dar
rtnišk
in
nar
Iahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kt., za pol leta 1 gld. 80 kr., za cetrt leta 90 kr,
posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den.

Ljubljani v sredo 27. januarja 1864.
Narodno-gospodarske stvari
o
Uvodni razpravek
narodarstvu
Spisal Ivan Ger sak.
državne, ki se đotikajo stavimo, sole, društva itd
blag
v kojemgod oziru
)
po
Kaj je pa blago, da je nauk o blagu tako važen? Tu naj nekoliko zajamem v nekdanje case le ne-
kterih narodov. Sezimo v tisto dobo človeštva
je živel Adam z Evo, se redil od sadj
divj
f
ko
zivme.
Slovenci! Ni ga člověka med nami, ki ne bi čutil Ako bi v paradižu jednako še dandanes živel Adam, pa
ki
se
nasledkov hudega leta; ni ga med nami delavca, ne bi bal dragine vsakdanjega kruha; mislim pa tudi,
i
zlata
bi njemu prinesel plug, Evi kolovrat, obema olji, ako bi jima to bilo všeč, reci : alibijima bilo blago?
po
ni nobenega državljana v nobeni državi, ki ne bi Trdim, da ne. Sprhnel bi kolovrat , rjavel bi lemež, krepkega, vsestranskega razvitka narodnega blagra, pogreznilo bi zlato. Kaj bi neki Eva počela s kolo
narodne sreče.
Al med nami Slovenci
žalega srca morem pri-
vratom, ker presti ne zná, tudi nima kaj; kaj bi Adam s plugom, ker
znati in še dodati, — med nami Avstrijani se le málokdo ozira na podlage človeškega društva, le málokdo skrbi zboljšati djanski stan prostega državljana. V po-
—	•	v •
UC1
ker
nJ
• V
nic
mu orati treba ni, kaj bodeta a zlatom, kupiti ne moreta? Take stvari za Adama ne bi bile blago, ne bi bile nobene vrednosti, ker jih
dan danes
še
voji še skoraj dremlje pri nas tista vednost, a UV>1 J L J f ^ V wv^ww,
kako se blago prideluje, razdeluje in troši, kako sca- od tega, kar jim zemlj soma cela država postane srečna korakaje trdno na znajo niti
koja
ne potřebuje. In takih Adamov je precej po otokih južnega morja, koder ljudje živijo
daj
oblačila, niti doma
prosto voljna, kteri ne po niti domovine.
zmirom višo stopinjo Človeske omike. Se manj pa se priobčuje prostému narodu nauk, kojega postave, saj poglavitne, bi imel vsak kmet, vsak delavec vediti. — Tej vednosti veli Anglež „political economy," tako Francoz „ecomonie politique;" pa Nemec, dasiravno se
je mnogo pečal z njenimi resnicami, še ji stanovitnega
v
Obrnimo zopet svoje prašanj
drugo plat. Kmet
i
malo strni; pa še to ima razdeliti v seme
rad bi se že semena
pojé namesti
nas ima
in živež; dragina je nastopila lotil, vendar vidi, da dobička ni, če seme poseje, kajti: kakoršna setva, takošna žetva
imena našel ni. Jedni
pravijo „
Volkswirthschaft",
Gosposki
prijatel iz města, kteremu se v dobrih letih le posmehuje mu svetuje kupiti si posebno sevnico, s ktero se pri
?
drugi po ptuje „Nationalokonomie" ali „Nationalôko- hrani ta in ta del semenskega zrnja; mestj
mu se
nomik*
(
y
nomie" itd.
tretji „Staatswirthschaft",
??
Gesellschaftsôko- sam nekoliko goldinarjev
omisli sevnico.
Slišali bi tudi radi Vi, dragi moji, kako je nek hranil nektere vagane
^	m	. a i ^ i	/-v	ai .	i «	a	mm	m	1*1*	1	•
priposodi, da kako vesel je viditi
si lahko kmetič
semena za živež
to vednost krstil Slovenec? Al tudi mi še
!
nimamo
viditi, da mu
; ?
da
si je pri
kako vesel je
pnpravnega imena:
Se vé, da se tù pa tam nevedoma vpleta „narodno gospodarstvo", „državno gospodarstvo
ktere
pšenica
tako lepo razmerno raste, ter se
ne gosti
gol
V V
vendar so to
((.
?
okorne prestave iz nemškega
7
je odsihmal drago, prikuplj hlevu, ki mu jo vleče
ne pusca
7
so težko razumljive. Ne da bi jaz segal po lovoru pr-vega krstnika! Moram pa vendar opomniti, da bom v
svojih spisih in govorih to vednost imenoval „naro-dars tvo." *)
Začnimo rezariti o pomenu te vednosti, o razde-lenji njenega predmeta. Narodarstvo nas uči, kako blago prideluje narod, kako sepridelano blago
! Sevnica mu
kakor volek v Vendar ne le to, kar denar velja, kar se v denar dá spraviti, je blago: tudi dušne
blag
moči ali zmožnosti so blago vsakemu, ki jih ima ki jih rabiti zná
>
ali
t
Recimo to raj kratko
7
blag
vse t
kakoršni koli človeški potreb
;
potreb
toraj potrebe ni, niti blag tam je veliko blag
kjer je veliko so različne potrebe
razdeluje med narodom, in kako se razdelki blaga tam mora i mnogovrstnega blaga biti. Po takem potrošujejo (rabijo) po narodu od posameznih dr-
Vidi
žavl janov. na blago **)
idimo
7
da narodarstvo se zmirom ozira
7
vendar tudi pretresuje vse one naprave
. -. ...	Je
narod najbolj omikan, kteri ima naj več blag
Morebiti so komu neverjetni ti jasni stavki?
ki imajo le malo, bi rekel,
?
oni
mislite si
narodov
7
beni h potreb
*
Vodila me je tù dvojna terjatva: beseda naj bo slovenskeinu
Kj
spijo,
kaj jedó, kako
Al
nose oblačijo?
dnhn prim
in beseda naj bo jed
Skovana je po
analogii: gospod, gospodar, gospodarstvo, gospodariti. Y tej vednosti nam je tuđi narod le jedna oseba; ob jednem do-bimo Se besede: „narodar (Volkswirth.), narodariti (V. betrei-ben), narodaren, narodarstven" itd."
votlinah prebivajo kakor lisice, od želoda in jagod živijo kakor zverine, nagi hodijo kakor nema stvar drug drugega pojé, kakor zvěřina. Kdo bi se pre
Pis
) Ravno zato, ker je „pointe" v tem blago, dvomimo , ali se to more po besedi narod povedati? Naj nam tedaj častiti
gospod pisatelj izvrstnega tega sestavka ne zameri, da stavimo?, čeravno smo sicer prav njegovih misli, da ena edina beseda naj bode povsod nas cilj in konec, ker tako krsti tndi narod na» stvari, kadar jim dajè imena.	Vred.
drznil četka sveta ? Potreb
trditi, da
poznajo
Potreb
tak divjaški stan najsrečnejši od za- vajena soli. Odbere si 10 ovác iz čede, pa jim ne daje
navadne solí, in to skušnjo rabi cele tri leta z nasled-
ne poznajo, zato tudi blaga ne
so toraj mera, po kteri se meri nim izidom: prvo leto mu jih petero pogine za pljuč-
kultura ali omika kakega naroda
Potrebe so pa dvojne: dušne in telesne, kakor je člověk sam iz duše in telesa. Lahko nam tedaj
je zapopasti, ktere so telesne potrebe. Da člověk za-
nimi metljaji ; od vse druge čede pa, v kteri je bilo
, pa poginejo samo štiri.
450
ovác, ki so dobivale soli
more
t
j
mu
drugem letu mu jih je zopet 7 od 10 poginilo, kterim
ni soli dajal; od čede, ktera je štela 364 glav, je po-
kakor vsaki drugi živali mlj
prav za prav le toliko potreba, ginilo pa le 5 ovác; nekoliko pozneje so pocrkale še
j
da
živi ; toraj prost
na
one
za drisko. Tretje leto je bilo pa jako močimo
in ž i vez a tečnega. Koder je toraj prostor tak, inje odločil 16 ovác, da ne bodo soli dobivale.
7
■ I	I ■■ % Mi	^^^■In
da ni treba se varovati pekočega solnca niti silne zime, glejte, pocepale so mu vse od prve do zadnje še v tem
Kolumbii in
Brazílii v Ameriki se ovce pogonobijo in zatarejo, ako
■ ■ ■ ; koder tečni živež sam od sebe obilo raste, tam ni treba
tudi strehe
hiše
7
stanj
7
tam ni treba delà
To
letu za pljučno gnjilobo in metljaji.
po geografičkih razmerah
pa
mogoce
?
zato
.----t------ t— j r	— ..--------—;------------~ .	r ~ 0 — ww^j^
ob južnih toplih krajih se jim sol pritrga; ravno taka se tudi tíi in tam naši
prvotne ljudi
v takih krajih nahajamo še dandanes
Ker
se je pa zemlja pocasi precej obljudil
7
potrebno se preseliti; zgodo
.Ie
bilo
nam veliko naseljevanj
drobnici godi, ako trohice soli ne dobi.
M. Gar riot, ud kmetijske družbe v Lionu na Francozkem, trdi, da krave, ki dobivajo dan na dan
soli
7
imajo več in boljega mléka, in potem takém tudi
dopoveda. Potegnil je Človeški rod tudi v severne, bolj več sirovega masla (putra) in sira.
mrzle kraj
so jako različni letni časi. Sneg
prej
južnih krajih člověk poznal ni
7
edaj
po
se mora
varovati proti hudi zimi; odeval in ogrinjal se

' .....
kosmato kožo, ktero je odri divji živali.
stanovanj
bilo skovano za silo
saj
da-si ni še našel mirnega prostora na zemlj
Sinclair, kteremu je kmetijstvo za toliko korist-nih podukov posebno hvalo dolžno, se je prepričal, da če se po navadi ovca m soli daje, dobivajo veliko več Tudi njegovo in boljše volné, kar se vjerna z Boussingault-ovo za kratek Čas, skušnjo , ktero je pri bikih storil. Sinclair gré pa še
saj
s
Pa
zivez
se je pocasi moral spremeniti. Ni bilo več mogoce ži-
dalje
7
trdi
in pravi, da sol je tudi prešičem koristna
in
7
da
so
na
Irskem
tišti
veti ob sami zverini, prvič ker kakor v plodnih južnih krajih tudi tu že precej pomnožili
tu toliko bilo ni, kterim se krma nekoliko tudi soli.
prešiči najbolj pitani
7
drugič, ker
so se
Ijudj
Ada
kl a 1
Vendar sila kola lomi: prvi korak so storili
naši
Veliko angležkih kmetovavcev trdi po gotovih skuš-
po redu soli daje, obilo bo-
da
nj ah lezen odvrne.
se živini
če se
Ako
se
unuki a redili si živali namesti da bi jih po redu prebavlja, kri se
•	# V » 1	• 1	1	1	11	1	1 •	111	•	ft v t • •
po pameti soli daje, raje jé,
7
je raj
krmila kravo
njen mož bil ubil
Vam
7
kozo
7
kakor da bi
množi
7
dlaka
in zdrava ostane pri goveji živini, pri drobnici pa volna se zbolj-
7
zdi važen korak, da je Člověk začel živino rediti;
to zdi neumno, da so tako dolgo ubijal
ter mislite na onega
dragi čitatelji, se to ne šuje, živina se vrlo spita. Zato so se pa tudi umni ži-
vám se
vinorejci v poslednjih letih soli tako zeló poprijeli.
(Dalje prihodnjič.)
dobre vole, hasljive kravice itd.,
kmeta
7
ki
nalašč črešnjo podrl
7
da
jenih rudečih češenj. Vendar
přišel do
postala
važna na
nili
dvoj
ta
prememba živeža
• •
goveji
kugi.
stran: prvič so ti pastirj
go
Po dopisu kr. hrv. slav. claim, namestništva v Za
svoj
živino
po plodnih planiavah, po mastnih grebu od 15. t. m. je goveja kuga še v zagrebški,
1	1	1	%J	'	i-	__	1	• w	vy 1 •	t	• . •	1 • •	\/ 1 « w	r •
pašnikih, obstajali so dolgo časa na jednem mestu, do
tirali
križevački, virovitički in reški
zupann; po po-
so živino
kler ga niso popásli, potem še Navadili so se toraj bolj mirnega življenj
dalj
vsem
ijih
srca
slednjih naznanilih je bilo še 79 bolnih goved.
skupaj je dosihmal v provincijalnem Hrvaškem zbolelo
so se začele žlahtiti ; priljubili so si živino, mislili na 6490 goved, poginilo jih je 5010, 228 so jih pobili,
smrt, na Bog
7
delà kakor ki jo tii
stavili oltarje, darovali pridelkov svojega 1173 jih je prebolelo.
svoje paše. Mil in pohleven se nam zdi Abel
7
ovca, ki jo pase; ljut in divji Kajn, kakor zver,
Drugič pa so prvikrat začeli spoznavati, «*««> cue uao^un, jc w ^^	mwwvf ■«*
ivina je postala lastvina pa- pa je gotovo, da kuga ni več tako huda, ker skor po-
Iz turške Bosne
• v
se nic prav gotovega ne ve; ene
naznanila pravijo, da utegne kuga kmali popolnoma ugas-
niti
kaj je moje a tvoj
ene pa nasproti, da je še ne bo kmali konec
to
stirjeva, pa tudi v spašnike
in
Lot)
morali deliti (Abraham lovica bolne živine preboli.
To je pa sila važna stopnj
do
više
vina
človešl
je Jed
omike ; last
sreče.
jvažniših podlag človeškeg
Po naznanilu c. k. deželne general-komande v Zagrebu od 10. dné t. m. pojemlje v vojaški granici goveja kuga v banski in varaždinski krajini, le v sla-
takemu odgovor, skrbeti. T předku.
Kaj je toraj pr
loveškega blagra, goveja kuga v banski in varaždinski krajini, Ie v sia-one prvotne lovce vonski krajini in sosebno v okraji gradiškanske polko-
1	i	I	§	y	1	i 6	y •	1	•	1	V	IV	1 •
vaznému Ziveti so hotli
koraku? Potreba! to je kratek vine je je se
dosti
ovčja kuga je
še v otočanski
potreba
7
toraj toraj
so morali za
V w	V
zivez
polkovini.
UUOtl ^ U YUja	J V^ Jl\J uu y
vsem skupaj je vojaška granica dosihmal
i	•	i »i a rr \ A	* iro
ok bila temu na- g ove je živine po kugi zgubila 17.084, ovác 1531
7
(Kon. prih.)
koz
pa
190.
Po angležkih in francozkih skušnjah.
Ni prav ne, če misliš, da sol delà kar naravnost? mesó živini; al gotovo je, da brez nje ti živina rada oboleha in tudi pogine, ž nj o pa se dobro počuti in zdrava ohrani. Pred nekoliko leti je neki kmetovavec, da se prepriča, kaj delà sol pri živini, si izbral čedo ovác, ki je hodila na nekako močirno pašo in je bila
Postava.
Kako se ravnati pri nápovědo vanj i, pobiranji in zarajto-vanji neposrednjih cesarskih davkov, kterih dolžnost pade v štirnajstmesećni finančni tečaj od 1. novembra 1863 do
konca decembra 1864.
Dolžnost, ktera obsega 12 mescev, od 1. novembra 1863 do konca decembra 1864, se ima pobirati
v dosedanjih plačilnih obrokih (brištih).
Dolžnost na davku za mesca november in december 1864 se ima tam, kjer se zdaj plačuje.v četrt-letnih
tam
obrokih naprej, pobirati 15. novembra 1864,
se placuje v četrt-letnih obrokih — potem ko so dotekli, 15. dec. 1864,— kjer so pa vpeljani mesečni obroki, ti
ostanejo tudi pri plačevanji dolžnosti za mesec novem
ber in december 1864 stikoma s plačevanjem v obrokih
imenovani dvanajst-mesečni tečaj.
prehodu od sedanjega upravnega leta v solnčno leto, ktero se je kakor računsko leto v državnem gospodarstvu zdaj vpeljalo, ne bo nobene prenaredbe zastran obrokov, v kterih se različni davki plačujejo ali naprej ali po doteklih obrokih, in te plačevanja v obrokih, oziroma
bodo
se
dobe za plačevanje davka dozdaj postavljene s solnčnim letom kakor prihodnjim državnim računskim letom v složnost spravile na ta način,
da
se
doba
od ktere si imajo ti obroki, po kterih se plačuje naprej in po doteku, izrajtati in po tem plačilni brišti odloče-vati, bode postavila na 1. dan januarja (od leta 1865 zače-
njaje), in da ima od tistega časa plačilni obrok pasti v
od
novembra
poprejsnjega
tisto dobo kakor dozdaj
upravnega leta.
Davkna gosposka mora izrajtati dolžnost za vsa-
cega posamnega obdačenca ne samo za_ 12 mescev
ampak tudi še za 2 mesca, in zapisati vsako posebej v
davknih bukvicah.
Tudi pri dávku od hišnih najemšin in pri dohod-
nini se bo v dotičnih nacrtnih listih in plačilnih poro-
čilih posebej izrajtal šesti del 12mesečne dolžnosti.
Kako da se zvé dvamesecno plačilo dohodnine razreda, to pové bolj natanko visoki razpis finančnega
ministerstva od 25. nov. 1863, štev. 55815/2458 (u.
štev. 55).	:
Po ravno omenjenem visokem razpisu ni treba pri-hodnine posebej napovedovati za gori imenovana dva
mesca
Kar
se
tiče
bukve plaćanih
p r e j e m a nj
in
p i s o v anj
v
posrednih davkov (to je zem
hišnih itd.), se mora to zgoditi ravno tako po
oktobr
1864
y
december 1864
in potem tudi za 2 mesca november in
Konec oktobra 1864 se ima dolžnost in nje oprava
za 12mesečni tečaj skleniti in dolžni ostanek se prenesti 2 mesca november in december 1864, sklep za obadva
ta mesca pa narediti še le konec decembra 1864
Slovstvene stvari
bcsedicah an ti

a n

ni

niti.
Ker smo se začeli od teh besedic pogovarjati
y
ne
smemo
jenjati
dokler se popoinoma ne porazumemo
isto opravilo utegne an imeti v izreki an čéš, ali n' češ. Jaz sem slišal to izreko med Dolenci in Belimi Kranjci rabiti tedaj, ko hote povedati vzroke ali
gibe tujega djanj
v
dj anj e
haj
samogov
tistega
?
od kog
besedami govornikovimi
Ta samogovor prinašajo ali naravnost z
?
ali
Na
pa ga opisuj ej o z veznico
pr
„Nič nam ne dá, an čéš niste vredni, ali pak an čéš da nismo vredni." Besedica čéš utegne kratica biti od čuješ kakor viš ali
diš, si
mačil : „Nič nam ne dá, an
i š od
Jaz bi si tedaj ta primer tako-le toi
(nego)
Pa to
y
diti, da
pa gotovo ni druzega vzroka ker misli (samogovor:) čuješ, niste vredni/
ne predrznem se tr
?
je samo moja misel ; in
prav
tako
m ne
Beli Kranjci
bij
drug
v istem pomenu tudi tob
da. Dobro bi bilo, da bi se še kdo oglasil zastran be seclic an tè in an čéš (tudi samo čéš), da jih do do
y
ore g
nosti, da vé
spoznamo; zakaj v knjižnem jeziku
treba
jas
bravec in pisavec, kaj če reci to ali uno
akaj se piše tako ali tako
?
Gosp. Cigale praša nadalje, kako naj bi pisali vez-
Odgovor je težak
meo ni; jeli en, an, né ali no? zato, ker ima vsaka teh oblik v
knj
ne kaže vseh imeti
svojo prav
?
al vendar
Oblika n o je po moji misli stai
n i*
;
izgovorj
po ruskem narečji, ktero polglasnik izrekuje za o
pišejo tudi hrvaško-srbski pisatelj narod tako izgovarja,
m
ako
. Jeli J .
jo izgovarj
pa
y
tudi jeli
njih ni iz
Go-
rusko-cerkvenih knjig dovzeta, tega jaz ne vem tovo ie. da bi poprijemši to obliko znatno se približal
y
slovanski
pecni
log
Ali niti obliki né in àn ne bi bili na-
, ker ju naš narod tako izgovarja, imamo obedve v sostavah nego in ampak
in
ker
Ju
ze
Toraj bi jaz želei
novi
y
da
bi
predn
V
se
kteri
se kaj za trdno vsta
svojo misel povedal
naših veljavnih jezikoslo
ljišnih,
sebej za 12mesečni tečaj od 1. novembra 1863 do konca Povem
Ker
sem ze
;
da kakor mi
naj
V
omenil besedico ampak,
njo vcasih zamenjavamo z veznico no tako govoré naši Kostelci in Osil-
temveč (temuč) ničani prosti več namesti prostega an ali van. Na pr
On
me ne
1 j u b i

več (namesti
ti
biti kriv, več ako (namesti van ako dokaže. Zastran veznice ni (niti) misli
Jaz tega nečo
ausser) mi se
tedaj
j
ko
se
ne m u stavku dodaj
ikuj
z vec
drug
glagoli
Cigale
?
da
y
ali ko se nikav
glagol staviti nikavnice ne.
nikavni
Ali
ni
treba
se
pred
mu tega za slo-
vensko narečje ne morem potrditi, čeravno přiznávám, da je on svojemu mnenju našel mnogo podpore v druzih
slovanskih
jih
Kar
sem j
let poslušal hrvaške Slovence
izkusil, ki sem
y
in
ki
se
daj
mnogo skoraj
vsaki dan slišim Kostelce in Osilničane . kteri veznico
Jaz
jimi izkušnjami, toliko z boljim vspehom delo dovršimo.
■
ni (niti) razločno izgovarj aj o, moram reči, da naš
sem prepričan, da kolikor več se nas oglasi sè svo- ne delà nobenega razločka, naj si je več glagolo
naj se vežejo med seboj stavki ali
narod v ali
samo
eden
be
C i g a 1 e -1 u, ki mi
Zato sem prav hvaležen gosp zadnjem listu lanskih „Novic" z izvrstnim
(mislim, da
je v
resom pomogel bistriti stvar, ki
svojim pe-nama radi
to pritrdijo vsi vešči slovenski pisatelj i) res ni malenkost , temveč živa potreba za lepoto, spretnost in pravilnost našega jezika in za knjižno slogo slovansko.
Njegovemu sestavku dodam danes sledeče: Besedico an ti bi jaz raji pisal an té, ker mislim,
sede
stavij
?
in da pred dopovedni glagol nikavnico ne po
;
ceravno se ni
ali
t
y
ki ima oboj
popol
noma enak
pomen, ze
v stavku nahaj
Da se verjetnost teh mojih besed lažeje razvidi
naj
mi
bo dop
y
predn
prinesem djanske dokaze
y
y
An
je po moji
misli
ono
da je nastala iz an in tè. kar nego (als, aber) ter kaže protivnost proti drugemu nam i
da veznico ni malo teorično razložim
Posluževal se bom pri tem prostih věznic i in ni ker ste gibkeji od sestavljenih in in niti.
Ko tedaj zvežemo na trdivni način dve
y
reci
na
stavku, ki smo
ga
v
misli
pr
rabi
delam i molim. Ce to zvezo s po-
reci
Nič druzega, an
pridržali, kakor da bi hoteli vdarkom, t. j. kreplje izrečemo, mi podvojimo veznico:
• »
ne drugace, an.. itd. Besedica „i delam, i molim."
tè se mi vidi eno ter isto se srbsko-hrvaškim ta (ja
doch), zakaj
?
Sestavljenko i n sem jaz samo enkrat slišal podvo-
naš
an té, če se nemotim, vjerna se v po- jeno od enega Ribničana: in tu, in tam.
menu sè srbskim tà popoinoma, tako da je menda na
pr. nas
y ■■
an tè veš in srbski tà znaš
Prenesemo - li primen na nikavni
način

moramo
eno.
najpred pred glagol postaviti nikavnico n e
«
„Ne delam,
ne molim." Ali tukaj vsaki lahko vidi, da glagola po apostoloma Cirila in Metoda zacel je „Slovenin" tiskati
nikavnici sami še ništa nikakor zvezana
9
vec
vsaki zase samostalna. Ako jih tedaj hoćemo zvezati
da stojita sestavke v vseh narecjih slovanskih s cirilico.
9
* „Slovesnost",
moramo med-nju postaviti veznico, trdivnem načinu, ampak,
toda
časnik literarni slovenskih Ogrov
ne i
9
ni. Iii to je ravno tisto, zoper
kakor v izhaja že v drugem letu pod vredništvom dr. And. Rad
linskega in Vit. Sasineka v Skalici vsaki teden: cena
kar je meril moj zadnji sestavek, da namreč slovenski po pošti za pol leta mu je 2 gold. 25 kr.
r« n	1 i i	v\	tt i r« I atto vi nlr A/vn i Am 1r n v\i lrnT?v\ a n ^ a tt 1r a	^	.Cf/a^^	a 1	/vi /v^a/J/vhi /i i ívi ^ /i /i » rv /I /\l-r 1
pisatelji proti naravi slovanskega jezika nikavne stavke vežemo z in namesti ni.
Pravilna zveza bode tedaj : „Ne delam ni ne molim ;"
99
domaća"
A.	%J	U	V
Slovenski narodny učitel" z dokladama „Škola
in „Zrkadlo maluckych
(6
izhaja v Trenčinu
s povdarkom pa: „Ni ne delam ni ne molim."
na Ogerskem pod vredništvom Juraja Slota vsacih
Posebni prikazi tega vezanja so
9
da
se ne
tudi
v
se
14 dni; cena mu je za pol leta po pošti 2 gold. 20 kr.
zad postavi:
,,ne delam, ni ne molim ne;
ali da se
spredaj izpusti, pa zad dene : „ne delam, ni molim ne ;
ni molim n e." To je posebno navadno
Slovenske starine.
ni ne delam
9
9
v sestavljenih glagolskih časih in načinih: „Ne délai,
Glagolitisk
napis
ni molil nisem" (ne bom
9
ne
bi itd.).
Tudi : „Nisem
ni délai, ni molil; nisem ni délai ni molil ne."
dopis :
V „Slov. Prijatlu" nahajamo iz Gorice
Ako tega primera prvi
glagol v misli zaderžimo, a
sledeči
Cast. gosp. černiŠki dekan so mi te dni (17. decembra 1863) sledeči glagolitiški napis, izrezan iz sta-
drugi z vezjo vred
izrecemo, dobimo zvezo,
izrazujejo nastavlja na
z „und auch," „und
ki jo Němci rega misala svoje cerkve
predidoči stávek tako-le:
auch nicht." Ona se
trdivnem na-
tako berem:
9
poslali
;
kterega ad literám
1583 Miseca Jjuna na 15.
cínu
9
,jaz i molim;" v nikavnem: „jaz nine molim."
Posebni prikazi so
tukaj, kakor v pervem primeru
(Konec prihodnjič.)
pride k nam v Kamnane (sic) g. škof Vidamski i nas vižita ta isti dan na svetoga Vida tako hoti da mu Mašu hrvački poem
pred vsimi doktori
i
pred
vsím
*
Slovansko slovstvo.
Obcna povestnica ali zgodovina celega svetá.
v crikvi S. Mihela v Kamenah
pukom
Spi-
sala narodu slovenskemu Matija Vertovec, fajmošter v St. Vidu nad Ipavo in Miha Verne, štolni prošt v
Trstu.
1863.
Ljubljani natisnil in založil Jož. Blaznik
Ja pre Franceško Vlentić dalmatin od Raba. Pristavljene so se nektere besede, v kterih pravi, da je ta misai crikvi prodal itd. kar pa ni toliko zani-
kar sem tu prepisal, je vsaj toliko
mivo.
To
pa
Pred nami leži zdaj častitljiva knjiga, 62 pol debela, ktere so se dodajale „Novicam" kot doklada brez-plačilna. Imamo zdaj tudi Slovenci občno povest-
omenjenja vredno, ker po tem z vemo, da se je v Kamnji pri Cerničah se 1583 „etsi exceptionaliter" slovenska masa pela in to vpričo videmskega škofa (oglejskega patrijarha)
in vseh tistih
9
ki
so
bili
z
njim
Ci
ki sta jo priljubljena pisatelja spisala
nico s tvo
Svesti smo si, da vsak izmed našega naroda
99
z a
ljud-
n aš e
tako, da je tudi učenim ugodna.
u
kratkočasno foerilo.
9
kdor
Je
le nekoliko omikan, bode z veseljem segel po tej knjigi, ki mu v prijetni besedi popisuje vse,
kar
s e
Je
od
stvarjenja sveta noter do leta 1848 godilo po
vsem svetu.
takim berílom si člověk ne krati samo
časa, temuč zajema si iz njega tudi nauka obilo, zakaj stara resnica je res, da zgodovina (povestnica) je učenica sedanjosti, pa tudi srcalo (špegel)
kterem vidimo prihodnost. — Cena obširni knjigi ki se dobiva v tiskarnici Blaznik ovi v Ljubljani
Harač.
Zgodovinsko - romantičen obraz.
* *	I k •	y I'	'______■
Ceski spisal Prokop Chocholoušek. Posiovenil Podgoričan.
(Dalje.)
Zdaj se je Radonić jezno spel pokonci, zasukal brke, podprl se z roko pod pazuho, iskreče gledal in rekel: „Kaj misliš
da
sem
jaz
Lazo
9 9
9
ki vse zidaš
ali
je nenavadno nizka ; veljá le 1 gold. 50 kr. nov. dn. zato da si jo morejo omisliti tudi malo premožni naši ljudje. Za berilo v nedeljskih šolah je kaj pripravna, da le en iztis ima vsaka učilnica in učitelj s svojimi od-raŠenimi učenci bere povestnico. Sicer pa je knjiga ta tudi v slovstvenem obziru zopet nova živa priča, kako abótna je beseda, ako kdo še dandanašnji trdi, da slovenski jezik ni ugoden za učeno knjigo ! Berite, ki tako govorite, pa si, ako imate vesti, trkajte na prsi
na vladiko? Ali morebiti vas on popelje v boj, jaz Bogdan Radonić, vaš gubernator, kaj praviš,
pa kteri
izmed naju?"
99
Kdo
pa
dru
Or
nego
ti!"
odvrnil je Jurašković
9
„za teboj pojdemo vsi vojevodje, vsi glavarji s svojimi
junaci, kakor hitro sveti vladika naša razdružena ple-
mena spoji s svojo besedo; bojeval, mi pa s teboj vred
on uname
9
tako
boj
9
se bodeš
99
99
7)
mea
culpa
íí
itd.
*
Niz bisera jugoslavj anskoga. Zabavnik uredio Nikola Stokan a izdao Vjekoslav Pretner u Zagrebu 1863.
Prišla je na svetio dolgo dolgo priČakovana knjiga
donić tako biti."
Bog
Saj je pripravljeno že vse
Je
to!"
a
odbij al je Ra-
lahko prebijemo tudi brez
njega, ce
mora ze
99
z nami in sv.
Ivan
tako
jih je nekoliko
Je
UC
oglasilo se
9
SO
je pa vendar molčala: pobesili
9
kakor ne bi bili verjeli gubernatorj
------------------------o~ r------------------J-O"	„Veš kaj - ujču. je u Luantvu v iv^ —	u^oou.
27 polarni) okinčana z obrazoma G. Pal m o ti ć a in so za bisurmana ; on lahko tako govori, za tako hra
a
djal je Jurašković
take besede
V. Lisinskega, v kteri naliajamo tudi nekoliko pesmic slovenskih, ki so jih zložili Anton U mek Okiški, Gregor Krek in Fr. Cuček. — Toliko za danes:
brega junaka, kakoršen si ti, pa mou, hrabrim junakom. Ti naših plemen ne sprijazniš
celó ne
vodnika
9
ne
pomiriš brez sile, on pa
ti
dpadnikov zopet ne pri
dodamo še^to, da kmali prejmejo naročniki knjigo, dobiš za pravoslavno vero, on pa jih bode; zatoraj ti
ki se v knjigarnah dobiva po 2 gold. 50 kr.
C*10]M»lIVfII-A, vseslovanskega časopisa
*
pravim, Bogdan Radonić, pa tudi vsem družim : Jaz Lazo Jurašković, ki sem se bojeval s Turkom Bog vé
vredništvom Fr. J. Jezbera v Pragi izhaja je prišlo kolikokrat, pridobil si mnogo zaslug že , ko ste vi ve-
9
ki pod
čislo
na
svetio. Na čast in pohvalo slovanskima čidel vsi še bili materam v
sjih
?
jaz
pravim
Y
Đanilu Petroviću je solnce připlulo nad Crno goro, ako tedaj pasji Turek prelomi svojo besedo, kakor je na- kako bi
Jaz pa tako lepo dekle, ki me tako rada ima
ii
vajen ; ako ne izpusti našega vladika, potlej pa ne
od maje val je z glavo drug.
i
vem
"»cm, kako bode, potlej pa res ne bode uiu mu^c^^ uuuujom giajai juuatic. 111010 vm kar podati se bodemo morali, vedno bodemo živeli v našk sklep. Obetate radi, kakor Turek
Pa mladi Martinovic se je oglasil ter z glasom in
nič
druzega, obličjem grajal junake: „Vi niste Crnogorci za kak ju-
turški sužnosti, za naše
duše ne bode več upanja, Kri- polnitvi se spravljate kakor boječe ženstvo."
delu,
1Z-
stusova vera izgine, mi pa bodemo prokleti odpadniki
kakoršnih je že več naših se usmili, druzega nič ne pravim!"
narodnikov. Junaci, Bog
7
nas
»
Hoj
9
da bi te tresek! — kaj praviš? Kdo nas je
kdaj vidil, da smo v boji križem držali roke?"
99
Prav ima Vuk Martinovic!"
1 v • f
dusíc
• V	•
nie ni
pobešeno glavo je Radonić poslušal Juraškoviča; mogel odvrniti mu, ko je rekel, da ne more vendar pazil na vse strani.
oglasil
se je
ki je poslušal, kaj so se menili pod skalo
Man-
, pa
z lepo združiti razdruženega naroda ; sram ga je
zaradi
prejsnjega ugovora; zato je
so pa tudi drugi.
bilo
tako molčal; molčali
,,Ali ste slišali Mandušica,
„Hoj, bratje junaci!" — oglasil se je Martinovic raznet; tudi njemu so bile Juraškovićeve besede glo-
boko segle v srce
9
v njegovih mladih prsih
.	_ ju-
naških in vročih, je bil účinek vès drugačen, nego pa družim. „Hoj, bratje junaci! Lazo Jurašković vidi crne
sokola naših bojov-nikov!" — opomnil jih je Bogdan Radonić. „Komur je mar domovina, mar njena sloboda, mar junaška slava, ta daruje marsikaj. Ala! Kdor je z Martinovičem, ta naj priseže, zato da bodemo vedili, koliko pravih junakov imamo v bratrstvu!"
Osramoteni so gledali v tla vsi, kteri so bili prej
zoper Martinovića. Nekako v zadregah so si poprav-
oblake tam, kjer vshaja zora jasnega jutra; veste
9
ljali kape, natezali pasové; le vsak z enim očesom so
pa to je njegova stara navada; to vemo pa tudi vsi, gledali tovarše, kako da so njih zadele gubernatorjeve
da se ne boji nikoga, še vraga ne. Naj Bog s tori z besede, ali vsi so stopili k njemu pa k Martino viču.
nami kakor mu drago. Prisezimo še enkrat damo slavne Kristusove vere nikoli
kar koli."
;
naj
9
se
ne
da zgodi
99
Hm'
i
9
boječe
oglasil se je eden izmed njih nekako
i>
saj ima tudi Martinovic sestro!"
99
Prisezamo !"
oglasili so se vsi
mladencevo navdušenje raznelo jih.
9
tako
Je
bilo
99
je drug.
Ima jo, pa je Mandušiceva nevesta"
oglasil
se
ijvžcvu uavuuocujc îa^uciu jULI.	„Imam jo - ujai jo uiiaui juuaa - „aau og
Pobratim Mandušić!"— zaklical je Martinovic na izneveri Crni gori, tukaj-le prisezam , da ne bodem
«
djal je mladi junak
pa ako se
99
skalo
99
99
# 99
novic
ali nas slišiš?" Slišim in prisezam!" Prisezimo, bratje junaci dalje
bránil jej življenja.
(C
\cc
govoril je Marti-
99 99
Pa tvoji bratje?" — vprašali so nekteri. En Martinovic za vse, vsi za enega
Uc
odgo-
pnsezimo
da
„prisezimo, da se več ne udarno Turku; voril je srčno Vuk. „Tudi za-nje prisezam!"
, raji umrjemo, kakor prosti junaci!"
„Bog čuje obljubo našo!"	|
„Božja kletev, Božje mašcevanje naj zadene tistega
odgovorili so junaci
ki bi utegnil prelomiti to obljubo!" Mandušić s skale.
9
zagrozil se je
stost skali vsod
99
Jaz sem pa porok za tvojo prisego, za tvojo zve-
9
9 99
Vuk
pa
9
kdor
pobratim moj
Uc
djal je Mandušić na
neče
vo\jkxj ta naj	, r^j? ^^
bolje. Na kogar se člověk ne more zanašati, temu tudi
gre
biti z nami zmirom, z nami po-kamor mu drago , čem prej, tem
tudi
„Jaz dobro vem, da je ne bodem; pa moji bratje verjeti ne more.
ne	"
a
to zagotovljam Bogu in vam, bratje junaci!"
Mi vse eno ne pojdemo
u
odločili so se zdaj
L j IV £J CA> ^ v lu Y ± j CL 1LX. JUU^U XU V di-XJL y U JL CAj l^J w JUUaUl •	y y XJJLJ. V OU V>UV ±±\j V/J U.V1AAV ~ VV4lVVI.il WV «V /iVIUJ
djal je Martinovic z veliko vernostjo, stopil bliže h	obotavljavci. „Junaškega imena vendar nećemo one-
krogu, ter začel vroče nadaljevati: „Ali to ni še za-	čestiti zarad sestrá, zaradi ljubimce; le naj veljá Mar-dosti! Storiti moramo še več, nego verni in Turke biti do
poslednjega izdiha, da Crna
ostati Kristusu, tinovićeva: smrt izdajniku, smrt odpadniku — moškemu
polnoma ne utone v sužnosti, pa da ne bode poblaten
gora po- ali ženski, to je vse eno
Uc
7
sv. Križ; bisurman da ne bi vec opraviti imel
gorah; da ne bi več plačevali harač
po
naših
Zdaj se je razvedril Jurašković:
99
Tako

tako
9
Ju-
;
bogme !
V
se
naci! To je prav! Ta naš sklep naj od danes zanaprej
m
mnogo vec, nego to moramo
uc
99
Tedaj govori, govori
Uc
veleli so mu poslu-
za zakon veíjá po vsi Crni gori solnce: sv. prostost kmali ozlati gore
bogme
9
da
nam
Uc
Bog nad nami
sv.
Ivan
z nami
Uc
djal je
na
savci nestrpno.
„No,
Bogdan modre."
povedi kaj , mládenec !"
rekel
mu
V'VVl* XV CAJ ,	.	UJU je	jJKJKJKJULXV	77^"	'	f ~ -----# O ~ - f
tvoje besede so žive, kakor junaška kri, Eden za vse, vsi za enega; smrt izdajniku
odpadniku — kdorkoli je. Pleme Neguševo, to je tako
99
to tudi gubernator Bogdan Radonić. v Razkril se je in
pobožno pokrižal. „To naj veljá po Crni gori do danes :
. smrt
misel.
Lazo Jurašković je prikimal, da je Bogdanovih sklenilo; Bog daj, da bi tudi druge plemena bile ž
njim : kadar pa se vladika vrne, bode pa blagoslovit
Mladenča je to vnelo, ker so ga tovarši, naj nada- naš sklen, amen!" ker sta ga pohvalila gubernator pa slavni vojevod
» uj e
Jurašković. Srčno je vzdignil glavo, oko tilo, poravnal
nas
^iw j\j ï^u.6mi	se mu je sve- ^«n, o^
si je pas, pa z vzvišenim glasom začel: „Tako naj se zgodi
žali
sklep
Junaci so se razkrili vsi kar zaporedoma
;
pokri-
še poljubili drug druzega
9
m
V
se
?
amen:
U(
enkrat djali:
(Dal. prih.)
srca
„Vojevod Lazo Jurašković je djal, da mi vsi vemo
dekletom s priliznjenostjo neveri
pozabila svoj rod in
da bisurman
našim
da je
toraj marsiktera
V
ze
Dopisi
Boga; da zapušcajo svoje roditelje
9
vse
svoje
brate
za pražen lesk. Nujmo, bratje junaci
t
9
Tega
pa ne
Zagrebu
21
jan
©
Kdor nima kaj druzeg
smemo dalje trpeti, da bi nam Turek jemal, zapeljeval krasotice, bodeče matere crnogorskim vojnikom. Skrb-
• V	~
hčer
;
nejše nego dozdaj naj oce varuje junak ljubico; raji naj mrjó nam pod rokami, nego pa, da bi se neverile Bogu in narodu!"
oklestiti, klesti in zveči na vremenu. Tako bo o meni kdo rekel, ako te vrstice začnem z vremenom; vendar ker se iutri kot na dan sv. Vincenca ima odločiti o
J	_ _	__..	■	*« •
brat sestro, vinčeku, kakor pravij
v
Zagorji, važno je
tudi
za
Kranj
in
S taj
ali bo jutri pri nas curilo in teklo
od kapa v znamenje, da toliko bo tega teklo od vinske Ta nasvèt je silo presunil Crnogorce.	trte. Po takem menda brez sramote smemo govoriti o
„Jaz imam tako milo sestro" — šepetnil je eden. vremenu, to je o hudi zimi, ki ji že dolgo in dolgo ni
para. Ravno tri tedne je pritiskovalo, da je joj. Huda zima je storila , césar se že ne spominjajo petnajst in več let, da je Sava pri Zagrebu in dalje gori zamrznila; že znamo za dve nesreći, ki ste se dogodile na ledu. Dva moža sta se utopila niže Zagreba, ko sta šla čez; pri Podsusedu so se kola s šestimi konji vdrle; vse je utonilo. — Tako tudi v trdi zimi nesreća ne praznuje ; 18. t. m. prišlo je dvoje malih otrok v zaprti hiši v nesrećo; pravijo , da je mati enega teh otrok ob 11. uri ponoći šla iskat nemarnega svojega moža; v tem se je zibeljka užgala, v kteri je bilo nekoliko mescev staro dete; drugo se je zadušilo; ko se mati vrne, najde to strašno nesrečo; ravno drugo jutro je imela vratiti — kakor pravijo — tuje dete. Oj varite, starši, bolje svojih otrok; ne puščajte jim nikdar luči ali pa žigic (klincev), da se vam ne zgodi taka! — Dan za tem imeli so staroverci ali pravoslavni po julijanskem koledaru svoje tri kralje; ker so hitro pokali možari, so se preveč zgreli, in tako se je prah; (smodnik) pri vsi-pavanji užgal in enemu hudo poparil celo glavo, clru-gemu pa užgal obleko. — Ali prašate morebiti, kako je pri nas politiško vreme? Velika skupščina naše županije razpustila se je, kakor so tudi zadnje „Novice" povedale , ker ni htela sprejeti oktroirane disciplinarne postave ; ali bo sedaj skoro přišel sploh zaželeni sabor ali deželni zbor, to je drugo prašanje? — Da se politične ideje, o kterih je z gledišča opozicije krepko pisal „Pozor", tudi razvijó z gledišča konservatizma, ste na svetio prišle dve brošuri; ena pod naslovom „što želimo , a što da činimo", pokazala se je v nemškem in hrvaŠkem jeziku; druga pod naslovom „uvietno ili bez-uvietno?" (ali gremo pod pogoji ali brez pogojev v Reichsrath) samo v hrvaškem jeziku. Bog vé, kako se dokončá nestalnost naše lege. Tedaj tudi v tem oziru je zima; ali bo pac s spomladjo v naravi prišlo tudi toplejše in odločneje vreme politiško?
Iz [Maribora. — V nedeljo 31. januarja ob 6. uri
zvecer bode glavni zbor, in blagajnik položi polletni račun.	Odbor čitavnice mariborske.
V i elji 20. jan. = Mraz je huda reč že za odra-ščene, dobro oblečene ljudi, koliko hujša pa še le za slabo oblečene kmetiške otroke, kteri morajo zjutraj še v tami, večidel s praznimi želodci, od doma odriniti in pol ure ali celo uro dalec v tako hudem mrazu ko-račiti, kakor je letos, ko je živo srebro se v R. gorko-meru skrčilo na 25 stopinj. In k takim, res obžalovanja
vrednim otrokom spada tišti del učencev in učenk , ki iz daljnih vasi celjske fare hodijo v tukajšnjo glavno ucilnico, v kteri se nauk tudi zdaj že ob osmih zjutraj začne; ob sedmih zjutraj od doma gredó, da ob osmih Čisto zmrzli v Celje pricapljajo. Ali bi se ne dala ta reč tako prenarediti, da bi pozimi šola od 9—11 zjutraj bilaV Komu bi to škodovalo? Naši gospodje učitelji bi zastran svojega privatnega nauka in zaslužka, kterega jim iz srca privošcimo, po tej res krvavo potrebni pre-naredbi nič na slabejem ne bili, ker bi se dalo to vse v večernih urah poravnati. — Ker že o zimi govorim, naj povem še to , da ta teden sta bila dva Ceïjana po opravkih v Libojah ; ondi sta našla majhno , iz desk zbito , svislám podobno utico , v ktero od vseh strani veter piše, in v nji pa do kože nago, na pol zmrzlo, v
listji sedečo , kakih 40 do 50 let staro ženo, le okoli
vrata z malim kosom raztrganega kožuha ovito. Izve-dila sta, da je ta reva, mati 6 otrok, po navadi enmalo, včasih pa popolnoma norčava; ne vera, ali si je sama izbrala to kočico, ali so jo domaći internirali tje; na vsaki način pa je želeti, da dostojna gosposka to reč izvé in preiše, da se reva reši tega stanovanja. Tu imamo pa v Celju že bolj pametno ženo, ki ima svojo lastno hišo, pri hiši kmetijo in, kakor ljudje pra-
vijo, polne lonce srebernega denarca. Da bi pa ta lonec še bolj napolnila, je vse izbe v svoji hiši ptujim v naj em dala, sama pa v kuhnji na ognjišču spi, tako, da ima glavo in prsi v peči. Zdaj pa, ko tako hudi mraz pritiska, se je iz kuhnje k svojim ljubljenim debelim kravicam v hlev preselila, da pri njih spi. — Letos se bo nov mestni odbor volil; želeti je, da bi dve za mesto zdaj najpotrebniše reci priskrbel, namrec novo bolnišnico in novo poslopje za glavno šolo ; to dvoje bi bilo veliko bolj potrebno, kakor pa tako neugodno napravljeni in tako dragi „makadam." — Kakor povsod, tako tudi t ukaj pomanjkuje denarja ; ne dobi'se lahko ne na rnestne hiše, ne na kmetije, čeravno dolgá proste. Blaga imajo ljudje še dosti, pa ga ni v denar spraviti. Graška hranilnica, ki je popred veliko denarja tudi na kmete razposojevala, je zdaj jela veče kapitale napovedati. Pač bi bila, kakor drugod, potrebna hipotekna banka za vso deželo, da bi posestniki vedili, kje denarja iskati. — Sliši se, da bo neka an-gležko-belgiška družba vse rudarske jame v Bukovici (Buchberg) pokupila, in potem tam jeklarnice (velike fabrike za jeklo) napravila. To bi bilo celi savinski dolini v neprecenljiv prid, ki nima zdaj skoraj nic zaslužka, ne za đelavce, ne za voznike.
Iz Trebovlj 22. jan. (Sreća pri nesreći.) Včeraj teden ponoći po 10. uri potrka nekdo silno močno na moje hišne vrata in kliče na glas: odprite! odprite! Brž skočim iz postelje, se naglo oblečeni, luč napravim in odprem. Pred vratmi stoji sosed tak kakor je iz postelje přišel samo s plajšcem ogrnjen, ki ves osupihan reče: hitro, hitro z manoj ! čvetero ljudi je mrtvih. V eni sapi tečeva v hišo nesrečno. Ne v hiši, ne v sobi, ampak v mrzli kleti, v ostudni nesnagi leži na goli prsti žena po plinu premogovem omamljena, troje otrok pa na goli slami napol mrtvih. Ker je mraz hudo pritisnil, žena sred kleti s premogom (kamnitnim ogljem) zakuri, se z otročiči vred pri žerjavci nagreje in g re spat. Zaspala je, pa bi nikoli ne bila več vstala, ako bi k sreči sin ne bil iz jame domů přišel. Ker je vrata zaprte našel in se mu mati ni oglasila, hitro kovača pokliče, da naj vrate stere. Ko se vrata odpró in mrzla pa zdrava sapa v stanišče šine, se otroci brez drugega sredstva kmalo spet sčajmajo, žena pa tuđi po kratkim drgnenjem zopet oživi. — Včeraj dobim po železnici iz Poljčan sod
z 10 velikimi vedri vina; ker je mraz na 19 stopinj dospěl, je vino od Stopric v strašni zimi peljano v sodu zmrznilo; jeli so obroci pokati, ker je led posodo začel razgnjati. Brž ukažem čepek izdreti, led prevertati in vino pretočiti, al zalibog! namesti 400 bokalov ga dobim
le 230, 170 ga je šlo v led. Sreča, da srež ni po potu
soda razgnal, in da ni vso vino šlo v zgubo. Čudim se le, da mož, ki z vinom barantá, ne vé, da se vino v mrazi pokvari*) in da ni prav, ako ga v tak i zimi pošilja.
Od KoJpe. — Strašna zima rogovili pri nas že od novega leta. Kolpa je čez in čez z debelim ledom pokrita, da tudi ljudje hodijo pa tudi vozijo čez-njo. Nesreće se dozdaj še nobene ni pripetilo. Pri Draga-tušu so neki dva člověka dobili v snegu zmrznjena, toda še o pravém času in oteli so jima življenje. Čudno je le to, da se enacih nesreč ne zgodi več, ker ljudstvo je ubožno , slabo spravljeno in večkrat lačno kot silo» Pravijo stari ljudje, da kadar zmrzne Kolpa, zmrzne i trtje. Bog ne daj tega, ker ljudém že zdaj pomanjkuje kruha, že zdaj na prihodnjo kapljico dolg delajo. Ce trta pozebe, bomo pač morali s prorokom Jeremijem plakati: „vse ljudstvo zdihuje in išče kruha."' S tem, kar so jeseni dali vinogradi, še starih dolžnikov niso ljudje
*) Ali pa mož misli, da je njegovo vino le sam vinski cvet (Spirit) brez vođe, kterega mraz ne stisne?	Sklađavec.
potolažili — nekteri imajo še nekoliko vina, pa živega krsta ni, da bi vprašal za-nj. Žito (proso) se je zavolj suše jako slabo obneslo, pa vendar je to in zelje pod-laga tukajšnega življenja. Mnogo jdružin je , ki kmali ne bodo imele ni žita niti zelja. Ze zdaj kupuj ej o žito po tri goldinarje vagán. Pa morate pomisliti, da naše proso ni podobno prosu, ampak je sam bar i drugi plevél: to pa zato, ker proso sejejo strašno gosto in ga nič ne oplevejo in to spet zato, da je bolja krma. Vendar bi bili ljudje veseli in hvaležni, da imajo vsaj tega bara dovelj. Vkljub tej revi in stiski ne čuješ našega kmeta druzega, kakor polilevno zdihniti: „ Bogu fala!" V Beču se, kakor smo v časnikih brali, sicer trdi, da izvirajo rubežni na Kranjskem zgolj od privatnih, — mogoče, da je temu taka drugod; pri nas na metliškem ne. Se vé, kadar pridejo rubljuvat, te-kajo ljudje od nemila do^ nedraga, da dobé krajcarjev, ki jih imajo odrajtati. Ce jih potlej zgrabi tišti, ki so mu v zadregi prišli v kremplje, je ta rubežin res privatna — al od kod izvira? RevšČina belih Kranjcev zaslužuje po vsi pravici ljubeznjive pozornosti tistih gospodov, ki sedé v imenu revnih kmetov pri zelenih mizah. Nesebičnega člověka mora srce boleti, ako vidi, kako pogosto da se rubljuje ubožni kmet; vendar je to pri zadnjih okoliščinah še ocitna dobrota. Kako to, se bo čudil morda kdo? Resnično! Revščina in še druge reci so naše kmete naredile tako tope , tako lahkomi-selne, da ne mislijo dalj, kakor od danes do jutri. Ce bi davkarji pustili našega kmeta več let v miru, bi ga nabrani dolg gotovo in popolnoma zatrl, da bi ga morali iz hiše iztirati; tako pa vendar rubljene reci po-zabi, dasiravno težko, in dasitudi nekoliko „pomaterasa", ostane vendar v svoji koči. — Otroci v viniški fari bo-lehajo pogosto za dobrcem (friesel-scharlach).
Iz Paztia. (Hvala in zahvala.) Namesti starih or-
gelj v naši samostanski cerkvi smo si nove omislili. Slavni mojster Franc De v jih je napravil; reci moramo, da delo mojstra hvali. Hvala tedaj njemu, zahvala presrčna pa tudi vsem dobrotnikom istrijanske, goriške in kranjske dežele, kteri so milostno pripomogli, da se je to delo zvršilo.
Iz Kranja. 23. jan. V nedeljo ob 7. uri zvečer
obhajamo v čitavnici naši s slovesno besedo rojstni dan V. Vodnika, razun tega pa tudi prvo obletnico čitavnice naše. Vabimo uljudno k tej slovesnosti vse slovenske rodoljube.	Odbor čitavnice.
Iz Ljubljane. V četrtek je bil mesečni zbor mest-nega odbora. Razprava je bila danes le o dnarstvenih zadevah. Blumauerju se je skor enoglasno odpisal stari dolg; gosp. Nušaku se je soglasno nekoliko premenilo pismo, po kterem je kupil mestno zemljišče, da napravi štale za vojaške konje; c. kr. vojakom se dovoli soglasno, da pasji davek odrajtujejo vsake kvatre naprej; hčerama rajncega mestnega dnarnicarja Ekelna se po
večini glasov dovoli miloščina ' po 50 gold, na leto ; 3
mestnim služabnikom se dovoli jiekolikšen dar, vsem drugim pa ne. Gosp. odbornik Sventner se kot mesten ubožničar pritoži, da siromak more preveč od Poncija do Pilata lioditi, predno v mestni kasi pre jme svojo mi-lošnjo; g. županu kot predstojniku ubožnice, seje sporo-čilo, naj odpravi nepotrebne ovinke. — Vabilu k današnji seji so bile odbornikom priložene vodila, kako naj se odrajtuje pasji davek. Mestna gosposka bo okli-cala čas, doklej naj se odrajta davek (po 2 fl.) za celo leto naprej ; kdor psa zataji, plača povrh še 2 fl. kazni. Druga doklada vabil je bila izpisek mestne kase od
11. do 17. dne t. m. V tem spisku stoji, da je imela mestna kasa premoženja ta čas 12.312 gold. 54 kr., namreč obligacij za 10.906 gold., gotovine 1.406 gold. 54 kr. Al ta izpisek se lepše bere kakor je v resnici,
zakaj one obligacij e z 10.906 gold, imenske veljave so
v hranilnici zastavljene za dolg mestni, ki iznaša 5000 gold. Dolgo vi pa še nikoli niso bili premoženje!
—	Sejm ljubljanski v pondeljek je bil za govejo živino zopet prvi čez leto in dan. Prignali so sila veliko živine y pa večidel slabo rejene, še bolj pa po be-drih umazane; kakih 10 košev gnoja bi se bilo lahko ostrgalo ž njih! Ako bi blatna skorja bila ščit proti kugi, na bedrih, primaruha! ji ne pridêre v život.
—	Prečastiti naš rojak, misijonar v Ameriki, gosp. Pire, kteri je naši sadjoreji prvi krepki pogon dal, je přišel unidan v Ljubljano, da bi dobil duhovne in materijalne pomoci za raisijonstvo svoje, ktero že opravlja 28 let in kamor se zopet vrne. Starček pri 78 letih je še tako trden, da si je upal dolgo pot iz- se-verne Amerike nastopiti v domovino svojo. V nedeljo je pridigoval slovenski pri frančiškanih.
—	V četrtek je bila končna obravnava tiskárně pravde zoper g. Miroslava Vilharja, vrednika bivšega „Napreja" in faktorja Egerčine tiskarnice gosp. Antona Kleina zavoljo sestavka ,,o narodnih mejah". C. k. državni pravdnik je bil g. dr. žl. Lehmann , sodnikom: gosp. Schmidtu in gosp. Zajcu je předsedova! gospod žl. Vest; gosp. Vilharja je zagovarjal gosp. dr. žl. Jul. Wurzbach, gosp. Klein-a pa gosp. dr. Zupančić. Zato-ženec in zagovornik njegov dr. Wurzbach sta zahtevala drugih sodnikov namesti omenjenih , ki so tudi v prvi Vilharjevi tožbi sodili ; al predsedništvo c. kr. deželne sodnije ni dovolilo. Pravda je trpela celi dan ; sam zagovor izvrstnega advokata dr. Wurzbach-a je trpel čez 3 ure; drugi dan še le je bila sodba oklicana, po kteri je g. Klein zavoljo pomanjkanja dokazov oprošten bil kazni, g. Vilhar pa zavoljo hudodelstva motenja javnega mini in reda obsojen na 6 tednov v prosto ječo, pooštreno vsaki teden z enkratnim postom, 300 fl. pa mu vrh tega še kavcije zapade. Zagovornik je v imenu obsojenca pri tej priči napovedal pritožbo do c. k. deželne nadsodnije.
—	V nedeljo je zopet prav živo in veselo bilo v čitavnici. Veselica se je začela z Jelenovim korom: ,,Od Save pridemo", ki gaje 26 učencev Fabijanovih pelo tako dobro, da so morali ga dvakrat peti. To je bila prva ocitna poskušnja mladih pevcev, ki se še le
dobra dva mesca ucijo petja, pa so pokazali, da so marljivo napredovali; učitelju gosp. Fabijanu pa gré
čast in hvala, da jih je v kratkem času tako izuril, da so lepi njih glasovi že doneli po sekiricah umetne glasbe. Le tako naprej ! Po pesmi je sledilo zanimivo in z veliko pohvalo sprejeto berilo gosp. dr. Etbina Costata: „kaj je zgodovina v obče, in kàko naj se piše zgodovina." KončavŠi svoj govor je opomnil družbo, da ravno zdaj obhaja čitavnica celo vška svojo prvo besedo. Ni mu bilo treba dvakrat reci, naj jo tudi vès zbor zdaj pozdravi, kakor jo je pozdravil odbor že zjutraj po telegramu, in po vsi naši čitavnici se je razlegalo „živila čitavnica celovška!" — Potem pa je mladi svet rajati zacel, in rajal je, do-kler ni bilo pri kraji, kar veleva plesa oštri zakonik.
—	Na svecnice večer, 2. febr., pa bo še le
pravi „veliki dan" za čitavnico našo. Navada je, kar čitavnice stojijo, da se obhaja spomin moža, ki je prvi budil slovenski rod iz duševnega spanja —Valentina Vodnika. Ta spomin bo obhajala zopet čitavnica naša z veliko slovesnostjo, ne toliko v unanjem lišpu, kakor z duševními darovi notranje vrednosti — pokazala bode manom Vodnikovim, kaj zmore zdaj že Slovenec v lepoznanstvu besede, pesmi in glasbe. Vabila grejo tedaj že te dni do vseh tukajšnih in una-njih udov, pa tudi čitavnieam drugim in družbám narodnim. Al, kar še ni bilo drugikrat, se bo po željah
mnogih družbenikov zgodilo ta večer prvikrat
da
namrec vsak ud bode smel pripeljati k tej veselici
kakega, sicer za vpeljanje v čitavnico sposobnega gosta. Ker pa so po sklepu odborovém dohodki te veselice iiamenjeni gosp. glasovodju čitavničnemu, plača ta večer
Naj
stroškom; naposled jih je većina vendar dovolila.
več govorice pa je zdaj o tem, ali bo zbornica dovolila, da ministerstvo naposodo vzame
arm a do, ki je šla v Schleswig-Holstein. To stvar pre
10 milijonov za
vsak gospod, bodi si ud ali gost

gold.
třesa zdaj dnarni odsek, in v Četrtek ali petek pride
v
y
in gospoďičina pa 50 kraje, vstopnine. Vstopnice se
vsaka gospá sklep celi zbornici. Kakor se sliši bode huda borba,
ker
mnogo poslancev nikakor ni zadovoljno
s
po-
bojo že v saboto dobivale pri gosp. trgovcu Fr. Ka- stopanjem vlade v tej zadevi, po kterem se ne zado-
-1 •	• «	1	• v	•	y • i	• y	I • •	•	v i	. •	.	• ,	ví	1	/-m t • v> •	«	.
d i vniku, dnarničarju čitavničnem , ki ima svojo sta- štuje terjatvam nemškega naroda.
o sta- štuje terjarvam nemsKega naroda. Sliši se, cla le še to
kasi. rec in pa državni stroškovnik bode izgotovil državni
da le še to
euno pod Trančo, ali p8i iis večer	na
Plačilo, ktero p r e s e g a odločeno vstopnino, potrjuje
ali
svec.
pn
zbor, potem
JL	HIV/IV a	uvnuvvuu * odv^uíuuj rvwJMJv	f ^/v/i^axj. pa	uumu , vac^j^xiix Zj UU11 »tí UIC^
dnarničar s posebnim listom. Začne se pa ta vese- tedaj začeti že v drugi polovici prihodnjega mesca.
sre domu
deželni zbori se utegneja
lica
y. ~
z e
ob
uri zvečer.
Evo program besede: Nj. Veličanstvo cesar je dovolilo, da armada, ki je šla
%	m	^t	-1	• t	* 1 i	•	1—r i	#	1 •	-	1/
Deklamacija v spomin Valentinu Vodniku, v Schleswig-Holstein, dobiva od 1. svečana plača tako,
^ ^	a m	m	ut- 1 m	1	• i v T	l	*w -w	«	^	1	1	I • i • l	a ^ a	■ ^ ^	••	____JL _	#
ZdravaMarija! Molitev, zložil Vaclav Prokeš, kakor da
bila
v
vojski.
Poveljnik armade na La
poje prvtkrat združeni kor gospá, gospodičin škem vitez Bene dek se je 23. t. m. iz Dunaja povrnil v in gospodo v. 3) Fantazija na goslih iz spevo- Verono. — Za gotovo se trdi, da čeravno so přetekle
za sr enj ske
igre Verditove mogovor Ivane
„Nabucco",
zložil D. A lard.
v
UJ U g U V U I A V <* 11 G V "X. d j anj i	UllCftUOXVC y \J \X V \J i U , U^l UVJVJ OC iio LCIU-C^J , JVU 11 U V a SreiljSKa po-
spremljan z muziko ; poslovenil J. Koseski. 5) Idylle, stava zadobi veljavo. -— Goveja kuga se je tako vtepla
Sa-
m
tri leta, vendar ne bo letos novih volitev
Device orleanske", odbore, ter bojo še
ta daj
ko nova srenjska po
samoigra na violončelu, zložil Henrik Rover.
u , £ji\j£j±i ixcu i i a J.V u i ui. lia JL^unaj , uai oti j Kj iig uivu ej u illCUiU , lia XJ UI
besede Koseskega, napev doljni Avstrii je poginilo dosihmal 2161 goved.
Dunaj
Kdo
Je
mar
?
Kor
da se je ne morejo znebiti
na
Dunaji
y
i in
dr. Benj. Ipavca, zraven Mašekovega poslavljen po Gradcu in okolici njeni so polovili v krátkém času 7000
pražkih umetnikih.
Po besedi veliki ples.
Kmali pride na svetio drugi natis P. Kozler-
r/ — 14 ~ "" " 1 ~ " ~ ~ « ^ ~ ~ ~ ™i :na več
jevega „Z emlj o vida slovenske zemlje", krajih pomnožen, vzlasti na koroški strani; tudi želez-
mačk; upravniki iz Angležkega nakupujejo mačkine kože, posebno
crne.
- o - -----r jj ----~—
Varaždinu je 10. t. m. po-
gorela smotkarnica (fabrika za cigare); škoda je velika.
Po višem ukazu
nice
bojo
na
njem
zaznamovane
itd.
imajo c. k. više sodnije v Pragi in
Brni, pa tudi vse nižje sodnije vloge reševati
v nenem-
s vitlo
Pesmi g. Šimna Jenko-ta pridejo kmali na škem jeziku, ako se jim podajo v nenemŠkem.
5
Giontini je prevzel zalogo. Dosihmal šolska mladina ni
v
se
Mestni župan pražki dr. Belsky je izvoljen za namest-imela v svoji nika deželnega maršala. — Tudi na Českem imajo zimo
A^VUAUUIUX	Jiti^VAAAÍV.	~	T	J	«VtiUiiiV^W iilWi U^v«,	"" VyUOXV^ill lUiajU /JILI I\Jj
pratiki takega praznika, kakoršnega je praznovala v da že mnogo let ne tako hude ; 16. t. m. je peljala &
ledeni zimi na čast gimnazija ni imela sole! svojim konjicem neka mlekarca iz bližne okolice mleka
sredo
Okna in vrata so vnekterih sobah tako za nič, da brez	v Prago ; pri odhodu od doma, da se ogreje, pije neko
škode ni moči strpeti mraza. Al to ni čudo, ker že ve-	liko žganja; mož jo odene celó s pernico; al reva med
liko veliko let se ni popravilo nič. Prerajtani so zdaj	potoma zaspi in ko jo pripelje konjiček do mavte, jo naj-
dej o
zmrzneno na vozu.
stroški za popravke šolskega poslopja nad 20000 gold. Ta številka pač bolj kakor vsaka beseda pričuje zani- je še zmiraj v izvanrednem kernost preteklih let ! Prepričani smo, da sedanji c. k. Mesca aprila se bode sklical
Zastran Ogerskega, ktero
deželni načelnik bode konec storil tej zanikernosti
;
ki
stanu, se zdaj tole govori : deželni zbor; predložila
se
je od leta do leta odlašala popravke.
(Odprto písemce „Novicam"
mu bota oktoberski diplom in februarski patent ; ako se kaže, da je većina zoper, bo vlada razpustila zbor, in Ceravno se skla- razpisale se bojo kar naravnost volitve za državni zbor damo s predlogom, ki smo ga zastran volitev v kup- dunajski. — Vprašali nas bojo bravci : kako je že s čijsko in obrtnijsko zbornico ljubljansko brali vposled- homatijami na Nemškem. Odgovor: vse je še temna njem Vašem listu, in gosp. Potočnika v Kropi tudi mi in negotovo ; čakati je, kaj bo potem, ko bote avstrijan-
do
zlo spoštujemo, bomo vendar, da se breme zastopništva ska in pruska armada prišle do meje danske fužinskega enkrat na druge rame položi, volili tabart Eidera, kar se utegne zgoditi do
svečana.
Glas
za zastopnika rudarstva gosp. fužinarja Janeza To-
mana
brata dr. Tomanovega.
Naj
« w »u vjj« JL v/- pocil , ua Í3V	u a> u o a. c« rxaua ^V^UVUllia O JJIUOIVU
če naša volitev avstrijansko, angležko in rusko tako, da deželi Schles
da se je danska vlada pogovorila s prusko
y
wig-Holstein ostanete v osebni zvezi z Danijo, to je, samostojne bote, al danski kralj je tudi njuni kralj.
a
ju a* il a j KJ i. a ta ui • JL uiuauv y v^w*	y vv uwuu T VÍHV ▼
obveljá, tudi on enkrat poskusi zagovornik biti rudarstvu našemu. Ker o ustavnih zadevah more vsakdo od-kritosrčno reci svoje mnenje, bote menda te vrstice valne bojo Nemci s tem zadovoljni, pa tudi večina nem-
ških vlad ne, ki so v nemškem bundu ; pa kaj — nemški bund je že tako mrtva stvar, kakor Angleži pravijo. Cesar
rade vzele v svoj list. *)
Nekteri prijatli rudarstva.
Novičar iz domaćih in ptujih dežel.
državnem zboru je zbornica poslancev
Napoleon še zmiraj ne reče ne
bev ne mev, in le čaka,
kaj bode.
Sila veliko ima tudi pruska vlada trpeti
65 glasovi proti 54) sklenila postavo, po.kteri se bo po- milijonov, ki jih vlada zahteva za armado.
zavoljo nenemškega postopanja o Schleswig-Holsteinu.
Zbornica ji je z 275 glasovi zoper 51 odbila vseh 12
Gen.
biral
nov
Kor.
pise
da se na Ruskem delajo velike priprave
da vek — obilnina, to je, davek za stvari ki niso prav potrebne. Precej hud vihar je bil o tej
zbornici zavoli 525000 gold., ki jih je ministerstvo terjalo, krdela pomikajo do bregóv črnega morja , ker tudi na
za vojsko, ktere se nadjajo
spomladi, in da
se nektere
kteri
da s tem dnarjem podpira take časnike za vlado itd. Nekteri govorniki so se ustavljali tem
pisejo
Turškem utegne se plamen vojske uneti.
*
Zakaj neki ne? Sej ne žali Vas predlog nikogar; odkritosrcna beseda je, kakor se spodobi ustavnim poštenjakom. Brž ko ne bode spoštovanemu gosp. PotoČniku samému prav, ako na-mesto njega volite vrlega g. Jan. Tomana.	Vred.
Kursi na Dunaji 26. januarja
5 % metaliki
72 fl. 20 kr.
Narodno posojilo 80 fl. 15 kr.
Ažijo srebra 2G fl Cekini 5 fl. 77 kr.
kr
Odgovorni vrednik; Dr. Jane* Bleiweis
Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljublj