Številka 16
Liubllana dne 19. aprila 1939
Leto XXI
Z vero wasi
Nemir, ki že nekaj časa bega evropski svet, je večinoma po zaslugi lahkomiselnih ali nam sovražno razpoloženih ljudi zajel končno tudi marsikoga na slovenskih tleh.
V takih dneh pač ne moremo in ne smemo zameriti preprostemu človeku, ako naseda najrazličnejšim govoricam, pač pa smatramo za svojo dolžnost, da resno, stvarno in z vsem poudarkom spregovorimo o položaju in takoj naglasimo, da so govorice prazne iantazije nekaterih puhlih ali pa hudobnih glav.
Plod tisočletnih žrtev
Naša država ni in nikoli ni bila plod tuje milosti, ampak je sad tisočletnega naravnega razvoja, ki so ga najboljši Srbi, Hrvatje in Slovenci pospeševali z žrtvami in delom svojih najboljših sil. Prav zato, ker je naša država delo naravnega reda in pravice, ki železno vlada v svetu, čeprav je zmeraj ne vidimo in ne moremo spoznati, tudi ne more Jugoslavija bili odvisna od raznih veljavnih ali neveljavnih pogodb.* To, kar imamo danes, je dragocen dar naših bratov, očetov, dedov in pradedov tja v davna stoletja. Zgrajena je ta stavba na izmučenih kosteh žrtev, ki nam bodo vekomaj svete, in povezana s krvjo, ki nam je in ostane sveta iz roda v rod. Zato nima nihče pravice dirati v nas. Kdor pa bi si hotel to pravico samolastno vzeti, bo moral okusiti resničnost pravila, ki velja že tisočletja. To pravilo pravi, da si vsakdo, ki hoče protizakonito zagospodovati Balkanu, temeljito in trajno polomi zobe.
Mauk zgodovine
To, kar smo pravkar zapisali, ni nobena grožnja, ampak le nauk zgodovine. Vsi, Srbi, Hrvatje in Slovenci smo v zgodovini dovolj trpeli in nimamo zato prav nobenih želja, da bi koga izzivali, vendar pa smo v zgodovini tudi vedno dokazali, da smo kljub svoji miroljubnosti in gostoljubnosti toliko življenjsko odporni, žilavi in odločno pogumni, da naleti slabo, kdor bi hotel napraviti svojo igračko iz nas. Vsak list naše zgodovine je popisan s krvjo, ki opravičuje in potrjuje našo trditev.
Tudi mi Slovenci, ki smo bili med vsemi južnimi Slovani najbolj izpostavljeni tuji sili, nismo nikoli klonili. Sredi najhujšega avstrijskega pritiska so se iz bokov našega naroda izvili sinovi, ki so hiteli na Balkan, ko so bratje na jugu začeli bojevati svoje osvobojevalne boje. In ko je sila trinoške monarhije najbolj divjala, je rasla sredi muk in peklenskega preganjanja preporo-dovska generacija, mlado pokolenje, ki je tako ognjevito verjelo v jugoslovansko nacionalno in človečansko poslanstvo, da mu niso mogle vzeti te silne vere niti ječe niti muke, ki si jih je v svojem na smrt obsojenem sadizmu besno izmišljala avstro-ogr-ska tiranija.
w ^iočnos S
Naš dom še nedotakljiv
Ta preteklost, slovenski kmet, še ni pozabljena! Rodovi, ki so vse to prestajali, še žive in njih izročila prehajajo kakor materino mleko v sinove in vnuke, da se ravnajo po sporočilu, se z njim krepe sami in ga kot junaško hrano izroče bodočim pokole-njem.
Dom, ki smo mu po svetovni vojni zakoličili meje, nam je svet in nedotakljiv. Kako si ga notranje uredimo, to je čisto naša zasebna stvar. Vse težave, ki pri tem delu nastajajo, vsa nesoglasja, mali in večji spori in trenja, vse to bomo uravnali sami. Genij naroda, ki nas ohranjuje že sto in stoletja, nam bo tudi tu pomagal najti pravo in za vse tri veje najboljšo skupno pot.
Ljubezen do tega skupnega doma, ki nosi ponosno ime kraljevina Jugoslavija, pa je v vseh Slovencih, Hrvatih in Srbih enako živa in ognjevita. Izza tistih strašnih dni, ko so naše judenburške žrtve padale pod trinoškimi streli avstrijskih pušk z ognje-vito-verujočimi vzkliki »živela Jugoslavija!« ni ta ljubezen še prav nič pojenjala, ampak se je celo poglobila. Zato so nam tudi naše meje danes enako, če ne še bolj svete kakor tisti dan,, ko so bile postavljene. To je naš življenjski prostor, ki ga nismo pridobili z nasiljem in roparskimi pohodi, ampak ga nam je naklonila večna previdnost v plačilo za trud in žrtve, ki smo jih vložili v to zemljo.
IlOCfifflO
Prav zato hočemo tu ostati nemoteni in sami svoji gospodarji. Vsaka ped zemlje je tu orosena z našo krvjo, posvečena z našimi žulji in hrani prah onih, iz katerih smo izšli, da postanemo dediči njihovega duha in lasti. Nočemo ničesar tujega, ako pa bi kdaj bilo potrebno, bomo svoje branili kakor levi. Tudi mi bomo v tem primeru znali braniti vsako ped svoje zemlje in se izkazati vredne dediče svojih očetov. Vsako grudo prsti bomo orosili s svojo krvjo, da bo kričala po maščevanju, dokler ne doseže
pravice, ki jo ji je odločila večna previdnost v prirodi.
Tega se zavedajmo vsi, brez razlike na vero in stan. V trenutku, ko bi šlo za naše meje, ni med nami strank, ni ver in ne Sr* bov, Hrvatov in Slovencev, ampak nas bo našel vsakdo samo Jugoslovane, odločne, da z novo slavo potrdimo ime, ki so nam ga v zgodovini priborili predniki.
Kakor pa ljubimo svoje, tako spoštujemo tuje. Nobenega naroda nočemo ovirati v njegovem razvoju in življenjskem prizadevanju. Kajti v nasprotju z nekaterimi zablodami današnjih dni smo prepričani, da lahko človeštvo doseže najvišjo stopnjo razvoja in blaginje samo v medsebojnem sporazumnem sodelovanju. Spoštujemo vse narode, najbližji pa so nam pri tem tisti, ki nas druži z njimi sorodna kri.
Po modrosti narodnega pregovora —-kri ni voda. To čutimo vsi, tega se zavedamo in po tem moramo tudi uravnavati svoje življenje.
Vsakemu svole
Sosedom na zapadu nismo nikoli zamer j al i, ko so iz sorodnih drobcev jeli ustvarjati veliko enoto. Prav tako ne sosedom na severu. Celo veselili smo se njihovih uspehov, ker smo v njih videli nekako poroštvo za lasten razvoj v bodočnosti.
Prepričani smo, da tudi nam noben kulturen človek ne more zameriti, ako skušamo svoj razvoj uravnati tako, kakor nam narekujeta srce in razum.
»Ex oriente lux — Z vzhoda prihaja luč!« je bil klic prvih kristjanov.
Mi, se temu krščanskemu klicu z vsem srcem in z vso dušo pridružujemo. Srečni smo, veseli in ponosni, da tamkaj utripljejo slovanska srca in polje slovanska kri.
Ta kri je osvobodila rajo na Balkanu, ta kri je poroštvo naše bodočnosti!
Slovenski kmetje! Kakor kažejo vsa znamenja, je najhujši vihar nemira za zdaj mimo. Vendar kličemo: Naj pride karkoli, naj čas prinese tak ali tak dar, ne dajte se od nikogar begati. Z vero v lastno življenjsko silo, z vero v moč jugoslovanske skupnosti in slovanskega poslanstva v svetu vršimo mirno svoje dolžnosti, kar nam jih veleva sedanjost in brez strahu zrimo v bodočnost.
Po prazniku. Vstajenfa
Prav gotovo smo velika večina zeml.janov v enem enaki. Zanima nas to, kar se dogaja okoli nas, govorimo in mislimo o tem, kar pride, pozabljamo pa to, kar je bilo.
Dobro je, če se pozabljajo prepiri in spori,, da se pozabijo grehi, kateri so bili napravljeni, vendar ne bi smeli nikdar pozabiti vseh napak, ki so preveč vidne in je ravno iz njih mogoče črtati nova pota, ki naj bi bila boljša, ravnejša in lepša.
Vsi, prav vsi, kateri praznujejo praznik vstajenja, se raflujejo tega dne. Mnogi mogoče zato, ker je v času, ko narava nadeva mlajšo,
živahnejšo, lepšo obleko; drugi zopet zato, ker imajo dva-, tridnevni dopust, tretji se vesele cerkvenih pobožnosti, mnogi se zopet vesele praznikov radi potic, šunke in drugih pribolj-škov. Ni res, da samo otroci žele velikonočnih pirhov in kolačev pa »žegna«. Mnogo jih je, katerim je velika noč največji praznik radi tega, ker ima za ta praznik novo obleko in je za ta praznik pošteno sit dobrot, katere nudi tradicionalna obveznost.
Pri vsakem trgovcu z živili, mesarju in gostilničarju bi lahko dobili podatke, da si je današnji človek privoščil prazničnih dobrot. Mo-

Kli€ prezldeofa JRooseneffa
goče bi tu marsikateri zavidal drugemu, če bi se začelo govoriti o konsumiranju in človeška velika napaka — zavidnost — bi žela sad zavidanja drugega nad drugim.
Vendar 'naj bi to bilo tudi nekako merilo o narodnem »blagostanju« širokih slojev.
Običajno se preteklost prikazuje v lepši luči iz razlogov, da se grenke ure življenja pozabi, vesele pa mnogokrat pokliče v spomin. To je tudi povod, da starejši tako radi govore o dobrih, zlatih nekdanjih časih in slabih sedanjih, čeravno dobro vedo ali mogoče nočejo vedeti, da so takrat ravno tako godrnjali nad razmerami kakor zopet danes. Resnica pa je, da je kaka doba boljša, druga slabša in to po svetopisemskem sporočilu sega že daleč, daleč nazaj v čase Kristusovega rojstva, ko nam pripovedujejo o sedmih sitih letih in sedmih lačnih. Marsikateri naš pobožni očanec sklepa, da se isti primer ponavlja že tisočletja. Ne, moje mišljenje je, da današnjo dobo ne bi mogli prištevati ne k sitim ne k lačnim. To bi se reklo, da smo ostali na sredini, na edino pravem mestu večnega nihanja med skrajnostmi. Toda tudi to ne drži. In da to ne drži, naj nam bo dokaz pretekli praznik; ravno minuli praznik vstajenja.
Marsikateri je resnično vžival praznično življenje mogoče zato, ker živi brezskrbno življenje in so mu drugi pripravili ne samo dobrot nego tudi , .eije in zabavo. Mnogo je zopet takih, kateri se sploh ne zavedajo težav današnjih dni in so veseli pri kolaču, da se jih pusti v miru vživat pardnevni prosti čas, drugi zopet pozabljajo v preobilici izpraznjenih čaš resnost časa in položfn, v katerem se nahajajo in s tem od-ženejo s*rbi, čeravno samo do prve prespane noči, nakar jih potem še z večjo tegobo nade-nejo na rame.
V vsem tem pa naj bi priključili še veliko število otrok, kateri brezskrbno skačejo, se vesele in pridno porabljajo materine dobrote.
Kaj drugo sliko pa kažejo drugi, kateri mislijo in ne pozabljajo, da za dnem vstajenja zopet pride črni petek. Mnogokrat se to v tako gostih pojavih ponavlja, da jih sili v obup. Takoj boste spoznali kmeta, delavca, uradnika, nameščenca in sto in sto drugih, katerim ni praznik vstajenja praznik, nego le težka preizkušnja, mogoče težak udarec v njegovo življenje, ki ga obteži za par mesecev ali še dalj. Marsikdo bo rekel, da stvar vseeno ni tako tragična kakor si jo predstavljamo, gotovo pa bo to potrdil vsak, kateri ni občutil deljenja majhnega dohodka na sto in sto strani in končno še »boben«, kateri že par let sem tako zvesto spremlja maso ljudstva. Čudno, kaj, ubogih sto dinarjev, če jih žrtvuje za praznike, pa igrajo lako važno vlogo; to ne more biti res! Da, malo je sto dinarjev. Vendar za mnogokaterega odločilno! Če pomislimo, da kmet nima dostikrat za sol, če pomislimo, da imamo družine s 600—700 dinarji mesečnih prejemkov, če pomislimo, da imamo upokojence z malenkostno pokojnino in nazadnje, da so še mnogi invalidi brez pokojnine! Da, za te je sto dinarjev veliko, veliko, čeravno vemo, da za sto dinarjev ni obleke ne čevljev, pa tudi ©bilo jestvin ne. Kdor ne verjame, naj poizkusi s sto dinarji nasititi številno družino.
In radi tega bi prav lahko rekli, da je sedanji čas, čas sitih in lačnih, čas žejnih in pijanih.
Da, želeli smo si praznike sto in stokrat vesele, toda kaj pomaga, vse ostane pri želji, vse je samo iskrena želja. Mnogokateri bo še celo robantil, češ kaj hočem še, saj delam, se mučim, pa ni niči Da, dragi prijatelj! Nikoli še ni polna skleda padla v naročje lačnim, saj Vemo, da je Lazar pobiral drobtine z bogatinove jnize. Takih Lazarjev je danes veliko.
Ne zahtevamo zopet izobilja, nego samo pošteno pripadajoči delež, da bomo pri bodočem barometru našega časa, pri prihodnjem prazniku vstajenja lahko veselo napisali:
Ves svet je prisluhnil, ko je predsednik Zedinjenih držav poslal nemškemu kancelarju Adolfu Hitlerju in predsedniku italijanske vlade B. Mussoliniju spomenico, v kateri odločno svari pred vojno in nasiljem ter poziva oba voditelja totalitarnega sistema na mirno ureditev vseh spornih vprašanj.
Prezident Roosevelt uvodoma ugotavlja, da bi vojna, čeprav bi se omejila na kakšen kontinent, povzročila nesrečo na vsem svetu in prizadela tudi državam na drugih celinah neprecenljivo škodo. Nadalje ugotavlja, da bi šel v morebitni novi vojni velik del sveta, zmagovalci in premaganci, v skupno propast.
Nato omenja poslanica, kako so morali trije narodi v Evropi in en narod v Afriki mirno gledati, kako se je napravil konec njihove neodvis-
nosti. Ogromno področje neke neodvisne države na Daljnem vzhodu je zasedeno po silah neke sosednje države. Zadnje vesti kažejo na nove akcije proti nekaterim nadaljnjim neodvisnim državam.
Po ugotovitvi, da tudi nemški narod ne želi vojne, nadaljuje Roosevelt:
»Prepričan sem, da se lahko še mednarodno pogajamo pri zeleni mizi. Nikakega opravka nima s tem prepričanje, če se kakšna stran postavi na stališče, da ne bo odložila svojega orožja, dokler ne dobi najširšega zagotovila, da bodo njene želje izpolnjene. Pri pogajanjih je nujno potrebno, da se na obeh straneh pokaže dobra vera, pričakovanje, da je neka mera tudi v razdeljevanju pravic.
Kal pravlfo?
V	celjski »Novi dobi« je izšel 14. t. m. zanimiv in tehten članek o vprašanju narodnih manjšin. V njem izvaja člankar med drugim:
»Stvari bo menda najbolj koristil konkreten predlog, ki bo postavil problem jugoslovanskih narodnih manjšin v pravo luč in pripomogel h končni ureditvi v zadovoljstvo obeh strani. Da dokažemo našo dobro voljo, naj pride iniciativa z naše strani.
Postopajmo prav tako, kakor postopajo Nemci! Vsakdo, ki se hoče prištevati k nem-štvu, naj dokaže z originalnimi prepisi krstnih in poročnih listov nazaj tri rodove očetove in materine strani, da izvira njegov rod res od čiste nemške rase, kajti zaščita današnje Nemčije se nanaša samo na take Nemce. Kar je nečisto, se naj jim ne ponuja, ker to Nemci sami odločno odklanjajo.«
Prepričan sem, da se bo stvari miru storila neprecenljiva usluga .in da se bo mir vsem narodom sveta zagotovil za daljšo dobo, če bi svet dobil zagotovila o tem, kakšna bo sedanja in bodoča politika nemške vlade. Zedinjene države niso vmešane v napetost, ki je nastala v Evropi. Zato sem prepričan, da mi boste lahko dali tako izjavo kot voditelju države, ki je daleč, da bi kot posredovalec to vašo izjavo sporočil vladam diu-gih držav, ki živijo sedaj v bojazni pred neznano politiko, ki jo namerava voditi nemška vlada.
Ali ste pripravljeni zagotoviti, da vaše sile teh držav ne bodo napadle, niti vplivale nanje v tem smislu, da bi smatrale, da je nastala nevarnost za njihovo odvisnost?
Te države so naslednje: Finska, Letonska, Estonska, Litva, Švedska, Norveška, Danska, Holandija, Belgija, Velika Britanija, Irska, Francija, Portugalska, Španija, Švica, Lichtenstein, Luxemburška, Poljska, Madžarska, Romunija, Jugoslavija, Rusija, Bolgarija, Grčija, Turčija, Irak, arabske države, Sirija, Palestina, Egipt in Iran.«
Nato predlaga Roosevelt, naj bi se sklenil sporazum o miru za 10 do 25 let.
Nato omenja, naj bi se v taki mirni atmosferi začele razprave o najvažnejših svetovnih vprašanjih. Zedinjene države bi pri tem sodelovale. Poleg tega bi bile ameriške Zedinjene države pripravljene razpravljati tudi o drugem kompleksu vprašanj, kako najti najpraktičnejšo pot, da bi se mednarodni trgovinski promet razvil tako, da bi bila vsakemu narodu na svetu dana možnost pod enakimi pogoji nastopiti na vseh svetovnih tržiščih kot kupec in prodajalec, in kako bi se istočasno zagotovile vsem narodom vse surovine, ki jih rabi za svoj mirni življenjski razvoj.
Razen tega bi se mogli v taki atmosferi ne glede na Zedinjene države vsi oni, ki so najbolj
prizadeti^ pogajati tudi o političnih vprašanjih, kakor bi pač to smatrali za potrebno in opor-tuno. Mi poznamo probleme, ki se tičejo vsega sveta. Njihovo proučevanje in pogajanja o njih so mogoča le v atmosferi miru.
Medtem ko sta Anglija in Francija brez pridržka pozdravili Rooseveltovo spomenico in so si ob njej oddahnile zlasti mnoge male države, jo nemški tisk soglasno odklanja in pravi, da Nemci danes niso več to, kar so bili, ko je stavljal prezident Wilson svoje predloge.
Tako svet še vedno živi v mučni negotovosti, kaj mu utegne prinesti jutrišnji dan. Upajmo pa, da nam kljub vsemu ostane prihranjeno vojno gorje.
»Delavska politika« piše v 44. številki tudi
tole:
»Prepričani smo namreč, da pravi zdravi elementi v državi na to ne mislijo, marveč prepuščajo sedaj ves razvoj neki politiki, ki jo goji zahrbtna reakcija, ne pa lojalna ljubezen do zdravega sporazuma, tako v hrvaškem vprašanju, kakor v celem kompleksu vprašanj, v katerih gre tudi za ustvaritev sodelovanja v svobodi in demokraciji vseh državljanov, torej tudi delavskega razreda.
V sedanji dobi preporoda je to naš ideal; to pa mora biti tudi ideal vseh drugih državljanov, ki žele, da bodimo državljani vsi in da varujemo in ščitimo sami popolno svobodo in demokracijo ter s tem zdrav, blagodejen razvoj v državni skupnosti. Dolžni smo vsi, da se za te vrline skupnosti prav odločno borimo!
Zanimiva razmišljanja o skupni usodi kmeta in delavca objavlja »Delavska politika« in med drugim ugotavlja:
»Ali niso po ogromni večini uradniki iH ravnatelji ter upravni svetniki tovarn, bank, rudnikov in najrazličnejših podjetij — delavski in kmečki sinovi? — Ali je treba še komu dokazovati, — .da bi bilo socialno vprašanje lahko
naenkrat in brez vsakih škodljivih posledic rešeno, — če bi to današnje kapitalistično uredništvo hotelo za isio plačo tako zvesto služiti kmetu in delavstvu, kakor služi brezsrčnim kapitalistom?
Menda ni treba staviti več nikakih nadaljnjih vprašanj in tudi ni treba bogve kako globoke učenosti in široke uvidevnosti, da vsakdo lahko spozna, — kako daleč se je v socialnem vprašanju spozabil in zagrešil tisti stan, kateremu pravimo cvet naroda — izobraženstvo. V borbi za kruh iu v prevelikem in nesmiselnem strahu za svoj obstoj služi ta stan vprav s pasjo ponižnostjo in zvestobo niololiu — kapitalizmu, v največjo pogubo sebi, narodu in državi.
Kakor nam vse dosedanje skušnje v življenju kažejo, nima naše uredništvo iu naše izobraženstvo, razen prav malih izjem, še prav nikakega smisla in ne volje za socialno vprašanje in se prav nič ne zaveda, da ta stan, narodno izobraženstvo, ni po svojem zvanju prav nič drugega, kakor važen in bistven sestavni del tiste absolutne nedeljive enote, katero tvo-" rita kmet in delavec.«
»Trgovski list« se v posebnem članku pritožuje proti obdačevanju daril za Človekoljubne namene in nesporno govori v skladu z javnim mnenjem vsega poštenega občinstva, ko pravi:
»Ce se katero podjetje odloči, da sezida za svoje nameščence bolnišnico, potem je dolžnost države, da takšen korak podjetja podpira, ne pa da ga kaznuje z večjim davkom.
Več ko absurdna je misel, da bi podjetja zidala bolnišnice zato, da bi se izognila svoji davčni dolžnosti, ker bi bilo to mnogo predrago za podjetja. Pa tudi ne glede na to bi se moglo s primernimi predpisi tudi preprečiti vsako zlorabljanje davčne prostosti za občekoristne namene.«;
>Ljurfski gfeac kliče:
»Celo takrat, ako M bila resnica, da bi mogli stvoriti voditelji v nesvobodi najpopolnejše socialno blagostanje, celo tedaj bi odklanjali njih gledanje in njih politiko. Zakaj ni resnica, da more obstojati blagostanje le v sužnosti. Na drugi strani pa je resnica: Čim manj je svobode, tem manj je blagostanja za ljudske množice.«
iioma in d M*"IL3L ^CjU"^^ d
Razgovori o sporazumu
Rešitev vprašanja sporazuma med Srbi in Hrvati zadnje dni naglo dozoreva. Bliža se uspešen zaključek razgovorov med predsednikom vlade g. Dragišo Cvetkovičem in med voditeljem hrvatskega narodnega pokreta g. dr. Vladkom Mačkom. Boleča in odprta rana na jugoslovanskem narodnem telesu se celi in dosedaj nepremostljivi prepadi se izravnavajo.
Velikonočni prazniki niso prinesli zastoja v razvoj hrvatskega vprašanja. Ves čas so se vršili važni razgovori med vsemi prizadetimi grupami.
Takoj po veliki noči je prispel v Beograd podpredsednik HSS inž. Avgust Košutič. Sestal se je najprej, kakor smo že zadnjič poročali, s predstavniki združene opozicije in Jug. nacionalne stranke in nato. s predsednikom vlade, g. Dragišo Cvetkovičem. Razgovori so potekali ugodno in Košutičeva pot v Beograd je uspešno končala.
Iz Beograda se je inž. Košutič vrnil v Zagreb, odkoder je šel poročat o svojih beograjskih razgovorih dr. Vladku Mačku v Kupinec.
^redsedniii vlade pcncvn® v Zagrebu
Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovie je prišel preteklo soboto v Zagreb, kjer je nadaljeval razgovore z dr. VL Mačkom, kakor je bilo rečeno že po končanih prvih sestankih pred veliko nočjo. Razgovori so se vršili v prostorih banske uprave in so trajali dve uri. Preko nedelje se je odpeljal predsednik vlade v Rogaško Slatino, dr. Maček pa na svoje posestvo v Kupinec. V ponedeljek so se razgovori nadaljevali. Kolikor se doznava, so se nanašali poslednji razgovori na podrobnosti o izvedbi sporazuma z ozirom na to, da je bilo načelno soglasje doseženo že pri prvih razgovorih med predsednikom vlade in dr. Mačkom.
Sestanek celokupne opozicije
Pretekli petek se je vršil v Beogradu'sestanek beograjske združene opozicije in Jug. nac, stranke, v
2>ivkovič v Dalmaciji
Za velikonočne praznike je prispel v Dalmacijo predsednik Jug. nac. stranke g. Peter Zivkovie. V Splitu in Dubrovniku je prisostvoval strankinim konferencam.
v
SDf. fJubrilovic v Zagrebu
Dr. Branko čubrilovič, zemljoradniški narodni poslanec iz Bosne, je prišel pretekli teden v Zagreb, kjer se je sestal s predstavniki HSS.
Konferenca vodstva M&S
V soboto zjutraj je bila na stanovanju dr. VI. Mačka na Prilazu v Zagrebu konferenca vodstva HSS, ki sta se je udeležila poleg dr. Mačka še inž. Košutič in dr. Šutej. Konferenca je trajala vse do odhoda dr. Mačka na razgovore s predsednikom vlade.
Napovedi o sporazumu
Sarajevska »Jugoslavenska Pošta« razpravlja o beograjskih sestankih inž. Košutiča s predstavniki opozicije in pravi med drugim: »Na teh sestankih je poročal g. inž. Avgust Košutič o svojih razgovorih s predsednikom vlade, nakar se je razvil razgovor o nadaljnjem delu pri reševanju hrvatskega vprašanja. Razgovori, ki so trajali cele štiri ure, so zopet utrdili popolno soglasnost celokupne opozicije o vseh vprašanjih, ki se tičejo rešitve hrvatskega vprašanja. V političnih krogih se polaga veliko upanja na ugoden' razvoj nadaljnjega dela. Obstoja resna in upravičena nada, da bodeta prihodnja dva tedna prinesla tetnčne rezultate teh poslov. Z ozirom na to se smatra arugi prihod g. Cvetkoviča v Zagreb kot. važen in odločilen dogodek v tem prizadevanju^
Konferem&a Ji*S za vrbaske* banovino
Pretekli petek se je vršila v Banja Luki konferenca izvršnega odbora Jug. nac. stranke za vrbasko banovino. Na konferenci sta poročala bivša poslanca dr. Srbko Vukanovič in dr. Mirko DoSen. Na konferenci je bilo sklenjeno, da se bodo izvršili občni zbori vseh obč. organizacij tekom spomladi.
Spomenica steenskih žen
Slovenske žene smatramo v teli usodnih trenutkih za nujno dolžnost, da poudarimo svojo edinost v vprašanjih, ki zadevajo koristi našega naroda in naše države, in da s to edinostjo manifestiramo za svojo narodno državo, v kateri vidimo edini prirodni okvir za svojo narodno rast ter edino poroštvo m svoj politični, gospodarski in ktdhirni razvoj. Spričo resnosti položaja hočemo usmeriti svoje delo za narod tako, da bo mogoče odbiti vsa trenja ter delatiskupno za skupno koristi.
V nas je svetal spomin na čas ob majniški deklaraciji, ko so slovenske žene s čudovitim pogumom in vztrajnostjo pomagale graditi našo novo državo Jugoslavijo, ki jo moramo in hočemo z delom utrjevati in ohraniti sebi in svojim potomcem.
To spomenico je doslej po svojih predstavnicah podpisalo G6 ženskih društev in žensko članstvo 185 mešanih organizacij. Podpisovanje se še nadaljuje in se bodo po vsej priliki spomenici pridružila vsa ženska društva ter žensko članstvo vseli mešanih organizacij.
Besede in dejanja
Pod tem naslovom nedavno objavlja »Nova" pravda« zanimiv članek, kjer med drugim ugotavlja tole:
Posebno pomembne besede je letos spregovoril novi papež Pij XII. Govoril je kot najvišja verska avtoriteta. Njegove besede bi morale biti vsem katoličanom kot ukaz in zapoved, da bi lepim besedam vedno tudi sledila lepa dejanja. Papež je rekel: »Miru pa tudi ne more biti, če se narodi med seboj ne razumejo, če so celo državljani ene države med seboj tako globoko ločeni po nespravljivili strankarskih koristih in borbah.« Da, nespravljive strankarske koristi in borbe! To razjeda velike narode, kaj šele male narode. Ta borba je nevarna zlasti nam Slovencem. Boli nas spoznanje, da je borba za strankarske koristi nespravljiva celo danes, ko narodi v svetu zbirajo vse sile k slogi in enotnosti, da strnjeni stoje nasproti vsem nevarnostim, ki bi jih ogrožale. Papež je tudi rekel: »Pravica tudi zahteva, da se priznajo in varujejo presvete pravice človeške svobode in dostojanstva.« Človeka zazebe pri srcu, ko vidi, kako vsak dan bolj grobo in brezobzirno mnogi delajo v živahnem nasprotju s prelepimi besedami poglavarja sv. Cerkve. Mnogi napovedujejo zlasti svobodi in dostojanstvu delavca boj do uničenja svobode in dostojanstva.
Nato list ugotavlja, kako delavci trpko občutijo razliko med besedami in dejanji.
Kaj naj rečemo šele kmetje?! Ko bi se bilo izpolnilo vsaj drobec vsega tega, kar nam je bilo že tolikokrat in s tolikih strani v lepih besedah obljubljeno, bi mislili, da smo v sedmih nebesih. Ali smo res obsojeni v pekel večnega trpljenja?
Prekop med Donavo fn Solunom
Zadnje čase se nadaljujejo pogajanja med našo državo, Bolgarijo in Romunijo za zgraditev prekopa, ki bi bil ploven tudi za težje ladje. Izhodišče bi bilo pri izlivu Timoka v Donavo, prekop pa bi bil gospodarsko, strateško in politično velikega pomena.
Prekop bi bil po dolini Timoka, čez Niš v Moravo in Vardar po rečnem sistemu speljan do Soluna in bi prihranil ladjam, ki zdaj po Donavi in Črnem morju skozi Dardauele plovejo v Sredozemlje, 1420 km poti. V primeru vojnih zapletijajev bi zunanji dovoz v države jugovzhodne Evrope ne bil vezan na Dardanelsko ožino, ampak bi blago lahko neposredno prihajalo v Podonavje.
Prekop, dolg 550 km, bi veljal okrog dve milijardi dinarjev, imele pa bi vse tri države od njega znatne koristi.
Nova uredba o nepremičninah
V pogovoru z nemškim narodnim poslancem Ilammom v Novem Sadu je kmetijski minister inž. Bešič izjavil, da bo v kratkem izdelan nov osnutek uredbe o nepremičninah.
Posebno so zainteresirane na spremembah narodne manjšine ob mejah.
Razumljivo je, da ves narod upa in pričakuje, da s spremembami ae bodo kršene a»-lodove naravne pravice.
Po angleških predlogih naj bi se Anglija in Rusija s francoskim sodelovanjem najprej sporazumeli o sklenitvi posebnega letalskega sporazuma, v drugi stopnji pa naj bi se dogovorili o sklenitvi popolne vojaške zveze in sporazuma o takojšni medsebojni pomoči po zgledu, angleško-poljskega sporazuma.
Molitve za Hitlerja.
Dne 20. t. m. obhaja nemški kancelar Adolf Hitler svoj petdeseti rojstni dan.
Poleg drugih priprav za slovesno praznovanje tega dne je dunajski nadškof kardinal Innitzer odredil za ta dan, naj duhovniki po vseh cerkvah v škofiji opravijo molitve za Hitlerja.
Čehoslovak! v Ameriki
Od 18. do 20. t. m. bo v Chicagu v USA kongres češkoslovaških organizacij z vzhodnega dela Zedinjenih držav. Udeležile se ga bodo vse češkoslovaške in tudi posebne slovaške organizacije ne glede na svetovno nazorsko opredelitev. Dne 20. aprila bo na zaključnem zborovanja, ki se ga bodo udeležile tudi podkarpatsko ukrajinske organizacije, izvoljen češkoslovaški narodni svet. Kongres bo pod pokroviteljstvom bivšega prezidenta ČSR dr. Beneša.
Čehi in Slovaki, ki žive v Kanadi, bodo imeli podobno zborovanje v Montrealu, kjer bo kot glavni govornik nastopil tudi dr. Beneš.
Anglija irt Francija
pa skušate vprav s tem razbremeniti sebe, da oslabita vzhodne meje osi Rim—Berlin.
V tej borbi, ki je nesporno največja, kar jih pozna evropska zgodovina, je Anglija stopila iz rezerve in se začela pogajati z raznimi državami na evropskem vzhodu in jugovzhodu. Jamčila je
Poiiiski
nedotakljivost njenih meja, kar velja hkratu tudi o Franciji. Med temi državami je bila sklenjena tudi vojaška zveza v tem smislu, da si avtomatično druga drugi priskočijo na pomoč, kakor hitro bi bila katera izmed njih napadena.
Na nemški strani je to vzbudilo precej nejevolje in .dokaj ostrih očitkov.
Preden se je zaradi tega dogodka nastala napetost polegla, je Anglija skupaj s Francijo tudi
Grčiji ir» Romuniji
jamčila nedotakljivost njunih meja.
Hkratu je tudi Italija izjavila, da spoštuje in bo spoštovala grško suverenost in neodvisnost.
S Turčlio
se Anglija in Francija še pogajata za podobno jamstvo, kakršno sta dali Grčiji in Romuniji.
Vsi ti dogodki drže seveda svet v stalni napetosti, vendar pri nas trenutno ni povoda za kako resnejše razburjenje. Odnosi naše države so do vseh sosedov korektni in miroljubni. Zlasti se italijanski uradni krogi s priznanjem in pohvalo izražajo o našem zadržanju. Zato tudi pri tej priliki opozarjamo naše čitatelje, naj se ne dajo begati z raznimi vznemirljivimi vestmi, ki jih širijo nepoučeni ali pa zlobni ljudje. Kraljevina Jugoslavija ima dve sili, ob katerih lahko z zaupanjem gleda v bodočnost: enodušno
Zgoraj levo: Pred letom dni je bil pri poroki albanskega kralja Z o g a za moža italijanski zunanji minister' grof C i a n o , ki sedaj postane podkralj v Albaniji. — Desno: Džafer Ipi, predsednik nove začasne vlade v Tirani, ki je albansko krono ponudila italijanskemu vladarju in jo je ta sprejel. — Spodaj: Prizor iz Albanije ob nedavnih zgodovinskih dogodkih.
Uradno poročilo o pogajanjih za sporazum
V ponedeljek dopoldne je bilo izdano o pogajanjih za sporazum tole uradno poročilo:
»Predsednik kr. vlade Dragiša Cvetkovič in predsednik HSS dr. Vladko Maček sta na današnjem sestanku stavila svoje predloge za konkretno rešitev hrvatskega vprašanja in dosegla soglasje v tem, da te predloge prouče na obeh straneh in da se bosta še ta teden ponovno sestala in nadaljevala z razgovori.«
Kaj se gedi pe svefu
Zadnji teden je mineval v trajni napetosti. Mednarodno ozračje je bilo tako polno hudournih oblakov, da človek ni mogel nikoli vedeti, kdaj in kje bo počilo.
Dogodki v svetu se že nekaj časa sem odigravajo z bliskovito naglico. Prav ta okolnost toliko bolj povečuje občutek nesigurnosti in trajno neti nezaupanje.
Našo javnost je najbolj neposredno opozorila nase zasedba Albanije. Na srečo se je izkazalo, da ni povoda za vznemirjanje. Vprašanje se je uredilo na ta način, da je vpeljana
personalna unija
med obema državama in je italijanski vladar hkrati tudi kralj Albanije.
Kakor je videti, ta sprememba na evropskem zemljevidu ne bo povzročila hujših zaplet-Ijajev v svetu.
Trenja med velesilami
s tem seveda še ni konec. Boj, ki se bije danes za diplomatskimi mizami, ni nič manj srdit od nekdanjih bojev na fronti. Morda je še bolj oster, vsekakor pa utegne postati v svojih posledicah dalekosežnejši. V raznih trenutkih se položaj tako zaostri, da ves svet zadrhti v pričakovanju nove grozotne vojne vihre. Spričo tega je
An&lifa
opustila dosedanjo svojo politiko brezbrižne osamljenosti in je skupaj s Francijo krepko in odločno posegla v razvoj evropske in svetovne politike.
Os Rim—Berlin si prizadeva, da bi v primeru oboroženega spora z zapadnima silama, Anglijo in Francijo, imela mir na vzhodu, da bi se ji torej ne bilo treba boriti na dveh frontah hkratu. Kot žrtev tega prizadevanja so morale nastati vse spremembe na-zemljevidu, kar jih opa/.amo izza lanskega septembra.
vero vsega naroda v lastno življenjsko silo in strumno disciplinirano junaško vojsko, ki ji glede osebne hrabrosti ni zlepa para na svetu. Na ta dva stebra naslonjena Jugoslavija ne more nikoli postati igračka v nobenih tujih rokah.
Podkralj Albanije
postane po zadnjih poročilih sedanji italijanski minister grof Ciano.
Zaplemba premoženja
Po nemških poročilih iz uradnih krogov posnemamo vest, da v Nemčiji pripravljajo razlastitev cerkve. Baje je cerkev v Nemčiji danes najbogatejši veleposestnik, ki ima v svoji lasti največ zemlje, in sicer plodne in dobre zemlje.
Narodni socializem zahteva, da se ta zemlja sedanjemu lastniku odvzame in vrne narodu.
Vlopa Rusije
Po dosedanjih poročilih se med Londonom in Moskvo vrše živahna pogajanja, ki po vsej priliki še niso končana.
Baje je z angleškim jamstvom za poljske in romunske meje podano tudi poroštvo za ruske zapadne meje. Zdaj v pogajanjih razpravljajo, kako bi bilo mogoče uporabiti rusko pomoč, ako bi kdo napadel katero njenih sosed.
Bučarest
fto u MaOjj i k
• \j===
' \	ggftiftE;
iBULSARie^.-Sšiššp!
Belgracle^,
% k VOUOOSLAVIE
----sj'	o^ujc --t v „ f.- ;
* rita I )	^Dodecanese =g=~
H IT IST M R A M M
robrouk
EGYPT E
Hazvoi industrije v Beogradu
V dvajsetih letih povojne dobe se je industrija v južnih krajih naše države zelo razmahnila, še posebej pa v Beogradu. Ugodne davčne dajatve vabijo zlasti zadnje čase industrijo iz
vseh delov države v prestolnico. Po vojni je imel Beograd jedva 60 manjših industrijskih podjetij, leta 1925. jih je imel že 99. Z nastopom gospodarske krize je bilo v prestolnici že 156 industrijskih obratov. Danes pa ima Beograd že nad 250 industrijskih podjetij, ki zaposlujejo že preko 15.000 delovnih moči.
Vse one naročnike, katerim so bile pred par tedni priložene položnice, naprošamo, da naročnino pravočasno plačajo, sicer se bo zamudnikom na-daljna pošiljatev lista ukinila.
Desno: General Guzzoni, poveljnik italijanske vojske, ki je zasedla Albanijo . — Levo: Položaj v Sredozemlju, za katero se te dni bijejo hude diplomatske borbe. V spornih vodali se mudi sedaj 182 angleških ladij in je priplulo tja skozi Dardanele 12 ruskih, medtem ko francoska mornarica v pripravljenosti čaka zapaclno v ozadju.
rušek, Marija Ogrizek; namestniki so: Franc Strmšek, Franc Kozel. Delegata sta Cestni!: Jurij in Alojzij Fridl. Nadzorniki so Ivan Turek, Avguštin Lesjak. Delegati za okrožje so: Cestnik, Fridl, Kirbiš, Mežnarič in Neubauer.
Na občnem zboru se je sklenilo napraviti čim večjo propagando za »Grudo« in kmetski tisk sploh.
Soglasno se sklene, da društvo napravi izlet k Sv. Juriju ob Ščavnici na svečano otvoritev kmetskega doma Matije Gubca, ki se vrši 14. maja 1939. Delo gre krepko izpod rok.
Adrijanci
Na Goričkem se kmetska mladina krepko organizira v društvih kmetskih fantov in deklet. Pri nas v Adrijancih smo imeli redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Ivan Lepoša, podpredsednik Gizela Smodiš, tajnik Lidija Luen, blagajnik Aleksander Kerčmar, knjižničar Zlatka Karba; odborniki so: Fani Smodiš, Marija Kovač, Lida Kovač; revizorja sta Karel Bočkorec in Ernest Kovač.
Na občnem zboru se je temeljito razpravljalo o bodočem načrtnem delu, ki mora vso okolico spraviti v novo miselnost, v novo vero za boljši napredek in končno vstajenje vasi.
Dramlje
Dramatični odsek Društva kmetskih fantov in deklet je v nedeljo, dne 16. aprila 1939 z velikim uspehom igral igro v 4 dejanjih: »Micki je treba moža«. O našem nadalinem delu bomo še poročali.
Sv. Planina
Poročamo, da je imelo naše Društvo kmetskih fantov in deklet svoj redni občni zbor, na katerem je poročal zastopnik okrožja tov. Turn-šek.
Na občnem zboru je bil tudi izvoljen novi odbor. Za predsednika je bil soglasno izvoljen tov. Ivan Šrubar, za tajnico tovarišica Pepca Tori, podpredsednik Ivan Bajela, blagajnik je Matevž Župan. Za odbornike so izvoljeni: Min-ka Šrubar, Milka Hribar. Preglednika računov sta: Slavko Zerko in Franc Bokalj.
Vkljub raznim težavam pri nas društvo krepko stoji na braniku novega življenja, ki mora delavnemu ljudstvu prinesti resnično pre-rojenje' in boljše življenje. . Ivan Šrubar. ■
Kmetfs!*«!
mladina
Sv. Jakob v Slov. goricah
Občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet v Št. Jakobu se je vršil v nedeljo, dne 12. marca 1939, na katerem sta poročala tov. Ivan Kronovšek in dr. Igor Rosina. Oba govornika so prisotni za izvajanja res toplo in iskreno nagradili-
Za predsednika ie- bil izvoljen tov. Vojteh Matjašič, za podpredsednika Josip Škofič, tajnika Srečko Matjašič, blagajnika Alojzij Bračko, knjižničarja Ignac, šketa; revizorja sta Rupert Stupan in Dominik Vudler. Načelnik kolesarskega odseka je tov Ignac Šketa. Delegata za občni zbor Zveze sta Josip Škofič.in Srečko Matjašič. Po minimalnem načrtu gremo z delom naprej!
Hajdina
Društvo kmetskih fantov in deklet v Haj-dini je imelo svoj 1 V. redni občni zbor v nedeljo, dne 26. marca 1939, ki je obširno razpravljal o preteklem društvenem delu in o minimalnem načrtu za leto 1939. in njega izvedbi.
Po poročilih posameznih funkcionarjev, je bil izvoljen nov odbor in sicer: predsednik Alojzij Fridl, podpredsednik Jurij Cestnik; tajnik Neubauer Rozika; blagajnik Neubauer Alojzij. Odborniki so: Stanko Mežnarič, Maks Kirbiš, Josip Černezel, Terezika Gojkovič, Alojzija Ma-
Šmartno ob Dreti
Redni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet v Smartnem ob Dreti se je vršil dne 25. marca 1939. dopoldne ob 8. uri. Po preči-tanju zapisnika zadnjega občnega zbora so podali poročila društveni funkcionarji, ki jih je občni zbor sprejel na znanje in odobril. Po poročilih smo izvolili nov odbor za leto 1939. Za predsednika je bil izvoljen Martin Levar, podpredsednik Ivan Slapnik, tajnica Micka Levar, blagajnik Mohor Levar. Odborniki pa so sledeči: Ivan Štaut, Malka Felicijan, Micka Štaut in Stanko Brie.	Micka Levar.
HUcdcc
Ne jaz, ampak zagrebška »Nova Kije?« poroča v letošnji 121. številki, po njej pa celjska »N»ra doba« v 16. številki tole:
»Leta 1915. je bilo zaradi tajne organizacije »Jugoslavija« obsojenih v Banjaluki 35 gimnazijcev omladincev na težko ječo. Do danes še nobeden od njih ni bil deležen kakega odlikovanja ali priznanja. Bivši avstro-ogrski državni tožilec, ki se je prav posebno odlikoval v preganjanju te oinladine. pa nosi danes red sv. Save IU. stopnje.«
Has MjMfcjij
Bivša Slovenska kmetska stranka je prirejala, kakor je vsem znano, sporazumno z bratsko Hrvatsko seljačko stranko in Savezom srbskih zemljoradnikov veličastne kmetske tabore po vseh večjih krajih Slovenije, tako da so tabori na Bledu in zgodovinskem Krškem polju postali kar tradicionalni. Sedaj pa berem tole:
»Kmetski sprevod v proslavo devetdesetletnice (mesto štiriinosemdesetletnice) kmetske osvoboditve bo na dan kmetskega tabora dne 30. aprila v Celju. Kmetsko ljudstvo iz bližnje in daljne celjske okolice se bo pripeljalo na tabor in k sprevodu predvsem s kolesi in na okrašenih vozovih, fantje deloma tudi na konjih. Noben kmetski kolesar, nobena kmetska vprega naj ne ostane doma! Pripeljite se vsi v Celje, da se bo videlo, kakšen sprevod zmoremo napraviti tudi kmetje!« (Kakor bi bilo to kaj novega.) Dalje piše: : Belo srajco z zeleno kravato kupi vsakdo pri domači Krajevni zvezi za 12 din, dobile pa se bodo tudi na dan tabora pred pričet-kom sprevoda po trgovinah.«
Zakladi stevansks zemlje
(Nadaljevanje.)
Spočetka so ljudje omahovali, ker so ljudje oklevali, ker so mislili, da gre spet za kako komunistično spletko. Toda starim iskalcem rud so bile vrnjene njih pravice. Kitajci, ki so od nekdaj v Sibiriji združevali do 1. 1927. iskanje zlata z veriženjem, so z obema rokama zgrabili priliko, da nadaljujejo svoje prejšnje delo. Takoj so postali najboljši iskalci zlata. Kakor hitro se je kje izkazalo, da je prostor ugoden za iskanje, je odprl zlati trust pisarno, zgradil nekoliko hiš in odprl trgovino, kjer je bilo vsega dovolj, pa je povabil iskalce, naj vlože prošnje za izdajo dovoljenj za eksploatacijo (izkoriščanje) rudnikov.
Po tem sistemu je srečni iskalec v Rusiji čez noč lahko postal bogat kakor kjerkoli na svetu. Premnogi iskalci zlata dobivajo v srečnem naključju vrednost, ki pomeni ceno stoletnega dela.
Novica o možnosti naglega bogatenja se je širila. V neverjetno kratkem času je delalo že na tisoče iskalcev. Prodirali so veduo globlje v nenaseljene kraje.
Bogatin v Rusiji težko zapravi denar. Nekoč je moj prijatelj v Moskvi vprašal kapelnika ruskega jazz-orkestra, o katerem se je govorilo, da ima največ dohodkov v mestu, na kak način trosi svoj denar. Kapelnik je priznal, da ga je dokaj laže zaslužiti kakor zapraviti. Vozil se je po Moskvi v razbitem ameriškem avtomobilu starega tipa, čeprav je delj časa skušal kupiti dober voz. Ni si mogel kupiti niti električnega hladilnika niti radia, ker sovjetske delavnice ne prodajajo tujega blaga, a sovjetske tovarne ne morejo zadostiti vsem potrebam. Njegova že-
Pretekli teden je priobčil pod tem naslovom »Slovenski narod« kratek članek, v katerem poroča, da so imeli ljubljanski mestni očetje na magistratu posebno anketo (posvetovanje), na kateri so sklepali samo o tem, kako naj bi se preprečilo nadležno beračenje po mestu. Kaj so sklenili, iz članka ni razvidno. Res škoda, prav gotovo to marsikoga zanima, kajti to vprašanje, ki predstavlja psavo socialno vprašanje, ni aktualno samo za meščane, temveč prav tako za vas. za naše kmetske IjudL
Od vasi do vasi romajo kar cele procesije teh siromakov, ki jim sicer ne moremo zavidati njihovega položaja ter jih pomilujemo, vendar da ob pogledu na te reveže mnogo misliti. Predvsem lahko ugotovimo, da je pravih revežev
Obrestujemo vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu z najugodnejšo obrestno mero.
Dajemo posojila vsake vrste.
Kupujemo, prodajamo in posoju-jemo vrednostne papirje.
Opravljamo vse posle denarnih zavodov.
DRAVSKA BANOVINA jamči z vsem svojim premoženjem in davčno močjo za naše obveznosti.
HnA MILNICA
Ljiibtidiid — Maribor — Celje — Kočevje
na je morala z drugimi ženami čakati pred državno prodajalno, da si je kupila obleko.
Medtem je bil zlati trust nekam precej bolj ljubezniv s svojimi iskalci rud. Trustove posebne delavnice so uvažale več tujih izdelkov kakor katerakoli delavnica drugih trustov. Poleg tega je zlati trust primeroma dovolj hitro lahko nabavljal izdelke ruske industrije: klavirje, kolesa in radioaparate, ki v Rusiji v primeri z inozemstvom pomenjajo novost. Ako najdejo velike količine zlata, sovjetski iskalci enako težko zapravijo denar kakor oni kapelnik v Moskvi.
Spričo vsega tega je želja po bogastvu izzvala veliko zlato mrzlico. Proizvodnja zlata je zavzela v Rusiji drugo mesto v splošni proizvodnji. Sibirijo in azijsko Rusijo so preplavili kolonisti.
Ako bi me kdo vprašat, kaj je največja na-da Rusije, bi mu brez pomislekov odgovoril: Sibirija. Dokler bodo Rusi obdržali Sibirijo, lahko opuste velik del Evrope in se magari lahko umaknejo celo v uralske planine in v Sibirijo, pa bodo še vedno ena najrazsežnejših in najbogatejših držav na svetu, ki ima največjo bodočnost.
Prepotoval sem Sibirijo povprek iu navzkriž, in to celo po več nego enkrat. Po svojem osebnem prepričanju trdim, da bi bila Sibirija ob spretni upravi lahko močnejša nego katerakoli država v Evropi.
Sibirija ni nikaka arktična, nerodovitna pokrajina, kakor si jo slika večina ljudi. To je prostrana dežela, podobna ameriškemu srednjemu in severnemu Zapadu, polna agrarnih, gozdnih in rudnih bogastev. Sibirija je široka okrog 2 in pol tisoč mili, dolga pa okrog 5 tisoč milj. Po besedah nekega potopisca izgleda takole: »Mislite si celotno ozemlje Zedinjenih
komaj 1%, vsi drugi so po večini mlajši ljudje, moški in ženske, ki se izdajajo za brezposelne, za pogorelce itd. Po večini so tujci, ki jih nihče ne pozna, zato so še nasilnejšL Nekateri pro-rokujejo nesrečo, drugi pa celo grozijo s požari. Razumljivo je, da se jih skušajo ljudje ubraniti na vse načine: zaklepajo vrata, kar na kmetih včasih ni bila navada in še kljub temu pride velikokrat radi tega do neljubih dogodkov, ki še bolj grenijo že itak težko kmetsko življenje.
Vprašajmo se, ali se temu ne da odpomoči? Dolžnost vsake občine je, da se bolj poglobi v to vprašanje, ali ne bi mogla vsaka občina prave reveže sama vzdrževati. To bi bila prava socialna akcija v korist pravih revežev. Vagabun-dom in drugim postopačem pa naj bi stopila na prste oblast, da bi imeli ljudje mir.
Iz naših krajev
X V Slavonskem Brodu se je ondan pripetila na postaji huda nesreča. Železničarju Ljubomirju Kneževiču je obtičala noga med tračnicami. V naslednjem trenutku se je premaknil vlak in kolesa so mu nogo odrezala. Pozneje je Kneževič v bolnici umrl.
X V Andrijevcih sta se sprla Blaž Kova-čevič in llija Filipovič. Bila sta prijatelja, pa je nastalo med njima nesoglasje. Odšla sta na dvorišče, kjer sta se stepla. Kovačevič je navalil na svojega prijatelja z nožem, ta se mu je pa spretno umaknil in ga udaril s kolom po glavi tako močno, da mu je počila lobanja in da je kmalu izdihnil.
X V Morviču si, je vzel življenje katoliški župnik Juraj Rožič. Bil je v družbi z župnikom Ivanom Rončevičem iz sosednje vasi. Ko je Rončevič za hip odšel iz sobe, je pograbil Rožič samokres in si pognal kroglo v sence. Zapustil ni nobenega pisma in tako se ne ve, kaj ga je pognalo v smrt.
držav in ga položite na Sibirijo, ne da bi se kje dotaknili njenih meja. Nato lahko vzamete Aljasko in vse evropske države, razen evropske Rusije, in jih položite na prostor, ki vam je ostal. Pri tem vam še vedno ostane 300 tisoč kvadratnih milj sibirske zemlje, primerne za obdelovanje. Ze samo to pa pomeni — polovico Nemčije.
Japonci so že zdavnaj vrgli oko na rusko azijsko posest. Leta 1927. so izvrševali močan pritisk na ruske vzhodne meje.
Zlati trust, ki so ga Rusi tedaj organizirali, je bil eden izmed instrumentov, s katerimi so Rusi spodbili japonske osvajalne načrte in jih usmerili proti Kitajski. S tem, da so kapital v času, ko jim je bil potreben v drugih krajih države, vrgli v Sibirijo, so rešili Sibirijo za bodoče rodove.
Poleg tega Rusi stalno prodirajo v Azijo. Razpletajo zelo energično akcijo v sosednjih azijskih državah. Cele kolone kamionov neprenehoma vozijo v Sinkiang in Zunanjo Mongolijo, ki ju v praksi smatrajo za sestavni dei Rusije. Obrnil je Evropi hrbet in uprl svojetske poglede v Azijo.
Evropa je pren&trpana, izžeta ter polna sporov in sovraštva. Ruski del Azije pa je hkrati s prostranimi pokrajinami v notranjosti in delom Kine skoro prazen, hkrati pa poln pri-rodnega bogastva. Ta pomeni surov material za nov imperij. Rusi so se bavili z gradnjo temelja za ta imperij v času, ko sem delal v Rusiji. Iz Severne Mandžurije so se pod japonskim pritiskom umaknili, ker niso bili pripravljeni za borbo. Ko pa so skušali leto kasneje Japonci izvršiti enak pritisk na zunanjo Mongolijo, so se Rusi čutili že dovolj močne, da so se postavili v bran, in Japonci so se morali umakniti.
X V Plitvicah je v banovinskem hotelu istega imena izbruhnil požar. Med gosti je nastala panika. Kmalu je bila vsa streha v plamenih in požar je objel vse poslopje. Vrednost uničenega poslopja in opreme se ceni na dobrih 8,000.000 din.
X V Sevčniku se je te dni na hiši posestnika Vida Kozmela vnel leseni dimnik. Požar je kmalu zajel vso hišo. Pri gašenju so se močno opekli posestnik Kozmel sam, njegova tašča Marija Jelenova in soseda Neža Stormanova. Jelenovo in dve drugi nevarno opečeni osebi so morali prepeljati v bolnico, kjer pa je stanje vseh treh zelo resno.
X V Zgornjih Žerjavcih v Slovenskih goricah je uničil ogenj posestniku Juriju Kremplju gospodarske stroje, krmo, poljedelsko orodje z gospodarskim poslopjem vred. Gasilci so mogli obvarovati ognja le sosednje hiše. Škoda 50 tisoč din je samo deloma krita z zavarovalnino. Ogenj je zažgala zlobna roka.
X V Stranicah pri Konjicah se je na po-sestnico Amalijo Laznikovo v kleti zrušil strop. Laznikovo so močno poškodovano prepeljali v celjsko bolnico^ kjer je umrla.
X Zanimiva kupčija. Pod tem naslovom smo v 14. štev. »Kmetskega lista« objavili poročilo, za katero nas urednik g. Božo Podkrajšek prosi, da ga popravimo. Dasi njegov popravek ne ustreza predpisom zadevnega zakona, lojalno objavljamo zatrdilo urednika g. B. Podkrajška, da »Totega lista« ne kupuje g. Adolf Ribnikar in da bo list obdržal dosedanjo smer z edino izjemo, da se je nekoliko spremenil krog so-truduikov, kar pa je našim čitateljem že itak znano. — Ker nočemo nikomur delati krivice in smo vest posneli le po nekem ljubljanskem
dnevniku, je s to ugotovitvijo za nas vprašanje opravljeno. Razume se pa, da vsem dobrim listom želimo uspehov in pri tem ne delamo izjem. — Toliko v vednost čitateljem in g. uredniku B. Pod-, krajšku.
X V Celju je bil na smrt obsojen roparski morilec Jurij Zabuko-šek, ki je lani 31. oktobra v Čretu pri Celju ob Voglajni umoril in izropal Ivanko Zakraj-škovo, katero je izvabil k sebi z lažnjivo obljubo, da jo bo vzel za ženo in odpeljal s seboj, v Francijo. Morilec je žrtvi pobral in deloma že. prej izvabil tudi ves denar, po umoru pa se je polastil celo njene odvišne obleke. Celjski senat ga je obsodil na smrt na vešalih, občinstvo je obsodbo z zadoščenjem sprejelo, morilčev branilec pa je vložil priziv.
X V Murski Soboti so na okrajnem sodišču odkrili veliko poneverbo.. Prvotno so .mislili, da gre samo za 300.000; zdaj se je pa izkazalo, da ..je višji sodni oficial Štefan Friderik pone-veril mnogo več, baje nad 1,000.000 dinarjev. Priznal je, da je poneverjal denar nad 10 let. Za poneverjeni denar so materialno odgovorili tudi vsi sodniki, ki so imeli v rokah akte, pa se niso prepričali o tem, da-li je olicial v redu izročil denar. Ker Friderik nima premoženja, bodo morali materialno jamčiti vsi sodniki.
Iv. Nemec:
Kadar sova straši
Neke večere slišim nekam čudno petje sove. Prisluhnem, da bi spoznal odkod ti nenavadni glasovi, pa sem zaključil, da morajo imeti sove zavetišče v ruševinah starih avstrijskih kasarn. Stopim v prijaznem večernem hladu proti ruševinam, ki se dvigajo takoj iznad sedanjih vojaških prostorov v Plevlju, da te nočne ptice od bliže pogledam. Že od nekdaj se mi je zdela sova zagonetna ptica, ker prinaša smrt in nesrečo k hiši, tako so starejši ljudje pripovedovali. Kar prijetne občutke sem imel pri spominu na mladost, saj sem se otresel marsikaterih strahov in bajk, s katerimi so nas v zgodnjih letih strašili in tako porazno vplivali na vso duševnost. Zaželel sem si sove, da bi jo pobožal in ji rekel, da se je danes več ne bojim, ker pač smrt, duševno in telesno, prinašajo druge sile... Stopam tik mirno razvaline; visok zid strmi na cesto. Tam, kjer so bila prej okna, se režijo široke odprtine in kakor da bi odmevala iz njih jeza pokojne Avstrije.
Huhu-hu-hu! — zaječi nekam čisto po človeško.
Sumljivo izgleda vse skupaj, nekje v spominu iščem pravi glas sovinega petja in stopim s ceste do prvega kamna i-azvaline.
Huhu-hu-hu, zaječi zopet, ko sem porinil glavo v prvo zidno odprtino in raztegnil oči, da bi boljše videl. Prvi trenutek, dokler niso oči premagale teme, nisem mogel ničesar opaziti; počasi pa so se pričeli pojavljati obrisi dveh človeških bitij, pravi zdravi, živi ljudje, kajti malo na desni sem opazil še dva živa bitja, ki sta tako močno cmokala z usti, da je tudi meni postalo nekje toplo. O sovah seveda ni bilo govora, zato na prvi mah nisem niti ust zaprl. Grlo je hotelo kar samo nekaj izblebetati, ko bi ga ne prehitel sedaj že bolj hripav glas.
Huhu-hul
Sedaj vam moram povedati, da sem v razvalinah mesto sove našel dva narednika, ki sta imela vsak po eno nežno bitje pri sebi. Prvi
par je sedel na širokem kamnu, s hrbti obrnjen proti meni, da me ni mogel opaziti.
Luna je krepko pogledala v iem trenutku izza oblakov, topla sapa je pihljala sem cd Ko-vačice, sovini glasovi pa so varovali, ljubezen mladih ljudi. Tudi jaz jih nisem motil; po prstih sem se splazil cd razvaline in jo počasi mahal proti kasarni. Toda koraki mi niso šli gladko, noge so se mi zaletavale,'v svoji notranjosti pa sem tudi jaz občutil fantovsko srce. Luna se mi je škodoželjno smehljala in dražila, zaželel sem si tiste lepe pesmi, ki skozi noč teko mogočno zveni. Mesto v kasarno, sem kar nevede zavil proti hribčku, ki se tako prijetno dviga nad mestom. Poln občutkov stopam mimo vojne bolnice, kjer z neke globine Čujem zateglo pesem vojaka:
Hoču li te ikad vidjet, draga.
Kad ču ja poljubit lica mlada!
Otožno so zveneli zategnjeni glasovi, v metli pa je divjala burja naravne moči...
Na odprtem hribu so mi pljuča močneje zadihala, pred mano je ležalo tiho Plevlje. Psi so nekje cvilili, na nasprotnem hribu se je v luninih žarkih svetil kameniti napis: .»Držte se hanaci!« — Nekje pri stražarnici sem slišal klic stražarja: »Stoj! — Ko ide?«; luna pa je svoje smehljajoče lice skrila za oblake. V kolenih sem naenkrat občutil utrujenost, da bi se vlegel na kamenita tla. Tako prijetno bi bilo šteti zvezde in zaspati... v sanjah pa bi prišla Dara Ko-sovka in Zorka maščevana, ki bi mi prinesle novih kreposti in novih sil — za nove dni...
Drugo jutro sem vprašal narednika od kdaj pojejo sove v ruševinah, pa se je dobro odrezal: More svugde tu ima sova — pa i medju ljudima!
X Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani sprejema in ugodno obrestuje nove vloge.
X V Murskem Središču se je ondan pripetila huda prometna nesreča. Veletrgovec iz Cakovca Marko Leitner je povozil z avtomobilom ISletnega Josipa Golobica. Nesrečnega fanta so pripeljali v bolnico v Čakovcu, kjer je pa kmalu umrl. Leitner se je peljal proti Dolnji Lendavi in pred Murskim Središčem dohitel Golobiča, ki se je peljal s kolesom po levi strani. Naenkrat je pa zavil na desno stran in prišel tako pod avtomobil.
X Med Mošnjami in Jesenicami je v avtobusu dala življenje novemu zemljanu tovarniška delavka Marija Končeva iz Mošenj, ko se je peljala na Jesenice v bolnico. Mati in dete, ki so ju seveda na Jesenicah takoj oddali v zdravniško nego, sta zdrava.
X V Kranju so pri kopanju temeljev za vilo tovarnarja Adolfa Praha odkrili lepo ohranjeno grobišče iz ilirske dobe, staro kakih 2600 let. V grobišču so doslej odkrili že 4 žare s pepelom in ilirskimi bronastimi okraski.
X V Ponikvah pri Trebnjem se je vnel nad železnico gozd, last g. Emanuela Gennovška. Požar je povzročila iskra iz železniške lokomotive. Lastniku je pogorelo kakih 1000 lepih mladih smrek in mnogo drugega drevja.
X V Št. Ilju v Slovenskih goricah se je ia žalosti, ker mu je umrla mati, z lovsko puško ustrelil Konrad Očkerl. Zadel se je v glavo in je bil takoj mrtev.
X V Srškovou se je kmet Anton Dušek napil šmarnice. Ves dan je bil vesel in nihče ni opazil, da misli na samomor. Pijan je zapustil družbo in odšel domov. Doma se je obesil in domači so ga našli, ko je bil že mrtev.
fifaivefi za hišo in dom
Pri hripi pazi, da se ponovno ne prehladiš. Bolezen sama navadno ni nevarna in mine brez hujših posledic. Bolj nevarne so spremne komplikacije, ki jih povzroči prehlad med boleznijo samo. Tedaj rada nastane pljučnica, ki je vselej nevarna in se često — posebno zaradi oslabelosti srca — konča s smrtjo.
Sir z drobnjakom pripraviš; če mešaš 8 dkg čajnega masla, 35 dkg drobnega kravjega sira, 3 žlice sladke smetane, soli, sladke paprike in drobno zrezanega drobnjaka. Ako dodaš še 5 dkg nastrganega domačega ali parmezanskega sira, je še bolje. S kruhom je tak sir tečna irt okusna jed ter nudi prijetno spremembo vsakdanje hrane.
Pogosto menjavanje telesnega perila ti pomaga ohranjevati in utrjevati zdravje. Zlasti škodljivo pa je, če pustiš, da se od potu namočeno perilo zopet posuši na tebi. S potom izloča telo škodljive strupe, ki pa jih koža mora zopet vsrkati, če perila ne spremenimo. To se pravi zastrupljati samega sebe!
j
Živinski sejmi
Na zadnjem živinskem sejmu v Ljubljani so prevladovale tele cene: voli od 3-50 do;5, telice od 4 do 5, krave od 2-50 do 4, teleta od
5 do 7, prašiči špeharji od 8 do 9'50, pršutarji pa od 7'50 do 8 din za 1 kg žive teže.
Na sejmu v Kranju je bilo prodanih 23 volov, 11 krav, 6 telet, 5 junic, 2 bika, 19 svinj in ?>1 prašičev po tehle cenah: voli od 4'50 do 5'50, telice od 4-50 do 5'50, krave od 375 do 4-50, teleta od 6 do 7-50, prašiči špeharji od 8-50 do 9-50, pršutarji pa od 7'50 do 8*50 din za 1 kg žive teže.
Se|
mi
24.	aprila: v Sv. Juriju pri Celju-trg, na Igu, v Vinici, Gor. Planini pri Kalu, Radovljici,
! Škofji Loki, Žužemberku, Središču, Gušta-nju, Mozirju, Sv. Juriju pri Zdolah, Turnišču.
25.	aprila: v Studencu pri Krškem, Kamniku, Grosupljem, Mozelju, Bučki, Sv. Juriju pod
Kumom, Ormožu, Mariboru, Dol. Lendavi, Dobovi, Vuzenici, Beltincih.
26.	aprila: v Sevnici ob Savi, Kozjem.
27.	aprila: v Lukovici, Št. Rupertu, Turnišču.
28.	aprila: v Mariboru.
29.	aprila: v Brežicah, Celju, Trbovljah.
?ažoe;ša radio predavanja
od 23. do 30. aprila 1939.
Nedelja, 28. aprila. 17.00: Več lucerne. Ponedeljek, 24. aprila. 18.00: Paberki iz vsakdanjega zdravstva. — 18.40: Sv. Jurij v legendi in običajih.
Torek, 25. aprila. 18.40: Temeljila ideja religiozne miselnosti. — 19.30: Narodni pokret v Dalmaciji (1860—1870).
Sreda, 26. aprila. 18.40: Človeški tipi in značaji. — 19.30: Korčula, kraj sonca, morja in lepote.
Petek, 28. aprila. 18.00: Hotelirstvo nov poklic sodobne žene.
Sobota, 29. aprila. 19.30: Srbski velikaši r Erdelju. — 20.00: O zunanji politiki.
KftlPfcIf! fict" izhala vsako sredo. Naročnina znaša „f\illGldlVl Udi |etno 30 din, polletno 15 din, za inozemstvo letno 50 din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisov ne vračamo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
Laneno o3je, firnež, barve, lake, kil lanene frossšne
ter vse v fo stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju
1
£©v«2?2s®£ olja, lakov zzt barv
družba z omejeno zavezo, lastnik Franjo Medic
Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah
Ako imate kaj naprodaj, ako hočete kaj kupiti, ali česa iščete, inserirajfe to najprej v svojem ,.Kmetskem listu"! Cena malim oglasom je samo 1 din za besedo
CfC-OVI PLUG! so na
Dospela je nova pošiljatev Sack-ovih plugov. Naročite takoj, ker je pričakovati podražitev surovin in s tem tudi plugov. Dalje nudimo po ugodnih cenah razno drugo kmetijsko orodje, stroje, zaščitna sredstva, umetna gno~ Hla in razna hraniva ter druge potrebščine. V zalogi jih ima
Kmetijska družba in njena skladišča v Celju, Konjicah, Mariboru in Novem mestu
ISKOV! N E_
vseh vrst z trgovske, uradne, rekiiminv-, časopise, linjiie, večbarvni tis % hitro in |>uceiiil
IISKARNA MERKUR
, Gfegajčiieva ul. 23
TELEFON SIE V. 25-52
i sn sadjevec
razpošilja: Posestvo „GRI£" pri Maiibaru
reg, zadr. z neomejeno zaveza v Ljubljani, Taviarjsva ulita 1
Telefon šf. 28-47 Rač. pošt. hran. št. 14.257 Brzoja/i: Kmefskidom
I Račun pri Narodni banki
Eskontuje menice
x ©3*
r. z. z o. z.
V Ljubljani, Kolodvorska ulica 7
(v lastni hiii)
Telefon interurban 25-06
Dobavija vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves. koruzo, ajdo itd. Mlevsk^ izdelke; plemeni zdrob, pšenično moko, rženo moko. ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšetriene otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke; krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. 3uperfosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nilrofo&kala, ap-nenega dušika, čilskega soltitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Ho-vac«, Karlovac. za vse vrste zidne in strešne opeke.
Daje kratkoročna posojila
Izvršuje ostale denarne posle
%% * o*>«
* 0 V*0'
P v CP Ao°



d*
Vs ca
denar domačemu zavodu!