GLASNIK URADNI VESTNIK OKRAJA LJUBLJANA LJUBLJANA, 16. APRILA 1963 LETO X., ŠTEV. 24 Komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev Novo mesto 217. Na podlagi 197, člena zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Ur. list FLRJ št. 2-269/62) sprejema skupščina Komunalno skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Novo mesto na svojem 2. zasedanju dne 8. marca 1963 tale SKLEP I. Potrdi sc zaključni račun Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto za leto 1962, ki izkazuje: * Y.skladu zdravstvenega zavarovanja: Ciste dohodke v znesku Skupne izdatke v znesku Presežek dohodkov 2- V skladu preventivnega zdravstvenega varstva: Dohodke v znesku Izdatke v znesku 5* skladih s posebnim namenom: Raz|H)ložljiva sredstva lorabljenu sredstva 1.916,818.432 din 1.898,406.756 din 18,411.676 din 21,733.957 din 21,733.957 din 3,820.946 din 3,820.946 din Številka: 401-15/63. Direktor: Miha Počrvina 1. r. Predsednik skupščine skupnosti zavarovancev Novo mesto: Jože Padovan 1. r. 218. munalnc skupnositi socialnega za-• Podlagi 197. čl. zakona o or- varovanja delavcev Novo mesto na gamzaclji in financiranju socialne- svojem 11. SLSJEtf*™!« ,mmalno skupnost Novo mesto odpade if„x,0m"na,no skupnost Celje (za občine Brežice, g k Jevnica) odpade H. Nerazporejeni presežek iz leta 1954 se razdeli: Ni. v°nuinu*no skupnost Novo mesto odpade V.xinunalno sjtupnost Celje (za občine Brožiče, S k u p j ■ 'n Sevnica) odpade zasedanju dne 8. marca 196Ž se razdeli: 10,362.194 din 8,049.482 din 18,411.676 din 4,575.045 din 3,553.953 din 8,128.999 din de P,mSevCk 1°'^62.194 din, ki odpa-mesto, sc rozdei™0 skupnost Novo zavIr.r,1ZCrvni 8klad zdravstvenega 5M& 5,362.194 din. Ostanek ditirnni ' j pn *° 'iporabi za krc-sP<‘šev JC-Z<^raVs*vcnc službe za posegiP^veniivnega in dru-arstva zavaiovancev. 1954 CJaZ1,ori, -ivni‘Presežek iz' leta Paden«K®ku V75045 din, ki od-mesto komunalno skupnost Novo sklad ‘„i,° razP°redi v rezervni zdravstvenega zavarovanja. Številka: 401-11/63. . Predsednik skupščine skupnosti zavarovancev Novo mesto: Jože Padovan l. r. Direktor: Miha Počrvina I. r. Na podlugi 1. odst. 80. čl. zakona o zdravstvenem zavarovanju (Ur. list FLRJ št. 22/62) in sklepa skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev LR Slovenije sprejema skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Novo mesto na svojem 2. zasedanju dne 8. marca 1963 SKLEP o povračilu stroškov za prehrano in nastanitev zavarovanih oseb v zvezi s koriščenjem zdravstvenega varstva v drugem kraju oh pogojih pravilnika o načinu uveljavljanja zdravstvenega varstva. Povračilo stroškov zn prehrano in nastanitev zavarovanih oseb v zvezi s koriščenjem zdravstvenega varstva v drugem kraju (dnevnica) znaša ob pogojih, določenih v pravilniku o načinu uveljavljanja zdravstvenega varstva zavarovanih oseb: a) 1000 din, če zavarovana oseba ne prenočuje v drugem kraju in je na poti nad 12 ur; b) 1500 din če zavarovana oseba prenočuje v drugem kraju in je na poti nad 12 do 24 ur; c) 500 din, če je zavarovana oseba na poti nad 8 do 12 ur. Za otroke do dopolnjenega 7. leta starosti gre polovica povračila, določenega v prejšnjem odstavku. II. Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem glasniku 01.0 Ljublja-na, uporablja pa sc od 1. aprila 1963 dalje. S tem dnem preneha veljati sklep o določanju povračila za stroške oskrbe in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kiuju, ki ga je sprejela skupščina tretjega sklica Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto na XII. zasedanju dne 21. decembra 1961. številka: 401-14/63. - Predsednik skupščine zavarovancev Novo mesto: Jože Padovan 1. r. Direktor: Miha Počrvina 1. r. 220. Na podlugi 1. odst. 85. čl. zakona o zdravstvenem zavarovanju (Ur. list FLRJ št. 22/62) in sklepa skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev I.R Slovenije z dne 12. februarja 1963 sprejema skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Novo mesto na svojem 2. zasedanju dne 8. marca 1963 SKLEP o višini pogrebnine za zavarovane osebe. I. Zavarovane osebe uveljavljajo pogrebnino ob pogojih 84. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju. Znesek pogrebnine znaša: a) za otroke do 7. leta starosti — 10.000 din; b) za otroke od 7. do 15. leta starosti — 20.000 din; c) za zavarovane osebe nad 15 let starosti — 26.000din. II. Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem glasniku OLG Ljubljana, uporablja pa sc od 1. aprila 1963 daljo. S tem dnem preneha veljati sklep o določanju povračila za pogrebne stroške zavarovanih oseb, ki ga je sprejela skupščina tretjega sklica Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto na XII. zasedanju dne 21. decembra 1961. Številka: 401-13/63. Predsednik skupščine skupnosti zavarovancev Novo mesto: Jože Padovan 1. r. Direktor: Miha Počrvina 1. r. 221. Na podlagi 1. odst. 82. čl. zakona o zdravstvenem zavarovanju (Ur. list FLRJ št. 22/62) in sklepa skupščine jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ št. 44/62) o najmanjšem znesku podpore za opremo otroka sprejema skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Novo mesto na svojem 2, zasedanju dne 8. marca 1963 SKLEP o višini zneska podpore za opremo otroka. I. Zavarovanci uveljavljajo za svo--je družinske člane oz. zavarovanke podporo za opremo otroka ob pogojih 81. čl. zakona o zdravstvenem zavarovanju. Znesek podporc_?.a opremo otroka znaša za vsakima otroka 10.000 dinarjev. II. Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem glasniku Okraja Ljubljana, uporablja pa sc od 1. aprila 1963 dalje. številka: 401-12/63. Predsednik skupščine skupnosti zavarovancev Novo mesto: Jože Padovan 1. r. Direktor: Miha Počrvina 1. r. PRAVILNIK o načinu uveljavljanja zdravstvenega varstva zavarovanih oseb 222. Na podlagi 102. in 103. ter 32., 33., 49., 89., 101. in 105. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju (Ur. list FLRJ št. 22/62) sprejema skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Novo mesto na svojem zasedanju dne 8. marca 1963 PRAVILNIK o načinu uveljavljanja zdravstvenega varstva zavarovanih oseb Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Novo mesto, ki ga zagotavlja zakon o zdravstvenem zavarovanju in o načinu plačevanja stroškov za zdravstveno vars4*w, ki gredo na račun sklada zdravstvenega zavarovanja ter dela stroškov, ki jih zavarovana, oseba prispeva suma. Splošne določbe 1. člen S tem pravilnikom se določajo: a) pogoji za uveljavljanje in način uveljavljanja zdravstvenega varstva; b) višina stroškov, ki gredo v breme sklada zdravstvenega zavarovanja v primerih, če zavarovana oseba koristi zdravstveno varstvo mimo določil tega pravilnika, razen če ne gre za nujne ali medicinsko upravičene primere, ter pogoji za kritie takih stroškov; c) višine premije in pogoji za premiranje zavarovanih oseb, ki ohranjajo in uporabljajo določene ortopedske pripomočke dalj, kot je določeno, da morajo trajati; č) višina prispevka zavarovanih oeeb za kritje stroškov neobveznih cepljenj; d) pogoji za uveljavljanje povračil potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva in e) pogoji in čas za negovanje obolelega ožjega družinskega člana in pogoji za izjemno podaljševanje po zakonu predpisanega časa nege. - 2. člen Zavarovane osebe po tem pravilniku so vse osebe, ki so zavarovane po zakonu o zdravstvenem zavarovanju. 3. člen Zavarovonc osebe koristijo zdravstveno varstvo v breme sklada zdravstvenega zavarovanja praviloma v tistih zdravstvenih zavodih in pri tistih pravnih in fizičnih osebah, s katerimi ima Komunalni zavod za socialno zavarovanje Novo mesto (v nadaljevanju »komunalni zavode) sklenjeno pogodbo in ki so jim ti tudi krajevno priptojni. Zavarovane osebe, ki so jim krajevno pristojni zdravstveni zavodi, s katerimi komunalni zavod nima sklenjene pogodbe, koristijo zdravstveno varstvo pri teli zavodih. Ce v krajevno pristojnih zdravstvenih zavodih zavarovane osebe ne morejo uveljaviti določenih oblik zdravstvenega varstva, uveljavljajo te pravice pri najbližjih zdravstvenih zavodih, ki so sposobni nuditi take oblike zdravstvenega varstva. Zavarovane osebe, ki so na službenih potovanjih, letnih dopustih in podobno in so zato izven kraja svojega stalnega prebivališča, lahko koristijo določene pravice iz zdravstvenega varstva pri zdravstvenih zavodih, ki so v trenutku potrebe najbližji v kraju bivanja take osebe. 4. člen Zavarovane osebe imajo zagotovljene pravice do zdravstvenega varstva v takem obsegu, kot ga določa zakon o zdravstvenem zavarovanj^! in ta pravilnik. Pri uveljavljanju zdravstvenega varstva morajo biti zavarovanim osebam zagotovljene vse oblike zdravljenja po sodobnih znanstvenih medicinskih metodah in s sodobnimi sredstvi. 5. člen Svojstvo zavarovane osebe se pri uveljavljanju zdravstvenega varstva dolčazujc z zdravstveno izkaznico ali s potrdilom za zdravstveno varstvo. Pogoj za uveljavljanje zdravstvenega varstva v breme skladu zdravstvenega zavarovanja je pravilno izpolnjena in potrjena zdravstvena izkaznica oz. potrdilo za zdravstveno varstvo, pri uživalcih dolgoročnih dajatev (upokojencih, invalidih itd.) pa zadnji odrezek nakaznice o prejeti dajatvi. Tako potrjena zdravstvena izkaznica oz. potrdilo za zdravstveno varstvo in odrezek nakaznice veljajo en me- stveno varstvo brez pravilno potrjene zdravstvene izkaznice oz. potrdila ali brez odrezka, mora sama plačati stroške takega varstva. Ce zavarovana oseba naknadno dokaže upravičenost do zdravstvenega varstva na račun sklada zdravstvenega zavarovanja, ima pravico do povračila plačanih storitev. Povračilo za storitve pri zdravstvenih zavodih, s katerimi ima komunalni zavod sklenjene pogodbe o pavšal* nem plačevanju, uveljavlja taka oseba pri zdravstvenem zavodu, ki ji je nudil storitve. Za vse ostale storitve in za storitve zdravstvenih zavodov, s katerimi komunalni zavod nima sklenjenih pogodb, pa Uveljavlja zavarovana oseba povračilo neposredno pri komunalnem zavodu oz. njegovi podružnici. Zdravstveni zavod oz. komunalni zavod povrne zavarovani osebi iz 3. odstavka stroške v višini 75 •/• za storitve, ki so bile izvršene v ambulantno-polikliničnih zavodih. 6. člen Osebi, ki je pridobila svojstvo zavarovane osebe na podlagi delovnega razmerja, to svoistvo preneha en mesec po prenehanju delovnega razmeiju. S takimi osebami so v tem pogledu izenačeni tudi zavarovanci-obrtniki in pogodbeni zavarovanci. Prosta izbira zdravnika in zdravstvenega zavoda 7. člen Pri uveljavljanju zdravstvenega varstva imajo zavarovane osebe pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda, na katerega se nameravajo obračati. 8. člen Zavarovana oseba si praviloma izbere zdravstveni zavod na območju komunalnega zavoda. Ce ima zdravstveni zavod nmbulnntno-poli-kliničnega tipa več splošnih ambulant, si zavarovana oseba izbere eno od teh ambulant za najmanj eno" leta • V tem času lahko zavarovana oseba spremeni zdravstveni zavod iz upravičenih razlogov, kot so; sprememba stalnega prebivališča, sprememba kraja zaposlitve, ali če so nastali drugi upravičeni razlogi, 'zaradi katerih ne more nadaljevati zdravljenja pri izbranem zdravstvenem zavodu. Pogoje proste izbire zdravnika in način uredi komunalni zavod s posebnimi zdravstvenimi zavodi s pogodbo o plačevanju in nudenju zdravstvenega varstva zavarovanim osebam. 9. člen Zdravstveni zavod oz. ambulanta, ki si jo je zavarovana oseba izbrala, je dolžna v zdravstveno izkaznico odtisniti žig svoje ambulante, pristaviti datum in, če gre za izbranega zdravnika, vtisniti še imenski žig zdravnika z imensko šifro (podpis) Če si je zavarovana oseba izbrala drug zdravstveni zavod ozir. ambulanto iz razlogov 8. Čl. tega pravilnika, motu zdravnik novo izbrane ambulante zahtevati zdravstveno dokumentacijo od prejšnjega zavoda, kjer se je taka oseba zdravila. Zdravstveni zavod mora na zahtevo odstopiti medicinsko dokumentacijo novo izbranemu zavodu. 10. člen Zavarovana oseba je dolžna iskati zdravniško pomoč pri izbranem zdravniku, razen v primerih nujnosti in kadar se ne nahaja v kraju prebivališča, pa ji je zdravstvena pomoč potrebna. Ce je v zdravstvenem zavodu, v katerem si je zavarovana oseba izbrala zdravnika, organizirana dežurna služba za opravljanje hišnih obiskov za celotno območje, se za zdravljenje na domu ne more upoštevati prosta izbira zdravnika razen za primere iz 50. čl. V primerih, da opravlja zdravljenje na domu zdravnik, ki si ga zavarovana oseba ni izbrala, je ta dolžan o poteku zdravljenja obvestiti zdravnika, ki si ga je ta oseba izbrala, da bi se s tem zagotovila enotnost v odločanju o pravicah zavarovane osebe. 11. člen Zavarovana oseba si lahko na območju komunalnega zavoda izbere tudi zdravnika-specialista. Ce na območju komunalnega zavoda ni posameznih specialistov, si zavarovana oseba lahko izbere te pri zdravstvenem zavodu, ki je njej krajevno najbližji. 12. člen Zavarovana oseba si lahko izbere stacionarni zdravstveni zavod na območju komunalnega zavoda oz. stacionarni zavod, s katerim ima komunalni zavod sklenjeno pogodbo. Ce stacionarni zavod, ki si ga je zavarovana oseba izbralo, nima določenih specialnih služb in zato v tem primeru ne more nuditi odgovarjajoče zdravniške pomoči, ima zavarovana oseba pravico, da si izbere za te specialnosti drug stacionarni zavod, ki je najbližji njenemu kraju prebivališča in ki ji to pomoč lahko nudi. 13. člen Ce si zavarovana oseba izbere. stacionarni zdravstveni zavod izven območju komunalnega zavoda in je zdravljenje v tem zavodu dražje ali če si zavarovana oseba izbere specializiran stacionarni zavod za storitve, ki bi jih lahko v "enaki kvaliteti in v istem času opravil stacionarni zavod z območja komunalnega zavoda, gredo v breme sklada zdravstvenega zavarovanja stroški takega zdravljenja samo do višine stroškov, ki bi nastali z zdravljenjem v stacionarnem zavodu na območju komunalnega zavoda, ki je taki zavarovani osebi krajevno najbližji. Razliko stroškov nosi zavarovana oseba sama. Napotnica, ki se jzda taki zavarovani osebi, mora imeti vpisane potrebne podatke za izbran stacionarni zdravstveni zavod oz. njegov oddelek In pa soglasje komunalnega zavoda oz. njegove ppdružnice o tem, do kakšne višine se stroški takega zdravljenju krijejo iz sklada zdrnvstvenegtt zavarovanju. Zdravnik. ki tako napotnico izda. mora na njenem vrhnjem delu vpisati: »Zdravljenje po tej napotnici se ne more opraviti v breme skladu zdravstvenega zavarovanja brez soglasju komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto (podružnica Črnomelj).« 14. člen Ce gre zu stacionarne zavode, specializirane za zdravljenje s pri-lodnimi zdravilnimi faktorji, si za- i varovana oseba lahko izbira le med j tistimi, ki so glede na indikacijo njene bolezni enako sposobni nuditi uspešno zdravljenje. Koriščenje zdravstvenega varstva v ambulantno-polikliničnih zavodih 15. člen Zdravstvena zaščita v ambulantno-polikliničnih zavodih sc uveljavlja praviloma pri zdravniku splošne prakse, ki si ga zavarovana oseba izbere. 16. člen Pregled in zdravljenje pri zdrav-niku-spccialistu, ki si ga je zuvar rovana oseba izbrala, je mogoče izvršiti le nn podlagi napotnice izbranega zdravnika splošne prakse. Brez napotnice je mogoče opraviti pregled in zdravljenje v zobnih, ginekoloških in protituberkuloznih ambulantah, pri okulistu zaradi ugotavljanja ostrine vidu, za predpis očal in pri pediatru in vene- j rologu. 17. člen Osebe v delovnem razmerju morajo iskati zdravniško pomoč izven rednega delovnega časa. Če take osebe iščejo zdravniško pomoč v delovnem času, pa bi jo lahko dobile tudi izven delovneg® času, nimajo pravice do nadomestila osebnega dohodka za izgubljen delovni čas, razen če zdravnik potrdi, da so upravičeno iskale zdravniško pomoč v delovnem času. Tako upravičenost potrdi zdravnik v zdravstveni izkaznici na straneh od 24 do 55 v stolpcu »nakazilo za izplačilo nadomestila, izdano dne« 1 besedo »upravičeno«. Kolikor v zdravstveni izkaznici ni tega potrdila, se smatra, dn je zuvarovun® oseba iskala zdravniško pomoč v delovnem čhsu brez upravičenega vzroka. 18. člen Za izvajanje določil 17. člena s,0 zdravstveni zavodi ambulantno-poH' kliničnega tipa dolžni v mejo® svojih možnosti in v okviru potre®' temu primerno organizirati svoj® službo. 19. člen Zu posamezne kategorije zavor®-ranili oseb (otroke, nosečnice H1'-1 norojo zdravstveni zuvodi pravil®( na zagotoviti ločen ordinacij®*:1 ■as, če pa to zaradi objektivni® az.logov ni mogoče, morajo zagol®-,'iti tem osebam" porednost pri spr®-cmaujii. ' Prednost pri sprejemanju je tr®->a omogočili tudi zavarovanim os®-tam. ki se vezane na prevoze * livnimi prometnimi sredstvi, če J irebi val išče tokih oseb oddalj1"® 20. člen V primeru nujne zdravniške P® moči se mora zavarovanim oseb®1, takoj nuditi vsa potrebna zdrav® ška- pomoč ne glede na,to, CcT,. zdravnik ali zavod, v katerem '"j taka oseba nujno zdravniško poin izbran od te osebe ali ne. V primeru, da posamezni zdrav-stveni zavod nima organizirane dežurne službe izven rednega delovnega časa, je ta dolžan, da si za svoje območje zagotovi dežurno službo pri drugem, praviloma pri zdravstvenem zavodu iz sosednega območja komunalnega zavoda. 21. člen Zavarovane osebe, ki iščejo zdravniško pomoč, morajo biti ob sprejemu v zdravstvenem zavodu seznanjene o tem, kdaj bodo predvidoma prišle na vrsto za pregled. 22. člen Zdravnik, ki je opravil pregled zavarovane osebe, mora poskrbeti, da se vse ugotovitve tega pregledu •n napotila bolniku vpišejo v zdrav-8‘veni karton. Prav tako mora poskrbeti, da se vpišejo v zdiavstve- no izkaznico vsi podatki, ki jih tu zahteva, 23. člen Zdravnik-spccialist, ki je pregledal zavarovano osebo, mora v vsa-Kej® primeru obvestiti zdravnika splošne prakse, ki si ga je taka ose->a ‘zbrala. V obvestilu morajo biti I>odane tudi ugotovitve in mnenje za .Nadaljnje zdravljenje. V j a*° obveščanje ni potrebno, kadar gre za preglede v protituber-Kuloznih in zobnih ambulantah, pri Kinekologu in pri okulistu, če gre za pregled zaradi ugotovitve ostri-nc vida, za predpis očal ter za pre-Kled pri pediatru. •zvidj ki jih izdajajo zdravniki specialisti, se morajo pošiljati iz« 'ranemu zdravniku splošne prakse Pfaviloma neposredno. V utemelje-n' 1 Primerih, ko se pošiljajo izvidi Preko pacienta, pa morajo biti za-1 rti v kuverte s pečatom na hrbtni strani. ,i„&kor Krc zn pregled oseb v ,m, iroCim • razmerju v zobnih um- ločen®!1 m so pri tem ugotovi do-neričnih1^11? kojezen in zaradi ve-take n« k° ezn'’ zaradi katerih so zdravi0’0 nezmožne za delo, so i.,i, ' ven' delavci v teh ambulan- br„nLraV *,n^° dolžni obvestiti iz-?Fa zdravnika splošne prakse zmožnihS*>rC^eina v sta*c^ dclanc- j 24. člen raviiiI^t0VanQ oscba se je dolžna tih zdravnika01' "“P0111.1.'1 in vnn!„.iuvn, a in s svojim prizadc-ozdravl • sHri,ei' za čim prejšnje "ravljenjc in usposobitev za delo. na 1 „VitC 8 Ponr>vnimi pregledi ali se z,.,, en oruff način ugotovi, da in iin arovana oseba ne drži napotil jim; *Vctov,zdravnika ali da s svo-tek »il08^topki zavira normalen povod n rav|ienjn. je zdravstveni za-vesi;f-/i z<'ravnik dolžan o tem ob« varov!, k.0m,lna1ni zavod oz. taki zn-Čc p., “n* osebi pristojno podružnico, merili*’re z» osebo v delovnem rnz-v kati- P°. 0 delovno organizacijo, ‘ 1 je taka oseba zaposlena, til „|Prim7«. l^a 80 kršitve napo-nasn|,,i,avTllka “li bolniškega reda nalnerr, uK°tovijo od strani komu-zaciirV zay°dn n*' delovne organi-veslii; j 11 dva dolžna h tem oli-zdravi Zl ravn>k®. ki tako osebo delovnomZaVar°vaPa OS(>ba. ki je v do« nn,i™ razmet j ii. nima pravico ali se :.mestda osebnega dohodka Vc« čn« v-prenehn izplačevati za stvenem , piaana v zakonu o zdrav- Podlagi it,Trj?kanju ,in na njegovi * izdanih predpisov. Poleg tega se zavarovana oseba za kršitev teh predpisov lahko kužu uje z denarno kaznijo po 138. čl. zakona o zdravstvenem zavarovanju. Koriščenje zdravstvenega varstva v stacionarnih zdravstvenih zavodih 25. člen Zdravljenje v stacionarnem zdravstvenem zavodu v breme sklada zdravstvenega zavarovanja je mogoče le na, podlagi napotnice zdravnika splošne prakse, ki si ga je zavarovana oseba izbrala oz. ki jo je sprejel na pregled. Zdravljenje v stacionarnih zdravstvenih zavodih je mogoče tudi na podlagi napotnice zdruvnika-speciu-iista, ki je tako osebo pregledal oz. zdravil po nupotniei zdravnika splošne prakse, vendar je ta dolžan najpozneje v treh dneh obvestiti zdravnika, ki je tako osebo poslal na specialni pregled. 26. člen V nujnih primerih sc mora zavarovana oseba sprejeti v stacionarno zdravljenje tudi brez napotnice. V tem primeru je stacionarni zavod dolžan takoj o tem obvestiti pristojnega zdravnika oz. zdravniki, ki si ga je taka zavarovana oseba izbrala. C)bvestilo mora vsebovati tudi diagnozo, pod katero je taka oseba sprejeta na zdravljenje v stacionarni zavod. 27. člen Premeščanje zavarovane osebe iz enega stacionarnega zavoda v drugega je mogoče le takrat, čc je zaradi narave obolenja take osebe potrebna preusmeritev v zdravljenju ali zaradi tega, ker stacionarni zdravstveni zavod, v katerem sc zdravi, ne more opraviti določenega zdravljenja oz. posegov ali pa ker je prezaseden. čc se zavarovana oseba premesti, je zdravstveni zavod, ki osebo premešča, dolžan o tem obvestiti pristojnega zdravnika oz. zdravnika, ki si ga je taka zavarovana oseba izbrala. 28. člen , Zavarovane osebe pošilja na zdravljenje v stacionarne zavode, specializirane zn zdravljenje s pri-rodnimi zdravilnimi fuktorjii pristojni zdravnik splošne prakse na predlog specialista ali po svojem preudarku. Preden jc zavarovana oseba poslana, na tako zdravljenje, mora na napotilo zdravnika dati svoj pristanek zdravniška komisija komunalnega zavoda. V te zavode morejo pošiljati zavarovane osebe tudi drugi stacionarni zdrastveni zavodi (bolnice, klinike itd.), če jc po mnenju teh potrebno nadaljevati zdravljenje s prirodnimi zdravilnimi faktorji. V teli primerih ni potreben pristanek pristojne zdravniške komisije komunalnega zavoda. Ob premestitvi je stacionarni zavod, ki zavarovano osebo premešča, dolžan nemudoma obvestiti pristojnega zdravnika oz. zdravnika, ki si ga je taka zavarovana oseba izbralo. 29. člen Stacionarni zdravstveni zavodi za zdravljenje s prirodnimi zdravilnimi faktorji klimatskega značaja smejo zadrževati zavarovano osebe na zdravljenju največ do 30 dni, zavodi kopališkega značaja pa največ do 25 dni, če zdravniška komisija ne odredi drugače. Izjemoma lahko zdravnik zdravilišču podaljša kopališko zdravljenje do 5 dni, kliinatično pa do 10 dni. Če gre za zaprto tuberkulozo, se lahko zdravljenje podaljša toliko, da traja skupno zdravljenje 75 dni za odrasle in 90 dni za otroke do 15. leta starosti. Podaljšanje odredi zdravniška komisija na predlog zdravnika zdravilišča ali na lastno pobudo. Medicinske in druge pogoje, ki so potrebni za izjemno podaljšanje zdravljenja, uredi komunalni zavod na svojem območju z zdravilišči s pogodbo. 30. člen Zdravniška komisija komunalnega zavoda ima vselej pravico ugotavljati potek in uspeh ter dolžino zdravljenja v zavodih, specializiranih za zdravljenje s prirodnimi zdravilnimi faktorji in po potrebi tildi ukrepati. 31. člen Stacionarni zdravstveni zavodi so po odpustu zavarovane osebe iz zavoda dolžni obvestiti pristojnega zdravnika oz. zdravnika, ki je to osebo napotil v stacionarno zdravljenje, o zdravstvenem stanju, poteku m uspehu zdravljenju z mnenjem zn nadaljnje zdravljenje in z mnenjem o delovni zmožnosti, če gre za aktivnega zavarovanca. Koriščenje ostalih oblik zdravstvenega varstva 32. člen Z namenom, da se ugotovi splošno zdravstveno stanje zavarovanih os"eb in daLse v ta namen uvedejo v delo zdravstvene službe določeni ukrepi, lahko komunalni zavod organizira za vse zavarovane osebe jgli za posamezne skupino teh oseb sistematične preglede. 33. člen Ugotavljanje zdravstvenega stanja zavarovanih oseb, ki ga organizira komunalni zavod, opravljajo praviloma tisti zdravstveni zavodi, ki so krajevno pristojni tem osebam. Izjemoma lahko zavod formira za to delo posebne strokovne komisije za posamezna območja ali za celotno območje komunalnega zavoda ali pa to delo poveri zdravniški komisiji. Če se ugotavlja zdravstveno stanje zavarovanih oseb po področnih zdravstvenih zavodih, sc s temi s pogodbo urede medsebojne obveznosti in pravice. Zdravstveno stanje se lahko ugotavlja za vse zavarovane osebe ali za posamezne skupine teh oseb. Če gre za aktivne zavarovance, se zavod predhodno dogovori s prizadetimi gospodarskimi in drugimi organizacijami o načinu in obsegu teh pregledov ter o delu stroškov, ki bi jih zn to delo nosile te organizacije same. Če gre za zavarovane osebe, ki jim zdravstveni zavod, a katerim ima komunalni zavrni sklenjeno pogodbo, krajevno ni pristojen, se komunalni zavod lahko pogodi z zdravstvenim zavodom, ki jc krajevno pristojen tem osebam. 34. člen Poleg sistematičnih pregledov, ki jih morajo organizirati gospodarske in druge organizacije po veljavnih predpisih, lahko komunalni zavod uvede v tem smisla še posebne preglede uli pa te s svojimi zahtevami vključi v preglede, ki jih organizirajo take delovne organizacije. V tem primeru se s posebno pogodbo urede medsebojne obveznosti. Te preglede opravljajo v gospodarskih organizacijah, ki imajo svoje obratne ambulante, te ambulante ob sodelovanju drugih zdravstvenih zavodov. V tistih organizacijah, ki pa nimajo svoiih obratnih ambulant, se ti pregledi izvrše po posebni strokovni komisiji ali po zdravniški komisiji komunalnega zavoda. 35. člen Čc gre za ugotavljanje splošnega zdravstvenega stanja, se mora v to preglede aktivnih zavarovancev obvezno vključiti tudi ugotavljanje delovne sposobnosti. 36. člen Če sc s pregledi ugotovi, da so na posameznih delovnih mestih zaposleni zavarovanci, ki jim je delo na delovnih mestih življenjsko nevarno in za to delo ne izpolnjujejo posebnih pogojev, ali da so na posameznih delovnih mestih, s katerimi je vezana možnost poklicnih ali drugih obolenj, zaposleni zavarovanci, ki so nagnjeni k takim boleznim, ali zavarovanci z zdravstvenimi hibami, pri katerih bi te hibe povzročile posledice, ki bi bilo nevarne zanje in za okolico, 'so delovne organizacije dolžne upoštevati navodila komisije, ki je to ugotovila in take zavarovance premestiti na delovna mesta, ki odgovarjajo njihovim splošnim in zdravstvenim sposobnostim. 37. člen Vsak zavarovanec, ki prvič stopi v delovno razmerje oz. čc delovno razmerje prekine za več kot šest mesecev ali če spremeni poklic, mora biti obvezno zdravniško pregledan. Če gre za zavarovanca, ki so razporedi na delo, nevarno za življenje ali ki je očitno škodljivo za zdravje, mora biti še posebej predhodno pregledan, da se ugotovi, čo izpolnjuje vse potrebne zdravstvene pogoje za tako delo. Pri zavarovancih, zaposlenih na takih delovnih mestih, se mora redno ugotavljati njihova delovna sposobnost po obstoječih predpisih. 38. člen Splošne ukrepe za napredek zdravstvenega stanja zavarovanih .oseb in za preprečevanje obolenj izvršujejo področni ambulantno-poliklinični zdravstveni zavodi po zakonitih predpisih in programih dela zdravstvene službe posamezno komune ali po pogodbi med njimi in komunalnim zavodom. V ta namen zagotavlja sklad zdravstvenega zavarovanja potrebna sredstva za kritje stroškov dispanzersko službe in službe posvetovalnic, če ti delujejo v smeri napredka zdravstvenega stanja zavarovanih oseb. 39. člen V cilju preprečevanja obolenj mora zdravstvena služba v primerili, ko sc pojavijo nalezljive bolezni. takoj ukrepati, da se prepreči nadaljnje širjenje teh bolezni in da ozdravi obolele zavarovane osebe. V ta namen mora po potrebi izvršiti vsa potrebna cepljenja in druge vrste imunizacij, kemičnih' profilaks, saniranja bacilonoscev, dezinfekcije in druge varstvene ukrepe nn domu, kadar so medicinsko indieirani. 40. člen Za preprečevanje zobnih in ustnih bolezni zavarovanih oseb, zlasti otrok in nosečih žena, mor* SEBAN IM SLAIfiia . zdravstvena i služba zagotoviti re-i dno preskrbovanje in razdeljevanj« fluor-kaleij- tablet ter kontrolirati uživanje teh tablet kakor tu-! di uspeh te preventivne dejavnosti. 41. člen , Sistematični pregledi šolskih otrok v osemletkah morajo biti redna skrb področnih ambglantno-polikliničnih zavodov. Vsi šolski otroci zavarovanih oseb morajo biti praviloma vsaj enkrat letno sistematično pregledani. 42. člen Obveznosti za izvrševanje preventivne dejavnosti za zavarovane osebe po tem pravilniku in plačilo za to delo se. uredi s pogodbo med zdravstveno službo in komunalnim zavodom. 43. člen Zavarovane osebe koristilo pravice do zdravil in zdravilnih sredstev ter nekaterih sanitarnih priprav neposredno pri lekarnah na podlagi zdravniškega predpisa (recepta). Za vsako vrsto zdravila in zdravilnega sredstva, ki se izda na recept, mora zavarovana oseba plačati pavšalni prispevek v višini 60 dinarjev. Ta prispevek sc plača ob dvigu zdravilo v lekarni. Če gre za nujni primer, je lekarno dolžno izdati zdravilo ali zdravilno sredstvo, čeprav zavarovano oseba Iz kakršnihkoli razlogov nc more plačati predpisanega prispevka pri dvigu zdravila, vendar pa je zavarovana oseba dolžna ta prispevek plačati v lekarni najpozneje v roku treh dni po prevzemu zdravila. Če gre za ipijni primer, mora zdravnik na izdanem receptu .vidno označiti ,to z besedo »Nujno«. 44. člen če področna lekarna trenutno nima na zalogi zdravilo, ki gn zahtevo zavarovana oseba no podlagi recepta, ima pa sorodno enakovredno zdravilo, je dolžna o tem obvestiti zdravnika, ki je zdravilo predpisal, zaradi morebilnc spremembe v predpisu zdravila. Če je po mnenju zdravnika nemogoče zamenjati predpisano zdravilo z drugim in je zato potrebno izdati zavarovani osebi zdravilo, ki ga je prvotno predpisal, je lekarno dolžna, da to zdravilo v najkrajšem času nabavi in ga zavarovani osebi takoj po nabavi tudi izda. Kolikor bi v tem primeru šlo za nujen primer ali za zdravilo, ki gn ni mogoče dobitj, je lekarna dolžno, da sc takoj o tem posvetuje z zdravnikom, ki je tako zdravilo predpisal, do ta nadalje ukrepa. 45. člen Zavarovanim osebam sc lahko predpisujejo samo zdravila, ki so odobrena po veljavnih predpisih, in v količinah, ki jih določa pravilnik o predpisovanju zdravil zavarovanim osebam. Za zdravilo, ki se ne morejo predpisovati v FLRJ in ki se ne morejo predpisovati v breme sklada zdravstvenega zavarovanja, se ne morejo izdajati zdravniški predpisi (recepti) na obrazcu, ki je določen s pravilnikom o izdajanju zdravil zavarovanim osebam. 46. člen Kolikor lekarna nima domačega zdravila, ima pa zato isto zdravilo iz uvoza, izdaja tega samo tedaj, Čč domačega zdravila ni mogoče dobiti pri izdelovalcih domačih zdravil, če v takem primer« zavarovana oseba vztraja pri uvoženem zdiavilu, se ji to lahko izda samo pod pogojem, da lekarni plača razliko med ceno domačega in uvo-• ženega zdravila. Uvoz zdravil, ki niso odobrena oz. predpisana za FLRJ, se izjemoma lahko opravi v breme sklada zdravstvenega zavarovanja samo zaradi njihovega preizkušanja, če se od logu pričakuje uspešnejše' zdravljenje kot z domačimi. Nabavo teh zdravil, in njihovo preizkušanje <>pravlja lahko samo. stacionarni zavod (bolnica) po predhodnem konziliarnem pregledu zavarovane osebe pri kateri se misli uporabiti to zdravilo. Če se pri tem ugolovi uspešno delovanje takega zdravila, se more to uporabljati tudi po hospitalizaciji take zavarovane osebe, vendar . mora le-(a za to zdravilo prav tako plačati predpisani prispevek. Kritje stroškov za nabavo teh zdravil si medsebojno uredita tak stacionarni zdravstveni zavod in komunalni zavod s pogodbo.. 47. člen Če si zavarovana oseba nabavi uvoženo zdravilo, ki ni registrirano za FLRJ, odloča o povračilu stroškov za to nabavo upravni odbor komunalnega zavoda po predhodnem mnenju zdravniške komisije komunalnega zavoda. Če je to zdravilo odobreno za FLRJ, se zavarovani osebi povrne tolikšna vrednost uvoženega zdravila, ki odgovarja prodajni vrednosti takega zdravila pri krajevno pristojni lekarni. 46. člen , Na uporabljena zdravila oz. zdravilna sredstva pri neposredni intervenciji strokovnega zdravstvenega delavca (podkožne, mriskular-ne ali intravenozne injekcije, material, ki sc uporabi pri obrezovanju ran ali za trdo obvezo, sredstva, ki sc uporabljajo s specialnimi napravami, kot so inhalatorji, aerosol in podobno) ali na zdravila, uporabljena pri zdravljenju v stacionarnih zdravstvenih zavodih, zavarovane osebe ne plačajo predpisanega prispevka. V primeru, da zdravstveni zavod trenutno nima na zalogi' zdravila, ki ga je potrebno izdati oz, uporabiti za zavarovano osebo zafadi nujnega primera, mora izjemoma izdati recept In na njem označiti, da je plačnik zdravstveni zavod. Zavarovani osebi sc za tako zdravilo ne sme zaračunati predpisanega prispevka. Kritje . stroškov uporabljenih zdravil pri neposredni intervenciji strokovnega zdravstvenega delavcu ali pri zdravljenju v stacionarnem zavodu se uredi s pogodbo med zdravstvenimi zavodi in komunalnim zavodom. 49. člen Teže obolele zavarovane osebe je mogoče zdravili tudi na njihovem domu, če medicinsko ni potrebno neobhodno zdravljenje v stacionarnem zdravstvenem zavodu in če so ža to podani pogoji domače oskrbe. Če bi zaradi takega načina zdravljenja nastali za zavarovano osebo večji stroški, kot bi sicer nastali z zdravljenjem v stacionarnem zdravstvenem zavodu, bo sklad zdravstvenega zavarovanja taki osebi povrnil to razliko. Upravni odbor komunalnega zavoda predpiše v sodelovanju z zdravstveno službo za socialno delo osnovne pogoje zu tako zdravljenje in merila za povračilo stroškov zdravstveni službi in zavarovani osebi. Tako zdravljenje na domu otk redi v mejah ■ predpisanih pogojev pristojni oz. izbrani zdravnik sam ali na predlog stacionarnega zavoda, v katerem se je taka oseba zdravila. Pobudo za tako zdravljenje lahko poda pristojnemu oz. iz-biancmu zdravniku komunalni zavod, zdravniška komisija tega zavoda in pristojni organ za socialno delo. Povračilo stroškov takega zdravljenja se uredi * pogodbo med zdravstvenim zavodom in komunalnim zavodom. Povračilo dela stroškov nege si medsebojno uredita taka zavarovana oseba in komunalni zavod oz; njegova podružnico. 50. člen Zavarovanka, porodnica ima pred porodom, ob porodu in po porodu im domu ali v stacionarnem zdravstvenem zavodu pravico do zdravniške in druge strokovne nege ter pomoči. Zavarovanka — porodnica, ki je rodila na domu, ima pravico do strokovne pomoči in bubiške nege z neposrednimi obiski. V primežu poroda na domu ima zavarovanka pravico do najmanj devet takih obiskov. Če rodi' zavarovanka v stacionarnem zdravstvenem zavodu, ima pravico do najmanj petih obiskov z vso potrebno strokovno pomočjo in nego. Tako strokovno pomoč in nego nudi zavarovankam pristojni ambulantno-poliklinični zavod. 51. člen Zavarovane osebe, ki izpolnjujejo pogoj predhodnega zavarovanja in če jim je to indieiruno, imajo pravico do zobno protetičnili storitev in do zobno protetičnili sredstev. Pravice do zobno protetičnili storitev in do zobno protetičnili sredstev uveljavljajo zavarovano osebe praviloma pri zobnih ambulantah na področju komunalnega zavoda. Zavarovane osebe, ki imajo svoje prebivališče izven območju komunalnega zavoda, lahko koristijo te pravice v zobnih ambulantah izven področja komunalnega zavoda. Če zobne ambulante na področju komunalnega zavoda ne morejo opraviti določenih del, lahko zavarovane osebe iščejo tako pomoč oz. storitve tudi v zavodih izven ob-" močja komunalnega zavoda. 52. Člen Zavarovanim osebam pripadajo zobotehnična pomoč in zobno pro-tetična sredstva v takem obsegu in iz takega materiala, kot ga določa pravilnik o indikacijah za zobno protetično pomoč, o standardih za material, iz katerega se izdelujejo zobna protetično sredstva, ter o njihovi trajnostni dobi (v nadaljnjem besedilu »pravilnik«). Če zavarovana oseba zahteva izdelavo zobno proletičnlh sredstev iz izven standardnega materiala, ki je dražji, mora razliko v ceni teh dveh materialov nositi sama. To razliko plača v tisti zobni nmhu-manti, kjer ji je bilo izdelano tako zobno protetično sredstvo. V primeru, da zobna ambulanta izdela zobno protetična sredstva iz izven standardnega materiala, sme zaračunati samo stondurdni material, vendar pa mora na obračun- skem listu iz/kazati teži ne • uporabljenega materiala in razliko v znesku, ki ga nosi zavarovana oseba sumu. "i • ■ • 33, člen Ali gre pri posamezni zavarovani'Osebi za indieirana zobno pio-tetična dela oz, sredstva ali ne, ugotavlja na podlagi pravilnika zobna ambulanta, pri kateri zavarovana oseba išče to pomoč. Če s pregledom ugotovi, da so dela, ki jih zavarovana oseba zahteva, indieira-pa, izda potrdilo o potrebi zoboteb-nih del, na katerem to utemeljenost tudi potrdi. Kolikor zavarovana oseba zahteva, da se ji izvršc v sklopu in-dieiranih del tudi taka dela, ki niso indieirana, mora za ta dela nositi stroške sama. Zobna ambulanta, pri kateri želi koristiti- te pravice, je dolžna na potrdilu vidno označiti, katera dela so indieirana in katera niso. 54. člen Potrdilo © potrebi zobotehničnih del se iztlu zavarovani osebi pred začetkom del. To potrdilo predloži zavarovana oseba komunalnemu zavodu oz. njej pristojni podružnici, da tu ugotovi pogoj predhodnega zavarovanja in da ga potrdi. Če se ugotovi, do zavarovana oseba ne izpolnjuje pogoj predhodnega zavarovanja, se to ne more potrditi in se zato sicer indieirana zobotehnična dela ne morejo izvršiti v breme sklada zdravstvenega zavarovanja. Komunalni zavod lahko s pogodbo pooblasti, da ugotavljajo predhodni delovni staž same zobne ambulante na podlagi zdravstvene izkaznice. Zobne ambulante so zavarovanim osebam dolžne pojasniti pogoje za izvršitev takih del na račun sklada zdravstvenega zavarovanja in V‘pri-meru, ko same ugotove, da zavarovane osebe nimajo pravice do teh del, tudi ne izdajajo potrdil, če pa zavarovana oseba vztraja pri za-litevi, da se ji to potrdilo izda, so zobne ambulante to dolžne storiti. 55. člen Trajnostne dobe zobotehničnih del in zobno protetiČnih sredstev po pravilniku jc ireba smatrati kot minimalne trajnostne dobe. Če se po preteku določene dobe ugotovi, da so zobno protetična sredstva še vedno funkcionalno sposobna, sc taka sredstvu ne morejo menjati V breme sklada zdravstvenega zavarovanja vse dotlej, dokler sc ponovno ne ugotovi, da so dotrajala oz. da so neuporabna. Zavarovana oseba ima ludi pred pretekom določenih rokov pravico, da sc ji izdelajo nova oz. popravijo že izdelana zobno protetična sredstva, če so poslala neuporabna oz. da so sc poškodovala zaradi ano-tomsko-putoloških ali funkcionalnih sprememb nli zaradi netrpežnosf* materiala, iz katerega so bila iz-delana ali pu iz kakšnih drugih opravičenih razlogov (nesreče p*1 delu itd.). Če so ta sredstva postala neuporabna po krivdi zavarovane osebe, se lahko popravijo, predelajo ni* izdelajo riova pred določenim rokom samo na stroške take zavarovane osebe. Če postanejo taka sredstva neuporabna zaradi nekvalitetne izdelave, se morajo popravit1* predelati ali izdelati nova na raču** tiste zobne ambulante, ki jih je >z' delala. , Ali naj se zobno protetična sredstva popravijo, predelajo ali iz“^ la jo nova prod pretekom določen6' ttUMNM er*an m f« roka na stroške sklada zdravstvenega zavarovanja, na stroške zavarovane osebe ali »e sl rotite, zdravstvenega zavoda, presodi pooblaščeni zdravnik — specialist. V primeru spora poda dokončno mnenje zdravniška komisija komunalnega zavoda. Ce se v postopku rešuje spor z zdravstvenim zavodom, »nora pri presoji sodelovati tudi predstavnik tega zdravstvenega zavoda. 56. člen Proteze, ortopedski in drugi pripomočki ter pomožne in sanitarne priprave (v nadaljevanju >pripo-inočkit) pripadajo zavarovanim osebam pod pogoji, ki jih določa pravilnik o indikacijah, o standardih •e material in o trajnostni dobi za protetična sredstva in sanitarne priprave ter pod pogojem izpolnjenega predhodnega zavarovanja. 57. člen Zavarovane osebe uveljavljajo Pfavico do pripomočkov s potrdilom ? potrebi ortopedskega pripomočka, sanitarne priprave, ki jim ga “■da izbran zdravnik splošne pra-*#e ali specialist določene specialnosti, h kateremu so bile napotene 7 napotnico zdravnika splošne pra-kse. To potrdilo lahko izda tudi določen zdravnik — specialist stacio-narnega zdravstvenega zavoda (bolnišnice klinike), kjer se zavarovano oseba zdravi ali kjer sc je neposredno pred tem zdravila. Pravi-to do optičnih pripomočkov za oči uveljavljajo zavarovane osebe lahko na podlagi potrdila, ki jim go izda neposredno okulist. 58. člen , ^ovarovani osebi, ki ji je po-'»ehna sauilarna pripravo ali na-T*, ®9 ortopedski pripomoček, izda Potrdilo za to vrsto pripomočkov prakse na ‘zbtan zdravnik splošne „ . 55. člen oodvL*ar ®rc za zamenjavo orto-envo ■<;*’a, ,Pr*Pomočko zaradi njeni *zrnbljenosti in če zaradi tega snec!„veJ)cn naknadni pregled po nm'!11*««,. lahko *zt*a poltrdo o nri„. 1 l)r'P°inočka in - sanitarne Prakse^* *ud' z do c) predhodnega odstavka. Kolikor so stroški za vzdrževanje, ki jih je kril sklad zdravi stvenega zavarovanja, nižji od obračunane premije, ima zavarovana oseba pravico do razlike med obračunano premijo in plačanimi stroški. Rok trajanja se računa od dneva, ko je bil pripomoček izdan. Ce se ugotovi, da zavarovana oseba določen čas ni uporabljala dodeljenega pripomočka, sc za tolikšen čas podaljša določena trajnostna doba takega, pripomočka. 62. člen Določila o premi ran ju veljajo samo za tiste zavarovane osebe, ki jim je ortopedski pripomoček iz predhodnega člena dodeljen iz sklada zdravstvenega zavarovanja komunalne skupnosti Novo mesto in ne tudi za zavarovane osebe, ki so jim li pripomočki dodeljeni iz skladov drugih skupnosti ali iz drugih virov. 63. Člen Premija se izplača samo za celo leto, to pomeni, do Se za preseženo dobo uporabe izpod enega leta ta premija ne obračuna ih ne izplača. Zavarovani osebi se premija izplača na njeno zahtevo. Premija zastara v roku enega leta po dnevu, ko se je pripomoček prenehal uporabljati. Koriščenje zdravstvenega varstva v času stalnega bivanja izven območja komunalnega zavoda 64. člen Zavarovane osebe, ki imajo stalno prebivališče izven območja Komunalnega zavoda Novo mesto in ki si niso izbrale zdravnika oz, zdravstveni zavod na območju tega komunalnega zavoda, koristijo zdravstveno varstvo po pravilniku tiste komunalne skupnosti, kjer imajo stalno prebivališče. Določilo 1. odst. tega člena ne velja za denarne dajatve iz sklada zdravstvenega zavarovanja, razen za pogrebnine, če je to za zavarovano osebo ugodnejše. Zavarovane osebe v delovnem razmerju, ki imajo svoje stalno prebivališče izven območja komunalnega zavoda, pa začasno bivaio na območju Komunalnega zavoda Novo mesto oz. izven kraja zaposlitve, koristijo zdravstveno varstvo v času začasnega bivanja po tein pravilniku. 65. člen Zavarovane osebe v delovnem razmerju, ki so v stalež.u dela nezmožnih, praviloma ne morejo menjati kraja bivanja. Izjemoma se na zahtevo zavarovanca sprememba bivališča lahko odobri samo tedaj, če sc v novem kraju bivanja pričakuje večji uspeh v zdravljenju zaradi boljših pogojev nege. Predlog za spremembo bivanja podu zdravnik, ki je tako osebo sprejel v stalcž dela nezmožnih, o tem pa dokončno odloči zdravniška komisija komunalnega zavoda. Ce se odobri sprememba bivali- šča i odločbo zdravniške komisije, mora zdravnik, ki tako osebo vodi v stalež.u del« nezmožnosti, ravnati po odločbi komisije. Pri tem pa mora zdravnik, če komisija ne odredi dolžine staležu, spremljati delovno zmožnost zavarovanca sporazumno z zdravnikom, ki zdravi zavarovanca. i V primeru spremembe bivališča mora zdravnik, ki je predlog podal, po odločitvi zdravniške komisije to vidno označiti na vrbujem delu poročila o trajanju začasne nezmožnosti za delo — zadržanosti. Zdravstveni zavodi in zdravniki, ki ocenjujejo delovno zmožnost . 66. člen Delovno zmožnost zavarovanih oseb v delovnem razmerju presoja posamezni zdravnik splošne prakse, ki si ga je zavarovana oseba izbrala, in zdravnik specialist, za katerega ni potrebna napotnica zdravnika splošne prakse (ftiziolog, ginekolog), vendar ginekolog samo takrat, če ambulanta, v kateri dela, posluje vsak dan. Če pa gre za presojo nosečnosti v zvezi s porodniškim dopustom, pa lahko ginekolog odreja tak dopust ne glede na to, če ambulanta, v katleri de lav ne posluje vsak dan. 67. Člen Zavarovanim osebam, zaposlenim pri gospodarskih organizacijah, ki inmjo organizirano svojo ambulanto ali imajo v sporazumu s področnim zdravstvenim zavodom dogovorjenega- zdravnika, odloča o delovni zmožnosti ta zdravnik ne glede na to, če si je taka zavarovana oseba izbrala drugega zdravnika in da je v sporazumu med organizacijo in zdravstvenim zavodom določeno, da sc presoja delovne zmožnosti omeji le na tega zdravnika. K takemu sporazumu mora dati soglasje upravni odbor komunalnega zavoda. 68. Člen Zavarovanim osebam v delovnem razmerju, ki imajo stalno prebivališče izven komunalnega zavoda, pa v organizaciji, v kateri so zaposleni, ni organizirane ambulante ali ni sporazumno določenega zdravnika (28. člen), lahko ocenjuje delovno zmožnost zdravnik, ki si ga je taka oseba izbrala tudi izven območja komunalnega zavoda. 69. člen Delovno zmožnost oseb, ki sc nameravajo zaposliti (vstopiti v delovno razmerje), ocenjuje zdravnik tistega zdravstvenega doma, ki je krajevno pristojen organizaciji oz. delodajalcu, pri kateri se misli taka oseba zaposliti. Na območju komunalnega zavoda smejo ocenjevati tako delovno zmožnost le Zdravstveni dom Novo me«to. Zdravstveni dom Črnomelj, Zdinvstveni dom Metlika in Zdravstveni dom Trebnje. S pogodbo s temi zdravstvenimi domovi so določi. kateri zdravnik-poedinec bo lahko presojal delovno zmožnost takih oseb in v ta namen izdajal zdravniška spričevala. Za osebe, ki se’ nameravajo zaposliti pri delovnih organizacijah — jugoslovanskih železnic, lahko ocenjujejo delovno zmožnoe-t zdravstveni zavodi teh organizacij neodvisno od prvega odstavka tega Člena. „ Povračila pota ih M rotit »v V sveži s koriščenjem zdravstvenega varstva 70. Člen Povračilo potnih stroškov, ki gre zavarovanim osebam po določilih tega pravilnika, obsega: a) povračilo prevoznih stroškov in pa • 1 b) povračilo za s-troške prehrane in nastanitve med potovanjem in med prebivanjem v drugem kraju. 71. člen Pravico do povračila potnih stroškov imajo vse zavarovane osebe; a) kadar jih zdravstveni zavod, posamezni zdravnik zdravniška Komisija ali komunalni zavod napoti ali pokliče v drug kraj v zvezi z uveljavljanjem pravic po zakonu o zdravstvenem zavarovanju in po tem pravilniku; b) kadar morajo potovati iz kraja zaposlitve oz. prebivališča v katerem ni zdravnika k najbližjemu zdravniku ali v najbližji zdravstveni zavod v kakšnem drugem kraju na zdravniški pregled ali zdravljenje; c) zavarovane osebe, zaposlene pri delovnih organizacijah jugoslovanskih železnic uporabljajo za koriščenje zdravstvenega varstva ugodnosti predpisov za brezplačno vožnjo po železnici, ki veljajo za jugoslovanske železnice. Zavarovanci, zaposleni pri delovnih organizacijah — jugoslovanskih železnic in njihovi družinski člani, ki imajo pravico do ugodnosti za prevoz k zdravniku po internih predpisih, nimajo pravice do povračila potnih stroškov po tein členu v primerih, če lahko koristijo železniška prometna sredstva. 72. člen Zavarovane osebe imajo pravico do povračila potnih stroškov, kadar odhajajo iz kraja zaposlitve oz. kraja bivališča, v katerem ni zdravnika ali zdravstvenega zavoda v drug kraj do najbližjega zdravnika, če je njihov kroj zaposlitve oz. bivališče oddaljen oa zdravstvenega zavoda ali zdravniku več kot 10km. Izjemoma lahko določi direktor komunalnega zavoda ali po njem pooblaščena oseba na priporočilo zdravnika ali zdravniške komisije, do se povrnejo potni stroški tudi na relaciji izpod 10 km, pri čemer je treba upoštevati določene objektivne okolnosti (starost zavarovane osebe, značaj bolezni, invalidnost, nosečnost itd.). Potni stroški ne pripadajo zavarovanim osebam za potovanje k zobozdravniku zaradi zobozdravstvenih del in storitev. Potni stroški se plača jo po 1. odst. tega člena le v primerih nujnih intervencij zarodi ustnih bolezni ali obolenja zob, o čemer odloča zdravnik splošne prakse oz. zdravniška komisijti komunalnega zavoda. Ortodontska dela sc izenačujejo z nujnimi zdravniškimi intervencijami. 73. člen Zavarovani osebi, ki je z napotnico poslana na pregled ali zdravljenje k specialistu, pripadajo potni stroški za relacijo od kraja stalnega prebivališča ali od kraja zaposlitve, če je kraj stalnega prebivališča ali zaposlitve oddaljen od takega specialista več kot 7 km ne glede na to, če si je taka zavarovana oseba izbrala zdravnika splošne prakse izven kraja stalnega prebivališča ali zaposlitve. STKAN 102 GLASNIK Čc zavarovana oseba išče zdravniško pomoč pri zdravniku specialistu, za katerega ni potrebna napotnica (17. Člen), ima pravico do povračila potnih stroškov samo za relacijo do najbližjega zdravnika določene specialnosti, čc je ta oddaljen od stalnega prebivališča ali zaposlitve take zavarovane osebe več kot 10 km. 74. člen Zavarovane osebe, ki jih pokliče zdravniško komisija, invalidska komisija ali komunalni zavod zaradi ocene dela zmožnosti, invalidnosti ali zaradi drugih pravic iz socialnega zavarovanja, imajo pravico do povračila potnih stroškov pod enakimi pogoji, kot jih določa 1. odst. 73. člena tega pravilnika. 75. člen Čc je zavarovana oseba, ki je bila poslana od izbranega zdravnika na specialistični pregled v stacionarni zdravstveni zavod, po odredbi specialista hospitalizirana v tein zavodu, mora ta zavod na potrdilu o potrebi prevozu označiti čas bivanja v stacionarnem zavodu in ne sme potrditi sprejem v specialistični ambulanti. 76. člen Zavarovanim osebam, ki iščejo zdravniško pomoč izven svojega stalnega prebivališča oz. zaposlitve zato, ker so na službenem potovanju, letnem dopustu in podobno (4. odst. 3. čl. tega pravilnika), pripada povračilo potnih stroškov od kraja začasnega bivanja pa do najbližjega zdravnika, čc je ta oddaljen več kot 10 km. Če je tako osebo poslana na pregled ali na zdravljenje k specialistu, se ji povrnejo potni stroški za relacijo od začasnega bivanja pa do najbližjcga zdravnika — specialista, če je ta oddaljen več kot 7 km. 77. člen Ko zavarovana pseba zarodi ugotavljanja zdravstvenega stanja ali zaradi bolezni prvič suma uveljavlja zdravstveno varstvo pri zdravniku specialistu, za katerega ni potrebna napotnica (72/3. člen), sc potni stroški ne povrnejo. 78. člen Potni stroški za prihod v stacio-nirani zdravstveni zavod, za odhod iz njega in za premestitev iz enega stacioniranega zdravstvenega zavoda v drugega sc priznajo za potrebno relacijo ne glede na to, čc je ta krajša kot 10 oz. 7 km v eno smer, vendar samo do najbližjega staeioniranegg zdravstvenega zavoda, ki je zavarovani osebi sposoben nuditi potrebno zdravljenje. Čc si zavarovana oseba izbere staeionirani zdravstveni zavod, ki njenemu stalnemu prebivališču ali kraju zaposlitve ni najbližji in je zato napotena v tak izbran stacionarni zavod, mora zdravnik, ki je napotnico izdal, označiti na potrdilu o potrebi potovanja za uveljavitev zdravstvenega varstvu, do katerega stacionarnega zdravstvenega zavoda ji v smislu prejšnjega odstavku povračilo potnih stroškov pripada. 79. člen Kadar ima zavarovano oseba pravico do potnih stroškov po določilih tega pravilnika, ji gre praviloma povračilo prevoznih stroškov za najhitrejše in najccncjše prevoženo sredstvo (avtobus, vlak). Za prevoz, z vlakom se zavarovani osebi prizna načeloma stroške za drugi razred potniškega vlaka. čc pa potuje na relaciji, ki je daljša kot 100 km, se ji priznajo potni stroški za prvi razred potniškega vlaka ali ladje. Čc pa potuje na relaciji, ki je daljša kot 250km, pa stroški za prvi razred brzega vlaka, oz. ladje, vendar mora v zadnjih dveh primerih dokazati, da je bil prevoz s takimi prevoznimi sredstvi resnično izvršen. 80. člen Povračilo prevoznih stroškov s posebnim prevoznim sredstvom se prizna: a) če gre za utemeljen nujen primer, b) če je zavarovana oseba nepo-kretna, c) če bi se s prevozom s sredstvi javnega prometa pričakovalo poslabšanje zdravstvenega stanja take osebe. O upravičenosti prevoza s posebnim prevoznim sredstvom odloča zdravnik, ki je tako osebo napotil v zdravstveni zavod, ali zdravniška in invalidska komisija oz. komunalni zavod, če^ gre za preglede oz. postopke v njihovih pristojnostih. V primeru, da se posebno prevozno sredstvo uporabi na željo zavarovane osebe ali na zahtevo drugih oseb ali organov, odloča o upravičenosti do takega prevoza zdravnik, ki je taki osebi prvi nudil zdravniško pomoč oz. predstojnik določenega oddelka oli po njem pooblaščen zdravnik, če je taka oseba iskala zdravniško pomoč v stacionarnem zdravstvenem zavodu. 81. člen Kot posebno prevozno sredstvo je mišljeno sanitetno vozilo za prevoz bolnikov. Če to ni dosegljivo ali če gre za nujen primer (poškodbe itd.), se lahko uporabijo tudi druga prevozna sredstva (osebni avtomobili ali vprege), vendar cena teh prevozov ne more presegati več kot 60 din za prevožen kilometer. Čc se zaradi nujnega primera uporabljajo tudi druga prevozna sredstva kot npr. kamion, avion itd., sc stroški takega prevoza povrnejo po tarifi lastnikov teli vozil. 82. člen Na potrdilo o potrebi prevoza je zdravnik, ki je v smislu 80. člena upravičen odločati o potrebi prevoza s posebnim prevoznim sredstvom, dolžan označiti, ali gre za upravičen prevoz s posebnim prevoznim sredstvom ali ne. V primeru, da jv bil prevoz izvršen brez upravičenega razloga plača zavod stroške tudi takega prevoza, uvede pa se postopek za povračilo plačanih stroškov neposredno od zavarovane osebe oz. od osebe ali organa, ki je tak prevoz zahteval. ' 83. člen Prevoz zavarovane' osebe s posebnim prevoznim sredstvom do pristojnega zdravstvenega zavoda ainbulantno-polikliničnega tipa se praviloma ne more opraviti, razen če gre za nujen primer ali če se posamezne storitve oz. zdravljenje ne more opraviti na bolnikovem domu in če zavarovana oseba ne more koristili rednega prevoznega sredstva zaradi značaja bolezni. O tem ali zavarovana oseba lahko koristi, redno prevozno sredstvo ali ne, odloči posamezni zdravnik in čc je potreben prevoz s posebnim prevoznim sredstvom, mora to posebej utemeljiti. 84. člen Zavarovana oseba uveljavlja pravico do povračila potnih stro- škov na podlagi potrdila o potrebi potovanju za uveljavitev zdiavstve-negu varstva (obr. ZP-3), ki mora biti za vsako potovanje potrjen od zdravstvenega zavoda oz. zdravnika, ki je opravil pregled oz. določeno storitev ali od zdravniške in invalidske komisije oz. komunalnega zavoda, če je bilo potovanje odrejeno po teh organih. 85. člen Za spremembo bivališča (65. čl.) zavarovanim osebam ne pripada povračilo potnih stroškov, čeprav jo sprememba odobrena od zdravniško komisije komunalnega zavoda. • 86. člen Povračila za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju (dnevnica) določi v pavšalnem znesku skupščina skupAosti s posebnim sklepom. Pravico do polnega zneska dnevnice ima zavarovana oseba, kadar je odsotna iz kraja svojega bivališča oz. zaposlitve od 12 do 24 ur in do polovice dnevnice, kadar je odsotna od 8 do 12 ur. Za odsotnosti, ki so krajše od 8 ur nima pravice do dnevnice. To svojo odsotnost mora zavarovana oseba, ko zahteva povračilo. dokumentirati z ustreznim potrdilom zdravstvene ustanove (84. člen), komunalni zavod pa odredi povračilo ob upoštevanju prometnih sredstev in zvez na tisti relaciji. Za otroke do dopolnjenega 7. leta starosti sc izplača polovico zneskov dnevnic, ki jih dobijo odrasle zavarovane osebe. 87. člen Ce potuje zavarovana oseba na zdravljenje v stacionarni zdravstveni zavod in ostane v njem na zdravljenju, ji gio dnevnica le za čas, ko ga prebije na poti iz kraja stalnega prebivališča do zdravstvenega zavoda oz. od odhoda iz zdravstvenega zavoda do prihoda v kraj stalnega prebivališča, vendar sc v tem primeru šteje potovanje tja in nazaj vsako za posebno potovanje. 88. člen Če je zavarovani osebi neobhod-no potreben tudi spremljevalec, kar ugotovi pristojni zdravnik ali zdravniška oz. invalidska komisija, pripada pravica do povračila potnih stroškov tudi spremljevalcu. Za otroke izpod 15. leta starosti se šteje, da jim je v vsakem primeru za čas potovanja potreben spremljevalec. Nega obolelega družinskega člana 89. člen Zavarovani osebi, ki je v delovnem razmerju, gre nadomestilo osebnega dohodka med negovanjem družinskega člana (zavarovančev zakonec in zavarovančevi otroci: zakonski, nezakonski, posvojeni in pastorki, če živijo v družinski skupnosti zavarovancem in čc izpolnjujejo druge pogoje) največ zn 15 dni, če oboleli družinski član So ni star 15 let in največ 7 dni, čc je ta star nad 15 let ali čc gre za negovanje žene ob porodu. 90. člen Pravico do nadomestilu osebnega dohodka za negovanje žene oh porodu ima zakonec, ki je v delovnem razmerju, h- tedaj, če žena rodi domu. ne pa tudi, če rodi v bolnišnici. 91. člen Ne glede na določilo 89. člena tega pravilnika se v izjemnih primerih čas nege lahko podaljša tudi nad predpisanim časom. O tem podaljšanju in o pravici do nadomestila osebnega dohodka odloči komunalni zavod oz. njegova pristojna podružnica z odločbo na predlog izbranega zdravniku. Preden komunalni zavod oz. podružnica izda odločbo, mora podati svoje mnenje tudi zdravniška komisija komu- -nalnega zavoda. Kot izjemni primeri so mišljeni zlasti hujši bolniki, ki so priklenjeni na posteljo in jim je zaradi tega v vsakem primeru potrebna nega ožjega družinskega člana. Nadomestilo osebnega dohodka za tako izjemno podaljšanje nege bremeni neposredno sklad zdravstvenega zavarovanja. 92. člen Zavarovana oseba, ki je v delovnem razmerju in ki ji je odrejena nega ožjega družinskega članu, mora podati izbranemu zdravniku pismeno izjavo, da nima v družini nikogar, ki bi lahko negoval obolelega ožjega družinskega člana. To izjavo mora izbrani zdravnik oz. zdravstveni zavod dostaviti skupaj s poročilom o trajanju začasne nezmožnosti za delo — zadržanosti. Prispevek zavarovanih oseb k stroškom neobveznega cepljenja 93. člen Zavarovane osebe prispevajo k stroškom za neobvezno cepljenje 30 odstotkov vseli stroškov takega cepljenja. Kot stroški cepljenja se smatrajo poleg cepiva in dela tudi prevozi zdravstvenih in drugih delavcev do kraja cepljenja in nazaj, čc se cepljenje ne opravi v zdravstvenem zavodu, kakor tudi vsi stroški, ki nastanejo s takim cepljenjem. Postopek In način plačevanja zdravstvenih storitev in drugih oblik zdravstvenega varstva ter postopek pri uveljavljanju denarnih dajatev zavarovanih oseb 94. člen Za vse oblike zdravstvenega varstva, ki gredo zavarovanim osebam v breme sklada zdravstvenega zavarovanja, plača stroške komunalni zavod oz. njegova podružnica neposredna zdravstvenim zavodom in drugim osebam, ki so nudili ustrezno obliko zdravstvenega varstva. 95. člen Denarne dajatve izplačuje komunalni zavod in njegova podružni- ! ca ali po zavodu pooblaščena delovna organizacija na podlagi predloženih dokazov brez formalne od: ločbe. V kolikor zavarovana oseba zahteva, da sc ji izda odločba, sc j' ta izda s pravnim poukom o pritožbi. 96. člen Zavarovane osebe lahko uveljavljajo pravice do denarnih dajate^ ali do povračil (5. člen) pri komunalnem zavodu, njegovi podružnic'* pooblaščeni delovni organizaciji "I' pri zdravstvenem zavodu v rok" enega leta po tem, ko je nustop" primer, ki-jim daje pravico do dajatve oz. po dnevu, ko so zdravstvene storitve plačale oz. ko s 28-358/62 in 53-716/62) je občinski ljudski odbor Črnomelj ‘l seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. februarja 1963 sprejel ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Črnomelj za leto 1962 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračunu občine Črnomelj za leto 1962. 2. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki po proračunu občine Črnomelj za L Dohodki v znesku ki se zmanjšajo za: ti) financiranje finančnega načrta družbenega sklada za šolstvo občine Črnomelj b) financiranje finančnih načrtov osta-Lh skladov občine Črnomelj ako da ostane za finuncitanjc proru-etma občine Črnomelj nanj 10% obvezna proračunska rezerva 2 t ■,zP(>l°žljiva sredstva , {zdatki v znesku resežek izdatkov nad dohodki _ 3. člen fosežek izdatkov nad dohodki l96r>'ICS'“ 11,437.112 din se zn leto Vn,” Pf/steje k neporavnanim obvisi?* 'im* .v *v*u 1963 pa se v isti in P‘an’ra v izdatkih proračuna, 2nn =eF v postavki vplačilo obve-n°sli iz preteklih lot«. „ 4. člen Prni" l°e/» posebne obvezne zn ’«v "n.s,kc ^zerve iz leto 1962 v k0t ,u, 16,998.903 din se prenesejo Hom. /■ lo^ck proračuna občine Cr-m< 'J za leto 1963. T 5. člen v velja od dneva objave 0kr«jn Lj1ubljanaradnCm številka: 400-5/63-3. Črnomelj, 28. februarju 1963. .... , Predsednik nemškega ljudskega odbora: Janez Zunič 1. r. leto 1962 so znašali: Predvidimo 357,752.000 Izvršeno 355,033.583 150,208.000 134,504.366 6,700.000 7,740.647 200.844.000 17,527.000 183.317.000 183,317.000 212,788.570 16.998.903 195,789.667 207,226.779 11,437.112 ski odbor Črnomelj na seji občinskega zbora in na seji, zbora proizvajalcev dne 28. februarju 1963 sprejel ODLOK o zaključnem računu rezervnega sklada občine Črnomelj za leto 1962. 1. člen Potrdi se zaključni račun rezervnega sklada občine Črnomelj za leto 1962. 2. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada občine Črnomelj so znašali: dohodki izdatki ostanek sredstev 2,847.807 din 53.682 din 2,794.123 din 224. zakona'P:, to?ko 50- člena tih (tjr ,.°, inskih ljudskih odbo- rih /j?",.»umnsKih ljudskih c člena zn V1** LRS 19-88/52), 157. natudrani,.0na ° Proračunih in fi-(Ur. ] iin, samostojnih zavodov 52-767/Ai oJtrL52"847759' 23-388/61, nn Pro6diJ8:3,8t/62 in 33-716/62) ter ln finance Iv" ,lružbcni plan odbora frnm?Murskega ljudskega “ Cru°melj je občinski Ijud- 3. člen Ostanek dohodkov rezervnega sklada občine Črnomelj zn leto 1962 so prenese kot dohodek rezervnega skladu v letu 1963. 4. člen Ta odlok velja od rineva objave v »Glasniku«, uradnem' vestniku okraja Ljubljana. številka: 402-1/63-3. Črnomelj, 28. februarja 1963. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Janez Žunič 1, r. OBČINA METLIKA 225. Na podlagi 2. odstavka 15, člena in 14. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52) in 3. člena temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (Ur. 1. FLRJ. št. 19-194/55, 19-241/57, 55-710/57, 52-892/58 in 52-853/59), 2. točke 26. členu statuta občine Metlika in sklepa zbora volivcev za območje zbora volivcev mesta Metlika z dne 26. marca 1963 je občinski ljudski odbor Metlika na seji občinskega zbora in na seji zboru proizvajalcev dne 30. marca 1963 sprejel ODLOK o uvedbi posebnega krajevnega prispevka za območje zbora volivcev Metlika. 1. člen V letu 1963 se uvede posebni krajevni prispevek v denarju za ureditev trga Metlike. 2. člen Posebni krajevni prispevek plačujejo: u) uslužbenci in delavci, zaposleni v Metliki z mesečnimi osebnimi prejemki nad 12.000 din, in sicer: uslužbenci in delavci, ki imajo od 12.001 din do 30.000 din mesečnih prejemkov, 1 % od teh prejemkov, uslužbenci in delavci, ki imajo nad 30.000 din mesečnih prejemkov, pa po 1,5 °/e od teli prejemkov, vštevši nadure in honorarje; b) kmetovalci in obrtniki z območja zbora volivcev Metlika 2% od njihove davčne osnove. 3. člen Posebni krajevni prispevek sc odmerja jn plačuje po določilih uredbe o dohodnini, neplačani prispevek, pa sc izterja po uredbi o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov. 4. člen Denarna sredstva, ki se dobijo od posebnega krajevnega prispevku, se smejo uporabiti samo za namene, ki so navedeni v prvem členu tega odloka, in se bodo vodila na posebnem računu. 5. člen x Za izvršitev tega odloka skrbi uprava za dohodke občinskega ljudskega odbora Metlika. 6. člen Ta odlok velja 8. dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. aprila 1963. Številka: 010-16/63. Datum: 30. marca 1963. x Predsednik občinskega ljudskega odbora: Franc Vrviščar 1. r. OBČINA RIBNICA 226. Na podlagi 10. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52) in 3. ochitavka 168". člena zakona o proračunih in financiranju samostojnih zavodov (Ur. 1. FLRJ št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62 in 53-716/62) je občinski ljudski odbor Ribnica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. marca '1963 sprejel - ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Ribnica za leto 1962. 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ribnica za leto 1962, sestavljen po določbah zako,na o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov in uredbe o izvrševanju proračunov in računovodskem poslovanju državnih organov in zavodov. 2. člen Zaključni račun občine za leto 1962 z zaključnim računom rezervnega sklada je sestavni del tdga odloka. 3. Člen 1. Po zaključnem računu proračuna so bili doseženi skupni dohodki v znesku 237,938.522 Od tega so odvedeni zneski: a) za financiranje medobčinskega sklada za šolstvo 11,959.539 b) za financiranje negospodarskih investicij 21,010.000 c) 10«/* proračunska rezerva 17,399.916 Doseženi neto dohodki 187,569.067 Sredstva 6% proračunske rezerve 6,062.10-t Skupna sredstvu 193.631.171 Izdatki proračuna 191,174.182 Presežek dohodkov 2,456.989 Po zaključnem računu rezervnega skladu: dohodki » 42.900 izdatki 1.149 presežek dohodkov 41.751 Po zukjučnem računu skupne rezerve gospodarskih organizacij: dohodki 2,159.936 izdatki 5.100 presežek dohodkov 2.200.045 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu občine v znesku 2,456.989 din sc prenese kot dohodek v proračun za leto 1963. 5. člen Presežek stalnega rezervnega sklada v znesku 41.751 din se prenese kot dohodek v leto 1963. znesku 2,200.045 din se prenese r leto 1963. 7. člen Tu odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 400-6/63-04. Ribnica, 18. marca 1963. 6. člen Presežek rezervnega sklada skupnih gospodarskih organizacij v Predsednik občinskega ljudskega odbora: Franc Ilc L r. PREGLED dohodkov in izdatkov po zaključnem računu proračuna občine Ribnica za leto 1962 I. Dohodoki Plan Dosežena 1. del — Skupni dohodki 196,645.000 161,612.412 2. del — Posebni dohodki • 92,960.000 64,179.835 3. del — Dohodki državnih organov 1,100.000 4. del — Ostali dohodki 7.000.000 8,127.472 6. del — Prenesena sredstva 4,003.000 4.018.803 Skupaj proračun: 301,708.000 237,938.522 Odvodi: Financiranje medobčinskega sklada 14,567.000 11,959.539 Finuneirunje negospodarskih investicij 25.493.000 21,010.000 10 % proračunska rezerva 19,772.000 17,399.916 rezerva — 6,062.104 Skupaj: 241.8J6.000 193,631.171 II. Izdatki Plan Doseženo 1. del — Prosveta in kultura 5,150.000 4,260.563 2. del — Socialno varstvo 13,400.000 11,238.316 3. del — Zdiavstvciur zaščita 18,010.000 12.093.113 5. del •— Državna uprava 52,490.000 48,081.684 6. del — Komunalna dejavnost 19,420.000 14,337.664 7. del — Negospodarske investicije 3,760.000 3,143.238 8. del — Dotacije: — dotacije samost, zavodom 1,250.000 832.425 — skladu za šolstvo 59,919.000 59,919.000 i — družbenim organizacijam 8,290.000 7,505.000 — ostale dotacije 7,536.000 7,336.000 9. del — Obveznosti iz posojil 11,741.000 10,150,795 10. del — Proračunska rezerva 16,680.000 12,074.384 217,646.000 191,174.182 Omejitev 24,230.000 Saldo 31, 12. 1962 2,456.989 Skupaj: > 241,876.000 193,631.171 VSEBINA: 217. Sklep skupščino skupnosti zavarovan- 222 cov Novo mesto o potrditvi zaključnega računu za leto 1%2. / 218. Sklep skupščine skupnosti zavarovancev Novo mesto o razdelitvi presežka dohodkov po zaključnem računu za leto 1962. 219 Sklep skupščine skupnosti zavarovancev Novo mesto o povračilu stroškov za prehrano in nastavitev zavarovanih oseb v zvezi s koriščenjem zdravstvenega varstva v drugem kraju ob pogojih pravilnika o načinu uveljavljanja zdravstvenega varstvu. 220. Sklep skupščine skupnosti zavarovancev Novo mesto o višini pogrebnine za %zavarovane osebe. 221. Sklep skupščine skupnosti zavarovancev Novo mesto o višini zneska podpore za opremo otroka. Pravilnik o načinu uveljavljanja zdravstvenega varstva zavarovanih oseb komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Novo mesto. 221. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna za leto 1962 občine Črnomelj. 224. Odlok o zaključnem računu rezervnega sklada za leto 1%2 občine Črnomelj. 221. Odlok o uvedbi posebnega krajevnega jM-isj>evkn za območje zbora volivcev 226. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna za leto 1062 občine llibnica. Zaključni računi gospodarskih organizacij. Zaključni račun MIZARSKE OBRTNE DELAVNICE, Moravče "T1VA BILANCA na dan 31 decembra 1961 PASTVA Za p Postavka Znesek v 000 din Zap _ §t Postavka Znesek v 000 din LOsnovna sredstva L Viri stalnih sredstev l. Sedanja vrednost osnov- t. Poslovni sklad 1.508 nih sredstev 811 2 Sklad skupno porabe 98 1. Sedanja vrednost sredstev skupne porabe 78 $ Rezervni skald ln drugi skladi 105 EL Druge oblike sredstev IL Druge oblike virov 3. Banka tn blagajna 1.206 sredstev 8 Kupci tn druge terjatve 1.676 t. Krediti pri banki 198 5. Zaloge 326 8. Dobavitelji In druge obveznosti 1.220 8 Druga aktiva 2.138 . «• Druga pasiva 3.105 SKUPAJ 6.233 SKUPAJ 6.235 Vodja računovodstva: Predsednik UO: Direktor: Begina Grilj Valentin Orehek Ivan Korošec Zaključni račun AVTOMEHANIKE, Ljubljana, Samova 14 AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1961 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Zap §t Naziv postavke Znesek v 000 din LOsnovna sredstva L Viri stalnih sredstev L Sedanja vrednost osnovnih sredstev 13.187 l. Poslovni sklad 7.180 L Sedanja vrednost sredstev 2 Sklad skupne porabe 27 skupne porabe 1. Rezervni skald In drugi skladi IL Druge oblike sredstev IL Druge oblike virov 3. Bapka tn blagajna 4.157 sredstev « Kupci ln drugo terjatve 5.690 4. Krediti pri banki 12.608 8. Zaloge 7.033 3. Dobavitelji ln druge ob- 6. Druga aktiva vcznostl 9.983 000 8, Druga pasiva 1.109 SKUPAJ 30.967 SKUPAJ 30.907 Vodla računovodstva: Predsednik UO: Direktor; Vida Klemenčič Jože Vidmar Anton Debevc Zaključni račun gostinskega podjetja »BELOKRANJC«, Ljubljana, Gornji trg 6 AKTIVA______________BILANCA na dan 31. decembra 1961 PASIVA Zap. §t Postavka Znesek v 000 din Zap. „ St Postavka Znesek v 000 din LOsnovna sredstva L Viri stalnih sredstev I. Sedanja vrednost osnovnih sredstev 2.225 t. Poslovni sklad 5.173 S. Sedanja vrednost sredstev 2 Sklad skupne porabe — skupne porabe 3. Rezervni skald tn drugi skladi 2.243 IL Druge oblike sredstev II. Druge oblike virov 3. Banka tn blagajna 6.058 sredstev 8 Kupci ln druge terjatve 279 4. Krediti pri banki — 8. Zaloge 3.827 5. Dobavitelji ln druge ob- 6. Druga aktiva 210 vcznostl 5.282 6. Druga pasiva 501 SKUPAJ 13.199 SKUPAJ X 13.199 vodja računovodstva Predsednik UO Direktor: Irena Urbančič Angela Lipovšek Josip Tomič Zaključni račun ZDRAVSTVENEGA DOMA. Ljubljana-Siška iKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1961 PASIVŽ Za p št Postavk« Znesek Za p v 000 din št t.Osnovna sredstva ■ L Postavko Znesek v ooo din Viri stalnih sredstev l. Sedanja vrednost osnovnih sredstev 1. Sedanja vrednost sredstev • skupne porabe 11.240 n Druge oblike sredstev 1 Banka In blagajna « Kupci U> druge terjatve 6 Zaloge 6 Druga aktiva SKUPAJ 3.470 4.374 6.074 12.9.70 »8.080 t. Poslovni sklad 2 Sklad skupne porabe 1 Rezervni skuld ln drugi skladi II. Druge oblike virov sredstev l Krediti prt banki S Dobavitelji ln druge obveznosti o Druga pasiva SKUPAJ 12.75» 2.395 37 20.78« 1.118 38.088 Vodja računovodstva: U*edsedntk UO: Direktor: Jože Grlntal dr. Frida Vudlcr dr. Janez Schrott