- Ijenje, ampak uporaba zdntvstvenih pri- dobltev, uporaba higijene in profiiakse. Prva, higijena nas uči, kako si ohranimo zdravje in se poslužuje v to izkušuje, vede In vseh socijalnih naprav, ki so v prllog zdravju. Druga, profilaksa all obraua, pa nam kaže, kakili srcdstev so naj poslužujemo, da odstrantmo vse, kar bi bilo zdravju SkodUivo in kvarno. Ako se nam v mladinski zdrav'stveni vzgoji pri zdravem otroku to posrečl, je ostal otrok zdrav in sc naravnu zdravo raz- vUa. Ta telesna vzgoja na dalje ne bo delala tefav. Ako se nam to ne posre*e"i, aii ako so posegli vmcs druKi vzroki, ostane ali postane otrok bolau, in opra- viti imamo z vzkgjo bolnega otroka — ki pa ni lahko stvar, ker bolezen je naj- vecja'ovira smotreae vzgoje. Naravni telesni razvoi zdravega otroka ne stnemo ovirati na ta način, da bi samovoljno ali neumestno posegali v ta naravni razvoj. (V gotovem oziru velja to tudi za zdrav dusevni razvoj.) Da se to često dogaja — namreč umet- no prisilno vzgojevanje — nokazal bom pozneje. Ce pa kaže telo napake, po- kvarbe, nepravrlnosti, moramo vporab- Ijati protisredstva, ki odgovarjajo pa- rneti, razunui in izkušnji in r.e poslušati neveščakov. Telesna vzgoja zdrave mladine je v bistvu za vse enaka, jemati je le ozir na posamezne otroke, na njifi posebiiosti in na razmere v katerih žive. (Tu, kot povsod v zdravstvu velja načelo: »in- dfvidualizirati ne šablonizirati«.) Otroci na kmetih so v mnogem ua boljšem. 2ive v zdravem zraku, v prosti nara.vf; v mestih zopet so druge ugodnosti in je vsled višje izobrazbe občinstva več ra- zumevanja za spIoSne zdravstvcne za- htcvc. Imamo že danes mnogobrojnc zdrav- stvene odredbe in predpise, ki se pa no uvažujelo zadostno. 5e vedno premalo odločno st izvajajo zahteve glede zdra- ve vzgoje mladine, #lede zdravih sta- novanj, glede hiSne in Sotoke higijene. Kriva je tu oblast in javnost. Koliko sol je bilo za časa voine odvzetih mladini in spremenjenih v kasarne. Kričeč primer je bila Ljubljanska »Mladika«. Ta de- kllSki internat spremenil se ie v bolnicu 2a spolne bolezni! Niti Rlmljani Nero- nove dobe niso blli tako cinično frivolnl, kot naSe stoletie »otroka«. Ce se ne motlin, Se danes ni oddan ta zavod svojetnu edino pravemu naine- nu. Ksij pomagajo pri takih razmerah vse lepc besede, vsa prosvetna preda- vania — ko pa ne slede dejanj/i. Leo Tolstoj pravi, da vzgoja ni pouk, ampak vzgled In tako je. Ljudstvo deloma ne zna, deloma ne more, n deloma neLe sle- diti zdravstvenim odredbam in tega rnu niti tollko ne smemo očitati, ker ima to- liko slabih vzgledov. Zato naj zadobe" starši, naj zadobi javnost vpogled in pravo spoznavanje za važnost zdrave vzgoje in vseh jav- nib zdravstvenih naprav, da točno iz- vršbo vseh predpisov in zakonov glas- no in odločno zahteva. Postopanje v bo- leznih pa ostane slej ko prci doniena zdravniškega stanu, ker tu treba 2e strokovnega znanja. Ponavljam: Olede zdrave, smotrene vzgoje mladine vlada Se vse povsod mnogo površnosti in pomanjkljivosti. Uvedba sociamega skrbstva v modcrni upravi nam daje upanje za boljšo bodočnost. Politi6ne vesii. Sporazum o uoveiu volUiiein zakonu. Na seji rninistrskega korniteiu, ki raz- pravlja o novem volilncm zakonu za narodno skupščino, je bil sprejet musli- manski posredovalni predloff, ki določa, da bodi podlaga za razdelitev manda- tov D'Hontov sistem s to spremembo, da se pri razdelitvi mandatov upoSteva- jo vse stranke, ki so dobilc vsaj dvc tretjini glasov, ki jih zahteva količnik. Državnl pra/nikl v republic Češko- slovenski. Vlada pripravlia za pomla- dansko zastdanje parlamenta predW, ki naj definitivno nredi praznlke v Urža- vi. Razen nedelj je določenih samo rot praznikov v !etu in sicer: Novo Icto, i- maj, Husov dan G. julija, 28. oktoter (osvobojenje) in 25. december. Poloj? teh peterih praznikov so obhaia na Ce> Skern se praznik sv. Vaclava 2S. septem- bra, v ostalih pokrajinah na dan sv, Ci- rila in Metoda 5. julija. Za tc praznikc veljajo vsi predpisi popolnee:a ncdelj- skega počltka. Ker le pri nas nekuliko v^č praznikov in praznovanja, ne bo Škodilo vedeti, da ni po dri'god prav tako. ZaneOa prosi Jugoslavljo za inter- vencilo. Min. preds. Pašič je prejel bi- zojavno prošnjo od bivšcga predsednika reške konstituante Zanelle. ki se sedaj nahaja v Zagrebu. V te.j prošnji veli Zanella, da je treba ukreuiti vse, da sc na Reki čim preje pride do mini in reda. Italljanske četo zasodlo Reko. >Se- colo<^ poroca, da je dospel oddelek os- me-ga alpinskega polka na Reko, da od- strani iregularne čete iz mesta in da vpostavi normalno zivljenje. JWs. VELIK ZBOR ZAUPNFKOV DE- MOKRATSKE STRAM-KK se vrši v ne deljo 9. iaprila W22 ob 10. uii dop. v ve- Ilki dvorani Narodnega doina v Maribo- ru. Na dnevnem redu io ustanovitev e- notne polltlčiie organizacije za niarlbor- sko volllno okrožie ter volitev odbora. Na zboru poroča nar. posl. dr. Knkovec. Celjske novice. lz seje ec!iske(;a ipicsüiesa šolskega sveta. Predsednüc dr. tircisovec s^ ^ tc- pliini besedami spoinina umrlega g. An- tona Kolcnca kot velikc^a nrijatclia Sole ter želi, da ga celjsko mcscau^tv > oivmni v trajnern spomiiui. Zapisnik zadnjc seie 'ii izvräitev posarncznili sklennv so y*a- ltiti na znanie. Oebaf-.i se razviji» o zad- r.jih definitivniii imenovar-jih na deski in dekliški osnovni šoli in se skfencjo nckateri predlo^i ua Višji šolski svet Klede vsporedmc na teh Žolali. Stavijo se uadalje na V. ?,. sv. terno :?rcd!oj;i za definitivno imenovanjc na de?.ki inc- Sčanski Soli. Prošnja pripravljalnega ou- bora za obrino razslavo v Celju za po- rabo mestnc osnovne Jole in civorisC'a v svrho razstave se reši ood gotoviini pogoji ugodno. Plosne vaje učencev, o- ziroma učenk na osnovni in meščanski šoli se v bodoče prepovedo. Pri slm*aj- nostih se res'jo nekaterv. vprasanja go- spodarske'^a znacaia. LJUDSKO VSEUClLlSCE V CELJU. Due 27. marca (pondeliek ob pel 20. uri) predava v risalnici deške meSčan- ske sole urednik ;»N. !).« g. Lie. Edvard filmnlc. Oovori! bo o »turški veri« t. j. o Islainu. Predavanie bo inielo sU-dečo vsebino: 1. Predislaruska doba arab- skega uaroda. 2. Mohainedovo /.ivljenje in vzrok njegovega nastopa kot iefor- mator naroda in morale. 3. Razlaga ko- rana. 4. Verski nauk islama rer njega vražc. — Predavanje bo zlasti zanimivo zato, ker je predavatelj k. Simuic Stu- diral na orijen-talski fakultcti v Beirutu (Palestina) in prepotova! rnoliamedan- sko ozemlje Azije in Afrik«. Tudi je v našl mladi državi blizu pol drugega mi- ljona rnuslimanov in je treba. da imamo prave pojme o njih verskem naziranju. Pokr^Jluski zlx»r Jugüsloveuske Ma- tice za Slovenljo sc je vrsil v ncdeljo 19. tm. v Mariboru. Prihitelü je tia nud 400 delegatov iz Slovenijc: centtalo jc zastopal društveni predsednik vseuC. prof. dr. Boža Markovič iz Beourada, ki je v pozdravneni, temeljiio dovrSeuem nagovoru povdarjal edinslvenost na- šega naroda in edinsiveno društveno delo v dosego naših vzvišcnih ciljex. Zborovanju so prisostvovale deputacijc iz Sarajcva, Osijeka in Zaereba; pokra- jinski odbor v Splitu je poslal brzojav- nim potcm iskrene pozdrave. Po po- zdravnem nagovoru predsednika poksst- jinskega odbora g. dr. Vlad. Ravniharja je obSirno in izčrpno poroeal o dru?tve- uem delovanju y minolem letu glavni tajnik g. Mahkota. Kako obsežno in vse- stransko odbor deluje, je razvidno iz dejstva, da ima n. pr. o'praviini zapisnik v tekočem letu, torej v kom.ii dveii in pol meseeih, nad 1400 številk, NaJ vst hvalevredna se mi zdi uvedba poljudnih predavanj o naši Uornovini tostran in onostran današnjih itiei. Prvc sczijo predavanj — o zasužiijenem Primorju — snio imeli priliko videti tudi v Ce'ju; pripravljajo sy nadaijnjn predavanja. o Dalmadji, Srbiji, Cmi gori. Posni in Hercegovini. Vojvodini, ttrvatski s pri- morjem in KoroSki. Uverjcn sem, da pri- naSajo taka predavania naivečjo korist nam samim, da se pobliže spoznavamo in v ideji edinstva kr^pirno. na tudi na- šim bratom tain preko. da jih moralno dviganm in rzpodbujamo k vztrajnosti in tieomahljivosti. Upuii je, da v kratkem dobimo novo serijo predavani, oprein- ljeno s 'krasnimi skioDtienimi slikami in že v naprej vabim k obilni udeležbi. Ka- kor je »Pokrajinski /bor sijaino uspe1, tako bodi tudi naš- delovanie v pri a" Jugosl. Matici v bodoče ueumorno in nesebičuo. Nnton Jeršlnovlč. V znanienju kulturo ui dehi. V ne- deljski številki »Napreja« z dne 19. tni. eitamo pod rubriko Celie sledečo noti- eo: »Vražja ženska« v Celju. V toreX due 14. tm. so gostovali ga. Juvanovn '.er gg. Kralj in üregorin, člani ljubljan- skega narodnega gledališča v Celju t. Schönherrovo »Vražjo žensko^. 7:x na?» Celjane, ki snio vedno le na delu dile- tantov navezani, je bil njihov vočer iinpozanten. Qosti so se potrudili. Niso se poznale malenkostne hibe %. Urego- rina kot orožiiika, eisto enostavuo, ker ie celjska publika podobna onim hribn- cem, ki pride prvič v mesto in dve uri ziia potlakovano eesto. Najlepši mo inenti so izzvali smeh, ki je napravil v gledališču mučcn vtis. Zdelo se nam ie, ko da bi slisšali teleta na pasi. In to je de- lala gospoda v loŽah. seveda niso iz- vzeti gg. «igralei« dramatičnega dru- štva, ki so kazali, da prav dobro razu- inejo objemanje. Ne eudimo se, da nc ostaue pri nas noben tun«-tnik, ki je ho- tel ustvuriti urnettiost v Celju. lJii *a- bavljajo, sedaj jih ni, da bl igra!!. Sami pa so krivi, da jih ni!« - Smatraü snio za primcnio, da dobesedno ponatisne- nio ta surov i/pad Ijiibljanskega »Na- preja« nu naso eeljsko sleduliško i>n- bliko in na upravo celjskega jdedališia. Oinenimo še samo, da se ua$e, gleda- li.^če obiskujoče občinslvo vede dostoj- uo in vzorno, da je do izjavi ljubljan- skih igralcevg. Rogozu in K. Oregoritux lahko drugim niestom za vzgled. Da pn je Celje gledališko doseglo današnjo vi- šino iz svojih laslnih sil, je uspeh dolgo- k'tnega dela in žrtev članie in članov DratnatiOnega društva v Celju, ki ga podobui surovi napadi socijaldcmokra- tičnega tiska ne dosezajo. Več nimanio dostaviti. Kvartet »Zlka« bo na komornein večeru 5. aprila v mali dvorani hotela »Union« v Celju izvajal naslednje sklaii- be: 1. Dvofak: Kvartet v F-duru. -v. Schubert: Smrt in devojka, 3. a) Osterc. Menuet, b) Nedbal: Valse triste, c) Krei- sler: Ljubezensko veselje. Z veseljem inoramo pozdravljati, da si je kvartei btavil ua svoj spored tudi sRladbo slo- venskesa sktadatelja Slavko Osterea. Vse podrobnosti koncertu bodo razvid- T,e iz lepakov, ki izidejo prihodnji teden. Vstopnice za ta koncert se bodo dobiva- ie v predprodaji v trafiki se. M. Kovač v Aleksandrovi ulici od 1. aprila dalje. Ker bo koncert, kot poslovilni večer Zikovcev gotovo zelo dobro obiskau, opozarjamo občinstvo, posebno vnanje goste, da si preskrbe vstopnice /e v predprodaii. Dljaški kuiiinii v Celju ie daroval g. naduCitelj Ex-jI :00 K mesto venca na grob iitnrlemu :::. Jr. Žižeku, /dravnikti v Ormožu. Oböni ziH)T Muzeibkcsii drnstva v Celju se vrši v toa-k. dne -'•«. tni. u: ne 2<). tm., kaku • se jt pumotonia yiidniic poroealo, o» :H). uri v hotelu Baikal!. Osrediije dništvo trKOvskili na- stavljencev za Slovenijo. krajevna sku- plna Ccljc, ima svoje uradiiü ure v klu- bovi sobi hotela »Balkan« ysak pon- deljck in Cetrtek od 6. do 7. ure zvečer, kjer se sprejemaio novi člani. in dajejo tudi razna pojus.'iila. — Vsi interesenti za kujigovodski tečaj druStva naj pride- jo v sredo dne 29. marca ob S. uri zv. v trgovsko Solo. Prosveta. MESTNO QLEDALI^CE V CELJU. Nocoj v petek 24. marca ob 8. uri se ponavlja "On in njexova sestru«. -- Za torek 28. tm. napovedana ponovitev te predstave odpade. »On in njegova seslra^. Kot pstnajsto piedstavo v ktošnji sezoni je vprizorilo Dramatično dru^tvo pretečeni torck, dne 21. tm. Buchbiu- derjevo burko v štirih slikah »On m njegova sestra«. Rrlijo je vodil gospod Pfeifer, sodeloval je pri predstavi celot- ni orkester Celjskega godbenega dru- štva pod vodstvom kapelnika g. Huba. Oledališče je bilo razprodano do zad- njega kotička in razpoloženje na odru in ined občinstvom od slike do slike živali- nejše. Pisatelj nas popelje na oder in r, zdravim humorjem ter /. očividno ten- denco podčrtava dobre in slabe strani zakuJisnega življenja. Dva krepka mu- tiva igro povzdigujeta nad vsakdaujc komedije: bratska ljubav in moralna ^>i- guruost priprostega dekleta, ki je v nc- varnostih življenja več vredna kakor vse plemstvo. V igri nastopa vecji an- sambel ob petju in godbi. Pri naših skromnih gledaliških razmerah režiser ni imel lahke naloge, potek ccJega dejir- nja zaokrožiti in spraviti burko do po- polne veljave. Koliko požrtvovalnosti že kaže pri vsakem nastopu posamezni igralec! Tern več neprilik mora prena- žati še režiser, ako ima trduo voljo, Ua je uspeh popolen. O. Heifer nam je tudi lo pot pokazal. kaj se lahko doseže, ako je elovek z veseljem in s požrtvovaJno- stjo pri stvari. Zasluženo pohvab ob Ivoneu posameznih slik ie pa 2el tudi za svoje temperainentuo in krasno igranje. Kot pismonoša Ahačič je stal s tako vnemo in tako naravno ob strain svoje sestre, da gledaJec niti za trenutek ni imel utisa, da bi nastop ne bil naravnn slika iz življenja. Vrlo partnerico je nu- šel v gdč. Vorbachovi. ki je igrala se- stro Mici. Reci morani, da ie tako raz- položene že dolgo nisem videl na odru, dasi je bila nekoliko prehlaicna, vsled Cesar jc trpel njen .das. Vsaku njena kretnja jc bila naravna, a razgovor pri- Hupljiv. Naravnost srčkana ie bUa sku- pina v tretjem dejanju, uspeh brata in sesire pa popolen. Originalen tip je vst- varil K. Perc v vloffi barona Marpena ter igral enakoruerno in sigurno sko/i celo igro. Se dve vecji karakterni vlogi sta posebno ugajali, Ua. Založnikova je kot Ana Gardinova zopet dokazala, da zna svojo veliko igralsko zmožnost v tej vrsti vlog nujlcpšc uveljaviti. a g. Fer- lež je bil kot ureduiški slufia Hvala po rrmski in igrauju naravnost sijajen. O. Lebaric je kot dr. Vesel prav dobro iz- razil dostojanstvo mogočnega žurnali- sta. ki dela javno muenje. Vidi se, da ima veselje do odra, zato tudi vidno ua- preduje. Na niestu sta bila tudi gdc\ li. Mirnikova kot igralka Bramborska ter g. Res kot gledališki ravnateü. T)asi v epizodnih vlogah. sta vendar s pravil- nirn razumevanjem tipov zelo ugajala. Ansambel je bil v prvi sliki nekoliko dolgocasen, a se je razvnel do tretjega dejanja tako, da ni bilo v iRranju nobene pretiranosti, živahnosti pa dovolj, da je ta prizor prav posebno uKajai. -- V cast onim, ki se iz ljubezni do Kledaliica zrt- vujejo tudi za ta posel, ki navadno ne prinaša bogve kakih lavorik. S predsta- vo je bilo občinsrvo za.iovoliuo. K temu je v obilni meri pripomüjtel Se le pred kratkirn ustanovijen orkester Celjskega godbenega drustva, ki je pavze prijetno izpolnil z izbramrni Kodbenimi tockami. (i. kapelniku je treba Ccstltati k Icpeinu uspehu, ki gn je dosegel kljiib mnogim oviram v tako kratkem času. -- Üosp. režiserje šc opozarjam nato. da pobVc- čajo veC' pozornosti pravilnemu iztfo- varjanju bescd in akcema. ker nekafca anarhija v lein ozinineprijetno učinkuje tudi na neiingvista. Da se v tem o/.iru greši, opažam že delj časa. - vl|— Kvartet »Zika« v Zagrebu. O zaK- icbSkem koncertu kvarteta --'Zika« dne 18. marca prinaSajo zagrebSki listi n«j- iaskavcjše occne. >Novostiv< r>oroči\jo. i?a so resnost, čvrst ritem, izpüjena tehnl- ka, siKunii akceati, izcizelirana skupna igra in lep vkupni ?vok n.iihove obllke. Vkupni utis tega kvarteta imenuje kritik rcsnično ugoden. v marsikater-m 02irn naravnost frapanten. -« »Riječ« pravi, da je bil uspeh Zikovcev popolen in u- rnetnost, katero so podali, fina, okusnn in precizna. 0 prvem goslaču Ribaidu Štev, 35. >N O V * 60BA. Sfn»l Zika piše, da je vrlo soliden virtuoz. ki znu. izvabiti svojeinu instrumentu sočne in ljubke tone. TehuiČne tcžKoče zanj i.c postoje. Imeiiuje ga »spiritus awetis in movens« eelegu kvarteta. O vijoiistu Ladislavn Czernyju oiiienja. da je vzbu- jal s svojo duhovito igro senzacijo iu rfa je prvi v Zagrcbu povdarii lepoto ton« svojega instrumenta. Zelo pohvalno o- inenja tudi ostala dva člaua kvarUia, obžaluje le, da ne razpo!:iKata z enako dobrimi inštrumenti kot prva dva. Tlkh k ostalih kritik je razvideti, da so si Zikovci žc s svoiim prvim nastoponi do- cela osvojili zagiebško. nc nialo razva- ;eno publiko ter s svojirn sijainim uspe- hom mnogo pridobili na svojem itak iz- vrstnem slovesu. Turistika in sport. Nojomotna ttkma v korisi Jug. Ma- lice___S. K. lllriju -- S. K. Coljlo. V nc- ddjo, dnc 2t>. tin. se bo lut tdaziii i^rnla uogorncuna tciuiu mcil ljabljansko Jliit- jo in Sportnim kiuboin ^clj-. Jlirija od- pošlje moštvo, ki Je minulo u«:d«rijo prc- rnagalo zagrebški üradiauski SK, Tck- ma se prične ob ,5. uri pop. S. K. Celjc nastopi v sledeci posUtvi: Uutajc; Dožič, Cančar; Albrecht, Mileukuvi«, Ninko- vic; Mahkovec, Zadnik. Sribar, fcrliar- tič, Wagner. Vstupnina: seuež 6 Din, stojisče 4 Din, dijaško stuJišO i Din. Obrtni vestnik. Ivan Bizjak: OBRTNA KAZSiAVA V CLLJU. Obrtna r:;zstava av^usia mescca tl. v CeJju obcta biti jako zaniiniva. Vsa pripravljahia dela so v na.iicnsein teku. To pripravljalno delo so vzeli v roke možjc od Icatcrüi je pričakovati. da bo- do razstavo dobro pripravili in vodiii. Dobra stran razstavc ie zlasti tudi ta, da so prostori v osnovui äoli jako ob- sežni in lepi. Je torei stvar obrtni-Uva vseli strok, da razstavo kar najboli iz- rabijo. Ootovo bo razstava marsikate- tcrnu obrtnikn v- dobro rekla-no. Obilen obisk iste je vse.kas.or pričakovati. Ka- kor se obeta, bode v razstavlialnem ča- su tudi dobro preskrbljeno za različnu zabavo, tako Ua bo vsak obiskovalcc razstave irncl L-[> užitck. ObiskovaJci vazstave bodo ob uru'tn inieii priložnos! si ogledati lcpo Celjsko okoiieo. Izleti na Stäri grad, Anski vrh. Miklavžev hrib, Hudičev graben, Svetino, kakor bližina kopaltšč: Doberue, Topolšicc, Kimskih Toplic in i^ogaške Slatine bodo za marsikateröga obisJovalca nckai \z- vanrednega. Tako lepo lego, kakor jo ima Celje, n: la.hko mesta v naši državi. •Pa tudi zgotloviiia tcga lnesta je ta)c- sita inesto s svilo, O7.ir. šteuana. ali guinbnicc s koncejn mesto s svilo obši- te. Zeiel bi, aa bi krojač onim gospo- d0^ UlK?J! damam s konccm zašil ozir. obšil ob eko. da bi se islim nc2n, prsti okraspah pn zakopienj,, oblcke, morda bi putem veudar PriCeü razinotrivati. kaj je lirksus in k?.j ?.i. Nuravnost ncveriet- ni so taki ukrepi. Nanicsto, da bi se pn- ^tilo uvažati svilenc šivalue notrcbSOinc carine prosto, se iih kratko inalo prepo- ve uvažati. Ker brc-i omenjenih surovin biti n^ raoremo, smo torej primorani isle vtihotapljati. Podpira sc torej z najviSiih strani s takimi naredbann tiliotapstvo. Kako v resnici prepoved uvažauja svilenih tkanin siabi našo valuto, naj po- kaže sledeče: Dame imajo najviSje ro- želenje po svilcnih toaletah tedaj, kadar jc uvoz prepovedan. Ravno takrat sc jih najbolj občuanje, kar se iim iud! do- pade. Tako se peljcjo v inozerustvo in si nabavijo istc, jili pripeiiejo ali v obie- čenem stanjn, ali na kak drug zvit iia- Cin, nc plačajo od njih cariUL in naš do- nuc obrtnik izguoi zaslu/.ek. Tako su dela škoda na dve strani, tako i/jae(J:t ta naredba v prak.si. Kar rabimo za obleke, po nio.iero nmcnju ni luksus, pa če je indi svilou obleka. Civiliziran človek vcndar rnorc biii svojcinu s(anu primcnjo obleeen! Meščan vcndar ne more l.-oditi v hodna- sti obleki, s koncem zašiti. MeSčanska dania vendar ne more hodiii s eajnasto nito na glavi, namesfo klobuka. Meniin, da so luksus razlienc pomade in viišave, nizlične opo.ine pijace itd. Ako bi to pre- povedali uvažati, bilo bi vsa.i za ljudslvo koristno. Obrlniku pa nalaftati osromnc dav- ke, zaslnžck rnu pa na omenieni način kratiti, jc zločin. Radi tesa bi bila ¦ioll. nost merodajnih činitcljčv, dn iüipravijo taki neumestni politiki konec. V.sled prepovedi uvažanja svilenih predinetov ne bo valuta boljša, lomveč slabSu. 0- brtnisrvo pa na.i bi Iz teffa razvideid, KaJ\o potrebna ie istega skupna poi;tik.a. Treba bo, da dobinio rnože v zakono- dajno skupščino, ki bod..» naše interesc -/astopali. To pa dosežjino same v skup- ix! stanovski organizaciji. ki bo pri_d- vsem sama vedela kaj lioče in kaj je na- ša stanovska potreba. Dnevna kr»onika« Žalec. Sokoliko drustvo v ^alcu i>iiredi v soboio due -^>. lnarca IV.^ ob 8. nri zvečer v RobioKovJ dvorani šalo- ijrro »Cigani« v prid i/letneinn fondu. PomaKati hočemo, na nc rnoremo! Iz Ptuja nani poro^a.io: Tu smo začeil prvi nabirati denarne prispevke ?a\ ua- še visokošolce v Pragi. V najkrajšem času smo nabrali več tisoč kron, katerc bi radi odposlaü v Prago, pa iih ne mo- renio! Zacasni o.lbov nc more denarja odposlati, pa tudi banka ga noče prev- zeti, da bi ga spravila v Pratjo. Kako te- daj poinagati našini di.iakom? Aii bi ne mogla vlada za ta sltičai Dooblastiti banke v Ljubljani a'.i v Mariboru, da srae za dijaštvo nabrani dcnar- spraviti v PraKO? Naloffa pokraiinsk»; vladc jc bila, da je izposlovala [)otrebno do\o- ljenje za poSiljatev v U^ogradii, ko ]c videla, da potrebujejo diiaki v Pragi našo pomoč, da se v domoviui vcnaaj še najdejo Ijudje, ki liočcjo poinagati, in to čini preje! --- Sedaj pa ta nova za- preka! Predscdnik demokraUke stranko g. Davidovič v Slovenili. Predscdnik do niokratslccga kluba '4. Davidovic namc- rava po Veliki noči priri v Zagreb in LjubJjano ozirorna v Slovt-nijo, da sc ses(ane z demokratskhrii organizacija- mi. Na Veliko nedeljo se udeleži javnc- ga shoda demokratske stranke v Va- raždinu. V Zagrebn ostane s. Davidovič več dni ter pride v Ljubliano sredi ted- iia po Veliki rioči- 0. Davidovi čne žcii velikih shodov, pač pa, da se spozna i voditelji in zaupniki dem. organizacij In da se pouči o naših razmerah ter bo v \o svrho posetil razne kra.ie ljnbljanskegsi i/i mariborskega okroüja. Redukcija v POlliiCai upravi SlovciiV iß. Parlarnentarna koinisija za redukcijo uradniStva je danes iuZpravljala prora- čun ministrstva za notrauje stvari. ()d Stevila uradnikov v Sloveniji je bilo pvi tej priliki reduciranih: V oddelku za no- trän je stvari od koucepinega osobja 4 vladni tajniki, 4 vladni koncipisti in U konceptnih praktikantov; od pisarni- Skega osobja 1 ravnatelj, 1U pristavov, 2 ofieijala in 8 kanlistov; od računskegu osobja 4 praktikanti; od poniožnegu o- sobja pa 3 ofieijanti, 4 oficijantke, 15 p;- sarniških praktikantov in \2 nomožrtlh slug. — Pri policiji so bili reducirjtni: J polieijski uadkomisar, 3 polieijski ko- misarji, 3 polieijski koncipisti in 2 kor«- ceptna praktikanta; od pisarniSkega o- sobja 2 polieijska pristava. 2 ofieijala In 6 drugih; od policijskih agentov 2 rc- •virna inšpektorja, 10 policüskih agen- tov; od straže 2 okra.ina inSpektorja, J revirni inšpektor.ii in 100 stražnikov. V St. Vidu pri ürobehiern sta uinrla '80 let stara: prevzirkariu-soücja CakS v 96- Ictu in Alatjfjn v $4. letsi starosti. V skronmih in zelo pomanikliivih inz- merah sta vendar tičakah visoko §tc- vilo let. Miren poöitek! I ambtirašlii zlet v St. Viel pri Gro- beliiem. Vrli gmurski igralci pod vod- stvom mojstra Ciglenecki so -nam na Jožefovo priredili prav izborno in uŽitka polna zabavo v l^evčevi kr0btilni- Cast iu hvala iim, ter n:\ sviden.ie! Poljoprivredul savet. .Min. Pucelj je sklica! za 20. inaroa v fkograd poljoj>ri- vredni savet, ki razpraviia o načrtih zci- konov o proLičevaiiiu nalezl.iivih živin- •skih bolezni, o nreditvi velerinaiske •službe, o ukrepiii za napredek v živino- reji, o poljoprivredni produkeiji, o uvo- zu in izvozn, o prometu, o preskrbi *n domači produkeiji cepiva za lečenje, o •pobijanju nalezliivjh bolezni itd. Delo se vrši v več sekcljah. Za predsednika sa- veta je bil üvolijn protesor poljedelske visoke sole v Zagrcbu ,^r. f""vgen Po- daubsky. Zagotovitcy gradbe železniškega inspektorata v LjubÜani. Financni odboi jc danes povečal Kredit za zidanje žel. jnspektorata v Ljubl.Uiii na 3 milj. Din. Mož in žen« razpečevalca poiiare- jenlh stolhskih baukovcov. Nekemu po- ročniku finance, ki je v službi v Piranu, je prišlo te dni na uho, da krožita po ta- moüiijem mestu hi okolici mož in žena, ki ki razpečavata ponarejene stolirske b'ankovce. Funkcijonar ie uvedel preis- kave in se niu je posrcčiio identiiicirati razpceevalcaza Ferdinauda in Josipino Tail. Zakonoa stanujeta v Piranu. Na- daljnje preiskave, katere sta bila uved- la onienjeni poročnik in neki maršal, ri ženski sedemnajst sto- lirskih ponarejenih bankovcev. Tudi dežnik, aterega je iuiela ženska s seboj, ie- bil preiskan. V njem so na§li devet- najst ponarejenih st-olirskih bankovcev. Ženska je izjavila, da je dobila 25 pona- rejenih bankovcev, katere nai bi razpe- čala, od nekega Oiauella Moscovicha in od njegove prijatcljicc Alte.ic üurrettini- jcve, ki stanuje v Trstu. Vsi iUirje sw naliajajo v zaporu. V stanovanju po- slednjjh dveh je zaplenila policija vee ponarejenih stoUrskih baakovcev. Kje sta dobila zakonska Tull ostale ponare- jene bankovcc? To vprašanje bo rešila policija, ki marljivo preiskuie vso zade- vo. v najkrajšcm času. Lujktnica in izdajatdilca: Zvezna thskarna v CeUu. Odiovorni urednik: Llc Edvard Sümiic, TisJta: Zvezaa tiakartm v Caiju. 4II pict x vložki na peresa ter eno pristno žimnico se proda all ge raje /amenja /a dve prav ciobro ohranjeni ^ložljivi posteljl (Kastc-nbett). Naslov v upravi Nove Dobe. 321 LEPOTA kože, obraža, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se rnorejo samo z razumno nego lepote doseCl. Tisočera pripoznanja so dospefa iz vseh dežel sveta na lekarnarja Fellerja; ,ELSÄ' ULIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše »milo lepote«; 4 kosi z zamotom in poštnino K 98'—. ,Elsa' obraina pomada odstiani vsako neči- stost kože, solnčne pege, zajedance, nu- bore itd., naredl koLo mehko rožnato-belo in Čisto; 2 porcelanusta lončka z zamotom in poštnino 52 kron. „ELBA" TANOCNiHA POMAOA ZA RAST LA8 krepi kožo gluve, prepiečujc i/.padanje, iomljenje in cepljenje las, zapre- čuje prhut, prerano osivelost itd. 2 porce- lanustu lunČKfi z umotom in poStnlno 52 K. ProdajaKci ako naročijo najmanj 12 kosov od jcdnega predmeta, dobt» popust v naravi. RstZNO. LUiitio nleko 15 K, Brkomoz B K, naifltiejii Hega-puder ar. Klugcr|d v vclikUi orlg. Skatljaii 30 K, iinjtiiivjil liega 2obul praiek v patent Skotliah 30 K, puder za yoipi» v vrcClcah 5 K, 2obni praSek v Skat- jlah 7 K. v vreCicuh 6 K, Sacliet diSavs; aa pctila « K, Schnnipoon ta laue S K, ruiuenilo lL Uttkov M K, nol- tlndäl parflm za «0 In 50 Ki uioCna voda zn laae S8 K Z« te- rarne prcdoicte k? samot In poStnlnti posebfj raCuiia EUGEN V. FELLER, lefcarnar STUBIGA Dülnju, Elsa trg 5t. 356, HtvaSko KXXXXXKX>OOOanian« vloge in Jih obr«?»4ujö J3O 4V2°/o <&fis*i in pol K od sto, proti odpovedi (5°/0) pet od sto. I Vedno fino anglešho blago y zalogi i [ Maks Zabukoiek j krojaškl mojster, Cankarjeva ulica 2 g ^vgotavlja vsakovrstnc obleke^ točno in solidno. ^ Sprejmejo se 302 3-2 učenci m učenke pri tvrdki „Zlatarka" d. d. Celje. 190 PHgsoroča se 10~s ]anho Božič, ceije ^- «raven gostilne „Branlbor". -^ Špecerija, kolonijalno blago in dež, pridelki! Cene zmerne. Poatrežba iofna« Hotelska družba v Celju sprojme takoj kawarnifikega učenca Oglasiti se je v pisarni Hotelske druž- be (hotel Evropa) v Celju. 308 2-2 Gonilni jermeni \t la usnja za tovarne, mline, žage in poljedelske stroje v vsaki širini. V zalogi pri I*r« Kravos 305 Maribop. 5-2 Veliko skladište Plt^a moqueta, tkanina za poku^tvo, afriqua, strune, federa, gradla za ma- dracei rolete, jute, platna, čavala te svih tapetarskih potrebština nudja 4-2 uz najnižje cijene J. OMERZO X DRUG Zagreb, Petrinjska 3, dvor.Teiefon 21-83 Na mtilot Na veliko! Vaša žella imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpoln'ena, ako si preskrbite uro \z znane urarske tvrdke Suttnep, Priliranite si popravljanja in tudi jezo. Najfineji« lire iz nikla, srebra,tn!a, zlata itd. NaroLne ure. 228 13-3 Bogata izbtra verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz z!Ma in srebra vsakevrste. Zahtevajte cenik s sükami do Tvorniške tvrdke H. SÜTTNER Dubljana öl. 9A9. O urar in juveii^ O Celje, GlQUlli trg It If (prej Pacchiaffo). 7 - ! OTVORITEV TRG0UINE ! - ¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦*¦¦¦& ¦¦¦¦¦¦¦aNaHHaaaiiaHaaaiiHBaaaHaaaaa Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril v Ozki ulici 3 špecijalno trgovino slaščic. Dnevno velika izbira različnih tort ter dezertnega in čafnega peciva. Naročila bombonov setočnoizvrSujeJo. KARL MÄNT^L alLtäöiöcti?. 315 1 Potrti neizmerne 2alosti javimo vsem sorodnikoni, znanccm in prijatelj^m tužno vest, da se je danes ob pol 24. uri nenadoma nrcsoiiia v večnost na§a dobra skrbna mamica, tašča, stara mati itd., gos^a Flauste ZmerzIihoF roj. Oblah nadučiteljeva vdova, Pogreb se vrši v petek dne 24. tm. ob 4. uri popoldne iz hiSe žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maša zadušnica se bode brala v več cerkvah. MOZIRJE, dne 22. marca 1922. Karla, Pepi, Mid, Miroslava JosJp KostanjSek, trgovec otroci zet Vsl vnnki in vnulvinje Tonili Zmerzlikar sinalia Brez posebnega obvestila. j Splošna gospodarska zadruga v Celju, r.z.zo. z.,razpisuje mesto posioirodje. Rreflektantjc naj pošljejo svoje oferte do 1. aprila 1922 na naslov Splošna gospodarska zadruga v Celju, Samostanska ulica. Proš- njam je priložiti vsa spričevaia in navesti natančno zahtevtno place, kakor tudi zmožnost knjigovodstva. Odhiin« Naznanilo. Glavtrti za^t^p „Jadcanteke zavarovalne de«uxbL (Riuni* t*m* A^riaiica" v &c?lju naznania, da se je preselil iz hi5e g. Oračner v Gosposki ulici na Lsivo Ät. 22 1 nadstr. na?prot! Zage g. Vinko Kukovca. Obenem naznanja, da prevzame. vse vrste zavarovanja, kot požarno, Živ- ijenjsko, transportno, proti polomu steklenih Sip, vloinu in tatvini, zavarovanje gO7.dov proti požaru, poljske pridelkc proti toCi ter jamstvena in nezgodna za- varovanja. m Akcijski kapita! dne 1. januarja 1921 je xhaSal jugsl. K 120,000.000'— Premijske rezerve Življenskega oddelka » » 1.453,000.000— Druge provizijske rezerve » » 528,000.000'—» Od obstoja družbe, t. j. od 1. 1838 do 1. januarja 1021 je družba izplaCala vse skupno odSkodnine » » 12,924,000.000'— Zastopnlki se sprejmejo proti dobri proviziji in stalni plači. Josip Kovačič, 3Ü0 3-1 glavnl rastopnik v Celju • Lava 22. I I ^N IP V8EH VR8T ^pj ^J 11 • i^ mmm SQLiDSA postbežba FRfiMJQ FaGAHEL - CEL1E Gospoaksi ulica 26. Elektrömotorje 276 3-2 asa. kmetijstvo in olbi?t priporoča tvrdka lndustrijsko-elekfricno podjetjo inž. Turnšek & Co. v LJUBLJAIil, Sodna ulica štev« I. PQdruznica v MillllBOHU, fllBhsandroya cesta 44, Edison-Satia Motorji so y zalogi, so prvovrsten f abrikat in se zanje jamci. rudeča, modra, ze- lena i.t.d.razpo§ilja vsako mno2ino po K I40-— 100 zavitkov Karol Loibner Celje. SU«NO 82 50-10 P^t&tno č^iko za moške in «olneno za ženske obleke in razno manufak- turo kunite radi direktnega importa po Ludoviio niitkiSi cenah samo v weletrgovisti in i-azpošiljalnici R. Sie^mecki, Celje.