■ IZ DELA DELAVSKEGA SVETA
ljubo Filipan - predsednik SOZD Emona
Člani poslovodnega odbora inž. Boris Kristančič, Vlado Mikuž, Ivan Muhič, Miran Blaha - Program
skupnih akcij SOZD v letu 79 in obračun 78
informator
glasilo delavcev sozd emona ljubljana
Leto 10	februar 1979	št. 90
LJUBLJANA, 9. februarja -Na 9. redni seji delavskega sveta SOZD Emona, ki je bil v Grand hotelu Union, so člani delavskega sveta na predlog razpisne komisije imenovali za predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona Ljuba Filipana, dosedanjega v. d. direktorja, za člana - podpredsednika poslovodnega odbora za razvoj inž. Borisa Kristančiča, za poslovne povezave in odnose s tujino Vlada Mikuža, za ekonomska in organizacijska vprašanja Ivana Muhiča, za splošno in pravno področje Mirana Blaho. Za direktorja za poslovne povezave trgovine pa je imenoval Jožeta Snoja.
Delavski svet SOZD je v nadaljevanju sprejel predlog plana in organizacije dela delovne skupnosti SOZD za letošnje leto, določitev nadomestil
V slovo Edvardu Kardelju
Drug Ljubo Filipan se u svoje ime i u ime drugova Muhiča, Blahe, ing. Kristančiča, Mikuža i Snoja zahvalio članovima radničkog saveta SOUR za ukazano poverenje i u svoj oj besedi istakao da u radu SOUR Emona nastupa novo razdoblje. SOUR Emona mora u svom budučem razvoju da si kroči put u jugoslovenski prostor; sadašnje radne organizacije i objekti van Slovenije ni-su dovoljni da SOUR Emona postane značajna organizacija za celokupnu jugoslovensku tržište. Isto tako, mora, medu-tim, tražiti nove mogučnosti i povezivanja u pogledu izvoza roba i pronači povezivanje sa republikama, gde su snažnije baze tih artikala. Stoga če biti potrebno uložiti u to velike napore, što neče biti značajno samo za našu organizacij u več za celokupnu jugoslovensku za-jednicu. Pri torne moramo imati u vidu i izvoz u zemlje u razvoju. Pred nama je otvore-no pitanje modernizacije i stabilizacije naših proizvodnih programa. Sada mi nismo više proizvodači samo u pravcu agrokompleksa več i proizvodači tekstila. Proizvodnja i njena pravilna usmerenost su one vrednosti na ko j e moramo računati i hvatati se u koštac sa problematikom, kako bi razrešili vse probleme. Samo snažni i ekonomsko stabilni močičemo razvijati našu dalj-nju delatnost.
• Jedan od osnovnih zada-taka poslovodnog odbora biče da koordinira i uskladuje rad i ciljeve svih osnovnih i radnih organizacija SOUR. Imamo, naime, niz organizacija koje su dislocirane van Ljubljane i gde je posebna problematika, vezana na dalj nji razvoj tih področja. Svima njima moramo (Nastavak na 6. str.)
EDVARD KARDELJ v E-centru v Kosezah 28. junija 1977
■ IZ RADA RADNIČKOG SAVETA
Članovi poslovodnog odbora: inž. Boris Kristančič, Vlado Mikuž, Ivan Muhič, Miran Blaha - Program zajedničkih akcija SOUR u 1979. godini i obračun za 1978.
Ljubljana, 9. februara - Na 9. redovnoj sednici radničkog saveta SOUR Emona, koja je održana u Grand hotelu Union, članovi radničkog saveta su na predlog natečajne komisije imenovali za predsednika poslovodnog odbora SOUR Emona Ljubu Filipana, dosadašnjeg v.d. direktora, a za potpredsednike poslovodnog odbora: za razvoj inž. Borisa Kristančiča, za poslovno povezivanje i odnose sa ino-stranstvom Vladu Mikuža, za ekonomska i organizaciona pitanja Ivana Muhiča, za opšte i pravno področje Mirana Bla-hu. Za direktora za poslovno povezivanje trgovine imenovan je Jože Snoj.
Radnički savet SOUR je u nastavku prihvatio predlog plana i organizacije rada radne zajednice SOUR za ovu godi-nu, utvrdio naknade i prima-nja po samoupravnem sporazumu o zajedničkim osnovama i merilima za rasporedi-vanje čistog dohotka i raspo-delu sredstava za lične dohot-ke i zajedničku potrošnju, do-neo odluku o pripremi sred-njoročnog plana razvoja za razdoblje 1981-1985, prihvatio očiščeni tekst samoupravnog sporazuma o udruživanju radnih organizacija SOUR Emo na, imenovao stručni savet ERC i razmatrao izveštaj o poslovanju hotela Bernardin -Portorož.
Sekretar OO ZK in predsednica mladine na »fotografskem« sestanku med našim prvim obiskom v tej Emonini delovni organizaciji
in prejemkov po samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitve sredstev za OD ter skupno porabo, sprejel sklep o pripravi srednjeročnega plana razvoja za obdobje 81/85, sprejel, prečiščeno besedilo samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v SOZD Emona, imenoval strokovni svet ERC in obravnaval poročilo o poslovanju hotelov Ber-nardin-Portorož.
Tov. Ljubo Filipan se je v svojem imenu in v Snoja članom delavskega sveta SOZD zahvalil za izkazano zaupanje ter v svojem nagovoru poudaril, da v delovanju SOZD Emona nastopa novo obdobje. SOZD Emona si mora v svojem bodočem razvoju utreti pot v jugoslovanski prostor; dosedanje delovanje organizacije in objekti izven Slovenije, niso dovolj, da postane SOZD Emona pomembna organizacija za celotno jugoslovansko tržišče. Prav tako pa mora iskati nove možnosti in povezave glede izvoza blaga in najti povezave z republikami, kjer so močnejše baze teh artiklov. Zato bo potrebno v to vložiti velike napore, kar ne bo pomembno samo za našo organizacijo, temveč za celotno jugoslovansko skupnost. Pri tem moramo imeti v vidu tudi izvoz v dežele v razvoju. Pred nami je odprto vprašanje modernizacije in stabilizacije na-
ših proizvodnih programov. Sedaj nismo več proizvajalci samo v smeri agrokompleksa, temveč tudi proizvajalci tekstila. Proizvodnja in njene pravilne usmeritve so tiste vrednote, na katere moramo računati in se spoprijemati s problematiko, da bomo razrešili vse probleme, ker samo močni in ekonomsko stabilni bomo lahko razvijali našo nadaljnjo dejavnost.
• Ena od osnovnih nalog poslovodnega odbora bo, da koordinira in usklajuje delo in
cilje vseh temeljnih in delovnih organizacij SOZD, saj imamo celo vrsto organizacij, ki so dislocirane izven Ljubljane in kjer je posebna problematika, ki je vezana na nadaljnji razvoj teh področij. Vsem tem moramo nuditi strokovno pomoč, da bomo dosegli vse tiste cilje, ki smo si jih zastavili v našem bodočem razvoju.
Ob realizaciji plana boste lahko ugotovili, da so tudi določene slabosti, da kasnimo na področju realizacije razvoja, ker se investicijske naložbe ne izvajajo v rokih, ki smo jih predvideli.
Zlasti se je v letu 1979 zaradi zakasnitve nabralo toliko investicij, da jih finančno ne zmoremo. Zato se bomo morali odločiti za prioritetne investicije, ostale pa odložiti za leto 1980, 1981 in kasneje.
V novem srednjeročnem planu ne smemo delati istih napak. Zato mora v bodoče biti naše planiranje usklajeno. Nalog in obveznosti je pred nami mnogo, realizirali pa jih bomo lahko le z usklajenim delom med vsemi delovnimi in temeljnimi organizacijami. Zato moramo poiskati še boljše sodelovanje z vsemi strukturami v temeljnih in delovnih organizacijah, da bomo vse naloge lahko realizirali v dobrobit cele SOZD Emona in vseh delavcev te velike sestavljene organizacije.
Se enkrat se v svojem imenu in imenu ostalih tovarišev zahvaljujem za izraženo zaupanje. Mi pa se bomo potrudili, da bomo svoje naloge uspešno izvrševali ob podpori vseh poslovodnih struktur, družbenopolitičnih organizacij in vseh delavcev SOZD Emona.
Ob zaključku svojega govora je za namestnika predsednika poslovodnega odbora predlagal tov. MUHIČ Ivana, kar so vsi prisotni člani delavskega sveta SOZD soglasno potrdili.
Organizacija in plan dela delovne skupnosti SOZD za leto 1979 In zaključni račun delovne skupnosti za leto 1978
Tov. Ivan Muhič je glede na to, da so material za to točko prejeli vsi člani delavskega sveta skupno z vabilom, podal krajšo obrazložitev glede bistvenih sprememb v organizaciji delovne skupnosti SOZD, to je kolegijskem poslovodnem organu; o novih službah, to je službi za razvoj in investicije in službi za organizacijo ekonomskih sistemskih in dohodkovnih odnosov. Povedal je tudi, da je o organizaciji in planu dela delovne skupnosti razpravljal že poslovodni svet in dal podporo predvidenemu planu dela delovne skupnosti.
V razpravi je Ferdo Cigale, predstavnik DO E-Commerce predlagal, da se v plan dela delovne skupnosti na strani 3, 2.3 področje odnosov s tujino v drugi in tretji alineji doda: »kadar nastopa več delovnih organizacij v okviru SOZD«.
Predstavnik DO E-Jestvina Koper je prečital sklep DS te delovne organizacije in sicer naj se v celotnem prihodku in dohodku upošteva, izpad maloobmejnega prometa, zakasnitev otvoritve E-Centra v Semedeli in da bi tako realni plan znašal 600 milijonov celotnega prihodka ter naj se obračun po razdelilniku prispevkov poračuna po dejanskih rezultatih.
Ivan Muhič je v nadaljevanju svoje obrazložitve podal tudi poročilo o zaključnem računu delovne
(Nadaljevanje na 2. str.)
S spremembami samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela, ki so bile sprejete na referendumih v oktobru 1978, je bil uveden za vodenje SOZD Emona namesto individualnega (generalnega direktorja) kolegijski poslovodni organ - poslovodni odbor.
Poslovodni odbor SOZD bo imel predsednika in 5 članov -podpredsednikov.
Po opravljenem javnem razpisu in dobljenem soglasju družbenopolitičnih organizacij in skupnosti občine in mesta Ljubljane je delavski svet izvedel prva imenovanja.
Minuta tišine v vseh delovnih organizacijah SOZD Emona je označila trenutek slovesa od tovariša Edvarda Kardelja - Umrl je revolucionar in politik, duhovni vodja idej demokracije, samoupravljanja in socializma -Njegove misli - naš kažipot.
Globoko in boleče nas je pretresla vest o prerani smrti Edvarda Kardelja. Izgubili smo velikega sina naše revolucije, velikega misleca in človeka, predanega delavskemu narodu. Njegov prispevek h gradnji naše domovine, takšne Jugoslavije, kot jo imamo radi, je neprecenljiv. Veliki pokojnik je bil tudi naš iskren prijatelj, saj je večkrat, kolikor mu je omogočal čas obiskal našo delovno organizacijo, se zanimal za naše delo in naš razvoj ter nam s svojim izrednim znanjem svetoval in nas usmerjal. Edvard Kardelj je bil dosleden revolucionar, realen vizionar in velik graditelj svobode delovnega človeka ter njegovih programskih dokumentov - ustave in zakona o združenem delu. Njegova misel in delo nas zavezujeta, njegovi napotki, ki nam jih je dal, naj bodo vtkani kot njegov delež v naš razvoj socialističnega samoupravljanja, ko gradimo in uresničujemo njegove zamisli.
25 LET PTUJSKEGA MERKURJA
Kdaj enoten emonski design (simbol)?
D TUJ, 21, februarja - Na SOz*11 °*3*s*<u po oblikovanju Or ^ Emona, v katerega se je dobrim letom dni vklju-tudi ptujski Merkur, reno-;lj,ria^ana štajerska trgovska leta’ ki 21. aprila praznuje 25-m 1Co obstoja smo se uvodo-t(A Pogovarjali z novim direk-Ma 6rn delovne organizacije Set/1?11001 Ostroško, ki je po-de1 Poudaril, da se njegov Ern Vn* kolektiv sicer že čuti hek°r?e’ vendar pa da pogreša na _°'ko bolj tesne stike in ne so, adnje enoten emonski deri^ oziroma simbolizacijo, ki vsak>1 kiia enotno prisotna na n;ci 1 trgovini, dopisu, naročil-trai’ .skratka v zunanji in no-usmeritvi sistema
•horie
zaA tojska tekstilna hiša je bila bji tnica Merkurja, v kateri je dela ,V začetku zaposlenih 22 0re,JCev’ danes pa Merkur lizir °re v Ptuju osem specia-?.a. arj'h trgovin, z več deset 0(j , sienimi, ki prodajajo vse do ekstila in elektromateriala dhoaVt0mobilov- Gre za .izre-uspešno delovno organi-
zacijo, ki ima povsem določen razvojni program - nova trgovska hiša - ki je vredna, da jo navkljub nekoliko zavrtemu programu v okviru Emone, čimprej realiziramo. (Več o razvoju ptujskega Merkurja bomo spričo pomanjkanja prostora poročali prihodnjič).
Če se zdaj obrnemo k ljudem, ki so rasli s to delovno organizacijo, nikakor ne moremo mimo bivšega direktorja tovariša Voubnerja, ki je bil skoraj 25 let gibalna sila in praktični ter duhovni vodja razvoja in uspehov ptujskega Merkurja. Škoda le, da je moral spričo bolezni prehitro spreči, sicer pa bržčas še ni izrekel zadnje besede.
Če o sodelovanju s »centralno« Emono, ki v Ptuju še zmeraj ni pretirano prisotna, žal, potem ne moremo mimo dejstva, da je poslovanje z Blagovnim centrom Emone že kar uspešno, s čimer še zdaleč ni rečeno, da bi ne moglo biti tudi boljše. Gre predvsem za željo in potrebo po enotnejšem in močnejšem nastopu
firme oziroma sistema Emone v Ptuju ter v širši okolici, če ne nasploh. Gre tako za izmenjavo strokovnih izkušenj, izbire blaga kot utrjevanja pripadnosti Emoni. Tu smo spet pri uniformiranju oziroma desig-nu in enotni emonski propagandi, ki naj bi imela tako enotne zunanje kot notranje (kvaliteta) simbole prisotne povsod, kjer je.
Emona Merkur je ena redkih naših DO, ki ima praktično v celoti (med drugim) rešen stanovanjski problem svojih delavcev, zato se sproti, kar zadeva to vprašanje, ubada le z novi enoletniki. Vsa čast!
Mirko Murko je eden izmed Merkurjevih 25 letnikov, ki je 25 leti zaposlen pri isti firmi. Mož je poslovodja ene najuspešnejših ptujskih trgovin Volan, ki je svojo delovno pot začel v blagovni hiši. Prodajati je začel vijake, danes prodaja avtomobile, kadar so. Kako nehvaležno je trenutno to delo, vemo vsi, saj mora prodaja-
(Nadaljevanje na 3. str.)
Poslovodni odbor SOZD Emona
Iz delavskega sveta SOZD Emona
strokovnega sveta
LJUBO FILIPAN, dipl. pravnik, roj. 1. 11: 1931 v Ljubljani.
Dosedanje delo: V »Prehrani« sedanji EMONI od 1958 kot pravni referent in kasneje sekretar podjetja.
1967-1970 je bil direktor sektorja trgovine na debelo. 1970 je bil imenovan za pomočnika in 1973 za namestnika generalnega direktorja DO Emona.
Ob reorganizaciji v SOZD 1977. leta je bil imenovan za namestnika generalnega direktorja SOZD Emona, po smrti tov. Nebca pa za v. d. generalnega	direktorja
SOZD Emona.
Član ZK od 1965. Aktivno dela tudi v samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah izven Emone. Med drugim je predsednik izvršnega odbora združenja TOZD trgovine, predsednik Medobčinskega odbora GZS za ljubljansko območje, član Republiškega komiteja IS SRS za trg in cene, podpredsednik košarkaškega kluba Iskra-Olimpija.
IVAN MUHIČ, dipl. pravnik, roj. 20.12.1925 v Zg. Par-tinju, občina Lenart.
Dosedanje delo: 1948-1963 Živinorejsko gospodarstvo, oz, KGP Kočevje, 1963-1970 direktor ekonomsko finančnega sektorja Agrokombinata Ljubljana, od 1970 dalje v Emoni kot direktor direkcije za finančne zadeve in od 1976 pomočnik generalnega direktorja za ekonomske in organizacijske zadeve.
Sedaj član odbora za samoupravljanje pri RSZSS, predsednik Izvršnega odbora Gospodarske banke Ljubljana.
Član ZK od 1950. lta.
MIRAN BLAHA, ekonomist, roj. 28. 3. 1928 v Novem mestu.
Dosedanje delo:	od
1959-1961 sekretar podjetja Kemofarmacija, 1962 upravnik Visoke šole za politične vede, od 1966 v Prehrani kot vodja devizne službe, od 1973 sekretar DO Emona, od 1. 1. 1978 direktor za splošne in samoupravne zadeve SOZD Emona.
Član SKOJ od 1945, ZK od 1948. Deloval od 1948 kot mladinski funkcionar (CK NOJ, CK LMS), od 1961-1964 predsednik občinskega odbora SZDL Ljubljana Bežigrad in nato dve leti član Izvršnega odbora mestne konferenece SZDL Ljubljana, od
1968-1973 je bil predsednik delavskega sveta DO Emona.
BORIS KRISTANČIČ, dipl. ing. gradbeništva, roj. 21. 11. 1931 v Skopju.
Dosedanje delo: 1960-1962 RTV Ljubljana, odgovoren za razvoj Ljubljanskega centra, 1962-1977 direktor Zavoda inž. Stanka Bloudka Tivoli, 1978 direktor za pripravo in izvajanje razvojnih programov SOZD Emona.
Član ZK od leta 1949. V tem času opravlja številne družbenopolitične funkcije, bil tudi član stalnega dela republiške konference ZKS.
Dva mandata je bil predsednik enega izmed odborov stalne konference mest, predsednik športnega društva Olimpija ter opravljal druge funkcije v okviru Krajevne skupnosti in republiške ZTKOS.
(Nadaljevanje s 1. str.)
skupnosti SOZD za leto 1978, ki je razvidno iz tabele II, kolona 5 predloženega materiala, to je plana delovne skupnosti SOZD.
•	Delavski svet SOZD je sprejel predlagani plan dela delovne skupnosti in njen finančni načrt za leto 1979.
•	Razdelilnik prispevkov, ki je predlagan, služi kot orientacija, dokončni razdelilnik bo izdelan na podlagi dokončnih planov TOZD in DO. Obračun za leto 1979 bo pripravljen na podlagi dejanskih rezultatov za leto 1979 s tem, da se bodo razlike obračunale v naslednjem, t. j. 1980. letu.
•	Delavski svet SOZD sprejeme poročilo o zaključnem računu delovne skupnosti SOZD za leto 1978 in daje k njemu soglasje.
Program skupnih akcij in prireditev SOZD v letu 1979 in obračun za leto 1978
Miran Blaha je poda krajšo obrazložitev programa skupnih akcij in prireditev ter nastopov SOZD Emona v letu 1979 s predračunom stroškov, v kateri obrazloži tudi, da je bil prvotni predlog popravljen, ker je bilo na seji poslovodnega sveta dne 6. 2. 1979 sklenjeno, da se v ta program vključi tudi sejme, ki predstavljajo javnosti SOZD EMONA kot celoto (Budimpešta, Trst, Dunaj, Gornja Radgona).
Določitev nadomestil in prejemkov po samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka In delitev sredstev za OD ter skupno porabo
Obrazložitev predloga osebnih prejemkov za leto 1979, ki so bili določeni s sindikalno listo v letu 1978 sta podala Blaha Miran in Fatto-ri Lucijan.
V svoji obrazložitvi je tov. Blaha poudaril, da je znesek regresa za letni dopust 2100 din samo za oblikovanje mase, pri konkretnem znesku pa naj se upošteva socialno stanje delavca, zdravstveno stanje, itd.
Nadalje poudari priporočilo vsem TOZD in DO, da se stroški prevoza na delo in iz dela do zneska 200 din mseč-no ne vračajo, ker bi se le na tak način lahko dosegla skladnost in enotnost povračila teh stroškov v vseh TOZD in DO Emone. Nadalje poda tudi obrazložitev priporočila osebnih dohodkov za poslovodne delavce TOZD in DO.
Na osnovi 80, 82, 83. in 84. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD ter skupno porabo določa delavski svet SOZD za leto 1979 naslednje najvišje zneske povračil izdatkov v zvezi z delom ozir. prejemkov iz sklada skupne porabe:
• Najvišji znesek za topli obrok med delom za leto 1979 je din 442 ali din 17 dnevno.
Konkretni znesek regresa za topli obrok in podrobnejša določila s tem v zvezi predpiše delavski svet TOZD.
•	Najvišji znesek za oblikovanje sredstev regresov za letni dopust za leto 1979 je din 2100 na zaposlenega.
Konkretni znesek in način razdelitve sredstev za regrese za letni dopust določijo delavski sveti TOZD.
•	Jubilejne nagrade za neprekinjeno delovno dobo -TOZD ozir. njenih pravnih prednikih se določijo v naslednjih odstotkih od poprečnega netto mesečnega OD na zaposlenega v gospodarstvu SRS v letu 1978.
-	10 let delovne dobe 60%
-	20 let delovne dobe 90%
-	30 let delovne dobe 120%
1.4. Ob odhodu delavcev v
pokoj, se delavcu izplača nagrada v znesku:
-	delavcu, ki ima 10 do 20 let delovne dobe v višini dveh povprečnih mesečnih OD,
-	delavcu, ki ima 20 do 30 let delovne dobe v višini dveh in pol povprečnih mesečnih OD,
-	delavcu, ki ima nad 30 let delovne dobe v višini treh povprečnih mesečnih OD.
Za delovno dobo v smislu prejšnega odstavka, se šteje za pokojnino vštevna delovna doba.
2.	Delavski svet predlaga delavskim svetom TOZD in DO, da ob določanju ostalih nadomestil in dodatkov iz osebnih dohodkov, povračil v zvezi z delom in prejemkov iz sredstev skupne porabe upoštevajo predlog osebnih prejemkov za leto 1979, ki temelji na stališčih Republiškega sveta Zveze sindikatov in sporazumih dejavnosti.
3.	Delavski svet SOZD daje predlog izhodišč za osebne dohodke poslovodnih delavcev kot priporočilo vsem DO in TOZD v SOZD Emona.
Sklep o obvezni pripravi srednjeročnega plana razvoja za obdobje 1981-1985
Ivan Muhič je podal poročilo o pripravah za srednjeročni plan razvoja za obdobje 1981-1985, poudaril, da se bo treba nanj temeljito pripraviti in bo v zvezi s tem potrebno sprejeti celo vrsto aktov, ki morajo biti med seboj usklajeni. Gre torej za izvajanje sočasnega planiranja.
Na podlagi 30. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. 1. SRFJ št. 6/76), odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 (Ur. 1. SRS št. 22/78);Odloka o zvezni pripravi srednjeročnega plana s prostorskim planom mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 (Ur. 1. SRS 22/78) ter Odlokov ostalih družbenopolitičnih skupnosti na območjih, kjer delujejo organizacije združene v SOZD Emona ter v skladu z določili 5. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD je delavski svet SOZD na pred-
Zap. Naziv oseb. dohodkov.
Predlog
VLADO MIKUŽ, dipl. pravnik, roj. 30.1.1930 v Radgoni.
Dosedanje delo: 1953-1957 sodnik Okrajnega sodišča v Radovljici in Okrožnega sodišča v Ljubljani, 1957-1963 odvetnik v pravni pisarni GZS, 1963-1968 generalni direktor Kompasa, 1968-1969 predstavnik LB v ZRN,
1969-1978 predstavnik Emone v ZRN od tega do 1975 dalje direktor firme Globtrade, Munchen.
Član SKOJ od 1945, ZK od 1948. Od 1944 deloval v mladinski organizaciji, po osvo-boditivi kot član Mestnega komiteja ZMS predsednik Zveze študentov na pravni fakulteti, član Mestne konference ZKS Ljubljana.
Št.	ozr. prejemkov	Kriterij	Osnova	zneska	
		v%		1979	Način določitve
1.	Oseb. doh. pripravnikov'		Povpreč. mes. net. OD na za-		
	- s sred. izob.	73	pos. v gospod. SRS I-IX.1978	;	4.057	Določ. v pravil, o del. OD
	- z višjo izob.	94	din 5.558	5.225	TOZD v % in zneske ni po-
	- z vis. izob.	110		6.114	trebno posebej sprejemati
2.	Delovni čas, če prek. traja:	največ 8				
	- eno do dve uri	največ		445	
	- dve in več ur	16		Sprejme	
				DS TOZD v pravil.,	
				ali s spl aktom	
3.	Dnevnice za služb. pot. v državi in stroški prenoč. - 8-12 ur	3		165	Določeno po čl. 73. skup. spo-
	- nad 12 ur	4,5		250	raz. in sporazum, dejav. Kon-
	- stroški prenoč:				kret. zneske določi DS TOZD
	- z računom	5,5		305	s spl. sklepom
	- brez računa	2,2		122	
	- znižana dnev. 6-8 ur	2,2		122	
4.	Kilometrina	30	cena super benz. din 9,20	2,75	Sklep DS TOZD
5.	Terenski dodatek	največ	din 5.558	111	Sklep DS TOZD
6.	Nadomestilo za loč. življenje	največ	din 5.558	2.223	Komis, za del. razm. TOZD
7.	Povračilo stroškov za prihod na delo in odhod z dela: - delavec prispeva sam		predlog DS SOZD	200	DS TOZD določi konkreten
	- kilometrina, če ni javnih pre-				znesek s strani DS SOZD je
	voz. sred.	10	cena super, benz 9,20 din	0,92	določen le najvišji znesek
8.	Nagrada učencem z učno pogodbo: - I. letnik	20	din 5.558	1.112	Določi FD TOZD v splošnem
	- II. letnik	25	din 5.558	1.390	aktu (lahko prav. o delit.
	- III. letnik	30	din 5.558	1.667	doh. in OD)
	- obvezna in dodat, nagrada skupaj	največ	din 5.558	3.335	
9.	Nagrade učence in študetnom najarnnj din 5.558			1.112	Določi FD TOZD v splošnem
	na praksi	20	din 5.558	3.335	aktu (lahko prav. o delit.
		največ			doh. od OD)
10.	Oblikovanje sklada skupne porabe od minimal. poslov, uspehu	največ 75	din 5.558	4.169	
log tov. Muhiča sprejel naslednji:
o obvezni pripravi in sprejetju srednjeročnega plana razvoja SOZD Emona za obdobje od leta 1981 do leta 1985 in dolgoročnega plana 1986-1995 z elementi do leta 2000.
Imenovanje strokovnega sveta ERC
Jože Pentek, predsednik DS SOZD prečita predlog za imenovanje strokovnega sveta pri delovni organizaciji EO Emona Elektronski center v smislu 19. člena sporazuma o združevanju v SOZD:
V dogovoru s posameznimi temeljnimi oziroma delovni-
Naloge so zlasti:
•	Priprava predloga sporazuma med uporabniki storitev (DO, TOZD in delovne skupnosti) ter izvajalcem t. j. DO Emona Elektronsko računski center o medsebojnih razmerjih glede opravljanja.
•	Sprejema sklepe o izpopolnjevanju obstoječih podatkov in uvajanje novih obdelav, ter določa nosilce za pripravo organizacijskih projektov in izvedbenih programov.
•	Ugotavlja obseg prostih organizacijsko programerskih ter tehničnih kapacitet, s katerimi lahko DO ERC opravlja storitve za koristnike izven SOZD Emona.
•	Sprejema sklepe o organizaciji dela s področja odnosov med uporabniki in izvajalci zlasti glede rokov za do-
Program skupnih akcij in prireditev SOZD
	Plan 1978	Realiz. 1978	Index	Plan 1979	Ind*
1. Skupna propaganda	50.000	89.353,25	178	240.000	268
2. Udeležba na sejmih in razstavah	135.000	179.925,00	133	943.000	524
3. Skupni reklamni ele-	170.000	442.420,20	250	435.000	98
4. Oglaševanje	240.000	407.521,15	169	301.000	74
Skupaj reklama in propaganda	595.000	1,119.219,60	188	1,919.000	171
5. Stroški reprezentance	830.000	886.906,85	107	710.000	80
6. Stroški informiranja	565.000	1,075.630,80	190	1,230.000	114
7. Stroški delovanja samoupravnih organov in DPO	270.000	256.442,15	95	380.000	148
8. Drugi materialni stroški	1,059.000 1,506.010,25		142	2,055.000	136
9. Dnevnice in potni stroški	100.000	67.549,30	67	50.000	74
10. Članarine poslov, združenjem	70.000	142,240.000	204	50.000	35
11. Amortizacija	osnov, sred. del. skupnosti	420.000	382.932,25	91	462.000	130
SKUPAJ:	3,909.000 5,436.931,20		139	6,856.000	126
mi organizacijami predlagamo, da delavski svet imenuje v strokovni svet naslednje člane:
a7 iz DO Elektronsko računski center (izvajalec storitev):
1.	Ščeglovski Vlado - tehnični vodja
2.	Zupančič Svetozar - samostojni organizator
3.	Tičar Peter - samostojni organizator
4.	Soklič Marjan - samostojni organizator
b) iz OZD uporabnikov:
1.	Papler Mira - vodja organizacijsko revizijske službe SOZD Emona,
2.	Kern Franc - finančni direktor DO E-Blag. cent.
3.	Brišnik Vlado - pomočnik direktorja Interne banke Emona,
4.	Trobentar Dominik -glavni računovodja DO E-Merkur,
5.	Jaklič Uroš - finančni direktor DO E-Commerce,
6.	Slavič Heda - računovodja Do Agroemona,
7.	Pogačnik Stane - računovodja Hotel Slon,
8.	Pene Sonja - računovodja MIZ.
Člani strokovnega sveta se izvolijo za dobo štirih let in izmed sebe izvolijo predsednika.
Delavski sveti OZD, kateri člani so imenovani v strokovni svet, lahko za njih imenujejo še namestnike.
Ludvik
Vrbančič,
direktor
Siavije
Maribor - Prvega februarja je prevzel krmilo hotela Slavi ja v roke Ludvik Vrbančič, ekonomist, ki je bil do 1974. leta, ko je odšel na Nizozemsko za predstavnika turistične zveze Jugoslavije, pomočnik direktorja hotela Slavija.
stavo vhodne dokumentacije in rokov za posamezne vrste obdelave, nadalje rokov glede priprave organizacije in programov za nove obdelave, določa prednostni vrstni red priprave organizacije, programov in obdelave kadar je to potrebno.
•	V cilju racionalizacije sprejema sklepe in predloge o poenotenju dokumentacije in obdelave na vseh tistih področjih, ki so lahko ali morajo biti urejena za vse TOZD ozir-DO v sestavi SOZD Emona.
•	Določa obliko in vsebino tistim vhodnim in izhodnim dokumentom, ki se uporabljajo za več TOZD ozr. DO ter določa naklado za obrazce, ki se masovno uporabljajo.
•	Proučuje uporabnost in smotrnost posameznih izhodnih dokumentov in daje predloge za racionalizacijo na tem področju.
•	Pripravlja predloge letnih načrtov obdelav in predloge pogodb za izvajanje sporazuma med uporabniki in izvajalci.
•	Posreduje v sporih med TOZD uporabniki in izvajalci (če do sporazuma ne pride, odloča o tem arbitraža).
•	Razpravlja o razširitvi tehničnih kapacitet.
•	Opravlja druge naloge, ki zadevajo organizacijsko tehnična vprašanja elektronske obdelave podatkov.
Strokovni svet sprejema sklepe soglasno. V primeru nesoglasja odloči o zadevi delavski svet SOZD.
Strokovni svet si po potrebi s poslovnikom natančneje določi način svojega dela.
DRUGI O NAS
POLITIKA, Beograd,
10.	februara 1979
KAVADARCI - Potpisan je dogovor AK »Tikveša« i največe slove-načke organizacije Emona o isp°" ruci više od sto hiljada vagona stonog grožda i isto toliko vina iz oz-natog makedonskog vinogorja za potrebe slovenačkog tržišta.
L. T-
Opomba uredništva: Po vsej verjetnosti gre za več sto ton grozdja in ne vagonov, saj bi se Slovenci če bi šlo za »več tisoč vagonov- grozdja in prav toliko vina založili za več desetletij v naprej.
Ekonomska Politika,
Beograd:
KAVADARCI - Pored dogovora 0 zajedničkim ulaganjima, Agr°' kombinat »Tikveš« iz Kavadarac«1 i Emona iz Ljubljane potpisali su dogovor o poslovno-tehničkoj sa' radnji. Posredstvom ljubljanske Emone Agrokombinat »Tikves" plasirače na siovenačko i inostran8 tržišta desertno grožde kao i neke vrste vina.
Beograd, 5. februara 1979
Kdaj enoten emonski design (simbol?)
(Nadaljevanje s 1. str.)
ti nekaj, česar ni, če o rezervnih delih ne govorimo posebej. Trgovec po srcu in prepričanju navkljub vsemu ohranja zaupanje pri stalnih kupcih ter
Slavko Koštomaj, 25 let zvest ptujskemu Merkurju
jim pomaga koliko in kjerkoli more. Kje so časi, ko smo imeli avtomobilov na izbiro? Kupci so prihajali in po dva tri dni razmišljali, kakšne barve škodo bi si kupili, pravi malce zasanjano in z grenkobo v glasu. »To nas prodajalce razjeda,« pravi.
Marjan Ostroško, direktor DO Emona Merkur Ptuj
Petindvajsetletnik ptujskega Merkurja je tudi poslovodja trgovine Tehnika Slavko Koštomaj, ki je lani ustvarila za 4,4 milijarde prometa pri 14 zaposlenih. Mož je ljubitelj zastavic, simbolov proizvajalcev in trgovin, sicer pa zavzet deloven trgovec, ki živi z Merkurjem četrt stoletja. Tudi on je začel delati v ptujski veleblagovnici in sicer na oddelku za elektrotehniko, ki je njega dni premogla nekaj žarnic, kadar so bile (vsaka primerjava z današnjimi dnevi je zgolj slučajna) in stikal, danes pa ima reci in piši vsak dan na zalogi okoli 1200 elektrotehničnih artiklov.
Adolf Kokol, predsednik sindikata nam je o dejavnosti sindikalne organizacije Emona Merkur dejal: »Skušamo držati korak z našim programom, ki smo si ga začrtali in moram [oči, da nam kar uspeva. Aktivni smo na področju rekrea-cije in športa, saj prav tu lahko
Direktor sem bil skoraj 25 let
združimo prijetno s koristnim. Imamo kegljaški krožek. Na stezi, ki jo imamo vsak ponedeljek v zakupu pridno vadi 28 moških in 12 žensk. Delaven je tudi foto krožek, štirje naši člani sodelujejo v tambura-škem zboru v okviru DPD Svoboda v Ptuju. Na občinskih športnih igrah sodelujemo v kegljanju, košarki in malem nogometu, v šahu pa smo prvaki Ptuja.
Za oddih imamo že tretje leto v zakupu na otoku Rabu 18 ležišč, ki jih naši delavci lahko koristijo od 1. julija do 5. septembra. Poskrbeli smo tudi za čoln, plinske kuhalnike in pribor za kampiranje, letos pa nameravamo zakupiti še dve prikolici v Premanturi pri Puli, kjer si bodo, tako žele, dopustniki sami kuhali. Lani so se naši športniki udeležili letnih •športnih iger Emone, letos pa že tudi zimskih.«
Predsednica osnovne organizacije ZSM’Jožica Kozina, se je z delom mladih tudi pohvalila. Priskočijo na pomoč povsod kjer je potrebno. Posebno tesno sodelujejo s sindikalno organizacijo. Lani se je pohoda »Po poteh revolucije« iz Mostja v Kidričevo udeležilo 20 mladincev. Na občinski
delovni akciji pri gradnji šolskega centra je sodelovalo 12 mladincev, Srečko Lah pa je bil kot brigadir na zvezni delovni akciji v Brkinih. Na republiški delovni akciji je 12 mladincev pomagalo graditi vodovod v Slovenskih goricah in v Halozah.
Tarejo pa jih tudi težave, kot naprimer deljen delovni čas mladih delavcev ter oddaljenost domov do kraja zaposlitve, saj se pretežni del zaposlenih vozi na delo z avtobusi. Če ne gre drugače pa se kar med delom dogovore na »letečih« sestankih.
Skupaj s sindikalno organizacijo bodo letos ko praznujejo 25-letnico obstoja delovne organizacije pripravili slovesno proslavo.
Franc Damiš, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov in poslovodja prodajalne »Jasmin«:
»V naši osnovni organizaciji Zveze komunistov nas je 22 od tega 8 žensk. Pretežno so to mlajši delavci. Letos nameravamo sprejeti še dva v članstvo ZK. Predvsem skušamo biti aktivni pri izobraževanju naših delavcev in kadrovski politiki! Trenutno skušamo na najbolj ustrezen način sodelovati pri obravnavanju in sprejemanju zaključnega računa za preteklo leto, da bodo naši delavci res smotrno odločali o delitvi ustvarjenega dohodka, da bodo seznanjeni z izhodišči za gospodarski načrt, s predvidenimi investicijami ter politiko osebnih dohodkov.« Vladimir Purg, poslovodja poslovalnice »Zvezda« je jubilant, 25 let je zvest Merkurju. Pravi, da je najbolj zadovoljen takrat kadar ima dovolj pestro izbiro blaga, da ga ponudi kupcem. Najtežji dnevi, pa so bili tako meni ob prehodu leta 1965 na 1966, ko je bilo kritično pomanjkanje volnenih tkanin in ni bilo kaj prodajati. To je pa za dobrega trgovca hudo.
E-Informator
Upokojenci Emone
Sporočamo vam, da so v letu 1978 umrli naslednji člani:
ERZAR Franc, Ljubljana in Pestotnik Franc, Radomlje. Oba sta bila člana vzajemne pomoči, vendar nista preživela karenčne dobe od vpisa v članstvo BVP in nista prejela posmrtnine zaradi prezgodnje smrti.
Posmrtnino pa so prejeli svojci za umrle člane:
RAMOVŠ Anico; 4.310.00 din,
FURLAN Lojze; 4.370.00 din,
MARINČ Anton; 4.420.00 din,
V letu 1979 je umrl PRETNAR Stanko, za kar so svojci že prejeli din 4.420.00.
Člani vzajemne pomoči bodo v najkrajšem času prejeli položnice za umrle v letu 1978 v znesku din 30,00. (trideset dinarjev). Za preminulega člana v letu 1979 pa prejmejo položnico za plačilo po prvem pol-
Ptuj, 25. februarja - Delček pustnega vzdušja v Ptuju. Poleg kurentov - med njimi so tudi Merkurjevi Emonci - srečate na ptujskih ulicah tudi pokače, kopjaše, piceke, rusle, orače in druge maske, ki so, kakor katere tudi kulturna dediščina in etnološka zanimivost predpetovij-skih časov, kar posebej velja za kurente ali korante (na sliki).
Foto: M. Koren
■ E-INFORMATORJEVA POTROŠNIŠKA AKCIJA
Zares, kupci so zadovoljni
Ljubljana Koseze, 26. februarja - Potrošniki, ki kupujejo v našem najmodernejšem E-centru v Kosezah, ugotavljajo: da je ta naša samopostrežnica (proti pričakovanjem) izredno dobro založena z vsemi vsakodnevnimi živili, razen da pogrešajo slaščičarno, cvetličarno, izdelovalnico ključev, kakor smo ugotovili na sestanku potrošnikov, predstavnikov potrošniškega sveta KS Koseze, delovnega kolektiva te samopostrežnice, ki smo ga organizirali na pobudo E-Informatorja.
let ju 1979, seveda v višini, kolikor bo v tem času še upravičencev.
Vplačilo za leto 1978 se je zakasnilo, ker je SDK izdal nove položnice in jih naša interna banka še nima na zalogi.
Iz zgornjega pregleda je razvidno, da so člani prejeli višji znesek zato, ker se je med tem časom število članov povečalo.
Zato vas še enkrat pozivamo v skupnem interesu, da pristopite k vzajemni pomoči.
	
Nataša Pisek
Nataša Pisek iz Kosez, ki je poleg rednega poklica še gospodinja in mati;
»Kupila sem kruh, mleko, čokolado in kavo. Vse sem dobila, tudi kavo, ki jo v mestu ni dobiti. Stanujem v neposredni bližini našega centra in le katerikrat kupujem v mestu, tako spotoma. Se mi ne izplača nositi polne vrečke iz mesta, ko pa dobim takorekoč pred vrati vse, kar potrebujem. Naša samopostrežnica je res dobro založena s špecerijo, celo igrač je dovolj. Katerikrat pogrešam le otroško konfekcijo, pa se zaradi tega ne jezim preveč. Kar se tiče izbire mesa, kruha in podobnega blaga pa resnično nimam pripomb. Ob konicah so sicer pri kruhu in v mesnici vrste, a se kar hitro pomikamo naprej. Tudi če pridem po večjem nakupu z avtomobilom, nimam problema glede parkiranja, saj je parkirišče dovolj veliko.
Breda Noč, stanuje v terasastih blokih v neposredni bližini samopostrežnice. Ker skrbi za 4 člansko družino je prišla po »dnevno nabavo«.

.....................——
Volan, ena najuspešnejših Merkurjevih trgovin v Ptuju
»V Emoninem centru kupujem že od vsega začetka ko so ga odprli. Kupila sem kruh, mleko, jajca, solato sedaj pa grem, da kupim še 10 dek kave - če jo bom še dobila. Prodajajo jo na oddelku za informacije, kar je prav saj jo tako dobi čim več kupcev. V mestu jo je že zmanjkalo.
Z nakupi v koseškem centru Emone sem zelo zadovoljna. In tako pri roki je, do doma imam le dobrih 100 metrov. Skoraj vse kar potrebujem za gospodinjstvo kupujem tukaj. Le sedaj, ko bo pomlad me bo pot zanesla na živilski trg. Bolj zaradi užitka kot iz potrebe, saj veste kako lepo izbiro imajo, več se oči napasejo kot pa gre v košaro. Kaj bi storila jaz, da bi bila trgovina boljša? Skoraj nič mi ne pride na misel. Zadovoljni smo, tako z izbiro kot kvaliteto. Vozički so se nam od vseqa začetka zdeli preveliki, sedaj pa smo se na njih navadili. Če skočim mimogrede le po »kalodont« ali pasto za čevlje, grem brez njega, pa zaradi tega še nikoli nisem imela kakšnih neprijetnosti. Kar zaupajo nam. Prodajalke so vljudne in ustrežljive ter prijazne. Rada grem kupovat, samo poglejte kakšno izbiro imajo. Koliko vrst kruha, sirov, premazov in sploh je izbira takšna, da človek vedno še kaj kupi, ne le tisto, po kar je prišel.«
»Krajevna skupnost in potrošniški svet sta sodelovala že pri načrtovanju trgovine v Kosezah«, je dejal Vili Račič, predsednik potrošniškega sveta v Krajevni skupnosti Koseze.
»Zagotovo lahko tudim, da imamo prav zaradi našega sodelovanja krajani takšno trgovino kakršno smo si želeli. Brez komplimentov Emoni lahko rečemo, da je Emona center edinstven primer nove sodobne trgovine. Krajani so želeli, da bi bila v kletnih prostorih samopostrežna restavracija ali da bi se zgradil prizidek. Tudi majhna gostilnica s toplimi obroki je bila želja. Emona je resnično našim željam prisluhnila in nam v kolikor je bilo mogoče tudi ustregla. Skoraj ničesar in kar bi krajani zamerili trgovini razen morda delikatesnemu oddelku kjer nastaja dolga vrsta kupcev tistih, ki čakajo za sveže meso in tistih, ki bi radi kupili le delikatese, ter morda katerikrat premajhni izbiri sveže zelenjave. Pogrešamo tudi usluge drobnih dejavnosti kot naprimer izdelovalca ključev, specializirano cvetličarno, kmalu bo 8. marec pa so še rojstni dnevi in podobne prilike, urarja nimamo in še in še bi lahko našteval. V naših terasastih blokih imamo za okoli 1.800 kv. metrov praznih lokalov a kaj ko ni interesentov če pa so oddideji ko zvedo za ceno ki je od 12 do 13.000 din za kvadratni meter.
Koseze se izredno hitro razvijajo. Sedaj je že 14 terasastih blokov s 50 stanovanj v vsakem do 1981 leta jih bo že 20 več tako, da bo štela vas I in vas II kot jih imenujemo že 12 tisoč prebivalcev. Kot kupec sem prepričan, da bo takrat vekiki Emona center očitno premajhen. Že sedaj hodijo sem tako zaradi pestre izbire blaga in parkirišča kupovat krajani iz Rožne doline, Bežigrada, Zgornje Šiške, Pržana, Dravelj in celo iz Most.«
Da je temu res tako smo se ko smo se sprehodili skozi trgovino.
Anton Zemljič je na Viču doma, a kupuje v Kosezah. Po trgovini je vozil voziček, ki je bil že dobro naložen.
»Nisem prvič tukaj. Če pridem vse dobim. Tu je celo boljše kot v Maximarketu. Poglejte, kompota iz ananasa nisem dobil v mestu in peteršilj, le poglejte ga,« je hitel »slikal bi ga lahko. In kakšna je izbira vin, le na te zamaške se jezim ker ne zapirajo dobro. Zadnjič sem moral zavreči dve steklenici, vino je bilo zanič. Tudi meso kupujem tu v Kosezah. Čeprav stanujem na Viču v Jamovi pridem sem ker imamo dobre avtobusne zveze.
Prijetno je kupovati če lahko izbiraš.«
Da je z nakupi v E-centru zadovoljna, je potrdila tudi Majda Ožu-ra iz Kosez in brata Marjan in Matija Vidmar, ki sicer stanujeta na Vrhovcih a kupujeta v Kosezah.
Zadovoljna sta nam kazala banane in kavo, ki sta jo zaman iskala po ljubljanskih trgovinah. Boris Koren iz Goriške ulice pri Litostroju je povedal: »Tu kupujem vsak drugi dan odkar so odprli samopostrežnico. Pripeljem se z avtomobilom, parkiram brez težav, pripeljem do avtomobila in odpeljem domov. Vedno dobim vse, če kaj ne najdem, mi prodajalke prijazno povedo ali pokažejo kje je kakšno blago.«
Vojko Vovk s Kosez: »Enkrat tedensko prihajam po nakupih, z avtom seveda, saj je »fasunga« kar zajetna. Nikoli pa ne prihajam ob sobotah in vedno malce kasneje, tako okoli 18 ure. Takrat ni vrst pri blagajnah. Kot krajan pogrešam pralnico, cvetličarna sicer je, a je še vedno premajhna, pa še kakšne druge majhne uslužnostne dejavnosti pogrešamo.«
Tako krajani in občani, poslo-vodkinja Marija Jakličeva,katere nemajhna zasluga je, da krajani o E-centru govore le dobro, je dejala:
Vili Račič
»Ponudimo vse, kar potrošnik išče. Zadovoljna sem, da imam glede izbire blaga proste roke. Kdaj pa kdaj tudi tvegamo, tipamo, ker je to nujno. S potrošnikim svetom že vedno sodelujemo. Knjiga pripomb je že lep čas prazna - brez pripomb in predlogov.« Takšen je bil naš prvi obisk in razgovor s krajani, potrošniškim svetom in delavci naše trgovine. Prvi a ne zadnji. Obiskali bomo tudi druge Krajevne skupnosti ter se pogovarjali s kupci, predstavniki Krajevne skupnosti in delavci naše trgovine. Morda so prav taki razgovori skrita formula s katero bovo izboljšali ponudbo v naših prodajalnah.
ZVONE GJURIN
■ ŠPORT IN REKREACIJA
VI. zimske igre Emone
V veleslalomu in smučarskih tekih nastopilo 205 Emonk in Emoncev - V družinskem veleslalomu 22 družin - Prehodni pokal osvojila TOZD Emona Maloprodaja.
Kranjska gora, 18. februarja - Na zasneženih strminah Podlesa v Kranjski gori so na 8. zimskih športnih igrah Emone pomerili moči in znanje smučarke in smučarji naših temeljnih delovnih organizacij ter se potegovali za zlato, srebro in bron.
V veleslalomu .je nastopilo 170 tekmovalcev, v smučarskih tekih je nastopilo 35 tekačic in tekačev, v družinskem veleslalomu pa se je po strminah pognalo kar 22 družin s svojimi Emončki, lani le 12 družin.
Posebno razveseljvi je dejstvo, da so letos prvič tekmovali tudi tekmovalci iz DO
Emona Posavlje, DO Emona Merkur Ptuj, DO Jestvina Koper in TOZD Hoteli Bernardin.
Najuspešnejši so bili tekmovalci iz TOZD Emona Maloprodaja, ki so osvojili največ
pokalov in kolajn, imeli pa so tudi največ navijačev, kar s petimi avtobusi so se pripeljali v Kranjsko goro in vneto navijali za svoje tekmovalce. Uspeh ni izostal.
Slavnostni zaključek iger in razglasitev zmagovalcev je bil v hotelu Kompas, kjer je predsednik poslovodnega odbora Ljubo Filipan podelil zmagovalcem pokale in odličja.
Vsi udeleženci družinskega veleslaloma se prejeli praktična darila, ki so jih prispevale naše delovne organizacije:
TOZD Centromerkur - prodaja na malo, TOZD Maloprodaja, hotel Slon in Union iz Ljubljane, Zdravilišče Ča-teške toplice, DO Blagovni center, Globtour, Emona Merkur, Merkur iz Ptuja, TOZD Maximarket, Prašičereja iz Ihana, te Poljedelstvo - govedoreja iz Domžal.
Najhitrejše, najlepše in ene najmlajših Emonk s smučarskimi medaljami
REZULTATI:
ŽENSKE - kategorija A
1.	Papler Majda
2.	Černe Milena
3.	Baudaš Zdravka
4.	Tancer Sonja
5.	Lukančič Marta
6.	Kokal Nada
7.	Gluhak Magda
8.	Savič Milena
9.	Jelovčan Simona
10.	Štubler Betka
11.	Tola Metka
12.	Štrumbel Ivica
13.	Lipič Cvetka
Diskvalificirane:
Polak Silva Rogelj Dragica Zorman Anica
ŽENSKE - kategorija B
1.	Bižal Mirjam
2.	Branisel Sonja
3.	Matičič Vesna
4.	Težak Mira
5.	Sušnik Meta
6.	Stopar Anica
7.	Čebašek Veronika
8.	Rome Irena
9.	Kern Ana
10.	Magušar Irena
11.	Koren Marija
Diskvalificirane:
Škafar Vlasta Kregar Ivana Švigl Alenka
Odstop:
Šenk Tatjana
ŽENSKE - kategorija C
1.	Benedičič Cilka
2.	Žust Andreja
3.	Škerjanc Minka
4.	Aljančič Nada
TOZD Maloprodaja TOZD Maloprodaja TOZD Centromerkur
TOZD Maximarket TOZD Centromerkur TOZD Maloprodaja DO Emona Commerce DO Emona Merkur Ljubljana TOZD Maloprodaja TOZD Centromerkur TOZD Maximarket DO Emona Blagovni center DO Emona Globtour
TOZD Centromerkur DO Emona ERC TOZD Maloprodaja
DO Emona Commerce DO Blagovni center DO Emona Commerce
SOZD Emona DO Emona Inženiring TOZD Maloprodaja TOZD Maloprodaja DO Emona MIZ TOZD Centromerkur DO Emona Commerce DO Emona Merkur Ptuj
DO Emona MIZ TOZD Maloprodaja DO Emona Commerce
DO Emona Blagovni center
TOZD Maloprodaja DO Emona ERC TOZD Prašičereja
DO Emona Commerce
35.41
38.12
38.79
41.99
43.74
45.97
47.30
49.71
53.53
56.86
57.56
59.19
1,24.99
39.81
44.16
45.01
46.41
49.54
51.20
51.29
55.68
1,03.16
1,06.40
1,62.58
37.48
41.84
48.11
1,08.20
18.	Golob Sergej
19.	Žerovc Bojan
20.	Bartol Stane
21.	Fabjan Božidar
22.	Kogoj Bojan
23.	Zakrajšek Ludvik
24.	Hlačar Matjaž
25.	Paternost Andrej
26.	Milavec Sašo
27.	Lipužič Iztok
28.	Javornik Franci
29.	Štefančič Franc
30.	Žvab Marjan
31.	Brglez Brane
32.	Kadunc Igor
33.	Štambuk Igor
34.	Šuštaršič Edo
35.	Ogorevc Franc
36.	Anžin Janez
37.	Kafol Matija
38.	Šivic Niko
39.	Godec Janez
40.	Pevec Tomaž
41.	Pešec Vilko
42.	Petrič Ljubo
43.	Žorga Igor
44.	Ambrož Izidor
45.	Grajš Marjan
46.	Speclin Tone
47.	Jevnikar Bojan
48.	Gluhak Milan
Odstopili:
Koleša Tone Žunič Dušan Sosič Brane Istenič Boštjan Jerman Igor Prešeren Miro Cvetko Brane Rojc Brane Žunko Franc Podlogar Bojan Kovačič Vojko
MOŠKI - kategorija B
1.	Bukovec Matjaž
2.	Cerar Vasja
3.	Petkovšek Peter
4.	Bračun Dušan
5.	Salamon Andrej
6.	Keršič Fred
7.	Turk Rajko
8.	Pinterič Zvone
9.	Valenci Aljoša
10.	Bele Ciril
11.	Rutar Franc
12.	Černe Dušan
13.	Cepak David
14.	Juvane Boris
15.	Tihelj Rado
16.	Tratnik Vasja
17.	Nahberger Janko
18.	Jereb Tone
19.	Kos Vojko
20.	Bahar Janez
21.	Godler Jernej
22.	Kovač Srečo
23.	Novak Ludvik
24.	Accetto Andrej
25.	Plevel Feliks
26.	Mlinarič Davorin
27.	Rus Janez
28.	Kovač Janez
29.	Železnikar Emil
30.	Zupan Stane
31.	Eržen Dušan
32.	Jankovič Franc
33.	Loj o Dušan
Odstopili:
Dolenc Primož Oblak Janez Zgonc Alojz Macarol Borut Ostanek Božo Kosmač Borut Posavec Ivan •
Krušnik Ivan
MOŠKI - kategorija C
1.	Zimšek Alojzij
2.	Bricelj Janez
3.	Colja Emil
4.	Zevnik Oton
5.	Arhar Milan
6.	Potokar Marko
7.	Vreme.c Andrej
8.	Drobnič Alojz
9.	Zupančič Boris
10.	Gričar Alojz
11.	Ziherl Jože
12.	Vesel Stane
13.	Brodarič Franc
14.	Kos Janez
15.	Debeljak Peter
16.	Štok Marjan
17.	Hren Janez
18.	Filipan Ljubo
19.	Južnič Ivan
20.	Gregorinčič Adolf
21.	Pavli Vlado
22.	Juričev Ivo
23.	Omerzo Henrik
Diskvalificiran:
Krevs Anton
MOŠKI - kategorija D
1.	Selan Branko
2.	Štirn Jurij
3.	Krivec Lucijan
4.	Podboršek Dane
5.	Erlih Egon
TOZD Supermarket Maribor DO Emona Globtour TOZD Maximarket DO Emona Blagovni center DO Emona Blagovni center TOZD Maximarket DO Blagovni center DO Emona Globtour TOZD Maloprodaja DO Emona Globtour TOZD Maloprodaja DO Emona Blagovni center TOZD Maximarket TOZD Hotel Slon DO Emona Inženiring DO Emona Blagovni center DO Emona Commerce DO Emona Posavje DO Emona MIZ TOZD Maximarket TOZD Poljedeljstvo-goved. TOZD Maximarket DO Emona Blagovni center DO Emona Merkur Ptuj TOZD Maximarket TOZD Poljedelstvo-goved. DO Emona MIZ TOZD Maloprodaja TOZD Hotel Slon TOZD Maloprodaja TOZD Hotel Union
TOZD Hotel Slon DO Emona ERC DO Emona MIZ TOZD Maloprodaja TOZD Maximarket DO Emona Commerce DO Emona Blagovni center TOZD Hotel Union DO Emona MIZ TOZD Maximarket DO Emona Posavje
DO Emona Commerce DO Emona MIZ DO Emona Commerce
TOZD Poljedeljstvo-goved. DO Emona Blagovni center DO Emona Commerce TOZD Maloprodaja DO Emona Blagovni center DO Emona ERC TOZD Centromerkur TOZD Maloprodaja DO Emona Blagovni center DO Jestvina Koper DO Emona Commerce DO Emona Inženiring DO Emona Inženiring DO Emona Merkur Ptuj DO Emona Blagovni center DO Emona Blagovni center DO Emona Inženiring DO Emona Inženiring TOZD Poljedeljstvo-goved. TOZD Centromerkur DO Emona Merkur Ljubljana DO Emona Blagovni center SOZD Emona DO Emona MIZ TOZD Hotel Union TOZD Hotel Slon DO Emona MIZ TOZD Centromerkur TOZD Hotel Slon TOZD Hoteli Bernardin
TOZD Hotel Union TOZD Hotel Union TOZD Centromerkur DO Emona Commerce DO Jestvina Koper DO Emona Globtour DO Emona MIZ DO Emona Blagovni center
TOZD Maloprodaja TOZD Hotel Union DO Emona Inženiring
TOZD Maloprodaja DO Emona Inženiring DO Emona Blagovni center DO Emona ERC TOZD Poljedeljstvo-goved. DO Emona Blagovni center DO Emona MIZ DO Emona Blagovni center TOZD Hotel Slon DO Emona Blagovni center DO Emona MIZ TOZD Hotel Union DO Emona Commerce DO Kmetijska kooperacija SOZD Emona TOZD Hoteli Bernardin TOZD Centromerkur DO Emona Globtour TOZD Hotel Union DO Emona Posavje
TOZD Maloprodaja
DO Emona Globtour DO Emona Globtour TOZD Prašičereja
DO Emona Commerce DO Emona Blagovni center
52.84
52.98
53.38
53.61
54.15
54.34
56.35
57.41 57.58 57.73
58.42 59.14 59.17
1,00.73
1,03.06
1,03.08
1.03.41
1.05.14 1,06.00 1,07.81 1,08.24
1.16.15 1.17.95 1,20.29
1.26.42 1,28.46 1,41.55 1,45.73 1,53.57 1,56.14 2,01.94
44.12
45.90
46.10
49.23
49.36
49.43
49.65
51.08
51.69
51.94
52.07 52.31 52.42 52.52 53.63 54.74
55.14 55.79
57.07 57.68 58.19 58.56 59.00
59.15 1,00.77 1,01.69 1,01.71 1,02.53 1,06.97
1.07.87 1,08.15
1.10.88 1,12.86
38.11
38.13 39.41
39.53
39.60
40.14 40.57 40.84 40.90
41.11 41.43
41.71 41.80 43.16 45.79
48.71
50.65 53.39
53.60
55.66
57.72
61.12 1,01.07
40.75
42.13
44.70
1,03.31
1,04.09
Diskvalificirane:
Bregar Hilda Vidigaj Julka Rotar Iva Ocvirk Jana Ahačič Nada
MOŠKI - kategorija A
1.	Lautižar Franci
2.	Krašovec Iko
3.	Vodnjov Franci
4.	Peterca Ivo
5.	Jerko Franci
6.	Petrovčič Tone
7.	Jovanovski Rado
8.	Omahen Bojan
9.	Pirc Božo
10.	Praprotnik Bojan
11.	Gašperlin Miran ■
12.	Prostor Jože
13.	Križnar Goran
14.	Hudnik Boris
15.	Bergant Edo
16.	Semolič Aleš
17.	Pevc Tomaž
DO Emona Blagovni center DO Emona Blagovni center TOZD Prašičereja DO Emona Commerce DO Emona Blagovni center
TOZD Maloprodaja TOZD Centromerkur DO Emona Globtour
DO Kmetijska kooperacija DO Emona Blagovni center TOZD Maximarket TOZD Supermarket Maribor TOZD Maloprodaja DO Emona MIZ Interna banka
DO Emona Merkur Ljubljana DO Emona Blagovni center DO Emona Globtour DO Emona Blagovni center TOZD Maximarket DO Emona Merkur Ljubljana DO Emona Blagovni center
42.87 44.50 45.81
47.99 48.11
48.99 49.21 49.46 49.95
49.99 50.13
50.55
50.99
51.68
51.68
51.88 52.17
Pomembno je nastopiti in zdržati, ne samo zmagati!
ŽENSKE EKIPE	Negativne točki
1.	Maloprodaja	2
2.	Emona Commerce	5
3.	Centromerkur	12
4.	Blagovni center	14
MOŠKE EKIPE
1.	Maloprodaja
2.	Blagovni center
3.	MIZ
4.	Emona Commerce
5.	Globtour
6.	Centromerkur
7.	Inženiring
8.	Poljedeljstvo-govedoreja
9.	Hotel Slon
10.	Hotel Union
9
14
21
22
24
30
49
61
70
78
SKUPNO
1.	TOZD Maloprodaja
2.	DO Emona Commerce
3.	DO Emona Blagovni center
4.	TOZD Centromerkur
REZULTATI DRUŽINSKI VELESLALOM
1. Benedičič	1,06.2
2. Vidigaj	1,17.1
3. Žust	1,18.7
4. Krivec	1,26.4
5. Aljančič	1,26.8
6. Filipan	1,27.8
7. Vremec	1,29.0
8. Zimšek	1,33.0
9. Stopar	1,42.3
10. Škafar	1,43.4
11. Nograšek	1,46.8
12. Zupančič	1,52.5
13.	Nahberger	1,53.0
14.	Magušar	1,56.6
15.	Ostanek	1,71.3
16.	Ziherl	1,72.3
17.	Cerar	2,37.1
18.	Koren	2,45.6
19.	Semolič	3,15.8
Diskvalificirani:
Cepak
Izven konkurence:
Tihelj	1,18.5
Gregorinčič	1,20.8
REZULTATI:
ŽENSKE - kategorija A
1.	Polak Silva 2.	Grašič Mirka 3.	Lukančič Marta 4.	Černe Milena 5.	Hudnik Marta 6.	Štubler Betka 7.	Kaisersberger Marjana	TOZD Centromerkur TOZD Maloprodaja TOZD Centromerkur TOZD Maloprodaja TOZD Centromerkur TOZD Centromerkur DO Emona Blagovni center	5,49.54 6.03.45 7,50.02 9,08.71 9,14.19 9,15.07 9,15.52
ŽENSKE - kategorija B		
1.	Vidigaj Julka 2.	Rotar Iva 3.	Oman Vida 4.	Ahačič Nada	DO Emona Blagovni center TOZD Prašičereja TOZD Maloprodaja DO Emona Blagovni center	7,54.84 8,00.30 10,59.91 11,15.32
MOŠKI - kategorija A		
1.	Lavtižar Franci 2.	Bele Ciril 3.	Gruden Srečko 4.	Krašovec Iko 5.	Petavc Rado 6.	Baš Viktor 7.	Ružič Boris 8.	Puterle Janez 9.	Eržen Dušan 10.	Rutar Franc 11.	Erlah Janez 12.	Kontrec Drago	TOZD Maloprodaja TOZD Centromerkur TOZD Hotel Slon TOZD Centromerkur TOZD Hotel Slon TOZD Centromerkur TOZD Prašičereja DO Emona Blagovni center TOZD Centromerkur TOZD Maloprodaja TOZD Maloprodaja TOZD Maximarket	11,56.47 11,57.86 12,03.10 12,39.01 12,44.49 12,52.44 13,50.78 14.24.43 14,31.89 14.36.43 19,16.41 20,45.20
MOŠKI - kategorija B		
1.	Lojo Dušan 2.	Groznik Pavel 3.	Kramar Anton 4.	Mrdjen Marjan 5.	Colja Emil 6.	Prostor Jože 7.	Setnikar Franc 8.	Zgonc Alojz 9.	Srdarev Vinko	TOZD Hoteli Bernardin DO Emona Merkur Ljubljana DO Emona Blagovni center TOZD Maloprodaja DO Emona Inženiring DO Emona Blagovni center TOZD Centromerkur TOZD Centromerkur TOZD Hotel Union	12,07.12 13,25.1’ 15,13.35 15,37.34 15,50.53 15 57.01 16.06.39 17,00.43 22,31.6°
SKUPNO	Negativne točke	
1.	TOZD Maloprodaja	7	'
2.	TOZD Centromerkur	10
3.	DO Emona Blagovni center	12
E-INFORMATOR
■ TEČAJ ZA KUHARJE IN NATAKARJE
Ob delu za delo
Sedanji sistem vzgoje in izobraževanja zagotavlja predvsem tradicionalne oblike šolanja za pridobitev strokovne usposobljenosti, kar pa je za zaposlenga človeka, ki se želi izbobraževati ob delu za svoje delo, mnogokrat predolga pot in zahteva preveč časa.
Toda od delovnega človeka zahtevamo vedno več znanja, spretnosti in usposobljenosti za različne delovne procese, zato je ena izmed rešitev gotovo v internem izobraževanju delavcev, ki lahko s pomočjo lastnih in zunanjih strokovnjakov ter z lastno željo po znanju dosežejo večjo strokovno
usposobljenost za delo.
Tako smo v DO Emona Merkur na predlog TH Maximar-ket in sklicujoč se na zakon o blagovnem prometu organizirali tečaj za pridobitev interne polkvalifikacije gostinskih delavcev. Petnajstdnevni tečaj, ki se je začel v drugi polovici februarja, obiskuje 18 slušateljev iz kuharskega in strežnega osebja. Po končanem tečaju bo preizkus znanja, nakar bodo vsi, ki bodo komisijski preizkus uspešno opravili, dobili potrdila o interno priznani polkvalifikaciji v gostinstvu.
Vesna Raztresen
II |!l|
E - IZOBRAŽEVANJE
(#'
Start tekačev, ki so se pošteno preznojili
Članom vzajemne pomoči
Sporočamo vam, da bomo UAN EMONE praznovali oko-
*	6. aprila, za kar vam bomo P°slali še posebna vabila. Želijo, da se proslave DNEVA EMONE udeležite v čim več-l6T številu.
Članom, ki imajo nižjo pokojnino, smo poslali skromen Prispevek v znesku 300.00 din.
*	seh upravičencev je bilo 152. Za prvi maj pa bi, v kolikor
oo dal soglasje plenum, prispevali tudi pomoč za težko oolne ter za upokojence, ki so v domu ostarelih, kakor tudi
^-maUe/-
vdovam naših upokojencev, ki prejemajo družinsko pokojnino nižjo kot 3.000.00 din.
Zato prosimo:
•	družinske upokojenke, da pošljejo svoje marčevske pokojninske odrezke kot dokaz v pisarno kluba,
•	vse upokojence, ki živijo v domu ostarelih, naj pošljejo svoj naslov doma, v katerem stanujejo,
•	vse težko bolne, ki živijo v slabih socialnih razmerah, da nam pošljejo opis svojega zdravstvenega in socialnega stanja.
Vse našteto prosimo, da nam pošljete čimprej!
Ponovno pozivamo vse čla-
ne kluba upokojencev, ki še niso postali člani vzajemne pomoči za primer smrti, da takoj premislijo in čimprej pristopijo v članstvo vzajemne pomoči, ker nameravamo določiti najkrajši rok za včlanjen j e po upokojitvi in obenem tudi zvišati karenčno dobo na eno leto.
S tem, da postanete član vzajemne pomoči, si sami olajšate finančno stanje v tem primeru, obenem pa imate zavest, da ste pomagali svojemu sotovarišu.
Zato vas še enkrat pozivamo, da čimprej pošljete zahtevek za članstvo v vzajemni pomoči.
Kri za sočloveka
. ^ Povezavi z občinskim komite-Rdečega križa Moste-Polje in \ Pomočjo osnovnih organizacij s,t>dikata v naši delovni organi-Zac*ji Emona Blagovni center /’ni° mladinci v petek 23. 2. orga-ižirali krvodojalsko akcijo. Iz treh TOZD, ki sestavljajo D ®C, se je akciji odzvalo 56 kr-v°1ajalcev.
Poudariti moram, da ta številka ni velika, saj smo bili pred leti Pa prvih organizacij v občini oste-Polje, ki so v akcijah imele P*b več kot sto krvodajalcev, ned prostovoljnimi krvodajalci bili tudi taki, ki zaradi visoke ^alimentacije niso mogli darova-1 bri, pokazali pa so voljo in na-P*en pomagati sočloveku v stiski. . Daruj kri danes drugemu, jutri 1° boš potreboval tudi ti!
JURE KRIŽNAR
■ E - IZOBRAŽEVANJE
Blagajničarke na tečajih
V prostorih TOZD Maloprodaja v Ljubljani na Resljevi cesti so bili februarja in bodo še marca desetdnevni tečaji za blagajničarke. Na njih se delavke DO Emona Merkur, predvsem so to prodajalke iz maloprodajnih trgovin, ki so predvidene za delo na blagajnah oziroma že delajo na njih, usposabljajo za boljše in hitrejše delo z registrskimi blagajnami. Dekleta se na teh tečajih v pretežni meri urijo v tipkanju na blagajne, v hitrosti in natančnosti. Spoznavajo se tudi s poslovanjem in delom z blagajnami ter s psihologijo kupca in prodajalca.
Vesna Raztresen
VII. veleslalom cicibanov
17. februarja je bilo v Kranjski gori že VII. tradicionalno tekmovanje cicibank in cicibanov v veleslalomu za pokal Maximarketa.
Tekmovanje, ki se ga je udeležilo skoraj 180 tekmovalcev sta organizirala Mestna zveza za telesno kulturo in TOZD Trgovska hiša Maxi-market.
Vsi udeleženci tekmovanja so prejeli darilno vrečko (bonboni, čokolade, pomaranče), z žrebanjem pa tudi manjša praktična darila.
Zmagovalci po kategorijah so bili naslednji:
cicibanke 1972 in mlajše: Dežman Nina
cicibanke 1971:
Glavan Karin
cicibanke 1971:
Rakočevič Vesna cicibani 1972 in mlajši:
Stare Aljaž cicibani 1971:
Okorn Igor cicibani 1970:
Gregorčič Miha
Za tekmovanje, ki ga je vodil tov. Kontrec Drago, so prispevali nagrade:
Blagovni Center, Toper, Elan, Kolesar, Univerzale, Elkroj, Solidnost, Konus, Žito, Slovenija avto, Kors in druge delovne organizacije.
PAVEL GROZNIK
Preveč popravnih izpitov
V drugi polovici januarja so naši učenci iz DO Emona Merkur končali teoretično izobraževanje v šoli in se sedaj od meseca februarja dalje prvič spoprijemajo z delom in prakso na svojih učnih mestih. Rezultati petmesečnega učenja v šoli so nas neprijetno presenetili, saj je izredno veliko negativnih ocen med učenci prvih letnikov, ki smo jih lansko jesen sprejeli v učna razmerja. Učni uspehi drugih letnikov so boljši in niso primerljivi z uspehi učencev prvih letnikov.
Razočaranje nad takim učnim rezultatom naših učencev prvih letnikov nas je vodilo k temu, da smo povprašali po vzrokih neuspeha na Šolskem centru za blagovni promet.
»Učni uspeh naših učencev je izredno slab,« pravi Ferdo Šešek, direktor ljubljanske šole za prodajalce. »V dvajsetih letih, od kar vodim statistiko učnih uspehov učencev naše šole, uspeh še ni bil tako porazen kot letos. Tudi mi na šoli se sprašujemo o vzrokih. Morda je krivda v slabi pripravljenosti, slabem znanju, ki ga učenci prinašajo iz osemletk. Morda so tudi v nezainteresiranosti za poklic trgovca.«
Tu je verjetno nekaj resnice, še posebej zato, ker vemo, kako težko dobimo delovne organizacije toliko učencev kolikor učnih mest objavimo; zato vzamemo v uk tudi take učence, ki jih pri širši izbiri ne bi vseh zaradi slabih učnih uspehov od petega do zadnjega razreda osemletke.
Slabih učnih rezultatov niso letos zabeležili samo v ljubljanski šoli za prodajalce, ampak tudi v drugih podobnih poklicnih šolah v Sloveniji.
In kako so se izkazali naši učenci, ki so v uku v številnih maloprodajnih trgovinah, v TH Maximarketu, v ljubljanskem in mariborskem Supermarketu, Centromerkurju in Pekarni Center?
V Maloprodaji je od 73 učencev uspešno končalo prvi in drugi letnik teorije 48 učencev, dvajset učencev ima popravne izpite predvsem iz matematike in slovenščine, pet pa jih je popolnoma neuspešnih in morajo letnik ponavljati zaradi petih ali šestih nezadostnih ocen. Povprečni uspeh učencev, ki so letnik izdelali, je dober, le ena učenka prvega letnika Metka DEBELJAK iz marketa Gosposvetska, je imela odličen uspeh.
V	TH Maximarket je od 61 učencev izdelalo letnik 34 učencev, katerih povprečen uspeh je dober. Pet učencev ni izdelalo prvega letnika, 22 učencev pa ima popravne izpite večinoma iz predmetov samoupravljanje in zemljepis. Odličen uspeh ima učenec prvega letnika Franci CIMERMAN iz B etaže Maximarketa.
V	ljubljanskem Supermarketu je devet učencev uspešno končalo teoretični del v šoli s povprečno oceno dobro, deset učencev pa ima popravni izpit, večina iz tujega jezika. Padel ni nihče.
V	mariborskem Supermarketu je vseh pet učencev, kolikor jih je obiskovalo teoretični pouk v jesenski izmeni, izdelalo s povprečno oceno dobro.
V	TOZD Centromerkur, ki se je naši delovni organizaciji priključila z letošnjim novim letom, sta od 44 učencev, ki so bili v šoli, padla dva, enajst učencev pa ima popravne izpite predvsem in matematike in zemljepisa. Povprečna ocena učnega uspeha ostalih, ki so letnik uspešno končali, je tudi dobra.
V	Pekarni Center je imel Senda HEVEŠEVIČ, ki je tudi
edini učenec te TOZD, odličen uspeh.
Ali smo v DO Emona Merkur zadovoljni z učnim uspehom svojih učencev? Prav gotovo ne. Ne samo zato, ker od 193 učencev, kolikor jih je bilo na teoretičnem izobraževanju v šoli, dvanajst ni uspešno končalo letnika, ampak tudi zato, ker je med njimi daleč preveč popravnih izpitov.
Vesna Raztresen
Najhitrejša C Emonka Cilka Benedičič sprejema čestitke od Ljuba Filipana, predsednika SOZD Emona
■ ŠPORT IN REKREACIJA
Šesti Agroski
Zlato, srebro in bron za Emonke
Zatrnik, 19. februarja - Tradicionalnega VI. Agroskija se je udeležilo okoli 500 tekmovalk in tekmovalcev - smučarjev delovnih organizacij, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Tekmovanje je organiziral ljubljanski Medex, ki praznuje letos 25-letnico, pokrovitelj pa je bil republiški odbor ZSS delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije. Med tekmovalci je bilo že po tradiciji precej zamejskih Slovencev.
Kakor vsako leto se je tudi letos za prva mesta potegovalo 27 Emonk in Emoncev. Kljub vremenu, ki je z močnim sneženjem in gosto meglo oviralo tekmovalce, pričetek tekmovanja so morali celo predstaviti za debelo uro, so naše tekmovalke dosegle lepe rezultate in zmagale v kategoriji žensk nad 30 let. V kategoriji do 30 let pa so zasedle odlično
drugo mesto.	.... .	.
V	teku, kategoriji moški nad 30 let, so Emonci osvojili 4. mesto. V
veleslalomu - ženske nad 30 let je prvo mesto osvojila Cilka Benedičič s časom 55,93, drugo mesto je pripadlo Maggovi iz Celovca 1:0,7,77, tretja pa je bila Iva Rotar iz Ihana s časom 1:10,64.	_
V	smučarskem teku - ženske nad 30 let je Julka Vidigajiz DO Emona Blagovni center s časom 12:0,8,10 osvojila odlično tretje mesto.
V	veleslalomu - ženske do 30 let je Majda Paplers časom 56,06 osvojila srebro
Skupaj: veleslalom - ženske do 30 let:l. Špecerija Bled, 2. Emona Ljubljana, 3. Medex; ženske nad 30 let: 1. Emona, 2. Agrotehnika.
Skupaj: veleslalom moški do 30 let: 1. Zveza slovenskih zadrug Celovec, 2. Gorenjska kmetijska zadruga Kranj, 3. Špecerija Bled, 4. Emona Ljubljana; moški nad 45 let:l. Agrotehnika Ljubljana, 2. Hmezad Žalec, 3. Emona Ljubljana.	~
Skupaj: tek moški nad 30 let: 1. Merkator - Kmetijska zadruga Cerknica, 2. Gorenjska kmetijska zadruga Kranj, 3. Kmečki glas Ljubljana, 4.
Zmagovalec pri ženskah je bila vrsta Emone Ljubljana, ki je bila izredno dobro pripravljena ter je kljub slabemu vremenu in težki progi dosegla izjemno dobre rezultate.
Občni zbor 00S Domžale
V ponedeljek, 5. februarja po delovnem času smo se ob 20. uri zbrali člani OOS Domžale iž poslovnih enot Mengeš, Vir in Ihan na redni letni občni zbor, ki je potekal v prostorih marketa Mengeš.
Izvršni odbor je pripravil 6 točk za predlog dnevnega reda, ki je bil na zboru sprejet. Najprej je predsednik OOS podal poročilo o delu v letu 1978, pri čemer je opozoril na slabosti v našem delu in podal predloge za naše delo v prihodnjem letu. Poleg poročila blagajnika in nadzornega odbora se je najbolj živahna razprava razvila po vključevanju oz. delu v SIS ter še posebej o
našem poslovanju v letu 1978.
Predvsem nas je seveda zanimalo, da na osnovi podatkov, ki so nam bili na razpolago, zvemo kako smo gospodarili v letu 1978, ter se dogovorimo o odpravi napak. Prav tako smo se pogovorili o uresničevanju zakona o združenem delu oz. o njegovem uresničevanju pri našem vsakdanjem delu.
Ne nazadnje smo se dogovorili tudi o ukrepih za uresničitev plana za leto 1979, katerega realizacija nam je edino zagotovilo za našo lepšo prihodnost.
Ivanka Gregorin
Lani napovedani zmagovalci E-veleslaloma s svojim direktorjem Pavlom Godcem na čelu in s pokalom - v levici.
Ljubo Filipan - predsednik SOUR Emona
(Nastavak sa 1. str.)
nuditi stručnu pomoč, kako bismo ostvarili sve one cilj e ve koje smo si postavili u našem budučem razvoju.
Uz realizaciju plana močiče-te lako konstatovati da postoje i odredene slabosti, da kasni-mo na području realizacije razvoja pošto se investicije ne izvode u rokovima koje smo predvideli.
Naročito se u 1979 godini zbog zakašnjenja nakupilo toliko investicija da ih finansij-ski ne možemo podneti. Stoga demo se morati odlučiti za prioritetne investicije, a ostale odložiti za godinu 1980, 1981. i za kasnije.
U novom srednjoročnom planu ne smemo činiti iste gre-ške. Zbog toga mora u budutie naše planiranje biti usklade-no. Pred nama je velik broj
če izraden na osnovi stvarnih rezultata za 1979. godinu sa tim da če se razlike obračunati u sledečoj t. j. 1980. godini.
• Radnički savet SOUR prihvača izveštaj o završnom računu radne zajednice SOUR za 1978. godinu i daje k n j ime svoju saglasnost.
Program zajedničkih akcija i priredbi SOUR u 1979. godini i obračun za 1978. godinu
Drug Miran Blaha dao je krače obrazloženje programa zajedničkih akcija i priredbi i nastupa SOUR Emona u 1979. godini sa predračunom tro-škova. On je takode rekao da je prvobitni predlog izmenjen, pošto je na sednici poslovo-dnog saveta 6. 2. 1979. zaklju-
Zahvala mladine
Učenci razredne skupnosti 8. razreda osnovne šole pri Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku se vsem delavcev SOZD Emona zahvaljujemo za prispevek, ki ste nam ga dali, da bomo lahko po zaključku šole odšli na skupni izlet. Pri vašem delu vam želimo mnogo delovnih uspehov.
Lep pozdrav!
Razredna skupnost 8. razreda
zadataka i obaveza, a realizo-vačemo ih moči samo sa us-kladenim radom izmedu svih radnih i osnovnih organizacija. Stoga moramo iznači još bolju saradnju sa svim strukturama u osnovnim i radnim organizacijama, kako bismo sve zadatke mogli realizovati u dobrobit čitave SOUR Emona i Svih radnika ove velike slože-ne organizacije.
Još jedamput se u svoje ime i ime ostalih drugova zahvaljujem na ukazanom poverenju. Mi čemo se truditi da svoje zadatke uspešno izvršavamo uz podršku svih poslovodnih struktura, društvenopolitičkih organizacija i svih radnika SOUR Emona.
Na kraju svog govora je Ljubo Filipan predlagao za zame-nika predsednika poslovo-dnog odbora druga Ivana Muhiča, što su s vi prisutni članovi radničkog saveta SOUR je-dnoglasno potvrdili.
Organizacija i plan rada radne zajednice SOUR za 1979. godinu i zaključni račun radne zajednice za 1978. godinu
Drug Ivan Muhič je - s obzirom na to da su svi članovi radničkog saveta primili material za ovu točku dnevnog reda zajedno sa pozivom - dao krače obrazloženje o bitnim premenama u organizaciji radne zajednice SOUR t. j. kolegijskem poslovodnem organu, o novim službama t. j. službi za razvoj i investicije i službi za organizaciju ekonomskih, sistemskih i dohodovnih odnosa. Saopštio je takode da je o organizaciji i planu rada radne zajednice več raspravljao poslovodni savet i dao podršku predvidenem planu rada radne zajednice.
U raspravi je drug Ferdo Cigale, predstavnik RO E-Coro-merce predložio da se u plan rada radne zajednice na strani 3, tačka 2. područje odnosa sa inostranstvom u drugoj i tre-čoj alineji doda: »kada nastupa više radnih organizacija u okviru SOUR.«
Predstavnik RO E-Jestvina, Koper je pročitao zaključak radničkog saveta ove radne organizacije da se, naime, u ukupnom prihodu i dohotku uzme u obzir ispad malogra-ničnog prometa, zakašnjenje otvaranja E-Centra u Semedeli i da bi tako realni plan izno-sio 600 miliona dinara ukup-nog prihoda i neka se obračun po razdelniku doprinosa obračuna po stvarnim rezultatima.
Drug Ivan Muhič je u nastavku svog obrazloženja dao i izveštaj o završnom računu radne zajednice SOUR za 1978. godinu, kako je razvidno iz tabele II, kolona 5 predloženog plana radne zajednice SOUR.
•	Radnički savet SOUR prihvatio je predloženi plan rada radne zajednice i njen fi-nansijski plan za 1979. godinu.
•	Predloženi razdelnik doprinosa služi kao orientacija, a definitivni razdelnik biče izraden na osnovi konačnih planeva OOUR i RO.
Obračun za 1979. godinu bi-
čeno da se u taj program uk-ljuče i saj mo vi koji javnosti predstavljaju SOUR Emona kao celinu (Budimpešta, Trst, Beč, Gornja Radgona.)
Utvrdivanje naknada i primanja po samoupravnem sporazumu o zajedničkim osnovama i merilima za rasporedivanje čistog dohotka i raspodelu sredstava za LD i zajedničku potrošnju
Obrazloženje predloga ličnih primanja za 1979. godinu, koji su bili odredeni sa sindikalnem listom u 1978. godini, dali su drugovi Miran Blaha i Lucijan Fattori:
Drug Blaha je u svom obra-zloženju istakao da je iznos regresa za godišnji odmor 2100 din samo za oblikovanje mase, dok kod konkretnog iznosa treba uzeti u obzir socialno stanje radnika, zdravstveno stanje itd.
Dalje, podvukao je preporu-ku svim OUR i RO da se tro-škovi prevoza na rad i sa rada do iznosa 200,00 dinara mesečno ne vračaju, j er bi se samo na taj način mogla postiči us-kladenost i jednoobraznost povračaja tih troškova u svim OOUR i RO Emone. Dao je takode obrazloženje preporu-ke u vezi sa ličnim dohocima poslovodnih radnika OOUR i RO.
Na osnovi članova 80, 82, 83. i 84. samoupravnog sporazuma o zajedničkim osnovama i merilima za rasporedivanje čistog dohotka i raspodelu sredstava za LD i zajedničku potrošnju utvrduje radnički savet SOUR za 1979. godinu sledeče najviše iznose povračaja
izdataka u vezi sa radom odnosno primanja iz fonda zaje-dničke potrošnje:
Najviši iznos za topli obrok za vreme rada u 1979. godini iznosi 442,00 din mesečno ili
17.00	dinara dnevno.
Konkretni iznos regresa za
topli obrok i detaljnje odredbe u vezi sa tim propiše radnički savet OOUR.
Najviši iznos za oblikovanje sredstava regresa za godišnji odmor za 1979. godinu iznosi
2.100.00	dinara po zaposlenem.
Konkretni iznos i način ra-spodele sredstava za regrese za godišnji odmor odreduju radnički saveti OOUR.
Jubilarne nagrade za nepre-kidni radni staž u OOUR odnosno njenim pravnim precizna utrvduju se u sledečim procentima prosečnog neto mesečnog LD po zaposlenem u privredi SR Slovenije u 1978. godini:
-	10 godina radnog staža
60%
-	20 godina radnog staža
90%
-	30 godina radnog staža
120%
Prilikom odlaska radnika u penziju, radniku se isplačuje nagrada u iznosu:
-	radniku koji ima 10 do 20 godina radnog staža u iznosu dva presečna mesečna LD,
-	radniku koji ima 20 do 30 godina radnog staža - u iznosu dvaipo prosečna mesečna LD,
-	radniku koji ima preko 30 godina radnog staža - u iznosu tri prosečna mesečna LD.
U radni staž u smislu pret-hodne alineje ubraja se radni staž koji se računa za penziju.
Radnički savet predlaže radnim savetima OOUR i RO da pri utvrdi vanju ostalih nado-knada i dodataka iz ličnih do-hodaka, povračaja u vezi sa radom i primanja iz sredstava zajedničke potrošnje uzimaju u obzir predlog ličnih primanja za 1979. godinu koji se za-sniva na stavovima Republič-kog veča saveza sindikata i sporazumima delatnosti.
Radnički savet SOUR daje predlog ishodišta za lične dohodke poslovodnih radnika kao preporuku svim RO i OOUR Emona.
Odluka o obaveznoj pripremi srednjoročnog plana razvoja za razdoblje 1981-1985
Ivan Muhič podneo je izveštaj o pripremama za srednjeročni plan razvoja za razdoblje 1981-1985. Istakao je da če se trebati za taj plan temeljito pripremiti i u vezi s tim doneti niz akata koji moraju biti me-dusobno uskladeni. Reč je da-kle o sprovodenju istovreme-nog planiranja. Na osnovi člana 30. zakona o osnovama sistema društvenog planiranja i o društvenem planu Jugoslavije (Sl. 1. SFRJ br. 6/76), odlu-ke o pripremi i donošenju društvenog plana SR Slovenije za razdoblje 1981-1985 (Sl. 1. SRS br. 22/78), odluke o obaveznoj pripremi srednjoročnog plana sa prostorskim planom grada Ljubljane za razdoblje 1981-1985 (Sl. 1. 22/78) i odluka drugih društvenopoli-
tičkih zajednica na teritoriji, gde deluj u organizacije, udru-žene u SOUR Emona i u skladu sa odredbom člana 5. samoupravnog sporazuma o udruživanju u SOUR je radnički savet SOUR na predlog druga Muhiča doneo sledeču
ODLUKU
o obaveznoj pripremi i donošenju srednjoročnog plana razvoja SOUR Emona za razdoblje od 1981-1985 godine i dugoročnog plana 1986-1995 sa elementima do godine 2000.
Član 1.
Ovom odlukom SOUR Emona i organizacije udruže-ne u SOUR, u kij učno Internu banku SOUR, pristupaju ka pripremi srednjoročnog plana razvoja SOUR za razdoblje 1981-1985. Pripreme moraju teči istovremeno i uskladeno medu svim organizacijama koje su udružene u SOUR Emona, sa drugim organizacijama sa kojima su one trajno doho-dovno i poslovno povezane, bankama i sa pripremama za srednjoročni plan u društve-nopolitičnim zajednicama, mesnim zajednicama, samoupravnim interesnim zajednicama na području ko j ih deluju osnovne i radne organizacije odnosno njihove organizacio-ne jedinice, koje su udružene u SOUR Emona.
Član 2.
Za srednjeročno plansko razdoblje od 1981-1985. godine pripremaju se i donose:
1.	samoupravni sporazum o osnovama srednjoročnog plana SOUR Emone,
2.	srednjoročni plan SOUR Emone,
3.	posebni sporazumi o osnovama plana medu organizacijam, udruženima u SOUR i organizacijama, sa kojima su ove trajno poslovno i doho-dovno povezane.
Član 3.
Nosilac stručnih priprema za izradu plana je poslovodni odbor SOUR i direktor Interne banke SOUR.
U stručnu pripremu plana može poslovodni odbor da uk-ljuči i individualne poslovodne organe i predsednike kolegijskih poslovodnih organa OOUR i RO.
Član 4.
Organi za pripremu plana primenjivače zakonom ili drugim opštim propisom odrede-nu metodologiju i minimalne oba veze pokazatelje, metodologiju banaka i samoupravnih interesnih zajednica koje če adekvatno dopuniti u skladu sa potrebama SOUR i organizacija, udruženih u SOUR.
Član 5.
Za pripremu plana SOUR odgovorni su izvršni odbor radničkog saveta SOUR i izvršni odbor Interne banke.
U pitanjima iz prethodne alineje izvršni odbor radničkog
Zaključni računi
Ljubljana, 7. februarja - Nad 150 delavk in delavcev SOZD Emone - članov samoupravnih organov, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in strokovnih delavcev se je zbralo v dvorani hotela Kompas v Ljubljani na posvetovanju pri obravnavi zaključnih računov za leto 1978. Posvetovanje je bilo organizirano na pobudo konference sindikata Emone. Razpravljali so o načinu obravnave zaključnih računov v svojih TOZD in DO, o izhodiščih za gospodarski načrt in programu investicij v letu 1979 ter izhodiščih za enotno politiko osebnih dohodkov, nadomestil in prejemkov iz sklada skupne porabe, kakor tudi o stališčih poslovodnega sveta SOZD Emona.
Slanikova pojedina
Ljubljana, sreda 28. februarja - V hotelu Union je bila tradicionalna »Slanikova pojedina« 54. po vrsti. Le med drugo svetovno vojno jo trikrat ni bilo. Mičo Jeremič, šef kuhinje nam je povedal, da so razstavili 60 različnih plošč in mesnih jedi' Porabili bodo za goste, ki bodo od 9. ure dopoldne do 23. zvečer polnili hotelsko restavracijo, okoli 500 kg rib, svežih, prekajenih in globoko zmrznjenih. Mičo je z ekipo 16 kuharjev in kuharic že dva dni skoraj noč in dan na nogah, da bo vse lepo in prav tako kot se spodobi za sloves unionske kuhinje. Ža tiste, ki ne bodo prišli na slanikovo pojedino naj povemo samo, da je vseh številnih dobrot od škarpine na bosporski način, nadevanih lignjev, osliča »Imperial«, zobatca, brancina in morskega lista »Provancale« zmanjkalo, zato bodo morali počakati do prihodnjega leta.
saveta SOUR i izvršnog odbora Interne banke deluju zaje-dnički.
Član 6.
Izvršni odbori iz prethodnog člana če u skladu sa članom 32. zakona o osnovama sistema društvenog planiranja i o društvenem planu Jugoslavije do 15. 3. 1979. izraditi radni program za izradu plana. U ra-dnom programu biče vremenski raspored priprema opredeljen tako:
-	da če radnički savet SOUR moči do 30. 9. 1979. doneti načrt smernica plana razvoja SOUR i elemenata za pripremu samoupravnog sporazuma o osnovama plana SOUR medu organizacijama, udruženima u SOUR i drugim organizacijama sa kojima su organizacije SOUR dugoročno poslovno i dohodovno povezane, samoupravnim interesnim zajednicama, društvenopoli-tičkim zajednicama,
-	da če do 31. 5. 1980 moči biti predložen učesnicima sporazumevanja načrt samoupravnog sporazuma o osnovama plana i do tog datuma pripremljen i načrt plana razvoja SOUR,
-	da če do 31. 10. 1980 radnički savet SOUR moči oblikovati predlog sporazuma o osnovama plana i predlog srednjoročnog plana,
-	da če sporazum o osnovama plana i srednjoročni plan biti prihvačeni do kraja 1980. godine.
Član 7.
Istovremeno sa priprema-njem planskih dokumenata za srednjoročno	razdoblje
1981-1985 pripremaju organi iz ove odluke odgo varaj uče podatke i dokumente za pripremu dugoročnog plana za razdoblje 1986-1995 sa elementima do godine 2000.
Član 8.
Sredstva potrebna za izradu planskih dokumenata SOUR se obezbeduju u sredstvima radne zajednice SOUR, sem sredstava za saradnju poslovodnih organa SOUR i RO i stručnih radnika iz OOUR i RO, za šta obezbeduju sredstva same OOUR odnosno RO.
Imenovanje stručnog saveta ERC
Jože Pentek, predsednik RS SOUR pročitao je predlog za imenovanje stručnog saveta pri radnoj organizaciji EO EMONA Elektronski centar u smislu člana 19. sporazuma o udruživanju u SOUR:
U dogovoru sa pojedinim osnovnim odnosno radnim organizacijama predlažemo da radnički savet imenuje u stručni savet sledeče članove:
a)	iz RO Elektronsko računski centar (izvodač usluga):
1.	Ščeglovski Vlado - te-hnički voda
2.	Zupančič Svetozar - sa-mostalni organizator
3.	Tičar Peter - samostalni organizator
4.	Soklič Marjan - samostalni organizator
b)	iz OUR korisnika:
1.	Papler Mira - vodargani-zaciono revizijske službe SOUR Emona,
2.	Kern Franc - finansijsk* direktor RO E-Blag. cent.
3.	Brišnik Vlado - pomočnik direktora Interne banke Emona
4.	Trobentar Dominik ' glavni računovodja DO E-Met" kur
5.	Jaklič Uroš - finansijsk1 direktor DO E-Commerce
6.	Slavič Heda - računovodja RO Agroemona
7.	Pogačnik Stane - računovodja Hotel Slon
8.	Pene Sonja - računovodja MIZ
Članovi stručnog saveta hiraj u se za razdoblje četiri godine i izmedu sebe biraju pred-
Radnički saveti OUR, čiji članovi su imenovani u struč; ni savet, mogu da imenjuju 1 zamenike tih članova.
Zadaci stručnog saveta su naročito:
1.	Priprema predloga spora-1 zuma izmedu korisnika uslug3 ! (RO, OOUR i radne zajednice)
i izvodača t.j. Emona Elektronsko računski center o me' dusobnim odnosima u pogledu
2.	Donosi odluke o usavrša; vanju postoječih podataka 1 uvodenju novih obrada i utvrduje nosioce za pripremu or-ganizacionih projekata i izvedbenih programa.
3.	Utvrduje obim Slobodnik organizaciono programerskih i tehničkkih kapaciteta sa k°' jima može RO ERC obavljat’ usluge za korisnike van SOUP Emona.
4.	Donosi odluke o organizaciji rada sa područja odnos3 izmedu korisnika i izvodač3 naročite u pogledu rokova ž* dostavu ulazne dokumentacije i rokova za pojedine vrste obrade, dalje, roka za pripremu organizacije i programa z3 nove obrade, odreduje prednostni red pripreme organizacije, programa i obrade, kada je to potrebno.
5.	U cilju racionalizacije donosi zaključke i predloge 0 stvaranju j edinstvene dokumentacije i obrade na sviU1 onim područjima koja mogU ili moraju biti uredena za sv® OOUR odnosno RO u sastavU SOUR Emona.
6.	Odreduje oblik i sadržinU onih ulaznih i izlaznih dokumenata koji se upotrebljavalM
za više OOUR odnosno RO., utvrduje tiraž za obrasce kol se masovno upotrebljavaju- .
7.	Proučava upotrebljivost
celishodnost pojedinih izlaz' nih dokumenata i daje predloge za racionalizaciju na ton području.
8.	Posreduje u sporovim
izmedu OOUR korisnika izvodača (ako ne dode do spu razuma odlučuje o torne arh traza).	...
9.	Priprema predloge S°aiJe
njih planova obrade i predlog ugovora za izvodenje sporaz ma izmedu korisnika i izv dača.	-u
10.	Raspravlja o proširen)
tehničkih kapaciteta.	^
11.	Obavlja druge zadatk®^
vezi sa organizaciono tehn> kim pitanjima elektrons*4 obrade podataka.
Stručni savet donosi odluk saglasno. U slučaju neslagan) odlučuje o dotičnom pitan) radnički savet SOUR.

NOVA TURISTIČNA POSLOVALNICA
■ OBISK
Koroški Slovenci v
Emoni
Ljubljana, 6. februarja - Delegacija koroških Slovencev, ki se je te dni mudila v Ljubljani, je obiskala tudi Emono. Delegacijo Slovencev iz zamejstva sta vodila dr. Franci Zvvitter, predsednik Zveze slovenskih organizacij in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev.
Po pogovoru v sejni sobi magistrata, pod okriljem mestne konference SZDL in skupščine mesta Ljubljana, je goste sprejel tudi predsednik mestne skupščine Marjan Rožič. Potem so si koroški Slovenci ogledali gradbišče kulturnega centra Ivan Cankar, po kosilu pa so se sestali predstavniki Emone, s katerimi so se pogovarjali o aktualnih problemih naše razvejane delovne organizacije ter naših nadaljnjih usmeritvah.
E-Informator
Holliday Inn maja
Kljub hudi zimi, na kakršno nihče ni računal, dela pri gradnji hotela Holliday Inn v redu potekajo in graditelji računajo, bo hotel v maju nared. Tako bo Ljubljana dobila 135 sob, od tega 6 apartmajev, 70 enoposteljnih ter 57 dvoposteljnih.
■ DRUGI O NAS
Sodelovanje Tikveša in Emone
Kavadarci, 24. januarja (Tanjug) ~ °anes so v kmetijskem kombina-u "Tikveš« podpisali dogovor o Poslovno tehničnem sodelovanju 'ned ljubljansko Emono in Tikve-aem, ki bo temu priznanemu makedonskemu kmetijskemu kombinatu omogočil, da bo s posredovanjem Emone na ljubljanskem trgu Plasiral več kot tisoč ton namizne-®a grozdja. Hkrati pa naj bi ljub-Janska Emona izvažala nekaj vrst
tikveških vin na Švedsko, Dansko, v Anglijo in ZRN ter na vzhodnoevropski trg.
Poleg tega sta se delovna kolektiva dogovorila, da zgradita prašičjo farmo, v bodoče naj bi skupno uvažala južno sadje ter s skupnimi (enakimi) sredstvi posadila plantažo marelic in višenj s površino 100 hektarjev.
DELO, 25. januarja 1979
Emona hoteli
Ljubljana, 26. februarja -hi?t ieni delavci Emoninih str ~ v'šji natakarji, vodje cen2'' U1 kuhinj, barov ter re-hnti1J ~ se bodo v marcu v ur) , Bernardin v Portorožu n	seminarja, dopolnil-
Vn5a izobraževanja ob delu cev S{Xenih gostinskih delav-srv,’,i 1 ga bo organizirala Go-_ uarska zbornica Slovenije delegatov združenja izv-v i gostinstva in turizma, _ aJaioc seminarja pa bo Go-
LUČE - Logarska dolina (520 m)
b0 prikupen gorski kr 9ornji Savinjski dolini s 'jajlepših vrhov Savinji 'P. Naselje ima redno a’ uusno zvezo s Celjem Jubljano ter Mariborom, r ,sPrehodi do Igle in pr 'ajocega studenca, v lju 'no Podvolovljek, v nai Va Park ~ Robanov kot, asico Strmec rojstni k|adatelja Blaža Arniča. biiiVab'j° tudi smučarje 0kn?Ja smuč|sča. Luče Dren a 30 Privlačen Hh nSem za starejše ljud
ffsrsat"-"*■
stinski šolski center Ljubljana.
Izobraževanje ob delu naj bi postala stalna široka oblika izobraževanja delovnih ljudi zato, da bi sproti osvajali znanje za delo in samoupravljanje, ki jih prinaša družbeni, ekonomski, predvsem pa tehnološki razvoj. Za gostinsko dejavnost je praktično in teoretično izobraževanje pomembno še toliko bolj, ker so turistični promet, gostinska potrošnja in tudi družbena prehrana v stalnem naraščanju.
V programu izobraževanje so zajete najaktualnejše teme kot so družbenopolitični sistem, združevanje dela in sredstev v gostinsko-turistični dejavnosti, samoupravno sporazumevanje, dogovarjanje in svobodna menjava dela, ekonomika poslovanja, organizacija dela, tehnologija ter psihologija dela.
Od skupnih 50 ur predavanj kolikor jih je predvidenih v
programu, je kar 21 ur določenih za tehnologijo dela za delavce v proizvodnih oddelkih od priprave polizdelkov, novih jedi za razne priložnosti do jedi, ki naj bi razširile ponudbo v gostinskih lokalih.
Nova poslovalnica Globtoura v Novem mestu
■ DRUGI O NAS
Blizu naj bi pridelali več svežega zelja
Neverjetno, kako hitro so se razmere na zeljnem trgu spremenile. Še lansko pomlad so bili nekateri posavski kmetje nejevoljni, ker so prenehali sklepati kopera-cijske pogodbe za odkup svežega zelja v glavah. Ko smo se tedaj zaradi tega zglasili v Zeljarni v Tomačevem pri Ljubljani, so nam vodilni odgovorili, naj kmetje le sade zelje, ker jim ga bodo odkupili. Odgovor je temeljil na izkušnjah, da vsi kmetje v pogodbah naznačenih količin svežega zelja tako ali tako ne bodo pridelali in pripeljali. No, kaj so napravili kmetje, ne vemo, kolikšen je bil jesenski odkup, kako gre kislo zelje v prodajo in kako bo s kooperacijskim pridelovanjem letos, pa j0 že jasno
Zaradi toče pripeljali le 350 ton zelja v glavah
Najprej je posavske kmete -pridelovalce zelja udarila julijska toča, pozneje pa še oktobrska suša. Zeljno območje se namrač razteza na obeh straneh Save, od Kleč do Šmartnega in Dola ter Domžal, prav na njegovem vzhodnem delu pa so bila sredi julija najhujša neurja. Tako so kmetje namesto 500 ton pripeljali v ze-Ijarno le 350 ton svežega zelja v glavah. Manjkajoče količine je željama seveda nabavila iz varaždinske okolice. Vreme pa je zagodlo tudi zdaj pozimi. V Dalmaciji sta sneg in mraz uničila solato, s katero dalmatinski pridelovalci zalagajo mnoga potrošna središča v državi. Če temu še dodamo, da je mraz tudi drugod prizadel zelenjavo in da ljudje kupujejo zelje zlasti v hladnih dneh, potem je odgovor, zakaj zdaj tako močno povprašujejo po kislem zelju, na dlani.
Iz teh razlogov in predvsem zaradi tega, da bi čimveč zelja pridelali blizu, na svojem področju, zaradi česar so lani tudi povečali zmogljivost zeljarne, predelavo zelja pa posodobili, so se pri Emoni odločili da bi na tem območju povečali kooperacijsko pridelovanje zelja. V prihodnjih mesecih naj bi delovna organizacija kooperacija s sedežem v Domžalah sklenila s kmeti pogodbo za 800 do 1000 ton svežega zelja v glavah. Po lanski nevolji lahko sklepamo, da se bodo kmetje odzvali tej želji. Da bi njive namenili krompirju, ni tukaj toliko možnosti, kajti kombajnov za to vrtnino nimajo, delovnih moči, ki bi jih nadomestila pa tudi ne. Verjetno se bo tahtnica nagnila v prid pridelovanja svežega zelja tudi zaradi odkupne cene. Z 1,90 din za kilogram svežega zelja, kolikor so dobili jeseni zanj, so kmetje zadovoljni. 0,15 din pri kilogramu za organizacijsko kooperacijske proizvodnje pa tudi ustreza.
Kislo zelje prodajajo vseh dvanajst mesecev
Spoznanje, da bo nova željama, ki so jo dogradili jeseni, pospešila pridelovanje in predelovanje zelja, je čedalje bolj očitno. Ne gre le za to, da v njenih 30 bazenih skisajo na leto okrog 1000 ton ka-pusnic, od tega 800 ton kislega zelja in 200 ton kisle repe, oziroma predelajo okrog 1700 ton zelja v glavah in 350 do 400 ton sveže olupljene repe, ker je izkoristek 50-odstoten, in napolnijo v eni sezoni bazene dvakrat. Velik razvoj so napravili v zeljarni zlasti glede kakovosti kislega zelja in repe. V prvi vrsti ponudijo potrošnim središčem stalno velike količine ize-
načenega kislega zelja in repe. In to ne le od jeseni do toplejšega marca ali aprila, kakor se je dogajalo poprej, ampak vseh dvanajst mesecev. Torej so zeljarsko sezono podaljašali tudi v poletne mesece, v turistično sezono, ko se poraba kislega zelja spet poveča.
Kako jim je to uspelo? Vsekakor so v zeljarni proizvodni postopek močno spopolnili. Bazeni so bolj hladni, saj so' domala dve tretjini v zemlji. Zelo skrbe, da sta zelje kot repa vedno čisti. Od bazena do pakirnega stroja ju prevažajo po tekočem traku. Nemajhno vlogo pa odigrava tudi obtoževanje zelja z gumijastimi blazinami, v katerih je več ton vode in pakiranje v polkilogramske poli-vinilne vrečke.
Seveda jim je pri dozorevanju (kisanju) v veliko pomoč laboratorij. Prav laboratorijske analize jim preprečujejo, da bi na trg poslali nedozorelo (še sladko) kislo zelje ali repo, se pravi takšno, ki bi se lahko pokvarilo. Pakiranje v polkilogramske vrečke je vabljivo za potrošnike kot trgovce. V takšne vrečke pakirajo zdaj kranjsko kislo zelje z vinom, ki ga prodajo največ, in delikatesno (navadno) kislo zelje, pakiranje kisle repe pa je še na poskusni stopnji, torej jo prodajajo za zdaj še v čebričkih.
Prednost pakiranja ni le v lepih vrečkah, ampak zlasti v tem, da lahko zelje hranimo v temnem prostoru pri sobni temperaturi 14 dni, pri temperaturi 5 do 8 stopinj Celzija pa celo dva meseca. Kranjsko kislo zelje je pripravljeno po našem domačem receptu, a povečana mu je tudi biološka vrednost z dodatkom belega vina in vitamina C. Gospodinjam potemtakem ni treba teči za vsak zeljni obrok v trgovino, lahko ga imajo v hladilniku dalj časa, trgovcem pa ne medtem, ko so pri drugem delu, segati z rokami v zeljne čebričke. Takšna prodaja je konec koncev tudi bolj higienska.
Odkupljeno tudi kmečko kislo zelje
Uspeh vsega tega je prepričljiv. Kislo zelje prodajajo v potrošna središča po vsej državi. Zadnje čase po njem tako povprašujejo, da dozorelega zelja delno celo primanjkuje. Delo s pakirnim strojem se torej čez in čez obrestuje. To lahko sodimo po tem, ker so v državi še trije takšni stroji, a jih ne uporabljajo. Da pa ne bi tudi njihov obstal, žele kupiti še enega. Naloga je nujna, kajti ob okvari stroja je potrebno čakati nadomestni del po več mesecev.
Zanimivo je, da so pred kratkim že nabavili stroj za pakiranje sarme (kislega zelja v glavah) in da bodo na željo zdravnikov začeli pasterizirati zelnico kot zdravilni napitek. Takšno zelnico v tujini že prodajajo in je celo dražja kot vino. V tej zeljarni jo bo na voljo več kot sto ton.
Odgovorimo še na vprašanje, kaj bo s kmečkim kislim zeljem. Del svežega zelja namreč posavski kmetje že po tradiciji kisajo. Seveda ga morajo tudi prodajati, med drugim na živilskih trgih, za kar bo čedalje manj prodajalk. Torej ga ponujajo tudi zeljarni. Ta odkupi vse ponujene količine s tem, da zelje poprej pregleda. Zakaj slaba stran tega zelja je v tem, da so njegovi vzorci po kakovosti zelo različni.
KMEČKI GLAS, 17. januarja 1979
■ MANDAT SE IZTEKA
Novi delegati
^ ■

VIEMONSKE ZIMSKE ŠPORTNE IGHE KRANJSKA BORA 1CL2.B79 jb

.........j
JEL -
Ali' ■ R
Pod kozolcem sta se srečala
Prav je, da se že sedaj spomnimo in zavemo, predvsem pa člani izvršnih odborov vseh 25 osnovnih organizacij sindikata TOZD Maloprodaja, da v letošnjem letu poteče mandatna doba našim samoupravnim organom in da stojimo pred novimi volitvami.
Kljub temu, da naše osnovne organizacije delujejo v različnih občinah, pa je prav gotovo cilj vseh, da so naši člani čimbolj seznanjeni in obveščeni o delu samoupravnih organov in TOZD Maloprodaja nasploh.
Po skoraj dveh letih uspešnega dela bodo dosedanji naši
delegati v delavskem svetu, samoupravni delavski kontroli, komisiji za informiranje; pobude delavcev ter v disciplinski komisiji prepustili svoja mesta drugim.
Prav je, da vsi delavci TOZD, predvsem pa še izvršni odbori oz. sindikalne skupine že pričnejo iz svoje sredine izbirati člane, ki bodo pripravljeni delovati' v samoupravnih organih in sprejemati naloge oz. reševati naše skupne probleme. Le s takimi delegati bomo še bolj krepili samoupravne odnose v naši temeljni organizaciji.
Ivanka Gregorin
Globtour tudi v Novem mestu
Novo mesto, 15. februarja -
Naša turistična agencija Emona Globtur, ki že dalj časa uspešno sodeluje z novomeško Krko - TOZD Krka Zdravilišče, je v Novem mestu odprla svojo 26. poslovalnico.
Naložba je stala milijon 200 tisoč dinarjev, stroške pa sta si partnerja delila na polovico. Izvajalec del je bilo novomeško gradbeno podjetje Novo-grad, ki je po zamisli dipl. inž. arch. Zdenka Hlavatyja izredno domiselno izkoristilo 80 kv. metrov v obstoječi stavbi na Cesti komandanta Staneta.
Na tiskovni konferenci, ki sta jo pripravila Krka in Globtour, je bilo slišati marsikaj spodbudnega o nadaljnih razvojnih možnosti turizma na Dolenjskem in v novomeški regiji, ne le o zamislih, marveč že o dokaj otipljivih programih.
Davorin Ferligoj, direktor DO Emona Globtour, je ob otvoritvi nove poslovalnice dejal: »Otvoritev turistične poslovalnice Emona Globtour -Krka Novo mesto je rezultat večletnega sodelovanja Emone s Krko, še posebej s TOZD Zdravilišča o poslovno tehničnem sodelovanju in samoupravnem sporazumu o dohodkovnih odnosih.
Rezultat tega je dogovor, da so turistični objekti in zdravilišča na Dolenjskem vključeni v program velikih inozemskih turističnih agencij ITS, Kauf-hof, Yugotours in se tudi uspešno prodajajo.
Korak naprej k temu sodelovanju je otvoritev turistične poslovalnice v Novem mestu kot plod skupnega vlaganja in skupnega dela na področju Dolenjske. Sodelovanje se bo
tudi v bodoče razvijalo v skupna vlaganja, tako v turistične in gostinske zmogljivosti kot povsod tam, kjer bo obstojal skupni interes.
Od poslovalnice v Novem mestu pričakujemo predvsem, naj bi predstavljala Globtour na Dolenjskem, posredovala usluge občanom in istočasno predstavljala-vez v mreži naših poslovalnic in ne nazadnje, naj bi poslovalnica služila dopolnitvi turistične ponudbe na Dolenjskem tako na področju receptivnega kot iniciativnega turizma.«
Realne možnosti so, da bi v prihodnjih letih s skupnimi vlaganji povečali v zdraviliščih novomeške okolice (Dolenjske in Šmarješke toplice) število ležišč za tisoč, kasneje pa za 2000.
Zahodnonemška ITS je že lani vključila v svoje turistične programe Otočec, letos pa prvič tudi Dolenjske toplice. V letošnji sezoni namerava ta agencija pripeljati v Jugoslavijo okrog 50 tisoč zahodnonem-ških turistov.
Perspektiva obstoja tudi za tako imenovani »grajski turizem«. Slovenija ima namreč veliko gradov - Otočec, Mokrice, Podvin, Bori, Štatenberg in druge, za katere se navdušujejo predvsem tujci. Zato bo skušal Globtour že prihodnje leto ponuditi ameriškim gostom posebno »grajsko turo«.
V novi poslovalnici bosta v začetku zaposlena dva turistična delavca, kasneje pa se bo število zaposlenih povečalo na štiri, začasno pa jo bo vodila Darja Damjanovič, ki je bila doslej zaposlena v TOZD Krka Zdravilišča.
Zvone Gjurin
■ TRGOVSKA HIŠA EMONA - MM
Vzorna delavka
Darinka Berdajs je zaposlena v tozd Trgovska hiša Emona-Maxi-ma rketu že od septembra 1971. leta, kar je tri mesece več kot je hiša stara. Zaposlila se je že pri pripravljalnih delih za otvoritev. Uvršča se med 115 delavcev, ki so pri hiši od vsega začetka. Poleg tega, da uspešno vodi oddelek papirnice - skupaj z devetimi sodelavci ustvarijo okrog 10 milijonov din prometa, je Darinka že četrto leto predsednik delavskega sveta TOZD, delegatka za zbor združenega dela in že drugo mandatno obdobje delegatka konference delegacije občine Ljubljana Center za republiški zbor združenega dela.
Pavel Groznik
■ DRUGI O NAS
Ancjropromet Cuprija — Emona Ljubljana
Posle uspešnog sprovedenog referenduma, krajem prošle godine, na kojem su se radnici čuprijskog »Angroprometa« i Ljubljanske »Emone« izjasnili za integracijo, od nove godine »Angropromet« radi kao radna organizacija u sastavu SOUR »Emona« iz Ljubljane. Sa nekoliko hiljada zaposlenih Emona, koja se pored trgovine bavi još i proizvodnjom, ugostiteljstvom i turizmom, a daje i usluge inženje-
Hvala, tovariši!
Sporočamo vam, da smo prejeli v našem Centru številne prepotrebne nove aparature, ki bodo bistveno pripomogle k zdravljenju naših bolnikov in k strokovnemu napredku naše enote.
Aparature so bile nabavljene v vrednosti 1,000.000 din. K tej vsoti je vaša delovna organizacija v letu 1977 prispevala pomemben delež.
Akcija mnogih slovenskih delovnih organizacij nam je omogočila nabave, ki jih obremenjeni proračun Kliničnega centra ni zmogel.
V imenu kolektiva Centra za intenzivno interno medicino, predvsem pa v imenu številnih bolnikov, ki jih bo vaše razumevanje omogočilo boljše zdravljenje, se vam najlepše zahvaljujem.
S tovariškimi pozdravi
doc. dr. Matija Horvat
ringa po sistemu »ključ u ruke«, ostvaruje godišnji promet od 12 milijardi dinara. Radna organizacija, »Angropromet«, koja se takode pored trgovine na malo i veliko bavi još i proizvodnjom, sa 600 radni-ka ostvari godišnji promet od 400 miliona dinara.
Ekonomski interes integracije dve organizacije vidi se u torne što če »Angropromet« u Čupriji, biti, kako ovde ističu, spona izmedu proizvodača i kupaca u ovom delu Srbije sa onim u Sloveniji i obratno. »Emona« je takode zaintereso-vana za proizvode prehrambene industrije kao i njihovu organizo-vanu proizvodnjo. Isto tako »Emona« če blagovremeno snabdevati ovo področje onim proizvodima, kojih nema dovolj no na ovom trži-štu, a za kojima postoji izražena tražnja.
EKONOMSKA POLITIKA, Beograd, 5. februara 1979
•{ Ob 8. marcu- dnevu žensk - iskrene čestitke! I
*	4
**********************************************************************************************************i
■ IZ RO ANGROPROMET ČUPRIJA
Govore delegati
Milan Mikic, delegat RS i predsednik sindikata OOUR Veliko-prodaje je poslovoda u skladištu pida. U kudi je 20 godina, ukoliko pribrojimo i vreme naukovanja.
-Kao sindikalni radnik sam ved od samog početka, kada smo se podeli dogovarati o udruživanju, saradivao u radu za udruživanje sa Emonom, koju sam pri torne iz pismenih materiala i dobro upoznao, kasnije iz razgovora, a celokupan obim Emone shvatio sam, kada smo razgledali film o Emoni.
Sto odekujemo od udruživanja?
Smatram da netie biti više prepreka za udruživanje, kada demo iznadi zajedniške interese. To je potvrdio i referendum, na kome su se naši i vaši radnici odludili za udruživanje. Kako SOUR Emona tako i naša rad na organizacija An-gropromet imaju u svoj oj delatno-sti proizvodnjo i trgovinu. Od udruživanja odekujemo odredene ugodnosti - na obe Strane. A, pre svega, trebalo bi da Angropromet
zar« - kozmetika i parfinerija - u robnoj kudi u Čupriji. On je rekao:
»Veti sam rezultat referenduma kod nas, kada se je za udruživanje sa Emonom izjasnilo 98 procenata radnika, je, po mom mišlenju, odraz zrelog gledanja naših radnika i dokaz da radnici pravilno shvačaju udruživanje rada i sred-stava i dohodkovnog povezivanja.
Mogudnosti za saradnju naših d ve ju organizacija Angroprometa i Emone - ne nedostaje, trebademo samo početi i udružiti napore i ma-terialnu bazu d ve ju radnih organizacija. I onda, po mome, uspeh ne-de izostati. Moram napomenuti da smo več onda, kada smo se tek počeli dogovarjati o udruživanju, dobili punu podršku kao opštine tako i društvenopolitičkih organizacija u pogledu našeg povezivanja preko granice republike.
Od SOUR Emona očekujemo pomoč kako u iskustvima organi-zacionog sistema svih službi tako i iskustvima prodaje i plasmana ro-
dno sprovodenje, naravno, koliko nam dopuštaju mogudnosti, sindikalne liste, brinemo za borce NOR i naše penzionere.
Prošle godine nismo mogli ispla-titi regres za godišnje odmore. Odrekli smo se torne, jer nam je požar u OOUR Ravanica prouzro-kovao veliku štetu. Za topli obrok prepodnevne užine primali smo prošle godine 250 din, a koliko demo imati u buduče moči čemo od-lučiti tek po završnom računu. « Zoran Bogdanovič, Miodrag Simič, Miodrag Kolev Iz nevezanog razgovora sa dru-govima odnosno delegatima iz Cu-prije, koji su prvi put prisustvovali na 8. sed niči radničkog saveta SOUR Emona, samo nekoliko misli: da imaju prilično teškoda sa obrtnim sredstvima, da de morati svoju proizvodnju dečije konfekcije i trikotaže modernizovati, upravo u vezi sa tim očekuje pomoč od Emone i njenih bogatih iskustava pri uvodenju bolje organizacije, pri
Predstavniki - delegati DO Angropromet iz Čuprije v SR Srbiji
predstavlja vezu izmedu proizvo-dača i kupaca na našem području i obrnuto. Odredene vrste roba za široku potrošnju bi tako brže došle na jedno odnosno drugo tržište, či-me bi se svakako povečao izbor roba u trgovini. Emona ima i veo-ma razgranatu spoljnu trgovinu, za šta smo na našem tržišču još posebno zainteresovani.«
Milan Stefanovič, delegat RS i predsednik osnovne organizacije sindikata OOUR Angropromet -Maloprodaja je u kudi več 15 godina. U 1961. godini počeo je da izu-čava zanat u trgovinskoj štruci, a sada je rukovpc^ilac odjeljenja »Ba-
be i kasnije i usluga Emoninog elektronsko računskog centra.«
Milutin Ivanovič, delegat radničkog saveta OOUR Maloprodaja predsednik je konferencije sindikata radne organizacije Augro-prometa. Milutin je prodavnice prehrambenom robom »7. Jul« u čupriji i ima več 10 godina radnog staža.
»Kao predsednik konferencije sindikata radne organizacije ja sam, pre svega, odgovoran za to da je naša sindikalna organizacija aktivna i moram reči da se možemo i malo pohvaliti. Brinemo za šport i rekreacijo naših članova, za dosle-
plasmanu i povečanju kvaliteta tih proizada. U OOUR Tehnoplet u kojem izraduju pletene stolice, garniture i košare za koje vlada velika potražnja, stoga če to sigurno biti izvozni artikal pri kojem de se moči postidi solidna cena.
U ovoj godini, 24. aprila, Angropromet slaviče 25-godišnjicu svog postojanja, razvoja i rada, koju demo svečano proslaviti. Stoga očekujemo da de u tom slavlju uče„-stvovati i delegacija SOUR Emona, kako bi se bolje medusobno upoznali i bolje zajedno radili.
E - INFORMATOR
Nagradno
E-Merkurjevo
vreteno
M - oznaka za priporočeno;
E - egipčanski bog;
R - brezalkoholna pijača;
K - mesto in pristanišče v Alžiru;
U - knjiga Mohamedovih izrekov, izjav in predpisov;
R - prvotno ime kurenta;
P - poziv na sodno obravnavo; T - okončina;
U - desni pritok Volge;
J - že dobro, vse v redu (tuj.); 25 - otok (okr.)
Rešitve nagradnega E-Mer-kurjevega vretena pošljite v zaprti kuverti z oznako »Nagradno vreteno« do 20. marca 1979 na naslov: E-Informator Ljubljana, Kersnikova 2.
Za reševalce smo pripravili naslednje nagrade: Vrednostne bone za 300, 250, 200, 150, 100, 100 in 2 nagradi po 50 dinarjev.
MLADINKE - MLADINCI
Pljunimo v dlani!
LJUBLJANA, 27. februarja - Na pobudo koordinacijske konference ZSMS SOZD Emona pozivamo vse mladinke in mladince, ki so zaposleni v okviru Emone, naj se začno prijavljati v mladinsko pohodno brigado, ki jo organiziramo z namenom, da se bo udeleževala tekočih mladinskih delovnih akcij. Le-te bomo organizirali za potrebe naših DO in TOZD (v preteklosti smo ob slabem vremenu pobirali koruzo ipd.) oziroma v okviru or-
ganiziranih krajevnih, občinskih, republiških in zveznih delovnih akcij.
Med prve delovne akcije sodi odkritje obeležja pri Jevnici, kjer so partizani hodili s Štajerske na Dolenjsko in nazaj. Tu je Savo prekoračilo na tisoče partizanov, zato bomo ob tej priliki slovesno zaprisegli na brigadirski mladinski prapor, sta nadaljevanje tradicij NOB in delo naša prva dolžnost in obveznost.
NEVA ŠTRUKELJ
Srečno, Himalajci!
LJUBLJANA, 27. februraja - preko Beograda je odpotovala odprava jugoslovanskih alpinistov, ki bodo v Himalaji skušali osvojiti najvišjo goro sveta - Mount Everest (8848 m).
Ker je za jugoslovansko himalajsko odpravo pripevala svoj delež tudi Emona, predvsem njene delovne organizacije Mesna industrija Zalog, Blagovni center in Emona Commerce, so nam naši alpinisti obljubili, da se nas bodo spomnili z razglednico in podpisi ter nam poslali pozdrave izpod in z najvišje gore sveta.
V. R.
Nagrade E-niramide
Pravilna rešitev: A - 1. O, 2. om, 3. Emo, 4. nome, 5. Emona, 6. Merano, 7. Moralen. B -1. I, 2. mi, 3. MIZ, 4. zima, 5. mizar, 6. remiza, 7. mizerna. C - 1. G, 2. go, 3. log, 4. gola, 5. Zalog, 6. zaloga, 7. Zagloba.
Izžrebani so bili in prejmejo:
1.	nagrado - vrednostni bon za 300 din: Vojka Lenarčič, DO Ilirija, 66250 Ilirska Bistrica;
2.	nagrado - vrednostni bon za 250 din: Milan Remškar, DO Emona Blagovni center, TOZD Prehrana, Ljubljana, Šmartinska 102;
3.	nagrado - vrednostni bon za 200 din: Danica Javornik, Market Savsko naselje, Ljubljana;
4.	nagrado - vrednostni bon za 150 din: Ivanka Žukevič, Supermarket Ljubljana;
5.	nagrado - vrednostni bon za 100 din: Angelca Glavač, DO Agroemona, Domžale, Levstikova 39;
6.	nagrado - vrednostni bon za 100 din: Justin Pavičič, SOZD Emona, Centralno vložišče, Ljubljana, Kidričeva ulica;
7.	nagrado - vrednostni bon za 50 din: Milica Mihelčič, DO Emona Commerce, Ljubljana, Kersnikova 2;
8.	nagrado - vrednostni bon za 50 din: Jožica Kozina, DO Emona Merkur Ptuj, poslovalnica Jasmin, Trstenjakova 16. Čestitamo!
Francu Nebcu v
spomin
Ljubljana - Dravlje, 15. februarja - Ob obletnici smrti Franca Nebca, dolgoletnega generalnega direktorja Emone, tvorca SOZD Emone, gospodarstvenika in nepozabnega sotovariša, so v spomin na pokojnika delegacije naših temeljnih organizacij in DO položile na njegov grob vence in cvetje. Med njimi so bile delegacije SOZD Emona, temeljnih organizacij Trgovska hiša Ma-ximarket, Maloprodaja, DO Agroemona, Emona Merkur, Blagovni center, delovne skupnosti skupnih služb SOZD Emone ter delegacija SOZD Slovenijales. Enominutni molk je bil znak priznanja in počastitve - njemu, njegovemu imenu, predvsem pa človeku, ki ga nikoli ne bomo pozabili.
Za izredno pozornost in prekrasno cvetje, ki ste ga položili ob obletnici smrti na prerani grob našega dragega in nepozabnega Franca NEBCA se toplo zahvaljujemo celotnemu kolektivu SOZD EMONA, vsem posameznim delovnim in temeljnim organizacijam združenega dela in vsakemu posamezniku, ki je ob teh dneh posvetil toplo misel pokojniku. Prav iskrena hvala tudi SOZD SLOVENIJALES Ljubljana za cvetje v njegov spomin.
Z izraženo pozornostjo ste ponovno pokazali, kako priljubljen je bil pokojnik v vašem kolektivu in kako cenite njegovo delo, ki ga je tako nesebično vlagal v dobro vseh zaposlenih in celotne EMONE.
Srčna hvala za vse!
DANICA NEBEC V IMENU VSEH NJEGOVIH
■ PISMA BRALCEV
Zakaj tako?
Piscu članka »Zakaj tako«?, ki je bil objavljen v 89. številki E-Informatorja smo dolžni naslednjo pojasnilo:
Pri nas v prehrambeni etaži vključno z bifejem je možno uporabljati kot plačilno sredstvo bone za topli obrok vseh emonskih tozdov, razen tistih, za katere je izrecno odrejeno, da so plačilno sredstvo le pri izdajatelju.
Delno pojasnilo, ki ga je pisec dobil v marketu Cigaletova in se je z njim tudi zadovoljil, pa moramo žal demantirati. Kdor pozna način poslovanja s prehrambenimi boni ve, da se sprejeti boni mesečno obračunavajo tistemu, ki jih je izdal. Zato nam ni jasno, kako je moralo blagajničarki v Cigaletovi •priti na misel, medsebojna menjava bonov in ta zamenjava naj bi bila izvršena ravno z nami, kot, da je Supermarket menjalnica bonov. Res imamo menjalnico, vendar samo za tuk tuja plačilna sredstva.
Zakaj ostale maloprodajne enote v Emoni ne sprejemajo bonov drugih emonskih tozdov pa morajo dati pojasnilo drugi.
Supermarket Ljubljana
Zakaj tako?
V našem Informatorju smo prečkali ogorčeno pismo delavca DO Emona Commerce tov. Janeza Čeplaka z ugotovitvijo, da je zapostavljen proti drugim delavcem Emone v Ljubljani.
Organiziranje prehrane na delovnem mestu po sindikalni listi je dolžnost vsake delovne organizacije ali TOZD. Takšno je stališče republiških sindikatov. Le izjemoma, če za to niso dane možnosti je dovoljeno izdajati bone, ki se lahko uporabijo tudi za prehrambeno blago. Kakor nam je znano DO Commerce ima to organizirano
prehrano in nam ni jasno v čem je problem.
Verjetno mora biti vsakemu članu kolektiva tudi razumljivo, da se vršijo obračuni za vsako poslovalnico posebej in da bi bilo potrebno za en bon, ki predstavlja vrednost 14,00 din opraviti celoten obračun in fakturo DO Emona Commerce. Vsa ta operacija preko računalnika pa po ceniku našega računalnika stane 48,00 din (dobavnica, faktura, saldakonti, plačilo), zato se naša TOZD ne more strinjati z načinom poslovanja kjer bi za razliko v ceni 1,40 zapravila 48,00 din družbenih sredstev.
Posamezne organizacije združenega dela vsled tega sklepajo pogodbe o nabavi tiskovin (bonov) pri naši TOZD, s temi ovrednotenimi boni pa lahko delavci nabavljajo v naših prodajnih enotah.
Menimo, da ima enako možnost tudi vaša organizacija združenega dela in se morate zaradi tega dogovoriti kar s svojo TO.
TOZD Emona Maloprodaja Pavle Godec
Beseda o novoletni križanki
Letošnja novoletna križanka nas je naravnost presenetila. Včasih so bile take križanke na celi strani in razločno napisane. Tokrat je bila križanka stisnjena na polovico strani, napisi v okencih pa tako nerazločni in drobni, da smo si morali pomagati s povečevalnim steklom. Nemara je tudi to vzrok, da je bilo reševalcev manj kot bi človek pričakoval in da jo je le redko kdo pravilno rešil.
Križanke imajo pač drugačen namen, zato se je treba izogibati takšni »polomiadi«.
Napisane naj bodo razločno, besedilo pa preprosto in nedvoumno!
MILICA ZUPANČIČ upokojenka
ZAHVALA
Članom Vzajemne pomoči pri klubu upokojencev podjetja »Emona« se najtopleje zahvaljujem za denarno pomoč ob smrti mojega moža
Antona Marinča
Ko sem zvedela, da je 442 članov naše vzajemne pomoči zbralo denar, da mi v mojih najtežjih trenutkih nesebično pomagajo, sem bila prijetno presenečena in resnično ginjena.
Vsem članom delovnih kolektivov toplo priporočam, da se včlanijo v človekoljubno vzajemno pomoč, saj priskoči na pomoč tedaj, ko je človek v največji stiski in pomoči najbolj potreben.
ZVONKA MARINČ
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem DO GLOBTOUR za cvetje, sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti.
MARIJA POPOVIČ
ZAHVALA
Ob smrti naše mame in tašče se iskreno zahvaljujemo sindikalni organizaciji DO EMONA Mesna industrija Zalog in vsem sodelavcem za vence, sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti.
GRČAR MARIJA, JANEZ IN VEHAR TONČKA, JOŽE
ZAHVALA
Ob smrti mojega ljubij anega ata se iskreno zahvaljujem sodelavcem marketa v Dolu za venec, sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala tudi upravi TOZD Maloprodaja, Ljubljana za izraženo sožalje.
Še enkrat vsem lepa hvala.
IVANKA PIRŠ
ZAHVALA
Vsem dolgoletnim sodelavcem Centromer-kurja se iskreno zahvaljujem za sožalje ob smrti moje žene, prisrčna hvala za venec in posebna zahvala vsem sodelavcem, ki so jo spremili na njeno počivališče v Metliki.
V nesreči je človeku prijetno, ko vidi, da ni sam, da ni zbledela dolga doba skupnega dela in da je Vaša gesta ob smrti moje življenjske sopotnice priznanje tudi njej za življenjsko in delovno pot.
Hvala, Vaš:
LJUBO KOBAL
informator
glasilo delavcev sozd emona Ijubliana
Izhaja enkrat mesečno - Glavni in odgovorni urednik Miran Blaha. Uredniški odbor: Dušan Bračun, Ferdo Cigale, Franc Dolinar, Pavle Groznik, Jure Križnar, Ivanka Rižnar, Jože Snoj, Mira Težak, Tatjana Sla-banja in Irena Rome. Uredništvo: 61000 Ljubljana, Kersnikova 2, tel. 310-655, int. 223, 310-091. Tisk: ČGP »Delo«. Ljubljana - naklada: 11.000 izvodov. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.