32 
PODNEBNE RAZMERE V POMLADI 2016 
Climate in spring 2016 
Tanja Cegnar 
arec, april in maj prištevamo k meteorološki pomladi. Na zač etku na kratko povzemamo 
znač ilnosti posameznih mesecev, sicer pa se prispevek posveč a trimeseč nemu pomladnemu 
obdobju kot celoti. Razmere v pomladi 2016 smo primerjali s povpreč jem obdobja 
1981- 2010.  
Marca je bilo v visokogorju nekoliko hladneje kot obič ajno, 
zaostanek za dolgoletnim povpreč jem je bil na Kredarici 
0,6 °C. V nižini je bil marec toplejši od dolgoletnega pov-
preč ja 1981- 2010, največ ji odklon je bil 1,8 °C, dosegli so 
ga v Ljubljani, Koč evju, Novem mestu in na Bizeljskem. 
V delu Posoč ja in na Kredarici so padavine presegle 150 mm, 
v Sevnem in precejšnjem delu Štajerske ter v Prekmurju pa 
je padlo le od 30 do 60 mm. Dolgoletno povpreč je je bilo 
najbolj preseženo na Obali, in sicer skoraj za tri petine. 
Nadpovpreč ne so bile padavine tudi v južni Sloveniji in delu 
Posavja, v Zgornjesavski dolini, manjšem delu Koroške in na 
Gorič kem v Prekmurju. Več ina Slovenije je poroč ala o 60 do 
100 % dolgoletnega povpreč ja padavin. Na Kredarici je 
največ ja debelina snega opazno presegla dolgoletno 
povpreč je. 
Sonč nega vremena je bilo manj kot obič ajno, najbližje dol-
goletnemu povpreč ju so bili na območ ju ob meji z Avstrijo, 
ki je segalo od Lesc proti vzhodu nad Gorič ko, kjer je bil pri-
manjkljaj pod desetino. Najbolj so za dolgoletnim pov-
preč jem zaostajali v Posavju in delu Dolenjske ter Bele kra-
jine, kjer je sonce sijalo le 60 do 70 % toliko č asa kot v dol-
goletnem povpreč ju. Več ina Slovenije je dosegla od 70 do 
90 % dolgoletnega povpreč ja. 
 
April 2016 si bomo najbolj zapomnili po ohladitvi, ki je 24. aprila konč ala izrazito pretoplo obdobje, ki 
je trajalo vse od zač etka meseca. 26. april je zaznamovala pozeba, naslednji dan je ob moč nejših 
padavinah snežilo tudi po nižinah. Kljub izraziti ohladitvi v zadnjem tednu aprila je bila povpreč na 
meseč na temperatura več inoma 1 do 2 °C nad dolgoletnim povpreč jem, na območ ju od Koroške do 
Slovenskih Konjic je odklon presegel 2 °C. Najobilnejše so bile padavine v delu Posoč ja in Julijskih 
Alp, kjer so namerili nad 140 mm. Najmanj padavin je bilo na jugozahodu Slovenije, na Koroškem, v 
Krško-Brežiški kotlini, več jem delu Štajerske in Prekmurju, kjer so poroč ali le o 20 do 60 mm. 
Z izjemo manjšega območ ja severne Ljubljanske kotline so padavine aprila zaostajale za dolgoletnim 
povpreč jem. Od č etrtine do polovice dolgoletnega povpreč ja je padlo v Slovenskem primorju in Po-
stojni. Več ina krajev je poroč ala o 50 do 75 %, za manj kot č etrtino pa so za dolgoletnim povpreč jem 
zaostajali v Biljah in na območ ju, ki se je zač enjalo v Julijcih in prek osrednje Slovenije segalo proti 
vzhodu nad zahodni del Štajerske, na severu pa na Zgornje Jezersko. Trajanje sonč nega obsevanja je 
bilo v Julijcih pod dolgoletnim povpreč jem, v nižinskem svetu pa je bilo sonč nega vremena več kot 
M

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
33 
obič ajno, več ina države je poroč ala o 10 do 20 % presežku, le na manjšem delu Notranjske je bil pre-
sežek več ji. Na severozahodu, v Slovenskem primorju in Krško-Brežiški kotlini ter na severovzhodu 
države je bil presežek manjši od desetine. 
Povpreč na majska temperatura je bila blizu dolgoletnega 
povpreč ja, odkloni so bili med −1,0 in 0,5 °C. V več jem 
delu države je bil odklon negativen, le v Beli krajini, na 
Koroškem in manjšem delu Štajerske so dolgoletno pov-
preč je presegli. Z izjemo manjšega dela severne Štajerske 
je maja sonč nega vremena primanjkovalo. Za več kot de-
setino so zaostajali na severozahodu, v širšem osrednjem 
delu Slovenije in v Posavju s širšo okolico. 
Največ padavin je bilo v delu Julijcev in Zgornjega Po-
soč ja, kjer so namerili nad 230 mm. Približno polovica 
Slovenije je poroč ala o padavinah med 130 in 180 mm. 
Najmanj dežja je bilo na jugozahodu Slovenije, v Biljah, 
na Koč evskem, v delu Dolenjske in spodnje Štajerske, na 
severovzhodu Slovenije in na manjšem delu Gorenjske, 
kjer je padlo od 80 do 130 mm. Za dolgoletnim povpreč -
jem so nekoliko zaostajali le v delu Zgornjega Posoč ja, 
drugod so ga presegli. Več kot polovica Slovenije je po-
roč ala o presežku do dveh petin. V Ljubljani, Beli krajini 
in na severovzhodu Slovenije so poroč ali o presežku vsaj 
40 %, na manjšem delu Pomurja pa je dosegel celo 60 %. 
Na Kredarici je snežna odeja 8. maja dosegla debelino 
329 cm, zadnji dan meseca pa je bila debela le še 195 cm.  
Na slikah 1 in 2 so prikazani odkloni povpreč ne pomladne najnižje dnevne in najvišje dnevne tempera-
ture zraka. Odklon povpreč ne jutranje temperature je bil pozitiven, več inoma se je gibal med 0,3 in 
1,3 °C, največ jega pa so zabeležili v Novi vasi, kjer je znašal 1,4 °C. Odkloni povpreč ne najvišje dnevne 
temperature so bili prav tako pozitivni in so po nižinah dosegli vsaj 0,2 °C, v Slovenj Gradcu in Lescah 
je odklon dosegel 1,0 °C. Na Kredarici je bil odklon manjši, dolgoletno povpreč je so presegli le za 
0,1 °C.  
 
Slika 1. Odklon povpreč ne najnižje dnevne temperature 
v °C spomladi 2016 od povpreč ja tridesetletnega re-
ferenč nega obdobja 
Figure 1. Minimum air temperature anomaly in °C in 
spring 2016 
Slika 2. Odklon povpreč ne najvišje dnevne temperature 
v °C spomladi 2016 od povpreč ja tridesetletnega refe-
renč nega obdobja 
Figure 2. Maximum air temperature anomaly in °C in 
spring 2016 
Pomlad 2016 je bila toplejša od dolgoletnega povpreč ja, v pretežnem delu države odklon ni presegel 
1 °C, le v Beli krajini in ponekod na severu države je bil odklon več ji, a ni presegel 2 °C.  
0,0 0,3 0,6 0,9 1,2 1,5
Lesce
Kredarica
Rateč e
Bilje
Portorož
Godnje
Postojna
Nova vas
Koč evje
Ljubljana
Bizeljsko
Novo
Č rnomelj
Celje
Maribor
Sl.Gradec
Murska S.
0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2
Lesce
Kredarica
Rateč e
Bilje
Portorož
Godnje
Postojna
Nova vas
Koč evje
Ljubljana
Bizeljsko
Novo
Č rnomelj
Celje
Maribor
Sl.Gradec
Murska S.

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
34 
 
Slika 3. Odklon povpreč ne temperature zraka 
spomladi 2016 od povpreč ja 1981–2010 
Figure 3. Mean air temperature anomaly in 
spring 2016 
Za prikaz pogostosti toplih pomladnih dni smo izbrali prag 25 °C (slika 1). V Rateč ah in Novem mestu 
so dolgoletno povpreč je presegli. 
Topli dnevi v zadnjih tridesetih letih pogostejši, kot so bili v preteklosti. Med prikazanimi postajami jih 
je bilo tokrat več kot v dolgoletnem povpreč ju v Rateč ah in Novem mestu. V Rateč ah so bili 3 topli 
dnevi, povpreč je pa je malo pod dva dni; na skrajnem severozahodu države so bili sicer do pomladi 1995 
več ino let spomladi brez toplih dni, pogostejši so postali v zadnjih dvajsetih letih. Največ so jih zabeležili 
leta 2009, kar 7. V Novem mestu so našteli 9 toplih dni, povpreč je znaša 7,5 dni. Rekordno število toplih 
dni so zabeležili leta 2003, ko jih je bilo 23. V Ljubljani so s 6 dnevi za dolgoletnim povpreč jem 
zaostajali za dva dneva. Spomladi 2003 jih je bilo 20. V Murski Soboti je bilo 6 toplih dni, kar je malo 
manj od dolgoletnega povpreč ja, spomladi 2000 so poroč ali o 19 toplih dnevih.  
  
  
Slika 4. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C 
Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C 
Precej pogostejši kot topli so spomladi hladni dnevi (slika 5), to so dnevi z jutranjo temperaturo pod 
ledišč em. Tokrat je bilo njihovo število pod dolgoletnim povpreč jem. V Ljubljani sta bila le dva taka 
dneva, le pomlad 2014 je bila s hladnimi dnevi skromnejša, saj je bil tak le en dan. Največ takih dni je 
bilo spomladi 1955, poroč ali so kar o 31 hladnih dnevih. V Murski Soboti je bilo 9 hladnih dni, kar je 
precej manj kot v dolgoletnem povpreč ju; največ hladnih dni je bilo spomladi 1958, in sicer 37. V 
Novem mestu je bilo 9 hladnih dni, kar je slabih 6 dni manj kot obič ajno, najmanj pa jih je bilo spomladi 
2007 in 2014, le 2. Najštevilnejši so bili v pomladih 1953, 1955, 1958 in 1962, ko so jih našteli po 32. 
0°C
1°C
0
2
4
6
8
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016
število dni
RATEČ E
0
5
10
15
20
25
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016
število dni
LJUBLJANA
0
5
10
15
20
25
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016
število dni
MURSKA SOBOTA
0
5
10
15
20
25
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016
število dni
NOVO MESTO

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
35 
V Rateč ah je bilo letošnjo pomlad 31 hladnih dni, povpreč je pa znaša skoraj 39 dni; najmanj jih je bilo 
v pomladih 1959, 1999 in 2000 (po 26), največ pa v pomladih 1965 in 1982, po 56. Na Obali, Goriškem 
in Krasu hladnih dni to pomlad ni bilo, v Č rnomlju jih je bilo 9, v Postojni 8, v Celju 14, v Lendavi 5 in 
v Mariboru 4. 
V Č rnomlju je najvišja dneva temperatura v dveh dnevih dosegla ali presegla 30 °C, v Novem mestu pa 
je bil en tak dan, drugod niso poroč ali o tako visoki temperaturi zraka.  
  
  
Slika 5. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C 
Figure 5. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C 
Ledeni so dnevi, ko temperatura ves dan ostane pod ledišč em. Taki dnevi so po nižinah spomladi redki, 
na merilnih postajah po nižinah jih to pomlad ni bilo.  
 
Slika 6. Potek povpreč ne 
dnevne (č rna č rta), najnižje 
(modra č rta) in najvišje (rde-
č a č rta) dnevne temperature 
spomladi 2016 (tanke č rte) in 
v povpreč ju obdobja 1981–
2010 
Figure 6. Mean daily (black 
line), minimum (blue line), 
maximum (red line) tem-
perature in spring 2016 (thin 
lines) and the average in the 
reference period 1981–2010 
                                  MAREC                                APRIL                                 MAJ 
Za Ljubljano, Kredarico, Mursko Soboto in Bilje smo prikazali dnevni potek najnižje, povpreč ne in 
najvišje dnevne temperature ter ustrezna dolgoletna povpreč ja. V Ljubljani je bila najvišja temperatura 
letošnje pomladi 29,0 °C, izmerili pa so jo 27. maja; 15. in 18. marca je bilo z −0,8 °C najbolj mrzlo 
pomladno jutro. V preteklosti je bilo že kar nekaj pomladi z nižjo temperaturo kot tokrat, na primer v 
letih 1963 (−18,2 °C), 1958 (−15,7 °C), 1955 (−14,7 °C) in 1976 (−14,6 °C). 
0
20
40
60
1951 1956 1961 19661971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016
število dni
RATEČ E
0
10
20
30
40
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016
število dni
LJUBLJANA
0
10
20
30
40
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016
število dni
MURSKA SOBOTA
0
10
20
30
40
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016
število dni
NOVO MESTO
-5
0
5
10
15
20
25
30
1.mar.2016 1.apr.2016 1.maj.2016
temperatura (° C)
LJUBLJANA

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
36 
Slika 7. Potek povpreč ne 
dnevne (č rna č rta), najnižje 
(modra č rta) in najvišje (rde-
č a č rta) dnevne temperature 
spomladi leta 2016 (tanke 
č rte) in v povpreč ju obdobja 
1981–2010 
Figure 7. Mean daily (black 
line), minimum (blue line), 
maximum (red line) tempera-
ture in spring 2016 (thin li-
nes) and the average in the 
reference period 1981–2010  
                                    MAREC                             APRIL                             MAJ 
Na Kredarici je to pomlad najvišja temperatura dosegla 10,1 °C, in sicer 27. maja. Najbolj mrzlo je bilo 
16. marca z −14,8 °C. V preteklosti je bilo na tej visokogorski postaji spomladi že obč utno hladneje, 
leta 1971 so spomladi izmerili −28,1 °C, leta 2005 pa −25,8 °C. Tudi najvišja dnevna temperatura je 
bila v preteklosti že višja kot letos; na primer v pomladih 1967 in 2003 so namerili 14,0 °C ter 13,8 °C 
spomladi 1969.  
 
Slika 8. Potek povpreč ne 
dnevne (č rna č rta), najnižje 
(modra č rta) in najvišje 
(rdeč a č rta) dnevne tempe-
rature spomladi 2016 (tan-
ke č rte) in v povpreč ju ob-
dobja 1981–2010 
Figure 8. Mean daily (black 
line), minimum (blue line), 
maximum (red line) tem-
perature in spring 2016 
(thin lines) and the average 
in the reference period 
1981–2010 
                                    MAREC                                APRIL                                  MAJ 
V Murski Soboti je bilo tako kot v Ljubljani najtopleje 28. maja z 28,8 °C, kar je precej manj od 
rekordnih 32,9 °C iz leta 2008, tudi spomladi 1958 je bilo precej bolj vroč e, in sicer 32,0 °C. Najhladneje 
je bilo 26. aprila z −2,9 °C. Najnižjo pomladno temperaturo od sredine minulega stoletja so v Murski 
Soboti izmerili leta 1963, ko je bilo −23,7 °C, leta 1955 so izmerili −22,4 °C, spomladi 2005 pa je bila 
najnižja temperatura −20,5 °C.  
 
Slika 9. Potek povpreč ne 
dnevne (č rna č rta), najnižje 
(modra č rta) in najvišje 
(rdeč a č rta) dnevne tempe-
rature spomladi 2016 (tan-
ke č rte) in v povpreč ju ob-
dobja 1981–2010 
Figure 9. Mean daily (bla-
ck line), minimum (blue 
line), maximum (red line) 
temperature in spring 2016 
(thin lines) and the average 
in the reference period 
1981–2010 
                       
                                   MAREC                                  APRIL                                  MAJ 
V Biljah je bilo najbolj mrzlo jutro 18. marca, izmerili so −0,3 °C, najvišjo temperaturo so zabeležili 
28. maja, ko je termometer pokazal 28,5 °C. V preteklosti je sicer že bilo bolj vroč e, saj so spomladi 
2007 namerili kar 33,7 °C. 
-15
-10
-5
0
5
10
15
temperatura (° C)
KREDARICA
-5
0
5
10
15
20
25
30
1.mar.2016 1.apr.2016 1.maj.2016
temperatura (° C)
MURSKA SOBOTA
-5
0
5
10
15
20
25
30
temperatura (° C)
BILJE

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
37 
Na sliki 11 je podan potek povpreč ne pomladne temperature zraka na šestih merilnih postajah. Kot je 
razvidno iz podatkov, je bilo dolgoletno povpreč je povsod preseženo. V več jem delu Slovenije je bila 
najtoplejša pomlad leta 2007, v Murski Soboti pa pomlad 2000.  
  
  
 
 
Slika 10. Povpreč na spomladanska temperatura zraka 
Figure 10. Mean spring air temperature 
V Ljubljani je bila povpreč na temperatura 11,8 °C, kar je 0,7 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najvišjo 
povpreč no temperaturo so izmerili leta 2007 (13,4 °C), spomladi 2014 je temperatura dosegla 12,9 °C, 
sledilo je leto 2009 (12,8 °C), v letu 2000 se je ogrelo na 12,7 °C, spomladi 2011 in 2012 je temperatura 
dosegla 12,5 °C. Kot lahko vidimo, so bile vse najtoplejše pomladi zabeležene od leta 2000 dalje; 
najhladnejša pomlad v prestolnici je bila leta 1955 s 7,8 °C. 
Povpreč na pomladna temperatura v Murski Soboti je bila 11,6, kar je 1,0 °C nad dolgoletnim 
povpreč jem. Najtopleje je bilo leta 2000 (12,4 °C), najhladneje pa leta 1955 s 7,4 °C. Na Obali je bila 
povpreč na pomladna temperatura 13,2 °C, kar je 1,0 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najhladnejši 
doslej sta bili pomladi v letih 1970 in 1987 (obakrat 10,1 °C), najtoplejša pa je bila leta 2007 (14,7 °C). 
V Novem mestu je bila letošnja pomlad z 11,6 °C za 0,9 °C toplejša od dolgoletnega povpreč ja. 
Spomladi 1955 je bilo povpreč je le 7,5 °C, leta 2007 pa kar 12,8 °C. 
Na Kredarici je letošnja pomlad z −2,8 °C kar za 0,2 °C presegla dolgoletno povpreč je. Najtoplejše so 
bile pomladi 2007 z −1,0 °C, 2012 in 2000 z −1,5 °C, 2011 z −1,7 °C ter 2009 in 2014 z −1,8 °C; 
najhladneje je bilo spomladi leta 1970, ko je bilo le −6,2 °C. 
-8
-6
-4
-2
0
1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016
temperatura (ºC)
KREDARICA
6
8
10
12
14
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
temperatura (ºC)
MURSKA SOBOTA
8
10
12
14
16
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
temperatura (ºC)
PORTOROŽ
6
8
10
12
14
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
temperatura (ºC)
NOVO MESTO
2
4
6
8
10
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
temperatura (ºC)
RATEČ E
6
8
10
12
14
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
temperatura (ºC)
LJUBLJANA

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
38 
V Rateč ah je bila povpreč na temperatura pomladi 2016 kar 6,8 °C, najvišjo temperaturo pa so zabeležili 
spomladi leta 2007, ko je termometer pokazal 8,7 °C.  
 
Slika 11. Sonč no obsevanje spomladi 2016 v primerjavi s 
povpreč jem tridesetletnega referenč nega obdobja 
Figure 11. Bright sunshine duration in spring 2016 com-
pared to the average of the reference period 
Slika 12. Trajanje sonč nega obsevanja spomladi 2016 
v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 
Figure 12. Bright sunshine duration in spring 2016 
compared with 1981–2010 normals 
Sonč nega vremena je bilo več kot v dolgoletnem povpreč ju le na Koroškem in na severu Štajerske, a 
tudi tam so dolgoletno povpreč je presegli le za nekaj %. Najbolj je sonč nega vremena primanjkovalo na 
severozahodu Slovenije in delu Posavja, kjer je sonce sijalo od 80 do 90 % toliko č asa kot v povpreč ju 
primerjalnega obdobja. Pretežni del države je za dolgoletnim povpreč jem zaostajal za manj kot desetino. 
 
V Ljubljani je sonce sijalo 497 ur, kar je 92 % dolgoletnega povpreč ja. Najbolj sonč na je bila pomlad 
2011 s 755 urami sonč nega vremena, veliko sonca je bilo tudi v pomladih 2012 (712 ur), 1997 (710 ur) 
in 2003 (679 ur); najmanj pa leta 1954 (327 ur). Na Kredarici je bilo 370 ur sonca, kar je 17 % manj od 
povpreč ja. Največ sonca je bilo v visokogorju spomladi leta 2011, in sicer kar 580 ur. V Portorožu je 
bilo v letošnji pomladi 604 ur sonč nega vremena, kar je 5 % manj kot obič ajno. Odkar potekajo meritve 
je bila najbolj sonč na pomlad 2011 z 821 urami sonč nega vremena. Najmanj sonca je bilo na Obali v 
pomladi 1978, le 504 ure. V Novem mestu je sonce sijalo 491 ur, kar je 91 % obič ajne osonč enosti, 
najbolj sonč na je bila pomlad 2003, ko je sonce sijalo 675 ur. V Rateč ah je bilo 450 ur sonca, kar je 
13 % manj kot obič ajno, najbolj sonč na je bila pomlad leta 1997 s 655 urami sonč nega vremena. 
80% 85% 90% 95% 100% 105%
Kredarica
Rateč e
Bilje
Portorož
Postojna
Ljubljana
Novo mesto
Celje
Maribor
Sl. Gradec
Murska Sobota
Lisca
Šmarata
Sv. Florjan
Lavrovec
80%
90%
100%

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
39 
 
  
  
Slika 13. Trajanje sonč nega obsevanja 
Figure 13. Sunshine duration 
 
Slika 14. Padavine spomladi 2016 v primerjavi s povpreč jem 
tridesetletnega referenč nega obdobja 
Figure 14. Precipitation in spring 2016 compared to the average of 
the reference period 
Slika 15. Prikaz porazdelitve padavin spomladi 
2016 
Figure 15. Precipitation amount in spring 2016 
Spomladi 2016 je bilo največ padavin v delu Julijcev, kjer je padlo nad 500 mm. V več jem delu Posoč ja 
in Julijcih ter več inoma tudi na Trnovski planoti ter v Kamniški Bistrici so namerili nad 400 mm. Na 
Obali in več jem delu Štajerske in v Prekmurju je padlo do 250 mm. V Murski Soboti je padlo 198 mm, 
na Letališč u Portorož 214 mm, v Mariboru in na Bizeljskem 250 mm.  
0
200
400
600
800
1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016
trajanje (ure)
KREDARICA
0
200
400
600
800
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
trajanje (ure) aa  
LJUBLJANA
0
200
400
600
800
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
trajanje (ure)
MURSKA SOBOTA
0
200
400
600
800
1000
1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015
trajanje (ure)
PORTOROŽ
70% 80% 90% 100% 110% 120%
Log pod Mangr.
Soč a
Kobarid
Kneške rav ne
Lesce
Kredarica
Rateč e
Kam. Bistrica
Zg. Jezersko
Podljubelj
Bilje
Portorož
Godnje
Postojna
Nov a v as
Koč ev je
Ljubljana
Bizeljsko
Lisca
Nov o mesto
Č rnomelj
Celje
Sl. Konjice
Maribor
Sl. Gradec
Murska Sobota
Lendav a
Veliki Dolenjci
150 mm
250 mm
300 mm
400 mm
500 mm

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
40 
 
 
 
 
  
Slika 16. Padavine 
Figure 16. Precipitation 
 
Slika 17. Višina padavin spomladi 2016 v primerjavi s 
povpreč jem obdobja 1981–2010 
Figure 17. Precipitation amount in spring 2016 compa-
red with 1981–2010 normals 
Tudi v Ljubljani so dolgoletno povpreč je presegli, padlo je 329 mm, kar je 11 % nad dolgoletnim 
povpreč jem. Največ padavin je bilo spomladi 1962, ko so namerili 554 mm, v pomladi 1952 pa je padlo 
komaj 133 mm. V Novem mestu so namerili 266 mm, kar je 2 % nad dolgoletnim povpreč jem. Spomladi 
1965 je padlo 398 mm, najbolj suha pa je bila pomlad 1952 z 92 mm padavin. Na vseh postajah, za 
katere smo prikazali potek pomladnih padavin, so dolgoletno povpreč je presegli. 
0
200
400
600
800
1000
1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016
padavine (mm)
KREDARICA
0
200
400
600
800
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
padavine (mm)
RATEČ E
0
200
400
600
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
padavine (mm)
LJUBLJANA
0
200
400
600
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
padavine (mm)
NOVO MESTO
0
200
400
600
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
padavine (mm)
MURSKA SOBOTA
0
200
400
600
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
padavine (mm)
PORTOROŽ
70%
80%
90%
100%
110%

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
41 
 
Doba polovica države je namerila več padavin kot v dolgoletnem povpreč ju. V pretežnem delu države 
odklon ni presegel ±10 %. V Ljubljani, Rateč ah, Celju in severnem delu Pomurja je odklon dosegel vsaj 
10 %, za več kot 10 % so zaostajali na Postojnskem, v Soč i, Logu pod Mangartom, v Biljah je bil 
zaostanek enak desetini dolgoletnega povpreč ja. 
Padavin ne ocenjujemo le po količ ini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število 
dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm 
(slika 18). Takih dni je bilo ponekod več , ponekod manj kot obič ajno, zelo velikih odklonov pa ni bilo.  
 
 
Slika 18. Število dni s padavinami vsaj 1 mm 
Figure 18. Number of days with precipitation at least 1 mm 
Na sliki 19 je prikazano število dni s snežno odejo v marcu, aprilu in maju. V Rateč ah so dolgoletno 
povpreč je presegli, drugod so za njim zaostajali. 
0
20
40
60
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016
število dni
RATEČ E
0
20
40
60
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016
število dni
LJUBLJANA
0
20
40
60
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016
število dni
MURSKA SOBOTA
0
20
40
60
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016
število dni
NOVO MESTO

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
42 
V Rateč ah je snežna odeja tla prekrivala 34 dni, njena največ ja debelina v pomladnih mesecih pa je bila 
68 cm. Le trije dnevi s snežno odejo so bili spomladi leta 2012, največ pa jih je bilo leta 1951 (63 dni). 
Tudi marsikje drugod po nižinah so spomladi imeli snežno odejo, razen v Biljah, Portorožu in Godnjah, 
v Prekmurju, na Bizeljskem in v Č rnomlju. 
V Lescah, Postojni, Ljubljani in Novem mestu so poroč ali o 2 dnevih s snežno odejo, po 4 so imeli v 
Koč evju in Slovenj Gradcu. V Koč evju je snežna odeja dosegla debelino 21 cm, v Lescah 19 cm, v 
Slovenj Gradcu 15 cm.  
  
 
Slika 19. Število dni s snežno odejo ob 7. uri 
Figure 19. Number of days with snow cover at 7 a. m. 
 
 
Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje v obdobju november 2015–maj 2016 ter pov-
preč ne razmere v primerjalnem obdobju na meteorološki postaji Kredarica (slika 20), saj je to merilno 
mesto znač ilno za razmere v visokogorju. Pozimi in spomladi v visokogorju praviloma beležijo snežno 
odejo vse dni. Tokrat pa del novembra, več ino decembra in v zač etku januarja izjemoma ni bilo tako. 
0
20
40
60
80
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število dni
RATEČ E
0
10
20
30
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število dni
LJUBLJANA
0
10
20
30
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število dni
NOVO MESTO

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
43 
Šele sredi februarja je debelina snežne odeje za nekaj dni presegla dolgoletno povpreč je. Marca je bila 
snežna odeja več ji del meseca nad dolgoletnim povpreč jem, predvsem v osrednji tretjini je bil presežek 
velik, s 435 cm je bila dosežena največ ja debelina v pomladi 2016. Konec marca je debelina snežne 
odeje padla pod dolgoletno povpreč je in podpovpreč na je bila debelina snežne odeje tudi aprila. Z izjemo 
zač etka meseca je bilo maja na Kredarici spet več snega kot obič ajno.  
 
Slika 20. Potek dnevne viši-
ne snežne odeje v zimi 
2015/2016 in pomladi 2016 
(modri stolpci) ter v pov-
preč ju obdobja 1981–2010 
(č rna č rta) 
Figure 20. Snow cover de-
pth in winter 2015/2016 and 
spring 2016 (blue columns) 
and the average in the re-
ference period 1981–2010 
(black line) 
                        NOV            DEC           JAN           FEB          MAR           APR          MAJ  
Potek dnevnega zrač nega tlaka smo prikazali za Ljubljano. Marca je zrač ni tlak moč no nihal. V zač etnih 
dneh je bil nizek, 3. marca se je spustil na 963,4 mb, kar je najnižja vrednost v pomladi 2016. Sredi 
meseca je bil zrač ni tlak visok, 17. marca je dosegel 990,5 mb, nato pa se je spet hitro spustil na 968,2 mb 
23. marca. Aprila je bil zrač ni tlak najvišji 20. dne, ko je dosegel 991,1 mb. Maja smo imeli en izrazit 
padec zrač nega tlaka, 13. maja se je znižal na 964,4 mb.  
 
Slika 21. Potek povpreč ne-
ga dnevnega zrač nega tlaka 
spomladi 2016 (svetla č rta) 
in v povpreč ju obdobja 
1981–2010 (temnejša č rta) 
Figure 21. Mean daily air 
pressure spring 2016 (pink) 
and the average in the refe-
rence period 1981–2010 
(dark line) 
                                    MAREC                                 APRIL                              MAJ 
V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka, sonč nem 
obsevanju in padavinah ter snežni odeji v pomladi 2016. 
 
0
100
200
300
400
500
višina snega (cm)
KREDARICA
960
970
980
990
1000
zrač ni tlak (mb)
LJUBLJANA

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
44 
Preglednica 1. Meteorološki podatki, pomlad 2016 
Table 1. Meteorological data, spring 2016 
Postaja Temperatura Sonce Padavine in pojavi 
 NV TS TOD TX TM TAX TAM OBS RO RR RP SS SSX 
Lesce 515 9,8 1,1 15,6 4,8 28,3 −2,8 536 100 288 95 2 19 
Kredarica 2514 −2,8 0,2 −0,4 −5,1 10,1 −14,8 370 83 479 107 92 435 
Rateč e–Planica 864 6,8 0,4 13,3 1,7 25,9 −6,9 450 87 346 110 34 68 
Bilje  55 12,5 0,6 18,6 7,5 28,4 −0,3 547 98 262 90 0 0 
Letališč e Portorož 2 13,2 1,0 18,6 8,6 26,4 0,2 604 95 214 105 0 0 
Godnje 295 11,4 0,8 17,2 6,8 27,0 0,0 583  308 101 0 0 
Postojna 533 9,3 0,6 14,8 4,4 25,5 −3,6 498 95 267 75 2 5 
Koč evje 468 9,2 0,7 15,6 3,5 28,6 −5,1   301 91 4 21 
Ljubljana 299 11,8 0,7 16,8 7,0 29,0 −0,8 497 92 329 111 2 9 
Bizeljsko 170 11,5 0,5 17,5 5,7 29,7 −3,5   250 106 0 0 
Novo mesto 220 11,6 0,9 17,0 6,0 30,5 −2,4 491 91 266 102 2 4 
Č rnomelj 196 12,1 1,3 17,6 5,9 30,5 −3,5   315 108 0 0 
Celje 240 10,8 0,8 16,9 5,1 29,4 −4,0 486 94 262 113 1 4 
Maribor 275 11,3 0,5 17,0 6,4 29,0 −2,0 569 103 250 110 1 1 
Slovenj Gradec  452 10,0 1,3 15,8 3,9 27,6 −4,8 546 104 257 103 4 15 
Murska Sobota 188 11,6 1,0 17,2 5,9 28,8 −2,9 562 98 198 113 0 0 
 
LEGENDA / LEGEND: 
 
NV − nadmorska višina (m) OBS − število ur sonč nega obsevanja 
TS − povpreč na temperatura zraka (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja 
TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) RR − višina padavin (mm) 
TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RP − višina padavin v % od povpreč ja 
TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) 
TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) 
TAM − absolutni temperaturni minimum (°C)   
 
SUMMARY 
The mean air temperature in spring 2016 was above the long-term average. The anomaly was mostly 
up to 1 °C, only in Bela krajina and part of north Slovenia the anomaly was between 1 and 2 °C. 
Most of the stations in Slovenia registered between 90 and 100 % of the normal sunshine duration. Only 
northwest of Slovenia and in part of Posavje reported from 80 to 90 % of the normals. In Koroška and 
north of Štajerska the normals were slightly exceeded. 
The most abundant precipitation was reported in part of Posoč je and the Julian Alps, where more than 
500 mm fell. On the other hand, on the Coast, east part of Štajerska and in Prekmurje up to 250 mm 
was observed. Precipitation was mostly close to the normals, the anomaly was with rare exceptions 
within ±10 %. Negative anomaly exceeding one tenth of the normals was reported in part of Upper 
Posoč je and Postojna. Anomaly above one tenth of the normals was observed in Rateč e, Ljubljana, 
Celje and north of Pomurje. 
On Kredarica the snow cover depth exceeded the normals in mid March and in May. The maximum 
snow cover depth (435 cm) was observed in March.