POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 75.—. — Uredništvo in upravas Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi. U služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din OSO Štev. 135 • Maribor, torek, dne 26. novembra 1940 • Leto XV Kapitalistično in socialistično načrtno gospodarstvo V listu »Helvetische Typographia« beremo med drugim: Kljub nekaterim soglasjem obstoja temeljna razlika med socialističnimi ter fašističnimi oziroma nacističnimi gospodarskimi načrti. Že Rathenauov (povojni nemški gospodarski minister, ki je bil Umorjen) gospodarski načrt ni hotel sa-uio, da se država zadovoljuje le z nadzorstvom nad gospodarstvom, ampak da država sodeluje tudi pri razdelitvi dobičkov podjetnikov. Rathenau je hotel del dobičkov porabiti za izboljšanje plač *er za socialno skrbstvo. To je predvsem tisto, kar je dalo Rathenauovi na-ertno-goisipodarski zamisli visok etični Poudarek. Bilo je pričakovati, da se bodo gibanja, ki v svojem programu postavljajo načelo »splošne koristi pred osebno koristjo«, ravnala tudi po tem, da je treba dobičke podjetnikov razdeliti. Temu pa ni tako; tu je ostra meja uied kapitalističnim in socialističnim načrtnim gospodarstvom. Kapitalistično načrtno gospodarstvo1 Zahteva le gotovo korekturo (popravek) obstoječega družabnega reda, hoče omiliti njegove slabosti in stremi za »regulacija« .gospodarstva po državi. Pri tem obstoja nevarnost ustvaritve velekapi-talističnega kartela. Kapitalistično načrtno gospodarstvo tudi noče nove porazdelitve dobičkov. Cilj socialističnega načrtnega gospodarstva pa je v tem, da noče spremeniti le to in ono posameznost, ampak hoče do temeljev spremeniti ves današnji sistem, zato ne veruje, da se bi gospodarstvo trajno izboljšalo samo z nekaterimi državnimi ukrepi in Posegi, zlasti pa ne v času cvetoče oboroževalne in vojne konjunkture. Socia-uzem hoče načrtno gospodarstvo celokupnosti za celokupnost. Iz družbe, ki le razredno zgrajena na zasebni lastnini Produkcijskih sredstev, se mora zgraditi brezrazredna družba. Besede mladini Za tiste, ki so zrastli v demokraciji, obstoja nemajhna nevarnost, da premalo čislajo demokratsko obliko vladavine m ™*sUjo, da so prednosti demokracije ?e , 1 samo po sebi razumljivega, zlasti se, er drug0rška vojska prodiraz vso previdnostjo, ker ne gre samo za osvojitev nekih krajev, ampak za trajen uspeh. Med tem pa je prišla v gibanje tudi vsa grška osrednja fronta in levo krilo. Na osred-nji fronti so grške čete vrgle sovražnika s pogorja Pindus in ga prisilile k umiku po dolini reke Vojbše. Pri item so Grki zasedli Leskovice v Albaniji, nekako 3 km od grške meje. Drugi grški sunek je prisilil Italijane k u-miku od mesta Mecova v podnožju pogorja Pindus v Grčiji, na reko Kalamas. Vsled tega se je morala izačeti umikati tudi vsa italijanska vojska, ki je od morja, vzdolž reke Kalamas, prodirala v notranjost Grčije. Italijanska vojska se sedaj povlači po dolini pritoka VojiUŠe proti Argirocastru, ki leži 30 km v Albaniji in kateremu so se Grki približali na 6 km. Kako je bilo na fronti? Italijani so zgradili vzdolž vse grške meje silne utrdbe in napravili dobre cesta iz morskih pristanišč v Valoni in Draču proti grški meji, po katerh je prihajala ne samo italijanska v vsi a, ampak tudi vse Kar je bilo potrebno za :'jei i oskrbo. Z odločnim sunkom pri Korči so Grki prisilili k odstopu j italijanskih divizij, ki so imele nalogo prodreti iz Korče, kjer je bilo njihovo glavno oporišče (tudi za letalak na Grško, v Florino in dalje proti Solunu. Grki so svoje glavne sile osredotočili v Pin-dusu in proti morju. Italijanska vojska se je morala mestoma zelo naglo umikati, da ba njeni posamezni deli izbegnili zajetju. t Grki so v teh bojih do 22. novembra zajeli 1000 italijanskih vojakov, med njimi veliko častnikov. Nadalje so zaplenili 80 lahkih in težkih oz. dalekostrelnih topov, 55 protiletalskih topov, 300 strojnic, 20 tankov, 250 voz in 1500 avtomobilov ter motornih koles, razen tega tudi vso potrebno municijo, bencin, uniforme in skladišča živil. Grška vojska *, us . *. na- daljuje zasledovanje Italijanov im obstreljuje mestoma umikajoče se italijanske čete iz Vi.^.VKj t0p0Vi Na epirski fronti se vodijo boji za Argiroca-stro, ki je bil poleg Korče glavno oporišče italijanske vojske v Albaniji. Italijani nadaljujejo svoje umikanje tudi iz Podgradca ob Ohridskem jezeru v smeri proti Elbasanu. Grške čete so dne 23. t. m. zavzele vas Mo-' skopulje, 16 km od Korče in Eskonipol ob o-bali Sredozemskega morja, nasproti otoku Krfh. Pri Argirocastru dovažajo Italijani ojačenja. Grške čete so dosegle tretjo in zadnjo italijansko obrambno črto. Cesta od Korice proti Podgradcu je neprehodna zaradi materijala, ki so ga ostavili Italijani. I V Grčiji proslave Zavzetje Korče je izzvalo v vsej Grčiji velikansko navdušenje. V Atenih je predsednik vlade nagovoril narod, k' sc je v desettiso-čih rhin’ na cestah. Vlade je odredila tri-unev.ro rlapje. Angleži v Grčiji Vrhovno poveljstvo grških čet je poslalo zahvalno brzojavko poveljstvu angleških čet na bližnjem vzhodu za izdatno pomoč. Samo s pomočjo angleških letal se je posrečilo Grkom paralizirati italijanske letalske napade in izvršiti odločilne operacije proti ita'ijmskim položajem. Med tem so dospele v Grčijo prve avstralske in novozelandske čete. Angleška letala pa vrše neprestane napade na ceste, po katerih se umikajo Italijani in na obalna mesta, v katerih je vse živo italijanskih vojakov s fronte. Italijani o bojih proti Grčiji Italijansko vojno poročilo dne 22. novembra je javilo izpraznitev Korče in umik italijanskih čet v nove položaje. Italijanski listi naglašajo, da so Grki razpolagali z boljšimi topovi in da so zaradi tega bile izpostavljene italijanske obrambne linijie neugodne fca nadaljne operacij«. Obenem (nagtaša italijansko poročilo, kako odkrita so italijanska vojna poročila, ki ničesar ne prikrivajo. * Upori Albancev Reuter javlja, da je v Albaniji začelo splošno vstašho gibanje. Ne samo moški, tudi ženske in deca so zgrabili za puške. Pri Argirocastru je albanski vojaški oddelek napadel 15 motornih voz italijanskih vojakov in pobil 5 častnikov, 35 mož, 60 mož pa ranil. V obmorskem mestu Lješu je stotnija Albancev pobila 2 italijanska častnika, 27 vojakov in 36 ranila, potem pa oborožena pobegnila v hribe. Italijansko vojno poročilo pravi, da so 23, novembra Grki zaman poskušali motiti pokre-, te italijanskih čet. Stran 2. »DELAVSKA POLITIKA« Štev. 135 Kakšno zunanjo politiko vodi SSSR? Vprašanje, ki zanima svet. Odkar je začela sedanja vojna, se mnogo ugiba o tem, kakšno zunanjo politiko vodi SSSR. V SSSR odloča komunistična stranka oziroma njeni prvaki, enako kot v drugih državah s parlamentarnim režimom, kjer je za politiko vlade merodajna stranka, kateri pripadajo člani vlade. O zunanji politiki SSSR je sklepal 18. kongres Komunistične stranke Sovjetske Unije, na katerem je poročal Stalin, na seji dne 10. marca 1939. Stalin je govoril dobesedno tako-le: bo ostalo, dokler bodo it e dežele vzdrževale prav take odnošaje s Sovjetsko Unijo in v kolikor ne bodo poskušale škodovati koristim naše dežele. 2. Mi smo za mirne, prijateljske in dobre sosedske odnošaje z vsemi sosednjimi državami, ki imajo skupne meje s Sovjetsko Unijo; to je naše stališče in bo ostalo, dokler bodo te dežele vzdrževale enake odnošaje s Sovjetsko Unijo, v kolikor ne bi, neposredno ali posredno, poskušale škoditi koristim ohranitve in nedotakljivosti mej Sovjetske države. 3. Mi smo za podpiranje narodov, ki so postali žrtve napadalcev in se bore za neodvisnost svoje domovine. 4. Mi se ne bojimo groženj napadalcev in smo pripravljeni na vsak udarec vojnih huj- »Vojno vodijo napadalne države, ki škodujejo sjca5eVj ki bi poskusili prekršiti nedotakljivost — -- sovjetskih mej, odgovoriti z dvojnim udarcem.« na vse mogoče načine koristim nenapadalnih držav, predvsem Angliji in Franciji in Zedinjenim državam; slednje se umikajo in dajejo napa" dalcem eno koncesijo za drugo. . . Ali je to znak sla/bosti nenapadalnih držav? Seveda ne!... To bi si mogoče lahko razložili na ta način, da imajo občutek strahu pred revolucijo, ki bi utegnila izbruhniti, ako ibi nenapadalne države vstopile v vojno in bi se vojna spremenila v svetovno vojno . ..« Potem se je Stalin pečal s položajem v svetu in rekel, da se nenapadalne države izogibajo vojni, da pa tudi ničesar, Romunijo ter Turčijo in na ostale azij-ne store, da bi preprečile, da bi se na-1 ske države. Dne 24. avgusta je bil skle- d&ma i4% svetu. fouli s primesjo koruzne moke. Napovedujejo, da bo v kratkem izšla uredba o mešanju krušne moke s koruzno. V Zagrebu napovedujejo celo pečenje koruznega kruha dva dni v tednu, da se prihrani krušna moka. — Nekateri predlagajo, da bi se ne mlelo več moke Ogg, ampak samo enotno krušno moko. Proti temu pa so resni pomisleki, ker bi se krušna moka podražila. Misli se, da bi bilo najbolje mleti moko kot dosedaj, toda prisiliti konzu-mente, da bi ipoleg krušne moke kupovali tudi del koruzne in bi mešali krušno in koruzno moko vsak po svojem okusu. Stroga policijska določila na Hrvatskem. Težnja na Hrvatskem je, da kolikor mogoče razširi policijsko oblast. Izšla je nova uredba o policijskih prekrških, čije očitna namera je, da se kolikor mogoče n *. ,>«. kaznovanje političnih prekrškov prenese na policijsko oblast. Kdor ruši javni red in mir, kdor žali oblast (policijo, orožnike, uradnike), To je torej oficijelna zunanja politika SSSR. Ko je Stalin to govoril, ni bilo več ČSR, toda še ni bilo vojne. V Moskvi SO se tedaj vodila pogajanja Z An kdor dela nerazpoloženje proti oblastem in glijo in Francijo in kakor se je pozneje n”i,ovim uredbam, kdor razširja vznemirljive | zvedelo, že mnogo poprej tudi z Nem čijo. SSSR je takrat mejila na Finsko, Estonsko, Letonsko in Litvo, Poljsko in Gozdna površina v Sloveniji znaša 43.3 odstotkov površine. Gczdotvi cerkvenih in verskih ustanov predstavljajo 2.5 odstotkov celotne gioizdne 'površine. Gozdna površina znaša 708.000 hektanjev, od tega je O07.270 ha zasebnih gozdov, 3.166 ha državnih, 611 ha bano-| vinskih, 1618 ha mestnih, 2161 ha občinskih,! 678 ha vaš/kih, 18.348 ha gozdnih zajednic, 1 3.803 ha iimovinskih občin, 18. ha cerkvenih, 1 1S.328 ha last raznih fondov, 21.954 ha razla- I ščenih, 8.616 ha last delniških družb, 2774 ha I last bank in 162 ha last gozdnih zadrug. Frcti komisarju v občini Subotici so izdali občinski nameščenci letak, v katerem pravijo, da se bodo obrnili na javnost in občinski sosvet, da jih zaščiti pred komisarjem, H-Dom mladoletnikov nameravajo zgraditi v Splitu. Uvedena bo posebna akcija za pobiranje tozadevnih prispevkov med prebivalci, 40 milijonov dinarjev bo stala elektrarna na reki Željeznici blizu Sarajeva. Na otoku Mljetu je mina, ki je eksplodirala v morju in zanetila požar v bližnjem gozdu. Mina je tujega porekla. Trupla treh italijanskih novinarjev je naplavilo morje pri Dubrovniku, kjer so bili pokopani. Bosne in Sava sta prestopili bregove in vo- novice, kdor se potepa, kdor se vrne v kraj,; da je preplavila 5000 hiš ob bregovih obeh '-iz katerega je bil izgnan, bo kaznovan do din 1500 in do 30 dni zapora, ne iglede na to, ako bo pozneje zaradi tega obtožen pred sodiščem. Proti takim odredbam so se nekoč na Hr- rek. V Romuniji je bil nov potres, ki je prizadejal veliko škodo v Craiovi in Toscaniju. — V Foscaniju se je zrušila kaznilnica. Generalni inšpektor nemših čet dr. Toth bo padalci ne upali napadati drugih držav, jnjen nenapadalni pakt med Nemčijo in ! vatskem silno borili. »Hnvatski dnevnik« pa je , j>° P°r°čilu Reuterja v kratkem prispel v Bu-TiarnViP k fpmii še ttodžitfaio. da iihiQ9 , , »Dečko je dober kristjan, gospod župnik; imejte ga v časti: takih je malo dandanašnji...« Župnik je pritrjevalno prikimal in rekel: »Toda Mereyntje mora k svoji materi domov, da ne bo preveč pozno.« »Poprej mu pa moram vendar še eno zasvirati,« je vzkliknil Flttefleter in je privlekel iz notranjega žepa svoje oguljene suknje tjri dele svoje dolge lesene flaute, ki jih je spretno staknil. Nastavil je go-dalo na ustnice, komično, kot da bi pljuval, je pihal vanj, njegovi gibčni prsti pa so plesali po tipkah in luknjah in cela vrsta glasov je nenadoma, drug za drugim, privrela iz godala, kot fina, nežna bitja, veselo in poskočno. Prisluškujoč je Mereyntje nagnil svojo glavo, ne da bi se bil tega zavedal. Flirefleter je igral naprej in poskočni glasovi so z višine zaplesali zopet navzdol, se končno porazgubili in'zlili v temen, zategnjen ton, iz katerega je nenadoma vzkliknil vesel napev znane pesmice, sc je razlegal kot kakšno presenečenje, porajo-joče se iz globine pravkar igranega tona. Z občudovanjem je gledal Mereyntje na flauto, na urno poskakujoče prste in potem zopet v široki obraz, s t nvttlWiU. ,....... I »Ali ta* »d godbo, Mereyntje?« je vpraSal tod*o zvezde. Mereyntjeju so se začele premikati noge kar J same od sebe in imel je občutek, kot da postaja vedno bolj lahek in da bo zdaj pa zdaj splaval v zrak ter zaplesal in se poigraval z vsevprek skakajočimi glasovi. Ščegetalo ga je v grlu in držalo v prsih, da bi se bil mogel smejati od nebrzdanega zadovoljstva. Vendar je ostal miren in je samo poslušal ... Toda kar nenadoma je bilo zopet vse drugače: zvok flaute je ponovno zdrknil v oni temni, sladki glas in že se je porajala nova melodija. Ta pa je zvenela tožeče, kakor da bi tam daleč nekje ne-kdo jokal, •samo da človek ni vedel zakaj. Počasi so se zlivali globoki zvoki drug v drugega in prodirali Mereyntjeju v srce, kot neka svetla žalost, kateri ni vedel izraza in ki je tudi ni nikoli poznal. Njegove noge .so zopet visele mirno, njegove oči so bile rosne, med tem ko so zrle na čudovito flauto in v rjavi obra'z z globokimi očmi pod košatimi obrvmi; zdele so se mu temnejše kot doslej, iz njih pa je odsevala milina in mehkoba. Bila je ena redkih melodij. Mereyntje je ni slišal še nikoli in vendar ga je očarala s svojo sladko otožnostjo, da se je naravnost čudil, ker še ni vedel, da more pesem vplivati tudi blagodejno, kadar izzveni v svojem najlepsem delu Toda župnik in Flirefleter sta to vedela m sta globoko ganjena zrla v tihi otroški obraz, katerega velike, vprašujoče oči so skušale dojmiti te občutke. V globoko tožečih in porazgubljajočih se tonih je zamrla melodija in godec je počasi odstavil flauto od ust, Mereyntjeju pa se je zdelo, kot da zveni melodija še kar naprej sikozi tišino, ki jih je obdajala. Končno je vzdihnil in se vzravnal. »Lepol« je rekel hvaležno. »Lepo je bilo!« »Ne vem, Flirefleter,« je odvrnil deček. Godec se je smejal. »Razmisli enkrat o tem, ko boš ležal v postelji,« mu je svetoval. Mereyntje je vstal. Mlolče je zanesel grablje v kol-nico. Ko se je vrnil, je šel zopet mimo obeh. VljudnOi kakor je bil naučen, je potegnil svojo čepico i glave in pozdravil: . ih »Lahko noč, gospod župnik! Lahko noč, Flir^ fleter!« »Lahko noč, Mereyntje.« ' Mereyntje je stekel po tihi vaški cesti proti Še ves prevzet od godbe je tekel kot v snu; na P?1 poti se je zaletel v nekega večjega dečka, ki sunil in mu režeč se zaklical: »Oči odpri, zaspan6!«'( , . . V tem hipu je naenkrat prestala godba, i j1-rnevala v njem; to pa ga je tako raztogo i o, c a se je brez besede zakadil v surovega na*Pro ni a m g začel s pestmi obdelovati po obrazu. I o je pet mmu kasneje prišel Mereyntje domov, si je od jeze grize ustnice. Malo je šepal in njegovo desno oko ie bilo precej hudo zateklo. Vendar pa m jokal. Takoj se J vsedel na tla k svojemu bratcu, ki je od veselja s goval ročici proti njemu. »Ali ne bi hotel z menoj kaj malega večerja‘>-Flirefleter?« je vprašal župnik. »Že dolgo nisva »‘c govorila!« Godec se je smejal na vsa usta. < »Po pravici povedano, gospod župnik, mudi s« ^ ne. Poroka Mike Brekatsove in Ko-vana-Dirig®n,a_ # Venta*) v Fendertu bo šele jutri. Tja sem namenJe •J Vent = tepec. 'Štev. 135 i »DELAVSKA politika« k-?n°'Sn° Prenizke akordne postavke. Uspeh 16 svojevrsten.. Razprava je potekla tako, da ni bilo .niti vredno, da bi se sestavil sploh kak-fe.n zaPisnik in se tudi ni. Ugodno rešena ni j« nifi ena točka stavljenih zahtev. Pri tako vrnem rezultatu se nam vsekakor usiljuje vprašanje sposobnosti in morda tudi odločnosti čaupniJkega zbora. Zanimiv.o je to, da predsedstvo zaupniškega zbora ni smatralo niti za Potrebno, da obvesti o tem, da se vrše obratne razprave, dudi ostale zaupnike. Naj še pripomnimo, ,da se je baje nek zaupnik olb koncu razprave zelo razhudil nad rudarji, češ, da so za* nic' ^htevali bi še, zaupnikov pa da ne pod-Pro- Taka izjava vsekakor začudi, če pomislimo, se je v letošnjem februarju trdilo baš na- i i ■ I •" * w• | w »^4*0 11U r?~e: »Masa« je dobra, zaupniki so zanič. *"asa<( pa j0 res verjela, da so Zveza rudarjev njeni funkcionarji krivi vsega zla in je izvo-,lia nove zaupnike, v večini plave. Mirudarji pa UDamo sedaj prilike dovolj, da presodimo, kdaj bili bolje zastopani in kaj nam je spričo takih uspehov storiti v bodoče. — Organiziran rudar ZR J. Podražitev mleka. Te dni so mlekarice javile *!?sPodinfam, da so kmetje podražili mleko za P pri litru, itako da bo stalo odslej liter din Konzumenti tega seveda niso vzeli s Prevelikim zadovoljstvom na znanje, dasi ni 5>kdo proti temu, da tudi kmet kaj zasluži. — ugo je, kar gospodinje še bolj razburja. V ^nogih primerih se je 'Ugotovilo, da je mleko ^isto vodeno, vre brez vsake nevarnosti, da bi ^kipelo, o smetani pa ni govora. Tu bi bila P°trebna stroga kontrola, da se ugotovi kakovost mleka in samo tisto mleko, ki je res kaj Vr®dno, naj se primerno plača. Konzument. Zahvala, Podpisani smatram za svojo dolžnost, 3 se vsem, ki so spremili mojega sina Adolfa °a, niegavi zadnji poti, prisrčno zahvalim, po-Sebno še rudarski godbi in pa številnim daro-a‘cem cvetja in vencev. — Iskrena hvala! Podpečan Adolf. LAŠKO Stara pesem o slabem gramozu in blatnih Cestah. Nekdaj so bile vse mestne netlakovane j *ce dosti bolj oskrbovane kakor danes. Ob deževju je zlasti obupna Trubarjeva ulica .la mimo Amine kapele do Marijagradca. Pot potrebna tudi regulacije. Podvoz pri Pivovarni je treiba nujno poglobiti. Tu je stal-neznosno blatno. Če pa vozijo gramoz, po ll5ah, je to tako slab materijal (z ilovico po-i.^an pesek), ki kmalu povzroča še večje at°- Tak materijal .opažamo tudi na cesti Proti Rečici, ki er iz.si.pa vaj o gramoz celo do redine cesti&ča, da še ovira promet. Včasih s,Do imeli na cestah boljši materijal in večji red. Gramoza so potrebne tudi Ulica na Ta-•j°r, Aškerčeva, Valentinčeva in dalje skozi JJrevored. Slaba je tudi pot proti Jagočam. P kopalnih utah je treba urediti odtočno ka-^lizacijo, ker ise ob deževju voda prosto raz-črez cestišče. Gramoz je voda odplavila, gramoz lopazimo tudi na cesti proti Rim-do5?i. ^°plicam >n proti Tremerju. ICdaj bomo l‘i res pošteno urejene ulice in ceste? JESENICE žarf6*0 vrs‘° vlakov ie izgubila Gorenjska v mesecih. Tako je odpadel zelo pri-. aven brzovlak zjutraj proti Ljubljani, ka-0 ,r tudklrozai zvečer iz Ljubljane. Dalje Je p Dadel tkzv. »lump«, ki je vozil ob 1135 uri Q, n°či proti Jesenicam in odpadel je '.udi vlak vi J^‘55 uri zvečer proti Ljubljani. Ta dva kih - ^ odpadla-- samo ob delavni-Vs \ Tako se je zdaj- zgodilo, da se mora ur- * Jeseničan vrniti iz Ljubljane že ob 19.15 br ■ ZvačMB!*ii-pa drugo jutro, ker ni več niti °vlaka, niti osebnega vlaka opolnoči. Aled kale i1 tore* ne more* v Ljubljano niti na liščp sne^° sejo, niti v kino, niti v gleda-ljTni’ ne.: K Predavanje »Vzajemnosti« se bo vršilo danes, v pondeljek, ob 20. iuri na Ruški cesti 7. Predaval bo s. Teply o zgodovini Srbije. Proslava 22 letnice razorožitve zelene garde v Mariboru je bila dne 23. novembra v vojašnici kralja Aleksandra, združena s krstno sldvo 45. pp. Zeleno gardo so razorožili odredi sedaj pokojnega generala Maistra, O tem zgodovinskem in važnem dogodku, ki je odločil o pripojitvi Maribora Jugoslaviji, je govoril .polkovnik Š. Gaščič, Tragična smrt osemletnega dečka. Te dni se je vračal (proti domu v Jadranski ulici delavčev sin 8 letni Ladislav Jug in je nosil s seiboj nogometno žogo. Med potjo sta ga napadla dva fanta, odvzela sta mu žogo in ga z vso silo vrgla na tla. Napadeni deček se je komaj privlekel domov, kjer se je onesvestil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu na to podlegel poškodbam. Očividno je dobil pretres možganov. Oblasti sedaj iščejo mlada krivca, ki sta verjetno nehote zakrivila tako grozno dejanje. Na vsak način pa je pri tem najbrž igrala glavno vlogo nogometna žcga, ki sta se je hotela polastiti in ki je postala usodna za mladega Ladislava. Nogomet je terjal že o-gromno žrtev, katerim so se sedaj pridružile še tri. Dočim je mladi Ladislav plačal veselje do nogometa s svojim življenjem, bosta pa tudi oba fantiča, ki sta ga napadla, trpela vse življenje ob spominu na njuno nesrečno žrtev. Da nogomet ni primeren šport za otroke, je zopet najbolje pokazal ta nesrečni slučaj, ki se je tako tragično končal. Vse prebivalstvo se opozarja naj v lastnem interesu ne zahafa v bližino vojaških objektov, kar je strogo prepovedano. Opozorilo potnikom na mestni avtobusni progi Glavni kolodvor—Vojainica Kralja Petra, Odhod avtobusov na mestni progi Glavni kolodvor—Vojašnica kralja Petra je spremenjen: Prvi avtobus odpelje zjutraj ob 6.15 uri od postajališč Stritarjeva ulica—Vojašnica kralja Petra proti kolodvoru, z Glavnega kolodvora pa ob 6.30 uri. Zvečer odide zadnji avtobus z Glavnega kolodvora ob 22.20, s končnih postajališč Vojašnica kralja Petra—Stritarjeva ulica pa ob 22.35 uri. Ostali vozni red avtobusov na tej progi pa ostane. — Dokler je ukinjen vlak, ki prihaja v Maribor iz Ptuja ob 21.49 uri, ne vozi avtobus ob nedeljah in cerkvenih praznikih z glavnega kolodvora ob 22. uri. — Mestna podjetja1 Maribor. Alarmne sirene na strehi banovinske hranilnice, na III. deški ljudski šoli na Ruški cesti jn na zgradbi železničarske nabavljalne zadruge v Cafovi ulici so minulo sredo preizkušali. Sirene so izredno močne in se jih sliši tudi v bolj oddaljenih mestnih predelih. Z motorjem se je smrtno ponesrečil 33 letni posestnik Matija Smodej iz Zg. Polskave. Verjetno mu je ugasnila luč, zaradi česar se je z vso silo zaletel v oje nekega voza in kmalu po prevozu v bolnišnico podlegel poškodbam. Žile si je prerezala neka okrog 40 let stara ženska v gozdu nad Radvanjem. Truplo so slikali in minulo soboto pokopali na radvanjskem pokopališču. Meško truplo je naplavila Drava v bližini priha- Dva vseučlllška ^čenta lem r,!X?rfkpm lniei'°vala za uuceiua na svu- l" °br v0Vk0dj0 ieklarne KID g. .!nž Re-kanL, n °rlSt vsesa železarstva v K* bi bil°’ če ^ JfiV sifP7aril-i strokov«iJaki izučili Herip doma&ih železarskih mojstrov in inže- tU(| ev ter bo» napredk mdust k napredku železarskega ter bo* napredk industrije pripomogel tej," K napredku železarskega delavstva. Iz ii, uvidikov pozdravljamo gornji imenovanji ce pekarno obema novima gospodoma do-Mitjj^.ia z naših Jesenic naSe'-' *. enjčero« .poročanje. iskrite če^ •Splošna ggspo- 10 letnico mednarodnega Rotary-kluba so Selnjce. Utopljenec je star okrog 45 let in je proslavili v soboto v Kazini. Prispeli so tudi j verjetno že dalje časa ležal v vodi. Morda je zaistopniki ostalih Rotary-klubov v Jugosla- : truplo prinesla Drava iz Koroške oziroma iz viji, zlasti iz Ljubljane, Zagreba in Beograda,: Nemčije. katere je pozdravil predsednik mariborskega Avtomat za prodajo fotografskih filmov na kluba, lekarnar Vidmar. Med raznimi govor niki 'je nastopil Iz zanosnim programatičnim govorom tudi zastopnik beograjskega Rotary-kluba g. dr. Voja Kujundžič, predsednik beograjskega »Ognja« in znan pobornik krematis-tične ideje v Jugoslaviji, ki je žel za svoja Aleksandrovi cesti so neki prefrigane! izpraz' nili na ta način, da so namesto 10 dinarskih kovancev metali v avtomat svinčene plošče in tako prišli poceni do filmov. Narodno gledališče. Pondeljek, dne 25. novembra: zaprto. Torek, 26. novembra, ob 20. temeljita izvajanja navdušeno pritrjevanje. —. uri: »Na cesaričin ukaz«. Red A. Mariborski rotaryjanci so zadnje mesece zgU' bili nekaj članov, ker so razni pod- jetniki in advokati izstopili iz kluba. Mauthnerjevi delavd so dobili mast. Tekstil »Za narodov blagor« — ta Cankarjeva komedija, je po lastni izpovedi pisatelja delo, ki ga je vstvarjal z veliko skrbjo in pazljivostjo, pisana zelo rezko in s krvavo satiro na te- na tovarna Mauthner je poleg moke, ki so jo > danje razrvane politične strankarske razmere že poprej dobili delavci te dni darovala še j v LjuMjani. Premiera te komedije bo v našem vsakemu delavcu 12 in pol kg masti. I »Narodnem gledališču«. KRANJ , , , . ,.. Mezdno gibanje krojaških pomočnikov. V * „ 'petek, 22. t. m. so bila na sreskem načelstvu druga pogajanja med krojaškimi pomočniki in mojstri zaradi izvišanja mezd, ki naj bi e e prilagodile današnji draginji, obenem pa tudi ;a zboljšanje delovnih razmer v delavnicah. •Kakor prva, tako so bila tudi druga pogajanja brezuspešna in krojaški pomočniki so še isti dan stopili v gibanje. Krojaški pomočniki zahtevajo mezdo od din 4.75 do 6.50 na uro, kar spričo današnje draginje gotovo ni pretirano. Na drugih pogajanjih so potem še popustili pri vseh kategorijah za 50 para. Mojstri so pristali na najnižjo mezdo din 3.75 na uro. S tem bi kršili celo uredbo o minimalnih mez- q*raL. ' *------- SJSpU' j,j , a zadruga na Jesenicah« je sklenil^ glav- posestvo, ker smo to prodajo razumeli. »Go-|(rj.»vojib nepremičnin prodati KID, da po- j renjec« je o tem tudi poročal, ni pa nikdar obj-6 .Sv°i® obveznosti m se iznebi velikih povedal lastnika oz. prodajalca, niti ne tc, ki jiih mora plačevati vsako 'eto iza f°ieni denar. O tem bomo še poročali. *** k* Sm° do8le’’ so t°ke stvari povsem na sh,ar podjeitja, ki fb stori in njega ’ faradi tega marsikaj o raznih sličnih ^fcrf *■ pisali. Toda »Gorenjec« jei to ki ža,° v sv°)i za*Mi Številki obesil na veli- Ur ’° ,P0 8VOie °'13,adkal 2 raznimi U-l« m neuiitnimi rotinani. toaTlat ,fam° t0 le: Pometaj Mi pravimo pred *vojim Mi i, uk mta*. , f 0 >8 Pred nekaj meseci Gorenjčev t>r0dairt!nZUm: P' de,> 'konz- društvo) moralo « jeseniški občini svoje takzv. Trevnovo da je bila stvar prodana za 650.000 din, oce njena pa na din 705.000.—. Mi nimamo za seboj1 nobenih oblastiih in drugih odborov, da bi rotan zidali domove ali pa nam omogočalj prodajati 55.000 din ceneje, kakor je ocenjeno. Se manj pa imamo toliko denarja na razpolago, da bi vloge, ki so po zakonu kolka proste, kolkovali z din 1691.50 drž. kolkov in sodnih znamkic. Pa morda je to prav; saj £e se z veliko Žlico dobiva, se vsaj z mahno žličico lahko tudi nekaj nazaj da. Kadar bomo mi tako srečni sprejemalci, bomo gledali, da Se takih stvari kakor j» Trevnovina ali pa kako drugo posestvo, ne bomo spustili iz naših rok. dah, ako se ta pravilno tolmači. Do sedaj so krojaški pomočniki z malo izjemo bili še vedno plačani od din 2.50 do din 3.50 na uro, *to fe glasom sporazuma, ki je bil dosežen v aprilu lanskega leta. Obžalovati je le dejstvo, da niso vsi pomočniki v gibanju, kar je dokaz' pomanjkanja prave razrediVe zavesti. lŽivljenje i zaslužkom, ki ga nudijo krojaški mojstri svojim pomočnikom, gotovo ni primerno za utrditev zdravja. Zato je treba nuditi krojaškim ponjiočnikom, ki so v borbi za najosnovnejše pravice •— za svoj življenjski obstoj — vso moralno in materijalno podporo, da svoje skromne zahteve uveljavijo. Obenem pa je treba najstrožje obsoditi vse one krojaške moj1-stre, ki stremijo za tem, da se položaj krojaških pomočnikov spričo nastale draginje poslabša zopet na raven, na ikateri je bil pred lanskim sporaaumom. Krojaška mojstra gg. Bedene in Štucin sta na zahteve pomočnikov že pristala in s tem pokazala svojo uvidevnost. Opozarja se krojaške pomočnike, da med tem ne iščejo zaposlitve v Kranju. Obenem se pa tudi opozarja javnost, da odločno zavrača vse zlonamerne vesti o pretiranih zahtevah krojaških pomočnikov. Neka gospa šivilja je že iznašala po kranjskih trgovinah vest, da krojaški pomočniki zahtevajo dnevno plačo din 100.—. Zahteve so tej gospej gotovo dobro znane. Za vsakega uvidevnega človeka gotovo niso pretirane, da se pri tem ne sklicujemo na socialni čut. Gibanje vodi organizacija krojaških pomočnikov »Osrednje društvo oblačilnih delavcev«. Obljubile so podporo vse sorodne organizacije: »Splošna' delavska strokovna eve-Ka« in njene sekcij^t tekstilcev in čevljarjev, »Zveza privatnih nameščencev«, kakor tudf vse ostalo zavedno delavstvo. POSLEDNJE VESTZ GRŠKO PRODIRANJE V ALBANIJI SE NADALJUJE Reuter poroča, da se je dne 24. t. m. nadaljevalo grško Prodiranje v Albaniji. Letala bombardirajo umikajoče se italijanske čete. Po uradno še nepotrjenih vesteh so Grki zasedli Podgradec in nadaljujejo ofenzivo na Elbasan. Angleška letala so napadla Elbasan. Cesta proti Argirocastru je posejana s tanki in drugim orožjem. Na letališču pri Korči so našli Grki veliko razbitih italijanskih letal. Italijani se umikajo še kar naprej. Angleško vojno poročilo javlja, da so Angleži v noči na 25. t m. napadali zlasti Hamburg in od Nemcev zasedena pristanišča. Nad zahodno Anglijo so bila sestreljena 4 nemška letala. — V Afriki so bombardirala angleška letala italijanske luke in železnice. — Pred Božičem ni pričakovati italijanske ofenzive v Egiptu, ker nastopa deževna doba. Nemšk! napad! na Anglijo v noči na 24. septembra so se nadaljevali brez OTestanka. Povzročeni so bili veliki požari, ki so jih videli celo v Franciji. Ni pa res, da bi bila angleška letala metala bombe na Berlin. Res pa je. da so jih metala na severno Nemčijo, toda brez uspeha. Churchill si izmišljhje podrobnosti o angleških napadih, da bi 'premotil angleški narod, ki ga je zapeljal v vojno. V Berlinu so se vojaški- zastopniki tujih držav mogli prepričati, da ni nobene škode v tistih delih mesta, o katerih so trdili Angleži, da so jih bombardirali. — Angleška luka Southampton je težko prizadeta, kar bodo Angleži težko občutili, kajti 'ta luka je največja uvozna luka in obenem izhodišče za potniški prekomorski promet. Zelo močno ie trpela v mestu vojna industrija. DNB. Italijani javljajo, da so dne 24. t. m. bombardirali Aleksandrijo v Egiptu in da je po njihovih ugotovitvah 80 odstotkov dokov v Londonu 'tako razbitih, da bodo popravila traiala dve leti. Poslanik Papen v Ankari zanika, da bi bil dal v Berlinu izjavo, da se bo morala Turčija približati osi, sedaj ko se je Nejnčija dogovorila s SSSR tudi glede Turčije. V Berlin jo prispel italijanski pravosodni minister Grandi, ki ga je sprejel Hitler, v Rim pa je prišel romunski železniški minister Varga. Vodja romunske nacijonalne mladine za čara kralja Carola II, Federožzi, se je obesil, ker ni mogel dokazati odkod mu 92 milijonov leiev premoženja. V Maroku so odstavili tri višje' uradnike, ki so bili pristaši francoskega generala de Gaulleja. Med Mehiko in Zedinjenimi državami je sklenjen tajni pakt glede obrambe obale. V indijskih srednjih šolah in na unlverzih so bile protiangleške demonstracije, javlja Tass. 1(1 letnico nemško - jugoslovanskega društva so praznovali v Beogradu dne 24. t. m. in sta se proslave udeležila ministrski Predsednik Cvetkovič in zunanji minister Cincar-Markovič. Živine ne bodo rekvirirali. Vlada zanika vesti, da namerava rekvirirati živino. V Bosni so brezvestni ljudje s takimi vestmi begali prebivalstvo, ki je v naglici poklalo ogromno prešičev v svojo škodo. Pogajanjai za sklenitev nove trgovinske pogodbe z Romunijo bodo začela ta teden. Na*a delegacija odpotuje v Bukarešto te dni. Po dcKovoru s Turčijo glede dobave boni-baž.a, se bodo sedaj začela pogajanja za povečanje medsebojne trgovine in prisipe te dni posebna turška delegacija v Beograd. Vreme. Hladnejše. V planinah se obeta sneg. ■V V IZ CESKE 130 letnica pesnika Mache. Češki dnevniki so se dne 16. novembra v obširnejših člankih spominjali 130. obletnice rojstva češkega pesnika Karla Hynka Mache. Listi poudarjajo, da so pesmi Hynka Macihe večno živi in •sveža, tvorni vir pesniških generacij in tolažba src vseh slojev naroda. Velika umetniška razstava v Pragi. Ta teden je končal rok za prijavo udeležbe na umetniški razstavi, ki se bo vršila v decembru po veej Češki. Razstava bo enotno organizirana ter se bo vršila v Pragi in še v 25 mestih na deželi. Udeležilo se bo razstave 440 umetniških slikar" jev in kiparjev, ki so prijavili 2.050 umetniških del. Razstave so namenjene širokim slojem naroda in bodo nudile pregled dobre in zdrave upodabljajoče češke umetnosti. Tudi hanaški kroji izginevajo. Moravska ravnina Hana je bila dolgo časa znana po svojih lepih, pestrih narodnih . krojih. Sedaj javljajo listi, da tudi na Hani zmaguje moda nad kroji in so našteli na Prerovskem skupno le še 260 krojev, Prepovpd izvoda živil. Listi objavljajo opozo-ritev cenjjrale za preskrbo mlečpi|t izdelkov, da je kljub odstranitvi carinskih mej med Češko in Nemčijo, ^prepovtUano izvažati iz Protektorata mleko, smetano, maslo in sir, izvzemši zasebnih pošiljk do 2 kg. Na potovanje smejo vzeti potniki živil do 10 |kg v vredinosti najjveč 200 krom. Prepoved uporabe žepnih svetilk. Policijsko ravnaiteljstvo v Pragi opozarja, da se smejo ponoči uporabljati na ulici žepne svetilke le v najnujnejši potrebi, v brezmesečini noči, ob veliki megli in podobno, a svetilke morajo biti urejene v smislu naredbe o zatemnitvi Prestop' kc kaznujejo pristojna rajhovska sodišča. Pritožba zaradi obsodbe na 250.000 kron kazni. Zveza tiskaren tekstilnega blaga v Pragi je objavila v praških listih vest, da je vložila proti obsodbi, s katero je bdla oglobljena na 250.000 kron (430.000 din) zaradi dozdevnega dražer.ja in verižne trgovine s tekstilnim blagom, pritožbo, ki pa doslej še ni rešena. Nove obsodbe zaradi draženja pohUhra, Naj-višji urad cen v Pragi je obsodil Frančiško Vanato, lastnika tovarne pohištva v Lišovi na 50.000 kron in Jana Šafafika, lastnika livarne v Pragi na 25.000 kron zaradi dražeaja. Stran 4. »DELAVSKA POLITIKA« Štev. 135 Cankarjeva družba svojim članom! Naša knjiga bo krasno ilustriran in okrog 200 strani obsegajoč KOLEDAR s pisano vsebino, ki bo zadovoljila vsakega. Poleg samega koledarja z vse-našli v njem praktične življenjske nasvete: pravne, znanstvene, gospodinjske, kam se cbr-net in kako ravnate v primerih, da iščete bodisi pravico ali pomoč ali izhod iz kakršnega koli kočljivega položaja, v katerega zaide morda vsak člotvek v svojem življenju, pa potrebuje modrega nasveta. Delavci bodo dobili v njem pregled svojih bojev in svoje moči v preteklem letu in zanimivi spomine nekaterih znanih delavskih borcev. Vsi bodo z zanimanjem brali politični koledar in aktualne politične razprave o Rusiji, Angliji, vojni, letalstvu, o narodih in ljudeh, ki se bore na prelomu dveh dob. Ženske bodo našle v njem svoj ženski in družinski kotiček. Novela »Veliko ljubezen« bo presunila slehernega. In ob dolgih zimsikh večerih boste zasanjali oib drugih lepih in napetih zgodbah iz ljudskega življenja. Iz za leto 1941 srca se boste nasmejali nad ruskim humoristom Ilfrom Iljo in nad raznimi duhovitimi dovtipi in anekdotami. Skratka, ta koledar bo za vsakega prinesel nekaj zanimivega, skozi vse leto vam bo to dober priročnik, svetovalec in prijatelj. Kljub temu, da bo tako obširen in lepo opremljen, kljub temu, da so se močno podražili tiskarski stroški, stane koledar za člane Cankarjeve družbe samo din 10.—. Drugih knjig Cankarjeva družba letos zaradi izrednih razmer ne more izdati in zato bo ta koledar tudi delno nadomestilo za druge knjige, ki jih bo družba izdala, kakor hitro bo mogoče. Cankarjeva družba kljub vsem težavam izda letos ta koledar, da ohrani stik s svojimi člani, da ji bodo tudi člani ostali naklonjeni. Zato naročite ta koledar, ki bo najlepše božično čtivo v vsaki družini. Zagotavljajoč vam, da boste res zadovoljni s koledarjem, vas sodružno pozdravlja Cankarjeva družba v Ljubljani. Uredba o izrednem dodatku k plači in pokolnini državnih uslužbencev In upokojencev Dne 23. t. m. je bila objavljena vladina uredba o izrednem dodatku k plači in pokojnini državnih uslužbencev in upokojencev. Uradniki od 8. do 5. položajne skupine dobe draginjsko doklado v I. razredu 150, v II. razredu 120, v III. razredu 80 dinarjev. Uradniki od 9. do 10. položajne skupine dobe 200, 160 in 10 dinarjev. Uradniški pripravniki dobe 150, 120 in 80 dinarjev. Zvaničniki (poduradniki) dobe 120, 100 in 70 dinarjev. Služitelji dobe 100, 80 in 50 dinarjev. Uradnikom finančne kontrole od 8. položajne skupine naprej pripada dra-ginjska doklada din 100 brez ozira na draginjski razred. Za vojaške uradnike je doklada ne koliko višja, kot za ostale državne nameščence. Vsem državnim upokojencem pripada izvanredni osebni dodatek na pokojnino (ne računajoč družinske doklade) in sicer ako znaša: I pokojnina do din 100Č mesečno: din 160, !120 in 80;. ' pokojnina po din 1001 do din 1600: din 140, 100 in 60; pokojnina od din 1601 do din 2000: din 120, 80 in 50; pokojnina od din 2001 do din 2600: din 100, 70 in 50. Ti dodatki veljajo tudi za kronske penzioniste, provizioniste, tailoščinarje in vse one, ki prejemajo iz državne I blagajne oskrbnino. Letalski boji nad Anglijo in Nemčijo Silovit nemški letalski napad na Birmingham 300.000 kg bomb na mesto. Nemško vojno poročilo javlja, da sO nemška letala v noča na 23. t. m. osredotočila napade na mesto Birmingham v Angliji. To mesto je eno izmed središč orožne industrije, zlasti za izdelovanje municije in str.ojniw. Nemška letala so skoro 11 ur neprenehoma metala bombe na mesto, ki so rušile, zažigale in uničevale. Skupno je padlo na mesto 300.000 kg bomib. Napadena so bila tudi še druga mesta, kjer so bombe zažgale hotele in zavetišča v povračilo za angleške napade na Nemčijo. Dve tovorni ladji sta bili zadeti. Nemško vojno poročilo pravi, da so 23. novembra sestrelili Italijani 6, Nemci pa 5 angleških letal. Italijani so zgubili 2, Nemci pa I letal. Neka nemška podmornica je potopila 6 oboroženih trgovkih ladij z 29.100 tonami. Na Marseille v južni Franciji so neznana le- tala v noči na 23. t. m, metala bombe in je izbruhnilo 20 požarov, nekaj ljtidi je bilo ubitih. Angleži bombardirali Berlin V noči na 24. t. m. so angleška letala napadla Berlin. Na središče mesta je bilo vrženih okrog 1000 zažigalnih bomb. Razen tega so bile bombardirane tovarne in vojaško važni objekti. Letala so bombardirala tudi Leipzig, Duis-burg-Ruhrort, Kruppove tovarne v Essenu, Dortmund in še nekaj drugih krajev, /.lasti tovarne umetnega bencina. V zasedenem .ozemlju pa so metala bombe na luko Lorient, Brest in Boulogne ter na nek kraj ob norveški o-bali. Skupno je bilo dne 23. t. m. sestreljenih 11 sovražnih letal, od teh 7 italijanskih, pa tudi 4 angleška in ponoči še dve letali. Napad na Turin V noči na 23. t. m, so angleška letala bom-i bardirala Fiatove tvornice v Turinu, — Italijani j pravijo, da brez uspeha. Povišanje mezd rudarjem v državnih rudnikih Prejeli smo obvestilo, da je odbor sestavljen | draginjska doklada od sedanjih 180 odst. na iz predstavnikov rudarskih strokovnih organi' zacij, rudarske oblasti, zastopnika ministra za šume in rude in uprave drž, rud. podjetij v Sarajevu dne 18. t. m. na svoji seji ugotovil, da so se cene življenjskim potrebščinam dvignile od 1. avgusta t. 1. do 31. oktobra t. i. za 15.01 odstotkov. Vsled tega se poviša obstoječa 220 odst. in to z veljavnostjo od 1. novembra t. 1. dalje. To povišanje ima veljavo do konca januarja 1941. 1., ako se bodo cene življenjskim potrebščinam bistveno spremenile, se bo pristopilo k novemu ugotavljanju draginjskega indeksa. Uredba o minimalnih mazdah sa na| izvaja Na naslov TPD oziroma podjetja Dukič in drug. Na posameznih rudnikih TPD vrši razna dela na pripravah za odkop premoga gradbeno podjetje inž. Dukič in drug. Tako ima to podjetje samo na rudniku Senovo pri Rajhenburgu zaposlenih 149 delavcev, ki so zavarovani pri bratovski skladnici. Vendar kar se tiče delavskih mezd, noče to podjetje priznati, da pripadajo temu delavstvu tudi mezde kakor rudar" jem in jih plačuje po kolektivni pogodbi za stavbinsko delavstvo. Isito se je zgodilo sedaj, ko so stopile v veljavo nove minimalne mezde. Zaradi tega je vodstvo Zveze rudarjev Jugoslavije na prošnjo prizadetega delavstva napravilo pritožbo na rudarsko glavarstvo potom DZ. Rudarsko glavarstvo je nato izjavilo da dela, ki jih vrši delavstvo podjetja inž. Dukič in drug v Rajbenburgiu, spadajo pod nadzorstvo rudarske oblasti in so za to delavstvo veljavne rudarske minimalne mezde. Upamo, da' sedaj podjetje inž. Dukič in drug ne bo moglo več ■ izbegavati in bo izplačalo delavstvu mezde, kot , mu po zakonu za rudarje pripadajo. Gospodinjska pomočnica Odkar se širi med najširšimi sloji izobrazba in razredna zavest, odkar delujejo organizacije, ko se urejajo delovne razmere in zajema socialna zakonodaja vedno širše kroge, izgubljajo vedno bolj na veljavi in privlačnosti oni poklici! kamor socialni preobrat še ni popolnoma prodrl, kjer je delojemalec še v pretežni meri izpostavljen samovolji delodajalca, kjer se delojemalec nasproti delodajalcu ne čuti kot svobodna, ampak kot odvisna in podrejena osebnost. Najizrazatejša tipa takega poklica sta hlapec in dekla, za katero je lepše ime služkinja, po novem pa ji pravijo gospodinjska pomočnica. Brez dvoma se danes v poklic služkinje zatekajo najbolj nebogljena, za življenjski boj najmanj usposobljena dekleta, druga gredo vsaj v tovarno, če se že ne morejo česa izučiti. — Služkinje, ki so tako slabo pripravljene za življenje, pa potem povsod pehajo in zaničujejo, slabo plačujejo in nečloveško izkoriščajo. Ni čuda, če jim ubijejo potem zadnjo trohico samozavesti in nravne moči in jih kar hitro zdrobijo neusmiljena kolesa življenja. Med prostitutkami, samomorilkami in kaznjenkami je največ služkinj, oziroma bivših služkinj. Na deželi in v malih mestih ta pojav sicer ni tako opazen, mnogo več pa lahko o tem povedo dnevne kro* nike velikih mest, ki potegnejo nase nravno najšibkejše, ki se hočejo iz kakršnegakoli vzroka vtopiti v velikomestnem življenju, največkrat tiste, ki so že doživele razočaranja in bi se rade izognile zgledovanju in škodoželjnosti. Vsekakor sta strokovna organizacija in socialna zakonodaja tudi tu že utrli pot novim razmeram, ki se pa vse prepočasi uveljavljajo. Ako pa hočemo toliko proletarskih ^tldet obvarovati pred pogubo, je potrebno,Ala se na velikopotezen ničin uredi poklicna izobrazba, opredelitev in organizacija gospodinjskih delov" nih moči. Enkrat za vselej je treba pomesti s patriarhalnimi razmerami in uvesti tudi v po-! klic gospodinjske pomočnice socialno-pravno razmerje, ki ga pa mora v praksi seveda oživ-j ljati duh medsebojne ljubezni in potrpljenja Prava svetloba v stanovanju Človek je otrok luči. Zlasti dandanašnji ljudje so pod vplivom elektrike in športa mnogo bolj zvezani s svetlobo kakor prejšnji ljudje, ki šip še sploh niso poznali in tudi niso bili toliko v naravi. Dandanes zidajo take hiše, ki imajo veliko oken in tako velika, da zavzemajo celo steno. Včasih je že kar preveč dobrote, da nam. je poleti v takih sobah prevroče, pozimi pa / premrzlo in kar ne moremo teh predrtih sten segreti. Vedno pa učinkuje svetloba blagodejno! na telo in duha, kajti v mračnem stanovanju so tudi ljudje bolj mračni. Za človeško zdravje je važno, da so naše sobe čim bolj sončne, da pride zlasti v spalnico čim več sončnih žarkov, saj je znano, da mora v sobe, kamor ne sije sonce, pogosto zdravnik, 1 Za spalnice je najprimernejša vzhodna ali južna lega. Zahodne sobe so poleti zvečer še rade prevoče. Sobe, v katerih prebijemo večji del ’ dneva, naj pa imajo okna proti jugu ali zahodu. Kuhinja in shramba naj pa bosta obrnjeni proti severu, ker je bolje, da sta čim bolj' hladni. Pri oknu naj bo pisalna in šivalna'miza. Postavimo jo tako, da pada svetloba od leve strani ali pa od spredaj. Če pa čitamo, se pa obrnimo tako>, da prihaja svetloba od zadaj ali od strani tako, da je knjiga ali časopis dobro razsvetljena. Ponoči pa je treba okna zagrniti, da spimo čim bolj v temnem prostoru, ker ho le potem globok in nemoten spanec. Postelja mora biti vedno obrnjena stran od okna, da okno ne gleda v spečega človeka, ker svetloba moti spanje. Luč naj prihaja od zadaj ali pa od strani. ZA KS U H I N J O Sirovi štruklji iz ajdove moke Vzemi tri dele ajdove in eden del pšenične moke. Pšenično moko daj na desko, ajdovo pa v skledo, posoli in umesi z vrelo vodo. Nato jo daj k pšenični moki in vgneti vse skupaj v testo. Testo zvaljaj, dokler je še gorko in namoči z nadevom, ki si ga že prej pripravila iz sira, smetane, jajc dn sladkorja. Zvij in kuhaj štrukelj pol ure, kuhanega zabeli z mastjo in drobtinami. Zimska solata Rumene korenčke in repo drobno nasekljaj, dodaj nastrganih jabolk in orehov, pa še tnalo soli in zabeli z oljem in dobrim kisom. Pomni! Repa ni samo za svinje, ampak j® surova tudi za človeka zelo važno hranivo,' ker vsebuje zelo veliko fosforja. Važnost rep^ poudarjajo baš zadnji čas zelo v Nemčiji. Zato dajmo otrokom od časa do časa pohrustati kakšno mlado repo, za spremembo pa pripravimo včasih zgoraj opisano solato. Potreba povišanja zavarovanih kategori|sklh mezd rudarlev Naraščanje draginje in s tem v zvezi povišanje delavskih mezd je utemeljilo tudi potrebo povišanja kategorijsko zavarovanih mezd rudarjev in plavžarjev, po pravilih za bratovske skladnice in to za bolniško, nezgodno in pokojninsko zavarovanje. Zakaj bolnik s hrana-rino od din 18 do din 28 dnevno se ne more preživljati, predvsem, če ima še družino. Isto velja za nezgodnike in upokojence, katerim se morajo brezpoggjjno tudi rente in pokojnine zvišati. V to svrho je predlagala Zveza rudarjev Jugoslavije, da se na novo urede zavarovane režijske mezde za bolniško zavarovanje »n sicer: izven kategorije din 62, I. kat. din 56, II. kat. din 50, III. kat. din 44, IV. kat. din 40, V. kat. din 38, VI. kat. din 28 dnevno. S tem v zvezi se sporedno poviša tudi prispevek za nezgodno zavarovanje. Za pokojninsko zavarovanje se predlaga sledeče zavarovane kategorijske mezde: izven, kategorije din 58, I. kat. din 50, II. kat. din 44,, III. kat. din 38, IV, kat. din 33, V. kat, din 28, ‘ VI. kat. din 24. Dolžnost delegatov krajevnih in upravnega odbora Glavne bratovske skladnice je, da te predloge čimprej uveljavijo. Amerikanci in podporna akcija za U'.» Francijo. Bivši predsednik Zedinjenih držav Hoover je začel akcijo, da bi Zedinjene države poslale pomoč Franciji. O tem sedaj debatirajo v časopisih, ki pravijo, da bi pošiljka 10 ladij žita pomenila za Nemčijo prihranek 190.000 ton krompirja, iz katerega se da pridelati 17.000 ton alkohola, oz. 11.000 ton bencina, to je toliko kot bi ga rabilo 500 letal skozi dva meseca, ako bi dnevno napadala Anglijo. ..... ... , ut - »* Delavski pravni svetovalec Rubež plače pri TPD (Rajhenburrg) * Vprašanje: Uslužben sem pri TPD in me sedaj nekdo toži na plačilo nekega blaga, ki sem ga svoj čas rabil ter bi zato rad vedel, ali mi lahko zarubijo plačo? Odgovor: Uslužbencem rudnikov, ki delajo v rudniku ali ipri pečeh, se plača po še vedno veljavnem rudarskem zakonu ne more zarubiti, izvzemšd za davke ter alimentacije. Drugim u-službencem TPD se plača lahko zarubi. Prevžitek gozda (Črna) Vprašanje: Moj oče je izročil mlajšemu bratu posestvo in si je izgovoril do svoje smrti del šume, last mlajšega brata-prevzemnika posestva. Oče je težko bolan in mora sedaj za svcje zdravljenje in preživljanje sekati ta del šume, za kar jb tudi dobil dovoljenje. Brat se temu protivi in je sam prodal večjo količino lesa iz te šume. Sedaj ima oče strežnico, ker sam ne more nikamor. Ali sme brat pred očetovo smrtjo sekati les v tej očetovi šumi in kdo ima pravico do denarja, ki ga ima oče? Ali bi lahko jaz prevzemal denar in ga sproti dajal očetovi strežnici za nujne potrebe? Odgovor: Na vsa ta vprašanja bi lahko čisto točno odgovorili le tedaj, či bi videli besedilo prepodajne pogodbe, s katero si je oče izrekel prevžitek. V zemljiški knjigi sodišča v Prevaljah si lahko pogledate tisti del pogodbe, če j® nima oče sam doma. V splošnem velja, da lahk° oče uporablja izgovorjeni del šuime za vse svoje potrebe. Z denarjem, ki ga izkupiči za prodan* les, gospodari popolnoma po svoji volji le o£e' če ni pod skrbstvom. On torej lahko izroči d®" nar tudi Vam, da obračunavate s strežnico. očetovi smrti pripade očetov denar v njegov^ zapuščino, če bo napravil testament o tem <»*' narju, ga dobi tisti, katerega se bo oče v te®*® mentu spomnil, drugače pa se razdeli med *r, konite dediče, ki se še niso odrekli dedov3 poprej. ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN P° UGODNIH CENAH Rokavice, nogavice, pletenine. W“*fr sviterje. žemperje (lastni izdelki). Vo 'j ..1 galanterija. OSET »MARA«. Koroška cesta 26 (Pole* tržnice - Vodnikov trg). an:;s3sy=t;t|gxa^a» Damske plašče najnovejših modelov, VOlno, ročna dela itd. priporoča LANA Maribor, Jurčičeva ulica 4 mamam la konzorcij izdala in orel ul« 'Adoti Jelen o Mariboru. «hi Tiska ljudska tiskarna 'd,'d. v Maribora, predstavnik Viktor Eržen v Maribora.