Otrok doma in v soli. (Konec.) Omenimo še otroka v šoli, med šolskim letom. Vsaka ura ima za otroka, kakor tudi za odrašenega neprecenljivo vrednost; kolike vrednosti je celo leto, kolike vrednosti posebno otroku. ki mu čas mladosti tako naglo hiti. Tedaj, otroci! čas prav obračajte! (Sir. 4, 23.) Veliko se mora tedaj otrok čez leto naučiti. čas za šolo pa je le po 2, 3, k večemu po štiri ure na dan odločen. Ako ga učitelji še tako skerbno porabijo, kje so v stanu v tem času vsakemu otroku posebej. potrebni nauk pojasniti, mu z njim serce ganiti in mu ga v spomin vtisniti ? In ako bi mu ga tudi, — korau ni znano, kako pozabljive so razmišljene otročje glavice? če tedaj otroci po dokončanem šolskem letu dostikrat malo vedo, in tudi razredba ni po volji ne otrokom, ne staršem, kdo je naj večkrat tega kriv? Iz tega, da v ravno tisti šoli nekteri otroci prav lepo napredujejo in pri slabih zmožnostih, ki so pa doma pridno v šoli razlagano izdelovali in ponavljali, druge sicer bolj bistre glavice zelo osramote, smemo skleniti, da šola menda ni vsega kriva, temveč zanikernost otrok in neskerbljivost staršev, ali njih namestnikov, ki jim puste, da jim doma pajk bukvice prepreda. Hočejo starši, da bo iz šole kaj sadu, naj tudi doma otrokom puste čas za šolo skerbno ponavljati, in ker že otrok dobro sicer spozna, pa slabo raji stori, naj jih k učenju opominjajo. Nobenkrat pa bolj potrebno ni, da si dom in šola lepo pomagata, kot pri pripravljanji za perve zakramente. Več veselja, pa tudi več truda šola nobenkrat nima. kakor takrat, ko je treba zgubljene sinčke po pervi spovedi k nebeškemu Očetu nazaj peljati, ali nove učenčike k Jezusu pri pervem sv. obhajilu. Šola in dom pri teh priložnostih le prerada premalo storita. Ni še zadosti, ako so se za pervo spoved naučili otroci odropotati očitno spoved, spoved skleniti in kes moliti. Serco ima pri svetih zakramentih posvečevano biti, tedaj serce se mora za nje pripravljati, pa ne le za enkrat, ampak za celo življenje. Vedita dom in šola, da rečem ob kratkem, vedita, kakoršna bo perva spoved vaših otrok, taka bi utegnila biti tudi zadnja! — Kako milo se v cerkvi pogrešajo zlasti matere, sicer vselej, kedar gredo otroci k spovedi, posebno pa, ako se jim toliko z delom niudi, ali se jira truda vredno ne zdi, da bi otročiče, ki so morda zavoljo mateme neskerbljivosti naj boljšega Očeta zapustili, saj same spet k njemu peljale! Šola in dom skerbita, da bi otroci dan perve spovedi do smerti pomnili! Še lepši in gotovo naj častitljivši in naj srečneji za otroke je dan pervega sv. obhajila; naj bo tudi staršemin šoli svet! ,,Enkrat govori Gospod, in drugo ravno tega ne ponavlja", so besede pobožnega Joba (33, 14), skterimi prav kratko imenitnost pervega sv. obhajila zaznamvamo. Ker se o tem z malim ne da veliko povedati, naj se tu le opomni: Šola ali sploh ti, ki otroke za to pripravljajo, naj verjamejo, ako so le to svojo nalogo prav spolnili, ter otročiče za pervo sv. obhajilo prav pripravljali, naj imenitneji del iz med vseh svojih dolžnosti ste spolnili! Starši pa naj pomnijo: J e z u s j e materam rekel: ,,Pustite male k meni!" Zdaj pavampravi: nPeljite male k meni!" Imel bi še veliko omeniti, kako naj obe odrejilnici otrok skup se trudite preimenitno nalogo svojo dobro rešiti, imel bi saj še omeniti, kako naj bi šola pri koncu šolskega leta še enkrat po Tobijevo svojirn rejenčkom, ki jih izpustf, ponovljala jedro nauka, ki jih osrečuje celo življenje; imel bi omeniti, kako naj bi starši sami hvaležnost do šole s tem skazovali, da bi ne dopustili, da se to, kar je bilo v šoli zidano, naglo spet podira; pa da spis letošnji preveč ne naraste, naj bo le vam, ljubi šolarčki, še rečeno: »Spominjajte se, kakšne in kolikošne dolžnosti in težave imajo z vami starši in šola! Skerbite, da ta dvojni trud»pri vas ne bo zastonj. Pridno se poprimite lepih priložnosti, da se kaj naučite. Zlate leta življenja so človeku leta učenja. Kolikor mlad se naučiš, toliko si za starost oskerbiš". Ravnateij.