Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
Telefoni uredništvu: dnevna služba 2050, — nočna 29%. 2994 in 2050

Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Izhaia vsak dan zjutraj, razen pon deljka in dneva po prazniku
Resnični nagibi
in nameni Italije
(Od našega dopisnika.)
Rim, 14. julija.
Res je, da Anglija precej pritiska, da bi čimprej prišlo do sporazuma med Italijo in Francijo. V skladu s svojo tradicionalno pomorsko |jolitiko, ki sloni na načelu »two po-wers standard« (angleška mornarica mora biti vselej močnejša kot dve največji evropski mornarici) ne more Velika Britanija mirno gledatj, kako Francija in Italija tekmujeta v Soroževanju na morju, medtem ko je ona vc-.ina z londonskim sporazumom. Mac Donaldov »Daily Herald« je dal pobudo za razgovor /. Grandijem, v katerem je ta dolžil Brianda, da zavlačuje pogajanja. Angleški listi sami ugotavljajo, da je Grandi na nasvet angleške vlade predlngal, naj sc izvajanje pomorskega gradbenega načrta za 1. 1930 ustavi, dokler sc pogajanja ne zaključijo. Res je torej, da bi predvsem Angleži pozdravili sklenitev franco-sko-italijanskega sporazuma. Toda nič manj bi ga nc bili veseli Italijani sami. Seveda jim je dobrodošel angleški pritisk na Francijo, ker upajo da bo Francija pod vplivom angleške javnosti popustila nc samo glede paritete, temveč tudi v drugih vprašanjih. Zato sili Mussolini v direktna pogajanja o vseh spornih točkah »en bloc«, ki naj bi se vršila na nekakšni francosko-italijanski konfcrenci, torej izpostavljena pritisku svetovne javnosti, predvsem angleške in ameriške. Briand je predlog zavrnil, češ naj se razgovori nadaljujejo po diplomatskih predstavnikih v Parizu in Rimu in sicer o posumeznih spornih točkah, dokler se ne ustanovi novo ozračje in sc javnost, razburjena po večnih polemikah in Mus-solinijevih govorov ne pomiri. Briand se oci-vidno otresa vpliva tujih sil: tako je neki ugledni angleški list trdil, da je Francija zavrnila italijanski predlog, naj se izvajanje pomorskega gradbenega načrta za leto i930 ustavi za časa pogajanj, samo radi tega, ker je ta predlog prišepnila Italiji Anglija.
Toda fašistični Italiji sc mudi tudi iz notranjepolitičnih razlogov. Mussolini in višji fašistični voditelji ne skrivajo težke gospodarske, krize, ki lahko postane usodna tudi še tako trdni vladavini. Ko se jc nedavno prišel poklonit Mussoliniju neki fašistični tajnik in kar ni mogel nehati z običajnimi vdanostnimi frazami, ga je duce nenadoma prekinil: »Povejte mi raje, po čem jc kruh v vaši provinci!«
Posledicc nagle revalutacijc lire se še danes čutijo in kljub padcu ccn na debelo sc jc življenje le malo pocenilo, medtem ko sc delavske plače stalno nižajo. Letina niti izdaleka ne kaže tako dobro kot lansko leto. Turati je v Piacenzi govoril o »prccej težki gospodarski krizi, ki je kruta resnica«. — »Nastopil je čas«, je dejal, »ko je stotak vsega spoštovanja vreden in je treba staviti tisočak v okvir ter mu izkazati vojaške časti.« Borzni poročevalci tožijo o nenavadnem mrtvilu. Na znižanje dis-kontne mere italijanska industrija spioh ni reagirala. Državne zadolžnicc 5% so poskočile od 80 na 85. Prav tc dni pa so nenadoma padle na 81 in v poluradnem »Popolo di Roma« či-taino značilen komentar. List poziva vlado, naj pograbi špekulante in jih stavi pod fašistično sekiro. »Zn tiste, ki v svrho špekulacije na škodo državnih papirjev širijo glasove o bližnji vojni in podobne laži, ima vladavina izjemne zakone in sodnike.« Kljub 30% rcvalu-taciji lire so sedanji državni proračuni višji kot I. 1927. Stroški za vojaška ministrstva so v proračunu 1927-28 znašali 4.837 milijonov lir. v proračunu 1930-3t pa že 5.964 milijonov: pri tem je že vštetih 500 milijonov lir, ki jih jc prav te dni rimska vlada nakazala za državno obrambo. Izvedba pomorskega programa, ki ga jc Mussolini postavil takoj po razorožitveni konfcrenci v Londonu in predvideva zgradbo 50.000 ton ladij, zahteva eno miljardo lir. Temu znesku jc treba dodati 1.800 milijonov lir za dograditev ladij, ki so že v gradnji. .Odkoji na j *sc denar vzame, če po mnenju samih laši-siičnili gospodarstvenikov .italijanski davkoplačevalec nc prenese novih bremeni' Novih 500 milijonov za državno obramlx> in 225 milijonov za javna dela bo država zbrala s trikratnim povišanjem prometnega davka; ta davek jc bila vlada znižala dvakrat zaporedoma radi revalutacijc lire, tako da je lansko leto doprinesel še 400 milijonov lir. Po novem povišku T>o prometni davek vrgel nad eno milijardo. V času splošne gospodarske depresije iu velikega pomanjkanja denarja mora država vzeii zasebnim pobudnikom težke milijarde, da lahko izvede oborožitveni načrt in tekmuje z bogato I1' rnueijo.
Sporazum « Francijo bi tudi dvignil ugled fašističnega režima pred italijansko javnostjo. Četudi bi Francija nc privolila povsem v italijanske zahteve, četudi bi prišlo samo do kompromisa, ki bi ga realni politik nc mogc smatrati z:i poseben uspeh fašizma, hi vjdela italijanska javnost v njem : zmago mlade Italije liad ošabno iti propadajočo Francijo«./o to le že vse preskrbljeno. Fašistični tisk zc leta in leta napihuje zadevo francosko- italijanskih ednošajev in komplicira tudi najbolj priprosta vprašanja, da so se v bujni domišljiji povpret-tiegu Italijana razrastla v svetovne probleme
Težka kriza v Nemčiji
Nenaden oster nastop predsednika republike Hindenburga — Izboljšanje
položaja v zadnjem hipu
Berlin, 15. julija, b. Sinočnja seja ministrskega sveta položaja še ni razjasnila. Državni kancler Briining je mnenja, da je vsekakor boljše, da se novi davčni predlog, ki vpeljuje osebni davek, uvede parlamentarnim potom, a drugi člani ministrskega sveta, kakor mladi in energični Treviranus, so pa za to, da se predlog ne prinese več pred parlament in da naj vlada uporabi pravice, ki jih daje predsedniku republike člen 48 vveimarske ustave. Davčni predlogi se naj uvedejo s pomočjo dekretov, ker je položaj v parlamentu tak, da sc na noben način ne bo našla večina, ki bi sprejela osebni davek, četudi bi se poskušalo pridobiti socijalistc, ker v tem slučaju bi odpadli glasovi desničarskih strank.
V	političnih krogih se zatrjuje, da imajo socijalisti za slučaj, da bi Briining nameraval vladati z dekreti v tako važnih vprašanjih kot je davek, namen predlagati vladi nezaupnico, ki bi brez dvoma Bruningovo ministrstvo strmoglavila. Vladna stranka odgovarja, da bi padec vlade imel zn posicdico razpust parlamenta in razpis novih državnih volitev. Ta perspektiva pa ne ugaja nobeni politični skupini, ker vsaka uvideva. da mora biti Nemčija radi zunanjepolitičnih dogodkov močna in dn mora vlada imeti močno oporo v parlamentu, ako naj nadaljuje Strescmanovo politiko v vprašanju izpraznitve Posaarjn in ako hoče uspešno sodelovati pri velikih evropskih političnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
V	parlamentarnih krogih se zadnji hip poskuša krizo odvrniti s tem, da bi naj veljal nov davčni predlog o osebnem davku šele za prihodnjo leto. Upanje, da bo ta kompromisni predlog krizo ublažil, jc pa majhno.
Berlin, 15. julija, as. Politična napetost radi vprašanja, ali bo vlada linančni predlog uveljavila na podlagi diktaturnega paragrafa, se je danes popoldne še posebej poostril z nenadno objavo pisma, ki ga je pisal državni predsednik H i n -denburg pruskemu ministrskemu predsedniku Braunu. To pismo naenkrat odkriva konflikt med dvema državnikoma na najvišjih mestih, dočim so bili dosedaj vsi prepričani, da vladajo med njima izredno dobri odiošaji. Hindenburg jc sporočil v svojem pismu pruskemu ministrskemu predsedniku, da se nc bo udeležil osvobodilnih proslav v Koblenzu, Trierju, Aarhenu in Wicsbadnu, ker je pruski ministrski predsednik od udeležbe pri teh proslavah izključil Stahlhelm, zvezo frontnih vojakov. l)a se s Stalilhelmom postopa drugače kakor z drugimi zvezami, je zanj neznosno in se ne strinja z njegovo ustavno dolžnostjo, da mora biti nad strankami. Zato se ne more udeležiti proslav, od katerih je izključen del državljanov radi prepovedi njihove organizacije, ki po njegovem mnenju ni utemeljena.
Organizacija Stahlhelma je bila v Porenju in na Westfalskem že dalj časa prepovedana, ker je prirejala vojaške vaje, ki se protivijo versaillski mirovni pogodbi, kakor je to ministrski predsednik Braun danes izjavil zastopnikom listov. Vendar pa so se pred dalj časa vršila pogajanja za preklic te prepovedi. Toliko bolj je zato osupnilo, da je predsednik Hindenburg danes s tem pismom stopil v javnost.
Berlin, 15. jul. as. Državni kancler dr. Briining jc imel danes v državnem zboru dolgo pričakovani govor, v katerem je pozval parlament, naj prevzame odgovornost za nujne davčne zakone. Narctl zahteva hitro odločitev, ne pa govoričenja. Nato je govoril o trajnem zaslajanju svetovne konjunkture. Dasi Nemčija nima vzroka, udajati
se brezupnemu pesimizmu, ker jo dežela z močnim agrarnim ozadjem in ker njena industrija v bistvu deluje za zboljšanje produkcijo in torej lahko vidi v padanju cen za sirovine in v padanju obrestnih mer začetek za nov povzdig, je tak povzdig mogoč samo tedaj, če so državni izdatki finančno zagotovljeni. Ce parlament noče prevzeti odgovornosti za davčne zakone, mora dr. Briining porabiti vsa ustavna sredstva, ki so potrebna za pokritje deficita v državnem gospodarstvu. S tem je jasno izrazil, da bo takoj dal uveljaviti davčne zakone s pomočjo diktaturnega paragrafa, če tega ne bo storil parlament.
Nemški državni zbor je nato z glasovi večine sprejel prvi člen davčnega zakona, pri čemer so se sorialisti odtegnili glasovanju. To bi se sicer lahko smatralo za dober znak, da bodo davčni zakoni rešeni parlamentarno. Vendar pa se v resnici gre samo za čisto formalnost, ker hočejo socialni demokrati zavzeti svojo stališfe nasproti drugim delom zakona šele jiotem, ko se bo videlo, kaj bo parlament napravil s soclalno-demokratskimi davčnimi predlogi. Zato je pričakovati, da bo jutri opozicijska veČina odklonila oetale člene zakona, nakar bodo sledile naredbe vlade, s katerimi sc bodo uveljavili davčni zakoni, četudi jih parlament odkloni.
Berlin, 15. jul. as. Zvečer je Stahlhelm poslal pruski vladi pismo, katero smatra vlada za toliko konciliantno, da bo začela pogajanja radi even-tuelno ukinitve prepovedi te organizacije v zapad-nih deželah. Pruski ministrski predsednik Braun je sporočil Hindenburgu, da obžaluje Hindenbur-gcv sklep, ki se noče udeležiti proslav v Porenju, ter jo obenem pripomnil, da je pripravljen preklicati prepoved Stahlhelma v Porenju, če mu ad zadostna zagotovila, da ne bo deloval proti postavam.
Francija in Jugoslavija verni idealom miru
Govor poslanika g. Darda na proslavi francoskega narodnega
praznika v Belgradu
Belgrad. 15. julija. AA. O priliki proslave francoskega narodnega praznika je imel francoski poslanik na 'našem dvoru gosp. Emile Dard na banketu govor, v katerem je najprej navajal vse, kar se je cd proslave lanskega leta dogodilo, vse mnogoštevilne in svečane prilike, ki so pripomogle k poudarku prijateljstva obeh držav, ki «u veže tradicionalna sloga. 0 priliki sestanka vzhodnih bojevnikov je jeseni posetilo 300 bivših borcev ped vodstvom svojega predsednika Jugoslavijo. Posetili so Belgrad, Dubrovnik in Split, kjer jim je bil povsod prirejen triumfalen sprejem. Mesec dni pozneje v oktobru ','e bil odkrit na trgu v Ljubljani spomenik Ilirije, ki ga krona Napoleonov kip. V njegov temelj jo vzidan pepel Neznanega junaka Napoleonove vojske, brata onega junaka, ki počiva pod Slavolokom v Parizu. Tej proslavi so prisostvovali vojni minister Iladžič. mestni župan ljubljanski in govornik. Lotos je bila zopet v veliki dvorani belgrajske univerze v navzočnosti namestnika ministra zunanjih zadev dr. Kumanudija, profesorjev univerze in velikega števila najodličnejše-ga občinstva komenioracija v spomin velikega francoskega državljana Georgesa Clemenceauja. Nato je bil zabeležen posel 111 svečan sprejem bivšega francoskega ministra Loucheurja in državnega podtajnika Marineauja o priliki veličastnega vsesokolskega zleta. Pri vseli teli prilikah sc je pokazalo verno prijateljstvo Jugoslavije do Francije in neomajna vera v udinstvo njunih čuvsiev. ki se vzajemno izpopolnjujejo. Krasna manifestacija teli čuvstev jo bil mogočni dar treh milijonov dinarjev, zbranih iz vseh delov in vseh stanov Jugoslavije, za kraje Južne Francije, M so trpeli po poplavi. Po volji predsednika odbora Cedo Mi-hajloviča 1» ta vsota porabljena za izgradnjo poškodovanih krajev in sicer za šolo v srbskem slogu, ki bo francosko deco učila hvaležnosti in ljubezni do Jugoslavije.
Nadalje je poslanik gosp. Dard povedal, da jc nedavno tudi sam prepotoval velik del Jugoslavije.
Bil je najprej v Splilu, Dubrovniku in Kolorju in se udeležil sprejema dveh podmornic v naši luki. Dalje je bil v Zagrebu, kjer mu je bil prirejen nadvse prisrčen in ljubeznjiv sprejem o priliki otvoritve novih prostorov »Prijateljev Francije«. Nato je potoval v Skoplje, Bitolj in Debar, tedaj v one kraje Južne Srbije, ki so največ trpeli zaradi vojne. Mogel je z radostjo ugotoviti, da se tjakaj vrača blagostanje, red in delo. Jugoslavija vidno napreduje pod modrini vodstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra.
Kakor Francija je tudi Jugoslavija verna idealom miru. Jugoslavija stremi za istimi ideali, kakor francoska republika, in na teh idealih temelje smernice, ki vodijo Evropo, in nadejamo se, da pridemo po potu gosp. Brianda do splošne pomiritve.
Prežet teli čuvstev gosp. Dard rndoslno ugotavlja napredek francoske kolonije in francoskih ustanov v Jugoslaviji in dvigne Sašo na časi Nj. Vel. kralju Aleksandru in predsedniku francoske republike. Vsi navzoči so z burnimi vzkliki pozdravili to zdravico.
Francija hoče sporazum z Italijo
Pariz, 15. jul. AA. Jutrišnji »Temps« piše glede francosko-italijanskih odnošajev: Francija in Italija si nc moreta biti sovražnici. Če sploh obstojata dva naroda, ki ju mora vse združevati, sta to Italija in Francija. Ce odgovarja dejstvu vest, da želi Rim jasnejših odnosov med obema državama, potem inora z vsemi sredstvi delati na to, da odstrani bolno stanje, ki že predolgo leži kot mora na obeh državah.
Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo vreme bo trajalo dalje.
politiko in vedno in vedno nove uspehe, pa naj l>odo resnični ali nc;
Italija si v resnici želi sporazuma s Francijo. Rožljanje s sabljo ima zaenkrat le namen opozoriti svet nase in izkoristiti sedanje miroljubno razpoloženje v svetu, da se od tistih, ki imajo iztisnejo radi ljubega miru čimvečje koncesije. Rožljanje s sabljo pa lahko škoduje tudi Italiji sami. kot je razvidno iz zgornjega citata iz »Popolo d i Roma«.
V času najhujše polemike s Francijo jc v IKilitični reviji »Gcrnrchin«, ki ji je ravnatelj sam Bcnito Mussolini, izšel na uvodnem mestu članek o odnošnjih med Francijo in Italijo.
1,1 imiMiii lunam, n. ..v. ------, .	1 flanknr poziva Francijo, naj opusti dosedanjo
Ikem časopisju, sporazum s Francijo koi 10 < , jsli-no .u,Htiko. ki pritiska istočasno na zmago fašistične Italije v svetu. Scttanji p«" , »g.. jn j(aijj0 in naj sc nnsionj na Italijo, tični položaj v Italiji zahteva presuzu«
IHJ5U 1 lil I I |l I 11, l UIAIIISU" " 0.».—
ki jih more rešiti lo fašistična vladavina. I« pravici vidijo Francozi v tem napihovanju lc .-\ir,> do sporazuma, ker iz šc tako malenkostnih sporov nMvarja probleme nacionalnega prestiža in onemogoča kompromis, fašistični tisk pa trobi dalje v svoj rog. Zunanjepolitični problemi so povprečni javnosti težje dostopni lil nadziranje vladnega dela od strani javnega ni, enja je \ tem pogledu težje kot n. pr. \ 011-.noejii bolj otipljivih notranjepolitičnih vprašuj. lahka bo torej naloga fašističnega tiska prikazati fašistu, ki nc more seči po možem-
.	. .	r____: I« L-.., HAin
Kajti prijateljstvo z Nemčijo jo bo stalo vse pridobitve zmage, medtem ko so sporna vprašanja incd Francijo iu Italijo lc malenkostna ' ali pa odvisijo od francoskega protiitalijanskc-j ga zadržanja po vojni; v prvo vrsto spadajo i vprašanja poprave tripolitanske meje in vprašanje položaja Italijanov v Tunisu, v drugo vprašanje paritete na morju in francoski odnosa j i do Jugoslavije, »tega trnja v italijanski , peti,« p« do drugih držav ob Donavi in na
i Balkanu. Če enkrat Francija pusti Italiji prost razmah, izgine vsaka spornn točka, ki bi bila resnično v nasprotstvu z italijanskimi in francoskimi interesi iti Francija bi dobila na svojo stran Italijo, mogočno, lojalno in zvesto pri-
jateljico.« Ta je
je torej dejanski položaj.
Vojni hujskači na delu
Pariz, 15. julija, b. Inozemski listi so te dni ponatisnili fantastične vesti o mobilizaciji francoskih čet. Govorilo se je, da se vrše v okolici Lyona veliki manevri in da so vse francoske čete v Porenju bile postavljene na francosko-italijansko mejo. Vse to so fantazije novinarjev ali pa tendencioene vesti, ki prihajajo iz virov, ki imajjo na tem interes, da se Evropa vznemirjava. Po informacijah, ki prihajajo iz tukajšnjega vojnega ministrstva, je na teh vesteh samo toliko resnice, da se je ojačila lokalna žandarmerija v okolici M en tona in Venti-miglia za nekaj sto rožnikov, to pa na prošnjo obmejnih oblasti, ki se bojijo, da bi ne prišlo do kakih obmejnih spopadov med fašisti in med proti-fašisti, ki se nahajajo na francoskem teritoriju. Te odredbe pa ne spadajo pod vojno ministrstvo, ampak od notranje, ki ima nalog, da skrbi za varnost v deželi, osobito, ker se nahaja v tem kraju veliko število gostov na oddihu.
Pred revolucijo v Egiptu
London, 15. julija, as. V Aleksandriji je danes ob priliki generalne stavke kot protest proti postopanju vlade v Mansurahu in v prilog bivšega ministrskega predsednika in voditelja Vaft-stranke, Nahas paše, prišlo do težkih nemirov. Demonstranti so pri obhodu po cestah razbijati izložbena okna in obmetavali policijo s kamenjem. V sprevodu so nosili sliko bivšega ministrskega predsednika Nahas paše in mu prirejali navdušene ova-riie. Napadli in prevrnili so tovorni avtomobil policije, tako da so je morala policija umakniti. Da bi obvladala položaj, je policija s stehe sodnijske palačo streljala v množico. Kakor se javlja ofcielno, je bilo pri teh nemirih ubitih 14 oseb, med njimi osem iz Evrope, 250 pa je bilo ranjenih, in sicer več težje. Po zadnjih vesteh postaja jtoložaj vsako uro resnejši. Ulice v mestu so posejane s steklom in kamni.
Glede nemirov samih se še doznava, da so demonstranti po sprevodu v prilog Nahas paše zasedli trg Mohameda Alija, ki je središče mesta, in da so s kamenji prepodili policijo. Izropali so vse trgovine, Evropci pa so zbežali v borzo, dočim je policija iskala zavetje na strehi sodne palače in od tam streljala v množico.
Rešecatna dela v Neurodc
Vratislava, 13. jul. as. Reševalna dela v Vaclavovcm rovu so danes postala nekoliko lažja, ker se je pokazalo, da kraj nesreče ni zasut. Glavna težkoča jc v tem, da se ukrenejo zadostne varnostne odredbe v sedaj odprtem rovu. V njeni leži šc vedno 44 mrtvecev. V noči od nedelje na ponedeljek so pobrali tri mrtvece. včeraj zvečer pa četrtega.
Mussolini ni bil operiran
Milan, 15. jul. as. Arnaldo Mussolini izjavlja, da jc vest nekega budimpeštanskega lista, češ da je bil duce zadnji teden operiran v Bologni, čisla izmišljotina. Navaja, da jc svojega brata še pred tremi dnevi obiskal v Rimu in da jc vsak dan z njim v telefonski zvezi.
Rovarjenje nemških nacionalistov proti evropskemu miru
Osimarka zahteva poljski koridor - Sudmarha prireja manifestacije proti Jugoslaviji na Koroškem - Za proslavo plebiscita votirano 25 milijonov dinarjev
Berlin, 15. jul. b. V Marienburgu v Vzhodni Prusiji so na veličasten način slavili desetletnico plebiscitne zmage. Od vseh strani so se pripeljali posebni vlaki s tisočerimi gosti, iz Danziga, iz Me-melna in iz sudetskih dežel. Govornik dr. Ulmer je naglašal, da slavnosti ne smejo imeti samo namena spominjati se plebiscitne zmage, ampak da morajo posebno opozoriti evropsko javnost na to, da nemške vzhodne meje niso naravne. »Poreuje je že svobodno, Posaarje bo kmalu, za svobodo Ostmarkc pa se bomo borili do smrti.«.
Drugi govornik Pavelčik, čigar ime samo že spričuje narodno pripadnost, je vzkliknil, da bo Ostmarka od sedaj naprej prešinila vso nemško mladino s bojevitim nemškim duhom, ki bo nekega dne potem šel osvoboditi netnške brate na vzhodu, ki še ječijo pod tujim jarmom (to se pravi pod Poljsko, op. ur.).
Po celi Vzhodni Pruski se vršijo enake slavnosti in od vseh krajev prihajajo ognjevite zahteve, da se mora »krivica na vzhodu poravnati«.
Varšava, 15. jul. b. Poljski politični krogi, ki
so skeptično spremljali izpraznitev Porenja po francoskih četah, češ da bodo sedaj Nemci navalili na vzhodne ineje, zasledujejo živahno izbruhe nemške radosti ob priliki desetletnice plebiscitnih slavnosti v Vzhodni Prusiji. Govori se, da bo poljska vlada naročila svojemu poslaniku v Berlinu, da se na zunanjem ministrstvu informira, kaj pomeni, da se državni uradniki oficijelno udeležujejo slavnostnih prireditev, pri katerih se odkrito zahteva izpraznitev poljskega koridorja in če se naj tako postopanje smatra za oficijelno stališče nemške vlade.
Celovec, 15. jul. b. Iz Dunaja se poroča, da je finančni odbor zveznega sveta na predlog poslanca Pavlica, ravnatelja »Karntner Tagblatta« odobril iz-vanredni izdatek 3 milijonov šilingov (25 milijonov Din) za plebiscitne proslave na Koroškem! Veli- j kanska vsota denarja, ki ga namerava zvezna vlada izdati za proslavo desetletnice, pomeni, kakšno važnost polaga na okrepitev nemškega duha na južni meji. Zvezna vlada ni ravno v tako rožnatem gospodarskem položaju, da bi z lahkim srcem mogla žrtvovati take vsole samo za slavnostne prireditve.
Ako to dela, mora zalo imeti tehtnejše razloge.
Sicer pa se je Stidmarka sama že prizadela, da raztolmači vsem optimistom v Lvropi, kakšen namen da naj imajo slavnosti na razpotju avstro-italo-iugoslovanske meje. Siidmarka je razpredla po celi Avstriji in po Nemčiji silno propagando za te slovesnosti in po poročilih izgleda, da se jih bodo udeležili v velikanskem številu zastopniki nacionalističnih bojnih organizacij iz Nemčije. Vodstvo manifestacij pa prevzame na Koroškem Heimats-dienst. Prišli bodo tudi predstavniki fašističnih organizacij iz Italije, tako da se pripravlja na jugoslovanski severni meji orgija nacionalističnega slavlja, ki naj ima namen opozoriti Jugoslavijo, da je od Kotora pa do Temešvara obdana od sovražnikov. Brez dvoma se bodo ob tej priliki ponovne predvojne fraze o zidanju »jadranskega mostu«, ki naj bo zadnji cilj vsenemških aspiracij proti jugu.
Paciiisti se povprašujejo, če so te slavnosti, ki se vrše pod protektoratom avstrijske vlade in pri katerih bodo prisotni predstavniki nemške vlade, vsenemški odgovor na Briandov poziv
Preiskava o katastrofi Karadiordja končana
Italijanska komisija nenadoma odpotovala.
Belgrad, 15. julija, u. Kakor poročajo iz Splita. je naša strokovna komisija, ki naj bi dognala krivdo o katastrofi v Pašmanskem kanalu, dokončala včeraj svoje delo. Naša komisija je podrobno proučila ves materijal ter o vsem napravila pismen protokol. Materijal je zelo obsežen in ga bo komisija poslala državnemu tožitelju, ki bo še v teku tega tedna sestavil obtožnico ter jo poslal pravosodnemu ministru. Čim bo pravosodno ministrstvo sprejelo spise in obtožbo državnega tožitelja, bo odposlalo diplomatskim polom italijanskim oblastem spise o tožbi.
Tudi italijanska komisija je dokončala svoje delo. Vendar pa je ona proti vsemu pričakovanju nenadoma odpotovala v Rim. Presenečenje je bilo tem večje, ker ni dala italijanska komisija pomorskemu ravnateljstvu v Splitu nikakega odgovora. Da bi se namreč preiskava vodila čim pravilnejs m da bi se čimprej dokončala, kar je v interesu tako naše kakor tudi italijanske strani, je naše pomorsko ravnateljstvo v Splitu zaprosilo italijansko komisijo, naj pošlje prepis svojega protokola. Italijanska komisija pa je odpotovala, ne da bi tej prošnji ugodila.
„Morosini'4 bo v treh dneh popravljen
Trst, 13. julija, z. Italijanska ladja j Fran-
cesco Morosini« je prispela sinoči v Pulj, kjer so jo namestili v veliko ladjedelnico Scoglio Olivo. Takoj so ga dvignili iz vode, ter posia-vili v dok. Pred no so so pričela pripravljalna dela. si jc ogledala komisija ladjo ter ugotovila nastalo škodo. Sprednji del ludje je precej poškodovan. Na % lini kljuna se nahajata dve dvigali zu rešilni čoln, ki jih je ^Morosini« ob trčenju s .»Karadjordjem« temu odtrgal, 'la-koj, ko je komisija končala svoje delo, so se pričela popravljalna delu. Računa sc, du bo i ud ju v dveh do treh dneh popravljeuu.
Vprašanje pitotaže na Jadranu
Sušak, 15. jul. p. Ob katastrofi v Pašmanskem kanalu se živahno razpravlja vprašanje o pilotaži v naših morskih ožinah. Vprašanje je zelo važno. Piloti sc uporabljajo na opasnih mestih, kjer manjkajo svetilniki in pomorska poročevalska služba podnevi in ponoči. Ponekod so uvedene takozvane ladje s svetiljniki, ki so usidrane sredi morja in omogočajo orijentacijo podnevi in ponoči ter dajejo ladjam na morju, ki se nahajajo v megli, znake.
Pilotaža bi se uvedla samo tam, kjer je plovba zelo opasna in kjer so uhodi v pristanišča komplicirani, kjer je globina morja spremenljiva in pri drugih težkočah. Obstoja obvezna in neobvezna pilotaža. Obvezna pride v poštev v pristaniščih, v umetnih kanalih, na mestih, kjer je potrebno osebno poznanje obalni!) prilik itd. Obvezna pilotaža ie na mestu tam, kjer je ladjam kljub izkušenosti kapetana težko dobiti pravo orijentacijo ter se izogniti nezgodam. Neobvezna pilotaža je potrebna na krajih, kjer si hoče ladja zasigurati dober in varen prehod na opasnih mestih.
Vsi piloti, brez ozira na to ali so nameščeni v državni ali privatni službi, morajo imeti predpisano kvalifikacijo ter biti izkušeni pomorščaki. V Angliji so vsi privatni pilotje organizirani, katera organizacija je pod strogim nadzorstvom državnih oblasti. V Suesovem prekopu mora vsaka ladja z nad slo ton vzeti na krov pilota, ki sloji s svojim izkustvom poveljniku ladje ob strani, vendar pa ne nosi nikake odgovornosti. V slučaju trčenja dveh ladij je odgovoren lastnik ladje, ki je povzročila nesrečo, brez ozira na to, ali je imela na krovu pilota ali ne. Prav tako obstoja neobvezna pilotaža na spodnji Donavi. Pilot samo pomaga poveljniku ladje, odgovornost pa nosi izključno samo ta.
Na nekaterih mestih, za katera je predvidena obvezna pilotaža, vodi kapetan lahko ladjo sani, d;o ima predpisani pilotski izpit. Obvezne pilotaže so oproščene nadalje ladje, ki vrše redno obalno plovbo, dalje vojne ladje in pa jahte. Z ozirom na razčlenjenost naše obale, ki mnogokje zahteva poznanje lokalnih prilik, je sedaj upravičeno razpravljati o vprašanju, ali jc pri nas pilotaža potrebna. Vsekakor pa zahteva lo vsestransko proučavanje. Na to vprašanje se z ozirom na vrsto plovbe, ki se pri nas \rši, nc da takoj odgovoriti, temveč je potrebno, da sc podrobno prouči.
Namestitih finančnega ministra
Belgrad. I" julija, p. Današnje »Službene \ovine« prinašajo ukaz njegovega V. kralju, v katerem na predlog predsednika vlade postavi /u zastopnika finančnega ministra dr. Oton FrangeS, minister brez portfelja, ker bo finančni minister dr. švcrljuga nekoliko času v inozemstvu.
Odgovori na Briandovo spomenico
Najvažnejši, nemški, se izroči jutri
Pariz, 15. jul. A A. Odgovor švedske vlade toplo pozdravlja Briandovo spomenico in izjavlja, da bo Švedska z vso simpatijo sodelovala pri francoski pobudi in pri nadaljnih odločitvah v Ženevi. Navzlic temu izraža odgovor švedske vlade željo, naj bi bodoča organizacija Evrope bila popolna. Konferenca zastopnikov vseh evropskih držav naj bi se vršila pod pokroviteljstvom Društva narodov. Prvi sestanki naj bi ne veljali razpravi o gospodarskih vprašanjih. Bodoča evropska unija bo morala vsekakor obsegati večino evropskih držav in vse evropske sile, ki so zastopane v Društvu narodov.
Pariz, 15. julija. AA. Odgovarjajoč na memorandum francoskega zunanjega ministra Brianda sprejema danska vlada misel sodelovanja med evropskimi narodi v okvirju Društva narodov in misli, da bi bilo treba v sedanjih okolnostih ustanoviti stalen politični odbor, ki bi odgovarjal Svetu društva narodov. Dalje je danska vlada mišljenja, da je treba predvsem načeti gospodarske probleme.
Včeraj popoldne je tudi Norveška vlada izročila svoj odgovor, v katerem pravi, da se bo morala ideja o Panevropi ustvariti čimprej in lo na gospodarski podlagi.
Agrarni blok
Konferenca bo okrog 20. julija v Sinaji
Belgrad. 15. julija, u. V zunanjem ministrstvu in v vseh gospodarskih ministrstvih so v glavnem dokončana pripravljalna dela zu predstoječo konferenco madjarske, romunske in naše delegacije o vprašanju agrarnega bloka. Temu bloku posveča tudi inozemsko časopisje veliko pozornost in to ne samo časopisje iz držav, ki so zainteresirane, marveč tudi ostalih, predvsem Nemčije, Bolgarije in Italije, ki vedno z največjo pozornostjo spremljajo vse dogodke, ki se tičejo Male antante. Inozemsko časopisje poroča, da se bo konferenca vseh treh držav: Romunije, Jugoslavije in Madjarske vršila
že okrog 20. t. m. v Sinaji. Kakor znano, bo imel la agrarni blok predvsem značaj žilnega kartela, ki bo organiziral izvoz žita in določal enotne cene. Na tej konferenci bo sodelovala tudi češkoslovaška in sicer najprej samo po posebnem opazovalcu. Sicer pa dela Češkoslovaška paralelno akcijo. Kakor znano, obstoja v Pragi sodišče mednarodnega poljedelskega urada, ki bo imelo septembra meseca svojo konferenco, nu katero je poslalo že vsem državam poziv. Konferenca bo razpravljala predvsem o pobijanju poljedelske krize in njeni ublažitvi ter s tem v zvezi o Panevropi.
Avstrija je dobila posojila
Posojilo znaša 21 milijonov funtov šterlingov - Pogoji so zelo težki
Dunaj. 13. jul. us. Po triletnem prizadevanju se jc včeraj sklenilo v Londonu »mednarodno avstrijsko državno posojilo 1930«. Obrestovalo se ho po "■% in odplačalo do I. 1957 po 105%. Emisijski kurz znaša 95 odstotkov, čisti donos pu 90%. Posojilo znaša 21 milj. funtov šterlingov, prva tranša pu 12.7 milj., torej okroglo 390 milijonov šilingov. Posojilo sc bo razpisalo v Ameriki, Angliji, Italiji, Švici, Švedski in Avstriji. Izkupiček se bo predvsem porabil za nadaljevanje železniških, cestnih in dnljuovodnih kabelskih investicij. Okoli 70 milj. šilingov znašajo bančni dolgovi, ki sc morajo sedaj vrniti in s katerimi so jc do sedaj preprečilo, du se gradbeni program ni preveč skrčil. Pogoji jKisojilu so brez dvoma silno
Madjarska ne dobi
Budimpešta, 15. jul. z. Nedavno so tukajšnji listi kot veliko senzacijo prinesli vesl, da so prispeli v Budimpešto ameriški in angleški finančniki. Po njihovih vesteh je bil prihod finančnikov v zvezi z razgovori za najetje velikega posojila. Inozemski finančniki so se tukaj sestali z vodečlmi politiki, finančniki in člani vlade. Danes so pa nenadoma zapustili Madjarsko. Madjarski lisk rc-signirano piše o njihovem odhodu ler pravi, da »o inozemski finančniki izjavili, da se kmalu vrnejo. Kakor vse kaže, je ponoven poskus Madjarske, priti do stomilijonskega dolarskega posojila, propadel.
Izreden dar
Rini, 15. jul. as, Soproga nekega ameriškega bogataš Kinga, rojena Italijanka, je podarila papežu ob njegovem jubileju dragocen prt za oltar sikstinske kapele. Ta prt je mozaik najdragocenejših in najstarejših čipk odličnega izvora. Delalo je la prt 30 žen in deklet celo lelo. Ta pri je izredno fino umetniško delo.
Kakor javljajo, je tudi češkoslovaška vlada izročila snoči svoj odgovor praškemu poslaniku francoske republike. V sporazumu z Briandoni se bo ta odgovor objavil kasneje.
Po vesteh iz Varšave bo Zalesky, poljski zunanji minisler v četrtek zvečer osebno izročil poljski odgovor francoskemu poslaniku v Varšavi. Informirani poljski lisk pravi, da se je poljska vlada v odgovoru na Briandovo spomenico izrazila pozitivno ter da je pripravljena sodelovati na pan-evropski konferenci. V odgovoru poljske vlade je izražena želja, da nc hi evropska federacija bila naperjena proti nobeni državi.
New Vork, 15. julija, p. »New York Timesc prinašajo interesanten članek o Briandoveni me-morandu ter pravijo, da ima od vseh dosedanjih odgovorov edinole avstrijski nekaj smisla. V tem odgovoru se namreč pravi, da za ustvarjenje Bri-andovega načrta ni potrebno, da bi se zedinile takoj vse evropske države. To najbolje dokazuje zgodovina Amerike, Unijo severnoameriških držav je stvorilo najprej samo devet držav. Po mnenju »New York Timesa« sla pa vsekakor polrebni v panevropski uniji Francija in Nemčija, ker ti dve državi morala biti jedro bodoče federacije.
Berlin, 15. julija. Nemški odgovor na Briandovo spomenico se izroči v Parizu jutri.
težki, veliko slabši, kakor je Youngovo posojilo, vendar je Avstrija bila primoruna posojilo najeti.
Rim, 15. jul. n. Tukaj so se podpisali s strani finančnega ministra avstrijske republike in infere-siraniii bankirjev dogovori glede emisije prve kvote avstrijskega mednarodnega posojila, ki je bilo sklenjeno po zakonu od 21. inarca 1930 in jc namenjeno za produktivne investicije za avstrijske železnice ter za poštno in telegrafsko upravo.
Kvota italijanske udeležbe znaša 100 milj. lir nominalnega kapital, razdeljenega v 100.000 obligacij po 1000 lir nominalnega kapitala po 7 odstotkov, vplačljivih ne preko leta 1957 po ceni 1030 lir za obligacijo. (Štefani.)
Konflikt med kraljevimi pristaši in nasprotniki v Romuniji
Bukarešt, 15. jul. as. Danes zvečer je bil prvič sprejel pri kralju v enourni avdiencl Duca, najodličnejši sodelavec Vintlla Braliana. Ko je zapuščal kraljevo palačo, so mu pristaši prirejali ovacije, dočim so pristaši Jurija Bratiana proti njemu demonstrirali. Kljub varnostnim odredbam policijskega prefekla so Ducovi pristaši, ko se |c Duca sam že odpeljal, napadli pristaše Jurija Braliana s palicami in jih pretepli, lako da so morali bežali.
Uradni jeziki mednarodne banke
Bcrn, 15. jul. AA. Upravni svet banke za mednarodna plačila je sprejel pravila o nastavitvi personala. Italijanski, angleški, nemški iu francoski jezik bodo uradni jeziki zavoda.
Sneg v julija
Paril, 15. julija, as. V Parizu se je od včeraj vreme prav znatno shladilo. Popoldne je celo nekoliko časa snežilo. Sneg sredi juliju jo seveda velika redkost.
fl •(	v • f v	•
Film o nas i držav t
Belgrad, 13. jul. m. Družba Gomon v Londonu izdeluje v naših krajih filme in jih je deloma že končula. Film o naši državi v celoti šc ni izdelan. Vendar je pa družba privutno žo predvajala nekoliko scen. Od Slovenije ju dosedaj dogotovljen samo čin, ki kaže poroko. Zastopnik družbe g. Fuord jo izjavil, du nameravajo predvajali tu film po celi Veliki Britaniji. Jugoslovanska ekspresna agencija v Lou-donu nameniva uporabljati tu film za propagandne namene v z\ezi s predavanji o Jugo-sluviji.
Dr. Marinkovič odpotoval na Bled
Belgrad, 15. julija. AA. Minister zunanjih zadev dr. Vojislav Marinkovič je odpotoval danes ob 19.55 na Bled, kjer bo ostal nekoliko tednov na oddihu.
Vseslovanski kongres zdravnikov
Belgrad, 15. jul. u. Predsednik Društva jugoslovanskih zdravnikov tir. Ivkovič je odpotoval v Split, da uredi vse potrebno za vseslovanski kongres zdravnikov, ki se vrši pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja v Splilu od 4. do 8. okt. t. 1. Za kongres so se doslej prijavili mnogoštevilni zdravniki iz Poljske, Češke in Bolgarije.
Gradbena deta
Belgrad, 13. julija. AA. S sklepom ministra za zgradbe ter v soglasju z ministrom financ in predsednikom ministrskega sveta je poverjena /gradbn uradniških hiš nu Cetinju g. F ran ju Tavčarju, podjetniku iz Ljubljane, za izli-citirano vsoto 5,264.437 Din 30 p.
Belgrad. 15. julija. AA. S sklepom ministra za zgradbe ter v soglasju z ministrom financ in predsednikom ministrskega sveta je poverjeno delo vurijante okoli J brniškega Blata na državni cesti Podgorica—Skadcr Vladimirju Suš-kovu, podjetniku iz Kolašina za svoto 2,317.559 Din 81 p.
Mariborski dijaki v Bruslju
Bruselj, 15. julija. AA. Dijaki mariborske trgovske akademije potujejo o priliki proslave stoletnico belgijske nezavisnosti po Belgiji z naučnim ciljem. V Brusl ju so odšli na grob Neznanega junaka ter položili venec samih rož. Dijake jc vodil odpravnik poslov našega poslaništva g. Ristič.
Betgrajske vesti
Belgrad, 15. julija, u. Prosvetni minister je odpotoval v Split kjer bo prisostvoval posvetitvi prosvetnega doma v Blatu pri Splitu.
Belgrad, 15. jul. p. Kakor lansko leto je prosvetno ministrstvo tudi letos odobrilo štipendijo v znesku 300 zlotov mesečno za dva naša študenta, za absolventa univerze, ki bi se želela poglobiti v študij poljščine, poljske literaturo in zgodovine.
Belgrad, 15. jul. z. Poljedelsko ministrstvo je izdalo strokovnemu osebju in referentom na-iedbo z navodilom, kako je treba vršiti pobiranje in spravljanje sadja, ki je namenjeno za izvoz.
Zopet nov fek zoper raka
London, 15. julija. AA. Na letnem občnem
zboru društva za pobijanje raka, ki se je vršil včeraj v lordski zbornici, so poročali, da so se vršili uspešni poizkusi zdravljenja raka z gorčičnim plinom, ki so ga rabili v svetovni vojni v uničevalne svrhe.
Višji zdravnik v bolnici sv. Jerneja je izjavil, da so poizkusi novega zdravljenja pri miših in podganah dobro uspeli.
Na včerajšnji seji je yorški vojvoda poročal o velikem trpljenju bolnikov, ki morajo daleč potovati na zdravljenje raka z radijem.
Govornik je predlagal, naj se tem bolnikom v primeru nujnosti prizna hiter in brezplačen prevoz.
Poljedeljska kriza v Italiji
Rim, 15. jul. AA. Odbor Društva fašističnih poljedelskih tehnikov je imel pod predsedstvom poslanca Angelinija sejo. Razpravljal je o poljedelskem položaju v Italiji in sprejel resolucijo, ki v njej naglaša potrebo varčevanja, uporabe dobrih semen, pridelovanja izdatnih hranil ter uporabe strojev. Sklepi so potrebni radi krize, ki objemajoč vso svetovno agrarno gospodarstvo, seveda ni prizanesla tudi ne Italiji.
V spomin Nansena
London, 15. julija. AA. Snoči je kraljevo društvo umetnosti razpravljalo o načrtu ohranitve ladje pokojnega Nansena »Frani«. Kralj je poslal društvu poročilo, v katerem jc izrazil svoje simpatije za ta načrt in obljubil svojo podporo. Istotako sta pozdravila omenjeni načrt ministrski predsednik Macdonald in Ba!dwin. ki sta se v pismih toplo spominjala pokojnega Nansena. Canterburški nadškof je poslal predsedniku pismo, v katerem omenja pestro Nansenovo življenje in odobrava predlog, da se ohrani v spomin lega junaškega polarnega raziskovalca ladja »Frani«. Lord Cecil je v svojem govoru izjavil, da je bil Nansen več kot genij. Bil je heroj. Govornik je dolgo govoril o Nansenovih delih v svojstvu mednarodnega državnika in izjavil, da njegov sloves nima para. Ladja »Fram« se mora ohraniti in se bo tudi ohranila.
Tajnosten umor duhovnika
Pariz, 15. jul. n. Tu so našli (ruplo nekega španskega duhovnika, ki je bil na tajnosten način ubit v noči od sobote na nedeljo. Dognali so njegovo identiteto in sicer se piše Ciprijan Achever-ria, star 43 let, rojen v Hermani na Španskem. Truplo je zabodeno od zadaj. Zločinci gotovo niso imeli namena duhovnika oropati, ker se je pri njem našla precejšnja vsota denarja kakor tudi zlata ura. Iz nekaterih znakov se sklepa, da gre za političen
umor.
720.000 jajc uničenih
Novarra, 15. jul. AA. Veliko izvozno trgovinsko hišo v občini Grignasco je upepelil požar. Pri tem jc bilo uničenih 60.000 tucatov jajc. škode je več ko 300.000 lir.
Drobne vesti
Rim, 15. jul. AA. Tu je preminul bivši predsednik vlade Peruja Henrik Delariva Aguiro. V zadnjem času je bil senator in profesor političnih ved.	<
Ottavva, 15. jul, AA. Na obali zapadnega kanadskega jezera se jc ponesrečil eden najboljših kanadskih letalskih pilotov v trenutku, ko je hote' pristati ob jezeru.	\