Političen list za slovenski narod Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., u jeden mesec 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za cslo loto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh nlicah St. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. 2N5. V Ljubljani, v sredo 11. decembra 1895. Letnilt XXIII. Volilna preosnova. Socijalnodemokratični poslanec Pernerstorfer je utemeljeval 6. decembra nujni predlog o volilni preosnovi, isti dan je izjavil ministerski predsednik Badeni, da v treh, štirih dneh vlada točno in jasno naznani svoje stališče gledč volilne preosnove. Ti dnevi so kmalu minuli, toda Badeni ni dal nobenega pojasnila, marveč povedal, da v prvi seji meseca februvarija izroči vlada zbornici načrt o volilni preosnovi. Sedaj, dejal je Badeni, zato ne pride na dan z dogotovljenim vladnim načrtom, ker ne mara o njem prezgodnjih razprav in ker mu je veliko na tem, da ga zbornica vsprejme. Tacega postopanja v parlamentarni državi dosedaj nismo bili vajeni in ne gre nam v glavo, kaj bi mogle škoditi razprave po listih vladnemu načrtu. Gotovo bi bilo umestno, da se da prilika vo-lilcem, povedati svojo misel o volilni preosnovi, in tudi poslancem bi bilo ustreženo, da se mej božičnimi počitnicami dogovori s svojimi volilci, kako jim je postopati v tem velevažnem vprašanju. Kakor je videti, tega ue mara sedanja neparlamentarna vlada. Glavni vzrok pa je po našem mnenju ta, da hoče osrednja vl»da preprečiti, da bi se pod vtisom vladnih načel o volilni preosnovi vršila zasedanja deželnih zborov, ki zborujejo meseca januvarija. Kajti gotovo je, da bi se po vseh zbornicah poslanci pečali s to zadevo. To pa nam je uprav najmanj umevno, kako da hoče to zabranjevati grof Badeni, ki bi po svojem poljskem avtonomističnem stališču tudi v sedanjih razmerah moral dati deželnim zborom vsaj one pravice, ki jim gredo tudi po sedaj veljavnih zakonih. LISTEK Črtice iz somatologije. XV. Noge. Da ni treba človeku po glavi hoditi — kar je baje nerodno — ima noge, ki ga nosijo iu prestavljajo iz enega kraja v drug. Ker so prav na kraji života, pravimo jim (z rokami vred) „ekstre-mitete". Imajo pa štiri dele: bedro, koleuo, stegno in stopal. Za vsakdanjo rabo so zlasti trije poslednji znameniti. Koleno daje uogi gibčnost, stegno urnost in stopal sigurnost. Koleno nam služi pri p o k 1 e k o v a n j i. Tudi šolarji menda kolena zelo rabijo, ker se skorej sle-hrnemu na kolenu najprej hlače strgajo. Kedor se rad uklauja in dobrika iz kakega sebičnega namena, imenuje se „klečeplaz". — Velike važnosti je koleno pri vojaškem „eksercirauji" ; zato je češče kak fant kregan, če nima gibčnih koldn, n. pr.: nSie Unteroffuier, bringen Sie doch diesem uniformirten Traumbuch mehr strammes Marschbevvusstsein in die Kniegelenke! Der Lilmmel hingt ja beim Dtfiliren wie ein Gleichniss!" Ali: „Will der Kerl doch stramm marschiren und die Beine durchdrucken I Er hilpft ja wie ein verliebtes Krokodil in der Tanz-stunde 1" Kedor ima eno nogo krajšo od druge, tak navadno ni »potrjen" in je k večjemu za črno vojno. Njega dni pa menda niso bili tako izbirčni, vsaj /V/ O vladnem načrtu samem seveda nimamo nobenih zanesljivih poročil. Načrt je izdelal sekcijski načelnik v naučnem ministerstvu, dr. Bittner, ki bo baje imenovan mej božičnimi pčitnicami ministrom za Galicijo ter bi kot minister v državni zbornici sam zastopal vladni načrt o volilni preosnovi. — Ako bo načrt tako dober, kakor se sedaj skrivnostno hrani v vladnih predalih, bodemo gotovo vsi zadovoljni ž njim in Badeni bo rešil jedno najtežavnejših svojih nalog. Državni zbor. Na Dunaju, 10. decembra. V današnji seji je vprašal posl. B o b i č načelnika davčnega odseka, kaj je z zakonskim načrtom glede revizije zemljiško davčnega katastra. Posl. dr. Menger kot načelnik odgovarja, da je že objavil sejo davčnega odseka, v kateri se bode vršilo konečno posvetovanje o tem načrtu, ter pripomni, da se j'e o tem zakonu pogajal z več drugimi strankami, ki žele doseči kmetijstvu ugod-nejih pogojev, kakor je bilo pričakovati po izjavi finančnega ministra od davčnega odseka. Na to se nadaljuje glavno posvetovanje o proračunu. Prvi nastopi posl. Kramar, ki se najpreje peča z valuto in bančnim vprašanjem. Govornik je naglašal potrebo, da se ustanovi gospodarsko dobro urejena banka. Od dobre, ugodne rešitve bančnega vprašanja povodom ponovitve pogodbe z Ogersko je odvisna cela bodočnost našega denarnega prometa. Dalje je potrebno, da dobi država merodajen vpliv na vse bančne zavode, ker le tedaj je mogoča te- tako se bere v neki pridigi za god sv. Štefana: „Pergudilu se je bilu ob času tega šaukaviga in špotliviga filozofa iz imenam A r i s t u s ; de leti zaglejdal je bil u mej drugimi tudi eniga krulaviga, šepastiga Soldata, tega glejdal je inu glejdal, od nug do glave iz smebam ; ravnu kakor de bi bil hotel reči: Ti si pač za boj, ti si pač za vojsku-vajne, kakor použ za ples, ali zaic za boben. Tu, kir zamerkal je ta zan>čuvani krulavi žolnčr P i 1 o -pater, stopil je k njemu, h špotlivcu, namreč: tir dj&l je h taistemu : „Tibi deest cor ad pugnan-dum, et mihi desunt pedes ad fungiendum, sed non cor ad certandum". (Pridige o. Rogerija.1 Neki človek je bil v otročjih letih toliko zanemarjen, da sta se mu nogi pri kolenih skrčili in je postal kruljev za celo življenje. Nij je pa nesreče brez sreče. Ko nekoč na hrastu obira ježice in se mu veja odlomi, pade raz drevo ter obvisi na zadnji veji vsled sključenih ndg. Zbog samega veselja vskli-kne: „Hej, kako je dobro, da človek nima ravnih nog I" Ce sta obe nogi *za nič", je človek „hrom". Takim se prišteva tudi s r eč a. „Das Gliick ist lah m. Wie mancher Mensch Zu dem den Weg e« angetreten. Ward alterskrank und harrensmiid', Eh' seine Augen es erspahten." Kedor ima ravne noge in prav po konci hodi, pravimo, da „se postavlja", zlasti, če je razven tega še ponosen. A tudi tukaj ni dobro,kar je preveč, n. pr meljna preosnova. Dalje omenja poslanec avstro-ogerske pogodbe. On radostno pozdravlja izjave posl. grofa Kuenburga in viteza Milevskega ter izraža željo, naj bi se tako odločne in premišljene besede slišale tudi tedaj, ko bode zbornica obravnavala obnovitev pogodbe. Vlada mora pripoznati, da se pogodba ne sme obnoviti jedino le z našo popustljivostjo. Omenjajoč finančnih razmer povdarja govornik dvoje važnih vprašanj: zboljšanje poljedelstva in ureditev deželnih financ. Pred vsem je potrebna temeljita preosnova naravnostnih davkov, ker le tem potom je mogoče urediti naše denarne razmere. Res je sicer, da bode ta preosnova spremenila vse naše javne razmere, toda treba je narediti pot od centralizma do decentralizacije. Nato preide govornik na političen položaj. Zi-stem grofa Badenija ni nič druzega, nego nadaljevanje onega grofa Taaffeja. Ko bi grof Taaffe ne bil pripravil pota, bil bi grof Badeni nemogoč. Le v tem se razlikuje Badenijeva vlada, in je vsled tega toliko slabeja, ker ima obsolutno neparlamentarični značaj, ker namreč ni v njej zastopan nobeden zborničen član. Boljša pa je Badenijeva vlada v tem oziru, ker hoče grof Badeni spoznati ne samo parlament, ampak tudi narode in njihove potrebe, kar se pa grofu Taaffeju ni posrečilo. V politični situ-vaciji se je dosedaj v toliko spremenilo, ker je vlada temeljito spremenila način, po katerem hoče postopati s češko opozicijo. V prejšnjih časih se je na nas jako malo oziralo, da trdilo se je celo, da smo državo razrušujoča stranka. Še celo v zasebnem občevanju so se nas bolj ogibali, nego socijalnih demokratov. Z grofom Badenijem se je pa spremenila cela stvar. On si je prevzel nalogo , da se o našem narodu ter naši deželi pouči pri nas samih. Vse to BEinjahriger Koppe, Sie brauchen sich gar nicht so viel einzubilden, dass Sie Professor sind I Wenn mein Vater seinerzeit meiner Mutter nachgegeben hiitt, wiire ich vielleicht jetz auch so ein Kameel, wie Sie!" — Ali: „Einjiihriger, nur nicht so a uf-g e b 1 a s e n I Sie sehen ja aus, wie ein vvattirter Zwirnfadenl" Za hojo so posebno potrebna krepka stegna (krače) in trdna s t o p d I a. Ce ima kak možki tanke noge, pravimo, da se mu kar hlače opletajo". Vojaki • častniki si pomagajo s tem, da stegna „batir»jo", česar navadni prostak ne sme ter mora za to marsikako požreti, n. pr.: „Heda, Sie langer Schafskopf, nehmen Sie gefiilligst Ihre Quadratla-tschen besser zusammen I Oder meinen Sie, dass die Trippelalliauz Ihretwegen geschaffen ist, damit Sie Ihre unqualificirten Knochen nach Belieben in Mittel - Europa 'rumvverfen konnen 1" — Ali: „Wie, was, Sie tollkiihner Plutareh wollen sich auf diesen dilunen Hammelsbeinen mit in's Mauover wagen ; da d'rauf traut' ich mich nicht einmal ein Viertel Pfund Wurst zu holen 1" Hoditi sicer človeka že v mladosti nauč<$; vender pa, če mora obleči vojaško suknjo, še tega ae zna, n. pr.: „Die erste Bedingung beim Marschie-ren ist: S c h r i 11- und M a u 1 halten 1 Also, wenu ich sage: BPrei wegg I" dann miisst Ihr die Beine schmeissen, dass die Leute im 3. Stock denken; da oben fiiegt ein Zug Kraniche vorbei I" — Doma lahko stopaš ali z desno, ali pa z levo nogo naprej se je pa zgodilo le vsled prijaznosti, katero smo mu tudi mi vračevali. S to spremembo smo mi zadovoljni, in to tem bolj, ker ga do tega koraka niso dovedle le gotove osebe, marveč češki narod, ki gotovo zasluži, da se o njem drugače govori. ; Z ozirom na to pa tudi upamo, da nam bo sedaj lažje mogoče, vspešneje delovati za naše gospodarske razmere, kar nam do sedaj ni bilo mogoče; toda pri ti priliki pa že sedaj izjavljamo, da v gospodarskih vprašanjih ne bodemo zapustili demokratičnega in socijalnega stališča. Vkljub tej spremembi pa moram omeniti, da ne bodemo spremenili svojega stališča nasproti vladi, temveč bodemo tudi nadalje pobijali vladni zistem, seveda nekoliko mirneje. Ako se bode uljudno postopalo z nami, tedaj tudi mi ne bodemo imeli vzroka, ostati v strogi opoziciji. Odkrito pa moramo povdariti, da nove razmere še nimajo nikake trdne podlage, in vsaj tako trdne ne, da bi je mogli izročiti v roke praškega namestnika, čegar preteklosti Cehi ne bodo nikdar pozabili. Grof Thun, ki je sedaj premagan na celi črti, je vladal poprej kakor kak minister in vsled tega je bilo vedenje češkega naroda popolno opravičeno. — Mladočehi sicer ne zahtevajo, da odstopi grof Thun, ker to je stvar državne eksekutive, marveč prepuščajo celo zadevo previdnosti ministerskega predsednika. Konečno izraža jedino željo češkega naroda, da se namreč dožene sprava mej Nemci in Cehi in se vrne v deželo narodni mir. Posl. Dipauli obširneje popisuje vzroke, vsled katerih so izstopili nekateri člani iz Hohen-wartovega kliba ter izjavlja, da člani nove katoliške ljudske stranke ne bodo nasprotovali konservativni stranki, ter bodo vselej podpirali za krščansko ljudstvo koristne predloge. Nasprotno si pa hoče katoliška ljudska stranka ohraniti popolno neodvisnost na vse strani. Ministerski predsednik grof Badeni omenja najpreje, da je vkljub temu, da j« pred šestimi tedni razvil svoj program, dolžnost vlade, da pojasni nekatere točke ter odgovori na nekatera vprašanja. Minister se najpreje zahvaljuje budgetnemu odseku za naglo rešitev državnega proračuna ter se častno spominja pokojnega grota Taaffeja, o katerem pravi, da bi ga morali posnemati vsi uradniki. — Potem omenja minister pogodbe z Ogersko ter pripomni, da se je pri obnovitvi v prvi vrsti ozirati na tostranske koristi, in najvažneja vladna naloga je, da povsodi odločno zastopa avstrijske interese. Kar se tiče pogajanja mej vlado in Mladočehi, izjavlja minister, da manjka temu dosedaj še vsaktere podlage. Pogajanja kot taka se še niso vršila, vender so pa stopili nekateri vladni člani v dogovor z zastopniki mladočeške stranke. S tem činom ni spolnila vlada samo svoje dolžnosti, marveč je tudi delovala v smislu svojega programa, ker ji je mnogo na tem, da pomiri posamezne narode. Vlada upa, da jo za- po vojaško mora pa vedno leva nastopati, n. pr.: „Mit dem 1 i n k e n Fuss wird augetreten ! der rechte ist hiebei nur als gefallige Zugabe der Natur zu betrachten!" Ali pa: „Tritt der Kerl mit dem r e c h t e n Fuss an I Da mogen die Teufel wieder echon ttber eine verlorene Seele jauchzen I" Pravijo, da je žaba tudi nogo vzdignila, ko so konja kovali — seveda prostovoljno; vojak je pa h temu včasih p r i m o r a n, n. pr.: „R e c h te s Bein — hebt! . . . Majer! Rechte s Bein hab' ich gesagt! Jetzt kennt der Kerl seine zwei Beine nicht mehr auseinander ! Was thiiten Sie erst, wenn Sie eine Kuh wiiren !" — Ce vojaški pravilnik zahteva posebni način hoje, naj bi že bilo; a tudi stati včasih človek ne zna prav, n. pr.: „Stehen Sie doch nicht, wie ein Statist im Theater I Sie haben ohnehin von der Statistik keinen Dunst!" — Stoji se lahko tudi le na j ed ni nogi; pa tudi tega ne zna vsakedo, čeprav je sicer učen, n. pr.: .Was, Einjabriger, Sie wollen Doktor der Philosophie werden und konnen nicht einmal auf e i n e m Fusse stehen! Das kann ja doch jede alte Gans!" Kedor je že okušal sladkosti in grenkosti vojaških vaj, vč, da je treba včasih nanagloma usta-v i t i ali pa brž obrniti se. Ce tega ne stori prav in o pravem času, dobi uk6r, n. pr.: .Kerls, wenn ich vor einer Mauer ,halt' rufe, so miisst Ihr stehen bleibcn, — nicht, weil die Mauer da ist, sondern, weil ich ,halt' gerufen habe!" — Ali pa: stopniki češkega naroda podpirajo pri tem poslu. S postopanjem grofa Thuna je ministerski predsednik zadovoljen. Glede Jugoslovanov iu njih zahtev je Badeni dejal: „Glede zahtev jugoslovanskih narodov skliceval bi se lahko le na to, kar sem že opetovaco na drugem mestu omenil nasproti Rusinom v Galiciji kot svoje načelno vodilo. Vlada se Čuti ne le opravičeno, marveč tudi dolžno, ustrezati dobrohotno dejanjskim narodno kulturnim potrebam teh narodov. — Vlada pa si seveda pridrži, da z ozirom na v to potrebna sredstva presojuje in od pravic, v mejah ustave zagotovljenih vsem narodom, dovoli, bodi si v finančnem ali narodnem oziru, ono, kar se takoj lahko uresniči na zdravi podlagi, ne pa onega, kar je ali utopija, ali pa še ni dozorelo. Tedaj nič tacega, kar bi napravilo utis prazno stoječe hiše, ki naj se ohrani, uravna in morda tudi upravi, ne da bi bilo neposredno pričakovati, da se bode tudi obljudila. — Torej nobene koncesije samo za izzivanje druzih, pač pa hoče dejanjsko podpirati vse zahteve, katere so upravičene in uresničljive". — Glede uradniškega vprašanja izjavi minister, da bode vlada še nadalje vodila politiko ter da morajo uradniki v prvi vrsti zastopati vladne koristi. V korist vlade in narodov je, ako razmere mej vlado in njenimi uradniki niso skaljene. Konečno omenja grof Badeni še volilne preosnove ter pripomni, da nima nikakega vzroka zavrniti vprašanje, kedaj se predloži zbornici vladna predloga. Načrt je že dalje časa gotov in minister bi ga takoj lahko predložil, ker je že donil v to svrho potrebno najvišje dovoljenje. To bi pa le tedaj storil, ako bi hotel napraviti kak poseben vtis. „Ker se pa zelo zanimam za usodo te predloge in ker o njej ne želim nikake razprave, dokler nisem predložil predloga visoki zbornici, zato izjavljam samo, da bodem predložil načrt v prvi seji po božičnih počitnicah in upam, da bode odsek v tem času s svojim delom gotov". Tako je končal Badeni svoj govor, ki je v marsikaterem oziru značilen. Potem ko je še poslanec Z a č e k omenjal velikih krivic, katere se gode češkemu narodu na Moravskem, ko je poslanec Zurkaii pojasnoval kultu-relne in jezikovne želje Rusinov na Rumunskem in v Bukovini in posl. Steiner polemizoval proti liberalnim govornikom, se je sklenila debata. Prihodnja seja jutri. Politični pregled. V Ljubljani, 11. decembra. Odbor katoliško-konservativne stranke na Štajerskem se je včeraj posvetoval, ali naj štajerski nemško-konservativni poslanci še ostanejo v Hohenwartovem klubu, ali naj se pridružijo katoliški ljudski stranki. Razgovora so se udeležili dr- .Kerls, dreh't euch doch schnellerl Ein Tapir ist gegen Euch der reine Augenblicksphotograph!" Pri stopalu so najimenitneji prsti in pčta. Ce je treba koga zalezovati ali kako skrivnost vjeti, hodimo „po prstih"; kdor pa hoče ubežati, je dovolj, da .petd odnese" (tat). O prilizovalcu pravimo, da .pet4 liže"; kdor pa vedno ali vsaj pogostoma kam zahaja, .petd brusi". O tem bi vedeli veliko povedati agitatorji ob času volitev. Nekateri tako leta od hiše do hiše, da ga komaj .pete dohajajo". N. pr.: „Dr. J. jadra s tako hitrostjo po Ljubljani, da se kljub velikanskemu blatu kar kadi za njim !" — Ali pa: ......in jo ,urnih krač' jadra proti domu, da kar škrici vihrajo, seveda vsi na katoliški podlagi." (Ii .omikane" pisave .Slov. Naroda".) Da bi pa kdo tekel tako urnih krač, da bi sam sebe zadaj pustil, menda ni verjeti! Kadar zločiuca žene orožnik, zahteva, da mora hitro hoditi; a včasih se mu ta tudi dobro odreže, n. pr.: Zandar: .Urno naprej! Ali meniš, da ti bom dal druge noge napraviti?!" — Zločinec: .Le nikar se preveč ne hudujte! Kaj pa bi vi žandarmi počeli, če bi nas ne bilo!" Udarec z rok6 se sem ter tje imenuje .klofuta", — oni z nog6 pa .brca". Ne spada sicer med jedila, pa vendar se lahko pripeti, da jo mora človek .požreti", če je noče spraviti v žep. — O pravem času priti, je dobro; o pravem času iti, še bolje. Nemec pravi: „Gehen konnen ist besser, als fahren miissen." žavni poslanci Karlon, Morsey, Kaltenegger, več deželnih poslancev in načelnikov političnih društev. Sklenili so po daljšem in živahnem razgovoru resolucijo, v kateri pravijo, da sedaj ni takih vzrokov, ki bi bili povod katoliško-konservativnim štajerskim poslancem, da bi solidarno stopili iz konservativnega kluba in se pridružili katoliški ljudski stranki. Glede izstopa barona Morsey so vzeli na znanje, da s svojim izstopom ni hotel izstopiti iz katoliško-konserva-tivne stranke in tudi ne delovati proti njeni organizaciji. — Sklep torej kaže, da sta dva toka mej štajerskimi nemškimi konservativci in resolucija se je ozirala na oba ter dala prosto roko vsakemu poslancu, da stori, kar spotoa za boljše, le za soli-daren izstop iz flohenwartovega kluba ni sedaj dovolj tehtnih vzrokov. O parlamentarnem položaju ee poroča .Obzoru" z Dunaja: Kakor sem že slutil, člani hrvatsko-slovenskega kluba za sedaj ne vstopijo v Hohenvvartov klub. Sicer pa se je v seji, v kateri so se o tem posvetovali, pokazala ne mala volja, da bi se vrnili v klub. Rvči pa se mora, da se je jedini poslanec Nabergoj odločno ustavljal, češ, da Hohenwartov klub ni ničesa storil za Slovence v Trstu. Poslanci se bodo o priliki deželnih zborov dogovorili s svojimi prijatelji v Ljubljani in Zadru, ter se odločili, ko se zopet snide državni zbor. In kako se bodo odločili? To je težko uganiti, a zdi se mi, da se bodo povrnili v Hohenwartov klub. To želč tudi Mladočehi, ki v istem smislu vplivajo na klub neodvisnih hrvatskih in slovenskih poslancev, to je na Biankinija in tovariše. Mladočehi so se precej unesli, ter z ozirom na sedanji položaj v državnem zboru že 6, da bi bil slovanski živelj v Hohenwartovem klubu kolikor mogoče močan in da se združijo južni Slovani. Morem vam pa tudi to reči, da ima Hohenwart veliko zaslugo za hrvatsko gimnazijo v Zadru. Ko je dalmatinski namestnik, David, prvo leto svojega namestništva predložil vladi sklep deželnega zbora o pohrvatenju zadrske gimnazije, izrazil se je proti sklepu, češ, da bi to zahtevalo brez potrebe nekaj .političnih mučenikov", vender je predložil sklep, ker bi italijanska gimnazija v interesu države itak morala ponehati. Ministerski svet je v tem smislu vzel na znanje dotični sklep, ki je ostal na papirju do letošnjega leta, ko je Klaič s pomočjo grofa Hobenvvarta spravil vprašanje v tok, in minister Gautsch je v proračunskem odseku obljubil gimnazijo za 1. 1897. Tudi to vam moram sporočiti, da so brezvspešni vsi koraki itali-janašev za italijansko ljudsko šolo v Šplitu. Italijanskih šol v Dalmaciji gotovo ne bodo pomnožili. Ako pa bode dalje časa ostal Badeni na krmilu, bode se tudi vprašanje o notranjem uradnem jeziku v Dalmaciji rešilo ugodno v hrvatskem smislu." Glejte, glejte, kako se vse spreminja na svetu in sicer tako hitro. Do nedavna ni bilo čitati v teh listih proti Hohenwartu in njegovim slovenskim sodrugom v konservativnem klubu druzega, kakor da soizdajice, Z nogami hodimo lahko naprej ali nazaj. Kdor se je pri vrvarju .izučil", ne bi smel .potrjen" biti, ker ja navajen hoditi le po račje. Mej živalmi se v tem oziru zlasti odlikuje rak; zato pravimo tudi v navadnem življenju : tu ali tam gre rakovo pot. V oziru hoje imajo Nemci pregovor: „Am langsamsten schreitet der Mensch vorvviirts, am schnellsten lauft er Gefahr und am schwersten geht er in sich." Zanimive so krive noge, ki so ali notri ali pa v u n upognjene. Poslednje imajo prav pogostoma Abrahamovi potomci, katerim to seveda ni povšeči. N. pr.: .Gott, was for e' Vorurtheil, dass nur uiisere Leut' sollen haben krumme Bein'! Hat e' Jud' krumme Bein', sagt man gleich: des is e' krummbeiniger Jud'! Is es aber e' O h ris t, da sagensie: er war bei der Cavallerie!" — Naravno je, da se nevesta brani tacega ženina, čeravno ima denarja, ko .pečka". Toda judje imajo nabrušen jezik ter so dobri mešetarji, n. pr.: .Wa-rum wollen Sie nicht heiraten den reicheu Salcmon Itzig?" — „Ich mag ihn nicht. weil er krumm ist!" — .Aber ich bitt' Sie Frailain, wen Se ueh-men einen geraden Mann und er springt z. B. auf de Tramway etc., fiillt, bricht sich den Fuss, habeu Se ihn zwei bis drei Monat krank, miissen Se ausgeben viel Geld filr die Gur und den Doctor etc., — da nehmen Se doch lieber den Salomon Itzig, — da haben Se gleich was fcrtiges!" (Dalje slidi.) ki se pajdašijo z najhujšimi našimi nasprotniki, sedaj pa kar najedeukrat zapihlja druga sapa in grofu Hohenvvartu se zopet pripisujejo važne zasluge, Nas to veseli, ker smo zmeraj vstrajali na stališču : Vsakemu svoji, ter tudi v tem smislu dosledno presojali Huh»iiwartovo iu njegovih slovenskih klubovib članov delovanje. O položaju češkega naroda se je izrazil, kakor poroča „Hlas Naroda", neki odličen član poljskega kluba, ki je pa ob jednem zvest prijatelj Čehov, nekako tako-ie: Vse kaže, da je napočila za češki narod ugodna doba. Generalnega deželnega zbora in svoje ustavne pravice Cehi sicer ne morejo tako naglo doseči, toda blizu je rešitev ostalih važnih vprašanj, od katerih je odvisno vso drugo. Da je to res, priča nam Badenijev nastopni govor in njegovo pr.o delo za Češko. Vlada s;cer ni vezana ne na to, ne na ono stranko, vendar bode pa gledala ua to, kako se vedejo Mladočehi v češkem deželnem zboru in ali so voljni, približati se vele-posestvu. V češkem deželnem zboru se bode torej odločilo o bodoči smeri notranje politike in o novih razmerah v državnem zboru. Poleg tega je pa tudi nujno potrebno, da ae zdrže Mladočehi vsake agitacije, ki bi rušila notranji mir. Nadalje je izjavil imenovani poljski član, da bodo njegovi somišljeniki, prijatelji Čehov, in ti imajo večino v poljskem klubu, krepko podpirali zahteve čeških poslaucev, toda le tedaj, ako bedo hodili po ravno označenem potu. — Vladni krogi in njih drugovi znajo lepo dvoriti Miadočehcm. Želeti bi le bilo namestu toliko besed vsaj uekaj dejanj, ki bi pričala o resni volji vlade, ozirati se na češki narod tako, kakor zasluži. Drzno volitveno pobalinstvo imenujejo listi volitev v Stopavi na Ogerskem. Židovsko-liberalni listi seveda zagovarjajo tudi ta volitveni škandal in, da bi ogerskim opo2icijonalcem izmaknili orožje za napade proli vladi, vpijejo, da se je katoliška ljudska stranka na Ogerskem združila s pan-slavisti ter pobijala kandidaturo vladnega kandidata. Toda s to Irazo za to pot ni vspela židovsko - liberalna lažnjivost. Celo šovinistični „Magyar Hirlap" pravi z ozirom na to očitanje: „Ali Slovaki niso tudi ljudje? Ali ne veljajo tudi za-uje človeške pravice?" Baron Ivor Kaas pravi v reBnem članku v .Nemzeti Uisag*-: „Moj kralj, oče narodov, ali veš, kaj pečenjajo s Tvojimi sinovi oni, ki vladajo v deželi?" — To je vladna stranka, ki sedaj gospoduje na Ogerskem. Sto stranko bo treba delati nagodbo naši državni polovici. Po kakih načelih pravičnosti se bo to ravnalo, se razvidi iz tega, kako vladajoča ogerska stranka postopa celo proti lastnim rojakom, s katerimi ima skupne interese. — Žalosten je pogled v bližnjo bodočnost za našo državo. Grožnje avstrijskih Židov. V Berlinu izhaja list .Organ fiir die Gesammtiuteressen des Ju-denthums". V tem listu je objavil neki dunajski žid na naš > vlado nastopne besede : „Nas Židov v Avstriji je 1,200.000 duš, ki predstavljamo moč, vednost in bogastvo. Doslej se nismo posluževali svoje moči (?), zato ker nismo imeli nobene samoza\esti. V božični n6či. (Igrokaz v treh dejanjih. Prevel J03. Vole.) Tretje dejanje. Deset let pozneje. I. prizor. Joža oblečen kot strežaj. Joža: Danes bo pa reč, danes! Gospod mi je rekel, da goste pričakuje. Zdaj pa že zopet treba bele rokavice natakniti. (Natika rokavice.) No, vsaj pravim — pred desetimi leti naj bi mi bil kdo rekel, da bom o sv. Jakobu in o Štefanu hodil v rokavicah, pred desetimi leti, ko sem bil še hlapec pri Zrnecu. Svet se suče — pa reci kdo kar hočeš. Najmanj bi si bil pa mislil, da bo oni, katerega smo se nekdaj vsi bali, še kedaj moj gospod. — Kaj hočemo, je že tako. — To-le suknjo moram še izprašiti in časopise moram staremu gospodu nosti. Oh no, človek na vso pozabi. (Nekdo potrka.) Kdo pa že zopet? Prosto! il. prizor. Brinšek in Joža. Brinšek: Ali so gospod doma ? Joža: Gospod, gospod — gospodov je mnogo. Brinšek: Če so stari gospod Zrnec doma; rad bi jih obiskal. — Lej si no, ali si res ti, Joža? Toda razvijajoči se antisemitizem je probudil tudi uas. Z zavednimi 1,200.000 Židi mora računiti vsaka avstrijska vlada. Zato mi zahtevamo od vlade vse pravice, katere nam zagotavlja ustava. Ako nas brani proti napadom antiseinitov, damo vladi vso svojo moč na razpolago. Ako pa tega ne stori, videla nas bo kmalu v vrstah svojih najhujših nasprotnikov, v vrstah soeijalmh demokratov". Te besede so jako značilne, ker nam v mnogem pojasnjujejo razvoj najnovejših političnih razmer. Pri vladi in pri socijaluih demokratih se čuti, d i povsod sipljejo židje s\ojo moč I — Gttovo je, da mora vsaka vlada računiti z 1 200.000 Židi, ker vsaka mora računati že s samim — R^tschildom. Kriza v nemškem ministerstvu. Vkljub temu, da so uradni listi zauikavali poročila drugih časnikov o odstopu notranjega ministra Kollerja, se je vendar uresničila posli dnja trditev. Včerajšnji brzojav iz Berolina je sporoč I, da je cesar odobril ostavko ministra Kollerja ter mu tem povodom po dflil častni naslov državnega ministra in red rudečega orla prve vrste. Ob jedn; m pa je imenoval vladni ga predsednika barona Becke državnim in notranjim ministrom. Kollerjev naslednik je bil dosedaj na političnem polju popolno nepoznana oseba. Kot sin višjega ministerijalnega uradnika je že dalje časa služboval kot uradnik državne uprave in si je baje na tem polju stekel obilo zaslug. Glede njegovega imenovanja se je vršilo dalje ča^a trajajoče posvetovanje mej cesarjem in knezom Hohenlohe. Turčija. Predvčersnjem je našla curigrajika policija v mnogih rnohamedanskih hišah lepake, ki naudušujejo prebivalstvo za upor proti sedanjemu vladnemu sistemu. Podpisani odbor zi napredek in jedinost vabi vse kroge brez razločka narodnosti in vere, naj odpošljejo deputacije k vladi, koder naj izrazijo vse želje nezadovoljnega prebivalstva. Odbor trdi naJalje, da se pri svojih zahtevah ne bodo posluževali n:kakih dejanj, ki bi škodovala ljudstvu samemu, ampak zahtevajo samo, da pridejo na čelo vlade take osebe, ki so zmožno vod.ti državne posle in ki so ljudstvu priljubljene. — Evropski poslaniki upajo, da v malo dneh dobe odgover od vlade gledč dovoljeuja vstopa druge štacijske ladije. — Po zadnjem poročilu iz Armenije je padlo v zadnjih bojih nad 160.000 prebivalcev, mej katerimi so z malimi izjemami sami kristijani. V zadnjih dneh so se nekoliko pomirili razburjeni duhovi, le sem ter tje se še poroča o posamnih napadih. Pretečeno soboto je policija prijela nekega moža, ki je nameraval izročiti sultanu pnšnjo. O vsebini poročila popolno rnolč^, verojetno pa je, da je hotel prosilec sultanu pojasniti neznosno stanje turških prebivalcev ter ga prositi pomoči. Toda, kakor se vidi, vladni organi dobro pazijo na to, da ne pride vsaka stvar do sultanovih ušes. Cerkveni letopis. Število katolikov v angleški kraljevini. .C^thulik Dirt-ctorj" za leto 1895, katerega urejuje tajnik vesiminsterske nv.dšktfi.,e, prinaša o Joža (ne da bi se ogledal): Gospod, menda se motite. Jaz sem prvi strežaj Jožef. (Ogleda se in spozna Brinška.) Kaj ? Prav vidim — oče Brinšek. I, kaj pa vi v mestu? Sedite no, sedite — kako pa kaj ? Brinšek: Hvala, bo že, ljubi moj Jož—ef. Joža: Le recite Joža, le; vam že dovolim. — To bodo stari gospod veseli, ko vas zagledajo. Kako pa, da ste tako daleč prišli? Brinšek: Kako ? To je prav jednoslavno. Odkar so Zrnčevi odšli iz našega kraja, nikdo ni vedel, kje so se naselili. Pretečeno jesen smo pa dobili novega kapelana iz mesta in ta nam je pravil, da si je Robert Zrnec sezidal v mestu velikansko tovarno za stroje, v kateri dela do 2000 ljudij. Pravil jo gospod, da Robert z bratoma vodi kupčijo in da je stari Zrnec še vedno čvrst in zdrav. Pa sem dejal: moraš ga iti enkrat obiskat — no, danes sem pa tukaj-le. Toliko božičnih večerov sva s starim Zrnecem skupaj prebila — zato sem ravno danes prišel ga obiskat, da še jeden božični večer preživim pri njem, vsaj morda jo zadnji. Joža: O boter Brinšek — (pozvoni). Gospod kličejo. Precej povem, očo Brinšek, da ste vi tukaj. (Gre v stransko sobo.) Brinšek (sam): Lej si, lej — kdo bi bil mislil, da bo izprideni mornar postal še tako mogočen, ugleden tovarnar. katoliški cerkvi na Anglež n zanimive podatke. Angleška in Vales (brez Ir.^e iu Škotske) ima okolu poldrugega milijona katolikov, za katere ima dva pomožna škofa. Cerkva iu kapel je 1423 (od 1. 1894. le 1404). Duhovnikov 2611, a 1. 1894. jih je bilo 2613, torej letos dva manj, kar se ni pripetilo že več let. V celi Britaniji z njenimi naselbinami je za Italijo več škofov kakor, v kateri drugi državi na svetu. Med temi so 4 kardinali, 28 je nadškofov, 102 škofa, 28 apostolskih vikarjev, 9 apostolskih prefektov (nadzornikov) z 10 milijoni katolkov. Od teh pripada prilično ua Angleško 1,500.000, na Škotsko 365.000, na Irsko 3 459,956, na Kanado 2,308 000, a ostanek 2,367.044 na druge naselbine. Število redovnikov obojega spola je prav veliko, kar predvsem podpira velika svoboda, ki vlada na Angleškem. Ko so je vršila volitev za šolski in vojaški odsek, ki ima rešiti jako važni; vprašanja, je bilo izvoljenih toliko katolikov, da j lahko vsakdo za-dovol eu s številom. Dodeli, dobri Bog. da se kmalu vrnejo prebivalci tega otoka, nekdaj imenovanega „otok svetih", pod krilo matere katoliške cerkve. Glas b a. „Glasbena Matica" je izdala letos sledeče mu-zikalije : Prvi zvezek obsega širi zbore. 1. Občutki. Besede dr. Tomanove. Zložil Jakob Aljaž. Ta jasni, zdravega čuta polni moški zbor z lepim bari-touovim samospevom uas je posebno razveselil. 2, Moški četverospev Pomlad in jesen, zložil St. P i r n a t, ima umetno, malo težavno harmrniza-cijo ; zdi se nam, da so deli malo preveč različni. 3. Foersterjev mešani četverospev Kitica ima težaven motiv, katerega pa je umetnik razvil z res mojstersko lahkoto. 4. P i r n a t o v osmeroglasni mešani zbor Žalost je jako zanimiva skladba. Prvi del jo četveroglasen mešan zbor, prav narodna poezija, potem pa umetuo razpleta skladatelj pojedin motiv v razdeljenem zboru. — Vsebina te zbirke je prav dobra. Domu in ljubezen i. Besede E. Ganglove. Zložil A. Nedved. Ta lepi moški zbor je vreden, da se pridruži drugim skladbam znanega glasbeuika. Tretji zvezek obsega tri kompozicije za klavir, zložil jih je g. Karol Hoffmeister. Poleg mnogih mest, katere pričajo o lepi nadarjenosti skladateljevi, zdela so se nam nekatera preveč .slo-bodua". N. pr. gorostasne kvinte ua strani 4. in 5. v basu so nam popolna i >uika, iu ne vemo, kako naj razlagajo ples, katerega i slika glasbeno ta „Scherzo". Isto velja o „Int riuezzu" in o „Valčku". Gosp. Ignacij Ii 1 a d n i k je izdal „M i s s a pro defunetis" za 4 nejeduake glasove op. 23. Maša je zelo pripravna in se da zvršiti tudi s skromnimi močmi prav lahko. Zložena je v čisto cerkvenem duha z ono pazljivostjo, katero zahtevamo pri takih skladbah. Bodi priporočena vsem cerkvenim zborom. Dobi se v .Katoliški bukvami" in pri skladatelju v Novem me3tu za 40 kr. III. prizor. Prejšnji. Robert. Robert (vstopivši): Kaj čujem ? Dober prijatelj mojega očeta — pozdravljeni, pozdravljeni. Tisočkrat dobrodošli v moji hiši. Brinšek (poda mu rok : Sklenil som — če mi ne zamerite — da še denkrat preživim božične praznike pri svojem starem prijatelju Zrnecu. Upam, da stari gospod še ni docela name pozabil. Robert: Prepričani bodite, da bodo veselja jokali, ko vas zagledajo. Prosim, sedite — precej jim grem povedat, kdo jo tukaj. (Odide.) Brinšek (Jožu): Uencajte, je to prijazen gospod. Joža: In dober, da mu ga ni para. IV. prizor. Prešnji. Zrnec. Robert (z očetom vstopivši): Oče tu je nekdo, ki ga morda poznate. Z r n c c in B r i n š o k (so objameta). Z r n o c : O dragi prijatelj — ti tukaj. Kako sem vesel — stokrat mi bodi pozdravljen. (Stisneta si roke). Brinšek: Ne zameri, če kar nepovabljen prihajam. Pa sem dejal, če že ti nič o meni nočeš vedeti, pa vsaj jaz hočem zvedeti, kako se ti I godi. Dnevne novice. V Ljubljani, 11. decembra. (Imenovanja pri pošti.) Poštnimi azistenti so imenovani praktikantje : Jos. Krištof iu Alfonz Ravnikar v Ljubljani, K. Ha volk a, O. K I a m t, R. S t e i n iu E. L i p s k y na Dunaju, J. Sehwagerl v Trstu, J. M e r m o 1 j a in V. L u s s i n v Gorici. J. S i r n i k v Novem Mestu, P. Pogačnik, F. M e s s n e r, A. G h e z , R. Ogris in V. Zischka v Trstu, K. Tišina v Ljubljani. (Dnevni red) seji občinskega sveta ljubljanskega, v četrtek, 12. dan decembra 1895 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Ma-gistratnega gremija poročilo gled<5 vtelovljenja nove deželne bolnice in ujeue okolice v mestno občino ljubljansko. III. Finančnega odseka poročilo a) o računskih zaključkih mestuega loterijskega posojila in mestne klavnice za 1894 leto; b) o računskih zakliučkih mestne blagajnice za 1894 leto. IV. Vodovodnega iavnateljstva poročilo a) o mestnega vodovoda proračunu za leto 1896; b) o položitvi vodovodnih cevij po Opekarski cesti preko ceste v Mestni log do KonjuŠnega trga ; c) o prošnji Amalije Pfeiferjeve za položitev cevij do njene hiše na Poljanskem nasipu 26 ; č) o najetji posebnega organa za popravo pip in za nadzorovanje vodovodnih naprav po hi«ab. V. Šolskega odseka poročilo a) o dopisu c. kr. deželne vlade, zadevajočem ustanovno pismo o mestni ustanovi za obiskovanje višje obrtne šole; b) o dopisu deželnega odbora, zadevajočem račune ravnateljstva c. kr. velike realke o porabi dotacije za leto 1894; c) o prošnji vodstva II. mestne deške šole za izredno dotacijo v svrho poprave in ubiranja šolskega harmonija. VI. Občinskega svetovalca Ivana Hribarja samostalni predlog glede uravnave plač mestnim uradnim slugom. Tajna seja. (Slovensko gledališče.) Glede kritike priobčene dne 9. dec. o predstavi operne pretnijere „Janko iu Metka", smo dobili dvoje pojasnil, iz katerih posnamemo, da je premijera vkljub manjšim nedostatkom dobro vspela, da so to potrdili glasbeniki in tudi na-.2. 'i gostje in Nemci. Nadalje nam kažejo ta pojasnila, da je po splošni sodbi gdč. Polakova popolno zadostila svoji nalogi ter da je njena sopevka gdč. Sevčikova iz nepaznosti zakrivila dotično grajano napako. S tem je stvar pojasnjena in mi bi ničesar več o tem ne dostavljali, ko bi nam ne bila gdč. Polakova poslala pojasnila v taki obliki, v ka-keršni bi ga ne bili pričakovali od izobražene igralke. Vzlasti odločno odklanjamo njeno kvalifikacijo našega kritika. Ker pa menimo, da je to storila v hipni razburjenosti, zato ji tudi tega ne zamerimo in le želimo, da bi pri vseh svojih nastopih tako povda-rila svojo krepko individualnost, kakor je to storila v omenjenem pismu, katero nam kaže igralko v življenju in ne na — odru. (Slovensko gledališče.) Veseli nas, da moremo o včerajšnji predstavi Humperdinckove opere „Janko in Metka" izreči neomejeno pohvalo. Ce so se naše vrstice o prvi predstavi precej razlikovale od drugih Robert: Ne, oče Brinšek — krivico nama delate. B r i n š e k : In če sem malo neroden, ne zamerita, človek z dežele — pa v mestu I Tako nenavadno, tuje se mi vse zdi. Robert: Pri nas ne, oče Brinšek! Mislite, da ste doma. Zrnec: Saj sva vendar toliko let skupaj preživela. Kaj se ti bo toraj čudno zdelo? Toda povej mi, kaj je kaj novega v mojem ljubem rojstnem mestecu; a pred vsem, kako se tebi godi? (Sedeta). Brinšek: Bog bodi zahvaljen, zdrav sem še dosti. Seveda, sedemdeset, sedemdeset jih že imam: ti včasih trkajo in me spominjajo, da bo skoraj treba iti počivat. A ti, ljubi Zrnec, si še korenjak. (Joža prinese vina). Zrnec: I kolikor more biti človek pri teh letih korenjak. Bogu ne bodi oponošeno — prav srečno in mirno živim. Robert: Tako, oče Brinšek, četudi pri nas ni več krčme, pa imamo vendar še nekaj dobre kapljice v kleti. (Nalije). Zdaj si ga pa le privoščita. Jaz grem pa tačas v pisarno k bratoma, da jima o vašem prihodu sporočim. (Odide). (Dalje sl lAJi »A« IA' W 'Af VkP VV VU Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih atenic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera8 Wien, I Bezirk te f a ns p 1 at Nr II, Parterr. Mramornata obhajilna miza s stebri^i se za 110 gld. proda. 6-70 m. S kovanimi vratci meri 743 3-1 Farno predstojništvo v Radovljici. Steara" Najlepše darilo za godovne in svečane prilike. Oljnati portret 85x75 cm Antona Martina Slomšeka, najfioeje po naiboljštm izvirniku izveden, ua platno napet, v zlatih kovinsko - barok, antik - barok ter črnih zlato okrašenih okvirih po 10, 12, 15 in 18 gld. dobiva se v trgovini D. Hribarja v Celji. Kaj je Anton Martin Slomšek Slovencem, bilo bi preveč govoriti. Njemu bb imamo zahvaliti za družbo sv. Mohora; njemu se zahvaliti za najboljše in najlepše pedagogiške sp:se in domovinsko ljubi-zen vnemajoče pesni. On bil je najodličnejši buditelj naroda, in najbolj vneti zagovornik pravic Slovencev Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez slike tega slavnega moža, ki je in ostane vedni ponos in dika Slovencev. 741 10—1 Izkušeni in izvedeni kamenolomci vsprejm6 se takoj in se naj oglase pri župnijskem predstojništvu v Sostrem pod Ljubljano. 724 3-2 Konjski cvet (pomnoženi restituci jaki tok) steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepilen, lajša otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restituc'jo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu. za za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Babi se skoro 40 let z najboljšim vspe-liom večinoma po hlevih, ako živinče ne more jesti; zbolj-šuje mleko. _ Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 2 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Učenec iz dobre hiše se sprejme takoj v špecerijski prodajalnici v Ljubljani. Natančneje pove iz prijaznosti vredništvo tega lista. 719 3_2 St. Ulrich, Groden, Tirolsko, priporoča se v naročila na Bohe svetnikov, telo Kristusovo, božje grobe, jaslice, vzbuknjena križava pota, altarje itd. in vsa v podobarsko stroko vštevajoča se lesena dela. Ilustr. ceniki dobijo se zastonj. Priporočilo. Blagorodni, spoštovani gosji. Mahlknecht! Resnici na ljubo rad potrdim, ^ da so dela, katera ste mi poslali, vseskozi umeteljno izvršena. Mati Božja 1 urška, katero sein prejel lani, iznenadila nas je vse, vsakdo jo pohvali, kdor jo vidi. Sv. K vir in, katerega sem letos naročil in prejel, je prav lepo izvršen, ter sem z obema predmetoma jako zadovoljen in morem odkritosrčno reči: „veni, vidi et judiea", pridi, poglej in S01*'' Spoštovanjem 22 6-6 Karol Štefan Kumar, vikarij. Avče, Goriško, dne 30. julija 1895. Blagorodni, spoštovani gospod Krist. Malhknechtl S poslanimi jaslicami sem popolnoma zadovoljen, tako glede na izvršitev kakor tudi glede na teno. Velespoštovanjem Ludovik Škufca, župnik. Blagovica, Kranjsko, dnč 24. julija. 1395. "O™ A-51 -n o in o mri onilo domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj cenj. iTriporocima, naznanila naši naročniki in čitatelji „S1 ovenča" blagovolijo uvaževati. Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta 16 priporoča se čast. duhovščinam si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke V zalogi ima tudi narejene obleke za gospode in dečke. — Obleke od 7 gld. 50 kr. do 24 gld., površnike od 6 gld 50 kr. do 22 gld . nepreuiočljive haveloke od 7 gld., 50 kr. do 12 gld., haveloke iz veljblodove dlaka (Kaiueelliaar) od 12 gld. do 17 gld., mantile in plašče za gospe itd. Naročila za i/delovanje oblek po meri "j izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. r Uradne Cjin trgovske B s firmo priporoča KAT. TISKARNA [ v Ljubljani. Josip Tomec j usnjar in zaloga usnja s v Ljubljani S Streliške ulice j j priporoča preč. duhov- 5 j ščini in slav. občinstvu ;! trpežno doma strojeno S usnje za vsakovrstno porabo, po nizki ceni. g COOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO firific^ taflBfl najboljše kakovosti, dobiva se pri 0£ 01 0" 5 tovarna za firnež v Ljutiljani, Sv. Petra cesta. Ilustrovani ceniki potrebščin za obrtnijstvo, šolo in za dom zastonj in franko. Prodaja na debelo in drobno. oooooooooooooooooooooč o ■i-0 » o st ° o 2. I ■S- 0 o I Karol Dostal tapetnik p v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31 JT se priporoča v najkulantneiše izvrševanje i vseh v svojo stroko spadajočih del. kakor j[ modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. C o ii o n i as lt o. Valentin Accetto —■■ zidarski mojster —• v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55 priporoča se preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa = y zidarsko stroko spadajoča dela = bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna popravljanja, vzidavanjain postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni. llgiasssasasgBgaasgsgggBaBgBPsBBBgš^aaBagggSgssBgsgara Janez Dogan mizarski obrt ln zaloga pohištva t Ljubljani j Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. Matija Horvat čevljarski mojster v LJubljani, sv. Petra oesta 32 ^ priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu naročanja raznovrstnega obuvala I katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivega blaga od najpriprostejse do najfinejše oblike. Valentin Šubie nad podobar ln pozlatar v Poljanah okofjo Loko priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim predstojnistvom v izvrševanje vsakovrstnih |podobarskih del z zagotovilom poštenega in solidnega dela po možno nizki ceni. JOSIP ŠUBIC 5 kipar v Gorenji vasi nad Škofje Loko priporoča se prečast. duhovščini in slav. S občinstvu za izdelovanje £ kipov iz lesa in kamena, novih % oltarjev iz lesa in marmor-cementa J v vsakojakmn slogu; dalje v prenavljanje starih oltarjev in drugih predmetov zagotavljajoč kar najnatačnejšo izvršitev in nizko, delu primerno ceno. ar. jud «» ■» £"». 9 svečar v Gorici, Voščarna Prodajalnloa 1 Solkanska oesta 9, Gospodska ulica J priporoča veleč, duhovščini, cerkv. oskrb- | ništvom ter si. občinstvu garantirane, pristne čebelno-voščene sveče 1 klg. po gld. 2 45 Sveče slabejših vrst za 1 pogrebe in drugo uporabo prav po nizki , ceni. V veliki izberi so tudi voščeni zvitki, okrašeni in preprosti po najnižji ceni. Alojzij Zorman trgovina z moko v Ljubljani, Florijanske ulice št. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni1 ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. [ Prodaja na drobno in debelo ter zago-1 tavlja uljudno postrežbo. I> XI 11 s k a t> o r r£t Dnč 11. decembra. Siupni državni dolg v notah .... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4 %....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista .......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 30 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C- kr. cekini........... 110 gld. 40 kr. 100 35 . 121 70 100 05 . 121 60 , 98 75 . 1020 — 373 25 121 60 59 47'/. U 79 , 9 65 . 45 — 5 „ 74 „ Dnč 10. deoembra. 4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 143 gld. 50 b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 157 „ 50 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....193 „ - 4 % zadolžnice Budolfove želez, po 200 kron 98 „ 65 Tišine srečke 4%, 100 gid.......141 „ — Dunavske vravnavne srečke b% . . . . 130 „ — Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 „ 60 Posojilo goriškega mesta.......112 „ — 4% kranjsko deželno posojilo.....— „ — Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 98 „ 75 Prijoritetue obveznice državne železnice . . 219 „ 50 „ „ južne ielesnice 3% . 167 „ — „ , južne železnice b% . 131 „ — „ , dolenjskih železnic 4% 99 „ 50 Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 134 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ Salmove srečke, 40 gld........68 „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......69 , Waldsteinove srečke, 20 gld......53 „ Ljubljanske srečke.........24 . Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 105 . Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3380 „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 462 . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 99 » Dunajskih lokal, železnic delniška družba . — „ Montanska družba avstr. plan. .... 84 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 164 „ Papirnih rubljev 100........130 n 50 kr. 50 ] n 50 „ 50 „ 25 I 25 Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. • Zavarovanje za zgur 3 pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitki galantna izvršitev naročil na borzi. Memarnična delniška družba „IEKC U Wollz8ile it. 10 Dunaj, Mariahillirstrasse 74 B 66 JM-Pojasnila v vseh gospodarskih in Rnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špeknlacijskih vrednostni I papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoeega ibrestovanja pri popolni varnosti nn lojenih er 1 a v n i c. Izdajatelj : Dr. Ivan JaneilA. Odgovorni vrednik : Iv«« Raksveo. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.