mrs-tp—-*—p cja* Ilir f^yu6ub§-^ m NO. 108 \^a l , $ilnl pavIlc /-s.; •{»■•; ' ;-:':'".v-!‘ '.-}V ,r ii$KA Domov •' ^*šr-r^C-i-'- T v;*:;. ^y ^Jy,, AM€IUCAN IN SPIRIT G@mm m umwao* omw ^Htional *nd International Circulation CLEVELAND OHIO, FRIDAY MORNING, JUNE 2, 1967 $LCV€NlAtt @*OR*gm& mcwsPAp^ STEV. LXV — VOL. LXV Tiranska vrata varuje 'medsrabske' vejaitvo Novi grobovi Morska vrata med Tiran in Sinajskim polotokom stražijo vojaški oddelki Egipta, Iraka, Alžirije, Kuvajta in Sudana. KAIRO, ZAR. — Ko se Varnostni svet pripravlja na novo razpravo in odločilno glasovanje o položaju na Srednjem vzhodu, so arabske države sklenile, naj Tiranska morska vrata na ustju Akabskega zaliva čuvajo vojaški oddelki ne le Egipta, ampak tudi ostalih arabskih držav. Tako se bo Izrael ali kdorkoli drugi, ki bi skušal proti volji te straže skozi Tiranska morska vrata, znašel takoj v spopadu z vsemi temi državami in ne le z Egiptom. Topovi na južnem robu Sinajskega polotoka pri Sharm el Sheik obvladujejo z lahkoto celotno morsko ožino. Izrael je izjavil, da ne bo blokade Tiranskih morskih vrat trpel preko določene dobe, tekom katere naj bi pomorske sile pripravile Arabce do tega, da bi blokado prostovoljno končali. Če dotlej pomorske sile blokade ne bodo uspele končati, potem bo Izrael vzel vso reč v svoje roke. Vsako izraelsko rabo sile v tej zvezi bodo arabske države proglasile za vojni napad in odgovorile nanj skupno. Amerika in Anglija sta označili blokado A-kabskega zaliva za “vojno dejanje”, torej za nekak napad na Izrael, da arabsko namero o obtožbi Izraela za napad že v naprej onemogočita. Trdijo, da se pomorske sile pogovarjajo o skupnem nastopu za prosto plovbo skozi Tiranska morska vrata. Za to so se sedaj poleg Združenih držav izjavile Anglija, Nizozemska in Portugalska. Francija se še ni izjavila, prav tako ne Kanada in druge zavezniške države. Trgovske ladje teh držav naj bi zaplule proti Tiranskim, morskim vratom. Če bi jih tam arabska posadka na Sinaju skušala ustaviti, naj bi jim priskočila na pomoč eskadra vojnih ladij, ki bi trgovske ladje spremljala. John Zabukovec Včeraj zjutraj je doma na 6322 Orton Court, umrl John otokom1 Zabukovec, star 79 let, rojen v Ljubljani, od koder je prišel pred 60 leti. Delal je pri White Motor Co. do svoje upokojitve pred 16 leti. Žena Mary je umrla 1. 1950. Tukaj zapušča sinove Franka, Johna, Rudyja in Hen-ryja Brooks, hčer Mary Okicki, v Arizoni hčer Jean Wenzel, 15 vnukov in 18 pravnukov. Bil je član Dvor Baraga št. 1317 COF. in Društva Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 ADZ. Pogreb bo jutri ob 10.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob enajstih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob dveh. Zvonimir Hribar Sinoči je umrl v Domu sv. Družine Zvonimir Hribar. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Vojakova sodba WASHINGTON, D.C. — Ko je neki senator vprašal visokega Uradnika obrambnega tajništva iz Pentagona, kaj misli, kako dolgo bi mogla naša dežela izdajati letno $30 bilijonov za Vojskovanje v Vietnamu, je ta odgovoril: Vedno! Naša dežela je res “najbogatejša” na svetu, toda ima tudi doma veliko, veliko potreb; je v marsičem daleč za zahodno Evropo in v nekaterem celo za komunistično. Predsednik bi te pomanjkljivosti rad odstranil v o-kviru vojne proti revščini in gradnji “velike družbe”. Dokler je vojna v Vietnamu, tudi naša bogata dežela ne zmore obsežne “vojne proti revščini” — doma. Pentagonec je na to dejstvo hernara pozabil! Dopisujte! Sporočajte nogice iz svojega kraja! Sončno in toplo. Naj višja temperatura okoli 75. M rimskem sestanku Eli so odločili načelno RIM, It. — Pretekli torek so vodilni politiki držav EGS posvetili ves čas poslovnim razgovorom, niso pa dosegli nobenega praktičnega sporazuma, ker je De Gaulle sabotiral vsak tak poskus. Zato so samo načelno sklenili, da je treba najti novega predsednika za izvršno komisijo EGS, ker je dosedanji dr. Hall-stein odstopil. Glede pristopa Anglije k EGS so hodili kot maček okoli vrele kaše. Končno so se dogovorili, da naj prihodnji torek v belgijski prestolici zunanji ministri EGS obravnavajo tudi sprejem ‘Trske, Danske in Anglije” v EGS. Tako je De Gaulle dosegel, da naj EGS obravnava angleški problem samo v zvezi z malimi državami, kot sta Irska in Danska. Bo Medicare prevre! stroške za zdravila! Posebni odbor proučuje vprašanje in bo v teku 6 mesecev stavil svoje predloge. WASHINGTON, D.C. — Zvezno tajništvo za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo je imenovalo posebno komisijo za proučevanje stroškov za zdravila zavarovancev MEDICARE. Komisija ima nalogo svoje delo končati najkasneje v 6 mesecih, nato pa poročati tajništvu ali je potrebno, da prevzame zavaro-nje tudi kritje stroškov za zdravila zavarovancev MEDICARE. “Za prenekatere starejše A-merikance so stroški za zdravila, ki jih predpišejo zdravniki, težko breme. Predstavljajo od 15 do 20 odstotkov vseh stroškov za zdravstvo,” je dejal zvezni tajnik za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo John W. Gardner, ko je objavil imenovanje zgoraj omenjene komisije. Pripomnil je, da člani komisije nimajo nobenega navodila, iskati utemeljjtev za prevzem kritja stroškov za zdravila od strani MEDICARE, imajo le nalogo, da celotno vprašanje preiščejo in poročajo po svoji vesti. Po sedanjih določilih MEDICARE so kriti le stroški za zdravila zavarovancev tekom zdravljenja v bolnici. Imenovanje nove komisije je v soglasju z navodilom predsednika L. B. Johnsona v preteklem, januarju, naj se celotno vprašanje stroškov za zdravila zavarovancev Medicare prouči in dože-ne ali ne bi kazalo raztegniti zavarovanje tudi na te. Načelnik komisije dr. P. R. Lee, pomožni tajnik za zdravstvo in znanstvena vprašanja, je dejal, da bo komisija v teku 6 mesecev podala zveznemu tajništvu svoje poročilo in predloge, četudi je pre- lagos oisjavH blokado obale VzMsie Nigerije LAGOS, Nig. — Zvezna vlada je objavila blokado obale Vzhodne Nigerije, ki se je pretekli torek proglasila za neodvisno državo Biafra. Telefonske in telegrafske zveze med Lagosom in Enugu, glavnim mestom Biafre, so bile pretrgane. Vlada v Lagosu je objavila mobilizacijo rezervistov, da bi zbrala potrebne oborožene sile za “strtje upora” v Vzhodni Nigeriji. Ukaz o mobilizaciji so objavile radio postaje v Kaduni, Ibadanu in Beninu, glavnih mestih ostalih treh s a m o u p ravnih pokrajin Nigerije. V Vzhodni Nigeriji, novi državi Biafra so domačini polni veselja plesali po cestah in trgih glavnega mesta Enugu, četudi je radio objavil sporočilo polk. O-jukwu, predsednika nove republike, da zbira Lagos vojaške sile za nastop proti novi državi. Prebivalstvo te sestavljajo izključno pripadniki plemena Ibo. Nova država Biafra obsega okoli 30,000 kvadratnih milj in ima nekaj nad 12 milijonov prebivalcev. Spada torej med nekako srednje afriške države, v kulturnem in gospodarskem oziru pa je ena naprednejših med njimi. PREDSEDNIK BRITANSKE VLADE HAROLD WILSON PRILETEL Uk POSVETE Kriza na Srednjem vzhodu je spravila včeraj na pot v Ottawo in Washington predsednika britanske vlade Harolda Wilsona. Včeraj se je posvetoval s predsednikom kanadske vlade L. Pearsonom, danes in jutri pa se bo raztovarjal s predsednikom ZDA L. B. Johnsonom. — Naser grozi z zaporo Sueškega prekopa. Pa tudi prihodnji torek se v ,v Bruxellesu ne bo svet podrl, kaj- Pr^an> na nekatera vprašati zunanji ministri ne bodo imeli nja v tako kratkem času bo pooblastil za sklepanje o važnih m°goče dobiti Popolnih odgovo-zadevah. Zato je verjetno, da bo rov’ vprašanje odnosov med EGS in Anglijo prišlo na dnevni red šele 18. junija v Parizu. Takrat bo namreč angleški ministrski predsednik H. Wilson obiskal De Gaulla. Originalni komunike o rimskih razgovorih je prava diplomatska mojstrovina, veliko govori in ničesar ne pove. Jugoslavija in Izrael podpisala trgovinsko pogodbo BEOGRAD, SFRJ. — Koncem maja sta Jugoslavija in Izrael podpisala novo trgovinsko pogodbo za eno leto. Medsebojna trgovina bo predvidoma dosegla okoli $25 milijonov vrednosti. Naser izsiljuje Ameriko CLEVELAND, O. — U. S. News & World Report prinaša v svoji prvi junijski "Uvilki poročilo, da morda skuša Naser z zaporo Akabskega zaliva izsiliti iz Združenih držav obnovo podpiranja z živežem, ki mu ga očitno primanjkuje, pa ga mu komunistični svet ne more dati, ker ga samemu primanjkuje. Amerika je prenehala pošiljati Naserjevemu Egiptu živež, ko se je ta zapletel v državljansko vojno v Jemenu in se kljub obljubi nato ni maral od tam u-makniti, ampak je začel ščuvati k izgredom in uporu še v Adenu. LONDON, Vel. Brit. — Velika Britanija je odločena braniti svobodo morij in tudi svobodno plovbo skozi Akab-ski zaliv, nad katerim je Naser pretekli mesec proglasil blokado za izraelske ladje in za ladje, ki vozijo v Izrael “stra-tegični material”. Predsednik vlade Wilson in zunanji minister G. Brown sta to v parlamentu jasno povedala. Wilson se je včeraj podal na pot v Kanado in Združene države, da se z vodniki teh pogovori o skupnem nastopu na Srednjem vzhodu, pa reče tudi kako besedo o angleškem naporu za snrejem v Evropsko gospodarsko skupnost, o čemer se bodo v torek raztovarjali na svoji konferenci v Bruxellesu zunanji ministri držav-članic Evropske gospodarske skupnosti. Kriza na Srednjem vzhodu je za Veliko Britanijo izredne važnosti, ker je to ozemlje bilo dolgo dobo pod skoro jKJ vabi v nedeljo na piknik na izključno njenim vplivom in delno tudi oblastjo. Čeprav je svojih prostorih na White Rd. njen vpliv tam v zadnjih dveh desetletjih močno splahnel, j Balinanje— ima Velika Britanija tam še vedno velike gospodarske in terese. i ---■ ■ —■~^=====:- j Iz Clevelanda | j in okolice : Roroka— Jutri, 3. junija, ob desetih dopoldne se bosta v cerkvi sv. Vida poročila gdč. Marija Mer-tik in g. Anton Adamič. Mlada nevesta je hčerka g. Jožefa in ge. Marije Mertik, 1148 Norwood Rd., ženin pa je sin g. Antona in ge. Pavle Adamič, 447 E. 156 St. Poročna gostija bo ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Ncvoporočencema iskreno čestitamo in želimo vso srečo ter obilo božjega blagoslova! Zlati jubilej SV. Lovrenca št. 63 KS K J— Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ slavi v nedeljo dopoldne ob 11.15 s sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca, nato pa s kosilom v SND na E. 80 St. 50-ietnico svojega obstoja. Piknik— Društvo sv. Jožefa št. 169 KS- Velika Britanija je bila tista, pomorske sile nastopile skupno ki je leta 1917 obljubila Judom, proti blokadi Akabskega zaliva, Ponesrečena izbira da jim bo pomagala ustvariti v Palestini lastno državo, ona in Združene države so to obljubo pomagale izpolniti s sklepom Združenih narodov maja 1948. Tedaj so Anglija, Amerika in Francija izjavile, da bodo branile novo stanje na Srednjem vzhodu. Ko je Naser segel leta 1956 po sueškem prekopu, sta Anglija in Francija nastopili proti njemu skupaj z Izraelom, pa morali popustiti, ko se je Amerika postavila proti temu nastopu. Sedaj je prišel Wilson najprej na posvet v Ottawo, da se pomeni s kanadsko vlado o britanskih načrtih, danes pa pride v Washington, da se pogovori s predsednikom L. B. Johnsonom o načrtih in korakih za | skupni nastop proti Naserjevi [blokadi Akabskega zaliva. Doslej se je 8 pomorskih držav iz-L-B. javilo, da so pripravljene sode- WASHINGTON, D.C. Johnson je nedavno imenoval za i0vati s svojimi ladjami pri pre-državnega podtajnika za Latin- skusu blokade, če bo imel ta na sko Ameriko svoiega teksaškega razpolago potrebno pomorsko rojaka Coveyja Oliverja. Njemu sii0j da bo zlomila vsak Naser-so Teksanci najbližji in najbolj jev poskus rabe sile. pri srcu, žal ni tako z Latinsko Ameriko. Tam od vseh Severnih' Naser grozi z zaporo Amerikancev one iz Teksasa' Sueškega prekopa najbolj pisano gledajo. | V zvezi z napovedmi, da bodo Pisateljski kongres v Moskvi ni potekal čisto po režimskih željah MOSKVA, ZSSR. — O četrtem pisateljskem kongresu, ki se je vršil pretekli teden v največji kremeljski dvorani, smo na kratko že poročali. Poudarili smo, da so ideologi kongres nad pol leta skrbno pripravljali. Režim ni hotel stati pred nevarnostjo, da bi se kaj iztirilo, zato je bilo vse natančno predvideno in planirano. In res je šlo vse kot po maslu, dokler ni prišel na govorniški oder znani ruski pisatelj šolohov, ki je sicer izvrsten pisatelj, v literarni politiki pa nima srečne roke. Pa vendar se je s svojimi izvajanji spustil prav v to politiko. Privoščil si je Stalinovo hčer Svetlano, ker je ušla na svobodo, zameril je svojemu tovarišu Ehrenburgu, da je raj-še šel na neki kongres v Italijo kot na domač kongres v Kremlju itd. Pripomnil je, da so Ehrenburga posnemali ne- kateri mlajši pisatelji, kar mu tudi ni bilo všeč. Govor tovariša Šolohova je sicer vzbudil veliko zanimanja, toda noben govornik, ki je govoril za njim, se ni spustil v debato o kočljivih vprašanjih. Vendar pa brez opazk niso bili posamezni govori. Tako je neki tuj gost precej jasno namignil, da literatura ni samo domače blago, da ima mednarodno vrednost in da pisatelj ne sme pozabiti, kako gleda nanjo vsa mednarodna literarna bratovščina in ne samo domača. Kot rečeno, je bilo v govorih le malo zanimivih momentov in skoraj nobene nove ideje. Temu so bile naravno tudi prikrojene resolucije, ki so šele odkrile, kaj režim pričakuje od pisateljev. Iz resolucij smo zvedeli, da partija še zmeraj misli, da je literatura njen privesek, da se pisatelji morajo ravnati po socijalistič- ni stvarnosti, da se morajo aktivno udeleževati boja za mir, demokracijo in socijali-zem itd. Da literatura svobodnega sveta ni našla zagovornikov na kongresu, je razumljivo, seveda pa tudi kitajska kulturna revolucija ni našla pri pisateljih nobenega odobravanja. Na drugi strani ni nihče hotel pobijati dejstva, da se je v sedanji ruski literaturi nabralo tudi dosti plevela in da je mnogo literarnih proizvodov imelo le namen, da se prikupi sedanji režimski miselnosti. Miselnost je pa v bistvu preprosta: med sedanjimi člani politbiroja ni nobenega izrazitega intelektualca, ki bi razumel pisateljske težnje. V politbiroju govorijo o proizvodnji, o življenjskem standardu, o narodni obrambi, o politiki, kultura pa ne pride na vrsto. Zato pa tam pustijo literaturo pri miru, dokler se v literarni bratovščini ne pojavijo ideje, ki cikajo na kulturno politiko. Nanjo pa ima monopol partija in slabo se odreže pisatelj, ki se meša vanjo tudi v nedolžni obliki. Tako je ruska literatura zopet prišla pod ostrejšo politično kontrolo. To se je jasno pokazalo na poteku letošnjega pisateljskega kongresa in to je morda tudi edina njegova dobra stran. In tako je nad 500 delegatov odšlo s kongresa precej nezadovoljnih, zato je pa bilo 6,500 pisateljev, ki so člani literarnega društva, razočaranih. Režim se seveda za tako razpoloženje trenutno ne meni, ima dosti drugih skrbi. Prišli bodo pa časi, ko bo moral tudi on priti do spoznanja, da je literaturo treba vpoštevati tudi takrat, kadar ne trobi samo v režimski rog. so v Kairu zagrozili, da bo Egipt zaprl Sueški prekop za ladje vseh tistih držav, ki bi pri takem poskusu sodelovale. Tak poskus sam je Egipt označil že~v naprej za napad na Egipt. Varnostni svet bo zaseuai jutri NEW YORK, N.Y.—Varnostni svet Združenih narodov bi moral danes nadaljevati v sredo prekinjeno razpravo o položaju na Srednjem vzhodu. Ker v času odmora ni uspelo diplomatom najti nobenega kompromisa, so sejo odložiti še za en dan. Tako se bo Varnostni svet sestal šele jutri dopoldne. Pred njim sta dve resoluciji, ameriška in egiptovska. Ameriška podpira poziv glavnega tajnika ZN U Tanta sprtima stranema k miru in zadržanosti. Ta naj privedeta do mirnejšega ozračja, ki bo omogočilo uspešne diplomatske razgovore za rešitev krize. Egiptovska resolucija zahteva vrnitev k pogojem premirja iz leta 1949, med katerimi je postavitev mešane komisije ZN na izraelsko-egiptovski meji, pa nobenega izrečnega določila za Akabski zaliv in prosto plovbo po njem. Zadnje vesti SAIGON, J. Viel. — Včeraj in danes je prišlo do obsežnega spopada med južnovietnain-skimi armadnimi oddelki in rdečim udarnim bataljonom le miljo in pol južno od demilitarizirane cone. Vladno poročilo trdi, da so rdeči pustili na bojišču 150 mrtvih. Do ostrih spopadov je prišlo tudi med ameriškimi in rdečimi oddelki. V bojih okoli Con Thiena je padlo 13 ameriških marinov, 61 pa je bilo ranjenih. Enote sedme flote so obstreljevale rdeče bunkerje in druge utrjene položaje 15 milj južno od mesta Quang Ngay na področju tik južno od demilitarizirane cone. JERUZALEM, Izrael. — Sinoči je bil imenovan za obrambnega ministra v izraelski vladi gen. Moshe Dayan, ki je leta 1956 zmagovito vodil izraelske čete v boju z egiptovskimi, zasedel ves Sinajski polotok in prodrl skoro do sueškega Zenski gospodinjski klub na Jutrovem začenja v nedeljo popoldne ob dveh balinarsko sezono s tekmo. Seja— Društvo Glas clevelandskih delavcev št. 9 ADZ ima v nedeljo'ob devetih dopoldne važno sejo v navadnih prostorih. Vsi člani vabljeni! Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima v ponedeljek ob sedmih zvečer sejo v šoli sv. Vida. Asesment bodo pobirali od 5.30 pop. dalje. Po seji bo zabava. Kdo je našel— Na povratku iz Washingtona s konvencije SŽZ je bila izgu- . bljena zapestnica, drag osebni spomin. Kdor jo je našel, naj kliče 524-7724. Najlepše darilo— Za očetovski dan je primerno darilo zračilnik FRIGIDAIRE. Dobjte ga pri Brodnick Bros. na Waterloo Rd. — Več v oglasu! i Cleveland Sun Life zmagovalec— Clevelandski odsek Sun Life Assurance Company of Canada je dobil trofejo predsedniške skupine kot vodilni odsek v Severni Ameriki. Sun Life zastopata v tem okolju g. John R. Telich, C.L.U., in g. Michael Telich. Čestitamo! Skupno sv. obhajilo— V nedeljo ima Oltarno društvo pri Sv. Vidu pri sv. maši ob osmih skupno sv. obhajilo. Sestanek— Društvo Lilija ima v ponedeljek ob osmih zvečer članski sestanek v Slov. domu na Holmes Avenue. prekopa, ko se je moral na zahtevo Združenih narodov ustaviti. WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik D. Rusk je včeraj dejal časnikarjem, da Združene države ne mislijo same nastopiti proti blokadi Akabskega zaliva, če te ne bo uspelo končati Združenim narodom, ampak le skupaj z drugimi pomorskimi silami. PARIZ, Fr. — Včeraj sta pristala po 30 urah leta preko Atlantika ameriška helikopterja vrste HH3E Sikorsky. Napravila sta 4,270 milj dolgo pot brez pristanka, gorivo so jim dovažala ameriška tankerska letala med letom. To je prvi polet helikopterjev preko Atlantika. P"8— M - ■L, 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation J-ubiisb.ed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: tu Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 8 me*®ce fcs Kanade in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto ŠUBSCRIFTION RATES: United State*: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $13,0® per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for on* year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 108 Friday, June 2, 1967 Politiki in volitve 1.1968 Politiki morejo ravno tako malo živeti brez volitev kot riba brez vode. Kadar niso volitve pri roki, mislijo na tiste v daljši bodočnosti. V takem neprijetnem položaju se trenutno nahajajo naši politični krogi. Ker letos ne morejo pričakovati volitev v narodnem obsegu, škilijo na tiste v 1. 1968. Takrat bomo namreč volili predsednika, ves predstavniški dom in še polovico senata. Torej, kar dosti tvarine za politične špekulacije. Špekulacije so ravno sedaj tem privlačnejše, ker so se pojavili nekateri politični znaki, da bodo volitve 1. 1968 nekaj “izrednega”. V čem naj obstoji ta izrednost? Če moremo sploh kaj dati na prerokovanja, bi trdili, da imamo že dva predsedniška kandidata: predsednika Johnsona kot uradnega demokratskega kandidata in bivšega alabamskega guvernerja Wallace-a, ki hoče kandidirati na svojo roko, največ v južnih državah. Pravijo, da si je to kandidaturo že tako vbil v glavo, da je ne bo opustil, čeprav na zunaj trdi, da se še ni odločil, ali bo kandidiral ali ne. Za kombinacije nam manjka torej še republikanski kandidat. Kdo naj bi bil? Danes ima največ upanja Romney, jutri Nixon, pojutrišnjem Rockefeller, potem pa še nešteto drugih vidnih republikancev. Naj bo postavljen kdorkoli, odnesel bo seboj gotovo precej držav, o tem ni treba dvomiti. To pa še ni vse. Lahko se zgodi, da bodo levičarji in njihovi sopotniki in prijatelji postavili svojega “mirovnega kandidata”. Menda se že pripravljajo na to politično potezo. Seveda se morajo še preje zediniti na skupnega kandidata, kar ne bo ravno lahka stvar. Tako se lahko zgodi, da bomo prihodnje leto imeli kar tri ali morda celo štiri predsedniške kandidate. Gotovo bosta v največjem številu držav zmagala uradni republikanski ali uradni demokratski kandidat in da bosta ostala dva kandidata (ali morda le eden?) odnesla le par držav. Kdor med njimi bi hotel zmagati že na prvi mah, bi moral dobiti zase glasove najmanj 269 od 538 volivnih mož. Kaj pa, ako jih noben kandidat ne dobi? Tu se pa začno špekulativne kombinacije naših politikov, ki jih je že danes vse polno. Naj omenimo samo nekatere! Recimo, da dobi republikanski kandidat relativno večino, demokratski pa ostane v manjšini. V tem slučaju mu Wallace lahko odstopi svoje glasove in v tem slučaju bi zmagal demokrat, akoravno je dobil neposredno manj glasov kot republikanec. Taki slučaji so se že dogodili v ameriški politični zgodovini. Če so pa štirje predsedniški kandidatje, je pa zadeva bolj zamotana. Lahko se zgodi, da noben med njimi ni dobil toliko glasov, da bi zmagal samo s pomočjo glasov enega tekmeca. Morata mu priti na pomoč še dva kandidata in šele trojka lahko podere četrtega. V tem slučaju bi se seveda godilo barantanje za glasove kar na debelo. Če pa vse skupaj spodleti, pa dobi predstavniški dom pravico, da izbere z navadno večino novega predsednika. Komplikacije so pa tudi v tem slučaju. Pri glasovanju za predsednika v predstavniškem domu pride namreč vpoštev samo 50 glasov, torej toliko, kolikor imamo v naši deželi držav. Kongresniki vsake države veljajo kot en sam volivec. Morajo se med seboj sporazumeti, komu bodo oddali svoj glas, drugače ne bo njihova država mogla pri glasovanju uveljaviti svojo glasovalno pravico. Da bo težava še večja, se lahko zgodi, da so kongresniki v državi razdeljeni točno po polovici, to se pravi, polovica je republikanska, polovica pa demokratska. Tak položaj imamo sedaj v treh državah: Illinois, Montana in Oregon. Tam pa, kjer je ena stranka v večini, bo seveda glasovala za svojega strankinega kandidata. Sedaj imamo 29 držav z demokratsko večino in 18 z republikansko. Potemtakem bi 29 delegacij volilo demokratskega kandidata in 18 republikanskega. Je pa še zmeraj odprto vprašanje, kateri predstavniški dom naj voli predsednika, ali stari, ki je le še formalno pri življenju, ali novi, ki je bil ravnokar izvoljen? Ustava daje prednost novo izvoljenemu predstavniškemu domu; v našem slučaju ne tistemu, ki je sedaj v veljavi, ampak tistemu, ki bo izvoljen v 1. 1968. Kandidatje, ki bodo izvoljeni za kongresnike v letu 1968, bodo torej lahko imeli čast, da volijo predsednika. Zato se bo prihodnje leto potegovalo zelo mnogo kandidatov za kongresniška mesta. Končno se ne dogaja vsake kvatre, da v Ameriki voli predstavniški dom novega predsednika USA. Politični računarji si že sedaj belijo glave, kaj vse se lahko rodi v politiki v prihodnjem letu. Tisti pa, ki se bolj zanašajo na svojo pamet kot na politično računico, pa mislijo. da bo verjetno izvoljen sedanji predsednik Johnson, čeprav z malo večino. Zakaj? Ako bo končano vojskovanje v Vietnamu, mu ne bo mogel nihče kratiti časti, da je končal najbolj nepriljubljeno vojno v ameriški zgodovini. Ako bi pa vojna še trajala, je pa zopet v naši deželi navada taka, da volivci ne menjajo radi vrhovnega vojaškega poveljnika sredi bojev. Volijo dosedanjega, naj bo tak ali tak. Tako govorita skušnja in tradicija proti računici, kar vse govori v prid predsedniku Johnsonu. Med tem seveda pa politični špekulanti ne bodo mirovali. Saj smo vendar v Ameriki! I BESEDA IZ NARODA i 0b spominu na iisie usodne dni., „ tistim, ki vidijo sedaj doma “vse driigaoe” Nato odprta jama kočevskega Roga, ki kot pošast se neusmiljeno roga, požirajoč našo kri... CLEVELAND, O. — Približal se je slovenskih vernih duš dan. Slovenci razkropljeni po širnem svobodnem svetu se v teh dneh spominjamo svojih dragih bratov, ki so padli zaradi svoje narodne in verske zavesti v zadnji vojski in revoluciji. V tistih usodnih dneh slovenske zgodovine, ko sta tekmovala rjavi in črni okupator, kdo bo preje izbrisal slovensko ime iz naše prelepe domovine, je padel v hrbet trpečemu narodu strel rdečega brata, strel, ki ga ni nih- letavajo se iz ene skrajnosti v drugo, sami ne vedo več, kaj hočejo. Up, pa tudi odpor v slovenskih ljudeh še živi! V njih živi želja po resnični svobodi, po lastnem odločanju; živi želja iznebiti se oklepa in klešč partije in sedanjega “socialističnega reda”, ki je še danes Slovencu tuj, in mu bo tuj za vse čase. Vsi tisti med nami pa, ki vidijo zdaj doma “vse drugače”, grožnje, nov pritisk in morda je prikazoval, kako so tudi novo trpljenje za marši- Avstriji tedaj Nemci zatirali in koga. , zapostavljali Slovence, še danes V soboto in v nedeljo, 11. in'slišim njegov gromoviti glas, s 12. junija, se bomo zbrali na Slo- katerim je prikazoval in opiso-venski pristavi ob kapelici na val slučaje, v katerih je sam Orlovem vrhu, da se spomnimo trpel pred Nemci in nemškutarji onih, ki so umrli, da bi narod na Štajerskem v svojih mladih živel življenje v svobodi in po letih kot kaplan. Po govoru in božjih postavah. Spominjali se zborovanju smo nato vpisali ka-bomo vseh onih, ki so dali svo- kih 50 članov v Ligo in pobirali ja življenja za visoke ideale, za prispevke za Slovensko Ligo. ideale in načela, brez katerih Zanimivo zborovanje je bilo. življenje ni mogoče, kot nam to ! O Slovenski Ligi vem jaz mar-jasno govori današnja Sloveni-. sikaj. Veliko je bilo navdušenje, ja; kot nam to jasno govori da-j ko smo jo ustanavljali. Veliko našnja Slovenija; kot nam to po- nas je bilo, ki smo še v mladih trjuje hčer največjega tirana Jo-' IfiUh čutili in prenašali zapo-sipa Stalina. “Brez Boga in svo- stavljanja od strani Nemcev in bode življenje na zemlji ni mogoče,” tako govori in piše Svet- nemškutarjev. Slednji so bili po-turice, ki so se prodajali v bivši lana in prav tako so govorili naši fantje in možje, ko so padali v grobove s prestreljenimi srci. Njim v spomin, v spoštovanje in večno ljubezen bomo odkrili ploščo na Slovenski pristavi, ploščo, ki naj ne bo samo kos mrtvega materiala, temveč resnično bistvo naših src, neskončna hvaležnost njim in zvestoba njihovim idealom, resnična pri-naj pazljivo preberejo in premi-ise§a: “Vse za svobodo domovi-slijo tale odstavek resolucije: j rie> vse v slavo Boga, ki naj va-“Ko zaostrujemo politični boj ruie našo domovino in naš rod." proti klerikalizmu... ne moremo dopustiti, da bi se kdorkoli lahko politično uveljavljal proti ustavi in izven socialističnih temeljev. Vsi taki poskusi bodo v če pričakoval, strel, za katerega i hali onemogočeni, njihovi no-ni bilo opravičila, strel, ki ga je,sjiC2 pa izolirani. Skrajni admi-ukazala partija po ukazu “naj-,njs^ra^j:vnj ukrepi... bodo poli- večjega vodnika” in “nesmrtnega voditelja” Jožefa Stalina. Že kmalu po ustanovitvi OF pri nas se je videlo, da komunistom ni za borbo proti okupatorju, temveč za uvedbo novega komunističnega reda ali kakor danes pravijo “nove socialistične stvarnosti”. Kdor se ni pokoraval ukazom OF in vaških teren-cev, je moral biti na en ali drug način odstranjen. Padale so žrtve: mladi in stari, preprosti in učeni. Padali po ulicah, padali v nočeh po domovih, zaklani in mučeni po slovenskih gozdovih. “Žrtve morajo biti”, je bilo geslo tistih dni. Da, bile so strašne žrtve, a na žalost največ — in le slovenske. Okupator zaradi junaštev partizanov ni niti za minuto preje odvrgel orožja, svetovna vojska se zaradi komunističnega divjanja pri nas ni končala niti en sam dan preje. Slovenski človek komunistične! revolucije ni mogel sprejeti. Zato se je uprl in se branil na življenje in smrt. Rdeči brat nam je potisnil nož v srce, rdeči brat jc potisnil našim junakom puške \ roke. Po zadnji veliki bitki 8. in 9. maja 1945 na boroveljskem mostu so naši domobranci zaključili svoje zmagoslavne pohode. Po čudnem izdajstvu tistih, v katere so bili dejansko zaljubljeni, so odšli na svoj zadnji smrtni pohod — iz Vetrinj v Teharje, Št. Vid, Kočevje in Kočevski Rog. Še danes, po 22 letih oblastniki svoj zločin skrivajo, ker vedo, da zločinec ne more soditi zločinca. Toda ideja naših bratov ni mrtva. Prav te dni je kongres Centralnega komiteja komunistov Slovenije priznal, javno priznal, da ideja odpora, ideja naših pomorjenih bratov živi! Takole pravijo: “Zaostriti moramo stališče do vseh pojavov, ki so idejni in politični ostanki klerikalizma, in ki pomenijo v bistvu samo oživljanje razbitih belogardističnih namenov iz zadnje vojske. Računajo, da je nreteklo dovolj časa, da je mogoče pozabiti na njihovo narodno izdajstvo itd.” Torej celih 27 let tično razumljivi.” Torej, nove Pri maši se bomo spominjali tudi tistih slovenskih fantov, ki so pod ameriško zastavo svobode umirali v Koreji in zdaj v Vietnamu. Zakaj, tudi njih borba je bila in je borba za svobodo vsakega posameznika in vseh narodov zemeljske oble. M. J. CHICAGO VČERAJ Križišče Amerike ° V MESECU “VELIKEGA TRAVNA” SMO, ko pišem te vrstice. Sicer pri nas tu okrog Velikih jezer, ob katerem stoji tudi naš Veliki Čikago, še ni vse v takem bujnem zelenju, kakor je navadno v tej letni sezoni naša lepa stara domovina Slovenija. Je zeleno tudi tukaj, ampak ne tako pisano in ljubko lepo, kakor v majniku pomladna narava krasi lepe slovenske kraje. To mi bo gotovo pritrdil tudi zanimivi dopisnik “Iz Otoka” Peter Selak, ki je prišel na ta svet tamkaj nekje, kakor bi sodil po njegovih dopisih, nedaleč od bregov tihe Krke, ki ji je Stvarnik določil njeno stezo po nižavah naše lepe Dolenjske. To je zemljica, ki rodi dobro kapljico, ki ustvarja dobro voljo in razveseljuje dobra srca. Je pa lepo že tudi tod okrog nas — le da pomlad se ne razvija po takih taktih narave kot tam po južnih krajih Evrope ob Adriji in Sredozemlju. Pravijo, da Alpe odkazujejo severnim burjam pot, kadar se bliža pomlad, tja čez, čez Sudete, Karpate, ki vodi v Sibirijo. Ko jih pa pot pripelje tja, se pa burje utrdijo in porazgube. Do te ugotovitve je prišel tudi moj stric in jo je zelo rad objavljal v kaki družbi, kadar je bil dobre volje. Naši podjetni Slovenci, ki so lani še kupili letoviške domove ob jezerih v severnem delu Illinoisa, nekateri pa v južnem delu države Wisconsin, so zdaj zaposleni vsak “week-end” s prenavljanjem letoviških hiš, z vrtnarstvom in drugim delom, ki ga je vedno dovolj, zlasti spomladi. Tam gori ob “Peli Lake” kar v duhu vidim Kastelčevega očeta, so tlačili slovenski narod, ga po-1 kako po višnjegorsko upravlja bijali in zapirali, mučili in trpin- j njihovo “letoviško graščino”, ka-čili, preganjali iz rodnih domovi ko računa, kaj bo kje posadil in in ga gonili v kolhoze in zadru-[ posejal in kako. On je izvrsten ge! Vse, vse samo, da bi ubili v, kmet;ovalec “stare sorte”, ki ver-njem tisto, kar je Slovencu sve-jjame le v uspehe. Kakor hitro to, lastno in v ponos! Pa vse za- mi bo čas dopuščal, jo bom mah-man. Komunisti doma gospodar- nil tja v “Peli Lake” pogledat, sko in politično, še bolj pa seve- po kakih načrtih je on vse ure-da idejno povsem propadajo. Za- dil njihpv vrt. Avstriji nemštvu. Za kake služ-bice ali košček kruha. Meni še danes ne gre iz spomina, kako so razdejali po slovenski presto-lici Ljubljani pred malo manj kot 60 leti slovenske trgovine in še marsikaj drugega. Videl sem tista razdejana izložbena okna, ko sem tisto jesen odhajal kot 14-letni fant skozi Ljubljano v Gorico učit se rokodelstva, z mojim bratrancem, ki je bil usluž-ben pri državni železnici v Gorici. Ostalo mi je tisto razdejanje globoko v duši, še danes ga vidim v duhu. Večkrat sem se in se še sprašujem, kako se je mogel kdo prodajati in služiti takim sovražnikom slovenstva, kakor so bili Nemci?! Vse je minilo. Bog tudi Nemcem ni ostal dolžan. Za tem je že dvakrat urezal tudi za Nemce palico v takem grmu, da so jo temeljito čutili in jo še čutijo. Pri tedanji “Slov. Ligi” smo se potem počepih. Smo bili pač Slovenci, sinovi malega naroda, a pokrajinsko čuteči za vsako goro in v vsaki dolini, marsikje celo za vsakim grmom, kot Kranjci, Štajerci, Primorci, zatem Dolenjci, Gorenjci, Notranj-ci itd. Po prvi svetovni vojni je prišlo do zedinjenja Jugoslovanov — pa kakor je potem poznejši čas pokazal, je bolj na papirju. V skupni koči pa so se prepirali, da se je kar koča majala. Tako je šlo. Novi rod je zopet doživel novo šibo, strašno j šibo, katera še vedno šviga in pada ga rodu. Tako vozi ubogi narod naprej in naprej preko Kalvarij. Dal mu Bog, da bi privozil na srečnejša pota, kakršna pa jih je imel doslej! To naj bodo želje nas vseh! R. v bivši Uočnino za Ameriško Domovino. Sem zelo zadovoljna z vsem, kar pišete v listu in želim, da bi Vam ljubi Bog naklonil dobrega zdravja, da bi še dolgo lahko izdajali priljubljeno Ameriško Domovino. Isto želim vsem zaslužnim dopisnikom, ki tako lepo poročajo, da ameriški Slovenci izvemo, kaj se godi po drugih naselbinah. Posebno rada čitam Milwau-ške zapiske. V njih je bilo zelo zanimivo poročilo z dne 25. maja, ko je dopisnik poročal, da je dr. Jože Gole imel na slovenski radio uri razgovor o sodobnih cerkvenih problemih in vplivih drugega vatikanskega cerkvenega zbora. Želim, da bi dr. Gole imel še več predavanj, da bi Slovenci po drugih naselbinah tudi kaj več izvedeli o tem zanimivem vprašanju. Prav lepa hvala vsem, ki se trudite, da naročniki izvemo vsakovrstne novice in neverjetno hitro. Vse prav lepo pozdravljam, li-tu pa želim dokaj novih in vztrajnih naročnikov. Theresa Luzar Zelo marljivo in skrbno je preuredil svoj letoviški dom tudi naš znani rojak Tomaž Šušteršič, ki ima dober okus za lepo stanovanje. Okrog hiše ima dovolj prostora za vrtnarijo. Tako tudi rojak John Bur j ek, ta ima precej parcel okrog svoje hiše. Pa rojak Viktor Lavriša, ta je pad!;jZdl že vse predelal. On je po poklicu zidar in kot takemu pod njegovimi spretnimi rokami dobiva hiša in vse novo lice. Pa Buhovi imajo tudi lepe prostore. John Buh, starejši, je po poklicu tesar ali mizar in kot tak zna napraviti marsikaj, kar ugaja času in ljudem. Le eno naj ne pozabijo! Imajo dovolj zemlje. Nekaj jo naj bo za vrtnarijo. Ne pozabite pa urediti okrog hišic male vinogra- IZ NAŠIH VRST Timmins, Ont. — Spoštovano , uredništvo! Z veseljem obnav-de, da ko pride jesen, da bo kaj pjamo naročnino na Ameriško za prešanje in za sodčke, v kate- Domovino, s katero smo zelo dih se bo mladila in čistila Noe- zadovoljni tova kapljica. Ob njej boste radi g spoštovanjem veseli in peli hvalo Bogu, da je | Milko Božnar vas pripeljal v tak kraj, kjer ra- a ste in rodi tudi trtica in daje Astori^, L. I. — Cenjeno ured ništvo! Pošiljam Vam naročnino za nadaljnega pol leta in listu želim veliko uspeha. Vinko Ovca i Chicago, 111. — Velespoštova-Ta poziv na ni! Priloženo Vam pošiljam ček so sklicevali za $16 kot mojo naročnino za ljudem sladko kapljico. Vrlim rojakom v Peli Lake in drugod vse najboljše, dosti veselih uric v lepih krajih okrog jezer tam okrog! • “VSTANI NAROD, ZAHTE VAJ SVOJE!” — letaku, s katerim veliko jugoslovansko zborovanje ( Vaš list za eno leto. v Chicagu za dne 22. avg. 1915, Mislim, da je dolžnost vsakega to je pred 52 leti, mi je padel v Slovenca, da vsaj z naročnino oči, ko sem te dni brskal po sta- pomaga slovenskemu časopisu! rih zapiskih v mojem arhivu. Prav lepo pozdravljam go. Zraven tajnikova knjiga, kako Debevčevo, g. prof. Lipovca in smo 14. febr. 1915 ustanovili v gospo vdani La Salle, 111., podružnico “Slo- Dr. Erman Marijan venske Lige”. Na prvi strani • knjige je naslikan grb 1 z ime- Milwaukee, Wis. — Spoštova-nom “Amerikansko - Slovenska ni! Prilagam ček za $16 za na-Samoobrambena Liga”. V sredi daljno enoletno naročnino za A-grba je roka, ki prisega “Majki meriško Domovino, katero z za-Siavi”. nimanjem prebiramo. Yes, 14. febr. 1915 se je nas Želimo Vam obilo blagoslova zbralo nekako okrog 60 mož in pri Vašem delu za narod. “Vidite, Vas moramo držati v zaporu, ker ste inteligentni naš sovražnik,” je dejal komunistični zasliševalec dr. Sircu, ki popisuje svojo bitko za zakonitost v Zborniku Svobodne Slovenije. To je slikanje življenja v brezpravnem nasilju. Berimo Zbornik za leto 1987! fantov v nekdanji Kompovi dvorani na Prvi cesti v La Salle. Glavni govornik je bil pokojni č. g. župnik Frančišek Šaloven. Ognjevito, kakor je znal le on, Z najlepšimi pozdravi John Kokalj Indianapolis, Ind. — Spoštovano uredništvo! Prilagam na- son. Nezaželene svečenice Nedavno je eden od najvidnejših angleških psihiatrov opozoril anglikansko Cerkev na nevarnost, v kateri bi se lahko znašla Cerkev, če bi dovolila, da prevzamejo vlogo duhovnikov tudi ženske. Prof. dr. Robert F. Hobson, član posebnega odbora, ki ga je imenoval canterburyjski nadškof, utemeljuje svoje opozorilo tako: “Če bi ženske prodrle v cerkev kot duhovnice, bi moške vernike bolj vznemirjale, kot je to z duhovniki in njihovim vplivom na vernice.” Odbor, ki ga vodi škof dr. Gerard Ellison, naj bi v tem pogledu izvedel anketo. Pravzaprav je odbor naletel na najhujši odpor pri ženskah. Zdi se, da so lete največje nasprotnice, da bi ženske zavzele duhovniško mesto v cerkvi. Obširno poročilo govori med drugim tudi takole: “Gre pravzaprav za to, da ženska moškega prej prevzame kot nasprotno.” Poleg tega meni odbor, da je prišlo do neugodnih izjav zato, ker so bile dane v strahu pred samim dejstvom, do kakšnih nepredvidenih primerov bi utegnilo priti, če bi ženske nastopale kot predstavnice Cerkve. Uradni krogi anglikanske cerkve menijo, da vprašanja duhovnic še ne bi bilo treba postaviti na dnevni red zaradi ekumenskega principa sodelovanja z drugimi cerkvami, posebno s katoliško in pravoslavno, in da bi debate o tem “malenkostnem problemu lahko pripeljale pogovore v nezaželeno smer. Večina anketirancev meni, da bi bilo uvajanje žensk v cerkvene posle v nasprotju z vsemi tradicijami Cerkve. “Ni važno, ali bo angleška cerkev sprejela ali zavrnila naše poročilo. Kot PraC* sednik odbora, ki je to poročilo izdelal, menim, da sedaj ni čas za razpravo o tem,” je na tiskov ni konferenci izjavil škof El i ;; < i J ^ j I OTROŠKI KOTIČEK r** * * ** **** *tt*****t**,t***t*****+n>*++**++++++t+nh*++++mt+tt+f+c+ Zadnje moje pismo, dragi o-tr°ci. Slovensko šolo ste končali in vem, da komaj čakate, da se tudi angleška šola konča. Zjutraj boste dlje spali, ne bo treba gledati na urnik, prosti boste in u-živali počinice po mili volji. Reci moram, da ste to leto bili pridni s pisanjem v ta kotiček in prav tako moram reči, da mi bo dolgčas po vaših pisemcih. Prepričan sem, da so tudi starejši ijudje radi pogledali v naš Kotiček in bili veseli, da mladi rod slovenske besede še ni zavrgel. Ne pozabite nanjo v počitnicah, Poverite jo doma, govorite jo pri Igrah. Tako strašno rado se zgodi, da se mnogi v počitnicah ne -rnenijo zanjo. Vaja dela mojstra. Če boste v počitnicah govorili samo po angleško, bo drugo leto slovenska beseda že zelo trda in nekoč za vas vse, ko boste zrasli, samo še spomin. Dve prijazni pisemci sta me še čakali na Ameriški Domovini, od dveh deklet, ki sta slovensko Šolo končali že pred leti, pa sta Še ohranili spomin nanjo. Nragi Kotičkov stric!. Ko berem Otroški kotiček, se spominjam, ko sem tudi jaz hodila v Slovensko šolo in tudi Nam pisala. Takrat nisem dobro vedela, koliko sem se naučila svojega materi nskega jezika. Zdaj sem vesela, da sem imela Priliko hoditi v Slovensko šolo, ker govorim ne samo angleško, ampak tudi slovensko. Otroci, ki hodijo v šolo, naj se dobro učilo, da bodo tudi oni govorili slovensko in da bo materinski jezik ostal v vsakem slovenskem do-vru. Zahvalim se vam za trud, ki ste ga celo leto imeli s svojim kotičkom in dali priliko otrokom, da so svoja pisma videli in hrali v Ameriški Domovini. Le-Po Vas pozdravlja Meta Mauser Nraga Meta! Na salamensko sem bil vesel dvojega pisanja. Si kaj v žlahti ^tistim pisačem, ki bukve piše? Poznam tistega grivarja. Nekoč s* hodila v slovensko šolo in ne-Prara včasih tudi nerada šla. 2daj vidiš, da je bilo vendar le- tiček. Lepo Te pozdravlja Rotija Mauser Draga Rotija! Na strašno rad zapišem ime Rotija, zakaj to je ime čez vsa imena. Da bi- Ti videla Mrkov-čevo Rotijo iz Podbrezij v tistih letih, ko je bila mlada. O kako smo brenčali podbreški potrkoni okoli nje. Zavberna je bila, da Ti ne morem povedati. In beseda Ti teče, tristo judov. Kar ne morem verjeti, da je že petnajst let, kar si prvič bila v slovenski šoli. Se mi vse tako zdi, da sta si z Meto v žlahti. Dvajset lepih let imaš. Ti rečem, da sem kar zbral svoje kosti in jih postrojih Če Ti mlado dekle piše, moraš brati pismo zravnan in nasmejan. Vesel sem, da si še brala O troški kotiček, čeprav vem, da tu in tam kak brenčur pride na vrata kakor mi včasih k Mrkov-čevi Rotiji. Ostani pri starem, punca. Stara vera, star denar, stara beseda — to ima pravi zvenk. Drugo je od danes do jutri. Slovenska beseda je hudo lepa in hudo stara. Če jo bomo vsi ljubili in vsi spoštovali, jo bomo tudi v Ameriki še dolgo govorili. Želim, da bi bila srečna v službi in v življenju. Kako bo pa s Kotičkom drugo leto, Bog ve. Stric se stara, noge se puntajo, križ je zvit, kuka slaba in zemlja mi diši vsak dan bolj. Oba z muckom sva na psu. Če me pa ljubi Bog še kaj pusti v štebalih moštacati po tem svetu, pa morda spet. Imel Te bom v lepem spominu, dekle. Ohrani Bog Te v cvetju. In lepo Te pozdravljam. Ste videli, otroci? Tudi kakšna pri zrelih letih še vrže oči po meni. Take volje sem, da bi kar poskočil, ko bi si upal. Zahvalim se vam, dragi otroci, da ste poskušali napraviti kotiček za svoj kotiček, zahvalim se tudi učiteljem na slovenskih šolah, da so vam dajali naloge, ki ste mi jih pošiljali, zahvalim tudi staršem, ki so gledali na vas, da ste naloge napravili. Bog vas ohrani zdrave med počitnicami in naj blagoslovi vse vaše delo in vse vaše kora- toda vse to ne bo zadostovalo. Država potrebuje močnejših davčnih virov, Rhodes jih išče med indirektnimi davki, vendar mislijo, da mu končno ne bo preostalo drugega kot državna dohodnina. Če je Rhodes ne bo ho- , .. , , , , . kulturen nacm proti mongolske- tel vpeljati, jo bo moral njegov J v naslednik, kajti več kot dvakrat Peiping vidi V Tseden- ji*1 je premalo na razpolago, jp balu moskovski prilepek jih,d°be vojfk? v roke š/le PEIPING, Kitaj. — Začelo se kratko dobo Pred tem> predno je vse skupaj po znani formuli: gredo 2 nPmi v boP Sumljivo Najpreje je v Peipingu rdeča ]e’ da pride pri tem do težav v garda demonstrirala na ne ravno npkoVi rabk mu poslaništvu. V mongolski , ... . .. prestolici Ulan Bator so Mongoli ne more biti izvoljen za guver- ...... -d • • . ■, protestirali proti Peipingu m ob- nerja. ravnavali precej grobo par Kitajcev. Takoj nato je peipinški “Ljudski dnevnik” imenoma napadel Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! fllAU OGLAS! Sinijavski in Daniel ^ ^ bosta deležna amnestije ski dnevnik” imenoma napadel y bližini^ Sv^Vida oddajo MOSKVA, ZSSR. — V Krem- glavnega mongolskega komuni- mirnemu človeku opremljeno lju so bili seveda zadovoljni z sta Tsedenbala in mu očital, da sobo. Kličite 431-7445 uradnim potekom pisateljskega je narodni izdajalec in moskov- (108) kongresa, hudo so se pa namrd- ski sluga, ki hoče napraviti iz p0- Naučila si se materinske be- }že' Bodite v veselje svojim star-^ede in lahko govoriš z vsakim, ki po slovensko govori, če poj-deš kdaj pogledat koroške Slo-Vence ali Slovence tja v Primor-■*e> z vsakim boš lahko po domače govorila. Drži se, dekle! Budo sem Te vesel in ni rečeno, a nekega dne ne primaknem k Xebi na kakšen pogovorček. Bog s Teboj, punčka! Lepo Te pozdravljam. ragi Kotičkov stric! No sem danes prebirala Tvoj Ptiček, sem si rekla: Hej, Roti- šem in v ponos slovenski srenji. In spomnite se včasih tudi na kotičkovega strica, ki vas je rad imel in vam skušal slovensko besedo približati. Bog z vami vsemi, dragi otroci. Lepo vas pozdravlja in se vseh spominja Vaš Kotičkov stric Guvernerju Uhodesu ne da politična žilica miru COLUMBUS, O. — Guverner Rhodes je sicer dobil pri maj-3a> še ti nekaj napiši. Minilo je skih volitvah hud udarec — vo-e Petnajst let, kar sem prvič. livci so pokopali njegovo idejo o popila v slovensko šolo, ki je1 Ohajski komisiji, za bonde, — toda to ni ohromilo njegove delavnosti. Takoj po izidu volitev je začel misliti, kako bi privabil Ameriško ligo za nogomet v našo državo. Bil je radi tega v New Yorku in tam dosegel svoj cilj. Namerava dalje zopet potovati po svetu, da bi pridobil poslovne kroge za posle z našo o-hajsko državo. Med temi pa njegovi finančni strokovnjaki premišljujejo, kako zaceliti rane v državnem pro- ~ šolo, . a takrat še v Slovenski pisar-Učila nas je gospodična Sla-^c da bi sedanja toda ne bo zadostoval. Varuhi ikiaza kmalu ponehala, ako bi di- plomat je našli kompromis za sporno Tiransko ožino. O vseh drugih točkah ne bi bilo težko doseči sporazuma. naše ohajske prosvetne in soci-jalne politike pritiskajo zmeraj bolj na guvernerja, naj misli na nove dohodke. Nekaj jih je že odkril: povišal je na primer cene za alkoholne pijače, ki bodo dale državi $20-25 milijonov novih dohodkov. Povišane bodo parkov s skupno površino 18,500 Le premalo jih je -M-16 WASHINGTON, D.C. — Kongresnik R. Ichord, demokrat iz Missourija, načelnik pododbora za oborožene sile, je dejal, da je po dognanjih odbora edina napaka avtomatične puške M-16 ta, Žemke dobijo delo kopalnica; hlev in druga zunanja poslopja. Na Route 534, miljo od Interstate 90, Geneva Interchange. Kličite po 5 uri 466-2780. —(108) V najem Eno 4-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $45.00 mesečno in eno 3-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $40.00 mesečno, na 1334 E. 55 St. Vprašajte za g. Koporc. _____________________________(x) Sadike naprodaj Paradižniki, paprika in razne cvetlice naprodaj. Vsak kupec dobi zastonj tucat aster ali sal-vij. 28836 Chardon Rd. (18,18, 25,26, 1,2 jun) Naprodaj Dve hiši na enem lotu, ena 4-družinska, druga 2-družinska, med E. 55 St. in E. 72 St. Za pojasnila kličite 881-9658. -(110) Hiša naprodaj Lastnik prodaja hišo v Eu-clidu, 3 spalnice, aluminijaste strani, preproge, štedilnik, zavese. Kličite po 5. uri 481-7865. (108) Hiša naprodaj V Euclidu, zidan bungalov, 2 spalnici, prostor za razširjenje zgoraj, razdeljena klet z rekrea-cijjsko sobo, garaža, patio, v dobrem stanje. 731-5264. Hiša naprodaj Dvodružinska hiša, 5-5, dvojna garaža, na E. 177 St., blizu Nottingham Rd. Kličite IV 1-7583 po 7. uri zv. (2,9 jun) Ženske dobe delo Iščemo tovarniške delavke za skupinsko in lahko strojno delo. Skušnja nepotrebna. Govorimo hrvaško in slovanske jezike. Blizu E. 30 St. in Chester Ave. Za sestanek kličite: 781-7136. (108) Delo za žensko Lahko hišno delo v enodružinski hišici blizu Lake Shore Blvd., v Collinwoodski okolici. Servirala bi eno kosilo starejši dvojici. Nič pranja; Ure od 10. zj. do 3. pop. od ponedeljeka do Detka; nič koncem tedna ali ob praznikih. Kličite KE 1-2641 med 4, pop. do 8. zv. (112) MALI OGLASI Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite slovenskega posrednika JOHNA LAURICHA, IV 1-1313, ki bo rad prišel na Vaš dom, da mu razložite Vaš problem. Kličite IV 1-1313. Hvala! (fx) Naprodaj Da se uredi zapuščina zaradi smrti, 4 hiše na enem lotu, prostor za parkanje, na E. 63 St, severno od St. Clair Avenue. Zmerna cena, nizki davki, mesečni dohodek $400. Kličite 431-6631. (FX) Svetovidska okolica 6-sobna enodružinska na Bonna, nova aluminijasta obloga, nova okna, garaža, $11.500. E. 68—St. Clair, 2-družinska, 6-5 in enodružinska na enem lotu. Lep dom in dohodek. $14.800. 1175 Addison Rd. Kličite nas za ogled, lot 40 x 150. $12.800. Odprto od 3 do 6 pop. 1053 Shepherd Hills Blvd. Za- E m _ ^ sh TTY d K f sta, 4-4, 2 garaži, $11.800. 0d|';YTj.a ’ Jla!' “Naredi, kar hočeš, če misliš, da je treba. Pa nisva zato prišla.” CHICAGO, ILL BEAL ESTATE FOR SALE ALL FACE BRICK 3 bdrm., 2M> baths, full English bsmt. Gas ht. S & S, 2y2 car gar. Walk to I.C., schl. & shopping. Low 20?s. E. Hazel Crest, Owner. 798-5730. (108) MALE HELP Outstanding Opportunity! Excellent Immediate Openings! ARCHITECTS ARCHITECTURAL DRAFTSMEN Surroundings & working conditions are good. Permanent positions. CONNOR-HARDMAN & ASSOC. Harvey, Illinois ED 3-3614 (108) “Jajc bom razžvrkljala in cvrtja naredila, da se bosta ote-ščala. Nobena reč se tako brž ne napravi. Kajne, oče, da boste jedli? Ti, burovž godrnjavi, pa za pijačo skrbi, ako ju bo že-jalo.” “Naredi, kar hočeš, če misliš, da je treba. Pa nisva zato prišla.” “Vem, da vama kava bolj diši, ki jo imata v Ljubljani vsak dan, pa v Skriljah še ni zrastla. Ne morem tako postreči, kakor bi rada.” Ona je šla, toda možje so si bili še vedno navpik in so se živahno prerekali, kakor so se bili prej. Jože, Skrilj an, je imel svojo trmo in si je bil svobodo po svoje naslikal in mu tista svoboda, ki se je košatila po Ljubljani in je tudi Ižancem prinesla svoj obraz pokazat, ni bila kar nič všeč. “Ti praviš, da to ni vse nič!” je povzel Janez in da bi ga prepričal o koristi svobode, mu je podrobil tisto, ki je bilo uteha slehernega srca podložnikovega: “Ko je vse dol, tlaka in desetina. Ali slišiš? Tlaka in desetina! Nič več ne boš delal graščaku. Nič več ti ne bo stal za hrbtom valpet in te priganjal. Nihče več ne bo desetimi po tvojem kozelcu: Graščak in gospod se bosta obrisala posehmal za tvoje snop j e in ženska bo imela kokoši, kolikor jih bo hotela, in ti drobnice v hlevu. Ne prva ne deseta ne bo graščakova. Vse bo tvoje! Ali slišiš?” “Ali misliš, da sem tako neumen, da bi ti to verjel?” je poskočil Jože hud. “Ali sta me prišla napenjat? Poiščita si bolj neumnega!” “Kaj vpiješ, če je pa res tako!” ga je oče miril. “Vsi pravijo tako!” “Saj smo brali zapisano. Sam cesar je pisal!” je potrdil Janez. Ti si pa bi-al, kajne! Sedaj pa celo ne verjamem! Ali nisi hodil v tisto šolo kakor jaz?” Janez je zardel. “Če nisem jaz oral,, sem bil pa zraven, ko je sral Tone, tisti Krivanoga, ki zna brati vsakršno pisanje. Ta je bral in tolmačil. In je le res. Nobene tlake in desetine ne bo več.” Veš, pa me le ne boš. Kako pa bo grof drugače živel? Ali pojde gospod sam sejat? Pojdi! Pojdi! Čeprav sta prišla iz Lju-sljane, pa me ne bosta.” Pa če sam cesar pravi in piše?” “Cesar naj bi grofu skledo izpred ust potegnil? Nikoli! Pa gospodo naj bi na cedilu pustil? To ne gre! Vidva sta bila res v Ljubljani, kjer hočejo ljudje več vedeti kakor pri nas v Skriljah, pa jaz sem bil na grajskem ma-rofu. Jaz tudi toliko vem kakor kakšen Ljubljančan. Nisem zastonj grajskih volov krmil in oral po grajskih njivah. Valpet je bil moj prijatelj. Vsako nedeljo sem mu čevlje tako zlikal, da se je lahko vanje pogledal. Kaj? Ali to ni nič? In jaz vem in te vere mi nihče vzeti ne more: cesar drži na grofa in grof na cesarja in če po vsem svetu ne bo več tlake in desetine, pri nas bo še vedno tako, še dolgo potlej, ko mene in vaju več ne bo in ko bo tisto svobodo, ki sedaj šari okrog, že zdavnaj pes vzel.” Stari ga je gledal, ker tako živahnega še ni videl svojega starejšega sina, toda njegovo govorjenje mu ni bilo všeč. Dejal je: Tako, ti misliš, da je prav, da ostane desetina in tlaka na večne čase? Ali si pozabil, koliko krivic in žalosti nam je napravila graščina? In to bodi večno?” “In tisti s Preseke,” je udaril vmes Janez, ki se je že komaj premagoval ob bratovem govorjenj u. “Tisto svinje! Naj zmerom še skruni neoviran in nekaznovan?” Toda Jožeta nista mogla oma- jati. “Graščino bi bili v miru pustili, pa bi ne imeli nobenih težav in sitnosti. To ste si vse sami nakopali na glavo. Ti si šel pa po sili v luknjo. Kaj ti je pa bil Menat na poti? Pustil bi ga bil! Tudi on ima svoje pravice! Če si pa bil s Cecmanovo zmenjen, bi bil pa z njo porajtal. Kaj si se pa zaganjal v logarja, da si jo izkupil!” Nevesto mi jh požrl, pa naj bi bil potrpel?” je vzkipel Janez ves razjarjen zaradi bratove neobčutljivosti. “Saj ti je še ni snel. In še danes jo dobiš!” “Pa kakšno?” je zatulil Janez in iskal besedi, s katerimi bi bil utrl debelo lobanjo bratovo. Tedaj je pa prinesla Glavanka v hišo polno skledo cvrtja, da je prijetno zadišalo. In ta vonjava, ki je objela živce, je zbudila želodce, da so proglašali druge strani. “Jejte rajši! Kaj se pričkate? Saj te niso prišli terjat. Ti, volk, kako golčiš!” Tako jih je pomirjevala gospodinja in pogrinjala mizo. In še nekam nejevoljna zagrozila možu: “Veš, oče bodo nocoj spali na postelji in pa Janez, ti boš pa na tleh.” “Kjer boš ti, tam bom jaz.” “Bomo videli! Pa glej, da boš dovolj slame nanesel! Saj jo imamo! Bog vam požegnaj!” Tedaj je razgrnila krhko cvrtje na lesen krožnik in ga razdrobila z nožem. “Pa kruha si odrežita!” “Še ti vzemi,” je silil oče sina gospodarja, ki se je pomišljal, a je naposled le stegnil roko, ko mu je žena rekla, da je tudi zanj. Ob cvrtju in kruhu je pogovor mirneje tekel, zlasti ker Janez ni bil kar nič gostobeseden in mu tudi jed ni dišala; imel je glavo polno drugih reči: Njo je videl, ki ji je bil vdan z vso dušo in z vsem srcem. Videl je tudi njenega otroka, kateri je imel drugega očeta. In kaj mu je rekel brat? Še danes jo lahko dobiš? Kje je to mogoče? Med njim in med njo je vedno Lah, Lah, Lah. Ne more misliti nanjo, da bi ne videl njega, vsiljivca, roparja. “S poti mora!” je ponavljal sam pri sebi in mu je bilo žal, da ga ni kje zalotil, da bi mu plačal. (Dalje prihodnjič) Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. CHICAGO, ILL. MALE HELP WONDERFUL OPPORTUNITIES FOR PROGRAMMERS Major publishing firm located in Southern Connecticut is experiencing such rapid growth that it is imperative the Data Processing staff add several programmers. These are immediate openings for qualified applicants. IF YOU HAVE: Experience in design and in development of large business applications. Experience in programming the 1400 series computer, both disk and tape. SPEC. CONSIDERATION IF YOU HAVE: Experience in magazine subscription fulfillment. Experience in orogramming the I.B.M. 360 computer. Salary range $11,000—$14,000 Interview will be scheduled in the next few weeks at a convenient Philadelphia. Minneapolis, or Chicago location. Upon receipt of • your resume an appointment will be made with you personally, by phone or telegram. PLEASE CONTACT: Mr. JOSEPH CUNNINGFIAM, Personnel Department FAWCETT PUBLICATIONS, INC. Fawcett Place, Greenwich, Conn. 06830 J^aznanilo in\ J&ah'Oala Potrti v globoki žalosti naznanjamo, da je dne 3. maja 1967 v Gospodu preminula naša preljuba soproga, ljubljena mama in sestra Frances Zigmund, roj. ŠPEH Pokojna je bila rojena dne 9. junija 1909 v Cleveland, Ohio. Pokopali smo jo dne 8. maja 1967. V pogrebnem sprevodu smo jo prepeljali iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. v župno cerkev sv. Vida, kjer je bila zanjo slovesna pogrebna sveta maša, nato pa na pokopališče Kalvarija, kjer sedaj truplo čaka Vstajenja. Našo iskreno zahvalo naj prejmejo pred vsem gospodje duhovniki za vse, kar so za pokojno storili v zadnjem času življenja in ob žalostnem sloyesu. častiti gospod Viktor Cimperman je pokojno obiskal v bolnišnici in na domu, ji je podelil svete zakramente in jo pripravil za srečno zadnjo uro. Prelat Alojzij B. Baznik je zanjo daroval slovesno pogrebno sv. mašo ob asistenci častitih gospodov Leo Kristanc-a in Viktor Cimperman-a in opravil svete cerkvene obrede v pogrebnem zavodu in ob grobu. Vsem iskreni: Bog povrni! Pokojna je bila članica podružnice Slovenske Ženske Zveze št. 25 in društva sv. Ane Ameriške Dobrodelne Zveze št. 4. Prisrčna hvala odbornicam in članicam obeli društev za vse, kar so storile, da so počastile pokojno kot preminulo svojo sočlanico. Posebno smo jim hvaiežni, da so molile skupni sv. rožni venec ob krsti, in sicer članice Slov. Ženske Zveze v nedeljo popoldne, članice društva sv. Ane pa zjutraj pred začetkom pogrebnih obredov. Članice obeh društev so v velikem številu spremljale pokojno do groba in v častni straži obstopile grob ob slovesnosti pogrebnih molitev. Za vse jim izrekamo toplo zahvalo. Poleg omenjenih društev so skupno molili sv. rožni venec ob krsti tudi člani društva Najsvetejšega imena pri sv. Vidu. Najlepša jim hvala! Srčno hvaiežni smo Mrs. Mary Otoničar in Mrs. Frances Okorn za ganljive in tolažilne besede slovesa, ki jih je govorila Mrs. Otoničar v imenu SžZ, Mrs. Okorn pa v imenu društva sv. Ane ADZ. Našo globoko zahvalo naj prejmejo dobri možje, ki so nosili krsto. Sosedom se prav lepo zahvalimo, da so zbrali sklad za skupni venec. Posebej hvala tistim, ki so zbrali. Prisrčna zahvala vsem prijateljem in dobrotnikom, ki so nam ob težki izgubi, v urah najtežje žalosti prihiteli v pomoč. Trajno hvaležni bomo ostali Mrs. Ann Cirnski, ki nam je vse tiste dni vsestransko pomagala in tudi pripravila vrsto jedi za skupno kosilo udeležencem po pogrebu. Prisrčna hvala sestrični Mrs. Mary Mavko, Madison, Ohio, Mrs. Ann šiapnik in Miss Priscilla Slapnik, za vso pomoč in strežbo gostov pri skupnem kosilu. Tony Petkovšek, lastnik Birch Bar na Addison Road je skrbno uredil vse, kar je bilo treba, da so bili vsi gostje kar najbolje postreženi. Zahvaljujemo se mu za vso njegovo prijateljsko naklonjenost. Zakrajškov pogrebni zavod nam je oskrbel pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod. Izrekamo mu priznanje in zahvalo za prvovrstno postrežbo. Globoko hvaležni smo vsem, ki ste prišli kropit, vsem, ki ste se udeležili pogrebnih slovesnosti, zlasti pogrebne sv. maše in ste spremljali našo mamo do groba. Naj stotero Bog povrne vsem, ki ste darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki ste poklonili cvetje in vence in vsem, ki ste dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Razposlali smo zahvalne kartice vsem, kolikor smo imeli naslove, če bi vsled kake pomote kdo naše posebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo naj nam oprosti. Prosimo, sprejmite tole našo skupno zahvalo, ki jo želimo izreči prav vsem, ki so pokojni v zadnjih dneh storili kako dobroto, vsem ki so se nas ob tej žalostni priliki spomnili, nam pomagali, nas to lazili, nam osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje, ziasti vsem, ki so z nami za pokojno molili in še molijo. Bog povrni vsem, ki ste pripomogli, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. V miru božjem zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Žalujoči: Vso ljubezen si nam dala, vse moči in vse skrbi, rajski mir, nebeška sreča bodita Tvoja v večnosti. Ti, o Jezus, naš premili, zlij na dušo ftešnjo Kri, Ti dobrotno se je usmili, naj Te med svetimi slavi. soprog LOUIS, sin LOUIS ml. hči BETTY, brat LUDVIK ŠPEH z ženo FRANCES ter ostali sorodniki v Ameriki in Sloveniji, Cleveland, O. 2. junija 1967. VROČE 10 F0STAL0! ZATO PRIDITE — KUPITE IN VZEMITE S SEBOJ TA ZRAČI L Ml K KI JE NAJBOLJ PRIMEREN DAR ZA OČETOVSKI DAR! Ko bo oče prišel utrujen domov, se bo najbolje lahko odpočil v ohlajeni sobi! Model AE-5LK KOMPAKTEN BTU /NEMA/ FRIGIDAIRE AIR CONDITIONER ZSfiiiLPli M o Instalirate ga lahko sami v par minutah, o 10” rešetka je okretna na štiri strani. • Deluje avtomatično — en gumb aktivira edinico in postavo pravilen termostat. ® Filter se z lahkoto vzame ven in z vodo očisti. * Poleg tega pa zrak razvlaži in ohladi, da je suh. 1^1 GM MARK OF EXCELLENCE LETOS JE “LETO DOGAJANJA” PRI FRIGIDAIRE-ju! Zato pridite, da vam ga pokažemo, K NAM: Naše podjetje prodaja vse Frigidaire izdelke in druge hišne potrebščine tudi preko morja v vse države Evrope. BRODNICK BROS. Furniture and Appliances 16013-15 WATERLOO ROAD IV 1-6072 IV 1-6073 Poslušajte naše radio oglase na WXEN-FM vsak dan od 1—2 pop. in v soboto od 12.00—1.30 pop. ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek do 9. ure! v torek in soboto do 6. ure v sredo zaprto cel dan Dobite Jo v vaši Bostil-.IV ni in v restavraciji f SLIV0VITZ Naprodaj v vseh Ohio Stat« DELUXE STORES S6.16 4/6 qt. » farana in napolnjtna ▼ originalne tradicionalna steklenica v staram kraju TONY KRISTAVNIK PAINTING and DECORATING 1171 East 61. Street Kličite sedaj 431-0965 za brezplačen proračun barvanja vaše hiše zunaj in znotraj Sedaj je ceneje, sedaj lahko predvidevamo najprimernejši čas za vas in za nas. Vse popolnoma zavarovano: delavci za vsak slučaj nezgode, delo in vsaka poškodba, ki more nastati pri hiši med delom. GRDINO VA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Bird j«S3 East 62ad Street KEnmore 1-6308 HEnderson 1-2088 Grdimi trgovina s pohištvom —- 15301 Waterloo Ko*d KEmnore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Denied SUNE 2, 1967 Msohm fAHO HŠticg... /IniERi^kA Domovih AMCRiCAH IN SPIRIT KMWeM IN UMOUAOfi ONMT »LOVeNIAN MORMIM3 N«WSI>AM» Cereal Cheese Topping Gilds Asparagus Casserole Asparagus Puff with Corn Flake Cheese Topping is a delicious bake-and-serve dish dear to the heart of cooks. It can be prepared with dispatch since you’re working with convenience foods. Fragile., toasty corn flakes piquantly seasoned with Cheddar cheese add needed crispness to the custard-like asparagus mixture. Because they are inexpensive, convenient, add flavor and texture, cereals are excellent for ingredient use. Asparagus Puff With Cereal Cheese Topping 2 packages (10 ounces each) 1 tablespoon prepared frozen asparagus spears mustard 2 eggs, separated 2 tablespoons diced pimiento 1 can (lOVz ounce) condensed 1 cup corn flakes, crushed mushroom soup, undiluted to make % cup y2 cup shredded Cheddar cheese Arrange asparagus spears in shallow rectangular l*4-quart baking dish. Combine egg yolks, soup, mustard, and pimiento; mix. Beat egg whites until they hold soft peaks; fold in soup mixture. Pour over asparagus. Sprinkle with corn flakes and cheese. Bake in moderate oven (350° F) until egg mixture is set, about 25 minutes. Yield: 6 servings. Š!T Mmišm Pomoviim CONDENSED NEWS FROM OUR HOME FRONT jl;0 Taken to St. Vincent Charity (j Pital recently was Frank Bozic ih19079 Meredith Ave. We wish a speedy recovery! ^ Mrs. Caroline Krnc of 1059 itison Rd., has returned home 1|, M the hospital and wishes to L** all who visited her at the tyisjf^l or who sent her get well Mrs. Mary Strukel of Sherman k Calif., stopped in our office tler way to the Slovenian Wo- * Oil Cs Union convention in Wash »ho0n’ T).C. After the convention is returning to Cleveland to J*t the home of Mrs. Keller at ^ U 260 St, for a few weeks. Gf r^r. ancj ]y[rs_ Harry Ponikvar the ^arren, Ohio, became recently (^ Parents of a baby boy, which 0(1(1 6 Mr. and Mrs. Frank Ponikvar (ta Mr. and Mrs. Frank Racher Co^Parents for the ninth time. ^ l^atulations! iL'Orom Buenos Aires, Argentina, Vr,-,' Hose Telich flew into New <0rle Visit arM then on to Cleveland to Of v Mr. and Mrs. Michael Telich E. 211 St, Euclid, where if, o*3 can visit her. She settled after the secon found that 73 per cent of those answering favored paddling when discipline requires. Bard principal Paul Foss said about 175 out of J00 students answered the survey. Eighty-one per cent of the girls answering favored the paddle and til per cent of the boys. ^ Green Bay, Wis. — The Green Bay city council has passed an ordinance aimed at reducing the smash, if not the splash, on lower row spectators In Lambeau field when exhuberant fans in the upper rows start throwing things. It banned bottled beverages in the National Football league home of the Green Bay Packers, but seid naught about portable portables in, cans. -A New York, N.Y. — Two seats on the American Stock Exchange were sold last week for $155,000 and $160,000, highest price since 1930. A seat was sold for $150,000. The previous high was $225,000. The highest price ever paid for an ASE seat was $254,000 in 1929. -&■ Petersburg, Mich. — Albert E. Beyar finally got his egg money from the U.S. Air Force recently— ^ i $3,250. Beyar, a chicken farmer, filed suit for damages against the nation’s jet jockeys, charging a sonic boom in 1965 had knocked his Living Wiih Your Heart HEART ASSOCIATION OF NORTHEASTERN OHIO, INC. (A weekly educational service of your Heart Association) THOSE WHO KNOW DISEASES BEST SHUN CIGARETTES, 3 to I To paraphrase an old slogan: among those who know diseases best, only 22.5 per cent smoke cigarettes. This is the key figure in a recent poll taken by “Modern Medicine”, a professional medical journal. More than 60,000 physicians, nearly a third of those actively practicing in the United States, responded to the questionnaire. Equally significant, the Heart Association notes, is the fact that 95 per cent said they were certain that cigarette smoking constitutes a major health hazard. Even among that 22.5 per cent who said they were still smoking cigarettes, 89 per cent admitted it was against their better judgment. More than half (52 per cent) do not smoke at all; the remainder have switched to pipes or cigars. Growing evidence that cigarettes are strongly implicated in heart diseases, lung cancer and other causes of illness and death is reflected in the fact that more and more doctors are changing their smoking habits every day. For instance, a poll taken, among physicians in 1954 showed that 51 per cent of those questioned smoked cigarettes. By 1959 the figure had dropped to 38.5 per cent. Now, less than one in four doctors smokes cigarettes. Obviously, the Heart Association notes, there is a lesson here for the layman. Just as one would hesitate to buy a brand of automobile shunned by expert mechanics, one should give at least equal weight to the consensus of the medical profession on a practice affecting health. Largely on the basis of medical advice, Heart Associations have joined actively in the campaign against cigarettes. In many areas they are members of Interagency Councils on Smoking and Health; other members include the American Cancer Society, Medical Associations, State Departments of Education, State Departments of Public Health, and Tuberculosis and Health Associations. It would be difficult to find a more impressive lineup of knowledgeable people. For more information, contact the Heart Association of Northeastern Ohio, Inc., 1689 East 115th Street, Cleveland, Ohio 44106, telephone 791-7500 — or your county Fleart Branch. TEXTURE OF SPRING—The rich texture of sculptured cotton swirls dramatically in fashion’s newest coat shape: the tent. Styled by Stanley Nelson, the saffron-colored coat comes with its own matching dresS---------------_o------- SHORTS on V^avra. He stopped in our of-leave greetings for all his ^t05,0rrie idols have feet of clay but Vs ■ aF idol Carol Channing had KVsln long black socks — and n0 W — during a recent perfor-V(j> of “Hello, Dolly” in Cleve-s Music Hall. After the show slle ^Plained to the audience that 'he iV stubbed her toe walking on Vr eaci1 in front of the Lake '0 0 Hotel. Her foot had swollen ..n~Dolly like proportions and A ^,0lfldn’t get her shoe on. loot when a burglar en- bV lhe w- H- Kay Co-’ 17727 ViCe Ve-> was ike burglar alarm, k the burglar removed ajj 9'inch alarm bell from, the iq0 ^ far as they could deter-^tiling else was stolen. •tjs0 r Panting his 1966 auto li-'scrnkpMfcs black and white to •kk 1116 1967 plates, Norton bitn V °i 2204 Orchard St., a ktrT^M ariisL was fined $25 in is a District court recently. He to ,lar8ed with having fictitious A j. l^ense plates. *k\\,s Cnt°n Harbor, Mich. — The Piloni PUr af a local elementary o decided to get to the bottom iVticJ6 o()oooo<=^o^^ INSURE WITH Gas Poisoning Chicago — Accidental gas poisoning claims about 1,400 victims in the U.S. each year. THAT’s SOUL-------- as Jerry Blavat sings and swings, with advice to teens and guest celebs from the Now Generation. His nationally syndicated Triangle series will catapult Jerry to TV stardom this year. , j....■ ,... . : ,.. , . GABRIEL-INTIHAR Insurance Agency COMPLETE INSURANCE SERVICE 630 East 222nd St., Euclid 23, Ohio RE 1-6888 $c=^oo()