Proletarci vseh dežel, združite sel PRAYICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana v gotovini IZ DANAŠNJO ŠTEVILKE: Naloge ljudskih odborov za izpolnitev plana gozdne proizvodnje v nedržavnem sektorju Kantonalne volitve v Franciji Letos moramo zgraditi na stotine gospodarskih poslopij za socialistično kmetijstvo Nekaj misli k razstavi jugoslovanskih upodabljajočih umetnikov Danes se začne »Mednarodni planiški teden« Leto X. - št. 6? Ljubljana, nedelja, 20. marca 1949 Izhaja vsak dan razen ob petkih Mesečna naročnina din 45.— Cena din 4.— Naloge ljudskih odborov za izpolnitev plana gozdne proizvodnje v nedržavnem sektorju Pretežni del slovenske zemlje je pokrit z gozdovi. Od teh je danes 28% v državni, 72% pa v zasebni in deloma zadružni lasti. Spričo odgovornih nalog gozdarstva v tretjem letu petletke je bil letos proizvodni plan gozdne proizvodnje v državnem in nedržavnem sektorju povečan. Vendar je to povečanje proizvodnih nalog v nedržavnem sektorju gozdajrstva sorazmerno z gozdnimi površinami nižje kot v državnem sektorju. Lanske izkušnje so nas poučile, da proizvodnje v zasebnem gozdnem področju ne smemo zanemarjati ali prepuščati slučaju. Zato je tudi letos odločno postavljeno načelo nedeljivosti plana in enotne odgovornosti za izvedbo plana na vseh področjih lastništva. Ljudski odbori so kot organi državne oblasti v polni meri odgovorni za izvajanje in uresničevanje plana na svojem področju. Važnost uresničevanja gozdarskega plana za industrializacijo naže dežele je danes že vsakomur znana. Najrazličnejše stroje in mnogo ostalih predmetov, ki jih še ne izdelujemo sami, pa jih nujno potrebujemo, kupujemo v veliki meri z lesom. Od uresničevanja plana v gozdarstvu zavisi zato tudi izvajanje celotnega plana. Da bi tudi v tretjem letu petletke zagotovili nemoteno uresničevanje gozdarskega plana, je letos planirana večina gozdne proizvodnje na privatnem področju že v prvem tromesečju. Izvajanje plana gozdne proizvodnje v nedržavnem sektorju, predvsem v nižinskih gozdnih predelih, je zato zahtevalo odgovorno, vztrajno in odločno plansko borbo za pravočasno izvedbo in uresničitev vseh planskih nallog že v prvem četrtletju. Razumljivo da bortba za plan, borba za pravočasno dosego planskih na-lo(g v dobi, ko gradimo socializem, zahteva tudi revolucionarne prijeme in ukrepe. Posamezni krajevni ljudski odbori, na področju katerih se osnovna borba za plan razvija, pa imajo pri tem kot oblastveni organi, ki so za plan polno odgovorni, izredno važne naloge. Za uresničitev plana je zato nujno, da se krajevni budski odbori povežejo z množicami ter da jih aiktivizirajo za izvedbo obsežnih planskih nalog gozdne proizvodnje. Kaiko so se lotili teh nalog ljudski odbori? Na področju OLO Kočevje še sedem krajevnih odborov ni razpodelilo proizvodnega plana na posamezne gozdne posestnike. Tudi na področjih okrajnih ljudskih odborov Mozirje, Krško, Trebnje in Novo mesto proizvodnega plana niso še v celoti razpodeflili na gozdne posestnike. Dnugod zopeit posamezni krajevni ljudski odbori še do danes niso izdali gozdnim posestnikom sečne naloge. Tako je na področju okrajnega ljudskega odbora Postojna 6čfmo šesit krajevnih ljudskih odborov izdalo gozdnim posestnikom 6ečne naloge. Nepravilno je tudi, da sami odkazo-valcii predpisujejo količino lesa posameznim gozdnim posestnikom, mimo krajevnega ljudskega odbora. Več takšnih napak so naredili na področju oikrajneiga ljudskega odbora Postojna. Na področju krajevnega ljudskega odbora Lož je n. pr. odkaizovalec izvršil odmero samo pri 8 gozdnih posestnikih, ker je pri teh že dosegel skupni predpis za krajevni ljudski odbor. Sličen primer je tudi v krajevnem ljudskem odboru Lulbiija—Lepa njiva v okraju Mozirje, kjer so enemu posestniku odkazali na 11 ha približno eno četrtino zadolžitve celotnega krajevnega ljudskega odbora. Krajevni ljudski odbori morajo zato stalno kontrolirati odkazovanje le6a ter v primerih nepravilne obremenitve ttviiati ali zvišati predpise posameznim gozdnim posestnikom. Precej napak, ki jih je potrebno takoj odpraviti se je dogodilo tudi pri kontra-»aži lesa z gozdnimi posestniki, V okraju na P°^ro^iu več krajevnih ljudskih odborov, še niso sklenili pogodb z ^dnimi posestniki ali pa so te pogodbe . členjene površno an brez rokov za odda-iti Izrazit primer je kmetijska za-Stara Fužina, ki je sklenila pogod-p°_ z rokom oddaje lesa do 30. 3. 1950. pregledu uspehov izvajanja kontraha- ee je opazilo, da so kmetijske zadruge ®®>atrale to kot samo svojo stvar, ne pa *olt akcijo, kjer naj bi sodelovale mn O” žlcc in politične organizacije na vasi. Tako so nekatere kmetijske zadruge šolale samovoljno in niso iskale pomoči ni'ti s strani Osvobodilne fronte, niti s ®trani ljudskega odbora. Jasno je, da po-®ni uspeh kontrahaže v takšnih krajih ni bil zadovoljiv. KLjuib temu, da se nekateri krajevni Mudski odibori niso dovolj zavedali odgovornosti in pomembnosti izvajanja planskih nalog že v prvem tromesečju, imamo krajevne Ijuidske odbore, ki so se resno lotili vseh svojih nalog. V okraju Krško ®ta krajevna ljudska odbora Bizeljsko in Leskovec dosedaj izvršila že preko 80% letnega planskega predpisa gozdne proizvodnje. Prav dobre prijeme pri izvajanju Proizvodnega plana v prvem tromesečju !° pokazali tudi krajevni ljudski odbori Hotedrščica in Črni vrh v okraju Idrija, ^-erknica in Št. Peter v okraju Postojna, movo v okraju Ilirska Bistrica, Sinji vrh v okraju Črnomelj ta OLO Grosuplje. Večina ljudskih odborov danes že pravilno razume nujnost tesne zveze z ljudskimi množicami in njihove pritegnitve k sodelovanju pri izvajanju vseh planskih nalog. V tem je tudi bistvo naših gospodarskih uspehov. Sedaj, ko se približujemo zaključku prvega tromesečja tretjega planskega leta, moramo z vso ostrino na prvo mesto postaviti odgovornost za vztrajno in nenehno borbo za pravočasno izvršitev proizvodnega plana gozdarstva v nedržavnem sektorju. Ne sme 6e več ponavljati, da bi posamezni okrajni ljudski odbori ali okrajni poverjeniki za gozdarstvo samovoljno zniževali planske obveznosti in delali protiplane na škodo celotnemu planu. Mobilizacija razpoložljive delovne sile in voznikov na podeželju mora postati vsakdanja in 6talna skrb ljudskih odborov. Spravilo in prevoz lesa je najkriitičnejša točka,"ki jo moramo letos premagati. Tega se morajo naši krajevni ljudski odbori nenehno zavedati. Zaradi teiga je še pred pričetkom splošnih kmetijskih del potrebno nujno izvesti posebno mobilizacijo delovne sile ih vprežne živine za uresničenje proizvodnih planskih nalog v gozdarstvu, To velja zlasti za izrazita gozdarska področja, kot so okraji Dravograd, Jcse-nice, Mozirje, Kočevje, Črnomelj in Krško. V obvezne prevoze do danes še vedno ni vključenih več kot polovica voznikov. V okrajih Dravograd, Kranj, Kamnik, Poljčane, Mozirje, Jesenice, Novo mesto, Krško in Celje je bilo v teh mesecih izkoriščeno največ 40% razpoložljive vprežne živine. Krajevni ljudski odbori naj zato takoj odločno in prepričljivo nastopijo proti vsem tistim voznikom, ki se trdovratno izogibljejo prevozu lesa. Zavedati 6e morajo, da kar bo sedaj zamujeno, se bo dalo le delno nadoknaditi v drugi polovici letošnjega leta. , Tudi pri kamionskih prevozih se opaža malomaren in neodgovoren odnos do planskih nalog. Večkrat se vršijo prevozi svojevoljno in nenačrtno in 6e po nepotrebnem trati bencin. Nekatere okrajne zveze kmetijskih zadrug pa zahtevajo dodelitev tovornih avtomobilov medtem ko niso poskrbeli za delovno silo in nakladalce kot n. pr. OZKZ Kamnik, Črnomelj in druge. Izkušnje terena nam povedo, da večina krajevnih ljudskih odborov doslej ni imela nobenih etatističnih in evidenčnih podatkov in zato seveda tudi ni imela pregleda nad izvajanjem vsakodnevnih in mesečnih planskih nalog na svojem pod- ročju. Krajevni ljudski odbori morajo pravilno in odločno kontroliraiti izvajanje plana na svojem področju. Organizirajo naj skupno s kmetijskimi zadrugami evidenco celotne gozdne in žagarske proizvodnje kakor tudi lesnih zaloig slehernega gozdnega posestnika in žag. To operativno evidenco in poročanje vodi kmetijska zadruga, ki je dolžna dostaviti po en izvod evidenčnih poročil krajevnemu ljudskemu odboru. Za pravilno izpolnjevanje obsežnih n a! Oig morajo 'krajevni ljudski odbori seveda dobro poznati svoje terene. Poznati morajo gospodarsko moč kraja in strukturo kmečkih gospodarstev. Razkrinkati in onemogočiti moramo vse tjste elemente na vasi, ki so se vgnezdili v kmetijske zadruge ter ovirajo in zavlačujejo izvajanje plana. To 60 ljudje, ki 60 sovražno razpoloženi do nažih uspehov in graditve socializma pri nas. Sef lesnega odseka OZKZ Jesenice je na primer izjavil bazenskemu inštruktorju, ko ga je opozoril na nujnost izvajanja planskih nalog v prvem četrtletju, da bodo izvršili plan takrat, kadar bodo hoteli, ne pa kadar se zahteva. Manipulanta kmetijske zadruge v Ratečah in Mojstrani pa sta proti sečnji lesa v zimskih mesecih češ da 6e to nikdar ni delalo. S takšnim oportunističnim pojmovanjem in gledanjem na izvajanje planskih nalog sta razumljivo škodila izvajanju plana. Posledica takšnega neodgovornega dela je, da je OZKZ Jesenice izpolnila v prvem tromesečju samo 20% predvidenega proizvodnega plana. Posamezni ljudski odibori so doslej nudili premalo pomoči poverjenikom za gozdarstvo, kar se je občutilo pri dosedanjem izvajanju plana. Potrebna jim je stalna pomoč in podpora ljudskih odborov, kakor tudi množičnih organizacij. Skupno s frontnimi organizacijami morajo ljudski odbori razgibati delovne množice na vasi in podvzeti vse ukrepe za pravočasno izvršitev plana gozdne proizvodnje v prvem tromesečju. Pri tem morajo voditi vztrajno in nenehno borbo proti kapitalističnim elementom na vasi, ki nasprotujejo našemu planu ki zavirajo izvajanje planskih nalog in naSo socialistično preobrazbo na vasi. Letos bo potrebno organizirati tudi stalne nedeljske prostovoljne delovne akcije kot pomoč delovnih množic pri izvajanju plana gozdarstva. Naša boriha za plan je izredno težka. Toda z združenimi napori in odločno voljo bomo tudi letošnji plan gozdne proizvodnje dosegli. Kulturni delavci Jugoslavije odločno zahtevajo sklicanje svetovnega kongresa pristašev miru DANES SE ZAČNE V LJUBLJANI II. KONGRES KOVINARJEV JUGOSLAVIJE •>\ ' 'i. i ■ ■■ Kovinarji Jugoslavije so z izpolnjevanjem obveznosti predkongresnega tekmovanja počastili II. zvezni kongres kovinarjev, ki začne danes v Ljubljani s svojim delom. — Delovni kolektiv »Litostroja* se je zavezal, da bo pred kongresom uredil in okrasil vsa delovna mesta. Livarna bo v dneh kongresa tekmovala, da bo presegla dnevni proizvodni plan za 8°/». Montažna skupina pa je v dneh pred kongresom montirala serijo polnojarmenikov, ki bodo v bližnji bodočnosti lahko pričeli obratovati na naših žagah. — Na sliki: Montažna skupina pri zaključnih delih Kulturni delavci se skupaj z vsemi družbenimi organizacijami v Jugoslaviji odločno pridružujejo iniciativi mednarodnega komiteta za zvezo kulturnih delavcev v borbi za mir in mednarodne demokratične federacije žena. da se okliče svetovni kongres pristašev miru v aprilu 1.1. Jugoslovanski narodi so se borili v drugi’ svetovni vojni za trden in pravičen mir med narodi ramo ob rami z vsemi resnično demokratičnimi silami sveta s Sovjetsko zvezo na čelu proti imperialističnim napadalcem in njihovim poizkusom. V tej borbi je padlo 1,700.000 Jugoslovanov ter s svojimi življenji potrdilo vero v zmago pravičnega in trdnega miru in prijateljskih odnosov med narodi. Toda mir in prijateljsko sodelovanje med narodi nista po volji imperialističnim elementom na svetu. Narodi si še niso zacelili ran i'z zadnje vojne, reakcionarne sile v mnogih državah pa ponovno vse bolj ogrožajo mir. V mnogih državah reakcionarni politiki, ki se poslužujejo vseh propagandnih sredstev, sejejo javno mržnjo nasproti drugim narodom in vodijo propagando za novo vojno. Te sile delajo za ustvaritev vojnih blokov, ki niso v skladu z miroljubnim sodelovanjem med narodi. Te sile politično in vojaško razpihujejo vojna žarišča na svetu. Jugoslovanski narodi so prepričani, da so sile miru danes v svetu tako velike, da so sposobne onemogočiti novo vojno in razbiti vse poskuse sovražnikov miru. Mir želijo vsi narodi’ na svetu in če bodo sile miru na vsem svetu budne in povezane med seboj, bo to trdna opora za miroljubno sodelovanje med narodi. Zaradi' tega pripisujejo jugoslovanski narodi bližnjemu svetovnemu kongresu pristašev miru velik pomen. Borba za trdni mir in prijateljsko sodelovanje med narodi se odraža v naši državi vsak dan v borbi za zgraditev socializma, ki jo vodijo jugoslovanski narodi pod vodstvom Komunistične partije. Priprave za svetovni kongres pristašev miru ter udeležba na kongresu so še ena manifestacija borbe za mir, ki jo vodijo jugoslovanski narodi v neposrednem sodelovanju z vsemi naprednimi 6ilami v svetu. Zavedajoč se velikega pomena bližnjega svetovnega kongresa pristašev miru bodo naš komite za pripravo tega kongresa i'n družbene organizacije v naši državi storili vse, da bi bile priprave za ta kongres čim širše i’n vsestranske. Komite FLRJ za pripravo svetovnega kongresa za mir Akademik Ivo Andric, predsednik Zveze književnikov Jugoslavije, Kreši* mir Barajiovič, skladatelj in dirigent opere v Beogradu, Aleksander Belia, predsednik Srbske akademije znanosti, Vladimir Dedijer, direktor Direkcije za informacije pri' vladi FLRJ, France Kidrič, predsednik Slovenske akademije znanosti, Blaže Koneski, profesor univerze v Skoplju, Miroslav K r le ža, ' po dpr eds edn ik Ju gos lova nske akademije znanosti in umetnosti, knji-ževnica Olga Miloševič, sekretar Centralnega odbora Rdečega križa Jugoslavije, Čedomir Minderovič, generalni sekretar Zveze književnikov Jugoslavije, Milo Milunovič, slikar, Mitra Mitrovič, članica Centralnega odbora Antifašistične fronte žena Jugoslavije, akademik Pavle Savič, profesor univerze v Beogradu in Oton Zupančič, književnik. ZVEZA SINDIKATOV JUGOSLAVIJE BO SODELOVALA NA SVETOVNEM KONGRESU PRISTAŠEV MIRU V imenu iniciativnega odbora za organizacijo svetovnega kongresa pristašev miru je Louis Aragon poslal poziv Centralnemu odbonr Zveze sindikatov Jugoslavije, naj se udeleži tega kongresa. r Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije je odgovoril Louisu Aragonu na ta poziv z naslednjo brzojavko: »Potrjujemo prejem poziva, ki ste ga nam poslali in se v imenu delavskega razreda Jugoslavije soglasno nridružujemo akciji Mednarodnega komiteja kulturnih delavcev za zaščito miru in Mednarodne federacije demokratičnih žena za sklicanje svetovnega kongresa pristašev miru v drugi polovici' aprila 1.1.< ŽENE JUGOSLAVIJE SE PRIDRUŽUJEJO AKCIJI ZA SKLICANJE KONGRESA ZA MIR »Antifašistična fronta žena, organizacija milijonskih množic žena Jugoslavije — doslednih bork proti vojni in fašizmu, sprejema vaš poziv in se pridružuje akciji za sklicanje svetovnega kongresa pristašev miru. Prežete z mržnjo proti vsem sovražnikom miru so žene Jugoslavije, ki so pred kratkim pretrpele vse strahote vojne in ki gradijo danes socializem v svoji državi', trdno pripravljene, da se skupaj z vsemi naprednimi in demokratičnimi silami na svetu še nadalje vztrajno borijo za obrambo miru. Centralni odbor Antifašistične fronte žena Jugoslavije PRED IV. KONGRESOM LMS „Vsak mladinec - član zadruge“ Je geslo mladinskih aktivov na vasi V okviru tekmovanja za IV. kongres Ljudske mladine Slovenije, od katerega nas loči te še kratek čas. so mladinski aktivi dosegli že lepe uspehe. V okraju Ilirska Bistrica ie mladina iz aktiva zar družne mizarske delavnice »Mikoza« vključila v svoj aktiv 11 mladincev. Organizirali so redne tedenske študijske sestanke, na kaiterih proučujejo resolucijo skuipnega kongresa SKOJ-a in LMJ in govore našiih voditeljev. Tudi pri delu so dosegli uspehe. Redno presegajo delavno normo za 35%. Poleg dela pa skrbi mladinsko vodstvo tudi za zabarvo. Sami so si zgradili igrišče za odbojko, kjer so napravili 50 prostovol jnih ur. Ob prostem Saisu ie mladima vedno na tem igrišču. Lepe uspehe v predkongresnem tekmovanju je dosegel tudi mladinski aktiv Brezovo brdo v okraju Postojna. Vseh -pet mladincev, ki so bili dosedaj še izven organizacije, so sprejeli v svoje vrste. Aktiv je dal v frontovsko brigado, ki je delala na Rakeku, 15 svojih člamov, ki so bili 20 dni na delu. Da ie dosegel kmečki aktiv Brezovo brdo tako lepe uspehe, je bilo veliko odvisno od dobro organizirane politične vzgoje mladine, na kar polaga mladinsko vodstvo zelo veliko pažnjo. Tedensko študirajo po enotnem programu CK LMJ. K študiju prihaja vsa mladina. Organiziran imajo tudi izobraževalni krožek, na katerem sedaj posebno mnogo razpravljajo o zadirugah. V kmetijsko izadrugo so vključili celoten aktiv, sedaj pa se pripravljajo na utanovitev kmetijsko obdelovalne zadruge. Iz Brezovega brda bosta odšla na zvezne delovne akcije dva mladinca, ostali pa bodo pomagali pri gospodarskih nalogah v vasi. Tudi iz kmečkega aktiva Kozjam, ki šteje 11 člamov, so se prijavili štirje mladinci za zvezne akcije. Aktiv LMS Pavlica, ki šteje samo osem članov, je v (predkongresnem tetkrnoavniu nap raniti 80 prostovoljnih ur pri popravljanju poti in aknaflizaciji. Prav tako pa. mladina Pavilioe sodeluje pri ostalih gospodar skih nalogah v vasi. Aktiv lesne industrije Logatec pa je v času tekmovanja za mladinski kongres napovedal tekmovanje mladinskim aktivom, ki delajo v lesni industriji v Podpeči, Vevčah, Goričanah in lesno industrijskem obratu na Verdu. V času tekmovanja je aktiv v lesni industriji v Logatcu imel 16 študijskih sestankov, ha katerih so predelali brošure »KPJ v borbi za osvoboditev« in »Kakšna je naša država«. Poleg tega so napravili 133 prostovoljnih ur. razložili 25 kub. m hlodovine, skopali 10 kub. m kamenja in zemlje ter razrezali 160 vozov žamanja in odpremili 26 kub. m lesa. Od prostovoljnega dela so podarili CK LMS 7978 dinarjev za mladinske brigade. Mladinski aktiv v tovarni usnja na Vrhniki je v času tekmovanja organiziral tečaj za polkvalificirane delavce, katerega obiskuje 36 članov. Mladina je napravila tudi 416 prostovoljnih ur pri gradnji v tovarni. Dosedaj so imeli na Vrhniki že dve kulturna prireditvi in nogometno tekmo. Ustanovili Bo tudi dramatsko sekcijo in pevski zbor. Na Senožetih pa je mladinski aktiv napravil 230 prostovoljnih ur in pripravil 15 kub. m drv. Naštudirali so tudi Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi« in jo uprizorili v Senožetih in Trbovljah. Okrajnemu komiteju LMS so podarili 3000 din za opremo mladinskih hri-K®d. Organiziran imajo tudi izobraževalni tečaj, ki ga obiskuje 24 članov, v kmetijsko zadrugo pa so vključeni vsi mladinci. Mladinski aktiv zadruge Osojnik, ki šteje 15 članov, je napravil v času tekmovanja 175 prostovoljnih ur in priredil dve strokovni predavanji o sadjarstvu. S pravilnim delom med kmečko mladino je pridobil šest novih članov, ki so se vključili v zadrugo. Mladina ie organizirala iz svojih vrst tudi kontrolno skupino, ki paai na kvaliteto dela in skrbi, da ima mladina pravilni odnos do narodne imovine. Tako pričakujejo mladinski aktivi v vsej Sloveniji IV. kongres Ljudska s>la-dine Slovesu'ie. Kantonalne volitve v Franciji Danes se v Franciji pričenjajo kantonalne volitve, ki se bodo nadaljevale naslednjo nedeljo. Te volitve so 6icer lokalnega pomena, vendar nudijo milijonom Francozov in Francozinj možnost, da povedo, kai mislijo o politiki vlade. Zadnje kantonalne volitve so bile 23. in 30. septembra 1945. Načeloma veljajo mandati kantonalnih svetnikov šest let, vendar je bila polovica mandatov iz leta 1045. omejena na tri leta. Na današnjih kantonalnih volitvah bodo torej obnovljeni generalni sveti v polovici lian tonov vsakega departementa z izjemo depar-tementa Seine. Volitve bodo v 1486 kantonih in izvoljeno bo 1489 generalnih svetnikov z mandatom za dobo šestili let. Od zadnjih parlamentarnih volitev, ki so bile leta 1910., se je odno6 političnih sil v deželi znatno izpremenil. Nobena tajna ni, da so sedanji oblastniki, predstavniki koalicije strank »tretje sile< izgubili veliko število volivcev. Čeprav ne bo obnova generalnih svetov vplivala na spremembe v upravi dežele, bodo vendar volitve dale sliko razpoloženja množic. Prav zato je vlada na vse načine poizkušala čim dalje odložiti volitve, ki bi se morale vršiti že lanskega oktobra. Francoski parlament je 25. avgusta lani v diskusiji o kantonalnih volitvah z 245 glasovi proti 193 za šest mesecev volitve odložil. Komunistični narodni poslanci, ki so imeli v svojih rokah sklep o odložitvi volitev, 60 6e glasovanja vzdržali, ker je bil odbit njihov predlog, da 6e obnove vsi generalni sveti in ne samo polovica ter da se število generalnih svetnikov določi po gostoti prebivalstva. Leta 1945. so komunisti v vseh 3018 kantonih v prvostopnem glasovanju dobili 3,408.797 glasov, socialisti 3,615.855, radikali 2,12f7.180, ljudsko republikansko gibanje (MRP) 2,039.265 in republikanska federacija 1,124.062 glasova. Taka volivna slika se je seveda spremenila v korist Komunistične partije na zadnjih parlamentarnih volitvah, nove bistvene spremembe pa so nastopile tudi v zadnjih letih. Na današnjih volitvah nastopa tudi de Gaulleovo »Združenje francoskega ljudstva« (RPF). Vodstvo RPF računa na veliko število glasov, ki bi de Gaulleu služili kot baza za zahtevo po razpustitvi parlamenta in prevzemu oblasti. Kot običajno socialisti in MRP nastopajo s parolo »borbe na dveh frontah«, to je borbe proti komunistom in degaulistom. Radikali pa se razglašajo za pristaše sporazuma vz vsemi za obrambo republike, proti pristašem totalitarnih režimov«. Komunistična partija Francije v svoji volivni kampanji razkrinkava politiko podrejanja Francije interesom ameriškega imperializma ter mobilizira množice v borbi za mir proti vojnim hujskačem, proti atlantskemu paktu, proti kolonialni vojni v Vietnamu. Volivni proglas^ KP Francije poudarja, da se po ameriškem sklepu in s podporo francoske vlade odreka Franciji plačilo 5000 milijard frankov nemških reparacij. Vojaški izdatki v francoskem proračunu dosegajo ogromno vsoto 550 milijard frankov in samo kolonialna vojna v Vietnamu velja Francijo 300 milijonov frankov dnevno. Komunisti se na teh volitvah borijo za spoštovanje francoske nacionalne suverenosti, spoštovanje francosko sovjetske zavezniške pogodbe, za obrambo francoske industrije in poljedelstva pred ameriško konkurenco. Volivni proglas KP Francije navaja še celo vrsto drugih konkretnih nalog. Komunisti in RPF so postavili svoje kandidate v vsaki volivni enoti. Komunisti kandidirajo na skupni listi Zveze republikancev in Gibanja odpora z republikanskimi progresisti in Enotno socialistično stranko. V današnjem prvostopnem glasovanju bo vsaka stranka nastopila s posebno listo. Toda nobenega dvoma ni, da bo v drugostopnem glasovanju prihodnjo nedeljo, kjer bo do tega glasovanja prišlo, vladna koalicija nastopila skupno z RPF. Ta taktika se je pokazala že na občinskih volitvah in je preračunana na zmanjšanje vpliva Komunistične partija Kot znano, 60 stranke vladne koalicije na zadnjih občinskih volitvah izgubile veliko število glasov. Tako se sedaj vodi med njimi ostra borba za volitve. V tej luči nam postanejo jasni dema-goški nastopi socialistične stranke. Njen glavni odbor je na seji 23. in 26. februarja sprejel resolucijo, ki »kritizira« vladno politiko ter zahteva konec vojne v Vietnamu in strogo spoštovanje laičnosti. Toda v debati v francoskem parlamentu o Vietnamu so socialisti najprej i-zrazili svoj skepticizem »o sposobnosti Bao Dai-a«, nato so izjavili, da se bodo glasovanja vzdržali, slednjič pa so odobrili vladin projekt. MRP računa na glasove katolikov in je zato postavilo vprašanje verskih šol na prvo mesto svojega volivnega programa. Radikali se zanašajo na podporo liberalne buržoazije in srednjih slojev ter se vedno jasnejše izjavljajo za ukinitev slehernega dirigiranja v gospodarstvu in za polno svobodo privatne iniciative. Vladna koalicija upa, da se bo z umetno ustvarjeno psihozo finančne stabilnosti in z odkrito podporo ZDA »tretji sili« izognila katastrofalnemu porazu. Moralno podporo Queuille-ovi vladi je v predvolivni kampanji dajal tudi angleški in ameriški buržoazni tisk z vsakodnevnimi izjavami in članki o »zadovoljivem gospodarsko-finančnem položaju« in o »poti gospodarskega okre vanja Francije«, po kateri naj bi Fran cijo vodila , njena sedanja vlada. Vedno številnejši Francozi pa podpi rajo politiko Komunistične partije, ker vedno bolj spoznavajo, da je borba komunistov za mir v skladu z njihovimi interesi, z interesi vsega francoskega ljudstva. Dokaz za to so mogočne mani' festadje za obrambo miru, ki jih pod vodstvom Komuni tične partije prireja te dni francosko ljudstvo. Manifestacije za mir proti atlantskemu paktu Pariz, 19. mairca. (Tanjug.) Dolgotrajna taijna pogajanja za sklenitev napadalnega atlantskega paleta, katerega uradno besedilo ie bilo včeraj objavljeno v Washimgtonu. so izzvala ogorčene proteste demokratičnih množic po vsem svetu. Napadalni značaj tega pakta, ki naj bi služil kot orodje za nasilno vzpostavitev gospostva ameiriškeea imperializma nad svetom, so razkrili z neizpodbitnimi dejstvi politični predstavniki delavskega razreda in žigosale množične demokratične organizacije mnogih držav. Proti atlantskemu paktu je nastalo na svetu gibanje ljudskih množic, ki se je spremenilo v pravi plebiscit za mir. V Franciji je dosilej demokratično prebivalstvo z več milijoni podpisov potrdilo vsebino okrožnice, ki io' bodo po-slaili Trumami, in v kateri se ostro žigosajo načrti angloameriških vojnih hujskačev. V sporočilu, ki ga je objavila francoska Generalna konfederacija dela, je poudarjeno, da se delavski razred Francije ne bo nikdar čutili vezanega na določbe atlantskega pakt, ki g ie sprejela francoska vlada. V sporočilu, ki ga ie včeraj objavil Politbiro KP Frncije, ostro žigosajo pristop francoske vlade k atlantskemu paktu brez vednosti parlamenta in pozivajo vse demokratične državljane na enotno borbo, da se preprečijo napadalni cilji tega palkta. Tudi v skandinavskih državah so ljudske množice z ogorčenjem sprejele vesti o pripravljanju atlantskega vojaškega pakta Na Norveškem so številne demokratične organizacije in sindikati poslali vladi proteste zoper njeno poli-Itdlko vMjučevamia države v napadalni blok. Norveška sekcija Mednarodne demokratične federacije žena nasrlaša v svoji resoluciji, naslovljeni na vlado, da bi vključitev Norveške v atlantski pakt pomenila nadaljnjo zaostritev mednarodnega položaja in nov korak k vojni. Norveški svet miru je organiziral v Oslu množično zborovanje proti načrtom vojnih hujskačev. CK KP Danske je poslali razglas vsem demokratičnim in naiprednim silam v državi, naj strnejo svoje vrste v borbi za mir in neodvisnost Danske. V razglasu. ki ga ie objavil centralni svet komunistične mladine, je rečeno, da pomeni priključitev Danske k zahodnemu aili atlantskemu bloku podreditev države ameriškemu vojaškemu vodstvu, kar bo imelo to posledico, da bodo Američani zgradili še večje število vojaških oporišč na danskem ozemlju. Po vsej državi so organizirana protestna zborovanja, na katerih obsojajo vladno politiko milita-rizacije države in vključevanja Danske v vojaške načrte Imperialističnih sil. Ostri protesti v Italiji 10.000 policistov v Rimu napadlo številne demonstrante V protest proti sklepu vladne parlamentarne večine, da bo Italija pristopila ; napadalnemu atlantskemu paktu, so čeraj prenehali delati italijanski delavci vseh krajih držaje in razglasili večurne stavke, ponekod pa tudi celodnevne. V vrsti mest in pokrajin so razglasili splošne stavke. Demokratični rimski tisk poudarja danes napadalni značaj severnoatlantskega pakta.Naipredni list »Paese« poudar ja, da je spravila vladna večina v parlamentu s svojo odločitvijo Italijo na rob propada in da je vladna klerofašistična koalicija, ki se ie odpovedala samostojni zunanji politiki, kapitulirala pred ameriškim imperializmom ter Vatikanom ter se odločila za fašistično politika Socialistični list »Avanti« dodaja, da bo zgodovina ožigosala poslance večine, ki so glasovali za pristop Italije k atlantskemu paktu, kot priipravljaloe nove vojne- Drugi demokratični listi opozarjajo, da je severnoatlantski pakt naperjen med drugim tudi proti italijanskim demokratičnim množicam. 1 Medtem ko ie skupščina razpravljala o atlantskem paktu, so na trgih v središču Rima bile množične demonstracije z geslom »Dol z atlantskim paktom — hočemo mir«. Nad 10.000 policistov v popolni bojni opremi je brezobzirno z jee-pi in kamioni naipadalo demonstrante. V hudih spopadih na trgih Colona in San Silrestro kakor tudi v bližnjih ulicah je bfllo ranjenih po nepopolnih podatkih nad 40 ljudi. Izvedene so bile tudi številne aretacije. V Rim so prispele nove Okrepitve napadalnih oddelkov in karabinjerjev, ki so blokirali skoraj vse trge in javna poslopja. Ustanovljen je odbor svetovnega kongresa za mir Pariz, 19. marca (Tanjug) V Parizu so ustanovili pripravljalni' odbor svetovnega kongresa pristašev miru, ki bo pričel z delom 20. aprila v Parizu. Za predsednika odbora je izvoljen francoski znanstvenik Fr6deric Joliot-Curie, za podpredsednika pa Louis Aragon, Pietro Nenni, Eugenie Cotton, Louis Saillant. Martin Andersen Nexo, Aleksander Fadejev, profesor Bernal, John Roge in Cardenas. V tajništvu je 35 predstavnikov raznih držav. Odbor bo vodil delo kongresa. Na prvi seji pripravljalnega odbora so ugotovili, da je poziv k sklicanju svetovnega kongresa za mir globoko odjeknil po vsem svetu. Pozivu so se odzvale številne demokratične organizacije ter vidni javni in kulturni delavci i'z Francije, Italije, Sovjetske zveze, ZDA, Velike Britanije, Belgije, Jugoslavije, Poljske, Češkoslovaške, Švice, Danske, Bolgarije, Albanije, Ru-munije. Nizozemske, Madžarske, Nemčije, Norveške, Kube, Mehike, Brazilije, Urugvaja, Argentine in drugih držav. Demanti Tanjuga Beograd, 19. marca Agencija Associated Press je 16. t. m. objavila, da se je dr. Aleš Bebler, pomočnik ministra za zunanje zadeve FLRJ baje izjavil o stališču ZSSR in držav ljudske demokracije do Jugoslavije. Tanjug ie pooblaščen izjaviti da dr. Bebler m dajal nobene izjave ne agenciji Associated Press iiti kateri koli drugi agenciji, in da so vse vesti o tem popolnoma zmišljene in podpirajo klevetniško gonjo zoper FLRJ. Svečana proslava Svetovnega mladinskega tedna Centralni komite Ljudske mladine Slovenije priredi v ponedeljek ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani v počastitev Svetovnega mladinskega tedna svečanoprireditev. Vabimo prebivalstvo, da se prireditve v čim večjem številu udeleži. Centralni komite Ljudske mladine Slovenije Manevri francosKe vlade v Vietnama LETNA SKUPŠČINA DRUŠTVA NOVINARJEV SLOVENIJE Sijajne zmage kitajske ljudske vojske in vedno močnejši pokret za osvoboditev Jugovzhodne Azije so ponovno postavili v ospredje Vietnam in njegove probleme. V članku, ki ga je decemibra 1947 objavil v ameriški reviji Life je William Bullit, bivši ameriški ambasador v Moskvi opozoril na izredno važnost transindokitajske železnice, to je železnice, ki vodi iz Saigona in Hanoja v Južno Kitajsko. Ob tej priliki' je 'izjavil, da bodo Američani, verjetno že v bližnji bodočnosti prisiljeni ponovno izkoriščati to železnico za transport vojaškega materiala na Kitajsko. Francoska Indokina je predstavljala do II. svetovne vojne najvažnejšo francosko kolonijo. Vsa bogastva te kolonije so bila do japonske okupacije v rokah Francosko-indokitajske banke, t. j. peščice francoskih kapitalistov. Ze prve dni po kapitulaciji japonskih irn-p/crialisltov je bilo jasno, da skuša Francija ponovno vzpostaviti stari kolonialni sistem v Indokini. 23. septembra 1945. leta so se namreč francoske čete izkrcale v Saigonu in Hanoju, da bi razorožile Japonce — v resnici pa, da bi uničile suverenost in neodvisnost Demokratične republike Vietnam. Breziprimeren odpor narodov Indo-kine in pa odločno stališče francoskih, resnično demokratičnih sil s KP Francije na čelu, ki je vedno zagovarjala pravično rešitev francosko-vietnamskih odnosov in opozarjala na taktiko francoskih reakcionarnih strank, nasprotujočih polni avtonomiji Vietnama, so prisilili francosko vlado, da se je pričela pogajati s predstavniki progresivnih strank. Pod vplivom svojih porazov v Indokini, so bili predstavniki oficielne Francije končno prisiljeni' priznati' neodvisnost Vietnama. Francoska kolonialna administracijja, ki jo še danes ogrožajo akcionarji in magnati Indokitajske banke, pa je ta sporazum sabotirala že od V6ega začetka. Po treh in pol letih herojske borbe vietnamskega ljudstva pa so francoski kolonizatorji prišli do zaključka, da ne bodo mogli’ razbiti Vietnama in koalicije progresivnih strank. Vietnama, ki je» nastala že v borbi proti japonskim okupatorjem. Zato so sedaj poskusili srečo z bivšim cesarjem Bao Daiem, izdajalcem vietnamskega ljudstva. Najnovejši »sporazum«, ki ga je francoska vlada pred dnevi sklenila s tem kvizi in gom predstavlja nov manever francoskih kolonistov razbiti narodnoosvobodilno borbo Vietnama. S tem ajktom je francoska vlada odkrito pogazila vse svečane obljube in sporazume, ki jih je sklenila s Ho Chi Min-hom, predsednikom vietnamske vlade in edinim pravim predstavnikom vietnamskega ljudstva. Značilna za mentaliteto francoskih kolonizatorjev je izjava francoskega kolonialnega ministra Coste Floreta, ki je izjavil, da ne smemo meriti problemov Vietnama z lečo zapadne demokracije. Bivši predsednik francoske vlade Ramadier pa je med debato v francoskem parlamentu izjavil tole: Stroški za Indokino so bolj potrebni kod kdaj koli. Na Vzhodu začenja nova faza, ki nam ne dovoljuje, da bi zmanjšali naše vojaške napore. Kakšne so baze talko imenovanega sporazuma, ki ga je sklenila francoska vlada z Bao Daiem. Ta tako imenovani sporazum priznava sicer na eni strani Vietnam kot neodvisno državo v okviru Francoske unije, na drugi strani pa nalaga Vietnamu vse mogoče omejitve, ki omejujejo to neodvisnost na položaj administrativne avtonomije. Vietnam bo imel sicer svojo administracijo, svojo justico, armado, finance in svojo diplomacijo, vendar V6e to naštevanje ne pomeni mnogo, če upo-tevamo ogromne prednosti, ki garantirajo francoski vladi neomejeno kontrolo nad Bao Daiem. Določbe namreč, ki se nanašajo na vojsko in ki garantirajo Franciji ekonomske in kulturne privilegije, gazijo najbolj osnovne interese vietnamskega ljudstva. Francija 6i je pridržala pravico, da organizira vojaške baze na ozemlju Vietnama, franicoski inštruktorji in specialisti pa bodo vežbali' vietnamsko armado. Vietnam bo nabavljal vojaški material samo Franciji. Na čelu generalnega štaba bo francoski general. Po- Ljubljana 19. marca Včeraj je bila letna skupščina Društva novinarjev Slovenije. Kot gosta sta prisostvovala skupščini' zastopnik Zveze novinarjev Jugoslavije^ tovariš Stojilkovič in zastopnik Društva novinarjev Hrvatske tov. Škrinjar. Novinarji so razpravljali o vlogi tiska in o nalogah novinarskega društva ter izvolili' nov upravni odbor. Ob zaključku so soglasno sprejeli resolucijo Centralnemu komiteju KPJ in Pokrajinskemu odboru Osvobodilne fronte za Slovensko Ko roško. Preko Zveze novinarjev Jugoslavije 60 poslali pismo Mednarodni zvezi novinarjev in v njem zahtevali, da Mednarodna zveza ukrene V6e za rešitev življenja junaškega grškega novinarja Glezosa, ki' ga je monarhofašistično sodišče obsodilo na smrt. Obenem so poslali novinarjem ljudsko demokratičnih držav in Sovjetske zveze poziv, da prenehajo z neodgovornimi in nesramnimi obrekovanji proti našim narodom. V resoluciji Centralnemu komiteju KPJ pravijo med drugim: »Ker se zavedamo ogromnih nalog, ki jih imamo kot novinarji skupno z ostalimi delovnimi ljudmi v naši socialistični graditvi, obljubljamo naši Partiji in njenemu Centr. komiteju, da bomo nenehno dvigali idejno raven in strokovno sposobnost vsega našega članstva. Naše bodoče delo bo še bolj kot doslej služilo utrjevanju socialističnih sil v naš} državi ter razkrinkavanju vseh imperialističnih, zasužnjevalnih in voj-nohujskaških akcij v svetu. To zahtevajo od nas zvestoba socializmu in internacionalizmu, ljubezen do naše socialistične domovine in zaupanje v pravilno vodstvo naše Partije s Centralnim komitejem in tovarišem Titom na čelu«. V pozivu novinarjem ljudsko demo- kratičnih držav in Sovjetske zveze med drugim pišejo: »V klevetniski m lažni gonji vodstev držav ljudske demokracije in Sovjetske zveze proti nasi državi zavzema posebno mesto neodgovorna in nesramna, proletarskim načelom tuja propaganda nekaterih vasin tovarišev. Ta propaganda, ki jo vsakodnevno širijo preko tiska in radia, škoduje interesom delavskega gibanja in stvari socializma v svetu v celoti ter prinaša korist le imperialističnim silam. , Naše ljudstvo, ki z veliko požrtvovalnostjo in vztrajnostjo gradi socializem, zavrača z gnusom te gorostasne laži, kakršne je pred resolucijo _ In-formbiroja slišalo le iz plačanega tiska in propagandnega aparata imperialističnih držav. Velika večina slovenskih novinarjev je sodelovala v ljudski revoluciji, nad 70% pa se jih je pod' vodstvom naše Partije in tovariša Tita aktivno borilo v vrstah naše slavne armade. Kakor v narodnoosvobodilni borbi, tako smo tudi danes slovenski novinarji strnjeni okrog naše Partije in herojskega Centralnega komiteja pri graditvi socializma. Mnogi izmed vas ste po osvoboditvi obiskali našo domovino in se na lastne oči prepričali o naši pravilni poti ter naporih našega delovnega ljudstva, ki pod vodstvom naše Partije gradi socializem. Zato nas danes tembolj presenečajo klevetniski napadi na .naše ljudstvo in našo Partijo, ki z velikimi žrtvami prispeva svoj delež k utrje-vanjn socializma in demokracije v svetu. Pozivamo Vas, da prenehate z nesmiselno in stvari socializma škodljivo gonjo proti naši državi ter skupno z nami združite vse sile za utrjevanje socializma in borbo proti skupnemu imperialističnemu sovražniku.« Poljska izkoriščala razstavo v Beogradu za širjenje nelojalne propagande proti FLR Jugoslaviji Beograd, 19. marca. Tanjug je pooblaščen sporočiti tole: Pred več kot dvema letoma je bila odprta v Beogradu stalna poljska razstava, ki je seznanjala jugoslovansko javnost z napori in uspehi, ki jih dosegajo poljski delavci pri graditvi socializma v novi Poljski. V začetku letošnjega leta je zaprosilo veleposlaništvo FLRJ v Varšavi zunanje ministrstvo republike Poljske za dovoljenje, da bi odprlo prav tako jugoslovansko razstavo v Varšavi, katere namen bi bil seznanjati poljsko javnost e socialistično stvarnostjo , v novi Jugoslaviji. Veleposlaništvo FLRJ je utemeljevalo to upravičeno zahtevo Jugoslavije z načelofn enakopravnosti in recipTOci-tete in ni zahtevalo, da bi mu dodelili prostore za jugoslovansko razstavo v Varšavi v določenem roku, ker je upoštevalo, da je Varšava porušena. Poljska vlada še do danes ni dodelila prostorov za jugoslovansko razstavo, pa tudi ni izrazila načelnega soglasja za njeno otvoritev. Zavlačevanje v zvezi s tem, da bi dali načelno dovoljenje za otvoritev jugoslovanske razstave v Varšavi, si ne moremo drugače razlagati kot odklonitev, da bi ugodili upravičeni jugoslovanski leg tega pa garantira ta sporazum Franciji privilegiran položaj tudi na ekonomskem področju. Francozi imajo pravico, da se svobodno naseljujejo v Vietnamu in investirajo tam svoj kapital. To se pravi, da bo Vietnam še dalje služil interesom francoskega kapitala. Za Francoze veljajo francoski zakoni. To se pravi, da ta sporazum že v naprej sankcionira vse eventualne manevre francoske kolonialne uprave. KITAJSKA Tonking Hanoi MeVong hainan Vientitnf T H a l • BANGKOK SA1GON pnompent) Demokratična republika Vietnam (črtkano ozemlje), ki je bila proglašena konec leta 1945 in ki so jo Francozi priznali leta 1946 kot neodvisno državo, obsega Tonking, Anam, vprašanje vključitve Končinčine pa je odvisno od izpolnitve gotovih pogojev. Vendar je le malo verjetno, da bi Francija dvignila kolonialno hipoteko nad bogato Končinčino. Kraljevini Kambodža in Imos ostaneta še nadalje francoski protektorat, vendar predstavljata del In-doktfajske federacije zahtevi. Tako stališče poljske vlade j® tembolj čudno, če upoštevamo, da je v Beogradu že nad dve leti poljska razstava, ki je povzročila zadnji čas e svojo nelojalno propagando proti koristim FLRJ nezadovoljstvo med jugoslovanskimi delovnimi ljudmi in tudi zlorabila gostoljubnost, o čemer je bilo veleposlaništvo republike Poljske že večkrat obveščeno. S takim svojim stališčem je vlada republike Poljske dokazala, da nima na* mena ravnati se v razmerju do FLRJ v zvezi z otvoritvijo jugoslovanske razstave v Varšavi po načelu enakopravnosti in reciprocitete in da ne želi, da bi to vprašanje rešili sporazumno v obojestransko korist. Zaradi takega stališča vlade republike Poljske je sklenila vlada FLRJ, držeč se načela enakopravnosti in reciprocitete, da je treba 6talno poljsko razstavo v Beogradu zapreti. Njena ponovna otvoritev bo odvisna od tega, če bo vlada republike Poljske dovolila in omogočila, da bi v Varšavi odprli stalno jugoslovansko razstavo. Noto veleposlaništva republike Poljske, poslano ob ukinitvi stalne poljske razstave v Beogradu, je zunanje ministrstvo FLRJ zavrnilo zaradi prevračanja dejstev ter žaljivega in nedostojnega tona. Vietnam lahko sprejme diplomatsk® predstavnike, akreditirane pri šefu vietnamske države in predsedniku Francoske Unije. Za imenovanje vietnamskih predstavnikov v inozemstvu bo potrebna dvojna procedura. Potreben Ido agrement predsednika Francoske unije in šefa vietnamske države Vietnam bo lahko vzdrževal direktne diplomatske odnose samo z deželami jugovzhodne Azije in Vatikanom. Visoki komisar bo še nadalje zastopal interese Francije v Indokini. Ta komi' sar pa bo istočasno vršil tudi arbitražo med Vietnamom, Kambodžo in Laoseni-Ta klavzula najbolj jasno dokumentira kolonialni karakter tega »sporazuma«. Francoska demokratična javnost j® ostro reagirala na ta »sporazum«, ki ga splošno označujejo kot komedij0-Radio Viet Minh je o priliki tega spo-razuma javil: »Če bo Bao Dai podpisi* ta sporazum, ga borno smatrali za lZ' dajalca in vojnega zločinca.« V deklaraciji predsednika delegacije Demokratične republike Vietnam pa je re; čeno: 1). Da je Ho Chi Minh edin1 pravi predstavnik vietnamskega l.iuy' stva; 2). da je francoska vlada, ki Je dosedaj odklonila že 18 predlogov za mir, odgovorna za vojno tragedijo v Vietnamu in 3). da ljudstvo Vietnama brezpogojno podpira Ho Chi Minh« ne glede na politično orientacijo- Angleški list »Times« je 24. febr. 19** zapisal, »da je vlada Ho Chi Mi'nh« vlada nacionalistov V6eh smeri.« P0 <6-20«. d (5-15 TOPLOTNA rZOLACl3A KRAJNI W£l živino ni mogoče pridobiti drugače kakor z graditvijo novih poslopij, ki bi morala biti po njihovem mnenju čim »solidnejša«. Spričo 6ilno obsežnega programa letos pa mora povsod prodreti spoznanje, da smo vsi kar najbolj dolžili varčevati z graidivom, skrbno izkoriščati zmogljivost gospodarskih poslopij io proizvajalnih sredstev ter iskati tudi zasilne rešitve. Popolnoma je treiba izkoristiti obstoječe hleve. Splošne kmetijske zadruge prejemajo precej zemlje, ki jo jim Prepuščajo kmetje ali jo pa vlagajo v zadružno ekonomijo. Prizadevati si moramo, da kmetje vložijo tudi poslopja, inventar, pa tudi živino. Večkrat bo mogoče poslopja uporabiti brez večjih prezidav za hleve. Pogosto pa prezidave ne , bodo terjale tako velikih stroškov, kakor če bi zidali nove hleve. Vselej seveda ne bomo mogli pridobiti hlevov s prezidavami. Zadružna ekonomija ali zadruga, ki ima pogoje za razvoj živinoreje in ki bi .ne mogla popolnoma izkoristiti živinske baze, če bi ne imela dovolj velikih hlevov, se bo pač morala čimprej lotiti graditve. Zahteva pa je, da gradi oran prostornejše in čim cenejše , Splošnosti škodljivo razmetavanje )e,^ če gradimo razikoišne hlevske »pa-laiče«, ki z njimi živinoreja in »aiše socialistično kmetijstvo v primeri z žrtvami ne pridobi mnogo. Zlasti si moramo Prizadevati, da kar najbolj varčujemo z gradivom, ki ga najbolj primanjkuje in ki tudi'-ni najprimernejše za hleve: s cementom, železom in' opeko. Graidivo moramo uporabljati iz najbližjih krajevnih vunoiv. bomo uporabljali graidivo iz domačih virov, na primer le6, bomo mogli tudi bolj pospešiti delo, zakaj betonski 1T1 opečni zidovi se počasi sušijo, terjajo več dela, pa tudi pomožnega gradiva (na Pnmer za beton potrebujemo opaž). Pri na® je še marsikje zakoreninjeno napačno mnenje stare nemške šole, da so ,at»0'l:jši veliki hlevi in svinjaki betonski, oso!>nih vlakov iz Mubljane jo ob 4.00 in 5.00, povratek iz Ranice ob 16.30 i.n 17.30. Vozovnice dvig-T,na P°<'iagl univerzitetne legitimacije ffJPutnlku 21., 22. in 23. t. m. vd 10.00 do 57 ,. Cena 7‘ vračunano vstopnino znaša Ta dan je pedavanj prost. Pobije z nakupom vozovnic, ker jo njih g to* omajemo. 67 m in 64,5 m 67, mesto, jaz sem »e plasiral na 71. mesto s skoki 62 in 56 m, Karel Klančnik pa je zasedel s skoki 58,5 m in 54 m 95. mesto. Sodniki so ocenili naše skoke takole: Polda: I. skok 17 točk, 17,5 točk; II. skok 17 točk, 17,5 točk. Pribošek I. 6kok 16 točk, 16,5 točk, 17 točk; II. skok 15.5, točk, 15.5 točk, 15 točk. Klančnik I. skok 15 točk, 15 točk, 16,5 točk; II. skok 12 točk, 12,5 točk, 13 točk. Tretji sodnik pri Poldinih skokih ni pokazal ocene. Klančnik je bal v drugem skoku slabo ocenjen zaradi t?,g>a, ker je med letom skrčil noge. Ker pa zanima naše čitalce tudi plas-mam ostalih tekmovalcev, objavljamo so zasedli naslednja mesta: 12. mesto Janez Polda 68, 71 m, 28. mesto Karel Klančnik 65, 65 m in z7. mesto Franc Pribošek 61 in 60 m. Fritz Tshannen (Švica) je bil 14. Po zaključenih tekmah so nas odpe-Uala v špoHni institut Boson |>ole£ Stockholma, v katerem vzgajajo Švedi amaterske trenerje. V tem institutu smo imeli tudi več kinopredstav, med katerimi smo gledali tudi smučarsko prvenstvo FISA-e 1934 ter Planico, za katero so pokazali vsi sodelujoči veliko zanimanje. V torek smo se poslovili ter odpotovali v domovino* kamor smo prispeli v četrtek. Vsi listi so, kakor sem že omenil, pisali pohvalno o naši skakalni reprezentanci. V »Sportsmandenu« je bila objavljena slika Pal de med skokom s podpisom — reprezentant Srednje Ev- Pogled na svetovno znano skakalnico v iiolmenkollnu ptasnuMie znamiih tekmovalcev. Zmagal ie boma!i 20 letni Norvežan Falkanfifar, ki zmaga povsod, kijer stairta. Dosegel je 216.5 točke. Drugi ie bil Pietikainein (Finska) 314.5 točke, tretji Osthe (Norveška) 213.0 točk, sedmi Karlsson (švedska) 207 točk, deveti Birger Rim d (Norveška) 205 točk, dvanajsti ochjel-derup (Norveška) 204 točke, petnajsti Reidar Andersen (Norveška) 202.8 točke, sedemnajsti Heino (Finska) 202 točki, 25. Absjorn Ruud (Norveška) itd. Vsi norveški časniki so v svojih poročilih pohvalno pisali o Janezu Poldi ter ga stavi jali v ptve vrste skakalcev v Srednji Evropi. Nato smo se v torek odpravili v Kongsberg, ki je okrog 100 km oddaljen od Osla. Skakali smo na Hambal-skakalnici, ki je po njihovi izjavi zelo težka ter pravijo o njej, da kdor tukaj skače, lahko nastopa povsod drugod. Posebnost te skakalnice je viseč most, ki je motil predvsem nas. Na teh tekmah se je vsem revanžiral Absjorn Ruud, ki je zmagal s sijajnimi ocenami skokov (v obeh skokih povprečna ocena 19 točk). Na drugo mesto se je plasiral Karlsson (Švedska), peti pa je bil Fritz Tscliannen (Švica). Jugoslovani smo se med 160 skakalci plasirali takole: 23. mesto Janez Polda s skoki 56 in 56 m, jaz sem skočil 51.5 in 54 m, Klančnik pa 52.5 in 56.5 m z dotikom. Nazadnje pa smo v nedeljo 13. marca tekmovali še na Švedskem v znanem smučarskem središču Soleftea. Rekord skakalnice je imel dosedaj Erichs-?on m’ na zadnjih tekmah pa ga je izboljšal zmagovalec tekem Lindgreen s skokom 73.5 m. Drugo mesto je zasedel 1' inec Pietikainen. Dobro se je plasiral tudi Švicar Klopfenstein, ki je zusedel 11. mesto. Naši tekmovalci pa rope. Na Švedskem pa so bila mnenja dopisnikov deljena, eni so nas hvalili, drugi pa ne. Upam, da bomo na tekmah v Planici dosegli še večje uspehe ter tako dostojno reprezentirali našo mlado Titovo Jugoslavijo,« je ob zaključku razgovora dejal Franc Pribošek. Š. V. ii sportoi program SMUČANJE Planica: Meclflarffdno tekmovanje v smuških skokiih. NAJVttfNI TENIS Beograd: Srečanje jugoslovanske in britanske reprezentance za evropski pokal. NOGOMET I. liga Novi Sadi Sloiga : Hajduk Titograd: Budučnost : Metalac II. liga. Skoplje: Dinamo : Odred Sabaci Podrinje : Mornar Pančevo: Dinamo : Sarajevo. Osijek: Proleter : Vardar. Zagrebi Metalac : Spartajk. Maribor: Prijateljska tekma med reprezentanco Maribora in Trsta. Ljubljana: Ob 15. na Kodeljevem tekma PosiojnatSlovan. KOŠARKA Ljubljana: Ob 19. na Taboru zaključek turnirja na čast II. kongresa kovinarjev FLRJ. ROKOMET Ljubljana: Ob 14.30 na Stadionu Prijateljska tekma TD III (Zagreb) Enotnost (Ljubljana). BOKS Dunaj: Partizan : Wienerbauer. S A H Meddržavni šahovski dvoboj Jugoslavija-Avstrija Včeraj zvečer so igrali v Zagrebu prvo kolo meddržavnega šahovskega dvoboja Jugoslavija — Avstrija, ki predstavlja prvo srečanje obeh šahovskih reprezentano po osvoboditvi. Avstrijsko reprezentanco sestavljajo naslednji igralci: Beni Alfred (lanski prvak Dunaja), Busok Johann (lanski prvak Štajerske), Gregor Fritz (najmlajši šahovski 'mojster Avstrije), Gutmanu Leo (finalist dunajskega prvenstva), Hofmanu Edvin (prvak Dunaja 1047), Ka-liwoda Kurt (sedanji prvak Avstrijo), Koller Johann (bivši prvak Dunaja), Lokweotezi prod neizbežnim matom vdal), Szabo-Liiienthal re-mis, Szily-Auerbach remis, Vajda-Kotov 0:1 in Ragozin-BenkB remis. Tri partije so bile prekinjene. # Po zadnjih telefonskih poročilih je bU včeraj zaključen prvi del šahovskega match-turnirja Moskva — Budimpešta z rezultatom 40:26 v korist Moskve. Drugi del tekmovanja bo v Moskvi. Kratke vesti Šahovska zveza Slovenije je prejela povabilo za revanžni šahovski match Slove-nija-Hrvatska na 200 do 3000 deskah. Match bo predvidoma 15. maja v Zagrebu. Sekoi-je, aktivi in društva naj pošljejo svojim okrožnim, odnosno -okrajnim šahovskim odborom prijave igralcev, ki bi prišli v poštev pri sestavi reprezentance LR Slove-nije. Iz krajev kjer šo ne obstajajo okrajni šahovski odbori je treba poslati prijave direktno na SZS, Ljubljana, hotel »Union«. V petem kolu turnirja za prvenstvo Maribora je Poš premagal Krepeka, dr. Kla-sino Mišuro in Kukoveo Ekarta. Babič in Nemeo sta se v časovni stiski sporazu- mela za remis. Partiji Oizelj-Krulo ta Stupan-Ketlš sta bili prekinjeni v boljših pozicijah za Cizlja in Stupana. V šestem kolu je Nemeo premagal Poša, Babič Ekarta, Ketiš Klasinca in Cizelj Krepeka, Mišura in Kukoveo sta prekinila v izenačeni poziciji, partija Stupan-Krulo pa je bila odložena. — Po šestem kolu vodi dr. Nemeo s 5 točkami pred Ketišem 4 in pol (1), Kukovcem 4 (1). Kruleem 3 in pod (1), dr. Klasincem in Cizljem 3 itd. Mladinsko prvenstvo Trbovelj je osvojil Drobež z 10 točkami brez poraza. Slede Gomboc 9 in pol, J. Turk 8 in pol, M. Turk 8 itd. Na turnirju ja sodelovalo 12 mladincev. EVANSOV GAMBIT Beli: Mlinar (Ljubljana) Črni: Božič (JA) (Propagndni turnir v Sarajevu) 1. e2-e4, e7-e5, 2. Sgl-f3, Sb8-c6, 3. LD1-C4, Lf8-c5, 4. b2-b4, Lc5:b4, (V sprejetem Evan-sovem gambitu je glavna ideja s c3 in d4 zgraditi močno središče in hkrati omogočiti hitro mobilizacijo damstejfa krila. V slučaju, da Vfefne črni kmeta s konjem, nadaljuje beli kot v partiji). 5. c2-c3, Lb4-a5, (Na 5 Lc5 ima beli na razpolago več dobrih nadaljevanj, kot pa na igrano potezo) 6. d2-d4, e5:d4, 7. 0-0, a7-d6, (Na 7. ... d8 ali dc3: pride beli z 8. DbS do premočnega napada) 8. c3:d4, Sg8-f61 (Napaka, ki jo beli takoj izkoristi. Teorija priporoča 8 Lb6, 9. Sc3, nakar ima cmi dva odgovora: 9 ... . Lg4 10. Lb5 ali pa 9 SaS, 10. Lg5, f6. 11. Le3, Se7, 12. hs. Sc4:, 13. D&4+, cG, 14. Dc4:, Da5!) 9. d4-d5, (Tukaj gre tudi 9. e5, de5: 10. La3!) 9-------Sc6-e7, (Na 9 Sb4 sledi 10. Ld2, na 9. . .. Se5 pa je črni po potezah 10. S»5. de5:, 11. La3 izrabljen) 10. e4-e5, d6:e5, (Na 10 Se4 sledi 11. Da4+, c6, 12. dc6: 0-0, 13. La3! V slučaju, da igra črni 10 Sg4 pride beli z 11. , cR, 12. ed6:, v dobljeno pozicijo). 11. Ddl-a4+l c7-c6, 12. d5:cG, b7:cfi, (Slabo je 12 Se6: zaradi 13. La3!) 13. Tfl-dl. Dd8-c7, 14. Lcl-a3, La5-b6, 15. La3-dG, Dč7-*b7, 16. Sf3:e5, 0-0, (Cfna pozicija je izgubljena. Zaradi pretnje La6 je črni loveo privezan na polje c8, kjer zavira razvod dame in trdnjave, hkrati pa sta pasivni tudi poziciji ribeh skakačev). 17. Sbl-c3. Sf6-d5, 18. Sc3-e4, (Beli ne da črnemu oddiha. Na a5 bi slodllo Tabl. na f5 pa Sc6:) 18----------Tf8-d8, 19. Tal-bl, (Preti Sc5 z matiranjem dame, kar črni ne niot« prepreči« broi večjih materialnih lWb. S tem je partija tudi že odloSna). t 19 Td8rd6, 20. So4:d6, CH7-e7, 21. Lc4:d5, Se7:d5. 22. Tdl:d5, Lc8-e6, 23. TdS-dl, Le6-d5, 24. S4£-c4 in črni se je vdal. (Komentlrifl m4jšfl&ki kandidat MSrjaSi ilHii) Opozorilo in poziv potrošnikom električne energije LRS V smiski vladne uredibe št. 187 z dne 17. avgusta 1948 je ministrstvo za industrijo in rudajreitvo LRS pooblaščeno, da sme predpisati potrebne omejitve uporabe električnega toka in izvajati proti kršilcem kazenske predpise. Ker je zaradi zmanjšanja dotoka vode na Dravi in Savi zmogljivost vodnih elektrarn občutno padla in ker je prvenstveno zagotoviti naijv-ažnejšim industrijskim podjetjem električno energijo, poziva Generalna direkcija za elektrogospodarstvo LRS vse potrošnike električne energije v LR Sloveniji k 6ikrajjni štednii ter 6« uvajajo z 21. miarcem 1949 do preklica naslednje omejitve: L V gospodinjstvu, gostinskih obratih, , t i .-tmeTlzal1' )e uporaba električnih kuhalnih aparatov od 7. do 20. ure prepovedana. 2. Električno greitje prostorov v pri- vatnih stanovanjih, javnih lokalih in industrijskih podjetjih je prepovedano. 3. V obrti in kmetijstvu, kjer ni trajnega obratovanja, je obratovanje prepovedano od 7. do 13. ure in od 18. do 20. ure. 4. Industrija mora opustiti vse po* gone, kd ne ogražajo produkcije (kompresorji, ventilatorji, črpalke, pogonski 6troji pomožnih obratov itd.), med 18. in 20. uro. V interesu potrošnikov samih je, da ta navodila disciplinirano izvajajo, ker se bo sicer moralo ukreniti izklapljanje posameznih sektorjev v mestih in na de-® tem ukiniti tudi razsvetljavo. Proti^ kršilcem teh navodil 6e bodo uporabili kazenski predpisi omenjene uredbe, Generalna direkcija elektr. gospodarstva LRS, Elektroenergijska dispečerska služba VESTI IZ MARIBORA Navodila za delitev živilskih nakaznic za mesec april 1949 v Mariboru: 1. Opozarjamo vsa podjetja, ustanove, urade m obrate, ki zaposlujejo več kakor 10 delavcev oziroma nameščoncev, da postopajo po navodilih, ki so bila objavljena v dnevnem časopisju dne 18. in 19. marca t. 1. 2. Potrošniki, ki bodo prejeli na podlagi teh navodil živilske nakaznice v podjetju oziroma ustanovi, naj takoj dvignejo pri uličnih poverjenikih potrošniška potrdila, ki jih obvezno oddajo do 22. marca t. 1. na svojem delovnem mestu. Vsi ostali potrošniki, ki po omenjenih navodilih ne bodo prejeli iivilskih nakaznic v podjetju. Jih bodo še nadalje prejemali pri uličnih zaupnikih in naj zato ne dvigajo potrošniških potrdil. 3. Podjetja, ustanove in urade opozarjamo na pravilno izdelavo seznamov (v troj-niku) s potrebnimi podatki, posebno pa na ločitev seznamov po okrajih stalnega bivališča potrošnikov. Tako izdelani seznami morajo biti brezpogojno predloženi na tukajšnje poverjeništvo Maribor, Jurčičeva ulica 8-1, soba št. 4, do 25. t. m. K seznamu morajo biti predložena vsa potrošniška potrdila, urejena pa tekočih številkah spiskov. Seznami morajo biti podpisani od strani upravo in Sindikata podjetja. Družinski člani onih delavcev in nameščencev. ki bodo po točki 1 prejeli živilske nakaznice pri podjetjih, predložijo prav tako potrošniška potrdila v onem podjetju, pri katerem je zaposlen družinski glavar oziroma branilec družine. V ostalem se poslužujte navodil, kot je navedeno zgoraj. Vse nadaljnje potrebne informacije lahko dobite na tukajSnjem poverjeništvu tel. 31-80 ali 22 G9. Vsem trgovskim obratom okraja Maribor- okolica. Razpisujemo delitev popra za marec 1949 na naslednjo nakaznice: K3 in K4 po 0.03 kg, proti odvzemu odrezka št. 29, K5 in K6 po 0.04 kg proti odvzemu odrezka št. 29. Kakavove proizvode delite na odrezke kakavovih proizvodov marčnih živilskih nakaznic in sicer: doj. 100 g, OM1 in OM2 pa po 200 g. Jajca delite na živilske nakaznice za marec kot sledi: TDa jam 4 kom. proti odvzemu odrezka št. 33 republiške dopolnilne preskrbe, TDža, TDžb, TDa in TDb po 3 komade proti odvzemu odrezka 83 republiške dopolnilne preskrbe, GD po 3 ’kom. proti odvzemu odrezka št. 199 republiške dopolnilne preskrbe v 4. tednu. TD po 2 komada proti odvzemu odrezka 33 republiške dopolnilne preskrbe. Po končani delitve nam sporočite zalogo, ki jo bomo razdelili kolektivnim oskrbovancem. Obračune teh artiklov morajo biti najkasneje do 8. aprila 1949 na OLO. Poverjeništvo trgovine ln preskrbe Maribor-okollca. * Dežurne trafike: Danes, 20. marca bodo od 9—12 ure odprte naslednje trafike: Mišljenovič Ivana v Sodni ulioi in Piro Friderik na Tržaški cesti. RAZGLAS o odmeri dohodnine kmečkim in ostalim gospodarstvom, ki imajo dohodko od zemlje Poverjeništvo za finance MLO Maribor ob-vesea vse zemljiške posestnike in uživalce zemljišča na področju mesta Maribora, da bodo v dneh 22., 23. in 24. marca t. 1. mno- i xi sestanki zaradi odmere dohodnine kmečkim gospodarstvom po naslednjem redu: 22. marca t. 1. za okoliš Košaki v dvorani »Opekarne«, začetek ob 9. uri dopoldne. Isti dan ob isti uri za okoliš Krčevina m ostala gospodarstva I. rajona v hiši »Lovski dom«, Ribniško selo. 23. marca za okoliš Pobrežje—Tezno v kino dvorani na Pobrežju, začetek ob 9. uri dopoldne. Istega dne, ob isti uri za okoliš Kadvanje v mladinskem domu v Radvanju. 24. marca za okoliš Studenci in za ostala gospodarstva iz II. rajona v šoli v Studencih, začetek ob 9. uri dopoldne. Istega dne, ob isti uri za okoliš Brezje—Zrkovci v dvorani »Bračič« v Zrkovoih. Na teh množičnih sestankih bodo obravnavali dohodke posameznih kmečkih ln ostalih gospodarstev, ki imajo dohodko od zemljišč in postranskih virov kmetijstva. KakoT jo že znano, so bili ti dohodki žo ugotovljeni po krajevnih davčnih komisijah ln po mestni davčni komisiji. Na množičnih sestankih pa se bodo te ugotovitve ponovno premotrile in sprejele morebitne spremembo. Istočasno bomo javili tudi zn o« ek odmerjenoga davka. Teh sestankov naj se udeleže vsi davčni zavezanci! hkrati pozivamo na te sestanke tudi ves množ.čno organizacije in aktiviste zaradi sodelovanja pravično odmero davkov kmečkim gospodarstvom. MLO Maribor, Poverjeništvo za kmetijstvo Opozorilo vsem imetnikom motornih vozil okraja Marlbor-okolica 1 astnike motornih vozil ln pri-da mora biti na njihovih vozilih razvidna tonaza vozil in priklopnikov, ka-, 1° Predpisano ob lanskoletni regi- j1 « lst?časno opozarjamo, da morajo vse evidenčne tablice biti prepleskano tako, da bodo štovilke čitljive. V nasprotnem prime-ru vozila ne bomo registrirali. ♦ Poziv! Vse tovarne, ustanove, kakor tudi množične organizacije, ki imajo na področjih mesta Maribora svoje ekonomije, pozivamo, da jih prijavijo tukajšnjemu poverjeništvu za kmetijstvo, Partizanska cesta 22 in to najkasneje do 31. marca. Ta prijava ni obvezna za one ekonomije vložile svoje proizvodne plane za 1949. leto temu poverjeništvu. Opozarjamo, da ne bomo mogli upo8tevati potrebe po semenih, gnojilih itd., za vse tiste ekonomije, ki proizvodnega plana niso dostavile. Poverjeništvo za kmetijstvo MLO Mabrlbor. O B V E S TIČA Objava Obvezen popis vsega zdravstvenega osebja ki biva stalno na območju LR Slovenije na dan 26. marca 1949 1. Vse zdravstveno osebje, bi biva stalno ali začasno na območju Ljudske republike Slovenije, se mora obvezno iavltl in popisati. 2. Zdravstveno osebje so: medicinski laboranti, bolničarji, medicinski Uigrieniki, maserji, otroške negovalke, babice. medicinski tehniki (instrumentarke in rentgenske pomočnice), višje medicinske sestro (pomočniki), medicinske sestre (pomočniki), zobotehniki, zobarji, zdravniki, zdravniki specialisti, zdravstveni referenti, lekarniški laboranti, farmacevtski pomočniki (dro-Bisti). farmaccvti, absolventi medicinskih in farmacevtskih fakultet. 3. Popisati in prijaviti se morajo vsi, ne glede na to, da delajo v državnem, zadružnem ali privatnem sektorju ali poklicu. Prijaviti In popisati se morajo tudi vsi tisti^ ki niso nikjer v službi ali pa so že v službi v zdravstveni stroki, pa Imajo pod drugo to?ko navedeno strokovno izobrazbo. 4. Popisovanje osebja bo na dan 26. marca 1949. Popisovanje bo opravil okrajni (mestni) izvršilni odbor, poverjeništvo za ljudsko zdravstvo, se morajo iglagltl vsi, na ta dan vsi, ki se morajo popisati in prijaviti. 5. Tisti, ki se lz nujnega in res utemeljenega razloga (službeno odsotni) popisu ne bi mogli odzvati na dan 26. marca t. 1., se morajo odzvati najpozneje do 28. marca 1929. 6. Vsak mora prinesti k popisu tele listine: potrdilo o rojstvu, podatke o družinskem stanju, podatke o splošni in strokovni izobrazbi in o strokovni praksi, podatke o službi v vojski: tisti, ki so bili že na obvezni službi po zakonu o obvezni službi zdravstvenega osebja, pa dekret o vpoklicu na obvezno službo in podatke v času opravljanja obvezne službe. 7. Podrobna navodila za izvršitev popisa bodo izdali okrajnt (mestni Izvršilni odbori. 8. Zdravstveno osebje, ki se polisa ne bo odzvalo, bo kaznovano po predpisih zakona o obvezni službi zdravstvenega osebja. Minister za ljudsko zdravstvo: Dr. Ahčin Marjan V smislu objave Ministrstva za ljudsko zdravstvo za obvezni popis vsega zdravstvenega kadra, objavljenega v dnevnem časopisju, bo MLO Ljubljana, Poverjeništvo za ljudsko zdravstvo izvršilo popis zdravstvemega kadra na teritoriju mesta Ljuhljajie dne 25. in 26. marca 11)41) v prostorih Poverjeništva za ljudsko zdravstvo na Magistratu, II. nadstropje, v času od 8—19 ure. Vsak obveanik mora prinesti 8 seboj vse dokumente navedeno pod točko 6 cit. objave Ministrstva za ljudsko zdravstvo. Pozivamo, da se brezpogojno priglasi k popisu ves zdravstveni kader. Prijaviti se morajo tudi oni, ki so danes na kakršnem koli delu izven zdravstvene stroke, imajo pa strokovne kvalifikacije iz to stroke, kakor tudi vsi oni, ki niso nikjer zaposleni. Pozivamo vodstva in sindikalne organizacije vseh ustanov na teritoriju Ljubljane, da skrbijo zato, da se bo k popisu prijavid res ves zdravstveni kader iz njihovega območja. Zdravstveni kader iz zdravstvenih ustanov, kjor so formirane posebne komisije za ta popis in se ta že vr&i, naj se prijavijo pri teh komisijah v času, ki ga bo tamkajšnja komisija določila. ■ Poverjeništvo za ljudsko zdravstvo MLO Ljubljana Važno! Tehnični pregledi za motorna vozila in priklopnike v Okraju Ljubljana-okolica se bodo vršili dne 21. t. m. v Litiji, dne 22. Vrhnika, dne 23., 24. v Ljubljani, GaJu-sovo nabrežje. — Iz pisarne Poverjeništva za Lok. promet Ljubljana-okolica. LJUBLJANA MOSKVA: Sovjetski film »Mlada garda*, II. del, tednik. SLOGA: Sovjetski barvni film »Vlak pelje na vzhod«, tednik. — Predstave ob 15. 17, 19 in 21. — Današnje matineje odpadejo! TRIGLAV: Sovjetski film »Gajči«, tednik. Predstave ob 15.30, 17.30 in 19.30. ŠIŠKA: Angleški film »Bežno srečanje«, tednik. — Predstave ob 16, 18 in 20. MARIBOR PARTIZAN: Nemški film »Nekje v Berlinu«, tednik. UDARNIK: Sovjetski film »Mlada garda«, I. del, tednik. — Predstave ob 14.30, 16.30, 18.30 in 20.30. POBREŽJE: Sovjetski film »Timur in njegova četa«, tednik. RADGONA: Sovjetski film »Nas.redin v Buhari«. Poleg rednega filma tednik. Predstave kakor običajno. SLATINA RADENCI: Danes ob 15, 17 in 19. uri sovjetski film iz otroškoga življenja »Učenka 1. razreda«. CELJE METROPOL: Francoski film »Nesrečniki«, II. del, tednik. DOM: Sovjetski film »En dan v zemlji zmagovalki«, tednik. KAMNIK: Sovjetski film »Štiri srsa«, tednik. KRANJ MESTNI: Poljski film »Jeklena srca«, tednik. PTUJ: Poljski film »Poslednja etapa«, tednik. POTUJOČI KINO ZA OKRAJ SEŽANA bo predvajal: I. slovenski nmetniškl film »Na svoji zemljic 20. marca ob 19. uri v Dolenjah pod Štjakom. * 21. marca ob 19. uri v Avberju. 22. marca ob 19. uri v Tomaju. 23. marca ob 19. uri v Dutovljah. 24. marca ob 19. url v Koprivi. Poverjeništvo za lokalni promet MLO v Ljubljani obvešča vse lastnike (uporabnike). da se prično redni letni tehnični pregledi motornih vozil in priklopnikov 21. marca 1949 ob 7. uri, in sicer: 1. za tovorne avtomobile, priklopnike in specialna vozila na Opekarski cesti, dovoz vozil na Opekarsko cesto po Trnovskem pristanu: 2. za potniške avtomobile in motocikle v Groharjevi ulici, dovoz vozil v Groharjevo ulico s Tržaške ceste. Lastniki (uporabniki) motornih vozil bodo obveščeni s pozivnicami. na katerih je označen dan, ura in kraj pregleda. Vozne parke podjetij, ustanov, ki razpolagajo z večjim številom motornih vozil, pa bo pregledala posebna komisija na licu mesta, o čemer bodo pravočasno obveščena podjetja. Opozarja so lastnike (koristnike) vezil, da pripeljejo, vozila na pregled OT>rana, očiščena, dobro vidna mora biti na vsakem vozilu št. motorja in šasije. Prav tako morajo biti vozila opremljena z vsemi napravami za varno obratovanje na primer (zavore, luči, sirene itd.) Vsi prejemniki prejetih pozivnic se morajo brezpogojno držati navedenega datuma in tožno ure, da ne bo nepotrebnega zamujanja časa. Komisije poslujejo s tehničnimi pregledi od 7—14 ure. Privatni in zadružni sektor mora za tehniški pregled priložiti kolek za 100 din za vsako vozilo — Poverjeništvo za lokalni promet MLO. Ljudsko posojilo MLO komisija za vpis ljudskega posojila v Ljubljani poziva vse vpisnike ljudskega posojila, ki še do danes niso dvignili obvoznic ljudskega posojila, da se najpozneje do 25. t. m. zglase na poverjeništvih za finance rajonskih ljudskih odborov, na teritoriju katerih so stanovali ob času vpisa ljudskega posojila, da dvignejo še neprevrete obveznice. Ker bo žrebanje teh obveznic že v aprilu t. 1., bodo RLO komisije za vpis ljudskega posojila v Ljubljani po 25. marcu 1949. vse neprevzete obveznice predložile MLO komisiji, ki jih bo deponirala pri Narodni banki na ime vpisnikov. Poziv! Uprava Mestnega vodovoda — Ljubljana poziva vse konzumente — dolžnike, da pri plačilih računov za porabljeno vodo in raznih popravil, napišejo na hrbtni strani položnice svoj točen naslov (Naziv podjetja, ustanove ali osebe in ulico, za katero se plača) in kaj se plačuje z nakazanim zneskom (voda, popravilo, ali podobno). Na ta način bo odpadlo mnogo nepotrebnega pismenega ali telefoničnega spraševanja. ZAKLJUČNI RAČUNI DRŽAVNIH GOSPODARSKIH PODJETIJ REPUBLIŠKEGA POMENA ZA LETO 191S Opozarjamo državna gospodarska podjetja republiškega pomena, da so na razpolago navodila za sestavljanje zaključnih računov za leto 1948 in sicer: 1. za industrijska in rudarska podjetja, 2. za trgovinska podjetja. Ta navodila pridejo v poštev tudi za lokalna podjetja, kolikor vodijo poenoteno knjigovodstvo po kontnih planih za zvezna in republiška podjetja. Tisti interesenti, ki navodil niso prejeli od svojih operativnih voditeljev, naj jih nabavijo neposredno v knjigarni: Slovenski knjižni zavod, Ljubljana, Pred škofijo 5. Cena je 15 din za industrijo in 10 din za trgovino. . Obrazci za sestavljanje bilano 1948 za industrijska in trgovinska podjetja pa bodo v kratkem na razpolago pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26. O dnevu izida tiskovin bodo podjetja posebej obveščena. — Ministrstvo za finance LRS. RADIO Poročila so ob 8.30, 12.30, 14.30, 19.30 in 22.00 uri. Slede važnejše oddaje: 8.00 Veder jutranji spored — 8.45 Slovenske narodne pesmi — 9.00 Literarno glasbena ura mladih slovenskih pesnikov in skladateljev — 10.00 Prenos iz Planice — 12.00 Radio Ljubljana najboljšim mladinskim aktivom — 13.00 Pol ure za pionirje in Cicibane. Pol ure pesmic in glasbe — 13.30 Za vsakogar nekaj — 14.45 Pojo zbor »Matija Verdnik« — 15.00 Oddaja za naše podeželje. — Predavanja: Politični pregled; — Še o vzornih pravilih za kmetijske obdelovalne zadruge; — Zadružni tečajniki odhajajo na vas — zvočna reportaža — Gospodarske uredbe — Pravilnik o trgovini po vezanih cenah. Odredba o določitvi potrošnikov, ki jim je zagotovljena preskrba; — O električni razsvetljavi; — Najstarejša zgodovina naših krajev; — Fran Milčinski: Čebular in Česen in njuna pravda. — Vmea pojo in igrajo: Slovenski sindikalni kvintet, Božo in Miško, Vaški kvintet, Mali orkester Radia Ljubljana p. v. Alberta Dermelja, Dana Ročnikova, Avgust Stanko, Veseli trio, Leo Kržišnik in Rezika Korit-nikova ter nekai skladb Antona Lajovica s plošč — 19.00 Radijski dnevnik — 19.10 Maurice Ravel: Koncert za levo roko (za klavir in orkester) — 20.00 Literarna oddaja — Saltykov Ščedrin — 20.20 Valčki in operetni napevi — 21.00 Kaj bo prihodnji teden na sporedu? — 21.20 Puškin in ruska opera — 22.30 Zabavna ln plesna glasba. Direkcija strokovnih šol v pri Ljubljani išče Vevčah higieničarko ki bo pretežno delala v ženskem internatu in tudi negovala bolnike. Prednost imajo tiste, ki so absolvirale podobne tečaje. Nastop v aprilu 1949. Plača po uredbi, stanovanje ln hrana preskrbljena. Kolkovano prošnjo, eventualna spričevala in kratek življenjepis pošljite Direkciji strokovnih šol, Ljubljana, Vevče. ČASOPIS »ELEKTROPRIVREDA« št. 2 je izšel s tole vsebino: M I©t0 1949 Ir HIDROENERGETLKE: ing. V. Jevdjevič, Vlasinsko jezero in sistem hidroelektrarn Vlasina Vrla. Iz HIDROELEKTRARN: ing. T. Vuškovič, Nove konstrukcije sigurnosti organov pri vodnih turbinah. IZ ELEKTRIČNIH PRENOSOV: ing. B. Stefanini, Izbira napetosti transformatorjev za mreže 35 Kw. Iz DALJNOVODOV: članki ing. R. Fišerja, ing. B. Stefaniniia >n 'nS- Ledvinke. Iz ELEKTRIČNIH INSTALACIJ: ing. H. Sebaher, Projektiranje razdelilnih mrež v industrijskih podjetjih. Iz GRADNJE ELEKTRIČNIH STROJNIH NAPRAV: članki ing. Geldiašvilija in ing. P. Sverdlova. Iz GLOBINSKIH VRTANJ: ing. V. Kotulski, O osnovnih pravilih za izvedbo del pri cementarnem injektiranju. PRAVILNIKI, STANDARDI, TEHNIČNE NOVOSTI IN VESTI. Vsega 52 strani. Cena 15 din. Dobite lahko tudi prejšnje številke. Letna naročnina 180 din. — Naročnino pošljite na čekovni račun pri Narodni banki 107-8070047. Pojasnila z&htovaite na naslov: Uredništvo časopisa, Ministarstvo elektroprivrede BEOGRAD, Bulevar Vojvode Mišiča 41 DNEVNE VESTI Urad za najdene in izgubljene predmete oddelka za notranje zadeve gl mesta Ljubljana se je preselil v Pražakovo ulico št. 12. 749 Akustika je doživela izreden razvoj, elektroni so se zaradi svoje okretnosti tudi tu dobro izkazali. O fizikalni akustiki bo govoril tov. Anton Moljk na prihodnjem poljudno znanstvenem predavanju prirodoslovnega društva v torek ob osmih v mineraloški predavalnici na univerzi. Vstopnice dobite pri vratarjul 750 Občni zbor Potrošniške zadrugo z o. J. v Ptuju se bo vršil v četrtek 24. marca ob 19. uri v zadružni gostilni na Bregu. Vabimo k udeležbi. 751 Člane ln članice bivšega obsmrtno podpornega društva Viž-GHnce vabimo na sestanek. ki bo v nedeljo 27. marca 1949 ob 15. uri v poslopju ljudske šole na Viču. Uprava mestnih podjetij v Kamniku obvešča službeno potujoče, da je prehrana na potne naloge zagotovljena v Mestni restavraciji v Kamniku, Majstrova ul. št. 13. V šolah za učence v gospodarstvu: kovinske, lesne, oblačilne, trgovinske in splošne stroke se bo pričil pouk za 1. letnik dne 4. aprila 1949. Vpisovanje se bo vršilo od 28. do 31. marca 1949. — Poverjeništvo za delo. Odsek za strokovno šolatvo. Dajalci krvi! Pregledi dajalcev krvi in odvzemi krvi so redno vsak torek, sredo in četrtek. Prijaviti se do 10. ure v Zavodu. Ne zajtrkujte nič mastnega, tudi bele kave ne. Nujno naprošamo stare dajalce krvi grupe O. da se javijo. Javijo naj se tisti, ki so dali kri pred več kot d verni meseci in no vi. popolnoma zdravi tov.-ce (starost nad 21 let). Dajalcem z dežele povrnemo vožnjo III. razred potniški vlak — v f>be smeri, vozovnice prinesite s seboj, ne kupujte povratnih. Po odvzemu krvi pripadajo dajalcu posebni dodatki v sladkorju, maščobi, beli moki in svežem mesu, ter denarna nagrada. Telefon 41-08. Zavod za transfuzijo krvi (klinične bolnice — vhod za Ljubljanico) KONCERTI V. koncert za mladino bo v torek 22. ob 18. v Filharmoniji. Sodeluje pianist Anton Trost, izvaja orkester Slov. filharmonije pod vodstvom dirigenta Bogo Leskovica. Sporedi kot vstopnioe v Xnjigarni muzi-kalij. Klavirski večer 8 letne gojenke naže Akademije za glasbo Dubravke Tomšičeve bo v četrtek 24. marca ob 20. v Filharmoniji. Mlada, izredno nadarjena pianistka izvaja dela Bacha, Beethovna in Mozarta. Vstopnice v Knjigarni muzikalij. 756 Violinistka Jelka Stanič priredi samostojen violinski koncert v petek 25. marca ob 20. v Filharmoniji. Pri klavirju prof. Anton Trost. Koncert je za abonma. Vstopnice v Knjigarni muzikalij. 756 Umetni valilnici v Št. Vidu in Ptuju ponovno obveščata vse Interesente, državna posestva, ekonomije, zadruge, organizacije itd., da čimprej, najdalje pa do 25. t. m. sporoče število piščancev, ki jih žele prejeti Valilnica v Št- Vidu sprejema v valjenje vsak četrtek kokošja jajca od 9—12 in od 2—6 ure od strank, ki prineso sama v valjenje. Vsak drugi četrtek, in sicer meseca marca 17. in 31., meseca aprila 14. in 28., meseca maja 12. in 26. ter meseca junija 9. in 23. pa tudi račja (n pnrja jajca. Gosjih jajc v letošnji sezoni valilnica ne bo valila. Vsi dosedanji naročniki so zabeleženi in dobe naročene piščance. Kdaj jih prejmejo, bodo pravočasno pism&no obveščeni. SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA PLANINSKO DRUŠTVO JESENICE razpisuje 2 mesti oskrbnika za svoji dve planinski postojanki na Vršiču, t. j. za Erjavčevo kočo in Tičarjev dom na Vršiču. — Mesti oskrbnika sta plačana z mesečno plačo, katera se določi v okviru uredbe za gostinski promet. Reflektanti morajo imeti prakso v gostinstvu in morajo obvladati potrebno administracijo in knjigovodstvo. Zelo zaželjeno bi bilo, da so reflektanti poročeni, po možnosti z družino, katera bi jim bila lahko v pomoč pri poslovanju. O ostalih pogojih se bomo pomenili pri sestavi oskrbniškega dogovora. Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Planinsko društvo Jesenice, in sicer najkasneje do 25. marca 1949. Kasnejše ponudbe se ne bodo upoštevale. Stroj za sajenje krompirja po možnosti kompleten z okopalni-kom in osipalnikom, takoj kupimo. Ponudbe na upravo SRS tovarne »Iskra«, Kranj. KUPIMO dvodelno parno peč z urno zmogljivostjo 150 do 200 kg. Potrošniška zadruga, Slov. Konjice. Prazne zaboje raznih velikosti kupuje Semenarna za Slovenijo, Ljubljana, Gosposvetska 5 POZIV! Uprava Mestnega podjetja >LABOD«, Ljubljana, poziva vse svoje stranke, da zaradi predvidenega čiščenja lokala na Miklošičevi cesti takoj dvignejo vse, v omenjenem lokalu oddane, očiščene in barvane predmete. — Obenem naprošamo vse stranke, da dvignejo izgotovljene predmete tudi v ostalih naših poslovalnicah (Poljanski nasip, Selenburgova ul.) v roku treh tednov od dneva oddaje. 40.000 dobitkov v vrednosti nad 34,000.000 din in tri premije 600.000, 300.000, 200.000 dinarjev bo izžrebanih v aprilu Srečke lahko kupiš pri Kolekturi srečk — Ljubljana Tyrševa 11 ali pri preprodajalcih DRAMA LJUBLJANA Nedelja, 20. ob 14: Kreft: »Krajnski komedijanti«. Izven. (Delno zaključena predstava). — Ob 20: Petrov: lOtok miru«. Izven. Torek, 22. ob 14: Goilia: »Sneguljčica«. Zaključena predstava za gimnazijo v Postojni. — Ob 20: Cankar: »Hlapci*. Zaključena predstava za LMS. Sreda, 23. ob 20: Cankar: »Hlapci«. Abonma B. OPEKA Nedelja, 20. ob 20: Massenet: »Maaon«. Gostovanje Ksenije Vidalijeve. Izven Torek, 22. ob 20: Janaček: »Jenuta«. Abonma red C. Sreda, 23. ob 20: Puccini: »Tosca«. Zaključena predstava za sindikate. SLOVENSKO NAKODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Ponedeljek, 21. marca: Zaprto. Torek, 22. marca ob 20: Puccini: »Madame Butterfly«. Bed sind. C. Sreda, 23. marca ob 19: Go\v-D'Usseau: »Globoko so korenine«. Red LMS 1. Četrtek, 24. marca ob 16: Golia: »Sneguljčica«. Izven. — Ob 20: Leoncavallo: »Pa-gliacci«. Borodin: »Polovski plesi«. Za- ključena predstava za .Tugosl. armijo. Petek, 25. marca ob 19: Ingolič: »Likof«. Red LMS 3. Sobota, 26. marca ob 20: Petrov: »Otok miru«. Red L 1. RAJ. LJUDSKO GLEDALIŠČE MOSTE Nedelja, 20. marca ob 20: J. Horvat: »Prst pred nosom«. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Nedelja, 20. marca ob 10: Ingolič-Sorn: »Udarna brigada«. Gostovanje v Šentjakobski mladinski dvorani. RAJONSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE VIC Prosvetni dom ’ Nedelja, 20. marca ob 20: M. Hribnik: »Mostovi«, igra v 3. dejanjih v korist soc. fonda rajona Vič. OPOZORILO Zaradi tatvine bonov za nakup industrijskega blaga, ki je bila izvršena v Kmetijski zadrugi Obrež, p. Središče ob Dravi, se proglašajo industrijski boni Ser. št. A 435252 do št. 435265 za neveljavne. Vse kmetijske zadruge in vsa podjetja, ki sprejemajo industrijske bone, se opozarjajo, da naj bodo pri prevzemanju bonov previdni. Vrednost ukradenih bonov je po 1000.— din. Vsaka ugotovitev v zvezi z ukradenimi boni naj se takoj javi najbližnjj postaji NM. — Kmetijska zadruga Obrež, p. Središče ob Dravi. PRODAJAMO alabaster in stavbeni mavec v poljubnih količinah »Oskrba«, Celje OBVESTILO Trgovsko podjetje »TKANINA«, Ljubljana sporoča, da bo zaradi selitve in z odobrenjem Poverjeništva za trgovino in preskrbo MLO, Ljubljana št. TP 1644-49 skladišče za galanterijo na Mestnem trgu št. 22 v času od 25. do 31. marca 1949 za stranke zaprto. Od 1. aprila 1949 dalje bomo Doslovali v novih prostorih na Sv. Petra cesti št. 1 (bivše skladišče za tekstil). ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Nedelja, 20. marca ob 15: A. T. Linhart: »Veseli dan ali Matiček se Seni«, popoldanska predstava. , , _ .___ Torek, 22. marca ob 20: Tika V astetova. »Vselej človek«. (Visoka pesem). Predprodaja vstopnic v Državni oddelek za muzikalije. Kongresni trg lo, oa 10—12 in od 15—17 ure. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE - KRANJ Nedelja, 20. marca ob 17: A. T. Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček so žo£i«. Ponedeljek, 21. marca in preda 23. marca ob 17: »Ta veseli dan ali Matiček se ni«. Predstavi za dijake m gojence strokovnih Sol. SINDIKALNO GLEDALIŠČE DOMŽALE Nedelja. 20. marca ob 20: »Umetniški večer pesmi in monologov«. Izvaja tov. Marjan Dolinar, član Slov. narodnega gledališča. Predprodaja vstopnio v Godbenem domu. SINDIKALNO GLEDALIŠČE ZABUKOVCA Nedelja, 20. marca ob 15.30 v Grižah: I-Potrč: »Lacko in Krefli«. Režija: France Kojnik. SINDIKALNO GLEDALIŠČE V KOČEVJU Nedelja, 20. marca ob 16: Gogolj t »Zenit®Tf: Režija: Šmon. Vstopnico v predprodaj1 v Okrajnem magazinu št. 6 (pri mostni' MALI OOLASI »UMETNINA«, Ljubljana, Vegova 10. kupuje, prodaja in posreduje vseh vrst preprogo, stilno pohištvo, slike, porcelan, starinsKO* umetniške in umetnoobrtne predmete. 2ELEZNO BLAGAJNO št. 2 ali 3 kupimo* Ponudbe z navedbo cene poslati na tijsko zadrugo Begunje pri Lescah. 4Uo RADIO 4 do 5 cevni, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe: Vrhunc, Prešernova Jesenice. *** STROJ ZA REZANJE mesa št. 20, malo rabljen, ugodno prodam. Poženel M., J®" senice, Obrtniška 22. PRODAM 500 leskovih suhih ročnikov za lopate. Kofler Emil. Dovje—Mojstrana. TRAVERZE zamenjam ali prodam. Stensko uro z nihalom, potrebno malo popravila. In punčko, gibljivo, prodam. Naslov » oglas. odd. »Ljudske pravice«. IŠČEM DRUŽINO ali samsko osebo, ki ^ vzela na stanovanje mojega očeta, bre* oskrbe. Ima lastno posteljo in perilo-Naslov v ogl. odd. »Ljudske pravice«. VZGOJITELJA za internat takoj sprejme industrijska gumarska šola tovarne Ku' mijovih izdelkov »Sava« v Kranju. CeiO-dnevna oskrba in udobno stanovanje **■ gotovljena. Reflektanti naj se zglaseJJ personalnem oddelku tovarne. PREVZITEK nudim po dogovoru v denarju tistemu hišnemu posestniku, ki mi P° smrti zapusti hišo. Ponudbe in predlo* z opisom posestva na podružnico »Ljudske pravice«, Jesenice, pod »Prevžitek*-IZGUBIL SEM AKTOVKO z univerzitetnim indeksom na ime Smole Dominik, Ljubljana. Najditelja prosim, naj vsaj dokumente odda pri vratarju Radia Ljubljane- OBVESTILO Vse naše stranke obveščamo, da se je naš oddelek za kemikalije preselil iz sedanjih prostorov na Tyrševi cesti 31-J-v nove prostore v Parmovi ulici št. 30» in prosimo, da se od 21. t. m. dalje glede vseh informacij in naročil kemikalij obračajo direktno ze na novi naslov: telefon štev. 26-24. Prosimo tudi vse naše stranke, naj naročila kemikalij pošiljajo ločeno od železnine zaradi hitrejšega našega internega poslovanja. Vsa pošta naj se_ naslavlja na naslov naše direkcije, Tyrševa cesta št. 31. < Glavna direkcija industrijskin servisov LRS ZAKAJ ŠE ČAKATE ? Restavracije, menze, ustanove, sindikalne podružnice! Naročite takoj brzojavno, dokler traja zaloga rezano ©ebuio v jesihu (za salato, sardelice itd.) v vsaki količini v sodih po cca 200 kg, za ceno 18.— din za 1 kg — pri podjetju: »Malina«, zagrebačko poduzeče za spremanje žimnice Zagreb, Šenoina ulica 30, tel. 39-113, 36-598 GLAVNA DIREKCIJA ZA ODKUP IN PROflET S POLJSKIMI PRIDELKI IN KRMO LRS ima svoj sedež v prostorih na Ambroževem trgu št. 7, telefon štev. 50-94 Račun pri Narodni banki, Ljubljana 6-75144-0 Poštni predal št. 194 MINISTRSTVO ZA LJUDSKO ZDRAVSTVO LRS razpisuje natečaj za vpis v enoletni tečaj za kirurške inštrumentarke Pogoji za sprejem: 1. starost od 16—25 let; 2. dovršena nižja sred. šola. Prošnji, kolkovani z 10.— din, naslovljeni na Šolo za medicinske sestre, Ljubljana, Kongresni trg št. 18, priložiti naslednje priiloge: 1. rojstni list; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. lastnoročno pisan življenjepis, kolkovan s 5.— din; 4. potrdilo o vpisu v volivni imenik (za tov., ki so stare nad 18 let). — Rok za vlaganje prošenj je do 31. marca 1949. Stroške oskrbe za časa šolanja bo nosilo Ministrstvo za ljudsko zdravstvo. MINISTRSTVO ZA LJUDSKO ZDRAVSTVO LRS razpisuje natečaj za vpis v enoletno bolničarsko šolo v Ljubljani Pogoji za sprejem: 1. starost od 18—25 let; 2. uspešno opravljena osnovna šola. Gojenci bodo pred sprejemom zdravniško pregledani. Šolanje je zvezano z bivanjem v internatu. Stroške za časa šolanja bo nosilo Mini* strstvo za ljudsko zdravstvo. — Prošnji, kolkovani z 10 din, je treba priložiti še zadnje šolsko spričevalo, rojstni list, lastnoročno pisan življenjepis, kolkovan z 5 din, in potrdilo o vpisu v volivni imenik. Prošnje je treba poslati šoli za bolničarje, Ljubljana, Sv. Petra c. 80, kjer se dobe tudi vse informacije. — Rok za vlaganje prošenj je do 30. marca 1949. Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Dušan Bole: — Naslov ure^j; štva: Kopitarjeva 6. — Uprava: KopHarjeva 2, — Telefon uredništva in upra1 ' 52-61 do 52-65. Telefon naročnimskeua oddelka 50-30. — Telefon ogiasn e oddelka 36-85. — Stev. ček. računa 6-90601-0.