PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 271 (12.596)
Trst, nedelja, 16. novembra 19
- PP 559 (4 linije)
lio 1 - 85723
-o o O -O !>
■>
%
O —
Kaj pomeni Dizdarevicev obisk
SANDOR TENCE
RIM — Obisk jugoslovanskega zunanjega ministra Dizdareviča v Italiji bo gotovo pomemben politični dogodek, seveda v prvi vrsti za okrepitev dvostranskih odnosov med državama, a bo služil tudi za poglobitev nekaterih važnih vprašanj mednarodne politike. Tržaški zgodovinar Diego De Castro Je nekoč napisal, da sta si Italija in Jugoslavija potencialno največja zaveznika ter je v tej svoji viziji imel v marsičem prav. Državi sta si po zgodovini in po notranji ter politični ureditvi zelo različni. Morda prav iz teh razlik, v zavesti neke vrste skupne usode v dimenziji miroljubnega Sredozemlja in miroljubnega Balkana, so z leti, ki so jih spremljale tudi hude polemike in napetosti, dozoreli pogoji za Podpis osimske listine, za dosego sporazuma, ki predstavlja zgodovinski mejnik v odnosih med sosedi in doslej verjetno tudi najbolj konkretno izvajanje helsinške listine.
Osimo bo zato, po vsej verjetnosti, osnovna izhodiščna točka številnih srečanj šefa jugoslovanske diplomacije z italijanskimi gostitelji. Osimski sporazum s svojimi velikimi pozivnimi učinki, ki so vsem na dlani, a tudi z nekaterimi še neuresničenimi obvezami, ki jih bosta morali °be strani vendarle začeti resno reševati. Italija se je pred enajstimi leti obvezala, da bo celovito zaščitila svoje državljane slovenske narodnosti in tega do danes, kljub nešte-lim obljubam, ni še naredila. Jugoslavija, ne da bi oba problema zdaleč Postavili na isto raven, pa s svoje strani ni še uresničila tako imenovanih osimskih cestnih povezav (avtocesti Razdrto - Fernetiči in Razdrto -Vrtojba), ki imajo za Italijo in za vso Zahodno Evropo velik pomen.
Slovenci v Italiji zato upravičeno Pričakujemo, da bosta Andreotti in Dizdarevič temeljito obravnavala naš manjšinski položaj. Da bo jugoslovanska stran, v mejah svojih pristojnosti, izpričala nujnost globalne Saščite naše skupnosti ter da bo minister Andreotti, ki je dobro infor-hUran o naših zadevah, osvetlil, kakšni so pravzaprav nameni italijanske vlade na tem področju. Isto pričakujemo, da bo naredil tudi minis-Irski predsednik Craxi, ki je poveril Podtajniku Amatu nalogo, naj se uk-varja s to problematiko. Na srečanjih bo gotovo tekla beseda tudi o Položaju italijanske skupnosti v Jugoslaviji, ki je v teoriji zelo dobro Zaščitena, v vsakdanji praksi pa ta zaščita kaže, zlasti v zadnjem času, dokajšnje vrzeli.
Italijansko-jugoslovanski politični odnosi so zelo dobri, se pa ne odražajo v gospodarskem sodelovanju, ki jo v zadnjih letih precej stagniralo. Obseg blagovne izmenjave ostaja na Zadovoljivi ravni in dosega dve milijardi dolarjev, kar ni malo, če pomislimo, da na primer Italija in Ki-Jajska trgujeta za 700 milijonov dolarjev vrednosti. Velike težave se Pojavljajo pri skupnih vlaganjih, ki v veliki meri odražajo neurejene odnose med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Nekatere senčne strani pa so prisotne tudi na Področju turističnega sodelovanja, kjer sta Rim in Beograd dejansko skoraj tekmeca. Iz vsega tega izhaja, da si bosta imela zunanja ministra jutri in pojutrišnjem marsikaj povedati.
V okviru obiska ne gre podcenje-yati srečanja v Vatikanu. Jugoslavija ceni papežev dinamizem in njego-Ve poteze na mednarodni šahovnici, Posebno pa mirovna prizadevanja, ^fotranji odnosi s katoliško skupnos-Ijo se izboljšujejo, nekateri problemi pa še obstajajo, posebno v odno-su do hrvaške Cerkve, kar je verjet-Uo doslej onemogočilo papežev obi-sk v državi. Karol Wojtyla je doslej Pokazal veliko zanimanje za usodo katoličanov v Jugoslaviji in istočas-do tudi odprtost do sodelovanja z v|ado. Zato vlada veliko pričakova-dje tudi za vatikanske razgovore.
OPRAVIČILO
Primorski dnevnik izhaja danes iz tehničnih razlogov spet na 12 straneh, potem ko je nekaj časa izhajal ob nedeljah na 16. Bralcem se opravičujemo in jih prosi-tno za razumevanje.
S prikrivanjem resnice in z zakasnelim opravičevanjer
Ronald Reagan se je znašel v pasti lastnih laži o dobavah orožja Iranu
CIA dobila ukaz, naj Kongresu prikrije kupčijo - Džihat eslami ne bo osvobodil drugih talcev
WASHINGTON — Vsi dosedanji napori predsednika Reagana, da bi utišal polemike zaradi dobave orožja Iranu, so se izjalovili. Njegova pojasnila niso prepričala nikogar. Ameriški predsednik se je torej znašel v godlji, ki si jo je sam skuhal.
Po vsem sodeč pa nespretno nadaljuje s prikrivanjem resnice. Včeraj se je namreč izvedelo, da je pismeno ukazal tajnoobveščevalni službi CIA, naj prikrije pristojnim komisijam Kongresa »iransko zadevo«. Nič čudnega torej, da si je nakopal srd vsega Kongresa in da bo preiskava o vsej zadevi zanj skrajno mučna.
Reaganov ugled je doživel tak udarec, kot ga ne pomnijo odkar je prestopil prag Bele hiše. Kar 79 odstotkov Američanov nasprotuje vojaški pomoči Iranu v zameno za talce v Libanonu, 72 odstotkov pa nasprotuje takemu mešetarjenju tudi v primeru, da bi to služilo le za izboljšavo ameriško-iranskih odnosov, kot to neprepričljivo trdi Reagan.
V svojih naporih, da bi se izvlekel iz godlje, pa se Reagan vanjo še bolj pogreza. Tudi poskus, da bi pozornost javnega mnenja osredotočil na morebitne ameriške akcije proti Siriji ob sedanjem obisku Thatcherjeve v Washingtonu, je obsojen na propad. Državno tajništvo je včeraj objavilo dolg seznam terorističnih akcij, v katere naj bi bila vpletena Sirija, a zaman. Časopisne stolpce še vedno polni »iranska zadeva«. Reaganovim izjavam, da so Iranu poslali le neznatno količino defenzivnega orožja, ne verjame nihče. Španija je včeraj ukazala poostritev nadzorstva v svojih pristaniščih. Tajnik sindikata danskih pomorščakov Hansen pa je navedel, da so danske
ladje pripeljale v Iran kar 60 pošiljk orožja. Glede trditev, da niso imele te pošiljke nobene veze z osvoboditvami ameriških talcev, je Hansen poudaril, da so Benjamina Weira osvobodili 14. septembra 1985, ko sta ladji Arktis Pride in Arktis Bay izkrce-vali orožje v Iranu, 26. julija 1986 so izpustili Law-renca Jenca, ko je v iranske ozemeljske vode priplula Else T.H., kot zadnji je bil izpuščen 2. novembra letos David Jacobsen, ko je ladja Morsoe v izraelskem pristanišču Eilat vkrcala 26 kontejnerjev orožja in zaplula proti Iranu.
Take »naključne« osvoboditve pa se ne bodo več
ponovile. Libanonski džihat eslami je včeraj sporočil, da ne bo več osvobodil nobenega ameriškega talca, če ne bodo ZDA zadostile vsem zahtevam ugrabiteljev. Da bi bila mera polna, je predsednik iranskega parlamenta Rafsandžani zagrozil, da bo razkril vse ozadje pogajanj z Ameriko, če ne bo Reaganova administracija spremenila svojega stališča do Irana. Ugled Reaganove administracije je pri zmernih arabskih državah padel na naj nižjo točko in ga ne more popraviti prav tako vprašljiva ponudba Iraku za vojaške nasvete ameriških izvedencev v zalivski vojni.
Spadolinijeve kritike Ameriki
RIAD — Ameriške dobave orožja Iranu v zameno za talce so tako huda pobuda, da se je ob njo obregnil celo Reaganu tradicionalno naklonjeni italijanski obrambni minister Spadolini, ki je prispel na uradni obisk v Saudsko Arabijo. Časnikarjem je namreč povedal, da bo morebitna potrditev pošiljk orožja iz italijanskega pristanišča Talamone brez vednosti italijanskih oblasti do skrajnosti skazila ameriško-italijanske odnose. Vsekakor pa bo po Spadolinijevih besedah
potrditev ameriške kupčije načela protiteroristično fronto Zahoda in bo sprožila politične težave v odnosih med ZDA in Evropo.
Italijanski obrambni minister je tudi navedel, da ni Italija od leta 1984 izdala izvoznih dovoljenj za pošiljke orožja vpletenim v zalivski vojni. Poudaril je republikansko zahtevo po parlamentarni preiskavi, ki se ne sme ustaviti pred nobeno prepreko in mora iti vsej zadevi do dna.
Spadolini ni potrdil danskih virov, da je orožje prihajalo iz
oporišč NATO v Italiji in da je bilo namenjeno Izraelu, a je obenem navedel, da ni dokazov, ki bi to izključevali. Položaj je torej do skrajnosti zapleten, kar seveda zelo zaskrbijo Spadolinija, ki je med najbolj glasnimi zagovorniki nepaktiranja s teroristi.
Spadolini bo med prvimi zahodnimi državniki, ki bo preveril ogorčenje zmernih arabskih držav zaradi ameriških pošiljk njim sovražnemu Iranu, saj bo po obisku v Saudski Arabiji odpotoval tudi v Jordanijo.
V Trstu se je končalo srečanje zgodovinarjev
Politika sovraštva povzroča samo nasilje in sovraštvo
Predsednik deželnega inštituta Gramsci prof. Petronio
VOJMIR TAVČAR
TRST »Ponosni smo lahko na same sebe in na mesto, ker smo zmagali stavo in smo odkrito in omikano razpravljali o tako težkih vprašanjih kot je problem Trsta v obdobju 1941 -47«. To je bila ena od misli, s katero je predsednik deželnega inštituta Gramsci prof. Giuseppe Petronio včeraj zaključil srečanje italijanskih in jugoslovanskih zgodovinarjev.
V	kratkem nagovoru, ki je bil hkrati prvi obračun simpozija, je prof. Petronio izpostavil znanstveno raven referatov, ob njih pa tudi odkritost in omikanost razprave, kar je posebna vrednota, saj so se srečali ljudje, ki so sicer po poklicu zgodovinarji, vendar izhajajo iz različnih izkušenj, iz različnih šol in kulturnih miljejev. Simpozij je imel kot cilj preverjanje dosedanjih dosežkov v raziskovanju omenjenega obdobja; ni bil poklican, da bi komu sodil ali koga oprostil. »Dodati pa moram je dejal Petronio da obstaja vendarle neka razlika. Do, ljudi smo strpni, lahko razumemo njihove zmote, jim odpustimo. Tako lahko odpustimo mladim fašistom, ki jih je zavedla dvajsetletna propaganda, ne moremo pa opravičiti fašizma. Fašizma in antifašizma ne smemo postaviti na isto raven, sicer bi se odpovedali nam samim.«
V	nadaljevanju je Petronio izrazil upanje, da se bodo podobna srečanja nadaljevala. Končal je z željo, da bi v tem primeru zgodovina res bila »magistra vitae« in vse izučila, da sta v preteklosti fašistično nasilje- in politika sovraštva povzročila le drugo nasilje, sovraštvo in prelivanje krvi. »Simpozij je dosegel svoj cilj, če nas je prepričal, da sta sožitje in aktivna integracija boljša od sovraštva.«
NA 5. STRANI
Srečanja v Benečiji ob obletnici potresa
Ob deseti obletnici potresa je obiskala Benečijo skupina tehnikov Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij iz Ljubljane, Republiškega štaba za civilno zaščito in podjetja SGP iz Nove Gorice, ki so takoj po potresu prišli v beneške vasi in pomagali pri popotresni obnovi. V delegaciji sta bila tudi predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri RK SZDL Željko Jeglič in Vinko Gobec, ki je bil za časa potresa zvezni poslanec in koordinator slovenske in jugoslovanske pomoči.
Kot so na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu poudarili Izidor Predan, vodja delegacije tehnikov Miha Tomaževič in predstavnik SGP iz Nove Gorice Miran Pahor, je takratna pomoč Slovenije pomenila velik materialni in znanstveno tehnični prispevek, hkrati pa je bila to osnova za poglobitev odnosov med Slovenci v videmski pokrajini in matično domovino. Beneški Slovenci so po hudi uri doživeli materialno in hkrati duhovno preobnovo. Odprle so se nove poti sodelovanja, od kulturnega do gospodarskega. V Špetru je župan Marinig med drugim poudaril, da je prišlo do novih obmejnih odnosov, ki so pripeljali do vidnih rezultatov na raznih področjih. Izrecno je poudaril gospodarsko sodelovanje in ustanavljanje mešanih podjetij, ki dajejo danes mladim Benečanom nove možnosti, da lahko ostanejo doma in jim ni več treba s trebuhom za kruhom v tujino.
V večernih urah je bilo srečanje v Bardu, to je občini, kjer so sledovi slovenske pomoči izjemno vidni. Viljem Černo je tu poudaril potrebo, da se Slovencem prizna globalni zaščitni zakon.
V sinočnjem srečanju ženske odbojkarske B lige
Spodbuden nastop igralk Mebla
NABREŽINA V drugem domačem nastopu so odbojkarice Mebla z zmago proti solidnemu Albatrosu iz Trevisa pospravile zlata vredni točki. Gostje niso domačinkam prav nič podarile, saj so si naše igralke morale s prizadevnostjo in zagrizenostjo izboriti prav vsako točko.
Trener Drasič je tokrat poslal na igrišče standardno postavo, ki je z izjemo dveh menjav odigrala vso tekmo. Začetna postava - Žerjal, Mira Grgič, Kralj, Maver, Klemše in Nacinovi - sicer ni najbolj obetavno pričela, saj so gostje povedle celo s 7:0. Ta delni izid pa gre v največji meri pripisati nezaupanju v lastne moči, saj so nasprotnice te začetne točke pospravile na račun petih napak in dveh uspešnih blokov. Pravo srečanje pa se je pričelo šele tedaj. Igra sama se je razživela in tudi tokrat so številni gledalci prišli na svoj račun. Lepe akcije so se vrstile na obeh straneh mreže, prednjačile pa so naše igralke, ki so najprej znižale na 7:2 in lahko bi rekli v enem zamahu
izenačile pri 9:9. V nadaljevanju jim je uspelo tudi povesti z 12:10, torej s presenetljivim delnim izidom 12:3. Ekipa Mebla je delovala kot homogena celota in ob dobrem sprejemu je Grgičeva lahko zalagala napad, tako da je Ma-verjeva z dvema odličnima udarcema uspešno zaključila niz.
Potem je bilo za Meblo veliko lažje. Igralke so postale bolj samozavestne, zelo malo so grešile, prevzele so vajeti igre v svoje roke in tako v drugem nizu stalno vodile. Tretji set je potekal v še večji premoči domačink, saj so nasprotnice uvidele, da v Nabrežini tokrat ne bodo zmogle pripraviti presenečenja, kljub temu, da so se krčevito borile za vsako žogo. Na pragu petnajste točke, ko so nasprotnice izbojevale samo skromnih 6 točk, je Meblo popustil in si privoščil nekaj napak, sicer bi bila končna zmaga še prepričljivejša.
Za uspešen nastop moramo pohvaliti vse odbojkarice Mebla, tako tiste, ki so stopile na igrišče na samem začet-
ku kot tudi obe menjavi - Pertotovo in Garbinijevo. (G. Furlanič)
NADALJEVANJE NA 10. STRANI
Nogomet: kvalifikacije za EP
Italija zasluženo toda tesno
Košarka: moška B liga
Jadran danes v San Donaju
NA 11. STRANI
□ □ □
Odbojka: moška C-l liga
Valovci zmagali
NA 10. STRANI
Hasenfus obsojen na 30 let zapora
MANAGUA — Protisomozistično sodišče je včeraj naložilo ameriškemu plačancu Eugenu Hasenfusu 30 let zaporne kazni zaradi terorizma, prevratniške dejavnosti proti sandi-nistični vladi in nezakonitega tihotapljenja orožja kontrarevolucionar-jem. Gre za najvišjo kazen, ki jo predvideva nikaragovska ustava.
Hasenfusa je domača vojska zajela, kot znano, 6. oktobra, kot edinega preživelega od štirih članov posadke letala, ki ga je protiletalska obramba zrušila nad nikaragovskim ozemljem. Med razbitinami so poleg štirih trupel našli večjo količino orožja, ki je bilo namenjeno kontra-som, pa tudi tajne listine in šifrirane spiske, iz katerih izhaja, da je bil Hasenfus v stikih z nekaterimi visokimi funkcionarji ameriške vlade. Kljub obsodbi ostaja možnost, da bodo Hasenfusa pomilostili in izgnali iz države.
Avtonomni sindikat krši dogovor o pravici stavkanja
Signorile kritiziral stavko železničarjev
RIM — Avtonomni sindikat železničarjev FISAFS-CISAL bo do konca izpeljal štiridnevno stavko, ki se je začela v četrtek zvečer v podkrepitev zahteve, naj stanovski skrbstveni sistem ne pojde pod okrilje zavoda INPS. To pomeni, da bo razčlenjena stavka trajala do 21. ure v ponedeljek, kar je izzvalo ostro obsodbo v krogih ustreznih stanovskih organizacij v sklopu CGIL, CISL in UIL pa tudi kritiko samega ministra za prevoze Signorileja.
Po prvem dnevu stavke so se namreč predstavniki avtonomnega sindikata predsinočnjim sešli z ministrom in navzoči so bili tudi zastopniki zveznih sindikatov. Minister je zagotovil, da bo problem skušal najprimerneje rešiti, toda vodstvo FISAFS-CISAL je sestanek negativno ocenilo. Signorile je podobno kot glasniki organizacij FILT-CGIL, FIT-CISL in UIL-Trasporti - takšen način stavkanja označil kot izrecno kršitev dogovora o samoomejevanju stavkovne pravice, ki so ga zvezni sindikati podpisali 18. julija in ki ga je podpisal, čeprav s pridržkom, tudi avtonomni sindikat. Enotna sindikalna zveza je poudarila, da FISAFS-
CISAL nima zaradi tega več pravice sedeti za pogajalno mizo kot pogajalni subjekt, a minister je dal razumeti, da bo treba proti temu sindikatu nastopiti s sankcijami, ki jih predvideva julijski dogovor.
Stavka se torej nadaljuje, toda njeni učinki niso taki kot jih je organizator želel. Včeraj je stavka zadevala južna železniška okrožja in po podatkih državne železniške ustanove je krožilo 80 odstotkov potniških in 73 odstotkov tovornih vlakov, poleg tega je bilo poskrbljeno za nadomestne avtobusne vožnje (avtonomni sindikat pa trdi, da je stavka tudi včeraj imela izreden uspeh, češ da je promet dobesedno ohromila). Od 21. ure sinoči stavka potujoče osebje okrožij Turin, Milan, Verona, Benetke in Trst, nocoj prekriža roke pisarniško osebje, a uslužbenci na železniških postajah stavkajo že od začetka samo ponoči.
V krogih CGIL, CISL in UIL poudarjajo, da avtonomni sindikat izkorišča določeno nezadovoljstvo osebja zato, da postavlja korporativne zahteve. (dg)
CGIL predlaga sodelovanje z »avtonomnimi« zdravniki
RIM — Minister za javne uprave Gaspari še ni povabil avtonomnih zdravniških sindikatov na sestanek za obnovitev pogajanj o njihovi delovni pogodbi, ki naj bi bil po želji ministra za zdravstvo Donat Cattina v sredo. Morda bo to storil jutri. Tajnik sindikata ANNAO-SIMP Pači je v tej zvezi spet naglasil, da pogajanja ne bodo mogoča, če se ne bo_ vlada poprej izjasnila glede finančnih predlogov za kritje zdravniških zahtev. Še trši je bil predsednik združenja bol-nišniških primarijev (ANPO) Ferri, ki je naglasil, da bodo »samostojni« zdravniki še poostrili boj, če bo vlada nasedla zahtevi zveznih sindikatov CGIL, CISL in UIL, da zdravnikom ne sme dati niti lire več od tistega, kar predvideva njihova platforma. Korak naprej pa lahko pomeni ponudba člana tajništva CGIL Lettieri-ja o skupnem nastopu z avtonomnimi sindikati za valorizacijo zdravstvene reforme. Kajo tem meni Pači, še ni znano.
Močan potres v Taivanu
TAIPEI — Močan potresni sunek, ki je včeraj zjutraj stresel taivansko prestolnico Taipei, je terjal vsaj deset mrtvih. Ranjencev je zaenkrat 40. Število žrtev potresa pa ni dokončno, saj pogrešajo še približno šestdeset oseb, nad katerimi se je sesula večnadstropna palača. Taivanska policija je sporočila, da so izpod teh ruševin že rešili 41 oseb.
Prvi potresni sunek jakosti 6,8 Richterjeve lestvice je prebudil prebivalstvo včeraj ob 5.20, dve uri za tem je zemljo ponovno stresel močan sunek, tokrat sicer nekoliko manjše jakosti (6,3 Richterjeve lestvice). V Taivanu je potres povzročil veliko gmotne škode tako ob obali kot v notranjosti države, kjer je prekinjenih mnogo cestnih in železniških povezav.
■ FIRENCE — Trije karabinjerji so izgubili življenje, eden je težko ranjen, kak ducat voznikov in potnikov pa je bilo ranjenih v dveh verižnih trčenjih v predorih Castagna in Casarsa na avtocesti sonca pri kraju Barberino di Mugello. Promet je bil dalj časa prekinjen, saj je nastala nekaj kilometrov dolga kolona čakajočih vozil.
Val nasilja in spopadov v Belfastu
LONDON — Irska je ponovno prizorišče hudih pouličnih bojev med protestanti in policijo. Ob prvi obletnici podpisa anglo-irskega sporazuma se je predsinočnjim in včeraj v Belfastu zgrnila na ulice 200-tisočglava množica demonstrantov. Prišli so iz vseh bližnjih pokrajin, da bi protestirali proti sporazumu, ki dopušča Irski republiki posvetovalno vlogo glede zaščite katoliške manjšine v Ulstru.
Demonstracije v Belfastu in okolici so terjale tudi tri žrtve. Predsinočnjim je pod kolesi policijskega land roverja izgubil življenje 29-letni Alan McCor-mick, ki se baje ni družil z demonstranti. Te je vest o McCormickovi smrti še bolj podžgala in nemiri so že v prvih jutranjih urah prerasli v gverilo. Na policijo so letele opeke, steklenice, vrečke napolnjene s kislino, žogice za golf, na domove v katoliški četrti pa so letele molotovke. Uničili so 33 trgovin, razdejali pa so jih 13. V Belfastu so nato iz represalije podtaknili ogenj v hiši neke protestantske družine.
Tudi včeraj šni dan protestov se je zaključil tragično. V Bambridgeu sta dva demonstranta izgubila življenje v čelnem trčenju z policijskim land roverjem.
Jutri na Filipinih splošna stavka v imenu umorjenega sindikalista
MANILA — Jutri, 17. novembra, bodo v Manili ter na območju srednjih in južnih Filipinov stavkali pripadniki levičarskega sindikata Gibanje 1. maj (ki mu je predsedoval umorjeni Rolande Olalia) in člani Ljudske stranke. Olalia je bil eden izmed njenih ustanoviteljev skupaj s predsednikom ilegalne komunistične partije Josejem Mario Sisonom in ustanoviteljem gverilske organizacije Nove ljudske armade Bernabejem Buscaynom. Filipinska levica lahko računa na podporo poldrugega milijona članov, pretežno kmetov.
Sindikat Gibanje 1. maj je zahteval od predsednice Corazon Aguino, da odstavi ministra za obrambo Juana Ponceja Enrileja ter uvede preiskavo o nasilni smrti Rolanda Olalie in njegovega šoferja. Predsednica Aguinova je že zadostila drugi zahtevi sindikata in je za preiskavo zadolžila ministra za pravosodje Neptalija Gonzalesa.
Gonzales je sestavil 21 preiskovalnih skupin, ki bodo morale priti na sled avtorjem dvojnega umora, za katerim se skriva, po mnenju filipinske levice, sam Enrile, ki naj bi med drugim snoval tudi državni udar. Rolando Olalia je pred svojo tragično smrtjo
Minister Neptali Gonzales razpravlja o primeru Olalia s predstavniki filipinske vojske in policije	• (Telefoto AP)
večkrat izjavil, da bo sindikat Gibanja 1. maj proglasil v primeru vojaškega udara vrsto stavk, ki bi paralizirale življenje na Filipinih. Ponedeljkova splošna stavka naj bi uspela prav v tem, vendar mnogi dvomijo, da bo sin-
dikatu, ki ima 300 tisoč članov in stranki uspelo uresničiti na črt umorjenega sindikalista. Vojaški vrhovi so že sporočili, da bodo v ponedeljek angažirali svoje posebne enote za kontrolo množic.
Ob koncu prvega dela dunajske K VSE so vrata za dialog ostala odprta
Na Dunaju so sklenili prvi del konference o evropski varnosti in sodelovanju (to je pravzaprav tretje nadaljevanje helsinške konference, za beograjsko in madridsko), na katerem so spregovorili večinoma zunanji ministri držav udeleženk, med katerimi so tudi Združene države in Kanada. Nastopila sta, kot vemo, tudi sovjetski in ameriški zunanji minister, ki sta, poleg tega, imela niz pogovorov, žal brezuspešnih.
To je potemtakem negativna stran dosedanjih dunajskih pogovorov; predstavnika velesil nista uspela strniti v dogovore določene predloge ali vsaj sugestije, ki so bile oblikovane ali vsaj sprožene, na srečanju med Reaganom in Gorbačovom v Reykjaviku. V bistvu se nista mogla sporazumeti o problematiki v zvezi s tako imenovano vojno zvezd, pri kateri so Američani tako rekoč v ofenzivi in ne nameravajo popustiti, nemara zlasti zavoljo pritiska vojaških krogov. V tako stanje pa se v zadnjih dneh vpleta nekaj novih dogodkov, ki so vredni proučitve in razmišljanja. Na kongresnih volitvah je Reagan doživel kar hud udarec in to bo kajpak moral upoštevati tudi pri nadaljnji dejavnosti na mednarodni politični sceni. Sovjetska zveza pa s svoje strani namerava kar vztrajno po poti ublažitve medsebojnih odnosov ter se bo lotila, kot je bilo razbrati tudi iz zadnje tiskovne konference Sevardnadzeja, »tudi nekaterih novih akcij«.
Skratka, vrata za nadaljevanje dialoga so v bistvu ostala odprta (in to je poglavitno), čeprav zaenkrat ni pričakovati miroljubnejših korakov na primer na področju razorožitve, ki je glavno torišče konfrontacije med velesilama. V Združenih državah dejansko že vsak šesti Američan dela za vojsko, to je za Pentagon, s katerim sodeluje tudi blizu 100 tisoč večjih in manjših firm. Za vojaške potrebe Sovjetske zveze pa je angažirana skoraj tretjina sovjetskega industrijskega potenciala.
Toda prvi del dunajske konference je obenem odkril, da obstaja tudi druga plat, ta pa je, za razliko od prve, prav spodbudna. Evropske dežele so namreč dale po svojih predstavnikih odločno vedeti, da nameravajo na evropskem klavirju še bolj glasno igrati evropsko skladbo: dale so razumeti, da so evropski problemi predvsem stvar Evrope. Posebno zanimivo je, da so s takim stališčem v bistvu soglašali tudi številni pripadniki blokov; vemo na primer, da je tako tezo podprl, med drugimi, tudi zahodnonemški zunanji minister Genscher, čeprav jo je odel s proameriš-kim odtenkom. Večina evropskih dežel je spregovorila v smislu, da izhaja helsinško napotilo iz vizije Evrope brez
meja, ne pa celine, globoko razdeljene na dve blokovski tvorbi.
Prav tako je nesporno, da so k ohranitvi dialoga in seveda k potrebi po še večjem medsebojnem sodelovanju prispevale neuvrščene in nevtralne dežele, ki so prišle na Dunaj s premočrtno tako rekoč politično »linijo« in s predlogi. Španski predstavnik je prozorno rekel, »da vztrajnega napora neuvrščenih in nevtralnih dežel ni več mogoče obiti«. V izjavi, ki jo je dal jugoslovanski zunanji minister Dizdarevič, ko se je vrnil v Beograd, je opazno spoznanje, da je pri neuvrščenih in nevtralcih v Evropi prejkoslej že napočil čas, ko bodo morali ne le utrjevati vlogo mostu, pač pa tudi zmeraj bolj predlagati nove in koristne rešitve.
Njihova vloga naj bi potemtakem ne bila defenzivna ali pasivna, pa čeprav konstruktivna, marveč vseskozi aktivna, da ne rečemo gonilna. Udeleženci so na Dunaju dali nad 30 stvarnih predlogov, da bi le prišlo do premika pri nekaterih vprašanjih, no, neuvrščeni in nevtralci so bili avtorji kar v 24 primerih. Predlogi, ki so jih sprožili, pa se nanašajo na vse tri slovite helsinške košare, se pravi na probleme varnosti, na probleme gospodarskega sodelovanja in na vprašanje človekovih pravic, o katerih neuvrščeni utemeljeno trdijo, da zadevajo ves svet, ne pa samo enega dela.
Prvi del dunajske konference je zategadelj značilen tudi po »konkretnosti« predlogov, česar na primer ni bilo (ali pa je bilo sila skromno) v Beogradu in v Madridu. Ti predlogi pa imajo še to prednost, da so večidel »realni«. Deklarativnost je domala odsotna. Tlak na poti evropskega sodelovanja seveda še ni zravnan, vendar so ga evropski dejavniki začeli pošteno urejati držeč se, po svoje, sklepa, da jim bo navsezadnje zmeraj manj mar, če se bosta velesili nenehoma kregali med seboj.
Prav iz vrst neuvrščenih in nevtralnih držav prihaja te dni na primer priporočilo, naj udeleženci dunajskega srečanja (to se nadaljuje na ravni veleposlanikov in bo prejkoslej trajalo do konca maja), bolj neposredno in intenzivno načno tudi problem ekonomskih odnosov, ki je konec koncev prav tako življenjskega pomena za bodočnost Evrope. Obravnava te tematike bi, mimo njene pomembnosti, omogočila med drugim, da se zaenkrat zaobidejo nekatere še zmeraj visoko štrleče ovire (na primer problem razorožitve), hkrati pa, da se bolj uspešno nadaljuje dialog o drugih problemih, ki pa zanesljivo niso drugorazredni.
MIRO KOCJAN
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
RAZPIS NATEČAJA
S spodaj navedenim odlokom predsednika deželnega odbora, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku dežele št. 111 z dne 11. novembra 1986, je deželna uprava razpisala naslednji natečaj:
O.P.D.O. št. 443/Pers. z dne 9. oktobra 1986
Javni natečaj z izpiti za 8 mest tajnika s poskusno dobo in poklicno usmeritvijo tajnik-knjigovodja, ki bo vključen v personal avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine.
Za sodelovanje na natečaju je pogoj diploma šole 2. stopnje z vsaj štiriletnim šolanjem sledečih smeri:
—	tehnični zavod za računovodje in trgovske izvedence;
—	tehnični zavod za podjetniške izvedence in korespondente za tuje jezike;
—	tehnični zavod za turizem ali drug tehnični ali poklicni zavod s trgovsko usmeritvijo oz. zavod, katerega diploma je zgoraj navedenim enakovredna v skladu z veljavnimi normami.
Kolkovane prošnje za sodelovanje na natečaju morajo biti napisane na posebnih obrazcih. Kandidati lahko dvignejo obrazce od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro v spodaj navedenih deželnih uradih, kjer je tudi razobežen razpis natečaja:
v Trstu: generalno tajništvo predsedstva odbora — Ul. Carducci 6 - (pritličje Urad za informacije)
v Vidmu: deželna direkcija za javne ustanove — Ul. Savorgnana 11 v Pordenonu: pokrajinski urad za javne ustanove — Ul. Cavallotti 12 v Gorici: pokrajinski urad za javne uprave — Ul. Monte Santo 17 v Tolmeču: gozdno nadzorništvo — Ul. S. Giovanni Bosco.
Kdor si ne more priskrbeti predpisanega obrazca za prošnje v navedenih uradih, lahko napiše prošnjo na kolkovano fotokopijo tega obrazca, ki je priložena razpisu in je na vpogled tudi na vseh gozdarskih postajah v deželi od 17. ure do 17.30 vse dni v tednu vključno z nedeljo.
Prošnje je treba vložiti v generalno tajništvo predsedstva deželnega odbora v Ul. Carducci 6 v Trstu najkasneje do 19. ure 11. decembra 1986.
Uradni deželni vestnik lahko kupite:
v Trstu v knjigarni »I. Svevo« na Korzu Italia 9/1 (prehod Rossoni) v Vidmu v knjigarni in papirnici Benedetti v Ul. Mercatovecchio 13 v Pordenonu v knjigarni Minerva na Trgu XX Settembre v Gorici v knjigarni in papirnici Antonini v Ul. Mazzini 16.
AGRARIA - SEMENARNA
A. Bossi
Ul. sv. Jakoba 15 TRST - Telefon 762829
JESENSKA RAZPRODAJA!
Najboljše steklene pletenke s plastičnim košem po najugodnejših cenah.
5 litrov	2.900	lir
10 litrov	5.800	lir
15 litrov	8.800	lir
25 litrov	11.000	lir
34 litrov	11.500	lir
54 litrov	15.500	lir
Za nakup več kot 5 pletenk nižje cene!
POLEG TEGA ŠE: steklenice, večlitrske steklenice, plutovinasti zamaški vseh mer, posebni zamaški za mašilne stroje, parafinski, sterilizirani in dolgotrajni zamaški, kronski zamaški ter zamaški za šampanjec itd.
VINOMETRI - MERILCI ZA MOŠT - MERILCI ALKOHOLNE STOPNJE VSI PROIZVODI ZA DOBRO VINARSTVO
A. BOSSI PROFESIONALNOST IN IZKUŠNJE OD LETA I947 DALJE
.......................................
Danes volitve v koroško kmetijsko zbornico
Današnje volitve na Koroškem velike važnosti tudi za manjšino
VINKO VVIESER
CELOVEC — 47.000 koroških kmetov in kmetic ima danes pravico izvoliti 36 zastopnikov za koroško kmetijsko zbornico, ki oblikuje agrarno politiko v Deželi. Že tradicionalno dobivajo konservativni kmetje Ljudske stranke absolutno večino v tem kmečkem stanovskem zastopstvu. Socialistični kmetje in svobodnjaki sledijo z manjšim deležem. Z enim zastopnikom sedi v kmetijski zbornici tudi skupnost južnokoroških kmetov, ki jo Po večini volijo slovenski kmetje. Volitve so pomembne za slovensko narodno skupnost predvsem zaradi tega, ker po tej poti pride edini Slovenec v kak vsedeželni gremij, vrhu tega pa živo dokazuje, da so koroški Slovenci Prisotni v celotnem južnokoroškem ozemlju.
Pri zadnjih volitvah 1981 se je skupnost južnokoroških kmetov kljub težavnim razmeram celo številčno okrepila. Le za nekaj več kot sto glasov je zamudila drugi mandat.
Kmečki volilni boj se je tokrat odvijal precej v senci državnozborskih volitev, ki bodo teden pozneje. Zato je možno, da bo volilna udeležba (1981: 80 odt.) še naprej padala. Vzrok temu ni samo soupadanje dveh volitev, lemveč tudi nezadovoljstvo z agrarno Politiko nasploh. Kritike gredo tako na račun socialističnih zveznih ministrov za kmetijstvo kot tudi na konser-vativne kmečke zastopnike, ki imajo večine v deželnih kmečkih zbornicah. Vedno več kmetov čuti, da zbornice zatopajo bolj interese velekmetov in agrarne industrije kot pa interes ma-,ega in srednjega kmeta.
Avstrijska agrarna politika stoji vedno bolj v znaku presežkov, ki jih v zadnjem desetletju proizvajajo kmet-/e. Tega problema Avstrija v povojnih letih ni imela. To je povzročilo močan konkurenčni boj v vrstah kmetov in močno zapuščanje kmetij. Le 8 odst. avstrijskega prebivalstva je še aktiv-nega v kmetijstvu.
Štefan Domej
Povprečni dohodki kmeta za polovico zaostajajo za dohodki povprečnega industrijskega delavca. Vrhu tega se je kriza v kmetijstvu zadnja leta še zaostrila. Dohodki koroških kmetov so se leta 1985 npr. znižali za 21 odstot-kov.Kmetje pa tožijo tudi zaradi padanja cen pri svinjskem in govejem mesu, pri lesu in drugih izdelkih. Cene pri industrijskih produktih pa stalno rastejo. Na primer traktor s 50 konjskimi silami, ki je pred 20 leti stal okoli 90.000.— šil., danes stane okoli 300.000.— šilingov. Cena za svinjsko meso pa je v istem času ostala skoraj enaka.
Jasno je, da se politični boj za razdeljevanje subvencij kmetom in za podpiranje izvoza kmečkih produktov zaostruje, predvsem ko dajatve spravljajo kmeta v neizgleden položaj.
Skupnost južnokoroških kmetov nastopa pri teh volitvah s precej pomlajenim moštvom, ki je z zagonom obiskovalo številne kmete po vsem južnem Koroškem. Čeprav kmetje vedo, da z enim ali z dvema mandatoma ni lahko delati politike v zbornici, podpirajo skupnost, ker so v njej domači ljudje, ki vrhu tega kot edini branijo tudi narodnostne interese slovenskega kmeta.
Janko Zwitter
Prvi trije kandidati skupnosti vrhu tega simbolizirajo povezanost treh dolin: Zilje, Roža in Podjune. Prvi kandidat Janko Zwitter, podžupan iz Stroje vasi je Ziljan, drugi kandidat dipl. inž. Štefan Domej je Podjunčan, tretji kandidat Polti Kargl pa je doma v zahodnem Rožu. S kandidatko Marijo Miksche na 4. mestu signalizira skupnost, da se zaveda pomena ženske v kmetijstvu, medtem ko ostali kandidati zastopajo kmete v gorskih predelih, kmete-delavce in vse tiste, ki v, gospodarsko obrobnem področju delujejo za ohranitev zdravih družinskih kmetij in za ohranitrev sedanje jezikovne podobe vasi.
Skupnost južnokoroških kmetov zahteva v svojem programu med drugim odstranitev omejitev za proizvajanje mleka, ki številnim malim kmetom na južnem koroškem jemlje edino možnost zaslužka. Pri tem navaja dejstvo, da se na Koroškem za deželne potrebe proizvaja premalo mleka, treba ga je uvažati. Poleg drugih socialnih zahtev v zaščito malih in srednjih kmetov terja skupnost južnokoroških kmetov, da naj kmečka zbornica končno le upošteva tudi slovenski jezik v svojem tedenskem časopisu in pri izobraževanju kmetov, saj je to eden izmed vzrokov za zaostajanje kmetijstva na tem področju.
Zakaj je Koroška enotna lista v volilni koaliciji z zelenimi
TRST — Gost Slovenske skupnosti je bil včeraj predsednik Koroške enotne liste Karel Smolle, glavni slovenski kandidat Zelene alternative - Liste Freda Meissner Blau na državnozborskih volitvah, ki bodo 23. novembra da vsem avstrijskem ozemlju. Smolle Je prisotnim obrazložil, da se je KEL °dločila za sodelovanje z zelenimi zaradi protimanjšinske in splošno neustrezne politike večinskih strank (SPOE, OEVP in FPOE). Kot zadnji Primer tristrankarskega pakta proti Slovencem, je Smolle navedel sklep koroških in dunajskih predsednikov vseh treh strank, da se na narodnostno mešanih področjih ukinejo skupne dvojezične šole.
KEL je v okviru Zelene alternative avtonomna koalicijska skupina in kot taka je vnesla svoj specifični manjšin-skopolitični program, ki so ga najvišji forumi soglasno sprejeli. Ta program Presega koroški okvir, saj so v njem dajete tudi zahteve gradiščanskih Hrvatov in Madžarov, Čehov ih Slovakov na Dunaju ter Romov in Sintov. Fri oblikovanju programa so sodelova-fe vse osrednje organizacije navede-dih narodnostnih skupnosti.
Karel Smolle
O svoji uveljavitvi in o možnosti, da bi avstrijski Slovenci po sedemdesetletnem premoru ponovno imeli svojega predstavnika v parlamentu, se je Smolle izrekel zelo ugodno. Zelena alternativa je namreč slovenskega kandidata postavila na drugo mesto 2. volilnega postopka, oz. v zapadno volilno zvezo. Politična predvidevanja in praksa avstrijskega volilnega sistema so vsekakor ugodni tako za uveljavitev Zelene alternative kot tudi slovenskega kandidata.
Smolle je nato v odgovorih na vprašanja orisal splošni program Zelene alternative in pripomnil, da se koroški Slovenci ne morejo popolnoma istovetiti z njim, čeprav je veliko skupnih točk. Predsednik KEL je spregovoril še o nekaterih aspektih trenutnega družbeno-političnega življenja na Koroškem, na vprašanje predstavnika Tržaškega gibanja Parovela pa je potrdil, da gre v primeru nacionalističnih gibanj, kot so Odbor za zaščito itali-janstva Trsta, avstrijski Heimatdienst in podobne organizacije v Švici, Alzaciji in Franciji, za povezano in usklajeno rovarjenje črne internacionale, (nf)
Manufaktura PODOBNIK
OPČINE - Telefon 211090
široka izbira nogavic iz najlona in lameja ter intimnega ženskega perila s čipkami.
OliZK
collniits
(vaibruiti
ZAČETNICE
IZ 18-KARATNIH ZLATIH
ČRK TI PODARI STRELLARI
Draguljarna Stellari, najmlajša draguljarna v Trstu, Ulica Diaz 1, ti ob kateremkoli nakupu srebrnine ali modnih draguljev podari dragoceno originalno broško s tvojimi (ali drugimi) začetnicami iz 18-karatnega zlata
ul. diaz 1
ponudba velja izključno do 29. novembra 1986
PORDENONSKI SEJEM
FIERA Dl PORDENONE
2. SALON
AVTOMOBILOV
MOTOCIKLOV
AVTOMOBILSKIH
DODATKOV
OPREME
20. - 23. november 1986
URNIK:
ob delavnikih:
16.00 - 22.00 sobota in nedelja:
9.30 - 22.00
Philipp Vandenbevg
Hetera
Dafne je čutila na sebi prebadajoči pogled Artemisie. M si upala dvigniti pogleda in je boječe okušala izbrana iedila. O, kako zelo sovraži to žensko, njeno izzivalno čut-host, vsiljevanje njenih čarov kralju! Takšne ženske se najdejo v Atenah med pristaniškimi vlačugami. Ne, te ženske ne more prenesti.
Kakor da bi Janka uganila njene misli, je začela posmehljivo, da si na otoku Hiosu zapeljala ravnega ribiča, da bi te s svojo ladjom prepeljal v Grčijo. Menda si hotela Pobegniti.«
»Grkinja sem,« je odgovorila Dafne.
»Sužnja si velikega kralja!« je ogorčeno vzkliknila Ar-temisia. »Kraljev plen si in Kserks bo ravnal steboj, kakor Se njemu zdi. Vzgojena si zs vlačugo, Česa drugega se nisi naučila, torej boš na voljo kot odlikovanje za najpogum-nojšega vojščaka.«
. V Dafne je vrelo od besa. Najraje bi bila tej ženske ‘^praskala oči, vendar je bilo treba ohraniti mirno kri. »Gr-ska hetera sem,« jerekla mirno, »in moje poštenje ni nič thdnjše od tvojega.«
»Vlačuga si in nič drugega.«
»Vlačuga je ženska, ki se ponuja moškim. Tega nisem, Pfi Afroditi, še nikoli naredila v nasprotju s teboj, Arte-tttisia.«
Tedaj je Janka skočila, zgrabila amforo in jo vrgla proti Dafne. Ta pa je videla, kaj leti proti njej, in se je bliskovito umaknila vstran, tako da je amfora zadela Kser-kasa v ramo, padla na tla in se razbila.
Veliki kralj se je udarjal s pestmi po prsih, kot je delal vedno, kadar ga je premagala jeza, in vreščal: »Odpeljite jo proč, spravite od tod to Jonko, nočem jo več videti!«
Hiliarh je zgrabil Artemisio za roko. In že med hojo je Janka vzkliknila: »Ali se nisem borila zate kot moški? Je to zahvala?«
Osupli so jo gledali državni velikaši, in brez besede so se umaknili eden za drugim, potem ko so se globoko priklonili.
»Nisi sama lepa, otrok moj,« je rekel veliki kralj, »tudi pametna, preudarna si.«
Dafne je molčala z zaprtimi očmi. Ahemenidovi pokloni so ji bili že od vsega začetka zoprni.
Tedaj se je Kserks obrnil k evnuhu: »Mar ne bi bilo vredna biti prva ženska mojega harama, kaj misliš, Her-montimos?«
Ta je pogledal najprej Dafne, potem kralja, ki se je prisiljeno smehljal, in odgovoril: »Seveda, gospodar, če je takšna vaša želja.«
»To je moja želja in moj okaz! Pokličikopalne sužnje za grško hetero. Naj jo umijejo in zamazilijo ter oblečejo v dragocene obleke, potem pajo spet pripelji sem. Rad bi se poveselil z njo.«
Dafne je dvignila glavo, pogumno pogledala velikega kralja v oči in rekla: »Kralj in gospodar vseh ljudstev. Tvoja sužnja sem, prišla sem iz stružne vojne zmede, in kot sužnjo me lahko tudi uporabiš, kakor pač želiš. Lahklo me tepeš in bičaš, privežeš na natezalnico in vržeš vojščakom za nagrado. Lahko mi prisiliš, da sem ti na voljo, ne
moreš pa me presiliti, da bi tudi pokazala kakršenkoli občutek. Hladna bom kot marmotna kip.«
»S tem si mi grozila že v vojaškem taboru v Heladi,« je razdraženo odgovoril Kserks.
»In od takrat se ni nič spremenilo!«
»Mislim, da se je!« Na obrazu kralja je zaigral zahrbten nasmeh. Okrno je plosknil z rokami, poklical hiliarda in mu nekaj šepnil na uho. Ta je prezirljivo pogledal hetero in izginil.
V mračni dvorani je soparno dišalo po kadilu. Skozi obokaste odprtine v stropu so padali lesketajoči se svetlobni žarki in slikali stene kot steklo na temne preproge. In iz ene teh svetlobnih sten se je nenadoma prikazala, nedomišljiva kot pojava v preročišču mrtvih v Efiri, postava Sikina, zvestega Temistoklovega prijatelja.
»Ti tukaj?« Dafne je vstala in stopila nekaj korakov proti Sikinu, kakor da bi se hotela prepričati, da to ni zgolj ustvara. Sikinos se je prisilil v žalosten nasmeh, potem pa sta si padla v objem.
Dafne je imela seveda samo eno vprašanje na ustnicah: kaj dela Temistokles? Toda Hetera se ni upala ničesar reči. NI siznala razložiti prijateljeve navzočnosti. J e bila to past? Pri Zausu in vseh olimpijskih bogovih, za kakšno igro gre tukaj?
»Vidim, da se poznata,« je škodoželjno pripomnil kralj Kserks. »Sikinos je prišel v Sarde s Temistoklovim sporp-čilom. Mene, velikega kralja, prosi za azil.«
»Tega ne bom verjela nikdar in nikoli,« je razburjeno vzkliknila hetera. »Temistokles je do globine svoje duše Helen. Svoji domovini se ne bi nikoli odpovedal.«
Kserks je pomirjujoče dvignil roke. »Spričo smrti ljudje zatajijo svoje bogove, svoje starše in svoje otroke. Domovina je pri tem še najmanj pomembna.«
Olajšanje za delavce žaveljske rafinerije
New Aquila bo zaživela s sredstvi avstrijske finančne družbe Cei-Sud
V tržaških delavskih krogih, zlasti pa med delavci žaveljske rafinerije Aguila, so včeraj občutili znantno olajšanje. V Rimu je namreč prišlo do podpisa dogovora, s katerim je francoska multinacionalna družba Total pristala na prodajo rafinerije avstrijski družbi Cei-Sud. Pogajanja, ki so se zadnje tedne vlekla v nedogled in spravljala v malodušje tako delavce kot sindikalne kroge, so se torej pozitivno zaključila.
Zadnjega srečanja, ki se je zaključilo v poznih nočnih urah med petkom in soboto, so se udeležili podtajnik na ministrstvu za industrijo Cresco, deželni odbornik za industrijo Francescutto in predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL, je bilo določeno, da bo družba Total obdržala skladišče, pristaniški terminal pa bo z novo lastnico rafinerije delila 50-odstotno. Terminal naftovoda v Viscu, ki je sicer podvržen carinskemu režimu, bo Total ohranil v celoti tudi z upravnega vidika. V New Aguili, kot se bo odslej imenovala žaveljska rafinerija, bo ohranilo delovno mesto 365 delavcev, medtem ko jih bo Total še naprej zaposloval 55. Svoje sodelovanje v ponovnem odprtju tega pomembnega tržaškega obrata je zagotovila tudi
Dežela, ki bo sodelovala s kapitalom oziroma posojilom kakih 30 milijard lir. Družba Cei-Sud je rafinerijo Aguila odkupila za nekaj več kot 23 milijard lir, deželna družba Friulia pa bo krila 33 odstotkov družbenega kapitala.
Pred sklepom dogovora je sindikat CGIL zahteval še dodatna pojasnila v zvezi s ponovnim obratovanjem rafinerije; v glavnem je šlo za konkretna zagotovila o delu, kajti novi lastnik rafinerije namerava takoj po prevzemu začeti z deli za posodobitev obrata. V ta namen bo tudi naložil v prihodnjih treh letih dobrih 120 milijard. Prav tako je sindikat CGIL že od vsega začetka zahteval ohranitev vseh delovnih
mest, kot tudi sodelovanje pri nadaljnjem načrtovanju dela v rafineriji. Pogodbo je zato podpisal šele včeraj zjutraj, medtem ko so predstavniki ostalih dveh sindikatov pristali na podpis že prej.
V prihodnjih dneh, vsekakor še pred koncem meseca, se bodo zainteresirane strani ponovno sestale v Rimu, kjer bodo tudi sestavile dokončno besedilo pogodbe. Takrat pa bo tudi znan datum ponovnega odprtja žaveljske industrije, se pravi datum, ko se bodo delavci vrnili na svoja delovna mesta. Dopolnilna blagajna se bo zato za veliko večino delavcev še nekaj časa nadaljevala, vse dokler ne bo New Aguila ponovno zaživela.
Odložena razprava o sinhrotronu
Tržaškemu občinskemu odborniku za urbanistiko Vattovaniju ni uspelo, da bi do skrajnosti pospešil postopek za dokončno določitev lokacije sinhrotrona pri Bazovici. Kot smo poročali, je namreč res že v četrtek predložil strokovni urbanistični komisiji osnutke odgovorov občinske uprave na 22 predloženih ugovorov ustanov (SKGZ, KZ, SDGZ, Združenje vzhodnokraških vasi in druge) in posameznikov in celo v naglici predlagal, naj bi »kot vzorec« pregledali samo ugovor Sklada za zaščito narave (WWF), kar je pa komisija zavrnila. O vseh ugovorih bo tako podrobno razpravljala in izrekla mnenje prihodnji četrtek.
Danes in jutri v Kulturnem domu pravljica o lesenjačku Ostržku
»Ostržkova pot od lutke do dečka je čudovito in strašno potovanje, ki neprestano beži od dela do šole, od vzgoje in vrednosti sveta odraslih«. Tako je zapisal v gledališki list Ivo Svetina, dramaturg predstave .Ostr-žek, ki si jo bomo ogledali danes ob 16. uri, v Kulturnem domu, v postavitvi Mladinskega gledališča iz Ljubljane.
Ostržek torej beži od sveta odraslih, saj kaj bi z njimi, ko pa ima svoj lasten svet, prepoln bogastva. Ostržek beži od dela. Delo je sicer izjemna pravica in dolžnost odraslih. A tudi muka, ki otroka "osvobodi' njegove radovednosti, domišljije, hrepenenja, sanj.
Tudi letos podpora Občine našemu SSG
Grmada upravnih sklepov na seji občinskega sveta
Težko je izluščiti pomembnejše ukrepe iz grmade upravnih sklepov, ki so se tudi predsinočnjim za nekaj ur usuvali na tržaške občinske svetovalce, ki so na tak način prisiljeni nadoknaditi zamude, ki jih je povzročila dolgotrajna kriza na tržaški Občini. Med njimi jih je vsekakor omeniti nekaj desetin sklepov za potrditev odločitev upravne komisije občinske storitvene ustanove ACEGA, ki so dali priložnost za širšo razpravo o delovanju njenih vodilnih organov. Vzgib je vsekakor prišel od nedavne sodne razsodbe, ki je prisilila vodstvo ACEGA, da spet vzpostavi službo menze za uslužbence. Več svetovalcev je namreč ob tem ugotavljalo (Monfalcon za KPI, Anghelone in D'Amore za PSI, Aprig-liano za Mestno listo), kako je bilo sploh nespametno trmasto zadržanje vodilnih organov občinskega podjetja, ki je prisililo sindikate, da nastopijo pred sodiščem. Vodstvo ACEGA je po njihovem mnenju sploh znano po svojem protisindikalnem ravnanju, ki po nepotrebnem zaostruje odnose v podjetju, občinski upravitelji se pa ne potrudijo, da bi ga spametovali.
Med drugimi upravnimi sklepi gre predvsem omeniti dodelitev običajnih 100 milijonov lir občinske podpore Slovenskemu stalnemu gledališču za letošnje leto, kar vsekakor ne predstavlja veliko, če upoštevamo dejanske potrebe te ustanove in dejstvo, da
je tržaška Občina članica konzorcija, ki ga upravlja.
O delovanju tržaškega občinskega sveta se je včeraj kritično izrekla tudi tržaška federacija KPI, ki v svojem tiskovnem sporočilu ugotavlja, da potekajo dela za nadoknadenje zamud pri odobravanju upravnih sklepov v veliki zmedi in ob številnih incidentih v skupščini, za kar dolži upravno nesposobnost sedanjega občinskega odbora. Ta pa si poleg tega hoče sedaj še osvojiti večje pristojnosti v škodo občinskega sveta, z večjimi pooblastili glede nekontroliranih izdatkov. To prikazuje po mnenju KPI avtoritarno miselnost novega odbora, ker bi odtegovalo nadzorstvu opozicije pomembne sektorje delovanja, zaradi česar se bodo takemu sklepu svetovalci KPI upirali z vsemi močmi.
Lutkovna predstava na Opčinah
Osnovnošolci z Opčin, iz Bazovice, s Padrič, iz Gropade, iz Trebč in z Repen-tabra so si včeraj dopoldne na pobudo SKD Tabor lahko ogledali lepo lutkovno predstavo. V openski Prosvetni dom je namreč prišla na obisk lutkovna skupina Papilu iz Kopra, ki je predstavila igrici Zrcalce in Zaspani lev. V prvem primeru je šlo za klasične lutke, v drugem pa za senčne lutke, to |e lutke, ki se kot sence premikajo za temno zaveso. Prav ta lutkovna tehnika je najbolj navdušila osnovnošolčke.
Prireditve ob 150-letnici Tržaškega Lloyda se niso še zaključile. Tržaška pomorska družba je v teh dneh izdala knjigo o zadnjih 50 letih delovanja. Knjigo »Tržaški Lloyd: 1936-1986« so včeraj predstavili predsednik družbe inž. Fan-fani, koordinator prireditev dr. Favaretto in bivši predsednik družbe prof. De Rosa. Knjigo so sestavili na podlagi arhivskih pričevanj Lloyda in Ministrstva za zunanje zadeve. Pri sestavljanju knjige so sodelovali strokovnjaki s tr-
Knjiga o zadnjih 50 letih Tržaškega Lloyda
žaške, beneške in rimske univerze, ki so zgodovino Lloyda osvetlili iz različnih kotov: položaj Lloyda v okviru zunanje politike fašističnega režima, odnosi med državo in Lloy-dom, pomen družbe na mestni, deželni in vsedržavni ravni. Ob raziskavah politično-gospodarskega značaja, so v knjigi študije o različnih delovnih področjih pomorske družbe. S to izdajo namerava uprava Lloyda ovrednotiti svoje delovanje zadnjih 50 let, ko je družba preživljala tudi hude krize.
In tako se godi tudi Ostržku, ki mora zapustiti Deželo igrač za Otok delovnih čebel. Iz lesenjačka postane deček, ki mora skrbeti za svojega očeta, ubogega Pepeta in še za Plavolasko, ki zboli zaradi neizpoljnjenih Os-tržkovih obljub. Delati mora in služiti denar, kajti svet odraslih je svet dela in denarja. Igrače in sanjarjenje v tem svetu nimajo kaj iskati.
Ostržek ni tako le ena izmed mnogih pravljic, ki so jih veliki otroci izsanjali za male. Ostržek Carla Collo-dija je velika in modra knjiga. Knjiga, ki že sto let otrokom slika njihovo nikdar do konca doživeto življenje in jih svari, naj nikdar ne posnemajo odraslih. Odraslih sicer ni niti tako težko posnemati! Svet odraslih je namreč večkrat svet besed, praznih in puhlih. In kadar Ostržek obljublja, da se poboljša, da bo hodil v šolo, se učil in izbral poklic, tedaj je še najbolj podoben odraslim. Ostržek je torej tudi knjiga, ki odrasle uči, kakšni naj ne bodo. Saj, kako kruto je osvobajanje, ki ga delo podeljuje in kako težko je živeti v svetu praznih besed.
Nad sto let star lesenjaček ostaja tako zgodba vseh zgodb. Mladi in manj mladi gledalci, ugasnite danes popoldne televizor, izklopite video in računalnik in pridite v Kulturni dom, kjer vam bodo igralci Mladinskega gledališča iz Ljubljane uprizorili pravljico o Ostržku, ki ga je Pepe, imenovan tudi Polenta, iz lesa naredil. (ap)
Danes na Proseku Mednarodna tortada
Mladinski krožek na Proseku bo danes v Kulturnem domu Prosek-Kontovel obnovil domiselno prireditev, ki je v prejšnjih letih doživela lep uspeh. Na Mednarodni tortadi 86 -tekmovanju v pripravljanju tort - bodo proseški in kontovelski mladinci predstavili pravcato smetano zamejskih slaščic, ob tekmovanju pa se bo odvi-jal tudi prijeten in zabaven večer, ki bo gotovo zadovoljil mlado občinstvo.
Najprej torej o tortah. Sladice bo ocenila mednarodna žirija, ki bo podelila nagrade za najboljšo, najlepšo in najtežjo torto. Občinstvo bo prišlo seveda tudi na svoj račun, saj bo lahko na lastna usta preverilo, ali so bile odločitve žirije pravilne ali ne. Za zabavo bo poskrbela domača plesna skupina, na sporedu pa bodo še igrice za občinstvo in ples.
Tiskovna konferenca za predstavitev simpozija
7j2l večjo avtonomijo Pokrajinam
Država že nekaj desetletij obljublja preosnovo institucionalne zakonodaje, ki naj bi priznavala krajevnim upravam, Občinam in Pokrajinam, večjo vlogo, pristojnosti in avtonomijo, kakršno predvideva italijanska ustavna ureditev. Toda iz tega nič ni, in niti na zadnjem zasedanju skupščine Zveze italijanskih Pokrajin minister za notranje zadeve Scallaro ni omenil možnosti, da bi do reforme lahko kaj kmalu prišlo. Zato pade naloga, da poskrbijo za ovrednotenje vloge pokrajinskih uprav predvsem na Dežele, zlasti tiste s posebnim statutom, ki imajo večje pristojnosti.
To so bile glavne misli, s katerimi je predsednik deželnega združenja Pokrajin Bressan uvedel včerajšnjo tiskovno konferenco, ki ji je bil namen predstaviti simpozij o »stvarnosti in perspektivah Pokrajine v načrtih za decentralizacijo«, ki bo 29. t. m. v Vili Manin v Passarianu. Problematiko je na tjskovni konierenci opredelil z upravno-pravne plati prot Sergio Bartole s tržaške univerze, znanstveni ravnatelj videmskega Inštituta za deželne pravne študije, ki se je skliceval na osnutek zakona, ki ga Dežela Furlanija-Julijska krajina pripravlja glede priznavanja in dodeljevanja pooblastil Pokrajinam.
Ta osnutek, ki daje Pokrajinam nova pooblastila na področjih prevozov, lova in ribolova, ekološke zaščite, kulturnih dejavnosti, strokovne vz-
goje, skrbstva , ne pa glede gospodarskega in urbanističnega načrtovanja, je treba izpopolniti in popraviti, je naglasil prof. Bartole. In prav temu je namenjen bližnji simpozij v Passarianu, je zaključil predsednik deželnega
združenja Pokrajin Edoardo Bressan, »pri čemer bo moč tudi ugotoviti (po stališčih, ki jih bodo tam zagovarjali), kdo je resničen prijatelj in kdo nasprotnik dejanske avtonomije krajevnih uprav v okviru deželne ureditve«.
Koncert v cerkvi sv. Urha v Samatorci
Kulturno društvo Rdeča zvezda iz Saleža je že večkrat z uspehom priredilo pevske koncerte tako v cerkvi v Zgoniku kot v Samatorci. Dobra akustika in večja zbranost poslušalcev v notranjosti svetišča sta vselej botrovali, da je v celoti prišla do izraza vokalna barvitost nastopajočih pevskih skupin. Danes ob 17. uri prihaja v goste mešani pevski zbor Primorec - Tabor, ki bo v cerkvi sv. Urha v Samatorci pod taktirko zborovodje Matjaža Ščeka izvajal celovečerni koncert. Program obsega kar 19 ljudskih, umetnih in duhovnih pesmi. Zbor se je zasnoval pred dobrim letom z združitvijo mešanega zbora Primorec iz Trebč in mladinskega mešanega zbora Tabor z Opčin v prizadevanjih, da bi dosegli kakovostnejšo zasedbo. V zadnjem času so pristopili tudi pevci iz drugih krajev tržaške pokrajine. (B. S.)
Skupščina sekcije VZPI iz Bazovice
Sekcija VZPI-ANPI iz Bazovice je imela v preteklih dneh svoj občni zbor, na katerem so člani izvolili sedem delegatov za pokrajinski kongres, ki bo letos v Boljuncu. Na skupščini so izrazili ogorčenost zaradi pomazanja domačega spomenika padlim v NOB, domenili pa so se tudi za srečanje borcev in aktivistov, ki naj bi ga priredili spomladi na vrtu Zadruge v Bazovici. Občni zbor je potrdil dosedanji odbor, ki je tako sestavljen: predsednik Ivan Čač, podpredsednik Miro Ivan Križmančič, tajnik Stanko Vodopivec, namestnik Radivoj Čač, blagajnik Miroslav Grgič, namestnik Marija Kralj, odborniki Pepi Žagar, Rudolf Križmančič, Anton Pečar, Andrej Pečar, Miroslav Žagar, Viktor Mavec in Vera Križmančič. (I. Č.)
Ošteli so prireditelje Kraškega sprehoda
Kmečka zveza, Združenje prijateljev zemlje, tržaška sekcija Sklada za varstvo narave, Koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi, Deželni odbor za zaščito kraških pojavov, Slovensko planinsko društvo - Trst, tržaška Col-diretti in postaja gozdne uprave v Bazovici so te dni prejeli pismo Nadzor-ništva gozdne uprave v Trstu, s sedežem v Ul. Monte S. Gabriele 35. Podpisan je ravnatelj arh. Roberto Baroc-chi. Vse te organizacije in ustanove so se v nedeljo, 12. oktobra, udeležile protestnega kraškega sprehoda od Bazovice do Trebč in nazaj ter s tem demonstrirale proti lokaciji sinhrotrona pri Bazovici.
Barocchijevo pismo se nanaša ravno na omenjeni kraški sprehod. Pa ne zato, da bi prirediteljem protestnega sprehoda izrazil solidarnost ali kaj podobnega, pač pa zato, da bi jih oštel, ker so pred sprehodom in shodom pri Bazovici vzdolž vse proge zabili z žeblji na drevesa lepake in otroške risbe naravovarstvene vsebine, kar je za rastline seveda škodljivo. Pobudnike zato poziva, naj čimprej odstranijo žeblje iz dreves, sicer bo prisiljen, da sodno postopa. Arhitekt Barocchi ima nedvomno prav. Dokazal je zavzeto skrb za zdravje dreves in za varstvo narave sploh. Čestitamo!
Uprava občine Dolina vabi na javni sestanek, ki bo v torek, 18. t. m., ob 20. uri v Babni hiši v Ricmanjih, na katerem bo govor o zaključnih delih hitre ceste in o drugih vprašanjih.
I. de Felszegv....
lastnik O. BETZ sne.
ARTIKLI
ZA ZOBOZDRAVNIKE
TRST
TRG S. GIOVANNI 6
I. nadstr. - Telef. (040)767334/5
—	Vsi domači in tuji artikli za zobozdravniško rabo
—	Zajamčeno zlato za zobe K 22 (917) in lotanje
Vaša optika za vaše oči
TRST - UL. DELLE TORRI 1/C (za cerkvijo sv. Antona) 65804
Zaključeno srečanje italijanskih in jugoslovanskih zgodovinarjev
Odkritost in strpnost ob različnih pogledih
»Ali se v Trstu, 40 let po koncu vojne, lahko umirjeno, jasno in odprto govori o težkem obdobju 1941-47 ? Mislim, da smo stavo zmagali.« Tako je med drugim snoči ob zaključku simpozija zgodovinarjev o Trstu v obdobju 1941-47 poudaril predsednik deželnega inštituta Gramsci prof. Petronio in dodal, da je bila tridnevna razprava na visoki znanstveni in kulturni ravni, predvsem pa je bila resno in tvorno soočanje, čeravno ponekod ni bilo velikih skupnih točk.
To je še zlasti prišlo do izaraza med včerajšnjo dopoldansko in popoldansko razpravo, ki je spet obravnavala vrsto bolečih problemov: od odnosov med komunističnima partijama Italije in Jugoslavije in njunih stališč do nacionalnega vprašanja, do problema Italijanov, ki so ostali v Jugoslaviji ali so jo zapustili, do vprašanja fojb. Pogledi so bili včasih krepko različni, vendar je bil dialog vselej na izredno omikani ravni in ob nekaterih temah so bili opazni tudi koraki naprej v iskanju stičnih točk.
Ena od najbolj spornih tem je bil nedvomno odnos KPI do nacionalnega vprašanja. Pierluigi Pallante je dopoldne zelo živahno zavrnil tezo, da KPI ni zavzela stališča do nacionalnega vprašanja. »Imela je drugačno linijo, s katero lahko ne soglašamo — je dejal Pallante — linijo, ki je predvidevala skupni boj Slovencev in Italijanov proti fašizmu in nacizmu, načelo revizije meja in samoodločbe narodov. Vendar pa je predvidevala tudi dokončno rešitev problema meja po vojni, da bi morebitna trenja ne ošibila skupne fronte.« Drugi udeleženci, tudi z italijanske strani, so bili drugačnega mnenja. Tako, da je na primer popoldne Mar-co Galeazzi govoril o dokaj dvoumni Togliattijevi politiki do tržaškega vprašanja. Ljubljanski zgodovinar Tone Ferenc pa je poudaril, da je imela slo-
venska partija za cilj združitev kompaktno s Slovenci naseljenega ozemlja, za narodnostno mešana mesta pa naj bi veljalo načelo, da bi pripadla svojemu zaledju.
Dokaj problematično je bilo tudi vprašanje Italijanov v Jugoslaviji. Eros Segui je zelo nazorno orisal vzgibe, predvsem čustvene, tistih, ki so ostali. Šlo je v bistvu za izbiro, ki ni bila izbira, bilo je nekaj naravnega. »Leta 1945 smo ostali na tistem ozemlju, na katerem je okoli 25.000 italijanskih partizanov, ki so padli, s svojo krvjo zbrisalo meje.« Govoril je o tovarištvu in prijateljstvu, ki je vzklilo med borci različnih narodnosti, o toplini, s katero so italijanske borce sprejeli ljudje Gorskega Kotarja. Drugo plat medalje, množični odhod Italijanov iz Istre, pa je orisala Liliana Ferrari, za katero je bilo zelo spodbudno že dejstvo, da se je o problemu govorilo brez polemičnih ostrin, ki so prišle do izraza pred leti, ko je izšla knjiga Storia di un esodo. V razpravo se je vključil tudi Guido Miglia, ki je priznal vse nasilje fašistov nad slovenskim in hrvaškim prebivalstvom, ob tem pa poudaril, kako se je čutil prizadetega, ker so ga v tedanjih časih istovetili s fašistom, ker ni soglašal s pripadnostjo Pulja Jugoslaviji.
Diskusija je pokazala, kako se dojemanje in tolmačenje zgodovinskih dogodkov spreminja, je med drugim ugotovil politolog Dušan Bilandžič in navedel osebni primer: leta 1953 je prišel kot mlad častnik jugoslovanske vojske v Postojno, povsem pripravljen, ideološko in psihološko, na vojaški spopad, »danes pa sem zelo srečen, da tukaj z italijanskimi kolegi za isto mizo razpravljam o tistem obdobju.«
V tem okviru velja omeniti tudi pogumen prispevek predstavnikov naše narodnostne skupnosti
k sestavljanju kompleksnega mozaika tistih »let ognja in krvi«, kot jih je definiral eden od udeležencev. Darko Bratina je predsnočnjim s sociološkega vidika analiziral vzgibe in vzroke ozkosti in zaprtosti ter jih pripisal predvsem »visoki stopnji institucionalnih sprememb v naših krajih«, kar je uveljavilo kot socializacijske dejavnike predvsem ožje in zaprte skupine in ne celotne skupnosti. Po njegovem mnenju bi tudi slovenske in italijanske napredne sile, pa čeravno ne bi prišlo do razkola ob deklaraciji Informbiroja, v tistih letih s težavo dosegle skupni cilj — družbeno revolucijo — ker bi se politični načrt najbrž razblinil ob nerazčiščenih vozlih preteklosti in ob pomanjkanju dejanske integracije ter realnih jamstev za normalen razvoj obeh narodnostnih identitet. In s tega vidika, po mnenju Bratine, mora levica tudi danes še marsikaj razčistiti.
Jože Pirjevec pa se je lotil vprašanja Slovencev v Trstu v letih 1945-47 in načel tudi vprašanje fojb. Pojav je po njegovem mnenju imel več vzgibov: lov za sovražnim kolaboracionistom; vzburjene strasti, ki so ljudi silile k prijavljanju sumljivih oseb, k osebnim maščevanjem; stalinistična miselnost varnostne organizacije OZNA. Po njegovi oceni so aretirane justificirali pripadniki IV. armade po hitrem procesu. Slovensko prebivalstvo pa je te dogodke tolmačilo kot pravično dejanje, saj je na primer tudi Virgil Šček dejal, da so obsojenci zaslužili svojo usodo. Dokaj kritičen je bil Pirjevec tudi do levice, ki po njegovem mnenju po umiku jugoslovanskih enot ni znala razviti dovolj prožne in zvite politike, ki bi ji omogočila dosego tiste oblasti, ki so jo bile zavezniške vojaške sile vsaj na začetku pripravljene deliti z levico.
VOJMIR TAVČAR
Minister Zanone na javni skupščini zveze trgovcev - Unione Commercianti
nove razvojne perspektive
Zaupanje v
»Trst preživlja občutljivo prehodno obdobje in vlada je dokazala, da se tega zaveda in da je problematika Julijske krajine vsedržavnega pomena. S sprejetimi zakonskimi inštru-nienti in s tistimi, ki so še v razpravi, je nakazala začetek temeljitega Reševanja te problematike, sedaj pa je v Trstu potrebna enotnost namenov in odgovorna angažiranost, s katero bo moč te inštrumente izvajati in uresničevati ter tako rešiti tržaško gospodarsko usodo.« Še en poziv, tokrat iz ust ministra za industrijo, trgovino in obrt Valeria Zano-neja, naj Trst vendarle poišče v sebi tnoč za gospodarski preporod, ki mu 9a brez nje še tako težke milijarde ne morejo zagotoviti. Ministrov umerjeni in konkretni poseg, ki ga je občinstvo v veliki kongresni dvorani na Pomorski postaji sprejelo z odobravanjem (še posebno, ko je obljubil osebno angažiranje za dodelitev bencinskih kontingentov), je zaključil včerajšnjo uspelo javno spiošno skupščino pokrajinske zveze trgovcev Unione Commercianti.
Ce smo dejali uspelo, smo s tem uiislili predvsem na dejstvo, da je tej stanovski organizaciji uspelo iz svoje skupščine narediti pomembno javno gospodarsko-politično manifestacijo, ki so se je udeležili najvidnejši politični, upravni in gospodarski predstavniki pokrajinskih in deželnih ustanov in organizacij. Po Uvodnih pozdravnih posegih tržaškega župana Staffierija, predsednika
Trgovinske zbornice Tombesija in predsednika deželne Zveze za trgovino in turizem Romaninija, je imel izčrpno politično-programsko poročilo predsednik tržaške UC Adalber-to Donaggio, ki je analiziral krizo terciarnega sektorja in njene posledice za tržaško gospodarstvo ter nakazal razvojne rešitve in usmeritve na področju trgovine, turizma in notranjih ter mednarodnih posredniških storitev. Direktor glasila Eco-nomia Giuliana Elio Geppi se je s številnimi podatki zadržal predvsem pri problematiki zunanje trgovine, tudi tiste na drobno, ki je bila v sedemdesetih letih za Trst tako značil-
na. Predsednik deželnega odbora Bi-asutti pa je pri pregledu tržaških in deželnih gospodarskih vprašanj opozoril tudi na pozitivne znake, ki po njegovih besedah kažejo, da se Trst počasi otresa svojih spominov in se od golega protesta usmerja k bolj konstruktivnemu nastopanju, ki ga skuša deželna uprava spodbujati in ga tudi finančno podpira. »Zakonski inštrumenti sami po sebi ne zagotavljajo razvoja, potrebne so ideje in človeške energije,« je zaključil Bia-sutti in zagotovil, da Trst ni več mesto, ki trmasto zahteva asistencia-listične posege, pač pa želi prispevati k razvoju vse države.
Diracova kolajna znanstvenikoma iz SZ
Včeraj zjutraj so v miramarskem Mednarodnem centru za teoretsko fizike podelili priznanji dvema uglednima sovjetskima znanstvenikoma, Ja-kovu Zeldoviču in Aleksandru Polja-kovu. Ravnatelj Centra Abdus Salam jima je podelil Diracovo kolajno, ki jo Center podeljuje v spomin na pred dvema letoma umrlega Paula Diraca, enega izmed očetov kvantne mehanike in večkratnega gosta miramarske-ga Centra. Jakov Zeldovič je star 72 let in deluje na moskovskem inštitutu za raziskovanje vesolja. Priznanje je prejel za svoje raziskave na področju relativistične astrofizike. Aleksander Poljakov pa je star 40 let in deluje na inštitutu za teoretsko fiziko Landau v Moskvi. Priznanje so mu podelili za njegove prispevke k teoriji najmanjših delcev.
Zeldovič je Diracovo kolajno prejel že lani skupaj z ameriškim znanstvenikom Edwardom Writtenom in je eden izmed sovjetskih znanstvenikov, ki so prejeli največ nagrad. Preden se je posvetil astrofiziki, je sodeloval pri načrtovanju atomske bombe.
Tečaj slovenščine
Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture javlja, da razpolaga še z nekaj prostimi mesti za tečaj pogovorne slovenščine in slovenske kulture. Tečaj se bo začel 17. t. m., vsi zainteresirani pa se lahko zglasijo v prostorih ustanove v Ul. Valdiri-vo 30 ali telefonsko na št. 69-321.
Pomemben sporazum za občinsko osebje
V	preteklih dneh so tržaška občinska uprava in sindikalne organizacije osebja dosegle pomemben sporazum, ki odpira pot ureditvi staležev in okrepitvi občinskih služb. Pogajanja so trajala zelo dolgo, dejansko že od podpisa zadnje delovne pogodbe, zaključno in najtežjo fazo, ki je pripeljala do okvirnega sporazuma, pa je vodil novi podžupan in odbornik za osebje, socialist Augusto Seghene.
Sporazum med Občino in sindikalnimi organizacijami zadeva v glavnem položaj številnega osebja, ki zaradi službenih potreb opravlja že dolgo višje naloge. Te uslužbence bodo v bistvu vključili v staleže po nalogah, ki so jih opravljali decembra 1982, karbo po eni strani zadostilo njihovim upravičenim pričakovanjem, po drugi pa omogočilo smotrnejšo ureditev dela v uradih in občinskih službah. Vodila, ki so jih pri tem sprejeli, omogočajo razpis notranjih in zunanjih natečajev, kar odpira možnost nove zaposlitvene politike za kritje nezasedenih mest v staležih občinskega osebja.
V	sporočilu tiskovnega urada tržaške Občine se odbornik Seghene obenem obvezuje, da bo čimprej izdelal potrebne upravne sklepe, ki jih bo predložil v odobritev občinskemu odboru in svetu.
Poklon galerije Cartesius obletnici Černigojeve smrti
Kako veljaven, posredno pa tudi kako popularen je bil, odnosno je še, tržaški slovenski likovni ustvarjalec in pedagog Avgust Černigoj, pričata kar rtve hkratni razstavi, ki so ju pripravili ob prvi obletnici njegove smrti, in sicer en° v lipiški galeriji, ki nosi njegovo ime, drugo pa v enem najveljavnejših tržaških razstavišč, v galeriji-laboratoriju Cartesius v Ul. Marconi ob Ljudskem vrtu. Avgust Černigoj je imel nekaj let umetnostno šolo, ki jo je vodil v svoji delavnici v Ul. Piccolomini. Toda mnogih svojih del, svojih plošč Černigoj ni edtiskaval sam v svoji delavnici, pač pa so mu jih odtiskovali v bližnji galeriji-taboratoriju Cartesius, ki slovi kot najboljši grafični laboratorij ne le v Trstu, Pač pa tudi na mnogo širšem področju. In ta galerija-laboratorij je sedaj ob °bletnici Černigojeve smrti pripravila obsežno razstavo njegovih del, izključno grafih tako da bo skoraj dva tedna, vse do 27. t. m., na ogled kar trideset njegovih mojstrovin. Gre za grafične liste v raznih tehnikah, povečini izpelja-n‘h v neokonstruktivističnem slogu: za »figure«, »strukture«, »konstrukcije« in Podobne »motive« ter za nekaj del, ki ne spadajo popolnoma v ta slog. Sicer pa le o Černigojevi razstavi in umetnostni izraznosti nemogoče obširneje govoriti v Priložnostni beležki, pač pa je bolje razstavo obiskati in si dela pobliže ogledati. Galerija je odprta vsak delavnik, razen ponedeljka dopoldne, od 10.30 do 13, ure ter od 16.30 do 19.30, ob praznikih pa od 11. do 13. ure.
Priložnostno znanko okradla za 120 milijonov lir zlatnine
Agenti letečega oddelka so v nekaj urah prijeli mladeniča , ki sta iz stanovanja priložnostne znanke, 50-letne Licie Rados, v Drevoredu D Annunzio 40 odnesla v noči med četrtkom in petkom dragocen nakit v vrednosti 120 milijonov lir. Čeprav je ženska opisala malopridneža le površno, saj ni imela dovolj časa, da bi si ju dodobra ogledala, so ju agenti kmalu identificirali za 24-letnega Massima Frisona in 36-letnega Giorgia Viottija. Med hišno preiskavo Viottijevega doma v Ul. Mazzini so z velikim zadovoljstvom odkrili, da so dragocenosti, čekovne in hranilne knjižice in denar, ki jih je Viotti odnesel v kovčku iz stanovanja Radosove, še tam, in da je njihov hitri poseg preprečil preprodajo.
Tatova sta se že včeraj zjutraj znašla pred tržaškim pretorjem De Nicolo-jem, ki je sklical za jutri sodno obravnavo. Viotti in Frison jo bosta pričakala v koronejskem zaporu.
Na sliki: levo Viotti, desno Frison.
Skupina 85 bo gost openske Knjižnice
Knjižnica Finko Tomažič in tovariši z Opčin odpira vrata novi sezoni kulturnih večerov in srečanj, ki so v prejšnjih sezonah doživela veliko zanimanje in odmevnost. Prvi gost teh srečanj bo v petek, 21. novembra, ob 20.30 Skupina 85, ki je ni treba posebej predstavljati. Prireditelji so dali večeru pomenljiv naslov »Vozli sožitja«, o tem aktualnem vprašanju pa bosta openskemu občinstvu spregovorila člana Skupine 85 Ivan Verč in Stelio Spadaro.
Protestni sprevod dijakov liceja Petrarca
Dijaki italijanskega klasičnega liceja Petrarca so včeraj s sprevodom po mestnih ulicah protestirali proti nevzdržnemu stanju na šoli. Zaradi bolezni profesorja matematike je v zadnjem poldrugem letu pet razredov zamenjalo že nič koliko suplentov, kar negativno vpliva na pouk matematike.
Srečanje v kinu Ariston
Enzo Tortora danes gost Krožka Miani
Študijski krožek »Miani« prireja danes srečanje z Enzom Tortoro, ki bo spregovoril o svojih izkušnjah, doživetjih in stiskah od časa aretacije zaradi domnevnega sodelovanja z mafijskimi krogi do oprostitve. Srečanje se bo odvijalo pod zgovornim naslovom »Pričevanja«, saj bo Tortora, skupaj s predsednikom krožka Fogarjem in tajnikom Vilevichem, pojasnil, iz svojega zornega kota seveda, spletkarjenja tako imenovanih skesancev, ki so nekdanjega televizijskega konferansjeja spravili za zapahe. Krožek Miani je že pred časom priredil srečanja na podobno temo, ki so se jih udeležile vidne politične osebnosti in predstavniki sodstva.
Srečanje z Enzom Tortoro bo danes ob 10.30 v prostorih kinodvorane Ariston v Drevoredu Romolo Gessi.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Alberta Legiše
Posebna zahvala g. župniku Marku-ži, prijateljem, znancem, vaščanom, darovalcem cvetja in vsem, ki so pokojnika pospremili na zadnji poti.
Žalujoči svojci
Trst, Cerovlje, 16. novembra 1986
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Jožeta Debernardija
Posebna zahvala cerkvenemu pevskemu zboru in MPZ V. Vodnik, nosilcem krste, vaščanom s Krmenke in vsem darovalcem cvetja.
SVOJCI
Krmenka, Dolina, 16. novembra 1986
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili blizu ob smrti dragega
Emila Colje
Posebna zahvala gre Škrbincem, Nevenki Pečarjevi in vsem družbenopolitičnim organizacijam.
Tončka, Majda, Stojan
Trst, Ljubljana, 16. novembra 1986
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega
Silverija Pisanlja
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna hvala dr. Renatu Štoklju in duhovniku g. Stanku Zorku.
SVOJCI
Trst, 16. novembra 1986
16. 11. 1984	16. 11. 1986
Minili sta dve leti, odkar si nas zapustil, dragi
Peter Fabris
Z ljubeznijo se te spominjajo
žena Milka, hči Loredana z možem Edvinom ter vnuki Alenka, Tamara in Erik
Ricmanje, 16. novembra 1986
Ob smrti svoje soustanoviteljice gospe Elvire Železnik-Udovič izreka svojcem sožalje
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu
CIRIL ZLOBEC
SLOVENSKA SAMOBITNOST IN PISATELJ
str. 285, lir 17.000
»Slovenska kultura stopa, v očeh javnosti, iz klopi raznih odborov, komisij, društev, združb in združenj, željna tudi pogovora sama s sabo, potrebna tudi prepira, odrešujoča se v psovki, vneta tudi za takšne boje, pri katerih se na koncu pokaže, da je bogastvo v porazih, nečimrnost v zmagah. In vse to spremlja neko posebno veselje širše javnosti, kot da je spregovoril mutec...«
Ciril Zlobec
Predstavitveno srečanje z avtorjem bo v Kulturnem domu v Trstu,
v torek, 18. novembra, ob 20.30
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska na torkov večer z naslovom
”KAK0 PONESTI SEBE K DRUGIM'1
Ob izidu kjnjige "Slovenska samobitnost in pisatelj" bo z avtorjem CIRILOM ZLOBCEM načel javno diskusijo BORIS RACE.
Večer bo 18. t. m. ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma.
TPK Sirena priredi danes, 16. t.
m., ob 17. uri na pomorskem sedežu v Miramarskem drevoredu zabavno predstavo
FOLIES '87
v izvedbi VAN VEOS, VIKJ SHOW, ROSINI.
Vabljeni!
KD Rdeča zvezda vabi na koncert mešanega pevskega zbora
Primorec - Tabor
danes, 16. t. m., ob 17. uri v
cerkvi v Samatorci.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
SKLICUJE
6. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v četrtek, 27. novembra 1986, ob 18.30 na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom).
Dnevni red:
1.	poročilo predsednika;
2.	poročilo ravnatelja;
3.	obračun in predračun;
4.	razprava;
5.	poročilo nadzornega odbora;
6.	razno.
razne prireditve
SKD Tabor Opčine obvešča, da odpade današnja predstava AMATERSKEGA ODRA J. STOKA S PROSEKA-KONTOVELA z ljudsko igro R. Pregarca SAGRA zaradi obolelosti v ansamblu.
V SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, obvešča, da odpade predavanje prof. Pavla Stranja o CANKARJU V TRSTU, napovedano za torek, 18. t. m., zaradi obolenja predavatelja.
koncerti
Socleta dei concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri, 17. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina KVARTET MELOS iz Stuttgarta.
Ansambel "Lojze Furlan" in "Sklad M. Čuk" vabita na
Zabavni večer
z dobro založenim bifejem.
KULTURNO-ŠPORTNO SREDIŠČE ZGONIK, v soboto, 22. novembra, ob 20. uri.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 16. novembra
JERICA
Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 16.34 - Dolžina dneva 9.29 - Luna vzide ob 16.15 in zatone ob 7.04.
Jutri, NEDELJA, 17. novembra
ELIZABETA
PLIMOVANJE DANES: Ob 2.30 najnižje -21 cm, ob 8.33 najvišje 53 cm, ob 15.56 najnižje -59 cm, ob 21.51 najvišje 26 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: Ob 2.55 najnižja -15 cm, ob 8.54 najvišja 52 cm, ob 15.54 najnižja -60 cm, ob 22.26 najvišja 24 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 15 stopinj, zračni tlak 1026,3 mb ustaljen,
LOTERIJA
BARI	56	11	32	4	18
CAGLIARI	63	80	65	24	34
FIRENCE	53	74	85	47	1
GENOVA	6	22	84	35	23
MILAN	4	30	47	10	5
NEAPELJ	49	52	31	17	18
PALERMO	22	50	56	41	66
RIM	37	41	17	45	73
TURIN	5	38	23	39	9
BENETKE	52	11	69	24	16
ENALOTTO
X 2 X 11X	1X1	XXX
KVOTE:
12	41.769.000.—
11	1.349.000.—
10	119.000.—
brezvetrje, vlaga 83-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 14,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Diego Peteani, Giulia elementi, Annalisa Marchesi, Serena Conti, Emilio Gorella, Mirco Delnegro, Valeria Giliberto, Nicoletta Cuccagna, Nastasja Damin, Chiara Vegliani, Antonio Tagliapietra.
UMRLI SO: 84-letni Mario Trobbi, 75-letni Bruno Gašperini, 75-letni Giuseppe Crevatin, 78-letni Mario Sandrin, 65-let-
n.
y;.!i
SLOVENSKO Sl
^ V TRSTU
Kulturni dom
^«SšČE
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
C. Collodi - I. Svetina
OSTRŽEK
Režija JANEZ PIPAN
Danes, 16. t. m., ob 16. uri v ponedeljek, 17. t. m., ob 10. uri
gledališča
VERDI
Danes ob 16. uri izvenabonmajska predstava Verdijeve opere RIGOLETTO. Režija Lamberto Puggelli, dirigent Hubert Soudant, zbor vodi Andrea Giorgi.
NEDELJSKI KONCERTI v gledališču CRISTALLO - Danes ob 11. uri bo Komorni orkester pod vodstvom Severina Zannerinija izvajal Albinonijeve in Vi-valdijeve skladbe. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča Verdi.
V	organizaciji gledališča Verdi bo od 18. do 22. t. m. na sporedu ciklus baletov za šole, ki bodo v gledališču Cristallo -Ul. Ghirlandaio. Predstave se bodo začele ob 11. uri in trajale eno uro. Vstopnica stane 1.000 lir. Ostale informacije dobijo zainteresirane šole pri blagajni gledališča (tel. 631948).
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Danes ob 16. uri (zadnja predstavajbo Teatro Slabile Furlanije-Julijske krajine predstavil delo L ADULATORE C. Goldonija. V glavni vlogi Giulio Brogi. Režija Giorgio Pressburger. V abonmaju odrezek št. 2. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 18. do 30. t. m. bo gledališka skupina VENETO TEATRO predstavila delo G. Galline LA FAMEGIA DEL SANTO-LO. Režija Luigi Sguarzina. V abonmaju odrezek št. 3. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Zaradi toplega sprejema Carpinterije-ve in Faragunove predstave DUE PAIA Dl CALZE Dl SETA Dl VIENNA bodo delo ponovili še danes ob 16.30.
CANKARJEV DOM — LJUBLJANA
Velika dvorana
V četrtek, 20. t. m., ob 19.30 in v petek, 21. t. m., ob 20. uri: SIMFONIČNI OR KESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE.
Srednja dvorana
V	torek, 18. t. m., ob 20. uri: D. Trifunovič - S. Kovačevič, MANDRAGOLA ali HALOGENI ELEMENTI, Kamerni teatar 55 - Sarajevo.
Jutri, 17. t. m., ob 20. uri: HERETIK -slovesna premiera novega slovenskega filma. Režija Andrej Stojan.
Okrogla dvorana
Jutri, 17. t. m., ob 17. uri: OKROGLA MIZA O PRIMOŽU TRUBARJU.
V	torek, 18. t. m., ob 20. uri: SLOVENSKA ZEMLJA V PESMI IN BESEDI.
KULTURNI DOM — NOVA GORICA
Velika dvorana
Jutri, 17. t. m., ob 20.15 2. koncert rdečega glasbenega abonmaja: Akademski zbor TONE TOMŠIČ, Ljubljana.
V	petek, 21. t. m., ob 20.15: ALEKSAN-DAR MADŽAR - klavir.
Slovensko stalno gledališče v Trstu
gostuje jutri, 17., v torek, 18., v sredo, 19., v četrtek, 20., in v petek, 21. t. m., ob 19.30 v Ljubljani (Drama) s predstavo I. Cankarja POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI.
Berite
»Novi Matajur«
na Lidelba Barbariol, 70-letni Mario Fed-rigo, 74-letni Silvio Marchio Lunet, 71-letna Maria Sbisa.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 16. novembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30.
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
OPČINE (tel. 213718) - odprta od 8.30 do 13. ure. Od 13. ure samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. novembra 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel.226210), ZAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
SESLJAN (tel. 299751), Bazovica (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
mali oglasi
Danes praznuje 23. rojstni dan stric IGOR. Koš poljubčkov mu pošiljata Nastja in Aljaž.
Včeraj sta stopila na skupno življenjsko pot FAUSTO DIDONATO-in EMANUELA GRDINA. Obilo sreče jima želi odbor in člani pevskega zbora Slavec iz Ricmanj.
Danes praznuje v Repnu PETER ŠKABAR svoj 4. rojstni dan. Vse najboljše, najlepše in da bi bil tudi vnaprej tako priden mu želijo očka, mama in sestrica Ivana. Čestitkam se pridružujejo nono, noni, tete in strici ter sestrične.
V	torek praznuje rojstni dan SUZANA GOMBAČ. Vse najboljše ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
V	petek, 14. t. m., je praznovala 50 let ZOFI iz Gropade. Vse dobro in še na mnoga zdrava leta ji želijo Jelka, Ladi, Betty in Valter.
MILKA in LUDVIK BORJAN praznujeta 50 let skupnega življenja. Še veliko skupnih srečnih let jima želijo Ferlugovci.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela EDO MURTIČ.
V	Konjušnici Miramarskega parka je do 30. novembra odprta razstava MAKSIMILIJAN OD TRSTA DO MEHIKE.
V	galeriji Cartesius je do 27. t. m.na ogled posmrtna razstava grafičnih del AVGUSTA ČERNIGOJA.
PD Mačkolje - razstava OŽIVLJAJMO STARO IN LEPO ZA SEDANJOST IN BODOČNOST — ženska ročna dela — v srenjski hiši v Mačkoljah bo odprta še danes, 16. t. m., od 10. do 20. ure, jutri, 17. t. m., od 16. do 20. ure in v torek, 18. t. m., od 16. do 20. ure.
kino
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV -
15.00, 22.15 II nome della Rosa, dram., It./Fr., 1986, 127", r. Jean-Jacgues An-naud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
EXCELSIOR I - 15.30, 22.15 Velluto blu, dram., ZDA, 1986, 120"; r. David Lynch; i. Isabella Rossellini, Kyle McLahlan. EKCELSIOR II - 15.30, 21.45 Mission, dram., VB 1986, 123"; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
FENICE - 15.00, 22.15 Cobra, akc., ZDA 1986, 100'; r. George Pan Časmatos; i. Sylvester Stallone, Brigitte Nielsen GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Grandi magazzini, kom., It. 1986, 100"; r. Cas-tellano in Pipolo; i. Christian De Sica, Heather Parisi.
NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Tal Pan, dram., ZDA 1986, 127"; r. Daryl Duke; i. Bryan Brown, Joan Chen.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 A donne con gli amici, kom., ZDA 1986, 100"; i. Jody Poster.
NAZIONALE II - 15.45, 22.15 Higlander,
dram., Avstral. 1986, 115"; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart.
EDEN - 15.30, 22.00 lo, una donna... e le mie bestie, porn., □ □
MIGNON - 16.00, 22.15 Pericolosamente insieme, dram., ZDA 1986, 116"; r. Ivan Reitman; i. Debra Winger, Robert Red-ford.
CAPITOL - 16.15, 22.00 Scuola di ladri, kom., It., 1986, 100"; r. Neri Parenti; i. Paolo Villaggio, Lino Banfi.
ALCIONE - 15.30, 22.00 The Blues Brothers, dram., ZDA 1980, 100"; r. John Landis; i. John Belushi, Dan Aycroyd.
LUMIERE FICE - 15.00, 22.00 La carica dei 101, risanka Walta Disneya, ZDA 1960, 75".
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Pol-tergeist - II. L'altra dimensione, srh., ZDA 1986, 100"; r. Brian Gibson; i. Jo-beth Williams, Craig T. Nelson.
RADIO - 15.30, 21.30 Operazione sesso, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
darovi in prispevki
Ob smrti Jožeta (Pepija) Riose daruje svakinja Lojzka Riosa 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Pepija Franka darujeta Marija in Silvan Žagar 20.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Emila Colje daruje Olga Ban 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Miran Kuret daruje 15.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Pepija Franka darujeta Rudi in Mitko Križmančič 20.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Elviro Železnik-Udovič daruje Boris Sancin 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
P. R. daruje 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Ljudmile Tavčar por. Grgič darujeta Silvan in Klara Grgič (Padriče 25) 20.000 lir za ŠZ Gaja.
PRODAM stanovanje v odličnem stanju v okolici Sv. Jakoba, 42 kv. m za 39.000.000 lir. Tel. 226614.
OPREMLJEVALEC/KA s primerno šolo za opremo pohištva ali z nadarjenostjo za risanje, s primernim značajem za kontakt s publiko dobi zaposlitev. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Opremljevalec".
SDGZ GORICA sporoča, da so fotografije z razstave na razpolago zainteresiranim članom na sedežu v Ul. Morelli 14. Dvignejo jih lahko vsak dan, razen ob sobodah, od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure.
OSMICA je odprta v Zagradcu pri Miliču. Toči belo in črno vino.
VESPO PX 125 E, november "81, v odličnem stanju za 1.200.000 lir prodam. Tel. 228352.
PODJETJE V INDUSTRIJSKI CONI išče za takojšnjo zaposlitev dinamično osebo z dobrim znanjem angleščine in srbohrvaščine, za komercialni sektor. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "DINAMIČNA OSEBA".
CENTRO DEL COLLEZIONISMO - Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488 - komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd.
DOBILI SMO BLAGO za loden, plašče, jopiče in obleke - najnovejši vzorci -za moške in ženske. Krojačnica KOŠUTA - Trst, Ul. D"Annunzio 11 - tel. 764584.
URADNICA-KNJIG OVODKINJA z večletno prakso import-export in dobrim znanjem slovenskega, italijanskega, srbohrvaškega in angleškega jezika išče kakršnokoli poldnevno zaposlitev. Tel. 213392.
VRTNARSKA DELA opravljam tudi v zimskem času. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika;, Ul. Montecchi 6, 34137 TRST pod šifro '"VRTNAR".
razna obvestila
Tabor mladih prireja 3., 4. in 5. decembra v Prosvetnem dpmu na Opčinah MIKLAVŽEV SEJEM. Če izdeluješ lepe in zanimive izdelke za prodajo, oglasi se na tel. št. 040/220680 od 7. do 8.30 in od 22. ure dalje ali na tel. št. 213945 od 16. do 21. ure.
V Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu - Donizettijeva 3 - bo jutri, 17. t. m., ob 20.30 predaval prof. Janez JUHANT iz Ljubljane na temo CERKEV IN POLITIKA.
Sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel
vabi svoje člane na OBČNI ZBOR, ki bo danes, 16. t. m., ob 9. uri v dvorani Sošče-ve hiše na Proseku.
Društvo slovenskih upokojencev sklicuje IZREDNO SEJO. UPRAVNEGA ODBORA v torek, 18. novembra, ob 9.30 v društvenih prostorih.
Odbor SKD Slavec iz Ricmanj se PRISRČNO ZAHVALJUJE VSEM VINOGRADNIKOM, ki so prispevali vinske vzorce za letošnjo razstavo in pokušnjo novih vin.
KD Kraški dom obvešča, da se je pričela ženska in moška REKREACIJSKA TELOVADBA vsak petek ob 21. uri v občinski telovadnici v Repnu. Vabljeni!
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
estetiko
SILVIA
vse za
nego obraza in telesa
OPČINE
Proseška ul. 2, I. nad. • Tel. 212164
menjalnica
14. 11. 1986
Ameriški dolar............... 1380.—
Nemška marka ................ 689.75
Francoski frank............. 209.50
Holandski florint......... 610.—
Belgijski frank.............. 32.50
Funt šterling............. 1980.—
Irski šterling............ 1860.—
Danska krona.............. 180,-
Grška drahma ................. 9.60
Kanadski dolar ........... 990.—
Japonski jen................... 8.20
Švicarski frank ............ 829.--'
Avstrijski šiling............. 97.80
Norveška krona .............. 185.-:
Švedska krona................ 199.--
Portugalski eskudo............. 8.90
Španska peseta................. 9.80
Avstralski dolar .......... 840.—
Debeli dinar................... 2.50
Drobni dinar..................  2.50
BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 Dl«ll\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Dom|o 831-131
C
:
nedeljski televizijski in radijski sporedi
iiiiii!i
lil
Ul | ii
RAi 1
10.00	Dokumentarec: Al di la delle colline - In memoria del pane
10.45	Risanka: Favole europee
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja: Linea verde
13.00	Dnevnik - TG L una
13.30	Dnevnik
13.55	Tekmovanje: Toto-TV
14.00	-19.50 Zabavna oddaja: Domeni-ca... in (vmes športne kronike Paola Valentija)
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.40	Športna rubrika: 90. minuta
18.40	Neposredno iz studia
19.50	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Molly'0 (It. 85, r. Bruno Gortini, i. Bonnie Bianco, Steve March, 2. del)
21.45	Športna oddaja: La domenica sportiva
23.35	Dnevnik
23.40	Nogometna tekma: Malta- Švedska (kvalifikacije za EP)
RAI 2
10.00	Koncert nagrajencev na mednarodnih klavirskih tekmovanjih
10.45	Tedenska oddaja: In forma con...
11.35	Film: II bacio di Venere (kom.,
ZDA 1948, r. W. A. Seiter, i. A. Gardner, R. Walker)
13.00	Dnevnik
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli Fans
15.40	Športne vesti, vmes jahanje in boks
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.40	Športne vesti
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo, nato vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Miami Vice - Gosi e Miami
21.30	Dokumentarna oddaja: Pogum in usmiljenje - Židje in Italija med vojno
22.20	Dnevnik
22.30	Dokumentarna oddaja: Pogum in usmiljenje - debata (2. del)
23.40	Dokumentarna oddaja: Park v Circeu
24.00	Dnevnik
^ RAJ 3_____________
12.10	Glasbena oddaja: Girofestival
12.40	Informativna oddaja: Starš - Mamice Chevalier
13.35	Dokumentarna oddaja: II cinema della paura (prip. Marcello Avallone in Patrizia Pistagnesi)
14.25	Športna oddaja
17.05	Film: Piccole donne (kom., ZDA 1949, r. Mervin Le Roy, i. Elizabeth Taylor, Janet Leigh, Rossa-no Brazzi, Margaret O Brien, June Allison)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželni šport
19.40	Glasbena oddaja: Presneti rock
20.30	Športna oddaja: Domenica gol
21.30	Informativna oddaja: Vloga otroka v ljudskem prazniku - Človek in kače (4. del)
22.05	Dnevnik
22.30	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
23.15	Glasbena oddaja: Jazz Club -George Adams, Cameron Brown, Dannie Richmond, Archie Shepp, Grachan Moncur (Iz Um-bria jazz '86)
RTV Ljubljana	_____
8.15	Poročila
8.20	Otroška matineja: Živ žav, vmes risanke, biskvitki in lutke
9.20	Nan.: Zgodbe modrega telefona
9.45	Bled: Z muzejskim vlakom po
turistični nagelj in bodečo nežo
10.15	Nadaljevanka: Nezvestoba po slovaško (1. del)
11.25	Ptuj 86 (2. del)
12.00	Kmet. odd.: Ljudje in zemlja
13.00	Bohinjska Bistrica: Z vlakom...
15.15	Izbor športnih in turist, filmov Kranj '86: Jack Rabbit (Kan.)
15.45	Most na Soči: Z vlakom...
16.05	Poročila
16.10	Film: Direndaj (dram., ZDA 1963,r. Phil Karlson: i. Robert Mitchum, Elsa Martinelli)
17.50	Kanal: Z vlakom...
18.45	Risanka
19.00	Danes: Potrošniška porota
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Nad.: Primož Trubar (1. del)
21.20	Rezerviran čas
21.30	Športni pregled
22.15	Portret: Avgust Černigoj
22.30	Poročila
^P) TV Koper____________________
14.00	Športna nedelja
19.00	Nadaljevanka: Družina Ipavec (3. del)
20.00	Dokumentarec: Jadranska obala in turizem (1. del)
20.30	Politični tednik: Sedem dni
21.00	Film: Ouando satana impugno la colt (vestem, r. F. L. Polop, i. Evelyn Stewart, Amalia Gade)
22.50	Nanizanka: Charley
23.25	Dokumentarec: Delta - Pohod zamisli
Na Radiu Trst A bo ob 17.10 oddaja o MARTINOVANJU V DEKANIH, ki jo je režiral Andrej Jelačin. Nastopili bodo ansambel Istranova, mala godba iz Pirana, dekliški zbor Devin, baritonist Marko Kobal in igralec Stane Starešinič, v informativnem delu oddaje pa se bodo oglasili vinogradniki in enologi z obeh strani meje.
[ H CANALE5
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.15	Verska rubrika
10.00	Nanizanka: Mary Benjamin - Stesse oppor-tunita
11.00	Napoved sporedov: Anteprima
11.30	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
12.30	Inf. odd.: Punto 7
13.30	zabavna oddaja: Buo-na domenica
14.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Sodna rubirka: Forum
19.00	Nanizanka: Kate e Al-lie - Gay ebello
20.30	Nadaljevanka: Nord e Sud
22.20	Inf. rubrika: Monitor
23.20	Nanizanki: Mac Gru-der e Loud, 0.20 Scerif-foaNewYork
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Con affetto tuo Sidney, 9.00 Bravo Dick
9.30	Film: La časa dei sette falchi (krim., ZDA 1959, r. R. Thorpe, i. R. Taylor, N. Mauray)
11.00	Informativna oddaja o parlamentu
12.10	Nanizanka: Arabes-que
13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Memole dolce Memo-le, Mimi e la nazionale di pallavolo, Masters, i dominatori dell Uni-verso, Kidd Video
15.15 Nanizanka: I gemelli Edison
15.50	Risanki: Nel mondo di Dangeons a Dragons, 16.20 She-ra la princi-pessa del potere
16.50	Naniz.: Huckleberry Finn e i suoi amici
17.30	Risanki: Flash Gordon,
18.00	Robotech
18.30	Nanizanke: Jennifer,
19.00	College, 19.30 New York New York
20.30	Film: Gli anni spezzati (dram., Avstral. 1981, r. P. Weir, i. M. Gibson, M. Lee)
22.40 Filmska rubrika: Cinema & Co.
23.10 Film: Le colline blu (vestern, ZDA 1966, r. M. Hellman, i. J. Nic-holson, M. Perkins)
0.40 Nanizanki Vegas, 1.30 Switch
[jJ> ITALIA1
8.30 Otroška odd.: Bim bum bam, vmes risanke Chappy, L isola delle mille avventure, Pepe-ro
10.30	Športna oddaja
12.00	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
13.00	Športna rubrika: Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Dee-Jay Television
16.15	Nanizanke: Master,
17.15	L uomo di Singa-pore, 18.00 II pianeta delle scimmie
19.00	Risanke: Alvin show, Muppet Babies, 19.30 Muppet Babies, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Drive in
22.20	Film: Nessuno ci pub
fermare (kom., ZDA 1982, r. M. Miller, i. G. Graham, M. Lerner)
23.50	Nanizanki: Ai limiti dellincredibile, 1.40 Hardcastle & McCor-mic
TELEPADOVA
11.40	Informativna oddaja: Commercio e turismo
12.00	Rubrika: La buona ta-vola
12.30	Risanke
13.00	Film: Abbandonata in viaggio di nozze (kom., ZDA 1949, i. C. Colbert, F. McMurray)
15.00	Nanizanka: Route
16.30	Risanki: Gli orsetti del cuore, Coccinella
17.30	Film: Ouesta volta ti faccio ricco (kom., It. 1974, r. G. Parolini, i. K. Schubert, A. Sabato)
19.30	Nanizanka: Che cop-pia quei due
20.30	Film: Mio padre mon-signore (kom. It. 1971, r. A. Ricioppi, i. G. Gi-annini, B. Bach)
22.20 Nanizanka: Ouattro in amore
23.00	Aktualnosti: V prvem planu
23.25 Rubrika: Tuttocinema
L ^ TELEFRIULI
14.10 Variete
16.30	Rubrika: Zupan in njegovi ljudje
19.00	Športna oddaja
20.00	Rubrika: Dry vin
21.00	Športne vesti
22.15 Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
22.45 Rubrika: Qui sci club
ptp
23.00	Rubrika: II salotto di Franca
23.30	Rubrika: Roberta Pelle
24.00	Glasbena oddaja
teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Vesti in nočni športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.15 Mladinski oder: Živalske dogodivščine; 10.45 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Nediški zvon; 12.45 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Karst Brothers - glasbeni kabaret; 15.00 - 19.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev: 15.30 Športne vesti; 17.10 Radijsko martinovanje: oddaja o tradicionalnem prazniku sv. Martina je bila realizirana sinoči v kulturnem domu v Dekanih v sodelovanju z radijskimi postajami iz Kopra in Ljubljane; spored bosta povezovala Janja Lešnik in Livij Valenčič, informativni del oddaje bosta vodila Sergij Pahor in Zdenka Ferletič.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
13.00,	15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 5.00-
8.00	Jutranji spored; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.35 Skladbe za mladino;
9.05	Še pomnite tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan;
13.20	Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Nedeljska reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Pojo amaterski zbori; 16.05 Humoreska: Dino Buzzatti - Hodnik velikega hotela; 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18.44 Glasbena medigra;
19.00	Radijski dnevnik; 19.35 Lahko
noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer; 22.20
24.00	Glasba; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 - 4.30 Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov; 9.30 - 17.30 Sosednji kraji in ljudje: reportaže, intervjuji; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 - 14.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik;
10.30,	13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.45 Oddaja o športu; 9.30 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.05 I magnifici sette; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah;
14.30	- 20.00 Popoldanski spored; 15.00 Kaj je novega?; 15.30 Športna oddaja;
18.00	Glasbene aktualnosti; 20.00 - 6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranji val z ugankami, kvizi in »šenšurji«; 12.30 Oddaja SKD Tabor;
13.00	Glasba po željah; 15.00 Športna nedelja.

ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
C ram
10.30	Nadaljevanka: Un certo Harry Brent (1. del)
11.25	Nanizanka: Taxi
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Heidi
15.00	Iz parlamenta
15.30	Športna oddaja: Lunedi šport
16.00	Film: La violenza - guinto potere (dram., It. 1972, r. F. Vancini, i. E. M. Salerno, G. Moschin)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film (2. del)
18.00	Inform. oddaja: Osmi dan
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: Diritto di cronaca (dram., ZDA 1981, r. Sydney Pollack, i. Paul Newman, Šally Field
22.25	Dnevnik
22.35	Filmske novosti
22.40	Posebna oddaja: Speciale TG1
23.35	Dnevnik in vreme
r rai 2____________________i_____
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Ce da vedere
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Inf. odd.: Teledidattica
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
18.05	Inf. oddaja: Spaziolibero
18.20	Športne vesti
18.30	Naniz.: II commissario Kdster
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Dnevnik. Dossier
21.15	Dokumentarec: Ambiente - La sfida del 2000
22.00	Dnevnik
22.10	Nadaljevanka: Capitol
23.10	Inf. oddaja: Protestantizem
23.40	Dnevnik
23.50	Dokumentarec: Manager 0.20 Film: Testa rossa (kom., ZDA 1950, r. N. Panama in M. Frank, i. D. Powell, J. Allyson)
L A- RA| 3_________________________
13.00	Nadaljevanka: Le terre del Sac-ramento
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Tečaj francoskega jezika
15.00	Koncert: duo Immornino - Fantini (Bartok - Romunski ljudski plesi, Stravinski - Italijanska suita za violino in klavir)
15.35	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
18.00	Glasbena oddaja: Beat club -Osaebnosti in glasba šestdesetih let - Slavni bodo
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne športne vesti
20.05	Dokumentarec: Otroštvo v spominu ostarelih - Mangiafoco-show
20.30	Dokumentarna oddaja: Kinematografija strahu (2. del)
21.20	Dnevnik
21.30	Informativna oddaja: Klepsidra -Zakaj se ne moremo izdajati za nekristjane
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces
23.30	Dnevnik
^ RTV Ljubljana
9.00	TV mozaik: Zrcalo tedna
9.20	Integrali
15.50	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Spored za otroke: Dežela cvetličnih lončkov
17.45	Nadaljevanka: Smogovci (3. del)
18.15	Mladinski spored: videogodba
18.45	Risanka	. a
19.00	Danes. Podravski obzornik
19.30	Dnevnik in Vreme
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Zlati fantje
V oddaji Domenica in... na Rai 1 ob 14. uri bo danes prisoten tudi Euge-nio Bennato
(WP| TV Koper
14.10	Otroški spored
17.30	Zdravniška rubrika
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
RIM — Obisk zunanjega ministra SFRJ Raiia Dizdareviča TRST — Tržaško rafinerijo Aguilla je kupila avstrijska finančna družba ŠPETER — Ob 10-letnici potresa TRST — Ob zaključku zgodovinskega simpozija o Trstu v letih 1941-47 TRST — Razstava ob prvi obletnici Černigojeve smrti Ponedeljkov športni pregled
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Športni ponedeljek
20.25	TV novice
20.30	Film: La corona di ferro
22.15	TVD vse danes
22.25	Zdravniška rubrika (pon.)
23.00	Šport: italijansko košarkarsko prvenstvo A-l in A-2
jljl CANALE 5
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.20	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.15 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Gosi gira il mondo
16.00	Dok.: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan
12.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Super Vic-ky, 18.30 Kojak
19.30	variete: Studio 5
20.30	Film: La battaglia di Alamo (vestern, ZDA
„	1960, r.JohnWayne)
22.35	Inf. odd. o Italiji 0.10 Športna oddaja
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20
,	Switch
10.10	Film:	I pagliacci
(dram., It. 1942, r. G. Fatigati, i. Alida Valli, Beniamino Gigli)
12.00	Nanizanki: Mfary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Memole dolce Memo-
le, Mimi e la nazionale di pallavolo, Master, i dominatori dell uni-verso
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: La donna dai tre volti (dram., ZDA 1957, r. Nunnally Johnson)
17.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Un amore di Swann (dram., Fr. 1984, r. W. Schlondorff, i. Or-nella Muti, Alain De-lon)
22.40 Film: II pirata dell aria (dram., ŽDA 1972, r. J. Guillerm)
0.30 Filmske novosti: Cinema & Co.
1.00 Nanizanka: Vegas
^|> ITALIA 1___________
8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L uomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia, 13.30 Tre cuori in affit-to
14.00	Variete: Candid came-ra
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay television
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam vmes risanke Holly e Benji, Lady Oscar, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Love me Licia, 20.30 Magnum Pl, 21.25 Simon and Simon
22.20	Dok.: Jonathan
23.20	Glasbena oddaja: Rock opolnoči
1.35	Nanizanke: Toma, 1.10 master, 2.00 Gli invin-cibili
TELEPADOVA
11.00	Nanizanka: Avventure in fondo al mare
13.00	Risanki: Transformers,
13.30	Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Rubr.: D come donna
16.30	Risanke: Gli orsetti del
cuore, Coccinella, Gigi la trottola, Transformers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Misfits
20.30	Film: II cappotto di legno (dram., It. 1982, r. Gianni Manera, i. Mic-hel Constantin)
22.20	Nanizanka: Spy Force
23.25 Filmske novosti: Tuttocinema
% TELEFRIULI
13.30	Nogomet: Taranto -Triestina
15.30	Glasbena oddaja: GTX Musič
17.45	Koš. tekma: Enichem Boston - Fantoni
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
20.30	Film: Simbad il califfo di Bagdad (pust., r. P. Francisci)
22.30	Dnevnik
23.00	Koš. tekma: Enichem Boston - Fantoni
teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.20	Nedeljska nog. tekma
17.30	Nedeljska koš. tekma
19.00	Športna rubrika: Il caf-fe dello šport (1. del)
19.30	Dogodki in komentarji
19.45	Športna rubrika: Il caf-fe dello šport (2. del)
23.15 Športna rubrika (pon.)
23.45	Fatti e commenti
23.55 Športna rubrika (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 8.10 Iz šolskega sveta; 9.00 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Poljudno čtivo, liki iz naše preteklosti - Duhovnik Anton Požar, glasbeni mozaik;
13.20	Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Otroški kotiček: Lahkih nog naokrog;
14.30	Glasbene skice; 16.00 Zbornik: Osebno; 16.20 Glasbene skice; 17.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana;
18.00	Kmetijski tednik; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30 -
8.00	Jutranji spored; 8.05 Problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Nova pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?;
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.00 Do trinajstih;
13.30	Melodije; 13.50 Križemkraž; 14.05 Zbori; 14.30 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Alpski kvintet; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Slovenska filharmonija;
22.30	Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Žimzelene melodije; 00.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis;
6.30	Jutranjik; 6.45 Cestne informacije;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Servis; 8.00 Prenos Radia Lj ; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Primorski glasbeniki; 14.05 Novosti v diskoteki; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni dogodki; 17.40 Naši zbori pojo; 18.00 Še pomnite tovariši.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro ; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.15 Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah;
14.30	- 20.00 Glasbeni program; 15.00 Zdravo otroci (pon.); 15.45 - 18.30 Sin-tonizzatissimi; 16.00 Rock glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Blitz; 17.00 Bub-bling; 17.33 Metal Health; 18.33 Znane arije; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Matineja in horoskop; 18.30 Tedenski športni komentar,- 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente -alternativna oddaja.
Zanone: Vlada bo pravočasno izdala zakonski dekret za prosto cono
Od sobote dalje v Kulturnem domu
Niz prireditev ob stoletnici letalca Edvarda Rusjana
Vlada bo čimprej, vsekakor pa v roku poskrbela za izdajo zakonskega dekreta o podaljšanju veljavnosti go-riške proste cone, v zelo kratkem roku pa bo poskrbela za predložitev lastnega zakonskega osnutka, ki bo upošteval smernice, ki so jih v posebnem dokumentu določili predstavniki gospodarskega in družbenega življenja na Goriškem. Zakonski dekret, ki bo veljal eno, dve, ali največ tri leta - v tem času naj bi parlament izglasoval novi zakon — bo obsegal tudi nekaj novosti v primerjavi z dosedanjim sis-' temom proste cone. Predvideval bo morda tudi nekaj olajšav za prebivalstvo tržaške pokrajine, v obliki dodelitve kontingenta naftnih proizvodov. Take obljube je dal minister za industrijo, Valerio Zanone, na včerajšnjem srečanju s predstavniki goriške Trgovinske zbornice, strokovnih združenj, sindikatov in nekaterih krajevnih ustanov. Med včerajšnjim obiskom v naši deželi, je minister Zanone bil najprej v Pordenonu, po srečanju v Gorici, pa je obiskal še Trst.
Na sedežu Trgovinske zbornice ga je sprejel predsednik te ustanove dr. Enzo Bevilacgua s sodelavci ter ga seznanil s ključnimi in najbolj perečimi
vprašanji goriškega gospodarstva, od katerih je na prvem mestu prav obnovitev zakona o goriški prosti coni, ki bo, kakor znano, zapadel 31. decembra letos. Predsednik Bevilacgua je predstavniku vlade obrazložil bistvene smernice, ki naj bi jih upoštevali pri pripravi novega zakonskega osnutka, smernice, s katerimi soglašajo skoraj vse politične in gospodarske sile in ki jih je mogoče strniti v štiri ali pet točk. Veljavnost zakona za daljše časovno obdobje, uvedbe sistema tako imenovanega negativnega davka IVA, prilagoditev kontingentov tabel A in B, uvedba možnosti za hitrejše prilagajanje mehanizmov za prilagajanje kontingentov.
Za izdajo premostitvenega dekreta, kakor je bilo slišati, ne bi smelo biti težav, pač pa se te utegnejo pojaviti ob razpravi za izglasovanje novega zakona, posebej še, če bodo v besedilo vključeni taki predlogi, ki bi utegnili sprožiti ostro nasprotovanje finančnega ministrstva.
Predstavniki sindikalne zveze so na srečanju posebej poudarili, da so za izglasovanje premostitvenega dekreta, vendar njegovo trajanje ne sme biti predolgo.
Na srečanju v Gorici je minister Zanone obravnaval tudi vprašanje ladjedelništva. V torek bodo v Bruslju razpravljali prav o tem vprašanju. Nekaj ladjedelnic bo treba obdržati, vendar potrebujejo pomoč. V seznamu tistih, ki naj bi jih ohranili je tildi tržiška.
Omeniti velja še, da je predsednik Trgovinske zbornice ministru Zanone-ju ob koncu obiska izročil zlati pečat ustanove. Sestanka na Trgovinski zbornici sta se udeležila tudi senator Nereo Battello in poslanec Luciano Rebulla ter dr. Mario Brahcati v predstavništvu Dežele.
Goldoni v Verdiju
Jutri zvečer, s pričetkom ob 20.30 bo v Verdijevi dvorani druga predstava letošnje italijanske gledališke sezone v Gorici. Gostovala bo gledališka skupina Gianrica Tedeschija, ki bo uprizorila Goldonijevo komedijo An-tikvarijeva družina (La famiglia dell-antiguario). Ob Tedeschiju, ki je tudi režiser predstave, nastopa igralec Telice Andreasi.
V soboto, 22. t. m., se z odprtjem dveh razstav prične v Kulturnem domu bogat niz prireditev ob stoletnici rojstva goriškega pionirja letalstva Edvarda Rusjana. Ob 20. uri bodo odprli razstavo posnetkov iz Rusjanovega obdobja in pa razstavo letalskih modelov članov goriškega in novogoriškega aerokluba. Razstavi, ki bosta odprti do 2. decembra, so pripravili Tehnični muzej Slovenije, ZSSDI in ZSKD. Isti večer bo v veliki dvorani Kulturnega doma sledil koncert Pihalnega orkestra ravenskih železarjev Ravne na Koroškem pod vodstvom kapelnika Alojza Lipovnika.
Sklop prireditev obsega še dva pomembna večera. V sredo, 26. t. m., bodo ob 20.30 predstavili knjigo Letalstvo in Slovenci. O knjigi bo spregovoril Sandi Sitar. V okviru večera bodo tudi vrteli kratkometražni dokumentarni film o Edvardu Rusjanu. V petek, 28. novembra, bo od 20. ure dalje v telovadnici doma športno zabavni večer, na katerem se bodo v šaljivih igrah pomerile skupine iz desetih krajev na Goriškem. Za zabavo bo igral ansambel Prijatelji iz Gorice.
Rusjan se je rodil 6. junija 1886 v Trstu, že ob koncu osnovne šole pa se je z družino preselil v Gorico. Svoj
Posvet bo v Portorožu 26. in 27. t. m.
Pri SDGZ priprave na posvet o blagovni menjavi Ital-Jug
V Trstu bo jutri srečanje med predstavniki goriške in tržaške sekcije za zunanjo trgovino pri SDGZ, v naslednjem tednu pa bo v Portorožu posvetovanje o blagovni menjavi med Italijo in Jugoslavijo, ki ga pripravlja mešana italijansko-jugoslovanska zbornica Ital-Jug. O udeležbi na omenjenih dveh srečanjih so razpravljali na zadnji seji goriške sekcije za zunanjo trgovino pri SDGZ. Sejo je vodil novi načelnik, dr. Štefan Bukovec, medtem ko je izčrpno poročilo o nedavnih pogovorih , ki jih je v Rimu in Beogradu imela delegacija zbornice Ital-Jug, podal tajnik sekcije Hadrijan Corsi. Na pogovorih so obravnavali vrsto perečih vprašanj, ki zadevajo neposredno področje blagovne izmenjave, izvajanja osimskih sporazumov (ceste), izravnavo italijanske pasivne bilance v
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174
ZADNJE MODNE NOVOSTI ZA ZIMO 1986-87
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
blagovni menjavi z Jugoslavijo, sporazum med Jugoslavijo in EGS, problematiko blagovne menjave po maloobmejnih sporazumih. Veliko pozornosti so namenili, kar je razumljivo, prav temu zadnjemu vprašanju.
Sicer bo o tem govor tudi na jutrišnjem skupnem zasedanju predstavnikov dveh sekcij v Trstu, ki bo tudi priprava na širše posvetovanje v Portorožu, 26. in 27. novembra.
V drugem delu seje vodstva sekcije za zunanjo trgovino pa so razpravljali o organizacijskih zadevah ter o kvaliteti uslug in servisov, ki jih danes nudi združenje. To dejavnost so v zadnjem obdobju zelo izpopolnili in prav te nove možnosti naj bi v večji meri izkoristili zunanjetrgovinski operaterji. Tako bi lahko združenju poverili vodenje in izračunavanje plač za uslužbence, saj prav ta aspekt, zaradi strukture podjetij samih, predstavlja precejšnje breme.
SEJEM
RABLJENE SMUČARSKE OPREME
bo v soboto, 22. t. m., popoldne na sedežu Slovenskega planinskega društva, Ul. Malta 2. Istočasno bodo sprejemali tudi prijave za tečaj smučanja.
POSEBNA PRILOŽNOST
Zastopstvo za goriško in tržaško pokrajino tovarne FRIULPARCHET vam nudi prvovrstne parkete vseh mer in oblik, ki so na zalogi
s 30% popustom
ter opaž (perline) vseh vrst
z 20% popustom.
KUZMIN BRANKO - Sovodnje ob Soči Dolina 7-Tel.: 0481/882179
___________________________________________S.R.L.
GORICA - Via D. D’Aosta 180 - Tel. (0481) 22351 (avtomatska centrala)
TELEX: 460107 LAGORI I
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
•	ODEJE
•	PERJANICE
•	PREŠITE ODEJE
•	PREPROGE
•	PREGRINJALA
•	ŽIMNICE
•	GRELCI IMETEC
•	ZAVESE
•	TKANINE ZA OPREMO
TRGOVINA VREDNA ZAUPANJA Drevored Verdi 40/42 (obvoznica) TRŽIČ - Tel.: 0481/40148
zima - kakovost - cena
Varnost električnih naprav predvsem v korist nas vseh
Na sejmu Ambiente, ki je odprt še danes, je bil včeraj posvet o preprečevanju nezgod, ki jih povzroča električni tok. Polna konferenčna dvorana na razstavišču ob Ločniškem mostu je izpričala aktualnost teme.
Kot je uvodoma dejal Ferdinande Martina, tehnični direktor podjetja, ki proizvaja material za električne naprave, ubije elektrika vsako leto v Italiji okrog 500 ljudi. Če k temu dodamo še podatka, da je mrtvih v Italiji povprečno kar dvakrat več kot v ostalih državah EGS in da se v naši državi vsako leto vname pet tisoč požarov zaradi slabo urejenih in zastarelih električnih naprav, postane pomembnost vprašanja očitna. »Tragika je v tem,« je še dejal Martina, »da imamo znanje in predvsem aparature, s katerimi bi lahko vse to preprečili in bi oprema stanovanja z varno električno napeljavo stala razmeroma malo.«
O varnostnih normah, ki jih predvidevajo zakoni, je na posvetu — priredila ga je zadruga obrtniških podjetij CAMM — spregovoril funkcionar tržaške KZE Tullio Varini. Podčrtal je zakonsko neoporečnost teh norm, treba pa je zabeležiti pomanjkanje osebja, ki bi nadzorovalo spoštovanje za-
konskih predpisov. Tudi pri tem obstaja torej razkorak med formalnimi normami in dejanskim stanjem. Zaradi teh objektivnih zaprek in ob spoznanju, da je rešitev stanja neodložljiva, so odgovorni pri KZE sklenili sprožiti kampanjo masovnega senzibiliziranja in ustvarjanja zavesti, da je varna ureditev električnih naprav predvsem v korist nas vseh.
Teden krvodajalstva
V Gorici bo od jutri do nedelje, 23. t. m., teden krvodajalstva, na pobudo goriške sekcije združenja prostovoljnih krvodajalcev (ADVS) in pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave. V prihodnjih dneh bodo v raznih krajih pripravili predavanja o pomenu krvodajalstva ter o nujnosti točne zakonske ureditve tega vprašanja. Organizirali bodo tudi izredno akcijo za odvzem krvi, ki jo bodo nato poslali v Sassari. Teden krvodajalstva se bo zaključil v nedeljo dopoldne s slovesnostjo ob podelitvi priznanj.
■ Goriški pokrajinski svet se bo sestal jutri ob 17. uri. Naslednja seja bo v četrtek, 27. novembra, ob 17. uri.
Kdaj se bodo dijaki Cankarja lahko preselili v Ul. Alviano?
Preselitev zavoda Ivan Cankar iz sedanjih prostorov v Ulici Rismondo v primernejše in predvsem varnejše prostore se je izkazala za bolj težavno in zamudno, kakor je sicer sprva kazalo. Tudi zaradi tega, ker je bila premestitev vezana s predhodno selitvijo zavoda Žiga Zois iz stavbe semenišča, kasneje pa so nastopile še dodatne težave. Skoraj sto dijakov šole Žiga Zois se je že vselilo v obnovljene prostore v Ulici Morelli, Cankarjeve! pa bodo morali še nekaj časa, tako ali drugače, prebiti v neprimernih prostorih. Počakati bodo morali, da se opremijo in usposobijo za pouk izpraznjeni prostori v semeniški stavbi. Kako dolgo bo to trajalo?
Zaskrbljenost profesorjev in drugega osebja ter dijakov je upravičena. V torek bodo o tem vprašanju razpravljali na seji zavodskega sveta.
Cecilijanka ’86
V	Katoliškem domu bo danes ob 16. uri drugi del zborovske revije Cecilijanka 1986. Program obsega nastop enajstih pevskih zborov iz raznih krajev na Goriškem in Tržaškem.
Martinova nedelja
V	raznih krajih bodo danes, ob spoštovanju starih ljudskih izročil in navad, primerno proslavili Martina, svetnika, ki v kmečkem koledarju v naših krajih predstavlja nekakšen mejnik ob zaključku dela na polju in pa čas za poravnave raznih obveznosti. Že prejšnje dni so bile v raznih krajih številne slovesnosti in družabnosti. Danes dopoldne bo martinovanje s pokušnjo domačih vin in drugih dobrot v So-vodnjah, kjer je Martin farni zavetnik.
Podobna slovesnost, zahvalnica, bo prav tako danes, po maši v Štandrežu.
Paolo Zacai
Jutri bodo v Tržiču pokopali Paola Zacaia, učitelja in kulturnega delavca, znanega po vlogi siora Anzoleta na vsakoletni pustni Cantadi. Zacai, ki je bil star 47 let, je bil tudi dopisnik dnevnika II Gazzettino, v letih 1970-75 pa pokrajinski svetovalec KD.
včevaj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 9. do 15. novembra 1986:
RODILI SO SE: Gaia Franciosa, Aliče Biondin, Elena Colla, Debora Franco, Carlo in Elia Simoni, Erika Marco-nato in Francesca Devetag.
UMRLI SO: 61-letna upokojenka Cvetka Primožič por. Figelj, 19-letni dijak Marco Puddu, 83-letna gospodinja Teresa Bocca vd. Monolo, 68-letni upokojenec Ezio Visintin, 36-letni uslužbenec Adriano Boldrin, 72-letna upokojenka lolanda Pecile, 73-letni upokojenec Evaristo Turus, 92-letna gospodinja Teresa Bregant vd. Blasiz-za, 80-letna upokojenka Adalgisa Pe-razzi, 83-letna Giorgia Gismano, 81-letna gospodinja Caterina Moretti vd. Tubaro, 81-letna redovnica Leontina Vidri, 84-letna gospodinja Maria Angela Tonel vd. Miani, 74-letni upokojenec Onofricio Feresin.
POROČILA STA SE: tehnični uslužbenec Mario Felcaro in biologinja Marzia Bertolissi.
OKLICI: ravnatelj Francesco Vivona in fizioterapevtka Maria Maronese, jetniški paznik Vito Marinelli in gospodinja Giuseppina Piccinonna.
ZDRAVSTVENI CENTER ZA ORTOPEDIJO IN FIZIOTERAPIJO
Konvencija s K.Z.E. (U.S.L.)
Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 od 15.30 do 18.30
GORICA - UL. CASCINO 8 - TEL.: 0481/33221
prvi leteči letalski model je zgradil že, ko mu je bilo štirinajst let. Leta 1909 je z bratom Jožetom in očetovo pomočjo zgradil prvo letalo. Brata Rusjan sta mu vgradila motor s 25 konjskimi močmi in 25. novembra je letalo Eda I na Velikih Rojah med Gorico in Mirnom letelo 60 metrov daleč in 2 metra visoko. To je bil prvi slovenski in jugoslovanski motorni let z letalom lastne izdelave, v istem letu, ko je vzletelo tudi prvo letalo v Italiji in ko je Francoz Bleriot prvič preletel Rokovski preliv.
Sledila je gradnja drugih, vedno bolj izpopolnjenih letal, ki jih je načrtoval Edvard, medtem ko je brat Jože vodil delavniška dela. Decembra 1910 je njuno letalo poletelo že 54 kilometrov daleč in do višine 100 metrov. Le nekaj tednov kasneje tragedija: 9. januarja se Edvard med letom pred več tisoč gledalci blizu sotočja Save in Donave smrtno ponesreči pri padcu letala, ki mu je nenaden sunek vetra zlomil krilo.
razna obvestila
SDGZ — Gorica obvešča, da zaradi tehničnih razlogov družabnost, ki je bila napovedana za 22. t. m., odpade. Priredili jo bodo kasneje, datum bodo pravočasno sporočili.
KD Jezero v Doberdobu vabi v sredo, 19. t. m., ob 20. uri na predavanje o gobah. Predaval bo mikolog Milko Čebulec.
koncerti
V Kulturnem domu v Novi Gorici bo jutri ob 20.15 v okviru rdečega glasbenega abonmaja nastopil Akademski pevski zbor "Tone Tomšič" iz Ljubljane. Na sporedu zborovsko-scenski prizori Fauvel 86 Lojzeta Lebiča in splet slovenskih ljudskih in umetnih pesmi.
_________prispevki______________
Ob 10. obletnici smrti Leopolda Devetaka darujejo sinova Marino in Romano ter žena Marica 150 tisoč lir za kulturno-športno središče na Vrhu.
V sklad za postavitev partizanskega spomenika v Rupi so darovali: Ana in Karmela Ožbot 50 tisoč lir, Cvetko Kocjančič 50 tisoč lir, tvrdka Agraria Štan-drež 50 tisoč lir, Posojilnica v Doberdobu 50 tisoč lir, Drago Tomšič 50 tisoč lir (in ne 540 tisoč lir, kakor je bilo pomotoma objavljeno).
kino
Gorica
VERDI 15.00 - 22.00 »II nome della rosa«. CORSO 15.15 - 22.00 »Demoni 2«. Režija D. Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 15.30 - 22.00 »Desiderando Giulia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 16.00 - 21.00 »Camera con vista«.
EXCELSIOR 14.00 - 22.00 »Grosso guaio a Chinatown«.
Krmiti
OBČINSKO GLEDALIŠČE 14.30 - 21.15 (jutri: 17.00 - 21.15) »Silverado«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00 - 18.00 »Let nad kukavičjim gnezdom«, 20.30 »Amadeus«.
DESKLE 17.00 - 19.30 »Kondorjev let«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
POGREBI
Jutri v Gorici ob 11. uri Natalina Um-bro por. Mole iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno po-kopališče.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
Cvetke Figelj roj. Primožič
se toplo zahvaljujemo.
Svojci
Oslavje, Gorica, 16. novembra 1986
Iz dnevnika slovenskega kulturnega delavca
Sedem
dni
v oktobru
Denis Poniž
Tretji dan torek, 4. oktobra
f M jutraj sklenem, da bom danes f odigral vlogo raznašalca svojih Ubesedil. To ponavadi počenjam ob ponedeljkih, pa sem bil včeraj preveč utrujen: po mestu, če se le da, hodim samo peš. Avto je muka, avtobusa (zaradi smradu, ki je pojavni znak padajočega standarda in padajoče higiene) ne uporabljam, najprej sklenem oditi na M. K. k uredniku N. G. Nosim mu spremno besedo k izboru pesmi in proze mladinske pesnice, pokojne V. B. Sprejel sem zaradi denarja (to veva oba z urednikom, čeprav jaz ne vem, koliko bo plačal; je pa med najbolj poštenimi, ve kako »sladko« je biti svobodni literat), saj poezija ni kaj prida. Je pa zanimiva, posebej tista iz prve povojne petletke: ideologija tako štrli iz pesmi, da je skvarila tudi najbolj ljubke basni v verzih. Pošastno! Kasneje, ko jo je zgrabila skepsa (in, kot sem skoraj vsak dan videl na lastne oči v samopostrežbi, kamor hodim po hrano, tudi alkoholizem), so postali njeni prozni spisi daleč boljši, pretres-Ijivejši. Kakšno more biti takšno razočaranje, ko namesto premikanja gora ostane samo še vsakodnevna doza tekočega mamila (industrijsko žganje in vino...)? Uredniku, pri njem sedi tudi A. L, vse odkrito povem. Potem mi je laže. Pogovarjamo se o N. R. in kako je oblast sprejela zadnjo številko. Govorimo o belih lisah, ki še vedno sat-rašijo po slovenskem zgodovinopisju; kdo jih bo zbrisal? Potem plane v urednikovo sobo še T. K. Z njim privihra vonj po Krasu, trti, po delovnem zagonu, po zdaj in jutri. A. I. pripoveduje o svojih profesorskih izkušnjah, o bedni nesramnosti študentov, o prakti-cizmu, ki je preplavil njegovo šolo, o novem dekanu. Včasih se mi zazdi, da bi bilo najbolje čepeti doma, toliko svinjarij zvem, če grem med ljudi.
čne glas neopazno tresti, meni se zazdi, da se je zunaj zmračilo, pa se zavem, da so samo okna v tej super stavbi diskretno zatemnjena), da je obiskal pred tednom dni B.. Š. in da umira. Strese me. Poslovim se s kepo v ustih.
opoldne pokličem domov B. V. 1-^ (dopoldne je sicer prišel v službo, A. a odšel takoj domov, sporoči prijazna receptorka). Po dolgem zvonjenju se oglasi. Ja, komaj ob šestih zjutraj so se vrnili iz Carigrada. Povem mu o B. Š. Potem lahko pokopljeva scenarij? Ja, lahko, rečem in odložim. Naj spi, delovni človek.
pokončam poročilo o romanu J.
1 S. in ga nesem na pošto. Upam,
J___S da bo objavljeno še ta teden.
Še pol oktobra ni mimo, moj delovodnik pa kaže, da sem potipkal_57 strani, skoraj štiri avtorske pole! Če bi bil plačan vsaj tako, kot so se spomnili kulturbirokrati (1 avtorska pola = povprečni avtorski dohodek v Sloveniji v preteklem letu), potem bi zadnjih šestnajst dni meseca oktobra lahko gledal v nebo. Pa ne bo nič iz tega, saj sita (in presita) vrana lačni ne verjame. Sicer pa: sam sem si kriv, da se pustim mezdno izžemati (marksistična terminologija...)
okliče me D. T. iz M. Govoriva o I—^ prireditvi, ki jo organizira za no-1 vember. Potem me vpraša, kako se razvijajo reči na P. F. Besem ji povem, da se nič ne razvijajo. Malce je zmedena, jaz pa na hitro končam pogovor. Potem se lotim L. K. Berem ga, vsaj nekatere reči, na nov način. Na resničnejši. Spomnim se tudi njegove snahe; bila je moja študentka. Čeprav iz krajev, ki jih popisuje Andric v Travniški kroniki, se je zgledno navadila slovensko. Pa ne na silo, iz ljubezni. Verjetno je to edino, ki kaj velja: ljubezen do ljudi in reči.
~| "J o tem uro koračiva s T. K. po son-
r-~ čnem Tivoliju. Dolgo se nisva vi--1- dela. Pregovarja me, naj vendar naredim knjigo, ki mi jo je ponudil v delo; skušam mu razložiti vse o svojih stiskah in krizah, o brezupu v katerem sem bil poleti, o svinjarijah v teatru, ki je zmrcvaril mojo igro; potem oba zgrožena ugotoviva, kako so uničili Park pod tivolskim gradom; T. K. zani-tna, kaj je bilo z B. I., ki je umrl poleti, sam ga ni poznal. Govoriva o demoni-ji. ki se ji je zapisal: smo krivi tudi mi, generacija, ki smo se mu izmaknili; Potem se pogovarjava o družini P., T. K- je v mladosti stanoval blizu njih. Pove marsikaj, kot da berem nadaljevanje ene njegovih knjig. Ko mu zmanjka besed, igra s telesom; mlada Mamica z vozičkom verjetno misli, da je (sva) že dopoldne natrkan(a).
|\osloviva se pred kinom Komuno.
r-^Moja pot pelje še do Črne vdove, kjer urednikujeta M. V. in V. P. Prvemu dam tista nesrečna prevoda; fh ga v pisarni in sem kar vesel, ker bi Mu moral razlagati to, kar sem mu že nekajkrat: naj bolj pazi, kaj namerava objaviti. Z V. P. se dolgo pogovarjava; na koncu mi pove (pri tem se mu za-
'T T stanovanju vedno bolj mraz. \/ Zdi se, da se preveč zanašajo na V nebesa in sonce. Zato postavim trajnožarečo peč in zakurim. Čudovito je brati in poslušati pokljanje ognja. Pokličem I. S., pa mi sin pove, da so ga, čeprav je uradno »črnovojnik«, poklicali na orožne vaje. Ugaja mi sinov glas: značajen in možat, čeprav ima fant šele osem let. Vedno bolj globoko lezem v tkivo L. K. In vedno bolj me motijo grobe slovnične napake. »Starčevska« preobčutljivost? Strah pred izginotjem identitete? Vraga, lektorja bi mu lahko, če ne drugače pa diskretno, podtaknili, pa ne samo za slovenščino, tudi nemški vrivki so polni napak. Premišljujem: ekstremnost ljubezni ali sovraštva; kogar ljubimo, ljubimo tudi z napakami. Pa je to dovolj?
Četrti dan sreda,
15. oktobra.
o se vračam po stopnicah od 1^ poštne skrinjice, v katero dobi-1^. vam časnik, zagledam droben okvirček desno spodaj. Sporoča, da je B. Š. umrl, v štiriinšestdesetem letu. Finis... Ko pridem v stanovanje (kava
mi ne diši več) preberem, da je pokojnik prepovedal posmrtni cirkus s svojim truplom in spominom. Prav je tako. Razveseli me, da je drugi časnik (imel je pač več časa na voljo) bolj pieteten.
didem na otvoritev mednarod-I Inega simpozija o avantgardah.
Znani in neznani obrazi, bolj ali manj obvezni pogovori, stiski rok. Simpozij, kot jajce jajcu podoben vsem tistim, kjer sem bil. Dobim lepo mapo in bedž s svojim imenom. L. Č. prisede, še pred pričetkom, in mi razklada o svojih težavah. Je resna, se samo pretvarja? Nisem si na jasnem.
■	'%otem pozdravna govora. A. E. je
prisrčen in stvaren, B. M. pa svo-A je pozdravne besede scedi v tog in prazen partijski uvodni referat. Adrenalin mi plane v žile le, ko začne marnjati, da je upanje kategorija sodobnih marksistov. Upanje je vendar kategorija, ki jo najdemo že v sumerskem Epu o Gilgamešu! Upanje je človečnostna kategorija že 4000 let, kje je bil takrat sodobni marksizem! Potem raje pobegnem, tudi delo me čaka. Sicer pa nimam kaj povedati; reprint Tanka pa se je zaradi (malomarnosti, inercije, kar tako....?) zakasnil, kdaj bo stiskan, ne vem. Preden grem, me L. Č. še pokara zaradi knjige. Kakšne knjige? No, tvoje. Kje si jo videla? Imam jo, v knjižnici. Aha, no, jaz je še nisem dobil.
potoma stopim na Hribarjevo na-^^brežje. Tajnica mi brez besed na-kj loži deset izvodov Molka in pisave. Ne vem, naj bom jezen ali vesel. Sedem let sem čakal na njen izid, opremo so spremenili brez mojega privoljenja, zdaj je infantilno-nesmiselna, urednik stopi iz svoje pisarne, skuša biti prijazen, pa se mu le slabo posreči. Nekaj fraz, tudi o pokojniku, nekaj dobrih misli, potem raje grem. Na koncu mi urednik celo obljubi tiskovno konferenco...
'■"'Vopoldne pri Zlati ladjici sestanek l-^z G. S. Okoli projekta za njihov A teater. Malce zamudim in ga najdem v najbolj mračnem kotičku. Eleganten, kot vedno. Pa to ni važno. Važnejše je, da se da z njim pogovarjati. Zna govoriti in zna poslušati. Iz načelnih reči preideva na podrobnosti. Na tehnične detajle. Počasi postanem otožen in razočaran: ničesar se ne da narediti: tudi nad njimi visi nekakšna birokratsko statutarna mreža. Ničesr ne moreš narediti, prav je imel pokojni B. Š., teater je postal uradniška menza. Pa vseeno, oba sva zagreta za projekt, govoriva o režiserjih, o tistem času, ki ga naj bi dramsko upodobil moj tekst. Vesel sem pogovora in tudi konca: naredim naj sinopsis in ga prinesem v petek v Trst na premiero. Potem bo stvar stekla. Prisrčno se posloviva, nad Ljubljano pada mrak.
■	'V orna klic od B. V. Pretresen je,
iTo je že tretja smrt v kratkem
času: najprej prijatelj, zmajar (nesreča pri snemanju reklamnega filma) nato v službi (mladi, čudoviti pis-
meni novinar T. G.), zdaj še najin zaščitnik in spodbujevalec, prijatelj in svetovalec, B. Š. Zgodba o kaplanu bo ostala samo, kot pravimo, mrtva črka na papirju. Inštitucije, ki je vodil B. Š., se bodo polastile mediokritete. Partijski povzpetniki. Nesposobni kimavci. Zvesti moralno-politični neoporečneži. Ja, tako je to, moj dragi B. V. V teh trenutkih sem vesel, da sem sam svoje podjetje...
T~\o večerji opravljam običajno tla-l-^ko. Potem pa ne morem zaspati. A Sklenem, da je bolje, če berem. Izberem si, po nenadnem sunku v zavesti, pokojnikovo knjigo Izgubljeni sin na Stradunu. in berem, berem do jutra: »Bridko sem občutil, kako odločni smrtni korak, s katerim je Ahac izstopil iz absurdne praznine slovenskega sveta, določa nam, trenutno še živim, neko novo, povsem neznano tragično samoto in novo nejasno, čeprav tolikokrat občuteno izpraznjenost sveta.«
T n kaj sem občutil sam, v tisti gluhi I uri, ko se iz noči znova koti dan, A meglen in sluzast, ljubljansko siv: da B. S. v resnici nihče ni maral. Ker je bil, ob vseh resničnih in umišljenih človeških slabostih, o katerih so vedeli toliko povedati, v srcu pošten in, to je morda še pomembnejše, zagledan v bodočnost in njene silovite nesmisle. Na koliko reči je opozoril, ko so se drugim zdele nekaj povsem neresničnega in nemogočega. Spominjam se, kakšen halo je povzročil samo s tem, ko je opisal Bajazitovo šotorišče pred Ljubljano. Se je motil? Je pretiraval? Je bil, kot bi rekli kulturbirokrati, šovinist in nacionalist?
r f unaj je že svetel dan. Zavem se, da ni več sreda. Tudi nočna M-—Iomrtvelost je izginila. Vstanem bolj spočit, kot po dvanajstih urah trdnega spanca.
Peti dan četrtek,
16. oktobra.
’ ■ ■'udi danes na prvi strani časnika vest o smrti B. Š. Celo slika. A Pravzaprav poročilo s seje, na kateri so ga samo počastili z enominutnim molkom. Spoštujejo njegovo poslednjo voljo si mislim, potem pa obrnem list in zagledam tako rekoč poskus nekrologa izpod peresa znanega amaterskega literata in politika J. V. Pošastno neokretno pisanje. Že samo to je sramota za pokojnika, ki je bil tako eleganten stilist, da ga bomo še dolgo zaman čakali. In, nota bene, tudi neresnice so v tem zapisu: nikjer ne stoji, da so skojevca in komunista B. Š. leta 1958 zabrisali iz stranke; ga potem večkrat vabili nazaj, pa je zmeraj odklonil. Kot pokončen mož, ki ve, da besede niso samo mrtve črke na papirju in da so nekatere odločitve več kot samo biografski podatki. Sicer pa: roto papir res prenese vse, tudi stilistične vaje kakšnega J. V.
TP\otem grem kupit drugi časnik. |-^Na strani za nove knjige vidim A svojo oceno. Draž natisnjenega besedila. Naslov ima nenadoma nov
pomen: O slovenski smrti. Levo spodaj droben odlomek iz nekega izvrstnega eseja B. Š. Namesto nekrologa. Prav je tako. Vidim, da sta M. K. in M. D. pokončna fanta in vesel sem, da lahko pišem za njuno rubriko; daj bog, da jo ne bi ukinili, kot so jo že enkrat!
pet grem v Slovansko knjižnico:
na mojo nesrečo je v izposoji tisti
turobno leni fant, ki se mu niti ust ne da odpreti: nezmožen za svoje delo in nesramen v svoji nonšalanci. Ob vsem pa še bibliotekarsko zagove-den: v kravjih očeh se mu vidi, kako trpi, če mora kakšno knjigo izposoditi na dom; naravnost trpi. Bojim se, da bom enkrat izbruhnil in mu povedal, kar mu gre. Če se ga bo prijelo, skozi njegovo bivoljo kožo... dveh knjig ne najde ali noče najti. No, se bom že znašel. Kje drugje bi ga že zdavnaj nagnali, če ne drugače, zaradi njegovih »plavih«, ki si jih privošči kar pogosto. Potem ga mora nadomeščati dobri A. L., ki pa ga je, zaradi njegovega znanja, škoda za tako delo. Ampak tako je, če vlada Zakon o združenem delu ne pa delovna morala. Sicer pa, zakaj bi se ljudje trudili, če jim ni treba (če se jim za nedelo nič ne zgodi)?
poldne delam oddajo za šolski 1-^ radio. Poskušam pisatelja L. K. A približati trinajst- in štirinajstletnikom. Pa gre le z muko. Pisatelj, ena sama velika avtobiografska rana, (bolje: brazgotina) govori o rečeh, ki so danes strašno daleč. O lakoti, mrazu, zaporih, spanju po parkih, o nerazumnem sovraštvu in še bolj nerazumnem navdušenju... o smrti in pregradah, ki jih postavlja tuj jezik. O lastnem delu, ki je zavezano posebni zvestobi, zvestobi človečnosti in notranje trdnosti, da se mi stavki le s težavo odtiskujejo na papir. Tudi ne vem, če sem izbral prave odlomke, da z njimi ilustriram svoje besedilo (in njegov opus): tako gosta je njegova pisava, tako iz enega kosa, da je težko odtrgati samo drobec, košček. Spomnim se, da se je na F. F., ko mu je Društvo komparativistov pripravilo večer, nenadoma spregovoril, da smo vsi prisluhnili in potem govoril, govoril, tkal zgodbo svoje mladosti in svojega literarnega postopka. Tam najdem nit in ji sledim skozi oddajo. V petek zjutraj jo moram oddati. Zato hitim. Mezdni delavec, teksti na veliko in malo, po želji pridemo tudi na dom, ekspres izdelovanje raznih besedil v štiriindvajsetih urah, prevodi v in iz slovenščine... včasih resno premišljujem, da bi dal tak oglas v časopise.
"T T večer berem drugi del knjige \ / Lojza Kraigherja o Ivanju Can-V karju. Čisto na koncu knjige, ko popisuje Cankarjevo umiranje (sem nagonsko poiskal ta odlomek??) preberem tudi stavke, ki me ob njih neprijetno strese. So namreč, v svoji »znanstveni objektivnosti« in hkrati prostodušni neposrednosti, značilni za tega pisatelja, zelo pomenljivi. Preveč pomenljivi, da bi se jih dalo brati še kako drugače kot na samo en način: »Po zadnji seji kulturnega odseka pa se je obesil name dr. Izidor Cankar in me spremljal po Poljanski cesti. Hotel je vedeti, če se mi zdi res tako nujno, da ohranimo svoj slovenski jezik. Preneumno! Cel mesec smo razpravljali o tej stvari. Zdaj pa... Zdaj pa naj kolovrativa po Poljanski gor in dol in zopet besedičiva... Pri svojih hišnih vratih sem se poslovil... Po dveh ali treh dneh, prvega decembra, pa sem kajpak slišal: Stje-pana Radiča so zaprli — Izidorja ne... Monarhijo imamo... Naše spomenice ni nihče omenil...«
r m unaj lep, skoraj mil večer. Še
vedno brez oblačka, čez dan * i toplo, grajska drevesa vsak dan lepša. Še vedno nisem napisal pisma B. G. Ponoči sanjal o O. L. ... Že ponoči, napol zbujen, skušam analizirati pomenljivost teh sanj. Ne posreči se mi... utonem v dremež, ki ga pretrga jutranji promet po Karlovški. Še malo, pa bom štel dneve, kdaj bo narejena južna obvoznica, hrup je vedno pošas-tnejši. Seveda oblastniki spijo v mirnih krajih, za ograjami, varovani z modrimi angeli in dresiranimi psi... tudi to je usoda, usoda in...
MAURI
TRST
Ul. Ponziana 3 tel.: 744169
Ul. Settefontane 19 tel.: 767513
5^	PLOŠČICE — SANITARIJE	ZASTOPSTVO	^ ROLICH & C s n e Dant° Nabrežina 35/c	m	ib t^i onem	Ul- Carducci 15	J Tel. 200371	TRST — Tel. 64610 ^	l	superdancing	l VMLENTINrS 1	TRZIC (GO) — Tel. 0481/790443 - 40452 j ZABAVIŠČE, KJER SE BOŠ NAJBOLJE POČUTIL j
	
DOMA IjgP'	IN V SVETU DOBRO POZNAN	|	Ti nudi:	j 1	LID0 — dvorana za prireditve in ples i	BRUCHLIN DISC0 — diskoteka za mlade in manj mlade |	BA0 " BAB — Fast lood na italijanski način	: I	CLUB SI—bar v ameriškem stilu
V 10. kolu italijanske nogometne B lige
Triestina v Tarantu
Košarka: včeraj v anticipiranem srečanju A-2 lige
Četrti zaporedni poraz Goričanov
Segafredo - Pepper	70:74
TRST — Po neodločenih izidih proti Lecceju in Bariju, bo Triestina danes skušala iztržiti tretji povoljni izid proti Tarantu. Slednji je v precejšnjih težavah (doslej je zbral le 5 točk, kot Triestina, ki pa je startala s penalizacijo štirih točk) in prav ta teden je zamenjal trenerja (namesto Renne bo na klopi Veneranda).
Proti Tarantu bodo Tržačani brez-poškodovanih Costantinija in Biagini-ja, zato pa bosta spet na igrišču Cinel-lo in Menichini. Postava bi morala biti naslednja: Gandini, Bagnato, Orlando, Dal Pra, Cerone, Menichini, De Falco, Strappa, Cinello, Causio, lachini.
DANAŠNJI SPORED: Bologna -Messina, Cagliari - Cesena, Catania -Campobasso, Vicenza - Bari, Lazio -Modena, Parma - Lecce, Pescara -Cremonese, Piša - Genoa, Sambene-dettese - Arezzo, Taranto - Triestina.
Februarja za »superpokal«
ZUERICH Romunska Steaua in kijevski Dinamo, zmagovalca v pokalu prvakov oz. pokalu pokalnih prvakov, se bosta za nogometni »superpokal«
pomerila 24. februarja prihodnjega leta v Miinchnu.
Pistolesi izločen
BUENOS AIRES — Američan Jay Berger je v 2. kolu mednarodnega teniškega turnirja z 2:6, 6:2, 6:4 premagal Italijana Claudia Pistolesija.
Stecca in Damiani odlična
SAN GIUSEPPE VESUVIANO (Neapelj) — Italijanska boksarja Stecca (peresna kategorija) in Damiani (težka kategorija) sta prepričljivo zmagala v dvoboju proti Stenglu (ZDA) v TKO v 3. krogu oz. proti Porterju (ZDA) s TKO v 5. krogu.
Rono v zaporu
HACKENSACK (ZDA) — Kenijski atlet Henry Rono, svetovni prvak v teku na 3.000 m ovire ter bivši svetovni prvak v teku na 3.000, 5.000 in 10.000 m, je moral v zapor. Obtožujejo ga, da je ogoljufal nekaj denarnih zavodov, sicer za razmeroma majhne vsote. Rono ima sedaj 34 let, tekmovanja pa je opustil pred časom zaradi alkoholizma.
(40:40)
SEGAFREDO: C. Mitchell 19, Ar-dessi 8, S. Mitchell 18, Gillardi 11, Bul-lara 4, Marušič 8, Borsi, Lorenzi, Stra-maglia, Sala 2.
PEPPER MESTRE: Sfiligoj 7, Pro-caccini 12, Lingerfelder 20, Lavvrence 19, Teso 6, Valentinsig 2, Milani 2, Lu-cantoni 6, Pilutti 0.
PON: Marušič v 35. min.; 3 TOČKE: Ardessi in Procaccini 1.
Goriški Segafredo je v anticipiranem srečanju 11. kola košarkarske A-2 lige na domačem igrišču klonil močni peterki Pepperja iz Mester. Srečanje si je ogledalo veliko število gledalcev, saj je srečanje veljalo za pravi derbi, poleg tega pa je še odločalo o vrhu lestvice. Gostje so vsekakor zasluženo zmagali, saj so bili v rahli prednosti skozi vse srečanje. Medeotovi varovanci so tokrat slabo metali na koš, vrhu tega so izgubili veliko število dragocenih žog. Se slabo minuto pred koncem so domačini imeli možnost premagati dobrega tekmeca, toda
»trojka« Procaccinija je zapečatila končni izid. Z včerajšnjo zmago so igralci Pepperja utrdili 2. mesto, igralci Segafreda pa so tako zabeležili že četrti zaporedni poraz.
Danes Stefane! proti Fabrianu
V tržaški športni palači bo danes spopad med dvema moštvoma, ki nista v ravno najbolj rožnatem položaju. Stefanel je po dveh zaporednih zmagah, v sredo spet zabeležil zastoj proti vodečemu Filantu. Fabriano je trenutno na predzadnjem mestu razpredelnice s petimi točkami (v prvenstvu so startali z -1 točko na skupni razvrstitvi, zaradi nepravilnosti pri registriranju igralcev), v primeru zmage pa bi prehitel tržaško ekipo. Za Tanjevičeve fante je zmaga, kot vedno, kategorični imperativ. Srečanje Stefanel - Fabriano bodo začeli ob 17.30.
Današnji spored (17.30): Viola Jollycolombani; Stefanel — Fabriano; Benetton Filanto; Alfa Romeo Corsa Tris; Fleming — Spondilatte; Annabella — Citrosil; Liberti — Facar;
A - 1 liga: Tracer — Riunite; Are-xons — Scavolini; Berloni — Mobil-girgi; Hamby — Bancoroma; Ocean — DiVarese; Dietor — Allibert; Enichem — Fantoni; Giomo — Yoga.
MLADINSKA KOŠARKA
KADETI: Bor Adriaimpex - Sokol 73:43 (40:13); Kontovel Electronic Shop - Alabarda 95:63 (54:26); NARAŠČAJNIKI: Don Bosco - Bor Adriaimpex 48:54 (24:26); DEČKI: Kontovel Electronic Shop - Ricreatori 80:72 (31:47).
ŠPORTNA NEDELJA NA RADIU OPČINE
V okviru današnje oddaje Športna nedelja na Radiu Opčine bodo med drugim kratka prenosa z nogometnih tekem 2. AL Primorje - Vesna in Kras - Giarizzole ter neposredni prenos ob 17.30 Jadranove tekme v San Donaju.
V sinočnjem 4. kolu moške odbojkarske C-l lige
Navdušenje ob uspehu Vala Kmečka banka v domačem nastopu proti tržaškemu CUS
Val Kmečka banka - CUS Trst 3:2 (10:15, 16:14, 16:14, 6:15, 15:8)
VAL KMEČKA BANKA: Plesničar, Stančič, Paiin, Grilanc, Petejan, Lavrenčič, Mervič, AUesch, Juren, Černič.
V moški odbojkarski C-2 ligi
Goričani ne popuščajo
Val Kmečka banka je sinoči z zmago proti tržaškemu CUS naredil pomemben korak naprej na poti obstanka v C-l ligi. Grilančevi varovanci so po več kot dveh urah igre spravili na kolena neposrednega tekmeca in je zato uspeh dvakrat pomembnejši. Glede igre je treba povedati, da so tokrat valovci pokazali spremenljivo odbojko, tako da smo na trenutke videli lepe kombinacije, drugič pa so si sledile številne nepotrebne napake.
Od vseh petih setov sta bila prav gotovo najzanimivejša drugi in tretji, v katerih je prišla do izraza borbenost domačinov.
CEV: 100.
Po treh ne ravno uspelih »poskusih« smo si končno ogledali tekmo, ki smo jo pričakovali. Sinočnji spopad med Kontovelovimi in Borovimi košarkarji je bil pravi derbi, z vsemi značilnostmi tovrstnih tekem: visoka emocionalnost igralcev, trenerjev in publike; borbena in neizprosna igra pod košema in v obrambi; uspešnost napadov obeh moštev.
Ob takih premisah je bila privlačnost predstave zagotovljena in gledalci so prav zares uživali prav do končnega žvižga, saj je bil končni izid v dvomu prav do konca.
Obe moštvi sta tekmo pričeli v znamenju živčne napetosti. V uvodnih minutah je bilo kar precej zgrešenih metov in zapravljenih priložnosti, v nadaljevanju pa je negotovost skopnela in igra se je razvila kot po napovedih. Domačini so takoj dali razumeti, da bodo tokrat nepopustljivi in so ves čas bili v rahli prednosti. Ivo Starc, Kojanec in Čuk so bili v prvem delu tekme neustavljivi za gostujočo obrambo, na nasprotni strani pa sta uspešno zadevala predvsem Klobas in Korošec, ki je po šestih neuspelih poskusih zadel neverjetno zaporedje metov z vseh položajev. V 15. minuti p. p. so Kontovelci vodili s 35:25, prav tedaj pa se je po nerodnem padcu težje poškodoval Damir Starc, ki je moral predčasno v slačilnico. V drugem polčasu se je igra nadaljevala po zastavljenih tirnicah: ravnovesje sil z rahlo premočjo domačinov, pri katerih sta prednjačila Ivo Starc in Čuk. V razburljivem finišu so borovci z agresivno consko obrambo ustvarili rahlo prednost in jo ohranili do zadnje sekunde. Junak tekme je bil Fabrizio Korošec ob solidni podpori Klobasa ter mladih Barinija in Kovačiča. Naj še navedemo, da je Radenska nastopila brez Davida Pregarca. (Cancia)
TRAJANJE SETOV: 27, 32, 25, 18, 20.
Po prvem nizu, ki je pripadel Tržačanom, je Val v nadaljevanju zaigral odločneje. Zanimiv je bil razplet v drugem setu, ko je Val ob rezultatu 14:13 zapravil kar 5 set žog. Podobno je bilo tudi v tretjem nizu, ko so gostje že vodili s 14:11. Nekaj dobrih posegov Grilanca in tovarišev pa so omogočili valovcem, da so izenačili in prišli prvi do pestnajstice.
Četrti set so si gostje zagotovili brez velikih težav. Odločilni niz pa je bil
Polet - Santos 68:67 (32:36)
POLET: Sosič 22 (2:2), Ferluga 5 (1:2), Perčič, Taučer 5 (1:2), Persi 9 (1:2), Malalan, Vremec 17 (2:2), Piščanc 12 (2:2), Grgič.
SODNIKA: Pisano in Variola. 3 TOČKE: Sosič 1, Vremec 1.
Tekma je bila vseskozi zelo izenačena. Razmere za igranje niso bile ravno optimalne, saj je bilo igrišče repenske telovadnice zelo spolzko. V uvodnih desetih minutah so si gostje priigrali prednost 16 točk (delni izid 27:11 v korist Santosa), Tavčarjevi fantje pa so uredili svoje vrste in do odmora zmanjšali zaostanek na same 4 pike, predvsem po zaslugi razpoloženega Adrijana Sosiča. Drugi del srečanja je potekal »srborito«: na obeh straneh so bili igralci pretirano živčni in napeti, poleg tega pa sta sodnika izgubila nadzorstvo nad dogajanji na terenu in dosodila kar dve tehnični napaki. V 18. min. d. p. je Polet še zaostajal za 5
• Meblo
Tekmo si je ogledal tudi bivši trener dvakratnega jugoslovanskega prvaka Palome Branika in mladinske reprezentance Edi Dolinšek, ki je povedal naslednje: »Odbojkarice Mebla so igrale dobro in so bile boljše od gostinj iz Trevisa. Kolikor sem poznal Meblo iz prejšnjih let, moram reči, da je sedanja ekipa glede na višino in sposobnosti najboljša. Nekoliko šepa samo sprejem.« (G. F.)
Meblo - Albatros Treviso 3:0 (15:12, 15:10, 15:11)
MEBLO: Kralj, Nacinovi, Maver, Klemše, M. in N. Grgič, Žerjal, Gar-bini, Pertot, Vidali, Malalan
za valovce najlažji. CUS je popolnoma popustil, telesno in psihično, tako da so domačini kaj kmalu prišli do pet-najstice, tako da je med številnim občinstvom v štandreški telovadnici zavladalo veliko navdušenje.
Rudi Pavšič
OSTALI IZIDI: Rangers Videm -Gioc Belluno 0:3; San Giovanni Na-tisone - Spem Faenza 3:1; Ferroallu-minio Trst - Friuli Povoletto 3:2.
košev, tedaj pa je Sosič zadel »trojko« z razdalje kakih 8 metrov, kar je psihično uničilo Tržačane. V končnici so bili openski košarkarji spretnejši in prisebnejši ter tako osvojili tretji par točk. Ob Sosiču bi tokrat omenili Grgiča, ki je dobro opravil.svojo nalogo pod košema. (A. Vremec)
Alba Magazzini Gioia - Dom 80:74 (39:45)
DOM: Mauro Dornik, Corsi 6 (2:4), Orzan 4 (0:3), Ugo Dornik 3 (1:2), Nanut 22 (3:4), Kristjančič 10 (1:6), Puiatti 29 (5:7), Kocjančič.
PON: Corsi v 39. min. ON: Dom 22, Alba Magazzini Gioia 26. 3 TOČKE: Nanut 3, Puiatti 2.
Domovci so v prvem kolu letošnjega promocijskega prvenstva v Krminu z&-pravili edinstveno priložnost. Proti močnemu nasprotniku so »belo-rdeči« igrali v prvem polčasu res enkratno, saj so v 11. minuti vodili že s 16 točkami prednosti (12:28), toda v nadaljevanju so domačini začeli zmanjševati prednost in so naše dohiteli v 14. min, d. p. Semoličevi varovanci so vodili še dve minuti pred koncem srečanja s 73:74, toda sreča jim je nato obrnila hrbet. Krivdo poraza gre pripisati prevelikemu številu izgubljenih žog in pa slabemu odstotku v izvajanju prostih mptov. (M. Čubej)
TOČKE: Meblo 31:45 (Nacinovi 8, Klemše 6, Žerjal 8, Maver 4, Kralj 5), Albatros Treviso 18:33; ZGREŠENI SERVISI: Meblo 11, Albatros 14; TRAJANJE SETOV: 24, 24 in 23 minut; SODNIKA: Cavazza (Bologna) in Lilli (Videm); GLEDALCEV: 300.
OSTALI IZIDI: Tregarofani Padova - Volley Ferrara 3:0; Volley Co-negliano - Soteco Gradišče 3:0; Tor-refranca Trento - Mogliano Veneto 0:3; Nervesa - Eurometano Cervigna-no 3:0; Viadana - Volpe Fiesso 2:3.
LESTVICA: Tregarofani, Nervesa in Mogliano Veneto 8; Meblo, Co-negliano, Volpe Fiesso in Viadana 4; Ferrara, Soteco, Albatros in Torref-ranca 2; Cervignano 0.
FIUME VENETO -OLVMPIA KMEČKA BANKA 0:3 (5:15, 6:15, 13:15)
OLVMPIA KMEČKA BANKA: Komjanc, Dornik, Marassi, S., D. in A. Terpin, L, Š. in M. Cotič, Batistič, Špacapan
Odbojkarji 01ympie Kmečke banke so na gostovanju v Fiume Venetu pospravili četrti zaporedni par točk. Gostje so tudi tokrat zaigrali dokaj poletno, tako da je bil domačin v prvih dveh setih brez moči. Kot se v takih primerih pač dogaja, so v tretjem nizu naši nekoliko popustili, a njihova končna prepričljiva zmaga ni bila nikoli v najmanjšem dvomu; (M. S.)
BOR JIK BANKA -
DLFAC TRST	3:1
(15:11, 15:11, 11:15, 15:1)
BOR JIK BANKA: Batič, Budin, D. in G. Gasparo, Pernarčič, Pečenka, Starc, Zubin, Meton, Jablanšček, Gombač, Marega
Borovci so v četrtem prvenstvenem nastopu le prebili led in prišli do prvega para prvenstvenih točk. Nasprotniku ni pomagalo niti to, da je zanj nastopil Andrea Pellerini, ki je dolga leta igral v italijanskem prvoligaškem prvenstvu. Zmaga borovcev je torej še toliko bolj dragocena in dobrodošla.
ŽENSKA C-2 LIGA
VILLACHER TRŽIČ -
BOR FRIULEXPORT	2:3
(3:15, 15:11, 2:15, 15:11, 12:15)
BOR FRIULEKPORT: Kus, foraus, Zergol, Debenjak, Stoper, Ukmar, Knez, D'Ambrogio
Borovke so se z gostovanja v Tržiču vrnile z novim parom točk. Tekma sama ni bila preveč privlačna in zanimiva. Po prvem setu je sicer kazalo, da bodo naše zlahka opravile z gostiteljicami, v nadaljevanju pa so se prilagodile počasni igri domačink in jim prepustile dva seta. (I. M.)
VIVIL - SLOGA KOIMPEX	3:1
(15:13, 9:15, 15:10, 15:5)
SLOGA KOIMPEX: Adam, Drnov-šček, Kokoravec, Križmančič, Lupine, Milkovič, Mijot, Morpurgo, Pro, Sosič, Vidali.
Proti vodilnemu Vivilu so slogašice sicer izgubile, vendar so se morale domačinke pošteno potruditi, preden so strle odpor naše ekipe. Slogašice so dobro igrale zlasti v obrambi in bile v prvih treh nizih tudi povsem enakovredne nasprotniku, ki je tokrat izgubil prvi set v tem prvenstvu. (INKA)
_________MOŠKA D LIGA___________
NAŠ PRAPOR VAL SIRION -
SLOGA	3:2
(14:15; 15:7; 11:15; 15:7; 15:6)
NAŠ PRAPOR VAL SIRION: Vogrič, Zavadlav, Mikluž, Prinčič, Bevčar, A. Sošol, Grinovero, Lutman, Boškin, Brajnik, M. Sošol, Bastiani.
SLOGA: Sgubin, Čač, Komar, De Walderstein, Gulič, Hrovatin, Kerpan, Kralj, Sain, Betocchi.
Na domačih tleh je združena ekipa Naš Prapor Val Sidon po petih izenačenih setih premagala borbene Sloga-
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello
danes ob 14.30
še. V 1. nizu so domačini že povedli s 14:10, a so nerazumljivo popustili. V 2. so sicer zmagali, a so naslednjega spet prepustili gostom. V 4. in 5. nizu pa je prišla na dan premoč domačinov. Kljub vsemu moramo reči, da tekma ni bila naj lepša, posebno ker sta obe šesterki preveč grešili. (M. B.)
PALLAVOLO MOSSA-SOČA SOBEMA	2:3
(9:15, 13:15, 15:7, 15:13, 2:15)
SOČA SOBEMA: Gergolet, Tomma-si, Marušič, Sirk, Pahor, Černič, Cotič, Bagon
Na gostovanju v Moši bi lahkjo odbojkarji Soče Sobema zmagali s 3:0. Po prvih dveh zmagovitih nizih so gostje zelo popustili, tako da so domačini izenačili. Zatem pa so spet zaigrali tako kot znajo ter izbojevali tudi končno zmago.
________ŽENSKA D LIGA_____________
NPT - SOKOL	3:2
(15:10; 15:12; 1:15; 14:16; 16:14)
SOKOL: Legiša, Radetič, Ušaj, Ru-dež, Pizziga, Vižintin, T. in L. Masten, Škerk, Žbogar, Jazbec.
V prvih dveh setih so naše odbojkarice, ki niso bile ogrete, slabo igrale, v drugih dveh pa so povsem popravile svojo igro. Izkazale so se predvsem v napadu. Kazalo je že, da bodo zlahka osvojile tudi tretji niz in s tem zmago (vodile so namreč s 14:10), ko so napravile nekaj napak predvsem pri servisu in domačinke so tako slavile zmago. (A. P.)
LE VOLPI ABITARE -
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 0:3
(11:15, 4:15, 4:15)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Hrovatin, Černjava, Umek, Danieli, Prašelj, Maver, Legiša, Conestabo, Štoka.
Tudi tokrat so Kontovelke odnesle obe točki. Zmaga je bila gladka, čeprav je bil prvi set izenačen. Po začetnem podcenjevanju so se Kontovelke zbrale, osvojile prvi niz in v drugem povedle z 8:0. Do konca tekme smo tako bili priča enosmerni igri, saj se nasprotnice niso mogle enakovredno upirati samozavestnim gostjam. (M. Š.)
AGOREST - CORRIDONI	3:0
(15:3, 15:7, 15:11)
AGOREST: Visintin, Roner, Lovisut-ti, Zavadlal, Cotič, Klemše, Peterlin, Černič, Primožič, Plet, Mulič, Orel.
Sinoči je Agorest pred domačim občinstvom zasluženo zmagal.Igra je bila vseskozi v rokah gorišice šesterke, z izjemo zadnjega seta, ko je nasprotnicam uspelo nadoknaditi velik zaostanek. Pri rezultatu 13:11 za Agorest pa je slednji spet zbral moči in povsem zasluženo izboril še zadnji niz.
BREG AGRAR - KILLJOV TRST 3:2
(15:5, 13:15, 15:7, 10:15, 15:6)
BREG AGRAR: Žerjal, S. in K. Slavec, MalmenvaH, Maranzina, Komar, Sancin, Tavčar, Šturm
Igralke Brega Agrarja so izbojevale drugi zaporedni par točk šele po petih setih. Tako kot pred tednom dni v Nabrežini so tudi v prvem domačem nastopu igrale izredno spremenljivo, saj bi bil končni izid lahko povsem drugačen. To najbolje potrjujejo izidi v treh zmagovitih nizih. (E. M.)
Tudi Sokol ima sponsorja
Tudi ženska odbojkarska sekcija pri nabrežinskem Sokolu ima svojega sponsorja. Pred dnevi so namreč podpisali pogodbo z Indulesom in pod tem imenom bodo nastopale ekipe v D ligi, under 18, under 16 ter v ostalih nižjih prvenstvih.
Košarka: v sinočnjem derbiju promocijskega prvenstva
V zelo lepi predstavi borovci uspešnejši
Kontovel Electronic Shop - Bor Radenska 102:106 (48:52)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 7 (0:2), Grilanc 8 (6:7), L Starc 30 (6:8), Kojanec 16 (8:15), D. Starc 4 (0:2), Emili 8 (4:4), Čuk 29 (3:5), Sedmak,
Gruden, Lisjak.
BOR RADENSKA: Civardi, Korošec 40 (8:8), Salvi 4, Klobas 20 (2:5), Pieri 14,
Kneipp 8, Š. Semen 4, A. Semen, Barini 9 (1:2), Kovačič 7.
SODNIKA: Ruaro in Cerebuch. PM: Kontovel 27:43; Bor 11:15. PON: Š.
Semen (35), Čuk (38), Grilanc (38). IZKLJUČEN: Klobas v 40. minuti. SON:
Kontovel 24, Bor 30. 3 TOČKE: Korošec 6, Pieri 2, Kovačič 1, Ban 1. GLEDAL-
11
III


Nogomet: včeraj v Milam v prvem kvalifikacijskem srečanju evropskega prvenstva
Italijani ugnali trdožive Švicarje
ITALIJA - ŠVICA 3:2 (1:1)
STRELCI: Brunner (avtogol) v 1. min.; Brigger v 31. min.; Altobelli v 52. min.; Altobelli iz enajstmetrovke v 86. min.; Weber v 90. min.
ITALIJA: Zenga, Bergomi, Cabrini (od 11. min. Francini), F. Baresi, Bonetti, Bagni, Donadoni (od 41. min. Serena), Ancelotti, Altobelli, Dossena, Vialli.
ŠVICA: Brunner, Wittwer, Ryf, Weber, Geiger, Bamert (od 78. min. Bickel), Sutter, Hermann, Brigger, Gregy, Halter (od 69. min. Zuifi).
SODNIK: Schmidhuber (ZRN). Rumeni kartoni: Bregy, Bamert in Bagni.
GLEDALCEV: 70.000.
MILAN — Italijanska reprezentanca je uspešno začela svoje kvalifikacijske nastope v okviru evropskega nogometnega prvenstva. »Azzurri« so namreč včeraj v Milanu po pričakovanju, toda tudi z dokajšnjo težavo premagali trdožive Švicarje, ki so bili Italijanom povsem enakovredni. Vicinije-vi varovanci so sicer imeli večji del srečanja terensko premoč, treba pa je priznati, da so se Švicarji hrabro vrgli v boj in so tudi Italijane večkrat spravili v težave, predvsem na sredini igrišča.
Srečanje se je zelo dobro začelo za Italijane, ki so že v prvi minuti povedli po hudi napaki vratarja gostov Brunnerja. Donadoni je namreč izvedel prosti strel, Brunner se je podal proti žogi in jo kratkomalo sam spravil v svojo mrežo. Tudi ta napaka pa Švicarjev ni spravila s tira. »Azzurri« so sicer napadali, Švicarji pa se niso predali. Medtem pa je moral zaradi poškodbe zapustiti igrišče kapetan Cabrini, ki ga je zamenjal Francini. V 31. minuti je Švica izid izenačila, in to s krasnim zadetkom, ki ga je dosegel
Brigger izven kazenskega prostora. Izid se do konca polčasa ni spremenil. V 41. minuti pa je italijanska reprezentanca zaradi poškodbe »izgubila« še enega svojega igralca - Donadonija, ki ga je zamenjal Serena.
»Azzurri« so poletavno pričeli tudi drugi polčas. Že v uvodnih minutah je sodnik spregledal grob prekršek nad Sereno v švicarskem kazenskem prostoru. Malo zatem pa je Italija dosegla drugi zadetek z Altobellijem. Vodstvo je Italijanom vlilo poguma, da so nadaljevali z napadalno igro in tudi dosegli tretji gol z enajstmetrovko (sodnik je bil pri tem nekoliko radodaren...), ki jo je uspešno izvedel Altobelli.
Prav v zadnji minuti pa so Švicarji zaradi nepazljivosti italijanske obrambe dosegli še drugi zadetek in tako dokazali, da bodo v tej skupini marsikomu lahko prekrižali račune.
'	SKUPINA 2
DOSEDANJI IZIDI Švedska - Švica 2:0 Portugalska - Švedska 1:1 Švica - Portugalska 1:1 Italija - Švica 3:2
LESTVICA
Švedska	2	110	3:1	3
Italija	1	1	0	0	3:2	2
Portugalska 2	0	2	0	2:2	2
Švica	3	0	1	2	3:6	1
Malta	0	0	0	0	0:0	0
PREOSTALI SPORED Danes: Malta - Švedska; 6. 12. Malta - Italija; 24. 1. 87 Italija - Malta; 14. 2. Portugalska - Italija; 29. 3. Portugalska - Malta; 15. 4. Švica - Malta; 6. 5. Švedska - Malta; 3. 6. Švedska - Italija; 17. 6. Švica - Švedska; 23. 9. Švedska - Portugalska; 17. 10. Švica - Italija; 11. 11. Portugalska -Švica; 14. 11. Italija - Švedska; 15. 11. Malta - Švica; 5. 12. Italija - Portugalska; 20. 12. Malta - Portugalska.
Namizni tenis
Tudi Krasota vrsta na pokrajinskem turnirju
Danes bo v šoli Ricreatorio Nor-dio, v Ul. Scoglietto pokrajinski namiznoteniški turnir za mladince in naraščajnike. Od naših mladincev bodo nastopili Igor Milič, Franko Fabec in Mitja Ukmar, ki imajo letos za seboj že nekaj tovrstnih nastopov, zato lahko tokrat od njih pričakujemo kak vidnejši rezultat. Kar pa se tiče naraščajnikov in dečkov, ki bodo na tem tekmovanju nastopili skupaj (Marko Caharija, Ivan Zidarič, Aleksander Gruden, Jan Godnič in Marjan Milič), pa bo to drugi uradni nastop v letošnji sezoni, saj so nekateri že nastopili na podobnem turnirju pred štirinajstimi dnevi. (Z. S.)
Jadranovi košarkarji gostujejo danes v San Donaju
Naši pred prvo zmago v gosteh ?
V 8. kolu drugoligaškega italijanskega prvenstva bodo Jadranovi košarkarji danes ob 17.30 igrali v San Donaju proti domačemu moštvu, ki je doslej na lestvici zbralo osem točk. Naši pa so doslej le dvakrat zmagali.
Jadranovci bodo seveda danes pred težko nalogo, obenem pa so resno namenjeni, da dajo vse od sebe in po možnosti poskrbijo za presenečenje v San Donaju. Naši združeni ekipi bi seveda zmaga še kako dobro zalegla. Z osvojenima točkama bi se moštvo povzpelo proti sredini lestvice, uspeh v gosteh pa bi jadranovcem gotovo vlil novega samozaupanja za nadaljnji potek prvenstva.
Na sliki: prizor s srečanja Jadran -Montebelluna.
Meddruštvena smučarska ekipa se intenzivno pripravlja za novo sezono
domači šport
DANES
NEDELJA, 16. NOVEMBRA 1986
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
17.30	v San Donaju (Ul. Unita dltalia 12): San Dona - Jadran
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Trstu, Ul. Morpurgo: Stella Az-zurra - Breg Adriatherm
DEČKI
10.30	v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario - Breg Adriatherm
PROPAGANDA TROFEJA MESTA TRST
9.30	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor In-dules — Breg Adriatherm
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Proseku: Primorje - Vesna; 14.30 v Bazovici: Zarja - San Luigi; 14.30 v Repnu: Kras - Giarizzole
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	v Gorici: Azzurra - Sovodnje; 14.30 v Zagraju: Sagrado - Juventina; 14.30 v Trebčah: Primorec - S. Andrea; 10.45 v Ul. Carsia: CGS - Mladost; 8.30 pri Sv. Sergiju: Domus Arredamenti -Gaja; 10.45 v Ul. Flavia: S. Anna - Breg
NARAŠČAJNIKI
12.00	na Padričah: Giarizzole - Primorje
NAJMLAJŠI
9.30	v Ul. Flavia: Olimpia - Breg; 13.15 v Ul. Flavia: Giarizzole - Primorje
ZAČETNIKI
10.30	v Dolini: Breg - Portuale; 12.30 v Ul. Carsia: CGS - Primorje; 9.15 v Ron-kah: Ronchi - Mladost
ODBOJKA
UNDER 18 MOŠKI
10.00	v Trstu, licej Galilei: Prevenire -Bor; 11.00 v Repnu: Sloga - Inter 1904
UNDER18 ŽENSKE
10.00 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor - Le Volpi
SPOROČILO
Dopisnike in predstavnike društev naprošamo, da nam pravočasno sporočijo morebitne spremembe urnikov posameznih srečanj, da se v rubriki »Domači šport« izognemo neljubim napakam.
			
		obvestila	
Prisotnost na treningih in dobra volja nista dovolj
Združena ekipa na fizičnih pripravah v Bazovici
Priprave meddruštvene smučarske ekipe MZSTE na letošnjo tekmovalno sezono so že dalj časa v polnem teku. Ekipa je po krajšem premoru, ki je sledil zaključku lanske smučarske sezone začela julija serijo predsmučar-skih fizičnih priprav. Te so bile dvakrat na teden na prostem, in sicer v Bazovici in na Opčinah pod vodstvom društvenih trenerjev. Razen počitniškega premora avgusta so se priprave redno odvijale vse do konca prejšnjega meseca. Pri tem so pomembno vlogo imele ugodne vremenske razmere, ki so dovoljevale izpeljavo vadbenih planov nepretrgoma na prostem.
S snegom se je ekipa spoprijela šele Prve dni novembra, ko se je podala na tridnevni trening na Kaprun v Avstrijo. Po programu bi se moštvo moralo udeležiti smučarskih priprav že v začetku septembra in oktobra, vendar neugodne snežne razmere so članom ekipe onemogočile izvedbo treninga. Tako je ekipa startala s smučarskimi Pripravami z dokajšnjo zamudo glede na lansko sezono, zato bo to nadoknadila z bolj intenzivnimi treningi do konca decembra. V programu so priprave na Kaprunu že konec novembra, decembra pa prvi enodnevni nedeljski treningi v Kranjski gori ali v kraju z ugodnimi snežnimi razmerami. Pripravljalno obdobje bo sklenilo enotedensko zimovanje v Kranjski gori, kjer bo potekal verjetno tudi tečaj za vaditelje, namenjen starejšim društvenim
smučarjem. Treninge bo vodil tudi letos jugoslovanski demonstrator Dušan Videmšek, s pomočjo društvenih trenerjev. Na letošnjih treningih bo vadba slonela v večji meri na slalomu, v katerem je ekipa pokazala lani naj-večje pomanjkljivosti. Zaradi tega so smučarji na zadnjih pripravah na Kaprunu posvetili največ časa vadbi te discipline. Trening v avstrijskem smučarskem centru je potekal sicer v znamenju odličnih snežnih pogojih, tako da je moštvo izpeljalo v celoti vadbeni plan. Kot dopolnilo smučanju si je ekipa privoščila »sprostilni« trening v bazenu in opravila seveda obvezne pred-smučarske in posmučarske ogrevalne oziroma sprostilne vadbe. Treba je reči, da so se otroci lotili dela z veliko zagrizenostjo in vnemo, zato upamo, da se bodo prav tako izkazali na letošnjih tekmah. Medtem pa se fizično pripravljajo v telovadnici pri Domju pod vodstvom trenerja Sergija Petaro-sa, ki nadomešča lanskega trenerja prof. Gianija Furlaniča, kateremu ekipa izreka vso hvaležnost za uspešno oprevljeno lansko delo.
Vodstvo ekipe sestavljajo tudi letos štirje člani treh slovenskih smučarskih društev. Načelnik skupine je Robert Devetak (SPDT), podnačelnik je Silvio Taucer (Mladina), tehnični vodja ja Mario Rapotec (Breg), blagajnik in tajnik pa Devan Cesar (SPDT). SK Devin ne sodeluje v vodstvu ekipe, prisoten je le z nekaterimi tekmovalci.
Ekipa vstopa letos v četrto zaporedno leto delovanja. V tem obdobju si je nabrala veliko izkušenj, predvsem na organizativni in strokovni ravni, na področju kjer je bilo slovensko zamejsko smučanje odsotno v obliki združene ekipe. Združevanje sil je namreč edina oblika, da se zagotovi boljšim smučarjem tisto strokovno, organiza-tivno in finančno osnovo, ki jo posamezna društva ne bi mogla nuditi.
Tako je slovenska komponenta pri-
sotna tudi na tem pretežno italijanskem športnem področju, kar je izredno važno za celotno našo narodnostno skupnost. Vendar prisotnost in dobra volja nista dovolj. Treba je resnejšega pristopa in večje finančne razpoložljivosti, da se lahko zagotovi članom kvalitetnejšo in strokovnejšo ponudbo ter omogoči tisti kvalitetni skok, ki je v katerikoli panogi neobhodno potreben za večji uspeh.
(R. Devetak)
ŠD MLADINA
prireja SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME danes in jutri, 17. novembra, v Domu A. Sirk v Križu. Urnik sejma: danes od 10. do 20. ure in jutri od 16. do 20. ure.
SK DEVIN
priredi danes in jutri, 17. t. m., v dvorani Igo Gruden v Nabrežini tradicionalni SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME. Stojan vam bo na razpolago z vso novo opremo in nasveti. Urnik: danes od 10. do 21. ure, jutri, 17. t. m., od 16. do 21. ure.
TEHNIČNI ODBOR MEBLA obvešča, da bo v torek, 18. t. m., ob 20.30, v občinski telovadnici v Dolini seja pooblaščenih predstavnikov društev, ki sestavljajo žensko združeno odbojkarsko ekipo. Ker je predvidena obravnava nekaterih perečih problemov, odbor prosi za polnoštevilno prisotnost.
TPK SIRENA
priredi danes ob 17. uri, na pomorskem sedežu v Miramarskem drevoredu zabavno predstavo »Folies ’87« v izvedbi VAN VEOS, VIKJ SHOW, ROSINI. Vabljeni!
TENIŠKI ODSEK GAJE priredi v petek, 21. t. m., ob 20. uri, v restavraciji Furlan letno društveno večerjo za člane in prijatelje. Prijave po tel. štev. 814322 (Čorbo) do 19. t. m.
PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest v skupini plavalne šole, namenjene otrokom neplavalcem. Informacije po tel. 823293.
Na derbiju pred 19 leti več kot 1000 navijačev
Primorje - Vesna, tudi derbi spominov
Po šestih letih se bosta Primorje in Vesna ponovno srečala v okviru nogometnega prvenstva 2. AL. Športna usoda je namreč po 17 zanimivih, napetih in ogorčenih derbijih, ki so vedno privabili okrog igrišča številne navijače, ekipi ločila ob koncu sezone 80/81. Tedaj je namreč Primorje Izpadlo v 3. AL, Vesna pa je igrala v 2. AL. Že naslednjo sezono se je proseška enajsterica vrnila v 2. AL, vendar so Križani naredili korak naprej in prestopili v 1. AL, kjer so ostali tri sezone zaporedoma. Po šestih letih zasledovanja (ko je Vesna izpadla iz 1. v 2. ligo, je Primorje iz 2. šlo v 3.) se bosta tako ekipi danes spet srečali.
Prvič sta se Primorje in Vesna pomerila pred 20 leti, in sicer 18. 12. 1966 v Nabrežini, kjer sta igrali naslednji postavi:
VESNA: Ciacchi, D. Sulčič, Finotto, Raimondo, Canazza, Kener, Z. Košuta, Michelin, R. Košuta, De Michele, S. Sulčič.
PRIMORJE: Scheriani, Babudri, Delise, Stinco, Bartole, Sardoč, Depase, Fragiacomo, Zužič, Verginella, Živec.
Derbi, kateremu je sledilo 400 navdušenih navijačev, se je končal z zmago Primorja (3:1). Strelci so bili Verginella, Babudri, Zužič in Raimondo. Povratno srečanje, prav tako v iTabrežini, je osvojila Vesna s 3:0. Ekipi sta bila glavna Protagonista tega prvenstva 3.- AL (skupina L), kjer je skup-
no igralo 11 postav. Primorje in Vesna sta namreč v 20 tekmah zbrala po 31 točk in zato je bilo potrebno dodatno srečanje. To je bilo 30. 4. 1967 na nekdanjem igrišču Ponzia-ne, kjer se je zbralo nad 1000 ljubiteljev nogometa. Zmagala je Vesna 2:1 z goloma Renerja, za Primorje pa je bil uspešen Bartole. Vesna si je tako izborila pravico do kvalifikacijskih tekem s Porpettom in Pozzuolom in si nato zagotovila prestop v 2. AL.
V naslednjih letih smo prisostvovali še številnim lepim, zanimivim in tudi razburljivim prvenstvenim derbijem, kjer so veliko vlogo imeli tudi navijači obeh ekip, ki sta se nato večkrat pomerili tudi v okviru Puntarjevega in Racetovega memoriala, kot tudi v prijateljskih tekmah. Naši podatki pa se nanašajo izključno na prvenstvene derbije. Zadnji derbi je bil v Križu 27. 1. 1980 in se je končal brez zmagovalca (1:1). Strelca sta bila L. Zaccaria in B. Tenze.
Skupno je v 17 derbijih med Vesno in Primorjem padlo 45 golov, 24 jih je dala Vesna, 21 Primorje. Tudi glede zmag so Križani na boljšem, saj so slavili 7-krat, Primorje petkrat, a pet tekem se je končalo pri neodločenem rezultatu.
Še ena zanimivost današnjega derbija: po šestih letih bodo ponovno na igrišču le štirje nogometaši in sicer Pipan in F. Candotti za Vesno ter Zaccaria in W. Husu za Primorje. (B. Rupel)
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
UL. SV. FRANČIŠKA 38 — TRST — TEL. 768667 / 772002
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
1.	bogato izbiro najboljše kave
2.	kakovostno kavo po najugodnejši ceni
3.	dnevno sveže praženo in surovo kavo Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja
SKODELICA KAVE 500 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 90.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije)Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tei. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
16. novembra 1986
Človeški primer bolnice, ki hira v polikliniki
S pismom je postavila na glavo rimske zdravstvene strukture
Upokojenka z zlomljeno stegnenico je napisala: »Pomagajte mi umreti«
RIM — »Pomagajte mi umreti« je napisala 81-letna rimska upokojenka Lucia Tosti. Njenega čudne'ga sporočila ne gre pripisovati senilnim motnjam zbegane starke, saj je Tostijeva vse prej kot arteriosklerotična. Njen zapis, v katerem je bolnica potožila bolečine, ki jo mučijo podnevi in neprespane noči v družbi štiridesetih starejših sotrpink, je impresiven »jaccuse« okostenelih struktur rimske poliklinike, kjer nadebudna in očitno neustrašna Lucia že mesec dni brezupno čaka na ortopedsko operacijo.
Mesec dni se že nadaljuje njeno brezsmiselno fizično in psihično trpinčenje v bolnišnici, kjer so jo sprejeli zaradi zloma stegnenice. Starejše osebe imajo krhke kosti in neroden padec pred kopalnico je stal Lucio Tosti boleči zlom bedrne kosti.
Sestra, s katero deli stanovanje, v katerem se je ponesrečila, jo je takoj pospremila v bolnišnico. In Lucia Tosti, ki je prebolela celo raka na nosnici, hira zdaj zaradi polomljene kosti, ki je zdravniki niso še niti dali v mavec. Ko bi jo operirali takoj po sprejetju v bolnico, bi ji verjetno prihranili vrsto nevšečnosti in bolečin, poleg tega pa ne bi po nepotrebnem tvegali, da se dokaj banalen zlom kosti sprevrže v posplošeno osteoporozo.
Zdaj, ko je njeno presunljivo pismo objavil na prvi strani eden izmed vidnejših rimskih dnevnikov, je Lucia Tosti »zaslovela« in dosegla, kar je hotela. V kratkem bo zame-
njala ortopedski oddelek rimske poliklinike za kirurškega, kjer jo bodo operirali po hitrem postopku. Z njo bo najbrž prišlo na težko dočakano vrsto še sedem od trinajstih pacientov, na katere so prav tako »pozabili«.
Srečen konec neverjetne osebne zgodbe pa je le začetek hude ure za rimsko polikliniko, v trohneče tkivo katere je Tostijeva zasadila dvorezen nož. Njeno protestno pismo bo namreč po vsej verjetnosti pomagalo dejansko preobremenjeni zdravstveni ustanovi, ki je že leta 1982 klicala na pomoč zaradi prevelikega števila pacientov, neracionalne ureditve štirih otropedskih oddelkov, za katere odgovarja en sam institut, in pomanjkljive bolničarske službe, da si opomore. Obenem pa je njen primer, ki si ga je nemudoma prilastil tisk, sprožil vrsto vprašanj, na katera bi vodilni kadri poliklinike najraje ne dajali odgovorov. V polikliniki zaenkrat vse molči. Antonio Ruberti, rektor rimske univerze, je izrazil željo, da se sreča s predstavniki tiska in se ni prikazal. Druga tiskovna konferenca je prav tako šla po vodi. Ob koncu tedna se baroni pač odpravljajo neznano kam. Edinole prof. Gianfranco Turchetti, v službi pri Centru za visok krvni pritisk poliklinike, je časnikarjem izjavil, da bo primer Tosti rešen edinole zato, ker se je zanjo zanimal tisk. Takih primerov je še in še, mnogi pa ne pridejo nikoli na dan. »In to je žalostno,« je zaključil Turchetti.
W
Se en nabornik naredil samomor
BARI - Le štiri dni po samomoru 20-letnega nabornika Giampiera Tio-na v Lecceju se je za usodni korak odločil tudi Silvestra Curro, rojen 2. 9. 1967 v Pioltellu (Milano). Vojaški rok je začel služiti šele 6. novembra v središču za urjenje nabornikov pri 48. bataljonu Ferrara v Bariju. Šest dni pozneje so ga sprejeli v vojaško bolnišnico zaradi zloma leve rame in nič ni kazalo, da bi devetnajstletnik bil kakor koli potrt ali razburjen. Ob prihodu v vojašnico je na izrecno vprašanje nekega oficirja odvrnil, da nima čisto nobenega problema, ne moralnega ali psihičnega, niti ne družinskega.
Truplo je odkril včeraj zgodaj zjutraj vojaški kaplan: nesrečnik se je s svojim modrim šalom obesil na drevesno vejo. Zgodilo se je med 22. uro v petek in 6.45 včeraj. Državno vojaško tožilstvo v Bariju je odredilo preiskavo.
Afriške čebele morilke pred mehiškimi mejami
CIUDAD DE MEXICO — Mehika se intenzivno pripravlja, da bi zavrnila zračni napad na svojih južnih mejah, ki ga pričakuje čez slab mesec dni. Napadalci so tako imenovane afriške čebele, znane tudi pod imenom čebele morilke.
Kljub zloglasnemu slovesu sta vladi Mehike in ZDA opozorili prebivalstvo, da je ta selitev morilk proti severu nevarna predvsem za domače čebelarstvo in za proizvodnjo medu, v manjši meri za ljudi. Mehika je namreč v svetu vodilni izvoznik medu, saj izvaža letno v ZDA in v Evropo kar 45.000 ton medu. Nič čudnega torej, da sta državi zaskrbljeni.
Čebele morilke so se pojavile v Latinski Ameriki leta 1957, ko so brazilski strokovnjaki pri poskusu vzgojitve hibridne vrste, ki bi bila v tropskem pasu produktivnejša od
evropske čebele, pomotoma osvobodili 26 matic in rojev afriške čebele. Afriška, čebela je zelo napadalna, vso skrb posveča predvsem razmnoževanju, med ji v bistvu služi le za potomce. V Venezueli se je z njenim pojavom proizvodnja medu znižala za 85 odstotkov.
Pred kratkim so opazili roj nedaleč od mehiško-gvatemalske meje. Mehika jih bo skušala zaustaviti s posebnimi pastmi, prav tako bodo poskušali s križanjem omiliti napadalnost. Mehiške čebelarje bodo usposobili za ravnanje z afriškimi čebelami, prepovedali bodo namestitev panjev v pasu do 200 metrov od naselij, omejili bodo gibanje domačih živali in zagotovili protistrup za zdravljenje pikov te napadalne čebele. Pri teh naporih Mehiko podpirajo ZDA.
V Černobilu zakopali poškodovani reaktor
MOSKVA — V Černobilu so dogradili velikanski hranilnik iz cementa in jekla, v katerem bo ostal za vselej vkopan četrti reaktor jedrske elektrarne, ki je bil poškodovan ob tragediji z dne 26. aprila letos. Glasilo KP SZ Pravda piše, da je konstrukcija visoka 61 metrov in da so jo začeli graditi takoj po nesreči. Najprej so pod temelji reaktorja pripravili »cementno blazino«, za katero je bilo treba izkopati 136 metrov dolg predor in seveda odstraniti na stotine kubičnih metrov zemlje in kamenja. Od štirih sten »krste« so kot prvo izgradili notranjo, da bi tako ločili poškodovani reaktor od tretjega reaktorja, ki je tam blizu (hladilne naprave sta imela skupne). Nato so zgradili še druge tri stene, pri čemer je bilo treba paziti na nevarnost sevanja, zaradi katere niso smeli delavci obstati na delovišču več kot tri minute.
Pravda naglaša, da je bila s tem opravljena zadnja faza del za odstranitev posledic aprilske nesreče, ki pa ne sme za nobeno ceno v pozabo, ampak mora biti predmet razmisleka.
Incidenti pred jedrsko elektrarno pri Caorsu
CAORSO — Okrog osmih včeraj zjutraj so se pred glavnim vhodom v jedrsko centralo pri Caorsu (Piacenza) silovito spopadli policisti in karabinjerji na eni ter tako imenovani avtonomisti iz sklopa organizacije »Coordinamento nazionale antinucleare antiimperialista«. Trije agenti so bili lažje ranjeni, manjše poškodbe pa je utrpelo tudi kakih deset demonstrantov. Ti so se že ob dveh ponoči postrojih pred vhodom v centralo, da bi preprečili delavcem vstop, toda poseg varnostnikov jim je namero preprečil, tako da je vseh 76 delavcev lahko nemoteno nadaljevalo s polnjenjem hranilnikov za gorivo in izrednim vzdrževanjem reaktorja, kakor je pojasnil direktor JE inž. Morandi. Dodal je, da bo centrala začela spet redno obratovati nekje okoli 20. decembra.
Po neredih, med katerimi so agenti istovetili več demonstrantov, so avtonomisti v povorki obšli središče Caorsa in z ugrabljenim šolabusom zaprli za kratek čas še stranski dohod v centralo. Demonstrantje, ki naj bi jih bilo po izračunu karabinjerjev okrog 500, so napovedali podobni akciji tudi pred jedrskima elektrarnama PEC v Brasimonu pri Bologni (jutri) in v Montaltu di Castru (9. decembra).
KUPUJ NA OPČINAH
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ ’86
OPČINE - Od 1. 11. do 31. 12. 1986 dobiš za vsakih 10.000 lir nakupa srečko velikega nagradnega žrebanja Božič ’86.
Kupuj v včlanjenih trgovinah in nasmehnila se ti bo sreča !!!
1.	nagrada FORD SIERRA 1800 cc
2.	nagrada FORD ESCORT 1300 cc
3.	nagrada FORD FIESTA 1100 cc
Žrebanje bo dne 5.1.1987. Izid bo objavljen v dnevnem tisku 8. januarja 1987.
CASSA KUKALIl IlO AKTIGIANA-OP1CINA l-IKAMILMICA IN POSOSILMICA-OPČIMir
sezonske
modne
novosti
TRST
Tel.: 767235 Trg sv. Jakoba 6
vergom
pelletterie
ENTE NAZIONALE PER LENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma - Via G. B. Martini 3
Borba proti zračnemu onesnaženju
RIM — Rimski župan Nicola Signo-rello je predlagal »teden mobilizacije«, da bi preverili niz ukrepov, ki naj bi zmanjšali stopnjo onesnaženosti zraku. To je rezultat včerajšnjega srečanja med rimskimi upravitelji in sindikalno zvezo CGIL, CISL in UIL,. ki je že napovedala 28. november za dan »brez osebnih avtomobilov«. Signorellov predlog so sindikati podprli, a dvomijo, da bo uspešen, saj bržkone ne bo rimska občinska uprava sposobna ojačiti mestnega prevoza niti za 28. november. Zračna in zvočna onesnaženost je v Rimu dosegla že tako stopnjo, da bi sanacija zahtevala dolgoročnejše in bolj drastične posege, ki bi spremenili predvsem dosedanje navade prebivalstva. Medtem so rimski mestni redarji ojačili nadzorstvo nad izpušnimi plini osebnih avtomobilov, saj je na cesti vse preveč vozil, pri katerih je izgorevanje nepravilno.
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
*
Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in poviška kapitala v izplačilu sledeča:
	Kuponi	Poviški kapitala	
POSOJILA	izplačljivi 1.6.1987	Polletje 1.12.1986	Skupna vrednost
		31.5.1987	1.6.1987
1980-1987 ovrednoteno (Henry)	6,—%				
1982-1989			
ovrednoteno III. emisija (Redi)	8,—%	—3,078%	—4,984%
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu.