Foto LucaS CENA 100 SIT SLOVENIJA, SREPA, 24. FEBRUAR 1903 ŠT. 8, LETO XXVII ŠTORMAN TOŽI NOVINARJ IN RAVČARJA I. RAČAN: ZA EVROPO BOMO ČEZ DVESTO LET ŠE VEDNO TUJCI DOBRNA: DIREKTOR ODSTAVIL PRAVNICO, DELAVSKI SVET PA DIREKTORfA TRUPLO ZAMRZNILI J. GOLOB: NISEM L PERIČ: PRISTAN Z MARKAMI POTOPIL INGRADA EVROPE BO KOPER ... bemti, državo, če tepe tiste, ki delajo Zakaj je slovensko vodstvo odšlo v maškare v Vatikan? Rdeče in črno Ko je Josipa Broza — Tita svojčas zanesla pot tudi v Vatikan, kjer ga je počastil takratni katoliški božji namestnik na zemlji Pavel šesti, je bil to dogodek dneva, če ne kakšnega daljšega časovnega obdobja. Ker je prvi rdeči obisk v črni deželi pomenil svojevrstni padec ideološke pregrade, ni bil pomemben samo za SFRJ, temveč za ves svet. Pred dnevi drugo romanje slovenskega predsednika z obilnim spremstvom k trenutno aktualnemu papežu je bil medijski dogodek zgolj za Slovenijo. Nikakor ne za Vatikan. Niti za Evropo, da „svetau niti ne omenjamo. Zakaj? Kaj si kardinali v Vatikanu mislijo o ce-remonijalnih sprejemih takšnih in drugačnih politikov, vseh barv in pedigrejev, je mogoče povedati z enim stavkom- Blišča in slave ni nikoli preveč. Tako je prišla prav tudi zadnja Kučanova odprava z lepotno napako: imela je zavidljivo čakalno dobo. Je pa bila zato toliko bolj številčna in pisana, morebiti so manjkali le še Peterletovi otroci. To sicer ni najbolj važno, saj so jo plačali slovenski davkoplačevalci. Predsednika Kučana ne smemo preveč kriviti razsipništva, saj ga, pozno spreobrnjenega komunista, ni dosti videti po svetu. Slovenski problem je in bo imeti zunanjega ministra, ki prerad potuje na državne stroške. Doslej najljubša Peterletova cilja Cleveland in Vetrinje bosta nedvomno v kratkem dobila mlade. Posebej, ker je učitelju zemljepisa, ki je končno uspel priti pred svetega očeta, zrasel greben in bo nedvomno odkril mnogo eksotičnih dežel, kjer je mogoče uživati. Skratka, napihnjeno popotovanje najvišjega slovenskega državnega vodstva je bilo prej kot za katerokoli stran pomemben političen akt neke vrste pustna maškarada. Že na pustni četrtek. Na ta „smešni danu so si določeni umišljali, da se gredo visoko politiko. Če ne drugje, za bogato obloženo mizo zagotovo, kar pa ne pomeni, da bo ostala zapisana v zgodovinskih analih. Da mora predsednik države, ki je predzadnji okop pred najezdo Islama, v Vati-kan pred svetega očeta tudi zato, ker neki „njegovu dušni pastir še vedno seje razdor med dvema narodoma in državama v Bogu zaplotnem Razkrižju, ni Kučanova sramota, temveč Cerkve. Tudi zato, ker daje slednja očitno prednost denarju, saj seje poglavar slovenske katoliške cerkve g. dr. Alojzij Šuštar osebno lotil blagoslavljanja prve cerkvene banke (Krekove) v Sloveniji v Mariboru. Do Razkrižja pa pol leta ni zmogel. Franc Furlan d FONDA Studio za propagandno fotografijo in film, d.o.o. Roman Fonda * 63000 Celje; Trg svobode 10; 7T 06.V2H-7I3 Božo Bork FOTO ATELJE 63000 Celje, Na Okopih 2c, ® 063/25-889 Republikanska zveza Slovenije toži pet novinarjev in Bavčarja -Slovenija od Avstrije še ni zahtevala izročitve Adolfa Štormana Štorman išče azil Sodne oblasti v Avstriji so zavrnile prošnjo prvaka Republikanske zveze Adolfa Štormana in njegovih pravnih zastopnikov, da bi ga izpustili iz zapora v Celovcu. Avstrijske oblasti so ga namreč aretirale na osnovi mednarodne tiralice, ker se v Sloveniji izmika odsluženju kazni. Glede na to, da ima A. Štorman tudi nemško državljanstvo, avstrijsko sodstvo sodi, da ni izključena begosumnost. bo zaradi žalitve in blatenja predsednika stranke in stranke same. Po vesteh iz Velenja naj bi sprožili sodni pregon proti Vinku Vasletu, Žarku Hojniku, Marjanu Bauerju, Bojanu Gromu in Janezu Severju. Šlo bi naj za žaljivo pisanje o predsedniku in stranki. Dare Zupan, tajnik Republikanske zveze Slovenije, je v imenu vodstva in stranke Po istih virih naj Slovenija od avstrijskih oblasti še ne bi zahtevala izročitve za Adolfa Štormana. Štorma-novi zagovorniki naj bi sodne oblasti v Avstriji prepričali v dvoje: najprej, da naj izpustijo na prostost priprtega, ker tako nima kam, in drugič, da ga naj ne bi izročili slovenskim oblastem, ker naj bi v domovini bilo Štormanu ogroženo življenje. Kot smo že poročali, so prvaka Republikanske zveze avstrijske oblasti aretirale blizu Špitala med potjo proti domu, ker je želel obiskati bolnega otroka. Ni zoper pet novinarjev in Igorja znano, kje bi naj obiskal Bavčarja v petek na lju- otroka, sodeč po tem, da bljanskem sodišču vložil tož- naj bi mu po njegovem pre- pričanju v domovini stregli po življenju, po vrhu vsega pa ga lovijo, da bi odslužil zaporno kazen. „Točno, da je življenje predsednika naše stranke v Sloveniji ogroženo in ni vredno počenega groša," trdi in ponavlja Dare Zupan, tajnik stranke. »Štormanu in stranki je žal, da morata zaradi peščice politikov v Sloveniji Štorman in stranka v tujini z dokumenti dokazovati, da Slovenija ni pravna država, ker imajo vladajoče strukture na svoji strani tako sodstvo kot policijo ..." O ovadbi zoper omenjene novinarje in nekdanjega ministra Bavčarja pa bo vodstveni del stranke v kratkem sklical tiskovno konferenco, na kateri bo novinarjem prav tako z argumenti dokazal, da je tudi večina medijev po vplivom in prisilo vladajoče oblasti in da so zato stranko in nje^ nega predsednika žalili in neupravičeno blatili. R. Z. Dobrna: Direktor odstavil pravnico, delavski svet pa direktorja Bizjak proti Bizjaku Neverjeten zaplet v Zdravilišču na Dobrni: minuto pred dvanajsto hitijo vsi, delavci, delavski svet in od njega odstavljeni direktor, občina in sodišče združenega dela. Kdaj poteče direktorju mandat, ko začne z delom ali ko tudi »pravno formalno" potrdi svoj mandat? Ali ko ti kolektiv izreče nezaupnico? Stanetu Bizjaku, ki je dvanajst let in pol opravljal direktorsko funkcijo v Zdravilišču na Dobrni, se je pripetilo to, kar si ne želi noben delavec, kaj šele direktor, kolektiv več ne zaupa njegovemu vodenju. Delavski svet mu je namreč v prepričanju, da mu je potekel že tretji mandat, odmeril razrešitev in na njegovo mesto imenoval vršilko dolžnosti. Odstavljeni direktor se s to odločitvijo ni mogel sprijazniti in se je obesil na »pravno formalne kršitve statuta in pozitivne zakonodaje," ki bi naj bile v tem, da mu mandat ni potekel z nastopom oziroma podaljšanjem mandata, temveč velja za nastop njegovega ponovnega in neprekinjenega direktorovanja štirinajstdnevni zamik. V resnici se je zdaj izkazalo, da gre za tri različne datume, čeprav ni jasno, kako ima v Bizjakovem primeru troje mandatov lahko še dodatnega pol leta. Kakorkoli že, gospod Stane Bizjak se je na sklep in razrešitev delavskega sveta NOVfi90BA Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. pritožil na sodišče združeneg: dela, ki je čez noč zamrznilo odločitev delavskega sveta in postavilo zadevo v prejšnje stanje. Tako je zdaj vsa reč postala šolski primer pravnega rebusa: Stane Bizjak je še vedno direktor, dasi-ravno mu je kolektiv obrnil hrbet in z odločitvijo delavskega sveta izrekel nezaupnico, in Stane Bizjak naj sproži spor zoper odločitev sodišča združenega dela o po njegovi pritožbi neupravičeni razrešnici .. . V vsej navidezni pravni zapletenosti ob primeru, da ima zdravilišče v bistvu še vedno direktorja in vršilca dolžnosti direktorja, ki prvemu fizično ne dovoljuje vstopa v direktorsko pisarno, ima škarje v roki kljub vsemu in vsem botrom navkljub delavski svet. če bi namreč razveljavil vse svoje dosedanje sklepe, bi izničil tudi sklep sodišča združenega dela in kot piko na i direktorja razrešil ter s tem omogočil, da se nadaljuje pravna pot in omogoči vsem šestim kandidatom za to mesto enake možnosti. Toda interesi in vplivi ter moč že omenjenih botrov so neizmerni, spričo nepoznavanja pravnih poti in zaradi strahu delavcev za svoj obstoj pa so v Zdravilišču Dobrna najmanj - cagavi. js POL KILOGRAMA ZLATA Začetek nove velike nagradne igre za bralce in naročnike NOVE DOBE! NOVA DOBA osvešča, obvešča in nagrajuje! I. Račan: Jaz sem na Lisci govoril o svobodi, Šuvar pa v Beogradu kupčkal z Miloševičem Slovenije nikoli več v Jugoslaviji »Tragedija sedanjih in še cele vrste bodočih generacij z območja nekdanje Jugoslavije je v tem, da nas bodo analitiki še sto in celo dvesto let pozneje obravnavali v Evropi in svetu enako: kot Balkance, tujce. Ne glede na to, iz katere državice boš, Slovenije, Hrvaške, Bosne ali Srbije. Eni bolj, drugi manj, vendar bomo za njih še vedno tujci. Nikoli ne bodo mogli opravičiti sebe zaradi svoje nemoči, da na Hrvaškem in Bosni niso ustavili te krute morije.« Biti na čelu bivših komunistov v Tudjmanovi Hrvaški ni niti najmanj lahko. Posebno, ker v naši južni sosedi še vedno teče kri. Ivica Račan se kljub temu veseli, da je z volitvami v županijah enoumje na Hrvaškem okrnjeno. Kako danes gleda in ocenjuje dogodke izpred petih, treh let. Politika pod mizo Pred dvajsetimi leti, v tistih železnih časih, ste nekje zapisali škotski pregovor, ki pravi, da je najbolj črna tema pod svetilnikom. »In danes ponavljam isto, zdaj se lahko napiše, da je bila največja Titova napaka in vzrok za sedanje razmere v tem, ker je vzdrževal navidezni mir tako, da je zdaj okrcal tega ali onega, predvsem pa, ker je odrezal najbolj liberalne ljudi v Zvezi komunistov. Na njihova mesta pa ustoličil koristoljubce, karieriste in kimavce vseh vrst in barv. Propad se je nezadržno začel, demokracijo je zamenjal vulkanski pohod velikosrbskega nacionalizma.« Zakaj se ZK Hrvaške v letih 1987-88 ni priključila Slovencem v politični bitki v Beogradu? »Razmerje moči v tedanji hrvaški partiji je bilo neugodno za takšno vlogo na jugoslovanskem nivoju, že od tako imenovanega hrvaškega molka - obdobja, ko so hrvaško partijo vodile dogmatske sile. To je obdobje, ko sva hrvaško partijo na jugoslovanski sceni predstavljala Suvar in jaz. To je čas, ko sem prišel v Slovenijo in govoril na Lisci, medtem ko je Suvar odpotoval v Beograd, kjer se je na srbskem CK-ju prilizoval Miloševičevi politiki. Šuvar je s tem dejanjem postal predsednik CK ZKJ, mene pa je začelo obtoževati petdeset občinskih komite- jev, medtem ko me ni na Hrvaškem branil nihče. V tem času je bilo razmerje moči v vrhu hrvaške partije na škodo demokratičnih in nacionalnih sil, v korist jugoslovanskih dogmatskih.« Kakšna je bilo politično ozadje teh procesov? Vaš položaj v njih? »V tedanjem trenutku je bilo jasno, da sta takšna Jugoslavija in socializem umirala. Postavljalo se je vprašanje, kako spremeniti nastali položaj. Slovenske in deloma hrvaške demokratske sile so v bivši Jugoslaviji zahtevale več enakopravnosti. Tako politične kakor tudi ustavno- pravne. Zahtevale so suverenosti svojih republik in narodov. Velikosrbski nacionalizem na čelu z Miloševičem je v tej krizi ponudil povsem nasprotni izhod - centralistično Jugoslavijo, bolj kot je bi- la tista po ustavi iz leta 1974. še manj enakopravno, kot je bila takrat: en človek - en glas. Miloševič je torej želel ustvariti Jugoslavijo z dominantno vlogo Srbije in srbskega naroda. To je bistvo spopada na zvezni ravni. V sami Hrvaški je bil razplet tega spopada nakazan šele po 11. kongresu ZKH, konec 1989. leta - s koncem 'hrvaškega molka’. Po tem, ko sem, da se ne bi hvalil, na čelo ZKH prišel jaz in ko smo skupaj z novim vodstvom spremenili smer Hrvaški. Spopada ni bilo mogoče rešiti z reformo, ker je z grobo eskalacijo osvajalne velikosrbske politike vodil h končnemu razpadu jugoslovanske skupnosti.« So Hrvati okupirali Bosno? Še vedno smo v razpletanju »jugoslovanskega spopada«. Kakšen odnos ima Hrvaška do Bosne? »Na deklarativni politični ravni je Hrvaška za neodvisno, mednarodno priznano in celovito Bosno in Hercegovino s tremi enakopravnimi in konstitutivnimi narodi: Srbi, Hrvati in Muslimani. Na Hrvaškem pa imamo politiko nad mizo in pod njo. Del slednje do Bosne ni načelen. Dejstvo je, da v hrvaški politiki in naciji obstajajo močni nacionalistični tokovi, ki želijo priključiti Hrvaški Hercegovino in del Bbsne s hrvaškim prebivalstvom. Gre za obsedenost tako imenovane 'Banovine Hrvatske’ iz stare Jugoslavije. Nenačelnost takšne politike se izraža v tem, da je nemogoče na etnični osnovi dobiti Hercegovino in del Bosne, medtem pa na isti etnični osnovi ne izgubiti del svojega ozemlja, na katerem ne živijo pretežno Hrvatje. Jaz in mnogi na politični hrvaški sceni opozarjamo na takšno kratkovidnost.« Je hrvaška politika napravila napako v odnosu do Muslimanov? »Na javnem in državnem deklarativnem nivoju ni prišlo do negacije Muslimanov. Vemo pa, da na Hrvaškem prihaja do negiranja Muslimanov kot posebne nacionalne entitete. V tem pogledu pa ni posebno enotna in čista niti Evropa. V njej obstaja strah pred islamskim fundamentalizmom, na katerem je Miloševič uspešno gradil in opravičeval svojo osvajalno politiko negacije Bosne kot samostojne države in Muslimanov kot nacije. To še vedno počne. Tudi neke sile na Hrvaškem so mislile, da je lahko s pomočjo takšnega strahu v Evropi kaj pridobiti. Največji del demokratskih sil, tudi v vladajoči HDZ, takšne slabe politike proti Bosni in Hercegovini ne podpira. Zal pa tega ne pokaže dovolj dosledno in načelno. Tudi, če so bile nepravilnosti s strani Hrvaške proti Bosni in Hercegovini in Muslimanom, moramo vedeti, kdo je agresor in kdo žrtev, kdo je to krvavo vojno, iz katere ste Slovenci dokončno izšli, začel. Na zahodu mešajo žrtev in agresorja, osvajalno akcijo in reakcijo, in želijo nekako enakopravno porazdeliti krivico. S tem tvegajo mimo evropske deklaracije priznanje meja spremenjenih s silo, na kar srbski režim še vedno zanikanja HDZ, referendum proti enoumju.« Ni temu krivo, ker se stranke na Hrvaškem prepočasi prilagajajo visoki centralizaciji? »Moja in nekatere druge stranke se bojujejo za Hrvaško regij. Pri tem je naša pozicija boljša od IDS-a, ki se bori samo za svojo regijo, ker smo za princip vseh regij na Hrvaškem - za demokratično necentralistično ureditev. Po zadnjih volitvah Hrvaška ne. more biti nikoli več takšna, kot je bila, kar velja tudi za politiko HDZ. Slednja drost in skrivnost trenutnih hrvaških razmer.« V Slovenijo po kruh in hlodovino Kje so vzroki nesporazumov med Slovenijo in Hrvaško? »V tem trenutku ne vidim velikih problemov med so-sednijima državama. Res je, da je nekaj razlik v interesih. Med katerimi državami pa jih ni? Med Slovenijo in Hrvaško obstaja del komplementarnih gospodarskih ekonomij, obstaja pa tudi del konkurenčnega gospodarstva, kar se lahko reši s sodelovanjem v korist obeh držav. Gre za spreminjanje majhnih problemov in konfliktov v velike. Za to so krive oblasti obeh držav. Tu so še sile v obeh državah, ki žele na konfliktih jačati svoj položaj, svoja ekstremistična stališča. Je pa tu tudi kompleks malih novih držav, ki se ne morejo izkazati v svoji državotvornosti proti drugim državam Evrope, pa razkazujejo svojo moč med sabo, kar je žalostno. Vse skupaj govori, da nacionalne in demokratične sile obeh držav morajo pokazati malo več resnosti in operativnosti v reševanju problemov. Ne smemo dovoliti, da bi problemi, ki jih imamo zdaj, postali veliki. S konflikti izgubljata ogromno obe državi - kar ni nujno. Naš boj proti srbski agresiji je nujen, takšen razvoj dogodkov med Slovenijo in Hrvaško pa ne. Pri nas smo zelo kritični do neodgovornost predstavnikov hrvaške politike v tej smeri in upamo, da bo v bližnjem času vendar prišlo do izboljšav, do streznitve obeh vlad. igra. Ne smemo pozabiti, da je Evropa nemočna v reševanju bosanske drame. Izgleda, da je bilo več učinkovitih mehanizmov za zaustavitev separatnih dram, vojn in konfliktov, ki bi lahko zažgali svet v nekdanji blokovski razdelitvi. Danes, ko ni več bipolarizma, ko je Zahod dominanten, pa ni več načina, da bi se to naredilo. Svet bo na bosanskem pogledu dokazal, ali ga je sposoben rešiti ali ga bo Bosna zopet zažgala.« Upor v Istri Kaj predstavlja Istrska demokratska zveza (IDS)? »Hrvaška je regionalno različna, kar pa vladajoča HDZ ne upošteva in različnosti zanika. Takšna, 'slonovska politika' HDZ do Istre je rodila Istrsko demokratsko zvezo. Kar je bila HDZ pred tremi leti v odnosu do Jugoslavije, to je danes IDS do Hrvaške, do HDZ. Z drugimi besedami: IDS je regionalna replika nacionalnega HDZ-ja, kar ni dobitek za demokracijo niti v sami Istri. Za Hrvaško namreč ni koristno, če v njej obstaja samo HDZ, niti za Istro, če je preko 80 odstotkov njenih volivcev samo za IDS. Uspeh IDS je bolj izraz - - — Wj w ' VJ I \ I UVJ I WWl ji je nujen, takšen razvoj dogodkov med Slovenijo in Hrvaško pa ne. Pri nas smo zelo kritični do neodgovornosti predstavnikov hrvaške politike v tej smeri in upamo, da bo v bližnjem času vendar prišlo do poboljšav, več zgodovinske odgovornosti in demokratske zrelosti. Hrvaška je zainteresirana imeti v Slovenji dobrega soseda. Isto velja za Slovenijo, ker bi brez tega bil velikosrbski imperializem na njenih južnih mejah.« Ni oportuno, da stodeset-tlsoč Hrvatov vsako jutro potuje na delo v Slovenijo, dvajset hrvaških mladeničev na ladji pa provocira v Savudrijskem zalivu? »Vedeti morate, daje Hrvaška v vojni, kjer prihaja do vznemirjenja ob neodgovornih izjavah politikov v Sloveniji, do aspiracij po hrvaški zemlji tudi s severa. V sedanjih razmerah je skrajno neumno netiti tovrstne prepire, ker so zaradi vojne v enem delu hrvaške na to temo zelo občutljivi.« Kako ocenjujete neke zamisli na Zahodu,da bi znova vzpostavili neke vrste novo Jugoslavijo? »To je neumnost. Nepoznavanje zgodovine in razmer. Slovenija se je enkrat za vselej in za večno odcepila, če.hočete odtrgala iz te bratovščine. Možne in povsem sprejemljive pa bodo nekoč znova gospodarske vezi in nič več. Vse drugo je utopija.« Pogovor povzel: Franci Furland je v mnogih hrvaških regijah poražena. Prihaja do demokratičnega hrvaškega telesa’, v katerem ne bosta politika in denar centralizirana samo v Zagrebu. To je nezaustavljiv proces.« To se ne dogaja samo v Hrvaški. To je v Sloveniji, v vseh novoustanovljenih državah... »To je logično. Centralna oblast se zmeraj boji razpada ozemlja, katerega upravlja. To je nesmisel, ker močna centralizacija v regijah rojeva avtonomaštvo. Ce ne bi imeli tako močnega nacionalističnega, dogmatskokomu-nističnega, velikosrbskega pritiska nad Jugoslavijo, bi mogoče imeli v nekakšnih drugih razmerah nekakšno jugoslovansko konfederalno skupnost. Na Hrvaškem opozarjamo, da centralistična politika rojeva separatizem v državi. Vprašanje je, kako naj Hrvaška ostane enotna, pri čemer naj bi imele regije v gospodarskem in političnem smislu svoje pravice in možnost razvoja, s tem bi Hrvaška pokazala vso svoje raskošje različnosti in še vedno ostala enotna država. To sta mo- slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88.9 MHz STEREO N0Wf |30Bfl_____________. 0 _____________________24. februarja_________ J. Golob, SKB: Z razprodajo Ingrada si nisem kupil direktorskega stolčka v banki STRAN 4 Nisem potopil Ingrada »Ingrad, najveCje gradbeno podjetje v celjski regiji, je bilo v težavah že nekaj let pred mojim prihodom. S pravočasno in mojim predlogom sanacije bi z manj škode prebrodili krizo. SKB je bila najboljši kupec, jaz pa sem se šele pozneje in to zgolj po naključju zaposlil v SKB." Med klecajočimi celjskimi giganti je bilo in je 5e gradbeno podjetje Ingrad. Podjetje, ki je po opremi in strokovni sposobnosti njega dni resno ogrožalo mnogo večje od sebe. Tiste dni Je bil Ingrad zavetišče skoraj četrtine politične srenje, ki je zaradi znane horizontalne kadrovske politike vsake toliko morala v ..neposredno proizvodnjo" v zorenje med delavsko bazo, da bi zatem uspeSno Ščitila ..interese delavcev". Resnici na ljubo je treba priznati, da so tiste dni delavci Ingrada imeli standard, kijev marsičem presegal razmere sorodnih podjetij. Standard in vodstva, ki so poleg rasti podjetja omogočali tudi ogromno denarja za družbeni standard. Gradili so samske domove za svoje delavce, upravno zgradbo, nakupovali zemljišča za novogradnje in svoje počitniške domove. Jaz sem predlagal, da bi del Ingra-dove lastnine odprodali že prej, ko so bili boljši tržni pogoji in povpraševanje po tem. Potem je prišlo do vojne, do osamosvojitev in zato me čudi, zakaj mi očitajo le Bernardin, ko smo na HrvaSkem izgubili več. Rad pa bi povedal tole: pri vseh teh poslih nas Je bilo več, tako pravnik kot komercialist, izbirali pa smo, včasih ni bilo niti moč izbirati, med najboljšimi ponudniki. In to je vsekakor bila Stanovanjsko komercialna banka, ki je ponudila največ, žal v 'paketu'. Res je bilo več kupcev, vendar za posamezne objekte, najboljše, za ostale jim ni bilo mar. Ne vem, če je SKB s preprodajo dobila kar dvanajst milijonov več, kot je dala za nakup in kot zdaj pišejo v časopisih, vendar se cena oblikuje po ponudbi in povpraševanju." Zakaj govorijo samo o Bernar-dinu Uvodne besede so povzetek razgovora z Jankom Golobom, direktorjem Ingrada, med največjo tragedijo, sesutjem. ..Zadeva z Bernardinom oziroma nekdanjim počitniškim domom na Bernardino (SKB ga je prodala g. Poliču op. p.) je znova privlekla na dan nekatere nesmisle. Ingradovega imetja nikoli nisem prodajal sam. Sanacijski program je v enem delu predvideval odprodajo tistega dela imetja, ki ima na papirju sicer vrednost, vendar je v bistvu samo stroSek, sem so sodili tudi objekti nekdanjega 'družbenega stna-darda’. Ingrad in njegovi delavci so si nekoč na terh področju v resnici ustvarili zavidljiv standard. Tega jim ni nihče podaril, niti ga niso dobili zastonj, zato je krivično, da meni sindikat očita, kako sem jaz to razprodajal. Vendar je kljub vsemu zanimivo, da ste vi Ingrad zapustili v težkih razmerah in se kot direktor zaposlili v SKB. Torej v isti banki, ki Je po mnenju delavcev in sindikata tako poceni kupila del Ingradovega imetja. V Celju se je na glas govorilo, da ste si z razprodajo Ingradovega imetja kupili direktorski stolCek v banki. »Govorilo in govori. Stanovanjsko komunalna banka je v svojem programskem razvoju v Celju predvidela poslovno enoto. Tako kot v M. Soboti in Se treh drugih mestih, za katera je bil takrat razpis. Javil sem se na razpis in bil izbran. Iz Ingrada sem odSel, ker smo se razhajali v videnju rešitve. Vse drugo so natolcevanja." Va5 odhod je v javnosti zelo odmeval, točneje, pospremila ga je krilatica, da eno podjetje potopis in za nagrado dobiš novo direktorsko mesto. Spet krivi novinarji „Va5i kolegi so temu dosti pripomogli in zdaj tudi vi, ko vse to spet načenjate." Mi ne načenjamo, zaCelo se je z razprodajo in zdaj s preprodajo ter rušenjem in to rušenjem tujega imetja. »Lepo vas prosim, vi vendarle ne verjamete, da nekdo nekaj kupi, najmanj pa parcelo s počitniškim domom, ne da bi si to prej pogledal ... Če je bilo razvidno, da gre za dve ločeni stvari, za dva počitniška domova, ki sta bila nekoč In-gradova? Lepo vas prosim." - ez Nova dolomitska pogodba Ivo Žajdela 6. decembra 1992 je bilo število volilcev, razmerje med strankami in razdelitev poslanskih serdežev v državnem zboru naslednje: stranka Št. glasov Odstotek Št. sed. v DZ LDS 262.499 23,32 22 SKD 163.572 14,53 15 ZL (SDP) 153.502 13,64 14 SNS 111.223 9,88 12 SLS 98.748 8,77 10 DS 56.772 5,04 6 ZS 41.616 3,70 5 SDSS 37.361 3,32 4 Pri teh rezultatih je treba opozoriti, da je volilo tudi okoli 160.000 južnjakov, ki so po osamosvojitvi Slovenije dobili slovensko državljanstvo. Ker sta SDP in LDS ves čas odkrito zagovarjali to kategorijo prebivalstva Slovenije, je jasno, daje ta množica volila njih. Vsaka primerjava njihovih glasov z glasovi, ki sta jih dobili ti dve stranki, je dovolj zgovorna: levico na Slovenskem so pomagali ustoličiti južnjaki. Jasno je bilo, da je na volitvah zmagala levica. Od nekdanjega Demosa sta, kot nadaljevalki de-mosove politike, v državni zbor prišli le dve stranki, SKD in SLS, ki imata skupno le 25 poslancev (vseh je 90). Spomnimo se, daje imel Demos spomladi 1990 v skupščini rahlo večino - dovolj, da je obvladal skupščino in dobil vlado. Novi mandatar je postal dr. Janez Drnovšek. Ta- koj po volitvah se je začelo na veliko govoriti o treh možnih vladnih koalicijah: velika koalicija (LDS, SKD in ZL), levosredinska koalicija (LDS, ZL, SDSS) in desnosredinska koalicija /LDS, SKD, SLS, SDSS). Pogajanja in ugibanja so potekala skoraj mesec in pol. Skoraj vse do zadnjega se ni vedelo, za katero varianto se bo Drnovšek odločil, čeprav je njegova stranka (LDS) povsem okupirala pala-ment (predseanik DZ je postal Herman Rigelnik, nastavila pa si je tudi novega generalnega sekretarja DZ Bogdana Biščaka), kar bi lahko bil (še en) znak, da levica ne bo popuščala. Vodstvo SKD je ves čas poudarjalo, da bodo oni stopili v Drnovškovo koalicijo, čeprav so sprva svoj vstop v koalicijo pogojevali s tem, da v njej ne sme biti Združene liste (komunisti). Nekaj časa se je govorilo celo o desnosredinski (oz. natančneje sredinski) koa-liciji (LDS, SKD, SLS, SDSS), vendar Drnovšek tega predloga - logično! - ni hotel sprejeti. Sredi januarja so se dogodki zvrstili s silovito hitrostjo in z veliko medijsko podporo (propagando), tako da javnost ni mogla odreagirati. Drnovšek je posebno koalicijsko pogodbo podpisal najprej s SKD, takoj za tem pa še z ZL, nekaj dni kasneje pa je k pogodbi s SKD priključil še socialdemokrate. Tako smo vendarle dobili VELIKO KOALICIJO, ki jo je SKD zaradi sodelovanja komunistov v njej (morala( prej tako zavračati. Volilci in ostala javnost smo bili potegnjeni za nos in šele čas bo po- kazal, kaj to pomeni. SKD SE JE NAMREČ SPEČALA S KOMUNISTI! To pa nikakor ni bilo nujno. Zaradi interesov svoje volilne baze bi lahko prišlo do postopka združitve SKD in SLS, s čimer bi to postala najmočnejša stranka. Res, da se je SKD decembra nekaj časa zavzemala za združitev, SLS pa seje temu izmikala. Zgodovina je bila namreč še preveč sveža, stara komaj nekaj mesecev: ves čas pred volitvami (skoraj eno leto, od razpada Demosa) se je SKD šla samovoljno politiko in je zavračala sodelovanje z ostalimi tremi strankami desnice. Decembra pa je hotelo vodstvo SKD na vse to pozabiti in je od SLS naravnost zahtevalo, da se stranki nemudoma združita (v tednu ali dveh). Takega gospodovalnega in podcenjujočega odnosa si vodstvo SLS seveda ni moglo privoščiti in je glavni odbor stranke z absolutno večino izglasoval, da stranki sodelujeta, združujeta pa se lahko le na daljši rok, saj bi nenadna združitev lahko med strankarsko birokracijo na terenu povzročila velika nesoglasja. Vodstvo SKD se je po tem »pogajalo" samo še z Drnovškom. Levici je uspelo vse. Od leta 1990 je povsem v svojih rokah držala vse gospodarstvo in vse državne službe, razen vlade in parlamenta. Vlado so Peterletu - zaradi povsem popustljive politike vodstva njegove stranke - odvzeli aprila 1992, deloma pa tudi parlament, z volitvami 6. decembra 1992 pa so to samo še utrdili in povsem obvladali parlament. Edino, s čimer se je slovensko politično prizorišče razliko- valo od časa komunizma, je bila desnica oziroma. opozicija. Čeprav je ta po volitvah že tako ostala v veliki manjšini, seje levica odločila, da jo bo povsem nevtralizirala. S tem, da je s spretnimi manevri podpisovanja ločenih koalicijskih pogodb pridobila v vlado najmočnejšo desno stranko - Slovenske krščanske demokrate - je povsem razbila desnico (navezo SKD - SLS). Za tako pomembno dejanje ji ni bilo škoda žrtvovati štirih ministrskih mest krščanskim demokratom. Od tega so ti dobili notranjega (Ivan Bizjak), ki bo pod nenehnim udarom z vseh strani, ter kmetijskega, zaradi česar bo nastal še večji razdor med SKD in SLS (deli in vladaj). Mediji pa komaj čakajo, da dobijo nove Grose in Capudre, ki jih bodo lahko blatili. Sloveniji je do nedavnega vladal polstoletni komunistični totalitarizem, nekateri pa bi se radi obnašali, kot da imamo za sabo večdesetletno tradicijo demokracije. Kakšna bo usoda denacionalizacije in privatizacije, lahko le ugibamo. Ponovil se je podpis dolomitske izjave, s katero so si komunisti leta 1943 krščanske socialiste (SKD izhaja iz krščanskega socializma!) povsem podredili in politično nevtralizirali. Kocbeka so leta 1943 „za nagrado" poslali celo v Beograd, Peterleta pa levica sedaj pošilja na potovanja po svetu, s čimer se bo svetu dokazovalo, kakšna demokracija je pri nas. Konec NOVC^OBA m____ Lojze Peric: Trst ne more biti več vzor Pristan Evrope bo Koper Severni Jadran je za Srednjo Evropo naravna in najbližja pot do morja. Svetovna gospodarska kriza, predvsem pa huda recesija v deželah nekdanje Sovjetske zveze in vojna na Balkanu, so spravili sever-nojadranska pristanišča v nezavidljiv položaj. K štirim pristaniščem, Benetkam, Trstu, Kopru in Reki, gravitirajo vsa Srednja Evropa, del južne Nemčije, preko Madžarske pa tudi Slovaška in Ukrajina. čeprav bo letošnje leto v koprski luki zelo težko, so v edinem slovenskem pristanišču, edinem oknu v svet, optimisti. Seveda pričakujejo pomoč Slovenije, država bo morala upoštevati dejstvo, da vsi udeleženci v tranzitu, med njimi je tudi država, ustvarjajo dobiček. Najučinkovitejša pomoč bi bile sodobne ceste in železniška povezava z Madžarsko. „V koprski luki je zaposlenih 1150 delavcev ali 15 odstotkov manj kot lani, do konca leta bo zaposlenih le še 1000 ali 1050 ' ljudi. V zadnjih letih smo število znižali za petsto, lahko rečem, brez bolečin z odpravninami, upokojitvijo," pravi Lojze Peric, direktor kadrovsko - organizacijskega sektorja in član kolegija di- rektorjev. „ Promet v Luki upada predvsem v strukturi tovora, zlasti pri generalnih tovorih, ki so se v primerjavi z lanskim letom skoraj razpolovili. Znano je, da je pretovor generalnega tovora prinašal največ denarja. Tudi na kontejnerskem terminalu smo pretovorili manj kot lani in izkoristili le tretjino zmogljivosti. če bi te podatke primerjali z normalnim poslovnim letom, vzemimo leto 1990, bi bile številke še dosti hujše. Lani smo uspeli povečati tranzitni promet za šest odstotkov, tako smo skupaj pretovorili 4 milijone in 760 tisoč ton. Letošnje leto bo zelo težko. Pretovor smo zmanjšali za 500 tisoč ton, kljub temu pa bomo načrtovane količine le stežka dosegli. Januar je bil ’suh’. V luki se odraža, kako zaledje diha ... Prihodek je padel povprečno za štiri milijone dolarjev (leta 1990 je znašal 5,5 milijona dolarjev)! “ Zadnji mesec se je veliko govorilo o blokadi ladij, ki so prihajala v severno jadranska pristanišča. Ladje, ki so plule v Koper, so pregledovali dosti bolj natančno kot tiste, ki so bile namenjene v katero od italijanskih pristanišč. „To je res, a stanje se sedaj normalizira in pregledi ne trajajo več kot uro ali dve. So še drugi problemi, kot na primer to, da so Avstrijci med vojno v Sloveniji preusmerili nekaj kvalitetnih tovorov v italijanska pristanišča in jih Koper le s težavo dobiva nazaj. če upoštevamo tudi, da so med vojno v Sloveniji in kasneje vse ladje, ki so prihajale v koprsko pristanišče, morale zaradi vojnega rizika plačati dodatno zavarovanje (v Trstu pa ne), je jasno, koliko je Luka Koper s tem izgubila. • Bile so absurdne razmere. Celo vlačilci, ki so nam prišli pomagat iz tržaške luke, so morali plačati dodatno zavarovanje. Šele decembra so to ukinili, posledice je še vedno čutiti." Težava je z železniško povezavo Kopra z Madžarsko in v tem, da je do avtoceste dobrih petdeset kilometrov. „Koper je ogromno pridobil s posodobitvijo 'goriškega koridorja’, kjer so železnici povečali osni pritisk. Še vedno pa je nujna izgradnja drugega tira vsaj med Kozino in Divačo in postavitev močnejše transformatorske postaje v Črnotičah zaradi koprskega vzpona. V Luki si močno prizadevamo za ponovno vzpostavitev železniške povezave z Madžarsko, saj so tire do Hodoša v Prekmurju v šestdesetih letih odstranili. Postaviti bi bilo treba slabih 40 kilometrov novih tirov, s čimer bi Luko približali tudi državam nekdanje Sovjetske zveze. Že vladi v prejšnji sestavi smo predlagali, naj oblikuje konzorcij za izgradnjo te PRETOVOR V ŠTEVILKAH V preteklem letu je v bilo v Luki Koper pretovorjenih 4.761.016 ton raznega blaga, kar je za 264 ton več kot v letu 1991. Generalni tovor je znašal 406.489 ton (leta 1991 gaje bilo 608.346), na kontejnerskem terminalu so pretovorili 675.660 ton (v letu 1991 3.091.198). Za izvoz so pretovorili 204.722 ton (leto prej 287.627), za uvoz 1.487.059 ton (leto prej 1.498.278), za tranzit YU 232.525 (leto prej 131.868) in za tranzit 2.839.710 ( v letu 1991 2.423.131 ton). Lansko leto so skupaj pretovorili 46.644 kontejnerjev (leta 1991 62.141) in 32.283 vozil (leto prej 18.177). pravnem položaju od leta 1975, ko so prišle v veljavo tako imenovane preferenčne pogodbe, s katerimi je Italija zaščitila svoja pristanišča, v tem primeru Trst. če gre blago skozi pristanišče, ki ni v Evropski skupnosti, je treba zanj plačati dodatne carine - preferencial, posebne uvozne dajatve, kar seveda poveča stroške. To se nanaša predvsem na južno sadje. Veliko si obetamo od sporazuma med Slovenijo in EGS ter od članstva Slovenije v Evropski skupnosti. V petem členu daje ta sporazum Luki Koper status pristanišča Evropske skupnosti. Po kvaliteti opravljenih storitev nam Trst ne more več biti vzor." Luka Koper je še vedno družbena last, letos naj bi se pričel proces privatizacije? „Skupaj s slovenskim inštitutom za menedži it sme pripravili študijo, ločili del, ki pride v javno dobro oziroma v državno last, in tisti del, ki ga bodo kot vse gospodarske družbe lastninili v skladu z zakonom. Vsa luška infrastruktura, obala, železnice, ceste, zemljišča, skladišča, naj bi bila v državni lasti, država pa naj bi Luki, ki bi postala delniška družba, dala koncesijo. Luške dejavnosti (pretovarjanje, skladiščenje in druge dejavnosti, ki sodijo zraven) bi opravljali v skladu z zakonom o lastninjenju podjetij." Zoran Vlaji č proge, za katero se zanimajo tudi tuji partnerji (Italija, Madžarska). A ne premakne se. Sedaj do Madžarske poteka proga delno preko Hrvaške, kjer nam prevoz dodatno zaračunavajo. Slovenija mora biti neposredno povezana z Madžarsko in upamo, da bo naša vlada letos kaj ukrenila. Glede cest potrebujemo dobro transportno politiko. Prejšnja vlada in parlament sta v cestnem omrežju dala prednost smeri Koper - Lendava oziroma Šentilj - Avstrija, dograditvi ceste od Celubovca proti Kopru in predvsem avtocesti Ljubljana - Celje, kjer je cestna povezava v najslabšem stanju. Tako kot tudi na odseku do Madžarske. S sedanjo vlado se še nismo pogovarjali, v kratkem pa se bomo srečali z novim ministrom za promet in mislim, da bo sedanja vlada nadaljevala zastavljeno delo." Kdaj bo Luka Koper imela status pristanišča Evropske skupnosti? „V primerjavi s Trstom naša luka še nima tega statusa, čeprav bi si ga količinsko in po kvaliteti opravljenih storitev zaslužila. Pristanišči sta v neenako- Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. In 19.—24. ure 107,8 Mhz Država je preplavljena z mamili - kje so v Sloveniji zaplenjena mamila? Kdo piha za ovratnik Alkohol, seks in mamila naj bi bili že vsakdan slovenskih šol. Poznavalci razmer bijejo plat zvona, žrtve se predajajo srečni omami, barabe pa nesluteno bogatijo. Državo naj bi v minulih dneh preplavila nova količina mamil. Del pošiljke bi naj prispel iz Hrvaške, en del pa bi naj bil iz »zaplenjenih* zalog. Orožje, mamila in avtomobili Slovenija se spreminja v oazo in križišče trgovskih poti, ki so na oni strani zakona. Poznavalci razmer trdijo, da ta prostor še nikoli v zgodovini ni imel tako ugodnega položaja in pogojev za vse oblike kriminala, kot ga ima danes. Po pisanju tujega časopisja in dokazih doma se na območju Slovenije spletajo mreže najrazličnejših in najmočnejših organizacij iz svetovnega kriminala. Zaradi vse trdovratnejših bojev na večjem delu nekdanje Jugoslavije je tu najprej prodaja orožja. Tako doma kot v tujini trdijo, da Slovenci nismo glede trgovanja z orožjem tako nedolžni, kot se delamo in kot javno priznavamo. Pri tem je zanimivo, da se v ta krvavi posel v tujini in doma vpletajo in omenjajo ljudje, ki jim do včeraj tega niti v sanjah ne bi prisodili. Trgovina z avtomobili je razmah doživela s tisto presenetljivo odločitvijo in nagrado hrvaške vlade svojim novim podložnikom, da jim dovoli uvoz avtomobilov ob minimalnih davščinah. S to odločitvijo si je gospod Tudjman dodobra pozlatil stolček, se vpel v narodovo srce, saj je ob meji na stotine polnoletnih Hrvatov v dobrem mesecu dni obogatelo bolj kot prej v celem življenju. Zjutraj so se morali čimprej postaviti le pred okence na občini in nato cel božji dan urejati uvozne formalnosti. Posamezniki so si v to svrho na hodnikih uredili priročne pisarne, trgovina je cvetela, tisoč mark po komadu, nikogar, najmanj pa občino ni zanimalo, odkod nenadoma ubožnim kmetom denar za uvoz Policisti so lani zasegli komaj 15 kilogramov heroina, 20 kilogramov hašiša, 7 kilogramov mariuhane in manjše količine drugih mamil. Priznavajo pa, da gre skozi državo na teden vsaj enkrat toliko ali okrog 100 kilogramov heroina, ki ga naši policiji ne uspeva odkriti in ga odkrivajo v drugih deželah Evrope ali Amerike. Zanimiveje, da zasvojenci in razpečevalci v zvezi z mamili upirajo prst v najvišji vrh sosednje Hrvaške in razširjajo sum, da gre za najdonosnejše posle posameznih visokih funkcionarjev. Tako v javnosti ni več skrivnost, da se vsake toliko ob zaplembi mamil na trgu ta pojavijo v večjih količinah. Vse pogosteje je tudi slišati, da tudi v naši državi že dolgo tega ni bilo nič povedanega, kje so in kaj je z zaplenjenimi količinami mamil pri nas. Jani Sova desetih, dvajsetih in celo več avtomobilov na dan. Lepo vas prpsim, za kaj bi nas imeli, če se tudi Slovenci ne bi tvorno vključili v hrvaški uvoz in tako smo čez noč dobili nekaj novih podjetij, ki so k sreči tudi obogatela na ta račun. Potem se je končno zganila država, na neizmerno žalost prekupčevalcev in Hrvatov se je za tovrstno trgovino slovenski trg zaprl. In glej, nista minila mesec in dan, že je zacvetela trgovina znova. V strahu pred uničenjem so Hrvati na vrat na nos odprodajah svoje drage avtomobile in si z območja, kjer je divjala vojna, nabavili še cenejša. Ko je teh vozil iz razumljivih razlogov zmanjkalo, se je ponudba potrojila iz Bosne. Begunci so v stiski prodali vse, kar je bilo kaj vredno, kar je ostalo, so osvoboditelji odnesli. Na desetine Slovencev zdaj vije roke in kliče vse svetnike na pomoč, ker za svoje lepe jeklene konjičke nima - papirjev. Najdonosnejša so mamila Varnostne razmere v Sloveniji so lani dosegle najnižjo raven v zgodovini. Na nedavni tiskovni konferenci so državni sekretar Bogo Brvar, poveljnik slovenske policije mag. Pavle Čelik, direktor uprave kriminalistične službe dr. Darko Maver in pomočnik notranjega ministra Božo Truden, imeli neprijetno nalogo javnosti predstaviti kolikor toliko jasno sliko. Organi za notranje zadeve so na področju kriminalitete obravnavali kar 54.085 kaznivih dejanj ali skoraj dvanajst tisoč več kot leto poprej. Razi- skanost je bil kljub temu na ravni minulih let ali več kot polovico raziskanih in pojasnjenih primerov. To, kar je še bolj zaskrbljujoče, je podatek, da je naraslo število hujših kaznivih dejanj. Gre za 43 umorov in 54 poskusov umora, tri primere detomora in kar 1969 drugih kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Alarmantno je narasla mladoletniška kriminaliteta. Kriminalisti so zaradi suma storitve kaznivega dejanja obravnavali kar 9289 mladoletnikov, katerih povprečna starost znese komaj petnajst let. Grozljivo podobo dobi slika naše stvarnosti in prihodnosti, če vemo, da gre za vse večjo udeležbo mamil, za katere trdijo, da so prisotna zdaj že v osnovni šoli. V zvezi z mamili bije glas, da jih je že lažje dobiti kot -žemljo, ker razpečevalci šolarje oskrbujejo že na šolskih dvoriščih, celo po hodnikih šol. Pravda za po! milijona mark iz razbitega avtomobila pred Vrhovnim sodiščem Truplo zamrznili z markami Ljubljanska odvetnica Milena Sevnik - JakoS skuSa dokazati, da je pol milijona mark, ki so bile naključno odkrite v razbitem avtoi-mobilu, last starejše gospe iz Švice. Zanimivo je, da se za truplo Alessandra Basila ni nihCe dolgo zanimal, za marke, ki so jih spravili v državni trezor, pa. Po levi v tovornjak Pred dvena letoma je na avtocesti Ljubljana - Zagreb priSlo do hude prometne nesreCe. Neznani voznik lan-cie z italijansko registracijo je med vožnjo proti Ljubljani z veliko hitrostjo prehiteval kolono in v nepreglednem zavoju silovito treščil v nasproti vozeCi tovornjak, ki ga je upavljal Anton Cvetan. TrCenje je bilo tako silovito, da je voznik, pozneje so ugotovili, daje bil to Alessandro Basile, v razbitinah umrl, preden so mu uspeli kakorkoli pomagati. Ljudje, ki so prihiteli na pomoC, in policija, so ugotovili, da nesrečni Italijan v avtomobilu ni imel niCesar razen torbe in najnujnejšega orodja. šele po prihodu gasilcev, ki so odstranjevali razbitine, so postali pozorni na hrvaški Časopis VeCernji list, v katerem so bili neki zavitki. Okrog 500 tisoC mark. Ker so policaji v avtomobilu odkrili tudi nekaj cenenega zlatega nakita, so sklepali, da gre za izkupiček iz nedovoljene preprodaje zlatega nakita in zato denar zasegli. Po zakonu po- licija ne sme pustiti kar tako pol milijona mark na cesti. Policiji ni uspelo takoj odkriti svojcev in sorodnikov nesrečnega Italijana, še huje, za truplo nesrečneža, ki je bilo spravljeno, se ni nihCe zanimal vrsto dni. čigav je denar iz razbitega avtomobila Kot je to pravilo, opravi ogled hujSe nesreCe preiskovalni sodnik. Tako je bilo tudi v tem primeru. Po vsej verjetnosti je on odredil ali soglaSal, da po-1 licija spravi najdeni denar in ga do konCane preiskave o izvoru in lastništvu shrani notranje ministrstvo. Kakorkoli že, javni tožilec iz Novega mesta, pod Cigar pristojnost spada območje nesreCe, je za denar izvedel Sele pozneje, ko so ga iz policije klicali, kam z denarjem. Niko Bricelj, omenjeni javni tožilec, naj bi policiji odgovoril , da mora ravnati po kazenskem zakoniku in denar predati ministrstvu za finance, da ga prenese v državni proračun. Ne smemo namreC pozabiti, Slo je za sum, da je denar pridobljen z nedovoljeno trgovino zlatega nakita, najverjetneje nekje na HrvaSkem. Kmalu po nesreCi bi naj s pomoCjo znancev stareJSa gospa iz Švice zaprosila za pomoC gospo Mileno Sevnik - JakoS, odvetnico v Ljubljani, s sporočilom, da Je najdeni denar njen. Dala ga je Basili, da bi v Zagrebu kupil neki lokal. Po njeni trditvi bi jo naj Alessandro Basila pred usodnim trCenjem poklical iz Zagreba in sporočil, da z nakupom predvidenega lokala ni uspel in da se z denarjem vraCa v Italijo. Švicarka, gre za vdovo nekdanjega podjetnika, naj bi svoje poslovne zveze z Basilom vspostavila navkljub nasprotovanju Članov njene družine, predvsem hCere, ki ni preveC zaupala Italijanu. Kakorkoli že, po njenih trditvah bi naj sama odpotovala iz Švice in v Trst prinesla bankovce, šele na opozorilo, da na HrvaSkem najbolje veljajo nemSke marke, naj bi franke zamenjala. Denarja Je bilo veC, kot ga je bilo najdenega v razbitinah na slovenski avtocesti. In prav tej transakciji gre zahva-' liti, da se ji bo morebiti posrečilo dobiti denar nazaj. Previdna ženska si je zaCudo zapisala - ne sicer Številk bankovcev, temveC vrednosti. NaSim organom pregona pa zdaj nalaga delo, da odkrijejo, Ce morebiti ta seznam ni priSel že predtem v SirSo javnost. Težave naj bi povzročil tožilec Vsa reC s pol milijona mark ima zaradi okoliščin že omenjen okus - nedovoljene trgovine. Prav na tej osnovi je ukrepal tudi javni tožilec in uporabil Člen kazenskega zakonika, ki odmerja, da gre tovrstni denar v - državni proraCun. Ljubljanska odvetnica mora zdaj mukotrpno najprej dokazati lastništvo in zatem Se dejanski izvor denarja. Kot je sliSati, bi naj dokazovanje temeljilo na predpostavki, da je bila zlatnina, ki so jo odkrili v razbitem avtomobilu - malovredna, saj Je Slo za serijske izdelke z vgrajenimi neobdelanimi poldragimi in celo sintetičnimi kamni. Torej z izdelki, ki bi jih moral prodati na kilograme, da bi iztržil tolikšno vsoto. Kot drugo pa že omenjeno dokazovanje na osnovi toCnega popisa vrednosti apoenov. Kot Je sliSati, javni tožilec iz Novega mesta na to „uho" ne sliSi najbolje. Zanj je zadeva Jasna, na osnovi zbranih podatkov je tudi ravnal. Dosedanji dokazi odvetnice in dozdevne lastnice pa so Se na rahlih nogah. Zato je vsa zadeva zdaj pred Vrhovnim sodiSCem. Z. A. Hrvati trdijo, da je milijardo dolarjev vredna antična posoda iz Barbarige pri Puli Spor o Seusovi zapuščini V spore okrog lastnine štirinajstih kosov srebrne posode iz četrtega in petega stoletja se je poleg Libanona in Hrvaške zdaj vpletla tudi Madžarska. Z dokazi so zdaj najbližji Hrvati. Dragoceno najdbo bi naj izkopali vojaki JLA v Barbarigi pri Puli, iz tedanje Jugoslavije bi jo naj na skrivaj spravili z diplomatsko pošto najvišji funkcionarji in jo - prodali. V treh letih je vrednost zbirki porasla na milijardo dolarjev. Kdo je lastnik Po treh letih zatišja, se Je v ameriškem, angleškem in hrvaškem časopisju znova razvnela polemika o legendarni in neprecenljivi vrednosti Seusovega blaga, o zbirki štirinajstih kosov posode iz četrtega in petega stoletja, za katero strokovnjaki menijo, da je v zadnjem času to odkritje neizmerne umetniške vrednosti. Gre za s srebrom prevlečen pribor z mitološkimi zgodbami in podobami, ki so ga jeseni 1990. leta prijavili v Zuerichu za dražbo londonska Sotheby’s. Kot lastnika dragocenega poznoantičnega pribora so navedli tedaj 43-letnega lorda Northamp-tona. Poleg tega je bilo še navedeno, da je dragoceni umetniški zaklad kupil pred desetletji na Vzhodu in v dokaz priložil carinsko izvozno deklaracijo Libanona. štirinajst posrebrenih kosov od pladnjev do vrčev in posod, okrašenih z reliefnimi podobami iz mitoloških zgodb, Je v trenutku vznemirilo javnost. Najprej za to, ker te umetniške zakladnice doslej ni nihče videl, ne poznal, niti vedel za njo. Vik so zagnali poznavalci, zgodovinarji, zbiratelji in časopisi. Zatem je sledila še večja osuplost, tudi največji poznavalci so pritrdili analizam, da gre v resnici za neprecenljiv, Javnosti in stro- kovnjakom neznan zaklad in nikakor za ponaredke. Kmalu po najavi dražbe Je prišlo do zapleta, ko je londonski Independent objavil dva članka Davida Keysa o tem zakladu iz starorimskih časov in dvom o pristnosti deklaracij libanonske carine. Zgodbo so dopolnili še rezultati preiskave, ki jo je opravil Scotland Vard, ko je razkril, da je prvi kos posrebrene posode 1980. leta kupil Peter Wilson, dolgoletni direktor Sotheby’s, za podjetje Art Consulatancy na britanskem otočju Guernsay, ki bi naj bil predtem kljub visoki družbi in svoje bližine kraljevskemu dvoru dolga leta - agent ruske KGB. Po očetovi smrti 1984. leta je sin Peter skušal pridobiti trdne papirje o lastništvu, zato je naslednje leto z milijonom dolarjev v torbi krenil v Libanon. Policija upre prst v Istro Zanimiveje, da niti sredstva obveščanja, še manj pa tedanja jugoslovanska oblast dolgo časa niso reagirali na pisanje angleškega in svetovnega časopisja, ki je objavljalo posamezne dele poročil Scotland Vardovih strokovnjakov, ki so s preiskavami prišli do trdnih dokazov, da zaklad izvira iz - Istre. Z jadranske obale, kamor so se patricijske družine starega Rimskega imperija pred navali Gotov umikale iz Panonske nižine. In na prav tem zgodovinskem dejstvu so pravico do zaklada zgradili Madžari. Na največjem pladnju je namreč dobro viden napis Pelso, kar je bilo rimsko ime za Blatno jezero in kjer je imel svoje velikanske posesti starorimski mogotec Se-uso, ki je bil tudi lastnik posestev v Istri in na Brionih. Končno so Hrvati začeli v stvar vot-kati in se spomnili šušljanja izpred desetih let, ko bi naj vojaki med neko vajo pod razvalinami v Barbarigi 1970. leta odkrili neko staro posodo iz srebra. Oficir, ki je bil poleg, Je o najdbi obvestil predpostavljene, ti so zahtevali strogo molčečnost, domačini pa so postali pozorni na nenavadno arheološko vnemo nekdanje JLA, ker Je vojska začela s sistematičnim razkopavanjem in odkopavanjem. Sele pozneje se je začelo šušljati o srebrni posodi, ki pa je, kot je vzniknila, spet poniknila in se iznenada pojavila v Londonu. Zdaj se je oglasil splitski arheolog Emilio Marin v Slobodni Dalmaciji in navajal tezo, da gre za zaklad neprecenljive vrednosti, kije bil odkrit v Severni Dalmaciji ali Istri, o čemer je predtem že obvestil Arheološki muzej Istre, časopisje je pograbilo vrženo rokavico, sprožen je bil plaz dvomov tako, da se je vodstvo dražbene hiše odločilo za najširšo preiskavo in na pomoč klicalo kar 29 predstavništev najrazličnejših držav, med njimi tudi jugoslovansko. Vse kaže, da so strokovnjaki na hrvaškem izvot-kali resnico, sodeč po mlačnosti jugoslovanskih oblasti, ki nenadoma ni bila zainteresirana za lastništvo dragocenega zaklada, ocenjenega na 200 milijonov ameriških dolarjev. Hrvati računajo na vračilo zaklada Danes, po skoraj treh letih premora, Je Seusovo bogastvo znova na prvih straneh časopisja. Sodišče v Ameriki bi naj do jeseni, najpozneje pa do‘konca leta razsodilo o lastništvu. Hrvaška je po osamosvojitvi sprožila sodni postopek, ki temelji na novih dokazih in analizah. V dokazovanje Je vključena vrsta strokovnjakov, opravljene so kemične analize ostankov zemlje na posodah in one v Barbareli, v rokavu pa imajo adute, s katerimi bodo prišli na plan šele pred sodiščem. Kakorkoli že, da gre za izjemno kulturno zapuščino, priča tudi podatek, da se vrednost omenjenih štirinajstih posod danes ocenjuje na kar okroglo milijardo dolarjev. Zato ni niti čudno, če Je že omenjeni Independent Seusovi zapuščini odmeril kar celih pet strani časopisa z vsemi akterji in objavil mnenje samega Thomasa Hovlnga, ki ni nič manj in nič več kot direktor Metropolitanskega muzeja v Ne-wyorku in avtor knjige o Seusovem zakladu. -ez Podjetni tridesetletni podjetnik Danijel Hubman Inženir goji šampinjone Zasavsko rudarstvo nima velike perspektive. Opuščeni rovi, v katerih so svojčas kopali črno zlato in z vozički „fedrali“ premog na svetlo, pa so prava zakladnica za gojenje šampinjonov. Premogovnik na Novem Dolu sameva že desetletja. Upravno poslopje je bilo dano podjetju GRO Dol, ostalo pa je še precej neizkoriščenih prostorov. Pred desetimi leti je dolska kmetijska zadruga začela v enem izmed opuščenih rovov z gojenjem šampinjonov. Sveže gobe so bile v takratnih časih prava poslastica za gurmane. Kasneje so zadružniki spoznali, da gojenje šampinjonov ne prinaša zadostnih prihodkov in delo so opustili. Pred dvema letoma pa so se štirje prijatelji odločili za ponovno proizvodnjo šampinjonov. V najem so vzeli rov dolskega rudnika, ga ustrezno opremili, namestili police in prva serija šampinjonov je zagledala luč sveta. Znan slovenski pregovor, ki pravi, da v „španoviji“ še pes crkne, je obveljal tudi tokrat. Družno so. delali, gojili in rezali gobe, začeli na trg pošiljati prve količine, toda poslovne igre je bilo hitro konec. Vložen trud ni bil poplačan. Potem je izbruhnila julijska vojna, pripeljali so ujetnike in proizvodnja v tem rovu je bila ustavljena. Čas je tekel naprej, rov brez šampinjonov sameval in Danijelov stric Anton Pust je kot delničar pri poslu svojemu nečaku razla- gal usodno zgodbo. Danijel, kije bil štipendist hrastniškega premogovnika in po diplomi ostal brez zaposlitve, je začel premišljevati in odločitev je padla. Domačim je zaupal: „Dela nimam, diplomo imam, poskusil bom z gobami. Bom pa kot diplomiran inženir rudarstva v rovu gojil šampinjone. Objekt je dobro opremljen.“ V družini je imel vso podporo, le pri denarju mu še zdaj tesna prede. Nasmejan pravi: „Človek mora biti optimist. Voljo imam, brez staršev bi vse to težko zmogel. Prva serija šampinjonov ni bila donosna. Recimo, da bo druga žetev v tem času boljša. “ Ko smo ga obiskali v rovu, je tehtal šampinjone in jih sortiral za kupce. V sto metrov dolgem osvetljenem rovu so rezali in pobirali majhne gobice domači in sosedje. Stara mama Karolina Pust v oseminsedem-desetem letu drži vse pokonci. Ponosna je na vnuka in želi, da bi mu posel uspel. Nič ji ni pretežko, rada dela, saj je od mladih nog va- jena težkih kmečkih opravil. Pri delu se ne da motiti. V tankih plastičnih rokavicah z nožem v roki skrbno gleda in reže gobe ter jih sproti čisti in daje v zaboje. „Trud ni nikoli poplačan in včasih, ko pridem iz rova na svetlo, še kar vidim bele šampinjone," pravi Karolina. Tudi Danijelova mama Martina vsak dan pridno pomaga sinu. „Vsi živimo s temi gobami, če bi bil človek sam za vse, bi zagotovo ’scagal’“. In ko že beseda nanese na vodenje, trženje in organizacijo podjetja SELT, Danijel resno reče: „Če bi do- bil kakšne ugodne kredite, bi marsikaj izboljšal in posodobil. Zaradi preobilice dela je žena Branka ostala doma in skrbi za hčerko. Resda je treba imeti voljo, vendar samo volja je premalo. V zdajšnjih časih niso dovolj pridne roke." Ničkolikokrat vstanejo Hu-bmanovi ob treh zjutraj in se odpravijo v rov. To je njihova delavnica, ki zares nikoli ne sameva. Preden zraste šampinjon je treba pripraviti kompost. 43 ton potrebujejo za 10 ton gob v eni seriji. Potem je treba skrbeti za pravilno vlažnost, toploto in prezračevanje in ko šampinjoni zrastejo, jih čaka največ dela. Nabiranje, rezanje in čiščenje gob je zamudno delo. V dobri uri lahko človek nabere in očisti štiri do pet kilogramov šampinjonov. Kompost Danijel uvaža iz Italije. Vsake tri mesece ga je treba zamenjati in tako pride v letu dni do treh velikih žetev. Vseh svežih gob ni mogoče podati. Danijel se je dogovoril z direktorjem GRO Tomažem Kohnetom za najem opuščene kuhinje in jedilnice. Tako lahko sveže šampinjone blanšira in jih v večjih posodah ponudi predvsem pizzerijam. Maloprodajna cena kilograma svežih gob znaša 330 to- larjev, na tržnici jih prodaja po 350 SIT, za večje količine odkupa velja cena 300 tolarjev. Precej povpraševanja po šampinjonih je v podjetjih in zato sidikati naročajo večje količine. Danijel Hubman je navezal poslovne stike z Arabci in Italijani. Zaenkrat vse ostaja še pri besedah. Oba partnerja sta zainteresirana za večje odjeme, vendar je Danijelova proizvodnja za tolikšne izvozne posle še premajhna. Gojenje šampinjonov ni enostavno delo. Povezano je s precejšnjimi izdatki. Za ogrevanje rova Danijel uporablja kurilno olje in za eno serijo vzgojenih šampinjonov potrebuje tisoč litrov olja. Res pa je gojenje gob čista dejavnost, neškodljiva okolju in Danijel upa, da mu bo uspelo. Prav zdaj pri hrastniškem Modu-lusu pripravlja širši projekt za gojenje gob v opuščenih premogovnikih. Zaveda se, da je rudarstvo v zasavski dolini preteklost. Trdi, da opuščeni rudniški rovi lahko dajo delo in zaposlitev mnogim zanamcem. Nič ni izgubljeno, če je v človeku volja do dela. In te tridesetletnemu Hrastničanu Danijelu Hubmanu zares ne manjka. Vojka Povše Krasnik Foto Branko Klenčar NOVfi90BA __W^; ■ ..._ 24. februarja STRAN 8 17. STRAN 24. februarja NOVf^OBA RES JE... - da je varneje na tleh kakor v zraku. Posebej, če sediš v slovenskem parlamentu, kot nekdanji direktor Adrie Airways Janez Kocijančič. - da je v Ljubljanski banki mogoče naenkrat dvigniti le do 2000 DEM. Seveda, če jih imaš naložene. lačnih ust - da se je povprečna plača v Sloveniji iz 400 DEM pred letom dni povečala na sedanjih 650 enot iste denarne valute. Najbrž so povprečje dvignile poslanske. • da je kapnica vina premalo za žejnega in preveč za pijanega. Isto veUa za enoodstotno znižanje javne porabe v tekočem letu. - da papež kljub častitljivim letom uporablja „uradno“ papeško palico le za okras. Menda jo bo zamenjal za tisto, ki mu jo je podaril Kučan. - da je na Slovenskem že preveč katoliških cerkva. Zato so jih začeli odstopati pravoslavcem. V Ce^u. - da je boljše nekaj kot nič. Tako bi lahko rekel tudi nekdanji Peterletov šolski minister in sedanji Drnovškov državni sekretar za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji dr. Peter Vencelj. - da je splošen pretep hudičeva stvar. Posebej, če vsi tepejo enega, policaja pa gleda. - da je Peterle končno prišel do papeža. Pa ne z božjo pomočjo, temveč s Kučanovo. - da je doktorat več vreden kot magiste-ry. To pa ne pomeni, da bo novi direktor VIS-a Janez Širše slabši od prejšnjega. Najbrž ne bo niti boljši. - da je velika škoda pozidati lepa slovenska pobočja s takšnimi in drugačnimi vikendi/ Se večja pa je njihovo rušenje. Črna barva pač ni nič bolj poceni ka--kor bela. - da nihče ne ve, kakšen je bil pravi obraz dr. Franceta Prešerna. Takšen, kot je upo-dobljen na tisočtolarskem bankovcu, zagotovo ni bil. - da Slovenska nacionalna stranka nima preveč denarja. Zato so najbrž v Celju za vstop na prireditev pobirali od redkih obiskovalcev po petsto tolarjev. Tudi od novinarjev. - da slovenski potni listi odpirajo vse meje evropskih držav razen treh, ki še zahtevajo vizume. Slovencem to kaj malo pomaga, saj nimajo denarja za potovanja. TrrrvrrrrrrrrrirTTnrrrrrro »-g-rrrnnnnrg BREZ DLAKE NA JEZIKU MlHfttKftKI IaM* ifMMT 955MHz6« TvrrrvrrnrTnni gT» 8~B'B~irB~rrirr»"g~ir»»o o»o o o»s a NI RES... — da so bili vsi jezni, ko je Janez Janša ostal obrambni minister. Novogoričan Ivan Hvalica zagotovo ni bil. - da bi bila zamrznitev plač odveč. Ob enakem stanju cen. — da je zmanjšana oddaja mleka v Sloveniji posledica pamanjkanja krav. Le bikov je preveč. - da so volitve dokončno zabetonirale poslanske stolčke. Petim ministrom se ima zahvaliti enako število novopečenih poslancev. Janez Kocjančič, Marjan Šetinc, Vida Čadonič Špelič, Rudol Moge in Ivo Hvalica so tako postali poslanci po sreči. - da general Janez Slapar nima jajc. Če ne bi imel na sebi padala, pa si iz helikopterja zagotovo ne bi upal skočiti. - da dodatno zdravstveno zavarovanje ni povečalo prijaznosti uslužbencev v belem do imetnikov kartončkov takšnega ali drugačnega dodatnega zavarovanja. Jo je pa zmanjkalo do tistilvbrez njih. — da so slovenski teritorialci povsem nepismeni. Zato so tudi začeli izdajati svoj časopis, za katerega zaenkrat še niso našli imena. Glede na strukturo beročih predlagamo »Pobjeda«. [Ij SVOBODNA m G RADI N d.o.o. Gradbeništvo 0STERVUH Šoštanj Tel/Fax: 063/882-787 S STROKOVNO USPOSOBLJENIMI DELAVCI IN KVALITETNIMI GRADBENIMI STORITVAMI SE PRIPOROČAMO ZA NAROČILA NA VAŠIH NOVOGRADNJAH, ADAPTACIJAH IN VZDRŽEVALNIH DELIH Vlado Ostervuh CHRISTOPHER LAMBERT ima plave očke, super macho postavco in kadar vihti meč, so mali zasloni in velika kinematografska platna obkoljena s pripadnicami ženskega spola, Zal je poročen. Ko omenjamo, da vihti meč, pomislimo na njegova najuspešnejša filma- Highlander (Gorjanec). Predstavlja namreč bojevnika s tujega planeta (njegova kazen je bila priti na planet Zemljo) in njegov boj za obstanek. On in njemu podobni ne umrejo, dokler jim kdo ne odseka glave. Chris jo uspe obdržati skozi oba dela. Tudi filmi, kot je triler Knight Moves (Videz napada), so mu prinesli slavo, uspeh ...in še več oboževalk. TV PROGRAM TA TEDEN NA TV ČETRTEK, 25. FEBRUARJA Četrtek, 25. februar TVS 1 MRČES, ameriški barvni film, 1987, režija VVilliam Fruet, igrajo Steve Rails-back, Gwynyth Wals, John Vernon, Slišan Anspach in drugi Film Mrčes je grozljivka tiste vrste, ki smo jih v obilici gledali v osemdesetih letih: panika zajame celotno prebivalstvo - v tem primeru prebivalstvo sicer miroljubnega ameriškega mesta. Vzrok tej paniki je nenavaden mrčes, ki ga po hudih bolečinah v bolnišnici iz-pljuje dobrodušen starček. Zdravniško osebje si ogleduje precej nagnusen mrčes, nihče ne ve, kakšnega izvora je, in spravijo ga pod stekleno posodo. Čeprav inštitut zahteva, da raziskave potekajo v strogi tajnosti, se kaj hitro začne šušljati o skrivnosti bolnišnice, obenem pa zanjo izve tudi detektiv, kije semkaj le pripeljal svojega tovariša. Simpatizira namreč z mlado zdravnico, ki sodeluje v raziskavah. Bolnica je seveda polna različnih bolnikov, med drugim tudi radoživih otrok, ki, če le morejo, raziskujejo prostore bolnišnice. Zaidejo tudi v sobo z mrčesom in po nesreči razbijejo pokrov. Zdaj golazen začenja preraščati vse razumne dimenzije in nihče več se ji ne sme približati, ne da bi ga umorila. Skriv- nost prodre v svet in policija zapre izhode iz nevarne ustanove. Bolniki z osebjem vred se znajdejo v usodni karanteni, medtem ko ogromen insekt postaja vse bolj razdražen in okruten. Mlada zdravnica se s pomočjo detektiva in laserskih žarkov bori, da bi vendarle pokončala golazen, toda njuna edina možna odločitev je polna tveganj. Petek, 26. februar TVS 1 . UMAZANI.HARRV, ameriška barvna kriminalka, 1971, režija Don Siegel, igrajo Clint Eastivood, Harry Guardino, Reni Santoni, Andy Robinson, John Vernon in drugi Dandanes je Umazani Harry oziroma inšpektor Harry Callahan eden najbolj znanih filmskih junakov. Toda, ko je leta 1971 sloviti Don Siegel posnel o njem prvi film, je v javnosti povzročil pravi šok. Takratna liberalna ameriška javnost se je ob filmu zgražala, očitali so mu, da je njegovo sporočilo fašistično. Danes, dobrih dvajset let kasneje in s poznavanjem kasnejšega razvoja trilerja, je jasno, da je film Umazani Harry med prvimi predstavil urbani, velemestni svet kot svet brezmejnega nasilja. Toda nasilje ni poglavitna poteza filma, nasprotno. To je nedvomno izjemno natančna, hladnokrvna Siegelova režija, ki filmsko pripoved neprestano oblikuje kot akcijsko, napeto, kot preizkušnjo za gledalčeve živce. Glavni junak si je zaslužil svoj vzdevek zaradi svojih brutalnih metod v boju zoper kriminalce in tudi zato, ker sprejema umazane, težke primere. Tak je nedvomno lov na psihopatskega morilca Škorpijona, ki s svojo ostrostrelno puško strelja nič hudega sluteče prebivalce San Francisca in izsiljuje župana. Slovenija 1 10.40 Zgodbe iz školjke 11.25 Tedenski izbor, film tedna: Te Rua, novozelandski film 13.00 Poročila 14.35 Filmsko popoldne, Buntz z Beverly Hillsa, ameriška nanizanka, China Beach, ameriška nanizanka, The In-sects, ameriški film 17.00 Dnevnik 17.15 Otroški program, Živ žav 18.00 Regionalni studio - Maribor 18.50 Besede, besede, besede, TV igrica 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče 20.40 Ljubezenska preizkušnja, nemška nadaljevanka 21.30 Tednik. 22.15 Dnevnik 22.38 Šport 22.55 Video strani Slovenija 2 10.55 Tedenski izbor, Turizem, svetovalno namenski program, Slovenija - Umetnostni vodnik: Nuk 11.20 Falun: Svetovno prvenstvo v klasičnih smučarskih disciplinah, 4 x 5 km (Z), prenos 12.50 Falun: Svetovno prvenstvo v klasičnih smučarskih disciplinah, 3 x 10, nordijska kombinacija ekipno 14.50 Sobotna noč, TV ZOO predstavlja skupino U2 16.20 Opus, ponovitev 17.20 Svet poroča, ponovitev 17.55 Videošpon 18.45 Že veste, svetovalno namenski program 19.17 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 Dnevnik 20.05 Povečava, berlinski filmski festival, film 22.40 Sova, Dragi John, ameriška nanizanka, China Beach, ameriška nanizanka 23.55 Video strani TV KOPER 13.00 Mannix, ameriška nanizanka 13.50 Ogenj pod kožo, francoski filih, 1954 15.30 N. Y. P. D., serijski film 16.00 Oresedici - TV novice 16.05 Čarobna svetilka, otroški program 17.00 Bersaglio, v studiu Tatiana Jurato-vec, ponovitev 17.40 Arhitektovi nasveti, ponovitev 18.00 Primorski forum 18.20 Primorska poslovno 18.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.40 Meridiani, aktualna tema 21.20 Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija 21.45 Vsedanes - TV dnevnik 21.55 Juke box, glasbena oddaja v živo, vodi Alex Bini HTV 1 7.50 Tv koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Recite mi, kaj naj delam 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Zasebna vojna Lucinde Smith, nadaljevanka 15.35 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in. ljudje 18.00 Poročila 18.05 Iz sveta znanosti 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Poslovni klub 20.50 Ali me je kdo iskal 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 16.40 TV koledar 16.50 Svetovalec, angleški film 18.35 Falun: Svetovno prvenstvo v klasičnih smučarskih disciplinah, 4 x 5 km (Z), posnetek 19.30 Dnevnik 20.05 Bruklinski most, humoristična serija 20.55 Zasebna vojna Lucinde Smith, nadalje-.vanka 21.45 Bush Tucker Man, dokumentarna serija 22.15 Metal-manija 23.10 Horoskop NEDELJA, 28. FEBRUARJA_________ PONEDELJEK, 1. MARCA Slovenija 1 8.40 Otroški program, Živ žav, Boris A. Novak: V ozvezdju postelje, PDG Nova Gorica, Silas, nemška nadaljevanka, ponovitev 10i40 Werner Fend: Moja knjiga o džungli, ponovitev nemške poljudnoznanstvene serije 11.00 Naša pesem ’92 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Videomeh 13.00 Poročila 13.05 Eurosong ’93, ponovitev 14.45 Filmsko popoldne, Znaki zodiaka, nemška nanizanka, China Beach, a-meriška nanizanka, Sofija in Con-stanca, angleška nadaljevanka 17.00 Dnevnik 17.10 Rumeni rolls-royce, angleški film 19.17 Slovenski loto 19.30 Dnevnik 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Podarim - dobim 21.30 Življenje z druge plati: Kako nas vidijo živali, angleška poljudnoznanstvena serija 22.05 Dnevnik 22.30 Športni pregled 23.00 Video strani Slovenija 2 9.30 Tedenski izbor, Poglej in zadeni, Alpe - Donava - Jadran 11.20 Falun: Svetovno prvenstvo v klasičnih smučarskih disciplinah, 50 km (M), prosto, prenos 14.30 Športna nedelja 19.30 Dnevnik 20.05 Carlo Goldoni: Krčmarica Miran-dolina, predstava Šentjakobskega gledališča 21.35 22.30 Sova, Družina Addams, ameriška nanizanka, China Beach, ameriška nanizanka, Bouvard in Pecu-chet, francoska nadaljevanka 00.30 Video strani TV KOPER 13.00 Horoskop 13.10 Rokomet, Slovensko prvenstvo, moški, Andor Jadran: Pivovarna Laško 14.20 Caseyeva senca, ameriška komedija, 1978 15.50 čarobna svetilka, otroški program, Daffy Duck, risanke 16.20 Stanje stvari: Preživeti v Sanremu, ponovitev 18.15 Istrska paberkovanja 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.35 Žrebanje lota 20.40 Katera bo prava, ameriška komedija, 1982 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Slovenski magazin 22.45 Vohuna, ameriška nanizanka 23.35 Nočni sodnik, ameriška nanizanka HTV 1 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Huckleberry Finn in prijatelji 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenci 10.35 Ulica Sezam 11.30 V dometu mesta, oddaja narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Palček David, risana serija 13.55 Once Upon a Midnight Dreary, ameriški TV film za otroke 15.00 Opera box 15.30 Družinski zabavnik 17.15 San-tee, ameriški film 18.50 Bubimir 19.30 Dnevnik 20.00 Opatija: Prvi hrvaški TV festival, izbor pesmi za Eurovizijo, zaključni večer 21.50 Ludwig, serijski film 22.40 Dnevnik 23.05 Slika na sUko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Poročila 00.05 Sanje brez meja HTV 2 ??.?? Nedeljsko športno popoldne - Falun: Svetovno prvenstvo v klasičnih alpskih disciplinah, 50 km (M), prenos ali posnetek 19.30 Dnevnik 20.05 Svet odkritij, dokumentarna serija 21.00 Spet se bomo srečali, serijski film 22.00 Ciklus filmov J. P. Belmonda: Obdrži 23.55 Šport 00.10 Jazz 00.40 Horoskop Slovenija 1 11.30 Tedenski izbor, Forum, TV mernik, Podarim - dobim, Videomeh 13.00 Poročila 13.05 Rojstvo Evrope, ponovitev angleške dokumentarne serije 14.15 Filmsko popoldne, Družina Addams, ameriška nanizanka, China Beach, ameriška nanizanka, Blonde Crazy, ameriški film (čB) 17.00 Dnevnik - Slovenska kronika 17.15 Otroški program, Radovedni Taček, Pet prijateljev, angleška nanizanka 18.00 Regionalni studio - Maribor 18.50 Pari, TV igrica 19.30 Dnevnik 20.05 Sedma steza 20.30 Tuji shovv 21.30 Dosje 22.15 Dnevnik 22.45 Gospodarska oddaja, Made in Slo-venia 23.15 Izbor arhivskih oddaj Slovenija 2 10.15 Tedenski izbor, Znanje za znanje, Učite se z nami, Naša pesem ’92, Euroritem, ponovitev 16. oddaje, Športni pregled 13.00 Poročila 16.00 Utrip, ponovitev 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Zemlja in ljudje 17.30 Obzorja duha, ponovitev 18.00 V službi rockVrolla 18.50 Univerzitetni razgledi, svetovalno namenski program 19.30 Dnevnik 20.05 Znanstvena oddaja 20.35 Znanost 21.05 W. Ivory: Potovanje v Knock, angleška drama 22.25 Glasbeni utrinek 22.35 Sova, Korak za korakom, ameriška nanizanka, China Beach, ameriška nanizanka, Hollywood se jih spo- minja, ameriška dokumentarna serija 00.35 Video strani TV KOPER 13.00 Mannix, ameriška nanizanka 13.50 Katera bo prava, ameriška komedija, 1982 15.15 Falun: Svetovno prvenstvo v klasičnih smučarskih disciplinah, 5o km (M), posnetek 16.00 Oresedici - TV novice 16.05 Čarobna svetilka, otroški program, Moj prijatelj Rdeči sokol, ameriška mladinska nanizanka, Pustite jih živeti, dokumentarna serija, Oscar Junior: Tat koles 17.00 Slovenski magazin 18.00 Studio 2, šport 18.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.40 Ponedeljkov športni pregled 21.20 N. Y. P. D., serijski film 21.45 Vsedanes - TV dnevnik 21.55 Dekleti sejeta veter, francoski film, 1960 23.25 Nočni sodnik, ameriška nanizanka HTV 1 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Ali ste vedeli, nadaljevanka 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Spet se bomo srečali, nadaljevanka 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Besede, besede, besede 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška in svet 20.50 Rdeča hiša, ameriški film 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja PETEK, 26. FEBRUARJA SOBOTA, 27. FEBRUARJA Slovenija 1 9.45 Tedenski izbor, Videošpon, Povečava, berlinski filmski festival, film 13.00 Poročila 14.40 Filmsko popoldne, Dragi John, a-meriška nanizanka, China Beach, a-meriška nanizanka, Vrnitev na otok zakladov, angleška nadaljevanka 17.00 Dnevnik - Slovenska kronika 17.15 Otroški program, Silas, nemška nadaljevanka, Prvi uspehi: Baletna suita Tivoli 18.00 Regionalni studio - Koper 18.50 Besede, besede, besede, TV igrica 19.30 Dnevnik 20.05 Forum 20.30 Umazani Harry, ameriški film 22.15 Dnevnik 22.45 Moški, ženske Slovenija 2 10.55 Tedenski izbor, Že veste, svetovalno namenski program, Gospodarska oddaja: R fc R, Ljubezenska preizkušnja, nemška nadaljevanka 12.50 Falun: Svetovno prvenstvo v klasičnih smučarskih disciplinah, 4 x 10 km (M), prenos -j- posnetek ob 16.50 15.20 Osmi dan, ponovitev 16.20 Alpe - Donava - Jadran 18.00 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.45 Znanje za znanje, Učite se z nami 19.00 Euroritem, ponovitev 15. oddaje 19.30 Dnevnik 20.50 Studio City 22.10 Glasbeni utrinek 22.35 Sova, Popolna tujca, ameriška nanizanka, China Beach, ameriška nanizanka, Falcon and the Snovvman, a-meriški film 01.55 Video strani TV KOPER 13.00 Mannix, ameriška nanizanka 13.50 Juke box, glasbena oddaja 16.00 Oresedici - TV novice 16.05 Čarobna svetilka, otroški program, Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija, Vohuna, ameriška nanizanka 17.20 Meridiani, aktualna tema, ponovitev 18.00 Studio 2, pogovor z gosti 18.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.40 Koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenija 21.15 Glasbeni utrinek 21.55 Globus 22.25 Ogenj pod kožo, francoski film, 1954 HTV 1 7.50 Horoskop 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Hrvaške zgodbe in novele: Grlice 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Zasebna vojna Lucinde Smith 15.35 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Turizem a la carte 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Film - video - film 20.25 Falcon and the Showman, ameriški film 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 16.05 Tv koledar 16.15 Falun: Svetovno prvenstvo v klasičnih smučarskih disciplinah, 4x10 km (M), posnetek 17.15 Turbo Limach Show 18.30 Oscar med detektivi 19.30 Dnevnik 20.05 Keeping Up Appea-rances, humoristična serija 20.30 Glasba v času 21.35 CRO-POP-ROCK 22.25 Go- spodična Marple, serijski film 23.20 Nočna izmena, Haggard, humoristična serija, Magija, Empire State, angleški film 03.00 Horoskop TOREK, 2. MARCA Slovenija 1 9.35 Tedenski izbor, Radovedni Taček, Daleč od dvorca - Svinjski pastir, Zimska romanca, kratki igrani fdm, Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike, Umazani Harry, ameriški fdm 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 14.10 Filmsko popoldne, Popolna tujca, ameriška nanizanka, China Beach, ameriška nanizanka, Ciklus fdmov Františka Čapa: Preludij, češki film 17.00 Dnevnik 17.10 Potovanje po človeškem telesu, nemška poljudnoznanstvena serija 18.00 RPL 18.45 TV mernik 19.12 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik 20.05 Utrip 20.30 Eurosong ’93, izbor slovenske popevke, prenos iz studia TVS 22.15 Dnevnik 22.38 Šport 23.00 Sobotna noč, Videomeh . . . Slovenija 2 8.30 Tedenski izbor, Jakec in čarobna lučka, angleška risana serija, Den-ver, poslednji dinozaver, ameriška nanizanka, Zgodbe iz školjke, Klub klobuk, oddaja za otroke 11.20 Falun: Svetovno prvenstvo v klasičnih smučarskih disciplinah, 30 km (Z), prosto, prenos 12.50 Falun: skoki, prenos 15.00 NBA 16.00 Ljubljana: Humanitarna prireditev v malem nogometu - TVS: Neodvisni dnevnik, prenos 17.10 Operne zgodbe: Othello 18.00 Moški,'ženske, ponovitev 19.00 Werner Fend: Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstven: serija 19.30 Dnevnik 20.05 Rojstvo Evrope, angleška dokumentarna serija 21.00 Poglej in zadeni 22.00 Glasbeni utrinek 22.35 Sova, Znaki zodiaka, nemška nanizanka, China Beach, ameriška nanizanka, Face and Ragc, ameriški film 01.25 Video strani TV KOPER 13.00 Mannix, ameriška nanizanka 13.50 Veter, ameriški film, 1988 15.20 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 15.55 Rokomet, Slovensko prvenstvo, moški, Andor Jadran: Pivovarna Laško 17.20 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija 17.50 Jan Sibelius: Otožni valček 18.00 Globus 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Jutri je nedelja, verska oddaja 19.35 Mannix, ameriška nanizanka 20.30- Caseyeva senca, ameriška komedija, 1978 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.10 Stanje stvari: Preživeti v Sa- nremu, posebna oddaja ob zaključnem večeru sanremskega Festivala italijanske popevke HTV 1 8.05 TV koledar 8.15 Slika na sliko, ponovitev 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Educon, šolski kontaktni program 11.30 Magija, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 Moč in slava, nadaljevanka 12.35 Haggard, nadaljevanka 13.00 Ali me je kdo iskal 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.35 Beverly Hills, nanizanka 15.30 Iz stare skrinje, oddaja narodnih običajev 16.00 Poročila 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Turbo Limach Show 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.20 Santa Barbara 19.05 V začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.00 TV tednik 20.20 Nočni sprehod, ameriški film 22.00 Preteklost v sedanjosti: Zagrebška nadškofija 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja SREDA, 3. MARCA Slovenija 1 10.30 Tedenski izbor, V službi rockVrolla, Potovanje po človeškem telesu, nemška poljudnoznanstvena serija, Znanstvena oddaja, Znanost 13.00 Poročila 13.05 Dosje, ponovitev 14.50 Filmsko popoldne, Korak za korakom, ameriška nanizanka, China Beach, ameriška nanizanka, Holly-wood se jih spominja, ameriška dokumentarna serija 17.00 Dnevnik - Slovenska kronika 17.15 Otroški program, Erazem in potepuh, otroška nadaljevanka, Daleč od dvorca - Kakor narava pravi, je vedno prav 18.00 Regionalni studio - Koper 18.50 Pari, TV igrica 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče 20.40 Glasba, show in cirkus 21.40 Telesni slogi: Več kot le meso in kri, angleška dokumentarna serija 22.15 Dnevnik 22.55 Omizje Slovenija 2 9.50 Tedenski izbor, Univerzitetni razgledi, Sedma steza, Potovanje v Knock, angleška drama, Tuji show 13.00 Poročila 16.00 Sobotna noč, ponovitev 18.00 Sprehodi po stari Ljubljani, ponovitev 18.30 Mlini na Krki, ponovitev 18.50 Iz življenja za življenje, Da ne bi bolelo 19.30 Dnevnik 20.05 Marie Curie, francoska nadaljevanka > 20.50 Osmi dan 21.50 Svet poroča 22.25 Glasbeni utrinek 22.35 Sova, V avtobusu, angleška nani- zanka, Green Man, angleška nadaljevanka, Ciklus filmov J. L. Godarda: Nori Pierrot, francosko- italijanski film 01.35 Video strani TV KOPER 13.00 Mannix, ameriška nanizanka 13.50 Maščevanje po korziško, francosko-italijanska komedija, 1962 15.15 Ponedeljkov športni pregled 16.00 Oresedici - TV novice 16.05 Čarobna svetilka, otroški program, Tečaj italijanskega jezika, Pustite jih živeti, dokumentarna serija, Oscar Junior: Bila je mavrica 17.00 Vohuna, ameriška nanizanka 18.00 Studio 2, magazin 18.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.40 Pikova dama, angleški film, 1949 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 22.20 Severovzhod - TV magazin 23.20 Vohuna, ameriška nanizanka HTV 1 7.50 Tv koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Mali svet 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Mono-fon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Sam Saturday, nadaljevanka 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Unicef: Aiša in Danijela, izobraževalna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Misionarji, angleška dokumentarna serija 21.00 V prvem planu 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 17.30 TV koledar 17.40 Ciklus filmov J. P. Belmonda: Na robu 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Dragi John, ameriška nanizanka 20.35 Sam Saturday, serijski film 21.35 V senci vislic, serijski film 22.30 Radar, umetniški večer ob 80. obletnici rojstva R. Marinkoviča: Kiklop, TV serija 23.50 Horoskop Slovenija 1 10.25 Tedenski izbor, Sprehodi po stari Ljubljani, Mlini na Krki, Marie Curie, francoska nadaljevanka, Osmi dan 13.00 Poročila 13.15 Življenje z druge plati: Kako nas vidijo živali, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 14.40 Filmsko popoldne, V avtobusu, angleška nanizanka, Nori Pierrot, ponovitev francosko-italijanskega filma 17.00 Dnevnik - Slovenska kronika 17.15 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 18.50 Pari, TV igrice 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče, parlament 20.40 Film tedna, Navigator, novozelandski film 22.15 Dnevnik 22.45 Oči kritike Slovenija 2 10.20 Tedenski izbor, Iz življenja za življenje, Da ne bi bolelo, Gallusovi moteti, Komorni zbor RTV, Telesni slogi: Več kot le meso in kri, angleška nadaljevanka, Glasba, show in cirkus 13.00 Poročila 16.00 Omizje, ponovitev 18.00 Beverly Hills 90210, ponovitev ameriške nanizanke 18.45 Turizem, svetovalno namenski program 19.00 Slovenija, Umetnostni vodnik: Koper - Primorska 19.30 Dnevnik 20.05 Športna sreda 22.35 Sova, Buntz z Bevely Hillsa, ameriška nanizanka, Green Man, angleška nadaljevanka 23.50 Video strani TV KOPER 13.00 Mannix, ameriška nanizanka 13.50 Istrska paberkovanja 14.35 Pustite jih živeti, dokumentarna serija 15.00 Vohuna, ameriška barvna nanizanka 16.00 Oresedici - TV novice 16.05 čarobna svetilka, otroški progam, Moj prijatelj Rdeči sokol, ameriška mladinska nanizanka, Pustite jih živeti, dokumentarna serija, Oscar Junior: Rumeni madež 17.00 Severovzhod - TV magazin 18.00 Studio 2, mladi 18.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.40 Bersaglio, v studiu Tatiana Jurato- vec 21.20 Sprehod po moderni umetnosti, italijanska dokumentarna serija 21.45 Arhitektovi masveti 22.15 Maščevanje po korziško, francosko-italijanska komedija, 1962 23.30 Nočni sodnik, ameriška nanizanka HTV 1 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Ma-rianne, risana serija 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Sam Sa-turday, nadaljevanka 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 W. Fend: Moja knjiga o džungli 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Wedding on the Fringe, grški film 21.45 Hrvaška knjiga 22.35 Dnevnik 23.00 SUka na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 17.30 TV koledar 17.40 Santee, ameriški film 19.30 Dnevnik 20.05 Pravi igralci, humoristična serija 20.40 Skušnjave življenja, dokumentarna serija 21.45 Sam Sa-turday, serijski film 22.30 Dnevi hrvaškega filma 22.55 Glasbeni večer 00.00 Horoskop NOVI i DOBA V ____ Diana - trn v kraljevski peti Charles, princ sedanjosti Iskanje idealne mladenke za angleškega prestolonaslednika je bilo dolgotrajno, saj so ženske z brezmadežno preteklostjo, ki bi bile primerne za privilegij rojevanja kraljevskih otrok, poleg 'tega pa naj bi jim bila vsajena še brezmejna pokornost do izpolnjevanja kraljevskih dolžnosti, redke. Diana je dokaj potrpežljivo prenašala vse Charlesove muhe, na koncu pa je odpovedal - sam. Princa, ki je prestolonaslednik, so že od majhnih ocenili kraljičini svetovalci. Izbranka je morala biti ple-nog vzgajali v enem samem duhu, da bi obdržal in na- menitega rodu, ne prerevna, dovolj mlada in brez-daljeval dinastijo. Kar pomeni med drugim tudi to, pogojno — devica. Ni smela imeti niti najmanjšega da mora v določenem trenutku skleniti zakon s pri- madeža, kajti senzacij željni novinarji bi znali morebi-merno Zensko, ki bo v pravem trenutku rodila no- tne napakice spozabe brž izkoristiti, vega naslednika prestola. Tako so vzgajali tudi Char- Lady Diana Spencerje bila ena izmed redkih, kije lesa Philipa Arturja Georgea Windsorja, princa in pre- ustrezala kraljevskim ženitvenim normativom. Kljub stolonaslednika, za bodočega vladarja. Za delovno temu, da je Charlesova mati odpustila njenega očeta mesto kralja. iz službe zaradi ločitve, četudi je bila njena sta- Ko je Charles spregovoril svojo prvo prevzvišeno besedo, so ga začeli pripravljati na kraljevsko vlogo, saj je že v stargsti štirih let postal uradni prestolonaslednik, ko je njegova mati Elizabeta postala Elizabeta druga, njegov oče Filip Edinburški pa je skušal poskrbeti, da bi Charles odrasel v inteligentnega, duhovitega moža, ki dojema svoje dolžnosti. Novinarji, tudi tisti, ki pripadajo najudarnejšemu rumenemu tisku, so se vedno trudili, da ne bi spreobračali kraljičinih besed. God bless the Queen! Kljub vsemu pa se Charles vestno izogiba srečanju z novinarji, prepričan, da je to najboljša pot v varovanju ugleda kraljevske družine. Priznava, da je staromoden, tako se je obnašal tudi pri iskanju svoje bodoče soproge, niti najmanj si ni prizadeval. Med hčerami evropskih vladarjev ni bilo primerne, tako so Kraljevski par na svečanosti v Parizu: Char- les se dobro zabava, Diana pa ga skeptično gleda rejša sestra Sarah znana kot veseljakinja, čeprav Dianine šolske ocene niso bile blesteče, o Diani rumeni tisk ni imel kaj napisati. Bila je plaha, nežna, zadržana, prikupna in simpatična mladenka. Za princa idealna. Potem ko so jo ginekologi vestno preiskali in potrdili, da je sposobna roditi bodočega kraljeviča, je kocka padla. Za Charlesa je bila velika prednost, ker iz ust La(ly Di ni bilo nikoli slišati besed o enakopravnosti ali čem podobnem, še več, bila je povsem pripravna in ustrežljiva, pripravljena, da bi se podvrgla željam bodočega soproga. Tako je rava-nala tudi v obdobju, ko sta bila zaročena, morda zato, da ne bi ogrozila tega, kar si je želela že od malih nog: da bo v življenju dosegla nekaj poseb- nega. Ampak takšna, kot je bila, neizkušena in naivna, je morala doživeti razočaranje. Od prave ljubezni, ki jo Je pričakovala, že na samem začetku ni bilo nič. Charles se je striktno držal naučenih in predpisanih pravil, Zenska, s katero se bo poročil, mora roditi naslednika, ki bo znal hišo VVindsor v javnosti zastopal častno kot on. A v teh pravilih ni bilo zapisano, da mora svojo ženo ljubiti. Diana je sanjala predolgo, cena, ki jo je morala plačati, je bila visoka. Razkošje jo je zaslepilo, dvorske ceremonije so ustavljale dih ...in spoznala je, da ima njen mož zelo pristne odnose z drugo Zensko - Camille Parker Bovvles. Kar je razumela kot veliko razočaranje, je Charles dojel kot veliko ženino nerazumevanje. Vse se je dogajalo že pred poroko, ki pa je vendarle ni odpovedala. Nasmejana in vedra v javnih nastopih je vstopila v kraljevi svet. Ljudem je prirasla k srcu, s svojo vzdržljivostjo in prilagodljivostjo je osvojila ljudi tudi preko meja svoje domovine. Javnost pa je bila vedno manj navdušena nad okoljem in odzivnostjo ljudi, s katerimi je Diana živela. Ne samo Charles, ki Je bil znan kot bleščeč humorist in duhovit sogovornik, tudi ostali člani kraljevske rodbine so jo začeli ljubosumno spremljati, postajala jim je vedno globlji trn v peti. In znašla se je v začaranem krogu brez izhoda. Po desetih letih zakona je napravila obračun: zasebno življenje - nikakršno, zakonsko življenje od prvega dne-farsa, Camille Parker - moževa ljubica, nad katero se kraljevska družina niti slučajno ni zgražala. Malo razumevanja sta pokazali le princesa Margareta, kraljičina sestra, in Sarah, Zena Charlesovega brata An-drewa. Iz nastalega položaja se Diana ni mogla rešiti kot vsaka navadna Zenska, kajti to bi jo lahko stalo skrbništva nad sinovoma, VVilliamom in Harry-jem. Svaril jo je zgled' princese Sarah, ki je izgubila vse, zato je skušala kreniti po varnejši poti. Z namernim izdajanjem skrivnosti dobrim prijateljem An-drewa Mortona, avtorja senzacionalne knjige o Diani, je silovito vstopila v javnost in dvor spravila v defenzivo. Kraljica in njen prvorojenec sta molče morala priznati poraz. Angleški rumeni tisk je dobro izkoristil Mortonova odkritja, časopisne naklade so rastle v bliskovitih milijonih. Diani ni škodilo nič, niti naključno posnet tefonski razgovor z Jamesom Gilbe-yjem, njenim prijateljem in Mortonovim glavnim informacijskim virom, ko je bilo moč slišati ljubezensko šepetanje, ni spremenil mnenja javnosti, nikomur ni padlo na pamet, da bi označil to kot „dokaz prešuštništva". Sunov Fotograf jo je ovekovečil na eni izmed dobrodelnih prireditev, kako so jo nenadoma oblile solze, prisotna množica ljudi pa jo je vzpodbudila z vzkliki: »Diana, radi te imamo." Kralje- vske solze so dragocene, časopisu je posneta fotografija prinesla 200.000 funtov, Diana pa jb nemudoma prejela brzojav svoje velike vzornice matere Tereze. Ker je bilo jasno, da v primeru ločitve Diana ne bi dobila niti pare, Ji je cela četa milijonarjev, tudi milijarderjev, javno ponudila denarno pomoč. Precej Je ugibanj, ali kraljica Zeli Dianino pomiritev s Charlesom, kar naj bi potrdila z rojstvom tretjega otroka. Ugibajo tudi o Dianini selitvi v New Vork, vendar pa se ne Zeli ločiti od svojih sinov, Elizabeta II. pa odhoda vnukov ne bi nikoli dovolila, četudi bi »slabi oče" Charles s tem soglašal. Dejstvo je, da je prestolonaslednik, ki mu definitiven konec zakona pomeni izgubo krone, preživel jesenske počitnice brez Diane in tokrat tudi brez Camille. Kar pa lahko pomeni, da je kraljici materi uspelo prepričati snaho, da bi obdržala zakon vsaj navzven, za javnost in za prihodnost svojih otrok. Tudi o Wil!iamu in Harryju so v parlamentu sprožili žolčno razpravo: se bo javno pranje umazanega kraljevskega perila škodljivo odrazilo na dveh kraljevičih? Film o Tini „What’s Loue Got To Do With It“ je naslon filma o življenju Tine Turner, ki ga snemajo v Los Angelesu s štiridesetmilijonskim proračunom. V dolarjih. seveda. Ze na začetku so se srečali z nemajhnimi problemčki: režiser je za glavVlo vlogo izbral Robin Givens, nekdanjo soprogo Mikea Tgsona, a Tina, ki je pri snemanju glavna svetovalka, se je izbiri odločno uprla in izjavila, da je Robin oseba brezrkakršnekoli karizme. Kot taka nje pač ne more igrati. NOV/^OBA ■M; - VVinona Ryder Nalezljive bolezni otrok se dramatično širijo Drakulina so po tnica Za VVinono Ryder je pri dvaindvajsetih letih 2e deset uspešnih filmskih vlog, v Los Angelesu ima hišo, v New Yorku stanovanje, je lastnica producentskega podjetja in igralka s potrjenim renomejem. Med ponujenimi vlogami lahko premišljeno izbira. Lepa, mlada, privlačna in sposobna igralka so oznake, ki so jih ji pripisali gledalci in tudi kritiki. Pred tremi leti so jo v ameriškem filmskem tisku razglasili za najvznemirljivejšo igralko njene generacije, do danes ji ni še nobena mlada igralka prevzela laskavega naslova. Priborila si je pozicijo, ki ji dopušCa med vlogami izbirati in režiserji ji tega še niso zamerili. „Hollywoodsko strategijo ignoriram, želim prisluhniti le sebi. Filmov noCem snemati, ker bi producenti in agenti ocenili, da gre za dobro potezo v karieri, pravemu umetniku vzpon ni na prvem mestu. Nekateri so v tem poslu le zaradi bogastva. Sijajno! Ne bi pa si smeli domišljati, da so igralci, ampak le - nastopači," pravi VVinona Ryder, ki si zaenkrat lasti le dve hiši, živi v Los Angelesu, in Ce je verjeti, se njen dom precej razlikuje od ostalih z bliSCem napolnjenih vil. Novi- narji, ki jim je dovolila vstop v svoj svet, so občutili vzdušje, ki diha z nekonvencionalnostjo in rahlo nenavadnostjo, Častno mesto na knjižnih policah pa zavzemajo dela njenega najljubšega pisatelja J. D. Salingerja. Rodila se je kot VVinona Horovvitz in sicer nedaleC od mesta VVinona v Minnesoti, odraščala je v San Franciscu ob starših Cindy in Michaelu, intelektualcih, ki sta skupaj z družino živela sproščeno hipijevsko življenje. VVinono, njeno starejšo sestro in dva brata sta jemala s seboj na mirovna sreCanja in rock koncerte. Zgodaj sta zaznala igralski talent svoje hCere in jo vpisala v otroško delavnico American Conser-vatory Theatrea, kjer je ostala v mladinski selekciji. Leta 1986 so jo opazili lovci na talente in jo angažirali za njen prvi film „Lucas" in takrat je spremenila priimek v Ryder, kar je prevzela zaradi Mitcha Ryderja, ki je bil priljubljen glasbenik njenega oCeta. Od takrat je igrala še v osmih filmih, do najnovejšega in najpomembnejšega -„Dracule". Za svoje vrstnike in kolege v filmskem svetu ne najde ravno pohvalnih besed, moti jo predvsem nekritičnost pri izbiri vlog, Častihlepnost in pozer-stvo. Kot prave umetnice dojema Jo-die Foster, Urno Thurman in Julio Roberts. Ko seje odločila, da ne bo študirala, paC pa seje posvetila igralstvu, ji starša nista nasprotovala, Četudi je konCala srednjo šolo z odličnim uspehom. „Še vedno se izobražujem. Ker uradno ne študiram, še ne pomeni, da bo moj inte-leigenCni kvocient manjši. Ne vidim pa razloga, da bi za štiri leta ali Se dalj zaustavila svoj poklic," je prepričana VVinona. Za razliko od svojih kolegov se ne pritožuje zaradi vlaCenja po traC rubrikah, niti zaradi pomanjaknja anonimnosti. Zaročena je z igralcem John-nyjem Deppom, s katerim tudi živi. Seveda sta stalna gosta opravljivih rubrik. Edina zadeva, ki VVinono Ryder v njenem poslu preseneča, je ta, da jo razglašajo za seksipilno. Sprejema mnenje, da Je privlačna, lepe postave, da ima lepe oCi in zobe, našteto pa po njenem ni dovolj, da bi bila že spolno zelo privlačna. O sebi na ta naCin ne razmišlja, kot poudarja, je seksualnost zelo zasebna stvar in taka naj tudi ostane. Vedeti pa Je treba, kako jo odigrati. In VVinona to dobro zna. Bodisi v vlogi mladoletne soproge, hCerke ekscentrične matere ali Darkuline ljubice. Starši pozabljajo na cepivo Različne nalezljive bolezni se bliskovito širijo zlasti v nerazvitih državah. Med najboU zaskrbljujočimi je epidemija kolere, ki pretresa Južno Ameriko in se je ponovno pojavila po več kot sto letih. Svetovna zdravstvena organizacija je leta 1991 zabeležila 510.000 bolnikov, pri čemer ocenjujejo, da četrt milijona okuženih sploh ni prišlo k zdravniku. Samo v Peruju se z bakterijo kolere tedensko okuži dva tisoč ljudi, okoli sto jih umre, zato menijo, da gre za doslej največjo posamično epidemijo. Zal se je treba zamisliti tudi nad zdravniškimi izkušnjami zadnjih nekaj let v najbolj razvitih državah. Epidemija vodenih koz, ki se je lani razširila po hamburških osnovnih šolah, je pokazala, da vsak tretji otrok ni bil cepljen, posledice bolezni pa niso tako neznatne - astma, poškodbe možganov in celo smrtonosne motnje v dihanju. Ugotovili so tudi, da je šele vsak deseti nemški otrok cepljen proti oslovskemu kašlju, tako da letno oboli blizu 100.000 deCkov in deklic. Do pravega škandala je pred kratkim prišlo na Nizozemskem v zvezi z otroško paralizo, za katero je obolelo kar 64 malčkov, eno dete pa je umrlo. Bolezen se je razvila v povsem zaprtih verskih skupnostih, kjer starši odklanjajo cepivo in verjamejo v božjo presojo. Na Nizozemskem je sedaj zaradi tega aktualno vprašanje, ali naj staršem, ki ogrožajo življenja svojih otrok, odvzamejo starševske pravice. Proti cepljenju pa niso samo nekatere redke verske sekte, paC pa tudi številni antropologi in zdravniki, ki zagovarjajo tradicionalno in naravno medicino. Dr. Gerhard Buchvvald, svetnik v nemškem društvu za zaščito s cepljenjem prizadetih oseb, trdi, daje tveganje, ki je povezano s cepljenjem, veCje od nevarnosti bolezni. Ne prepriča ga niti zdravstvena statistika, da je med leti 1976 in 1986 zaradi cepljenja nastalo le 350 poškodb. Številne otroške nalezljive bolezni so prav zaradi rednih cepljenj povsem izginile in ker jih ni bilo, je mnogo staršev mislilo, da sploh niso veC nevarne in da otrok pred njimi ni treba zaščititi. Podvig dveh Angležev Potovanje čez Antarktiko Kljub težkim ozeblinam in brez zalog hrane sta raziskovalca vztrajala na poti. Lažja za petindvajset kilogramov, s hudimi ozeblinami na stopalih sta uspela po devetdesetih dneh borbe s snežnimi viharji in temperaturo 30 stopinj pod ničlo prispeti na cilj — prvič priti peš čez Antarktiko. Oseminštiridesetletni Sir Ranulph Fi-ennes in sedemintridesetletni Michael Stroud sta se odpravila na zahtevno pot iz baze Gould Bay na severu kontinenta, oba sta vlekla sani, težke 200 kilogramov, kar 2050 kilometrov. SmuCi so jima služile kot pomožno sredstvo za vleko zalog in opreme do južnega pola, ki se nahaja na 3000 metrih višine, potem sta se spustila na ledenik Ross. S seboj nista imela psov, ki bi jima lahko olajšali potovanje, tudi letala ju zaradi varnosti v primeru težjih zapletov niso spremljala. Sir Vivien Fuchs, ki je leta 1958 vodil prvo ekspedicijo po poti s severne na južno stran Antarktike s psi in sanmi, je med prvimi vzpodbudil in pozdravil ..izreden podvig dveh nenavadnih ljudi". t Izčrpana in skoraj brez zalog hrane sta potovala v upanju, da bosta prispela do baze Scott, priganjal ju je Cas, kajti Čakala ju Je ladja, ki pa je morala izpluti, preden bi jo uklešCil led. V treh mesecih sta hodila dvanajst ur dnevno in se borila z vetrom, ki Je pihal z jakostjo tudi do 70 kilometrov na uro, stalno past so predstavljala skrite razpoke v ledu. Dovolila sta si redke premore ob paradižnikovi juhi ali koSCkih Čokolade. Vsak veCer sta na ledu postavljala majhen šotor in si pripravljala hrano iz pakiranih vreCk. Njuni dnevni obroki so vsebovali 5600 kalorij, v naporih, ki sta jih morala zdržati, pa sta v povprečju porabila 7000 kalorij dnevno. Rezultat je bil seveda oslabelost in hujšanje: sir Ra- nulph, ki je imel ob zaCetku ekspedicije 88 kilogramov, je bil lažji kar za tretjino svoje teže. Oba sta dobila napade hipotermije, hude ozebline, še posebno na stopalih, kar je izzvalo infekcije, ki se težko zdravijo z antibiotiki. Na pol poti se jima je pokvarila satelitska signalna naprava, ki je označevala njun položaj. Potem sta imela na voljo en sam dnevni kontakt z bazo Scott s pomoCjo radia VHF, od tam jima je po najboljših moCeh skušal pomagati tretji Član odprave Morgan Hovvell, vzpodbujal ju je in dvigoval moralo. Sir Ranulph je kot nekdanji Član elitne angleške zraCne službe prvič prepotoval Antarktiko leta 1981 in sicer na motorju za sneg. Fiziologu Michaelu Stroudu pa Je podvig predstavljal ognjeni krst in prvo avanturo. Nenavadna odprava je nameravala dati svoj prispevek k znanstvenim spoznanjem o Človekovi vzdržljivosti, hkrati pa Je bil njen namen s prispevki, vrednimi tri milijone dolarjev, vzpodbuditi medicinsko raziskovanje multipleks skleroze. MUZIKA JE BIZNIS V prejšnji številki je bilo govora o domnevnem novem trendu na rockov-ski sceni. Newyorški HC naj bi nasledil grunge, ki naj bi mu že pohajala sapa. To je nedvomno precej blizu resnici; da mu pohaja sapa, namreč. Zato se lahko vprašamo, kako velik je pravzaprav ta rockovski fenomen. Bržkone gre za precej veliko stvar, če že ne drugače pa vsaj v trendo-vskem pomenu. K takšnemu zaključku nas lahko nenazadnje privede tudi medijski pomp, ki ga te dni po stratosferi zganja film „Singles“. Gre za romantično komedijo, ki se dogaja, le kje drugje, v Seattlu, mestu na severozahodu Združenih držav in ki je v zadnjih dveh letih postalo najbolj pomembna točka na glasbenem zemljevidu sveta. To se, presenetljivo, ni zgodilo zaradi tega, ker gre za rojstno mesto vesoljca Jimmyja Hendrixa in ker je kitarski polbog v tem mestu tudi pokopan, temveč zaradi imen kot so Nirvana, Pearl Jam, Soundgarden, Mud-honey in predvsem SUB POP. Ce je bilo pred dvema letoma slednje ime podrobneje tolmačiti pa je danes kaj takega popolnoma odveč. Je torej sploh kaj čudnega, če se je v rojstnem mestu največjega rock kitarista vseh časov pojavil rockovski trend, kije zdivjal pol zemeljske krogle? Temu se reče brezhiben rodovnik, gospoda! Sicer pa je „Singles“ narejen po vseh filmarskih pravilih. . Gre za romantično komedijo z Mattom Dillonom in Bridget Fonda v glavnih vlogah. Režiser Cameron Crovve je v film vpletel ravno dovolj zeitgei-sta - grunge rocka in na soundtrack albumu lahko slišite skoraj vse skupine, ki v tej sceni trenutno kaj pomenijo. Kritik angleškega NME-ja Stephen Dal- ton pa je film in soundtrack album označil tudi kot „najboljšo brezplačno reklamo, ki bi si ga Seattlesko Turistično društvo lahko sploh zamislilo". Predvidljivo? Prva gotovo, vendar to še ne pomeni, da je dolgočasnost obvezno všteta v ceno. Končno bodo na film jurišali predvsem ljubitelji grunge godbe, teh pa niti ni tako malo. In prav to je odgovor na vprašanje za kako obširen ali, če hočete, velik glasbeni podžanr gre. Ko namreč Holly-wood zavoha denar in skoči na vlak, ste lahko prepričani, daje v zraku nekaj ve-eelikega. NOVICE ICE-T ne snema več pri založbi War-ner. Najverjetneje bo presedlal na Pri-ority, na kateri sta tudi ICE CUBE in EAZY-E. Razkol z VVarners je posledica nestrinjanja z lee-T-jevimi kontroverznimi teksti. Če bo pristal pri Pri-ority, bo evropsko distribucijo prevzela Island Records. Obe založbi po prvih izjavah uradnih predstavnikov nikakor ne nameravata posegati v vsebino njegovih pesmi. BLACK FRANCIS bo izdal prvi sin-gle s solističnega albuma po razpadu THE PIXIES. Single je cover verzija pesmi „1 Know There’s An Answer“, ki so jo v originalu izvajali The Be-ach Boys. Francis se pojavlja pod imenom FRANK BLACK, single pa bo pri založbi 4AD izšel pod izvirnim naslovom „Hang on To Your Ego“. Francis se nadeja, da bo v videu nastopil tudi Brian VVilson iz The Beach Boys. NIRVANA in JESUS LIZARD so pri založbi Touch & Go izdala split single. Nirvana se nasinglu pojavljajo s pesmijo „Oh, The Guilt“, Jesus Lizard pa Matt Dillon in Bridget Fonda: „Touch Me, 1’m Dick!“ Forehead bodo žgali na sončni strani Alp. s „Puss“. Začetna naklada je 100.000 izvodov. GUNS’N’ROSES bodo po trditvah časopisa NME „prvi rock bend, ki bo igral v Kremlinu". Kongresno dvorano sicer še vedno uporabljajo v državne namene, toda za to priložnost jo bodo priredili v dvorano, ki bo lahko sprejela 4000 obiskovalcev. KONCERTI V torek, 23. 2. bo v klubu K4 Afro re-ggae žur z gosti, edino slovensko re-ggae zasedbo SUNNY ORCHESTRA. Dan kasneje, 24. 2. bo v istem klubu večer glam rocka. Nastopile bodo ljubljanske BOMBE in Zagrebčani HARD TIME. V sredo, 24. 2. bo v celjskem Barflyu v sodelovanju s Front Rockom koncert treh nemških rockovskih skupin. Nastopili bodo JESUS CHRIST EXPERI-ENCE (Grevenbroich), STOUGH (Ne-uss) in UNVVANTED ERECTION (Dor- magen). Koncert se prične ob 20.00 uri. Nemški rock-paket bo v petek, 26. 2. nastopil še na Humu v Goriških brdih. V soboto, 27. 2. bodo v koprskem MKC-ju pod budnim organizatorskim očesom Društva zmernega napredka nastopile vinkovške MAJKE in zagrebško HLADNO PIVO. Švicarska funk/metal/core zasedba FC REHEAD, ki gradi samosvoj glasbeni slog na sledeh Nomeansno, Primus in Henry Rollins Banda se v marcu odpravlja na turnejo. Mlada, a že znana skupina bo na teh prostorih nastopila v osmih klubih. Turneja se začne 12. 3. v MKC Koper, ki mu sledijo: 13. 3. MKNŽ Ilirska Bistrica, 15. 3. Reka, 16. 3. Maribor, 17. 3. Barfly Celje, 18. 3. Ljubljana, 19. 3. Stiskama Velenje, 20. 3. Črnomelj. TREND Na pustno soboto ostati brez vozniškega izpita. Velika Britanija (NME) - neodvisni albumi 1. SUGAR- Copper Blue 2. BELLY - Star 3. POLVGON WINDOW - Surfing On Sine Waves 4. SUPERCHUNK - On The Mouth 5. PAVEMENT - Slanted And En-chanted 6. THE AMPHEX TWIN - Selected Ambient Works 7. THE SHAMEN - Boss Drum 8. BLAGGERS ITA - United Collo-urs Of Blaggers ITA 9. CODEINE - Barely Real 10. ERASURE - Pop! Velika Britanija (NME) - albumi 1. V/A - The Bodygiiard 2. LITTLE ANGLES - Jam 3. PAUL McCARTNEV - Off The Ground 4. THE CULT - Pure Cult 5. THE THE - Dusk 6. BELLY - Star 7. ARRESTED DEVELOPMENT - 3 Years, 5 Months And 2 Days In The Life Of... 8. DINA CARROLL - So Glose 9. GENESIS - Live II 10. REM - Automatic For The Peo-ple ZDA (Billboard) - album 1. V/A - The Bodyguard 2. KENNY G - Breathless 3. ERIČ CLAPTON - Unplugged 4. DR DRE - The Chronic 5. BILLY RAY CYRUS - Some Gave AH 6. SHAI - If I Ever Fali In Love 7. MICHAEL BOLTON - Timeless 8. V/A - Aladdin 9. WRECKX-N-EFFECT - Hard Or Smooth 10. PEARL JAM - Ten radia MARS 1. THE THE - DogsOf Lust 2. PHILLIP BOA & THE VOODOO CLUB - Love On Šale 3. ALIČE IN CHAINS - Angry Chair 4. DIE KRUPPS - Enter Sandman 5. FA1TH NO MORE - Be Aggres-sive 6. SUGAR - If I Can’t Change Your Mind 7. SCREAMING TREES - Dollar Bill 8. CONSOLIDATED - You Suck 9. BELLY - Feed The Tree 10. VVARRIOR SOUL - Love Destruc-tion GOLFI IZGINJAJO KOT KAFRA Spoštovani Franc Furland. V zvezi z vašim člankom Golji izginjajo kot kafra, ki ste ga objavili v prejšnji številki Nove dobe, vas opozarjam na mnogo nepravilnosti ter lažnih izjav. Mislim, da bi pred objavo popolno imenovanih oseb morali opraviti tudi pogovore z domnevnimi storilci. Osebno jaz nisem ukradel nobenega avtomobila. Po vašem pisanju ter zatrditvah gospoda Prodnika - kriminalista naj bi bil posrednik pri prodaji avtomobila golf. Za nobenega golfa jaz ne vem. Zato prosim, da me v nobeno afero „golf" ne upletate. Mislim pa, da bi bilo za gospoda Prodnika bolje, če bi malo manj dajal izjave in več delal. Bolje bi bilo, če bi najprej iskal ostale avtomobile. Hvalijo se z nekakšno uspešnostjo, našli pa so jih 5 od 56. Javnost bi rad obvestil tudi, da gladovno stavkam od 12. 2. 1993 ti Zaporih Celje. V zaporu so me držali protipravno in nezakonito več kot 30 ur, brez sklepa o podaljšanju pripora. Pa tudi o nekorektnem obnašanju gospoda Prodnika. Bil sem večkrat zaslišan na policiji in vedno bi rad izsilil priznanje z grožnjami. S svojo objavo v časopisu ste mi naredili dosti škode za moj ugled. Zato prosim za objavo mojega pisma v naslednji številki. Če vas še kaj zanima, pa prosim, da se oglasite. Še marsikaj se dogaja v zaporih ter naši tako cenjeni policiji. Če vam ne bodo dovolili, se pa jaz oglasim pri vas, ko bo to možno. Lepe pozdrave uredništvu Nove dobe B. B. (naslov v uredništvu) Izjemno odgovarjam na kritiko, ker slutim, da ste v zaporu doživeli marsikaj hudega. Vaše ime, ki ga tokrat na vašo izrecno željo ne omenjam, mislim pa, da bi bilo bolje, če bi ga, in grehe, za katere vas sumijo, sem izvedel od tako eminentnih „čuvarjev zakona", kot sta dva kriminalista in pre-izkovalna sodnica. Takšnim pa naj bi verjeli, ali ne? Do vas pa me sodnica kljub moji veliki želji ni spustila. Če me bo ob vnovični prošnji upoštevala, se vidiva v „piskru", sicer pa, ko vas spustijo, na Aškerčevi. Če ste nedolžni, se tako nimate česa bati. Ali pač? Franc Furland ORGANIZACIJA IN . DELOVANJE PODRUŽNIC KONFERENCE RS SSK Ta sestavek sem pripravil za debatni večer o perspektivah SSK, ki je bil slabo obiskan. Zasedanje RS SSK, ki je temu sledilo, pa ni bilo množično. Ker bo to zasedanje imelo nadaljevanje, se mi zdi prav, da ga objavim, ker posega v programske in statutarne določbe, ki še niso javno dorečene, kar se tiče podružnic in članarine. Ker upam, da bo nadaljevanje seje še bolj zavzeto, dajem v premislek ta zapis, ki je plod izkušenj pri dosedanjem delu Konference RS in edine področne podružnice, ki jo tvorijo celjska, šentjurska in šmarska podružnica. Ko razmišljam o tem, mi je pred očmi SSK kot institucija civilne nacionalne združbe, ki ima namen povezati Slovence in ohranjati njihovo nacionalno identiteto. Na ustanovitvi je referent g. Jože Bernik iz Amerike rekel, da je to institucija, kjer ne moreš pričakovati, kaj boš od nje dobil, ampak se moraš vprašati, kaj ji boš dal. Torej SSK je narodno sociološko kulturološka institucija in kot taka tudi politična organizacija. Politična organizacija pa ne ti državnem ali strankarskem smislu, ampak samo v narodnostnem. Dejstvo je, da vsak narod, zlasti pa mali narodi morajo kljub državnosti skrbeti za svojo nacionalno identiteto in svoj razvoj. To je v svetu izrednih komunikacij in povezanosti potrebno. Tako kot se človek razvije v odprtosti in svobodi, tako narod ne more biti izoliran, samozadosten, če hoče nekaj pomeniti, toda vedno izhaja iz sebe in svojega gnezda. Slovenci smo dokazali, da smo žilavi in to na področju matične domovine, kakor tudi v svetu, kjer so se osnovale nacionalne celice. Po tej žilavosti in vztrajnosti smo podobni Židom. SSK je mogoče neka kopija, ki poskuša povezati to slovenstvo, predvsem izkušnje iz sveta in jih na nek načiti negovati. Gre za to, da ustvarimo enotnost ti različnosti ali složnost, ki bo naše zadovoljstvo in naša moč v odprtosti v svet. Torej v SSK se ne govori o političnem, verskem ali nazorskem prepričanju ali usmeritvi, ampak izključno o nacionalnem interesu, kt je kot programska dejavnost zapisan. Temelj SSK so Konference. Konferenca RS bi bila lahko najmočnejša po številu članov, poleg tega pa ima organizacijsko najlažje možnosti, saj deluje v okviru slovenske države. Zaradi tega pa ni večvredna ali pomembnejša. Nasprotno, po dosedanjem razvoju se lahko uči od drugih konferenc (po zavednosti), poleg tega pa ima v tem prehodnem obdobju iz totalitarizma v demokracijo veliko pasti, ki so posledica per-fidno prikritega nasilja. To je pokvarilo naše razmišljanje in odnose in se kaže zlasti v naših društvih in društveni organiziranosti, pa tudi strankarstvu. Konferenca SSK pa po programu ne more biti kopija naših društev in društvene organiziranosti ali strankarstva (po zakonu o društvih ali strankah). Konferenca mora biti enotna, toda ne centralistična (strah kot posledica slabih izkušenj), zato mora biti svet sestavljen tako, da pokriva celo Slovenijo. Kulturno politični potencial v mestih, področjih ali regijah, ki ima interes za SSk kaj prispevati, pa naj ima možnost, da se organizira kot področni ali podružnični odbor, zaradi boljšega in uspešnejšega delovanja in tehtnejšega prispevanja v Konferenci. Podružnica zaradi tega ne sme biti pravna oseba, niti ni potrebno, da ima svoje finančno poslovanje. (Vse to takoj poveča administracijo in strošKe.) Nujno korespondenco se uredi sponzorsko. Torej vsi mi moramo delati kot Konferenca in to moramo negovati, ne pa razvijati lokalizmov in sebičnostnih teženj. Te so dopustne do neke mere za stranke in državne institucije. Pri organiziranosti moramo težiti k temu, da Konferenca predstavlja in pokriva interese vse Slovenije in obratno, podružnica ali regijska organiziranost pa mora težiti k temu, da prispeva čimveč k pestrosti in učinkovitosti Konference in SSK. V okviru tega in prizadevnosti pa se razvija formalna organizacija (sedež, odgovornost). Pri delovanju članstva in organov je primarna programska zasnova SSK in enotnost, ali bolje složnost ti različnosti, saj gre za svetovno slovenstvo, toda ne iz šovinističnih nagibov, ampak iz mednarodnih in komunikacijskih interesov, ki izhajajo iz nacionalnih karakteristik (žilavosti) in želje po odprtosti v svet in vzajemnosti. Ta pa je možna in uspešna, če smo zasidrani ti sebi (Slovenec sem, ker tako je mati djala .. .pravi naša himna). Da smo taki, pa so naši ljudje dokazali v svetu in to opravičuje in pogojuje naš SSK. Torej naša prioriteta je Konferenca RS, podružnice pa so delovna koordinacija ali celice in stvar interesa, volje in sposobnosti članov Konference na nekem področju ali mestu. Na ta način bodo odpravljeni tisti drobni lokalistični in sebičnostni elementi, ki so se v dosedanjem delovanju pokazali in motili učinkovitost Konference v programskem delu in prizadevanjih za razreševanje narodnostnih problemov doma in po svetu. Zdi se mi torej nepotrebna množica formalnih podružnic, ampak je koristno imeti področne nepravne formalne odbore, ki so sestavni del Konference. Program Konference mora pokrivati vso Slovenijo, poleg tega je zahteven in politično tehten, kar zahteva določeno širino in modrost ter složnost, ki so jo zmožni nesebični in ne-lokalistični ljudje. V SSK gre za druženje in negovanje slovenstva. Družijo se radi ljudje, ki imajo čiste račune, saj pregovor pravi, da poštenjak se s poštenjakom druži, grešnik pa gtešniku služi. Zadovoljni hlapci in odvisneži so problematični in dostikrat neuporabni, saj so brez idej in nekonstruktivni, ter samo zavirajo delo. FRANC ZABUKOŠEK, Šentjur ZMAGO JELINČIČ - OD HEROJA DO IZDAJALCA Namen tega prispevka je predvsem osvetliti metaforo, s katero sem naslovil ta prispevek. Več kot očitno je namreč, da se g. Z. Jelinčič še naprej, trmasto predsta- vlja za predsednika SNS, pa čeprav je postal „persona non grata" v večini slovenskih krajev oziroma tam, kjer je zaživela SNS in tudi požela plodne volilne rezultate. Povsem neustrezno je Jelinčičevo razlaganje o 4000 članih, ki ga podpirajo, ter o 16 članih, ki da so stranko sami zapustili ali pa so bili odstranjeni. Prej bo obratno! V Jelinčičevi oblastiželjnosti so nenadoma izgubili tudi veljavo vsi volilci SNS, ki jih je vsaj 116 000. To število kar naenkrat zanj nima veljave. Ravno ti ljudje so verjetno še najmanj pričakovali takšen „politični salto mortale". Tisti, ki SNS in dogajanje v njej malo bolj poznamo, smo računali z nepredvidljivostjo Z. Jelinčiča. Tudi trenutne raziskave javnega mnenja kažejo izrazit upad SNS v povezavi z Z. Jelinčičem. To so empirična dejstva in nič drugače. Izredni kongres SNS je bil izraz demokratične zavesti številnih aktivnih članov SNS, ker se zavedamo, da v teh časih v Sloveniji potrebujemo le demokratično izražanje nacionalnih hotenj, ki so izražene v zelo jasnem in profiliranem programu SNS. Z. Jelinčič pa se mora zavedati, da danes, leta 1993, nima nobenih pogojev, da bi postal kakšen karizmatični vodja. Nacionalni vzgib pa ni in ne more biti le monopol enega človeka oziroma sredstvo za razne politične spekulacije, kot jih je že hotel uveljavljati. S tem je izredni kongres SNS dokazal, da tudi tisti, ki mislimo „desno", nismo za na Balkan, ampak lahko le ob skupni povezavi slovenskih desnih in desno-sredinskih strank vzbujamo pri Slovencih upanje in zagotovilo, da se Slovenija ne bo spremenila u postkomunistično državo. Vse Jelinčičeve teze o tem, da želimo rehabilitirati tiste stranke slovenske desnice, ki niso uspele v parlamentu, so neprimerne in že mejijo na slaboumje. Tudi njegove ideje o Svetovnem slovenskem kongresu so takšne, da se človek resno vpraša, kaj njemu osebno sploh pomenita slovenski narod in Slovenija. GREGOR URANIČ, Celje VSEM ŠOLAM OBČINE CELJE Društvo za varstvo oklja Celje prosi ravnateljstva šol, da z okrožnico opozorijo svoje učence o nevarnosti in škodljvosti spomladanskega kurjenja vrtnih, njivskih in ostalih odpadkov. Poleg nevarnosti razširitve ognja na gozdne in travniške površine se s kurjenjem uničuje vsa površinska mikro-flora zemljišč in bivalni prostori raznih koristnih žuželk in gnezdišča ptic. Posebno pa opozarjamo na strupenost dimnih plinov (dima), ki so na zastrupljenem celjskem območju še posebej nevarni. Organski odpadki, ki se pojavljajo na vrtovih, njivah in travnikih, vsebujejo velike količine težkih kovin, organskih rakotvornih sestavin ter PCB-jev (poliklorira-nih bifenilov). Lastnikom takih odpadkov svetujemo, da jih odmetavajo v kontejnerje in smetiščne posode, katere odvaža „KOMUNALA" Celje. Ti odpadki niso niti za kompostiranje zaradi nevarnosti velikih koncentracij škodljivih snovi, ki se v kompostih nabirajo. Taki komposti bi bili primerni samo za gnojenje cvetlic, nikakor pa ne za gnojenje vrtnin. Za DVO Celje, Predsednik, JANEZ ČRN E J PRIMORCE ŠČITILA DRŽAVA ALI TIGR? Objavljene replike na navedeno pismo so v bistvu samo ogorčenje na žaljiv ton, ki si ga je pisec privoščil na račun italijanske narodne manjšine. Niso pa dale odgovora na mnogo drugih dejstev in vprašanj, ki zadevajo vsebino tega pisma, oziroma so se pisci temu vešče izognili ali pa se le sprenevedajo. G. Dušan Fortič, ki ni imel hrabrosti, da bi navedel svoj polni naslov, ali pa meni, da ga pozna vsa Slovenija po dolgem in počez, se v svoji repliki sploh ni dotaknil bistvenih točk navedenega pisma, pač pa postavlja g. Benedejčiča kot nekakšnega nacionalističnega hujskača vseh v Primorju živečih Slovencev proti italijanski manjšini. Nekoliko globlje se je bistva problema v repliki dotaknil g. Franco Juri, ki tudi ni navedel svojega naslova, domnevam pa, da je bivši republiški poslanec in karikaturist časopisa Delo. Seveda pa tudi on ni dal od- govora na večino zastavljenih vprašanj oz. dejstev ali jih vsaj komentiral. Prav tako iz svojega zornega kota obtožujeta pisca ga. Daniela Paliaga - Jankovič ter ga. Nataša Lampe, ki sta navedeno pismo le kot napad na pripadnike italijanske narodne manjšine. Ekscesov in šovinističnih posameznikov iz svojih vrst pa nista obtožili ali vsaj opravičevali! Medsebojna nestrpnost ne vodi nikamor, najmanj pa k dobrim medsebojnim človeškim odnosom. Nisem nacionalist, še manj šovinist, toda kar sama se mi zastavljajo vprašanja, ki terjajo pošten odgovor tudi od vodilnih pripadnikov italijanske narodne manjšine in predstavnikov slovenske oblasti, in sicer: 1. Cernu je bila ukinjena slovenska srednja šola v Piranu? 2. Ali poleg italijanske gimnazije v Kopru ostaja tudi slovenska? 3. Koliko slovenskih srednjih šol ima slovenska narodna manjšina v Italiji? 4- Ali je TV Koper last slovenske televizije ali pa morda kakšne italijanske TV družbe? Če je TV Koper slovenska televizija, čemu potem skorajda ni več oddaj v slovenskem jeziku? Katera italijanska TV postaja oddaja program za slo--' vensko narodno manjšino v slovenskem jeziku in koliko ur dnevno? 5. Slovenska oblast v Kopru je kaznovala slovenskega obrtnika, ker ni označil svojega lokala tudi v italijanskem jeziku! Kako pa je reagirala na lastnico italijanske narodnosti, ki je odprla svoj lokal ti Kopru samo z italijanskim napisom in postreže kupcem samo ti italijanskem jeziku, kot smo lahko prebrali pred nedavnim menda v isti rubriki v Delu? 6. Ali je slovenska policija našla zlikovce nad slovenskim prometnim znakom ti Portorožu in kako je ukrepala? 7. Kako ukrepa oblast v primerih šovinističnih izpadov posameznikov? Ali sploh kaj ukrepa ? 8. Ali je že kdaj zavihrala slovenska zastava recimo v tržaški ladjedelnici ob splovitvi kakšne italijanske ladje? 9. Slovenija je pohitela s priznanjem vseh človekovih pravic vsem manjšinam, ki žive v Sloveniji z namenom, da ustvari enakopravno sožitje vseh, ki žive na narodnostno mešanem območju. Isto bi seveda logično pričakovali tudi vsi Slovenci, ki žive onstran državnih meja, vendar pa italijanske oblasti iz leta v leto odlagajo sprejetje zaščitnega zakona o Slovencih in jim praktično odrekajo priznanje osnovnih pravic, ki jim po deklaraciji OZN o človekovih pravicah tudi pripadajo, oziroma jim le te prav po mačehovsko odmerjajo. Kako dolgo še? Zanima me, kakšno vlogo igra pri tem italijanska narodna manjšina, in ali se zavzema za enakopravnost tudi na tem področju? Še mnogo je vprašanj, ki niso rešena in zastrupljajo medsebojne odnose in tako s tem nehote porajajo nacionalistične težnje, vendar s to razliko, da smo se Slovenci v svoji zgodovini vedno samo branili za obstoj svojega naroda in nismo bili nikoli napadalci in osvajalci tujih ozemelj. Tega pa za sosednje narode ne moremo trditi. Še več, ceho poravnave vojnih obračunov smo tako po prvi kot tudi po drugi svetovni vojni plačali prav mi Slovenci. Bojim se, da bomo ceho seda-nje jugovojne plačali tudi mi, npr. z izgubo Čičarije in polovice piranske občine, to je slovenskih krajev do rtiča v Strunjanu, da ne rečem vseh krajev do reke Mirne, saj se niti ne trudimo, da bi bilo kaj bistveno drugače. PAVEL JEREB, Ljubljana. ELLA comnjTB) shop ZIDANŠKOVA. 7 CELJE TELAFAK: 441-640 int.4 Prodala PC konflguradj, dolov ki pribora po ugodMi conah. Tiskalniki EPSON. HP Trakovi za tiskalnike Diskete 5.25” HD 130 SIT * KOMISIJSKA PRODAJA Fotokopirni papir,telefax papir Garancija in servis zagotovljena. HVALA ZA OBISK ! Mike Tyson na filmskem platnu Posiljevalec čaka obnovo procesa V tretji rundi je Tyson svojega nasprotnika silovito porinil do vrvi in potlej iz ringa šest metrov daleč. Ker je večina stavila na njegovega protivnika, je nekaj gledalcev vdrlo na boksarsko prizorišče in trdilo, daje izid borbe vnaprej dogovorjen. Sodnik je razglasil neodločen rezultat in tedaj so se delno umirili. Gre za sceno iz nemškega dokumentarca Padli prvak, doslej neznana zgodba o Miku Tysonu, ki so jo kasneje zaradi dolžine filma izrezali. Tudi brez njegove prve borbe v Bronxu filmska pripoved na zanimiv način orisuje življenje doslej najmlajšega svetovnega prvaka v težki kategoriji. Ljudje so prepričani, da je bil Mike vedno takšen kot takrat, ko je vladal v boksarskem ringu. Ni bil vselej tako prepričan vase, bil je občutljiv, se spominja Teddy Atlas, do leta 1983, ko je bil bivši svetovni prvak obtožen za napad na neko mladoletnico, njegov trener, ki ga je spremljal v amaterskih časih. Prvikrat je boksal z dvanajstimi leti, že takrat težek 75 kilogramov, s pet let starejšim nasprotnikom. Film ga prikazuje močno razburjenega s solznimi očmi pred začetkom finalnega nastopa ameriškega mladinskega prvenstva v boksu. Nekaj ur kasneje je šestnajst-letnik zmagal z knock ou- tom. Na tedanjih posnetkih je v svetlo modrih hlačkah in nogavicah, kot prvak je bil vselej v črnem. Film se konča z zgodbo o posilstvu Desiree VVashing- ton, kandidatke za črno miss Amerike, zaradi katerega ga je sodišče v Indiani obsodilo na šest let zapora. Tu so zanimiva pričevanja prvakovih telesnih stražarjev, šoferja in govor voditelja organizacije črnskih muslimanov Louisa Farrakhana. Vsi ti ljudje krivijo Desiree oziroma ženska na splošno za vse, kar se je zgodilo. V teh dneh Tyson znova upa. Pritožbeno sodišče v Indianapolisu preverja morebitno revizijo procesa. Tačas pa svetovni prvak, nekdaj obkrožen z razkošjem in denarjem, ni nič drugega kot jetnik, je številka 922335 za rešetkami, enak vsem drugim, vstaja ob 6. uri zjutraj, dobiva isto hrano in 65 centov dnevno ... No, čisto tako le ni. Dnevno prejema več kot sto pisem, na obisk prihajajo slavne osebnosti, kot sta Whitney Houston ali Špike Lee. Opažajo pa na njem njegovi prijatelji določene spremembe. Prebira Sveto pismo, se poglablja v črnsko zgodovino in se primerja s kraljem Davidom, ki je moral na svoji poti do prestola premagati številne ovire. Proces je bil v njegovem življenju velika prelomnica. Sedaj so mu pomembni zdravje, duševni mir in vera. Le dveh stvari, boksarske kariere in Desiree VVashington, nihče ne sme omenjati. četudi je Tysonova zvezda potemnela, mnogi trdijo, da bi se tudi, če mu ne znižajo kazni, Tyson po šestih letih lahko zelo uspešno vrnil v ring. HOROSKOP lali pozitivne in negativne bilance. Nihali boste med dobrim in nemirnim razpoloženjem, lovili mir. Pojdite v naravo in zberite svoje občutke. Srečne številke: 4, 7', 8, 12, 25. Oven 21. 3.-2». 4. 1^3 Največje skrbi vam bodo pov-£^£1 zročali odnosi z drugimi, prizadevali si boste s prijaznostjo. Če se še tako trudite, sami s seboj ne morete živeti, počasi to sprejemate in boste v tej smeri delovali. Osvobodili se boste nekaterih obremenitev in zrelejše razmišljali o prihodnosti. Srečne številke: 3, 5, 9, 12, 24. Bik 21. 4.-20. 5. Vstopate, v nekoliko manj zah-Ukfltevno poslovno obdobje, kar se bo odrazilo v popuščanju napetosti na pravem mestu, v vašem zasebnem življenju. V ljubezni čudeža vendarle ne pričakujte, veliko bo ostalo nedorečenega. Sumničenja in-negotovosti prihajajo z vaše strani. Pazite na zdravje. Srečne številke: 2, 6, 7. 11, 23. Dvojčka 21. 5.-21. 6. Pij ^Mislili boste, da imate veliko CiJEMrazlogov za nervozo in Zaskrbljenost, a prav boste imeli le, kar zadeva preobremenjenost in zaposlenost na delovnem mestu. Ne prizadevate pa si zaman, kajti rezultati bodo kmalu vidni, navsezadnje v izboljšanem finančnem položaju, de- nar pa rabite. Srečne številke: 4, 5, 9, 13, 26. Rak 22. 6.-22. 7. I Obdobje, ki sledi, je za vas do- ______| bro in predvsem pomirjujoče. Izstopili boste iz živčnega vrveža in se zazrli v pravo smer, vase in v svoje prijatelje, kamor sodi tudi vaša družina. Veliko bolj boste zadovoljni, kajti vsakdanje naglice imate dovolj, miru pa premalo. Srečne številke: 3, 7, 8, 17, 28. Lev 23. 7.-23. 8. Občutili boste veliko olajšanje, hMM ki se bo dokončno izrazilo najbolj v umirjanju in zmanjševanju vsakdanje napetosti, v manj zahtevnih nalogah in odnosih. Več časa boste namenili sebi in svojim bližnjim, potrebujejo vas in vi njih. V ljubezenskih odnosih so možne novosti. Srečne številke: 1, 3, 7, 10, 23. Devica 24. 8.-23. 9. fe SlMa udaru bodo predvsem vaši "^■čustveni odnosi, ukvarjali pa se boste z načrti za prihodnost, razmišljali o svojem življenju in de- Tehlnica 24. 9.-23. 10. EhMSObeta se vam aktivno Ijube-EZUizensko in družabno življenje, na drugi strani pa se bodo večale poslovne dolžnosti in vaša vloga na delovnem planu. Razmišljali ne boste preveč, prepustili se boste toku, kar je v danem položaju še najbolj primerno. Finančni položaj bo kmalu rožnat. Srečne številke: 3, 6, 7, 16, 22. Škorpijon 24. 10.-22. II. g""g Imeli boste ogromno energije ■RllHjn še več področij, kamor bi jo lahko usmerili. Pozitivno boste razmišljali in uspelo se vam bo usmeriti v prave načrte in izzive. V hrbet vam bo pihal ugoden veter, ki vas bo spremljal pri večini vaših aktivnosti. Več pozornosti posvetite hrani. Srečne številke: 2, 6, 9, 17, 29. Strelec 23. 11.-21. 12. Ukvarjali se boste predvsem z USI dogajanji v družinskem krogu, morda tudi z razrešitvijo stanovanjskega vprašanja. Imate priložnost, da o vsemu dobro razmislite, dajte priložnost drugim in sebi. Na poslovnem področju vas bo spremljala srečna roka, sledite ji preudarno. Srečne številke: 3, 5, 9, 13, 22. Kozo,-»g 22. 12.-20. 1. Pozornost boste posvečali od-nosom z okoljem, bližnjim in širšim, navsezadnje tudi manjšim konfliktom na delovnem mestu. Pokažite vsaj smisel za potrpežljivost, ravnajte preudarno in nikjer se ne prenaglite. Sicer pa skušajte ostati odkriti, borebeni in aktivni. Srečne številke: 1, 7, 9, 15, 28. Vodnar 21. 1.-19. 2. |Na delovnem mestu vas priča-Jkujejo zanimive spremembe, m-ožni so pozitivni premiki, tudi manjša nesoglasja. Skušajte drugače, spremenite nekatere navade, predvsem pa več pozornosti namenite zdravju. Navidezne malenkosti vam utegnejo povzročati največ težav. Srečne številke: 5, 6, 9, 16, 23. Ribi 20. 2.-20. 3. £m*j2Prcd vami je dinamično in vzne-^ »»'mirljivo obdobje, med drugim pa je nastopil tudi čas za razjasnjevanje ljubezenskih dilem, tudi za nove ljubezenske polete, v stari ali povsem novi preobleki. Zasebno življenje bo intenzivnejše kot poslovno V sedanjosti boste uživali. Srečne številke. 2, 6, 7, 14, 29. NOtff|90Bfl Španska mezzosopranistka Tereza Berganza trdi, da so pevci povezani z mafijo Opera v rokah m a fije Španska mezzosopranistka Tereza Berganza, ki je po Karajanovem mnenju najboljša pevka na svetu, je v madridskem dnevniku El Mundo svoje kolege Placida Dominga, Monserrat Caballe in Joseja Carrerasa odkrito obtožila, da so povezani z mafijo, ki sistematično uničuje mlade pevske talente. Brez dlake na jeziku je odgovarjala na provokativna vprašanja. 24. februarja____ ^ Nemorala slavnega literarnega para Jeana Paula Sartra in Simonede Beauvoir Knjiga o nevarnih razmerjih Knjiga z naslovom Spomini pokvarjenega dekleta avtorice Louise Vedrine, ki tačas razburja Francoze, na povsem odkrit način razgalja nemoralo in brezobzirnost enega najslavnejših literarnih parov dvajsetega stoletja - Jeana Paula Sartra in Simone de Beauvoir, para, ki je slovel po svoji liberalnosti, nikoli se nista poročila, a do konca življenja živela skupaj. Z ravnanjem sta poosebljala svoja svetovno-nazorska in filozofsko književna stališča, emancipa-cijo pri njej, eksistencializem pri njem. Že naslov sam je parafraza knjige Simone de Beauvoir Spomini lepo vzgojenega dekleta, v kateri pisateljica opisuje svoje otroštvo in mladost do usodnega srečanja s Sartrom. Avtorica Blanche Lamblin, ki se skriva za psevdonimom Louise Vedrine, je bila ena od tistih tretjih oseb, ki sta jih rada pritegnila in izkoristila za potešitev svojih sprijenih želja. Njuna žrtev je postala kot mladoletnica pred polovico stoletja. Zakaj je toliko časa molčana? Ne želi se maščevati, pravi, pač pa svetu povedati resnico, resnico o Simone, ki je svojega prijatelja redno oskrbo-v