Naročnina mesečno 2"> Diu. u inuzeiu-§lvii 40 Din — oo-deliska izdaja celoletno 4b Din, ca Ino/eiMHivo 120 Din Uredmftt vo je » Kopitarjevi ul.b/UI VENEC Ček. račun: Ljub-liana ti. tO.b*) ia 10. M** za inserate; Sarajevo Atv. 75bl Zagreb M*. 59.011, Praea-Duuaj 24.7«W U p ra » «: Kopitarjeva b. telefon Telefoni uredništva: dnevna »luib. 2090 — nočna 299«. 2994 in 2050 (shaja vsak dan sjatrnj, rasen ponedeljka in dneva po prazniku Božja pravica naroda h. Slišali smo, da je nekatere iitatelje našega članka s tem naslovcm zelo pretresla misel na odgovornost za duševne muke, ki jih morajo trpeti slovanski katoličani v Italiji. Kakšen namen imamo s takimi članki? Vprašanje je odveč. Zakon narave govori, kadar otrok kriči ob hudem šibanju. Naš glas je glas narave, ki ga ni mogoče zadržati: nas boli! Ljudje so, naši bratje so, katoličani so, trojen vzrok je za bolečino; ne bi zaslužili imena naravnih ljudi, če bi molčali. Imamo pa še višji vzrok, ki smo ga tudi jasno povedali: branimo narodu primerne pravice, ki jih ima od Stvarnika. V srce nas zazebe, kadar italijansko časopisje izdaja hladen račun, da bo s o-vanski jezik italijanskih podanikov moral izginiti. Gotovo je med Italijani dobrih vernikov, zakaj doslej ni bilo večje obrambe? Povejte svojim rojakom, da ne gre samo za uničevanje majhnega slovenskega ali hrvatskega naroda, ampak za neizrazno grozoto, da narod, ki bi se mogel ponašati z visoko kulturnostjo, v svoji domovini muči zveste vernike vesoljne Cerkve; tiste Cerkve, od katere ima prav zaradi njene vesoljnosti največje koristi. Ne pišemo v kaki užaljenosti, ali v občutju kakega ponižanja, ker vemo, da je v očeh večnega Scdnika — neskončne lepote božje — boljše biti zatiran, kakor zatirati druge. Kdo hoče nositi krivdo, da naj bi se katoliški narod pod lepim solncem italijanskim po agoma tako izmučil, da bo vkljub visoki stopnji duševnih dobrin pustil svoj jezik, bistven del svoje duševnosti? Čemu? Vsaj vernemu človeku mora biti jasno, da to ni v dobrobit vladajočega naroda. Vzrok za to početje je pač v tem, da ljubezen do lastnega naroda ni več krepost, ki jo hoče Bog, ampak pogansko malikovanje. Mi verujemo v sveto katoliško Cerkev. Zato pišemo z upanjem, da bo zabloda novega poganstva, kateremu človeštvo ni božja družina, šla mimo. V cerkvi bo naše ljudstvo, kakor drugi katoliški narodi v svojem jeziku melilo in pelo svojemu Stvarniku; ko bosta slovenska in hrvatska mati svoje ljubljene otroke učili ljubiti nebeškega Očeta, bosta govorili v svojem jeziku. Tudi duhovnik, poslanec katoliške Cerkve, ji bo pomagal v njenem jeziku — prav kakor je naročil Kristus: »Učite vse narode.« (Mt. 28, 19.) »Ni razločka med Judom in Grkom, zakaj isti je Bog vseh, bogat za vse, kateri ga kličejo.« (Rimlj 10, 12.) In ako slovanski izmučeni duhovniki kdaj ne bodo več imeli možnosti, božji ukaz izvrševati, bo gotovo Bog v italijanskih duhovnikih s svojo milostjo obudil može, ki se bodo zavedali veličine, ki jo ima sveta Cerkev v svoji vesoljnosti. Za Brečne se bodo šteli, za nadnaravno vrednost ne-umr jivih duš trpeti vse. Po našem mnenju je odločilni mož italijanske države tako razumen, da bo zadostovala odlečna pripravljenost. Če pa se motimo, nam ostaja tolažba polnega zaupanja v katoliško Cerkev: Teptana more biti pravica, uničena ne. Kadar je trpela, je bila Cerkev najslavnejša, velika je bila v mučencih. Poskusimo povedati še jasnejše. Najhuje skeli očitek, da Cerkev v Italiji vesoljnosti ne pokaže. Škofje, kateri v svojih škofijah zaznajo za tak očitek, so ga dolžni zavrniti. Zavrniti za vsako ceno. Zavrniti ne z izgovorom, ki običajno še huje boli, marveč z dejanji. Ne morejo se izgovarjati, da še niso prejeli navodil, zakaj oni so tisti, ki vidijo škodo svojih vernikov, o n i morajo dajati odgovor za neumrljive duše, o n i morajo svetemu očetu porečati. Dolžni so poročati vso resnico. Ali mar hočemo mi škoiom dajati nauke? Nikakor. — Mi samo po dolžnosti v obrambo pravice odkrivamo, kako se misli vežejo v naših dušah, vežejo po naukih katere smo prejeli od katol. škofov. Odkar je voditelj države javno ne samo povedal, ampak celo utemeljeval, da je Cerkev v svojem področju svobodna, ni nobenega umika: ali je res, ali ni res, tretje možnosti ni. Če je res, se mora Cerkev pokazati s svojo božjo prednostjo, da je mati narodov. Če pa ni res, naj se pokaže, da Cerkev ni svobodna. Unus est Deus... en Bog je; eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, Kristus. Zato božja Cerkev ne more biti drugačna kot vesoljna — mati za vse narode. Kako naj mati gleda trpljenje otrok, da se ne bi zganila in brisa a solz! Kot verniki smo popolnoma brez skrbi, da bo Cerkev na skali Petrovi ostala do konca sveta; ostala bo katoliška, tudi če to njeno prednost človeška slabost kdaj zatemni, sinovi Cerkve pa ne smejo biti brezbrižni, za to njeno odliko, ki najbolj vpliva, da se narodi z zaupanem zgrinjajo v pravo Cerkev; za jasni znak veso*. nosti se morajo truditi. Zgodovina pretresljivo uči, kako se je Cerkev za vesoljnost morala boriti. Vselej je zmagala, žrtve pa so bile toliko večje, ko ikor dlje so trajale sile proti vesoljnosti. O tem želimo govoriti v prihednjem članku. Danes samo spominjamo: Podoba je. da nikdar ni bilo večje nevarnosti, kakor je v sedanjosti izrojeni nacionalni gon, ki z videzom narodovega veličja tepta božje pravice, katere človeštvo ima kot ena božja družina. Drčim grozeče glavo dvigajo brezbožne inter-nacionale, ozkosrčnf poganski nacionalizem razkraja Evropi najlepše sadove krščanstva. Bolj ko kdaj poprej jc potrebno vidno znamenje, da Cerkev ljubi vse naiode. Veroučitelji na osnovnih šolah Belgrad, 9. febr. AA. Na podlagi odloka ministrskega sveta in po členu 347 uradniškega zakona so veroučitelji na osnovnih šolah s šolskimi kvalifikacijami po odst 2 in 3 čl. 45 uradniš ega sakona razporede po skupinah prav tako kakor učitelji osnovnih iol, to ie od 9, do 5. položajne •kuolnn. Način časopisnega poročanja, hi ni dober Škofijska posest v Gornjem gradu ali: kako hudo je bita potegnjena betgrajska „Politik a H Ljubljana, 9. febr. V belgrajski »Politiki«, ki je resen list, v katerem navadno ne čitamo izmišljotia senzacij lačnih reporterjev, čitamo v številki 8. t. m. članek, ki ga je podpiral neki A. Markišič in ki nas je naravnost osupnil po gorostasni nevednosti g. pisca, ki ga je očividno nekdo prav krepko potegnil. Imenovani pisec, ki najbrže nikoli ni videl gornjegrajskega sreza v dravski banovini, opisuje razmere, ki da so take, kakršne so bile še pred 500 in več leti, ko so tem kra- iem vladali Habsburžaiii. Gornjegrajski :meti, tako piše Markišič, so najbolj siromašni v vsej Sloveniji in žive kot pravi tla-čani ljubljanskega škofa, ki je tako njihov duhovni kakor posvetni vladar. Gornjegraj-ska zemja se smatra kot cerkvena last, ki je po zakonu od agrarne reforme izvzeta. Zato so gornjegrajski kmeti pravi tlačani na škofovi zemiji. Na ogromnem škofovem imetju, ki obsega 121 kvadratnih kilometrov poševne zemlje, pašnikov in gozda, kmeti delajo po večini in redno za zelo pičlo nagrado v na-turi. Oni ne zaslužijo niti za svoje najskrom-n<«jše življenjske potrebe. Ves kraj jc gospodarsko že popolnoma propadel. Državna komisija iz gozdnega ministrstva je ugotovila nedavno, da se eksploatacija škofovih gozdov vrši popolnoma proti obstoječim zakonom. Samo, da bi se čimpreje in temveč zaslužilo, se gozd neusmiljeno seka in uničuje. Tako bodo ti srozdovi, ki spadajo med najboljše v Sloveniji, v kratkem popolnoma uničeni, in gozdovi, ki jih je priroda ustvarila za kmete, bodo izginili. Potem opisuje gosp. Markišič, kako je gornjegrajska zemlja z gozdovi prišla v posest ljubljanskih škofov. Na dolgo in široko pripoveduje, da so ljubljanski škofi to zemljo dobili v fevd ali dar od Habsbur-žanov, in sicer v zahvalo za zasluge, ki so si jih stekli ljubljanski škofje v boju Hahs-buržanov s celjsko grofico Katarino, hčerko pravoslavnega despota Jurija Brankoviča in ženo zadnjega celjskega rrofa Ulrika II. S tem hoče nisec dokazati, da je tembolj krivično če ljubljanski škofje posedujejo zemljo. ki je hPa prav za prav nerabljena hčtrki pravoslavnega srbskega vojvode. Resnica pa je ta Razumljivo je, da smo se v Sloveniji začudili, kako je mogel urednik uglednega bel-grajskega lista priobčiti stvar, koje neverjetnost bi mu bila morala takoj pasti v oči. V gornjegrajskem srezu, o katerem pisec pravi, da vsa zemlja z gozdovi vrf»d pripada škofom, kmetje pa da so njegovi enostavni tlačani, ki za svoje delo dobivajo pičlo nagrado v naturi. je v popolni lasti kmetov 765% vse površine, 1.5% je last občine in zadrug, osta'ih 22% pa ima ljubljanski škof. Katasiralni čisti donos gornjegrajskega sreza znaša 3559.317 Din. od katerih odpade na kmete 3.3?«3H Din ali 93 5%, na posest škofije pa 151.108 Din ali 4.2%. Iz tega se razvidi, da je zemlja, ki je last škofije, neplodovitna in nedonosna, kajti dočim znaša površina 22%, znaša čisti donos samo 4.2%. Iz tega se lahko številčno natačno sklepa, kaj je na trditvi »Politikinega« dopisnika, da je prebivalstvo gornjerrajskega okraja najbolj siromašno v vsej Sloveniji. Gornjegrajski ..seljahi" Poljedelske zemlje je imela škofija v gornjegrajskem srezu samo 188 ba, od te zemlje pa je zakon po agrarni reformi odvzel ljubljanski škofiji vse. kar prekaša maksimum. Pogodbe z agrarnimi interesenti so od ministrstva že poti jene, torej je neresnično, da posestvo škofije kot cerkveno posestvo ni podvrženo agrarni rsformi. Samoposebi se razume, da je neresnična tudi trditev, ki si jo upa g. Markišič servirati belgrajski, oziroma srbski publiki, da gornjegrajski kmetje obdelujejo škofovo zemljo kot najemniki ali tlačani proti nagradi v naturi. Naj pokažejo enega samega takega »seljaka« v celem gornjegrajskem srezu! Neresnične trditve Gozdovi, ki so v škofovi posesti, se eks-ploat.irajo po gospodarskem načrtu, ki ga potrjuje državna oblast. Vsako leto potrjuje del, ki se ima izsekati, kraljeva banska uprava. Niti en kubični meter se ne poseka več. Trditev torej, da se dela proti zakonom, je kleveta. Tudi ni bilo nobene ministrske ko: misije, ki bi bila to dokazala, kakor pravi dopisnik »Politike«. „Najboljši gozdovi" Neutemeljena je tudi trditev, da spadajo Škofijski gozdovi v Gornjem gradu med najboljše v Sloveniji. Vsak kmet jrornjegraj-skega sreza ve, da je res nasprotno in tudi gozdni oddelek banske uprave to lahko potrdi. Kako naj bodo najboljši gozdovi, ki ležijo povprečno v višini 1200 m nad morjem in se začnejo v višini 800 m? „Zgodovina" Gornjega grada Največjega kozla pa je ustrelil g. Markišič z zgodovinsko stranjo svojih gorostas-nih izvajanj. Pravi, da so Habsburžaiii podarili gozdove ljubljanskim škofom v zahvalo za usluge, ki so jih ljubljanski škofje naredili Habsburžanom, ko so jih podpirali v boju s Katarino celjsko, hčerko Jurija Brankoviča. Toda če bi se bil g. Markišič potrudil, da odpre katerikoli šolski učbenik zgodovine in se ne bi zanašal na svojega informatorja. ki je tega preveč lahkovernega gospoda tako neusmiljeno potešil, bi bil našel, da ko se je boj med Katarino celjsko in Habsburžani vršil, še ni bilo sledu ne o ljubljanski škofiji in seveda še manj o ljubljanskih škofih. Ljubljanski škofje niso bili v stanju, da bi podpirali Habsburžane, ker teh škofov takrat sploh še ni bilo. Gornje-prajsko posestvo je bilo nanovo ustanovljeni ljubljanski škofiji podarjeno z listino dne 6. decembra 1461. Papež je to ustanovitev potrdil šele 6. septembra 1162. Prvi škof pa je bil imenovan šele leta 1463. Ta škof nI mogel poseči v borbo med Katarino celjsko in Habsburžani, ker je bila ta borba že končana brez pomoči ljubljanskih škofov, ki jih takrat nikoder ni bilo. »Politiki« pn želimo, da bi se nikoli več tako hudo ne blamirala, kakor se je s pri-nosom g. Markišiča. Kakor odrasli Otroci kričijo proti vladi Čudne demonstracije otrok v francoskih premogovnikih Pariz, 9. febr. b. Ker se je v več mestih v severni Franciji zgodilo, da so prirejali otroci socialistov politične demonstracije, je prosvetni minister izdal strogo naredbo vsem šolskim oblastem, da take izgrede v bodoče skušajo preprečiti. V premogokopnih področjih v severni Franciji pa je {tfiilo v petek do demonstracij šolskih otrok, ki niso zaostajale prav nič za demonstracijami odra slih. Otroci so šli na ulico, peli internacionalo in kričali proti vladi. Povod za demonstracije je dala aretacija nekega delavca, očeta sedmih otrok. Nove borbe okrog londonskega sporazuma „Pojasnilna konferenca" med Rusijo-Malo zvezo in Balkanskim sporazumom Male države hočejo, da se takoj podpiše vzhodni pakt z Rusijo Moskva nevoljna Pariz, 9. febr. TG. Znano je, da je Irancoski zunanji minister Laval v Ženevi, pred svojim odhodom v London ,kjer je bil sklenjen londonski sporazum, obljubil predstavnikom Male zveze, Balkanskega sporazuma in Rusije, da bo Francija sklenila na vsak način vzhodni pakt z Rusijo in Češkoslovaško, četudi bi vanj ne vstopili Nemčija in Poljska. Dozdaj te obljube Laval še ni izpolnil. Nasprotno pa je angleški ministrski predsednik Mac Donald v svojem sinočnem govoru zopet povdaril, da se bodo vseevropska razorožitvena konferenca in vzhodni ter podonavski in zapadni letalski pakt podpisovali istočasno. To je povrožilo v krogih Male zveze in Rusije nemalo presenečenje. V dobro obveščenih krogih trdijo sedaj, da se bo vsled novega razvoja dogodkov kmalu sestala »po- Pariz, 9. febr. b. Dopisnik >United Pressa« poroča, da se bodo kmalu nadaljevala pogajanja med Francijo in sovjetsko Rusijo. Namen teh pogajanj je predvsem ,da se pomiri vlada v Moskvi. Po nekem članku v »Izvestjih« prevladuje v Moskvi prepričanje, da je dala Francija v Londonu prednost drugim diplomatskim pogajanjem namesto stališču, ki je prišlo do izraza v pogajanjih s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Litvi-noviin, ki so se vršila v decembru 1. 1934, ko se je s francoske strani povdarjalo, da se bodo v prvi vrsti pričela pogajanja za sklenitev vzhodnega pakta. — Sovjetska Rusija zastopa stališče da se pred nadaljevanjem pogajanj za sklenite> nobenih iasnilna konferenca« med Rusijo, Malo zvezo in vzhodnega pakta nci sme diskutirati o nobenih Balkanskim sporazumom, ki bo k londonskemu spo- drugih pogodbah. V Moskvi so nerazpoloženi tud- razumu zkvzX?taliTčTin"Lavala opomnila na dano paradi tega, Jter_ se londonski komunike v^ nepri-besedo. Bivši cesar Viljem jadikuje, Hitler ga pa noče poslušati Berlin, 9. febr. Dopisnik »United Pressa« poroča v zvezi z obiskom bivšega nemškega prestolonaslednika pri državnem kanclerju Hitlerju, da so se v njegovem spremstvu nahajali njegov adju-tant polkovnik Miichner, princ Aitel Friedrich in še nekateri drugi. Bivši prestolonaslednik je prišel k Hitlerju po nalogu bivšega cesarja, da se pritoži zaradi deviznih omejitev, vsled katerih ne dobiva redno dovolj denarja iz Nemčije, da krije svo c stroške za življenje. Prestolonaslednik je sporočil Hitlerju, da bo bivši nemški cesar prisiljen, da se zaradi tega vrne v Nemčijo. Dalje sc je pritoževal bivši prestolonaslednik zaradi tega, ker je nemškim časnikarojm prepovedano pisati o cesarski družini. Tako je na primer 27. januarja, na rojstni dan cesarja H^o prepovedano časopisom pisati o rojstnem dnevu in prinesti sliko b.všega cesarja. Enako je bilo prepovedano zvezi časnikarjev in sicer prvič po vojni, da se o pri! ki tega rojstnega dne ne sme vršiti prav nobena proslava. Kakor se čuje. Hitler na vse te pritožbe ni dal odgovora, temveč jc s»mo povdaril. da ni treba niti misliti na to, da bi se bivši ccsar Viljem lahko povrnil nazaj v Nemčijo. Smrtne obsodbe v Berlinu Berlin, 9. febr. b. Knkor čuje »United Press«, je bila izrečena snoči obsodba v tajnem vohunskem procesu proti poljskemu konjiške- mu častniku Sosnouskem in njegovi zaročenki princezinji Bcrg, ki je bila v prvem zakonu poročena s kapitanom von Faglkenhcimom. sinom znanega nemškega generala. Razen tega so bile obtoženet udi tri strojepiske iz vojnega ministrstva. Dve osebi sta obsojeni na smrt, tretja pa na dosmrtno ječo. Vršijo pa sc pogajanja za izmenjavo Sosnowskega z nemškimi državljani, ki so bili aretirani zaradi vohunstva nu Poljskem. Prijatelji Sosnovvsikega se trudijo, da bi se mu dovolila poroka s prince-zinjo Berg, ter bi sc tudi njo izmenjalo z nemškimi vohuui. Kdo bo nemški podhancler? Berlin, 9. febr. b. Zopet je postalo aktualno vprašanje imenovanja nemškega državnega pod.kanclerja. Doslej je bil dr. Schacht najres-nejši kandidat za to mesto, odkar pa je ta možnost v interesu nemškega državnega gospodarstva odpadla, sc zopet omenjajo za kandidate general Gohring, strankin namestnik Hitlerja Ruodlf Hess in končno državni namestnik v Monakovcm general F.ck. Ker danes v Nemčiji prihajajo vse bolj do izraza vojaški vplivi, ui skora j nobenega dvoma, da bosta kot na (resnejša kandidata za državnega podkancler ja prišla v poštev pruski ministrski predsednik Gohring ali pa general von Eck. jetni obliki dotika vzhodnega pakta, kar je v nasprotju s prvotnimi francosko-ruskimi pobudami Razen tega je sovjetska vlada nezadovoljna, kei Nemčiji ni bil postavljen kot predpogoj za konce sije, ki jih zahteva vstop v vzhodni pakt. Italija tudi dela težave London, 9. febr. b. V političnih krogih se vedno bolj uvideva, da ne bo mogoče skleniti letalskega Lokama skupaj 7. Italijo. Ta pakt bi namreč ne imel nobene stvarne vrednosti v primeru če bi bila napadena Velika Britanija iz zraka, kef bi italijanska letala ne mogla priti na pomoč. — Istotako bi bilo nemogoče praktično Veliki Rrita ni ji, da pošlje hitro Italiji svoja letala, če bi bila napadena. Kazen tega kaže, tla Italija v zvezi p tem zračnim Lokarnoni zahteva jamstva za svojo meje, Velika Britanija pa noče prevzeti novi!' obveznosti na kontinentu. Dr. Dinko Puc novi ban dravske banovine Belgrad. 9. febr. AA. V Imenu Nj. Vel. kra-Ijn Petra II., na predlog predsednika vlade in zunanjega ministra in na podlogi čl. 86 ustavi-je imenovan za bana dravske banovine dr. Dinko Puc, župan ljubljanski. * Belgrad, 9. febr. m. Danes dopoldne je depu-tacija Glavne zadružne zveze obiskala kmetijskega ministra dr. Jovanoviča in se mu zahvalila za izvršene spremembe v uredbi o zaščiti knveta ter obenem naprosila še za nekatere manjše spre-menihe nujnega značaja v drugih gospodarskih uredbah. Kaj si bodo Slovenci zapomnili Iz dobe samovlade Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS) Na drugem mestu obveščamo svoje nedeljske bravee o tem, kair se jc pretekli teden /.godilo v naši notranji politiki in -se je tudi moralo /.goditi v interesu državo. Saj je našo slovensko ljudstvo zadnje mesece že kar čutilo, da sc mora nekaj spremeniti, ker jc bilo na robu propadu. Nase slovensko ljudstvo je dobrega srca vedno bilo in ostane. Prepričani smo, da bi ne bilo nikoli delalo kakšnih očitkov Jugoslovanski nacionalni stranki (JNS), če bi bilo prepričano, dn je povzročila vso to zmešnjavo v našem gospodarskem in nacionalnem življenju vsled nevednosti. Pri nas neumnemu človeku radi odpustimo. Če nc znaš, pač ne znaš. Bog |K>maga.j. Z dobro voljo sc tudi največje neumnosti dajo popraviti, toda hudo je, čc je nevednost in nezmožnost združena s trmo in če ju vodi še kakšna prav nizka gonska politična' strast ali čisto gola strankarska sebičnost. In to jc na žalost, kar mora slovensko ljudstvo donos ob grobu Jugoslovanske nacionalne stranke očitali njenemu obesku v dravski banovini. Da ni znala, no, naj bo da pa je trmasto proti slovenskemu ljudstvu in proti interesom države in domovine delala in šarila. mimo tega pa noše ljudstvo ne more. Gospodu predsedniku vlade se je moralo zastuditi to početje, ki smo mm pri nas skozi 4. dolga leta bili priče, brez moči, da bi mogli pomagati. Na našo banovino, njeno ljudstvo in njeno premoženje se je vsedla pestra skupina ljudi, sestavljena iz ljudi najrazličnejšega političnega in svetovnonazornega porekla. Sestali so se v naši JNS kot v neki delniški družbi zn izkoriščanje Slovenije ognjeviti pristaši nekdanje Samostojne demokratske stranke, vsa nem-škutarija, ki se je hitro oblekla v udobni nacionalni jopič, v srcu pa ostnla to, kar jo bila, vsi pravi Nemci, nekdanji gromovniki na marksističnih in komunističnih shodih, nekdanji Pucljevci, bivši republikanci, vse je šlo pod to streho, kar je pri nas bilo brcznncionnlnegn in protiljudskega. Odeli so se v nacionalni prapor in začeli svoje delo, pred katerega razvalinami sedaj stojimo in si belimo glave, kako bo mogoče vse to odstraniti in popraviti. JNS delniška družba je z veliko skrbjo in doslednostjo blatila in sramotila slovensko ljudstvo z velcizdajalskimi imeni in separatističnimi zmerjanji. Cele vasi, cele pokrajine, ki so od pamtivcika bile narodno zavedne, ki so pod najhujšim avstrijskim in germanskim ponem-levalnim pritiskom — takrat, ko so nekateri JNS navdušenci pri nas še Heil vpili — ostale zavedno slovenske in so ob prevratu z vso silo navdušenja ob doseženem cilju svojo zvestobo jugoslovanski državi prisegale, so po zaslugah jugoslovanske nacionalne stranke naenkrat čez noč zaslovele po našem jugu kot separatistične in protidržavne. Če hočeš nad kom vladali, mu najprvo vzemi dobro ime. To je staro načelo, ki sicer ni moralno, niti ni junaško, a je vendar vsaj začasno doseglo pri nas svoje namene. Ko je slovensko ljudstvo po svojem duhu in po delovanju svojih kulturnih ustanov jugoslovansko žc takrat, ko se večina somišljenikov JNS o jugoslovanstvu še sanjalo ni. prišlo , ob svoje dobro ime in stalo v noši državni skupnosti ponižano, obrozgano, razžaljeno in obrekovano. je bilo Jugoslovanski nacionalni stranki lahko sleči ga do golega v gospodarskem in kulturnem pogledu. Z lahkoto, kakor da bi pili rtolič evečfca. Mirno, kakor če bi se prižgal .smotko. so se vrgli no ~\ojih posrednikih, ki jih bo nekoč bivši finančni minister lahko naštel po imenu, na zadružno organizacijo slovenskega ljudstvu, ki predstavlja najponosnejši tvorni donos našega ljudstva k narodni osamosvojitvi in je v tujem svetu uživalo toliki ugled, da ga .spodkop-Ijejo in zrušijo, nc meneč se za to, dn bo pod razvalinami pokopanih nu tisoče naših nacionalnih družin. Z žilavostjo, ki bi bila vredna bolj visokih namenov, so se nato JNS pristaši vrgli na posameznike, vsiljevali svoj evangelij kmetu, ki je stal za plugom ali mu prinašali grožnje, ko je obdeloval svoja polja za dobro države. Vrgli so se nn stotine in tisoče malih nameščencev, neboiglih, tnalih uradnic in uradnikov, jim grozili, jim pretili, jih pregan jali \n.Hn oba oživela v filmu in postala tako mednarodna last sveta, ki zahaja v kino. Ali-pašine dvore vidite v kinu lahko — že danes. Prav minuli teden so poročali listi, da so v Belgradu, dne 29. januarja prvikrat igrali nemški zvočni film z naslovom »Bošnjaki«. Ti »Bošnjaki« so prav za prav — »Hercegovci«: snimali so jih namreč Nemci v septembru in oktobru lanskega leta v Stolcu v »begovini« (= v dvorih begovske rodbine Rizvanbegovi-čev, in v okolici tega mesta. Kako je prišlo do tega filma? Mislim, da se ne motian, če trdim, da gre f lavna zasluga za to nemškemu pisatelju Ro-e>rtu Michelu, ki sem o njem poročal v »Slovencu« z dne 5. aprila 1934. Michel je bil avstrijski častnik, po rodu iz južne Češke, ki je dalj časa služboval v Hercegovini. Naučil se i'e srbskohrvaškega jezika in je porabil priliko, i mu jo je nudilo službovanje v »orientu«, za to, da je z ljubeznijo proučaval življenje tukajšnjega prebivalstva v sedanjosti in pro-šioeti. In Hercegovina, ta dežela brezmejnega kamenja, burje in žgoče vročine, orientalskih hišic sredi skromnih njiv in namakanih bujnih vrtov, pisanih narodnih noš in starodavnih običajev, mu je spregovorila in mu narekovala vrsto novel, dva roman in eno dramo iz svojega (predvsem iz muslimanskega) življenja. O Mostarju je napisal posebno knjigo. Lansko leto ee je pa vrnil šestdesetletni pisatelj v družbi pisatelja Tanzlerja v Hercegovino s filmsko družbo, da ji pomaga s svojim pisateljskim talentom in s svojim poznavanjem krajev in ljudi pričarati v filmu ljubezensko zgodbo iz tukajšnjega življenja. Kako jima je to uspelo, o tem* jaz ne vein ničesar. Kritika glede vsebine filma ni bila najpovoljnejša, pač pa zelo hvali izredno uspele slike iz narave in življenja in dober prenos narodnih pesmi. In to je za nas iz propagandi-stičnih razlogov najvažnejše. Poročila v časopisju so grajala, da se v filmu, ki nosi naslov »Bošnjaki«, pojejo narodne pesmi iz Južne Srbije, iz šmmadije in Mačve, a film pač ni — znanstvena razprava; zabavati hoče, ne učiti; njegova vsebina navadno ni baš dokumentarna. Hercegovina bi se lahko pritožila, da je morala iz ozirov na reklamo odstopiti svoje ime svoji bogatejši, večji in bolj znani sestri Bosni, dasi kaže film. ee ne izključno, pa gotovo v prvi vrsti hercegovsko pokrajino, njene ljudi in njeno staroslavno »begovino«. Vsekakor pa spadajo »Bošnjaki« me dvelike filme, ki sem bil nanje v svojem življenju radoveden. Brezdvomno pomeni ta film veliko reklamo za naš tujski promet. Med letošnjimi božičnimi počitnicami sem si Stolac ogledal. Nekdanje turšiko mestece (kakih 2700 prebivalcev), ki je baje najbolj vroče mesto v Evropi, je čudovito ohranjeno; razvaline stare trdnjave nad mestom, v kateri so v avgustu 1878 ustaši nekaj časa oblegali bataljon avstrijske vojsike, ki so ga odrezali od ostale armade, so še danes impozantne. (Prim. Ar.drej.ka, Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini. 189—198.). Središče mojega zanimanja je pa bila »begovina«. Ali-pašina rojstna hiša jc tvorila majhno trdnjavico: vsa je obzidana in ima tudi druge priprave za obrambo. Nikdar mi ni bilo tako jasno, zakaj pojejo srbske narodne pesmi o -»belili dvorih« muslimanskih vc-likašev, kakor ko sem ogledoval »begovino« od vseli strani: krog in krog je zidovje, sredi tega zidovja so pu dvorišča in različne zgradbe za gospodo, za služinčad, za konje; vse je pokrito s ploščami iz belosivega hercegovskega kameni i. Seveda kaže »begovina« danes že mnogo znakov — razpadanja. Jasno mi je postalo tudi, zakaj si je Michel izbral prav Stolac za film iz »orientalskega« življenja. V svoji knjigi o Mostarju pravi sicer Michel. da je malo mest na Balkanu tako ohranilo svoj orientalski značaj kakor stari deli Mostarju, a ko sem gledal Stolac, sem sodil, da to mesto glede lepo ohranjenega starinstva uspešno tekmuje r. Mostarjem. Leži 25 km daleč od železnice, nima industrije, nižjo gimnazijo so i ii u ukinili, pa je nova doba prav malo spremenila na tem izrazito muslimanskem — Umirajočem mestu, kakor se mi je izrazil o njem moj mostarski prijatelj odvetnik dr. Ni-količ, eden od zastopnikov izredno številne inteligence, ki jo je rodil Stolne z okolico. Ves Stolac govori še sedaj o zlatih časili. ko so bili »švabi« tukaj in jih snimali: par sto ljudi je bilo namreč pri snimanju zaposlenih po več' dni oziroma noči. kajti snimali so večinoma ponoči. Nastopili so kot statisti v svojih narodnih nošah. Ker Stolae nima elektrarne, so napravili provizorično električno centralo, da Je »begovina « žarela ponoči jasneje nego po-dnevu. O. pravijo Stolčani, da bi vsako leto prišli \ Stolni- Nemci in snimali kak velik film! Kaj naj še povem o Stolcu? Najprej seveda to, la sem tudi v njem našel — Slovence. Živi-nozdrnvuiik v Stoli:" ie k- iudjiič u. Toplic pri Novem mestu, na meščanski šoli poučnje Slovenka gdč. Šegula, ko sem obedoval v gostilni, sem dva financarja po obrazu spoznal, da sta Slovenca. In ko sem se vozil na kolodvor v Čapljmi, se je avto nekako sredi poti ustavil pred gostilno v Domanoviču, ki ji je lastnik Slovenec. Imel sem srečo, da sem se vozil iz Stolca v družbi bivšega župana tega mesta, muslimana seveda. Opozoril me je na velik oljčni gaj v bližini mesta: dal ga je zasaditi Ali-paša, ki je sploh mnogo storil za gospodarski napredek dežele. Njegovo geslo je bilo: Tli nek' puška ptica, ili nek' čekič (— kladivo) kuca, il' nek' se maslina (=: oljka) sadi, il' nek' se vinograd gradi. Ko sem gledal obširni oljčni gaj, sem se spomnil na zgodbo o Ali-paši, ki sem jo bral v »Jugoslav. listu«. Ko je Ali paša dal zasaditi prve oljčne nasade v okolici Stolca (dotlej je bila kultura oljike v Hercegovini neznana), je pod smrtno kaznijo prepovedal, da bi kdo — pa bodi to človek ali žival! — poškodoval kako drevesce. Pa se je zgodilo, da je kmet oral v bližini; v vročini sta mu vola zbezljala in zaša-rila prav med oljke! Pašini ljudje so jih ujeli in Ali-paša je ukazal, naj jih pobijejo. Kmet je ves solzan prosil pašo, naj se živine usmili: vola sta vse njegovo premoženje. »Dobro,« reče paša, »poslal bom svoje ljudi na tvoj dom, da vidijo, ali govoriš resnico. Če lažeš, boš šel za voloma še ti!« Pašini zaupniki so se vrnili s poročilom, da je kmet res siromak. Paša mu je vole plačal z besedami: »Kar sem odredil, se mora izvršiti: vole naj takoj pobijejo! Če boš pa ti komu povedal, da sem ti jih plačal, pa odleti glava tudi tebi!« Mož je res molčal in je povedal dogodek šele po pašini smrti. Ko je stopil Ali-paša 20. marca 1851 nepričakovano pred Alaha, so gotovo oljčni nasadi ~anj govorili, škoda, da takrat, ko je bil vezir, ni dal tudi Hercegovine pogozditi! Vsaj začel bi bil lahko! Župan iz Stolca mi je razkazoval tudi bojišča. koder so se v avgustu 1878 spoprijeli ustaši z Avstrijci. Opozoril me je na razvaline turške »kule«, ki so jo Avstrijci v teh praskah zažgali. Morebiti je bil to prav tisti utrjeni dvorec. o čigar zavzetju pripoveduje Andrejka (str. 198) med drugim tudi tole: »Stopivši v veliko sobo. zagledajo lovci (= vojaki) mlado turško ženo, ki je takoj ustrelila s samokresom in ranila tri lovce. Višnja gora, 8. februarja. Dolenjska, la najbolj čudovita naša dežela, dežela nizkih gričev in ljubkih dolinic, tihih gozdov in zdravih ljudi, ta Dolenjska se je pričela zadnje čase naglo razvijati. Dolgo časa se je držala zadaj, kakor bi se bala vsakega napredka, držeč se narodnega pregovora, da je stara, preizkušena stvar najboljša. Zadnje čase pa kakor da je pozabila to svoje geslo in pričela napredovati na vseh poljih. In zdaj se je spravila na regulacijo svojih voda. Sicer je Dolenjska večinoma hribovita dežela, vendar ima tudi veliko polj in travnikov po ravninah. In te ravnine so ob deževju vse pod vodo. ker prestopijo svoje bregove potoki, ki še niso regulirani. Če se pelješ spomladi ali v jeseni po dolenjski železnici, vidiš od Ljubljane do Žalne vse bližnje travnike in njive pod vodo. Pri Višnji gori se ta slika ponovi in te spremlja še nekaj postaj. Da bi se napravil konec teh vsakoletnih poplav, ki napravljajo na poljih in travnikih ogromno škodo, saj je znano, da vzame suša en kos kruha, moča pa dva, je pričel stiski g. opat dr. Kastelic snovati vodno zadrugo. Zanimivo je, da se za to ni zavzela občina, ampak ravno samostan, ki se je skozi dolga stoletja izkazal kot najbolj vnet po-speševatelj kulture in napredka na Dolenjskem. Pod krivo opatovo palico je dobro biti. so trdili včasih, a velja še danes. Zadruga ima namen pre- Turkinja je držala na levem naročju dojenca, ob desni strani je pa vodila šestletnega dečka, ki je bojazljivo pogledoval preganjalce. Ko so se lovci bližali Tu rki nji, je ta vrgla samokres nekemu lovcu v obraz, zgrabila dečka za roko in skočila bliskoma skoz okno v švigajoči ogenj, kjer je z otrokoma vred poginila.« V teli bojih je poginil tudi vodja ustašev: '>eg Hamzi Rizvanbegovie Potomci vezirja Ali-paše so se po okupaciji z mnogimi drugimi muslimani izselili v Turčijo, »begovina« je pa še sedaj v rokah stranske linije rodovine Rizvan-begovičev. Pred par dnevi sem bral v časopisju. da je na prodaj — dragocena zbirka orožja, ki je bila nekdaj last Ali-pašina; hrani jo neka begovska rodbina v Prijepolju. Sic tran-sit gloria mundi. Nekaj mi pa v Stolcu ni bilo všeč: pred mestom je opuščeno pokopališče, ki so ga zgradili Avstrijci za umrle vojake in uradnike, ki jih je zatekla snirt v Stolcu; na vzvišenem prostoru je pokopališka cerkvica napravljala ugoden vtisk na vsakega, ki je prihajal v mesto. Od cerkvice stoje samo še goli zidovi brez strehe, tudi od spomenikov jih je večina poškodovana ali uničena. Kdor ima kakega svoj-; ca tam pokopanega, naj — ne hodi na njegov 1 grob ... I. Dolenec prečiti vsakoletne poplave, ki jih povzroča potok Višnjica, ko prestopa svoj bregove. Sicer je Viš-njica razmeroma majhen' potok, vendar dela ob deževju veliko škodo in to že kmalu po izviru v Dednem dolu, nato okrog Višnje gore. Polju, Gorenji vasi in Spodnji Dragi, Hudem, Stični, noter do_ Muljave. Vzrok temu prestopanju bregov je večinoma v tem, da ima Višnjica mnogo ovinkov in voda počasi odteka, struga je neočiščena in porasla z bičevjem in grmovjem. Regulacije pa se bodo izvršile tako. da se bo struga poglobila do enega metra in razširila do dveh metrov. Na bolj ogroženih mestih se bodo poleg tega napravili še pol metra visoki nasipi. Pri regulaciji se bo struga tudi nekoliko zravnala, da ne bo toliko ovinkov. Seveda taka dela veliko stanejo in jih v sedanjih težkih časih Dolenjci sami ne zmorejo, zato so se obrnili na okrajni cestni odbor v Litiji, ki jim je obljubil svojo pomoč. Prav tako je tudi banovina obljubila svojo pomoč. Prav bi bilo, da bi se tej zadrugi pridružila tudi višnejgorska občina, saj ima na svojem področju veliko sveta, ki je bodisi že po naravi močvirje, bodisi da ga vsako leto poplavi Višnjica in drugi potoki. V Dednem dolu se je lansko leto že snovala vodna zadruga, vendar pa je zaradi nerazumevanja nekaterih posestnikov, ki bi radi brez dela uživali koristi, žalostno propadla. Zato naj bi vzela občina stvar v roke, kajti ona ima največjo možnost, da stvar izvede. Pogreb senatorja dr. Rožiča Ljubljana, D. februarja. Z globoko žalostjo v srcih in z vidnim zunanjim dokazom spoštovanja do pokojnikove osebnosti .sta se Ljubljana in občinstvo iz mnogih drugih slovenskih krajev pošlo vila od umrlega senatorja dr. Kožica. Žalni sprevod je bil ogromen in udeležili so se ga prav vsi predstavniki naše javnosti. Med drugimi so šli v sprevodu knezoškof dr. Rozman, novi ban dr. Puc, podban dr. Pirkrnajer, vsi senatorji iz dravske banovine, direktor Srednje tehnične šole Reisner z vsem profesorskim osebjem in vsemi učenci, predsednik Zbornice za TOI Jelačin, predsednik Narodne galerije dr. Windischer. skoraj ves ljubljanski občinski svet, predsedniki, odborniki in članstvo vseli narodnoobrambnih društev, Klub diplomiranih tehnikov itd. Zastopano je bilo tudi uredništvo »Slovenca«. V častnem številu so se udeležili pogreba koroški Slovenci, tako tukajšnji emigranti kakor tudi deputaeije desetih Slovencev iz Koroške, ki je prišla nalašč na ta pogreb v Ljubljano in ki jo .ie vodil vrli slovenski župan iz Loge vesi. Koroški Slovenci so s tem izkazali svojo hvaležnost za veliko prosvetno delo, ki ga je pokojnik vršil /.ti slovensko stvar nn Koroškem. V nadvse enst-nem številu pa so se udeležili pogreba tudi Mohorjani z ravnateljem dr. Kotnikom in urednikom F. S. Finžgarjeni. Cerkveni' obrede je opravil župnik Petrie ob asistenci treh duhovnikov. Pred mrtvašnico na Stari poti je na.tprej spregovoril v imenu zadržanega ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Ma-rušiča, inspeektor za tuberkulozo dr. Matko. Nato je spregovoril dr. L C. Obiak v imenu Jadranske straže. Pokojnik .je bil namreč od ustanovitve Jadranske straže prnv do zadnjega član oblastnega odbora tega društva. Nato je spregovoril senator dr, Ploj. Klnb koroških Slovencev pa je zapel ganljivo žalostinko. Nato se je razvil ogromen spivvod na pokopališče sv. Križa. Pri viaduktu -^o koroški Slovenci ponovno zapeli lepo žalostinko. Nad grobom so spregovorili župan i>o-pokojnikove domače obe. Moravče Tome, Albin Koman, župan Loge vesi, koroški Slovenec Prekojnilv, in predsednik Kluba koroških Slovencev dr. Fellaelier. ki ie imel pretresljiv govor, v katerem .je slav il pokojnikove zasluge za koroške Slovenec Nad krsto s truplom dr. Rožiča *o .ie zaprl grob ob solzah številnih prisotnih. Hodi Rog v večnosti doborotljiv plačnik za dobra dela dr. Rožiča! Naj mu sveti večna luč! ★ Pripominjamo, da je dr. Rožič zapustil lepo ojKiroko s toplim patriotičnini priporočilom Slovencem. Hrvatom in Srbom. Med drugim pa je zapustil svojemu domačemu kraju gozd v Lastencih. Slovenskemu planinskem n društvu gozd Tovorov grad, svojo knjižnico šoli pri Sv. Trojici in seminarjem i ljubljanske univerze, nekaj starin narodne-| mu muzeju, po 500 Din Družbi sv. Cirila in ! Metoda, in ubožcem svojega rojstnega kraja; po 1000 Din pa cerkvi pri Sv. Trojici in Mohorjevi družbi. — Pri nagnjenju k odebolelosti vzbuja redna i uporaba naravne »Fran/ Joselove« grončiče jako delovanje črevesa in dela telo vitko. 90 letnica slovenske trpinhe V Brežicah je včeraj na svoj god obhajala svoj 90. rojstni dan Apolonija Kožuh roj. Polotnik, ki se je rodila 9. febr. 1845 na Pilštajnu pri Kozjem. 21 let stara se je |X>-ročila in imela v zakonu šest otrok, od terih živita še dva, 52-letni sin Janez, ki biva v Gradcu, in 63-letna hči Amalija. Zadnjih 44 let prebiva Aapolonija s hčerjo ! Zadnjih 44 let prebiva Apolonija s hčerjo I Amalijo v Brežicah. Preživljali sta se / dnino, ko sta jima pošle moči, se pa živita s k r pari jo starih oblek. Apolonija šiva prav dobro brez očal. Malka kljub težavni hoji vsako nedeljo raznaša »Slovenca* iz trgovin Pinterič in Lipej. Živita v pomanjkanju, le tu in tam se pi sponi-I ni kakšna blaga duša. Letos jima prede zelo huda. nimata prav nič drv. da bi se ogreli pri topli peči. Potrebni sta pomoči. Prepričani smo. i da se bodo dobri Brežičani spomnili ob 90-lcl-I niči stare Polonc ter ji poslali vsaj koš drv ali 1 tople obleke in hrane. Zato jim bosta Kožu-liovi od srca hvaležni. Kožuhovi materi želimo, da bi ji Bog ob njenem visokem življenjskem jiubileju naklonil obilo dobrotnikov, ki naj bi lajšali njeno težko in bedno življenje. Družinski jubilej prijatelja Slovencev V krogu svojih dragih domačih in svojih številnih prijateljev je 6. t. m. v Belgradu obhajal svojo zlato poroko z gospo Darinko nekdanji belgrajski župan gospod Kosta Glavinič, eden najbolj spoštovanih mož v današnjem Belgradu. Da se ga spominjamo tudi mi, nam narekuje čut hvaležnosti. Stari gospod Kosta je že od svojih mladih lel izredno velik prijatelj Slovencev, pa ne samo on, marveč vsa njegova plemenita družina je polna spoštovanja in ljubezni do Slovencev. Zlasti mladi gospod sin dr. Milan Glavinič, ki je tajnik Glavnega prosvetnega sveta v ministrstvu in je navezal celo vrsto prijateljskih vezi z najodličnejšlmi Slovenci. Dočim se stari gospod Kosta najraje spominja odkritja Prešernovega spomenika v Ljub-jani meseca septembra 1. 1905 in tistih lepili dni, ko se je zbral v Ljubljani cvet slovanskih narodov, mladi gospod dr. Milan nikakor ne more pozabiti lepih naših podeželskih prireditev, ki jih je posetil nekdaj skupaj z dr. K. Cepudrom. bivšim prosv. šefom v Ljubljani. ■ p. Kosta Glavinič je bil rojen 1858 v Belgradu, kjer je dovršil tudi realko in tehnično fakulteto; nato se je kot drž. štipendist štiri leta spopolnje val v svoji stroki na tehnični visoki šoli v Berlinu Od leta 1886—1903 je bil profesor nn belgrajski • tehniki, iz svoje stroke je napisal več dobrih znanstvenih del. Od I. 1903—1907 je bil belgraiski župan, 1908—1909, t. j. za okupacije Bosne in Hercegovine. ko ni maral nihče bili srbski minister, je on prevzel ministrstvo za narodno gospodarstvo, potem, ko so ga že osemkrat zaman prosili. Leta 1910—1911 je bil zopet belgrajski župan. L. 1911 pa je postni vladni komisar pri Narodni banki v Belgradu, kjer je oslal do svojega pokoja 1. 1924. Sedaj v polnem zadovoljstvu in še vedno svežem zdravju uživa srečo svojih starih dni. Ob odkritju Prešernovega spomenika je zlati jubilant zastopal kot župan belgrajsko občino in je tudi imel govor v Narodnem domu. (Samo mimogrede omenjamo, da je ob isti priložnosti v Lj. govoril tudi prod dnevi umrli senjor hrv. pisateljev Ljuba Mabič Galski). Gospodu jubilantu želimo tudi mi še mnogo srečnih leti 257» popusta" 25 70 Od cerkvenih govorov dr. M. Opeko dob' kdor kupi celo zbirko do 16. III 1935 Cela zbir\a obsega 24 'vezkov ter stane nevezana Din 4t;0 — s popustom pa samo Din *49'50 !i. !Mi€!!!3B, Li!!!,'!ia:i3, hosUiarjcva 2 Pod krivo opatovo palico . •. Ustanovitev vodne zadruge za regulacijo Višnjice Liublmnske vesti t Zasedan§e banovinskega sveta II. Evharistični kortgrres Jugoslavijo Ljubljana, 9. febr. Na včerajšnji popoldanski seji banovinskega sveta se je nadaljevala obravnava o poročilo tehničnega oddelka. Pred obravnavo je podban dr. Pirkmajer .sporočil zahvalo Nj. kralj. Vis. kneza-namestnika Pavla za udanostno brzojavko Nj. V. kralju Petru II. Med obravnavo, v kateri so govorili skoraj vsi zastopniki posameznih okrajev, ki so i znesli številne želje, je podban omenil, da so je banovin* ka doklada Sicer znižala od 70% na 50%, uvedena pa je nova doklada 5%; tako da znaša sedaj 55%. Na današnji dopoldanski seji so govorniki predvsem obravnavali bednostni fond. Golouh je omenil, da .so druge države že prej začele s sistematičnim pobijanjem brezposelnosti z velikimi javnimi deli, našn država pa je šele sedaj začela z enomilijardnim posojilom, ki bi moralo priti že davno prej. Bednostni fond je bil ustavljen, dir podpira brezposelne v industrijskih središčih, v resnici pa se podpirajo ljudje iz drugih slojev, to je iz tistih, ki nc prispevajo nič v bednostni .sklad. Tako je bednostni fond dobil j povsem drug' Značaj. Trboveljski revir n. pr. 1 Ljubliana H Koni'iinki ga nt.4 Zdravnik: Tel.Hfi-28 ord nira od 11—1 dr. Fr. Derganc. kirurg, šefprmarij v p. prispeva v bednostni sklad največ, dobil pa ,ie iz njega malenkostno malo. Rudarji prispevajo kljub svojim nizkim mezdam v bednostni fond, dobe pa iz njega prav malo. Govornik je razpravljal še o drugih socialnih vprašanjih. Tavčar je navajal, da je ljubljanska borza dela lani zabeležila okoli 20.000 brezposelnih delavcev, ki so se javili pri njej, izplačala pa jim je le 1,300.000 Din to je okoli 65 Din na onebo. Od nameravanega milijard-nega posojila mora priti v Slovenijo najmanj 100 milijonov Din. Predvsem se mora zgraditi za.savska cesta. Delavci pri javnih delih pa se ne smejo plačevati po 2 Din na uro, kar je še za polento premalo. Dr. Obersnel je kritiziral državni gradbeni fond, ki je zgrešen. Slovenija je dobila iz njega le 3 milijone Din. Boljše bi bilo, ako bi tega fonda sploh ne bilo. Govorili so še dr. Koš in drugi govorniki. Prepeluh je v ostrih besedah kritiziral sedanjo socialno po-litiko, ki je postala predmet eksploatacije višje birokracije. Po govorili je bila seja ob j pol 1 zaključena ter se nadaljuje v ponedeljek dopoldne. Sveža pošiljka pristnega norveškega ribjega olja pravkar iznova prispela. .Olje je lipo prečiščeno, brez zoprnega vonja in za vsakogar lahko užitno. Za kvaliteto jamči: Apoteka Mr. Bahovec Ljubljana, Kongresni trg 12. © XIII. obletnica kronanja sv. očeta se bo proslavila v nedeljo, 17. t. m. popoldne ob 5 v veliki dvorani hotela Uniona. Na sporedu je slavnostni govor, katerega govori g. prof. dr. Kari Capuder. Pripravljalni odbor za Evharistični kongres priredi ob tej priliki tudi predavanje s skioptičnimi slikami »Pai pešl.vo in evharistični kongresi«. — Vljudno vabimo k obilni udeležbi. O Zlata poroka dveh najstarejših Bar-Janov. Danes praznujeta 50-ietnico zglednega zakonskega življenja Anton in Marjeta Jevee rojena Pire v Črni vasi. V svojih mladih lotili se je g. Jevee izučil ključavnic taivstva, pozneje se jc pa posvetil poljedelstvu. S pridnim delom svojih rok si je prihranil nekaj -sredstev, da si je zgradil hišico in st nakupil zemljo, katero še danes z največjim veseljem obdeluje. Pri vsem tem mu jo z--esio pomagala njegova žena Marjeta, V zakonu stn imela,-1.1 otrok, od katerih jih še živi šest. Jubilantoma želimo, da bi še dolgo uživala lepote barjanske ravnine, katero taiko ljubita. Bog naj ju ohrani še dolgo vrsto let. v zdravju in zadovoljnosti. •j tiiišperčkov poziv, otroci, ali ste že prosili svoje starše, da vas pripeljejo danes popoldne ob 3 in 5 v Vzajemno zavarovalnico. Tam nastopim v dveh igrah in sicer v Bdeči kapici in Ga-šperčkov konj. Skrbel bom za dobro voljo. Sedeži (:■•> 6, o, 4 Din, stojišča po 2 Din. i: 0 Rokodelski oder bo drevi vprizoril priljubljeno veseloigro »Koncc stanovanjske krize«. Za igro je veliko zanimanje. Zato prosimo, da «i slavno občinstvo kupi vstopnice v predprodaji, ki bo danes dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica, št. 12. Pričetek igre je zvečer ob pol 8. © Trnovski oder bo danes vprizoril veseloigro C. Goldonija, v prevodu režiserja naše drame C. Debevca, >S 1 u g a dveh gospodo v«. — Vsebina igre je zelo zanimiva in se dejanje odigrava v sončnih Benetkah. Kostumi igralcev in oprema odra bo V henečanskem slogu. Začetek predstave je ob 8 zvečer. Predprodaja vstopnic dopoldne od 10 do 12 v društvenih prostorih. © Akademski pevski zbor si je izbral svoj znak. Akademski pevsiki zbor univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je sklenil nabaviti si dfruštvene znake.. V ta n-::ien je 20. decembra 1934 razpisal natečaj, ki je trajal do 25. januarja 1935. Do tega dne je bilo vposlamih +2 osnutkov, od katerih je ocenjevalna komisija (dr. Ložar, prof. Jakac. kipar Gorše in slikar Maleš) izbrala osnutek št. 33 z geslom »Uspeh volje«, delo gradbenika Mogušarja Maksa. Vodilna ideja pri sestavi znaka: Visoka pokroviteljica je Nj. Vel. kraljica Marija, zato ima znak obliko kraljevske krone, obenem nosi v sebi stil izi rano inicijalko imena kraljice Marije. Ves znak stavljajo iiiicijalke Akademskega Pevskega /lx>ra: APZ. Radi velikega zanimanja (odbor je prejel proti pričakovanju veliko število znakov, sta bili določeni naknadno še dve nagradi, ki sta jih prejelu: 2. Mi.hevc Edi, arhitekt, pod geslom »Bequiom« ki 3. Banko Slavko, gradbenik, pod geslom »MO«. — Vsi vposlani osnutki bodo od danes dalje do nedelje, 17. t. in. na vpogled pri vratarju univerze. © Razstava dvojice Oeltjen v Jakopičevem paviljonu je danes, v nedeljo odprta zadnji dan. Vstopnina 5 Din in 2 Din. © Kmečki magazin v Ljubljani, Krekov trg št. 10 (nasproti Mestnega doma), vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cc-■unii. — Obiščite to trgovino Ln prepričajte se! ® Društvo absolventov državnih trgovskih -ol za Dravsko banovino v Ljubljani, priredi dne 14. februarja t. 1. ob 20 zvečer sestanek \ poslopju Državne dvora/redne trgovske šole, Ljubi jama, Gregorčičeva ulica, združen s predavanjem znanega strokovnjaka gosjioda dr. Vlatlimirja Murka, o temi >l)r/,nva kot bankir«. Člani in prijatelji vabi jeni. Vstop prost — Odlbor. Ljubljanske senzacije Včeraj so imeli Ljubljančani zopet »svoj dan«; včerajšnji dan jim je namreč prinesel zopet toliko zaželjeno »senzacijo«: novega bana! Ko se je ta radostna novica ni/širila po mestu, se je zvalilo l judem toliko težkih kamnov s srcu, da bi ž njimi lahko sezidali na Gradu najmanj tri nove »šanoe« in od ust do usJ. se je širilo šepetanje: »Kaj nisem rekel? jaz sem to vedel že pred 14 dnevi!« »Bodi no bodi, kaj boš ti — v »Slovencu« sem že zdavnaj prej bral. da so si dali gospod župan »uradno-tajno« pomeriti nov frak... Ja nov frak, to ni kar tako! »Ampak fovšije bo, fovšije! Če bi vso v i: Ljubljanico zmetali, je ne bo odnesla pet let, toliko jo bo. Pa jeze, da se bodo ljudem kar reberoa kuhala... »Pa nova dirka bo tudi, posebno za župana; ljubljanski župan ni kar tako! Za procesijo 1 gre lahko ludi ljubljanski župan, pa župan ima j lahko še lepši cilinder kakor kdo drugi A, to bo prerivanje! Samo, kdo bo, to je sedaj tisto! v ln ljudje so ugibali to i,n ugibali orno; mo- 1 | goče so tudi kaj uganili. Prav gotovo pa je za- | del v črno tisti, ki je tako nekako modroval; »No ja. župan je lepa reč, in tako je še precej takih lepili reči na svetu. Samo tega ne razumem, zakaj se ljudje tako čudno v^nemir-'ajo, če bo tega ali onega ali sploh koga zadela :akšna taka lepa reč. Ali mene vse tO ,kaj briga? Kaj bo delal gospod žuipan? Kolikor jaz vem, imajo gospod, župan na rotovžu lepo opremljeno uradno sobo, v sobi indijo m.izd, ,v mizi na desni ali na levi strani, je pa pVp-liJ, kjer so spravljene cigare, take županske. GO-spod župan pa pridejo vsak dan v to šobo — ali pa tudi ne, ker jim nihče nič ne more in tudi nič noče. sežejo v predal po cigaro, jo j pri." , potem pa hodijo po sobi gor in dol in regirajo — to je vse. Ko se pa regirania in hoje gor in dol naveličajo, gredo pa tudi domov spat — ali pa tudi ne. Drngač je pa tudi prav tako. Za nas je torej čisto vseeno ,kdo tukaj ali tam regira — »šance« se podirajo kar | same, brez regiranja, snega imamo tudi dosti ' in beračev več kot kavk in vran. To leče vse kar samo naprej. Te dni enkrat se bodo tiči ženili brez ro-tovža, solnce bo o sv. Jakobu pripekalo po svoje, kakor bo naneslo, Ljubljančani boifo kleli in zabavljali po svoje., kmetje se bodo d užali po svoje —• kaj torej mene lo briga, kdo je ali^ bo župan ali karkoli'' Kar naj bo, kdor hoče, kar hoče in dokler hoče; če se bodo pa enega ali drugega naveličali, nam bodo pa drugega dali, pa pojde tako naprej... Jaz boni pa zabavljal po svoje — ali nam kaj morejo?« i Taiko je mož govoril in »velika senzacija« ! je kar izginila v svežem snegu. Iz Vranskega kota Kaj je z velenjsko elektriko? — Tako so ' se te dni izpraševali ljudje, ki so brali, da se je pri bamovinskem svetu obravnavalo vprašanje elektrifikacije. Vsi drugi kraji so se omenjali, samo našega Vranskega kota se ni i živa duša spomnila. Kdo je tega kriv? Stari , ljudje, ki imajo dober spomin, vedo povedati, | da se je vršil takole v decembru leta 1933 nek sestanek, kjer je bil izvoljen tudi odbor, ki mu je bila poverjena naloga, da stopi v stik « I kranjskimi deželnimi elektrarnami in z njihovo pomočjo izvede elektrifikacijo Vranskega kota. Joda ta odbor od tistega časa lepo spi in sveti mu pa električna luč elektrarne v Bro-deh, kateri VranČami plačujejo kilovatno uro po 7 Din, dočim bi bila velenjska elektrika veliko cenejša. Dobro bi bilo, ako bi se tisti odibor vendar že enkrat zbudil iz zimskega spanja in se pobrigal za to. da dobimo tudi mi bolj poceni električni tok. Saj je naravnost smešno, da gre velenjski vod preko Vranskega mi pa plačujemo tok tako drago, dočim bi ga lahko imeli poceni. Ako pa dotični odbor ni zato sposoben, da bi svojo nalogo izvršil pa naj prepusti to drugim, ki so bolj podjetni sam pa naj odstopi. Nedeljski »Slovenec« lahko dobite odslej vsako nedeljo že takoj po prvi sv. maši. Jugoslovanska knjigarna v Uubljani Kicra: Voin Leiden Christi und der Eurhari-»tie. 152 str., kartonirano 48 Din. 1'oleg velike > izbire postnih pridig opozarjamo p reč. duhovšči- I no zlasti na imenovano delo, ki nudi bogato snov za pridige o trpljenju našega Izveličarja in presv. Evharistije. Ker sličnega gradiva izvzemši maloštevilnih starejših del ni, bo pričujoče delo iz-liorno služilo kot dobrodošli pripomoček za predpripravo za letošnji evharistični kongres. Za to priliko priporočamo tudi naslednja pro-povedna dela: Iaios: »aH erhabene Geheimnis. Zwiilf Sakramentspredigten namentlich zur Vor-hereitung auf ilen eucharistischen Kongresa. 147 str., nevez. 30 Din. — Pok: Pange lingua! Pre-digten iiber das atlerhetl. Altarsakrament I zv 320 str., II. zv. 856 str., III. zv. 3-10 str. 210 Din. — ROger: Brot vom Hiinmol. Kin Jahrgang om-ha-ristiseher Predigten. 157 str., nevez. 80 Din. Tefaj na povabljene pevovoilje, ki bi se imel vršiti jutri, v ponedeljek, 11. t. in. moramo zaradi nenadne obolelosti voditelja žal preložiti za en teden. Imeli ga bomo v ponedeljek 18. t. m. Začetek ob 9 dopoldne v Rokodelskem domu. Ob 12 skupno kosilo, po kosilu nadaljevanje. Note za »angelsko mašo« (Missa de An-gelis) in za spremenljive dele za mašo na čast sv. Rešnjemu Telesu se dobo pri Prosvetni zvezi (Miklošičeva 7) in v Jugoslovanski knjigarni. Udeleženci tečaja jih dobe pri tečaju. — Da glavnega odbora, ki nam bo že oskrbel pevsko dvorano in kosilo, ne bomo preveč obremenjevali, bi bilo lejio, če bi pevci — kdor more utrpeti — si z nekaj dinarji sami kupili note in tako k drugim velikim žrtvam priložili še to majhno, s tem počastili Jezusa v sv. Rešujem Telesu, pa si zaslužili še poseben blagoslov. — Cena v Jugoslovanski knjigarni za vsak del posebej 3 Din, oba skup 6 Din. — Pevci bi pa prispevali le majhno svotico za tiskovne stroške. Marsikje bi tudi cerkve kupile note za svoj zbor oziroma za pevce, ki tega ne zmorejo. Saj bodo zbori to mašo potem radi in s ponosom pogosto peli pri slovesnih mašah. In je gotovo prav, če ludi cerkev žrtvuje malenkost za to, kar ji bo v trajno korist. Odpev za titanije pri kongresu: »Le za Jezusom hodimo« se dobi z desetero drugimi v Jugoslovanski knjigarni. — Kjer so ga že peli, vsem čudovito v srce seže. Partitura k maši tudi v kratkem izide. Stanovska zborovanja Zborovanja prilikom evharističnega kongresa se bodo vršila po teli-le stanovskih skupinah: A) 1. Kmetski možje, 2. kmetski fantje, 3. delavci, 4. delavska mladina, 5. srednješolci, 6. visokošolci, 7. izobraženci, 8. akademski izobraženci. 9. učitelji, 10. obrtniška in trgovska moška mladina, 11. obrtniki; B) 1. ma.tere, 2. kmetska dekleta, 2. delavska dekleta, 4. obrtniške in trgovske nastavljenke, 5. služkinje, 6. učiteljice, 7. uradnice, 8. srednješolke, 9. aka-demičarke. - Na vseli teh zborovanjih, ki se bodo vršila po raznih ljubljanskih dvoranah, bodo primerni govori, a zborovanja se bodo končala s kratko zaobljubo. Prav je, da proč. i duhovščina ter župnijski priprav, odbori gor-i njo razdelitev upoštevajo ter gledajo, da Ito i vsak stan jjo svojih najboljših predstavnikih I že na teh zborovanjih (ki bodo 29. junija do-(joldne) zastopan. Pevska zveza Zborom, ki se priglašajo za veliki koncert Pevske zveze, ki bo na Petrovo v Ljubljani, spo-: ročamo, da je prof. Tome dovršil krasno skladbo ! »Kruh iz nebes«, ki bo tvorita prvi del koncerta I in bo zajela z že znanim oratorijem »Odrešenika I sveta« najsvetejšo snov: Presv. Evharistijo in odrešenje. Note bodo prihodnji teden natiskane in jih lionio takoj razposlali. Priglasite se takoj, če | nameravate sodelovati. Pevski tečaj (PZ) za la koncert bo ob koncu februarja v Ljubljani (enodneven), za oddaljene bomo pa uredili tečaje v njihovi bližini in jim bomo sporočili kraj in čas pravočasno. Zato se je treba pravočasno priglasiti za sodelovanje. >Pevec«, zadnji številki, sta šli na pošto. Nujno prosimo in pozivamo, naj vsakdo čim prej pošlje naročnino, da bomo mogli dalje. Prihodnja nova številka letnika 1935 izide v začetku marca. Tedaj bomo priložili položnice vsem naročnikom, medtem ko smo jih sedaj samo zamudnikom, da vedo, da imajo še dolg. Znaki PZ so pošli, dobiti je le še nekaj velikih za pevovodje. Če bi se oglasilo še primerno število, bi naročili nove. Oglasite se, stanejo 7 Din. Zbori, ponavljajte pridno oratorij >Odrešeniku sveta«! Vse delo naj velja pripravi za veliki koncert v čast »Presv. Evharistiji«. Mariborske vesti: Preosnova v mestnem avtobusnem prometu ga bo oddala mestna občina v najem? v zasebno eksploatacijo, ki v javnosti še niso poznani, so pa vzrok znatnemu razburjenju, ki je nastalo v vrstah mestnih šoferjev, ki so uislužbeni pri avtobusnem prometu. Razburjenje je povsem upravičeno, ker bi zasebnik skušal v avtobusnem obratu gotovo najprej doseči prihranke na račun osebja ter bi'bili šoferji v prvi vrsti prizadeti. Sedaj so pa šoferji sami vzeli vprašanje obstoja avtobusnega prometa v svoje roke. Predložili so vodstvu Mestnih podjetij svoje mnenje glede reorganizacije obrata, da bi se dosegli čim večji prihranki, ter so pripravljeni doprinesti tudi' sami žrtve, Ce občima obdrži podjetje še za naprej v lastnem obratu. V nasprotnem slučaju pa so pripravljeni šoferji sami osnovati zadrugo, ki bi prevzela avtobusni promet. Slednji predlog avtobusnih šoferjev je gotovo vsega upoštevanja vreden, ker so pripravljeni nuditi občini tudi garancije, ki jili zasebni podjetnik v taki višini naj-brže ne bi zmogel. Maribor, 9. februarja. V novem proračunu Mestnih podjetij za leto 1935-36, ki ga je občinski svet nedavno odobril, se obravnava mestni avtobusni promet že kot aktivno podjetje, dočim fungira isti obrat v dosedanjih obračunih z znatnimi izgubami. Seveda je proračun MP le nekaik okvirni načrt, v katerem naj bi se razvijalo gospodarstvo posameznih podjetij in tudi aktivnost avtobusnega prometa je še stvar bodočnosti. Vodstvo Mestnih podjetij si prizadeva, da bi našlo zdravo bazo za reorganizacijo podjetja, ki mu prizadeva največ skrbi. Delali so se doslej že razni eksperimenti, ki pa še niso prinesli za-željenega učinka. V zvezi s temi prizadevanji so tudi govorice, da namerava občina oddati avtobusno podjetje zasebnikom v najem. Da te govorice niso brez podlage, dokazujejo sedaj jiontidbe raznih zasebnih tvrdk, ki jih je dobilo vodstvo Mostnih podjetij. V teh ponudbah so pogoji za prevzem avtobusnega prometa □ Volilni imeniki razgrnjeni. Mestno poglavarstvo razglaša, da so stalni volilni imeniki mestne občine mariborske razgrnjeni v konskripcijskem uradu, Slomškov trg 11, pritličje, levo. Vsakdo ima pravico volilne imenike pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za druge zahtevati njihov popravek. Popravek volilnih imenikov se zahteva neposredno pismeno ali uslmeno pri mestnem poglavarstvu v Mariboru ali pri okrajnem sodišču v Mariboru. Zahtevanim popravkom se morajo predložiti dokazi. Izrecno se naglasa, da bodo imeli pri volitvah dne 5. maja pravico glasovati le oni, ki bodo vpisani v stalne volilne imenike. V smislu določb bo mestno poglavarstvo sprejemalo popravke do vključno 21. febr. ob 18. uri. □ Darovi za spomenik. Osobje predstojništva mestne policije je prispevalo za spomenik pokojnega vladarja Din 3330. — Uradništvo Mestne hranilnice je zbralo v isti namen Din 3000, uradništvo tovarne Doctor in drug Din 1405, delavstvo iste tovarne pa Din 2000, uslužb nci železniške nabav-ljalne zadruge Din 1259 ter poveljnik orožniške postaje pri Sv. Lovrencu na Pohorju zbirko Din 1120, □ Ljubljančani proti Mariboru... Upravičeno se Maribor huduje nad Ljubljano. Vse boljše mu pred nosom posname. Še Belgrajčane, ki so bili namenjeni v Maribor in ne Pohorje, so nam odpeljali na Gorenjsko. Prijavljenih je bilo nad 100 izletnikov, prišlo jih je samo okrog 30 v Maribor, od teh pa je šla potem polovica na Pohorje. Pa so imeli oni, ki so šli na Gorenjsko, vožnjo do Maribora že plačano ter so si morali od Zidanega mosta naprej vzeti nove vozovnice. □ Pohorske glažute v mariborskem muzeju. Mariborski muzej je dobil v dar po posredovanju vpokojenega nadučttelja Pajtlerja velike topolnice za steklo iz nekdanje glažute Langervald pri Ribnici na Pohorju. Svoječasno je bilo na Pohorju od Limbuša do Slovenjgradca 12 velikih glažut, na katere pa sedaj spominjajo le še krajevna imena »Gla-žuta« in številni priimki »Glaser«. Od teh glažut pa so ostali samo sledovi zidovja, orodje in druge naprave so se pa porazgubile. □ Nevarno je zopet obolel p. CM Bračko v tukajšnjem frančiškanskem samostanu. PrijM>roča se sobratom v memento! □ Licitacija za dobavo mesa za mariborsko garnizijo se vrši dne 18. t. m. prd upravi mestnega poveljstva. Potrebna je kavcija 30.000 Din. □ Jadranska straža. Občni zbor krajevnega odbora JS v Mariboru se vrši jutri v ponedeljek v lovski sobi pri Orlu ob 20. □ Akademska kongregacija ima redni sestanek v ponedeljek ob 20. v frančiškanski kapeli. □ Za pripadnike islamske vere. Mestno načel-stvo poziva vse v Mariboru bivajoče muslimane, razen aktivnih vojakov, da se do 15. marca zglasijo v mestnem konskripcijskem uradu na Slomškovem trgu 11. v svrho sestave seznama. Se seboj naj prinesejo tudi osebne listine. □ Posojila posreduje. Pojavil se je v Slov. goricah. Obljubljal jc kmotoin. da jim bo pre-ikrbel posojila pri Agrarni banki ter je jemal na račun teli posojil velike provizije. Oškodoval je mnogo ljudi za težke tisočake. Komaj je dobil kazen /u to, že ima policija obvestilo, da oivmetenec |m> starem receptu obljublja I i udom posojilu. Svoje delovanje je prenesel sedaj na Dravsko polje. Zaradi tega opozarja policija jx»deželsko prebivalstvo, da premetenemu sleparju ne naseda. □ šušteršič prihaja v zadrego. Preiskoval-ni sodnik dr. Turato nadaljuje z zasliševanjem Ivana šusteršiča. Dočim je osumljenec dosedaj gladko odgovarjal, je včeraj prišel prvič v zadrego ter na nekatera stavljena vprašanja ni vedel odgovora potem, ko mu je sodnik dokazal, daj>rvotni zagovor povsod ne drži. Včeraj je prišlo tudi brzojavno izvedeniško mnenje fiziološkega instituta v Ljubljani, da sta Ivanka in Slavica šušteršič res umrli radi zastrupljen ja s plinom. □ Pravična kazen za nasilje. V tajni raz. pravi sta se zagovarjale včeraj dopoldne pred okrožnim senatom 22 letni natakar Herman Vendehn in 30 letni delavec Jože Felso iz Prek-niurja zaradi nasilnega dejanja. Obsojena sta bila Vemdelin na I leto in 3 mesece robije in 2 leti izgube častnih pravic, Felso pa na 2 leti robije. □ Od doma je izginil (6 letni Josip švarc, sin pleskarja iz Gospejne ulice na Pobrežju. Fant je_ močno razvit, oblečen v zelen huber-tus plašč in teanen, ponosen suknjič. Cel|e »Sumljiva oseba« na odru Ljudske" posojilnice danes ob 4 popoldne. -0 Še jjometamo! Svilene nogavice v vseh barvah par 5 Dim, močno končana tkanina 10 Din. Stermecki, Celje. « Volitve v narodno skupščino — razgrnitev vohvnih imenikov. Po B 8. 9, 10 in 15 zakona o vohvnih imenikih se objavlja, da so od okr. sodišča v Celju potrjeni volivni imeniki na vpogled prebivalstvu v sobi št 2 mestnega pog avaretva. Vsakdo ima pravico v uradnih urah vobvne imenike pregledati, prepisati, raz-; glasiti in natisniti, ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njihov j»opravek. Pri vo-j utvah sinejo glasovati samo oni, ki so vpisani v imenike. Popravek volivnih imenikov se za-j liteva neposredno pismeno ali ustno od mest-j nega poglavarstva celjskega ali od sreskega sodila v Celju. Zahtevanim popravkom se morajo predložiti dokazila in sicer le polnove-Ijavne javne listine. Ukaz o volitvah narodnih poslancev je bil razglašen 7. febr. t. 1. Po § 15 zakona o volivnih imenikih se jiopravki smejo zahtevah le še v 15 dneh po razglasitvi ukaza. Nobena poznejša zahteva popravka ne vpliva na sestavo volivnih imenikov, po katerih se l*xlo vršile že razpisane volitve. 0 Obsojena ubijalca. Koncem meseca decembra smo jKiroča I i o tragičnem slučaju, k: se .je dogodil na božični dan v Libojah. Takrat sta namreč brata Poljšak I,eopold in Josip, oba rudarja v Libojah. doma pa iz Male Breze, obč st. Rupert nad Laškem, do smrti z noži pobih tudi rudarja Podlesnika Josipa iz Liboj. Včc I raj sta stala oba brata-nbijalca |>red malim se-i natom celjskega okrožnega sodišča in sta bila obsojena Leopold na 6 let, Josip pa na 4 leta robije. Rekord v zaušnicah Do 46 jih je naštel, potem pa ni več šlo... - Zahteva 7 jurjev Dne 11. jan. je prejelo mariborsko okr. sodišče sporočilo od okrajnega sodišča v Arn-felsu v Avstriji, naj se zasliši posestnik Jožef Kumberger iz Velikega Boča št. 35, katerega sta dne 18. nov. 1934 ob priliki veselice v gostilni Korb'er v Grosswalzu pretepla posestnik Ivan Puschnig in posestniški sin Vincene Krenn iz Grosswalza. Ob omenjeni priložnosti je dobil Kumberger prelom nosne kosti. Proti obema napadalcema je uvedlo sodišče v Arnfelsu kazensko postopanje, pri katerem rabi tudi izjavo prizadetega Kumbergerja. Preiskovalni sodnik vss. dr. Travner je povabil Kumbergerja na zaslišanje v Mari-bor, ki se je izvršilo včeraj. V dolgoletni sodniški praksi preiskovalni sodnik pac se ni imel takega slučaja, kakor je izpoved Kumbergerja. katero je podal na zapisnik z zagotovilom, da je povsem resnična. »Dne 18. nov. lanskega leta,« tako je pripovedoval Kumberger, »sem prišel okoli 19 v družbi Čerminika Josipa, najemnika v Grosswalzu, v gostilno Korbler, kjer se je nahajalo takrat precej ljudi, deloma iz Avstrije, deloma iz Jugoslavije. Jaz in Cerme-nik sva spila v gostilni liter vina. tako da sem bil nekoliko vinjen, ne pa tako pijan da ne bi vedel, kaj se godi. Ko sem pogledal po gostih v gostilni, je pristopil k meni Fus-nik Ivan, p, d. Huber iz Grosswalza, rekoč: da mu dolgujem 300 šilingov, ki mu jih moram takoj plačati. To pa si je Pusnik sam izmislil, da je dobil povod za napad. Jaz sem mu odvrnil, da mu ne dolgujem ničesar ter mu tudi ničesar ne plačam. Zadrževal sem se potem v erostilni še kake četrt ure. Ta cas je porabil Pušnik, da je zbral menda 4 fante, med njimi tudi Krenna Vincenca, ki so me skupno napadli.« Prav dramatično je slikal nato Kumberger vas potek nenavadnega napada, v katerem je pretrpel pravo mucem- Kaj pravite? Občinski zaslop na Dunaju namerava sklenili ie pred zatetkom poletne izletniške sezone potreben zakon za varstvo rastlin. Dunajski izletnik, to imeli namreč grdo razvado, da so cele dneve samo rože nabirali, zvečer pa so se vračal, domov kar s celimi butarami usehhh rasti,n, k, so }ih pa ie naslednjega dne pometali v smet,. Škode na travnikih in na polju so pa naprav,l, t, čudni prijatelji prirode nič koliko. Temu vandalstvu hoče »edai dunajska občina napraviti konec. Kaj pravite, g. urednik, če b, tudi pri nas sklenili lake postave, pa ne samo za varstvo posebno znamenitih rož, ampak za vse rože m tudi ta živali? , . ,,. ... Ne samo dunajski, ampak tudi ljubljanski izletniki se vračajo poleti s svojih izletov domov težkn obloženi z raznimi rastlinami, kakor aa ima doma vsak vsaj po par krav ali volov na rej,. Vse to rastlinstvo pa pobere že naslednjega dne smetar. Čemu torej tisto surovo uničevanje ubogih rožic, ki vendar nikomur nič nočejo? Prav, prijatelji in ljubitelji narave ljubijo vse, kar v naravi živi, in to puste tudi živeti — sebi m drugim v veselje! Ne bo trajalo dolgo, ko bo okolico raznih mest preplavljala naia mladina in trgala — ne nabirala! - rože in »kebre* za — šolo. To nabiranje ali trganje pa nima za pouk prav nobenega praktičnega pomena. Zakaj ne bi fantki opazovali rajši živih rož in živih »kebrov«? Proučevati naravo se pravi vendar proučevali življenje v naravi! Če Jantki tega ne vedo, bi gotovo ne škodovalo, če bi jim gospodje v šoli to povedali, pa b, bilo med nami morebiti le nekaj manj surovosti, kakor je je! Dražba kož divjadi na velesejmu 25. februarja 1935 Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana »Divja koža« — Velesejem. V Abrahamovem naročju Danes pred 50. leti se je rodil na Brezjah Ciril Tavčar. 16-letni mladenič je vstopil 22. avgusta 1901 v frančiškanski red ter dobil redovno ime Feliks. Dne 26. julija 1908 je imel novo mašo v Marijinem svetišču na Bretzjah. Po končanih bogoslovnih študijah ie leta 1910 prevzel katehetsko mesto na šišenski šoli, katero še danes opravlja z vso ljubeznijo in nad vse vestno. Pater Feliks je izvrsten katehet in veseli smo, ko vidimo, kako lepo vzgaja ine-ščanskošolsko mladino. Koliko truda in težav je prestal skozi 25 let katehetske službe, ve le Bog. Poleg svoje odgovorne in naporne službe v šoli je tudi predsednik Elizabetne konference in se trudi z vso požrtvovalnostjo, da more pomagati tolikim šišenskim siromakom. Ni čuda, da ga uibogi imenujejo svoiega očeta. Svojim 6obratom v samostanu je dober in skrben predstojnik, provinciji odkritosrčen svetovalec, šiškarjein pa priljubljen pridigar in spovednik. Pater Feliks, Bog Te ohrani v zdravju in kreposti še mnogo let. V Kozjem je 5. t. m. na tihem obhajal svoj 50. rojstni dan posestnik in restavrater g. Josip Podlinšek, že od mladih let zaveden katoličan in naročnik katoliških listov. Pred vojno so ga pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, kjer je takrat bival, nemškutarji ovajali oblastem kot erbofila in je zaradi tega moral mnogo pretrpeti. V Kozjem je bil že več let župan. Tudi pri zadnjih občinskih volitvah leta 1933 je njegova lista kljub silnemu terorju JNS, ki mu je zaprla tudi gostilno, dobil samo 13 glasov manj kakor lista JNS. G. Podlinšek vrši obširno propagando za tujski promet in je z velikimi žrtvami dosegel, da so začeli tudi v Kozje prihajati letoviščarji. Svoje obširno posestvo obdeluje in je sploh zelo podjeten mož. Želimo mu še mnogo srečnih in zdravih let. — Da boste stalno zdravi, ie potrebno, da redno piiete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. štvo. »Najprej me udari Pušnik s pestjo po glavi, Krenn me pa zgrabi in vrže na tla. Komaj vstanem, začne padati po meni. Te-pel me je Pušnik z roko v obraz. Moral sem mirno sedeti, on mi je pa dajal zaušnice. Nisem se smel ganiti s stola, ko sem se pa &arkrat kljub grožnjam dvignil, da bi po-agnil iz gostilne, me je Pusnik zgrabil ter me potLsnil na mesto, kjer sem sedeL Tako mi ni preostalo ničesar drugega, kakor sedeti mirno in šteti zaušnice. Naštel sem jih vsoga skupaj 46, potem pa se mi je kar mešalo. Mislim, da jih je bilo nekaj več. Tepel pa me ni nepretrgoma, temveč v presledkih, v katerih mi je vsakokrat primazal nekaj gorkih. Nič ni gledal na to, kam so klofute letele in je udrihal s precejšnjo močjo. Enkrat sem dobil s pestjo po nosu, dn mi je zdrobil nos. Zdravil me je najprej zdravnik dr. Grasel v Lučanah, potem pa sem se zdravil 5 dni v bolnišnici v Mariboru. Bolečine čutim pa še sedaj.« »Kaj pa zahtevate sedaj za odškodnino!« ga je po tej izpovedi vprašal preiskovalni sodnik. »Kaj bom zahteval rlriifotrn. »^j1«"" . takso za zaušnico. Po 100 Din ali 12 šilingov naj mi jo vsako plača. Za 46 uasteun '.um dobil 4600 Din ali 452 šilingov. Poleg tega pa še stroške za zdravljenje v bolnišnici v Mariboru in pri zdravniku v Luoanali. Se ne vem, koliko bodo znašali, pa vam jih bom pismeno sporočilo. Pa še poškodovani nos naj mi posebej plača, zahtevam zanj 1000 Din ali 120 šilingov in za odhod na zaslužku 600 dinarjev.« Čisto veselo se je pri tem računanju muzal nenavadni rekorder. Morda se mu pri številkah, ki so narasle iz zaušnic, niso zxleli udarci več tako vroči, saj bo dobil zanje okoli 7 jurjev. Za ta denar bi še marsikdo danes nastavil lice... — IZVANREDNA PRILIKA ZA VAS i- Daruvarsko kupatno d.o Daruvar. prodala 1. stavb-šča v neposredni bližini koi ališča, 2. hotel na glavna m trgu, 3. približno 1000 hI vina. Pri plačilu pridejo v poštev tudi vloge Prve hrvatske šted onice ali sa no do 1. marca 1935. POSR K l)U V A LCI IZKLJUČENI. Vse informacije daje lastnik kopališča ing. AleKsander Jovanovič Daruvar. Kooališfe Daruvar je cdorto celo leto Koledar Nedelja, 10. februarja: (5. nedelja po Razgla-šenju Gospodovem.) Skolastika, devica; Sotera, devica, mučenica. — Zadnji krajec ob 10.25. — Herschel napoveduje mrzlo vreme. Ponedeljek, 11. februarja: Lurška Mati božja; Adolf, škof. Novi grobovi ■f" V Ljubljani je v soboto mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Jeločnik, vdova krojaškega mojstra. Pokojna gospa je bila nad vse skrbna mati svojim otrokom, ki jih je vse vzgojila v krščanskem duhu in ki vsi zavzema o ugledna mesta. Pogreb blage rajnke bo v ponedeljek ob pol 3 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše globoko sožalje! ■f" V Ljubljani je včeraj popoldne v zavetišču sv. Jožefa umrla Marija Bukovec v 78. letu starosti. Bila je dolgoletna postrežnica g. Bu-lovca, bivšega spirituala pri uršulinkah. Globoko verna in vzorno pobožna žena je imeli med vsemi sloji mnogo simpatij. Pogreb bo v ponedeljek. Za njeno vzgledno življenje naj ji bo Bog plačnik! + V Zalogu pri Moravčah ie umrl Franc Bregar, posestnik in grašeak. Zapušča vdovo in devet nepreskrbljenih otrok. Naj v miru počiva! Ostale vesti — Volitve obratnih zaupnikov v tovarni »Inter« v Kranju so se vršile 8. t. m. Izvedene pa so bile tako, kakor nihče ni pričakoval. Podjetje je samo postavilo kandidate ter izvedlo javne volitve s tem, da je vsemu delavstvu dalo podpisati kandidatno listo. Tisti, ki so nosili delavcem listo v podpis, so grozili, če se je kdo obotavljal podpisati. Zaradi tega je bilo med delavstvom vel ko razburjenje. Slišali so se klici: »To so zaupniki podjetja in ne delavstva!« Pričakujemo, da bo oblast posegla vmes in zadevo uredila v zadovoljstvo domačega delavstva. — K gradbeni nesreči v Goričanah. Pod tem naslovom smo objavili v včerajšnjem »Slovencu«, da je inž. Dachowsky prispel v Goričane, da tam nadzira razopažanje. To ne odgovarja dejstvu, ker je inž. Dacho\vsky zapustil službo pri »Obnovi« 15. januarja t. 1. in ni ne odredil in tudi ne nadziral razopa-žanja. Z« zimski spori NivEA-Creme Zlasti v hladnih dneh potrebuje Vaša koža — da ne razpoka in ne postane raskavn — močno zaščito preti vremenskimi vplivi. Nadrguite vsled tega vsa:; večer in tudi čez dan obraz in roke dobro t Nivea-Creme. Na ta način niti oster in hiadeu zrak ne bo škodoval Vaši koži; ostala bo nežna m elastična. Odkod to delovanje? Od eucerila! Prav ta n«pravi Nivea-Creme tako učinkujačo. — Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči, naravna »Franz-Josef« grenčica najboljšo olajšavo Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se uporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Josef« voda posebno pri porodnicah z iz-bornim uspehom — V »Službenem listu« kr. banske uprave dravske banovine od 9. t. m. so objavljene »Norme za izolacijske namaze in premaze iz bitumna«, dalje »Navodilo za uporabljanje pogodbe, sklenjene med kraljevino Jugoslavijo in Ceškoslovenski-mi statnimi aerolinijaini v Pragi« in »Izmena rati-fikacijskih instrumentov o dodatnem sporazumu k trgovinski pogodbi z Avstrijo«. — Pregled o poslovanju okrajnega sodišča v Kočevju v letu 1931. Podatki kažejo, da posli tako kazenskega kakor civilnega sodišča leto za letom naraščajo. Edino število pravd je padlo. — Kazenskih spisov je bilo skupaj 431 (1933: 306, tedaj narastek za dobro četrtino!) Od teh je bilo končanih brez razprave (po večini poravnave: radi žalitev in majhnih telesnih poškodb) 179 slučajev (1933: 81, tedaj kljub večji občutljivosti za čast so postali ljudje bolj dostopni za sprave). Sodbe so padle v 242 slučajih (1933: 223). Stranke so bile z njimi v splošnem zadovoljne, kajti prijavljenih je bilo samo 36 prizivov (1933: 45). Število kaznivih dejanj, ki spadajo pred okrožno sodišče, je letos neznatno padlo: 96 (1933: 102). Z mladino med 14 in 17 letom ima sodišče malo posla, vendar se je število slučajev od lani (2) letos povečalo (5). — V civilnem oddelku se opazi, da se ljudje poprijemajo tistih pravnih poti, ki so cenejše, dragih le, če so učinkovita (izvršba, zemljiška knjiga). Tako je v opo-minjevalnem postopanju, ki je ceneni način, prisiliti dolžnika k plačilu, naraslo število spisov od lani (592) na 790. Število pravd je padlo (1933: 254, 1934: 231). Sodbe so bile izrečene v 44 slučajih (1933: 72). Bolj so ljudje občutljivi za malenkosti. Takih tožb je bilo 85 (1933: 67), vendar se je sodba iz: rekla le v 19 slučajih, drugod so se ti mali pravdarji sami drugače zedinili. (Tedaj isti pojav kakor pri žalitvah). — Izvršbe naraščajo: 1161 (1933: 953). Dražb je bilo predlaganih pri neprimičninah 43 (1933: 22), toda ustavljenih je bilo 37. Premičninskih rube-žev je bilo 771 (1933: 599). — Novih zapuščin je nastalo 234 (1933 : 280)). — Varstvenih zadev je v teku 898 (1933: 1002). Stečaja sta bila 2. Zemljiška knjiga je bila zelo zaposlena: 1045 vlog (1933: 1005).___ — Hudo zaprtje, katar debelega črevesa. napenjanie. motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku, odstrani naravna 'Franz-Josef« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josef« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. — Letošnji redni letni pregled vseh motornih vozil, ki niso pod plombo, bo v Ljubljani na Bregu št. 20 — policijska stražnica, dovoz iz Novega trga: in sicer za vozila, ki so registrovana pri upravi policije v Ljubljani v dneh 15., 19., 20. in 21. februarja, dne 22. t. m. pa za ona vozila, ki so registrovana pri okrajnem načelstvu v Ljubljani, vsakokrat od 8 do 11 Vt in 13'A do 17. Vozač ima predložiti komisiji: 1. saobračajno knjižico, 2. kolek za 100 Din, 54 Din v gotovini kot takso za komisijski pregled za vsak avtomobil, odnosno 27 Din za vsako motorno kolo, 4. vozniško izkaznico overovljeno za leto 1935, 5. 25 Din za nove evid. tablice. Vozilo je predstaviti komisiji čisto in z vsemi pripravami, kot se rabi pri vožnji. Prijavo v dveh izvodih je predložiti naj-dalje do 14. t. m. pri upravi policije v Ljubljani, Šubičeva ul. 5-1 soba štev. 2. Uprava policije poziva lastnike gori navedenih vozil, da svoja vozila pravočasno pripeljejo komisiji v pregled. Obenem pa opozarja lastnike na važnost letošnjega pregleda in prijave, ki sta namenjena tudi v druge svrhe in ne samo za registrovanje. Da ne bo zastoja pri pregledu, naj predložijo lastniki pravočasno pravilno izpolnjene prijave, ki so zelo obsežne. Zamudnike bo pač zadela kazen. — Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolefinah v kolkih, usedu (Hexenschuf«) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. — Občni zbor Ljubljanske podružnice Slovenskega lovskega društva se vrši z običajnim sporedom v ponedeljek, dne 18. februarja 1935 ob 20 v sipodnjih prostorih hotela »Metropol« (Mikitč) v Ljubljani. K obilni'udeležbi vabi odbor. Ferion in Hubertus imata pri pericah velik uspeh Sla namreč poceni in dobra. Poizkusite enkrat ('ruti z njima in pritrdili nam boste. Svoji k svojim! — Edvard Kocbek: Zemlja. To knjigo pesmi je naša javnost sprejela s posebno pozornostjo in priznanjem. Njena močna vsebina poteka iz živih duhovnih, družabnih in verskih čuvstvovanj današnjega časa, je pogumna in odkritosrčna kakor vsaka zdrava in resnična izpoved svojega časa. Zato po vsej pravici zasluži, da jo poznamo. Založila jo je Nova založba v Ljubljani. (Cena broš. 28, vez. 36 Din.) — Herwig: »Velikonočna igra«. — V prevodu Jožeta Vovka bo izdala »Založba ljudskih iger* Pasijon, ki zavzema v sodobni katoliški dramatski literaturi eno najbolj častnih mest. Z »Velikonočno igro« je ustvaril Her\vig delo, ki dviga tragedijo Odrešenja v nadčasovnost in ki se v njem zrcali stiska našega časa. Kristus ne nastopa noben-krat, oseb pa je samo 13 moških in 6 ženskih. — Pozorišče ostane v vseh petih slikah isto. — Odri, ki hočejo sodobno in globoko doživeti postni čas, naj se odločijo za to igro, ki bo izšla med rednimi izdanji »Založbe ljudskih iger« (Ljubljana, Miklošičeva c. 7-1) za leto 1934-35 konec tega meseca. Čim občutite najmapjši prehlad ali neugodnost, vzemite večkrat toplo mleko se RADENSKO! Mehča slu«, olajšuje kašelj, čisti in jači kri proti infekciji. Večna težk'h zimskih bolezni: hripa, katar, reuma itd. so pisledica »malih nedolžnih« prehladov. Zatrite bo ezen takoj v začetku! Radi joda litija in ogr mne množine drugih zdravilnih mineralov je Radenska uaravnost idealna v tosvrhol — »Gospodinjska pomočnica«, stanovsko in strokovno glasilo za vsa dekleta, ki so uslužbena v gospodinjstvu, izhaja že peto leto. Kakor že vsa leta, tako bo tudi letos prinašala času primerne poučne članke iz ženskega društvenega in strokovnega gibanja; o novem poselskem redu, ki se zdaj izdeluje in o drugih stanovskih vprašanjih. Poleg kuharskih receptov in nasvetov za praktično delo bo po možnosti prinašala tudi nasvete iz zdravstva in higijene. V razvedrilo bo objavilo roman »Ječar-jeva pomočnica«. Celoletna naročnina znaša 12 Din. List se naroča v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7. Za deset lihih minut Današnje nedeljsko berilo, odlomek iz lista kristjanom v Kolosah, znatnem mestu v južni Fri-giji, je eno izmed najprisrčnejših mest v pismih sv. Pavla. Apostol narekuje list — sc. Pavel je svoja pisma narekoval in le na koncu z lastno roko pripisal pozdrav — in srce se mu ogreje ob misli, kakšen bodi kristjan, izvoljenec božji, ki ga je sam bog posvetil s svojo milostjo in ga ljubi kot otroka. Otrok v hiši nebeškega Očeta bodi dostojno napravljen, primerno oblečen. Kristjan imej dvojno opravo: bojno opravo in obleko za vsak dan. Ta in ona je sir hernemu potrebna. Vsak kristjan, tudi najpopolnejši, mora bih vedno pripravljen, da stopi v boj zoper meso in kri in zoper zvijače hudega duha. »Zaradi lega si vzemite vso bojno opravo boijo, da se boste mogli ob hudem dnevu v bran postaviti, vse premagati ter obstati. Ustopile se torej, opasani okoli svojega ledja z resnico in obdani z oklepom pravice in na nogah obuti s pripravljenostjo za evangelij miru; k vsemu si vzemite ščit vere...; vzemite ludi čelado zveličanja in meč Duha, kar je božja beseda; zraven pa ob vsakem času v duhu molite z vsakršno molitvijo »n prošnjo in v ta namen čujte z vso vztrajnostjo* (Efež 6, 13—18). To fe torej oprava za boj, zmagovito orožje za obrambo in napad. Ali smo pripravljeni, da jo vsak hip, če je trebu, nadenemof Prav tako potrebna pa je obleka ta vsak dan, za čas mirnega življenja in dela, potrebna vsakomur. Ce »Slovenec« ob nedeljah prinaša »modne novostine sme pozabili duhovne delovne obleke pravega kristjana. Sv. Pavel jo opisuje takole: »Oblecite si torej kakor izvoljenci božji, sveti in ljubljeni, prisrčno usmiljenje, dobrolljivost, ponižnost, milobo, potrpežljivost; prenašajte drug drugega in si odpuščajte, če ima kdo na kom kaj grajati; kakor je Gospod vam odpustil, tako tudi vi* (Kol 3, 12. 13). Delovna obleka mora biti it pristnega, trpežnega blaga pristne barve, ne it m<-vredne tkanine, ki je za oko, pa se prvo uro preplezne. Dobro blago torej: prisrčno uimt-l j e nj e, ki res čuti težavo in bol bližnjega; dobrolljivost, ki ne išče lastnega dobička ali prazne hvale; ponižnost, ki ni krinka sarno-Ijubja; mil o b a, ki ne prihaja it strahopetne mehkobe; potrpežljivost, ki izvira is močne vere v božjo previdnost; odpuščanje, ki ni slabotno in slepo popuščanje. Ta obleka je močna in trpežna, ako je pretkana z I j u b e t ni j o do Boga in do bližnjega, z ljubeznijo, »ki je ves popolnosti€ (Kol 3, 14). Ako za vsak dan oblečemo to obleko, bo »mir Kristusov« kraljeval v naših srcih. In kje si obleko nabavimo? Pri Jezusu v Evharistiji. Naposled daje Gospodov apostol vodilo za vff naše početje: »ln vse, kar delate, v besedi ali r dejanju, vse storite v imenu Gospoda Jezusa Kri stusa in po njem zahvaljujte Boga in Očrta (Ko! 3, 17). OfAH^Sb. KrSbotada %a odvajar 0J«Vm*> s4 Min!,t»nh>o sodjsln. pollllk« h. nel deloma čvrstejša tendenca. Ravnotako se je začelo gibanje navzgor na trgih delnic vodilnih industrijskih držav. Glavni delež na sedanjem oživijenju gospodarstva imajo zopel Zedinjene države, kot so imele glavni delež tudi pri nazadovanju v poletnih in jesenskih mesecih. V Angliji pa so začetki za novo oživljenje zelo slabi. Spomladi doseženo stanje se je v polni meri vzdržalo v zadnjih mesecih. Nadalje pa traja depresija v zapadnoevropskih državah zlatega bloka. Vendar pa jc treba ugotoviti, da je v Franciji nastopilo malo izboljšanja, po stalnem padcu produkcije m prometa «do jeseni lani. Tržišča kapitala so se v vseh državah v zadnjih mesecih zelo likvidizirala. V Angliji in nekaterih državah šterlinškega bloka je obrestna inera za kapital le malo višja kot v Najnižjem stanju leta 1890. Tudi v drugih industrijskih državah izgleda, da je najvišja točka v obrestni meri prekoračena in da prehajamo v dobo nizkih obresti, dočim je doslej prevladovala doba visokih obresti. Seveda pa je mednarodni izvoz kapitala še popolnoma na tleh. Položaj kmečkega gospodarstva se je v splošnim nadalje izboljšal. Poleg razbremenitve trgov, katero je povzročila slaba lunska letina, je pospeševala povečana industrijska proizvodnja povpraševanje. V številnih narodnih gospodarstvih, posebno v prekmurskih deželah, je dohodek kmetijstva narastel. Istočasno so se škarje med cenami kmečkih proizvodov in industrijskih izdelkov nadalje zaprle v korist kmetijstva. Z naraščanjem kupne moči kmeta in novim dvigom konjunkture je tudi svetovna trgovina fsživela boli. kot bi bilo po sezoni pričakovati. Sc Zanimiva je tudi razdelitev posojil po času, kdaj so bila najeta. Tako se datira 24.5 milij. Din banovinskih posojil v vsej državi izpred 1, decembra 1918, 83.14 milij. Din pa jih je bilo najetih leta 1930, 1931 17.5, 1932 3.8 in 1933 13.76 milij. Din. Banovinska posojila pri nas se razdele sledeče: od 1924—1928 5.05, leta 1929 15.47, 1930 20.6, 1931 7.83 in 1932 1.66 milij. Din. Pregled o obrestni meri banovinskih posojil nam kaže, da so banovine po stanju konec leta 1933 imele največ posojil po obrestni meri med 8—11%. V dravski banovini je bila obrestna mera pri vsoti 39.8 milij. 8—9%. Banovinska posojila so večinoma dolgoročna. Naša banovina jih je imela za 31.67 milij. od 10 do 25 let, 16.5 milij. pa za 1 leto ali v tekočem računu. Po namenu so banovinska posojila v vsej državi služila predvsem za kulturnosocialne investicije, zgradbo banskih palač in ureditev mest. Od posojil dravske banovine odpade 33.44 milij. Din za ureditve mest, pri tem so najbrž mišljene razne investicije, nadalje je banovina 13.55 milij. posojil porabila za tako zvane kulturnosocialne investicije. Anuitetna služba je zahtevala za banovinska posojila leta 1933 23.1 milij. Din. V dravski banovini je zahtevala leta 1933 4.44 milij. za obresti in 4.8 milij. za amortizacijo, torej skupno 9.24 milij dinarjev, dočim so znašali Izdatki za anuitete leta 1930 4.8 milij. Din. Končno podajamo še pregled o obremenitvi prebivalstva po banovinskih posojilih. Na podlagi prebivalstva 1,086.072 dne 31. decembra 1933 je torej prišlo na 1 prebivalca 46.61 Din banovinskih posojil v naši banovini, dočim je znašalo povprečje za vso državo 12.95 Din. Velika je obremenitev tudi v vrbaski banovini s 36.43 Din in v zetski banovini z 22.65 Din. Če preračunamo obremenitev prebivalstva z anuitetami, potem dobimo za našo banovino znesek 8.51 Din letno, za vrbasko 4.44 Din, za zetsko pa 2.40 Din itd , dočim znaša povprečje za vso državo 1.66 Din letno. veda pa svetovno trgovino ovirajo na vseh straneh ovire, kar se vidi posebno v tem, kako so razna narodna gospodarstva obremenjena z mednarodnimi dolgovi in lako ne prihajajo v dovoljšnji meri s svojo kupno močjo na svetovnih trgih. Mednarodni transfer dolgov pn je vedno bolj otežkočen, k čemur prispeva v prvi vrsti Amerika s svojo trgovinsko in valutno politiko. •lugoslavenska banka d. d. Ministrstvo za trgovino in industrijo je po Uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov odobrilo Ju-goslavenski banki d. d. v Zagrebu sanacijo, ki jo izvršujejo v svoje breme Živnostenska banka v Pragi iu delničarji banke tako, da vlagatelji in ostali upniki banke s sanacijo sploh ne bodo prizadeti. Obenem se je banki dovolil tudi odlog plačil, ki pa velja samo za stare vloge, nastale šc pred 5. januarjem 1933. — Zasedanje reklamacijskega odbora v Ljubljani. Reklamacijski odbor v Ljubljani je bil sklican k zasedanju za sredo, 6. t. m. Do sedaj je odbor rešil skupno 420 pritožb proti minimalni osnovi za pridobnino (v smislu § 7. znane novele) za področja davčnih uprav Črnomelj, Ljubl ana-okolica, Logatec in Škofja Loka. Ugodno rešenih je bilo do sedaj 399 pritožb, zavrnjenih pa 21. Za zgraditev železnice Št. Janž—Sevnica. V nedeljo 17. t. m. ob 11. bo v Trebnjem veliko ma-nifestacijsko zborovanje, na katerem bodo predstavniki Dolenjske z dolenjskim ljudstvom povzdignili svoj glas za zgraditev železnice Št. Janž—Sevnica. Na zborovanju bo izvoljen širši akcijski odbor in sprejeta tozadevna resolucija. Na zborovanje so povabljeni župani vseh dolenjskih občin. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnikov Ožeka Mihaela, lastnika avtodelavnice, in Ožek Marije v Celju, Levstikova ul. 2, narok za sklepanje poravnave 14. marca, rok za oglasifev do 10. marca. Naš pomorski promet. V mesecu decembru je prišlo v naša pristanišča 6852 (decembra 1933 6167) ladij s 1,172.000 (1,056.000) tonami. Narodni odbor jugoslovanrke nemške trgovske zbornice. V soboto se je izvršilo v Belgradu osnovanje nacionalnega komiteja Jugoslovanskonemške trgovske zbornice. Borza Denar Dne 9. februarja. Ing. Bole Likar podjetje asa centralno kurjavo In vodovodne Instalacije Je preselil svojo pisarno v Tavčarjevo ul. 6-II. . Tel. 29-29. Spoti Chamonix - gotova stvar! Nočni hockej- tekmi v torek in sredo v Ljubljani. Pogajanja, ki jih je vodila Ilirija z znamenitim francoskim moštvom Chamonixom, so zaključena. Predstavnik slovitega zimsko-sportnega kraljestva Chanionixa na Francoskem v hockeyu na ledu bo nastopil v Ljubljani proti Iliriji v dveh nočnih tekmah 12. in 13. t. 111. Francozi se nahajajo trenutno na turneji po Avstriji ter bodo prispeli v Ljubljano v svoji najmočnejši sestavi. V ekipi CS Chanionixa se nahajata dva reprezentativna igrača Francoske, ki sta sodelovala na letošnjem svetovnem prvenstvu v Davosu, in dva Kanadčana, katera so Francozi pridobili za svoje barve ob priliki lanskoletnih mednarodnih hockey tekem v Milanu. — Po vsem tem bodo francoski hockeyisti za Ljubljano pravcata senzacija, katero upamo, ne bo preprečilo niti neugodno vreme, kajti vremenske napovedi prorokujejo za bližnjo bodočnost stalen mraz. Drsalne tekme na drsališču S K Ilirije Namesto državnega prvenstva in mednarodnih tekem v umetnem drsanju, ki so odgodene na 16. 111 17. t. 111., bodo danes ob 9 dopoldne na drsališču SK Ilirije klubske tekme za seniorje, juniorje in mladino, ki bodo za prvi dve skupini, pa tudi za sodnike zadnja preizkušnja pred drž. prvenstvom. Obvezne vaje se prično ob 9 in sicer jih bodo najprej absolvirali seniorji inž. Avčin ter Sehwab in Thuma, za njimi juniorska skupina in nato mladina (dečki in deklice). Prosto drsanje glavnih tekmovalcev bo na vrsti pribl. ob 10.30. Mladina, ki tekmuje, ima dopoldne prost vstop na drsališče, pripravljena so zanjo tudi posebna darila. Prijave se sprejemajo do 9 dopoldne pri blagajni drsališča oz. pri sodniškem zboru. Razpis obveznih vaj za mladino smo objavili včeraj, za seniorje in juniorje velja v celoti program državnega prvenstva. Za seniorje in juniorje drsalne sekcije SK Ilirije je udeležba pri današnjih tekmah obvezna, enako tudi za sodniški zbor gg. inž. Bloudek, Be-telto, VVissiak in arh. Schell. Tudi ta teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi slab. Znašat je 2632 milijonov Din v primeri s 3057, 4496, 4725 in 5079 milijonov Din v prejšnjih tednih. Kot običajno je bilo največ prometa v torek z 1196 milij. Din in je bilo tedaj zaključeno največ New Yorka in Londona, drugače pa je prevladoval promet v avstrijskih šilingih. Curih. Brlcrad 7.02. Pariz 20.37625. London 15.135, Newyork 310.25, Bruselj 72.075, Milan 26.26, Madrid 42.225, Amsterdam 208.725. Berlin 124. Dunaj 57.65. Stockholm 78.05, Oslo 76.05. Kopen-hagen 07.55. Praga 12.91, Varšava 58.325, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05. Helsingfors 6.68. Buenos-Aires 0.795. Žitni tre Novi Sad. Pšenica bač. potiska iu slav. 129— 131, srem. in bač. 127—129, ban. 124—129. rž bač. 120—122.50, koruza bač., srem. 70—71. bnn. 67 68. moka bar. in ban. Og in Ogg 197.50—220, št. 2 177.5 -200, št. 5 157.50—180. št. 6 110 152.50. šl. 7 115 -120, št. 8 87.50—92.50. otrobi bač. in srem. 82— 84. ban. HI-H3. Tendenca prijazna. Promet srednji. . -I Živina Mariborski svinjski sejem 8. februarja. Pripe- | Ijanih jc bilo 55 svinj, cene so bile sledeče: Mladi j prašiči 7 do 9 tednov stari komad 140- 160. 3 do 1 mesece 200—220. 5 do 7 mesecev 300—850, 8 do 10 mesecev 400—450, I leto 500—6r,0, 1 kg žive tež 4- 5. mrtve 6.50—8.50 Din. Prodanih je bilo 26 svinj. Hmelj 2atec, ČSR, 9. februarja. Polagoma se javlja večje zanimanje za blago. Prehodno so nekateri kupci skušali priti po nižjih cenah do blaga, vendar pa hmeljarji, kolikor še imajo blaga, večinoma o teh cenah nis hoteli slišati. Tako so nakupovali zadnje dni po starih neizpremenejnih cenah 2400 do 2475 Kč za 50 kg pri nadalje čvrstem raz.no-loženju. Zahtevajte ^^^ povsod N/ __M Svetovno ahad, prvenstvo v St. Moritzu od 4.'t0. februarja Kakor znano, se je tudi letos udeležila Bvetovnih akademskih smuSklh tekem v St. Moritzu jugoslovanska reprezentanca, ki jo sestavljajo Dečman, Baebler, Heim iz, ljubljanske ler Palme, Priveršek in MuSič iz zagrebške univerze. Veselih obrazov in v polnem tipanju nn dober uspeh so se naši akademiki odpeljali v soboto (2. febr.) zvečer iz Ljubljane. Po dolgi in utrudljivi vožnji so dospeli šele drugi dan zvečer v St. Mo-r.itz ter sc nastanili v «Hotel Weldhaus«, Prva poročila o tekmah na.s niso mogla zadovoljiti, ker so bila z.elo pristranska. V ponedeljek jo bila' svečana otvoritev zimsko športnih iger v St. Moritzu. Prvi del programa, tek I1U Ki km, so jc vršil v torek. Kakor pričakovano, so prva mesta zasedli Nemci: 1. Kreise 1.31.22 tudi 2., 4. in 5. mesto si taste Nemci, tznenndil ie Italijan de Antoni s 3. mestom. Tekmo so prenašali po radiju — zanimivo, da jc poročevalce vodno omenjal našega Bneblerja, njegovo formo, tehniko ler čase, ki jih je dosegel pri različnih kilometrih. Pri 5 km je hil tretji po času, pri 12. km pn celo prvi, a je do cilja neznano znlaj zaostal ter zasedel kot prvi Jugoslovan 11. mesto. Med drugimi so zasedli: Guttormsen 12., Dečman 15., Priveršek 27 in Palme 39. mesto. Sreda H febr. jo bil prost dan ter so ga tekmovalci uporabili za trening ter o-gled proge v smuku. V četrtek je tekma v smuku prinesla zopet presenečenje, kajti prvo mesto je zasedel Italijan, a domačini 5ele 4., 7., IS, 27. in 311. mesto. f'z poročila ni bile mogočo izslediti, kako sta se plasirala naš Heim in Mušič. Popoldne se jc vršil prvi del v bob-vožnji, kjer so Nemci zasedli prvo tneslo pred Ilolandsko in Italijo. V petok zvečer je tudi rneil nami vladnla tekma, kdo bo po radiju zvedel čim več ter čim podrobnejše rezultate. Program je vseboval Štafeto in skok« za kombinacijo nn mali skakalnici. V teli disciplinah smo pričakovali največ uspeha, ker je smuk in slalom posebnost alpskih držav in sin Švica ter Avstrija poslali za smuk in slalom gotovo svoje najboljše moči. ki daleč. prednjnMjo pred drugimi. Šlnjefn — tek na 30 k.m — je vsem znana disciplina, le da pri snniški štafeti teče en tekmovalec samo navzgor, a eden samo navzdol -- torej -muk. Na progi (\ SI. Morit-z.u) jc bil prvi del smuk S—II km z višinsko razliko 811(1 m. a 4. del proge jc i mol lini m vzpona. Za Štafeto sn se prijavile (po startnih Številkah) 1. Švica. •>. Avstrija. 3. Nemčija, 4. <'csl.fvslovešl. a, Jugoslavija, fi. Francija, 7. Italija In S. Mršivo švicarskega SAS. Zanimanje za tekmo Jn bilo tolikšno, da ie obMnstvo kljub trosil megli, ki se je tik pred startom razpršila, zasedlo vse važne postojanke ob progi posebno pri predaInh ler navduševalo tekmovalce. d.n dostikrat ni bilo slišali poročevalčevih bese-'. 2e tik po starin si jc švicarski vozač pri padcu zlomil palico ler nreeej zaostal. Vendar v divjem smuku skoraj dobiti do prve predale ilnli iansl.-otra vozača, ki paslra oredfijo l-ol prvi oreil Avstrijo. Švico, Nemčijo, Jugoslavijo. t-,'SUoslovnS'-o. SAS ler Francijo. Pri drugi prednji Se vedno vodi Italija, nato š \ N. i". .1. Do Irelie prednic dosežejo Nemci vcl'k preskok s svojim iz.bornlm MliUer.lem. Ttnl vod:. Nern^iin 40 sek. /a njo, Avstrija t.", min. -za prvini ter š ("'. iu .1. Moštvu Italije sc p ozn n vcčme«exii| poletni iu zimski trening nn državne streSt-o. P" zadnji prednji pa že lahko sklepamo na rezult-n-te: Tta.lljn prva. Nem-Mla 3 minule za njo. \v-slrijn I miti. /n nrvlm, Švica. i''eš'-n slovaška. Jugoslavija. SAS ler Francija. Zadnjo etapo ic tel ......niče s-preini.1n.lo burno prigovarjanje navdušene Publike. 1. ltollja-2.'Mi 7. 2f. In pol ler 27m Islc dolžine le dosegel tndi Vemnr Miiller. Med nnd 20 skn'-nč| se |e noro-Vvnloe posebno dotaknil nnSih treh: Do*ninnn C.'.', m). Pnlmetn CU ml in RneMerln I12ml, češ. dn skn"c1o stilno prav dnvrSeno. n mnio neslgiirno v doskol-u. Posebno drugi 9kok Pahneta n nit vsestransko 'Mtobravan. Za kombinneijo se jc plasirala 1. Nemčija; 'i. Italija in 3. Švica. Poročevalec jc po končani tekmi zaključil sledečo: .Posebno je omeniti velik naipredek najmlajšega smu-fikoga naroda v tekmovanju, ki so je udeležil teh te-kem — Jugoslavijo — z, velikim uspehom tako v teku kakor v skakanju.« Kakor vidimo, so tudi v inozemstvu spoznali važnost sninškega razvoja pri nas. Prvenstvo se zaključi s konkureil&nimi skoki v nedeljo. V ponedeljek se vrne en dol reprezentance, drugi d(vl pa odpotuje dalje itn Češkoslovaško In se tam udeleži FIS tekem. M. Plenarni sestanek nogometne. sekcije SK Ilirije (občni -zbor) bo v -ponedeljek, 11. februarja ob 20 v hotelu Štruikel. Načelstvo vabi k udeležbi člane, starešinstvo in prijatelje. Dnevni red: aktualni dogodki v nogometnem športu, program z,o 1935. SK Slona ima skupno z ASK Primorjem treninge pod strokovnim vodstvom v telovadnici državnega učitelj iS" a u h Rcsljevi cesti vsak torek In četrtek od 7 i.n pol dalje Po treningu so vsom na razpolago gorke prlie. Strogo obvezno je -za sledeče atlete: Starman, Ilnikar, Nedog I in II, Osolin, Koren, Oenkvenik, Tavčar, Senčar I in II, Lipovšek, Hvale, Podrekar in drugi, Is-lotam sc sprejemajo novi člani, ki Imajo ve. selje do lahke atletike. SK Slovan, boks sekcija. V ponedeljek, 11. t. in. ob 19 moralo biti vsi aktivni člani v telovadnici na Ledini, da se pomenimo glede nastopa 17. t. m. z Mariborčani im nato odidemo nn občni zbor naSoga klubn. Sigurno se na j udeleže: A plene, Soklič, Škof, Pavljč, Zupan. Seunig, Mikulič, Tro»t, Prijatelj, Tejan, WaibeJ in dr. Novak. Interesenti vabljeni. L7.SP (službeno). Na lfi. redni seji so sc verificirali zri: SK Ilirijo gg. Ferčej Josip in Zupan Ervin, za Slalom 34 notar Lenart. PredveriHcirnni pn so zn S-K Ilirije g. Tome Vladimir, za Slalom 34 gg. Jnrjee Franc in ItemšVnr Tino. — Seje upravnega odbora. Ljubljanske zimsko-sportne podzvezc so bodo od sedaj dalje vršile vsak četrtek ob 20 v posebni sobi restavracije Emone. S K Sora Danes ob 9 dopoldne priredi športni klub «Sora m cd klubske tekmo v sinužVem teku, proga IS km. Start in cilj pred Društvenim domom. Prijav. Ijeni so tudi nekateri ljubljanski klubi. Rre.zplačvi mladinski smučarski letni SK Ilirije.. Napovedani brezplačni smučarski te^ai SK Ilirije za mladino prične jutri popoldne in se nadaljuje vca-k dan do nedelje 17. t, m. V tečaj se sprejemajo deiSki za-četmiki. Zbirališče tečajnikov je jutri popoldne ob 14 pred kopalcem SK Ilirije. Navodila za nadallme dnt prejmejo tečajniki po jutrišnji vaji. Tečaj se bo vršil v(xl.no v nnjbližnji okolici in traja vsak dan do 16.3«. Brezplačni domski smučarski tečaj SK Ilirije. Smučarska »akcija priredi med lil. in 17. februarjem brezplačni smučarski tečaj za dame začetnice. Tečaj bo v neposredni bližini in prične jutri popoldne. Zbirališče dam, ki se zanimajo za ta te"-ni, je jutri vo~ poldne ob 14 pred kounlig^om .SK Ilirije. Tečaj traja vsak dan od 14 do Ki 30. Toy-na navodila za prihodnje dni prejmejo dame pri jutrišnji vaji. Izlet smučarske sekcije SK Ilirije. Smnčarska sokclia SK Ilirija priredi danes izlet v bližnjo ljubljansko okolico. Zbirališče izletnikov je ob S zjutraj -sa Knrlovskem mostu, Izletnike vodita načelnik sekoi"a g. Parma In Miiklavčič. M. Povratek popoldne med 1«, in 17. Sekcijsko vodstvo vnhi vse članice in člane, ka-kor tudi vse prijatelje Ilirije. SK Ilirija (smučarska sekcija). Redna seja sek. načol«tva se vrši jutri oh 20 v kavarni Evropa. —. (Lahkoatletstfa sekcija.) Re'cn gimnnstični trening sa vrti jutri ob 19 v telovadnici na Grabnu. Crvn pri Prevaljnh. Proun.gandna nlpinska smugk« tekma Smrekove—Črna na 12 km so je vršila na Svečnico ob lepem številu tekmovalcev in drugih udeležencev Na cilju v vosi je vsakega dowelega tekmo-valea oh zvoku guStajnske godhe z navdušenimi vz-Vlikl pozdravilo mnogoštevilno občinstvo. Doseženi časi so prav dobri, prvo nagrado ŠtoHč Josip SK Guš-tanj in -prehodno darilo katero je uodariln mrs. L Barirnte, soproga rudtniSVegn ravnatelja v Mež;ei, drufo Mešl Pavel. SPD Preval ie. tret je Afla^.ik Ivan, SPD Me. žicn-Ornn, četrto Podlesnlk A.lbin, Sokol Cnnn, neto Ga-1o.f Val ter, SPD šoStanj, in šesto r^VovSek- Miha, SK Guštnnj. — Dame so imele skraišauo progo B km. v-knteri so se plasirale v prav dobrem prvo nn- cra-Vi cdč. Jaroirel Krlsta, SPD Prevalje drugo gdč. Prah Klari, OTPT1 i*'rns, tretje nn gdč. Šeruil Tfo*,ka, OTPn ("trna. — Darila so se razdelila o>b 17 v dvnrant pri Ma-'pi-žu o-h navzočnosti generalnega ravnatelja g. George B argate, kateri jc razdelil omenjenim zmagovalcem darila. To je razdalja! Te dni je prispela v Kazan večja skupina smučarjev pod vodstvom znanega športnika Martinova. Ta skupina ima za seboj skoro 8000 km dolgo pot, katero so smučarji prevozili v 86 dneh. Sredi novembra so se namreč podali iz Habarovska ob Tihem oceanu in hočejo priti na smučeh v Moskvo Šli so skozi vihare in mraz ter prišli v Kazan. Od tu imajo še 800 km v Moskvo, kjer je končni cilj njih pota. 100 meterski skoki v Italiji? Že več let si Italijani prizadevajo, da bi si osvojili »svetovni rekord« v smuškem skakanju. Skakalnica v Ponte dt Legno, ki je v resnici ogromna, naj bi to omogočila. Pred božičem so Italijani že napovedovali veliko senzacijo, a takrat ni bi'o snega; sedaj pa, ko je snega dovolj, jim je prekrižala načrte Fisa (mednarodna smuška zveza). Kakor poroča »Der Winter«, je Fisa zaprla italijansko lOOmetersko skakalnico, ker je nepravilno zgrajena. Zimska sezona Centralna kurjava Radioterinaino hopMISCc »olenfske Toplice RKsreni Izborni uspehi zdravi en|ti pi sebno pri revmtitizmu. išiasu pioiinu (gihl). živčnih ter ženskih bolezn h. Moderna elr-ktr čna terapija Tekoča h adna in lopla vo ia v sobah. — Na željo ludi serviranje v sobah Cerknica Baragova in Logarjeva Nežka se zahvaljujeta vsem voščilcem, zlnsti pa Mohorjevi družbi zn lepo darilo, knjigo: Martyres Christi, ki jo je ista poslala kot priznanje za 50 et. jubilej. Čl ani Mohor jnn i pn -pohitite z naročnino! Križu je... To se pozna vsepovsod, zlnsti (m pri dolžnikih. Hranilnica in posojilnica je preteklo leto prejela namesto predpisanih 216 tisoč 321 Din. somo 121.852 Din. Ima prejet, še na odstotkih 94.469 Din. ali okroglo 44%. Šlajerei si znajo pomagati. Ker doma jabolk ne morejo prodati, oziroma vsaj po nri-mirni ceni ne. jih nalože na avto in na No-tra-njsko z njimi. Sem so jih pripeljali že trikrat ali štirikrat in vselej prodali, za naše razmere po še precei ugodni ceni. Lovci imajo dovolj dela. Ob jezeru je pre-cej rac, ki se včasih zuteko celo v vas. Pa »o tudi muhaste, ne duio se kar tako zvabiti pred puško. Večkrat gredo lovci — pridejo celo iz Gorenjske — domov brez njih, race -se jim pa smejejo... V krajih večnega mraza Eskimski časopis Kako Eskimi prebirajo novice z vsega sveta Najbolj zanimiv časopis na svetu je vsekakor eskimski polarni list. Ureja ga gospod Krištof Ly-gne, kateri sedaj potuje po Evropi. List izhaja na Grondlanskem, v kraju Oodthab (Dobro upanje). Iz tega kraja se razširja časopis po vsej deželi. List izhaja le enkrat na leto. Takrat zvedo Eskimi za vse novice in dogodke, kateri pretresajo druge ljudi po svetu vse leto. Novica, ki tako sredi polarne noči zaide med Eskime, kateri je bero v svojih sneženih kočah, seveda za nas že davno ni več novica, kar pa Eskimov ne briga dosti. Saj jim ni do tega, da bi takoj zvedeli, da le zvedo! Ko je gospod Krištof Lygne svojim naročnikom nekoč predlagal, naj bi lisi izhajal vsak mesec, se ni oglasil skoraj noben naročnik. Pomislite nainre, da imajo Eskimi čas brati vso zimo in da tudi počasi bero. Med branjem se je treba pomeniti o tem in onem, kar so brali. In tako je dovolj kratkega časa za celo zimo. Kaj pa Eskime najbolj zanima? Evropska politika prav gotovo ne! Boj med kulturnimi in socialnimi strujami — to jim je španska vas. Pač pa jih čez vse zanima, kaki ljudje žive na svetu in kako žive. Le pomislite! V ledeni koči, zaviti v kožuhe in kože, sede Eskimi in poslušajo tistega, ki počasi bere naprej. In bere: Toliko tisoč kilometrov od nas žive nekaki črni ljudje. V tisti deželi je tako vroče, da je še srajca odveč. »Kdo bi si kaj takega mislil?« se čudijo, pri tem pa se jim iz ust prihajajoča sapa že pred no6om spremeni v paro, katera pa takoj zmrzne. Ko pa so Eskimi v svojem listu prvič brali o letalih, jih to ni nič presenetilo. Železnice n. pr. niso še nikdar videli. Čemu naj bi jim bila tam gori? Toda letala so videli! Nekoč je Balbo pri|>eljal na Gronlandijo več letal naenkrat. Eskimsko glasilo ima veliko prednost pred vsemi evropskimi listi, ker je — zastonj! Danska država namreč vzdržuje ta list in ga brezplačno deli, ker je prepričana, da s tem najbolj širi kulturo med Eskimi. Že naslov časopisa dovolj jasno priča, kako je z njegovimi financami. Imenuje se »Atoeagagelli-vetit--, kar bi se po slovensko reklo: Zastonjski sel«. Ni lahko urejevati list na robu vsake civilizacije. Gospod Lygne namreč vse kar sam opravlja. Sedi ob radiu doma in lovi novice z vsega sveta, da ima najnovejše vesti. Sam piše uvodnik in članke, sam stavi, tiska in zgiba. Včasih mora še sam raz-našati: vzame svoje smuči, na hrbet pa nahrbtnik s s potiskanim papirjem in hajdi v zimo in led do eskimskih koč! V svoji veliki zidani hiši ima gospod Lygne dva tiskarska stroja in dva stavna stroja. Goni jih motor na nafto. Včasih je gospod glavni urednik tudi strojnik. Zadnje čase je sprejel dva Eskima, ki se učita. Ko bosta znala, se bo lahko reklo, da Eskimi svoj list sami stavijo in tiskajo. Danska vlada je gospodu Lygnu naklonila posebno nagrado: Na njene stroške sedaj potuje po svetu, gleda in si zapisuje, kaj bo vse povedal Eskimom, ko se vrne. Prihodnji mesec se vrne v Gronlandijo k svojemu radio-aparatu, kjer bo daleč v samoti poslušal, kaj pretresa ljudi po svetu. Prav za prav je sredi svojih Eskimov srečnejši, ko mi sredi teh večnih kriz. Nalvečie vodno letalo na svetu V Toulousu na Francoskem so zgradili leteči čoln (vodno letalo), ki je v krilih 50 m širok. 32 m dolg in 9 m visok. Šest motorjev po 850 konjskih sil goni orjaka s povprečno hitrostjo 230 km na uro. Seboj lahko nosi 24.000 litrov goriva. V 12 razkošnih kabinah, ki so tako urejene kakor na največjih parnikih, je prostora za 70 popotnikov. Rimsko mesto pod zemiio Pri Sevilli na Španskem so izkopali starorimsko mesto Pred kratkim so v okolici španskega mesta Se. rilla začeli izkopavati oi.rog nekdanjega rimskega cirkusa, ki je stal tam v sevillski okolici. Ta izkopavanja pa so odkrila nekdanje sloveče rimsko mesto Italica. Izkopanine pričajo, da so odkrili razvaline prekrasnega mesta, nekakih španskih Pompejev. Mesto Italica so Rimljani ustanovili že leta 2C6 pred Kristusovim rojstvom. To je bilo prvo rimsko mesto na španskih tleh. Razvaline rimskega amfitea-tra pred Sevillo so bile že davno znane; docela neznano pa je bilo, da je tam pod zemljo zasuta stara Italica. Včasih so sicer tam blizu izkopali kak rimski predmet, na primer kip Dijane na lovu, vendar ni nihče mislil, da je to iz nekdanje Italike. Šele novejša izkopavanja dokazujejo, kaj so odkrili. Mesto Italica se je raztezalo za amfiteatrom proti Sevilli. Ceste so iz srede mesta vodile na vse štiri strani mesta. Ob vseh cestah so bila velika stebrišča, kar je velika redkost, ker so sicer stebrišča bila le ob glavnih rimskih cestah. Hiše so podobne navadnim rimskim hišam, vendar imajo svoje posebnosti. V tistem mestnem delu, ki so ga doslej izkopali, so najbrž stale hiše imenitnih meščanov, same bogate vile. Z arheološkega stališča je zanimiva gimnazija z napol podzemeljskim hodnikom in stebriščem. Ne ve se še, čemu je to služilo. Takih hodnikov doslej — vsaj na španskih tleh — še niso odkrili. Prav posebno zanimivi so dragoceni mozaiki, ki so okfašeni nekaj z geometričnimi risbami, nekaj z živalskimi slikami in mitološkimi podobami. Posebno dragocena najdba je velika marmorna krnica iz kopališča, široka 1.30 m, globoka pa več ko 30 cm. V nekem vodnjaku so našli kosce rimskih lončarskih izdelkov, pomešane z zahodno gotsko in srednjeveško keramiko. Po dosedanjih najdbah je treba sklepati, da bo Italica zelo obogatila znanje o rimski mestni kulturi in o rimskih mestnih posebnostih. Krava po zraku Sovjetski cenzor, ki cenzurira knjige in časopise ter po stari navadi črta, kar ni všeč režimu. je v neki knjigi bral tale stavek: »Skozi okno je priletela pikapolonica.« Pikopolonico ponekod na Slovenskem imenujejo »božji vo-lek«, Rusu pa ji pravijo »božja kravica-korov-kac. Torej: »Skozi okno je priletela božja ko-rovka«. Zakaj pa »božja«? To je zopet kos verske propagande. Črtajmo! In prečrtal je besedo »božja«. Tako je potem »skozi okno priletela krava«. Misijonar na Novi Gvineji umorjen Pred kratkim smo poročali, da so domačini na Novi Gvineji umorili dva misijonarja. Sedaj pa poroča škof Wolf z Vzhodne Nove Gvineje, da je od angleške vlade dobil sporočilo, da so tamkajšnji domačini umorili še enega misijonarja. Žrtev je tokrat 34 let stari Evgen Frank, rojen v Ameriki, katerega »o Gvinejci umorili skoraj na istem mestu, kakor pred kratkim nemškega patra Morschheuserja Od gorovja Hagen, ki je kakih šest dni hoda od kraja zločina, je potoval brat Frank na morsko obal, da bi pri tej priliki obiskal tudi patra Morschheuserja. Re- vež pa ni vedel, da so morilci ubogega patra medtem že umorili. Ko se je brat Frank v družbi dveh domačinov bližal misijonski naselbini patra Morschheuserja, so začele nanje leteti strelice, ki so vse tri umorile. To se je zgodilo letošnjega 8. januarja. Zanimivo je, da so komaj meseca novembra lanskega leta v papuanskem ozemlju — nedaleč odtam, kjer so padle misijonarske žrtve — francoske kar-meličanke sredi ljudožrcev ustanovile svoj samostan, katerega so imenovale »samostan dragocene krvi«. Angleška reka Severn v grofiji Glocestershire je začela nazaj teči, ker se je morje, kamor se izteka, dvignilo in pognalo rečno vodo nazaj. Seveda reka sedaj že zopet teče v morje, da ue bo kdo mislil, da se je res že ves svet na glavo postavil. V puščavah srednje Azije Puščava postaja rodovitna Ogromni deli južnovzhodne Rusije so gola peščena puščava. Polovica vsega ozemlja v Usbekisla-nu in Kazakstanu je peščena puščava; v Turkinaniji je 85% vsega ozemlja puščava; prav tako pokriva pesek ogromna ozemlja ob Donu. Veliko večino tega puščavskega ozemlja pokriva sipa, ki je zaradi tega tako nevarna, ker se ne sprime. pač pa jo nosi veter sem in tja, da vse pokrije. Tako se puščavska tla s tem peskom vedno širijo. Proti temu Rusi sedaj z vso silo nastopajo ter hočejo obrobne dele puščave nasaditi, da zadrže pesek. Strokovnjak Vavilov je ustanovil poseben zavod za proučavanje in nasajevanje puščavja. V teku dveh let je imel že precej uspehov. Ustanovil je dve puščavski postaji, eno v Turkinaniji, drugo pa v Cen-karu. Turkmanska puščavska postaja je v puščavi Ka-rakum delala zanimive poskuse s sajenjem in sejanjem. Najprvo so v puščavi začeli sejati razna žita ter jih gojiti brez umetnega namakanja. 11 poskusi so se docela posrečili, ker so pri rži, ječmenu in pšenici imeli dober uspeh v docela peščeni puščavi. Sedaj skušajo pridelati melone, paradižnike, solnčni-ce, koruzo in druge koristne rastline. Še letos bodo vsadili v puščavi 1500 vinskih trt, figovih in granatnih dreves, kakor tudi oljke, bele akacije in drugo drevje. Gospa Žabarica se je vrnila iz posredovalnice za službe. Gospod Žabar: »No, ali nisi dobila služkinje?« Gospa: »Ne.« Gospod: »Zakaj ne? Ali ni bilo nobenih deklet tam?« Gospa: »So bile — pa smo jih pri nas že vse imeli ...« Puščavska postaja v Cerkaru pa seje pšenico, koruzo, proso itd. Doslej so vzgojili tudi že kakih 20 vrst vrtnic ter 500 vrst paradižnikov, kumar, fižola, ohrovta, melon m buč. V peščeni puščavi v Dagestanu so napravili velike vrtove, v katerih goje marelice, hruške in češnje. Tudi v peščenem ozemlju ob Donu so imeli dobre uspehe, nič manjše, kakršne so imeli na dobro obdelani črni zemlji. Gospa: »Že zopet beračite. Zadnjič sem vam dala 25 par. Kaj ste pa z njimi počeli?« Berač: »Najprej sem šel v nebotičnik kosit, potem sem si kupil eno ložo v operi, večerjal sem pa v Unionu.« Roman za stare in mlade Pikica in Tonček V velikem londonskem živa.skeiu oarku otročiči krmijo živali, katere se nič ne boje, čeprav so zunaj v uaiavi hudo plašne. V resnici pa je bila od kosila in salame tako / sita, da je komaj dihala. i »In zdaj se bliža grozovit vihar,« je napovedal : Tonček. Izstopil je in začel tresti mizo. »Na pomoč!« je Pikica obupno zakričala. »Po- • tapljamo se!« Vrgla je čez krov ves krompir, da bi bil čoln lažji. Ampak Tonček in vihar nista odnehala. Pikica se je prijela za trebuh in slovesno oznanila: »Morska bolezen me je popadla.« Valovi so postajali čedalje hujši. Dudek se jih je tako ustrašil, da je skočil v skledo z vkuhanim sadjem. Brizgnilo je na vse strani. Tonček je bil veter in je grozeče tulil. Nazadnje pa se je nevihta le ulegla. Tonček je potisnil mizo k postelji in v Rio de Janeiru so se izkrcali na kopno. Tamkajšnje prebivalstvo je oceanske junake najprisrčnejše pozdravilo. Tudi fotografirali so jih. Dudek se je zvil v klopčič in si navdušeno lizal lepljivo kožo. Imela je okus po hru-škini omaki. »Najlepša hvala za prijazni sprejem,« se je zahvaljevala Pikica. »Naša vožnja je bila polna nevarnosti in pomanjkanja, toda zmerom se je bomo radi spominjali. Moja obleka je — žal — uničena, in v domovino se vrnem ra^ z vi, kom. Varno je varno.« »Jaz sem Antonio Gastiglione, glavni župan mesta Rio de Janeiro,« je izpregovoril dečko. »Izrekam vam prisrčno dobrodošlico in imenujem vas in vašega psa za svetovna mojstra v potovanju čez Ocean.« »Lepo se vam zahvaljujeva, gospod,« je odgovorila Pikica. »Podarjeni pokal sprejmeva z vso častjo in spoštovanjem in ga bova varovala kakor punčico svojega očesa do hladnega groba.« Kekši je Pikica vzela iz čolna pušico s surovim maslom, jo premoirila s strokovnjaškim pogledom in ugotovila: »Pristno srebro, najmanj desettisočkaratno.« V tem hipu so se odprla vrata in Tončkova mama je stopila noter. Veselje je bilo nepopisno. »Gospod Slana se je z avtom pripeljal pome,« je pripovedovala. »Ampak kakšne reči pa počenjata tukaj, da je vse narobe?« »Pravkar sva prejadrala Ocean,« ji je pojasnila Pikica. Potem so sobo z združenimi močmi pospravili. Dudek je holel še enkrat prostovoljno štrbunkniti v skledo z vkuhanim sadjem, toda Tončkova mama ga je pravočasno napodila. Medtem je imel gospod Slana s svojo ženo resen razgovor. »Želim in hočem, da postane Pikica pošteno in lepo vzgojeno dekle,« je dejal. »O kakšni gospodični Blaginji v svoji hiši niti slišati nočem več. Moj olrok ne sme postati napihnjena in naduta gos Spoznali mora resnobo življenja. Pikica si je že izvolila svoje prijatelje in jaz sem s to volitvijo zadovoljen. Ce bi se bolj brigala za otroka, bi bilo nekaj drugega, tako pa svoje odločitve ne spremenim niti za las. Ne ugovarjaj mi! Dovolj dolgo sem na vsako stvar odgovarjal z ,da' in ,amen'. Zdaj bo to čisto dru gače.« Gospa Slana je imela solze v očeh »Torej dobro, Robert! Ce hočeš na vsak način, pa naj obvelja tvoja,« je odgovorila in si z žepnini robcem obrisala obraz. »Strinjam se s tem, ampak nikar ne bodi več hud name.« Poljubil jo je iia čelo. Potem je |»klical v sobo Tončkovo /nater in jo vprašal, če je že kaj premišljevala o tem, kar ji je povedal. Gospa Gost je bila ganjena in je rekla, da z veseljem sprejme njegov predlog, če njegova žena nima nič proti temu. Bila je zelo srečna. * »In zdaj poslušajta, otroka!« je zaklical gospoo Slana. »Pozor! Pozor! Tončkova mama se še aanes preseli v sobo gospodične Blaginje. Za dečka pripravim sobo z zelenimi preprogami in poslej ostanemo za vedno skupaj. Je prav tako?« Tonček ni mogel spregovoriti niti besede Hvaležno je stresel gospodu Slani in njegovi ženi roko. Potem je prižel svojo mamo k sebi in ji šepnil: »Zdaj nitnava nobenih skrbi več, kajne?« »Ne, moj dobri fant,« je odgovorna Tonček je nato spet sedel k Pikici in la ga je od veselja pocukala za ušesa. Dudek je dobrovoijno capljal po sobi in če bi ga človek natančno pogledal, bi se mu zdelo, da se zadovoljno muza v brke. »No, hčerka moja. ali si zdaj zadovoljna?« je vprašal oče in pobožal Pikico po laseh, »ln v počitnicah poj demo z gospo Oostovo in Tončkom ua Vzhodno morje.« Pikica ni odgovorila. Odvihrala je iz sooe. Ko se je vrnila, je držala v eni roki ličen zabojček za smotke, v drugi pa vžigalice. »Za nagrado!« je slovesno dejala in pomolil, vse skupaj očetu. Oče je vzel iz zabojčka smotko, jo prižgal ko jc prvi oblaček dima puhnil pod strop, jc žid; volje zabrundal predse: »No, to sem si pa pošteno prislužili« (Nadaljevanje.) Karel Bervar: Samodrč* Samodrč po cesti beli hitro vi//.i sem in tja, gosti notri so veseli, holadrija, hopsasa ... Skozi mesta in poljane bliskovito on drvi, pelje kmete in meščane, da se prali za njim kadi. štiri se vrte kolesa krog om čez. hrib in dol, res človeka strah pretresa, če nastane karam bol. Kakor ptica v daljne kraje se moderni voz pelja, za kočije starodavne potnik nima več želja. Do nebesnega ob ika se razlega trobite glas, sedež pa mehak se dviga in prijetno ziblje nas. tat (Zgodba o psu, hi je zvesto služil trem gospodarjem) * To [jesem je poslal Kotičkovemu stričku celjski organist in skladatelj cerkvenih pesmi g. Karel Ber-ver, ki je nedavno praznoval svoj 70. življenjski jubilej. Kotičkov striček pesem radevolje objavlja, da dokaže svojim mladim prijateljem, kako bister um ima lahko človek Se v pozni starosti in da s tem vsaj skromno počasti redki jubilej med Celjani tako priljubljenega organista in skladatelja. Otroci, kar spodobi se, da zaslužnemu starčku z menoj vred voščite iz dna srca: Bog ga živi še nuiogo let! Majda pripoveduje Zadnjič sc ie oglasila pri meni v uredništvu ongava Majda, ki je tako navihana, da užene deset učenih dohtarjev v kozji rog. Kako bi jih tudi ne, saj ji miga jeziček kakor Julkin klopotec — klopotec tiste Julke Klepetuljke namreč, ki je pred leti dobila svetovno nagTatlo, ker je najdelj migala s svojim jezičkom. (O tej mednarodni tekmi je svojčas »Slovenec« že izčrpno poročal. — Opomba uredništva.) lorej Majda me je obiskala in celo uro vihtela svoj neugnani jeziček nad mojo ubogo plešacito glavo, ki je že marsikaj hudega prestala in bo še, če tlog da in sreča junaška. Sredi najlepšega pogovora pa se Majda nenadoma nečesa spomni in me vpraša: »Striček, ali imaš rad pse?« Se preden sem pošteno zajel sapo od samega začudenja nad tako nenavadnim vprašanjem, je že nadaljevala: »Jaz jih imam zelo rada!« In mi je nato povedala zelo lepi zgodbici o Acitu in Lumpu. Pa naj sama nadaljuje! Začela je z navdušenim vzdihom: »Ko bi vedel, striček, kako lepega kužka imamo pri nas! Ce bi ga videl, bi ga gotovo hotel imeti. Pa (i ga ne damo, da veš, je prelep in — tako radi ga imamo. Pogledat ga pa lahko prideš, pogledat!« »Kako mu je pa ime?« sem se drznil prekiniti navdušeni izliv Majdine ljubezni do kužkov. »Aci mu pravimo!« »Kakšno ime pa je to?« sem podvomil »Še nikoli ga nisem slišal.« »Saj mu ni bilo sprva tako ime. Najprej so mu rekli Bacek, ker ima tako lepo belo dlako, da je kar ovčki podoben. Iz Backa je postal Baci in zdaj mu pravimo Aci, ker se najlažje izgovori.« »Kakšen pes pa je, ali je velik ali majhen?« sem postal radoveden. »Oh, tako lep majhen kuža je! Očka pravi, da je dolgodlakasti pinč — pa to se tako učeno sliši. Aci je, pa konec besedi!« je modro pristavila. »Ti ne veš, kako pameten in navihan kuža je! Vsak dan po kosilu steče na vrt. In potem laja in podi pred seboj vse, kar mu pride pred nos — seveda samo manjše živali, kakor je on sam. Ce se priklati kakšna večja pasja mrcina, Aci seveda koj stisne rep med noge in beži na vse pretege. Vsako skrivališče mu pride prav! Zadnjič je v smrtnem strahu pred sosedovim Sultanom celo splezal na nizko jablano, ki raste v našem vrtu. še danes ne vem, kako je mogel to napraviti Z drevesa si seveda ni upal sam skočiti, ampak ie bevskal in lajal toliko časa, dokler ni prišla mama in ga rešila. Drugače pa strahuje vse v soseščini. Ce ga mačka le zdaleč opazi, že zbeži na najbližje drevo. Tudi kokoši in race nimajo pred njim miru. Sploh je takšen živžav in hrup na našem vrtu jx> kosilu, kadar se prikaže Aci, da je mama že večkrat rekla, da bo zblaznela, če ga očka koj ne da od hiše. Pa še do danes ni zblaznela, kajti ima tudi ona Acita rada,« je še pristavila v njeno opravičilo. Potem ]>a je nadaljevala: »Vse, kar stakne, mu pride prav. Včasih nam prinese k večerji pokazat celo zbirko .nakradenih' stvari. Ko mi je nekoč padel prtič z mize in sem ga hotela pobrati, je ležala na njem debela krastača. Poleg nje je stal Aci in bevskal, kakor bi hotel reči: ,A!i ni lej:>a?' Zelo rad se igra s peskom. Bogve kolikokrat se je že morala mama opravičevati gostom zaradi te njegove lepe navade. Gost je ob slovesu nataknil klobuk na glavo in že je imel za vratom vse polno jieska, ki ga je Aci znosil v klobuk. Lahko si misliš, kako grozno se je prestrašil. Ce mi pade pe-resnik ali svinčnik na tla, ko delam šolsko nalogo na vrtu, ju gotovo zmanjka. Toda čez nekaj dni pride vse na dan: ali ležita na dnu v pesku izkopane jame, pokrita s pivnikom, ali pa se igra Aci z njima žogobrc. Nekega dne je mama zasadila lepe rdeče in bele vrtnice. Naslednjega dne so bile vrtnice .obglavljene', na rdečih pa je delal Aci anatomične poskuse, kakor je očka v smehu dejal razjarjeni mami, ko je zagledala rdeče vrtnice raztrgane na drobne kosce. Zelo rad se je gugal na mrežnici. Ce ni bilo nikogar blizu, je skakal tako dolgo, dokler se mu ni posrečilo. Nekoč je ležala mrežnica na tleh. Aci je hotel najbrž z njo pomelati vrt, pri tem se je pa tako zapletel v vrvi, da se ni mogel sam rešiti. Od tedaj jc mrežnica postala njegov najhujši sovražnik in kar ne more je več trpeli. Ce je kdaj kakšno vrv raz-organa, koj vemo: Aha, Acijevo delo! Pa ga imamo kljub njegovim lumparijam radi. Še raje sem imela,« jc vrtel Majdin jeziček neutrudno svojo lajno, »Lumpa. Z Lumpom sva bila velika prijatelja. Prav takšen je bil ko volk. Sprva »em se ga bala. Zdel se mi je velik in mogočen kot «ev. Tudi Lump tne je spočetka precej nezaupljivo gledal. Najbrž se mu je zdelo čudno, kako si upa »ako majhna punčka v njegovo bližino. Vendar sva se sprijateljila in poslej nisva mogla biti drug brez drmrmra I urrfn i*, hil rvi-meitoti t*.« VMa u. r»-— -■«» •-" i #----—--r--------- i---- - ----f - — Župan Podbrežnik in gostilničar Tolstovršnik nista bila najboljša prijatelja. Prej bi človek dejal, da sla se sovražila ko pes in mačka. Drug drugemu sta se izogibala. Ce sta se srečala na vaški cesti, sla si takoj pokazala hrbet. Včasih je pa vendarle tako naneslo, da sta morala skupaj sedeti. Bila sla najbogatejša posestnika daleč naokrog. Takim ljudem pravimo: vaški mogotci. Vse se jim spoštljivo klanja. Povsod uživajo prednost pred navadnimi ljudmi, ki nimajo te časti, da bi lahko nosili tolste trebuhe. Vedno sede pri najlepše pogrnjenih mizah. Tudi našima znancema ljudje na veselicah ve. dno uslužno napravijo, prostor in tako sta prisiljena, da sedita drug poleg drugega na častnem vtnestu poleg župnika in vaškega učitelja. Hu, kakšne kisle obraze delata od začetka! Ko pa pride tretji liter cvička na mizo, se jima razvežeta jezika, da Gostilničar Tolstovršnik ju ni mogoče ustaviti, do-velik pasji strokovnjak kler jima glava ne kinkne na mizo. Pa boste vprašali: Za božjo voljo, zakaj pa se tako sovražita? Kakor se smešno sliši, vendar je res, da se sovražita samo zaradi — psov. Oba imata namreč zelo rada pse. Pa ni samo to! Glavni vzrok, da se ne moreta videti, je, ker hoče vsak bolje vedeti od drugega. Pravijo, da vsak berač svojo malho hvali. Tudi naša znanca imata to lepo navado. Fosebno, če nanese beseda o psih se ravznanieta, da postaneta rdeča ko kuhan rak. Kolikokrat so ju že morali ljudje miriti, da si nista skočila v lase. Oba sta hvalila svoje pse in povzdigovala njihove dobre lastnosti do neba. dočim slabih nista hotela priznali. Sploh se smatrata za največja strokovnjaka glede psov. Komaj zaide kakšen mršav in povaljan cucek v vas, že si ga ogledata od vseh strani. Potem pa razlagata vsakomur, ki ju hoče poslušati, svoje sliokov-njaško mnenje. Pri tem uporabljata silno učene izraze, ki sta jih bogve kje pobrala. S svojimi psi pa Tolstovršnik in Podbrežnik nimata sreče. Vaščani vedo povedati marsikako zanimivo zgodbo o smoli, ki se drži njunih psov. Tudi meni so jih nekaj povedali. Vendar je najlepša tista o psu Sultanu, ki je bil zvest trem gospodarjem. Ob času, ko se je to zgodilo, so bile v vasi na dnevnem redu tatvine. Zdaj je izginila kokoš, zdaj klobasa, drugič spet svinjska gnjat, sploh se je zdelo, da so bile tatu najbolj všeč kokošje staje in živilske shrambe. Vsak večer so prežali na tatu, toda niso ga mogli ujeti. Tudi Tolstovršnik se je zbal. da ne bi tat pri njem vlomil. Sklenil je, da si bo kupil psa čuvaja, da bi tako zagrenil tatu veselje. Iskal je primernega psa vsepovsod, slednjič pa se je odločil za lepega volčjaka, ki so mu ga ponudili ljudje iz mesta. Psu je bilo ime Sultan. Tolstovršnik je bil zelo ponosen nanj. Kako bi tudi ne bil, ko pa je bil pes res lep in močan in je imel tako ostro zobovje, da bi se ga moral ustrašiti tudi najpogumnejši tat. Tolstovršnik kar ni mogel prehvaliti Sultanovih dobrih lastnosti. Še Podbrežnik ni mogel najti na njem napake. * Nekega dne — teden dni nato — je zaslišal nočni čuvaj na Tolstovršnikovem dvorišču sumljiv šum. Tiho se je splazil za vogal in pogledal na dvorišče. Kar dih mu je zastal, tako se je začudil. Kako bi se tudi ne! Poleg pasje hišice je stal tuj možakar ter božal in gladil psa po glavi. Pes se je dobrikajoče vzpenjal po njem. Na tleh pa je ležala vreča, polna do vrha. Ko si je čuvaj opomogel od presenečenja, je sto. j pil izza vogala in krenil naravnost proti tujcu. Tu. i jec ga seveda ni čakal, da bi prišel blizu, ampak ! jo je ubral čez drn in strn — brez vreče seveda, ki i jo je pustil na tleh. Toda tudi nočni čuvaj ni bil od muh. Znal je dobro teči. Kmalu je ujel neznanca. Izkazalo se je, da je že dolgo iskani tat Dolgo-prstnik. In kar je najlepše, tudi lastnik — Sultana. Dolgoprslnik je bil iznajdljiv človek. Povsod, kjer je mislil vlomiti, je najprej ponudil v nakup Sultana. Psa je imel preveč rad, da bi se ločil od njega, pa ga je ponoči obiskal. Ker je imel pri teh nočnih obiskih še dovolj časa na razpolago, ga je pač izrabil v svojo korist. Seveda mu Sultan ni mogel napraviti nič žalega, saj je bil Dolgoprslnik njegov prejšnji gospodar Posel mu je šel lahko izpod rok, ker je psa vedno dobil nazaj kot nesposobnega za hišnoga čuvaja. Bogve, koliko časa bi še tako ljudi vlekel za nos, če ne bi bilo vestnega nočnega čuvaja. tolstovršnik bi najbrž tudi vrnil Sultana njegovemu lastniku, če ga ne bi ujel nočni čuvaj. Tako pa ni vedel, kam bi z njim. Sram ga je bilo, da se je tako urezal kljub poznavanju psov. Bal se je tudi, da bi Dolgoprstnik zopet prišel k njemu na »obisk«, ko ga izpustijo iz zapora. Zato se je hotel psa na vsak način odkrižati. Ponujal ga je vsepovsod, toda nikjer ga niso marali Že ga je hotel zastrupiti, ko se je oglasil pri njem Podbrežnik in rekel, da je pripravljen psa kupiti, če ga da za dostoj no ceno. Tolstovršnik si je od veselja mei roke. Niti v sanjah si ni mogel misliti, da bi se neljuba zadeva s psom zanj tako srečno končala. Za psa je dobil lep denar in vrh tega jo je še Podbrežniku — vsaj tako si je mislil — pošteno zagodel. Domislil se je namreč, kako se bo škodoželjno smejal, ko bo tat Dolgoprstnik poslej hodil namesto k njemu t— k Podbrežniku na »obisk«. Veselje pa ga je kmalu minilo, ko mu je Podbrežnik pojasnil: »Na tvojem mestu ne bi hotel prodati tako lepega psa. Enkrat v svojem življenju si le imel srečno roko, ko si ga kupil. Res bi ga bilo škoda, če bi poginil. Saj vem, zakaj nočeš več imeti Sultana pri hiši. Bojiš se, da bi te spet obiskal Dolgoprstnik. Vidiš, jaz te skrbi nimaml Imam namreč še enega psa čuvaja in dva skupaj, mislim, bosta dovolj vestno stražila hišo.« Rekši je pokazal Tolstovršniku hrbet, tako, da ni mogel videti njegovega dolgega obraza. Tolstovršnik bi si bil od jeze, da ni sam prišel na tako pametno misel, kmalu vse lase poruval na glavi. kla, da ima toliko pameti kot jaz. Toda stric je dejal, da je to žalitev za Lumpa.« »In je imel najbrž prav,« sem Majdici ponagajal. Majda pa je menda preslišala mojo neotesanost, kajti je neutegoma drdrala dalje: »Lump je tudi zelo rail jedel kekse. Ce mu je kdo rekel: ,Lump, če boš priden, boš dobil biskvit!' — so se mu od veselja zaiskrile oči in njegov rep je pričel navdušeno plesati v kolobarju. Sam ni vzel nikoli ničesar. Vedno mu je bilo treba reči: ,Na, Lump, vzemi!' Teta ga je tudi naučila, da je pobral vse, kar je padlo na tla. O pustu je spekla teta krofe. Ko jih je nesla v sobo, ji je eden padel na tla. Lump ga je pobral. Teta si je seveda mislila, da ga bo pohrustal. Ko je čez četrt ure prišla spet v kuhinjo, je Lump, migajoč z repom, položil krof pred njo. Tudi sladkorčke je rad hrustal. Ce je le malo zašumel kje kakšen kos papirja, že je bil Lump pri njem, da je povohal, kaj je v njem. Teta je imela tudi lepo muco. Lump je sovražil mačke na žive in mrtve in jih preganjal, če jih je le dosegel, toda s tetinim mucem sta bila dobra prijatelja. Zelo lepo ju je bilo videti zjutraj. Muc se je I skobacal izpod štedilnika in pozdravil Lumpa z dvig-! njenim repom, dočim ga je Lump renčeč zgrabil za | vrat in ga vlekel po kuhinji. Potem sta pa skupaj ! zajtrkovala iz iste sklede. Še mnogo lepega bi ti 1 lahko povedala o njem. Škoda, da je imel to slabo | lastnost, da se je zelo rad klatil po gozdu in tam lovil zajce in drugo divjad, ki mu je prišla pod zobe. To ga je stalo življenje. Pred letom so ga našli na robu gozda ustreljenega.« Majda je končala, me postrani pogledala in vprašata: »Ali ni lepa ta zgodbica? Dveh Zalaznikovih tort je prav gotovo vredna, kaj misliš?« »Seveda! še treh!« sem se nasmehnil, kajti sein takoj uganil, kam pes taco moli in zakaj se je prav j za prav potrudila k meni. In sem jo povabil na torte in si še danes oblizuje ustnice, tako so bile torte dobre in sladke, m-m! Učitelj: »Cesa pred sto leti še ni bilo na svetu?« Francek: »Avtomobila...« Tonček: »Aeroplana ...« Janezek; »Električne železnice...« jožek: ^Mojega bratca, gospod učitelj.« Ce je avtomobil majhen... Trije bratci, trije bratci, nagajivi kakor škratci, s kepami v rokah stojijo tam ob cesti in prežijo... Ze se bliža žrtev: avto. V njem se pelje gospod Kos, ki visoko in ošabno dviga pod nebo svoj nos. »En, dva, tri!« Andrejček vikne in po zraku kepe tri že ko bombe zafrčijo, vsaka cilj svoj pogodi. In v tem hipu, jojme, jojme, ickaj čudnega zgodi se---- Halo, otroci I Uganite, kaj sc je v tem hipu zgodi o in napišite za tretjo sliko, ki jo objavimo prihodnjo nedelio, kakšen prav zanimiv in zabavni konec. I ri najboljše rešitve v vezani (v verzih) ali nevezani (v prozi) besedi bomo nagradili i lepimi knjigami, druge pesre. č^ne rešilve pa bonn< objavili. Rešitve |X>sljitc na •kasne;! lo četrtka. 14. febru-irja na naslov. Kotičkov sinček, uredništvu Slovenca«, Ljubljani^ STRICKOV KOTIČEK «M«MIMMSM.M«M«..(.Mai((a«allM(llMlt(la|IM(l(((MtaMMIIIMI((aat(,aaM|,((f|(||(,t(. 659. Dragi Kotičkov striček! — Pol ure sem frizia peresnik med zobmi in napenjala možgane, aj naj bi Ti pisala. Pa mi je šinilo v glavo: Zapik! Že vem: gotovo ga bo zanimalo, strička izbirčnega, če mu pišem, da sem v nedeljo videla igro, ki jo je spisal on. Da, prav zares, striček, gledala sem Tvojo igro, ki se imenuje »Čudodelno krepelce« in so jo uprizorili v marijonetnern gledališču v »Vzajemni zavarovalnici«. Gotovo Te zdaj mi vso moč zanima, kako je igra meni in mojim prijateljicam ugajala. Ker nisem več tako mlada — pomisli, žt dvamist let imam! — ne rečem vsaki stvari, ki jo vidim: »lo je pa imenitno!« Pri Tvoji igri sem to ztres rekla, prav zares rekla, ampak s tem še noč.m trditi, da mi je bilo vse, kar sem videla in slišala, več. O, ne! Igra sama na sebi je zelo poučna in zabavna obenem, pač pa mi ni bilo všeč. da so nekateri tako slabo igrali. Citala sem v »Slovencu«, da v nekem prizoru nastopila tudi vlak in avto. Nafienjala sem oči - vlaka in avtomobila pa ui bilo nikjer. Samo šofer ie nastopil. Ce že ni imel avta, naj bi bil posnemal vsaj drdranje avtomobila in trobentanje s hupo. To dejanje so najplnbše odigrali, o tem smo si bile «line vse In kakšna so bila nebesa! Ce bi bila nebesa res tako pusta m brez svetlobe (saj niti ene zvezde ni bilo nad nebeškimi vraii), potem marsikdo ne bi tako hrepenel po njih. Ne, ne, nebesa si pa jaz predstavljam že čisto drugačna. Meni se zdi, da tisti, ki je ta nebesa napravil in jx>slikal, nima prav nobene fantazije, še jaz jo imam najbrž mnogo več. Nekateri prizori v igri pa so bi'li kar dobro odigrani, le žal, da so bili ti v manjšini. Še marsikaj bi Ti lahko povedala o uprizo. ritvi. Pa naj bo za danes dovolj. Daj, daj, striček, zarobanti malo tam v marijonetnern gledališču, da bodo prihodnjič boljše igrali in lepše kulise napravili! Saj nisi hud, kajne, da sem vse tako odkrito povedala? — Prav lepo Te pozdravlja Anica Mik lave, dijakinja II. razr. gimn. v Ljubljani. Draga Anica! — Prav nič nisem hud nate. Marsikatero gorko in bridko si sicer napisala, a ker so te besede od prve do zadnje besede resnične Te moram celo pohvaliti. Zelo bistroumna deklica moraš biti. da si znaš že v teh letih o vsaki stvari ustvariti lastno sodbo. Kako že pravi tista Stritarjeva pesem? S časom boš še za ministra, ako vedno priden boš! Minister sicer ne boš mogla postati, kajti ženskih ministrov pri nas zaenkrat še nc poznamo, čisto gotovo pa je, da mora takale razumna ui pametna deklica postati nekaj več. Kaj, lo bomo že videli. Glede vprizoritve »Čudodelnega krepelca« se popolnoma pridružujem Tvojemu mnenju. Tudi sam sem bil razočaran. Prejako razočaran. Saj ne rečem, da je bilo vse skupaj zanič. Nekaj prizorčkov so res prav čedno odigrali, tudi v tem sva si edina. Ampak kaj so naredili iz drugih prizorov — najbolje bi bilo, da zgodovina o tem molči! Pa zgodovina kaj nerada molči in je zato kar prav, da tudi zdaj ne molči, ko gre tako rekoč za vesoljno čast mojega skromnega imena. Torej kako je prav za prav z ono igro? Takole: v rokopisu je vse polno navodil za režiserja in igralce, katerih nihče, niti Gašperček, ni upošteval. Izpustili so celo tako enostavne in lahke reči, kot so blisk, grom, posnemanje vlaka, ki puha, vriska in ropoče po tiru, drdranje in trobentanje avto. mobila itd. Pa vse to še ni nič. Najbolj je igra še-pala na koncu, kjer so mi izpustili kar celo sliko. To, to je moje drugače jako miroljubno srce raz-kačilo. Zapihal sem kakor tristo lačnih volkov in malo, prav malo je manjkalo, da nisem odlomastil na oder in zgrabil Gašperčka za vrat. Pa sem svojo jezico pravočasno ukrotil in sem Gašperčka samo malo potipal za uhlje. Pomisli, nezaslišano je to: Gašperčka, s katerim sva si bila najboljša prijatelja! Bolelo ga sicer ni dosti, kajti je iz lesa, potipal sem ga pa le. Zdaj se niti ne jxigledava več, če se kje srečava, nego drug drugemu izzivalno pokaževa hrbet in zarenčiva v brke: »Da bi te ko-klja!« Ne vem sicer, če je Gašperček vsega kriv, malo je pa prav gotovo. In zato sem jezen nanj, čeprav moram priznati na vse grlo. da zna on imenitno stresati burke in skakati po odru. Vsemu pa tudi on ne more biti kos. In ker vsemu ne more biti kos, naj ne sili z glavo skozi zid, kajti zid je še zmerom bolj trd kot les. Pa mu tega človek ne more dopovedati. In ker mu ne more dopovedati, sva šla narazen in bo on ostal poslej pri svojih lutkah brez mene, jaz pa v svojem kotičku brez njega. Tako, vidiš, je s to rečjo. Odkrito mora človek povedati, kar mu na srcu leži. Meni je ležalo to, zdaj sem se globoko oddahnil in sem spet ves Tvoj stari, miroljubni in dobrodušni Kotičkov striček. 660. Predragi Kotičkov striček! — Pozdravljam Te in Ti želim vesele velikonočne praznike, p. a v tako tudi moj brat Joža, ki pravi, da Te dobro pozna in da Tvoja brada še ne bo kmalu takšna, kakor jo ima kralj Matjaž. Pozdrave od Metoda Vovka, učenca (?) razreda v Cešnjici pri Podnartu. Dragi Metod! — Za velikonočno voščilo se Ti prav prisrčno zahvaljujem. Marsikdo se bo sicer na Tvoj račun gromko zagrohotal: »iloho, lale faciič je pa čuden tič! Zdajle gre voščit velikonočne praznike, ko je komaj božič minil! Gotovo se je s prp-tiko skregal in je prepričan na žive in mrtve, da smo že v aprilu...« Naj se kar smejijo, nagaihci škodoželjni — naju to prav nič ne bolt, ali "ne' Midva že veva, da si lo pismo poslal že lani, ko je velika noč prihajala v deželo in jim zategadelj lahko strževa korenček: »šlek, šlek, pa sva vas o-tegnila za nos!« Cez to pismo si gotovo že zdavnai naprrvil kriz in si mislil, da ga je pohrustal koš. Ps ga ni, kakor vidiš, lo bo gotovo v veliko tolažbo vsem, katerih pisma tudi še čakajo pred vrati mojega kotička in milo trkajo nanje in prosijo: »Ljubi striček, odpri nam že vendar, odpri!« Vsako pisemce, ki je količkaj uporabno, pride počasi na vrsto, kakor je prišlo Tvoje, če ne prej, pa poznej. _Ce bi Tvoj brat Jože rekel danes, da moja brada še zdavnaj ni tolikšna, kakor jo ima kralj Matjaž, bi bil kruto užalien in bi ga neusmiljeno okregal in ga tožil zaradi obrekovanja čestit)'ive moje brade. Lani res še ni bila tolikšna, bridka res. mca je to, letos pa je. Kdor ne verjame, naj s! io pride ogledat — včasih jo razstavim v izložbi go-sjx>da brivskega mojstra Svrka v ulici Požgančeve«« očeta, številka toliko in toliko, vsak stražnik r» dobro pozna! Tudi jaz želim Tebi in bratu vesele in srtctie velikonočne praznike, čeprav bosta morala čakati nanie še dva debela meseca. Pozdravljeni — Kotičkov striček. Učenci so morali za domačo nalogo po učiteljevem |)ripovedovanju opisati svetovno vojno. Francka je bolela glava in naloge ni mogel napraviti. /ato ie napisal v zvernk- »Svetovna vojna. Zaradi glavobola nisem sodeloval.« ŽENA IN DOM Nič novega pod soncem V sedanjem ostrem boju za kruh padajo proti ženskemu pridobitnemu delu besede, ki kažejo, kako razširjeno je napačno mnenje, kakor da sc je žen-stvo naših časov 17. gole muhavosti, zapeljano po »emancipaciji«, lotilo pridobitnega dela, hoteč s tem zabrisati za seboj vsako sled prejšnjega ženskega življenja in dolžnosti: materinstva in gospodinjstva. Proti tej zmoti se je težko boriti, ker ji pač manjka »dobra vera«; pa naj zato govori neizpodbitna zgodovina. Ob koncu srednjega veka je v mnogoštevilnih in dolgotrajnih vojnah padlo in pomrlo toliko moških, da je število žensk znatno presegalo število moških. Naj bi se bile torej ženske še tako rade poročile, vedno jih je preostalo znatno število, ki moža eno. slavno dobile niso. V tistih r.evnih časih pa tudi po domovih niso mogli preživljati odvišnih članov družine. Kazen tega je bilo veliko vojnih vdov, za katere — in njihove otroke — ni imel kdo skrbeti. Ta dejstva so brez vse »emancipacije«, brez vsakega dlakocepstva o moškem in ženskem delokrogu, zgolj 1» naravnem potu polrebe dovedla do tega, da so se ženske v obilnem številu lotevale pridobitnega dela. V letih 1354 do 1463 je bilo na pr. v brank-furtu med davkoplačevalci ena četrtina do ena tretjina žensk. Te žene so sodelovale v cchovskih rokodelstvih. Cehi žensk nikakor niso izključevali in so imele ženske vanje dostop jiod splošno veljavnimi pogoji. Po moževi smrti je bila običajno v celi sprejeta vdova. Tod in tam je bilo to zvezano s pogojem, da vdova v določenem času vzame v zakon kakega cehovega člana. So pa poznali v tej dobi tudi zgolj ženske cehe. Tako so imeli po večjih mestih cehe predic zlata, iz-delovalk sukanca in tkalk svile. In srednjeveškemu človeku ni prišlo na misel, da bi bil žensko delo jood. cenjeval in tnu kratil njegovo vrednost; nasprotno so bili ženski rokodelski cehi popolnoma enakopravni z moškimi in so uživali taiste pravice in taisto zakonito zaščito. Pogoj je bil le ta, da so se članice po vseh veljavnih pravilih svojega rokodelstva izučile. Na Francoskem ženske niso smele delati v tkalski obrti, češ, da je to delo zanje škodljivo. Nasprotno je bilo pa v Nemčiji veliko žensk zaposlenih v tkalski stroki. Na splošno so v srednjem veku sodelovale ženske v naslednjih obrlih: predilništvu, volnenem in platnenem tkalstvu, izdelovanju port, slam-nikarstvu. svečarstvu, krznarstvu, fiasarstvu, kroja-štvu, po pekarnah, najdemo jih pa tudi v jertnenar-ski in strojarski stroki. Kot pomožne delavne moči pa najdemo ženske domalega tudi po vseh drugih [»klicih. Ponekod presega število delavk število moških delavnih moči, na pr. v tekstilni obrti, in mestni sveti se čutijo poklicane, da zaščitijo delavke z določanjem najnižjih plač in najvišjega delovnega časa. Neka statistika iz 14. stoletja navaja, da jc bilo tistikrat v Frankfurtu 65 izključno ženskih poklicev, 17 poklicev, v katerih so bile ženske v večini, 38 jx> klicev, v katerih je delalo enako število moških in žensk, in vsega vkup 200 poklicev, v katerih so delale ženske. Tako je bilo v dobi, ko je bilo delo trdno organizirano. Kakor so pa začeli cehi propadati, tako so začeli moški izrivati žensko kot neljubega tekmeca iz rokodelstev. Slednjič so ji prcoteli celo izrazito in izključno njene poklice. V 17. stoletju so ženske slednjič popolnoma iztisnili iz pridobitnega dela. V gospodarstvu je zavladal zgolj moški in ženska je bila poslej gospodarsko in socialno fiopolnotna odvisna od moškega To razmerje se je znova začelo rušiti in izpreminjati, ko 30 gosjiodarske razmere moškemu popolnoma onemogočile, da bi preživljal družino ali vsaj večjo družino. DELAVSKI VESTNIK Enotna delavska fronta Z aha l strah pred starost o? Strah pred starostjo se kaže različno. Najčešči je beg v mladost. Ne da bi jo hoteli spet naseliti v svoji notranjosti, samo videz naj kaže, da so še mladi. Res pa je žalostno videti ljudi, ki hočejo veljati za mlade, čeprav jih je žc okrasil čas. Kdo bi pri tem ne postal otožen? Nasprotno pa učinkujejo tisti ki nas s svojim ne|5restanim jadikovanjem pred bližajočo se starosiju hočejo pridobiti, da bi čutili z njimi, »uraoospoci, gospa,* bi jim lahko rekli, »zakaj hočete biti popek, cvet in sad hkrati?« Rod, ki nam sedaj daje otroke, je bil ogoljufan za svojo mladost. Raste! je vzgojen pomanjkljivo, po zgledih celo napačno. Ta rod ie žrtev sv>-ovnega klanja. Njih otroke pa slisimo govoriti tako: Bolje je, da st- že sedaj z osemnajstimi leti naplešetno do smrti, kakor pa da bi si s petinštiridesetimi leti plačevali stalnega plesalca. Samuel Butler pravi: »Zdi se mi, da je. mladost — kakor pomlad — previsoko cenjena: Slastna je, a tudi skeleča. Jesen pa je veselejša; a kar izgubimo na cvetju, pridobimo na sadovih. Sicer v starosti res visi nad nami senca smrti, kakor Damoklejev meč, toda obogateli smo na izkustvih, ki so nas prepri. čala, da je mladost — setev, starost — žetev ter da smo kakor ljudje, ki se upajo brez skrbi živeti ob vznožju ognjenika.« Koliko je starajočih sc ljudi, ki s slabo prikrito zavistjo gledajo na mlajše, ker- imajo ti drugačno veselje, drugačne ob'cke, kakor pa oni. Pri tem pa pozabljajo, da bodo na svetu vedno mladi ljudje, pa tudi vedno dovolj starih, ki so nekdaj bili mladi Toda marsikateri cvet ovene, preden da sad, marsikateri zboli na telesu in duši, preden pride njegova jesen. Zakaj bi potem zavidali drevo za cvetje, ko ga pa cenimo šele takrat, kadar nosi sadove? Starost, ki sledi lejxi preživljeni mladosti, ne more biti pusta. Kakor vselitev v novo stanovanje je, ker prinese s seboj kotičke, v katerih se moramo šele udemačiti. Marsičemu sc moramo odpovedati, v zameno pa dobimo —- kakor so dokazali vsi modrijani od Cicerona, Sencke, Bernarda Shavva, mnogo drugega, dobrega, novega. Marsikaj neprijetnega od-| pade: silna bolečina, ki jo občuti mladost, izostane i milejša, dolgočasje ne trpinči. A vrednost človeka j jx>kaže šele njegova starost. Za zrelega človeka so vsi letni časi enako prijetni, vsako vreme zanimivo, ni mu treba brati vseh knjig, samo dobre, ne domišlja si, da je kaj zamudil, a smrti, ki kosi mlado in slaro, se dobro pripravljen človek ne boji. Vse to je seveda — vdanost in odpoved, toda božajoča, kakor jesensko solnce. Zalo: Ne želimo si mladosti, ki je minula, ne hotimo je pričarati z barvili in mladostno navlako, temveč uživajmo jesen v vsej njeni lepoti in zrelosti, veseli in zadovoljni! Dcr. Dan prejmeš — vsebino mu daješ ti Premnogo je žena — in niti ne najslabših — ki tožijo nad praznoto svojega poklica, svojega življenja, svojih dni. Vsak dan taisto delo, taiste dolžnosti, taiste sive ničevnosti. Nič izpremembe, nobenega vz)x>na iz pritlikavosti, nobene veličine; dan sc loči od dneva le po datumu. V tej brezbrežni sivini se včasih zgosti misel v hrepenenje po velikih dneh, ko bi človek mogel pokazati svojo pravo moč in vrednost. Toda ne vdajaj se sanioprevari, pravi neki mislec. Ne pričakuj posebnih zunanjih prilik in na ključij, da se izkažeš veliko, da doživiš velike dneve. Zakaj zgolj in edinole od tebe same je odvisna veličina vsakega tvojega dneva. Vsak bo natanko tako važen, kakor ti sama hočeš. Pomisli: vsako juiro je kakor rojstvo, vsak dan majhno življenje zase, vsak veter smrt v malem. Ce z dnevom že iz vsega početka slabo ravnaš, ga z ničemer drugim ne polniš ko z lenivostjo, če. rriernostjo in dolgočasjem, potem se bo seve spričo te ničevosti še sam skrčil v nič. Odbijači preteklosti in prihodnjosti ga bodo zmrvili v prah, ker nisi tunela, da bi mu z delom vlila kapljico večnosti in ga vobličila v sedanjost. Čc pa dan celo zlorabiš v nasprotno, za kar ti je bil dan, potem v računu tvojega življenja ne teče dalje samo kot izguba, marveč Kot dolg. Ce žc zjutraj zarana jx>gledaš dnevu pogumno v oči in se z njim srčno boriš kakor Jakob z ang lom, pa najsi potem ves dan korakaš zgolj po grud-nali brazdi najnavadnejšega dela, a s premislekom in ljubeznijo ter veseljem seješ seme svojih rok ali svojega duha, (»sevaš vmes svoje dobre misli in na- 1 •neiie — resnično, potem je to velik dan v tvojem i življenju kakor le kateri. Tako moreš dati tudi naj- | enoličnejšim, najpustejšim dnevom svojega življenja lepo in veliko vsebino večne vrednosti. MODNE NOVOSTI Praktični nasveti Zelenjava v zimski prehrani. Zelenjava sama ob sebi v človeškem telesu ne proizvaja veliko toplote, ki jo pozimi nujno potrebujemo. Vendar je p« zelenjava tudi v zimski prehrani zelo važna — ne glede na vitamine in druge, telesu neobhodno potrebne snovi — kot »nosilka maščobe« Sladko in kislo zelje in repa, dalje ohrovt, koleraba, cve-tačn. zelena, raznovrstna zelena solata itd., morajo ■prejeli obilo maščobe in jo tako dovesti tele.sit v prijetni, pripravni obliki. Maščoba je najboljša proizvajalka toplote, a je same ne prenesemo, vsaj ne v večji množini. Tudi pozimi torej kolikor mogoče veliko zelenjave na tnizol Kako ravnati z zmrznjenimi živili. Zmrznjena živila so večinoma še vsa uporabna, če z njimi pra- j vilno ravnamo. Predvsem moramo skrbeti, da sc počasi odlajajo; prevelika neposredna izprenieinba v toploti raznese sokove v notranjih celicah in pri kuhanju ostane potem le »prazna slama«, ker je sokove Izlužila voda. Zmrznjeno sveže sadje in jajca potožimo najprej v mrzlo slano vodo, ua št odtaja; nato m ta živila šc popolnoma užitna iti skoraj uiso I izpremenila okusa. Vsekakor pa niso več za shrambo, marveč jih jc ireba hitro porabiti. Zmrznjen krompir odlalimo najprej v mrzli slani vodi, dene. 1110 polem v lonec, ki se neprodušno zapira, zalije-1110 z mrzlo vodo in pustim-. 1 prav počasi zavreti. Ko zavre, odlijemo krop, stresemo krompir v navaden lonec, zalijemo z žc pripravljeno vrelo vodo in skuhamo do mehkega. — Zmrznjene konzerve, mleko, sadne sokove, vkuhaii- ■ sadje, ineso in podobno postavimo najprej v prostor, v katerem je deset stopinj Celzija toplote. Potem postavimo kozarce, steklenice ild v mlačno vodo (največ 20 stopinj Celzija) in prav počasi segrevamo. 9lise za volane v različnih gubah Specielni <>ntel oblek volan, šolov itd. ftfiuriranje predtiskan|e. Velenje monogrumov. za ,r,8. perila. Navadni fin rntel vložkov in tipk. - Ifilro. lino in poceni! Metek <$ Mikeš, Ljub'iona ipoi-n bon-u sirupi o Lahko in hvaležno ročno delo. Iz najizbranejše volne splelemo poljubno velik trikotni robec in ozek pas. Srednji vogal robca prikvačkamo zadai na pas, ki se zapenja na gumb, in to ob slrani ali pa zadaj. Sprednja vogaia robca potegnemo enostavno pod pas. Pri nas nekateri prav radi ponavljajo geslo, da bodi delavska fronta enotna in naj bo zato de-lastvo organizirano v eni organizaciji, ker le s tem bo premagalo enotni in združeni kapitalizem. To geslo se je rodilo v marksističnem taboru in velja pri marksistih toliko časa, dokler imajo oni delavske organizacije v rokah. V krajih, kjer pa ni marksističnih organizacij, tam to načelo za marksiste nc velja. Zato je prav, da si to enotno delavsko fronto nekoliko ogledamo in zavzamemo k njej svoje stališče. Leon XIII. je v svoji okrožnici -Rerum nova-run: zapisal: »Resnično je v tem času število najrazličnejših združeni, zlasli delavskih, innogo večje kot drugekrati. Ni tu mesto, da bi preiskali, odkod ima več od niih svoj postanek, kaj hočejo in po kateri poti hodijo. Vendar jia obstoja domneva, ki jo potrjujejo mnoga dejstva, da jim načlujejo po-največ bolj skrivni povzročitelji in da isti uporabljajo metodo, ki ni v skladu s krščanskim imenom in ne v blaginjo držav, in ki delajo na to, da bi potem, ko so sc polastili vseli delavskih obratov, prisilili tiste, ki se jim nočejo pridružiti, s tem. da jih spravijo ob delo. V takih razmerah sc morajo krščanski delavci odločili, katero izmed obeh imajo raje, ali da se pridružijo združenjem, kjer se je treba bati za vero, ali pa da snujejo med seboj svoja društva da tako združijo moči, da se morejo rešiti neznosnega nasilja. Da je vsekakor nuno želeti to drugo bi li mogel obstojati kak dvom pri onih. ki nočejo postavljati največje dobro človeka v naicčividnejšo nevarnost?« Pij XI. pa pravi v' okrožnici »Quadragesimo anno«: »Iz tega morete presoditi, častiti bratje in ljubi sinovi, s kakšne bolestjo gledamo, kako je 1» nekaterih k ajih nemalo naših sinev, o katerih ne moremo verjeti, da bi bili zavrgli pravo vero in blago voljo, prebežalo iz tabora Cerkve v socialistični tabor; eni, da odkrito in s jx>nosom prevzamejo socialistično ime in iz]x>vedo socialistične nauke, drugi iz neke nemarnosti aii ludi napol nezadovoljno, da se pridružijo organizacijam, ki so po programu ali dejansko socialistične.« — »Naj se torej zedinijo vsi, ki so blage volje in ki hočejo pod pastirji svete Cerkve bojeviti dobri in miroljubni Kristusov boj .. .< To so torej besede naših vrhovnih poglav: rjev. Iz lega lahko zaključimo, kakšno bodi naše stališče gleue organizacij in enotne delavske fronte. Organizacije imajo namen svoje člane voditi, vzgajati, bodriti, jim jioinagati v vseh življenjskih težavah, tako da lxxjo dosegli svoj časni in večni blagor. Kako naj nekatoliška organizacija, ki razširja glede človeške družbe nauk. ki ni v skladu s krščanstvom, vzgaja in vodi svojo članstvo tako. da bodo i v življenju krščansko živeli, se krščansko borili za sveje pravice in po smrti dosegli svoj večni cilj? Nekateri so mnenja, da bi se dala doseči enotna fronta in enotna organizacija ua ta način da bi se izločile vse idejne in svetovno nazorne strani 111 bi se taka organizacija brigala Je za materielne interese delavstva. Na to moramo reči tole Prvič je taka organizacija nesmiselna, hiša, zidana na pesku. Kajti brez ideje ni organizacije, ni jxvkreta, ni borbe. Ideja pa nc more bili zgolj matcriclni užitek. Drugič pa še io- zakaj pa socialisti ne slede tem načelom in poslavljajo svoio organizacijo na neke idejne in svetovno nazorne temelje, če jim jc pa res za enotno organizacijo, ne p-lede na svetovni nazor? Zakaj so proti Bogu in Cerkvi? Zakaj smešijo vero in , apeža? Da, mi katoličani naj radi nekega lažnjivega gesla žrtvujemo svoje organizacije, svoje prcjiriča-njc 111 svojo svobodo, drugim pa tega ni Ireba. Mi smo za enotno delavsko fronto, in sicer z« prav tako. kot socialisti, namreč za enotno katoliško delavsko Ircnlo. Ker |ia vemo, da le zaenkrat še ni mogoče doseči, pa pravimo: v ku (urnih in versko nravnih vprašanjih ostane kršč"nsko delavstvo na kBtoliških tleh in se bo organiziralo v katoliških strokovnih in kulturnih organizacijah; kadar pa gre za pravične delavsk» zadeve, p» nastopi skupno z vsemi delavskimi , organizacijami, dobro zavedajoč 6e, da je le v slogi moč in rešitev. Ko bodo poznali ludi socialisti toliko tolerance, tedaj sc ho delavstvo lahko uspešneje postavilo v boj zoper kapitalizem. Pravica do bolezenskih podpor po prenehanju* službenega razmerja Okrožni urad za zavarovanje delavcev (ravno tako tudi Bolniška blagajna 1 BPD) ne daje svojim članom bolezenskih podpor samo ob času, ko je član na delu. t. j. ko opravlja zavarovanju zavezan posel, ampak daje to pravico pod gotovimi pogoji tudi po izstopu iz dela, po prenehanju službenega razmerja. K«teri pa so tisti pogoji, pod kalerimi daje Okrožni urad bolezenske dajatve tudi po prenehanju službenega razmerja? Pravico do bolezenskih podpor po prenehanju službenega razmerja ima tisti član, ki jc bil v zadnjem letu pred obolenjem vsaj 6 mesecev ali pa v zadnjih dveh letih vsaj 12 mesecev zavarovan pri kateremkoli okrožnem uradu v naši državi in ki zato, ker nima zaslužka, ne more vplačevati članskih prispevkov. To pravico pa uživa tri tedne jx) izstopu iz obrata, če je bil v zadnjem letu šest mesecev zavarovan, oziroma 6 tednov, če je bil v zadnjih dveh letih 1? mesecev zavarovan. Zahteva se torej kvalificirano članstvo, pomanjkanje zaslužka in zglasitev pri uradovem zdravniku v tretjem, oziroma šestem tednu. /1 poznejša obolenja član nima nobenih pravic več do bolezenskih podpor. Potrdilo delodajalca da takemu bolniku zadnji delodajalec. Bolnik mora seveda dokazati, da izpolnjuje gornje pogoje. Članstvo doseže najlažje z delavsko ali davčno knjigo. Starostno zavarovanje delavcev v Združenth državah Nad polovico Združenih držav ameriških ima že izpeljano delavsko starostno zavarovanje. Od 28 držav, ki so starostno . ivarovanje sprejele, je v 20 državah obvezno. V naslednjem jjrinašamo nekaj najznačilnejših določil zakona o starostnem zavarovanju v največjih državah Unije. Ta pregled je za nas zato 2 nimiv, ker v naštetih državah prebiva največ naših izseljencev. V Kaliforniji je mogoče doseči pokojnino s 70. letti starosti. Tisti, ki hoče doseči uživanje pokojnine, mora biti vsaj 15 let ameriški državljan, toliko let mora tudi bivati v Kaliforniji, najmanj eno leto pa mora biti v kraju, kjer prosi za pokojnino. Pokojnina znaša 1 dolar na dan. Prosilec pa ne sme imeti premoženja, vrednega nad 3000 dolarjev. Zakon o zavarovanju jc stopil v veljavo leta 1929. Polovico stroškov zavarovanja nasi država Kalifornija, drugo polovico pa okraj ali mesto, v katerem živi prosilec. V Indiani je normirana starost 70 let Pokojnina znaša največ 180 dolarjev letno. Prosilec mora biti 15 le! ani ; iški državljan, 10 let mora prebivati v državi Indiana (računano od leta 1906), 1 leto v kraju, kjer prosi za pokojnino. Njegovo premoženje nc sme biti cenjeno nad 1000 dolarjev. Zakon je v veljavi od leta 1933. Stroške nosita na polovico država in okraj. V državi Jovvi je zakonito določena starost 65 let. Pokojnina ne sme segati nad 25 dolarjev mesečno. Do jx>kojnine ima pravico lc tak. ki je 10 let ameriški državljan, 2 leti prebiva v okiaju, kjer prosi za pokojnino in nima nad 100 dolarjev letnih dohodkov. Stroške zavarovanja nosi država. Zakon je iz leta 1934. Po zakonu o starostnem zavarovanju se v Mi-chiganu doseže pokojnina s 70 leti starosti. Pro. silec dobi največ 30 dola.iev mesečne jx>kojnine, biti pa mora 10 let ameriški državljan (računano od leta 1900). Ne sme imeti premoženja v vrednosti nad 3500 dolarjev. Stroške zavarovanja plačuje država. Zakon ie bil sprejet 1933. V državi Minnesota ie predpisana staost 70 let. Pokojnina znaša 1 dolar dnevno. Pogoji za priznanje pokojnine: 15 let ameriškega državljanstva, 10 let bivanja v okraju, premoženjt (nosilca sme biti vredno največ 3000 dolarjev. StroJke zavarovanja krijejo mesta, okraji in vaške občine. Zavarovanje uvedeno I. 1920. Država Montana je uvedla starostno zavarovanje 1. 1923. Predpisana slarost 70 let. Prosilec mora i)iti 15 le' ameriški državljan. Prav toliko časa mora bivati v okiaju. Pokojnina znaša največ 25 dolarjev mesečno. Dovoljeni letni dohodki do 300 dolarjev. Stroške zavarovanja nosi okraj. V državi Nevv v0rk pa zakon o starostnem zavarovanju ne predpisuje ue starosti ne višine rente, niti državljanstva. Prosilec mora živeti v državi 10 let, da dobi pravico do pokojnine, v okraju pa vsaj eno leto. Višina dohodkov in premoženju nista določena, pač pa zaloon odloča, da ima |>ravico do jjokojnine listi član, ki je za vsako pridobivanje ne-sposob Stroške nosita okraj in država vsak na polovico. Zakon je iz leta i930. V zakonu države Ohio je za dosego pokojnine določena slarost 65 let, 15 let bivanja v državi in eno leto v okraju. Državljanstvo 15 let. Mesečna pokojnina znaša 25 dolarjev. Prosilec sme imeti premoženje v vrednosti do '1000 dolarjev, čc je samski. do 4000 dolarjev, če je oženjen, oziroma 300 dolarjev letnih dohodkov. Sti jške zavarovanja nosi država. Zakon je stopil v veljavo 1. 1930. V Penn 5)'Ivani ji je predpisana starostna doba 70 let, rok državljanstva in bivanja v državi 15 let. Mesečna pokojnina 30 dolarjev na mesec. O višini premoženja in letnih dohodkov ni predpisa. Stroški zavarovanja odpadejo na državo. — Zakon je bil sprejet leta 1033. Zakon države Wiscon 11 zahteva 70 let starosti, rok državljanstva, bivanja v državi in okraju 15 let. Pokojnina na dan I dolar. Slroške zavarovanja nosi okraj, iu sicer tako, da mu eno tretjino povrne država, dve Iretjini pa povrnejo mesta in vaške občine. m revije Dr. Gosar, Za nov družabni red. II. zvezek. Drugi zvezek velcpomembnega Oosarjeve<,'a dela bo v kratkem izšel pri Mohorjevi družbi. Prvi zvezek, ki jc izšel lani, jc dosegel izreden uspeh. Drugi zvezek z naslovom »Cilii in pota (krščanskega socialnega aktivizma), odlikuje izredna aktualnost in pestrost piovsein konkretnih socialnih vprašanj in problemov, ki jih je avtor v tej kniigi sistematično prcdočil, razložil in pokazal pol do režitve. Veliko vrednost Gosarjevega dela je v tem, da se avtor, zvest svojemu realističnemu gledanju na družabno življenje, 111 ustrašil nobenih problemov ter se ni izognil nobenemu važnejšemu družabnemu vprašanju naše dobe Knjiga bo izšla v 5. snopičih (po 1C0 strani) v presledkih po tri mesece Vsak snopič bo stal 30 Din. Vsak javni in socialni delavec to knjigo neobhodno potrebuje. Despot Ostojič: Naše radničko i namešfeničko zakonor'-vstvo. Nedavno je v Belffradu izšla knjiga z gornjim naslovom. Obravnava delavska in nnme. ščem-ka socialno zaščitena in socialno zavarovalna določila v pogledu in zgorčeni obliki. Vs>"b:n--ldobno Priročniku 17 delavske in narrn^čenske socialno varstvene zakonodaje, ki ga jc izdala lutro-slovauska strokovna zveza. Drobne V Italiji so nanovo uredili delo žena ter žensKo in jiosebno materinsko za-ščito. Izdali so ot>sirn,» uredbo, ki natančno popisuje, kje. kdaj m poo kakšnimi pogoji se sme zaposliti žensko osob e. Nočno delo je brez iizjeme zn vse ženic prepovedano. Tudi delo otrok jc bilo v le.m le.lu urejeni«. Otroci pod 14. letom se redoma ne smejo zaposliti. Le v Izjemnih slučajih sme minister zn korjiora-cije dovoliti zaposlitev nad 12 kinih o!-nk. Postavljene so gotovo starostne meje za posamezne obrate. Važno je, dn mornjn biti vsi dečki ood 15. letom in vse deklice pod 21. letom pred vs o-pom v delo zdravniško pregledani. Nočno de;o je za vse osdbe do 18. leta popolnoma prepovedano. Sovjetska vladn je pieleHi mesec tudi dovolila delnvccm in kmetom igranje tetiisn in modernih plesov. Sicer so res ljudje potrebni razvedrilo in zabave. Toda nioskovi-tar.jcm je zmanjkalo kruha, zato pn ljudstvo tolažijo s cirkusom. Kdo pa jc od (eg; 1 sit'* Dn sovjetskim oblastnikom trda j>rede ka žejo zadnji krvavi dogodki. Ko ni več krnim se ludi cirkus kmalu neha. Pn ne s,v-.o kri' ha, tudi mleka manjka. V sovjclski Ukrajii .ie uvedja vlada za vse prebivalce rmlečii-karte«. Pod pretnjo stroge kazni ne mn0 ni' eden Ukrajinec kupovati mleka brez karte Pon ntijkanjc miek: • morajo najprej kriti potrebe porodnišnic it bolnišnic, preostanek p9 se °mc dat' i---'-*-— na mlečne karte. Tako'se v boBševiikem raiu cedi mleko SLOVENCEV" SVETOVALEC Nas domači zdravnik E. G. V. Srčna napaka, ki jo ločno opisujete po laslnih občutkih, se vobče zares ne da odpraviti, da bi bilo srce kakor prej, da se pa največkrat, a ne vselej toliko popraviti, da izginejo občutne motnje. V mi lih imam namreč zaklopnične napake, ki nastajajo največkrat že v mlajših letih. Srce se zaklop-nicm napaki nekam prilagodi in jo skuša izravnati, b jjrevidnim ravnanjem (izprva mirovanjem, kasneje varovanjem, naposled opreznim gibanjem, oziroma delom) se srčna napaka pri sicer krejjkih ljudeh nekako urašča, srce se namreč tako krepi, da navzlic naj>aki opravlja potrebno delo brez občutnih težav, lako sem marsikaterega »srčnega« bolnika, ki ie ze leta in leta polegal in posedal in se ogibal celo kratkih sprehodov, usposobil z nekajmesečno vajo, da se je lotil svojih poklicnih [x>s!ov v polnem obsegu, mnoge »srčne« bolnike »sedečih« |x>klicev sem spravil celo na gorske ix>hode. Seve, brez zdravniškega vodstva ali nadzorstva je takšno poskušanje preveč tvega vo. Ista. Strah in nemir v cerkvi? V dušljivem zraku postaja tesno celo zdravemu človeku, kaj šele upehanemu s srčno napako! Prav je, da hodite v prostor z boljšim zrakom, jx>govorite se z zdravnikom, d» Vam zapiše za take manj ugodne razmere kakšno tešilo ali krepilo za vživanje ali njuhanje. E. B. Lj. Zlata žila (h e m e r o i d i) se yam je navzlic operaciji ponovila in Vas muči, tudi moji nasveti drugim zlatožilnikom Vam ne jx>magajo. Poleg zaprtosti imate še »grozno« napetost v trebuhu in bolečine v želodcu, grenko pehanje in glavobol. Verjamem, da Vam vse drugo prizadevanje ne hasne, ako se ne morete dovolj gibati. Seve, trebalo bi pri Vas zdravniške ugotovitve, ali je kakšna ovira v črevesju ali je samo črevo ulenjeno, od pravilne razpoznave je odvisno uspešno zdravljenje. Potrudite se, da pridete v bolnišnico vsaj radi ugotovitve. F. Š. M. Gnojen seč (»voda«) pomeni resno bolezen v mehurju ali sečovodu. Ko se že ne morete ali marate zdraviti v domačem kraju, pojdite v bližnjo bolnišnico, in sicer čim preje! Ko to opravite (zdravljenje v bolnišnici namreč) in če ne bo še stvar v redu, se oglasite, takrat pride morda zdravljenje z domačimi pripomočki v poštev. I. D. P. Mehurna bolezen? Prejšnji nasvet naj velja tudi Vam. Z. A. M. Bolečine v trebuhu so tako različnega izvora, da je brez zdravniške |>reiskave nemogoče kaj pametnega svetovati. M. B. Lj. Razjeden jezik, ki se kar noče zaceliti, je resna zadeva, ki jo čim preje uredite tako, da si daste natančno pregledati razjedlino in morda tudi kri. Najbolje menda za Vas pri bolniški blagajni ali v bolnišnici. Ista. Premalo perila? Ce ste sicer zdrava, je bolje manj ko preveč. F. Š. s. Operirana kila da povzroča komu skrbi glede rodnosti? Kil je več vrst, in po uspeli operaciji je sposobnost navadno jx>večana. Čudim se. kako je mogel nastati dvom v tem pogledu. I. 2. T. Omedlevanje pri 45 letni ženi, pritisk v glavo, neka zaspana utrujenost in podobne napasti so morda v zvezi z njenimi leti, dobo mene. Morda je vse tisto izraz kakšne živčne ali žilne bolezni. Jaz naj napravim razjx>znavo in določim zdravljenje? Se tisti zdravnik, ki g« Vaša soproga obišče, ne dožene bržkone vsega že pri prvi preiskavi, marveč jo povabi še katerikrat k sebi na pregled in poročanje. J. S. K. Kup bolezni da je edino Vaše premoženje? Čudno je, da v Vašem kraju nimajo siromašni ljudje ne zdravnika ne zdravil n« razpolago, ko je vendar po državnem zakonu določeno brezplačno zdravljenje takih ljudi. Težko si mislim, kje je ovira. Ce je Vaše stanje zares tako hudo, kakor poročate, spadate vsaj za nekaj časa v bolnišnico, in sicer na oddelek za notranje bolezni, ker se mi zdi, da je obistna (ali ledvična) bolezen najhujše zlo, in če se to omili, se poležejo tudi druge nadležnosti. Ce ne morete tega doseči, ostanite tri mesece v postelji, pijte vsaj po eno žlico ribjega olja na dan, dva dni v tednu vživjte samo sadje ali krhlje (sveže ali kuhane), srbečico si odganjajte z razredčenim cvetom ali kisom. F. S. Lj. Štrčeči uh!ji se dajo časih ali naravnati ali tudi zmanjšati s primerno kozmetično operacijo. Ce je nakaza zares huda, da jo opažajo in Vam ojx>-našajo tudi drugi, resni ljudje — Vaše zrcalo je varljivo in zato nepristojno — posvetujte se s katerim ojjeraterjem, ki Vam pove približno, kakšen bo učinek in koliko bo stala lejx>tna poprava. M. S. M. Popolna živčna izčrpanost? Zdi se mi, da živite preveč v preteklosti, skoraj nič ali premalo v sedanjosti in prav nič v prihodnjosti. Huda je Vaša življenjska zgodba, a poznam še mnogo hujših od Vaše. Odložile črne naočnike in obrnite pogled j>red se in okoli sebe! Če mirno motrite življenje okoli sebe in primerjate svoje stanje s stanjem drugih ljudi na sploh, ne s-amo nekaterih, ki se jim dozdevno godi bolie ko Vam. se kmalu uverite, da Vam prav za prav ni niti tako zanič, ampak razmeroma še dovolj dobro. Ko pridete do takega spoznanja in porečete: »Hvala Bogu, da je navzlic tolikim stiskam in preslalim strahotam še tako!« pa se Vam odvali najmanje pol muk z ramen. Vse opisane in podrobno naštete težkoče in motnje izhajajo iz bolestne prenapetosti Vašega živčevja. Pomirite se torej in glejte v bodočnost s trdnim zaupanjem, da bo tudi hudega vremena prej ali slej konec. A. R. M. Srbečica radi morebitne zlate žile ali morebitnih glist ali drugih morebitnosti spada pred zdravnika, ki to zadevo more neposredno razpoznati, ne pa predme, ki morem o nji samo ugibati. J. T. U. Izpadanje las pri mladi ženi je jx>sle-dica najrazličnejših motenj, krajevnih, kožnih in splošnih. Vaše poročilo o stanju je kratko in nezadostno. Kako naj Vam napišem »natančen odgovor« glede ravnanja? Naročnica, ki se obrača radi rdečega nosu za nasvet, ni naročnica, niti bravka našega lista, sicer bi bila brala že več odgovorov glede cvetočih nosov v zadnjih mesecih. V. D. — G. M. in drugi breziinniki, kakor jxi navadi — nič! Dopisi na zasebne naslove romajo — v koš. Kmetijski nasveti Kako naj odstranim neprijeten duh in okus iz svinjskega mesa? Mogoče je vzrok to, ker smo meso zalili z mlačno »slanamurjo« (slano vodo), ali pa, ker je bilo meso premalo vsoljeno ali premalo ohlajeno. F P V. — Neprijetnega duha in okusa ni mogoče odpraviti iz mesa, ker je posledica razkroja, ki se je v mesu vršil. Krivda bo najbrž v enem od vzrokov, ki ste jih navedli, ali pa je bil prostor, kjer ste imeli meso v razsoli, pregorak. Malenkostno izboljšavo mesa dosežete, če pridenete vodi, v kateri ga kuhate, par koščkov bukovega oglja. Vlaganje jajc v apno. Lani o veliki noči sem vložila jajca v apneno vodo in sem jih zdaj že vsa porabila. Zdaj pa imam zopet sveža jajca na razpo-lago. Ali jih lahko vložim v isto apneno brozgo še enkrat? 1 K. D. M. v P. — Jajca lahko vložite v apno, v katerem ste jih že lani hranili. Staro apno je celo boljše od svežega. Neporabno pa bi bilo v vašem primeru apno, če bi bilo jx>mešano s pobitimi jajci, ali če bi bilo trdo. Krmljenje nesnih kokoši pozimi. Kaj mi je storiti, oziroma kako moram krmiti kokoši, da bodo nesle tudi pozimi, ko je mraz? Krmim jih s koruzo in kuhanim krompirjem, pa vkljub temu ne nesejo. Pred snegom so še redno nesle vsak drugi dan. Ko je pa sneg zapadel, pa nič več. I. R. C. ob K. — Zakaj so kokoši nehale nesti? Ob ugodnem vremenu brez snega in pravega mraza so se vaše kokoši prav gotovo obilo gibale čez dan zunaj na prostem in se fiasle. Pri tem so dobile vse one snovi, ki so potrebne za dobro nesenje in jih niso dobivale v Krrnlje-nem krompirju in koruzi. Dobile so zunaj na prostem prav gotovo še obilo črvov itd. in s tem zadostile |xitrebe po beljakovinah. Pred snegom in mrazom so imele še dovolj paše in so lahko zadostile tudi potrebi po zeleni krmi. Tudi so si pri brskanju m kopanju nabrale v želodec rudninskih, zlasti ža tvorbo jajčje lupine potrebnih apnenih snovi. Vse gibanje, brskanje, klanje in pa iskanje črvov, žuželk itd., kakor tudi zelene krme in rudninskih snovi, je prenehalo popolnoma z istim dnem, ko je zapadel sneg in pritisnil mraz. Ko jim je s prihodom snega in mraza zmanjkalo vse navedeno in niso poleg po-kladane krme dobile nobenega primernega nadomestila. so kokoši prenehale nesti. Samo krompir in koruza sta postala nezadostna. — Primerna hrana. Da kokoši nesejo tudi pozimi. ko je mraz, jih je treba predvsem tako krmiti, da dobivajo v krmi vse potrebne redilne snovi. Zlasti ne srne manjkati v krmi beljakovine in rudninskih snovi. Tudi morajo dobivati kokoši zeleno krmo. Ne sme jim manjkati cez dan tudi gibanja. Tudi kurnik ne sme biti pomanjkljiv. Posamezna kokoš mora dobivati 12 do 15 gramov beljakovine na dan. To množino prebavljive beljakovine dobi kokoš, če ji pokladate na dan 5 dkg koruze, 5 dkg pšeničnih otrobov, 4 dkg krompirja in 10 dkg kislega jx>snetega mleka. Za deset kokoši bi prišlo na dan: pol kilograma pšeničnih otrokov, pol Kilograma koruze. krompirja in 1 kg ali 1 li- ter kislega .posnetega mleka. Ker imate mlekarno, v kateri izdelujete tudi maslo in dobivate f>osneto mleko, rwuimo, da je navedeni primer za krmljenje vaših kokoši popolnoma umesten. — Pripravljanje debro okisanega posnetega mleka. Potrebno količino posnetega mleka za Vaše kokoši prekuhajte, ako ni bilo že prej pasterizirano v mlekarni, nato mu primešajte nekoliko že dobro okisanega posnetega mleka od prejšnjega dne in postavite jx>sodo s tako pripravljenim posnelim mlekom na primerno topel prostor ognjišča, šfedilnika ali zakurjene peči, kjer je za kjsanje mleka primerna gorkota 20 do 30 stopinj Celzija. Dobro skisano posneto mleko primešajte pšenienim ali tudi rženini otrobom vsak dan 1 clo O uri nfiul Vrmlln nih otrobov popije približno 1 liter dobro skisanega |x>snetega mleka. Glejte, da bo posneto mleko vedno res dobro skisano. Premalo skisano mleko bi lahko škodovalo kokošim. Kokoši se kaj kmalu privadijo na tako mešanico in jim dobro tekne. Pa tudi kar tako kislo [»sneto mleko pijejo kokoši rade. — Po-kladauje krmil in skrb za gibanje kokoši. Kuhan in dobro zmečkan krompir krmite skupno z mešanico otrobov in kislega jTosnetega mleka. Koruzo pa. ki jo lahko nadomestite tudi z enako količino drugega žitnega zrnja deloma ali |X)polnoma, pokladajte zase. Med mehko krmo (krompir, otrobi in mleko) primešajte tudi nekoliko soli (1 g na kokoš in na dan). Poleg mehke in zrnate krme naj dobivajo kokoši tudi zeleno krmo — krmsko peso, zelenjadne odpadke, sredice sloržev zelja in ohrovta, ki jih zrežete in mešate med mehko krmo ali pa jih krmite jx)sebej in poljubno. Ne jjczabite na rudninske snovi, ki so potrebne za prebavo, za raščo kosti in napravo jajčje lupine. Zato dajte v posebni posodi kokošim drobnega peska, e istega zdrobljenega zidnega ometa ali zidne sipine, fino zdrobljenih jajčjih lupin in zdrobljenega lesnega oglja. Tudi čista sveža voda mora biti kokošim vedno na razpolago. — Kokoši bi pa le slabo izrabile tudi najboljšo krmo in ne nesle po-voljno, če niso pozimi, ko ne morejo radi snega in mraza na prosto, v suhem, primerno toplem (vsaj 4 do 6 stopinj Celzija in ob najhujšem mrazu ne pod ničlo), svetlem in snažnem kurniku, brez vsakega prepiha ter imajo tudi dovolj prostora, kjer se lahko čez dan zadostno gibljejo. Prostor v kurniku, kjer kokoši počivajo ponoči, naj je toliko velik, da ga lahko kokoši same razgrevajo z lastno gorkoto; voda ne sme zmrzniti v njem. Da prisilite kokoši v teku dneva k gibanju, brskanju in jih sploh zaposlite tako, da ostane njih telo gorko in ne bo občutilo mraza, ravnajte tako-le: Zrnato krmo raztrosite v kurniku po tleh, ki so postlana za ped visoko s slamo ali čim drugim, da so kokoši prisiljene ix)iskati vsako celo ali predrobljeno zrno v nastilju. Tudi zelena krma naj tamkaj ne manjka. Krmsko peso obesite primerno visoko ob steni ali pa jo nasadite na kratek [»konci stoječ drog, da bodo kokoši peso kljuvale in se tudi pri tem gibale. Zjutraj potrosite najprej pest zrnate krme v nastil, da lahko gredo kokoši takoj na delo, ko vstanejo. Pozneje še pred pol-dnevom pokladajte točno odmerjeno mlačno mehko krmo. Po končanem krmljenju z mehko krmo odstranite takoj krmilno posodo. Med nastil pride zopet pest ali več zrnja, da s tem poskrbite za popol. dansko gibanje in delo. Kako uro prej, ko imajo iti kokoši spat, dobijo zrnato krmo do nasičenja. Le če tako postopate in skrbite tudi za snago v kurniku, v gnezdu in za snago samih kokoši ter jih obvarujete pred zajedavci, potem nesejo dobre kokoši tudi pozimi, ko ie zunaj sneg in mraz. Čebele ste zapažtli sredi novembra. Od takrat so trikrat letele. Ali so več pojedle zato, ker so bile zapažene in ni bilo zime, ali bi več, če bi bila zima? Imate kranjiče. T. V. A. Že večkrat smo že tudi mi na tem mestu zapisali, da čebel ni treba prezgodaj odevati in paziti. Prevelika toplota jih namreč zadržuje, da se ne stisnejo v zimsko gnezdo. Dokler se pa prosto gibljejo po satju in celo izletavajo, prav gotovo porabijo več hrane, kakor če mirno zdijo v zimskem grozdu. Vendar v Vašem primeru ne bo velike razlike, ker so Vaše čebele — kakor pravite — le trikrat izletavale. Zdi se iz Vašega opisa, da odeja, s katero ste jih bili jeseni zapazili, ni bila preveč obilna, ker bi Vam bile sicer veliko bolj izletavale; morda nimate čebelnjaka ali pa je slab. vsekakor se iz Vašega dopisa razbere, da so bile čebele mirne, in to je glavno. Ce družine mirno sedi o na satju, | ie poraba medu v zimskih mesecih iem manjša (v I popolnoma normalno zazimljenem panju seveda), čim manj ostra je zima. Z naraščajočim mrazom raste tudi poraba medu, vendar je ta večja poraba malenkostna. Saj vsa družina porabi recimo decembra komaj kakih 75 dkg hrane! Ce so pa čebele nemirne zaradi kakih motenj ali brezmatičnosti ali bolezni, se poraba medu takoj občutno zviša. Prav tako se zviša, če zaradi prevelike toplole zlezejo iz zimskega gnezda in izletavajo. Dokler čebela mirno čepi v gruči in se nič ne giblje, porabi naravnost malenkost hrane, čim se pa giblje ali celo izletava, zahteva organizem takoj znatno več. — Kakpr razvidite, Vaše čebele niso porabile — če so sicer v redu — nič hrane preko normalne količine, ker so mimo prezi-movale, četudi ste jih zgodaj zapažili in je bila zima mila. Zdi se nam pa, da je Vaše vprašanje v zvezi z majhno zalogo v Vaših panjih in ta mala zaloga Vam povzroča skrbi. Ako nimajo ob tem času Vaši kra. njiči vsak vsaj po 4 do 5 kg medu, je Vaša skrb ojM-avičena. V tem primeru skrbite, da dobijo v prvem ugodnem vremenu zadostno količino medu ali pa (za silo) vsaj sladkorja. Osušenje stene v kleti, prislonjene na skalo, in osušenje betonskega stropa v enonadstropni zgradbi. Imamo klet, ki je iz železobetona. Ena stena kleti se naslanja na skalovje, katero je samo tudi deloma njen sestav. Streha je iz istega materijala in je ravna. Stavba je sicer vsa nad površino zemlje. Klet je vedno vlažna in po steni, ki je naslonjena na skalo, vedno kaplja voda. Ob deževju kaplja tudi od stropa, oziroma strehe. Pozimi vsa ta vlaga zmrzne. Mislim, da si morete predstavljati to neugodnost. Sve- tujte mi. kako bi se ta neugodnost odpravila kar najceneje in dobro. Se v eni zadevi, ki je slična prvi, se zatekam k Vam. Naša stanovanjska hiša je enonad-stropna zgradba. Stieha je prekrita z o|>eko. Del stropa, oziroma podstrešnega poda je iz železobetona. I a strop je pozimi vedno vlažen, da kaplja od njega. Na noben način nismo mogli odpravili vlage. Slišali smo nekje, da je dobro, če se strop, oziroma podstrešni pod posuje z debelo plastjo žagania. Sicer se nam je ta nasvet še precej dobro obr,esel, je pa zelo nepripraven. Mogoče bi bilo dobro preliti z asfaltom? D. V. S. - Zboljšanje se bo doseglo, če se loči zadnjo slran kleti od skal. Dobro bi bilo, da se odkoplje v širini vsaj 50 cm do pod tlaku v kleti skala, na katero je zid prisloujen. Zunanja stran zidu naj se potem namaže z asfaltom ali pa s fino cementno prevlako. Tak način zboljšanja bo pa morda predrag in težko izvedljiv. Osušenje kleti se bo doseglo tudi, če se prizida pred sedanjo steno še drugi zid, vendar fie po|X)liioma do prejšnjega, marveč se pusti med obema zidoma nekaj praznega prostora. Ta zid je lahko iz betona, heraklita ali opeke, morda votle. Debelina je odvisna od pritiska vkletenih predmetov ua to steno. Od tal naj se novi zid izolira z dvojno lego lepenke. Za zbiranje in odtok vode med obetna zidoma naj se napravi izpeljan plitev žleb. — Zelezobetonska streha sama ne drži vode. Zavarovati jo je treba ali z asfaltno prevleko ali pa prekriti s pločevino ali z lesocemeutom. Ker železo betonski strop na zgornji strani ni zavarovan pred mrazom, se zbira v sobi na stropu vlaga. Temu se odpomore, če se strop zavaruje pred mrazom. Asfaltna plast na plošči pod streho bi razmere gotovo že mnogo izboljšala, še boljše bi pa bilo, ee se nad betonskim stropom napravi 8—10 cm debel nasip iz presejane-ga prodca in prevlaka iz betona ali tlak iz opeke. Ce bi bil pa tak način izolacije zaradi |>reobtežbe stropa nemogoč, naj se položi vrh plošče na droli. nejših legah iesen pod Pravni nasveti Škodljivo namakanje njive. J. H. Sv. v. Vaš mejaš ima višje ležeči travnik, kakor je Vaša zraven ležeča njiva. Na ta travnik napelje vodo iz višje ležečih krajev in z občinske ceste. Voda leče po zemlji in tudi pod zemljo iz sosedovega višje ležečega travnika na Vašo njivo in Vam dela škodo. Večkrat ste soseda nagovarjali, da naj prepreči pritok vode na Vašo njivo, on pa je odvrnil, da že tako dolgo napeljuje vodo na svoj travnik, da mu tega ne morete več ubraniti. Vprašate, če lahko zabranite sosedu tako namakanje ali ne? — Sosedu lahko zabranite, če ne zlepa pa s tožbo, da presežek napeljane vode odvaja na Vašo njivo. Morda pa bi bilo najenostavnejše, če Vi na gornji meji Vaše njive izkopljete primeren odtočni jarek. Kdaj se izgubi pravica do p.oti. J. H. Sv. v. Pred 24 leti ste kupili gozd tik Vaše njive, ki je imel vozno pot preko travnika nekega posestnika. Začeli ste voziti sedaj iz gozda samo po svojem svetu, prejšnjo vozno pot po travniku pa le redko uporabljate. Pot preko sosedovega travnika hi vknjižena, pa vprašate, če bi mogli to pot izgubiti. Vi bi jo namreč za slučaj, da prodaste gozd, radi ohranili gozdu. Svetujemo Vam, da pot preko sosedovega travnika vsako leto vsaj enkrat uporabite, sicer bi ta pravica do poti vsled neiz-vrševanja po 30 letih zastarala. Če bi pa sosed Vam branil pot, a Vi ne bi v treh zaporednih letih uveljavili svoje pravice, potem je ta pravica že po treh letih zastarana. Zanemarjen otrok. A. B. V. Nezakonski sin slaboumne posestnikove hčere, čigar oče se je ponesrečil, a varuh mu je lahkomiseln in brezbrižen, je vzrastel brez vzgoje in brez pravega nadzorstva ter se 13 leten potepa po bližnjih občinah, tako, da so ga varnostni organi že večkrat odgonskim potom poslali na domačo občino. Vprašate, kako bi se moglo tega zanemarjenega otroka ipak rešiti, ker bo sicer popolnoma propadel. — Svetujemo Vam, da pri varstvenem sodišču stavite primeren prelog, da se dosedanji varuh razreši in za varuha določi kakšen izmed sorodnikov, ki ima voljo brigati se za otroka. Ta varuh se bo s pomočjo sodišča lahko pobrigal, da se fantu preskrbi mesto v kakem primernem banovinskem ali državnem zavodu. Nova obrestna mera za denarne zavode. Že v nedeljo 27. januarja smo objavili novo uredbo o maksimiranju obresti. Po tej uredbi smejo denarni zavodi zahtevati za posojeni denar največ 10% obresti (prej 4.5%, nad obrestno mero Narodne banke). Za vloge na vložne knjižice, tekoče račune in zapise pri denarnih zavodih smejo plačevati denarni zavodi največ 4% obresti. Za vloge vezane najmanj tri mesece pa smejo plačevati največ po 5%. Za zaščitene dolžnike veljajo seveda še nadalje določbe uredbe o zaščiti kmetov. Navedena nova uredba o najvišji obrestni meri velja od 1. februarja 1935 dalje. V tem smislu je torej treba popraviti naše odgovore, nanašajoče se na najvišjo obrestno mero. Drago plačano zaupanje. Leta 1932. ste kupili stavbno parcelo, na kateri ie bila vknjižba neke posojilnice za G0.CC0 Din. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da mora prodajalec izročiti parcelo bremen prosto. Prodajalcu ste zaupali in mu izplačali vso kupnino 18.000 Din. Prodajalca ste večkrat po za. stopniku opozorili, naj zbriše bremena z Vaše parcele, toda brez uspeha. Med tem časom se je celo tako zadolžil, da vse njegovo posestvo ne bo krilo dolga pri jx>soji!nici. Na kupljeni parceli ste leta 1933. sezidali stanovanjsko hišo. Sedaj zahteva posojilnica od Vas plačilo vseh 60.000 Din, ki so še vknjižena ostala na parceli. Vprašate, če posojilnica lahko zahteva ta znesek ali pa samo od Vas plačano kupnino in če lahko posojilnica proda Vašo hišo. — Vaša nesreča je bila, da ste plačali kupnino prodajalcu in da niste istočasno zahtevali izbrisnih pobotnic za vknjiženi dolg. Drugo napako ste napravili, da ste zidali na parceli, ki je bila tako visoko obremenjena s tujim dolgom. Posojilnica ima pravico od Vas, kot lastnice z njeno hipoteko obremenjene pat cele, zahtevati plačilo cele hipoteke in v to svrho bo posojilnica smela zahtevati tudi prisilno dražbo Vaše parcele s hišo vred. Škodo, ki bi jo Vi s tem utrpeli, Vani je dolžan povrniti prodajalec, ki se je obvezal za bremen prosti prepis parcele. Morda se dogovorite s posojilnico, da se zadovolji s plačilom stvarne vrednosti parcele brez hiše, vendar je ne morete prisiliti na ta popust. Zaščita kmeta. C. A. M. P. Uredba o zaščiti kmeta se na:;a;a na osebe, ki so dokazale s potrdilom občine, da so bile ob času zadolžitve (pred 20. aprilom 1932) kmetje. Ker ste dobili tako potrdilo in ste zaščiteni, se vam m treba bati, da bi zaščita prestala, če Vam sedaj davčna uprava predpiše več pridobnine, kakor zemijarine. Sicer pa merodajni krogi že razpravljajo o novem načrtu zaščite, pa br> najbrž še tekom tega leta uredba o zaščiti kmetov zopet spremenjena. Ločena žena in pokojnina. Vaša sestra je pri-morana, da živi ločeno od svojega moža, ker je v strahu, da io umori in je morala \ krat bežati pred njim Njen mož, ki je vsled sv rosti bil že v umobolnici, prejema jjokojmno ter polovico daje svojii ženi. Vprašate, če ima Vaša sestra r>o moževi smrti pravico do pokojnine. — Zeni, ločeni od ino-ža po predpisih rimsko-katoliške cerkve, ne pripada pravica do rodbinske pokojnine. Ce torej Vaša sestra samo živi ločeno od moža, ni pa izvršena uradna ločitev zakona, bo po smrti moža dobivala pokojnino. Zgradarina. _ R. š. _ Privatni nameščenec stanuje v vasi pri neki stari ženi brezplačno in vpraša, če mora lastnica hiše plačevati zgradarino. — Ker v hiši ne stanujejo izključno poljedelca, je lastnik dolžan plačevati zgradarino, čeprav mu najemnik, ki ni kmetovalec, ne plačuje nobene najemnine. Odškodnina za poškodbo. — T. V. A. — Na-| padalec, ki vas je poškodoval, je bil obsojen n« ! plačilo odškodnine. Kljub opominu ni plačal ničesar in ste sedaj culi, da je dal posestvo prepisati na ženo. Vprašate, če je žena plačnica za moža. — Žena ni plačnica za moža, vendar se more pogodba, s katero je dolžnik na šhodo upnikov prenesel posestvo na ženo, more izpodbijati. Za izpodbijanje je določen rok dveh let. Ako pa je bilo ženi znano, da ji mož izroča posestvo z namenom, da oškoduje upnike, pa znaša rok za izpodbijanje take pogodbe 10 let. Ako boste hoteli resno nastopiti proti dolžnikom, vam bo potrebno, da vzamete advokata, ker sami si ne boste znali pomagati in zlasti ne boste znali sestaviti tožbo, ka-kor to predpisuje zakon o izpodbijanju. Le tedaj bi se pogodba ne mogla izpodbiti, ako bi žena dokazala, da ni vedela niti ni morala vedeti za može* namen oškodovati upnike. Kazni, izrečene od banske uprave, niso amna-stirane. — J. N. L. — Kaznovani ste bili od banske uprave radi prestopka po zakonu o zaščiti delavcev in vprašate, če vam je ta kazen po zadnji amnestiji odpuščena. — Po zadnji amnestiji so bile odpuščene kazni na prostosti do šest mesecev, kakor tudi denarne kazni do 2000 dinarjev, ose-bam^ ki so bile obsojene od civilnih ali vojaških sodišč, ne pa tudi onim, ki so bile obsojene n. pr. od banske uprave. Državljanstvo. — S. U. — Emigrant iz Italije, ki je star 20 let, bi rad dobil naše državljanstvo. Ali je to mogoče? — Zakon o državljanstvu izrecno zahteva, da morajo biti osebe, ki zaprosijo za naše državljanstvo, v trenutku, ko vlože prošnjo, 21 let stare. Zato naj navedeni s prošnjo počaka do polnoletnosti. Izplačevanje vlog v zaščitenem zavodu. — M. S. L. — Pisali smo že v našem listu, da mora denarni zavod, ki mu je bila dovoljena odložitev plačil, le one zneske izplačevati in v onih rokih, kakor je to navedeno v odobrenem razporedu. Ko bo ta odobren, ga boste lahko vpogledali v prostorih denarnega zavoda. Niste modro ravnali, ko ste odklonili prejem zneska, ki se vam je zdel premajhen. S tožbo ne boste nič opravili. Odpravnina vdovi drž. upokojenca. — J. N. D. — Vaše vprašanje glede odpravnine vdovi ni povsem jasno. Zato vam odgovorimo le, da uradniški zakon določa, da se smejo vdovam in hčeram vplačevalcev v pokojninski sklad izplačati za zopetno omožitev odnosno za omožitev na prošnjo, ki jo je treba predložiti, preden se sklene zakon, enkrat za vselej triletni rodbinski pre emki, ki jim pripadajo. Izplačilo se sme izvršiti šele potem, ko se je zakon sklenil. Izplačilo triletne pokojnine se sme dovoliti, če je oseba, ki zahteva izplačilo, edini uživalec rodbinske pokojnine. Rodbinska doklada za ženo. _ Z. K. R. — Državni upokojenec ste in imat* z ženo Hšo, lii ja solastnina obeh. Z novim leton, so vam neli dra-ginjsko doklado za ženo. Ali vam res dutlada za ženo ne pripada? — Rodbin-ka doklada za ženo ne pripada državnemu upokojencu, če ima žena od imovine, privatne službe ali samostojnega dela katerekoli vrste več kot 200 Din čistega dohodka na mesec. Očividno so tor j ocenili mesečni dohodek vaše žene vsaj z 200 Din, pa so vam zato ukinil-' draginjs-ko doklado. Krivična obdolžitev. — A. Z. — Pišete, da ste zahrbtnega denuncijanta izroJili sodišču. Mirno čakajte rešitve. Odvisno je vse od tega, komu bo sodišče verjelo in kako bodo izpovedale priče. Obžalujemo, da je nasedla denunciantu tudi vam predpostavljena oblast in je proti vam uvedla postopanje. Upamo, da se vam bo posrečilo dokazati svojo nedolžnost. Verjamemo, v kako težkih razmerah živite, ko ste obdani od samih neprijateljev. Toda vztrajajte v zaupanju na strogo izvajanje zakonitosti »napram vsem in vsakomur«, katere obljublja zadnja vladna deklaracija. Zgradarina od viničarije. —- S. F. B. — Mesar ste in imate vinograd s hišo, v kateri prebiva vi-ničar. Od te hiše pa morate plačevati zgradarino, čeprav samo viničar v njej stanu/e. Vprašate, če imate pravico do oprostitve zgradarine od te hiše. — Po našem mnenju ne boste dosegli oprostitve, ker je viničarija sicer ekonomska zgradba, vendar namenjena tudi za prebivanje. Leprav v taki zgradbi prebiva poljski delavec, je zavezana davku, ako se ne smatra lastnik take ekonomske zgradbe za poljedelca. Vas pa ne bodo smatrali za poljedelca. Počasni brzojav. M. O. — Radi počasnosti brzoiavke. ki ie rabila zn tisto kratko pot tri dni, se lahko pritožite na upravo poste CITATELJEM ZA NEDELJO Nedeljsko pismo Moj ljubi prijatelj! Ko sem prebral današnji evangeljski odlomek — Mat 13, 24—30: Jezus pripoveduje množicam priliko o pšenici in ljulki — sem že hotel preiti in li pisati o tem drugem. A ko som v knjigi^ obrnil list, sem na drugi strani — Mat 13, 30—43 — bral ie Jezusovo razlago le prilike. In prav radi te razlage oslaniva pri evangeliju. Prilika je preprosta. Gospodar je vsejal na njivi najboljše seme. Sovražnik pa mu je v noti prisejal ljuljko. Zrasllo je oboje. Gospod je z žalostjo lo opazil, a je čakal do žetve: takrat je dal ljuljko lotiti od pšenice in jo vreči v ogenj. Jezus je lo priliko sam razložil apostolom, ko so ga prosili: »Gospodar je Bog. Njiva je svet. Sovražnik je hudič. Žetev je konec sveta. Ženjci so angeli.« Nc najdete kmalu ob kaki drugi evangeljski priliki tako točne, žive razlage. In veš, radi katerega stavka sem pri tej priliki ostal? liadi treh besedi: Sovražnik je hudit. Morda se li zdi ta stavek skoro neprijeten. Hudit! Da je Jezus tako kratko, nedvoumno povedal! Ce bi ne bil, bi lahko »sovražnika« na vse mogoče natine razlagali. S hudičem je pa res kar nerodno stopiti pred moderne ljudi. V Boga bi še kdo veroval, toda kaj bi s hudičem? Samo za kletev je. Toda, kdor hoče bili kristjan, ne more mimo tega: hudit je in hudič je sejavec vsega zla. Tako je Jezus povedal, ln zato mi ne smeš zameriti nedeljskega pisma — o hudiču. Ko je znani francoski pisatelj Bernanos izdal svoj roman »Pod satanovim soncem«, je neki nemški kritik napisal takole: »Ta hudič je resničen... Po Danteiu poznamo pekel, po Bemanosu hudiča*. Saj bi tudi tebi dejal, dn beri lo knjigo. A v njej so tako grozne globine in tako silni vzponi, da je ne bo vsak doumel. Skušal ti bom povedali drugače. Majhni, povprečni ljudje morda ne verujejo v hudiča. A mogole boš prej ali slej stal v grozi življenja. Morda boš stal pred strašnim prepadom, ki ti ga je izkopal nezvesti priiatelj. Veroval si vanj, pa ie je varal, ln zdaj strmiš samo še v prepad... Morda boš začutil, kako li je nekdo s neizmerno zlobo zadrgnil vrv okrog vralu. Se slutil nisi. Se sanjal nisi o viharju, o poginu. Pa so li zadrgnili življenje kakor obešencu ... Ali pa se bo s tako silno težo gromadilo nad teboj življenje in človeška nesreča in bridkost, da se ti bo omagujočemu zdelo, da se sam Bog s teboj igra ... ! Morda boš stal ob razvalini družinske sreče. ' Samo sonce sla imela, li in tvoja žena. Pa je prišel nekdo in li je zadnji žarel: ugasnil, zadnjo ljubezen vzel. Obupan boš tolkel z glavo v mrzli zid razvaline... Morda boš stal ob mrtvem truplu otroka ali koga tvojih ljubih. Zločinsko so ga iztrgali od tebe, mu izruvali vso lepoto iz oči in srca in ga-pokvarili z živalsko naslado ... Če boš stal kdaj v laki ali podobni grozi živ-. Ijenja in ji boš stal nasproti kot mož, takrat ne boš več majhen, marveč boš v veHčini trenutka zaslutil vso strašnosl pekla in hudiča. Začutil boš, kako je razpredel svoje mreže okrog naših src. Kako se ni pred najčistejšim ustavil in kako ne gre niti mimo najmanjšega. Kako je vrgel svoje zlo v najlepšo pomladno njivo, kako je vrgel svojo pogubo v najsvetlejše mladostno nebo. Čutil boš in veroval. Morda pa ti bo dano, da boš spoznal kdaj vso ! grozno resničnost pekla in hudiča — ob svetniku. Ne ob tistem, čigar živlienje je bilo en sam smeh Ijaj, nežno kakor pravVica. Marvet ob svetniku, ki se je z neizprosno odločnostio zagrizel v zlobo sveta. Ki ie drgetal v najsilne'ših preskušnjah in skušnjavah in je zato sam tako očiščuioče hrd:l ! med na'boli zavrženimi. Ob svetniku, ki bo ludi v smrtni grozi zmagujoče stal, izzivajoč še zadnjikrat premaganega skušnjavca. Ob takem človeku boš veroval v nebo — a tudi v pekel in hudiča. Različne so poti in bridkosti, ki vodvo d« , vere. Res pa je, da mora biti človek velik vsaj v svojem verovanju. Vsaj takrat, ko pada Bogu v roke in zmaguje hudiča. Tega samo tisti povprečni Vudie ne zmorejo, ki rije jo in ostanejo v lastnem blatu. I Ti, prijatelj moj ljubi, pa gotovo nisi pri niih. Vi/al Vodnšek. Pierre Loti: Stara mati Stara Bretonka, Yvonne Moan po imenu, ki je stanovala v vasi Ploubazlanec blizu mesta Paimpola, je izgubila na morju moža in svoje sinove. Ostane ji le še vnuk, Sylvestre Moan, ki je vse njeno upanje in vsa n,ena ljubezen. Toda tega pozove, mornariška uprava, da se vkrca na obali Circč in gre v Tozkin. Tam je ranjen v boju. Na ladji, ki ga pelje v Franci,o, umre. Vvonne ne ve še za nesrečo. Ko se je nekega dne v začetku junija vračala Yvonne proti domu, so ji rekle sosede, da jo išče komisarjev sluga mornariškega urada. »Gotovo je zopet kaka zadeva, ki se tiče mojega vnuka« si je mislila in to je ni skrbelo. V družinah mornarjev imajo često op avka z uradom: ona pa, ki je bila hči, žena, mati in stara mati mornarja, je poznala ta urad že šestdeset let. Vedela je, da mora h gospodu komisarju. Zato se je praznično oblekla, si nadela belo pokrivalo in nekako ob dveh krenila na pot. Ko je tako hitro stopicala po znanih obrežnih stezah proti mestu Paimpolu, se je je začel lotevati strah, ko je premišljevala, da sta potekla zadnja dva meseca, ne da bi bila prejela kako pismo. „ ... , , • Bilo je krasno junijsko vreme. V nižinah, ki so bile varne pred rezkim morskim vetrom, je bilo že polno zelenja, žive meje na novo vzcvetelega gloga in blagodišeča visoka trava. Ona vsega tega ni opazila, ona, starka, kateri so se zdeli letni časi kratki kakor dnevi. Na oknih mračnih sten bližnjih vasi je bilo videti rožne grme, nageljne in levkoje in gori na strehah, ki so bile pokrite s slamo in mahom, je na tisoče malih cvetlic izvabljalo prve bele metulje. Bližajoča se mestu Paimpolu, je zapazila, da postaja vedno bolj nemirna. Čudna slutnja jo je še hitreje gnala naprej. Že je v sivem mestu, v ozkih 'olnč^ih ulicah in vošči starkam, sedečim pri oknih »dober dan«. Te pa, vse začudene izprašujejo: »Bog ve, kam se ji tako mudi na delovni dan in v praznični obleki?« Gospoda komisarja ni bilo doma. Za mizo je sedel njegov pisar, majhno, zelo grdo bitje, sta o kakih petnajst let. Ker je bil preslaboten, da bi postal ribič, ga je urad sprejel in na tem stolu mu je v pisanju raznih papirjev potekala mladost. Ko je starka povedala svoje ime, je z važnim izrazom vzel akte iz omare. Bilo jih je mnogo---kaj naj to pomeni? Potrdila, papirji s pečati, mornariška kn ižica, že vsa rumena od dolge morske poti, vse to imajoč nekak mrtvaški duh. Položil jih je pred revno starko, ki se je pričela tresti in vznemirjati. Spoznala je dvoje pisem, ki jih je pisala njena nečakinja vnuku mesto nje in ki sta se vrnili neodpečateni. Isto se je zgodilo pred dvajsetimi leti. Ob smrti sina Petra so se pisma vrnila s Kitajske h gospodu komisarju, kateri jih je izročil ubogi materi. Bral je sedaj z glasom iz katerega je bilo spoznati važnost, ki jo polaga pisar pri čitanju — — ---Moan, Jean — Mane — Sylvestre, vpisan v Paimpolu, list 213, številka vpisa 2091, umrl na krovu Bien—Hoa, štirinajstega--— — Kaj? — — — Kaj se mu je zgodilo, kaj pravite gospod? — Umrl je---je ponovil. Moj Bog, saj vendar ni bil hudoben ta pisar, če je to povedal na ta' o surov način, je bilo to neumno početje mladega, nevedneža. — Videč, da ne razume starka teh lepih besedi, se je izrazil v bretonščini. * »Marw eo! — --- — Marw eo!---(Mrtev je---) Ponovila jc te besede z glasom sličnim meke-tarijU, ne vedoč kaj je izgovorila. Bilo je dobro, da jc že sama na pol uganila, kaj se bo zgodilo, tako, da ni prišla vsa žalost naenkrat in nepri. akovano. Potem sc ji je pa vse zmešalo v glavi v trenutku, zmešala je vnukovo smrt s smrtjo moža in otrok; toliko je izgubila! — — — Ni se takoj zavedla, da je bil njen zadnji Ijubl enec tisti, na kogar so se nanašale vse njene molitve, vse njeno pričakovanje, vse njene misli. Sramovala se je pokazati pred tem malim gospodom, ki ga je sovražila, svoj obup: ali se na ta način naznani stari materi smrt njenega vnuka! —--Obstala je pred uradom vsa okorela in pričela mečkati svojo ogrinjačo s svojimi revnimi, starimi in tresočimi se rokami. Zdelo se ji je, da je zelo daleč od doma! O Bog, narediti bo morala vso to pot in to dostojno, predno bo dosegla revno ležifče v kolibi, kamor se ji tako mudi, da bi se zaprla — nalik ranjenim živalim, ki se zateko v svoj brlog, da tam mirno poginejo. Radi vsega tega se je trudila, da ne bi preveč mislila na svoje gorje, da ga ne bi preveč razumela, ko je vsa preplašena radi dolge poti. ki jo čaka! Dali so ji pooblastilo, da lat ko dvigne trideset frankov, ki ji pripadajo za Sylvestrovo vrečo: potem pa pisma, pot dila in škatlo, v kat ri je bila vojaška svetinja. Vzela je vse to nerodno, z odprtimi rokami, prelagajoč iz ene roke v drugo, ne da bi našla žepe, kamor bi spravila vse to. Šla je po ulicah Paimpola okorna, nc da bi koga pogledala; s spredn im delom telesa se je nagibala naprej, ko pri človeku, ki bo vsak Oa* padel; v ušesa ji jc butalo šumenje nemirne krvi — hitela je, storila več, kot je mogla, 'smo, Hn b' čimprej dospela domov. Po dobri polurni hoji je bila že vsa sklj zdaj pa zdaj je zadela s čevlj m oh kamen. iv.,i ii je povzročilo v glavi bolesten udarec. Strah o jc bilo, da bi padla in bi jo odnesli »Glejte staro Yvonne, ki ;e pijana!« Padla je, in fantali"i so tekli za njo Bila it vprav pri vasi Plouba laiec in mnogo Hiš je bilo ob cesti. Vendar je imela toliko moči, da • je pobrala in se vsa šepajoča rešila s svojo palico »Glejte staro Yvonn«, ki e fijanal« Mladi nesramneži so ji prišli prav pred ob!:č|t in se ri smejali. Pokrivalo ji ie z.e zle/lo čir i o na stran. Bili so med temi mladimi predrz«eži tudi ;»ki ki niso bili slabi v srcu — in ko so io videli čisto od blini, kako se jc pačila od strašnega ohi>p» so se odstranili, vsi žalostni in presunjeni in so molčali. Ko je prišla do">ov, je našla zaprta vrat., i? prsi se ii je izvil k"ik pogibeli. ki jo je dušil Padla ie v kot z glavo ob steno. Pokrivalo ii jc zlezlo že na oči: zagnala ga je na tla — svoje revno, lepo pokrivalo, s katetim je ves čas tako obzirno ravnala Njena zadna nrazni'na obleka je bila vsa ?;imaia"a in čop sivih motnih las ii ie pokiil obliCje, ki je bilo polno bede. Izgubljeni 2tatniki (Kitajska burka) ji-Pej, norec, je bil na poti po deželi in tu ga je u el luid dež. f eprestano je lilo in škropilo, voda mu 'je curkoma tekla prek obraza na rame in oJtod na bedresa, našla pot skozi vsako špranjo njepo.e obleke in se mu stekala za debele klobučevinaste ontiče, v katere si je bil zavil noge. Njegovi muli se ni godilo nič bolje. Najprej je nejevoljno zmigo-vala z u^esi. potem pa se je polagoma vdala nebesni nad'ogi in potrpežljivo prenašala, naj jo je dež še (ako neusmiljeno pral. Naliv pa je preplavil tudi gorske prelaze. Korita so se slekala in ustvarjala potoke, iz r"'°l<°v pa so nastajale reke in hudourniki, ki so argraje drvili z gore in izpodjedali rumeno in rdečo ilovico in jo z vso mogočo navlrko splavl*'a'i na ka-m-nito, lukirasto dno. Se čez kolena se je pogrezsda vrla žival v kalno brozgo, mukoma dvigajoč kopito za kopitom iz pohlepno cmakajoče godlje, in po sil; razmer vedno znova zastavljajoč korak van>o. Ji-I ej se je moral živali okleniti z nogami okrog vra'u. ako ni hotel, da bi mu krepela do kolen bredla po blatni godlji. Ko ie tako nekaj časa klavrno rinil po n"znati-skem potu, mu je nenadoma udaril v nos dim gorečega lesa, ki ga je dež tlačil k tlom. Tudi jezdno živinče je začelo zooet zgibati z uhlii in napenjali mokre nozdrvi. — »Pri tnese<-u!« je zavzdihnil premočeni mož. »prenočišče je bl;zu in moji udje bodo zopet našli pokoj! Fo bodi zalivaljen!« In res: skozi plahutajočo zaveso dežia se je zasvetil moten žar, oglasili so ?e šumi, temna gmota. ki se je sprva zlivala s somrakom, se 'e vobli-čila v kockasto klado in potem v leseno hišo — in sledn;ič je skočil Ji-Pej, moker ko miš, z živali, jo vedel v kolnico, sam pa s'opil v hišo. Notri seveda sprva ni bilo videti več kakor zunaj. Gost dim in čad se je valil nad temnimi telesi in po-tavami, med katerimi sc je tu pa tam. vendar zelo skopo, kakor razlreseno zla'o zrnje med gluhim kamenjem, svetil žarek ognja, kale ega veseli prasket je navdaial došleca s predčutjem srečnega ugodja. Toda k?ko priti do njega? Zamtžal je in za trenotek vsrkaval topli sopuh, v katerem je razločil mešanico kmetskih duhov, jedi, tobakovega dima, z drvmi hranienega ognja in človeškega izhlapevanja. Ko je oči zopet odprl, je razločil v kolu pred desko s pijačami gostilničarja, ki si je mcncal zaspane oči. Okrog ognjišča pa, ki je bi! cilj njegovega hrepenen a, je videl gručo pušečih in koc-ka'oč!li kmelov, ki so kljub svojim debelim ovčjim kožuhom oblegali ogenj in si privoščili čaj, rakijo in pipe. »Nebeški blagoslov bodi z vami!« je pozdravil kmete in pričakoval, da inu bodo kot lujcu in gostu takoj napravili prostor. Oni so pa samo zagove-,1eno bolščali vam kakor v duha z drugega sveta — podoben je vsekakor bil na pr. bogu dsžja, saj mu je curljalo z nosu in brade; najsi mu jc la ali oni odzdravil, se vendar nihče ni ganil in so ležali dalje ko k'ade. »Napravite mu prostor ob ognju!« je ukazal krčniar. — »Kajpak, da bi nas izpodrinil in nam še obleko umazal, ha?« jc odgovoril eden izmed kmetov. »Naj nas pes požre, če bomo kaj takega storili!« — In so se še tesneje pomaknili vkup iti bili trdi o odločeni, da ne ponuste uiti za las. Krnetske bulice so pač povsodi trde. »Le pustite,« je Ji-Pej potnignil krčmartu in začel s srditimi keraki hodili po ilovnatih tleli sem ter tja. l ogosto se je oirescl kakor tncker koder in da pri tem ni ravno pazil na kmete, si lahko mislimo. Dostikrat je posta! in teptal z nogami, da bi se. voda z njega hitreje odtekla. Polagoma so sc mu raz egnila usta v zadovoljnem nasmehu od uhlja do uhlja, da je bil videli njegov obraz ko polna luna — seve tega v diinu in čadu ni bilo mogoče videti. Potem je zrova začel tekati, toda zdaj je spremljal svoje korake z najrazličnejšimi glasovi — včasih je nekaj zasikal med zobmi, napihoval lica, srdito mlaskal in tolkel s p?stio po stenah in pručicah Zraven ie slre=al z glavo, opletal z rokami ko z ve-lernicami in nekaj mrmral sam s seboj, dokler ga slednjič krčmar m vprašal: »Kaj pa je s teboj, častili gospod? Ali si bo lan? Ali pa so ti zli duhovi obsedli telo? Fo nas obvaruj pred besi!« »Nič od vsega tega,« je odgovoril Ji-Pej, navi hanec. »Ampak kako naj bi se človek ne jezil? Pomisli mojo nesrečo! Pred tremi urami sem spil v hribovski krčmi čašico čaja. Ko sem plačal, sem imel v rokavu še dvajset zlatnikov. Zdaj pa jih zastonj iščem. Moral sein jih na tem nesrečnem polu izgubiti. Kakšna sreča, da dežuje; ob tem vremenu pač nikogar ne bo po poti, da bi iib našel, /ato me zarana zbudi, da se odpravim in jih grem iska'1« »Bogovi naj bedo s teboj!, je rekel krčmar. Ckrog ognjišča je postalo čudno liho. Kmetje so stikali debele glave ter gibali z rokami in prsti. Tu so se vzravnale rame. tam roke, tam usločen hrbet. Omahovaje in štorkljaje so vstajali drug za drugim in se s plašnimi pogledi zmazafi ven. Ni še preteklo pet minut po Ji-Pejevili besedah, ko je bil prostor okrog ognja prazen, v izbi liho in tli bilo slišali drugega ko prasketanje in pokljanje ognja. »Pri peklenskem zmaju!« je rekel krčmar. prijatelj, ti-le ne bodo prej mirovali, dokler ne naj dejo tvojega denarja in ti ne boš videl več niti beliča; zakaj denar je denar.« »Nu,« odvrne šal.ivec, zdaj imam prostor pri ognju in prosim le za kos ovčevine z želenim grahom in čašico čaja. Kar se pa tiče denarja, bodo pač rili po blaiu za njim in si pokvarili obleko; toda denar je že v žepu; samo poslušaj!« — In udaril se je po žepu, da je srebrno in ve?elo zažvenkljalo. In ko je prijetno čutil, kako se mu ogrevajo udje. in je med zobmi mle! svoj prigrizek, se je včasih tiho zasmejal sam pri sebi. Smejal se je, ko je pomislil na vrslo kinttičev, kako se pogrezajo v blat« in vodo in brazdajo za zlatniki, zraven pa preklinjajo, da se ogenj dela. Na leseno streho pa se je neprestano vsipal dež kakor iz škala Kulturni obzornik Dokumenti slovenske politične miselnosti po vojni I, 1866. 1. Važnost Bonečije za druge in za Slovence Januarja meseca leta 1861. je bila napisana v Heidelbergu velezanitiuva razprava z naslovom: »Nemčija, Avstrija in Benelke«. Napisal jo je politični mislec, vseučilišiki profesor Julij Frobel. V nji je dokazoval neprecenljivo vrednost Benečije zn '-ar;H«t in obstoj Avstrije in Velike Nemčiie. Po izgubi Lombardije leta 1859. se je namreč od francoske strani sprožila misel, naj bi Avstrija sv.ije bei.eško ozemlje prodala, da bi tako dobila mlada Italija svojo naravno narodno zaokrožitev. Razprava je še danes kaj zanimiva in poučna, ktr priča o bistroumnosti nemškega pisca veliko-nemškega kova, ki je hotel, naj ee Avstrija ohrani in ž ri,o vsa »nemška posest«, h kateri je računal seveda iudi posest Benečije, češ, da je ključ do vse nemške posesti — ob Adriji in <: src Inj' 5Y-ropi. ko brani hkratu tudi nemško pozicijo ob j Renu.'»Posesl Benečije je za Avstrijo ln ž njo vred i tuai za Nemčijo osnovni pogoj vojaške varnosti in | političnega razvoja.« To trditev dokazuje na te- ; melju sodobnih vojaških, strokovnih glasov, češ: 0 vojaški pr in*»:nhnoeti benečanskega Ird ijavekega četverokota ne le za Avstrijo, nego tudi za Nemčijo, ali celo — če bi bil komu ljubši ta izraz — za Pru-eljo in za Evropo sploh, so se čuli zelo razsodni glasovi ne samo v Avstriji, nego tudi v Prusiji in v drugih krajih Nemčije, v Angliji in celo v eami Franciji. Vsi ©e strinjajo v tem, da bi Avstrija mo sebe moralično onemogočila, Nemčija pa se izpostavila zaemehu sveta, če nc bi obe skupaj napeli vseh svojih sil, snmo da b| si ohranili to neprecenljivo strateSko in kulturnogeografsko postojanko.« Priča za to mu je tudi francoski general Niell, ki je po voiski leta 1859. naglasi!, da ie trdnjavski beneški četvorokol ključ nele do Avslri- i je, nego tudi do Nemčije in do vlade nad obema obala/ma Adrije — nad italijansko in dalmatinsko. Po Niellovem mnenju bi bila Nemčija, če bi izgubila to postojanko, odrezana od jadranskega morja. Zato ni niti misliti, da bi Avstrija Benečijo prodala. Druga priča mu je Anglež, ki je v strokovnem listu Army and Navy Gazette 1. in 29. decembra 1860 povedal podobno sodbo, da bi izguba Benečije pomenila za Avstrijo toliko kot izgubo Trsla, Reke in Dalmacije, Nemčijo pa bi popolnoma odrezala od Adrije. Nauki, po katerih se Benetke zahtevajo za Italijo, veljajo, po izvajanju tega Angleža, tudi za nasprotno istrsko in hrvatsko-dalmatiiisko obal. Kaj bi koristilo Avstriji in Nemčiji, 6e bi prišlo tu do spopada med Italijani, Madjari in Jugoslovana, ko pa vsi ti proglašajo zase in proti Nemčiji načelo narodnosti? Sila, ki vidi svojo koris! v tem, da Avstrija zgubi Benetke, ima isto korist pri leni, da cesarstvo zgubi tudi svojo vzhodno jadransko obalo, pa najsi bi morala pate.ni poravnavati nastali prepir med imenovanimi narodnostmi s svojo vzvišeno besedo. Da bi pri tem ta sila razpolagala tudi s koscem nemške zvezne zemlje, je brez pomena. Zakaj tu se obrača princip v svojem izvajanju proti Nemčiji enako kot proti Avstriji. Ako bi Nemčija pripustila, da bi Avstrija zgubila Benečijo, bil bi učinek nemškega nastopa tu že kaj dvomljiv: če pa bi jo izgubila kljub obrambni pomoči Nemčije, bi o nemškem ugovoru sploh ne bilo nikakega govora več. Še zanimivejše za nas pa je izvajanje ve'iVo-pruekega Nemca, ki je s strokovnim vojaSkim in političnim znanjem razložil razborile svojo misli o pomenu Benečije v posebni brošuri (Der Besilz Venetiens u. d. Bedeulung des Neu-Itatienischen Reiches, Berlin 1801). Tudi on nagla-ša, da je v prvi vpsli avstrijska korist, da ostane Benečija v posesti Avstrije, toda dalekovidni molrilec lega vprašanja vidi še več: vidi nemško in svetovno korist. Zakaj tudi Italijani sani I, piše, kakor ludi pristaši slovansko-nr.idjarsko-rumunske podonavske države, ki bi se morda dvignila iz razvalin razbile Avstrije, se bodo nekoč še bridko pritoževali, da ni ostala Benečija v avstrijskih in s tem v nemških rokah če hi rnkoč nu obeli straneh Adriio in od Trsta do izliva Donave prevladovala francoska vo- lja ter bi se pričela ruska volja lam, kjer bi jeniala francoska. Odtrganje Benečije od Avstr je hi bilo prvi korak v tako stanje. Beneški trdnjavski čelve-rokot tvori vrata, skozi katera mora izven Nemčije % iti vsaka vojska, prodirajoča iz Francije proti sipod-uji Donavi in na balkanski polotok. Dokler ima Avstrija ključe teh vrat v svojih rokah in ee Francija ne more prebiti skozi notranjost Nemčije, da se francoska vojaka le po morju prevesti ua bojno polje na Ogrskem in v evropski Turčiji. Vse te sodbe imajo svojo zgodovinsko vrednost, čimbolj jih je potrdil ali zavrnil zgodovinski evropski potek, ki ga danes, 16 let po sve'ovni vojni, lahko stvarno ocenjuje vsakdo ob dejanskem stanju političnih evropskih vprašanj najnovejših dni. Zgodovinski razvoj do današnjih dni je potrdil popolnoma le zelo resne sodbe o pcmienu j »Benečije'' za Avstrijo, Nemčijo, kakor tudi za vso — Evropo! Za vedno? Ali je Hitlerjeva Nemčija zadnja postaja razvoja ali le predzadnja stooinja? j Je najnovejše francosko-italijansko prijateljstvo ln t garancijski pakt "nedotakljivosti Avstrije res jamstvo proti »združitvi« z Nemčijo in s tem proti posesti — Trsta? Dvomimo! Zato je Frtfbelova razprava silno poučna za vsakogar, ki se hoče poučili o presoji novega političnega potmlaja, nastalega tisti hip, ko je Btetnark v aprilu 1860 sklenil z I tali k) svojo zavezniško po- j goibo proti Avstriji, ki jc takoj nato v mahi skvila i v svojo obrambno zvezo z Napoleonom III. Prrsija ' z Bismarkom na čelu je torej pel lel po Frobelovi rarpravi sama pričela na svoj način reševati osnovno vprašanje na škodo Nemcev, ko je po Ireljem juliin ISfif, drugače odločila vprašanje, ka' or ga jo gledal Friihel in ž njim vsi. ki so pravilno ocenjevali zmagoslavno pot »narodnostnega vprašanja« po Evropi, ki je radi njega imela rešili toliko t»k:h Večjih in manjših vprašani izza leta 1818., zlasti pa od tedaj, ko se je pričela Avstrija s franco-kim pritiskom umikati na italijanski fronti lela 18">0. Bismarcikova politika je dosegla v svojih posledicah prav to, kar je Frohel označil z besedami: »To pa, kar si pamelni lludie np morejo mi- , sliti, je nnniška in pruska politika, ki bi gradila i svojo moč na poginu ali vsaj nadaljnji os'abitvi Avstrije 7.n oznnčbn !flk° nnPtikiv čn bi in rrva katero stran izvajala, bi imel jezik le dvoje izra- i zov na izbiro, da je nora ali popolnoma nesramna. Kaikšni dogodki in svelovni položaji bi se moral! razviti po uničenju avstrijskega državnega telesa, naj nudi etika, ki si jo more naslikati nemški rodoljub za lastno muko v mračni uri, ki pa njenih popdinib črt in barv noče svelu pokazati. Eno pa drži: enotna moč in veličina Nemčije bi na tem potu ne bila ustanovljena. Razdvojenost med Avstrijo in Prusijo bi sc ponovila v izpremenjeni obliki kot razdvojenost med južno in severno Nemčijo. Raziie lil hi so narod sam v duhu in v srcu, ako nc bi nastopile so vse hujšo poslodice. Na vzhodu bi se proti nam dvignile novo silo. V najsrečnejšem slučaju bi nastala p« francoski podpori in sodelovanju, bre« katerega bi se radi Rusije ta reč ne dala misliti, ob Donavi in Adriji slovansko-niadjarska- ru mlinska država, ki hi — bodisi radi svojega po Stanka in raznih prilik kakor tudi v svoji neizogibni lastnosti francoske vazalne države —- moral« biti protivnik Nemčije. Nemčija bi bila po nji in ^ spopadu z Ilalijo odrezana od črnega morja iu Adrije, bila bi torej potisnjena stran oaiv od leta 1869. sem x vedno hujšim strahom, zlasti Skrivnost smuči Kurenčkuva Neška ma tud beseda Sneg... Počasi sem stopal.po globeli, ogledujoč strme vzpetine gora in razsekanih prelazov. Povsod sneg, od vsepovsod bleščijo beli kristali, ki dajejo stvarstvu domače, a hkrati tako mogočno, nedosegljivo veličasivo. Sneg ječi pod mojimi stopinjami. Cuvstvo popolne sproščenosti v/.drhti v meni ob slehernem pogledu na raztresene krivulje cesta, po katerih drsijo smuči stoterih. Cujem vrisk in petje, ki od časa de časa jekne od pobočij ter se razbije ob mrzlem skalovju. Vpliv te žive, svobodne narave rojeva v meni silo, ki me žene dalje, ko da bi njena moč rasla ob vsakem novem vrisku, me poganjala v razgaljeno naročje te čiste matere smučarjev, da ne zamudim njenega mrzlega poljuba. Kakor človek, ki se mu je prvič razodela vrednost zimskega življenja, ki je s tem novim spoznanjem za veliko obogatel, sem s toplini čuvstvom dognanja dospel k Andreju. Ko mi je krepko stisnil roko ter mi pogledal v oči, se je nasmehnil: »Ej, izgledaš mi nemiren. Bog ne daj, da bi se ti spet mudilo. Ostani, s teboj rad govorim.« Prikimal sem. Molče sva obstala zunaj. Andrej je gledal v hrib pred seboj, po katerem se vije cesta, bela in gladka. Nad nama leži ovinek Včasih se dvigne na njem oblak belega prahu in že zdrvc sklonjena telesa smučarjev naprej. Nekateri na ovinku obstanejo ter pomahajo z roko: »Hola, Andrej! Dobro gre, dobro!« To je pozdrav Andreju. On dvigne roko in se smehlja Saj skoraj vsakega pozna in kdo ne pozna njega, kateri ne prezre niti žile v smučeh, če izgleda sumljivo. To je Andrej. Še nekoliko trenotkov je zrl za njimi, potem pa se je okrenil k meni. »Ti naši fantje! Kar vesel sem J h.« je rekel ter me prijel pod pazduho. »Pojdi, po-azal ti bom nekaj novega.« Sledil sem. Vstopila sva v svetlo, prostorno delavnico. Začudil sem se Krog in krog same smuči vseh velikosti. In vzdolž dolge stene so na mizah ležale po ene. Nad vsako se je sklanjal delavec ter z resnim obrazom gladil, meril ali rezal. Ko sem jih nekoliko časa opazoval, se mi je zazdela njih za-topljenost v delo tako velika in skrbna, kakor mate. rina, kadar se sklanja nad svojim otrokom. Andrej se je sklonil k meni. »Vidiš, vsak ima svoje delo in vsak je zanj strokovnjak. Pojdi z menoj!« Glušeče ropotanje strojev je glušilo stopinje in glas. Varno me je peljal do zadnjega dela strojarne m obstala sva pred pravo zbirko izbranega lesa. Vsak kos je bil pripravljen za smuči v obliki grobo očiščenih desak. »Poglej,« je zakričal meni na uho, a ga je bilo komaj čuti. »To je les, ki so si ea izbrali naročniki; vse zdravo in močno. Brez krhkih žil je in brez grč. To je važno. Vsak smučar, najsibo začetnik ali «kavelj», lahko izbere kvaliteto že v lesu.« Vzel je eno izmed desak, jo položil na model spodnje oblike smuči ter vse skupaj potisnil skozi stroj. »Tako. Sedaj ji je zgornja linija že dana, a zdaj ...« Z neverjetno naglico pri uporabi drugega stroja je imel v grobem smučko že izoblikovano Pritegnil me je do stene in odprl velika vrata. Trušč strojev je nekoliko oslabel. Razgledal sem se. Med stropom in tlom prostranega, kamenitega izseka je visel ogromen kotel. Andrej se je nasmehnil moji začudenosti: »To je parilnica, kjer se kuhajo smuči.« Odprl je majhna vrata v kotlu. Val vrele pare je bušil ven, da sem plašno odskočil. »Sedaj je dobro, pridi bliže,« jc rekel ter zavrtel velik vijak šele sedaj sem opazil skozi vrtinec pare velik valjar s prečkami in mnogimi oddelki. Vsi so bili polni še ravnih smuči Ko sem iz radovednosti hotel šteti, so se vratica s treskom zaprla. »Si videl?« se je smejal. »Tu notri se dodobra prekuhajo v sami pari, da postanejo popolnoma mehke. Potem jih privijemo v modele in že mora o v sušilnico. To je najbolj važno opravilo pri izdelavi smučk, ker mora biti par popolnoma enak v krivini in ploščinski obliki...« »Nekateri izdelovalci jih pa krivijo nad o prijem ali pa v vreli vodi. Kaj misliš o tem?« sem mu segel v besedo. »Ta meloda je stara,« je zamahnil z roso, oapi-rajoč vrata v sušilnico. »Ce se smučka krivi nad ognjem, se vsekakor potrgajo nekatere žile, čeprav nevidno, katerih f>okvara se opazi šele pozneje v cepljenju prednjih krivin. Krivljenje v vreli vodi pa ima to slabo lastnost, da se vse staničie lesa prepoji z vodo, kar pa povzroča neenakomerno krivljenje, ker izcejajoča se voda ovira upogiba j oče se žile | tako, da ostanejo v dani obliki v preveč napetem stanju. Pri tem tipi les. Pri udarjanju vode se trgajo j tudi vse nežne žile, kakršnih je zdrav les ves poln. Pri moji metodi pa vse te nepravilnosti odpadejo. Staniče lesa, kuhanega v pari, ostanejo vode popolnoma prazne. Bistvo lesa ostane tako rekoč nedotaknjeno in poleg tega se pod vplivom vlažne vročine tako zmehča, da mu lahko damo poljubno obliko, ne da bi se pri tem kaj poškodoval.« Pokazal je z roko po sušilnici, kjer so stali modeli z že privitimi smučmi. »Tu ostanejo toliko časa, da se v že oblikovanem stanju posušijo. Potem jih sprejme v delo drug oddelek, kjer se izgotovijo zadnje potankosti.« »Kaj pa v primeru, da je sneg zelo moker? Smuči se vsekakor napojijo z vodo, in če v takem stanju pomrznejo, postanejo krhke ter se lomijo?« sem ga vprašal malce ironično, ko sva stopila v do-vrševalni oddelek. Ko se je ozrl vame, sem opazil v njegovih očeh razigran lesk. Popeljal me je k mizi, odkoder je za-udarjal neprijeten, dušeč smrad. Oba sva začela po-kašljevati. Delavec je pomakal čopič v kadečo se, sluznato zmes ter jo prenašal na smuči. »Vidiš,« je mahal Andrej, »to je pa zdravilo proti zmrzevanju smuči. Ko se enkrat ta zmes vpije v les. ni za vodo nič več prostora. Ej, mi se ne damo ugnati!« »Kakšna zmes neki je?« sem postal radoveden. Med glasnim smehom me jc potegnil proč in rekel tiho: »Veš, nisem Američan in tudi njihove reklame sovražim. Zato mi ne zameri, če o svoji zmesi molčim.« S tem odgovorom mi je dal mnogo slutiti. Čutil sem, da mi je marsikaj prikril, in sicer najfiomemb-nejše točke svoje metode. Zato sem sklenil z zvijačo izvedeti kaj več. »Kako sodiš o amerikanskih in norveških smučeh?« sem vprašal »Zelo so cenjene.« Andreju se je obraz čudno raztegnil. »Takšni smo pač. Kar je tujega, nam je ljubše in boljše,« je vzdihnil. »Mocoče sodim napačno. Toda na žalost imam preveč izkustva o tem, da bi ne bil tega mnenja. Če je sploh kdo prost tega predsodka, so ga gotovo naši najboljši smučarji. Sem poglej...« Iz omare je vzel štiri zlomljene prednje krivine ter mi jih pokazal: »Vidiš, ta dva odloinliena kosa sta inozemsko delo, ki ni vzdržalo ne neimu, ne Jakopiču, čeprav prvemu niso služile niti dva meseca. A ta druga dva sta naše delo. s katerim sta dosegla naš Praček in Novšak rekorde. Toda ne misli, da imam namen svoje delo hvaliti. Ne. samo vesel sem uspehov naših iantov.« Smehljaj, ki mu ie med pripovedovanjem izsrinil raz obraz, mu ie zdaj s še večjo toploto razgalil zadovoljstvo. Njegovi prsti so nežno drseli po krivinah, ko jih je polagal nazaj; še v meni se je nekaj toplo zgenilo. »Ali izdelujete vse smuči z robniki?« sem pa vprašal, ko sva stopala proti križnemu stojalu, polnem izgotovljenih smuči. »Po želji skoraj vse.« »Ali ne izgubi s tem prednja krivina prožnost?« »Ne,« se je nasmehnil moji radovednosti, »ker z jeklom robimo samo do prednjih krivin, konico in krivino samo pa s trdim gumijem. S tem se kakovost smuči ne zmanjša, pač pa jim je dana še večja prožnost in odpornost.« »Toda,« sem se čudil, »kako morete spričo dragih natančnosti in produktivne vrednosti sploh konkurirati?« »Delo se samo hvali, to je vse. Drugič: nam ne gre za dobiček. Vesel sem, da morem usireči našim fantom, da glede «dilc» ne bi zaostajali za inozemskimi tovariši. Končno sem pa tako tesno navezan na sr>ort — s smučmi sem rastel — da mi je ves ta trud kar drugo življenje.« »Ali delate po naročilih?« »Komaj sproti zmagujemo. Nikoli pa ne hit'mo površno z delom, ker mi hočemo doseči le uspeh.« »Imate samo domače odjemavce?« »Od vsepovsod. Belgrad, Sarajevo, Zagreb, Split in celo iz Trsta.« V tem se je zunaj oglasila hupa avtomobila. Odšla sva ven. Poln voz izletnikov se je ustavil pred vrati. Smuči so štrlele iz avtomobila v zrak nalik ježevim konicam. »Halo!... Herr Meister!« je kričalo več glasov hkrati nad Andrejem, ko jim je stiskal roke. »Wir sind schon vvieder da!« »Willkommen, meine Herren!« je hitel Andrej, ves vesel nenadnega obiska. Med občim truščem sem stisnil Andreju roko in odšel. Celo pot sem moral misliti na življenje, ki ga osrečuje s čuvstvi, kakršnih nesportnik ne pozna. Vendar sem si kljub njegovi odkritosrčnosti in ustrežljivosti venomer zagotavljal, da mi le ni vsega povedal. Vem, da je za njegovim izrazitim čelom polno misli, ki so se rodile samo za izpopolni-tev smuči. Le koliko življenja je že položil vanje! Kdo bi vedel... pa tiste dni, ko se je pričela odločevati usoda monarhije. Pogledati nam je, kako eo presojali svoj položaj in svoj lastni — slovenski problem kot mejaši ^Italije v okviru Avstrije. Saj jih je obmejni položaj sam po 6ebi silil k izredni občutljivosti ki skrbi pred — bodočnostjo, ki so jo kot majhen ,. narod mogli videti zagotovljeno tedaj edinole v močni, pravično urejeni avstrijski monarhiji. 2,-vto se ni prav nič čuditi, oe eo v izirednem svojem položaju stavili ves 6voj up na uvidevnost avstritakih vodilnih krogov, zlasti ob tako žalostnih dejstvih notranje in zunanje politike, kakor jih je odkrila zgubljena vojna. Značilen dokument te velike skrbi je med drugimi članki zlasti sledeča »Prošnja«, ki jo je objavil koroSki voditelj Slovencev, Andrej Elnsple-ler, v edinem tedanjem političnem slovenskem glasilu. V svojem celovškem »Slovencu« piše 15. avgusta na naslov slovenskih rodoljubov za pomoč v Skupni narodni obrambi onih krajev, ki so jih Italijani zasedli i.n pridobili šele na podlagi zloglasnega londonskega pakta (1915.) definitivno s podpisom »rapalske pogodbe« 1920, takole: »Talijanom raste od leta do let« bolj greben. Leta 1859. eo pograbili Lombardijo, leta 1866 Benečijo i.n še s to ni60 siti in zadovoljni, sdaj se jim sline cedijo še po Dalmaciji, Istri, po Trstu, po Goriškem in južnem Tirolskem. Taljani tirjajo te dežele naslanjaj« se na narodno pravilo, češ: te dežele eo talijanske, kajti po njih prebivajo Talija ni. Da se jnžno Tirolsko ne odtrga od severnega, nemškega Tirolskega, m to naj »krbe tiro'ski Nemci in dunajska vlada. Kakor časniki pišeio in tudi tirolsko ljudstvo govori, pripravljeni si vsi prebivalci — od otroka do starčka, od deklice do »tare babice — vsi od konca do kraja so priprav-lleni vzdigniti ee zoj>er Talijane, ako bi volie bili, •taro tirolsko deželo pretrgati. Tu bode prava črna in kr"ava vojska do poslednjega moža. ako T»1 i jan I ne dajo miru Za južno Tirolsko se ne bojimo, porok so nam tirolski junaki. Malo skrbi nam dela tudi Dalmacija, ktern je bistveni in obstojni del trojedine kriljevine I)a ta kraljevina ostane cela. zalo bojo skrheli južni naši Slovani, pa visoka vlada na Dunaju. Pa po tfm, kar so Talijani pri Visu skupili gotovo ne bojo ti upali, pršite svoje no Dalmaciji s lega ti: Groztje ni zrelo, rekla je zvita lisica, ki do njega ni mogla! Nob^oen pameten človek tudi ne more lapopasti, kako in zakaj hočejo Talijani pritisniti novej talijanskej kraljevini našo etaroslavno Dalmacijo. Jugoslovanski bratje jih bojo že nabrusili ter jim pokazali, kaj je pravica in resnica: Dalmacija je slovanska in ostane slovanska! Ostane nam torej še govor o Istri, Trstu in o Goriškem, in ravno te dežele nas Slovence tičejo do živega, kajti one spadajo k notranje avstrijan-skej caupini, ktera bo obsegala ravno imenovane dežele pa Štajersko, Koroško in Kranjsko. Čas je torej in živa potreba, da 6e preiskuje in dokaže, ali iimajo Italijani pravico do teh dežel. Talijani tirjajo te dežele na podlagi narodnega pravila. Oni pravijo: Te dežele so talijanske, torej spadajo po narodnem pravilu k talijanskej kraljevini. Poglejmo torej in preiakujmo, aLi eo te dežele: Istra, Primorska in Goriška res talijanske? Mi Slovenci trdimo ravno nasprotno, namreč, da so te dežele po silne,j večini ondotniih prebivalcev slovenske. Vlada sa.rma je naj>čno to muho, da so te dežele talijanske, Talijanom v glavo vtaknila; ona sama je tam širila talijanski- duh in tal i jamsko idejo. Uradnije je napravila talijanske in šole talijanske, iz talijanske moke si je vlada spekla kTuh, kteri ji menda zdaj ne diši! Slovanov po teh deželah pa ni videla in spoznala — zdaj j>a morajo ti zaničevani Slovani braniti in pomagati, da te dežele ne gredo nam v zgubo. Da hi visoka vlada spoznala t« svoje obiskovanje in kaj jej služi v srečo in slavo! Pustite torej potalijančevanje iin spoprimite ee narodne ravnopravnosti t Mi trdimo, da so večkrat Imenovane dežele slovanske. Od Istre in tržaškega — to lehko in natanko dokažemo — imamo dosti starih pripomočkov pri roci; zastran Goriškega pa prosimo, naj nam kak slovenski rodoljub pod ramo seže. "'.iti-stikn zastiran narodnosti sestavi in nam pošrlje, da jo v »Slovencu? razelasimo.« Tako Andrej Einspieler. So pa še bolj zanimivi dokumenti! Pridobivajte novih naročnikovi Nak, kej tacga m pa še ni pršlu naprej u celem mojem žeulejn, kokr m je pršlu un tork zvečer, ke nas je elektrika tku nagraužn putegnila. — Jejdeta, če b mogla jest prec tist večer, ke se je tu zgudl, pridet du »Slu-venca«, tu b jh slišala tista gespoda, ke elektrika kumandera. Tku b jh pa ufluhtala, de b soj žiu dan na puza-bil name in na moje besede. Pa kua tu nuca, ke je pa tku tešku pridet du »Sluvenca« Pu šternajst dni moiin čakai, ue pridem na vrsta. Pa še tu ni gvišn, kokr veste. Tu utakne ta al pa un soje prste umes, pa morm očeš-nočeš spet čakat šternajst dni, de pridem du besede. Clouk more mt že precej pmrplejna, de preutse use tu. Kokr ga morja mt tist, ke maja u zimskem čas iz mestnem suejalnem uradain za upraut. No, zdej me je že mal jeza menila. Tih pa use. glih na bom. Nak! Taka reč se na puzab tku hmal. Se du tožbe zna pridet, če na bo drgač. Boma vidi. Kene, tu je blu mende osmga unga mesca, ke mama tud uradnške bulše puluvice še neki drubiža pud paucam, de s lohka kej bulšga prvošma. Seve-de ne use, ampak saj tiste, ke nimaja nč utrok. Ce jh pa že maja pr hiš, pa de saj nimaja kašne dr-žaune službe. Vite, tist dan zjutri sva se pr Iruštke z mojem možam zmenila, de nej za kusiu kar sam kufe pršti-mam, de u lohka kar hitr pukosu, ke mora jt, preden gre pupoune u kancelarijo, soj švogern dol u Moste vošt. ke je dons nen ro stn dan. »Zvečer,« je reku, »pa nared ena vornk večerja. Ta nar bi m uš pa še ustregla, če nardiš ena lajn kašca z ucvirkem zabelena. Pa ene par kisleh kumare zraun. Sej tu maš tud ti rada, kokr vem. Sej maš še kej kumare u gflaš, ke s jh jesen ulužila. Kumarce tud apetit delaja.« »Kokr želiš. Name se ni treba uzirat. Jest use jem, kedr sm lačna.« »Vite, tku sva se tist juter z možam zmenila. I Jest sm mu še naručila, de se more zvečer ahtat dam, ke kašca bo punkt ub pol osmeh lertik j Moj mož se je že prec zjutri pr frustke začeu ublizvat, ke je kufe piu zraun pa na kašca mislu. Astn, jest hmal preke večer kašca prstaum in ke je bla sedem ura preč, še dve pesti ucverku not stresem, de se bo lohka du pol osmeh, ke pride mož dam, use fajn pretenstal. Glih, ke sm še ene par pulenčku u šporhert na vogn nalužila, sm ola pa kar naenkat, kokr de b mignu, u teme. Na, kua u pa zdej, sm s mislela in letela hitr pu štengah h susede pugledat, če je tud tam elektrika udpuvedala, al mam sam jest taka smola. Ke prletim na cesta, pa videm, de je pu cel Iblan tku tema, kokr u kozjem rog. Ke se spounem, de mam kašca na vopnf Him hiter naza; nu štengah in se zaletim z glava u bangar, de sm več zvejzd vidle s tre, ucnu, kokr »_ ,in vid s ia nar bulšem rešpetlinam. Kokr se bližam z billo na čel kuhn, pa že zaduham, de se m je kašca prsmudila In tku tešku prčakvana večerja je bla fuč. H sreč je pršou tekat moj mož dam, de m je dajau mrzle ubkladke na glava, namest, de b se s kašca trahterala. Pa radia tud ni blu nč Tu je še dobr, de nama je tku pu trebuh krulil, de nisva radia prou nč pugrešala. Amjwk še list večer sm s naprej uzela, de um tožba ulužila, prveč zatu, de se m boja puvrnil stroški, kulker me je kašca ku. štala in pa ucvirki. drupeč bom pa tud za bulečine precei pugervala Sej sm bla taka, de nism bla za med Idi. Sam tu je hudiman, ke zdej na vem, kerga b tužila. U Velejn se zguvarjaja, de sa ga Iblančani puhlimi, ke se na elekirika nč na zastooja. Iblančani pa spet trdja. de sa bi brihtn, saj kar se elektrike am tiče kokr pa Vele nčani. No, sčasama se bo že vidi, kuku je s to rečjo. Zdej pa nekar na zamerte, de šele dons prne-sem ta električna pulumija na talar Sej sm že enkat tla use skp pestit u štih. Ampak, ked^r se spounem na tista kašca z ucvirkem, pa začne use uret u men in ratam taka, ket lintvern. Pa u glau m začne tud še učaseh brenčat čeprou se m bu'a več na puzna. No, pa pučas b že na use puzabila Zdej, ke sm brala, de uja elektrika spet pudražl. me je pa spet prjel, de se use trese u men. Lepoi vas p'osm, a je tu kašna gespudarska pulitka? Jest mislem, če je slabš blagu, cnej more bt, ne pa glih narobe. Nej me le dražja gespudi ud elektrike, uja že vidi, kuku uja gor plačal. K. N. Sah Lista udeležencev moskovskega turnirja se je [»večala še za dva mojstra, in sicer Ragozina in Go-glidsea, ki je, kot znano, zmagal na turnirju v Tiilisu pred Kmochom, ni se pa udeležil turnir a za prvenstvo Rusije. Razen Goelidsea in Kahna ki je iz Moskve, so vsi ruski igralci iz Leningrada. 1 urnir ima dvajset udeležencev in bo trajal približno en mesec. Igrali bodo pojx>ldne in zvečer, in sicer štiri kola na šest dni. En dan je določen za prekinjene partije in en dan bo prost. Turnir bo zelo naporen za vse igralce, posebno |>a še za inozemske mojstre, ki se bodo morali boriti proti dvanajstim Rusom, katerih igre po večini ne pozna.o. Zato je pričakovati, da se bo pri končnem placementu vrinilo več ruskih mojstrov pred inozemske. Škoda, da ne igra na tem turnirju dr. Euvve, ki je bil tudi povabljen. Danes prinašamo s turnirja v Hastingsu njegovo partijo z Botvinikom, katerega je s precizno igro porazil. Botvinik—dr. Euwe 1. c2—c4, c7—c6; 2. e2—e4, d7—d5; 3. e4xd5, c6Xd5; 4. d2—d4 (ta pozicija je znana iz Caro-Kann obrambe), Sg8—s6; 5. Sbl—c3, SbS-c6; 6. Lcl—g5, e7—e6 (dXc4 se ni obneslo niti Flohru); 7. Sgl—f3 (proti Kmochu je igral Botvinik c4—c5 in prišel kmalu v dobljeno pozicijo), dXc4!; 8. LflXc4, Lf8 —e7; 9. 0—0, 0-0; 10. tal—cl, a7- a6; 11. Lc4— d3 (beli igra na napad na kraljevo kri'o), Sc6—b4; 12. Ld3—bi, h7—h6; 13. Lg5-e3, b7—b5; 14. Sf3 —e5, Lc8- b7; 15. Ddl- d2, 118—e8 (pretilo je Lx h6); 16 12—f4 (ta najsad je zelo riskanten, toda izgleda, da beli že nima izbire. Manever Lc4—d3—bi ni bil posrečen, ker je pritisk črnega lovca na g2 mnogo hujši kot belega na diagonali bi— h7. Botvinik je bil v otvoritvi nadigran), Sb4-d5 (črni obvlada preko polja d5 celo pozici o); 17. Sc3xd5, Dd8Xd5; 18. f4—15? (po tej potezi izgubi beli pešca in še točko e5, nakar je zanj partija seveda izgub, ljena), Le7—d6!; 19. I5Xe6. Te8Xe6; 20. Lb1-f5, Te6—e7: 21 T —•.*» 'v-t: ■. -u.:, ni več mogoče braniti, Ld6Xe5; 22. d4Xe5, Td5Xe5 23. LeJ—li, u,., i*. Lf4—d2, Ta8—e8; 26. b2—b3. Te7—e2; 27. 111-12, Sd5—f6; 28. Ld2-a5, Te2Xf2; 29. KglXI2, Sf6— e4+; 30. Kf2-fl, Se4—g5; 31. Lh3-d7. Te8- e7; 32. Ld7—15, Te7—e5; 33. Lf5-bl, Lb7—e4; 34. Lbl Xe4, SI6xe4; 35. Tel—c6, Te5-f5+; 36 Kll-el, Tf5—-f2; 37. a2-a4, TI2Xg2; 38. Tc6Xa6, b5Xa4; 39. b3Xa4, Tg2Xh2; 40. Ta6-a8+, Kg8-h7; 41 La5—b6, Th2—a2 (črni ima dva pešca več in edina ovira za zmago je še beli a-j>ešec. Dr Euvve na zelo poučen način izsili meniavo tega pešca za svojega h-pešca); 42. a4-a5, h6 h5!; 43. a5-a6. h5—h4; 44. a6-a7, h4-h3; 45. Lb6—gl, Se4-f6; 46. Kel —dl, Sf6—g4; 47. Ta8-e8, h3—h2!; 48. LglXh2, Ta2Xa7. Črni je dosegel svoj cilj in beli se je po par p>otezah vdal. Problem št, 6 Larsen Mat v treh potezah. UGANKE Rešitev hrižanice: S več niča Vodoravno: 1. uš, 3. era, 4. Lah, 5. Uri, 7. Pariz, 9. aroma, 10. Aleš, 11. Pan, 12. že, 13. ada-mit, 15. Ra, 16. Ivam, 18. ca., 19. Ela, 20. re, 22. Atene, 24. Evelina. 27. da, 28. Iva, 29. Omar, 30. Ada, 32. Ema, 33. očak, 34. ate, 35. Ob, 36. Lama, 38. Abo, 39. Ivo, 40. oliika, 42. Daruvar, 44. er, 45. meh, -tb. Foča, 48. Don, 49. delo, 49a. iver, 51. jezjk, 52. ujec, 53. ped, 54. ol, 55. Janez, 57. pa 58. as, 59. Ana. 61. os, 62. Marija. 64. in 65. aj, 66. Pazim, 67. Vis, 69. Kitaj. 70. pas, 72. iz, 73. Durer, 74. Po, 75. Nazarij, 76. kosilo, 78. korak, 81. met, 82. Dora, 83. Ig, 84. oder, 85. kan, 86. car, 87. vino, 89. sok, 90 gos, 91. Sem, 92. teran, 93. Banat, 94. skrivaiica. Navpično: 1. ura, 2. šah, 3. Elizabeta, 5. U.roš, 6. Rim, 7. Palada, 8. arena, 10. aparat, 12. Živa, 14. Mila, 17. Neva, 18. capa, 19. ena, 20. rima 21. enak, 23. Eda, 24. Eva, 25. loč, 26. ar, •28. ime, 31. Deziderij, 32. eta, 33. obok, 34. Amor, 35. Ooir, 37. Avar, 38. Alah, 40. oven, 41. Apollnarij, 43. umor, 46. Fez, 47. čok, 48. deca, 49 ded. 50. veja, 51. jez, 52. usad, 53. pes, 54. Osaka, 56. noj, 57. pazar, 58. aj. 60. novinar, 62. Matej. 63. in 65. os, 66. pirit, 68. Izak. 69. Kiiren, 70. Posavec, 71. solina, 73. Damask, 74. par, 76. kor, 77. ogon, 78. kosa, 79. Odon, 80. reka. 82. danna, 85. kos, 86. cev, 88. i.ra, 91. si, 92. ti. Demant 1. S 2 sto, 3. vrana. 4 koi rva. 5 ravnatelj, 6 tabf rnakelj, 8. ogn ev tost, 9 stoi alnik, 10. gra-d vo, 11. s ana, 12. oje 13. e. St.ra navada je žele/.na srajca. Stevilnica Ključ sod, Vič, rak en 1. Kos, olio, sod; 2. Vis Ivo. sol; 3. Sod, oče, ded; 4. Ded, Eva, dan; 5. Del, ena, dar. Crkovnica i. n. H UP H B H B i* • H m H j§§ H ■ ■ Wm ffljbj mUM ■ B H B H H i žSi H pip m B II B ■ H a b d e T Problem št. 5 je mat v treh potezah in je rešitev sledeča: 1. a7-a8S!, f5—14; 2. Sa8-b6!. Sreča dela prijatelje. Star prijatelj, staro vino. Starega vina in starih prijateljev se drži. i i||i !||l ★ 'IU v s iti> * ti' 3 * # ★ •Ih D iti' ★ 'ti' 'iti 4 'II' ★ 'll> O 'tu ★ 'ii> mi 5 •It* 'II' * 'II' A 'ii' * # ■H' Vstavi besede, ki pomenijo: 1. kdor hodi peš, diiaiH 2. del obl ke, ma igravec. 3 sad, si rodnik, 4. del telesa, nač n ino ilev, 5. m< kroti, zens-o ime. Srelnja črka ie zadnja črilPpodp6rno društvo na I. drl. realni gimnaziji v Ljubljani imn svoj redili občili zbor dne 15. t. m. ob 17.30 v zborvalnjci zavoda. 1 Občni zbor Hranilnega tn posojilnega konzorcija, kredit zadruge drž. uslužbencev v LJubljani, bo v po-nodeljok, U8. februarja ob 10.30 v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Zborovaini red je objav, ljen v uradniškem glasilu «Naš glas« St. 3 od 1. jan. 108T, ter je na vpogled z letnim prora&umom tudj v »adružnl 'pisarni, Gajeva ulica 9. 1 Nočno Službo imajo lekarne: danes: mr. Bakar-M«, Sv. Jakoba trg 9; mr. Eamor, Miklošičeva e. 20; uir Gartus, Moste; jutri: mr. SuSniik, Marijan trg 5; mr. Kuralt, Gosposveteka cesta 10; mr. Bohinec de*l.. Rimska cesta 31. Celie e Predavanje za mojstrske izpite bo v torek, dne 12 t. m. ob 10 v mali dvorani Obrtnega doma. c Skakalne tekme za prvenstvo Celja za mednarodno udeležilo, dne 10. t. m. zaradi slabih snežnih raamer odpadejo in se bodo vršile eno prihodnjih nedelj, o čemer bomo še pravočasno poročali. Dritifi hrail Kamnik. Krajevni odbor Rdečega kri »a Ima svoj redni občni zbor v nedeljo ob pol 10 dopoldne v dvorani gasilnega doma. , Izredni občni zbor SPD, podružnice v Radovljio, bo dne 38. februarja 1. 1. ob pol 7 zvečer v društvenem lokalu v radovljiški graS-ini z dnevnim redom: 1. Cita-nje zapisnika zadnjega obfnega zbora. 2. Odobritev pravil, sklenjenih na skupščini dne 16. decembra 1934. .1. Slučajnosti. LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI V ponedeljek, dne 11. t. m. ob 20 bo predaval g prof in primarH dr. Zalokar Alojz.ij v, dvorani Delavske zbornice o boju proti raku, bolezni, ki se vedno bolj širi. Vstop je vsakomur proet. Radio Jesenice Na Hrušici nad Jesenicami je umrl posestnik Matija Kobentar, p. d. Rogar, oče številne družine, ki se je vsikdar udejstvoval v katoliški pro-sveti, zlasti v domačem društvu na Hrušici. Zadela ga je kap že preteklo nedeljo in ni bilo upanja, da bi zopet okreval. Pokojni »e je zlasti trudil za prostovoljno gasilsko četo na Hrušici in ena njegovih velikih zaslug je tudi, da ima Hru-šica krasen gasilski dom, kakršnegu ni v bližini. Zelo ga je potrlo, ko mu je pred dvema letoma lahkomišljen mladenič ustrelil komaj 19 letno hčerko, katere ni mogel do svoje smrti pozabiti. Pokoj njegovi blagi duši, številnim domačini pa naše iskreno sožalje. Za Evharističen kongres v Ljubljani bo treba tudi rediteljev in sicer z Jesenic najmanj 15, če le mogoče pa več. Zglasijo naj se mladi možje in fantje, ki bodo kos precej težki nalogi. Priglasiti se je treba še danes, ker mora do srede tedna pripravljalni odbor v Ljubljani že imeti imena vseh v poštev prihajajočih rediteljev. »Aljaž« na Jesenicah bo danes popoldne zadnjikrat vprizoril priljubljeno opereto >Pri belein »onjičku«. TIVAR OBLEKE! Pf al Naročite se na glasilo slovenskih poslnšalcev naš, že nad G let izhajajoči tednik za radio-fonijo RADIO LJUBLJANA Aktualni članki, misli k sporedom, kronika dogodkov v domačem in tujem radiu, strokovne kritike, rubrika za film in gramofonske plošče, številne ilustracije, tehnični del, čez 20 strani sporedov. — Vsak redni naročnik ima zavarovan svoj aparat in je sam zavarovan za primer smrtne nezgode! — Ugankarski natečaj v vsaki številki, dobitki elektronke za aparat po izbiri. — Četrtletna na roenina 35 Din, polletna 70 Din, celoletna 140 Din, ena številka 3 Din. Zahtevajte brezplačno številko na ogled, pišite še danes upravi tednika »Radio Ljubljana«, Miklošičeva cesta 7, Ljubljana. Programi Radio Ljubljana i Nedelja, 10. februarja: 7.:«) Smernice banov.inskega načrta za pospeševanje kmetijstva (inž. Josip ZidanSok) 8.00 Kadar v planinah citre pojo (plošče) 8.20 i oro ila 8.30 Radijski orkester 9.00 Versko predavanje (ravnatelj Jožo Jagodic) 9 15 Prenos cerkvene glasbe Iz frančiškanske cerkve 9.45 Plošče 10.00 Pomoč jecljajočim (Vilko Mazl) 10.20 Lani sem se ženil (narodne na ploft ah) 10.40 I!rago Zupan poje z radijskim orkestrom, vmes radijski orkester 11.40 Mladinska ura (gospa Cirila Medvedova) 13 00 Cos. radijski orkester (|)o željah) 15.00 PloSče po željah 16.00 Operetna glnsba (sodelujeta gdč n a Igličeva in Jelačin s spremi.ievan.iem radijskega orkestra, vrne« koncert zbora koroških Sloveneev 19.3(1 Nacionalna ura: Bran-i-bor (dr. I. C. Oblak, prenos v Zagreb in Belgrad) 20.00 fas. Jedilni list. program za ponedeljek 20.10 Julij Beletto poje s spreinljevainjem radijskega orkestra, vmes radijski orkester 21.30 Čas, poročila 2150 Harmonika solo (Ivan Magister), vmes mandol.inlstični sekstel:. Ponedeljek, 11. februar ja: 12 00 Spomini na Joh. Stran, Osvojil srca vseh' braveev Cluesov »Belo-glavček«, zgodba o porednem vaškem paglavcu, ki bo vsakogar spomnila na lastna otroška leta, polna razposajenosti in veselja. Claes pripada Tinini o rman sovi pisateljski generaciji, odlikuje ga pa šc prav posebna vedrina, ki preveva vse njegove spise. Z »Belo<*lavfrko>m« si bo »Lju lska knjižnica«, k! je tncvl najbolj priljubljenimi zbirkami, še bolj utrdila svoj sloves. Naj bi ne bilo sloveti ke družine, ki se zaveda važnosti družinske knjižnice, naj bi ne bilo slovenskega človeka, ki ljubi lepo knjigo, ki ne bi bila naročena vsaj nn eno knjižnih zbirk Jugoslovanske knjigarne (Leposlovna knjižnica, Ljudska knjižnica, Domači pisatelji Kosnios). Mesečno plačevanje je tako rekoč malenkost. Čiovc.k ne ve. kako in kdaj, pa se mu nabere krasna knjižnica, ki mu je v ponos. Temu bo z veseljem pritrdil, kdor je vsa zadnja 4 leta reden naročnik ter knjižnih /birk Poleg tega je oprema knjig iz teh knjižnih zbirk brez dvoma med najlepšimi pri nas. za kur je založnica žela posebno priznanje tudi v inozemstvu. — O vsem potrebnem pouči prospekt. ki ga pošlje Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani zastonj na zahtevo. Učinkovito a nevarno Na Gorenjskem nekje je nekemu posestniku zmanjkalo v skladovnici, namenjeni za prodajo, vsak dan nekaj polon. Dasi je slutil, kdo bi bil uzmovič, vendar se je hotel o slutnji prepričati, toda na način, ki bi bil lahko usoden. Vzel je posebno lepo poleno in ga navrtal, v izdolbino na nasul smodnika, nakar je poleno zopet položil vrh klade tako, da je moralo priti nepoklicanemu uzmoviču prvo pod roke. Ko je tat videl, da Kmeta ni v bližini, je po svoji navadi prišel ter -»sunil« par dolgih polen, jih doma razžagal ler vtaknil v štedilnik. Učinek je bil grozen: počilo je, pokadilo se je, se usedalo in ropotalo. Ko se je prah in dim razkadil, ni bilo o štedilniku ne sluha ne duha, razneslo ga je. Tat nnjbrže ne bo šel nikdar ve? po drva. ki niso njegova last. V vinarni Briški nasproti glavneca kolodvora r palači Ornfike zopet odprto vsnk dan ludi ob nedeljah in praznikih od 5. do 24. ure. Vsem cenj. gostom se vljudno priporočam Briški V maiib oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petiina vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti *nomko. Gostilna Kromar Dolenjska cesta 5 - priredi vsako nedeljo klavir-1 ski koncert. (h) Prodajalka lneš. stroke, s 6 letno pra-k ;o pri istem podjetju — ž li nameščeinje. Vajena tudi nekoliko knjigovodstva. Ponudbe pod »Prodajalka« 1390 upr. »SI.«. Prodajalka tlobra moč, želi službo v trgovini mešanega blaga. Zmožna tudi gospodinj-s va. Ponudbe pod šifro > Poštena« št. 1302. (a) Fant priden in pošten, vajen vsakega dela, išče službo Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1307. (a) Obrtnica išče službo v trgovino ali k boljši družini za gospo dinio. Ponudbe: Meško, Polenšak 44, Moškanjci. Strojni ključavničar varilec, 18 let prakse, z elektrotehnično naobraz-bo, samostojen v polaganju transmisije, cevi, strojnih montaž in konstrukcij. išče primerno zaposlitev. — Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Varilec« št. 1334. (a) Trgovski pomočnik priden, pošten, trezen — želi premeniti službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 1330. (a) Ekonom in vrtnar sf.enjen, brez otrok, trezen. z 20 letno prakso v vseh panogah kmetijstva, tudi v hmelju in vrtnarstvu, išče službo kot ša-far, majer, viničar, vrtnar ali slično. — Dopise upravi -Slovenca« pod »Sama delava« 1326., (a) Slur"bo išče absolventinja trgovskega tečaja: poleg tega tudi šivilja Sprejme kakršnokoli mesto v trgovini ali pisarni. Obenem bi pomagala tudi v gospodinjstvu. Ponudbe upravi -Slovenca« pod Zmožna« 1285. Trgovska sotrudnica mlada, simpatična, bi rada spremenila službeno mesto. Vešča v manufak-turi, speceriji; šla bi najraje v Ljubljano, Celje ali Maribor. — Ponudbe pod »Takoj« št. 1369 upravi »Slovenca« Maribor, (a) Gospodinja kot »starejša«, verzirana v vseh gospodinjskih poslih, prvovrstna kuharica, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 1415._(a) Mesarski pomočnik z mojstrskim izpitom — vešč prekajevaiec — išče primerno službo. Pohud-be upravi »Slovenca* v Mariboru pod »Vesten« št. 1444._(a) Postrežnica starejša, poštena, zmožna tudi meščanske kuhe — išče službo za malo plačilo. Naslov v upravi Slovenca« pod št, 1451. Trgovski pomočnik izučen trgovine z meša nim blagom, dober pro dajalec, vešč slovenskega in nemškega jezika, vojaščine prost, dobi služ bo. Ponudbe, po možno sti s sliko, poslati ali se osebno predstaviti pri tvrdki Tomaž Kosec — trgovec, Ormož. (b) Zidarskega vajenca dobro izšolanega, inteli gentnega in močnega, ki ima starše v Ljubljani, sprejme gradbeno podjetje za izučitev špecijal-nega dela. Ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in starosti poslati upravi »Slovenca« pod značko »Za stalno« št. 1346. (b) Čevljarski pomočnik boljši, za zbita in šivana dela, dobi stalno službo. Pogačar, Kamnik. (b) Hlapca nekadilca, z dobrimi spri čevali - sprejmem. Ljubljana, Kariovška c. št. 4. Ženska oseba ki ima obrtno m osebno gostilniško pravico, poštena - se išče. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1399. Potnike ali zastopnike, seriozne, sposobne, iščemo v vseh občinah Jugoslaviji- za p a-siranje dovoljenih igralnih avtomatov na procentni ob-račua Za prevzem avtomata kot vzorec ie potrebno Din 6000— gotovine Za *sak postavljeni avto mat nudimo 10% provizije a od rednega inkasa zopei 10°/o. Možnost aslužka potnikov ali zastopnikov ie po spos< bnosti istih do Din 10 000"- mesečno. Ponudile je poslati pod štev 39523 na »Public tas« d. d., Zagreb, Ilica 9 Krojače samo prvovrstne, popolnoma izvežbane v dam-skih plaščih — sprejme Elite«, Prešernova ul. 7. Trgovski pomočnik mešan blaga, pošten in trezen ter marljiv, z 3-letno prakso, želi premeniti službo. Plača po dogovoru. Cenj. ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pošten. št. 874. (a) Starejša ženska z odraslo hčerko, se išče za gospodinjstvo na večje posestvo Pogoj: znanje nekaj nemščine in dobra priporočila, Dopise upravi »Slovenca« pod »G. K.« it. 1278. (b) Razpis Občina Koprivnik, srez Kočevje, razpisuje pogodbeno mesto občinskega delovodje. Mesečni prejemki 800 Din in doklade po § 57 uredbe 100 Din. Šolska izobrazba najmanj 4 razredi srednje šole ali njej enake strokovne šole. vešč tudi nemškega jezika. Varščina 5000 Din. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene s potrebnimi listinami po št. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občina Koprivnik, dne 1. februarja 1935. (b) Zastopnike v vseh krajih sreskih na-čelstev iščemo za prodajo novosti svetovnega slovesa z dovršenim uspehom. Stalen glaven in stranski zaslužek. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 1244. Prodajalko ki bi obenem tudi bila pomoč v gostilni, iščemo za manjšo špecerijsko trgovino. — Dopise prosim upravi »Slovenca« pod šifro »Poštena« št. 1375. Pomožno natakarico staro_ 18 do 24 let, ki zna igrati na harmoniko ali c'tre — takoj sprejmemo. Ponudbe s sliko upravi »Slovenca« št. 1349. (b) Prodajalko s kavcijo ki bi sama vodila trgovino, sprejmem za deželo. Oskrba v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju Čevljar, pomočnika zmožnega šivanih in pletenih del. takoj sprejmem. Franc Juvan, čevljar, Radomlje 25, pri Kamniku. Učenko sprejmemo v špecerijsko trgovino. Vsa oskrba pri starših. Izobrazba 3 mešč. šole. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 1280. (v) Učenca v trgovino z meš. blagom sprejmem. Ponudbe s prepisom zadnjega šolskega spričevala v upravo »Si.« pod »Hrana in stanovanje« št. 1392. (v) Kot vajenka (stara 16 let) želim vstopiti v kako gostilno ali kuhinjo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1323. (v) Učenec s primerno šolsko izobrazbo, pošten, agilen, ki ima res veselje do večje trgovine z mešanim blagom, se sprejme, Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Slovenjgradec« št. 1441. 45.000 Din posojila \ Trisobno stanovanje v gotovini - iščem za ta- solnčno, s kopalnico, pli-koj. Vknjižba na I. mesto nom, balkonom, v I. nad-ali zastavilo hranilne knji- stropiu vile na Mirju, ta-žice. Ponudbe upr. »SI.« I koj za Obrtno šolo, od-pod »Vknjižba« 1409. (d) dam z marcem ali aprilom. ' Ponudbe pod >1200« št. Vajenko za čevljarsko šteparico sprejme Alfonz Zarnik — modno čevljarstvo, Gaje-va 9. (v) Posojilo za nakup hiše s pekarno iščem — najraje od trgovca z moko. Ponudbe upravi »Slovenca« pod 300.000« št. 1354. (d) Stavbno podjetje vabi družabnika (-co) z manjšim kapitalom k sodelovanju. Ponudbe upr. (»Slov.« ipod šifro »Kapital« št. 1418. (d) Družabnika sprejme dobro vpeljana veletrgovina. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Rentabilnost 250« št. 1425. d Iščem kompanjona ki razpolaga vsaj s 30.000 Din, za umetni mlin na zelo prometnem kraju. — Dopise upravi »Slovenca« pod »Dober dobiček« št. 1309. (d) Posojila na vložne knjižice daie Slovenska banka. Liub-liana Krekov trg 10 Hranilne knjižice kupujemo, prodajamo ter izposlujemo posojila na iste najhitreje in najsolid- Gospodična srednjih let, z gotovino in pohištvom, želi poročiti drž. uslužbenca. Vdovci niso izključeni. Ponudbe pod značko »Zima« 1327. 1428 upravi »Slov.« Pritlično sobo in kabinet oddam z majem snažni, mirni stranki. Pripravno za mirno obrt. Informacije: Poljanska c. št. 33-1. (č) Enosobno stanovanje oddam s 15, februarjem. Vič 152, Cesta na Brdo. Solnčno sobo oddam stalnemu gospodu, eventuelno s hrano. Gruberjevo nabrežje 16. Primerno za upokojenca, (s) Dve sobici v bližini tovarne za klej in Sv. Križa oddam z ma jem samo rednemu plač niku. Poizve se: Restavracija Dev, M. Polje, pri kolodvoru. (s) M PRIČET EK 8 MARCA 60°/o POPUSTA I^VOŽN^NA NEMŠKIH VSA OBVESTILA TUDI ZA NAKUH REGlsTERMARK DAJEJO: ING G TttNNIES. LJUBLJANA. TYRŠEVA C 33, TELEFON 2762 ZVA NIČNI BIRO LAJPC1SK0G SAJMA, BEoGRAD, KNEZ MIHA J LOVA 33 POTOVALNE PISARNE »PUTNIK« Opremljeno sobo s souporabo kopalnice, sredini mesta, pri operi, takoj poceni oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1359. (s) 33 letna gospodična resna, s prihranki in službo, želi v svrho ženitve znanja z boljšim gospodom. — Ponudbe upravi -Slovenca« pod »Bodočnost« št. 1382. (ž) Vdovec ne|e. — Poslovni zavod z gostilno in trgovino, z d. d., Zagreb, Praška ul. večjim premoženjem (ka- 6/II. Tel. int. 38-38. (d) Posojilo 20.000 Din iščem na novo hišo. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prvo mesto« št. 1266. (d) Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Telefon 38-10 pitalom) išče sebi primerno gospo v starosti nad 50 let. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Ptuju pod št. 1348. (f) Opremljeno sobo oddam v Mariboru, Stolna 1. (s) Sobico lepo, prazno, oddam na Resljevi cesti 12/11, levo. rHfcv ii&i&r- .'■ • . - • f. . •-, Instruiram vse predmete nižje gimnazije po nizki ceni. Naslov v upr. »SI.« pod št. H10. (U) Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkiu-znih zadevah in vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. 'Ioni Strokovne knjigovodske revizije, sestava in apro-baciia bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: Lojze Zaje. Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18. Kako postaneš šofer? Ako se vpišeš v J Če-hovo šofer šolo na Tvr-ševi cesti 36 ki Ti pošlie na zahtevo prospekt za-lu| IŠČEJO: Dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami, najrajši s kopalnico — išče mirna stranka dveh oseb za majev termin. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točen plačnik«. (č) Družabnika ali finanserja, serioznega, /, na manj Din 300.000'— gotovine iščemo /a izdelavo in plasiran e nadvse rentabilnega, oblastveno dovoljenega igralnega avtomatu na orocenlni obračun Stoodstotna amortizacija vsake vloge tekom 6 mesecev Za vsako vlogo damo dvojno kritie. Ponudbe pod štev. 39523 na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9. Štiri- do petsobno stanovanje z vsemi pritiklinami, v bližini Tabora ali sv. Jožefa — se išče. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Za maj« št. 1357. (C) IŠČEJO: Valjčni mlin na stalni vodi, vzamem v najem. Položim tudi kavcijo. Ponudbe upravi »SI.« pod »Dobro idoče« 1385. (m) ODDAJO: Lokal s stanovanjem — poleg »Produkte«, Dunajska cesta — oddam. Poizve se: Figar, Vošnjakova 6. (n) Trgovina z mešanim blagom, v industrijskem kraju, dobro vpeljana, z mogočnostjo velikega razširjenja - se odda v najem Ponudbe pod »Najem trgovine« št. 1378 upravi »Slovenca«, n Poslovni lokali! V najem oddamo poslovne lokale, primerne tudi za večjo tvrdko ali engros trgovino, v prometni ulici Maribora. Za podrobne podatke se je obrniti na podružnico Liubljan. kre ditne banke v Mariboru. Enonadstropno hišo v zelo lepem kraju, pripravno za vsako obrt — prodam ali dam v najem. Pogačar, Kamnik 22. (p) Za 105.000 Din dvostanovanjska hiša, nova, s pritiklinami, 10 minut od tramvajske postaje v Vodmatu, pod ugodnimi pogoji takoj naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1240. (p) Ugodna prilika za nakup vinogradskega posestva, ležečega na Trški gori pri Novem mestu. Nad 4 % ha vinograda, 114 ha njiv, travnika, gozda in vrta, 2 hiši in gospodarsko poslopje ter pritikline. Dražba bo pri sreskem sodišču Novem mestu dne 18. II. 1935 ob 8'A v sobi št. 1 Cenjeno 242.606 Din, najmanjši ponudek 161.737.76 Din, kavcija 24.300 Din. Točnejša pojasnila na razpolago pri Mestni hranilnici ljubljanski v Ljubljani. (p) Posestvo hišo z gospodarskim po slopjem, sadni vrt, njive travniki in gozd — naprodaj pri farni cerkvi in šoli, 15 minut od železniške postaje in šole. M. Indihar, Vel. Poljane št. 41, Ortnek. (p) Dražba hotela Pension Šiller, ob morju, v Mejah-Split, s 60 sobami, popoln komfort sob, restavracije, kuhinje, senčnat park s plažo, je sod no določena za 20. februar 1935. Izklicna cena 2,214,000 Din. (p) Enodružinsko hišo z večjim vrtom, pri Dev. Mar. v Polju, oddam takoj v najem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1351. (n) Dvosobno stanovanje išče mirna, 3-članska družina. Točen plačniki Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Bežigrad« 1407. (c) Hiša z vrtom in njivo, tik cerkve, 1 uro od Celja, se odda. Naslov v podružnici »Slovenca« Celje. (n) Obrtni lokal (dve sobi) oddamo s prvim majem 1935 v Šelen-burgovi ulici. — Ponudbe pod »Lokal maj« št. 1461. r.pgfltE SLOVENCA _ ........„«111111111111111» Vložno knjižico Zadružne gospodar, banke z vlogo 15—20.000 Din kupim proti mesečnemu odplačilu po 1000 Din v gotovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »V gotovini« št. 1344. (d) Enosobno stanovanje snažno, s kabinetom, išče upokojenka za april. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1320. (c) Dvosobno stanovanje s kopalnico išče zakonski par brez otrok. Ponudbe s ceno upravi »Slovenca« pod Čisto« št. 1329. (cJ ODDAJO: Trisobno stanovanje v Tavčarjevi in štirisob-no v Slomškovi oddamo. Več pri kamnoseški Vodnik, Kolodvorska 34 (č) Hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske za 100 do 120.000 Din v polni vrednosti ku- _ , pim. Plačam do 3000 Din Dvosobno stanovanje i na mesec. Nudim varnost, j podpritlično, s pritiklina-| Ponudbe upravi »Sloven- mi, ceno oddam Prešer- Razno pohištvo zaradi preselitve ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1408, (š) Spalnice moderne, orehove korenine, pleskane v najnovejši orehovi imitaciji, in kuhinjske oprave — dobite najceneje pri Andlovic, Komenskega ul. 34. (š) ca« pod ..3000« št. 14.35,1 nova 20, Zelena jama. (č I sta št. 14. Razno pohištvo po,vsem nove spalnice, jedilnice in posamezne kose raznovrstnega novega pohištva - prodam po najugodnejših cenah (tudi na hranilne knjižice). — I. Mathian. tovarna pohištva Ljubljani, Tyrševa ce- Stavbne parcele primerne tudi za kai drugega, v bližini cerkve na Brezjah pri Radovljici, so zelo ugodno naprodaj. — Več izveste v gostilni Frelih, Brezje 71. (p) Enonadstropna hiša nova, v Slovenjgradcu, pripravna za vsako obrt, ugodno naprodaj. — Klobasa & Smolčnik, Slovenjgradec. (p) Prodam hišo pripravno za obrtnika, v Spodnjem Dupleku — za ugodno ceno. — Vprašati pri Avgustu Dvoršaku — Sp. Duplek, p. Vurberg. V Celju se proda hiša z zele-njadnim vrtom, na lepem prostoru, 10 minut od mesta, s 4 dvosobnimi stanovanji s stranskimi prostori, elektrika vpeljana, vodovod. — Cena 160.000 Din. Ponudbe naj se pošljejo na ABC, Zagreb, Ilica 31. (p) Mlin in žaga s posestvom, na prometnem kraju pri Šoštanju, blizu železniške postaje -ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 1379. (p) Srednje posestvo z vinogradom in sadonos-nikom kupim. Ponudbe s točnim opisom in navedbo plačilnih pogojev upravi »Slovenca« Maribor pod »Gotovina« 1297. (p) Njiva v izmeri 2841 m2, z grad benim materijalom, v bli žini postaje Zalog, naprodaj. Zalog 71. (p) Enonadstroona hiša z dvema lokaloma, sredi Ljubljane - naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1421, (p) Posestvo na Hruševem, srednie veliko, prodam. Cena nizka. Poizve se v Dravljah 163. Pozor kovači! Zaradi starosti naprodaj dobro vpsljana kovačnica na dobrem mestu v mestu s 35.000 prebivalci. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor št. 1342. Lepo hišo v letoviščarskem mestu prodam proti prevzemu dolga in preužitka brata in sestre. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1284. (p) Dobra stara gostilna v okolici Maribora zaradi družinskih razmer poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor, (p) Hišo z velikim vrtom v Celju prodam. — Celje, Dečkova cesta 14. (p) Posestvo okoli 10 johov rodovitne zemlje, z dobro idočim mlinom - prodam. - Ponudbe na Luka Kropeč, Sv. Peter med. selo, pošta Podplat. (p) Vilo v Celju novo, enonadstropno, šti-ristanovanjsko, s parketi, vodovodom, elektriko —-donaša letno 21.600 Din — prodam. Sprejmem tudi vložne knjižice. Ponudbe upravi »Slovenca« v Celju. (p) Zahvala Rodbina Ttirnšek-Brložnik iz Podvrha pri Braslov-čah, se iskreno zahvaljuje g. dr. Lovšinu Janezu, zdravniku v Bra-slovčah, za njegovo skrbno in požrtvovalno zdravljenje, s katerim je rešil življenje našemu gospodarju Konradu Turnšku, V oglasnem oddelku »Slovenca« dvignite sledeča pisma: Dijak 1088 Dober zaslužek 71 Dobro ohranjena 1227 Februar 908 Hipoteka 1212 Kavcija 10.000 Din 1213 Ljubljanska okolica 799 Poštenost 777 Priden 1214 Priprosta 1108 Redka prilika 325 Suho 832 Takoj denar 737 Vestna 891 Zanesljiva 1172 Zelo lepo 802 (iiipiiho Brstove plohe suhe, 60 do 80 mm debele, tudi v krajših merah, kupi nekaj m3 za takojšnjo dobavo v Kamnik — Remec & Comp. Zlato, srebro, platin po najvišjih dnevnih cenah Mariborska Afinerija zlata. Oroznuva ul. 8. Hišica sredi Kranja pripravna za obrtnika — naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovine 40.000« št. 1436. (p) Vilo novejšo, blizu kolodvora, v severnem delu mesta, prodam. Naslov v trgovini Bezlaj, Resljeva cesta 7. Majhno posestvo na ravnini, poslopje prenovljeno, prodam Rahne, Dol pri Ljubljani. (p) Kdor ima vlogo v Mestni ali Ljudski hranilnici, lahko prepiše na posestvo, ki je naDrodaj brez konkurence. Prostor za pekarijo Več se poizve v Prečni ulici 6. (p) U1UL Radione Super 4 cevni, najnovejši, ugodno prodam; tudi za knjižico Mestne hranilnice. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1403. (i) Omaro za knjige dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe sprejema iz prijaznosti uprava »Slovenca« v Mariboru pod značko »Omara«. (k) Motorno kolo ali majhen avto - kupim na hran. knjižico Pančur Jakob, Gosposvetska cesta 13, Ljubljana. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. V?ot5e velebank pod zaščito kupujemo in prodajamo najugodneje. -Vse informacije daje točno in hitro banka »Kos-mos«, Zagreb. Starčevi-čev trg 6._ (k) Entl šivalni stroj dob ro ohranjen, takoj kupim. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod Zmerna cena« št. 1381. (k) ' sa.iovt slno Parcelo 5 minut od tramvaja, v Št. Vidu, ob cesti, prodam. — Naslov v (š) I »Slovenca Štiricevni »Radione« Ingelen zvočnik, priključna anoda, akumulator — prodam za 1500 Din. — Kamnica t pri Mar!t-~f.. I Auto-mofor I ziato < rsoko poorauilo iamčim oismenn/ Pozor! Moderne tapetniške izdelke, kot couch zofe, oto-mane, modroce, si naj ceneje naročite pri tapet niku Josipu Pirnarju — Novo mesto (t) Žimo, mokro travo, motvoz vseh vrst, štran-ge, uzde, vrvi za perilo in druge vrvarske izdelke kupite najboljše in najceneje pri I. Andlovic, Mestni trg 9. (1) Ženini, črne suknje in obleke res poceni kupite pri PRESKERJU -Sv Petra c 14 (1) Pozor trsov d I Prodam 15.000 parov platnenih čevljev t gumi podplatom v sivi in beli b»rvi. - t ena istim je Din lr50 za par od štev 23 46. Iipod 100 parov jih ne prodajam. - Čevlji so solidno in lepo izdelani in je vsak par posebej zapakan v kartonu. Ivan Prešern tovarna čevljev \Cr ani Naprodaj: 6% Ljublj obligacije, sla-moreznica, spone (klanfe), prsna konjska oprema in vozne sanke. Streliška 33. Naprodaj zobata lesena triba, premer 2 m, in k nji pripadajoča železna, ter več drugih mlinskih potrebščin. Pire Franc, Hudo 15, p, Radomlje. (1) Zdrav, odbran krompir oddaja, dokler zaloga po 55 Din 100 kg vsako količino tvrdka A. VOLK. Ljubljana. Reslieva ccta št. 24 Pisalni stroj dobro ohranjen — poceni naprodaj Naslov v upravi »Slov.« P"d St. 1401. (1) Hud pes volčje pasme — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1321. (1) Ivrdka A. & C. SKaberne Ljubljana jnv'ja, da jemlje do pre-kl ca v račun zopet knji žice prvovrst' ih liub jari- skih denarnih zavodov (Mestna hr; minira. Ljud ska posojilnica, L ubijati-ska kred tna banka Kiuet- ska posojilnica.) Istočasno opozarja na svojo inventurno prodajo M* Neveste gospodinje - obrtniki ne zamudite ugodne prilike Zaradi izpraznitve zaloge odprodajam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd po znatno znižanih cenah Stanko Floriančič, železoma. Reslieva cesta št. 3 (poleg Zmajskega mostul Vhod skozi dvorišče V račun vzamem tudi hranilne kniižice Kmetske in Ljudske posojilnice ljubljanske. (II V Zage remseheidske, izberete tudi na kniižice najceneje pri »Jeklo«, Stari trg. — Zahetvajte ponudbel (1) Voz zapravljivček eleganten, prodam ali zamenjam za dolenjsko vino. Ačkun Valentin, Trbovlje_(!) Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljob1|ani se priporoča bledim io slabotnim osebam Premoti, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13, Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite najbolj ugodno pri Josipu Jankotu, urarju v Kamniku, na Šutni — nasproti farne cerkve (1) Šivalne stroje: Vesta, Kayser, Pfaff Gritzner, Nautnan in Rast-Gasser kupite najceneje pri stari do meči tvrdki M. R. PLEVEL v Preski pri Medvodah Oglejte si zalogo. Zah evajte ponudbe. Edino potom tvrdke Ljubljana, Medvedova ce sta 8, telefon 24-44 (poleg gor. kolodvora) najbolje kupite in prodate vse dobro ohranjene predmete, kakor: pohištvo šivalne stroje, kolesa in motorje, pisalne stroje glazbila, trgov, inventar orodje, dragocenosti in umetnine itd., itd. V prodajo sprejemamo vse vrste premičnin! Informacije brezplačno! Pisalne mize hrastove, orehovo spalnico, moderno, vezano (špe-rano), in češnjevo spalnico, navadno, ima poceni naprodaj Ignacij Vurnik mizarstvo, Vižmnrje št. 36 ir* , ril 01. v ju. m Vzorno sedlarstvo nudi siguren dohodek VOISKO DO UNIČENJA NA-POVBDUJE TVRDKA SHCLL ŠKODLJIVCEM KI PKETE OB-S i A N K U NAŠEGA SADJARSTVA. PO CELI DRŽAVI P R I R E | A SHELk NA SVOJE STROŠKE PREDA VANJA O M »DERvEMSAD-JARSTVU IN VARSTvU RASTLIN SHELL0" ZIMSKI RASTLINOBRAN JE UNVERZALNO, POPOLNOMA NEŠKODLilVO SREDSTVO, KI UN ČI R&ZME ŠKODL IVCE, NJIHOVA JAJČKA, GNEZDA IN LIČINKE ZAHTEVAJTE RREPLAČNO POUČNO KNJIŽICO IN NAVODILA PRI ANGLO.JUOOSLAVENSKO PETROLEJSKO D. D. BEOGRAD ZAGREB SAR4|EVO Drobilec v dobrem stanju, za kamenje, in mlin - ugodno naprodaj. Naslov v upr. Slov.« pod št. 1419. (I) Visoka kredenca (staronemški slog), lepa, z marmorno ploščo, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1355. (1) KROMPIR ..ONEIDA" gorenjski, priznano na bol ši debeli, ter rožn k d"bavijn samo vagonske množine Kmet js a n^rnina zaoruoa Kran Šivalni stroj pogrezliiv, popolnoma nov 2800, rabljen 1300 Din, čevljarski stroi (flachste-perar) nov, 2800 krojaški stroj 1600 Din — proda Hidi na hranilno knjižico Spodnještajerske in Mestne hranilnice v Mariboru — Ussar, Trubarjeva 9, Maribor. (1) VINA vseh vrst kupite naiugod ueie pri Centralni vinarni v Ljubljani. Cvetlični med zajamčeni, 10 kg 148 Din, 30 kg 360 Din, franko voz-■nina, razpošilja G. Drechs-ler, Tuzla. (1) Dve osemletni kobili za vse uporabni, prodam. Hleb, Zg. Sv. Kungota. (1) Jajca zdrava, presvetljena, štiri komade za 1 Din dobite v Javnih skladiščih, Tyr-ševa (Dunajska) cesta 33, pri tvrdki Fran Pogačnik. Oddaja se najmanj 50 komadov. Cvetlični med pitanec, iz lastnega čebelnjaka — prodaja po 9 Din na debelo Blaževac A., Piškarevci via Djako-vo._(1) Čebelni med trčen, najfinejši — netto 50 kg 500 Din, s kanto 560 Din — poš'ie po povzetju postaja Borovo — Franjo Koler, čebelar, Borovo pri Vukovarju. (1) Ribolov v Pesnici med Sv Marjeto in Sv Lenartom SC Odda najem. Ponudbe pod „ Pesnica* 1377 na upravo lisla. »va lohala na D edu eden za modno drugi za delikalesno trgovino na najbolj prometnem kraju se oddasta Dopisi A. IVttliling - »led Sackov plug dvojni obračalnik, prodam za nizko ceno. Anton Škerbec, Gor. Jezero štev. 30, p. Stari trg pri Rakeku. (1) Gospodinje! 1 kg najfinejšega terpen-tinovega mila Vas slane samo 5 Din, ako si ga kuhate sami doma. - Vse potrebščine in brezplačno najnovejše navodilo dobite v drogeriii R. Hafner, Ljubljana VII., Celovška cesta 61. Gumbe za perilo, kostume, plašče, sukale, obleke Itd. O. IVI. C. In C. M S. predmete kakor preiioo za vezenje v štrenah ln klopkih, Mou iiie, trakove, ftipke, vezenino, sukanec, las-lko. svilo kronsko, Prtmor, Gullver, Adler, Semperttene, damsko perilo, kravate, ovratnike. Dišeče milo sobno elitllo Ka^dont, odol, Klorodont, prašek, šSetke, vazelin za roke. Nooavice damske, moške, otroSke in rokavice v veliki Izberi nudi po najnižjih cen.ih OSVALD DO 39 O C, LJIMJ/1N/1 Pred »hoEljo 15. Ua debelo! Oiilei brezobvezen. Na drobno! DANKA BARUCH 15. RUB L A FAY BTTB PARIŠ Telef.: Trinitč 81-74 - Telet.: Trlnitč 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji In Luksenhurgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje In po najboljšem dnevnem kurzu. VrSi vse bančne posle najkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji In Ltiksen-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No 3064 64 Bruaeles FRANCIJA: No 1117-94 Pariš, HOLANDIJA: No 1458-65 Nad Piensl LUKSENBIIRG: No 5967 LuxHmb.mrg Na nahlevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Debego fiskalno naprav« skoro no>o apnrat in večjo zalouo čik, le malo č sh rabljeno, ceno prodam f^asUv pove uprava .Slovenca" pod „Dei>ego". Obvarujmo sadje pred škodo! O koristi, ki nam jo prinaša sadjarstvo, je skoro nepotrebno govoriti. Mnogo krajev živi pri nas od sadjarstva (nekateri predeli Slovenije, nasadi sliv v Bosni, Srbiji in Posavini itd.), pa tudi v drugih'krajih je sadjarstvo važna panoga poljedelstva, ki prinaša našemu kmetu lep denar. Velika važnost sadjarstva v današnji krizi in prednost, ki jo ima pred drugimi panogami poljedelstva. je v tem, da so se cene sadja kljub splošnemu strašnemu padcu cen poljskih pridelkov, obdržale na stari višini. Zato pomeni umno in napredno sadjarstvo v sadjarskih krajih v današnji krizi pravo rešitev in blagostanje za našega kmeta. Toda veiika napaka naših poljedelcev — sadjarjev je v tem, da sadno drevje slabo goje. misleč, da je dovolj, da ga zasade in ga prepuščajo lastni usodi. Zato dosezajo kljub vsem ugodnim naravnim pogojem za razvoj sadjarstva razmeroma slabe uspehe, obirajo sadje z majhno tržno vrednostjo, ker ne dosegajo niti približno tolike cene. kot jo dosežejo sadjarji v naprednejših deželah. Eden najvažnejših pogojev za smotreno in pravilno gojitev sadnega drevja je zaščitenje pred rastlinskimi škodljivci in boleznimi Sadje, ki so ga škodljivci napadli, pred časom odpada, in ko je zrelo, je kot pravimo, črvivo ter hitro gnije in propada. Zato je tako sadje komaj sposobno za trg. kaj šele, da bi se obdržalo do pozne zime ali celo do spomladi, ko mu je cena vsepovsod višja, kot takoj po trgatvi. Pa ne le to! Razni škodljivci nam lahko uničijo vso trgatev ali celo cele sadovnjake. Tako je češpljeva ščitasta uš pred nekaj leti uničila okrog 10 milijonov slivovih dreves in s tem napravila našim kmetom škode nad 50 milijonov Din ietno, letos pa preti podobna nevarnost tudi jabolkom. hruškam in ostalemu sadju. Izmed mnogih sredstev za ohranitev drevja so se' začele v najnovejšem času pri naprednejših poljedelcih v inozemstvu čedalje bolj širiti sredstva, pripravljena iz očiščenega olja, ki so skoro povsem izpodrinila stara sredstva za uničevanje škodljivcev. Prednosti teh novih sredstev so velike in mnogostranske. Ona zlasti niti najmanj ne škodujejo sadju in zemljišču okrog drevja kot nekatera starejša sredstva. Dalje so, kar je za današnji čas zlasti važno, mnogo cencjša. ker zadostuje trikrat manjša količina za uspešno delovanje. Važno je dalje, da ne uničujejo le vseh vrst škodljivcev, temveč tudi njih jajčeca, gnezda ličinke itd. Četudi je sadje, načeto, ga povsem lahko očistimo, če pravilno izvršimo šiiropljenje s leni sredstvom. Ravnanje s tem sredstvom je povsem lahko in enostavno: V čisto posodo nalijemo določeno količino sredstva, dolijemo vode in mešamo, dokler ne dobimo redki Smetani podobno tekočino. Nato dolivamo nadaljno potrebno količino vode in delo je opravljeno — škropiti začnemo lahko takoj. Pri nas taka sredstva do danes Se niso bila znana. Kot prva uvaja svetovna tvrdka »Shell« svoje odlično sredstvo Rastlinobran zimski . ki so ga po mnogoletnem trudu sestavili znani tuji znanstveniki in praktiki. To novo sredstvo Rastlinobran zimski« ima vse naštete prednosti. — I vrdka Shell« bo poslala tudi svoje strokovnjake inženjerje agronomij" med ljudstvo, da rn7-lože in pokažejo, kako je ravnati s tem novim sredstvom Ker Vam želi Vaš trgovec JServifoPj Vate postreči le s prvovrstnim blagom, Vam ponudi za tl$ten|e vseh Kovin v bodoče le: Dobite v vsaki železnnt-ki ali špecenjski trgovini. „Jelodvor" družba MnMIana Uprava »Slovenca« Ifartbor Koroška cesta t Podružnica: Aleksandrova ti Sprejemalo se oglasi in naročniki lista. izvrSUjeio vsi ui ravn posli in dajejo poiasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista /mfomchanlCni siroti se pod ugodnimi pogoji prodajo Poizve se v gostilni Ifus, Celje, flsavni Irgs Zahvala. JJahvallnJeni se kirurgu opecljallstu primaren gosp dr. Cernli-n v Marlboiu, ker me Je s 'ežko opeiacilo rešil moje do:go>rajne želodčne bo e.nl. Prav tako ie nin za-hvajujem *a vso priia.nosi, požrivova nost ln veliko Gkro, kaiere sem hI) pri njun celeien vsled fc ar sa vsakomur iop!o priporo^i.m. Iekiciia zalivala udi ubIs t.en u gosp. dr. Vrouiaku kakor tudi osialim dravnikom mariborske bo.ntsnioe. SIM0NT6 JOŽE. DraSUM pri Metliki. POTNIK oianufakiurne alt kratke strol!* SEIsOE za3;oveni.|o in Pruhmu )e, ki ol provzei ko postranski zaslužek koekcijo pletenin moti provlztll. Prednost iiunjo oni, po ujelo z las nin auto in ki so že de ova i s pie mloami v teh kiajih. Samo pivovrs ne in odlično upehane moči z re/eiencaml noj stavilo ponudbe pod |]0>. na Propagaiie,tJ d..dl, ZaRr'-'b - Je t-č Č-v tr t? 5. Sivaln stroii od & Din IfiOl naprej. — \ Otroš .i vo iiiki od Din 2UU' oaorei. M— » Dv. kolesa D5ir nnprei. - »SACHS« nio or.ii mi Hm 50(wr nap>cj pr ,fTRIBUNA" K Batjel. Ljubljana. Karlovška c. 4 Ceniki franko Ceniki franko*. Tud*vnašf podružnici Ljubljana. Miklošičeva cesta S 'paviljoni lahko plaCate naročnini, ta .Slovenca« >Domo-tiuba- tn -Biigoliuba. naročate inserat« m dobite tatne inlormacue Poslovna ur* od ool 8 «iu-trai do ool I popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska številko 1030 ZAHVALA. Ob nenadni smrti našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda OKORNA FILIPA se najiskreneje zahvaljujem vsem, ki so mi ob težki izgubi mojega moža priskočili na pomoč. Posebno zahvalo sem dolžna čč. duhovščini, osobito preč. g. duh. svet. Gašpariču za globoko v srce segajoč govor, kakor tudi za govor g. obrat. ing. Vrbiču. Nadalje upravi Društvenega doma za vso skrb, ki jo je uprava izvršila. Zahvaljujem se cerkvenemu pevskemu zboru, oktetu rud. nameščencev in delav. pevskemu društvu Zarja« za krasne žalostinke, kakor tudi delavski godbi. Zahvala rud. nameščencem. osobito vzhodnega okrožja. Zahvala tudi vsem darovalcem cvetja in vencev ter končno vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Bog plačaj! Trbovlje, 6. februarja 1935. 2alu|o£a žena in otroci. Zahvala Vsem, ki so mi ob smrti mojega nepozabnega in blagega soproga, očeta, brata, strica Leshovca Ivana trgovca in posestnika stali ob strani, in vsem, od katerih sem prejela ustne kakor tudi pismene izraze sožalja, se najprisrčnejše zahvaljujem. Posebno zahvalo sem dolžna čč. gg. duhovnikom z dekanom A. Gornikom na čelu, ki so vodili žalni sprevod, pevskemu društvu »Zvon« v Šmartnem za v srce segajoče žalostinke, dalje gasilnemu društvu Šmartno in Jablanska dolina, društvu »Sokol«, darovalcem vencev in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Vsem ponovno — najsrčnejša hvalal Šmartno, dne 10. februarja 1935. Globoko žalujoča soproga s sinčkoma. Zahvala Najiskreneje se zahvaljujemo za vse dokaze sočutja in sožalja ob bolezni in smrti naše nepozabne tete in botrice, g. Franje Zupančič za poklonjeno cvetje in za mnogoštevilno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se pa še zahvaljujemo gg. č. patru Romanu dr. Tomincu, primariju dr. Blumauerju ter ostalim dežurnim zdravnikom, čč. sestram, posebno s. Olimpiji in s. Korneliji. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto 16, februarja ob 7K v frančiškanski cerkvi. Bog plačaj vsemi « V Ljubljani, dne 10. februarja 1935. Žalujoči ostali. VELIKI JUBILEJNI OKTODNI SUPER RADIONE za kratke, normalne in dolge valove je vodilni aparat sezone 1934-35. Ločljivost, tepota glasu, popolna izravnava fadingov, enostavnost in pregleanost skale so njegove odlične prednosti. Posebnost aparata ie avtomatična priprava, ki aparat sama izklopi, ko ie konec sporeda t Zahtevajte posebni prospekt za ta izbor m aparati „RADIO" reg. zadr. z o. z. v LJUBLJANI - Miklošičeva cesta 7 Vabilo h občnemu zboru Usnjarske in čevljarske zadruge >Runo<, registro-vane zadruge z omejeno zavezo v Tržiču, ki se bo vršil v nedeljo, dne 17. februarja 1935 ob pol ene jx>f>oldne v »Našem domu« s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1934. 4 Citanje revizijskega poročila. h. 5. Sklepanje o podporah 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. Odbor. Dve Novi Knhgi iz Knjižnih Zbirk Jugosl. Knjigarne /z Zbirke DOMAČiH PISATELJE V Mesečna naročnina na zbirko DOMAČ H PISATELJEV (3 v polno p'a'no vezane knjige) znaša Din 10, s poštnino Din 11. Mesečna naročnina na zbirko LJUDSKO KNJIŽNICO (4 v polno platno vezane knjige) znaša Din 12, s poštnino Din 13 Jz Zbirke LJUDSKE KNllZNICE ERNEST CLAES BELOGLAVČEK t-'.:- 1 kg D>n 5 50, 10— SAMO KKM ČISTO 1 kg SKubljeno t6'—, 20—, skubljeno gos|e perie 36 —, 4f—, beli poipuh 100 - , sivi pUii, 1 kg 80—, beli puh 150—. Polnjene blazine, dober nlel 60X80 cm od L)ln 22'—, 35 — dalje. Polnjene pe niče od Din 87 —, HO—, 135"— dalje. Vzorci brezplačno. PERJE ..POSTELJ NA" - Zagreb lica 76 Natečaj za idejni osnutek zgradbe mestne uboinice v Celju Mestna občina celjska razpisuje natečaj za idejni osnutek zgradbe mestne ubožnice v Celju, katerega se lahko udeleže arhitekti in inženjerji, ki so državljani kraljevine Jugoslavije. Ocenjevalni odbor šteje 5 članov. Za najboljše rešitve so določene nagrade po 8000 Din, 5000 Din, 3000 Din in dva odkupa po 1500 Din. Rok natečaja poteče 1. aprila 1935. leta, do katerega dne se morajo oddati osnutki v zapečatenem ovoju osebno ali po pošti mestnemu poglavarstvu v Celju. Na ovoju, kakor tudi na vsakem načrtu in ostalih prilogah mora biti označen moto ali znak. Enako se naj označi zapečaten ovoj, ki vsebuje točen naslov projektanta in ki mora biti vložen v skupen ovoi z načrti. Rezultat natečaja se bo objavil tekom meseca aprila 1935 v dnevnem časopisju. Vsa potrebna navodila, program natečaja ter ostali razpisni pripomočki se dobijo pri tehn. oddelku mestnega poglavarstva v Celju proti plačilu nabavnih stroškov v znesku 50 Din. Mestno poglavarstvo Celje IZBRANI SPISI E RANČE T A BEVKA LlUDjE POD OSOlNlKOM CELO PLA TNO. 318 STR. IN KRIVDA ERNEST A CLAESA ,.De Witte- BELOGLAVČEK PREVOD s š KER l a celo platno. 203 str Malenkost na mesec olačale za naše kmižne zbirke! Zahtevaite ptosoeklf JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA - LJUBLJANA V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša predobra mama, babica, prababica, teta in tašča, gospa Mariia Jelolnik vdova krojaškega mojstra dne 9. t. m po daljšem, težkem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage nam poko nice bo v jx>nedeljek, dne 11. februarja 1935 ob pol treh popoldne izpred mrtvašnice Vidovdanska cesta 9 na (»kopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 12. februarja ob pol osmih v stolnici. Ljubljana, dne 9. februarja 1935. ZaSujoči ostali. Bjornstjerne Bjornsou: 11 Deklica s Pr'sai Ivo sta nekoč ribali mlečne golide, jo je mati vprašala, na koga prav za prav misli. Vprašanje je bilo tako nenadno zastavljeno, da je zardela. * Ali si že komu dala besedo?« je še vprašala mati in ji pogledala v oči. »Nikomur«, je Seneva naglo odgovorila. Poslej na Prisojah o tej stvari niso več govorili. Ker je bila daleč na okoli najbolj bogata, so jo vedno spremljali dolgi pogledi, kadar je šla v cerkev; zakaj videli so jo le v cerkvi in doma Ker so starši bili »hangijanci«, je nikdar ni bilo ne na ples ne na veselico. Thorbjorn je sedel v cerkvi nasproti njej. Toda nikdar ju ljudje niso videli, da bi bila govorila. Vsak pa je sodil, da je vendar le nekaj med njima Ker pa nista med seboj govorila, kakor je bila navada drugih zaljubljencev v dolini, so ju začeli opravljati Thorbjorna so začeli po strani gledali. Tega se je mladenič dobro zavedal, vsled česar je postili še bolj osoren, kadar se je pri svatovščinah in plesu sešel z drugimi mladimi ljudmi. Tedaj se je rado zgodilo, »ia se je takoj spustil v tepež. Toda ti pretepi so tim bolj pojemali, čim bolj je rastlo število tistih, kateri so občutili njegovo pest. Tako se je Thorbjorn že zgodaj navadil, da ni trpel nikogar, ki bi mu hodil na pot. Ti si torej postal mož, ki dela na svojo pest«, mu je rekel Sflmund. njegov oče. »Ampak pomisli, da je moja pest najbrže še vedno močnejša ko tvoja!« Jesen in zima sta minuli, pomlad se je bližala — ljudje pa še vedno niso vedeli, kako in kaj. Raztrosili so toliko govoric o dolgih nosovih, s katerimi so snubci odhajali s Prisoj, da so se nazadnje na to navadili in se niso več menili za Senevo. Pač pa je Ingrida bila vedno pri njej. Letos pojdeta obe skupaj v planino. Senevin oče Guttorm Solbakken je namreč kupil od Granlidovih delež na njihovi planini. Thorbjorn je prepeval gori v gorah, zakaj na planini je bilo treba marsikaj urediti. Nekega lepega dne, ko je svoje delo opravil in se je že začelo večeriti, je sedel na tla ter premišljeval to in ono, posebno pa tisto, o čemer so ljudje v dolini najbolj govorili. Vznak se je zleknil v rdeče-rjavo resje, si prekrižal roki pod glavo in zrl v nebo, ki se je temno-mod ro bočilo nad vrhovi košatih drevesnih vrhov. Zelenje listovcev in iglovcev se je zlivalo v trepetajoč val, temne veje, ki so ta val vse križem prepletale, pa so delale čarobne slike. Nebo je pa za-zrl le, če se je zganil kak listič na drevesu; nekoliko dlje pa, kjer se vrhovi dreves niso več stikali, je privrelo nebo kakor široka reka in se nagajivo vila sem ter tja. To je speljalo njegovo domišljijo, da je to, kar je gledal, spletel v lepo sliko. Breza se je zopet na vso moč zasmejala jelki in jo pogledala od zpodaj navzgor. Smreka je zamišljeno stala in s svojimi iglami bodla na vse strani; zakaj čim milejši je postajal zrak, tim več slabičev se je začelo gibati, se dvigati ter svoje sveže zelenje moleti smreki tik pod nos. »Kje pa ste bili letošnjo zimo, če smem vprašati?« je poizvedovala smreka, se pahljala ter v neznostni vročini potila smolo. »To je pa že od sile! Taka vročina pa tako na severu — fuj I« Tam stoji stara sivoglava smreka, ki je tako vi- Za »JugusiovunsKu tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc vedno za prst debelo mladiko se je še vsikdar lahko vedno za prst debelo mladiko se je še vedno lahko tako nizko sklonila, da je drzni javor inogla zgrabiti za njegov najvišji, čop ter ga tako pocukati, da ga je do kolen pretreslo. To silno smreko so človeške roke vedno višje in višje obsekavale ter ji jemale njene veje. Nekega dne pa se je naveličala takega ravnanja ter je naglo tako visoko šinila kvišku, da se je tanka jelka ob njeni strani kar prestrašila in smreko vprašala, ali kaj misli na zimske viharje. »Ali kaj mislim na zimske viharje?« je odgovorila smreka ter s pomočjo severnega vetra jelko tako klo-futnila, da bi se bila ta skoro zgrudila, kar je bilo dovolj hudo Močna in debela temna smreka je pognala v zemljo tako silno nogo, da so njeni prsti, ki so kakih šest laktov stran moleli iz zemlje, bili še bolj debeli, kakor pa vrba tam, kjer je bila najbolj obilna. To je vrba nekega večera sramežljivo in na tiho potožila srebolu. kateri jo je zaljubljeno objemal. Kosmata smreka si je bila svesta svoje sile. Ko je poganjala svoje vejevje visoko v divji zrak, kamor človek ni več mogel, mu je izzivajoče zaklicala: »Sedaj me pa le obsekujte, če morete!« »Ne, tebe ne morejo več obsekavatk, je rekel orel, se milostno spustil na njo, si dostojanstveno ogrnil svoja krila ter začel s svojega perja čistiti madeže malovredne ovčje krvi. »Mislim povabiti kraljico, da bi se tukaj naselila . .. Seboj nosi dvoje jajc, ki bi jih rada znesla«, je tišje dodal ter sramežljivo pogledal svoje gole noge; zakaj prešinili so ga sladki spomini na tiste prve pomladne dni, ko je po prvih gorkih soln en i h žarkih kar nekam obnorel. Nato pa je dvignil glavo ter je izpod zasenčenih obrvi pogledal tja gor v črno skalno pečene, ali morda ne kroži tam nekje kraljica, vsa trudna in hrepeneča po gnezdu. Izdajatelj: Ivau Kakovee Napredek. »No kaj pravite o moji novi drami?« »Na vsak način je ta nova drama velik napredek. Vašo prvo dramo je občinstvo izžvižgalo že po prvem dejanju, lo pa šele po drugem.« V vlaku. »Dečko, koliko si star?« vpraša tuj gospod Lojzka, ki se vozi z materjo. Lojzek pa na vprašanje trdovratno molči. Mati ga pokara, a Lojzek ji zašepeče na uho: »Mama, ali je to sprevodnik ?« V jetnišnicL Jetniški paznik: »Gospod nadzornik, sam ne vem, kam naj denem tega lumpa, vse ječe so že polne!« Potepuh: »O, zaradi mene si nikar ne belite glave, se pa drugič oglasim, če vam je prav.« Visoka vročina. Gospa (pri telefonu): Gospod doktor, prosim Vas, pridite hitro, moj mož im? vročino. Prav sedai sem mu io merila Mislim da ie termometer kazal 52 stopinj. — Zdravnik (o-supnjen): Kaj 52 stopinj? — Gospa: Mislim da it toliko. — Zdravnik: Potem pa Jaz že ne morem več pomagati. Pokličite požarno brambo! Urednik: Viktor Cenčifc