ISSN 1310*2943 Klimatske razmere v maju Nadpovprečno topel maj Vreme v maju V zadnji tretjini maja spremenljivo vreme s pogostimi padavinami Pomlad 2002 Nadpovprečno topla pomlad Meteorološka postaja Podtabor V Podtaboru na Dobrepolju spremljajo padavinske razmere VSEBINA 1. METEOROLOGIJA.....................................................................................................................3 1.1. Klimatske razmere v maju 2002...................................................................................................3 1.2. Razvoj vremena v maju 2002..................................................................................................... 17 1.3. Meteorološka postaja Podtabor..................................................................................................23 1.4. Klimatske razmere spomladi 2002............................................................................................. 25 2. AGROMETEOROLOGIJA.......................................................................................................30 3. HIDROLOGIJA..........................................................................................................................34 3.1. Pretoki rek..................................................................................................................................34 3.2. Temperature rek in jezer.............................................................................................................38 3.3. Višine in temperature morja.......................................................................................................40 3.4. Podzemne vode v aluvijalnih vodonosnikih v maju 2002.......................................................... 44 4. ONESNAŽENOST ZRAKA.......................................................................................................46 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH.................53 6. POTRESI.....................................................................................................................................57 6.1. Potresi v Sloveniji - maj 2002 ................................................................................................... 57 6.2. Svetovni potresi - maj 2002....................................................................................................... 59 7. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM.........................................................61 UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: ANDREJA ČERČEK-HOČEVAR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH VERICA VOGRINČIČ SILVO ŽLEBIR Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ Fotografija z naslovne strani: Kljub razmeroma pogostim padavinam je bilo maja dovolj sončnih obdobij, ki so bila naklonjena spravilu sena. (foto: T. Cegnar) Cover photo: In spite of quite frequent precipitation in May, there were also some sunny periods suitable for haymaking. (Photo: T. Cegnar) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v maju 2002 1.1. Climate in May 2002 Tanja Cegnar Moč sončnih žarkov je v prvi tretjini maja taka kot v prvi tretjini avgusta, zadnjo tretjino maja pa lahko primerjamo s sredino julija. Ker moč sončnih žarkov hitro narašča, se razmeroma hitro dviga tudi povprečna temperatura zraka. Maja je povprečna oblačnost nad gorami večja kot nad nižinskim svetom, pogostost neviht narašča, da bi dosegla vrh v poletnih mesecih. Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Na Primorskem so bili odkloni povprečne dnevne temperature od povprečja manjši kot drugod po državi. Velika večina dni je bila toplejša od dolgoletnega povprečja, edini dan, ki ga lahko označimo kot hladnejšega od dolgoletnega povprečja v pretežnem delu države, je bil 28. maj. -4 ................................. -4 II ...... I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka maja 2002 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, May 2002 Najhladnejša zračna gmota se je nad našimi kraji zadrževala 5. in 6. maja, najtoplejši je bil zrak nad Slovenijo 18. maja, manj izraziti sta bili ohladitvi 20. in 28. maja. Zamenjave zračnih gmot najlepše sledimo na temperaturnem poteku na Kredarici. Temperatura zraka se je na Kredarici spustila najnižje 6. maja, izmerili so -5 °C. Tudi po nižinah je bilo večinoma najhladnejše jutro 6. maja, le v Beli krajini, ponekod na Štajerskem in v Prekmuju je bilo najhladnejše prvo majsko jutro. Najvišje se je živo srebro v letošnjem maju povzpelo v dneh od 15. do 18. maja. Povprečna majska temperatura zraka v Ljubljani je bila 17.2 °C, kar je za 2.6 °C nad dolgoletnim povprečjem. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 11.5 °C, kar je 2.5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Majska jutra so bila najtoplejša leta 1986 z 12.1 °C, najhladnejša pa leta 1957 s 6.3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 22.8 °C, kar je za 2.4 °C nad dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja dalje so bili majski popoldnevi najtoplejši leta 1958 s 24.5 °C, najhladnejši pa leta 1991 s 17.0 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar se je v zadnjih desetletjih močno spremenila okolica, kar vpliva tudi na lokalne temperaturne razmere. 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25 ^20 < < N 15 < P W 5 H 0 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 O O < 4 U 2 N p H d ^ A s-4 H , -8 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 Slika 1.1.2. Povprečna majska najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici Figure 1.1.2. Mean daily maximum and minimum air temperature in May and the corresponding means of the period 1961-1990 V visokogorju je bilo odstopanje od dolgoletnega povprečja podobno kot v nižinskem svetu. Na Kredarici je bila povprečna majska temperatura zraka 1.9 °C, kar je za 2.1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Na sliki 1.1.2. desno sta povprečna majska najnižja dnevna in povprečna majska najvišja dnevna temperatura zraka na Kredarici. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bil najhladnejši maj 1991 s povprečno mesečno temperaturo -3.7 °C, najtoplejši maj pa je bil leta 1958 s 3.8 °C. Q O ta > M H LJUBLJANA BEŽIGRAD -W min M 1 1 1 1 1 1 1 1 1111111 m 1111111111111111 W 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3. Majsko število vročih (levo) in toplih (desno) dni ter povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3. Number of days with maximum daily temperature above 30°C (left) and number of days with maximum daily temperature above 25 °C (right) in May and the corresponding means of the period 1961-1990 Vroči so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 30 °C. Maja so pri nas vroči dnevi res izjemni, od sredine minulega stoletja jih je bilo v Ljubljani 11, v letošnjem maju nismo zabeležili nobenega (slika 1.1.3. levo). Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo zraka vsaj 25 °C. V letošnjem maju je bilo ob obali 5 toplih dni, prav toliko tudi na Krasu. Več toplih dni je bilo v Vipavski dolini, v Biljah 6, v zgornji Vipavski dolini pa 8. V Beli krajini je bilo 9 toplih dni, v Mariboru 10, v Murski Soboti pa 11. V Ljubljani je maja v dolgoletnem povprečju topel vsak šesti dan, v zadnjih desetih letih je bilo dolgoletno povprečje preseženo vsako leto (1.1.3. desno) Od sredine minulega stoletja je bilo 6 majev brez toplega dneva, po 16 toplih dni je bilo maja v letih 1958 in 1969. Izvedeni mesečni podatki o temperaturi zraka, padavinah, sončnem obsevanju in zanimivejših meteoroloških pojavih so zbrani v preglednici 1.1.1.; podatki desetdnevnih obdobij, ki so predvsem zanimivi za kmetovalce, so v preglednicah 1.1.2. in 1.1.3; v preglednici 1.1.4. smo temperaturo, padavine in sončno obsevanje po tretjinah meseca primerjali z dolgoletnim povprečjem. Na sliki 1.1.4. je prikazan potek najvišje, povprečne in najnižje dnevne temperature zraka na Kredarici, letališču v Portorožu, v Biljah, Ljubljani, Novem mestu, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Za vse nižinske postaje, razen za Maribor, je podan tudi potek najnižje dnevne temperature zraka na višini 5 cm. 8 6 4 3 2 0 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo o H £ W w H 15 10 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O iD 15 H O I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN D 15 H I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN iD 15 H W W H O D 15 H W I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 1.1.4. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena) maja 2002 Figure 1.1.4. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), May 2002 Maja je bila povprečna temperatura zraka povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem in skoraj povsod je bil odklon statistično pomemben, izjema je le nekaj manjših območij na Primorskem. V vzhodni polovici države je bila temperatura vsaj za 2 °C na dolgoletnim povprečjem. Najbolj je temperatura odstopala od povprečja obdobja 1961-1990 v Beli krajini, Mariboru in Murski Soboti, kjer je bil letošnji maj za 3.1 °C toplejši od povprečja. Na sliki 1.1.5. je odklon majske temperature zraka od dolgoletnega povprečja prikazan shematsko. 20 5 0 20 20 1 3 5 7 30 25 20 P 15 10 5 0 -5 30 25 20 10 10 5 1 3 5 7 1 3 5 7 5 Agencija Republike Slovenije za okolje l 2.0 °C ^ 1.0 °C Slika 1.1.5. Odklon povprečne temperature zraka maja 2002 od povprečja 1961-1990 Figure 1.1.5. Mean air temperature anomaly, May 2002 3.0 °C J 50 % Slika 1.1.7. Višina padavin maja 2002 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.7. Precipitation amount in May 2002 compared with 1961-1990 normals za meteorologijo Slika 1.1.6. Prikaz porazdelitve padavin maja 2002 Figure 1.1.6. Precipitation amount, May 2002 Slika 1.1.8. Trajanje sončnega obsevanja maja 2002 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.8. Bright sunshine duration in May 2002 compared with 1961-1990 normals Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.6. je prikazana majska višina padavin; največ jih je bilo v zgornjem Posočju in na območju Javornika, Nanosa in zgornje Vipavske doline. Kot običajno so bile padavine najbolj skromne na severovzhodu države. Na sliki 1.1.7. je shematsko prikazan odklon majskih padavin od dolgoletnega povprečja. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo ob obali, na Notranjskem, v Vipavski dolini, na Dolenjskem in v Beli krajini ter Murski Soboti. Največji presežek padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil v zgornji Vipavski dolini in na območju Novega mesta. V pretežnem delu države je bilo padavin manj kot v dolgoletnem povprečju. Če upoštevamo le dneve z vsaj 1 mm padavin (preglednica 1.1.1.), je bilo padavinskih dni največ v Julijcih, na Kredarici so jih zabeležili 17. Najmanj padavinskih dni je bilo v Prekmurju in na Štajerskem, v Murski Soboti in Mariboru jih je bilo 6, v Ljubljani 7. Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Letališče Portorož Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rateče-Planica Kredarica Lesce -r^^ 1 -M 1 50 povprečje 1961-90 100 150 200 | | maj 2002 Slika 1. Figure 25 20 1.9. Mesečne višine padavin v mm maja 2002 in povprečje obdobja 1961-1990 1.1.9. Monthly precipitation amount in May 2002 and the 1961-1990 normals 15 - § o J > S 10 1CS1 5 - 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 300 Slika 1.1.10. Majsko število padavinskih dni. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.10. Number of days in May with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Slika 1.1.11. Majska višina padavin in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.11. Precipitation in May and the mean value of the period 1961-1990 £ > < Q < < g > 250 200 150 --■ 100 50 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Tako kot marsikje po državi je bilo tudi v Ljubljani maja manj padavin kot v dolgoletnem povprečju (slika 1.1.11.), namerili so 91 mm, kar je 75 % dolgoletnega povprečja obdobja 1961-1990. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani dvanajst majev z manj padavinami kot letos, maja 1970 pa jih je bilo toliko kot letos. Maja 1958 je padlo le 7 mm, maja 1962 pa 254 mm. 0 0 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.12. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 90 - 80 - 70 - S fi 60 - w 50 - > 40 - A D 30 - A 20 - 10 - 0 90 80 - 70 - S fi 60 - w 50 - > 40 - A D 30 - A 20 - 10 - 0 KREDARICA D I 13 5 7 i L |l- U 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN LJUBLJANA I. Il.l 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 90 j 80 - 70 - S 60 - w 50 - > 40 - A D 30 - A 20 - 10 - 0 CELJE I II JU 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 90 -r 80 - 70 - S 60 - w 50 - > 40 - A D 30 - A 20 - 10 - 0 MURSKA SOBOTA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > M m o o >§ N o 90 -t 80 - 70 - S i= 60 - w 50 - > 40 - A D 30 - A 20 - 10 - 0 BILJE ll- II_________i .Jill 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 90 80 - 70 - 60 - i= w z 50 - > 40 - A D 30 - A 20 - 10 - 0 90 ■ 80 - 70 - 60 - i= w £ 50 ■ > 40 - A D 30 ■ A 20 - 10 - 0 MARIBOR 13 5 7 lu 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN PORTOROŽ 13 5 7 I. JI- JrrrrrrFrrrr| 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 12 10 8 8 6 6 4 4 2 2 0 0 8 2 0 Slika 1.1.12. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) maja 2002 (Opomba: 24-umo višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.12. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, May 2002 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Maja v gorah kaj hitro nastanejo kopasti oblaki in sončnega obsevanja je v povprečju že opazno manj kot po nižinah, tako je sonce na Kredarici sijalo 151 ur, največ sončnega vremena pa je bilo v Prekmuiju, zabeležili so 264 ur neposrednega sončnega obsevanja. Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. V osrednji Sloveniji, na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju je bilo sončnega vremena več kot v dolgoletnem povprečju, presežek je bil največji v Celju, kjer je sonce sijalo 26 % več časa kot v referenčnem obdobju. Ob obali, na Notranjskem in v Julijcih je bilo sončnega vremena manj kot v dolgoletnem povprečju. V Ljubljani je bilo maja 235 ur sončnega vremena, kar je 12 % več od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.13.). Doslej najbolj sončen je bil maj 1958 s 302 urami sončnega vremena, najbolj siv pa maj 1954 s komaj 119 urami neposrednega sončnega obsevanja. 350 250 - O ►J > S Slika 1.1.13. Majsko število ur sončnega obsevanja in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.13. Bright sunshine duration in hours in May and the mean value of the period 1961-1990 £ Q O J > M H 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.14. Majsko število jasnih dni in povprečje obdobja Slika 1.1.15. Majsko število oblačnih dni in povprečje obdobja 1961-1990 1961-1990 Figure 1.1.14. Number of clear days in May and the mean Figure 1.1.15. Number of cloudy days in May and the mean value of the period 1961-1990 value of the period 1961-1990 Število jasnih dni (slika 1.1.14.) v Ljubljani je za en dan preseglo dolgoletno povprečje. Oblačnih dni je bilo v Ljubljani toliko kot lani, to je 8 (slika 1.1.15.). Več kot podatki o jasnih in oblačnih dnevih nam povedo podatki o povprečni oblačnosti, ta je bila v Ljubljani 5.7 desetin. Oblačnost v gorah je opazno presegala oblačnost po nižinah, tako so na Kredarici oblaki v povprečju pokrivali 7.1 desetin neba, po nižinah je bila oblačnost med 5 in 6 desetin. llilli UMIH , Maj ni minil le v znamenju košnje, ampak tudi paše na Maja cvetijo v Karavankah narcise in vsako leto pritegnejo gorskih pašnikih. Foto: Renato Bertalanič veliko turistov. Foto: T. Cegnar 10 8 6 4 2 0 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki parametri - maj 2002 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - May 2002 Postaja Temperatura Sonce Obla č nost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT VE P PP Lesce 515 14.6 1.7 20.5 9.2 26.7 18 2.5 6 0 3 30 218 5.4 10 8 75 61 9 1 0 0 0 0 12.1 Kredarica 2514 1.9 2.1 4.0 0.0 9.4 18 -5.0 6 17 0 581 151 95 7.1 13 1 165 98 17 3 24 31 195 1 11 750.6 6.2 Rateče-Planica 864 12.5 2.3 18.5 6.7 25.5 18 -0.9 6 1 1 132 188 104 6.0 9 7 106 74 13 2 1 0 0 0 916.7 11.0 Bilje pri N. Gorici 55 17.0 1.3 22.7 11.8 26.8 16 5.0 6 0 6 0 219 110 5.6 9 5 110 103 13 5 2 0 0 5 1008.0 14.6 Slap pri Vipavi 137 16.3 1.1 22.9 10.6 27.0 15 4.0 6 0 8 0 5.9 10 4 183 155 13 2 0 0 0 4 13.0 Letališče Portorož 2 17.4 1.2 22.4 12.2 26.5 17 6.3 6 0 5 0 232 92 5.2 9 7 87 106 11 6 0 0 0 6 1014.1 15.3 Godnje 295 15.9 1.6 21.6 11.3 25.5 15 6.0 6 0 5 0 5.3 10 8 97 85 10 1 0 0 0 0 12.3 Postojna 533 13.7 1.6 19.7 8.5 23.6 16 1.4 6 0 0 65 178 90 6.0 9 4 162 122 14 4 3 0 0 2 11.3 Kočevje 468 14.8 2.0 22.2 8.6 27.5 17 2.4 6 0 4 18 5.3 6 3 92 74 10 2 4 0 0 1 11.3 Ljubljana 299 17.2 2.6 22.8 11.5 28.2 18 5.4 6 0 8 0 235 112 5.7 8 4 91 75 7 4 5 0 0 7 980.0 12.8 Bizeljsko 170 17.5 2.8 25.0 11.6 31.6 18 5.8 1 0 16 0 5.1 6 6 73 76 9 3 2 0 0 4 13.2 Novo mesto 220 17.2 2.9 22.9 11.1 29.5 18 5.6 6 0 5 0 234 110 5.5 8 5 140 146 12 6 6 0 0 6 987.6 13.7 Črnomelj 196 17.7 3.1 23.8 11.0 29.6 18 4.5 1 0 9 0 5.2 8 8 103 105 12 4 1 0 0 0 14.0 Celje 240 16.9 2.8 23.3 10.2 29.5 18 3.3 6 0 7 0 246 126 5.8 10 2 84 86 7 3 3 0 0 1 986.2 13.4 Maribor 275 17.8 3.1 23.5 12.1 29.2 18 6.5 1 0 10 0 246 120 5.5 8 3 57 60 6 5 0 0 0 9 981.3 14.0 Slovenj Gradec 452 15.4 2.6 21.8 8.8 27.8 18 0.9 6 0 3 17 228 111 5.6 8 4 63 61 8 1 3 0 0 9 12.2 Murska Sobota 184 17.6 3.1 23.8 11.6 29.2 17 5.2 1 0 11 0 264 120 5.3 3 3 82 109 6 5 3 0 0 6 992.5 13.8 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo >25 oC SD - število dni s padavinami >1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (oC) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (oC) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (oC) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (oC) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (oC) SO - število oblačnih dni VE - število dni z vetrom >6Bf DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (oC) RR - višina padavin (mm) PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) SM - število dni z minimalno temperaturo <0 oC RP - višina padavin v % od povprečja Op.: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 oC in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 oC (TSi <12 oC). TD = £(20 - TSi) č e je TS; < 12 oC 6Bf je 6. stopnja jakosti vetra po Beaufourtovi skali (ustrezna hitrost je od 10.8 do 13.8 m/s ali 39 do 49 km/h). 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - maj 2002 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - May 2002 POSTAJA I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 15.8 20.6 23.4 10.7 6.3 8.4 4.6 17.9 23.5 26.5 12.2 11.0 10.6 8.6 18.3 23.0 25.8 13.7 11.2 12.1 9.2 Bilje 15.4 21.2 24.5 10.4 5.0 9.6 4.0 17.6 24.1 26.8 11.2 10.0 10.1 8.8 17.9 22.9 25.5 13.7 10.4 12.9 9.0 Slap pri Vipavi 15.0 21.4 25.5 9.0 4.0 8.2 2.5 16.5 24.4 27.0 10.4 9.5 9.4 8.0 17.2 22.8 25.5 12.3 9.0 11.9 7.5 Postojna 12.3 18.3 20.6 7.0 1.4 4.8 -0.8 14.0 20.9 23.6 8.2 5.0 6.1 2.8 14.6 20.0 22.6 10.3 4.6 8.3 2.4 Kočevje 13.5 21.2 23.3 6.6 2.4 4.8 0.4 14.9 23.4 27.5 8.1 6.4 6.6 4.7 15.7 22.1 24.5 10.7 6.7 9.7 6.3 Rateče 10.8 16.9 19.5 4.8 -0.9 2.0 -4.3 13.3 20.3 25.5 6.4 2.6 1.5 -2.5 13.2 18.4 23.0 8.8 2.4 6.7 -1.9 Lesce 13.0 19.1 22.2 6.9 2.5 6.3 1.4 15.2 22.3 26.7 8.8 6.0 8.0 5.3 15.5 20.1 24.0 11.8 8.5 11.0 6.4 Slovenj Gradec 14.4 21.2 23.3 6.5 0.9 1.9 -4.6 15.7 23.0 27.8 8.7 4.7 3.7 0.0 16.1 21.3 24.3 11.1 5.6 7.7 0.0 Brnik 13.5 20.1 23.3 6.5 1.4 15.6 22.9 27.1 8.2 5.6 16.0 21.1 23.9 11.3 5.6 Ljubljana 15.9 21.5 24.5 9.4 5.4 4.4 -0.3 17.8 24.1 28.2 11.4 9.3 6.9 4.6 17.9 22.8 25.3 13.4 9.2 11.3 6.1 Sevno 14.6 19.9 22.2 10.4 7.2 5.7 1.0 16.1 21.5 27.1 12.5 10.2 7.4 5.4 15.9 20.5 23.3 12.7 9.7 10.6 7.9 Novo mesto 16.1 22.4 26.0 9.2 5.6 6.8 2.3 17.6 23.9 29.5 11.3 9.2 8.6 6.0 17.8 22.6 24.7 12.8 9.4 11.3 8.0 Črnomelj 16.5 23.3 27.5 8.8 4.5 7.8 3.5 18.1 24.7 29.6 10.8 8.5 9.5 7.5 18.5 23.4 26.3 13.3 9.5 12.3 8.5 Bizeljsko 16.8 24.9 27.6 9.7 5.8 9.0 5.2 17.8 25.8 31.6 11.9 9.4 11.1 8.6 17.9 24.2 26.4 13.0 9.2 12.7 8.6 Celje 15.6 22.8 25.9 7.7 3.3 5.5 0.0 17.5 24.4 29.5 10.6 6.3 8.5 4.2 17.5 22.7 25.6 12.2 7.3 10.5 5.2 Starše 16.9 23.6 26.6 9.9 5.0 8.0 3.4 18.1 24.5 29.5 12.2 9.3 10.5 8.0 18.1 23.1 26.5 13.4 8.7 11.9 6.7 Maribor 16.9 23.2 26.0 10.3 6.5 18.2 24.3 29.2 12.4 9.5 18.1 23.1 26.4 13.6 10.9 Jeruzalem 17.0 22.9 26.0 11.6 9.0 9.4 6.5 17.8 23.8 28.5 13.2 12.0 11.6 9.5 17.6 22.5 25.5 13.2 11.5 12.2 9.5 Murska Sobota 17.0 23.5 26.4 10.0 5.2 7.4 3.5 17.9 24.5 29.2 11.6 9.4 10.0 7.6 18.1 23.3 26.1 13.1 8.5 11.3 6.9 Veliki Dolenci 16.5 22.0 24.6 10.3 7.0 6.8 3.6 17.5 23.5 27.5 12.2 9.6 8.9 5.5 17.3 22.3 25.0 12.8 11.4 10.3 6.8 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - maj 2002 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - May 2002 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1.1.2002 Portorož 37.2 5 5.8 2 44.0 7 87.0 14 320 Bilje 41.1 5 19.3 4 49.1 7 109.5 16 314 Slap pri Vipavi 33.9 5 80.9 3 68.5 6 183.3 14 401 Postojna 28.9 4 89.3 4 43.6 8 161.8 16 474 Kočevje 15.1 4 41.2 4 35.4 7 91.7 15 428 Rateče 38.1 6 17.0 4 50.6 8 105.7 18 336 Lesce 13.3 5 15.5 4 46.5 8 75.3 17 316 Slovenj Gradec 3.2 2 23.0 5 36.7 5 62.9 12 297 Brnik 27.9 4 22.4 3 45.5 6 95.8 13 333 Ljubljana 28.9 4 20.1 3 41.7 5 90.7 12 353 Sevno 9.9 4 28.8 4 24.8 6 63.5 14 344 Novo mesto 16.1 4 89.3 4 34.6 6 140.0 14 485 Črnomelj 23.0 3 48.5 5 31.9 8 103.4 16 479 Bizeljsko 5.0 3 33.1 5 34.9 5 73.0 13 311 Celje 7.6 3 56.7 4 19.3 5 83.6 12 329 Starše 0.8 1 23.4 4 18.3 3 42.5 8 257 Maribor 0.6 2 28.7 4 27.3 5 56.6 11 245 Jeruzalem 0.1 1 21.5 5 25.9 4 47.5 10 277 Murska Sobota 0.2 1 38.2 4 44.0 2 82.4 7 232 Veliki Dolenci 0.2 1 43.1 3 17.5 3 60.8 7 171 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. maja 2002 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2002 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2002 - total precipitation from the beginning of this year (mm) 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana M 57 % 4.5 % N 10 m/s 9.2 % NNW 1.5 %/s NNE 0.2 m/s 7.0 % NNW 1.3 %/s Maribor 3.3 % N 1.5 m/s Kredarica 4.1 % NNE 1.9 m/s NNW 5.0 m/s N 4.7 m/s NNE 2.7 m/s 4.6 % NW 1.3 m/s NE 1.2 m/s ESE 33 % ESE 1.2 m/s CE 27 % SE 1.1 m/s „„„,18.6 % NW 1.7 m/s ENE 1.4 m/s WNW 2.3 m/s _ 4.8 % „, 2.2 % E 1.1 m/ W 1.2 m/s 1.5 % WSW 1.0 m/s 2.5 % SW 2.2 m/s ME 33 % NE 1.4 m/s 7.4 % NW 4.2 m/s EME 2.9 % ENE 1.2 m/s 10.3 % WNW 4.5m/s E 3.8 % 2.9 % E 1.3 m/s W 5.3 m/s KC 4.3 % ESE 1.4 m/s 5.8 % SE 1.7 m/s WSW 2.9 m/s ..... 03 % SW 1.4 m/s MC 24 % NE 2.9 m/s CMC 30 % ENE 3.0 m/s E 2.6 m/s ESE 150 % ESE 3.9 m/s 29.2 % SE 4.8 m/s ccia/10.8 % ccc 32 % SSW 1.9 m/s 54 % SSE 1.3 m/s S 1.3 m/s Novo mesto M 15 % 18 % N 09 m/s 26 % NNW 1., r^s NNE 1.0 r^s 8.6 % SSW 2.9 m/s 13.2 % S 2.7 m/s SSE 109 % SSE 2.3 m/s Portorož - letališče M 10 % N 1.5 m/s 3.9 % NNW 2.7 m/s 1.1 % NNE 1.4 m/s 0.3 % SSW 1.7 m/s 1.0 ___ 4.1 % SSE 3.4 m/s S 1.4 m/s Bilje NNW 0.7 m/s M 07 % N 0.7 m/s 0.5 % NNE 0.9 m/s NW 1.7 m/s MC 67 % NE 1.4 m/s ...... 65 % NW 3.0 m/s NE 1.7 m/s 2.3 % NW 1.2 m/s NE 1.3 m/s ...117 % W 1.3 m/s 9.7 % WSW 1.4 m/s CMC 83 % ENE 2.1 m/s 3.9 % E 1.4 m/ ccc 26 % ESE 1.2 m/s ,....10.4 % SW 1.6 m/s 32 % SE 1.3 m/s SSW87 % SSE 57 % SSW 1.1 m/s 99 % SSE 1.7 m/s S 1.3 m/s 9.7 % WNW 3.5 m/s ... 26 % W 2.6 m/s WSW 2.2 %/s ..... 6.5 % SW 2.5 m/s SSW 3.1 %/s ENE 1.6 m/s 2.5 % E 1.9 m/s „E 27.4 % ESE 2.2 m/s 13.8 % SE 2.4 m/s 2.7 % S 3.2 m/s ___ 6.7 % SSE 2.7 m/s 3.8 % WNW 1.7 m/s W 1.8 m/s WSW 1.7 m/s ..... 90 % SW 2.1 m/s 7.3 % SSW 2.6 m/s ENE 1.6 m/s 24.3 % E 1.6 m/! ESE 210 % ESE 1.2 m/s 3.9 % SE 0.7 m/s 3.1 % S 1.9 m/s SSE 0.7 m/s Slika 1.1.16. Vetrovne rože, maj 2002 Figure 1.1.16. Wind roses, May 2002 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Veter jakosti vsaj 6 Beaufortov je na Kredarici pihal 11 dni, 3. maja je najmočnejši sunek vetra dosegel 35.8 m/s. Na letališču v Portorožu je močan veter pihal 6 dni (najmočnejši sunek vetra je 27. maja dosegel 13.4 m/s), v Biljah je močan veter pihal 5 dni, sunek je 19. maja dosegel 12.7 m/s, v Ljubljani so zabeležili 7 dni z močnim vetrom (sunek vetra je bil 17. maja 12.9 m/s). Za šest krajev so vetrovne rože, to je pogostost vetra po smereh, prikazane na sliki 1.1.16.; narejene so na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, izmerjenih na avtomatskih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno je prevladoval vzhodjugovzhodni veter, saj je pihal v 27.4 % vseh terminov, severovzhodniku je pripadlo nepomembno malo terminov, jugovzhodniku pa 13.8 %. V Biljah je bil najpogostejši veter po dolini navzdol, torej vzhodnik, skupaj z vzhodjugovzhodnikom jima je pripadalo 45.3 % vseh terminov. V Ljubljani je bil najpogostejši jugovzhodnik. Na Kredarici je prevladoval jugovzhodnik, skupaj z vzhodjugovzhodnikom so ju zabeležili v 44.2 % vseh meritev. Preglednica 1.1.4. Odstopanja dekadnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, maj 2002 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, May 2002 Postaj a Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 1.3 1.3 1.3 1.4 141 24 140 107 88 106 82 92 Bilje 1.3 1.6 1.1 1.3 120 66 109 101 115 124 89 109 Slap pri Vipavi 1.1 1.0 1.1 1.1 83 258 147 155 Postojna 1.5 1.6 1.6 1.7 73 194 93 122 94 106 72 90 Kočevje 2.0 1.7 2.0 2.0 39 103 79 74 Rateče 2.0 2.7 2.0 2.3 88 36 95 74 112 113 87 103 Lesce 2.0 2.4 2.3 2.2 34 46 113 66 Slovenj Gradec 2.9 2.6 2.4 2.7 11 74 87 61 137 118 86 112 Brnik 1.6 1.9 1.9 1.9 86 60 107 85 Ljubljana 2.6 2.8 2.4 2.6 83 54 85 75 129 123 88 112 Sevno 2.7 2.5 2.1 2.4 33 82 59 59 Novo mesto 3.2 3.0 2.7 3.0 59 281 95 147 126 124 83 110 Črnomelj 3.4 2.9 3.0 3.1 71 151 83 101 Bizeljsko 3.4 2.7 2.5 2.9 17 110 97 76 Celje 2.9 3.0 2.5 2.8 30 170 51 87 151 125 107 126 Starše 3.7 3.1 2.7 3.2 3 84 54 49 Maribor 3.6 3.1 2.6 3.2 2 92 75 60 Jeruzalem 3.6 2.6 2.2 2.8 0 73 81 55 Murska Sobota 3.9 3.0 2.7 3.1 1 161 156 113 140 122 101 120 Veliki Dolenci 3.6 2.8 2.3 2.9 1 185 51 72 LEGENDA: Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec Vse tretjine maja so bile nadpovprečno tople, odklon od dolgoletnega povprečja je bil najmanjši na Primorskem. Padavine so bile prek meseca razporejene neenakomerno, tudi med pokrajinami so bile razlike velike. Prva tretjina maja je na severovzhodu države minila skoraj povsem brez padavin, tudi drugod po državi, z izjemo spodnje Vipavske doline in obale, je bilo padavin manj od dolgoletnega povprečja. V drugi tretjini meseca je bilo dolgoletno povprečje padavin preseženo v Prekmuiju, na Dolenjskem, v Beli krajini, na Notranjskem in v zgornji Vipavski dolini. Ker glavnino padavin maja prinesejo plohe in nevihte, so lahko tudi na razmeroma majhnih razdaljah razlike velike, na primer v Prekmurju v zadnji tretjini meseca. Z izjemo obale v prvi tretjini maja sta bili prvi dve tretjini meseca nadpovprečno sončni, v zadnji tretjini meseca pa je bilo dolgoletno povprečje nekoliko preseženo le na Štajerskem in v Prekmurju. Na sliki 1.1.17. levo je majska največja debelina snežne odeje na Kredarici. Običajno je največja debelina snega dosežena že v aprilu, maja se to zgodi le izjemoma. Letos je bila snežna odeja v maju precej bolj skromna kot na primer lani, ko smo beležili rekordno debelino snega. 1. maja letos je bila snežna odeja debela 195 cm. Od leta 1955 je bila maja snežna odeja tanjša kot letos le v letih 1957 (183 cm), 1964 (166 cm), 1966 (170 cm), 1993 (170 cm), 2000 (175 cm). 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 700 600 400 - 100 0 Sliki 1.1.17. Maksimalna višina snežne odeje v maju Figure 1.1.17. Maximum snow cover depth in May 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 500 300 200 Na sliki 1.1.18. je predstavljeno število dni z nevihto na Kredarici, v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. Z izjemo Prekmurja je bilo neviht povsod manj kot v dolgoletnem povprečju. Največ dni z nevihto, in sicer 6, so zabeležili v Portorožu in Novem mestu. 14 10 12 10 - 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 § O J £ m MURSKA SOBOTA ----------------------------------------- _ 1 1 I 1 I i 1 S 1 1 1 1 1 1 I i 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slike 1.1.18. Majsko število dni z nevihto in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.18. Number of days with thunderstorm in May and the mean value of the period 1961-1990 Slika 1.1.19. Majsko število dni z meglo in povprečje obdobja 1961— 1990 Figure 1.1.19. Number of foggy days in May and the mean value of the period 1961-1990 14 12 10 - 8 - 6 - 4 1951 Kredarico so maja vsaj za nekaj časa ovili oblaki v 24 dneh. Po nižinah se maja megla pojavlja, če padavinskemu dnevu sledi jasna in mirna noč. V Ljubljani so zabeležili 5 dni z meglo, kar je toliko kot v dolgoletnem povprečju. Število dni z meglo po letu 1951 v Ljubljani je prikazano na sliki 1.1.19., dolgoletno povprečje je bilo zadnjič preseženo maja 1993 z 8 dnevi, od sredine minulega stoletja so štirje maji minili brez megle. 14 12 8 6 4 4 8 6 0 2 0 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.1.20. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare maja 2002 Figure 1.1.20. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in May 2002 Na sliki 1.1.20 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na nivo morske gladine, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v vremenskih poročilih. Po razmeroma nizkem zračnem pritisku v prvih dneh meseca je 6. in 7. maja zračni pritisk narasel, a že v naslednjih dneh spet padal, 11. maja je bil 976.4 mb. V naslednjih dneh je hitro naraščal in 15. maja dosegel najvišjo vrednost v letošnjem maju z 990.3 mb. 28. maja je bil zračni pritisk najnižji, dnevno povprečje je bilo 978.5 mb, ob koncu meseca se je ponovno dvignil in zadnji majski dan dosegel 988.1 mb. Na sliki 1.1.20. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Koliko vodne pare lahko sprejme zrak, je odvisno od temperature zraka, zato je potek povprečnega dnevnega pritiska vodne pare v grobem podoben poteku povprečne dnevne temperature. Najmanj vlage je bilo v zraku 6. maja, ko je bil delni pritisk vodne pare le 7.8 mb, že 9. maja se je vsebnost vlage dvignila na 16.1 mb, najvišja majska vrednost pa je bila izmerjena 26. maja s 17 mb. SUMMARY Mean air temperature in May was above the 1961-1990 normals, with few exceptions in Primorska it was statistically significant. The largest anomaly around 3 °C was observed in Bela krajina, Maribor and Murska Sobota. Precipitation was distributed unevenly in time and space. On the coast, Notranjska and Vipava valley, Bela krajina, Novo mesto and Murska Sobota precipitation exceeded the 1961-1990 normals. Over most of the country precipitation was bellow the normals. Sunshine duration was bellow the 1961-1990 normals on the coast, Notranjska and Julian Alps, elsewhere the normals were exceeded, most of Štajerska and Prekmurje got about 20 % more sunny weather then on the average in the period 1961-1990. Abbreviations in the Table 1.1.1.: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount ofprecipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days VE - number of days with wind >6Bf OBS - bright sunshine duration in hours P - average pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration PP - average vapor pressure (hPa) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.2. Razvoj vremena v maju 2002 1.2. Weather development in May 2002 Janez Markošek _l.maj_ Pretežno jasno, v hribovitem svetu zahodne Slovenije pretežno oblačno, jugozahodnih Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal topel in razmeroma vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, le v gorskem in hribovitem svetu zahodne Slovenije je bilo pretežno oblačno. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 24 °C. _2.- 3. maj_ Spremenljivo do pretežno oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji občasno krajevne plohe Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah se je dolina s hladnim zrakom spustila globoko proti jugu prek zahodnega Sredozemlja do severne Afrike. Nad nami so pihali topli in vlažni južni vetrovi. Največ sončnega vremena je bilo v vzhodni Sloveniji. Drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale so se krajevne plohe, ki so bile drugi dan pogostejše. Drugi dan je bila velika temperaturna razlika med zahodno in vzhodno Slovenijo. V alpskih dolinah so bile najvišje dnevne temperature okoli 14 °C, v vzhodni Sloveniji pa tudi do 26 °C. _4.-5. maj_ Spremenljivo oblačno, krajevne plohe in nevihte Nad srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je segalo tudi nad zahodno Evropo (slika 1.2.1a., b. in c.). Prvi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, padavine so se začele pojavljati najprej v zahodni Sloveniji, nato pa so se krajevne plohe pojavljale tudi drugod po državi. Zvečer se je v delu zahodne Slovenije razjasnilo. Drugi dan je bilo na Primorskem pretežno jasno, drugod spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Pozno zvečer so bile nevihte tudi ob morju. Najvišje dnevne temperature so bile drugi dan od 16 do 22 °C, prvi dan pa so v severovzhodni Sloveniji izmerili še 26 °C. _6.- 7. maj_ Delno jasno z zmerno oblačnostjo Naši kraji so bili na južnem obrobju območja visokega zračnega pritiska. V višinah je od jugovzhoda do Alp segal greben. Nad jugozahodno Evropo pa je bilo v višinah obsežno samostojno jedro hladnega zraka. Vreme je bilo pretežno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Jutra so bila sveža, 6. maja so bile najnižje jutranje temperature od -1 do 6 °C. _8.- 10. maj_ Pretežno oblačno z občasnimi padavinami Nad zahodno in deloma srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa nad jugozahodno Evropo jedro hladnega in vlažnega zraka (slika 1.2.2a., b. in c.). Z južnimi do jugozahodnimi vetrovi je pritekal precej vlažen zrak. Prvi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, proti večeru je na Primorskem in v južni Sloveniji rahlo deževalo. 9. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo maja in v noči na 10. maj je bilo v severovzhodni Sloveniji povečini suho vreme, drugod je občasno deževalo. Več padavin je bilo v zahodni Sloveniji. 10. maja čez dan se je ponekod delno razjasnilo. Zapihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 24 °C. _11.- 14. maj_ Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne padavine, predvsem plohe in nevihte Nad srednjo Evropo, Balkanom in Sredozemljem je bilo območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah se je nad območjem Alp ob šibkih južnih vetrovih (slika 1.2.3a., b. in c.) zadrževal razmeroma vlažen in v višjih plasteh ozračja hladen zrak, zato je bilo ozračje nestabilno. Prevladovalo je spremenljivo do pretežno oblačno vreme, pojavljale so se krajevne padavine, predvsem plohe in nevihte. Zadnja dva dni je bilo na Primorskem delno jasno, tam ploh in neviht ni bilo. 12. maja je ponekod v Posavju in na območju Novega mesta padala toča, ki pa ni povzročila večje škode. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 26 °C. _15.- 17.maj_ Pretežno jasno, zelo toplo Na vreme pri nas je vplivalo območje visokega zračnega pritiska, ki je zadnji dan začelo slabeti. V višinah je bil nad srednjo Evropo in Balkanom greben (slika 1.2.4a., b. in c.). Ob šibkih vetrovih se je nad nami zadrževal zelo topel zrak. Pretežno jasno je bilo, jutra so bila sveža, najvišje temperature pa so bile od 23 do 29 °C. _18. maj_ Pretežno jasno, proti večeru v severovzhodni Sloveniji krajevne nevihte, vroče Nad severovzhodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, oslabljena hladna fronta se je vzhodno od nas pomikala proti jugovzhodu. V višinah je bil nad nami še vedno šibak greben. Pretežno jasno je bilo, proti večeru so bile v severovzhodni Sloveniji krajevne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 30 °C. _19.- 21. maj_ Spremenljivo do pretežno oblačno s pogostimi padavinami, deloma plohami in nevihtami Sprva je na vreme pri nas vplivalo plitvo območje nizkega zračnega pritiska s središčem nad srednjo Italijo, ki se je počasi pomikalo proti vzhodu. Oslabljena vremenska motnja se je v noči na 20. maj pomikala prek Slovenije. Naši kraji so nato prišli pod vpliv območja visokega zračnega pritiska, ki se je od severa razširilo tudi nad Alpe. V višinah je bilo sprva nad severnim Sredozemljem manjše samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka (slika 1.2.5a., b. in c.). Zadnji dan obdobja pa se je ob šibkih vetrovih zadrževal še vedno precej vlažen in v višjih plasteh razmeroma hladen zrak. Prvi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale so se krajene plohe in nevihte. V noči na 20. maj je deževalo, 20. maja čez dan pa je prevladovalo oblačno vreme, občasno je ponekod še rahlo deževalo. Zadnji dan obdobja je bilo na Primorskem delno jasno, drugod spremenljivo oblačno, še so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. V primerjavi s prejšnimi dnevi se je ohladilo, 20. maja so bile najvišje dnevne temperature le od 15 do 22 °C. _22.maj_ Spremenljivo oblačno, le posamezne nevihte, jugozahodnik 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Nad zahodno in deloma srednjo Evropo je bilo obsežno in globoko območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi je pritekal razmeroma topel in še dokaj suh zrak. Vreme je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Pojavljale so se le posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 26 °C. _23.- 29. maj_ Pretežno oblačno s pogostimi padavinami, deloma plohami in nevihtami Nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad nami so prevladovali jugovzhodni vetrovi, s katerimi je pritekal precej vlažen zrak. 27. maja se je od severozahoda proti osrednjemu Sredozemlju spustila nova dolina s hladnim zrakom (slika 1.2.6a., b. in c.) in v naslednjih dneh se je višinsko jedro nad severnim Sredozemljem spet obnovilo. Prevladovalo je pretežno oblačno vreme. Prvi dan je še pihal jugozahodni veter, zato je bilo v severovzhodni Sloveniji suho vreme, drugod so se pojavljale krajevne plohe. Tudi drugi dan je bilo na severovzhodu države še suho vreme, drugod je občasno deževalo, največ dežja je padlo na Primorskem. Najmanj dežja je bilo po državi 25. maja, ko so se pojavljale le posamezne, kratkotrajne plohe. Že v noči na 26. maj je bilo povsod po državi oblačno s padavinami, ki so se zavlekle tudi v dopoldne. Popoldne so bile še krajevne plohe. Spremenljivo vreme s krajevnimi plohami je bilo tudi 27. maja, takrat je ob morju pihal jugo. V noči na 28. maj in ta dan podnevi je bilo oblačno in deževno. Padavine so ponehale šele v noči na 29. maj in čez dan se je delno razjasnilo. Kljub prevladujočemu oblačnemu vremenu je bila povprečna dnevna temperatura zraka vse dni, razen 28. maja, nad dolgoletno povprečno vrednostjo. _30. maj_ Pretežno jasno, občasno delno oblačno Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, s severozahodnimi višinskimi vetrovi je pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, le občasno ponekod delno oblačno. Jutro je bilo sveže, najvišje dnevne temperature pa so bile od 23 do 26 °C. _31. maj_ Pretežno jasno, dopoldne v osrednji, zahodni in južni Sloveniji pretežno oblačno Nad zahodno in srednjo Evropo ter osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vertrovi je pritekal sprva razmeroma vlažen, nato vse bolj suh zrak. Zjutraj in dopoldne je bilo v zahodni, osrednji in južni Sloveniji pretežno oblačno, ponekod so bile kratkotrajne plohe. Popoldne je bilo povsod pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 25 °C. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.1a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4.5.2002 ob Slika 1.2.1b. Satelitska slika 4. 5. 2002 ob 16. uri 14. uri Figure 1.2.1a. Mean sea level pressure on May, 4th 2002 at 12 GMT Figure 1.2.1b. Satelite image on May, 4th 2002 at 14 GMT Slika 1.2.1c. Topografija 500 mb ploskve 4. 5. 2002 ob 14. uri Figure 1.2.1c. 500 mb topography on May, 4th 2002 at 12 GMT / //x^A /f ■ iff " j.-' / r t Slika 1.2.2a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 8.5.2002 ob Slika 1.2.2b. Satelitska slika 8. 5. 2002 ob 16. uri 14. uri Figure 1.2.4a. Mean sea level pressure on May, 16th 2002 at 12 GMT Figure 1.2.2b. Satelite image on May, 8th 2002 at 14 GMT Slika 1.2.4c. Topografija 500 mb ploskve 16. 5. 2002 ob 14. uri Figure 1.2.4c. 500 mb topography on May, 16th 2002 at 12 GMT 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.3a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 12.5.2002 ob 14. uri Figure 1.2.3a. Mean sea level pressure on May, 12th 2002 at 12 GMT 14. uri Figure 1.2.4a. Mean sea level pressure on May, 16th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.4b. Satelitska slika 16. 5. 2002 ob 16. uri Figure 1.2.4b. Satelite image on May, 16th 2002 at 14 GMT Slika 1.2.3c. Topografija 500 mb ploskve 12. 5. 2002 ob 14. uri Figure 1.2.3c. 500 mb topography on May, 12th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.4c. Topografija 500 mb ploskve 16. 5. 2002 ob 14. uri Figure 1.2.4c. 500 mb topography on May, 16th 2002 at 12 GMT 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.5a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 20.5.2002 ob Slika 1.2.5b. Satelitska slika 20. 5. 2002 ob 16. uri Slika 1.2.5c. Topografija 500 mb ploskve 20. 5. 2002 ob 14. uri 14. uri Figure 1.2.5a. Mean sea level pressure on May, 20th 2002 at 12 GMT i li. Figure 1.2.5b. Satelite image on May, 20th 2002 at 14 GMT Figure 1.2.5c. 500 mb topography on May, 20th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.1a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 27.5.2002 ob Slika 1.2.6b. Satelitska slika 27. 5. 2002 ob 16. uri 14. uri Figure 1.2.4a. Mean sea level pressure on May, 16th 2002 at 12 GMT Figure 1.2.6b. Satelite image on May, 27th 2002 at 14 GMT Slika 1.2.4c. Topografija 500 mb ploskve 16. 5. 2002 ob 14. uri Figure 1.2.4c. 500 mb topography on May, 16th 2002 at 12 GMT 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.3. Meteorološka postaja Podtabor 1.3. Meteorological station in Podtabor Mateja Nadbath Agencija Republike Slovenije za okolje ima eno izmed svojih 189 meteoroloških padavinskih postaj tudi v Podtaboru. Podtabor je kraj na jugovzhodnem delu Slovenije na Dobrepolju, na zahodnem delu Struške doline, pod Malo goro. Na severnem delu Dobrepolja je še ena padavinska postaja v Zdenski vasi. — t i Tmi ■ m . k . Slika 1.3.1. Geografska lega meteorološke postaje Podtabor (vir: Atlas Slovenije) Figure 1.3.1. Geographical position of meteorological station in Podtabor (from: Atlas Slovenije) 1. junija 1951 je začela z delovanjem meteorološka postaja v Lipi, v Struški dolini. Z meteorološkimi opazovanji in meritvami je začel Stane Ferkulj. Oktobra 1956 se je meteorološka postaja preselila skupaj z opazovalcem približno 1 km v jugozahodni smeri v Podtabor, kjer je še danes. Slika 1.3.2. Opazovalkina hiša in opazovalni prostor slikan proti zahodu, 25. 4. 2001 (foto: Peter Stele) Figure 1.3.2. Observing place to the west on 25th of April 2001 (photo: Peter Stele) Danes je meteorološka postaja na nadmorski višini 420 m. Ombrometer je na vrtu opazovalke. Dežemer je 13 m vzhodno od hiše. Meteorološke spremenljivke opazuje in meri Kristina Ferkulj. Na padavinski postaji Podtabor merijo višino padavin z ombrometrom, z njim opazovalka izmeri vsak dan ob 7. uri dnevno višino padavin. Vsak dan zapiše tudi čas pojavljanja padavin, obliko padavin in ostale meteorološke pojave. Opazovalka dnevno meri še višino novozapadlega snega in debelino snežne odeje ter beleži trajanje snežne odeje. Vsak dan zapiše tudi čas pojavljanja padavin, obliko padavin in ostale meteorološke pojave. Slika 1.3.3. Opazovalka Kristina Ferkulj, 25. 4. 2001 (foto: Peter Stele) Figure 1.3.3. Observer Kristina Ferkulj on 25th of April 2001 (photo: Peter Stele) 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 2000 i 1500 25 °C SD - število dni s padavinami >1.0 mm SD10 - število dni s padavinami >10.0 mm 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica Slika 1.4.1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C pomladi 2002 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.4.1. Mean daily minimum air temperature anomaly in spring 2002 Letališče Portorož Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Postojna Bilje Rateče Kredarica 0 20 40 60 80 100 120 140 i ! ! i ! i i 1 I i I i i i i Slika 1.4.3. Sončno obsevanje pomladi 2002 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.4.3. Bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals, spring 2002 Urad za meteorologijo Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica Slika 1.4.2. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C pomladi 2002 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.4.2. Mean daily maximum air temperature anomaly in spring 2002 Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica 20 40 80 100 120 140 160 Slika 1.4.4. Padavine pomladi 2002 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.4.4. Bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals, spring 2002 26 Agencija Republike Slovenije za okolje 13 12 11 u p§ 10 w w H LJUBLJANA BEŽIGRAD A ................................................1 ............................A r\A - Ú A A/a A AWL Nv w fW TO V 1 Í If y V 1 1 1 1 ................................................ 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.4.5. Povprečna pomladanska temperatura od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.4.5. Mean air temperature in spring from the year 1951 on and the 1961-1990 normals 800 700 600 ......... 500 ---- & 5 O d 400 -> w 6 300 4 200 - 100 - LJUBLJANA BEŽIGRAD 0 I l_I l_I l-l~l"l"l"l I~I"l"I"I"I~l~I"i |-|-|-|-|-| I"PT"|~I~I~I~I"I"I~l"I~I"I"I"I~l"I~I"I"I~I~l"I I"I 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.4.7. Trajanje sončnega obsevanja pomladi v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.4.7. Bright sunshine duration in spring from 1951 on and the 1961-1990 normals Urad za meteorologijo LJUBLJANA BEŽIGRAD -- ■ m - J II ■ I LI LI 1 1 O ■ i i i ■ ■ i i i i i ■ ■ i ■ i i ■ ■ i ■ i ■ ■ i i ■ i i i ■ i ■ i 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.4.6. Pomladno število dni z minimalno temperaturo manjšo od 0 °C od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.4.6. Number of cold days (days with minimum air temperature bellow 0° C) and and the 1961-1990 normals 600 500 400 a < 300 g ^ 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.4.8. Višina padavin pomladi v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.4.8. Precipitation in spring from the year 1951 on and the 1961-1990 normals LJUBLJANA BEŽIGRAD 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Število hladnih dni je bilo že četrtič zapored pod dolgoletnim povprečjem (slika 1.4.6.), v zadnjih petnajstih letih so bile štiri pomladi z manj hladnimi dnevi kot letošnja, spomladi 1999 sta bila v Ljubljani le dva hladna dneva. Spomladi 1955 je bilo hladnih dni kar 31, le en hladen dan manj spomladi 1958. Letos je bila v Ljubljani že enajsta nadpovprečno sončna pomlad zapored, največ sončnega vremena je bilo v pomladi 1997, ko je sonce sijalo 710 ur, najmanj pa v pomladi 1954 s 327 urami. Po lanski dobro namočeni pomladi je padavin letos primanjkovalo, padlo je le 265 mm, od sredine minulega stoletja je bila najbolj sušna pomlad 1952 s 133 mm, najbolj mokra pa pomlad 1962 s 554 mm (slika 1.4.8.). Na skrajnem severovzhodu Slovenije, v Prekmurju, se razmere pogosto razlikujejo od tistih v osrednji Sloveniji, za ponazoritev smo izbrali podatke Murske Sobote. Na slikah 1.4.9. do 1.4.12. so povprečna temperatura, trajanje sončnega obsevanja, višina padavin in število dni s padavinami vsaj 1 mm. Tudi v Murski Soboti opazimo, da v zadnjih dveh desetletjih izrazito hladnih pomladi ni več, statistično pomembno veliki odkloni od povprečja obdobja 1961-1990 pa so vse pogostejši. Tudi v Murski Soboti je bila najtoplejša pomlad 2000. Sončnega vremena je v Prekmurju že šesto pomlad zapored opazno več kot v dolgoletnem povprečju. Padavin je bilo nekoliko več od dolgoletnega povprečja, prav tako je bila pogostost padavin nekoliko nad povprečjem. 7 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.4.9. Povprečna spomladanska temperatura od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.4.9. Mean air temperature in spring from the year 1951 on and the 1961-1990 normals 350 300 250 200 150 100 50 0 MURSKA SOBOTA 700 600 g 500 3 400 d > [¡3 300 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.4.10. Trajanje sončnega obsevanja pomladi v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.4.10. Bright sunshine duration in spring from 1951 on and the 1961-1990 normals 40 35 30 -25 -20 - 15 10 - 5 - 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.4.11. Višina padavin pomladi v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.4.11. Precipitation in spring from the year 1951 on and the 1961-1990 normals 0 MURSKA SOBOTA 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.4.12. Število dni s padavinami vsaj 1 mm pomladi v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.4.12. Number of days wit precipitation at least 1 mm in spring from the year 1951 on and the 1961-1990 normals Razmere v visokogorju smo prikazali s pomočjo podatkov s Kredarice. Povprečna pomladanska temperatura je bila enaka kot lani, to je -1.9 °C, to je bila že enajsta pomlad zapored z nadpovprečno temperaturo zraka, najtoplejša doslej pa ostaja pomlad 2000 s povprečno temperaturo -1.5 °C. Sončnega vremena je bilo toliko kot v dolgoletnem povprečju, najbolj sončna doslej ostaja pomlad 1958 s 572 urami sončnega vremena. Padavine s 404 mm niso dosegle dolgoletnega povprečja, doslej največ padavin je bilo pomladi 1975 z 822 mm, najmanj padavin pa je bilo pomladi 1993, ko so namerili le 212 mm. Padavine so bile letošnjo pomlad bolj pogoste kot v dolgoletnem povprečju, zabeležili so 44 dni s padavinami vsaj 1 mm. Doslej so bile padavine najbolj pogoste pomladi 1984, ko je bilo 56 padavinskih dni, najmanj padavinskih dni, le 28, je bilo pomladi leta 1969. 28 9 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 600 rt g. 400 § 300 m >o g ° 200 -7 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 KREDARICA Slika 1.4.13. Povprečna spomladanska temperatura od leta Slika 1.4.14. Trajanje sončnega obsevanja pomladi v letih od 1955 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 1958 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.4.13. Mean air temperature in spring from the year Figure 1.4.14. Bright sunshine duration in spring from 1958 1955 on and the 1961-1990 normals 1000 900 £ £ Q < Ph 800 700 600 500 400 300 200 100 0 KREDARICA on and the 1961-1990 normals 60 50 g 40 Q O d 30 > M H >M 20 KREDARICA J 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 Slika 1.4.15. Višina padavin pomladi v letih od 1955 dalje in Slika 1.4.16. Število dni s padavinami vsaj 1 mm pomladi v povprečje obdobja 1961-1990 letih od 1955 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.4.15. Precipitation in spring from the year 1955 on Figure 1.4.16. Number of days wit precipitation at least 1 mm and the 1961-1990 normals in spring from the year 1955 on and the 1961-1990 normals Zanimivi so podatki o največji višini snežne odeje na Kredarici. Po lanski izjemno debeli snežni odeji je letošnja pomlad minila z zgolj skromno snežno odejo in še vedno doslej je bila njena največja debelina nad letošnjo. Slika 1.4.17. Najvišja spomladanska debelina snežne odeje na Kredarici Figure 1.4.17. Maximum snow cover depth on Kredarica in spring 800 700 600 ? 500 ^ 400 > 300 -201 101 KREDARICA 1975 1980 1985 1990 1995 2000 500 - 100 0 1964 1970 1976 1988 1994 10 0 SUMMARY The mean air temperature in spring 2002 was above the 1961-1990 normals; in most of the country the temperature anomaly was statistically significant. With exception of Julian Alps the sunshine duration exceeded the 1961-1990 normals. Precipitation was distributed unevenly in time and space. In Novo mesto nearly 50 % more precipitation fell as on the average in the period 1961-1990. In Bela krajina the normals were exceeded for about 20 %, also in Murska Sobota and Celje the normals were exceeded, in other places less precipitation fell as on the average in the reference period. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 2. AGROMETEOROLOGIJA 2. AGROMETEOROLOGY Ana Žust V večjem delu Slovenije so bile maja povprečne mesečne temperature zraka med 17 in 18 °C. Na Primorskem in Goriškem so bila odstopanja 1 do 2 °C nad povprečnimi vrednostimi, v večini kmetijsko pomembnejših predelov celinske Slovenije pa 2 do 3 °C. Preglednica 2.1. Začetek cvetenja ivanjščice (Leucantheum ircutianum), črnega bezga (Sambucus nigra) in šipka (Rosa canina) ter klasenje in cvetenje pasje trave (Dactylis glomerata) na izbranih fenoloških postajah v Sloveniji, maj 2002 Table 2.1. Dates of flowering start of white ox eye daisy (Leucantheum ircutianum), common elder bourtree (Sambucus nigra), wild rose (Rosa canina), and heading and pollinating of cocksfoot (Dactylis glomerata) on some phenological stations in Slovenia, May 2002 ime postaje / phenological station Hs (m) začetek cvetenja / flowering start latenje / panicle cvetenje / pollinating ivanjščica Leucantheum ircutianum črni bezeg Sambucus nigra šipek Rosa canina pasja trava Dactylis glomerata Bizeljsko 170 08/05 11/05 14/05 10/05 20/05 Bukovci 216 03/05 07/05 20/05 03/05 16/05 Podlehnik 230 10/05 30/04 15/05 30/04 14/05 Zibika 245 03/05 11/05 15/05 02/05 16/05 Kobarid 263 25/04 17/05 23/05 10/05 14/05 Vrhnika 293 05/05 14/05 16/05 08/05 22/05 Gomilsko 294 05/05 13/05 12/05 05/05 10/05 Ljubljana 299 07/05 12/05 20/05 03/05 09/05 Slovenske Konjice 332 28/04 10/05 08/05 27/04 09/05 Celje 380 01/05 08/05 23/05 02/05 16/05 Ilirska Bistrica 414 03/05 12/05 30/05 13/05 20/05 Velenje 420 09/05 20/05 18/05 10/05 18/05 Lesce 515 10/05 27/05 20/05 11/05 23/05 Bohinjska Cešnjica 620 17/05 25/05 25/05 22/05 25/05 Hočko Pohorje 650 11/05 13/05 14/05 10/05 21/05 Preglednica 2.2. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracij a - ETP. Izračunana je po Penmanovi enačbi, maj 2002 Table 2.2. Ten days and monthly average, maximal and total potential evapotranspiration - ETP according to Penman's equation, May 2002 Postaja I. dekada Il.dekada III.dekada mesec (M) povpr. max S povpr. max S povpr. max S povpr. max S Portorož-let. 3.2 4.2 32 4.1 5.5 40 3.8 5.4 41 3.7 5.5 114 Bilje 3.1 4.2 31 4.0 5.3 40 3.5 4.8 38 3.5 5.3 109 Slap pri Vipavi 3.0 4.0 30 3.9 5.1 38 3.5 4.7 39 3.5 5.1 107 Postojna 2.9 3.8 30 3.6 5.1 37 3.1 4.4 35 3.2 5.1 101 Kočevje 3.3 4.1 33 3.7 4.8 37 3.3 4.6 36 3.5 4.8 107 Rateče 2.8 3.7 28 3.3 5.0 33 3.0 4.9 33 3.0 5.0 94 Lesce 3.0 3.9 30 3.8 5.3 38 3.4 5.2 38 3.4 5.3 106 Slovenj Gradec 3.3 4.0 33 3.5 4.9 34 3.4 5.1 38 3.4 5.1 106 Brnik 3.0 3.7 31 3.8 5.2 37 3.2 4.8 36 3.3 5.2 104 Ljubljana 3.4 4.2 34 4.1 5.5 41 3.5 5.0 39 3.6 5.5 114 Sevno 3.4 4.1 34 4.0 5.2 40 3.4 4.8 38 3.6 5.2 112 Novo mesto 3.4 4.6 35 4.1 5.5 41 3.4 5.1 39 3.6 5.5 114 Črnomelj 3.5 4.5 35 4.1 5.9 40 3.6 5.0 40 3.7 5.9 116 Bizeljsko 3.7 4.4 37 4.0 5.5 39 3.6 5.0 40 3.7 5.5 117 Celje 3.4 4.0 34 3.8 5.3 38 3.4 5.1 38 3.5 5.3 109 Starše 4.0 5.0 41 3.9 5.6 38 3.7 5.2 41 3.9 5.6 120 Maribor 3.8 4.5 39 3.8 5.0 37 3.6 5.4 39 3.7 5.4 115 Maribor-let. 3.8 4.6 38 3.9 5.3 38 3.8 5.2 42 3.8 5.3 117 Jeruzalem 3.7 4.4 38 3.8 5.4 36 3.5 5.0 38 3.6 5.4 112 Murska Sobota 3.6 4.5 37 3.9 5.3 38 3.7 5.3 41 3.8 5.3 116 Veliki Dolenci 3.9 4.7 40 4.2 5.2 41 3.9 5.1 44 4.0 5.2 125 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, maj 2002 Table 2.3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, May 2002 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Portorož-letališče 17.3 17.0 24.5 22.4 11.6 12.1 19.7 19.4 26.2 24.2 15.0 14.7 20.6 20.2 26.4 24.4 16.0 16.0 19.2 18.9 Bilje 17.5 17.9 28.4 26.6 11.6 11.9 21.4 21.9 32.2 32.2 15.1 15.2 20.5 21.0 28.4 27.8 15.3 15.5 19.8 20.3 Lesce 14.2 14.1 23.5 22.2 7.5 7.8 18.1 18.0 31.5 29.1 10.5 11.4 17.7 17.6 30.4 27.6 12.0 11.6 16.7 16.6 Slovenj Gradec 15.8 15.7 21.8 20.1 8.1 8.5 18.0 18.0 24.8 23.4 11.5 11.2 18.2 18.0 27.0 22.5 11.4 12.7 17.3 17.2 Ljubljana 16.1 16.4 25.3 25.7 9.5 8.7 19.8 19.8 34.5 32.6 12.2 11.9 19.4 19.6 31.6 30.8 13.2 12.7 18.4 18.6 Novo mesto 16.2 16.1 23.7 22.6 9.4 10.0 18.7 18.3 30.2 26.6 13.1 13.2 19.7 19.4 29.0 25.6 14.2 14.9 18.2 18.0 Celje 16.6 16.3 24.5 22.4 10.0 10.2 19.4 19.0 31.2 27.7 13.4 13.4 20.1 19.6 30.2 26.1 15.5 15.5 18.7 18.3 Maribor-letališče 18.6 17.9 27.8 23.9 11.1 10.8 20.2 19.4 31.7 27.8 14.2 14.3 19.9 19.4 28.8 25.9 14.5 14.1 19.6 18.9 Murska Sobota 16.8 16.8 24.2 22.2 10.4 10.6 18.9 19.0 26.2 24.4 14.2 14.0 19.5 19.3 26.8 24.4 12.5 14.6 18.4 18.4 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) PORTOROŽ LJUBLJANA MURSKA SOBOTA 35 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 2.1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, maj 2002 Figure 2.1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, May 2002 1 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, maj 2002 Table 2.4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, May 2002 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 158 179 202 539 24 108 129 147 384 24 58 79 92 229 24 1497 824 335 Bilje 154 176 196 526 39 104 126 141 371 39 54 76 86 216 39 1428 784 314 Slap pri Vipavi 150 165 190 505 34 100 115 135 350 34 50 65 80 195 33 1418 749 283 Postojna 123 140 160 424 50 73 90 105 269 49 25 40 50 116 38 1040 456 128 Kočevje 135 149 173 457 59 85 99 118 302 58 35 49 63 147 47 1022 477 164 Rateče 108 133 145 386 69 58 83 90 231 66 13 33 36 82 38 721 285 83 Lesce 130 152 170 452 48 80 102 115 297 48 31 52 60 143 39 964 446 154 Slovenj Gradec 144 157 177 477 81 94 107 122 322 80 44 57 67 167 69 1001 477 182 Brnik 135 156 176 467 57 85 106 121 312 56 35 56 66 157 47 994 482 176 Ljubljana 159 178 197 535 82 109 128 142 380 82 59 78 87 225 77 1304 685 287 Sevno 146 161 174 482 75 96 111 119 327 74 46 61 64 172 63 1169 581 209 Novo mesto 161 176 195 532 90 111 126 140 377 90 61 76 85 222 84 1291 675 277 Črnomelj 165 181 203 550 87 115 131 148 395 86 65 81 93 240 82 1370 749 317 Bizeljsko 168 178 196 543 88 118 128 141 388 88 68 78 86 233 84 1326 696 302 Celje 156 175 192 523 86 106 125 137 368 86 56 75 82 213 80 1236 631 257 Starše 169 181 199 549 97 119 131 144 394 97 69 81 89 239 92 1305 687 297 Maribor 169 182 199 551 97 119 132 144 396 96 69 82 89 241 91 1331 706 301 Maribor-letališče 165 176 195 536 82 115 126 140 381 81 65 76 85 226 76 1253 650 274 Jeruzalem 170 178 194 542 87 120 128 139 387 87 70 78 84 232 80 1344 727 298 Murska Sobota 170 179 199 547 97 120 129 144 392 97 70 79 89 237 92 1255 658 287 Veliki Dolenci 165 175 191 531 90 115 125 136 376 90 65 75 81 221 83 1280 673 273 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Nadpovprečne so bile tudi vsote efektivnih temperatur zraka (preglednica 2.4.). Kljub temu so bile rastne razmere zelo dobre, ker temperature zraka, niso bile previsoke, da bi stresno vplivale na razvoj rastlin. Fenološke faze nekaterih samoniklih rastlin (preglednica 2.1.), so nastopile 5 do 10 bolj zgodaj kot normalno. Vremenske razmere so povzročile potencialno izhlapevanje v povprečju med 3 in 4 mm vode na dan, cel mesec skupaj pa 100 do 120 mm vode (preglednica 2.2.). Mesečna količina padavin je bila le v osrednji Sloveniji pod povprečjem (Ljubljana 90 mm), v zahodni in vzhodni Sloveniji (Murska Sobota 82 mm) pa nekoliko nad povprečjem. V primerjavi z količino potencialno izhlapele vode je v večjem delu Slovenije občasno nastal manjši deficit vode v tleh. Opazen je bil na peščenih tleh s slabo sposobnostjo zadrževanja vode, predvsem na koruznih in pesnih posevkih, ki imajo v začetnih razvojnih fazah še plitev koreninski sistem in majhno pokrovnost tal. Ker je v teh razvojnih fazah rastlin poraba vode majhna in so bile padavine dokaj enakomerno porazdeljene, občasno pomanjkanje dostopne talne vode ni onemogočalo normalne rasti. Tudi pri pridelavi zelenjave na prostem namakanje še ni bilo potrebno. V prvi trejini maja so trave dosegle fazo latenja, po približno desetih dneh pa so v večjem delu Slovenije že izstresale cvetni prah (preglednica 2.1.). Vremenske razmere s krajšimi suhimi obdobji so v prvi tretjini maja omogočale le spravilo travne silaže. Sušenje trave za suho krmo je bilo mogoče le med 13. in 18. ter med 29. in 31. majem. V teh obdobjih je izhlapevanje med 5.0 in 5.5 mm omogočalo, da so bili za spravilo svežega odkosa potrebni trije zaporedni suhi dnevi. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C S(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2. Tz2 -soil temperature at 2 cm depth (C) Tz5 -soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max -maximum soil temperature at 2 cm depth (C) Tz5 max - maximum soil temperature at 5 cm depth (oC) Tz2 min -minimum soil temperature at 2 cm depth (C) Tz5 min -minimum soil temperature at 5 cm depth (oC) od 1.1. -sum in the period - 1st January to the end of the current month Tef>0 oC -sums of effective air temperatures above 0 oC (oC) Tef>5 oC -sums of effective air temperatures above 5 oC (oC) Tef>10 oC -sums of effective air temperatures above 10 oC (C) Vm -declines of monthly values from the averages (C) I.,II.,III. -decade ETP -evapotranspiration (mm) M -month * -missing value ! -extreme decline SUMMARY In the majority of May air temperatures above the average prevailed. The flowering start of non-cultivated plants from 5 to 10 days exceeded the normal. Air temperatures provoked monthly evapotranspiration from 3.0 to 4.0 mm; the monthly total of evapotranspiration exceeded the amount of precipitation. The lack of soil water stressed crops of maize and sugar beet in initial phenological stages only slightly. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Pretoki rek 3.1. Discharges of Slovenian rivers Igor Strojan Po večmesečnem sušnem obdobju je bil tudi maj hidrološko suh mesec. Po koritih slovenskih rek je v povprečju preteklo le 55 odstotkov običajne količine vode (slika 3.1.1.). Pretoki so bili večji del meseca mali do srednji. Časovno spreminjanje pretokov Po povečanju pretokov v drugi polovici preteklega meseca Maja, so se pretoki v prvi polovici maja večinoma postopno zmanjševali. V drugem delu meseca so večje zmanjševanje pretokov preprečevale padavine v obliki ploh in neviht (slika 3.1.2.). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961 - 1990 Pretoki so bili največji prvega maja in v obdobju od 27. do 29. maja (preglednica 3.1.1.). Visokovodne konice so bile med najmanjšimi v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Srednji pretoki v maju rek so bili nekoliko večji na zahodu in jugu države. Najmanjši je bil srednji mesečni pretok na Dravinji v Vidmu, največji pa na Vipavi v Dolenjem (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Pretoki so bili najmanjši 18. in 19. maja ter od 23. do 26. maja. Z izjemo najmanjšega pretoka Idrijce na Podroteji, so bili manjši kot navadno (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). SUMMARY May was hydrologically dry month. The mean discharges were on average 45 percent lower than usual. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RADOVLJICA 0,41 "Vrs 0,48 ' SOLKAN \ \ >0,55 # DOLENJE 0,73 PODROTEJA 0,61 > CERKVENIKOV MLIN ® nip GORNJA RADGONA 0,64 VIDEM 0,32 3ORL+FORMIN 0,72 VELIKO SIRJE 0,43 RAKOVEC 0,53 ČATEŽ 0,46 RADENCI 0,51 Slika 3.1.1. Razmerja med srednjimi pretoki maja 2002 in povprečnimi srednjimi majskimi pretoki v obdobju 1961 - 1990 na slovenskih rekah. Figure 3.1.1. Ratio of the May 2002 mean discharges of Slovenian rivers compared to May mean discharges of the 1961 - 1990 period. 9 11 13 15 BORL+FORMIN -GORNJA RADGONA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE -PODROTEJA I 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — RAKOVEC -VELIKO SIRJE 70 60 50 -§ 40 ° 30 E R c^ 20 10 0 13 — II — II 5 7 9 11 —1—1—1— II — II —1—1—1— 1 1 1 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — SUHA -PODBOČJE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -■CERKVENIKOV MLIN -MOSTE -RADENCI I Slika 3.1.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek v maju 2002. Figure 3.1.2. The May 2002 daily mean discharges of Slovenian rivers. 50 40 20 10 0 40 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7,0 6,0 > O W 5,0 O H CŠ 4,0 - C T5 3,0 2,0 1,0 0,0 nU nJM.mM.rHM.rrlM.rr _m [tlUUIJII.n- n9^ 4,0 i & 4? ^ / ^ f / J? * & * / □ Qvk maj 2002 ^ ^ / / # / □ maj 1961 - 1990 v > O K O H H □ Qnp maj 2002 □ maj 1961 - 1990 Slika 3.1.3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki v maju 2002 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 1961 -1990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961 - 1990. Figure 3.1.3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in May 2002 in comparison with characteristic discharges in the period 1961 - 1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961 - 1990 period. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo REKA/RIVER POSTAJA/ Qvk nQvk sQvk vQvk STATION Maj 2002 Maj 1961-1990 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 220 6 175 431 903 DRAVA# BORL+FORMIN * 514 28 480 841 1336 DRAVINJA VIDEM * 7,0 1 7,8 45,1 136 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 41,3 27 38,6 225 623 SOTLA RAKOVEC * 10,9 1 4,16 39,7 165 SAVA RADOVLJICA * 63,6 28 66,9 200 464 SAVA MEDNO 162 27 91 355 797 SAVA HRASTNIK 148 27 141 529 1273 SAVA ČATEŽ * 255 1 235 815 2860 SORA SUHA 15,3 27 13,3 86,1 273 KRKA PODBOČJE 97,4 1 25,3 151 329 KOLPA RADENCI 60,3 29 27,4 252 660 LJUBLJANICA MOSTE 61,1 1 45,3 146 344 SOČA SOLKAN 137 27 118 508 1027 VIPAVA DOLENJE 19,2 20 9 49,0 106,7 IDRIJCA PODRO TEJA 13,0 27 2,71 45,5 124 REKA C. MLIN * nip nip 3,4 53,2 305 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 161 141 251 425 DRAVA# BORL+FORMIN * 318 271 439 701 DRAVINJA VIDEM * 3,9 3,07 11,9 34,2 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 22,0 20,1 51,5 112 SOTLA RAKOVEC * 4,1 1,99 7,7 18,4 SAVA RADOVLJICA * 30,1 34,3 74,2 106 SAVA MEDNO 67,4 55,5 124 186 SAVA HRASTNIK 108 99,6 217 369 SAVA ČATEŽ * 149 160 325 621 SORA SUHA 9,6 8,3 19,9 39,2 KRKA PODBOČJE 34,8 15,7 51,8 118 KOLPA RADENCI 25,4 14,2 50 108 LJUBLJANICA MOSTE 37,2 24,3 54,3 113 SOČA SOLKAN 69,1 51,9 126 187 VIPAVA DOLENJE 7,8 3,3 10,8 22,3 IDRIJCA PODRO TEJA 4,6 1,9 7,5 13,1 REKA C. MLIN * nip 1,4 6,8 25,5 Qn nQnp sQnp vQnp MURA G. RADGONA 113 14 94,1 163 253 DRAVA# BORL+FORMIN * 179 1 102 281 487 DRAVINJA VIDEM * 1,4 25 1,1 5,6 22,5 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 13,9 19 12,1 25 43,3 SOTLA RAKOVEC * 1,5 19 1 2,5 5,3 SAVA RADOVLJICA * 17,3 23 15,2 38,9 64,2 SAVA MEDNO 29,2 19 35,6 75,8 123 SAVA HRASTNIK 73,8 26 73,2 132 217 SAVA ČATEŽ * 95,9 26 113 194 322 SORA SUHA 6,2 23 3,8 9,2 16,7 KRKA PODBOČJE 18,8 19 11,7 24,8 41,9 KOLPA RADENCI 13,3 19 9,8 19,2 36,7 LJUBLJANICA MOSTE 24,8 19 12,4 27,5 48 SOČA SOLKAN 14,8 24 25,7 70 112 VIPAVA DOLENJE 3,8 19 2 4 8,4 IDRIJCA PODRO TEJA 3,0 18 1,4 2,6 3,8 REKA C. MLIN * nip nip 0,66 1,9 4,4 Preglednica 3.1.1. Veliki, srednji in mali pretoki v maju 2002 in značilni pretoki v obdobju 1961 - 1990. Table 3.1.1. Large, medium and small, discharges in May 2002 and characteristic discharges in the 1961 - 1990 period. Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki (Maj 2002) ob 7:00 * discharges in May 2002 at 7:00 a.m. # obdobje 1954-1976 # period 1954-1976 nip ni podatka nip no data 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.2. Temperature rek in jezer 3.2. Temperatures of Slovenian rivers and lakes Igor Strojan Maja so bile temperature voda zopet nekoliko višje kot navadno. Povprečna mesečna temperatura na rekah je bila 12,2 °C, na obeh največjih slovenskih jezerih pa 14,0 °C. Izmed rek je bila v povprečju najtoplejša Krka v Podbočju 15,1 °C, izmed obeh jezer pa Blejsko jezero 16, 2 °C. _Spreminjanje temperatur rek in jezer v maju_ V prvi polovici maja so se vode dokaj hitro segrevale, najhitreje na Krki v Podbočju od 11 °C prvega maja do 19,3 °C 19. maja. V drugi polovici meseca se temperature voda niso mnogo spreminjale (slika 3.2.1). _Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem_ Najnižje temperature rek in jezer so bile višje kot navadno. Najbolj hladna reka je bila Kamniška Bistrica v Kamniku 6,9 °C 6. maja, najbolj hladno jezero pa Bohinjsko 8,4 °C 7. maja. V večini primerov so bile vode najbolj hladne prvega maja (preglednica 3.2.1.). Srednje mesečne temperature rek so bile 0,3 °C, jezeri pa 1 °C toplejši kot navadno (preglednica 3.2.1.). Tudi najvišje temperature rek in obeh jezer so bile višje kot navadno. Najvišja izmerjena temperatura na rekah je bila 19,3 °C na Krki v Podbočju in 18,8 °C na Blejskem jezeru. Obe najvišji temperaturi sta bili izmerjeni 19. maja. Tudi sicer so bile vode najtoplejše 19. in 20. maja. (preglednica 3.2.1.). 24 22 20 -18 -16 14 12 t 10 -8 6 4 2 0 -MURA - G.RADGONA ■SAVA - ŠENTJAKOB 24 22 20 O 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 24 22 20 18 -16 14 12 -10 -8 i 6 4 2 0 __^Ni 24 22 20 P 18 90 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Vv dP Vs Slika 3.3.3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v maju 2002. Fig. 3.3.3. Wind velocity Vv and direction Vs, air pressure deviations dP in May 2002. 1 3 5 7 0 9 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v juliju 2002 15:03 0:21 16:03 1:49 16:49 5:24 17:27 6:55 18:00 7:45 18:36 8:19 19:10 S ----« 51 p A r-\ % 3 7~-- m v -j 6:51 21:04 7:28 23:15 8:19 0:22 9:42 0:57 11:04 1:27 12:07 1:54 12:58 8:52 19:49 9:27 20:28 10:03 21:07 10:42 21:46 11:22 22:22 12:09 22:58 12:55 23:33 3 e /\ p if ri9 10 Si S v M® s 2:25 13:46 2:55 14:31 3:31 15:16 4:04 16:00 4:42 16:43 5:19 17:31 5:58 18:25 13:43 0:13 14:34 1:12 15:31 4:42 16:25 7:12 17:19 8:10 18:13 8:45 19:04 fl -■S 1 V - Sš 't/! 8 1 9 -V- > 0 H =\ # 5 1 w JA-, \ 1 7 * - A / I 9 -V -A il -i 0 V # m 1 1 V ---- 4— 6:34 19:31 7:10 21:04 7:49 23:01 8:52 0:21 10:34 1:10 12:10 1:46 13:25 9:16 19:52 9:43 20:34 10:12 21:10 10:40 21:40 11:10 22:10 11:42 22:34 12:15 23:00 m K' 1 w 2 3 ---y ra /4 m '1 K ¿V 1 l 7 V 2 2 i w 23 A =f »4 —i 2 2 '6 flr 2 7 8 7T o i V- ==== fe H 2:21 14:22 2:55 15:04 3:27 15:39 3:55 16:10 4:25 16:43 4:52 17:13 5:16 17:49 12:48 23:27 13:22 23:55 14:04 x i -h- 2 A: —r 9 —<■ H s 2 4 5:37 18:28 5:58 19:27 6:16 21:18 Slika 3.3.4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v juliju 2002 glede na srednje obdobne višine morja. Figure 3.3.4. Prognostic sea levels in July 2002. 1 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v maju Časovni potek sprememb temperature morja. Morje je bilo v maju topleje kot navadno. Temperature so bile med najvišjimi v obdobju. V prvem tednu se temperatura morja ni mnogo spreminjala. V nadaljevanju se je postopno zviševala in se v desetih dneh zvišala za nekaj več kot 6°C. Pod vplivom vremenskih razmer se je morje iz 19. na 20. maj ohladilo za 4°C. Kasneje se je temperatura morja postopno zviševala vse do konca meseca (slika 3.3.5.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Vse značilne vrednosti so bile podobne najvišjim v obdobju (preglednica 3.3.2.). Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 3.3.5. Srednja dnevna temperatura zraka, temperatura morja ter sončno obsevanje v maju 2002. Figure 3.3.5. Mean daily air temperature, sea temperature and sun insolation in May 2002 TEMPERATURA MORJA/ SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper Maj Maj 2002 1980-89 Min Sr Max oC oC oC oC Tmin 15.9 11.0 12.9 16.3 Tsr 19.2 14.3 16.5 18.9 Tmax 22.8 17.3 20.1 22.5 Preglednica 3.3.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v maju 2002 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v desetletnem obdobju 1980 - 1989 (TMIN, TSR, TMAX) Table 3.3.2. Temperatures in May 2002 (Tmin, Tsr, Tmax ), and characteristical sea temperatures for 10 - years period 1980 - 1989 ^MIN TSR TMAX) SUMMARY The sea levels in April were similar if compared to the long-term period. The sea temperature was higher than usual in this time of the year. The mean monthly temperature was 19,2 oC. All characteristic values were similar to the highest of the long-term period. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.4. Podzemne vode v aluvijalnih vodonosnikih v maju 2002 3.4. Groundwater reserves in alluvial aquifers in May 2002 Zlatko Mikulic V maju se je nadaljevala hidrološka suša v severovzhodni Sloveniji. Na območju Prekmurja so se, že aprila kritične razmere, v maju občutneje poslabšale. Zaloge podzemne vode so se zmanjšale tudi v aluvijalnih vodonosnikih Krško-Brežiške kotline in Celjske kotline. Povečanje zalog je bilo zabeleženo v nekaterih predelih Ljubljanske kotline in na Primorskem. Za hidrološko sušo pri podzemnih vodah štejemo stanje ko so vodne zaloge na strnenjem območju za daljši čas pod ravnijo dolgoletnega povprečja Hnp letnih nižkov. V maju so bila to še vedno območja vodonosnikov na severovzhodu države: celotno Apaško polje, ter pretežni deli Dravskega polja, Ptujskega polja, Murskega polja in Prekmurskega polja. Tudi zaloge Kranjskega in Sorškega polja so bile pod nizkim povprečjem, vendar jih ne štejemo za sušo, ker se primerjava nanaša na obdobje umetno zvišanih gladin od leta 1987, po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče. V vseh preostalih vodonosnikih po državi so bile vodne zaloge pod letnim povprečjem. Nadpovprečne zaloge so se nahajale le v manjših predelih vodonosnikov ob rekah Kokri in Savinji. Padavine so bile v maju do ene četrtine pod obdobnim povprečjem na območju vodonosnikov v osrednjem delu države in na Goriškem. Na vodonosnikih v vzhodnem delu države je padlo do ene polovice več običajnih padavin. Intenziteta padavin je bila največja na koncu prve dekade, sredi meseca, ter na začetku in sredi zadnje dekade meseca, ko je ponekod padlo tudi več kot 30 mm. Ostale padavinske dni pa je večinoma padlo pod 10 mm. Kljub razmeroma ugodnim padavinskim razmeram, se le te večinoma niso poznale na izboljšanju hidrološkega stanja podzemnih voda. V maju je bila izguba vode zaradi povečane evapotranspiracije že tako velika, da je izničila vpliv padavin. Gladine podzemnih voda so bile praktično ustaljene na Dravskem polju, Apaškem polju, Murskem polju in Ljubljanskem polju, kjer so se spremenile za manj kot deset centimetrov. Nekaj deset centimetrov so se znižale gladine v Prekmuiju in Celjski kotlini. Največja znižanja so bila zabeležena v vodonosnikih Krško-Brežiške kotline, v povprečju okoli enega metra, z največjim zabeleženim majskim znižanjem -281 cm v Krški vasi. Zvišanje gladin, povečini do nekaj deset centimetrov, je bilo beleženo na Mirensko-Vrtojbenskem polju, Kranjskem polju in Sorškem polju. Pri Šempetru na Mirensko-Vrtojbenskem polju je bilo zabeleženo največje zvišanje gladin +83 cm. Celomesečni odtoki so bili večinoma večji od dotokov, zato so se v večini vodonosnikov zaloge podzemne vode zmanjšale. Povečale so se le v nekaterih predelih Ljubljanske kotline, kjer so dotoki prevladovali nad odtoki. Stanje vodnih zalog pred bližajočim se poletjem je izrazito neugodno. V kolikor v juniju ne bo padlo izjemno veliko dežja lahko že sedaj napovemo hudo poletno sušo podzemnih voda. V poletnih mesecih izgube vode z evapotranspiracijo običajno presegajo padavine. Tudi narava poletnih padavinskih pojavov, v obliki kratkotrajnih nalivov velike intezitete, je neugodna za bogatenje zalog podzemne vode. SUMMARY Drought in May continued in north-eastern part of the country. It was especially severe in Prekmurje region. Groundwater reserves are considerably low for this time of the year. Only exceptionally high precipitation in June could possibly prevent severe drought of the incomming summer period. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo susno (low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph Hvp... povprečje maksimalnih letnih gladin Hs... povprečna letna gladina Hnp... povprečje minimalnih letnih gladin (average of the annual GW level maxima) (multiannual mean GW level) (average of the annual GW level minima) Slika 3.4.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu maju 2002 v največjih slovenskih aluvijalnih vodonosnikih. Figure 3.4.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in May 2002. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 4. AIR POLLUTION Andrej Šegula Onesnaženost zraka s primarnimi polutanti v mesecu maju je bila v glavnem na ravni aprilske, zaradi močnejše sončne svetlobe pa se povečuje fotokemični smog. Pokazatelj le-tega je ozon, ki ga je bilo v maju več kot v aprilu in je koncentracija prvič letos skoraj povsod presegla tudi urno mejno vrednost. Koncentracije SO2 so bile pod dovoljeno mejo v večjih mestih razen, kot ponavadi, v Šoštanju in v Krškem, ki sta pod neposrednim vplivom TEŠ oziroma tovarne celuloze in kjer so urne in dnevne koncentracije presegle mejne in v Šoštanju tudi kritične vrednosti in so bile med najvišjimi izmerjenimi v tem mesecu. Kot običajno so bili nad dovoljeno mejo onesnaženi tudi nekateri drugi kraji pod vplivom emisij iz TEŠ ter kraji okrog TET. Onesnaženost z dušikovimi oksidi in prašnimi delci je bila pod dovoljeno mejo. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve: ANAS V2 ure Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ V2 ure TÜV Bayern Sava EIS TET '/2 ure Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje '/2 ure Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor '/2 ure Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana '/2 ure ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško '/2 ure ARSO DIM - SO2 24 ur ARSO ANAS EIS TEŠ EIS TET EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško DIM - SO2 Analitično nadzorni alarmni sistem Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Redna mreža 24-urnih meritev SO2 in dima Podatki sistema ANAS so iz nove merilne mreže in so prikazani le, če jih je več kot 85% veljavnih. Merilne mreže: ANAS, EIS TEŠ, EIS TET, MO Maribor _OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško_ Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 4.1 in 4.2 ter v preglednici 4.1. V mreži sistema ANAS so bile izmerjene vrednosti SO2 povsod pod dovoljeno mejo. Na merilnem mestu v Krškem, ki je ob mirnih in jasnih nočeh zaradi lokalne cirkulacije zraka pod direktnim vplivom tovarne celuloze, sta bili preseženi mejna urna in dnevna vrednost. Med merilnimi mesti na območju TEŠ je bila onesnaženost zraka z SO2 daleč največja v Šoštanju. Tu je koncentracija dosegla najvišjo urno, dnevno in mesečno vrednost in je tudi največkrat presegla dovoljene meje. Najvišja urna vrednost 1351^g/m3 in dnevna 545^g/m3 sta bili izmerjeni 23. maja ob jugozahodnem vetru. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Tudi v okolici termoelektrarne Trbovlje je bila onesnaženost zraka z SO2 nad dovoljenimi mejami. Koncentracije so bile tudi v mesecu maju najvišje v Ravenski vasi. Najvišja dnevna vrednost 316 in urna vrednost 2047^g/m3 sta bili izmerjeni ob vzhodnem vetru 13. in 16. maja. Dušikov dioksid Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejnimi vrednostmi. Najvišje urne, dnevne in mesečne koncentracije dušikovega dioksida so bile izmerjene na urbanih merilnih mestih. Ozon Maja so bile izmerjene koncentracije ozona višje od aprilskih in so povsod presegle 8-urno mejno vrednost, marsikje pa tudi že prvič v tem letu urno mejno vrednost. Lebdeči in inhalabilni delci Onesnaženje s skupnimi lebdečimi in inhalabilnimi delci ni nikjer preseglo dovoljene meje. Inhalabilnih delcev je bilo v zraku meseca maja manj kot v aprilu. Mreža 24-urnih meritev dima in indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini Podatki za dim 24-urne mreže so prikazani v preglednici 4.6. Koncentracije dima so bile maja nižje kot aprila in so bile pod dovoljeno mejo. Najvišje koncentracije dima so bile tudi tokrat izmerjene v Kanalu. Vrednosti 24-urnega indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini so bile pod mejo detekcije merilne metode, zato rezulatov ne podajamo. Z uporabljeno reflektometrično metodo merimo inhalabilne delce velikosti PM10 črne barve, delcev svetlih barv pa s to metodo ne izmerimo. Preglednice in slike Oznake pri preglednicah: % pod odstotek upoštevanih podatkov štev. število izmerjenih koncentracij Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 maks maksimalna urna oz. 24-urna koncentracija v mesecu v ^g/m3 min najnižja urna oz. 24-urna koncentracija v mesecu v ^g/m3 >MIV število primerov s preseženo mejno imisijsko vrednostjo >KIV število primerov s preseženo kritično imisijsko vrednostjo urne vrednosti 24-urne vrednosti 8-urne vrednosti MIV KIV MIV KIV MIV SO2 350 700 125 250 NO2 300 600 150 300 O3 150 300 65 130 110 lebdeči delci 300 600 175 350 inhalabilni delci 200 400 125 250 dim 125 250 podr mob * področje: U - urbano, N - neurbano mobilna postaja manj kot 85% veljavnih meritev; informativni podatek 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za maj 2002, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.1. Concentrations of SO2 in May 2002, calculated from V2 -hour values measured by automatic stations urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >MIV >KIV maks >MIV >KIV LJUBLJANA Bež. 98 6 50 0 0 17 0 0 MARIBOR 88 4 24 0 0 11 0 0 CELJE 95 5 210 0 0 28 0 0 ANAS TRBOVLJE 93 11 307 0 0 38 0 0 HRASTNIK* 80 ZAGORJE 98 10 287 0 0 39 0 0 MURSKA S. Rakičan 92 6 24 0 0 12 0 0 NOVA GORICA* 84 SKUPAJ ANAS 7 307 0 0 39 0 0 OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig. VNAJNARJE 100 4 133 0 0 29 0 0 EIS CELJE EIS CELJE 85 2 29 0 0 5 0 0 EIS KRŠKO KRŠKO 92 45 688 12 0 147 2 0 ŠOŠTANJ 100 69 1351 38 16 545 5 1 TOPOLŠICA 100 13 485 1 0 55 0 0 VELIKI VRH 99 31 740 15 3 140 1 0 EIS TEŠ ZAVODNJE 100 18 461 2 0 82 0 0 VELENJE 99 5 65 0 0 16 0 0 GRAŠKA GORA 100 22 676 4 0 95 0 0 PESJE 100 5 73 0 0 19 0 0 ŠKALE - Mob 99 14 356 1 0 82 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 22 1351 61 19 545 6 1 KOVK 96 5 112 0 0 29 0 0 EIS TET DOBOVEC 91 30 1117 18 5 154 1 0 KUM 99 41 826 4 1 137 1 0 RAVENSKA VAS 99 70 2047 35 8 316 6 1 SKUPAJ EIS TET 37 2047 57 14 316 8 1 Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za maj 2002, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in May 2002, calculated from V2 -hour values measured by automatic stations Urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MIV >KIV maks >MIV >KIV ANAS LJUBLJANA Bež. U 91 24 80 0 0 32 0 0 MARIBOR U 89 31 91 0 0 46 0 0 CELJE U 96 17 66 0 0 28 0 0 TRBOVLJE U 92 20 57 0 0 35 0 0 MURSKA S. Rakičan N 98 10 68 0 0 16 0 0 NOVA GORICA U 86 24 83 0 0 35 0 0 OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig. U VNAJNARJE N 100 3 19 0 0 8 0 0 EIS CELJE EIS CELJE* U 62 26 69 0 0 34 0 0 EIS TEŠ ZAVODNJE N 99 9 81 0 0 36 0 0 ŠKALE - Mob N 89 6 98 0 0 33 0 0 EIS TET KOVK N 93 3 33 0 0 10 0 0 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.3. Koncentracije O3 za maj 2002, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of O3 in May 2002, calculated from V2 -hour values measured by automatic stations urne vrednosti 24 & 8 - urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MIV >KIV maks (24 ur) >MIV (8 ur) ANAS KRVAVEC N 100 114 175 35 0 156 66 ISKRBA N 91 67 160 4 0 129 30 LJUBLJANA Bež. U 97 65 163 6 0 116 19 MARIBOR U 94 55 147 0 0 105 7 CELJE U 91 70 164 8 0 131 21 TRBOVLJE U 98 58 165 8 0 118 11 HRASTNIK U 98 64 161 9 0 129 20 ZAGORJE U 98 51 149 0 0 104 10 NOVA GORICA U 88 58 173 9 0 89 18 MURSKA S. Rakičan N 98 73 162 3 0 106 20 OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig. U 88 52 158 3 0 103 8 VNAJNARJE N 100 92 165 10 0 135 25 MO MARIBOR MARIBOR Pohorje N 100 104 163 16 0 145 55 EIS TES ZAVODNJE N 97 88 145 0 0 119 13 VELENJE U 99 80 184 18 0 118 26 EIS TET KOVK N Preglednica 4.4. Koncentracije skupnih lebdečih delcev za maj 2002, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of total suspended particles in May 2002, calculated from V2 -hour values measured by automatic stations urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MIV >KIV maks >MIV >KIV OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 98 21 74 0 0 33 0 0 EIS TES PES JE N 99 26 195 0 0 43 0 0 SKALE - Mob N 99 22 97 0 0 39 0 0 EIS TET PRAPRETNO N 97 24 75 0 0 37 0 0 Preglednica 4.5. Koncentracije inhalabilnih delcev PM10 za maj 2002, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in May 2002, calculated from V2 -hour values measured by automatic stations urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >MIV >KIV Maks >MIV >KIV LJUBLJANA Bež. 100 25 110 0 0 38 0 0 CELJE 99 28 112 0 0 48 0 0 MARIBOR 100 36 111 0 0 53 0 0 ANAS TRBOVLJE 97 30 107 0 0 47 0 0 ZAGORJE 100 30 133 0 0 43 0 0 MURSKA S.- Rakičan 99 24 102 0 0 36 0 0 NOVA GORICA 91 26 125 0 0 41 0 0 MO MARIBOR MO MARIBOR 90 28 123 0 0 56 0 0 OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig. EIS CELJE EIS CELJE * 73 31 119 0 0 48 0 0 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.6. Koncentracije dima v ^g/m3 za maj 2002, izračunane na podlagi 24-umih meritev klasične mreže Table 4.6. Concentrations of smoke in ^g/m3 in May 2002, calculated from 24-hour values measured by Classical Network merilna mreža: D1M-SO2 štev Cp maks min >MIV >KIV postaja CELJE - TEHARJE 30 8 29 1 0 0 ČRNA 27 3 6 1 0 0 ČRNOMELJ * 15 7 11 4 0 0 DOMŽALE 29 11 25 4 0 0 IDRIJA 31 6 12 3 0 0 ILIRSKA BISTRICA 31 4 6 2 0 0 JESENICE 31 6 12 2 0 0 KAMNIK 29 6 15 3 0 0 KANAL 31 19 38 10 0 0 KIDRIČEVO 30 5 11 2 0 0 KOPER 31 7 14 3 0 0 KRŠKO 30 6 11 3 0 0 KRANJ 26 11 28 4 0 0 LAŠKO 28 7 17 4 0 0 LJUBLJANA - BEŽIGRAD 31 4 11 1 0 0 MARIBOR - CENTER 26 10 21 2 0 0 MEŽICA * 23 4 7 2 0 0 MURSKA SOBOTA 31 5 9 3 0 0 NOVO MESTO 31 4 7 2 0 0 PTUJ 28 14 31 3 0 0 RAVNE - ČEČOVJE 31 5 8 3 0 0 RIMSKE TOPLICE 31 5 18 2 0 0 SLOVENJ GRADEC 31 4 7 2 0 0 ŠENTJUR PRI CELJU 31 10 18 5 0 0 ŠKOFJA LOKA 28 5 8 2 0 0 ŠOŠTANJ II 30 5 8 3 0 0 VRHNIKA 27 12 40 7 0 0 Ljubljana Bež. i i i i Ljubljana Fig.* i i i i i i Maribor i i ^H i i i i Celje i i ^H 1 1 i i i i i Trbovlj e 1 1 1 1 i i Hrastnik* 1 1 1 1 i i Zagorje 1 1 1 1 1 1 i i i Murska S.Rakican 1 1 1 1 i i Nova Gorica* 1 1 1 1 i i Vnajnarje ^m i i i i EIS Celje ■ : : i i i i i Krško* i i i i Šoštanj EIS TEŠ i i Topolšica i i Veliki vrh ^^^^^^^^^^^^^^^ i i i Zavodnje i i Velenje ^H i i i i Graška Gora Pesje 1 1 i i i i i i Škale mob. 1 1 1 1 i i i Kovk Dobovec ^H 1 1 ^^ i i i i i EIS TET i i i Kum i i i i Ravenska vas* i 0 20 40 60 80 MS^3 100 120 140 Slika 4.1. Povprečne mesečne koncentracije SO2 v maju 2002 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.1. Average monthly concentration of SO2 in May 2002 (* for information only; less than 85% of valid data) 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 560 540 520 500 480 460 440 420 400 380 360 o 340 0 320 •d 300 4 280 C 260 240 e 220 200 180 160 140 MIV 120 100 80 60 40 20 0 J i r r T j | ---------------------- —\ i /\ JU^----------/ 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 ■ Ljubljana Bež. »Maribor .Celje > Zagorj e Trbovlje ■ Šoštanj - Murska S.Rakican Krško Slika 4.2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (|g/m ) v maju 2002 (MIV- mejna dnevna vrednost) Figure 4.2. Average daily concentration of SO2 (|g/m3) in May 2002 (MIV- 24-hour limit value) Ljubljana Bež. Ljubljana Fig. Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Velenje EIS Celje Murska S.Rakican Vnajnarje Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Zavodnje Skale mob. Kovk NEURBANO □ □ 20 40 60 |g/m3 80 100 120 □ O3 BNO2 Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije NO2 in ozona v maju 2002 Figure 4.3. Average monthly concentration of NO2 and Ozone in May 2002 0 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vnajnarje 1 1 Pesje i i Škale mob. ftapretno 0 10 20 Mg/m3 30 40 50 Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije skupnih lebdečih delcev v maju 2002 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.4. Average monthly concentration of total suspended particles in May 2002 (* for information only; less than 85% of valid data) Celje i i i i EIS Celje I | | Maribor i i i MO Maribor i i Trbovlje ! ! ! Zagorje i i i Murska S.Rakican Nova Gorica i i Ljubljana Bež. i i Ljubljana Fig. !!!!!! 0 10 20 30 40 ^g/m' 50 60 70 Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije inhalabilnih elcev v maju 2002 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.5. Average monthly concentration of PM10 in May 2002 (* for information only; less than 85% of valid data) MIV.. 120 - 100 - - 80 -2 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 ubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Zagorj e 0 Nova Gorica Murska S.Rakican Slika 4.6. Povprečne dnevne koncentracije inhalabilnih delcev (|g/m3) v maju 2002 (MIV- mejna dnevna vrednost) Figure 4.6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in May 2002 (MIV- 24-hour limit value) SUMMARY Primary air pollution in May was on the level of April but due to stronger sunlight photochemical smog is increasing as well as ozone as an indicator - it's concentration exceeded hourly limit value for the first time this year. SO2 concentration was below limit values in cities except, as usually, at Šoštanj and Krško site due to direct influence of Trbovlje Power Plant and Krško Paper Mill; in Šoštanj SO2 even exceeded critical values. As a rule concentration was higher than limit values also in some other places influenced by Šoštanj Power Plant, and around Trbovlje Power Plant. Pollution with nitrogen oxide and suspended particles remained below limit values. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AT AUTOMATIC STATIONS Lidija Honzak Preko avtomatskih merilnih postaj spremljamo kakovost Save v Mednem in Hrastniku, kakovost Savinje v Velikem Širju ter kakovost Malenščice v Malnih. Vse štiri merilne postaje so opremljene z merilniki za neprekinjeno merjenje temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika. V Mednem, kjer Sava infiltrira v podtalnico in tako neposredno vpliva na njeno kakovost, je merilna postaja dodatno opremljena tudi z merilnikom za merjenje skupnega organskega ogljika (TOC). V Malnih, kjer je zajem pitne vode za širše postojnsko območje, spremljamo poleg temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika, tudi motnost. V maju so poskusno začele obratovati avtomatske postaje Sava-Jesenice na Dolenjskem, Savinja-Medlog in podtalnica-Levec. Postaja v Malnih je sredi meseca zopet začela obratovati. V okvari je le še merilnik motnosti. Zaradi okvar merilnikov, v maju nimamo podatkov za vsebnost kisika v Savi v Hrastniku in Savinji v Velikem Širju. Meritve TOC v Mednem so zaradi okvare merilnika nepopolne. Rezultati ostalih meritev so prikazani na slikah 5.1. do 5.8. Merilne postaje na Savi in Savinji so opremljene tudi z avtomatskimi vzorčevalniki. V laboratoriju analiziramo povprečne tedenske vzorce, ki jih dobimo z združitvijo povprečnih dnevnih vzorcev. V njih izmerimo pH, električno prevodnost, določimo vsebnost dušikovih spojin in fosfatov ter kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Slednja nam da informacijo o prisotnosti organskih snovi v vodi. Po podatkih rednega monitoringa sta Sava v Mednem in v Hrastniku ter Savinja v Velikem Širju uvrščeni v drugi do tretji kakovostni razred. Vsebnosti posameznih parametrov v povprečnem tedenskem vzorcu, ki presegajo drugi do tretji kakovostni razred so v preglednici 5.1. napisane s krepkim tiskom. Preglednica 5.1. Vrednosti pH, električne prevodnosti, vsebnosti amonija, nitrita, nitrata, o-fosfata, skupnih fosfatov in kemijske potrebe po kisiku v povprečnih tedenskih vzorcih v maju 2002 Table 5.1. pH, conductivity, content of ammonium, nitrite, nitrate, o-phosphate, total phosphate and chemical oxygen demand in the average weekly samples in May 2002_ Postaja Datum pH El.prev. NH4 NO2 NO3 o-PO4 tot-PO4 KPK (Mn) KPK (Cr) od do ^S/cm mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l (mgÜ2/l) (mgÜ2/l) Medno 26.4.02 3.5.02 8,2 277 <0.02 <0.005 5,25 0,051 0,070 1,7 5 Medno 3.5.02 10.5.02 8,2 279 0,05 0,019 5,04 0,034 0,051 0,9 <3 Medno 10.5.02 17.5.02 8,3 273 0,05 0,007 4,74 0,032 0,058 1 7 Medno 17.5.02 24.5.02 8,2 288 0,04 0,023 5,22 0,060 0,100 0,8 4 Medno 24.5.02 31.5.02 8,1 280 0,02 0,023 6,32 0,111 0,143 1,1 9 Hrastnik 26.4.02 3.5.02 8,4 322 0,03 0,048 8,02 0,211 0,239 3,6 13 Hrastnik 3.5.02 10.5.02 8,4 319 0,08 0,116 7,49 0,184 0,213 1,8 9 Hrastnik 10.5.02 17.5.02 8,3 323 0,03 0,068 6,87 0,229 0,266 1,3 6 Hrastnik 17.5.02 24.5.02 8,3 334 0,10 0,204 6,89 0,267 0,308 1,5 6 Hrastnik 24.5.02 31.5.02 8,1 326 0,03 0,032 8,05 0,293 0,347 3 10 V. Sirje 26.4.02 3.5.02 8,1 356 <0.02 0,008 6,69 0,206 0,223 2,2 5 V. Sirje 3.5.02 10.5.02 8,1 375 <0.02 <0.005 7,54 0,205 0,232 1,5 5 V. Sirje 10.5.02 17.5.02 8,1 410 0,04 0,009 4,33 0,196 0,221 1,2 5 V. Sirje 17.5.02 24.5.02 8,4 379 0,04 0,081 4,44 0,245 0,267 1,6 5 V. Sirje 24.5.02 31.5.02 8,3 360 0,06 0,060 6,34 0,286 0,328 2,7 6 Legenda: El.prev. električna prevodnost (20 oC) NH4, NO2, NO3 amonij, nitrit, nitrat o-PO4, tot- PO4 ortofosfat, skupni fosfati KPK (Mn) kemijska potreba po kisiku s KMnO4 KPK (Cr) kemijska potreba po kisiku s K2Cr2O7 Explanation: El.prev. conductivity (20 oC) NH4, NO2, NO3 ammonium, nitrite, nitrate o-PO4, tot- PO4 orthophosphate, total phosphate KPK (Mn) chemical oxygen demand (KMnO4) KPK (Cr) chemical oxygen demand (K2Cr2O7) 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13,0 dO 10,0 9,0 180 170 160 150 140 ? O 130 f o •n 120 > 110 100 90 80 pH- ■kisik ■ ■vodostaj Slika 5.1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v maju 2002 Figure 5.1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in May 2002 380 360 340 320 300 280 260 240 220 « ^ * i 180 170 160 150 140 1= o 130 ajts os d 120 > 110 100 90 80 (N m ^ 'O r- 12 2 2 2 2 2 2 1/1 1/1 1/1 1/1 od c^ o 2233 ^^^^^električna prevodnost ** 'vodostaj Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v maju 2002 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in May 2002 8,0 ■ 7,5 - 7,0 - 6,5 ■ 6,0 ■ 5,5 5 5,0 ■ 1 4,5 ■ O O 4,0 ■ H 3,5 ■ 3,0 ■ 2,5 ■ 2,0 ■ 1,5 ■ 1,0 ■ ■ % * % V.-' 180 170 160 150 140 '¡1 O 1 30 jats os d 120 > 110 100 90 80 222222222233 ** vodostaj Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti TOC in vodostaja na postaji Sava Medno v maju 2002 Figure 5.3. Average daily values of TOC and level at station Sava Medno in May 2002 12,0 11.0 0 7,0 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo S. 9,0 i".. 330 310 290 270 250 -S 230 -8 o > 210 190 170 150 222222222233 12.0 11,0 10.0 8.0 7,0 6.0 pH "" "" "vodostaj Slika 5.4. Povprečne dnevne vrednosti pH in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v maj 2002 Figure 5.4. Average daily values of pH and level at station Sava Hrastnik in May 2002 ^Hen^iri'oScocKo^Hrn^i'-i'oScocKo^Hrn^i'-i'oScocKo^ - ** 'vodostaj Slika 5.5. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v maju 2002 Figure 5.5. Average daily values of conductivity and level at station Sava Hrastnik in May 2002 15.0 14.0 13.0 12.0 11.0 10.0 9.0 8.0 7.0 6.0 00 ck o pH "" "" "vodostaj Slika 5.6. Povprečne dnevne vrednosti pH in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v maju 2002 Figure 5.6. Average daily values of pH. dissolved oxygen and level at station Savinja Veliko Širje in May 2002 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring 460 g % 420 J 400 0 1 380 I 360 160 140 (Nm^Tiri^o^cot^o (Nm^Tiri^o^cot^o (Nm^Tiri^o^cot^o 222222222233 •el.prev 1 ■vodostaj Slika 5.7. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v maju 2002 Figure 5.7. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Veliko Širje in May 2002 o J3 ¿2 S & 10,0 9,5 - 9,0 - 8,5 - 8,0 - 7,5 - 7,0 6,5 6,0 "T 14 -- 13,5 -- 13 -- 12,5 ¿-> 03 S« ¡3 --12 g m 50 Slika 7.5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena maja 2002 Figure 7.5. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, May 2002 Nekoliko večji delež je v Kopru predstavljal tudi cvetni prah oljke z 8%, koprivovk s 5% ter cvetni prah vinske trte z 8% v primerjavi s celinsko Slovenijo. Čeprav je cvetni prah oljke značilen za Primorje, ga je jugozahodni in južni veter v obdobju od 23. do 27. maja zanesel tudi v notranjost države in zabeležili smo ga tudi v Ljubljani in Mariboru (slika 7.6.). Cvetni prah koprivovk (slika 7.7.) in vinske trte (slika 7.8.) pa v Ljubljani in Mariboru ni presegel 2 %. N O J £ m 40 30 Koper | | Ljubljana | | Maribor OLJKA 1 ................................................................................................................1..............................................................1 ......................................................................................................................................................,.................... ,ji iiljlii.il.il F 1 F F 1 F 1-1-1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 7.6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke maja 2002 Figure 7.6. Average daily concentration of Olive tree (Olea) pollen, May 2002 19 21 23 25 27 29 31 N O J > m 15 Koper I I Ljubljana KOPRIVOVKE Maribor 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 2 Slika 7.7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovke maja 2002 Figure 7.7. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, May 2002 Cvetni prah trte se je pojavljal v Primorju med 9. in 11. majem in med 16. in 19. majem, najvišja koncentracija je bila 16, maja, ko je dosegla skoraj 100 zrn/m3. 150 100 0 50 20 10 20 10 5 0 23 25 27 29 31 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 120 100 3 80 i N O 60 ri > M H 40 m 20 0 Koper | | Ljubljana | Maribor TRTA 1 __________________________________________________.1__________________________ --—i—-t —i *-* i n i—i—. 1 11-,—i—i—i—i Ji, , ,il, , , , p,. - 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 7.8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trte maja 2002 Figure 7.8. Average daily concentration of Vine (Vitis) pollen, May 2002, 19 21 23 25 27 29 31 12 10 Koper Ljubljana TRPOTEC Maribor N O J £ m Slika 7.9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca maja 2002 Figure 7.9. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, May 2002 S Š N O > 140 120 100 80 60 40 20 Koper I I Ljubljana GABER/GABROVEC Maribor 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7.10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra maja 2002 Figure 7.10. Average daily concentration of Hornbeam/Hop Hornbeam (Carpinus/Osrya) pollen, May 2002 N O J £ m 175 150 125 100 75 50 Koper I I Ljubljana CIPRESOVKE/TISOVKE Maribor 23 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 Slika 7.11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk maja 2002 Figure 7.11. Average daily concentration of Cypres (Cupressaceae) and Yew familly pollen, May 2002 25 27 29 31 8 6 4 2 0 0 31 25 0 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Koper I | Ljubljana BUKEV Maribor I |l| llJL, n in, p i i ,n, i m 19 21 23 25 Slika 7. Figure 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bukve maja 2002 7.12. Average daily concentration of Beech (Fagus) pollen, May 2002 s Š N O J > M H 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7.13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora maja 2002 Figure 7.13. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, May 2002 Velike količine cvetnega prahu sprošča v zrak bor, v letošnjem maju je v Ljubljani borov cvetni prah predstavljal 32% vsega cvetnega prahu, v Mariboru pa kar 45%. V Kopru, kjer je bil glavni del cvetenja bora že v aprilu, pa le 14% (slika 7.13.). Slika 7 Figure 14. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bezga maja 2002 7.14. Average daily concentration of Elder (Sambucus) pollen, May 2002 V maju se je iztekla sezona pojavljanja cvetnega prahu hrasta, najvišje izmerjene vrednosti so bile v prvi tretjini maja (slika 7.15.) 20 5 0 5 0 13 15 17 27 29 31 500 400 300 35 20 15 10 5 0 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7.15. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta maja 2002 Figure 7.15. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, May 2002 SUMMARY The pollen measurement has been performed on five sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, at the North Mediterranean coast in Koper, in Hrase, the upper part of larger Ljubljana's basin, in Zalec near Celje and in Maribor. 66