276 Maribor, petek 4 decembra 1931
nede |6 n praznikov vsak dan ob 16. ur iun pn poSintm ček zav v Ljubljani it. 11.409 netian v upravi ali po oolti 10 Din dottavljen n« dom pa IS Din
Telefon:
Urodn. 2440 Uprava 2453
OglaM (prajama tud! oglasni
Leto V. (XII.), štev.
Hačun '''olia mesečno r
i
(C
idrova cesta št. 13 Oglati po tarlfu
'i .Jutra" y LjubljMi, PrsSsrnova ulica 8t. 4
Marinkovičev obisk v ^aršavš
Poljska politika je zaradi posebnih razmer, v katerih je živel poljski narod do osvobojenja in zedinjenja v novo Poljsko, hodila precej drugačna pota kakor Politika osta ih slovansk.h držav in narodov. Pa tudi prva leta po svetovni vojni med Poljsko ih drugimi novimi in starimi slovanskimi državami ni bilo Bog vedi kakšnih stikov. Začetni spor s Češkoslovaško zaradi tešinskega vprašanja je Poljsko celo oddaljeval od slovanske mednarodne in meddržavne orientacije Geografski položaj in iz njega ter iz raz' tiih drugih okolnosti izhajajoči osnovni zunanjepo itični interes pa jo je . že od vsega početka tesno vezal na Francijo. In tu je bila ustvarjena olia prva platforma, na kateri so se pri realnem delu srečale vsaj tri slovanske sestre: Jugoslavija, Češkoslovaška in Poljska ter šc tretja članica male antante, kraljevina Romunija.
Direktni stiki so vendar še manjkali, stikališče je bilo le Pariz. Šele v zadnjih letih se je razdalja med Varšavo in Prago skrajšala in vzpostavila prva neposredna ve* med poljskim središčem ter Beogradom. Istočasno so pa delovale za zbližanje tudi Številne zasebne organi zacije, v prvi vrsti Po'jsko-jugoslovan-ske im Jugoslovansko-poljske lige. Vršila se je zamenjava kulturnih dobrin, propaganda za turizem itd. Vse to je pripravi
lo	na obeh straneh ugodno razpoloženje v širših plasteh javnosti, dvignilo se je zanimanj? za skupna vprašanja in utrta it bila pot za obsežnejšo d rektno akcijo.
Pričetek te akcije pomeni obisk uaše-fca zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča v Varšavo. Temu obisku je posvetilo beograjsko, varšavsko in celo tudi časopisje drugih držav izredno veliko pfižnjo. Varšavski listi pišejo vsi brez izjeme, da ie prihod dr- Marinkoviča začetek nove dobe v poljsko-jugoslovanskih ('dnošajih, ki so o^rod la blagodejne sadove tako v po'itlki Hakor v gospodarstvu in kulturnem sodelovanju obeh držav. Sporazum je tem lažji In trdnejši, ker interesi obeh držav točno krijejo v celi vrsti vprašanj.
Kakor Jugoslavija, tako ie tudi Poljska zainteresirana na tem, da se v Evropi °nrani mir in sedanje stanje, zato ne ena ne dniKa ne moreta pristati na nikakršno slepomišenje z revizijami meja. Zato so "•ti, *egajo po poljskem koridorju in tem po po1 jski obali in izhodu na morje Drav tako nasprotniki Jugoslavije, kakor S(> tisti nasprotniki Poljske, ki govore o *peodrešeni« DnlmaCji, Enako so skladaj tudi obojestranski interesi v vprašaju razorožitve, ki nikdar ne sme postati lvar neiskrene in enostranske spekulačl-> v vprašanju gospodarske grupacije, onieta, narodnh manjšin itd. v se polno je tedaj Vprašanj, ki vežejo , 'Kosevernosiovansko Poljsko republike s ^aljevitio Jugoslavijo in prav nobe-n7la ^ l>i onemogočalo popo'n spo-2a;'m ft1 iskreno ter bratsko sodelovanie.
0 smo trdno prepričati!, da Je Marin-
Nove draginJske doklade državnih vookoiencev
POPOLNOMA NOVA UREDITEV DOLOČANJA IN IZPLAČEVANJA DRA-GINJSKIH DOKLAD DRŽAVNIM UPOKOJENCEM.
BEOGRAD, 4» decembra. Ministrski svet je sprejel odredbo o novi odmeri draglnjsklh doklad državnih upokojencev. Odredba določa med drugim, da se ravna višina draginJske doklade po razredih, v katere so uvrščena mesta in krati bivališča. Upokojenci, ki so bili upokojeni pred uveljavljenjem novega uradniškega zakona z dne 30. julija 1923, bodo prejemali sledeče doklade: Upokojenci t nad 20 leti službe, ki so v dinarjih ali kronah prejemali do 2999 Din na leto v krajih prvega razreda 1200 Din, drugega razreda 1000 Din, tretjega pa 900 Din na mesec; s pokojnino Od 3000 do 4999 Din ali kron 1400, 1200 in 1000 Din na mesec; s pokojnino od 5000 do 6999 Din ali kron 1600, 1400 in 1200 Din na mesec; s pokojn’no od 7000 Din ali kron dalje 1800, 1600 In 1400 Din na mesec.
Upokojenci z manj ko 20 leti službe dobe pri pokojnini do 2999 Din ali kron 900, 800 in 700 Din; pri pokojnini od 3000 do 4999 Din ali kron 1000, 900 In 800 Din; Od 5000 do 6999 Din 1200, 1000 In 900 Din; od 7000 Din 1400, 1200 In 1000 Din. Upokojenci z najmanj 20 leti Shižbe, ki so bili kot pokrajinski namestniki, poslanci, ministri itd. vpokojeni dobe 3000 Din draginjskih doklad na mesec. Upokojenci, ki dobivajo polno pokojnino, bodo prejemali draginjske doklade po njihovih prejemkih do 3000 Din 1500, 1300 in 1100 Din; od 3000 do 5000 Din 1700, 1400 in 1200 Din; od 7000 do 8000 Din 2100, 1800 in 1500 Din, preko 9000 Din pa 2200, 1900 in 1600 Din. Poduradnikl bodo prejemali 750, 700 in 650 Din, sin žiteljl pa 650, 600 in 550 Din na mesec.
Koi ma statistika Jugoslavije
NAŠA DRŽAVA IMA 13,930.918 PREBIVALCEV, SLOVENIJA 1,120.549.
BEOGRAD, 4. decembra. Centralni »rad za statistiko ljudskega štetja od 1. aprila letos je dovršil svoje delo. Po poslednjih statističnih podatkih obsega kraljevina Jugoslavija 248.656 kvadratnih kilometrov. Število gospodinjstev znaša 2.724.239, Jugoslavija
ima 6,894.561 moških in 7,036.357 žen skih, skupaj 13,930.918 prebivalcev. Dravska banovina obsega 15.936 kva dratnih kilometrov, 231.704 gospodinjstev (družin) ter šteje 540.162 moških in 580.387 ženskih, skupaj 1,120.549 prebivalcev.
FRANCOSKI PRORAČUN ZA L. 1932
PARIZ, 4. decembra. Na včerajšnji seji finančnega odbora francoske zbornice je poročevalec Lamaureux predložil načrt državnega proračuna za 1. 1932. Po tem načrtu so predvideni celokupni dohodki v iznosu 41 milijard, 037.290.741 frankov, izdatki pa v iznosu 40.935,018.556 frankov. Večina je sklenila, da otvori v torek, dne 8. t. m. debato o poedinih postavkah in je zavrnila predlog opozicije, da se načrt vrne vladi,
ČEHOSLOVAŠKI PRORAČUN ZA L.
1932.
PRAGA, 4. decembra. Zbornica je včeraj popoldne sore.iela proračun za prihodnje leto. Dohodki so predvideni na 9.323 000.000 Kč, izdatki pa na 9.318,000.000 Kč. To uravnovešanje je bilo doseženo s skrajno Varčnostjo in znižanjem uradniških plač. Dohodki predsednika republike so znižani za šestino, ministrov za osmino, a senatorjev in poslancev za šestnajstino. OGROMEN DEFICIT AMERIKE. VVASHJNGTON. 4. decembra. Deficit Združenih držav Severne Amerike je do 30. novembra, to je v prvih petih mesecih proračunskega leta dosegel vsoto 858,743.000' dolarjev, dočim je znašal lanski nrlmanjkljnj v enakem času lq 304 300 000 dolarjev. Po izjavi vlade so se dohodki zmanf?ali za 270 milijonov, izdatki pa povečali za 288 milijonov.
NEZGODA NAŠE LADJE V BUR-GASU.
SOFIJA, 4. decembra. Predvčeraj šnjim se je prigodila jugoslovenski ladji »Koiočepu«, ki je last Jugosloven-skega Lloyda, nevarna nezgoda In je le malo manjkalo, da se ni potopila. Ladjo je vihar, ki je divjal na črnem morju odtrgal od obrežja. Na pomoč so ji prišle pristaniške oblasti in so s pomočjo drugih ladij zopet spravile na varno, tako, da je nastala škoda le manjša.
FRANCOZI SE UTRJUJEJO.
PARIZ, 4. decembra. V okolici Nice so se te dni pričela prva dela za izgradnjo velikih utrdb na Italijanski meji. Stroški so proračunani na 50 milijonov frankov. V Nico je odpotovala posebna komisija vojaškega odbora, ki bo nadzorovala gradnjo.
STO MILIJONOV ZA FILME.
PRAGA, 4. decembra. Tukajšnje Časopisje Je zopet načelo vprašanje predvajanja nemških zvočnih filmov na Češkoslovaškem. Domača Češkoslovaška produkcija filmov znaša 5 od stotkov, nemški filmi pa zavzemajo 80 odstotkov in plača Češkoslovaška republika zanje Nemčiji vsako leto krog 100,000.000 Češkoslovaških kron.
KADRSKI ROK V ČSR.
PRAGA, 4. decembra. Kakor dozna-vamo, bo te dni stavljen parlamentu predlog za znižanje kadrskega roka od 18 na 14 mesecev.
kovlfievit misija v celoti uspela. Uradna poročila So sicer skopa irl ne navajajo nobenih podrobnosti o predmetih razgovorov našega zunanjega ministra s poljskimi državniki, a kljub temu je,jasno, da ne gre le za navaden obisk Iz kurtoa-zije, da gre za veliko več In morda se bo g. dr. Marinkovič vrnil iz Varšave z
važnimi dogovori in sporazumi.
Nag bo pa predmet Marinkovlčevega obiska v Varšavi že tak ali tak, bratska Poljska sme in more vedno računati na našo pomoč v vseh važnih skupnih med* narodnih vprašanjih ter na iskreno slovansko bratstvo in laubezenl
z.adnja pot goriškega nadškofa
V četrtek dopoldne so pokopali goriškega nadškofa dr. Franceta Sedeja. V škofijski kapelici je ležalo na mrtvaškem odru truplo velikega pokojnika štiri dni. Njegovemu spominu so se poklonili ti* soči in tisoči ljudstva iz vse Julijske Krajine. Žalnega sprevoda se je udeležilo tudi sedem škofov in številni zastopniki oblastev. Žalni sprevod je bil pod nadzorstvom fašističnih in policijskih organov in šeile za fašisti je smelo v sprevod ostalo ljudstvo. Truplo pokojnega nadškofa so položili v začasne «mostansko grobnico. Pozneje pa ga bodo namestili v grobnici po‘eg njegovega prednika. Po vsej Julijski Krajini je po sjarti zadnjega slovenskega škofa zavladala V»lika žalost. Na dan pogreba so po vseh cerkvah
V	Škofij! zvonili eno uro vsi zvonovi.
Smrt odlične sokolske delavke.
Včeraj je v Slovenjgradcu umrla tamkajšnja meščanskošotska učiteljica, načelnica Koroškega okrožja Sokolske žu-pe Maribor in Sokolskega društva vi Slovenjgradcu ga. Vida Veljak, rojena Ivanec. Pogreb vzorne Žene, matere, učiteljice in Sokolice bo jutri, v soboto OŠ 15.45 iz tamkajšnjega Sokolskega doma na mestno pokopališče. Bodi ji ohranjen trajen spomin, bridko prizadetim pa naše najgloblje sožalje!
Smrt mlade učiteljice.
V Šmartnem ob Paki je umrla včeraj v cvetu svoje hiladosti učiteljska kandidatinja gospodična Vera Terčakova. Po končanem petem letniku je opravila letos v mesecu juniju učiteljski diplomski izpit na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru. Sedaj je Čakala na namestitev, da bi mogla svoje mlade moči posvetiti odgoji tako ljubljene ji dece. Ali bilo je drugače sojeno. Obolela je na vnetju slepiča in nenadoma podlegla tej zavratni bolezni. Pogreb simpatične In dobra tovarišice bo jutri v soboto dopoldne v. Šmartnem ob Paki. — Mir njeni dtiSI, staršem in sorodnikom pa naše iskreno tiho sožalje.
Novi grobovi.
Danes dopoldne je v Wi!denrainerjevl ulici 15 preminula v častitljivi starosti 841etna Marija Domičljeva, mati inženirja Domiclja. Blagopokojnico bodo pokopali v nedeljo ob pol 16. uri na pobreškem pokopališču. V splošni bolnišnici ja preminula 79ietna Roza Kotnikova, zasebnica. Mizarskemu mojstru Lešniku vi Jezdarski ulici pa je umrla petletna hčerkica Marija. Blag jim spomin, preostalim naše globoko sožalje!
Smrt Radvanjčanke.
Danes je v Spodnjem Radvanju umrla v 76. letu starosti ga. Ivana Erbeševa, Pogreb bo v nedeljo, dno 6. t. m. ob 16. url na tamkajšnjem pokopališču.
Predavanje o kolonialni raz*tavi v Ormožu.
Agilni francoski krožek Je skupno S Sokolskim društvom priredil v nfedeljo, dne 29. nov. v kinodvorani predavanje o kolonljalnl razstavi v Parizu, spremljano s skioptičnimi slikami. Predavanje, ki je bilo namenjeno predvsem francoskemu krožku, je imel v francoskerrt jeziku lektor francoskega Jezika na univerzi v Zagrebu m. Warnier, s mnogoštvilno publiko pa je tolmačil brezhibno njegove besede sodnik g. Svetek, član francoskega krožka. Dvoran« je biln nabito polna, znak, da dobro predavanje vleče.
fpominialte te CMD
poštnina plačana v
Mariborski
Cena 1 Din
Opozorilo slede novih poštnih
pristojbin
Ker si nekateri niso na jasnem, kako je treba od 1. decembra t. 1. taksirati ',:o5tne in pisemske pošiljke, priobčujemo na kratko izvleček iz nove poštne, telegrafske in telefonske tarife. V pisemski pošti loči nova tarifa krajevni in medkrajevni promet, zato je treba navadna pisma do teže 20 gramov v krajevnem prometu, na pr. iz Maribora v Maribor, frankirati z 1 Din. V medkrajevnem prometu pa morajo biti navadna pisma do teže 20 gramov frankir2na z 1.50 Din, do »eže od 20 do 50 gramov z 2— Din, od 50—250 gramov s 3.50 Din, od 250—500 gramov s 5.— Din in od 500—-1000 gramov z 10.— Din.
V	mednarodnem prometu je treba navadna pisma do teže 20 gramov frankirati s 3 Din, za vsakih nadaljnjih 20 gramov 1.50 Din. Za Italijo znaša pristojbina za navadna pisma do teže 20 gramov
2.50 Din, za vsakih nadaljnjih 20 gramov
1.50 Din.
Dopisnice je treba frankirati s 75 pa> rami, za inozemstvo 1.50 Din, za Italijo pa 1.25 Din.
Tiskovine za vsakih 50 gramov po 25 par.
Za priporočena pisma je treba dop!a
v mednarodnem prometu pa 4 Din.
Vzorci brez vrednost] za vsakih 50 gramov 25 par.
Vrednostna pisma. Poleg teže in takse za priporočnino je treba doplačati po vrednosti do 100 Din 1 Din, od 100—500 Din 2 Din, od 500—1000 Din 5 Din in od 1000—5000 Din 10 Din. Doplačati je še takso za avizo 50 par, za dostavo vrednostnega pisma na dom pa 1 Din.
Paketi po teži do 1 kg 3 Din, od 1 do
5 kg 8 Din, od 5 do 10 kg 20 Din, od 10 do 15 kg 30 Din in od 15 do 20 kg 40 Din. Za označeno vrednost je doplačati do 100 Din 1 Din, od 100 do 500 Din 2 Din, od 500—1000 Din 5 Din in od 1COO do 5000 Din 10 Din. Vrednost pri paketih je neomejena. S prvim marcem 1932 stopi' v veljavo nova tarifa za pakete, ki je porazdeljena na tri cone
Za ekspresno dostavo je plačati pri pismenih pošiljkah 3 Din, za pakete 6 Din.
Brzojavna tarifa. Navadni telegrami za besedo 60 par, najmanjša pristojbina
6 Din; za »D« brzojave je treba plačati trikratno pristojbino, najmanj pa 18 Din.
Vse ostale podrobnosti pa so razvid' ne iz poštne, telegrafske in telefonske tarife, ki velja od 1. decembra t. 1. in se
Sati priporočnino v krajevnem prometu dobi pri poštnih upravah za ceno 7 di-2 Din, v medkrajevnem prometu 3 Din,' narjev.
Spremembe v občinskih upravah
Glasom odloke banske uprave so razrešeni ter imenovani v občinsko upravo v občini Orehova vas: Za župana g. Lešnik Anton, dosedanji vršilec županskih dolžnosti; za prvega občinskega svetovalca dosedanji občinski odbornik g. Klasinc Franc; za odbornika pa g. Primec Filip, znani organizator strelskih družin ter g. Jevšek Josip, ključavničarski mojster, vsi iz Hotinje vasi. Razrešen pa je dolžnosti občinskega odbornika g. Lobnik Anton ml., posestnik v Orehovi vasi.
V	občini Slivnica pri Mariboru je razrešen župan g. Kolman Josip, posestnik w Slivnici; na njegovo mesto je imenovan g. Koren Ferdo, posestnik v Slivnici. Za občinskega svetovalca je imenovan g. Pulko Ivan, posestnik in sedlar v Slivnici. Odbornikom pa so imenovani g. Člček Franjo, učitelj v Slivnici, g. Arnuš
Anton, železničar ter g. Šobernik Franc, Razrešeni so pa gg. Dobaj Franc, Lah Anton, Kobale Štefan in Kolman Anton.
V občini Sv. Miklavž na Dr. p. je razrešen župan g. Florjančič Jakob, posestnik pri Sv. Miklavžu, na njegovo mesto pa je imenovan g. Rakošček Anton, posestnik istotam. Odbornikom SO imenovani g. Ferk Bogomir, šolski upravitelj, Vauhnik Martin, posestnik, Ečšnik Vinko, posestnik ter Premzel Martin.
V občini Rogoza je imenovan obč odbornikom g. MarČInko Štefan, g. Binter Jožef ter g. Kremavc Jožef. Razrešeni pa so gg. Lorbek Jožef, Fridl Alojzij ter Mahajner Franc.
V občini Dobravce je imenovan obč. odbornikom g. Tušek Ervin ter g. Fras Janez. Razrešena pa sta gg. Čander Janez in Pivec Franc.
Mariborski in dnevni drobit
Mestni načelnik dr. Franjo Llpold prevzel načelniške posle.
Včeraj je prevzel načelniške posle novo postavljeni mestni načelnik dr. Franjo Lipold.
Slovo bivšega mestnega načelnika dr. Juvana.
V sredo popoldne se je poslovil v mestni posvetovalnici dosedanji mestni načelnik dr. Juvan od vseh predstojnikov posameznih odsekov občinske uprave. Zahvalo mu je izrekel magistratni svetnik Franjo Rodošek v imenu uradništva. Izredna seja mestnega občinskega sveta,
V soboto, 5. t. m. ob 17. tiri bo izredna seja mestnega občinskega sveta. Na dnevnem, redu je zaprisega Jiovo imenovanega mestnega načelnika, mestnega podnačelnika in mestnih ter občinskih svetovalcev. Ob pol 18. uri bodo dopolnilne volitve v posamezne odseke.
Iz novinarskega kluba.
Kakor naknadno poročajo iz Ljubljane, mora predložiti vsak član po t r i, in ne dve sliki za nove železniške legitimacije. Zadnji rok za izročitev v redakciji »Mariborer Ze tung« je sobota opoldan.
Odlikovanje.
Z redom jugoslovenske krone je odlikovan g. profesor Josip Špendal na tukajšnji državni realni gimnaziji. Naše iskrene čestitke!
Monografijo o slikarju Božidarju Jakcu
pripravlja Umetniška Matica v Ljubljani. Uredil jo bo in uvod napisal znani esejist dr. Dobida. Knjiga Ijo vsebovala tudi krog 80 celostranskih reprodukcij Jakčevih slik. Subskripcija za knjigo traja do 31. dec. t. 1. in jo sprejema Um. Mat. v Ljubljani, Poljanski nasip 12.
Razstava »Brazde« pod županovim pokroviteljstvom.
Pokroviteljstvo nad I. razstavo Umetniškega kluba »Brazde«, ki bo slovesmo otvorjena v nedeljo, 6. t. m. ob 11. uri dopoldne v mali dvorani pivovarne Union, je prevzel mestni župan g. dr. Franjo Lipold, ki jo bo tudi otvoril. Po otvoritvi bo goste vodil po razstavi predsednik g. Radivoj Rehar. Svoja dela bodo razsta^ vili gg. Gvajc, Cotič, Sirk, Ravnikar, Trstenjak, Jirak, Kos in Mežan. Odprta bo vsak dan od 9. do 12. in od 13. do 16. ure do vključno nedelje, dne 19. t. m.
Zgodovinsko društvo v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor v torek, dne 8. decembra ob 10. uri V Ptuju v dvorani mestnega Ferkovega muzeja. Dnevni red: 1. Predavanje konservatorja dr. F. Steleta o ptujskih freskah. 2. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 3. Poročila odbornikov. 4. Članarina za 1932. 5. Poročila pregledovalcev računov. 6. Slučajnosti. Vsi člani ZDM vljudno vab Ijeni.
Kmetijska predavanja v radiu. •
Dobili smo novost: nastal je naš lcme-tovalski radio. Ta teden imamo kar pet predavanj za naše kmetovalce, in.to strokovna predavanja in nasvete. Brez dvoma je racionalno kmetovanje ena.'izmed poti,' da pride naš kmet na zeleno vejico ... Naj bi društva po kmetih napravila ta predavanja dostopna našim kmet' skim gospodarjem, ki od njih marsikateri ne zmore lastnega aparata.
Izlet k Ribniški koči ' prired: Zimskošportni odsek SPD1 Maribor v soboto, dne 5. de«. 1931. Odhod z vlakom ob 13.15 do postaje Brezno.
Ljudska univerza v Mariboru.
V petek, dne 4. decembra ob 8. uri zvečer »Socializem Karla Marxa kot podlaga gospodarskega in sociialnega reda«.
Predava odlični znanstvenik — profesor ekonomsko-trgovske visoke šole v Zagrebu g. dr. Milan Ivšič. Na temelju spisov K. Marsa in F. Engelsa bo predavatelj očrtal ekonomski in socijalni sistem obeh velikih mislecev in označil kritiko, ki so jo izrekli poznejši socijologi: Tugan-Baranovski, Bernstein, Jean Jau-res in drugi. H koncu pa bo govoril o vezanosti marxizma z ekonomskimi in socijalnimi problemi današnjega časa. Predavatelj je dosegel v Zagrebu s svojo temo velikanski uspeh. Trikrat je že moral v jeseni ponoviti predavanje in je bila predavalnica »Pučkega sveučilišča« natrpano polna. To jamči za zanimivo in popularno podajanje sicer težke snovi. Desetletnica Slovenskega lovskega društva — podružnice Maribor.
Slov. lovsko društvo, podružnica Maribor, slavi v četrtek, dne 10. t. m. ob 20. uri v lovski sobi hote’a »Orel« desetletnico svojega obstoja s kratko slavnostno sejo ter družabnim večerom s pestrim sporedom, kinopredstavo iz domačega lovskega življenja, pevskimi točkami itd. Mariborsko, kakor tudi okoliško članstvo vabljeno. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
Prlekija v ptujskem gledališču.
V pondeljek, 7. t. m. gostujejo v Ptuju prvič v sezoni Mariborčani. To njihovo 'gostovanje bo prav posebno zanimivo, ker uprizore uspelo in zabavno Anzen-gruberjevo ljudsko igro »Slabo vest« Zrežiral jo je naš prleški rojak Bratko Kreft in postavil dejanje v prleško vas Na kratko: nikomur ne bo žal, zato pa napolnite giedališče do zadnjega kotička, zlasti še, če vam je do tega, da se vrši tudi kdaj kasneje kako gostovanje.
Obvestilo Tujskoprometne zveze. Tujs.koprometna zveza sporoča, da je njena blljetarniea »Putnik«. Maribor Aleksandrova cesta 35, odprta ob delavnikih nepretrgoma od 8. ure zjutraj do 18. ure zvečer, tako, da si potujoče občinstvo zamore kupiti železniške vozne karte tudi za vlake, ki odhajajo iz Maribora v prvih popoldanskih urah.
Sprememba posesti.
Mestna hranilnica mariborska je te dni prodala Olgi Medicovi, posestnici v Čr-riem potoku pri Litiji, za 600.000 Din hišo št. 3 na Koroški cesti, nekdanjo last gostilničarja Anderlefa.
Izkopnine Iz bronaste dobe.
Pri obdelovanju vrta je izkopal vrtnar Ferdo • Kočevar v Koroščevi ulici nekaj predmetov, ki, kakor so ugotovili, izvirajo iz bronaste dobe. Izkopano bronasto orožje in orodje je izročil tukajšnjemu muzeju.
Ribji trg.
Na današnjem trgu za ribe so se prodajale sardelice po 16 Din, sardele po 20 Din, sipe po 20 Din, kalamari po 30 Din in borboni po 32 Din kilogram. Pevsko In glasbeno društvo »Grafika« v Mariboru priredi v soboto, dne 5. decembra, v dvorani gostilne ligo v Studencih družabni Miklavžev večer s pestrim sporedom, kateri obsega petje, godbo, ples ter komične nastope. Medsebojna darila naj se oddajo v soboto zvečer pri blagajni. Vstopnine ni.
T. K. Triglav
priredi dne.5. decembra ob 20. uri zvečer v vseh prostorih Narodnega doma Miklavžev večer. Darila sprejema hišnik.
Miklavžev venček priredi Trgovska in obrtna mladina na praznik 8. t. m. od 16. ure naprej v ma-
li	dvorani Narodnega doma. Vabljeni vsi.
Gasilno društvo Pobrežje ima svoj Miklavžev večer v nedeljo 6. t. m. ob 4. uri pri g. Rojku. Darila pošljite v šolo! Prosimo obilnega obiska.
Kdor želi Miklavža na dom, naj se oglasi do 4. decembra 1931 pri gledališki blagajni.
Sv, Miklavž obišče naše športnike!
Neumorni SK Maribor pripravlja našim vedno številnejšim športnikom novo iznenadenje. V soboto zv.ečer se bo spustil z nebeških višav sv. Miklavž, da opravi svoj vsakoletni prvi obisk pri naših športnikih, ki se zberejo tega dne v veliki kazinski dvorani. Pri sprejemu sodeluje slovita domača Jazz-kapela »Whi-te Star« ter odposlanci žgočega pekla Daflla se sprejemajo od 16. ure naprej pri garderobi
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Petek, 4. decembra. Zaprto.
Sobota, 5. decembra ob 15. uri »Rdeča kapica«. Premijera. Otroška predstava. Nedelja, 6. decembra ob 20. uri »Zemlja smehljaja«.
Ptujsko gledališče.
Pondeljek, 7. decembra ob 20. uri »Slaba vest«. Gostovanje marib. gledališča.
Za Miklavža naj si ogleda deca »Rdečo kapico«! Starši, ki žele svojim malčkom -pripraviti za Miklavža posebno veselje, naj jim preskrbe pravočasno vstopnice za otroško spevoigro »Rdeča kapi* ca«, čije krstna predstava bo v soboto, 5. t. m. ob 15. uri. To bo obenem prva otroška predstava v letošnji sezoni sploh. To igro je napisal Danilo Gorinšek, njene glasbene točke pa je skomponiral P. Rasberger. Režira H. Tomašič, dirigira L. Herzog, plese pa je uvežbal A. Hara-stovič.
Kaj bo v nedeljo v gledališču? V nedeljo 6. t. m. se bo ob 20. uri ponovila Leharjeva divna opereta »Zemlja smeh* Ijaja«, ki je danes,-^ kakor povsod drugod — tudi v Mariboru na moč popularna, o čemer priča dejstvo, da so bile vse njene dosedanje vprizoritve sijajno obiskane.
Miklavžev večer studenškega Sokola
se vrši v soboto, dne 5. t, m. z začetkom ob 20. (8.) uri. Sokolsko miklavževanje v Studencih je vsakokrat najprijetnejša družabna prireditev, ki se odlikuje po domači neprisiljenosti. Po nastopu sv. Miklavža in obdaritvi je prosta zabava. Darila za Miklavževe velike in male ob-darovance se sprejemajo po 18. (6.) url v Sokolskem dornu — upoštevajoč današnje razmere — brez vsake takse.
Krajevni odbor Rdečega križa v Stu« dencita
priredi v nedeljo, dne 6. t. m. ob 15. url v gostilniških prostorih Špurej (preje Senica) Mik’avžev večer. Obdarovana bo vsa šoloobiskujoča deca; najrevnejša pa še posebej z obleko, perilom ali obuvalom. Po obdaritvi od Miklavža se vrši vstopnineprosti zabavni večer. S čistim dobičkom tega večera bo odbor za božične praznike obdaril z živili najbednej-?e občane. Vsi prijatelji ter dobrotniki človekoljubnega društva, so iskreno vabljeni.
Kolesarsko društvo »Poštela 1927«.
V	soboto^ dne 5. dec. priredi kol. dri*« štvo »Poštela« v gostilni Mandl, Zgornje Radvanje, svoj Miklavžev večer. Darila prevzame gostilničar. Po razdelitvi daril različne zabave. Priljubljena godba skrbi za razvedrilo. Vsi člani in prijatelji društva se vljudno vabijo.
Četrtek	Petak
SVENGALI
Znanstveni eksperimenti velika	kavarna
Uboj pri Pekrah pred sodiščem.
Danes se je zagovarjal pred tukajšnjim sodiščem delavec Franc Bravnik,, ki je ponoči 28. oktobra t. j. z nožem za-k;al Josipa Režmana. Obsojen je bil na 4 leta robije in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo petih let.
Življenje Je zasovražila.
Mlada Genovefa N. ni imela sreče vi ljubezni. Vsi načrti in sklepi, ki jih je v mladih sanjah skovala, so ji'splavali p® vodi. To je mlado Genovefo tako potrlo, da je sklenila končati si življenje. Segla je po steklenici oetove kisline. Domači so še pravočasno opazili njeno dejanje. Poklicali so reševalce, ki so mlado Genovefo, zvijajočo se v bolečinah, prepeljali že v pozni sinočnji uri v sp'ošno bolnišnico, kjer so obupanko rešeli smrti.
Tesarjeva nezgoda.
Danes dopoldne so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico 451etnega tesarja1 Andreja Zafošnika iz, Sv. Jakoba v Slovenski« goricah. Pri delu je tako nesrečno padel s strešnega ogrodja, da je dobil hude notranje poškodbe.
Aretacije.	.
Včeraj je policija aretirala brezposelnega pekovskega pomočnika Avgusta R., katerega je obdolžil njegov znan«c’ da mu je ukradel par čevljev. Ker pa J bil Avgust soudeležen tudi pri tatvini bakrenega kotla na Trgu Svobode, ga 18 policija izročila sodišču.
v M a r i b O r ti, 'dne 4. XII. 193f.'
HTarlfiorsffl V P C P R I? I K Jufrg
S-fran a'
Sokolstvo
Prednjaškj zbor Sokola-matice v Mariboru ima svojo redno sejo v soboto, S-.t. m. ob 20. uri v društveni sobi. Prinesite s seboj statistične podatke.
Miklavžev večer pri Sokolu Maribor
Pleska šola Sokola Maribor I. priredi svoj Miklavžev večer jutri, v soboto ob uri v telovadnici inž. podof. šole (kadetnica). Darila se sprejemajo isti dan oc .18.—20. ure zvečer pri vhodu. Prihoc Miklavža, nato prosta zabava s plesom. Godba: društveni jazz-band. Prijatelji društva vljudno vabljeni. — Zdravo!
Iz Prevalj.
Praznik osvobojenja je naš Sokol dokaj častno proslavil. Akademija s prav lepim in pestrim sporedom je imela popolni uspeh. Ženski oddelki so mnogo nudkriljevali moške — a tudi moški oddelki so častno rešili svoje naloge. Tudi pevci, dekamatorji in tamburaši so bili na višku. Moralično kakor finančno je bi uspeh proslave dober, in — videla se je potreba po lastnem domu. Tem potom apeliramo na gradbeni odbor Sokola Prevalje, da prične resno misliti in delati za lastno streho, kajti le tedaj bode uio imeli svobodne roke. D.
Središče ob Dravi.
Tukajšnje Sokolsko društvo je priredi lo v proslavo praznika Ujedinjenja dne 29.. novembra v Sokolskem domu akademijo, ki je uspela nad pričakovanje. Ob zvokih sokolske koračnice so prikorakali vsi oddelki v dvorano, kjer je po kratkem pozdravnem nagovoru br. načelnika prečital br. prosvetar manifest Save-za S. K. J. Nato se je vršila zaprisega na novo pristopivšega članstva, pri čemer je br. podstarosta Tkalec Ante v zanosnem govoru povdajil dolžnosti članstva v Sokolu in izven njega. Telovadbo je »tvorila vrsta na bradlji. Sledila je moška deca z lepimi prostimi vajami. 21 ma ih kuharic z belimi robci in predpasniki ter z lončki in kuhalnicami, 1e izvajalo srčkano sestavo sestre Brenčič Mire pod njenim vodstvom, ki si je na mah osvojila občinstvo; člani so izvedli praške proste vaje; po kratkem odmoru je nastopil oddelek moške dece s sestavo »Drvarji«; sledil je moški naraščaj s praškimi prostimi vajami; članice so izvedle pod vodstvom sestre Pose-gove dve sestavi z vložkami za praški zJe*’~ vrs*a članov pa vaje na krogih. Končno so članice izvajale vaje z vesli. Vse nastopajoče oddelke je spremljal na klavirju gosp. dr. Heiss, ki je drage volje priskočil ob tej priliki društvu na pomoč. Iskrena mu hvala! S sokolsko koračnico »Z geslom Tyrševim« je godba zaključila lepo uspelo akademijo. Opaziti je bilo tudi, da vlada med članstvom bratska prisrčnost ter da je vendar že enkrat konec raznim nerednostim! Zdravo!
tako. Res, da je že pred ustanovitvijo marsikateri mislil na to, vendar je val prvega navdušenja rešil to vprašanje kratkim potom češ: »Saj imamo šolo!« Začeli smo res s telovadbo v tesosm razredu, ki pa, kar se je kmalu pokazalo, nikakor ni mogel dolgo ustrezati. Vzrokov zato bi lahko navedel celo stran. Vendar smo prvo zimo kljub nedostatkom in upravičenim pritožbam vzdržali...
Letošnjo jesen pa se ni dalo več. Telovadba vseh oddelkov se je prekinila in sploh je vsako društveno delovanje prenehalo. In bi se moralo zgoditi, da bi društvo po počasnem hiranju popolnoma zaspalo, da se nam ni v odločilnem trenutku po naključju ponudila v rešitev zelena vejica, ki smo se je z obema rokama oprijeli. Da povem kratko: Brat Zeii-hofer je pri eni seji sprožil uvaževarija vredno misel, naj stopi Sokol v stik s Hartnerjevimi dediči v Poljčanah, ki imajo prav primerno skladišče, ki bi ga dali zdaj po lastnikovi smrti morda v najem in bi se dalo lepo preurediti v telovadnico in sploh prostorno. dvorano...
No, in pogajanja so uspela. Sokol je najel pogodbeno prostore za 10 let. Te dni je že bila pogodba obojestransko podpisana in se bo kar začelo s potrebnimi adaptacijskimi deli, kar bo v najkrajšem času gotovo. Za samo telovadbo pa so prostori uporabni že zdaj! Otvoritev dvorane bo bržčas že v decembru s primerno slovesnostjo..
Pripominjamo, da je to za naš kraj velika, pridobitev, ker dosedaj tudi za prireditve kot so gledališke predstave, koncerti i. dr. nismo imeli nobenega primernega prostora. Res je, da bi nam bilo ljubše, če bi imeli kaj sličnega bliže postaje, toda mbramo zaenkrat biti zadovoljni s tem, kar imamo, če nam je do napredka društva in oživotvorjenj> kulturnega dela v našem kraju. Sokolu bo s tem dana možnost vsestranskega razmaha in udejstvovanja. Upamo, da trud in delo odbora, ki je končno le naše! izhod preko mrtve točke, ne bo zaman in da bomo kmalu deležni uspehov in sadov naše nove telovadnice, našega začasme-ga sokolskega doma.	J.	K.
skega prav dobro uspel. Sokol se ob tej priliki vsem sodelujočim najlepše zahvaljuje. — Zdravo!
Miklavžev večer. Vse članstvo in pri jatelje Sokolstva vabimo na Miklavžev večer, ki ga priredi tukajšnji Sokol v nedeljo ob 20. uri v hotelu Baumann. Darovi se zbirajo po vseh trgovinah. Pri dite! — Zdravo!
Sokol Polfčane si je pridobil začasno streho
Poljčane, 29. nov.
Po večini vsa mlado ustanovljena društva kar kmalu po ustanovitvi zadenejo na trd oreh, ki se pokaež v obliki pomanjkanja primernega prostora, kjer bi se društvo lahko v vseh panogah po mili volji udejstvovalo. Tudi pri nas je bilo
Postrežkinja
za vsa domača dela, poštena in vestna, srednjih let, se takoj sprejme. Povpra šati A eksandrova cesta 59, II. nadstropje 	5575
Za Miklavža znižane cene.
Ure, zlatnina, srebrnina, op tični predmeti, servisi za li-kere itd. Onena popravila z garancijo. Mulavec, Kralja Petra trg (pri državnem mostu).	5547
Državni in sokolski praznik — 1. december je tudi naš kraj prav dostojno proslavil. Ne samo učiteljstvo s šolsko mladino in uradništvo, ampak tudi drugo občinstvo se je slavnostne maše tega dne udeležilo v takem številu, da je bila cerkev skoro nabito polna. — Po maši se je vršila v Šoli intimna slavnost. Tam e o pomenu državnega praznika mladini in zbranemu občinstvu spregovorila v kle nih besedah tuk. učiteljica gospa Eliza Solar. Vrstile so se srčkane deklamacije n nastop mladih pevcev, ki so tudi za-djučili pros'avo z »Bože pravde«. Zal e, da šola nima za take prilike večjih in primernejših prostorov. — Tudi pri popoldanski sokolski proslavi, ki se je vršila v drugi šoli v Peklu, je bil prostoren razred, kjer -se je natrpalo članstvo, dosti pretesen. Slavnostno zborovanje so otvorili pevci z »Bože pravde«, ki so tu-£i vmes, pod vodstvom šol. upravitelja Živka iz Studenic vzorno zapeli nekaj domorodnih pesmi. Po deklamacijah dece in krasno zasnovanem govoru župnega zastopnika br. Ivana Pirca se je izvršila slovesna zaobljuba vsega navzočega članstva. Zvečer istega dne je Sokol za članstvo in prijate'je Sokolstva priredil v hotelu Baumann brezplačen koncert, ki je pod vodstvom zdravnika dr. Hronov-
Na sokolski akademiji v Konjicah,
Na predvečer državnega praznika je imel konjiški Sokol akademijo. Moramo pa že takoj uvodoma omeniti, da kaj takega Konjice še niso videle: spored je bit tako čeden in zanimiv, da bi bil v čast in ponos tudi vsakemu večjemu trgu ali mestu...
Mnogobrojen obisk, kakršnega menda konjiški Sokol še ni imel pri sličnih prireditvah, je tako vsaj deloma odtehtal trud in požrtvovalnost neumorno pridnega tehničnega odbora. Svečano razpoloženje v nabito polni šolski telovadnici je še povečala navzočnost sresk. načelnika Trstenjaka, župana in not. Jereba, sodnega starešine svetnika Miheliča in dr.
Ko so kar kmalu po pozdravnem govoru in čitanju poslanice po dr. Mejaku, ki je duša konjiškega Sokola, začeli nastopati med vpletenimi pomembnimi deklamacijami na okusno okrašenem odru posamezni oddelki, smo se divili in čudili njihovim izvajanjem. Že takoj s srčka-nimi »PeriČkami« ženske dece so bila na mah osvojena srca vseh navzočih. Moška deca je nato delala vaje z zastavicami zelo skladno. Posebnost so bile skupinske vaje članov na lestvi. Nato so spet »vaje s punčkami«, kot prej »Perič-ke« slehernemu privabile smeh, presrečnim materam nastopajočih pa si uzrl pri tem na licu solzo radosti in ugodja... Korajžni in šaljivi »muzikanti« moške dece so zaključili prvi del proslave.
Sledila je svečana zaobljuba novopri-stopivšega članstva, ki je bila nadvse slovesno izvršena. V nastopni simbolični, skupinski deklamaciji »Ljudstvo in dom« (moška in ženska deca) se je med drugim postavil zlasti Maksi s svojim korajžnim nastopom. Sledeče raznoterosti ženske dece so bile vsekakor na višku. Nadvse elegantno izveden je bil tudi ple» »deca v naravi«. Ritmične proste vaje novega sestava (člani) in zaključna točka »Povest« (članice) pa sta točki, ki zaslužita še posebno priznanje.
Treba je še povdariti, da so se točke hitro vrstile druga za drugo ... brez kakih utrudujočih pavz. Sokolu, ki je v resnici lahko ponosen ha svoje delo in vsem sodelujočim ob tej priliki vsa čast in priznanje. To si s'išal ta večfr tudi iz slehernih ust obiskovalca. Čestitamo... Zdravo!	r
Spori
Iz LNP.
Določi se preložena prvenstvena tekma Svoboda:Rapid na 13. decembra. Verificira se s pravom nastopa 12. t. m. za SK Železničar Gala Marjan.
Zbor nogometnih sodnikov, službeno.
Odbor za kaznovanje sodnikov je na seji dne 28. nov. kaznoval po § 4. kazenskega pravilnika ZNS s. s. gg. Janežiča Otmarja, Nemca Franja in Bizjaka Lada z ukorom, ker se niso odzvali v stavljenem roku pozivom glede osebnih podatkov za ZNS.
Protest SK Mure (Murska Sobota) od 7. IX. zaradi prv. tekme s ISSK Mariborom, predložen Sekciji dne 16. XI. v izjavo, se vrne LNP-u po zaslišanju s. s. gg. Jančiča, dr. Planinška in Ramovša s predlogom, naj se protest odkloni, ker ni objektivnih razlogov v smislu pravil za anuliramije.
Medklubski odbor LNP, službeno.
V nedeljo 6. t. m. se vrše na igrišču ISSK Maribora sledeče tekme: ob 13. prvenstvena tekma rnladin ISSK Maribor: SK Rapid in ob 14.30 prijateljska tekma ISSK Maribor :Čakovački SK. Službujoči odbornik g. Kemeny. Tajnik.
Odbor za delegiranje sodnikov prt LNP, službeno.
Nedeljske tekme sodijo: SK Rapid mlad.:ISSK Maribor mladina g. M o-h o r k o; Čakovački SK.iSSK Maribor g. V e s n a v e r.
Drobne športne vesti.
Na kongresu komiteja Balkanskega cn-pa, ki se je vršil 29. novembra v Atenah, je bil sprejet predlog Jugoslavije, naj se balkanski cup odigra v enem tur-niriu in to v Beogradu od 25. jun. do 3. julija 1932. Kongres je sklenil, da smejo nastopati tudi profesijonalni nogometaši.- Za tajnika je bil ponovno izvoljen dr. Andrejevič.
Pokalno tekmo Primorje-Ilirija, ki se vrši v nedeljo, dne 6. t. m. v Ljubljani, bo sodil mariborski sodnik g. dr. Planinšek.
Znani finski tekač Nurmi namerava vi kratkem odpotovati na Japonsko, kjer se hoče udeležiti več tekaških prireditev.
Eden izmed najboljših klubov srednje Evrope, praška »Šlavija«, bo nastopil dne 10. januarja proti BSK v Beogradu.
Tekmovanje za smuško prvenstvo Evrope bo od 4; dd 6. februarja 1932. vi Cortini d’Ampezzoi.
MIKLAVŽ
kupuje le praktična darila,, kakor ročne torbice, listnice, aktovke, nahrbtnike, gamaše itd. pri Ivan Kravosa, Aleksan drova c. 13.	5512
NaJcenejše
|n najboljše kekse In suhor, kakor tu-razna ča na peciva kupite v pekarni et,°kli na Glavnem trgu. 5473
Ne Izplača se
Izdelovati keksov doma, ker domače kekse, dnevno sveže, v najboljši kvaliteti, kakor tudi suhOr In prepečenec, po c*ni« dobite v pekarni Čebokli na Glavnem trgu, poskusite ali zahtevajte vzorce brezplačno. 5472
SK Svoboda.
Danes bo običajni članski sestanek v novih klubskih prostorih v palači OUZD, Sodna ulica 9/II, desno. Udeležba strogo obvezna. — Načelnik.
SK Svoboda
se je preselila v nove prostore palače OUZD, Sodna ulica 9/II, desno.
Vremenska poročila * dne 3. XII. 1931*
Maribor: po poročilu mariborske meteorološke postaje na Teznenf: barom, pritisk 7470; temperatura minus 4.2 C, najnižja temperatura ponoči —52 C; ret vlaga 87%; veter: sever; hitrost vetra: 2 m na sekundo; Izgledi za jutri: nespremenljivi.
Mariborska koča na Pohodu: temp. minus 5. C, 15 cm suhega pršiča, smuka zelo dobra, veter: sever.
Ruška koča: temperatura minus 5 C, 18 cm suhega pršiča, smuka Idealna;
Koča na Klopnem vrlin: temperatura minus 6 C, 40 cm suhega pršiča, smuka idealna, veter: mimo.
Ribniška koža; temperatura minus 7 C, 30 cm suhega pršiča, vreme: oblačno, veter: sever; smuka Idealna.
Ribnica na Pohorja: temperatura minus 4 C, 20 cm suhega pršiča, vreme: oblačno, veter: mirno. — Izgledi za ne-delfo najboljši!
Dnevno do 500 Din zaslužka
lahko dosežejo moške in ženske osebe z prodajo raznovrstnega blaga trgovcem in privatnikom v vseh mestih države po brezkonkurenčnih cenah. Ponudbe na »OIymp«, Maribor, Aleksan-drova cesta 19.	  5537
ifbo in črkoslikarje, vedno nafnovejši vzorci na razpolajr/ izvršuje počen1, hitro in okusno Pran* Ambrožič. OraJska olica 3 za kavarnn »A«:tnrln»	jf
'vitrie avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki kn'ičinl mehanična de-avnica Justin Gustinčič. Tattenbacho va aL 11	1566
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem tužno vest, tla je naša iskrenoljubljena. nepozabna mati, oziroma •tara mati, prababica, tašča in sestra, gospa
Mi Dmlnli. rol lavreiffi
vdov« po trgovcu Ip posestnik«
v petek, dne 4. decembra 1931 ob 10. url po dolgi, mučni bolezni in spre-videna s tolažili sv. vere, v 85. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blagopokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 6. decembra 193! ob 3416. uri Iz kapele mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v pondeljek, dne 7. decembra ob K9. url v frančiškanski župni cerkvi.
Maribor, drte 4. decembra 1931.	5586
Rodbine: Domlcell, Hanhart. Rolih, Lavrenčič, šaplja In Krajger.
Currer Bell:
Lovvoodska sirota
1. knjiga.	l
J. POGLAVJE.
Tistega dne nismo utegnili na izprehod. Res da smo hodili zjutraj celo uro med golim grmovjem, toda po kosilu — kadar ni bilo gostov, je Mrs. Reed rano obedovala — je mrzli zimski veter pridrevit tako črne oblake in tako pronicav dež. da o kaki daljnji šetnji še govora ni bilo.
To mi je godilo; nikoli nisem marala dolgo hoditi, zlasti pa ob hladnih popoldnevih ne. Strašno mi je bilo, kadar sem prihajala domov v sirovem somraku, vsa premrla od mraza, s skelečimi prsti in s potrtim srcem, ker me je naša pestunja Lizika zmerjala in ker me je bilo sram, da sem bila manj odporna od Elize, Johna in Georgiane.
Eliza, John in Georgiana Reed, ki sem jih bila pravkar omenila, so se zdaj v sprejemnici gnetli okoli matere. Le-ta se je bila zleknila na zofo pri kaminu in ie bila
Izgovarjaj: Kerer, jL6uud, Rid, Džon. — Mrs. pomeni Mistress (mjstres), gospa, videti popolnoma srečna v družbi svojih otrok, ki prav tedaj niso ne kričali ne se pričkali in prerekali. Mene v tej gruči ni trpela. Dejala mi je: »Žal mi je, da te moram izključiti iz našega kroga; preden ne slišim od Lizike in se ne prepričam na lastne Oči o tvojem resnem in vestnem trudu* in stremBehju, da bi postala bolj družabna in otroška, bolj prijazna in živahna — nekam bolj bodra, odkrita in bolj naravna, kakor si sedaj, tako dolgo ti moram vsekakor odrekati ugodnosti, ki se naslanjajo le zadovoljnjm otročičem.«
»Česa pa me krivi Lizika?« sem vprašala.
»Jana, ne ljubim dlakocepcev in radovednežev; sicer pa je prav odvratno, Če se kak otrok tako vsaja “m * repenči. Sedi nekam in molči, dokler ne znaš vljudno govoriti.«
Sprejemnice se je držala majhna zajutrkovalnica; tja sem smuknila. Tam j« stala omara za knjige.. Brž sem si prilastila zvezek, pazeč na to« da je vseboval podobe, Povzpsla sem se na podoknico, podvila noge in sedla kot Tureta; nato Sem za sabo skoro povšem zagrnila zavese iz rdečega, volnenega damaska ln ždela na ta način v dvojnem skrivališču.
Nabori škrlataste draperije so ml zapirali videž na desni strani; na levo so W!e čiste šipe, ki so me sicer Čuvale mraza, a ne ločile od pustega novembrskega dne. Ko sem obračala liste svoje knjigfe, sem včasih mo-
trila sliko žalostnega zimskega popoldne. V daljini še je vali a siva zmes megle in oblakov; v bližini je neprenehoma pral trato in v sapi se priklanjajoče in šibeče grmovje gost dež, ki ga je divje gnal pred seboj silovit, zavijajoč vihar.
Vrnila sem se h knjigi, k Bewickovemu*) »Opisu britskih ptic«. Besedilo me Vobče sicer ni posebno mikalo, a vendar je knj ga vsebovala nekaj uvodnih Strani, ki jih — dasi še otrok — nisem smela povsem prezreti. Bile so to pripombe o gnezdiščih morskih ptic, o samotnih pečinah in rtih, kjer razen njih nihče ne domuje; o norveški obali, ovenčani z nizom otokov od Lindesnesa, svoje najjužnejše končine, do Severnega rtiča —
kjer ocean v vrtincih bučnih vre okrog otokov golih in samotnih najsevernejše Thu e; in Atlantik viharni ujeda se v Hčbride mračne.
Tudi se ni moglo izmakniti moji pozornosti, kaj je pravil uvod o lapskih odljudnih bregovih, o Sibiriji, o Spitzbergih, o Novi zemlji, o Islandu in Grenlandu s širnim področjem mrzlega pasu in o tistih nepristopnih puščavah, o tistih shrambah ledu in snega, kjer večna ledena polja, nakopičena tekom tisoč in tisoč zim do alpske višine okrožujejo tečaj in združujejo v sebi ne-brojne grozote naiskrajnega mrazu. O teh mrtvaško belih krajinah sem si ustvarila lastno sliko, nejasno sicer, kakršne so v$e n^pol doumljene zaznave, ki megleno previhrajo otroške možgane, toda čudežno učinkovito. — Besede tistih uvodnih strani so se vezale s sledečimi jim slikami in so dajale poseben pomen Črni čeri, moleči samotno iz razpenjenih morskih vaolv, načetemu Čolnu, ki se je bil nasukal na pusti pečini, mrz'emu, pošastnemu mesecu, zročemu skozi trakove oblakov na tonečo razbito ladjo.
Ne morem povedati, s kakimi občutki sem motrila tiho samotno pokopališče in njega popisani .nagrobni kamen, vrata, dvoje dreves, nizko obzorje, ki je segalo do rušečega se obzidja in vzhajajočo luno, oznanjujočo večerno uro.
Dve ladji, mirujoči na mrtvem morju, sem imela za morske strahove.
Hudega duha, ki se je držal bremena na tatovih ramenih, sem hitro okrenila, ker mi je rogatec povzročal preveč groze.
Tako me je begalo in plašilo tudi Črno rogato bitje, ki je ždelo visoko na skali zbrano okoli vislic.
Vsaka slika, je pripovedovala kako povest, skrivnostno včasih za moje nerazvito pojmovanje in nepopolno čuvStvovanje, toda vselej zelo zaiemljivo, tako zatemljivo kot so bile mične bajke, ki jih je ob zimskih večerih pripovedovala Lizika, kadar ie bila slučajno dobre volje. Ob takih prilikah si je prinesla deško za li-
kanje v otroško sobo in si jo postavila h kaminu; nato nam je dovolila sesti okoli ognja in ko je likala tabornice in ravnala robove .nočnCga Čepca svoje gospod.nje, je tešila našo živo zvedavost z ljubavnimi in pustolov-nimi zgodbicami iz starih bajk in starejših balad, ali iz »Pamele« in »Henrika, grofa Morelandskega«, kakor sem to šele pozneje dognala.
Z Bewickom na krilu sem bila tedaj srečna, srečna na svoj način. Bala sem se le, da bi me kdo mot.l; in moje terilne slutnje so se kaj hitro uresničile. Vrata zajtrkovalnice so se odprla.
»Hoj! Gospa Sanjavka!« je kriknil glas Johna Reeda in takoj spet utihnil, ker se mu je zdela soba bržkone prazna.
»Kod, za vraga, se skriva?« se je jezil. »Lizzy. Georgy!« je prizival svoji sestri. »Jane ni tu; recita materi, da je stekla na piano, na dež, hudobna živina!«
»Dobro bi bilo, ko bi zagrnila zastor,« sem ugibala, srčno želeč, da bi me ne izteknil v mojem skrivališču; in nemara bi me bi! John res ne zapazit, ker je le iztežka zaznaval in dojemal, a Ellza je jedva pokukala v sobo, pa je že hitela:
»Gotovo sedi v kotu pri oknu, Jack.«
Takoj sem stopila iz zavetja, ker sem drgetala že pri sami misJ, da bi me utegnil izvleči pravkar omenjeni Jack iz mojega kotička.
»Kaj pa bi rad od mene?« sem vprašala z nerodno nezaupnoštjo.
»Reci: »Kaj želite, Mr. Reed!«, mi je zabrusil. »Velim, da prideš k meni!« sedši v naslonjač, mi je pomignil, naj se mu približam in stopim predenj.
John Reed je bil učenec kakih štirinajstih let, štiri leta starejši od mene, ki sem jih tedaj štela deset. Bil je za svojo starost velike rasti in močan; bii je temne in nezdrave polti, sirovih potez v širokem licu, neokretnih udov in ogrpmnih rok in nog. Navadno se je pri kosilu prenatrpal, kar ga je delalo čemernega in povzro-
Jzgovofi: Lize, Džerdže, Džek (Janezek). Mr. je kratica ža »misfer« — gospod, čalo, da so mu bile oči kalne in krmežljive iin lice nabuhlo. Zdaj bi moraf biti v jšdli, toda mati ga je »radi nežnega zdravja« vzela.2a mesec ali dva domov. Gospod Miles,*) njegov učitelj; je trdil, da bi bil povsem zdrav, ko bi mu pošiljali manj kolačev in slaščic od doma; toda materino srce se je odvračalo od tako sirovega mnenja in nagibalo rajši nežnejši raz'agi, da je Johnova sinjerumena polt le posledica prenapetega u-Čenja in nemara hudega koprnenja> po domu.
*) Tomaž Bewick (Bluik), 1753—1828, angl. lesorezec in prirodopisec.
*) Izg.: Mailz.
Pozori
Naznanjam, da bom jutri popoldne prodajal
4-6 D h
Svinjsko in teletino po najnižjih cenah. Kirbiš, Gosposka 23
SOKLIČ
l*ndro*
■Mtopniki ta «pr»fnwta
velika Izbira najrazlfčtiejšlh finih keksov odprtih in v kartonu.
Kruh za sendviče, Grahamov kruh, zračni kruh (dia betiketji), fino mlečno iji, luksuzno pecivo priznano finega okusa, Črni in beli kruh.
Hartfnser fn drus
velepekarna, Aleksandrova cesta 29.
Nenadoma nam je preminula naša neumorna sestra
Vida Veljikova
načelnica Koroikega sokolskega okt olja.
Pogreb bo v soboto, dne 5. decembra ob % na 16. uro iz Sokolskega doma v Slovenjgradcu.
Ohranimo jo v častnem spominu 1 Maribor, dne 4. decembra 1.931.
&S67	Sokolska	župa	Maribor.
t
t
Sorodnike, prijatelje ln znance obveščam, da je danes umrla dobra soproga in zlata mamica, učiteljica meščanske šole, gospa
' Načelnica Koroškega okrožja Sokolske župe v Mariboru ln načelnica Sokolskega društva v Slovenjgradcu, sestra
Ivanec
j ro ena
ro ena
se je danes preselila v večnost.
Pogreb bo v soboto, dne 5. t. m. ob H na 16. uro iz Sokolskega doma na mesjno pokopališče.
Slovenjgradec, dne 3. decembra 1931
Pogreb f bo v soboto ©b V* na 16. uro Iz Sokolskega doma na mestno pokopališče.
Slovenjgradec, dne, 3. decembra 1931.
SOKOLSKO DRUŠTVO SLOVENJGRADEC.
VELJAK MIROSLAV.
Izdaja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja ln urednik: VEKOSLAV SPINIH ER v Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru