SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ- RUDNIK, Kl BODO V JUNIJU 1984 Seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik bodo v sredo, 27. junija 1984, ob 15.30. seja družbeno" političnega zbom SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK , številka: 06-3/82 .. ' • Datum: 11.6. 1984 . . - VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujem * 21. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 27. Juni|a 1984, ob 15.30 v sejni sobi skupščine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji ,. DNEVNI RED: ' ' 1. Ugotovitev sklepčnosti, 2. Potrditev zapisnika 11. skupnega zasedanja zborov, 3. Delegatska vprašanja, predlogi in pobude delegatov, 4. Davčna politika v gospodarski in socialni funkciji na po-dročju drobnega gospodarstva in kmetijstva, 5. Uresničevanje sklepov skupščine o razvoju turizma z nadalj-njimi usmeritvami, 6. Uresničevanje sklepov skupščine o razvojnih možnostih drobnega gospodarstva v občini z nadaljnjimi usmeritvami, 7. Osnutek odloka o sestavi občinskih komitejev, 8. Poročilo o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Vife-Rudnik za obdobje 1981-1985 v letih 1981,1982,1983, v prvem tromesečju leta 1984 z oceno razvoja do konca leta 1984 in prvo oceno/nožnosti razvoja v letu 1985 - Informacija o poslovanju OZD v obdobju januar-marec 1984, ... 9. Sklep o poimenovanju OŠ Škofljica 10. Obravnava nekaterih ukrepov za uresničevanje gospodarske stabilizacije, 11. Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske za-deve. 12. Poročilo medzborovske skupine o obravnavi poročila o delo-vanju in uresničevanju preobrazbe pravosodja v Ljubljani ter informacije o uresničevanju zakona o pravni pomoči in poro-čila o delu Postaje milice za leto 1983, 13. Odlok o ustanovitvi in nalogah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Vič-Rudnik Predsednica DPZ: Marija STANIČ, I. r. sejazbora združm%$g% dela SKUPŠČINA OBČINE •¦¦•.¦ UUBLJANA VIČ-RUDNIK \..' Številka: 06-2/82 '¦' ,.'¦.• Datum: 5/6-1984 . : ,/ ' '.' " . '¦ ' VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78 in 35/81) ter 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 1/79) sklicujem 23. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič- Rudnik, ki bo v sredo, 27. junlja 1984 s pričetkom ob 15.30 v vellkl sejni dvoranl skupičlne občlne LJubl|ana Vlč-Rudnlk, LJublJana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: ' ¦ ¦•' ¦:¦¦_. •¦'-,'/ J 1. Ugotovitev sklepčnosti seje, " r-'"- 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 11. skupnega zasedanja zborov skupščine občine 3. VpraSanja in predlogi delegatov, 4. a) Poročilo o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Hudnik za obdobje 1981-1985 v letih 1981, 1982, 1983, v prvem tromesočju leta 1984 z oceno razvoja do konca leta 1984 in prvo oceno možnosti razvoja v letu 1985, b) Informacija o poslovanju OZD v obdpbju januar-marec 1984, 5. Davčna politika v gospodarski in socialni funkciji na področju drob-nega gospodarstva in kmetijstva, 6. Uresničevanje sklepov skupščine o razvojnih možnostih drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik z nadaljnjimi usmeritvami, 7. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih obča-nov, 8. Sklep o zaključnem računu davkov in prispevkov za leto 1983, 9. Predlog odloka o zaključnem računu o izvrSitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983, 10. Osnutek odloka o sestavi občinskih komitejev, 11. Osnutek odloka o določitvi šotskih okolišev osnovnih *ol v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 12 bsnutek odloka o razglasitvi etnološkega spomenika in naravne zna-menitosti v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah, ' 13. Osnutek odloka o ustanovitvi in nalogah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Vič-Rudnik, 14. a) Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občin-ske kulturne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, b) Sklep o soglasju k statutu občinske kulturne sikupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, 15. Sklep o poimenovanju osnovne šole škofljica, 16. Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, 17. Obravnava gradiva za seje zborov skupžčme mesta Ljubljana in delegi-ranje delegatov na sejo zbora združenega dela SML. PREDSEDNIK ZBORA Anton Dolničar, I. r. seja zbom krajevmh skupnosti SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/82 ,, ' - » ' ; Datum: 5/6-1984 . » ' VABILO ' Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem 21. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 27. )uni|a 1984 s pričetkom ob 15.30 v mali sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNIRED: :^. , . ' 1. Ugotovitov sklepčnosti, 2. Odobritev skrajšanega zapistiika 11. skupnega zasedanja, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4. Predlog odloka o zaključnem računu o izvrdtvi proračuna občine Ljubljarta Vič-Rudnik za leto 1983, 5. Osnutek odloka o spremembah in dopolnjtvah odloka o davkih obča-nov, 6. Sklep o zaključnem računu davkov in prispevkov za leto 1983 7. Osnutek odloka o razglasitvi etnološkega spomenika in naravne zna-menitosti v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah, 8. Osnutek odloka o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 9. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, 10. PrecHog sklepa o poimenovanju OŠ Škofljica. 11. Osnutek odloka o sestavi občinskih komitejev, 12. Osnutek odloka o ustanovitvi in nalogah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, 13. Oavčna politika v gospodarski in socialni funkciji na področju drob-nega gospodarstva in kmetijstva, 14. Uresničevanje sklepov skupščine o razvojnih možnostih drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik z nadaljnjimi usmeritvami, 15. Poročilo o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 v letih 1981, 1982, 1983, v prvem tromesečju leta 1984 z oceno razvoja do konca leta 1984 in prvo oceno možnosti razvoja v lelu 1985, - Informacija o poslovanju organizacij združenega dela v obdobju januar-marec 1984, 16. Obravnava nekaterih ukrepov za uresničevanje gospodarske stabiliza-cije, 17. Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, 18. Poročilo medzborovske skupine o obravnavi poročila o delovanju in uresničevanju preobrazbe pravosodja v Ljubljani ter infomarcije o uresniievanju zakona o pravni pomoči in poroftila o delu Postaje milksB gubljana Vič-Rudnik za teto 1983, - Obf«vnava gradiva iz pristojnosti skupščine mesta Ljubljane in dototite* detegatov za sejo zbora občiaSML. PREDSEDNIK ZBORA KS: Franc BRENČIČ, I. r. POROČILO o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za ob-dobje 1981-1985 v letih 1981-1983 in v prvem tromesečju 1984 z oceno razvoja f ' ¦¦''... ^c /^ '¦: I. UVOD ,._,... Konec leta 1982 so bile izdelane spremembe in dopolnitve družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 zaradi bistveno spremenjenih pogojev gopodarjenja v SFRJ, zlasti zaradi zoženih materialnih okvirov, zaradi dolgov do tujine in nelikvidnosti go-spodarstva. Osnova za izdelavo poročila o izpolnjevanju usmeri-tev, zadrtanih v teh spremembah in dopolnitvah, so bile informa-cije in analize o uresničevanju resolucij v letih 1981, 1982, 1983 ter podatki o poslovanju OZD v prvem trimesečju 1984. Vsa ta gradiva je obravnaval izvršni svet skupščine občine ter jih posre-doval delegatom skupščine. Poleg tega je izvršni svet mesečno spremljal tekoča gibanja ključnih elementov poslovanja gospo-darstva občine ter posameznih organizacij združenega dela. Za vključevanje vseh subjektov v aktivnosti za izpeljavo zada-nih nalog je v začetku leta 1984 komisija za pripravo in izvajanje pregleda aktivnosti za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Vič-Rudnik izdelala dokument, ki konkretno opredeljuje naloge, roke in nosilce po posameznih področjih. Hkrati so se začele izvajati aktivnosti za prjpravo srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1986-1990 ter dolgoročnih planskih dokumentov do leta 2000. V tekočem srednjeročnem obdobju je bilo v občini občutiti intenzivno vključevanje v mednarodno delitev dela, s posebnim poudarkom na večanju izvoza na konvertibilno področje. Kljub temu je bil delež izvoza blaga v celotnem prihodku v letu 1983 še vedno majhen in je znašal 3,6 odstotka, v prvih treh mesecih leta 1984 pa že 5,5 odstotka. V zadnjem letu se je v nekaterih organizacijah združenega dela začel intenzivnejši gospodarski razvoj ob povečanju proizvodnje, produktivnosti dela, ekonomičnosti poslovanja, donosnosti na-ložb in akumulativnosti. Problem razkoraka med cenami vhodnih surovin in repromaterialov ter končnih izdelkov pa je v nekaterih organizacijah bistveno poslabšal pogoje poslovanja in zavrl nji-hov razvoj. , Razvoj družbenih. dejavnosti ter urejanje prostora in varstvo okolja sta prilagojena materialnim možnostim gospodarstva. II. URESNIČEVANJE TEMEUNIH CIUEV IN GLOBALNIH OKVI-ROV RA2VOJA EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO V spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine smo načrtovali povpečno 17,8 odstotno letno rast izvoza. V prvih dveh letih je bila dosežena nadpovprečna 24 in 22 odstotna rast, v letu 1983 pa 15 odstotna rast. Kljub nižji rasti v letu 1983 ocenjujemo to leto kot ugodno glede uresničevanja izvozne usmeritve, saj se je konvertibilni izvoz v tem letu povečal za 23 odstotkov. Visoka rast izvoza v teh letih je uspeh tudi zaradi majhnega uvoza, ki je bil manjši od s srednjeročnim planom predvidenega povpreč-nega letnega uvoza. To kaže vključevanje gospodarstva v zastav- Ijene cilje -zmanjševanje uvoza in njegova racionalnejša sestava. V lotu 1981 se je uvoz zmanjšal za 18 odstotkov, v letu 1982 je porastel za 26 odstotkov, v letu 1983 pa se je spet zmanjšal celo za dobrih 21 odstotkov. V tem obdobju seje menjala tudi struktura uvoza. V letu 1982 je bilo uvoženo 13 odstotkov blaga za široko potrošnjo, 7 odstotkov opreme in 80 odstotkov repromateriala. V letu 1983 pa je bilo Uvoženega že 86 odstotkov repromateriala, 5 odstotkov opreme in le 9 odstotkov blaga za široko potrošnjo. Uvoz opreme se je zaradi omejenih deviznih kvot zmanjšal na račun večjega uvoza repromateriala. To vpliva na povečanje zastarelosti opreme, kar se ne kaže samo v gospodarstvu, kjer je bila stopnja odpisanosti opreme v letu 1982 le za 7 odstotkov manjša kot v letu 1981, v letu 1983 je znašala 77,16% in je kar za 5 odstotkov večja kot v letu 1982, temveč tudi v organizacijah znanstveno raziskovalne dejav-nosti, kjer je tehnološki razvoj že v kritičnem položaju. V letu 1984 je bila z resolucijo predvidena 15-odstotna rast izvoza, od tega najmanj 20-odstotna rast konvertibilnega izvoza in za 13 indeksnih točk počasnejša rast konvertibilnega uvoza blaga in storitev od konvertibilnega izvoza blaga in storitev. V prvem tromesečju 1984. leta so občinske organizacije pove-čale izvoz za 29 odstotkov, konvertibilni izvoz pa za 125 odstot-kov. Ta visoka rast je nad vsemi pričakovanji in je zlasti posledica velikega izvoza pohištva v tem obdobju. Uvoz blaga se je v enakem obdobju zmanjšal za 27,8 odstotka, s konvertibilnega področja pa za 3 odstotke. S takim gibanjem izvoza in uvoza smo v prvih treh mesecih dosegli pozitivno pokritje uvoza z izvozom na konvertibilnem in klirinškem področju. Na konvertibilnem tržišču je bil izvoz za 8,6 odstotka večji od uvoza. V absolutnih zneskih je izvoz občinskih gospodarskih organi-zacij združenega dela v izvozu združenega dela mesta še vedno majhen, vzpodbuden pa je trend rasti izvoza v primerjavi z izvo-zom Ijubljanskega in republiškega gospodarstva. Delež občin-skega izvoza v izvozu mesta se je v letu 1983 povečal na 6,5 odstotka s 5,8 odstotka v letu 1982, v izvozu SR Slovenije pa se je povečal z 1,2 na 1,3 odstotka v letu 1983. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA ..¦-,./.y.:* v. S spremembami in dopolnitvami družbenega plana občine smo načrtovali 3,2-odstotno rast industrijske proizvodnje. V prvih dveh letih načrtovana rast ni bila dosežena. V letu 1981 je znašala 3 odstotke, v letu 1982 pa 1,2 odstotka. Minimalna rast v letu 1982 je bila posledica pomanjkanja repromateriala in surovin in v nekaterih organizacijah politike cen, kar je vplivalo na majhno rast proizvodnje v večini industrijskih organizacij združenega dela ter na večji padec proizvodnje v lliriji Vedrog in Tobačni tovarnj Ljubljana, ki močneje vplivata na globalno proizvodnjo občine. V letu 1983 so industrijske organizacije povečale proiz-vodnjo za 15 odstotkov kljub visoki stopnji odpisanosti opreme. V letu 1983 je bila stopnja odpisanosti opreme 79,6-odstotna in za 4,3 odstotka večja kot v letu 1982. Visoka rast proizvodnje v letu 1983 je posledica izjemnih naporov gospodarstva pri zagotavlja-nju potrebnih surovin in repromaterialov, boljšega izkoriščanja delovnih in strojnih zmogljivosti, boljše organizacije poslovanja, v manjši meri pa tudi v uvajanju novih znanstvenih dosežkov. Visoka rast je delno tudi posledica investicij DO SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki v obrat za proizvodnjo armatur ter DO Kolinska TOZD Vinocet v povečanju proizvodnje žvečilnega gu-mija. Dinamika rasti proizvodnje iz leta 1983 se nadaljuje tudi v začetku leta 1984. Resolucija za leto 1984 načrtuje 4-odstotno rast industrijske proizvodnje. V prvem kvartalu 1984. leta je bila proizvodnja za 32 odstotkov večja v primerjavi z enakim obdob-jem 1983. leta, ko je bila proizvodnja skromna. KMETIJSTVO Po spremenjenem in dopolnjenem srednjeročnem planu, naj bi kmetijska proizvodnja v občini naraščala v povprečju za 3,5% letno. Te planske obveznosti za glavne kmetijske pridelke. t. j. mleko in klavno govedo, pomenijo, da bi letno morali povečati trznost mleka za 245.000 I, oziroma govedi za 451. Dejanska rast kmetijske proizvodnje je bila v prvih treh letih srednjeročnega obdobja naslednja: Vreta EM 1980 1981 1982 1983 1984 proizvodnje 1984 l.-lll. mleko hl 69.960 66.760 68.152 75.434 19.854 klavno govedo t 1.305 1.358 1192 1.079 383 konji t 85 185 118 196 44 prašiči t 36 21 20 30 3 plemen. živina kom 73 114 140 245 8 pšenica t 257 329 krompir t 31 245 77 212 zelje t 85 130 45 95 Po dinamiki srednjerečnega programa rasti pridelave mleka bi ob koncu lanskega leta morala znašati pridelava 77.310 hl, dose-gli pa smo 75.434 hl. Tako smo izpolnili 75% triletnih obveznosti ozirotna 45% obveznosti srednjeročnega plana. Ob koncu letoš-njega leta bi morali odkupiti 79.700 hl mleka. Na osnovi odkupa v prvem četrtletju sklepamo, da bomo to obveznost lahko tudi v celoti realizirali, kar bi pomenilo, da bomo do konca srednjeroč-nega obdobja uresničili program prireje mleka. Slabše rezultate pa smo dosegli pri pridelavi klavnega goveda. Tako lani nismo dosegli niti rezultatov iz leta 1980, vendar prvi letošnji rezultati kažejo, da bomo letos dosegli bistveno večji odkup govedi kot lani. Računamo, da bomo izpolnili resolucijske obveznosti, t. j. odkupili najmanj 1450 t govedi, kar nam daje realno osnovo, da bi v prihodnjem letu povečali odkup še za okoli 100 t in tako tudi pri klavni govedi uresničili planske obveznosti. Pfi tem pa velja izpostaviti, da je poleg povečane aktivnosti pospeševalne službe treba za izpolnitev plana doseči ustaljen in organiziran trg, zadostno preskrbo s krmili in urejene odriose med cenami kmetijskih pridelkov ter izvozno usmeritev. V na-sprotnem primeru lahko računamo tudi na zmanjšano pridelavo klavnega goveda. Druge vrste kmetijske prideiave predstavljajo manjši delež v skupni kmetijski pridelavi. Njihov trend rasti je sicer različen, vendar ocenjujemo, da je ugoden. To še posebej velja za odkup konj in krompirja, ki sicer v letih močno niha, velik napredek pa je bil dosežen pri pridelavi in odkupu pšenice. Lani nismo v celoti izpolnili obveznosti odkupa, apJimistične pa so bile setvene ak-tivnosti. Pšenica je ponekod izredno slabo prezimila, tako da je bilo nekaj površin preoranih. Zaradi tega ocenjujemo, da bo v zasebnem sektorju izpad pšenice lahko tudi do 30%, kar bi pomenilo, za 50 t manjši odkup. V primeru nornjalnih pridelovalnih pogojev v tem in prihod-njem letu, zadrževanju ali povečanju stimutativnih ukrepov pride-lovanja, aplikaciji sodobnih tehnologij preko povečane aktivnosti pospeševalne službe, izpolnjevanju programa usposabljanja tal in ekonomskih motivacij pridelave lahko računamo, da bomo ob koncu 1985 leta dosegli s srednjeročnim programom predvideno povečano kmetijsko pridelavo GOZDARSTVO Po srednjeročnem programu bi se obseg sečenj moral povečati za 4 odstotke t. j. 0,8% letno. Na podlagi teh ciljev je treba letno ustvariti blagovno proizvodnjo v višini 57.380 m3 ali 20.480 m3 v družbenem sektorju in 36.900 m3 v zasebnem sektorju. Dosežena je bila naslednja blagovna proizvodnja: (m3) Sektor lastništva 1981 1982 1983 Dmžbeni sektor 29 097 19.021 21.601 Zasebni sektor 32.939 40.076 44.459 Skupaj: 62.036 59.097 66.060 Tako smo v vsakem letu tekočega srednjeročnega obdobja presegli skupne planirane količine blagovne proizvodnje in s tem presegli plan za prva tri leta za 8,7%, oziroma za 13,5% v družbe-nem in 6,1% v zasebnem sektorju. Glede na petletne obveznosti pa smo v prvih treh letih že dosegli skupno 65,3% planirane blagovne proizvodnje, oziroma 68% v družbenem in 63,7% v zasebnem sektorju. Dosedanje uresničevanje srednjeročnega plana gozdarske proizvodnje kaže, da bomo ob podobnem trendu rasti dosegli postavljene cilje petletnega obdobja. feetos sicer zaradi dolge in za gozdarstvo neugodne zime trenutno ne teče sečnja po planu, vendar kljub temu in dejstvu, da v nekaterih delih občine v zasebnem sektorju gozdarstva s sečnjo zaostajajo za planom, računamo, da bomo srednjeročne cilje blagovne proizvodnje v gozdarstvu uresničili. Enaka je tudi ugotovitev za obnovo, nego in varstvo gozdov ter za izgradnjo novih in rekonstrukcijo goz-dnih cest in vlak. , DRUŽBENI PROIZVOD S spremembami in dopolnitvami srednjeročnega družbenega plana je bila načrtovana 2,3-odstotna povprečna letna stopnja rasti družbenega proizvoda. Glede na planirane roke dokončanja nekaterih večjih investicij so bile načrtovane višje stopnje rasti v letih 1983, 1984 in 1985. V letu 1981 je znašala realna rast družbenega proizvoda le 0,2 odstotka, dohodek pa je bil nomi-nalno večji za 35,5 odstotka. V letu 1982 le za 21,2 odstotka. Glede na zožene materialne okvire ter nizka sredstva za repro-dukcijo in s tem za investicije, so bile možnosti gospodarstva za naložbe v letih 1982 in 1983 zelo omejene in je v letu 1983 dosežena 49,1 -odstotna rast dohodka predvsem rezultat obstoje-čih zmogljivosti. Srednjeročni plan je predvidel hitrejšo rast druŽ-benega proizvoda v industriji, trgovini in v obrti. V letu 1981 je znašal delež družbenega proizvoda gospodarstva y industriji 39 odstotkov, v trgovini 21,2 odstotka in v obrti 13,3 odstotka. V letu 1982 se je zmanjšal delež industrije, povečal pa se je delež trgovine za 3 odstotne točke ter delež obrti za 0,3 odstotne točke. V letu 1983 pa je bila rast doseženega dohodka največja v industriji, kjer je znašala 70 odstotkov, v trgovini'41 odstotkov in v obrti le 29 odstotkov. DELITEV DRUŽBENEGA PROIZVODA Osnovna usmeritev srednjeročnega plana na področju delitve družbenega proizvoda je bila zastavljena v smeri zaostajanja vseh oblik porabe za rastjo družbenega proizvoda v cilju zagotovitve hitrejše rasti sredstev za razširitev materialne osnove dela. Iz razporeditve dohodka je razvidno, da se je v letu 1981 zmanjšal delež dohodka za akumulacijo, povečal se je delež obveznosti iz dohodka, ki se razporejajo za drugo družbeno porabo, predvsem obresti, delež skupne in splošne družbene porabe v razporeje-nem dohodku pa je ostal na ravni leta 1980. Sredstva za skupno družbeno porabo so bila večja za 31 odstotkov, za splošno družbeno porabo za 20 odstotkov, za druge namene za 51 odstot-kov, za akumulacijo pa le za 26 odstotkov. Deseženi dohodek je bil v letu 1981 za 30 odstotkov večji kot v letu 1980. Zastavljeni cilji pri delitvi dohodka v korist krepitve materialne osnove dela združenega dela tudi v letu 1982 niso bili doseženi. Obveznosti za skupno in splošno družbeno porabo so naraščale hitreje od rasti doseženega dohodka, vse bolj pa se je povečal tudi delež obvez-nosti gospodarstva za drugo družbeno porabo. Delež teh obvez-nosti v razporejenem dohodku je znašal že 21,9 odstotka, njihova rast pa 39,2 odstotka. Zmanjševal se je delež sredstev za razširi-tev materialne osnove dela. V primerjavi z letom 1981 so bila ta sredstva manjša za 1,1 odstotka, delež razporejenih sredstev za razširitev materialne osnove dela v razporejenem dohodku pa se je zmanjšal z 20,4 na 16,8 odstotka. V letu 1983 je prišlo v razporeditvi dohodka do določenega premika, saj je bilo doseženo rahlo upadanje skupne in splošne družbene porabe, medtem ko se je delež akumulacije zvečal z 17,2 na 20,1 odstotka in je rast akumulacije za 22,4 indeksne točke hitrejša od rasti doseženega dohodka. Rast dela dohodka za čiste osebne dohodke in skupno porabo delavcev pa je bila počasnejša od rasti dohodka. Na upadanje deleža gospodarstva v razporejenem dohodku pa še vedno vpliva naraščajoči obseg obveznosti za drugo družbeno porabo, v tem predvsem za 129,1 odstotka povečan obseg obresti za kredite, čeprav tudi obseg obveznosti za skupno in splošno družbeno porabo še ni povsem v predvidenih okvirih. V prvem trimesečju 1984. leta je bil dohodek večji v primerjavi z enakim obdojem 1983. leta za 78 odstotkov, v razporeditvi čistega dohodka, ki je bil večji za 72 odstotkov, pa se močno povečuje delež akumulacije na način počasnejšega naraščanja razporeje-nih sredstev za bruto osebne dohodke. Rast akumulacije je znašala 126 odstotkov, rast razporejenih sredstev za bruto osebne dohodke pa 42,5 odstotka. ZAPOSLOVANJE S spremembami srednjeročnega plana načrtovana 1,1-od-stotna povprečna letna rast zaposlovanja, kar pomeni v petih letih povečanie za 5,5 odstotka, je temeljila na doslednem izvaja- nju racionalne politike zaposlovanja v skladu z dogovorjeno kadrovsko politiko v mestu. Pri tem je bila planirana 1 odstotna povprečna letna rast zaposlovanja v gospodarstvu in 1,3-od-stotna povprečna letna rast v negospodarstvu. V letu 1981 je bila dosežena nižja rast od povprečne letne načrtovane za 0,3 indek-sne točke. V gospodarstvu je število zaposlenih ostalo na ravni leta 1980, v negospodarstvu pa se je povečalo za 2,4 odstotka. V letu 1982 je bilo zaposlenih 1,1 odstotka več delavcev; v gospo-darstvu 0,8 in v negospodarstvu 2,4 odstotka več. V letu 1983 je rast zaposlovanja znašala 0,7 odstotka, in sicer v gospodarstvu 0,2 in v negospodarstvu 1,7 odstotka več. V prvih treh letih srednjeročnega obdobja je rast zaposlovanja znašala 3,9 od-stotka, vendar predvsem na račun rasti zaposlovanja v negospo-darstvu. V prvih treh mesecih letos je bilo 0,9 odstotka več zaposlenih kot v enakem obdobju lani. Zaposlovanje v gospodarstvu je tudi v tem obdobju potekalo počasneje kot v negospodarstvu. PREGLED URESNIČEVANJA NAČRTOVANIH INVESTICIJ 1. ZAKLJUČENE INVESTICIJE V LETIH 1981, 1982,'1983 IN V ZAČETKU LETA 1984 1. DO ILIRIJA VEDROG - dokončanje nove proizvodnp posiovne stavbe v coni VP-2 na lokaciji ob Tržaški cesti 2. DO TISKARNA LJUBLJANA - gradnja novih proizvodnih pro-storov v coni VP-2 na lokaciji ob Tržaški cesti 3. DO TOVIL - proizvodna hala na lokaciji VP-3 4. DO IGO - gradnja novih proizvodno poslovnih prostorov 5. DO AVTOMONTAŽA TOZD TOVARNA GRELNIH NAPRAV - gradnja proizvodne hale ' na Brdu 6. DO ISKRA COMMERCE TOZD SERVIS - dokončanje nove zgradbe servisa, adaptacija stare zgradbe in nabava opreme 7. DO AGROTEHNIKA GRUDA TOZD AGROTEHNIKA TRGOVINA - gradnja centralnega skladi-šča za oskrbo kmetijske mehanizacije in ostalega repromateriala za Slovenijo ter prodajalne in skladišča mesa za oskrbo Ljubljane v coni VM-1 8. DO KEMOFARMACUA - gradnja skladiščnih in spremljajočih prostorov v coni VP-6 Brdo 9. DO PODJETJE ZA UREJANJE HUDOURNIKOV - gradnja proiz-vodno poslovnih prostorov. 10. DO KOLINSKA TOZD VINOCET - povečanje kapacitet za proizvodnjo žvečilnega gumija 11. SGPGROSUPUE TOZD GRADBENI POLIZDELKI - gradnja obrata za proizvodnjo armatur na lokaciji Cesta dveh cesarjev 12. DO MIZARSTVO IN TAPETNIŠTVO IG - rekonstrukcija strojne opreme in gradnfja nove proizvodne hale za strojno obdelavo lesa 13. SOZD MERCATOR DO ROŽNIK TOZD DOLOMITI - gradnja samopostrežne trgovine osnovne preskrbe v trgovsko poslovnem centru na Rakovniku 14. SOZD MERCATOR DO ROŽNIK TOZD DOLOMITI - adaptacija in povečanje prodajnih zmogljivo-sti samopostrežne trgovine osnovne preskrbe Jeranova 15. SOZD MERCATOR DO ROŽNIK TOZD DOLOMITI - adaptacija in povečanje prodajnih zmogljivo-sti samopostrežne trgovine osnovne preskrbe Rožna dolina 16. SOZD MERCATOR DO ROŽNIK TOZD DOLOMITI - ureditev in obnova samopostrežne trgovine osncvne preskrbe Tržaška c. 17. DO ZMAGA - gradnja proizvodnih prostorov na Mivki 18. DO KIT KZ VELIKE LAŠČE - povečanje zmogljivosti trgovine osnovne preskrbe na Karlovici 2. INVESTICIJE, Kl BODO KONČANE V LETU 1984 J 1. DO PLUTAL - gradnja proizvodno skladiščnega objekta, razši-ritev opreme vzdrževalnih služb obrata, nadomeščanje in razširi-tev opreme za proizvodnjo navojnih zapork (investicija je v za-ključni fazi) 2. DO HOJA TOZD ŽAGA ŠKOFLJICA - gradnja centralne lupilne postaje, mehaniziranega skladišča Meles in energetskega ob-jekta 3. DO AVTOMONTAZA TOZD TOVARNA GRELNIH NAPRAV - izgradnja merilnega labo-ratorija in prenos raziskave v proizvodnjo . : 4. SOZD MERCATOR DO MERCATOR - gradnja proizvodno po-slovnih prostorov v industrijski coni VP-3/3 5. SOZD MERCATOR DO ROŽNIK - adaptacija in razširitev pro-dajnih prostorov samopostrežne trgovine osnovne preskrbe na Brdu 6. DO GALVANOTEHNIKA - Prva faza gradnje proizvodnega ob-jekta s čistilno napravo za galvanizacijo in modernizacija opreme 7. SOZD IMP DO LIVAR - obnovitev objekta Livarne neželeznih kovin na Gorici, postavitev montažnega objekta za preselitev obrata iz Tržaške ceste z novo tehnologijo. 8. SOZD GHT DO GOSTINSKO PODJETJE VIČ - dokončanje izgradnje obrata Otok Vis s pridobitvijo novih sedežnih kapacitet Od načrtovanih 18 investicij (začetek gradnje, investicija v teku, dokončanje) v letu 1984 predvidevanja ne bodo uresničena za DO Slovenija ceste Tehnika (preureditev obstoječih objektov opu-ščene opekarne na Brdu, prenos v leto 85) DO Merkur Kranj - prodajni center Vič, prenos v leto 1985 SOZD ABC Pomurka DO Tabor Grosuplje - gradnja samopo- strežne trgovine na Škofljici, prenos v leto 85 SOZD ABC Pomurka DO Tabor Grosuplje - preureditev osnovne šole na Škofljici v manjšo trgovino osnovne preskrbe (načrtovana investicija ni možna, ker se delovna organizacija in KS nista sporazumeli za poslovne prostore DO KIT Ljubljanske mlekarne - gradnja farme Brest, prenos 3. INVESTICIJE, Kl BODO PREDVIDOMA KONČANE LETA 1985 1. DO KIG - izgradnja proizvodno skladiščne hale z lakirnico 2. ABC POMURKA DO DELIKATESA - gradnja SP trgovine osnovne preskrbe v VS-6 3. DO AVTOMONTAŽA TOZD UTENSILIA - modemizacija opreme v 4 fazah, 2 fazi bosta realizirani v letu 84 4. DO AGROTEHNIKA GRUDA TOZD AGROTEHNIKA TRGOVINA - gradnja servisnega centra v coni VM-1 za servisiranje kmetijske mehanizacije 5. DO AVTOCOMMERCE TOZD VOLAN - posodobitev skladišč-nih in maloprodajnih zmogljivosti naBrezovici 6. DO Mizarstvo Vič - modernizačija opreme 7. DO KIT KZ Velike Lašče - povečanje prodajnih zmogljivosti trgovine osnovne preskrbe na Turjaku 8. SOZD GHT DO Gostinsko podjetje Vič - pizzerija v Trno-vem, odkup prostorov in ureditev obrata 4. Jnvesticije, predvidene za začetek v letu 1985 in investicije v teku, ki bodo zaključene v naslednjem planskem obdobju 1. DO Semenarna - izgradnja proizvodno oskrbnega centra v coni RM-1; 1. faza proizvodno skladiščni del bo zaključena v letu 1985 2. SOZD Integral DO Tovorni promet Viator TOZD - gradnja tovornega terminala v industrijski coni RP-2 3. DO Polikem TOZD Chemo - izgradnja centralnih skladišč z dopolnilnimi dejavnostmi v industrijski coni RP-2 4. DO Hoja TOZD Galanterija Podpeč - gradnja novih proiz-vodnih prostorov v industrijski coni VP-202 5. DO KIT Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva - gradnja farme Brest 6. SOZD Mercator DO Rožnik TOZD Dolomiti - gradnja samo-postrežne trgovine osnovne preskrbe v Horjulu in v Kozarjah 7. SOZD Mercator DO Rožnik TOZD Dolomiti - gradnja samo-postrežne trgovine osnovne preskrbe Trnovski pristan 8. SOZD Mercator DO Rožnik TOZD Dolomiti - gradnja želez-nine v Velikih Laščah 9. Marcator Tehna TOZD Spectrum - dvofazna izgradnja pro-izvodne halej in skladišča v coni VP-3/3 10.DO Merkur Kranj - gradnja prodajnega centra Vič v coni VM-1 11. ABC Pomurka DO Tabor Grosuplje - gradnja samopo-strežne trgovine osnovne preskrbe na Škofljici 12. DO Sljeme Zagreb - gradnja trgovine osnovne preskrbe in skladišča na Galjevici 13. DO Rašica - izgradnja nove proizvodne hale in moderniza-cija opreme v obratu Horjut 14. Cankarjeva založba - izgradnja skladiščnega objekta s prostori za montažo, embaliranje izdelkov komercialnega tiska v coni VP-6 sever 15. DO Riko TOZD Rikostroj - gradnja novih zmogljivosti na območju Velikih Lašč 16. DO Mineral - vlaganje v razširitev in rekonstrukcijo proiz-vodnje v obratih v Podpeči in na Škofljici 17. Agrotehnika Gmda TOZD Agromehanizacija - izgradnja prodajnih skladišč v coni RP-2 18. SCT - preureditev obstoječih objektov opuščene opekarne Brdo za tesarsko dejavnost DO SCT s preselitvijo sedeža TOZD Tesarstvo . 5. V tem srednjeročnem obdobju so predvidene naslednje investicije, ki se zaradi odločitev investitorjev ne bodo realizirale 1. llirija Vedrog - 1. faza izgradnje infrastrukture za poslovne objekte v obstoječi coni-na Dolenjski cesti; povečanje skladiščnih 'površin na Vrhovcih; 2. Tovil - vlaganje v modernizacijo strojnega parka v obstoje-čih zmogljivostih v coni VP-3 3. Unitas tovarna armatur - gradnja objekta brusilnice in polir-nice na Rakitni 4. SOZD GHT Gostinsko podjetje Vič - ureditev slaščičarne v obratu Pod vrbo : 5. SOZD GHT - rekonstrukcija, adaptacija in povečanje sedež-nih zmogljivosti obrata Pod Rožnikom III. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Globalni okviri razvoja družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 so predvidevali 10% zaostajanje rasti skupne porabe za rastjo dohodka. Odnosi med dohodkom in zaostajanjem rasti sredstev za skupno porabo so sedoločali letno na podlagi spreje-tih resolucijskih usmeritev. Zaostrene gospodarske razmere pa so že v letu 1982 povzro-čile, da so bila sredstva za izvajanje programov družbenih dejav-nosti bolj omejena kot je bilo planirano ob izdelavi planskih dokumentov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1982: V letu 1982 je bilo predvideno 8% zaostajanje rasti sredstev za skupno porabo za rastjo dohodka. Tekom leta pa je bil za po-dročje družbenih dejavnosti odnos spremenjen na 25%-no zao-stajanje. Pritok sredstev za družbene dejavnosti se je redno sremljal ter uravnaval z zniževanjem prispevne stopnje. Spremenjeni pogoji gospodarjenja so v letu 1983 zahtevali skrajno racionalno poslovanje v negospodarskih organizacijah. Resolucijska določila, ki so zahtevala 50% zaostajanje rasti skupne porabe za rastjo dohodka, so omogočala doseči le 12,7% rast sredstev za dejavnost negospodarskih organizacij. Tako so samoupravne interesne skupnosti pri izračunu vrednosti svojih programov upoštevale 12% rast osebnih dohodkov ter 20% rast materialnih siroškov. Pri določanju možne stopnje rasti sredstev med posameznimi dejavnostmi je bil upoštevan selektiven pri-stop. Višjo stopnjo rasti so imele dejavnosti, ki so imele obsež-nejši program zaradi odpiranja novih zmogljivosti. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer je bil sredi leta 1983 sprejet intervencijski zakon, ki je opredelil možno rast skupne porabe na 13%. Ta je pogojeval ponovno preverjanje ovrednote-nja programov, ki so upoštevali možno rast skupne porabe, rast materialnih stroškov za 30% ter 19,5% rast osebnih dohodkov. Da bi lahko v teh pogojih zagotovili delovanje nggospodarskih organizacij, je bil izdelan in na skupščinah samoupravnih inte-resnih skupnostih sprejet program ukrepov za spremembo in do-polnitev planov SIS družbenih dejavnosti občin in mesta Ljub-Ijane za leto 1983 in z usmeritvami za leto 1984, ki je omogočil, ob realno manjših sredstvih, zagotovtjeno izvajanje programov na področju družbenih dejavnosti. Sprejete usmeritve za leto 1984 kažejo, da bo potebno še nadalje posebno pozornost posvečati temu področju. Rast sred-stev za družbene dejavnosti, razen za socialne prejemke, bo morala po sprejetih resolucijskih usmeritvah za 20% zaostajati za rastjo dohodka. Tudi v tem letu bo nujno smotrno gospodarjenje in stabilizacijsko obnašanje, saj je predviden porast osebnih dohodkov za 20%, materialnih stroškov pa za 25%. S poveča-njem obsega dela na nekaterih področjih, zaradi dokončanja investicij iz programa samoprispevka III, pa pomehl realno manj sretistev kot lani. Družbeni plan občine za obdobje 1981-1985 pa se je po posameznih področjih družbenlh dejavnosti uresničeval tako: SOCIALNO VARSTVO ' - •' " ¦ Skupne naloge, kot so uvedba skupne evidence socialnovar-stvenih pomoči v Ljubljani, kot enotnem mestu uresničevanja, še ni zaživelo. Pač pa so narejeni v letu 1983 in začetku leta 1984 pozitivnl vsebinskL premiki, ki kažejo, da bo začetek uresnlčeva-nja te naloge koncem tega leta oziroma v letu 1985. Ena od sprejetih skupnih nalog, ki se v okviru mestnih Ijubljan-skih občin uresničuje v skladu z načrtovanim, je dograditev bivalnega centra za težje duševno prizadete občane na Igu in začeta akcija za pridobitev prostorov bivšega dela psihiatrične bolnišnice za zdravljenje alkoholikov na Škofljici. V občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik pa se ugotavlja vedno večja potreba po-delavni-cah, v katerih bi lahko delali občani pod posebnlmi pogoji. Največji širši kvalitetni premik, ki se je pripravljal v tem srednje-ročnem obdobju, je dosežen na področju socialnega varstva s Samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, ki naj bi zagotavljal delavcem, drugim delovnim Ijudem in občanom socialno varnost v širšem smislu. Prav začetek uveljavljanja in izvajanje določil tega samouprav-nega sporazuma in s tem v zvezi začetek izvajanja enotne skupne evidence pa je v okviru vseh Ijubljanskih skupnosti socialnega varstva in s tem tudi naše, ena od prioritetnih nalog za leto 1985 in tudi naslednje srednjeročno obdobje. ZAPOSLOVANJE. Na področju prekvalifikaci; in usposabljanja začasno brezpo-selnih delavcev lahko ugotavljamo pomembne premike tako, v številu usposobljenih delavcev kot tudi povečanje števila možnih programov za preusposabljafije. Na področju poklicnega usmerjanja mladine in odraslih, je v sistemu usmerjenoga izobraževanja čutiti pozitivne premike za doseganje uresničevanja med načrtovanimi namerami in resnič-nimi potrebami v združenem delu. Kljub temu pa rezultati še vedno niso v celoti zadovoljujoči, tako da ostaja naloga usklaje-vanja med potrebami združenega dela in izobraževanjem ena od osrednjih nalog tudi za naslednje obdobje. Pozitivni premiki so opazni na področju kadrovskega štipendi-ranja. Število kadrovskih štipendij se povečuje. Isto velja za štipendije iz Titovega sklada. V okviru občine so bile podeljene vse štipendije za redne učence. Za mlade delavce, pa je potrebno akcijo nadaljevati, ker je število kandidatov še vedno nižje, kakor število razpisanih štlpendij. Število štipendlstov iz združenlh sredstev pa se zmanjšuje predvsem zato, ker postajajo ti štipendi-sti prejemniki kadrovsklh štipendij v OZD. Pri spremljanju izvajanja samoupravnega sporazuma o usklaje-vanju letnih načrtov zaposlovanja, ki ga sprejemajo delavci v OZD smo ugotovill, da se obseg nadurnega in pogodbenih del zmanj-šuje, medtem, ko pri izobraževanju delavcev ob delu in iz dela ne ugotavljamo pomembnejših pozitivnih premikov. SOCIALNO SKRBSTVO Izdelani so bili ustrezni enotni kriteriji za zagotavljanje sredstev zadovoljevanja socialnovarstvenih pravic občanov. V okviru Skupnosti socialnega varstva Slovenije, kamor se preko občinske skupnosti socialnega varstva povezuje tudi skupnost socialnega skrbstva, je bil izdelan samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, ki je sedaj v fazi predloga. Pripravlja se projekt enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstvenih dajatev. Center za socialno delo je uvedel nove oblike dela kot so: delo s skupinami (določene kategorlje občanov; mladoletniki, matere otrok, ki so v rejniški oskrbi, rejenice, posvojitelji itd.), uvajanje prostovoljnih delavcev, predvsem na področju dela z mladolet-nikl, širjenje različnih oblik skupinskega dela in povezbvanja s krajevnimi skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami in društvi. Planirana masa sredstev za denarne pomoči za leto 1984 pred-stavlja napram realizaciji v letu 1983 le 13,5% povečanje. Ob stalnem naraščanju števila prejemnikov je možno zagotavljati le minimalna sredstva prejemnikom pomoči. Nove kategorije obča-nov, ki so upravičeni do denarne pomoči so upokojenci z nizkimi pokojninami in družine, ki z dohodkom na družinskega člana ne dosegajo dogovorjene ravni življenjskega minimuma, torej ak-tlvnl delovni Ijudje, ki s svojim delom ne morejo zaslužiti za življenje. V letu 1984 so se zlasti zaostrile razmere v domovih starejših občanov. Cena njihovih stroškov ne zadošča za pokrivanje stro-škov dejavnosti. Prav tako pa kadrovskl normativi ne ustrezajo glede na sprejeto populacijo občanov. V preteklih letih srednjeročnega obdobja so se zboljšali pogoji življenja starejših občanov in povečale možnosti njihove vključi-tve v domove. V letu 1982 je bil dokončan Dom starejših občanov v KS Kolezija z 200 mest. V teku pa je adaptacija starega dela objekta na Bokalcah. Zaradi omejenih materialnih pogojev ter sprejetega zakona o prepovedi negospodarskih investicij se ni pristopilo k izgradnji novih prostorov Mladinskega doma Malči Belič. Glede na zaostreno finančno situacijo bo potrebno do konca tekočega leta poiskati vse možnosti racionalizacije in boljše organizacije dela. Preveriti bo potrebno upravičenost vseh prejemnikov do socialnovarstvenlh pomoči, njihovo število zmanjšati, sredstva pa preusmeriti za tiste, ki so take pomoči dejanskc potrebni. Prav tako bo potrebno intenzivneje pristopiti k reševanju problematike domov starejših občanov. OTROŠKO VARSTVO Zagotovljeni program, ki obsega pripravo otrok na osnovno šolo, se je izvajal po učnem načrtu. V šolskem letu 1983/84 se je obseg priprave otrok na osnovno šolo, ki niso vključeni v dnevno vzgojo in varstvo, povečal od 120 na 180 ur. V primerjavi s prejšnjimi leti se 80-urni vzgojni program za otroke, ki niso vključeni v WO, iz leta v leto po obsegu zmanj-šuje, kar je v nasprotju s sprejetimi usmeritvami. Z letnim planom se predvideva, da bo v letu 1984 prejemalo denarne pomoči približno enako %tevilo otrok kot v preteklem letu. Denarne pomoči se bodo, poleg upravičencev, ki izpolnju-jejo že uveljavljene dohodkovne pogoje, dodeljevanje tudi otro-kom iz družin, ki so zašle v težji socialni položaj (domicilno varstvo). Denarna pomoč se bo dajala tudi v funkcionalni obliki npr. enkrat pomoč ogroženi družini, subvencioniranje prehranskih programov v VVO itd. V obdobju 1981 do 1983 so se izboljšali prostorski pogoji delovanja otroškega varstva. Iz sredstev samoprispevka II so bili zgrajeni 4 novi objekti s skupno zmogljivostjo 540 mest: VVO Krim Rudnik, VVO Milan Česnik, VVO Kozarje, WO Rožna dolina. Iz programa pridobivanja novih zmogljivosti vzgojnovarstvene dejavnosti bodo v letu 1984/85 pričeli z dejavnostjo naslednji objekti: VVO Trnovo, WO Ig. VVO Brdo, VVO Bonifacija in VVO Lavrica s skupno zmogljivostjo 540 mest. Tako da bo doseženo 50% vključitev otrok. V ukrepih za racionalizacijo poslovanja izvajalskih organizacij, sprejetih v skupščinah skupnosti otroškega varstva in v resoluciji uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljana v letu 1983, je bila pred izvajalce postavljena tudi naloga postopnega združeva-nja manjših VVO. Delavci vzgojnovarslvenih organizacij iz ob-močja občine so to nalogo uresničili v letu 1982. Na območjih, kjer bodo razpoložljiva mesta za starejše skupine otrok, bo skupnost otroškega varstva skupaj z VVO organizirala brezplačni prevoz za dnevno varstvo in vzgojo v enote, ki imajo razpoložljivi prostor. Ta oblika zapolnitve razpoložljivega pro-stora bo imela vso prednost v tem letu. IZOBRAŽEVANJE Obseg dejavnosti osnovnih šol je pogojen predvsem z rastjo števila učencev, učnih oddelkov ter rasti oddelkov COš in PB. Število učencev se je od leta 1981 zmanjšalo od 8198 na 8027, medtem ko je število oddelkov nihalo okoli št. 311. število oddelkov v osnovnih šolah v letu 1981 in 1982 se je ujemalo s planiranimi, v letih 1983 in 1984 pa število oddelkov glede na planske dokumente upada. V sklopu COŠ je bilo v letu 1981 in 1982 ustrezno število oddelkov, pač pa je v letu 1983 in 1984 število oddelkov manjše kot je bilo planirano, kar je posle-dica zoženih materialnih okvirov šol. Število oddelkov podaljša-njega bivanja je ustrezno naraščalo s planiranimi. V oddelkih jutranjega varstva se je vključevalo malo manj skupin kot je bilo planirano (5). Izobraževalna struktura pedagoškega kadra v osnovnih šolah se iz leta v leto izboljšuje. Vse manj je pedagoškega kadra z neustrezno izobrazbo, narašča število pedagoških delavcev z višjo izobrazbo ter se zmanjšuje število delavcev s srednjo izo-brazbo število zaposlenih v šolah se minimalno povečuje, pri tem pa se število pedagoškega kadra (učitelji) zmanjšuje. Od leta 1961 do 1983 se je število zmanjšalo od 453 na 476. Uvajanje normativa 32 učencev na oddelek še ni doseženo. Elementi COŠ se postopoma vgrajujejo v program podaljšanega bivanja. V letu 1984 smo tudi racionalneje pristopili k organizira-nju prevozov učencev, ki prebivajo v kraju oddaljenem nad 4 km od osnovne šole. Na področju investicij so bili zgrajeni planirnai objekti: Oskar Kovačič - 16 učilnic, Škofljica - 16 učilnic, Preserje - 12 učilnic. Pričela se je gradnja predvidenih prizidkov OŠ Bičevje ter Oš Trnovo. Tudi gradnja nove glasbene šole na območju naše občine iz sredstev Samoprispevka III. je stekla in bodo s tem izboljšane možnosti za kvaliteto dela ter izvajanje programa. S temi novimi objekti se pogoji izboljšujejo in stem tudi koeficient učne izmene (1,2). Z uvedbo Zakona o usmerjenem izobraževanju so nastale bi-stvene spremembe v srednjem šolstvu. V letu 1981 je bilo na območju naše občine 6 srednjih šol: Srednja agroživilska šola, Srednja šola za računalništvo, Srednja kemijska šola, Srednja lesarska šola, Poklicna kovinarska šola in pa Šolske delavnice tehniških šol. V letu 1984 so samo še štiri srednje šole, ker se je Srednja agroživilska šola preselila v Kamnik, Poklicna kovinarska šola pa je v letu 1983 prenehala delovati. V šolskem letu 81/82 se je v 1. letniku izobraževalo 1119 učencevv34oddelkih terv7vzgojnoizobraževalnih programih. V 2., 3. in 4. letniku je bilo skupaj 2688 učencev v 97 oddelkih. V šolskem letu 1982/83 je bilo v 1. tetniku vključeno 1272 učencev v 2., 3. in 4. letniku pa 4161 učencev (podatki vključujejo tudi Srednjo agroživilsko šolo). Vse srednje šole v naši občini imajo prostore v starih stavbah. Še v letu 1981/82 poteka dvoizmenski pouk na vseh šolah. Zaradi ^jrostorske stiske vse šole tudi nimajo pri naravoslovnih predme-tih specialmh učilnic opremljenih skladno z normativi kot to zahtevajo učni načrti. KULTURA Izvedeni kulturni programi so v letu 1981/82 po kakovosti in obsegu zadovoljili pričakovanja. V letu 1983 pa so na izvedbo programov vplivali začasni restriktivni ukrepi, ki so posegli v sredstva za kulturno akcijo v krajevnih skupnostih, v sredstva operativne rezerve in močno zarezali predvsem v pogoje investi-cijskega vzdrževanja ter onemogočali kakršnokoli nujno inter-vencijo. V občini je v letu 1983 delovalo 22 kulturno umetniških društev. Kaže pa se rahla tendenca po ustanavljanju novih kulturno umet-niških društev. Občinska matična Knjižnica »Prežihov Voranc« je z enoto na Dolenjski cesti in krajevnimi knjižnicami na Brdu, Igu, Dobrovi in Velikih Laščah program, ki ga je predvidela v letu 1983, presegla oziroma v primerjavi z letom 1982 uspela nabaviti 65,5% več knjižnih enot, prav tako se je povečalo število obiskov za 20%, ¦izposoja knjig za 16,3%. Povečalo pa se je tudi število bralcev in število izposojenih knjig na območjih, ki jih obiskuje Potujoča knjižnica, kar kaže, da med Ijudmi narašča zanimanje za branje. Knjižnica opravlja dejavnost v izredno težkih prostorskih in kadrovskih pogojih, ki tudi v letu 1983 niso bili izboljšani. Po načrtu reševanja prostorske problematike je v teku priprava do-kumentacij za zagotovitev novih prostorov. Na področju varovanja naravne in kultume dediščine se bodo tudi v naslednjih letih srednjeročnega obdobja vodile neposre-dne varstvene akcije na gradu Turjak, Krakovo in Trnovo, na cerkvi sv. Ahca nad Turjakom, na Petrovi cerkvi v Dvoru in cerkvi sv. Mohorja ter Fortunata. Izpostaviti pa je dejstvo, da je celotno področje varovanja naravne in kulturne dediščina zelo kritično. TELESNA KULTURA Na področju množičnosti smo realizirali vse zastavljene cilje, saj smo z zanimivimi programi tolesnokultume vadbe zagotovili množično vključevanje delovnih Ijudi in občanov v telasnokul-turno vadbo. Tako smo že v letu 1983 imeli nad 10.000 delovnih Ijudi in občanov vključenih v redne oblike vadbe. S posameznimi akcijami, kot so krosi, smučarski teki, mali nogomet itd, smo od leta 1981 zabeležili velik porast udeležencev in smo jih v letu 1983 zabeležili 17.877, kar je več kot smo planirali do leta 1985. Za leto 1984-85 predvidevamo porast udeležencev v redni telesnokul-turni vadbi in akcijah, posebno v tekih, smučarskih tekih in športnih igrah. Poseben poudarek namenjamo vključevanju v proces telesne kulture tiste otroke, ki niso v WZ. Predvidevamo, da bomo do leta 1985 uspeli vključiti v ta proces 80% otrok od današnjih 51,35%. V procesu telesnokulturne dejavnosti sodeluje poleg profesio-nalnih tudi veliko število amaterskih delavcev. Da bi dosegli kvaliteto dela moramo vseskozi izobraževati delovne Ijudi in občane, ki so voljni sodelovati kot vaditelji ali trenerji. Tako smo od leta 1981 do 1983 izšolali 112 TK delavcev amaterjev. Ravno tako sodelujemo s slušatelji FTK, ki stanujejo v naši občini. Do leta 1985 predvidevamo, da bomo preko procesa izobraževanja izšolali še 60 TK delavcev. V letu 1981-83 sfno uspeli s prostovoljnim delom delovnih Ijudi in občanov ter sofinanciranjem SITKS Ljubljana Vič-Rudnik nare-diti 6 večnamenskih ploščadi v KS in dograditi prvo fazo telova-dnice Krim-Rudnik. V letu 1984-85 predvidevamo dokončanje druge faze telovadnice Krim, obnovo bazena Kolezija, ter večji poudarek dati vzdrževanju že obstoječih TK objektov, saj za nove objekte ni finančnih sredstev. Vsekakor bi morali poudariti, da je občina Vič zadnja po razvitosti s TK objekti v Ljubljani, tako po odprtih kot po zaprtih. Da bi dosegli izenačitev razvitosti po TK v Ijubljanskih občinah, bi morali na Viču veliko več sredstev name-njati v nove objekte kot v drugih občinah, kar pa je nerealno. ZDRAVSTVO Usmeritve v prednosti razvoja osnovnega zdravstvenega var-stva pred bolnišničnim se v celoti izpolnjujejo. S prvotno predvi-denimi in tekom let združenimi sredstvi, je občinska zdravstvena skupnost poravnala vse opravljene storitve, ki jih je bila zavezana po samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela in sicer tako v osnovni kot tudi v bolnišnični in specialistični dejavnosti. Da bi zagotovila ohranitev dosežene ravni zdravstvene varnosti in obdržala porabo v mejah razpoložljivih sredstev, se je občinska zdravstvena skupnost skupaj z izvajalskimi zdravstvenimi organi-zacijami angažirala pri iskanju možnosti notranjih racionalizacij. Ugotavljamo lahko, da je velika večina zadnjih nalog tudi uresni-čena. To velja tako za ukrepe dogovorjene v letu 1983 s stabiliza-cijskimi načrti zdravstvenih organizacij kot za ukrepe občinske zdravstvesne skupnosti. Podatki kažejo, da je raven zdravstve-nega varstva ostala na ravni leta 1982. Ustavljeno je bilo za prejšnja leta tako značilno stalno naraščanje obsega zdravstve-nih storitev. Položaj zdravstvenega varstva, ki je v pretežnem delu posledica padanja realne vrednosti sredstev za njegovo izvajanje, je v letu 1982 sprožil intenzivno razpravljanje o delitvi dela v zdravstvu. Tako je v letu 1983 prišlo do prvih dogovorov med Zdravstvenim domom Ljubljana na eni strani in TOZD Univerzitetnega klinič-nega centra, Železniškimzdravstvenim domom, Vojno bolnico in Srednjo šolo za farmacijo in zdravstvo na drugi strani. Rezultat medsebojnih dogovorov je zmanjšanje obsega storitev in plače-vanje storitev po enotnih cenah. Na področju investicij so se izvajale le investicije iz programa samoprispevka II in III. V letu 1981 je bila dokončana gradnja prizidka k zdravstvenemu domu. V teku pa je gradnja zdravstvene postaje v Velikih Laščah ter priprava dokumentacije za gradnjo zdravstvene postaje v Škofljici. Za leto 1984 je predvideno nadaljnje padanje realne vrednosti sredstev za zdravstvo. Za plačevanje zdravstvenih storitev je nominalno namenjeno 23,1% več sredstev kot v letu 1983 ozi-roma 19,9% vefi, če upoštevamo poravnavo obveznosti zdrav-stvenim organizacijam v letu 1984 za preteklo leto. Da bi kljub razliki med razpoložljivimi in potrebnimi sredstvi ohranili dose-ženo raven zdravstvene varnosti, si bodo občinska zdravstvena skupnost in zdravstvene organizacije prizadevale za racionaliza-cijo in boljšo organizacijo poslovanja, nadomeščanje dražjih oblik zdravljenja s cenejšim in dosledno izvedbo delitve dela med osnovnim in specialističmm zdravstvom. RAZISKOVANJE ¦'• ; ¦ -''-'; V letu 1982 je bita aktivnost usmerjena predvsem v opredeljeva-nje in izvajanje raziskovalnega programa v.okviru občinske skup- nosti in urejanje normativnih zadev, medtem ko zaradi izpada 1 /4 dohodka drugih nalog ni bilo mogoče realizirati. V letu 1983 smo vsa sredstva za izvajanje programa nalog občinske raziskovalne skupnosti namenili vzpdobujanju inven-tivne in inovacijske dejavnosti v združenem delu in raziskova-Inega dela med mladino. V začetku leta 1984 je bila organizirana svečana podelitev priznanj, kar bo še večja vzpodbuda za inten-zivnejše delo rta področju novih dosežkov množične inovativne dejavnosti. Lastnih raziskovalnih nalog občinska raziskovalna skupnost v letu 1983 ni finacirala in so bili tudi vsi prispeli predlogi posredo-vani mestni raziskovalni skupnosti v okviru katere se izvaja skupni raziskovalni program. V cilju nadaljnje racionalizacije dela občinskih raziskovalnih skupnosti in povečanja učinkovitosti vloženih sredstev je bilo na seji v decembru 1983 izoblikovano stališče združitve vseh občin-skih raziskovalnih skupnosti v okviru mestne s tem, da se poišče rešitev, ki^jo ob polni učinkovitosti delovanja delegatskega si-stema zagotavljala kar najbolj racionalno porabo sredstev in dela. Predlog je bil posredovan in sprejet na skupščini mestne raziskovalne skupnosti in vključen v predloge za nadaljnji razvoj in delovanje raziskovalnih skupnosti v Ljubljani. IV. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA Leta 1983sobilizaključeni usklajevalni postopki gledeoprede-litev primarne rabe zemljišč in zemljišč namenjenih urbanizaciji. Nalogo je izdelal Zavod za družbeno planiranje Ljubljana v skladu s predpisi in metodološkimi navodili. Pri teh postopkih pa so sodelovali vsi nosilci planiranja oziroma porabniki prostora. to je 'Zavod za izgradnjo Ljubljane, Urbanistični inštitut SR Slovenije, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in organi-zacije združenega dela. V marcu 1984 je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik spre-jela sklep o uskladitvi družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 z dogovorom o temeljih družbe-nega plana SR Slovenije in zakonom o varstvu kmetijskih zem-Ijišč pred spreminjanjem namembnosti. Na podlagi citiranega sklepa in dokumentacije usklajujemo spremembe Generalnega urbanističnega plana mesta Ljubljane in Urbanističnega programa. Izvajanje prednostne naloge na področju priprave urbanistične dokumentacije je bilo uresničeno z naročilom naslednjih doku-mentov za nemoten potek planiranja stanovanjske gradnje in razvoj proizvodnih in obrtnih con s spremljajočimi objekti: urba-nistični red za KS Golo, Rob, Ig, Iška vas in Tomišelj, urbanistični red za Velike Lašče, urbanistični načrt Dobrovske doline, izde-lava pravne karte, karte zelenih površin. registracija vodnih virov, urbanistična obdelava postavitve kioskov; programska rešitev vodovodne trase Brest-Podpeč, urbanistični načrt Dobrovške doline, urbanistični red za območje KS Pijava gorica, Turjak in Želimlje: urbanistični red za območje KS Brezovica, Vnanje in Notranje Gorice, urbanistični red za območje KS Škofljica, zazi-dalni načrt za VS-6 na Grbi (dokumentacija za realizacijo), zazi-dalni načrt za del VS-6 Vič (novelacija Nanoške ulice); zazidalni načrt VS 102/2 Rakova jelša (novelacija); zazidalni načrt za VS 103 - Murgle IV faza, zazidalni načt za VS 103/2 Zeleni log, zazidalni načrt VP-4 Plutal, zazidalni načrt VP 245/1 Škofljica, zazidalni načrt VS 245/7 Škofljica, zazidalni načrt VS 236 Ig, zazidalni načrt za VM 4 Kozarje, zazidalni načt VS-106 Bobenč-kova, zazidalni načrt za VS 5 Rožnadolina, zazidalni načrt RS 1-2 Rudnik (novelacija) zazidalni riačrt RS-5 in RS 110 Lavrica, zazi-dalni načrt VS 201/7 Gaberje, zazidalni načrt VS 206 - Srednja vas pri P. Gradcu, zazidalni načrt VS 202/2, VS 202/3-a in del VS 202/3-b Selo pri Hruševu, zazidalni načrt VS 220/1 Radna, zazi-dalni načrt VS 1 in VS 102Trnovo, južni del, zazidalni načrtzadel območja VS 1 Trnovo (sprememba in dopolnitev). V letih od 1981 do prvega tromesečja 1984 so bili izmed citirane urbanistične dokumentacije sprejeti z odloki naslednji urbani-stični dokumenti: 1. Urbanistični redi za KS Škofljica, KS Pijava gorica, Turjak, Želimlje, KS Brezovica, Vnanje in Notranje Gorice. 2. Zazidalni načrti za VS 260 - Velike Lašče, VS 251 Želimije. VS 206 Srednja vas pri Polhovem Gradcu, VS 202/2, VS 202/3-a in del VS 202/3-b Selo pri Hruševu, sprememba in dopolnitev za severni del območja VS-1 Trnovo (WO in Oš). Ob izdelavi programskih delov zazidalnih načrtov za območja VM-4 Kozarje VS 103/2 - Zeleni log RS-5 in RS 110 - Lavrica so nastali nasprotujoči interesi glede rabe zemljišč, zato se z izde-lavo zazidalnih načrtov ni nadaljevalo, razen za območje RS-5 Lavrica. Zaradi zavarovanja prostih površin pred neorganizirano stihij-sko gradnjo smo v tem obdobju uveljavljali z odlokom splošno prepoved gradnje, parceiacije in prometa z zemljišči do 27. junija 1983. Ohranjanju zelenih površin v stanovanjskem in industrijskem okolju ter varovanju krajinskih parkov (Polhograjski Dolomiti, območij Iškega Vintgarja) in naravnih rezervatov - območij v Polhograjskih Dolomitih ter ovrednotenju Barja, glede na rabo zemljišč v tem prostoru, smo posvetili posebno pozornost sode-lovanju z drugimi Ijubljanskimi občinami v okviru priprave doku-mentov Ljubljana 2000. Izgradnja Poti spominov in tovarištva poteka od občinske meje z občino Moste-Polje preko Golovca, Dolenjske ceste, Peruzzi-jeve ceste, Ceste XVIII. divizije, barja in Ižanske ceste, preko mostu na Ljubljanici po Rakovi jelši mimo Murgel do podaljška Koprske ceste. Od Tržaške ceste se pot nadaljuje preko Grbe do občinske meje z občino šiška. V letu 1984 in 1985 bomo prvenstveno delali na pripravi pro-storskih delov srednjeročnega in dolgoročnega plana občine. Sodelovali bomo pri obvezni pripravi dokumenta Ljubljana 2000, ki obsega: - dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane - urbanistični načrt občin in mesta Ljubljane - dogovor o skupnih temeljih dolgoročnih planov občine v širšem prostoru Ljubljane Pristopili bomo k uskladitvi obstoječe urbanistične dokumen-tacije z zakonom o urejanju prostora in z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Stanovanjska gradnja - blokovna in individualna organizirana ' gradnja se je v letih 1981-1983 odvijala v soseskah. ki so zajete v družbenem planu razvoja občine za obdobje 1981-1985 VS-1 Trnovo, VS-3 Žičnica, VS-4 Bonifacija, VS-6 Vič, VS103 Murgle, VS-7 Brdo. RS-1, 2 Jurčkova pot, VS-236 Ig Vrsta 1981 1982 gradnje plan real % plan real % blokovna 406 406 100 301 133 44 ind. organ. 41 41 100 197 127 64 ind. neorg. - 47 - - 182 Skupaj 447 494 111 498 442 89 1983 1981-1983 plan real % plan real % 200 272 111 907 811 83 177 102 58 415 270 65 - 347 - 394 Skupaj 377 721 178 1322 1657 125 Iz tabele je razvidno, da stanovanjska gradnja, blokovna in individuaina organizirana, ni dosegla planiranega števila stano-vanj. Realizacija - prekoračitev v letu 1983, pa je prenesena nedokončana gradnja iz leta 1982, ki je bila dokončana v prvem trimesečju 1983. Po planu naj bi blokovna in usmerjena indivi-dualna gradnja predstavljala 93% stanovanjske gradnje, neorga-nizirana pa le 7%, tako pa dosega prva 82% in druga 18%. Prenova je bila planirana za objekte Eipprove ulice v soseski VS-1. Nosilec prenove je stanovanjska skupnost. Po potrjenem programu prenove v letih 1981-1985 jev izdelavi projektna doku-mentacijaza I. fazo-za zgradbe Eipprove3, 5,11,15 in 17. Vletu 1983 je bil pripravljen program prenove po objektih za naslednje obdobje, realizirana je bila prenova stare šole v Preserju kjer se je pridobilo 8 stanovanj. Odprava stanovanj VI in VII kategorije Po srednjeročnem planu 1981-1985 naj bi naobmočju občine odpravili 311 stanovanj VI. in VII. kategorije, v obdobju 1981-1983 pa so jih odpravili 26 ali 8,36%. Večja realizacija bi bila dosežena z sistemskim pristopom v celotnem prostoru Ljubljane in aktiv-nejšega vključevanja delovnih organizacij za sofinanciranje od-prave teh stanovanj. Stanovanja VI. in VII. kategorije so se odpravila predvsem na območjih sosesk VS-1 in VS-3 ter stanovanja v katerih so stano-vali prejemniki solidarnostnih stanovanj. LOKACIJA ^ leto St. obj. št. stanov. prenovljeno odpravljeno Ljubgojna 1981 1 3 prenovljeno Prevelje pod K. 1982 1 2 odprodano Kamnik pod Krimom 1982 1 1 odprodano Obrtniška 1 1982 1 2 porušena Obrtniška 8 1982 1 , 3 porušena Tržaška36/a 1982 1 1 odprodano Brest 3 1983 1 1 odprodano C. v Gorice 1983 1 4 odprodano Mencingerjeva 9 1983 1 4 porušano Mencingerjeva 11 1983 1 4 porušeno Trnov. pristan 1983 1 1 porušeno SKUPAJ 11 26 V prvem tromesečju 1984 se je nadaljevala stanovanjska grad-nja v planiranih soseskah: VS 1 Trnovo B1 - B5 254 stanovanj VS 3 Žičnica B2 68 stanovanj VS 7 Brdo 54 sta/iovanj VS 6 Vič B2 78 stanovanj V soseski VS-3 Žičnica bi moral biti decembra 1983 predan v uporabo objekt B-1 s 68 stanovanji, pa ni bil zaradi zamude pri montiranju plinskega priključja in je bil dan v uporabo v prvem tromesečju 1984. Stanovanjska gradnja - blokovna in individualna organizirana gradnja so v letu 1984 nadaljuje v soseski VS-1 Trnovo, VS-4 Bonifacija, VS-3 Žičnica, VS-236 Ig, VS-7 Brdo, RS-1,2 Jurčkova pot in VS-103 Murgle. V teh soseskah naj bi bilo zgrajenih 591 stanovanj. V letu 1984 naj bi se pripravile možnosti gradnje in dograditve stanovanj v letu 1985 v soseskah: VS-236 Ig, 44 stanovanj, VS-3 Žičnica, 132 stanovanj, VS-6/3 Vič-Grba, 178 stanovanj in RS-r-Lavrica 180 stanovanj. Skupaj 534 stanovanj v organizirani grad-nji. Za leto 1984 je planirano, da bi bilo v gradnji in dograjenih skupaj 1157 stanovanj Tabela str. 39 f Prenova: V letu 1984 je planirano dokončanje prenove na stavbah: Eip-prova 3, 5, 15 in 17 ter Razpotna V Predhodna dela in začetek prenove z dokončanjem v letu 1985 bo na stavkah Eipprove 7,9 in 13. Odprava stanovanj VI in VII kategprije Planirane naloge pri odpravi VI in VII kategorije stanovanj v letu 1984 v okviru občine in Ljubljane so predvsem v pospešitvi razreševanja in sistemskega pristopa, ki mora zagotoviti pripravo investicijskih programov in aktivnejšega vključevanja delovnih organizacij za sofinanciranje odprave teh stanovanj. Opraviti točkovanje po novi metodologiji, ki bo podlaga za razvrstitev stanovanj v kategorije. V letu 1984 je dana prioriteta odprave VI. in VII. kategorije stanovanj v objektih, ki so v planu prenove, za leto 1984 in 1985. KOMUNALNO GOSPODARSTVO V okviru programa razširjene reprodukcije objektov in naprav individualne rabe so bile preko nosilcev pokrite vse investicije potrebne za opremljanje vseljivih objektov usmerjene stanovanj-ske gradnje v soseskah VS-1 Trnovo, VS-3 Žičnica, VS-4 Bonifa-cija, VS-6 Vič, VS-103 Murgle, RS-1 in RS-2 Jurčkova pot, VS-7 Brdo in VS-7 Vrhovci ter objektov samoprispevka II. in III. Posebej je bila obravnavana problematika sanacije komunalne opreme v obstoječih naseljih, tako je pričeta gradnja kanalizacija v naselju Vrhovci, v pripravi je gradnja kanalizacije v Rakovi Jelši. Posebna skrb je bila posvečena izboljšanju preskrbe z vodo. Dograjena je bila vodarna Brest, I. in II. faza vodovoda Rudnik -Škofljica, Vodovod Opekarska - Ižanska cesta, vodovod Brez-dvica in vodovod Dobravica, v izgradnji je primarni vodovod po Cesti v Mestni log in južna zanka magistralnega vodovoda Brest -Podpeč - Brezovica. Končana je I. faza sanacije vodovodnega območja vodarne Brest in pričeta II. faza kanalizacije naselij v I. varstvenem pasu. Za nadaljevanje izboljšave preskrbe z vodo so prlpravljeni pred-logi prioritete investicijskih vlaganj. V teku so pripravljalna dela za ureditev centralnega odlagališča odpadkov južno od potoka Curnovec. S programi vzdrževanja objektov in naprav kolektivne komu-nalne rabe je bilo realizirano tekoče vzdrževanje javne higiene, vzdrževanje zelenic in parkov, vzdrževanje trase PST, vzdrževa-nje parkovnih gozdov in odkup zemljišč za rekreativne namene, vzdrževanje javne cestno-prometne signalizacije, cest in mostov, opravljanje storitev v zimski službi in obnova dotrajanih objektov in naprav. Fizični obseg izvršenih del v obdobju 1981-1984 je naslednji: Individualna komunalna raba: a) Kanalizacija Viri in primar: - kanalizacija varstvene cone Vodarne Brest - kanalizacija za Vnanje in Notranje gorice - kanalizacija za WZ in OŠ Krim-Rudnik - kanalizacija za OŠ Škofljica - obnova kanalizacije po Groharjevi ulici - kanalizacija za Dom srednjih šol Gerbičeva Sekundar: - kanallzacija za VS-1 Trnovo, VS-103 Murgle, VS-4 Bonifa-cija, VS-7 Brdo, RS-1 in RS-2 Jurčkova pot, VS-3 Žičnica - kanalizacija naselij v I. varstvenem pasu Vodarne Brest I. faza - kanalizacija na Vrhovcih b) Vodovod: Viri in primar: - vodovod Rudnik - Škofljica vodarna Brest - vodovod po Cesti v Mestni log - vodovod Večna pot - Jamnikarjeva - vodovod Opekarska - Ižanska cesta - vodovod Brezovica Sekundar: - vodovod za VS-103 Murgle, VS-4 Bonifacija, VS-3 Žičnica, VS-7 Brdo, RS-1 in RS-2 Jurčkova pot, VS-1 Trnovo - Vodovod Dobravica c) Plin: Viri in primar: - plinovod Pokljukarjeva - Erjavčeva - plinovod po Jamovi ulici - Tbilisijska - plinovod Tmovo - Jurčkova - plinovod po Groharjevi (obnova) - plinska regulatorska postaja Jurčkova pot - plinska regulatorska postaja Pokljukarjeva Sekundar: - plinovod za VS-1 Trnovo, VS-4 Bonifacija, VS-3Žičnica, VS-7 Brdo, RS-1 in RS-2 Jurčkova pot V letu 1984 bodo v okviru programa razširjene reprodukcije objektov in naprav individualne rabe pokrite vse investicije za usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Predvideno je nadaljnje kanali-ziranje območja I. in II. varstvena cone Vodarne Brest s čistilno napravo in izgradnja primarnega kanala naselja v Rakovi jelši. Z rekonstrukcijo Tržaške ceste bo obnovljen primami vod kanaliza-cije in vodovoda. S področja vodooskrbe je predvidena izgradnja vodovoda Želimlje in Pijava gorica, vodovoda Vnanje Gorice -Žabja vas ter manjša dela na vodovodu Brezovica, Rašica in Dobrovca. Za leto 1985 je predvideno nadaljevanje kanaliziranja v varstve-nih conah Vodarne Brest, investiranje v sanacijo lokalnih vodo-vodov in izgradnja naprav za stanovanjsko in ostalo gradnjo. CESTNO GOSPODARSTVO •-.-¦- ; Program gradenj in rekonstrukcij cest je bil zaradi angažirano-sti pri zbiranju dodatnih sredstev realiziran v okviru plana, v letu 1984 pa se zaradi izpada celotnih sredstev namenjenih za razšir-jeno reprodukcijo v cestnd gospodarstvo plan ne izvaja. Večja dela so bila izvršena pri izgradnji cest Jurčkova potl. faza, Vnanje Gorice - Notranje Gorice, Cesta dveh cesarjev, Cesta v Mestni log, Rašica-Rob, Ig - Golo odsek škrilje - Golo in Vrbljenje -Staje, ureditvi cest v Velikih Laščah, Podpeči, Iški vasi, Horjulu, Rudniku in Lavrici, ter obnovi mostov čez Mali graben Ljublja-nico pri Livadi, Ljubljanico v Podpeči Kneju, Babni gori, Grmezu in Polhovem Gradcu. SIS za izgradnjo cest in Republiška skupnost za ceste sta po programu 10-letne izgradnje in usmeritvah dogradila zahodno obvoznico in odsek cest Škofljlca - Pijava gorica, v izgradnji je južna obvoznica in rekonstrukcija Tržaške ceste na odseku od Viške ceste do Dolgega mostu. Za področje cestnega gospodarstva je bila ustanovljena Cesnia skupnost Ljubljana, ki je od Komunalne skupnosti Vič prevzela v upravljanje 152 km lokalnih cest skupaj s sredstvi. Fizični obseg ižvršenih del v obdobju 1981-1984 je naslednji: - rekonstrukcija ceste Rašica - Rob - - - rekonstrukcija ceste Pijava gorica - Želimlje I. faza ^ ¦ - - rekonstrukcija ceste Ig - Golo, odsek Škrilje - Kurešček - Cesta v Mestni log I. faza ' - rekonstrukcija ceste Jurčkova pot I. faza >r-- - rekonstrukcija ceste Lavrica - Doljna vas ' .? - - rekonstrukcija ceste Vrbljenje - Staje ¦ . - rekonstrukcija ceste Lavrica - vodohram - rekonstrukcija Ceste dveh cesarjev (1100 m) - rekonstrukcija cest v KS Rudnik, KS Velike Lašče, KS Iška vas, KS Horjul - rekohstrukcija cest Mencingerjeva, Kopališka, Zeljarska, Zbašnikova - obnova cestišča Groharjeve ulice, Cesta II. in Ceste XV. v Rožni dolini - obnova ceste Vnanje Gorice med Brezovico - ureditev dostopov do VVZ Kozarje, Pokopališča na Rudniku in do Gerontologije - ureditev avtobusnega obračališča na Brezovici in škofljici - obnova asfaltov v Podpeči - rekonstrukcija mostov čez Mali graben, Ljubljanico v Pod-peči, v Polhov Gradcu, Babni gori, Kneju in Grmezu - gradnja pločnika škofljica - nova Osnovna šola in delu Dolenjske ceste - obnova javne razsvetljave v Rožni dolini, na Vrhovcih in na delu Jamove ulice - ureditev javne razsvetljave v naseljih Zaklanec, Podolnica, Rašica in Retje - postavitev nadstreškov za avtobusne postaje - sanacija plazov na Katarini in na Črnem vrhu ' , - sodelovanje pri izgradnji Poti spominov in tovarištva - dokončanje Pokljukarjeve ulice V letu 1984 je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev predvi-dena le izgradnja II. faze ceste Ig - Golo v dolžini 1400 m in nadaljevanje rekonslrukcije Ceste V Mestni log. Za potrebe avto-busnega mestnega prometa bo zgrajeno obračališče na Opekar-ski cesti. Za leto 1985 ni pričakovati večjih vlaganj v izgradnjo. PTTOMREŽJE : Na področju PTT dejavnostl je zaradl zaostrenih splošnih po-gojev gospodarjenja realizacija programa območne skupnosti za PTT promet pod pričakovano tako, da je ostala vrsta nerealizira-nih objektov iz rebalansa srednjeročnega programa 1981-1985 oz. letnih planov investicij. Zaključena je izgradnja KKO VS-1 Trnovo I. II faza Ig, VS 103 Murgle, Velike Lašče, Rob in Podpeč-Precerje, ter nabavljena oprema za razširitev RATC Vič in centrale v Velikih Laščah, ter povečana ATC Brezovica. VODNO GOSPODARSTVO V okviru razpoložljivih skrčenih sredstev so bila izvršena pred-vsem redna vzdrževalna dela na nižinskih in višinskih vodotokih in objektih. Odvodni mreži na Barju in drugih melioriranih površi-nah, Malem grabnu, Gradaščici, Robarki, Glinščici in šujlci ter hudournikih v Polhograjskih Dolomitih. Zaključena je rekon-strukcija potoka Zg. Galjevec, v izgradnji pa je rekonstrukcija Sp. Galjevica. Na področju preskrbe s pitno vodo se vršijo dela pri opazova-rflu podtalnice in raziskavi podtalne vode na Ljubljanskem barju, na področju zaščite vodnih virov je v zaključni fazi obdelava in sprejem študije o evidentiranju in zaščiti vodnih virov, na po-dročju obrambe pred poplavami so sprejeti dolgoročni ukrepi, pri čemer se je zaradi spremembe lokacije študija za ureditev aku-mulacije na Gradaščici zavlekal. V. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V tem srednjeročnem obdobju smo ob upoštevanju sprejetih usmeritev prvenstveno nadaljevali usposabljanje za obrambo in zaščito delovnih Ijudi in občanov, pripadnikov TO in CZ ter mladine, ki ne obsikuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja in posodabljali opremo in oborožitev pripadnikov TO in CZ. Na področju organiziranja in delovanja narodne zaščite smo dali poudarek usposabljanju narodnezaščite v krajevnih skupno-stih in organizacijah združenega dela. Posebno pozornost smo dali dograjevanju načrtov pri temelj-nih nosilcih ukrepov za zaščito in reševanje v primeru naravnih in drugih hudih nesreč. Pri tem smo dali največ poudarka praktič-nemu usposabljanju, posebno občinskih in mestnih specializira-nih enot civilne zaščite in preventivnemu ukrepanju. V krajevnih skupnostih smo izgrajevali avtonomni sistem zvez ter zagotavljali zveze za vse z letnimi programi načrtovane upo-rabnike zvez. Izvajali smo vse aktivnosti za usmerjanje mladih za vojaško obrambne poklice in aktivnosti za pridobivanje žensk za prosto-voljno usposabljanje v JLA. Mobilizacijsko pripravljenost in usposobljenost enot oborože-nih sil in organov, ki sodelujejo na mobilizacijah smo preverjali preko mobilizacijskih vaj v krajevnih skupnostih. Organizacije združenega dela, ki so nosilci obrambnih priprav, so letno ažurirale obrambne načrte in jih medsebojno uskladile. Vse nav^dene aktivno^ti bomo nadaljevali do konca srednje-ročnega obdobja. ' ' ¦ OCENA MOŽNOSTI DO KONCA LETA 1984 IN PRVA OCENA MOŽNOSTI RAZVOJA V LETU 1985 Pogoji gospodarjenja bodo do konca leta bistveno težji, kot smo predvideli ob sprejemu resolucije o politiki izvajanja družbe-nega plana občme v letu 1984, s skrčenimi možnostmi razvoja se bodo zato srečevali tudi na področju družbenih dejavnosti, ureja-nja prostora in varstva okolja. Tudi v letu 1985 ne pričakujemo večjih sprememb, zato bomo razvojne cilje, opredeljene v druž-benem planu razvoja v obdobju 1981-85, lahko uresničili le z največjo zavzetostjo na vseh ravneh in v vseh okoljih, upoštevaje realne možnosti in z izpolnjevanjem nalog, ki smo si jih zastavili v »Pregledu aktivnosti za uresničitev dolgoročnega programa go-spodarske stabilizacije v občini«. Ocenjujemo, da bo gospodarstvo v tetu 1984 vendarle doseglo poglavitne cilje (rast količinskega obsega industrijske proizvod-nje, ekonomski odnosi s tujino, delitev dohodka), zmanjšale pa se bodo materialne možnosti na področjih družbenlh dejavnosti in urejanja prostora. Ocena možnosti in poglavitnih nalog v letu 1985: - OZD s področja gospodarstva, zlasti industrijske OZD, bodo še okrepile ekonomski interes za zunanjetrgovinsko menjavo. Rezultati poslovanja bodo posledica boljše organizacije dela, večje izkoriščenosti strojnih in delovnih zmogljivosti, produktiv-nega zaposlovanja, realiziranih naložb, ne pa pretiranega zviše-vanja cen, - življenjska raven delavcev bo nižja v všeh tistih okoljih, kjer ne bodo uveljavili kvalitetnih dejavnikov razvoja, - raziskovalne OZD bodo proizvodnjo, ki jo same razvijajo, hitreje prenašale v proizvodne organizacije, jim s tem omogočile hitrejši razvoj, same pa se bodo p^svetile svojim temeljnim nalo-gam. - z realizacijo nadaljnjih usmeritev za razvoj drobnega gospo-darstva, sprejetih na seji občinske skupščine, se bodo v tem in prihodnjem letu še izboljšali pogoji in možnosti za hitrejši razvoj enot osebnega dela in družbenega dela drobnega gospodarstva. Pri ustanavljanju novih enot zlasti v družbenem sektorju bo pomemben prispevek razvojnega sveta, - kmetiistvo v družbenem sektorju izpolnjuje letne plane in srednjeročni plan. V zasebnem kmetijstvu se bo tržno usmerjena proizvodnja okrepila tudi zaradi ukrepov davčne politike. Nada-Ijevale se bodo hidromelioracije, zlasti na barju, - v trgovini ne bo možnosti za razširitev prodajnih zmogljivosti v družbenem sektorju, prizadevanja bodo usmerjena v zagotav-ijanje čimboljše preskrbe z obstoječimi zmogljivostmi, - na področju komunalnega gospodarstva vseh nalog v tem šrednjeročnem obdobju ne bo mogoče uresničiti, zato bo v letu 1985 največja pozornost namenjena urejanju in izgradnji vodovo-dov, - do konca srednjeroLnega obdobja bomo zagotavljali najnuj-nejše vzdrževanje cest in skladno z možnostmi uresničili pro-gram tnvesticij za leto 1984, - z usklajeno akcijo v Ljubljani bomo poostrili nadzor in pre-prečevali črne gradnje, pospešili bomo izdelavo urbanistične dokumentacije in proučili možnosti za sanacijo obstoječih naselij črnih gradenj, - na področju industrijskih con bomo kotnpletirali že začete cone, prednost pri opremljanju bo imela IC RP-2, - nadaljevali bomo gradnjo stanovanj v obstoječih soseskah ter zagotavljali njihovo kompletno izgradnjo, - skupna poraba bo naraščala v odvisnosti od rasti dohodka gospodarstva, pri tem bodo imeli prednost zagotovljeni pro-grami, - osnovno zdravstvo, osnovno šolstvo in otroško varstvo. Pre-verili bomo gradnjo objektov s sredstvi samoprispevka III in njihovo skladnost z materialnimi možnostmi. Obstoječe objekte in naprave bomo morali čimbolje izkoriščati, proučili bomo rnož-nosti dvo ali večnamenske uporabe nekaterih objektov. - na področju sptošne porabe bomo ob realno manjših sred-stvih dosegli enake rezultate z večjo učinkovitostjo in kvaliteto dela. V krajevnih skupnostih bo treba z racionalizacijo poslova-nja, poenostavitvijo in združevanjem strokovno-tehničnih opravil v okviru razpoložljivih sredstev nameniti manj denarja za delova-nje KS, več pa za komunalne in druge potrebe krajevnih skupno-sti. V tem in prihodnjem letu bomo ustvarjali izhodiščne pogoje za razvoj v srednjeročnem obdobju 1986-1990. Prizadevali si bomo za stabilnejši gospodarski razvoj in zlasti za stabilnejše pogoje poslovanja. S tem bomo ustvarili možnosti za realnejše planira-nje, za utemeljeno načrtovanje in večjo odgovornost vseh nosil-cev za uresničitev s planom sprejetih obveznosti. Izvršni svet ,; i ,i . ¦ Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik INFORMACIJA o poslovanju OZD v obdobju januar--marec 1984 I. Uvod V začetku leta beležimo močno preseganje resolucijskih usme-ritev zlasti na področju rasti izvoza in proizvodnje. Primerjava zunanjetrgovinskih gibanj v prvem tromesečju 1984 z enakim obdobjem v lanskem letu kaže zelo ugodno rezultate, ki presegajo planirano 15-odstotno rast izvoza in 20 odstotno rast konvertibilnega izvoza. Izvoz blaga se je povečal za 29 odstotkov , konvertibilni izvoz blaga pa za 125 odstotkov. Dosežene rasti skupnega in konvertibilnega izvoza so višje kot v mestu in repu-bliki, kjer je znašala rast izvoza 24,6 odstotka oziroma 7,7 od-stotka, rast konvertibilnega izvozapa 28,6 oziroma 14,1 odstotka. Deležkonvertibilnega izvoza v celotnem izvozu v občifti se je v primerjavi z enakim obdobjem 1983. leta povečal s 37 na 65 odstotkov. Pokritje uvoza z izvozom je prvič pozitivno tudi na konvertibilnem področju. V strukturi uvoza blaga se je v globalu zmanjšal delež uvoza repromateriala, vendar izkjlučno na račun uvoza blaga za široko potrošnjo DO Agrotehnika Gruda TOZD Agrotehnika trgovina. Preskrbljenost industrije z domačimi in uvoženimi surovinami in repromateriali se je v začetku letošnjega leta poslabšala, ven-dar so precejšnje zaloge še iz konca leta 1983pokrileprirnanjkljaj v tem obdobju in premoščale težave zaradi neenakomerne do-bave surovin in repromateriala v začetku leta. Kljub omenjenim težavam so industrijske organizacije dosegle kar 32-odstotno povečanje količinskega obsega industrijske pro-izvodnje, načrtovana rast za leto 1984 pa znaša 4 odstotke. Dosežena rast je rezultat na eni strani majhne proizvodje v začetku leta 1983, ter na drugi strani vedno večjega povezovanja OZD v reprodukcijskih verigah na načelu skupnega prihodka in dohodka pri realizaciji izvoza. V prvem tromesečju je znašal delež izvoza blaga v celotnem prihodku v gospodarstvu že 5,5 od-stotka. Pri realizaciji prihodkov, ustvarjenih izskupnegaprihodka na domačem trgu, še vedno ni večjih rezultatov. Z nadpovprečno rastjo obsega industrijske proizvodnje OZD tudi na začetku leta, enako kot lani, nadomeščajo vse občutnejši razkorak med cenami surovin in repromateriala ter kohčrtih izdel-kov in dosegajo sorazmerno visok dohodek. II. FINANČNI REZULTATI A. PODROČJE GOSPODARSTVA V informaciji o finančnih razultatih gospodarstva na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje januar-marec 1983 so zajeti podatki 102 organizacij združenega dela in delovnih skup-nosti ter podatki za šest organizacij iz naslova združenih sred-stev. Pri obravnavanju posameznih kazalcev uspeha (akumulativ-nost , reproduktivnost ipd.) niso zajeti podatki za združena sred-stva. Osnovne značilnosti, ki jih kažejo doseženi finančni rezultati v obdobju januar-marec 1984 v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta, so visoka rast vseh elementov poslovnega uspeha (Celotni prihodek porabljena sredstva, dohodek, čisti dohodek, akumulacija), večji delež gospodarstva v razporeditvi dohodkain v okviru tega visoka rast sredstev za akumulacijo. Obseg izgube je v letošnjem obračunskem obdobju manjši za 38%, bistveno spremenjena pa je tudi struktura izgub. Poleg povečanja obsega industrijske proizvodnje in izvoza občinskega gospodarstva, zlasti nekaterih industrijskih panog, so doseženi finančni rezultati oziroma njihova visoka rast v veliki meri rezultat močnega vpliva rasti cen v letu 1983 in prvih treh mesecih letos. Po podatkih Zavoda za statistiko SR Slovenije so bile cene v prvih treh mesecih letos večje v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1983; cene pri proizvajalcih za 59,7% cene na debelo za 64,4% cene na drobno za 57.4% (v Ljubljani za 58,3%) cene življenjskih potrebščin za 55,9% (V Ljubljani za 57,3%) V obdobju januar-marec 1984 so organizacije združenega dela na območju občine ugotovile 15.817.317 tisoč din celotnega prihodka ali kar za 80% vefi kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Celotni prihodek je za 1,8% zaostajal za načrtovano višino za to obdobje, po obsegu pa zavzema 32,8% ceJotnega prihodka v letu 1983. Pretežni del celotnega prihodkA (83,2%) so dosegle organiza-cije v področju industrije in trgovine, vendar je povečanje v industriji (91%) dokaj ugodnejše kot v trgovini (82%). V področju industrije je dosežena visoka rast celotnega pri-hodka v panogi predelave kovin (100%), strojegradnji (134%), proizvodnji električnih strojnih aparatov (94%), predelavi kemič-nih izdelkov (127%), proizvodnji živilskih proizvodov (93%) ter v proizvodnji in predelavi tobaka (118%), dočim je v drugih indu-strijskih panogah rast počasnejša, zlasti pa v predelavi nekovin (povečanje le za 5%) in proizvodnji gradbenega materiala (pove-čanje za 10%). V področju trgovine, kjer se je celotni prihodek v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za82%, je povečanje v trgovini na drobno in trgovini na debelo skoraj enako, večje razlike v poveča-nju celotnega prihodka pa so med posameznimi skupinami trgo-vinske dejavnosti. Tako se je v trgovini na drobno največ povečal celotni prihodek v trgovini z neživilskimi proizvodi in drugim blagom (za 105%), dočim je bilo v trgovini z živili doseženo le 55% povečanje celotnega prihodka. Podobno je tudi v trgovini na debelo (trgovina z neživili 77%, z zdravili (kemofarmacija) 86%, z odpadki 178%). Visoko povečanje celotnega prihodka izkazuje tudi področje stanovanjsko komunalne dejavnosti (106%). V vseh drugih področjih občinskega gospodarstva povečanje celotnega prihodka zaostaja za poprečnim povečanjem v gospo-darstvu. manj celotnega prihodka kot v enakem trimesečnem obdobju lani pa so ugotovile organizacije v gozdarstvu in vo-dnem gospodarstvu (vpliv dolge zime). Povečanje izvoza občinskega gospodarstva se odraža tudi v konstantnem povečanju deleža prihodkov od prodaje blaga na tujem trgu in prihodkov od skupnega prihodka na tujem trgu -vendar je z vidika gospodarstva kot celote delež teh prihodkov še vedno dokaj skromen (4,9%, v letu 1983 4,7%). Ob koncu I. trimesečja je izkazalo občinsko gospodarstvo nerealizlrane prihodke v znesku 1.034.685 tisoč din ali za 122% več kot ob koncu prvega trimesečja lani, stopnja, neplačanega prihodka pa znaša 6,1% (v prvem trimesečju 1983 5%). Dobro polovico nerealiziranih prihodkov odpade na področje Industrije, obseg pa je za več kot 130% večji kot v enakem obdobju 1983. Predvsem se je obseg nerealiziranih prihodkov povečal v prede-lavi kovin, proizvodnji električnih strojev in aparatov, proizvodnji živilskih proizvodov ter v proizvodnji in predelavi tobaka. Za doseganje celotnega prihodka je občinsko gospodarstvo v prvih treh mesecih letos obračunalo porabl|ena sredstva v zne-sku 12.487.142 tisoč din. Medtem ko so se porabljena sredstva v gospodarstvu kot celoti povečala v enaki meri kot celotni prt-hodek, je v nosilnem področju gospodarstva, to je v industriji, povečanje za 10 indeksnih točk zaostajalo za povečanjem celot-nega prihodka. Skladno s celotnim prihodkom so se povečala porabljena sredstva le v trgovini, dočim je bilo v vseh drugih padročjih njihovo povečanje hitrejše od povečanja celotnega prihodka. Vprvih treh rnesecih letosjeobčinskogospodarstvo na 100din porabljenih sredstev ustvarilo 126,6 din celotnega prihodka (v enakem obdobju lani 126,9 din). Tudi v letošnjem letu doseženi finančni rezultati v področju industrije kažejo izboljšanje gospo-darnosti poslovanja, saj je na 100 din porabljenih sredstev v tem področju ustvarjeno 146,7 din celotnega prihodka ali za 5,7% več kot v prvih treh mesecih lani. Le še v gozdarstvu je na 100 din porabljenih sredstev ustvar-jeno več celotnega prihodka kot v prvih treh mesecih lani, v trgovini je gospodarnost ostala na enaki ravni, v vseh drugih področjih pa se je poslabšala. Največji del porabljenih sredstev zavzemajo stroški nabavne vrednosti trgovskega blaga in stroški porabljenih surovin in ma-teriala. Medtem ko je bilo povečanje stroškov surovin in materiala (78%) počasnejše od realizacije prihodkov od prodaje proiz-vodov, so se stroški nabavne vrednosti prodanega trgovskega blaga (83%) gibali za 2 indeksni točki hitreje od realizacije pri-hodkov iz naslova prodaje blaga. Gospodarstvo na območju občine je v prvih treh mesecih letos obračunalo za 331.271 tisoč din amortizacije po predpisanih minimalnih stopnjah ali za 38% več kot v enakem obdobju lani. Delež amortizacij v porabljenih sredstvih se je od 3,5% zmanjšal na 2,7%. Med drugimi stroški gospodarstva so se glede na enako ob-dobje lani najbolj povečali stroški transportnih, proizvodnih in neproizvodnih storitev ter drugi materialni stroški, znatno večji pa je tudi obseg tako imenovanih omejenih stroškov (avtorski honorarji, reklama in propaganda, dnevnice in potni stroški v tujino). Dohodek, ki so ga v prvih treh mesecih letos dosegle organiza-cije združenega dela gospodarstva na območju občine znaša 3.331.442 tisoč din in je za 78% večji od dohodka v enakem obdobju lani. V primerjavi z doseženim dohodkom v letu 1983 zavzema dohodek prvega trimesečja letos 31,8%. Že iz gibanja celotnega prihodka in porabljenih sredstev je bilo razvidno, da se je dohodek v letošnjem trimesečju najbolj pove-čal v področju industrije. Doseženi dohodek v znesku 1.657.167 tisoč din je bil kar za 117% večji kot v enakem obdobju lani in je zavzemal več kot tretjino (34,4%) dohodka, ki ga je to področje doseglo v letu 1983. Visoko povečanje dohodka je doseženo v večjem delu industrijskih panog, izjema so le proizvodnja obutve in galanterije in grafična dejavnost ter proizvodnja gradbenega materiala, kjer je doseženi dohodek skoraj za polovico manjši. V drggih področjih gospodarstva je ugodna rast dohodka tudi v trgovini in stanovanjsko komunalni dejavnosti. Najbolj zaostaja letos povečanje dohodka v gozdarstvu in gradbeništvu, vvodnem gospodarstvu pa je doseženi dohodek celo za več kot polovico manjši kot v enakem obdobju lani, vendar je to povezano pred-vsem s sezonsko dejavnostjo navedenih področij. OZD z izgubo Poslovanje v obdobju januar-marec 1984 je sklenilo z izgubo 10 organizacij združenega dela, skupna izguba v teh organizaci-jah pa znaša 85.499 tisoč din. Zaradi pozitivnega poslovanja TTL-TOZD proizvodnja je izguba bistveno manjša (za 38%) kot v enakem obdobju lani, poleg tega pa je v večji meri posledica sezonskega značaja poslovanja pretežnega dela organizacij, ki izkazujejo izgubo. I. Znesek izgube v posameznih organizacijah (v 000 din): l.-lll. 1984 l.-lll. 1983 Od navedenih organizacij je poslovno leto 1983 sklenila z izgubo le organizacija SCT - TOZD Ljubljanske opekarne. Struktura izgube iz tekočega poslovanja v obdobju l.-lll. 1983 in 1984: Ilirija-Vedrog - TOZD llirija SGP Grosuplje - TOZD Gradbeni polizdelki SCT - TOZD Ljubljan. opekarne Hoja - TOZD Tesarstvo LM - TOZD Posestva Podj. za urejanje hudournikov Ljubljana GG Kočevje - Gozdarstvo Lašče Lj. mlekarne - Stroj. obrat Kozarje DO Zagrad Pleskoobloga KPL - TOZD Komunal. gradnje 28.071 3.964 13.429 9.885 15.309 4.655 231 6.013 73 8.214 1.617 1.441 7.249 2.410 752 5.614 23.129 l.-lll. 1983 l.-lll. 1984 IND - porablj. sred., ki niso bila nadomeščena iz celot. prih. 4.063 1.317 32 - nekrite obvez. iz dohodka 65.722 13.144 20 - izplač. akontacije OD in dru-ge obvez., nekrite s čistim do- hodkom 69.059 71.037 103 138.845 85.499 62 Razporeditev dohodka Za obdobje januar-marec 1984 je gospodarstvo na območju občine razporedilo dohodek v znesku 3.409.035 tisoč din, kar je za 70% več od razporejenega dohodka v prvem trimesečju prejš-njega leta. Razporejeni dohodek presega doseženega za 77.643 tisoč din (izgube 84.184 tisoč din, zmanjšanje za del skupnega dohodka, ki pripada drugim OZD 6.541 tisoč din). • TABELA 2: Razporeditev dohodka: I.—III. 83 l.—III. 84 Struktura _______________________________________________Ind. 1983 1984________ 1. Za skupno porabo 383.376 540.295 141 19,2 15,8 - del dohodka 165.344 240.568 - - del 6ist. dohod. 218.032 299.727 137 2. Za splošno porabo 46.980 64,414 137 2,3 1,9 - del dohodka 23,025 49.828 216 - del čist. dohod. 23.955 14.586 61 3. Za druge namene 482.388 882162 183 24,1 25,9 4. Za čiste oseb. dohod. 603.603 891.380 148 30,2 26,1 5. Za skup. porabo delav. 89.055 141477 159 4,5 4,2 6. Akumulacija 393.462 888.338 226 19,7 26,1 - amort nad predp. stopnjami 15.905 ' 23.222 146 - Razporejeni dohod. 1.999.856 3.409.035 170 100.0 100,0 Glavne značilnosti v razporeditvi dohodka za obdobje januar--marec 1984: - zmanjšanje nekaterih prispevnih stopenj v drugi polovici leta 1983 in prenehanje obveznosti plačevanja republiškega davka iz osebnega dohodka se že odraža v zmanjšanju deleža dohodka za skupno in splošno porabo; - visoka rast obveznosti za obresti od kreditov še nadalje bistveno vpliva na pove6anje deleža obveznosti gospodarstva iz dohodka za druge namene; - razporejena sredstva za bruto osebne dohodke in skupno porabo delavcev v globalu bolj zaostajajo za doseženim poveča-njem dohodka kot predvideva resolucija za leto 1984; - ob visokem povečanju obsega sredstev za akumulacijo je delež teh sredstev v razporejenem dohodku večji kot v letu 1983; - kljub relativno nizkemu povečanju amortizacije po predpisa-nih minimalnih stopnjah so se sredstva gospodarstva za repro-dukcijo povečala bolj kot dohodek. TABELA 3: Razporeditev iz dohodka za druge namene (v OOO din) I-III1983 I-III1984 IND IND Lj. mes. - zaobresti - za delovno skupnost - za obnovitev, izboljšanje -*•>'•¦ in varstvp delov. okolja - začlanarine - zaSLOindružb. samozaSč. - za kazni, takse, sodnestr. - zazavarovalnepremije - za plačilo bančnih storiiev - za povrač. stroš. plač. prom. - za druga plačila - za druge določene namene - del dohod., ki pripada % tujim osebam iz naslova vrnitve vloženih sredstev Skupaj 164.862 400.287 243 217 162.701 237.731 146 139 10.352 19662 190 162 3.297 3.870 117 119 15.765 31042 197 176 1.071 2.350 219 240 15.581 24.942 160 159 2.542 5.019 197 184 2.517 6780 269 232 76.944 115.080 150 161 24.598 30.607 124 144 2.158 4792 222 482.388 882.162 183 Med obveznostmi gospodarstva za druge namene \z dohodka zavzemajo obresti za kredite 45,4%, po obsegu pa so kar za 143% večje kot v prvih treh mesecih prejšnjega leta. Delež obresti za kredite v razporejenem dohodku znaša že 11,7% (v obdobju I. -III. 1983 8,2%, v letu 1983, 9,7%). Največji del teh obveznosti (91%) odpade na področje industrije in trgovine, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa se je obseg obresti v industriji povečal za 157% in v trgovini za 162%. Gospodarstvo pa je v obravnavanem obdobju vštelo v celotni prihodek za 153.857 tisoč din pribodkov od obresti ali za 80% več kot v enakem obdobju leta 1983. S tem je nadomestilo 38% izdatkov za obresti (industrija 58.543 tisoč din ali 26,3%, trgovina 55.048 tisoč din ali 38,6%). Za osebne dohodke (bruto) je bilo v gospodarstvu na območju občine v prvih treh mesecih tetos razporejeno 1.205.787 tisočdin ali za 43% več kot v enakem obdobju lani. Razporejena sredstva za osebne dohodke po obsegu zavzemajo 28,2% razporejenih sredstev za ta namen v letu 1983, v primerjavi z 1/4 razporejenih sredstev v lanskem letu pa so večja za 12,9%. Glede visokega povečanja razporejenih sredstev za akumula-cljo velja poudariti, da je tolikšno povečanje v glavnem rezultat razporeditve teh sredstev v področju industrije in trgovine, kajti na omenjeni področji odpade kar 80% celotnega obsega razpo-rejenih sredstev za akumulacijo v prvem trimesečju letos. Zaradi takšne razporeditve se je v navedenih področjih močno povečal delež akumulacije v dohodku v primerjavi z enakim obdobjem lani in to v industriji od 22,2% na32,1% (IND 145) in vtrgovini od 17,6% na 24,7% (IND 140). Obseg akumulacije v prvem trime-sečju letos zavzema 42,2% akumulacije gospodarstva na ob-močju občine v letu 1983. Po podatkih periodičnih obračunov za prvo trimesečje 1984 se je likvidnost in zadolženost občinskega gospodarstva poslabšala. Denarna sredstva gospodarstva na žiro računih so bila le za 28% večja, kar je znatno manj kot se je povečal obseg poslovanja oziroma celotni prihodek. Stanje denamih sredstev (1.011.609 tisoč din) je bilo za 20% manjše kot ob koncu leta 1983. Poslabšanje finančne discipline se odraža v povečanju obsega terjatev do kupcev. Konec meseca marca letos je občinsko go-spodarstvo izkazovalo za 3.205.024 tisoč din terjatev do kupcev ali za 105% več kot konec marca lani. Hitreje od kritih (IND 192) so naraščale nekrite terjatve (IND 232). Obveznosti do dobaviteljev (brez čekov in menic) so se sicer povečale nekoliko počasneje od terjatev (IND 192) in so po obsegu Se nižje od zneska terjatev do kupcev (2.476.277 tisoč din). Poleg naraščanja dolžniško upniških razmerij se je močno povečal tudi obseg drugih oblik zadolženosti gospodarstva. Sta-nje terjatev in obveznosti za prejete in dane predujme je za občinsko gospodarstvo negativno. Obveznosti gospodarstva za prejete predujme namreč znašajo 1.942.100 tisoč din (IND 224) in so po obsegu in povečanju presegale terjatve za predujme (1.656.387 tisoč din IND 179). Povečanje zalog gospodarstva sicer zaostaja za realizacijo oz. celotnim prihodkom (IND 158), visoko pa je povečanje vrednosti zalog gotovih proizvodov (IND 263). Zaloge gotovih proizvodov v vrednosti 812.937 tisoč din so za 27% večje od njihove vrednosti . ob koncu leta 1983. Večji del vrednosti teh zalog se nahaja v industriji (744.327 tisoč din IND 262). . B: ZNANSTVENO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST 17 znanstveno-raziskovalnih organizacij je ustvarilo 614.369 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 47 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 1983. Za doseženi celotni prihodek obračunana porabljena sredstva so znašala 245.704 tisoč din, kar je za 48 odslotkov več kot v . enakem obdobju lani. Tako so organizacije v obravnavanem obdobju na 100 din porabljenih sredstev dosegle 250 din celot- nega prihodka, v enakem obodbju lani pa 252 din. Doseženi dohodek znaša 60.570 tisoč din in je za 34 odstotkov večji kot v lanskem prvem tromesečju. Največje povečanje do-hodka so dosegle delovne organizacije Urbanistični inštitut (IND •175), Iskra Inštitut za kakovost in metrologijo (IND 175), Gradbeni center Slovenije (IND 175), Iskra Zori n TOZD Standardizacija (IND 166), Vodnogospodarski inštitut (IND 160), Inštitut Jožef Stefan (IND 157) in Metalurški inštitut (IND 157). V obravnavanem obdobju ugotavljamo padec dohodka v DO Inštitut za metalne konstrukcije (IfJD 95) in v DO Pedagoški inštitut (IND 93). Razporejena sredstva za osebne dohodke v znesku 223.774 tisoč din so za 49 odstotkov večja kot v enakem obdobju leta 1983. Največje povečanje teh sredstev ugotavljamo v organizaci-jah, ki so dosegle tudi nadpoprečno rast dohodka in sicer v Iskri Inštitut za kakovost in metrologijo (IND 188), Inštitutu za elektro-niko in vakuumsko tehniko (IND 198), Gradbenem centru Slove-nije (IND 162) in v Inštitutu Jožef Štefan (IND 160). Sredstva akumulacije v višini 71.147 tisoč din so porastla za 42 odstotkov in sicer sredstva poslovnega sklada za 36 odstotkov, sredstva rezervnega sklada pa za 59 odstotkov. Poslovni sklad se je znatno povečal v DO Iskra Zorin TOZD STANDARDIZACIJA, Do Urbanistični inštitut, DO Metalurški inštitut, DO Vodnogospodar-ski inštitut, DO Gradbeni center in DO Jožef Stefan. Nižji poslovni sklad kot v enakem obodbju pa imajo delovne organizacije Inšti-tut za geodezijo in fotogrametrijo, Inštitut za metalne konstruk-cije, Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko, Iskra Inštitut za kakovost in metrologijo in Pedagoški inštitut. Delež akumglacije v dohodku se je iz 19,8 odstotka v obravnavanem obdobju lani znižal na 19,3 odstotka, stopnja akumulativne zmožnosti pa je porastla za 4 odstotke. Obseg sredstev za reprodukcijo znaša 131.717 tisoč din in je porastel za 38 odstotkov. Delež sredstev za amortizacijo v sred-stvih za reprodukcijo in se je znižal iz 47,4 odstotka v prvem kvartalu leta 1983 in 46 odstotkov v enakem obdobju letos, stopnja reproduktivne zmožnosti pa je ostala na nivoju lanskega obdobja. III. BLAGOVNA MENJAVA S TUJINO - ¦*-.--¦ Obseg blagovne menjave s tujino se je v letošnjih treh mese-cih znižal za 1,8% v primerjavi z enakim obdobjem lani in je posledica zmanjšanja uvoza za 27,8%. Skupni izvoz blaga je večji za 29%, na konvertibilnem tržišču pa za 125,6%. Uvoz blaga se je zmanjšal za 27,8%, uvoz iz konvertibilnega tržišča pa za 3%. S takim gibanjem izvoza in uvoza smo dosegli pozitivno pokritje - izvoz blaga je bil za 51,1% večji od uvoza, konvertibilni izvoz blaga pa je bil za 8,6% večji od konvertibilnega uvoza. TABELA4 v 000 din Blagovna menjava s tujino: $ = 124 80 din I-III/83 I-III/84 Ind Blagovna menjava 1,468.376 1,442.290 98,2 I. izvoz 672.607 867.863 129,0 - konvertibila 250.628 565.407 225,6 - kliring 421.979 302.456 71,7 II. uvoz 795.769 574.427 72,2 - konvertibila 536.476 520.492 97,0 - kliring 259.292 53.935 20,8 saldo -123.162 +293.436 % pokritja uvoza z izvozom 84,5 151,1 % konvertibilnega pokritja 46,7 108,6 V prvem tromesečju je bilo na konvertibilno tržišče izvoženo že 36% konvertibilnega izvoza občine leta 1983, medtem ko je bilo v prvih treh mesecih leta 1983 izvoieno 19,3% konvertibilnega izvoza občine leta 1982. Delež izvoza v celotnem prihodku je znašal 5,5% in bil za 1,3 indeksne točke večji kot v enakem obdobju 1983. leta. Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana. občine za leto 1984 smo načrtovali 15% rast izvoza in najmanj 20% rast konvertibilnega izvoza. V prvem četrtletju se usmeritev uresni-čuje, saj je bilo izvoženo že 29,8% blaga predvidenega z resolu-cijo za letošnje leto. Glede na to, da je trend gibanja izvoza v zadnjih letih pokazal, da je povprečni mesečni izvoz prvega tromesečja pod letnim povprečjem, lahko pridakujemo ugoden razvoj izvoza do konca leta. Na povečanje izvoza blaga občine na konvertibilno tržišče je občutno vplival izvoz DO Hoja TOZD Pohištvo Polhov Gradec. Izvoz pohištva v vrednosti 199,262.000 din na konvertibilno trži-šče pomeni 35% konvertibilnega izvoza občine. Brez izvoza te temeljne organizacije bi bil povprečni mesečni konvertibilni izvoz v prvem četrtletju pod povprečnim mesečnim konvertibilnim izvozom leta 1983. V letošnjem letu se je z 51,138.000 din intenzivneje vključila v konvertibilni izvpz tudi delovna organizacija IGO, ki je do sedaj izvažala skoraj izključno na klirinško tržišče. Manj pa so v prvem tromesečju letos izvozili na konvertibilno področje večji viški izvozniki, kot so Ilirija-Vedrog, Avtomontaža TOZD Utensilia, Kolinska TOZD Vinocet, medtem ko je DO Plutal, ki je nosilka konvertibilnega izvoza v občini, tudi v letošnjem letu dosegla velik izvoz. TABELA 5 . • ,.;. 10 največjih izvoznlkov - - ' v 000 din US dolar = 124,80 OZD i-in/83 i-hi/84 IND 1. DOHoja 36.114 245.756 680,5 2. DO IGO 157.917 218.944 138,6 3. DO Iskra Elektrozveze TOZD Elektronika Horjul 146.388 97.939 67,0 4. DO Plutal TOZD Zapiralna embalaža 64.128 96.392 150,3 5. DO llirija Vedrog 60.246 39.924 66,3 6. DO Avtomontaža TOZD Utensilia 32.810 32.776 100,0 7. DO Kovinska ind. Ig 11.299 24.140 213,6 8. DO Surovina Maribor TOZD Ljubljana 12.485 19.890 159,3 9. DO Iskra IEZE - - -,. TOZD SEM ¦"' ¦& . ,. 338 13.157 10. HP Kolinska "> ' •¦ ¦ TOZDVinocet 36.631 11.617 31,7 TABELA6 vOOOdin 10 največjih konvertibilnih izvoznikov ¦¦o <-jolar = 124 80 OZD I-III/83 I-III/84 IND 1. DOHoja 31.860 245.756 771 2. DO Plutal TOZD . Zapiralna embalaža . , . . 57.033 93.551 " 164 3. DO IGO V 3.191 51.138 4. DO Kovinska ind. Ig •- 11.299 24.140 214 5. DO llirija Vedrog 25.196 23.873 95 6. DO Surovina Maribor TOZD Ljubljana 12.485 19.890 159 7. DO Avtomontaža TOZD Utensilia 23.462 14.896 64 8. DO Iskra IEZE TOZDSEM ,'L '._:,"L•¦ 338 13.157 ¦¦•-•- 9. HP Kolinska TOZDVinocet '-* fr 36,631 • *?'¦ 11.613 32 10. DO Iskra Elektrozveze TOZD Elek. Horjul____________8.922______10.676 119 Z resolucijo za leto 1984 načrtovana rast konvertibilnega uvoza blaga in storitev predvideva za 13 indeksnih točk počasnejšo rast od rasti konvertibilnega izvoza blaga in storitev. Zaradi izredno visoke rasti konvertibilnega izvoza v prvem tromesečju je bila rast konvertibilnega uvoza občinskega gospodarstva počasnejša od predvidene. Tudi bistveno povečanje uvoza s konvertibilnega območja DO Hoja, kot največjega izvoznika na začetku leta, zaradi nizkega absolutnega zneska uvoza ni pomembneje vpli-valo na obseg konvertibilnega uvoza. . , TABELA 7 10 največjih uvoznikov v 000 din USdolar = 124,80 OZD i-in/83 I-III/84 IND 1. DO Agrotehnika Gruda TOZD Agroteh. trgovina 2. DO llirija Vedrog 3. DO Hoja 4. DO Plutal -"¦" 5. Razisk. skuDnost Slnu 231.790 209.528 90 82.902 97.535 118 110.293 47.679 43 79.875 43.679 55 48 137 35 498 74 6. Iskra Elektrozveze TOZD Elektronika Horjul 45.237 27.241 60 7. DO IGO 20.803 18.547 89 8. HP Kol. TOZD Vinocet 15.457 13.202 85 9. DO Avtomontaža TOZD Utensilia 4.418 9.944 225 10. Inštitut Jožef Stefan 1.059 8.530 805 TABELA 8 10 največjih konvertibilnih uvoznikov v 000 din US dolar = 124,80 OZD Mll/83 I-III/84 IND 1. DO Agrotehnika Gruda TOZD Agrot. trgovina 2. DO llirija Vedrog ..¦'. - 3. DO Plutal .• 4. DO Hoja ' f * 5. Razisk. skup. Slov. -¦ 6. DO IGO 7. HP Kol. TOZD Vinocet 8. DO Avtomontaža TOZD Utensilia 9. Iskra Elektrozveze TOZD Elektronika Horjul 10. Inštitut Jožef Stefan 155.851 186.085 119 82.838 97.535 118 79.875 43.772 55 5.738 38.572 672 46.462 35.428 76 20.803 18.547 89 15.457 13.202 85 4.418 9.944 225 10.405 9.514 91 1.059 8.530 805 IV. ZAPOSLENOST IN OSEBNI DOHOOKI (Podatki Zavoda SRS za statistiko RAD-1 tentorialni princip) V prvih treh mesecih leta 1984 je bilo v občini zaposlenih 18767 delavcev. v gospodarstvu 12.554 in v negospodarstvu 6 144. V primerjavi z enakim obdobjem lani je število zaposlenih naraslo za 0.9 odstotka (v gospodarstvu za 0,1 in v negospodar-stvu za 1,6 odstotka). Zaposlovanje v občini je sicer bilo v prvih dveh mesecih v okviru planirane 1% stopnje rasti. predvidnee v resoluciji za leto 1984, vendar je bilo v negospodarstvu večje od planirane. v gospodarstvu pa manjše. Zmanjšalo se je število delavcev v gradbeništvu. gozdarstvu. trgovini in gostinstvu. število zaposle-nih pa se je povečalo v industriji in kmetijstvu. Na povdčanje števila zaposlenih v vodnem gospodarstvu (IND 109,8 pa je vplivala dokončna preselitev DO Podjet|e za urejanje hudournikov v letu 1983. Na doseženo stopnjo rasti v negospodarstvu je vplivalo pove-čanje števila zaposlenih v znanstveno raziskovalnih organizaci-jah (IND 1028), kar je v skladu z opredelitvijo resolucije. Na področju izobraževanja pa je na povečanje zaposlovanja vplivalo dokončanje izgradnje objektov iz II. samopnspevka (OŠ Škofljica in OŠ Oskar Kovačič), v letu 1983. Povečalo pa se je tudi število zaposlenih v srednjih šolah. na FAGG VTOZD Gradbeništvo in geodezija in na Fakulteti za elek-trotehniko zaradi povečanega obsega dela. Ob koncu meseca marca je bilo v občini zaposlenih 18.742 delavcev, kar je 0,3 odstotka manj kot v decembru 1983. V gospodarstvu se je število delavcev zmanjšalo za 37, v negospo-darstvu pa za 24 delavcev. . ' v ¦ ¦¦¦¦ ¦ ¦ • ¦ .'» MARCA JE BILO V ZDRUŽENEM DELU NA NOVO ZAPOSLENIH 24 pripravnikov (v prvih treh mesecih 55). Število nezaposlenih delavcev je biio konec februarja 357. kar je 26 manj kot poprečno v letu 1983, od teh prvo zaposlitev išče 101 delavcev. :¦--,. ¦ i . . . • , -.. Osebni dohodki V prvih treh mesecih leta 1984 je bil vobčini izplačan povprečni čisti osebni dohodek 24.321 din kar je 43",8 odstotka več kot v enakem obdobju lani in za 2 odstoka pod poprečnim osebnim dohodkom v Ljubljani. Vgospodarstvu je bil čisti OD za 45,1 odstotke večji kot v enakem obdobju lani, v negospodarstvu pa za 43,1 odstotka. * V primerjavi z decembrom leta 1983 pa je bil izplačan čisti osebni dohodek za 4,5 odstotkov manjši (v gospodarstvu 3.9% irf v negospodarstvu 5,1%). Realni osebni dbhodki v prvih dveh mesecih so bili 9,2% manjši kot v enakem obdobiu lani. . - ZAPOSLENI V ZDRUŽENEM DELU PO PODROCJIH DEJAVNOSTI V OBDOBJU JANUAR-MAREC 1984 Področje 1.-III. 1983 l.-lll. 1984 IND Zaposleni Zaposleni konec IND Dejavnosti decembra 1983 marca 1984 mar. 84/dec. 83 Skupaj .. • 18.591 18.767 . 100,9 18.803 18.742 99,7 Gospodarstvo , 12.542 12.554 - *'" 100,1 12.635 12.598 ' 99,7 Industrija ¦ '. ; .. - 6.561 «L742 ¦%- 102,8 6.670 \. ^/.".8.751 ~\: .' 101,2 Kmetijstvo r ¦ . . 104 . -: ' IŠJT 102,9 •• 109. v -iI''1 ' ^.'' ' 98,2 Gozdarstvo •..,'¦• ^ •,.,-. J8S6 ¦ .«., * -.^»f -' 94,5 264 '-^ V*v'---J.'jgo':- ¦¦¦' 88,3 Vodno gospodarstvo ;'. ' '"' *23 '¦ J36 " '. 109,8 141 ' 140'"' 99,3 Gradbeništvo /, ¦'¦~W? ¦ '-'¦ "^3 < * - 951 • 271 '* 267 98,5 Promet in zveze r1 - - ;• ¦ • 480 " r,' ,*-4jET ' '/ 99,3 462 447 • 96,8 Trgovina _ 1.736 ' ' : t.TI« • ,'• 98,9 1.733 _ 17»2 f 98,8 Gostinstvo ' . . 298 •' ' '-jJftB , ¦.';" 98,0 .290 284 • ¦ '¦ ' 97,9 Obrt . 1m '-' ¦ ;M > 100,5 . 787 ' 754 . 99,6 Stan. kom. dejavnost ¦- 939 ., ,^fJ2 . 97,1 907 . 909 , 100,2 Fin. tehnične storit. - '• 1.026 , '•'"'"'|W, .. . 96,6 1.031 >" 994 .. 96,4 Negospodarstvo 6.049 •¦• •-^14* O^, 101,6 6.168 .6444 , 99,6 Izobraževanje, znanost, kultura 3.966 , *0B? ' '"' 102,5 4.082 4.070 -• 99,7 - izobraževanje . 2.192 , ; SfcSSO' 102,6 2.260 2!251 ' ,' 99,6 - znanost 1.663 ' 1.709 -„" .102,8 1.714 1-714 100,0 - šport :. ¦ . ' \,*'>',': ' . '-,;' ' , . . - kultura • ' \ '¦'. ' ttO: *' '' ' i&6. :_ ' '. 96,4 108 105 97,2 Zdravstv. soc. varstvo ' . ' . 1.423 - ¦ ; "K'M%-\ ' 99,6 1.423 - 1.418 • ' 99,5 DPS, SIS, DPO 659 "' 860 " ' 100,2 663 658 . 99,2 0 OD IZPLAČANI V ZDRUŽENEM DELu PO PODROCJIH DEJAVNOSTI ZA OBDOBJE JANUAR-MAREC 1984 Področje Dejavnosti I.-III./1983 l.-lll. 1984 IND a OD marec 1984 0 OO IND december mar. 84/dec. 1983 83 oOD 1983 IND marec 84/e 1983 Skupaj 16.846 24.321 143,8 25.421 26.608 95,5 20.125 126,3 Gospodarstvo 15967 23.166 145,1 23.330 24.278 96,1 18.982 122,9 Industrija •. ¦¦• \" 15.636 22.093 141,3 22.414 23.201 96,6 18.350 122,1 Kmetijstvo '. 16893 26.452 156,6 27.038 24.360 110,0 19.100 141,6 Gozdarstvo \ -; 19.295 23.438 121,5 21.511 26.712 80,5 22.848 94, Vodno gospodarstvo 17.075 24.445 143,2 19.921 17.380 114,6 18.496 107,7 Gradbeništvo 15211 20.785 136,6 20.802 19.665 105,8 17.884 116,3 Promet in zveze ., 15977 19.800 123,9 21.814 20.174 108,1 18.423 118,4 Trgovina '•• 15051 22.416 148,9 23.017 24.062 95,7 18.461 124.7 Gosttnstvo 12656 18.864 149,1 18.585 20.545 110,5 15.692 118,4 Obrt ' 15.579 23.970 153,9 24.097 23.511 "102,5 19.053 126,5 Stanovanjsko kom. dej. 14.125 22.397 158,6 20.462 26.334 77,7 17.072 119,9 Finančno teh. storitve 21.698 35.242 162,4 36.003 34.447 104,5 25.919 138,9 Negospodarstvo 18616 26.636 143,1 29.624 31.217 94,9 22.392 132,3 Izobražev. znanost Kultura 20-401 29.469 144,4 33.319 33.764 98,7 24.637 135,2 - znanost ' ' 21.781 32.668 150,0 38.800 32.017 121,2 25.416 152,7 - izobraževanje ; 19.633 27.464 139,9 29.716 35.747 83,1 24.408 121,7 - kultura 15.302 21.386 139,8 22.004 19.505 112,8 17.752 124,0 Zdravstvo, soc. varstvo 13360 17.952 134,4 18.553 22.862 81,2 15.753 117,8 DPS, 9)S, DPO 18.908 27.411 145,0 29.959 33.198 90,2 22.817 131,3 V. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA Količinski obseg prolzvodnje industrijskih organizacij se je v prvih treh mesecih povečal za 32 odstotkov. Vzrok izjemno visoke rasti proizvodnje je v manjši proizvodnji v prvem tromesečju 1983. leta v tistih OZD, ki v največji meri vplivajo na količinsko rast proizvodnje industrije v občini. Tako so največjo, 76% rast dosegli v lliriji Vedrog, v enakem lanskem obdobju pa jim je proizvodnja padla za 19% v primerjavi z enakim obdobjem 1982. leta. Enako velja za Tobačno tovamo J-jubljana TOZD Proizvod-nja, kjer znaša rast v prvih treh mesecih letos 21%, v enakem obdobju lani pa je bila manjša za 14%. V Avtomontaži TOZD Utensilia je bila proizvodnja večja za 44%, bila pa bi lahko še večja, v kolikor ne bi prišlo do zastojev pri uvozu repromateriala. V DO Kovinska industrija Ig so bili zastoji zaradi neredne dobave repromateriala manjši kot v začetku leta 1983, kar je vzrok visoke, 40% rasti proizvodnje. V DO Plutal TOZD Zapiralne embalaže 60% rast proizvodnje omogoča poleg dobre oskrbe z uvoženim repromaterialom tudi optimizacija proizvodnega procesa. V Slo-venijaceste Tehnika TOZD Opekarne je dosežena visoka rast proizvodnje. Proizvodnja TOZD-a v prvih treh mesecih je bila sicer minimalna zaradi ustavitve proizvodnje v obratih Mengeš in Brdo, vendar kljub temu za 43% večja kot v enakem lanskem obdobju, ko je tudi prišlo za zaustavitve proizvodnje na obratih Brdo, Indop in Mengeš. 40% manjša proizvodnja v Avtornontaži TOZD Tovarna grelnih naprav je posledica manjše proizvodnje v mesecu januarju zaradi preselitve TOZD in s tem motenj pri poslovanju, istočasno pa preselitev pogojuje 35% povečanje zaposlenih. Zaradi večje ekonomičnosti so del delavcev, ki so delali v skupnih službah. premestili v TOZD. Z resolucijo za leto 1984 je bilapredvidena 4% rast industrijske proizvodnje, ki bo ob nadaljevanju ugodnih gibanj letos pre-sežna. , Količinski obseg industrijske proizvodnje: OZD ponder indeks indeks indeks fizične zaposlenih fizične proizvod. produktiv. 1. DOKovinska industrijalg 3,3 140 114 123 2. DO Livar TOZD LBK 1,9 105 • 104 101 3. DO Avtomontaža TOZD Utensilia 5,2 144 105 137 4. DO Avtomontaža TO2D Tovarna grelnih naprav 4,5 60 135 44 5. DOKIP 1,8 101 93 109 6. DOPIutalTOZD Zapiralneembalaže 6.9 160 112 143 7. DOTOVIL 4,9 104 113 92 8. DOIGO 8,5 102 104 98 9. DO Slovenijales ŽičnicaTOZD Proizvodnja strojev innaprav 2,3 156 87 179 10. DOIIirijaVedrog 20,2 176 98 180 11. DO Silvaprodukt 0,5 93 91 102 12. DOSCTehnika TOZD Opekarne Ljubljana 1,3 143 96 149 13. DOHoja 4,5 101 103 98 14. DORašicaTOZD Konfekcija Horjul « 0.7 118 106 111 15. DOTekstilka 0,9 114 95 120 16. DOZmaga 2,6 104 108 96 17. DOIUVTOZD Galanterija 0,5 103 111 93 18. DOKolinskaTOZD Vinocet 8.4 121 97 125 19. DOTobačna tovarna Lj. TOZD Proizvodnja 14,0 126 98 129 20. DO IKO TOZD IPKO Podpeč 4,1 166 110 151 21. DOTiskarna Ljubljana 3,1 102 105 97 132,3 129,7 V mesecu marcu se je poslabšala oskrbljensot z domačimi surovinami v DO Avtomontaža TOZD Utensilia, DO Tovil, DO llirija Vedrog. TOZD llirija in TOZD Kozmetika, DO Hoja TOZD Stavbno mizarstvo in' TOZD Galanterija. V 22,9% industrije je oskrbljenost z domačimi surovinami kritična, v 55,9% slaba in le v 21,2% dobra. Še slabša pa je oskrbljenost z uvoženimi surovi-nami, saj je slaba v 67,9% industrije, kritična pa v 19,8% in le 12,3% industrije poroča o dobri oskrbi. Oskrba z uvoženimi surovinami se je poslabšala v DO Tovil in v DO llirija Vedrog TOZD llirija, zboljšala pa se je v DO Slovenijales Žičnica, vendar je še vedno slaba.* Oskrbljenost s premogom je bila v industriji dobra (98.9%), slaba je bila le v DO Partizanska knjigaTOZD Grafična dejavnost. O slabi oskrbljenosti z električno energijo je poročala OO Livar TOZD LBK in DO Tekstilka. Oskrba z embalaio je kritična le v DO llirija Vedrog TOZD Kozmetika, v DO Zmaga, v DO TTL TOZD Proizvodnja^in v DO IKO TOZD IPKO Podpeč. Prav tako je indu-strija še vedno dobro oskrbljena s tekočimi gorivi (89.1%), o kritični oskrbi poroča še vedno le DO Livar TOZD LBK. Stanje naročil za domači trg se je poslabšalo in je dobro v 71,4% industrije, o slabem stanju poročajo DO Iskra Elektrozveze TOZD Elektronika Horjul, DO llirija Vedrog TOZD llirija, DO Hoja TOZD Pohištvo in TOZD Stavbno mizarstvo in DO TTL TOZD Proizvodnja. Izboljšalo pa se je stanje naročil za izvoz, ki je dobro v 63,4% industrije. poslabšalo se je v DO Avtomontaža TOZD Utensilia. O slabem stanju naročil za izvoz poročajo tudi DO Plutal, DO Slovenijales Žičnica, DO Iskra Elektrozveze TOZD Elektronika Horjul, DO Silvaprodukt. DO IUV TOZD Galanterija, DO Tiskarna in DO 1KO TOZD Ipkb Podpeč. Izboljšalo pa se je stanje v DO llirija Vedrog TOZD llirija in TOZD Kozmetika. V mesecu marcu so se poslabšala plačila računov, o slabih plačilih poroča kar 52.2% industrije, izboljšalo pa se je stanje kreditov za obratna sredstva. ki je dobro v 57,4% industrije. slabo v 37,6% in kritično v 5% industrije. PREDLOG AKTIVNOSTI 1. Izvršni svet bo še naprej spremi)ai uresničevanje resolucije na področju ekonomskih odnosov s tujino, še zlasti: - glede vključevanja čimvečjega števila OZO v izvoz kot trajne poslovne usmeritve. - v tistih OZD. ki so v prvih treh mesecih dosegle manjši izvoz kot v enakem obdobju lani (Iskra Elektrozveze TOZD Elektronika Horjul. llirija - Vedrog. Kolinska TOZD Vinocet). 2. Izvršni svet bo v sodelovanju z družbenopolitičnimi organi-zacijami analiziral poslovanje OZD in spremljal uresničevanje sanacijskih programov OZD, ki so v letu 1983 poslovan/e zaklju-čile z izgubo (Slovenijaceste - Tehnika TOZD Opekarne Ljub-Ijana. Slovenijales Žičnica. Pohištvo) ter uresničevanje programa ukrepov za odstranitev vzrokov za nastalo izgubo v OZD. ki so v prvem Iromesečju izkazale izgubo (llirija Vedrog TOZO llirija, SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki. SCT TOZD Ljubljanske opekarne. Hoja TOZD Tesarstvo. Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva, Podjetje za urejanje hudournikov Ljubljana, GG Ko-čevje - Gozdarstvo Lašče. Ljubljanske mlekarne - Strojni obrat Kozarje, Zagrad TOZD Pleskoobloga, Komunalno podjetje Ljub-Ijana TOZD Komunalne gradnje. 3. Izvršni svet bo analiziral poslovanje OZD, ki so v letu 1983 poslovale na meji rentabilnosti Po sprejetem kriteriju poslujejo na meji rentabilnosti tiste OZD. katerih dosežena akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnirni sredstvi ne dosega polovice povprečnega deleža akumulacije v povprečno uporabljenih poslovnih sredstvih področja dejavnosti. v katerega je OZD uvrščena (Avtomonlaža TOZD Utensilia, Tovil, Silvapro-dukt, llirija Vedrog TOZD llirija, SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki, Hoja TOZD Pohištvo Polhov Gradec. TOZD Stavbno mizarstvo, TOZD Tesarstvo, IUV TOZD Galanterija, Tobačna to-varna Ljubljana TOZD Tobak in TOZD Torbica, Ljubljanske mle-karne TOZD Posestva. Zagrad TOZO Pleskoobloga. Prevoz, Ljub-Ijanske mlekame TOZD Trgovina, Kemofarmacija, Iskra Com-merce TOZD Servis, Mizarstvo Vič). 4. Izvršni svet bo sodeloval pri razreševanju problematike oskrbe s surovinami in repromateriali za zagotavljanje proizvod-nje in spremljal poslovanje v OZD, kjer se manjša količinski obseg proizvodnje. 5. Izvršni svet bo vložil vse napore za realizacijo predvidenih investicijskih programov in usmeril pozornost zlasti industrijski coni RP-2. 6. Izvršni svet bo spremljal li.kvidnostni položaj OZD. Sklad skupnih rezev gospodarstva občine se bo skladno s sprejetimi opredelitvami vključeval v zagotavljanje sredstev za osebne do-hodke. Ljubljana, 22. 5. 1984 IZVRŠNI SVET ¦ ' - ¦ /¦ ¦ - • ' . .-'" : - •- , '- • " ¦ 1 ¦ -• \ ' V i- , ¦' . ' ¦¦ '[ ' ¦ ¦; \ '. r ' - . .. . • '¦' V ¦',¦ \ '.'¦'¦',.'•'.¦ .¦•¦'¦¦''¦¦ .'" ¦ ¦ ' ¦ ' TABEIA %* OSNOVNI PINANČin KEZULTATI PO DEJAVNOSTIH GOSPODAESTVA V OBDCBJU JANUAR - MA.REC 1984 , "'.*¦'•' - »4. CELOTNI PHI- PORABLJENA AM po predp. ^mn[T *r5,T nnunnirv- T7rirni NEREALIZIRANI DOHODEE NA Popreč.štev.za- ¦., . : ¦¦ °*f HODEK SREDSTVA štopnjah DCHODEK CIS-I DOHODEK IZGUBA pKmoDKI DELAVCA posl.postan.ju ' ¦'¦¦¦' ~Z (v °°0 din) Cv 000 din) (v 000 din) (v 000 din) (.v 003 din) (v 000 din) (v 000 din) (v 000 din) konec meseca . V .. -; . tozd------------------------------------------------------------------------- v, ¦,, ;. i.-iii. IND i.-iii. IHD i.-iii. IND i.-m. INr-..-iu. INDi.-i"-IND i.-iii. IND i.-m. Iin) i.-iii.ind n ¦ ¦' ., 1984 1984 1984 1984 1984 1984 1984 1984 1984 ' ' GOSPODAHSTVO 102 15.817.317 180 12.487.142 180 331.271 138 3.531.^: ^'8 2.141.457 172 85.499 62 1.034.685 222 245.283 173 13.903 102,1 | INDUSTRIJA .;:¦. 44 5.203.518 191 3.546.325 181 155-518 139 1.657.167 217 1.066.293 209 56.040 50 526.580 232 269.852 204 6.293 105,5 V. - pred.nelsov.' '. ' ! rudnin " 1 53.882 10,5 • 35-051 97 1.181 168 18.830 125 11.820 107 - - 3.449 222 137.445 134 139 100,0-^; ! - predelava kovin , 9 1.671.087 200 1.143-234 194 44.507 142 527.846 214 389.448 218 - - 265.654 255 285.476 197 1.846 105,7 ¦!: ' ; - strojegrad. 2 116.074 234 49-059 191 2-729 132 67.014 280 56.137 396 . - - 24.081 63 340.172 323 201 88,1 .-¦ : - proizvodnja ¦, ¦ elektr.stro- "•¦"..- '¦ • . jev in apa- . ¦ ¦ ¦• ',- ,. ratov 5 341.058 188 178.697 189 9.342 205 162.359 187 110.882 173 '. » - 54.387 217 282.363 121 601155,6 i - predelava ke- ¦•¦• l mič.izdelkov 5 634.129 227 452.678 227 29-270 130 181.450 229 119-229 252 28.071 708 8.422 146 271.631 227 703 99,7 . - proixvodn;ja i gradb.mat. 2 147.085 110 131-151 122 8.154 121 15.933 51 3.475 17 23.314 152 9.160 250 40.853 54 395 94,9 :' j - proizv.žag. - -: lesa in ploS« 2 139-064 152 92-226 136 3-480 149 46.836 198 30.329 243 - - 1.386 129 538.344 200 91101,1 ,; ! - proizv.konS. '. : lesnih i«del. 6 328.383 167 200.741 158 16.514 138 127.638 184. 77.986 200 4.655 239 41.650 179 181.561 178 721 105,2 \ : - proi^v.konč. ¦ ; tekst.izdel. 2 45.956 145 14.846 100 1.815 154 31.109 186 24.670 212 - - 338 238 341.857 180 89 98,8:,. • - proisv.obutve ". '¦ - .; in galanter. 3 125.447 142 73-999 151 2.333 139 51.446 131 38.443 122 j- - 2.596 184 153.113 124 345 105,1.; ! - proisv.žlvil. . . ! | proizvodov 1 319.&75 193 173-186 185 6.159 146 146.488 204 81.508 204 ,.-,!.¦,- 75.832 542 837.074 194 188 104,4',,; I - proizv.in " • ";¦ . 1 predelava to- i baka 3 1.155-163 218 929-216 182 23-831132 225-947... 79-508 973 ' - - 28.354 ... 343.384 ... 709 100,0 ; . I - grafič.dedav. 2^ 104.376 149 63.164 153 5-367 156 41.211144 32.903 143 - - 11.201131214.640 136 180 104,6;. 1 DIETIJSTVO 3? 352.697 153 310.986 156 ll.?90 127 41.710 130 25.620 125 6.013 ... 27.587 302 168.866 127 246 103,7"' ¦ GOZDABETVO 6-f- ' 102.114 93 51.392 81 3-925 133 50.719 108 28.808 109 1.617 112 2.426 34 213.105 111 238 92,9 " i VODHO GOSPODAB. 1'' 33.904 94 25.584 139 3-105 151 8.320 47 4.929 34 8.214 - - 47.542 50 196 95,3 ¦}. t GRADBEHIŠTVO 5 174.783 179 121.998 237 5.954 136 54.101117 40.497 113 8.001332 11.557 88 162.465 116 337 102,1 ' ¦¦ '• i PBOHET 2 452.105 167 259.876 220 &3.8?9 I27 192.228 125 101.291110 - - 16.886 491272.277 126 736 100,4 TRGOVINA 11 7.960.186 182 7.228.522 182 ^0.968 137 731.661 181 434.069 173 - - 224.972 189 274.853 181 2.785 99,4 ; I G0STI8STV0 3 127.652 145 71.480 149 4.840 126 56.172 159 44.994 142 - - 190.413 142 314 98,4 ' ] OBRT 12 754.613 162 535.936 170 13-727 150 220.671 145 157.689 148 - - 56.187 226 212.592 141 1.028 100,7 - STAH.-KOM.DEJ. 5 250.443 206 156.138 215 19-541 130 114.302 197 85.621 218 5.614 24 4.675 72 116.873 191 931 99,4 ¦' ! FIH.POSLOVHE - .= . - ¦ STORITVE 10 405.502 144 200.905 16L> 26.024 165 204.391 131 151.646 132 - - 163.815 292 265-788 131 799 98,6 ' ; ' __________,________________________________________,-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------¦— '¦!. I Razporej.sred. Razporej.sred. AziimiT att ti Sred.za rv; -d- s?«tforL Stop.aku- Stop.repro- Stop.nepla- . za oseb.dohodke za skup.porabo *llunuMl'1''* dukcic.o ' delavca - mulacij. duktivne čanih pri- (masa) ¦ delavcev ma=o*nn ~ zmožnosti zmožnosti hodkov (v 000 din) (v 000 din) (v 000 din) (v OGC 6: .) ?v din) " (v #> (v #) (v *) i.-iii. TNm i.-iii. TNr i.-iii. T..« i.-i::. TW, i.-iii. THT i-iii. TNT1 i-iii. TNT1 i-iii. TNT1 1984 -IND 1984 INC 1984 Il'. _. ,. LJubljana LJubljana Z^ubljana Ljubljana Ljubl^ana Ljubljana Vič- fcieaent Mesto IND Bežigrad IN" Center IND Moste-Polje IND ai*kc IND Rudnik IND ' 1. CEtCTNI PRIHODEK 228.?'*3.59* 169 7C679.55* 162 7*.888.757 172 28.*CJ.9C* 16* 58.96C.C62 178 15.817.317 18C 2. PORABLJENA SREDSTVA 19C.581.59* 169 61.657.583 16C 63.8*6.272 175 22.6C8.C56 171 29.783.561 179 1?.*87.1*2 18C - Afflort. po predp.st. 4.619.C93 135 8*C.1C1 151 1.287.731 132 953-168 1*0 1.2C6.822 135 331.271 138 3. DOHODEK 38.617.C22 165 9.1C6.73* 162 11.C46.77* 166 5.8C5.9C7 1*1 9.326.165 17C 3.351.^2 178 *. RAZPCREJENI DOH. 39.539.*9* 158 9.368.397 156 11.315.7CC 158 6.C51.CC5 1*1 9.397.557 165 3.^9X35 " 17C a/ ssa akup.por. 5-92*. 11* 139 1.352.5*5 1*C 1.7C*.525 138 1.CC*.386 138 1.322.972 1*C 5^.295 . 1*1 ,- V ssa spl.porabo 708.529 127 1*9-351 12C 215.C38 122. 98.1% 115 18C.977 1** 6*.*1* 137 c/ za druge obv. ¦ iz doh. • ¦_ 11.225.667 15C 2.6*3.589 166 3.1C6.557 189 1.756.961 182 2.866.269 179 ' 882.162 185 ' d/ za 6iste OD 9.778.875 1*8 2.?1*.9CC 1^6 2.312.318 1*6 1.666.*57 15C 2.195.*78 15C 891.380 1*8 - e/ za skup.por. delavcev l.*92.6CC 1*1 359.7C0 137 *55.?56 1*9 2C9.238 1*C 326.629 128 1*1.*77 159 V.% ' t/ za akuaiulaeido 10.391.536 •¦ 163 2.6*6.52* 18C 3.C17.C15 16C 1.33^.551 107 2.505.108 181 888.338 226 ; - od tega: za ' v „ . amort.nad ¦ ' ¦ predp.st. 357.378 1*8 *7.251 152 87.9*7 213 1J.P.9H 1*5 66.0*7 10? 23.222 1*6 •' . .:n 5. IZGUBA 1.35C85* ¦..'¦ 66 391.C21 58 538.892 68 27C79* 152 26*.6*8 *8 85.**9 18* ¦ ¦ - ; .__. "/-" .i^ • —.— 1 ¦• : ¦ ¦ ¦ * - ' - \ ¦ L *' TABELA J ¦ ' ¦ Finančni reiultati znanstveno razielcovalnih orgaaisacij v !'• obdobju januar - marec 1984 v 000 din .¦i----. I-CI/83 I-III/84 INIl ¦ ri ,;:> ,"^7 ¦ ' CELOTKI FBIHODEK ' ^K ,,.,1*19.097 614.369 14? PORABLJEHA SREDSTVA '¦'''^ . "_ ( ;'c 166.100 2*5.704 ' l*fl AflORTIZACIJA PO PREDPISANIH » STOPHJAH 45.146 60.570 134 DOHODEK 252.997 568.665 146 SKUPNE.SPLOŠNE I« DFUGE . ¦-• rtvi? OBVEZNOSTI IZ DOHODKA . : . J4.100 48.965 144 ČISTI DOHODEK 218.897 319.700 146 - HAZPOREJENA SREDSTVA ZA OD 149.772 223.774 149 - RAZPOREJENA SiEDSTVA ZA SKUPNO PORABO DELAVCEV 19.085 24.779 130 AKUMULAOIJA 50.040 71.147 142 SREDSTVA ZA REPHODMCIJO 95.186 131.717 138 DELEŽ AJtUMUUCIJE V DOHODKU (v %) 19,8 19,3 97,5 DELEŽ AitUMOLACIJE V ČISTEM DOHODKU (v %) 22,9 22,3 97,4 STOPNJA AKUHUIATIVNE ZMOZNOSTI (¦» %) 2,02 2,1 104 5T0PBJA REPRODlttTIVHE 2M0ŽH0STI (* *) 3,9 3,9 100 POVPREČNO ŠTEVIIO ZAPOSLENIH - PO SIANJU KONEC MESECA 1.782 1.839 103 - PO DELOVBIH UHAH 1.696 1.754 103 DOHODEK NA EELAVCA (» din) 129.067 182.269 141 ČISTI OD RA DELAVCA - MESEČNO POVPRECJE (v din) 21.105 30.640 145 DAVČNA POLITIKA v gospodarski in socialni funkciji na področju drobnega gospodar-stva in kmetijstva * ,. > Analiza davfine politike v gospodarski in socialni funkciji na področju drobnega gospodarstva in kmetijstva ima namen prika-zati ekonomske in socialne učinke davkov. Iz analize je razviden odnos med plačevanjem davkov in prispevkov, v kakšnih višinah se navedene obveznosti plačujejo in kakšne so dane davčne olajšave za spodbujanje nadaljnjega razvoja na področju drob-nega gospodarstva in kmetijstva. Na koncu analize so podani cilji, ki naj bi jih v bodoče zasledo-vala davčna politika v gospodarski in socialni (unkciji. Področje drobnega gospodarstva Sistem in politika davkov iz področja drobnega gospodarstva obsega poleg zakona in odlokov o davkih občanov tudi predpise o prometnem davku in vsakoletni dogovor občin v SR Stoveniji o usklajevanju davčne politike. Pri določanju davčne politike so dolžne družbeno-politične skupnosti upoštevati temeljna davčna načela in sicer: - načelo enakomernosti, po katerem vsak občan prispeva z zadovoljevanjem splošnih družbenih potreb po svoji gospodarski moči. sorazmerno več tisti, ki dosegajo večji dohodek, - načelo splošnosti davkov, po katerem imajo občani na ob-močju iste družbenopolitične skupnosti enake obveznosti glede plačevanja davkov, - načelo gospodarske spodbudnosti davkov, po katerem mo-rajo družbenopolitične skupnosti pri določanju višine davka pa-ziti, da je le-ta stimulativna za zavezahca, in da pripomore k večji storilnosti in razvoju dejavnosti. za katere je zainteresirana. Z davkom iz gospodarske dejavnosti so obdavčeni dohodki, doseženi z opravljanjem obrtne, gostinske, avtoprevozniške in druge gospodarske dejavnosti, za katere imajo občani ustrezno obrtno dovoljenje. To dejavnost opravljajo občani s samostojnim osebnim delom inssredstvi, ki so njihova lastnina, pri tem pa pod določenimi pogoji uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb. Glede na način ugotavljanja dohodka in določanja davčnih obveznosti, določa davčni zakon 3 načine odmere davka iz obrtne dejavnosti (vse navedene določbe so povzete iz zakona in odlokov. ki so veljali do konca leta 1982, členi novega zakona in odloka. ki velja za odmero za leto 1983. se tu ne navajajo in bodo pojasnjena kasneje): •.'.-. . . - po ugotovljenem dejanskem dohodku, - v pavšalnem letnem znesku, r^.- - od posamičnega kosmatega dohodka (davek po odbitku). Iz spodaj podanih tabel je razvidno število zavezancev po vrstah obdavčitve in deljeno po strokah za leta 1981, 1982 in 1983. Vrsta obdavčitve: ¦ Leto Leto Leto Indeks Indeks 1981 1982 1983 81/82 82/83 1. po ugotovljenem dejanskem dohodku: - redna dejavnost 1511 1518 1515 100 100 - postranska dejavn. 327 395 482 120 122 2. v pavšalnem letnemznesku 123 107 120 87 112 Skupai 1961 2020 2117 103 105 Iz tabele je razviden rahel porast števila zavezancev, zaskrbljuje pa indeks 100% pri redni dejavnosti. Tu je treba poudanti, da je odšlo ali prenehalo z dejavnostjo nekaj močnejših obrtnikov. Nekaj se jih je upokojilo, nekaj pa si je ustvarilo delavnice v drugih občinah. Porast zavezancev pn postranski dejavnosti v ustvarjenem pro-metu ne predstavlja zneskovno pomembnejša povečanja. Število zavezancev iz gospodarske dejavnosti po strokah (sku-paj po dejanskem dohodku in v pavšalnem znesku): Število zavezancev po strokah: Leto Leto Leto • 1981 1982 1983 1. avtoprevozniki *13.. 396, • 373 2. avtotaksi " ; r" '";'..,'" •• &''¦•¦'¦4-&'¦&¦¦ 45 3. gostinska dejavnost 'v> ',' *' ' 63 **7&' ¦** 73 4. steklarji ¦ ,-¦.•,.. ' " . ' ,.7, v 3QK^.' .10 5. avtomehaniki . _. -. ' ¦ 28 - ¦ / $Qj ;.•¦, 30 6. avtokleparji ..'.". ' ' 26;^ %$&* *. 21 7. avtoličar|i ' ¦ ' • '. -'-¦ . 1* . ,..11.,-. 11 8. avtoelektričarji '.. •"¦¦ ''¦.&, . ,5; . 6 9. precizna mehanika . ¦' ; ';'.:;, Jli. -. -. * ^Ž^,'.¦¦'*¦- 7 10. kovači . . """¦";•-.;. \"-z .'. ''*'L'''.'' 1 11. livarji - ' ¦'' ¦ ' . .v . 9' . ^$u ', 10 12. kovinostrugarji . r ' •'18 ,.t8.r.\ 21 13. ključavničarji ¦ ¦•' ' ,'. 49 ' -' .,'m '¦",'¦:¦¦.;/--- fo -¦¦><¦ >>¦-L! « u 20. krojači in šivilje '.->:- 18 18 16 21. tekstilna galanterija s ]; ' 51 ..50..., 40 22. usnjena galanterija ¦"'"; " -" •.'•9 ," '.tO / 27 23. čevljarji .¦.¦¦•, 2 '¦ U'ž^ ;. 1 24. vulkanizerji ; ' ."\ ' : -.§ ' ,; 4'^r". 9 25. slaščičarji .. •=. ' •'-¦.; -"2'• ¦'" "2? '¦- 2 26 peki •¦:.. '. ¦-¦;..;¦¦¦':«¦ '¦"'.-2V^. 2 27. mesarji ' .1.;.., /,'3.. 2 28. izdelovanje predmetov ¦;•" ,, .•*'*'.'. ..'-^'^;"*, iz plastičnih mas . ¦ Š3 . r^'O3.,.-.. 116 29. papirna galantenja " ' ¦ v . i|(_ . ;^0;^ . 21 30. cvetličarstvo ; ,S " . ' 5 ,.,, : 5 31.instalaterstvo za vodovod "8 Š ' 5 32. kamnoseštvo in izdelovanje umetnega kamna 5 5 5 33. instalat. za centr. kurjavo . . .20 ^ 2$ ,. . 26 34. tesarji . '¦•' . 20 v';j^». ' 18 35. pečarstvo ' ¦ . " . ; "-."t6 i ,''~f$f,'".' 19 36. zidarji in fasaderji '; ' 52, ,K j^ :,.. 50 37. soboslikarji in pleskarji " ''47 • ^LSi' j, 42 38. polaganje podov -'.¦' .' '¦ T ¦ iz plastičmh mas , *? "9' 11..' . 17 39. izdelava kemičnih izdelkov 16 15 12 40. moško in žensko frizerstvo - brivci 21 ,20 29 41.' kozmetika obraza in telesa 5 5 3 42. kemične čistilnice ¦ . _ 11 .,}& 6 43. fotografiranje. ' '' - * ''¦'¦', razvijanje filmov 5 5 6 44. prepisovanje. razmnoževanje. zajemanje podatkov za AOP 47 47 34 45. gradbena mehamzacija 43 46 43 46. ostale manjše stroke ' ¦¦'.¦.: .73;. ' 1i$tfu''.' 153 47. odvetniki : ¦ 12 13; 13 48. verske skupnosti • • . ¦ 7 -', ',& '.,'. 49. pavšalisti 123 ' 107 120 Skupaj 1961 2020 2217 Razviden je viden padec števila avtoprevoznikov, kar je razum-Ijivo zaradi ukrepov ekonomske stabilizacije. ko omenjeni zave-zancl tež|e dobi|o delo. porast je pri odpiranju dejavnosti s področja gostinstva medtem. ko je pri ostalih dejavnostih število zavezancev ostalo na pnbližna istem nivoju. OBDAVČENJE PO DEJANSKEM DOHODKU ' Na kratko prikazano poteka sistem obdavčevanja takole: Celotni prihodek predstavlja fakturirana realizacija. To je vsota vseh izstavljenih faktur za opravljanje dobave proizvodov in stori-tev v času od 1. januarja do 31. decembra poslovnega leta. Za ugotovitev čistega dohodka - davčne osnove zavezancev davka iz obrtne dejavnosti po dejanskem dohodku je potrebno iz celotnega prihodka izočiti stroške poslovanja, ki so potrebni za doseganje tega dohodka (med stroške poslovanja se uvrščajo tudi izplačani osebni dohodki zaposlenih delavcev in nagrade učencev v gospodarstvu. prometni davek in amortizacija). Ob načelu. da je treba - nosilcu samostojnega osebnega dela. zagotoviti enak družbenogospodarski položaj in enake pravice in obveznosti, kot delavcem v združenem delu, se zavezancu davka iz obrtnih dejavnosti. ugotovljeni čisti dohodek obratovalnice deli na del, ki se šteje za njegov osebni dohodek in na presežek čistega dohodka. ki predstavlja davčno osnovo za davek iz obrtne dejavnosti. Osebni dohodek zavezanca se določa po družbenem dogovoru o merilih in načinu ugotavljanja osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodar-ske dejavnosti. intelektualne ali negospodarske stontve ki ga sklenejo izvršni svet skupščine SR Slovenije. Gospodarska zbor-nica SR Slovenije in Republiški svet zveze sindikatov Slovenije. Iz tega osebnega dohodka plačuje zavezanec prispevke in davke. kot se plačujejo iz oseDnega dohodka delavcev v združenem delu. iz presežka za tiste prispevke samoupravnim interesnim skupnostim, ki jih organizacije združenega dela plačujejo iz do-hodka in pa davek iz obrtne dejavnosti. Družbeni dogovor pa ne samo, da izenačuje obrtnike z delavci v združenem delu, ampak jim omogoča, da dosežejo pod določe-nimi pogoji večji osebni dohodek kot delavci v združenem delu. Osebni dohodek. ki je statistično ugotovljen za posamezno vrsto poklica. se poveča še: 1. za 7% do 32%, če doseže davčno osnovo nad določenim limitom. 2. osebni dohodek se nadalje poveča za strokovno izobrazbo. najmanj dveletno prakso od 10% do 20%, 3. za vodenje procesa se osebni dohodek dvigne zopet za 40%. za vsakega zaposlenega delavca 2%, za presežek nad osebnim dohodkom še za 2%, 4. osebni dohodek se poveča za delovno dobo obrtnika od 4% do 10%, 5. posebno zvišanje se dovoli tudi za nazive tehnik, tehnolog, vodja delovnega procesa. Po tako ugotovljenem osebnem dohodku. ki je v zgoraj nave-denih primerih lahko tudi še enkrat višji kot pri delavcih v združe-nem delu, se šele ugotavlja presežek dohodka obrtnika in šele od te davčne osnove se plačuje občinski davek. Zato se tudi vsa zakonska določila v občinskem odloku o davkih občanov pri gospodarskih dejavnostih nanašajo samo na presežek ostanka čistega dohodka. Kakor bo prikazano v nadaljevanju, pa iz pre-sežka dohodka plačuje obveznosti vedno manjše število obrini-kov. Leto Celotni Vse pred- Prispevki Občinski promet pisane davek obveznosti 1981 1.755.435.304 303,972.630 194,280.969 95,765.271 1982 2.215.577.879 369,679.165 236,924.861 115,884.382 Indeks 126 122 122 121 Pri občinskem davku niso upoštevane priznane davčne olaj-šave. ki so znašale Leto Predpisan Priznane Občinski občinski olajšave davek davek 1981 95,765.271 7.224.957 88,540.314 1982 115,884.382 12,259.696 103,624.686 Število zavezancev, ki plačujejo občinski davek: Leto 1981 646 zavezancev - Indeks na vse zavezance: 33% Leto 1982 549 zavezancev - Indeks na vse zavezance: 27% Posebej prikazujemo obremenitve gostinske dejavnosti za 1.1982 Številozavezancev 70 Promet ugotovljen po upravi 115,800 514 Prispevki 8,240.350 Občinski davek (plačuje 26 zavezancev) 1,614.976 Prometni davek 5,714.956 Kompenzacijski davek 11.509 Skupna obremenitev 15 581.790 Priznane davčne olajšave 189.785 Iz tabel je razvidno. da se je v razmerju leto 1981-1982 celotni promet. plačani prispevki, občinski davek in vse ostale odmer-jene družbene obveznosti. povečal z indeksom okoli 122%. Očitno je. da se je kljub povečanemu občinskemu davku število zavezancev, ki piačujejo občinski davek. bistveno zmart|šalo. kar je posledica veljavnega družbenega dogovora. V naslednji tabeli smo izbrali primer izračuna za 6 značilnih poklicev: TABFLl FRIKA7UETA E PRIMERCV SLUCAJKO IZBRANIH PCKLICEV ZAVEZANCEV Let0 |981 GLEDE FtACEVANJA OeVEZMOSTI IZ OPRAVUANJA OERTNE DEJAVNCSTI OP.S PODATKA "Jfff"8 "V*™- "*'"'«"• ^ehanik Zid^°Se° ^ 5""» PROMET ZAVEZANCA: 9.963.250 5.287.110 2.033.620 6.903.660 5.147.331 1.035.940 1.426.765 842.560 1. Clsti dohodek ¦ 3.845.620 J.267.4ID 1.340.380 1.404.240 861.470 594.850 424.740 250.210 2. Ugotovljeni osebni dohodek 451.960 471.090 557.050 406.050 541.610 254.890 312.900 219.860 3. Odstotek obveznosti iz OD 39,24 % 39,24 * 39,24% 39,24 % 39,24 % 39,24 % 39,24 % 39,24 % 4. Znesek obveznosti iz OD 177.345 184.851 218.581 159.330 212.522 100.016 122.779 86.271 5. pVesežek nad OO 3.344.510 745.090 722.750 954,030 260.960 312.240 84.810 6.440 6. Odstotek davka iz presežka 53% 53 % 53 % 53 % 49 % 49 % 37 % 28 % 7. Znesek davka iz presežka 1.772.590 394.898 383.058 505.636 127.870 159.240 31.380 1.803 8. Druge obveznosti \z de|avnosti 484.407 133.279 137.339 151.008 67.099 58.047 31.079 14.384 9. Obveznosti skupaj (4 +7+8) 2.434.342 71J.028 738.978 815.974 407.491 317.303 185.238 102.458 10. Clsti dohodek zavez.(2+5-9) 1.362.128 503.152 540.822 544.106 395.079 249.827 212.472 123.842 11. Olajšave za SDO - - -'- - .__ - za zavezanca 330.000 330.000 330.000 330.000 330.000 330.000 330.000 330.000 - za vzdfževane druz.člane 122.000 61,000 122.000 - 61.000 - 12. Csnova za SDO 1.095.341 378.120 472.710 299.880 80.940 - 13. Cdstotek davka za SDCtstcpnič.ista 75 % 70 % 70 % 70 % 27 % 14. Znesek davka iz SDO f™^Sliil 720.705 180.884 255.097 134.116 11.554 15. Vse oblike družb.cbvez.iz čist.d. 3.155.047 901.912 994.075 950.090 419.045 317.303 185.238 102.458 16. Gdst.razmerje rr.ed obvez.in č.d. 82,04 71,16 74,16 67,66 48,64 53,34 43,61 40,95 17. "5:1> Cstane zavezancu za osebno por. za leto 1982 (2 + 5 - 15) 641.423 314.2(,t 285.725 409.990 303.525 249.827 212.472 123.842 l8" (^t7-an^3vcz-poprečno "* "'^ 53.451 26.189 23.810 34.166 31.960 20.818 17.706 10.320 Leto 1982____________________^____________________________________________________________ PROMET 14.230.916 7.761.125 2.396.679 6.623.451 5.272.567 1.357.445 1.780.647 1.374.516 I.CISTI DOHODEK 7.917.310 2.178.330 1.1.57.400 1.540.050 1.014.430 796.370 524.640 280.080 . • 2. Csebni dohodek 575.870 599.020 479.910 565.160 677.060 400.920 423.300 280.080 3. Cdstotek obvezncsti CD 37,65 37,65 37,65 37,65 37,65 37,65 37,65 37,65 4. Znesek obveznosti iz CD 216.815 225.532 180.686 212.783 254.913 150.946 159.372 105.450 5. Presežek nad CD 7.282.390 1.517.890 628.28C 916.940 267.940 354.340 57.940 6. Cdstotek davka iz presežka 53 % 53 % 53 % 53 % 49 % 53. % 33 % 7. Znesek davka iz presežka 3.859.667 804.482 332.9e8 485.978 131.291 • '.87.800 19.120 8. Oruge obveznosti iz dejavnccti 1.047.513 250.914 121.745 168.014 77.826 72.898 34.046 15.305 9. SKUPAJ CBVEZNCSTI 5.123.995 1.280.928 635.419 866.775 464.030 411.644 212.538 120.755 10. Ci',ti dohodek z.lvezanca 2.734.265 e35.982 472.771 615.325 480.970 343.616 268.702 159.325 11. Clajlava za skupni dohodek .% - za zavezanca 4U7.000 407.000 " 407.000 407.000 407.000 - - za družinske člgne, 194.000 97.000 I94.U00 - 97.000 - - - 12. Gsnova za skupni dohcdek 2.417.292 437.890 118.330 304.630 67.440 - - - 13. Cdotstek davk^ za skup.dohodek 75 % 70 % 40 % 70 % 21 % 14. Znesek davka iz SDC 1.712.160 230.730 24.032 137.441' 8.662- 15. Vsg cblike družb.cbv.iz člst.rl. 6.836.163 1.511.658 659.451 1.004.216 472.692 411.644 212.538 120-755 16. Odst.razmerja rr:ed cbvezn. in fistim dohodkom 86,34 % 69,40 % 56,98 % 65,21 % 46,60 % 51,69 % 40,51 43,11 17. Gstane zavez.za Oiebno poraho 1.022.097 605.252 448.739 477.884 472.308 343.616 268.702 159.325 za leto 1982 18. Cstone zav.poprečno narr.esec 115.174 50.437 37.394 39.023 39.359 28.634 22.391 13.277 Iz pnkaza delovanja obdavčitve po značilmh poklicih ter višini čistega dohodka je razviden tudi ostanek dohodka. ki ostane zavezancu poprečno na mesec. Ta ostanek dohodka se je v letu »1982 povečal. Navedeni primeri so vzeti slučajno. pri drugih pnrnerih. bi bili odstotki verjetno drugačni Značilno pa je, da so v spodnjih kategorijah dohodki nizki. Mnogokrat se je zastavilo vprašanje. ali je možno dajati olajšave tudi za pnspevke Olajšav pn plačilu prispevkov samoupravne interesne skupnosti niso določile. Dejstvo je. da visokoproduktivnim dejavnostim kot je izdelovanje plastičnih izdelkov. kovinska galanterija in podobno. ostanejo letno dohodki okoli 1,000.000 din. Ti dohodki so za osebno porabo višji kot pri delavcih v združenem delu. postavlja pa se vprašanje. ali so tako visoki dohodki. vključno z olajšavami. danimi za investici|e. dovolj veliki za razširjeno reprodukcijo glede na sedanje cene gradnje poslovnih prostorov in nakupa strojev. Tu se vidi tudi močan vpliv funkcije davka iz skupnega dohodka občanov če na kratko povzamemo problematiko. ki jo na upravi za družbene prihodke ugotavljamo. kako si zavezanci poizkušajo zmanjšati davčno osnovo. so značilnosti naslednje: - nepravilno pnkazujejo zaloge in nabavo materiala konec leta kot strošek za tekoče leto. čeprav bi morala biti zaloga materiala prikazana za naslednje leto. - kljub večjemu številu zaposlenih delavcev uveljavljajo visoke stroške za delo po pogodbah. - izogibajo se plačilu prispevkov za zaposlene delavce zato. da |im izplačujejo visoke dnevnice in potne stroške namesto. da bi delavcem priznali in povečali osebne dohodke. - neupravičeno uveljavljajo dnevnice glede na trajanje odsot-nosti. in na oddaljenost poslovnega sedeža. poleg tega pa pav-šalno obračunavajo kilometrino. - za poslovne prostore v lastni zgradbi uveljavljajo stroške za kurjavo in razsvetljavo za vse prostore v zgradbi in ne samo za poslovni prostor. ti stroški pa so zelo visoki. - pri obračunu amortizacije staro ali strošenoosnovnosredstvo ponovno ovrednotijo m neopravičeno obračunavajo amortizacijo teh sredstev. oz revalonzirajo šele nova nabavljena sredstva. - previsoko obračunavajo zakupno vrednost poslovnega pro-stora. - 'zaposlujejo zakonce. katerih deio je kot nosilca obrtne de-javnosti včasih dvomljivo - fiktivno zaposlovanje. - uveljavljajo stroške. ki sploh niso potrebm za uveljavljanje dejavnosti. - prikazujejo nizke dohodke dosežene v dejavnostih. pri kate-rih poslu|ejo z občani. Pnpombe davčnih zavezancev iz obrtnih dejavnosti ob pregle-dih so najčešče. da se je njihov položaj v odnosu na stabilizacij-ske ukrepe na mnogih področjih bistveno poslabšal. pri čemer posebei tožijo nad mnogimi težavami pri nabavi matenala. pri doseganju večjega prometa m kar je v zadnjem času še posebno poudarjeno. nad slabim plačevanjem s strani organizacij združe-nega dela. posebno. ker v zadnjem času vse več plačujejo z menicami. Zavezanci. ki opravljajo obrino in gostinsko dejavnost. lahko zaposlujejo delavce (5 do 7 ali 10)'.«kladnoz obrtnim zakonom in kolektivno pogodbo. ki ureja ta razmerja Iz spodnjega pregleda je razvidno. da je število zaposlenih delavcev pri obntnikih upadlo in da pride v letu 1982 v naši občini na enega zaposlenega obrtmka 0.82 delavca: (vzeti samo tisti obrtmki. ki po zakonu lahko zaposlujejo de-lavce) - leto 1981 število delavcev 1291 - leto 1982 število delavcev 1251 - leto 1983 število delavcev 1436 DAVČNE OLAJŠAVE • Kot ostaie l|ubljanske občine tudi občina Ljubtjana Vič-Rudnik s spreietim odlokom o davkih občanov (tu je navedena zakono-daja. ki je vel|ala do konca leta 1982) priznavadavčneolajšaveza opravljanje doiočemh slonivenih dejavnosti. za naložbe za razšir-jeno reprodukcijO. ola|šave za začetnike. olajšave za učence v gospodarstvu. olajšave starejšim obrtntkom. in za leto 1982 se je na novo pnznala olajšava za izvoz na konvertibilno področje. Z odlokom je določena tudi zgornja me|a koriščenja davčne olajšave v višini 80% občinskega davka. Olajšav po tem odloku ne morejo uveljavljati zav.ezanci, ki se ukvarjajo s prevozništvom. ž motornimi vozili, deiavnostmi gradbene mehanizacije, zave-zanci. ki opravljajo bifejsko dejavnost.in zavezanci, ki opravljajo obrtno ali drugo dejavnost kot postranski poklic Odloki v vseh Ijubljanskih občinah so naravnani tako. da naj bi imele storitvene dejavnosti večje ugodnosti kot proizvodne dejavnosti. predvsem zaradi njene specifičnosti, ki se kaže v skupnih značilnostih: nizka akumulativnost. manjše število zaposlenih. maloserijska proizvodnja. usmerjenost v izvrševanje individualnih naročil in velika udeležba živega dela. Namen olajšav je podpirati tudi proizvodno dejavnost, vendar z nekoliko nižjimi odstotki v višini davčnih olajšav. Iz tabele je razvidno. da se je v letu 1982 napram letu 1981 bistveno povečalo število višine zneskovno priznanih davčnih olajšav. medtem ko se je število danih olajšav minirhalno pove-čalo. Občina Ljubljana Vič-Rudnik je po višini danih davčnih olajšav nekje pri vrhu slovenskih občin. Posebno viden je porast danih olajšav pri vlaganjih v razširjeno reprodukcijo. kar je vzpodbudno in pričakujemo, da bo to v naslednjih letih dalo ustrezne rezultate. Zaskrbljuje pa dejstvo, da je v letu 1982 samo še 27% davčnih zavezancev lahko koristilo dane davčne olajšave. To so tisti zavezanpi. ki še plačujejo občinski davek. Pri podani tabeli je treba še opozoriti, da se pri posameznih kolonah pri isti stroki posamezni zavezanec pri različni vrsti olajšave lahko pojavi večkrat. Zato končno število ne pomeni števila davčnih zavezan-cev, ampak število danih olajšav Število zavezancev je manjše. Iz tabele je tudi razvidno. da je bila v letu 1982 dana samo ena davčna olajšava za izvoz. Glede revalorizacije osnovnih sredstev na upravi ugotavljamo. da se je le ta v zadnjih letih izenačila z revalorizacijo osnovnih sredstev v organizacijah združenega dela. OBDAVČEVANJE V PAVŠALNEM ZNESKU Pavšalno so bili praviloma obdavčem le zavezanci, ki so dose-gli manj kot 50.000 din čistega dohodka. Občinske uprave za družbene prihodke so poleg odmere davka v pavšalnem znesku tem zavezancem odmerile tudi prispevek za zdravstveno, pokoj-ninsko. invalidsko zavarovanje in za otroško varstvo. Osnova za obračun prispevkov je znašal poprečni enoletni osebni dohodek delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto. Leto Občinski davek Prispevki Skupaj 1981 1982 746.772 1.322.980 1,311.013 2,530.877 2.130.335 3,532.726 -¦ '¦'.^'¦'r ' ::¦- -¦'"""¦'-' ''"'¦ " " '" ' i^~r :,¦.':¦*"¦*i. :~h *:::.:']' ¦¦ 71;.'.L o' ¦•?'¦ ' ~rVv.'; ^rf' ¦ '-; ' • ¦\'.'- \'¦'¦¦¦ ' ¦-¦^v""- PREGLEC OftNIH DAVCMH OLAJSAV ZA LETI 1981 In 1982 ""'.'' -•-¦¦¦- VKSTA J '; za začetaike za razšjr. reprod._____________zn izvoz_________________;a va.jence______________druge olajrave_______________________SKUPAJ_____________________________ jiatžave , ^ ' icyi -... igp?_________12^3,_______ iqb2__________inpi i 3 ¦••*>' . ...-¦¦ i . -VOZJKJl * ^3-l^cA/*- ¦- U^.38^ /3/ 154.591/2/ H2>*.r&}/r/ ' .;¦ ''• lr.OC/i A/ 9.000/?/ S $ " ' . *.^ ¦-• ^. ^ 222.751/U/ ' ) 5*7^574- /9/ , , - plastlka - , Jc.c=^/2/< ^.275/V 1.228 530/°/2.639.299/lV >*}¦•>¦ ^.' Vl/ ' č -•••/'.¦. •' : ' . r "1 26».91:^ /9/ - .-3.588.992 AV ¦ - teV-st. ralsnt;-1 7 ' - '' ii.^ A/ ¦ .'. i . ..¦ ¦¦ - '¦ '-'^ 5. ' ¦ •¦ f* ¦' ,'• ')•..,-- . - -.,, iv ll.W /1/ .-^ !sro;"'¦¦? '¦ 2.100/1/ .¦:¦¦; '¦"•':. s. ' ^ "; 2 100 /V ¦¦' - ?i*il.ie . : ~ ' -y^ . 2i.5?r?=J ^/b-V v . :: /¦ \ „- -\. ,v./.. . -pleni,ie- ¦ - ¦ c-? - ¦; < » S a-jg f , . ¦¦ .f - ... ,; k--.-. -'• ^ -' ¦ .^ .. / - tapetnild » B 52?.931 A/ ^ , ^ L r «-o -•"'-!.,••-. ¦ 1-500/1/ ..- '^ ¦¦¦''•''-">¦>. 527-^31 /2/ ¦• - di.-r.ni'.:arstvo • '.• "^ ¦¦ S.^-* !-'«?¦ iST'ii'-y ¦ Š :"*•'¦ '• '•¦'¦¦,¦¦'.¦'¦¦ i'" ¦*> - kolarstvo • .¦ . •¦*'"¦. '..« - ' "^ ¦•. 5j..alr ; -. "' ^ -t - prepis. in raz=a6S. 1^.21?/2/ 19.6H8/2/ 1^.090/2/ *51.a2 /V " . . ' - .. " ' 2.100/1/ ":^ *J "J-•¦.¦; .;. ;' 173.308/V 472-930 /7/ - k ' .' . ' ' ' 20.251/2/ 16*.067 /3/ ' - tao. i-išo. ..' ?*.5O2 /1/ 6.260 /1/ ¦ ¦ ¦- ' " ,. . " ' ' k lK ' ",' ' li .•¦ 34.502/1/ 6.260 /1/ -¦- - čiJJ. cken ¦ 71-oT2 /1/ ' ' ¦. ¦ " >¦ "'¦ .'•'-' " . "•:'-¦ . ¦,•'- "'. ¦ 71.632 /1/ r- * - posek iirev;a '¦¦ ' r>*.6;o/1/ , - ' ¦: ¦: V_- ', ' '' L - V.1-'- ¦' '' ' J' -';•¦-/ 134.638 A/ - ele-.rro strok-e , - ;".1'"/1V ~37.loJ /7/ 219.117 /1/ *O?.;:-:3 /?/ " -'' -¦;¦ ' .."'1^000 A/ 6.000/?/ .- , •¦' ', . : V. ¦ i 1.066.284/20/ 1.207-101 /U/'v' - ko\lr.. :-alant. ; ' 57r.«>/y 2=9.666/7/ 40^.67^/5/ 3O9.C77 A0/ •"' ¦ "-, . ; . ^ ¦ : . . 3.000/1/ "^ ¦.."-•*' ^ 779.122 A4/ 1.050.443 /1V *" - ctrer.t/iadel. ' - 5."t»J/1/ -7.656 A/ .?0.cl? A/ »¦>.'-¦-¦ ••• ^ .".'- • ' ' .--, . '. '> .> ¦ ¦, 'i ,' ^7.656 A/ . 26.502 /2/ - krovci , 11-.-1S/;/ -M73 /V v -5.-.7E ,1/ .--•-¦ •• - .' _ .; ¦•_ ¦ .¦- .,, 114.516/y BO.573/3/ - los. ffalar.*,. ' ' ir.KI/V "^«/1/ rfl.vlG/?/ %.?.Z1/?/ - . ¦ •¦. . -.COO A/ ¦ ''¦¦¦ - "¦ 171.577/5/ ¦ H0.030 /V • - in5talacija -; ^".301/7/ 1^.517/V ; N ¦ , -V. . . ' ¦ •;-. - .¦.•'-' . 367.201/7/ ¦'- 145-517 A/ - fotocrafi ¦-, 1-.C"/1/ -':.--;0/1/ • ¦ '• ' ¦ ".. •'. . i.- :-. ^ > ~= "¦¦;•*'¦' •'' .: 1^.025 A/ ' * 9i.44O /1/ . -sirotisk •'¦' ¦ " 3»:/i/ . '-, ' - ' ' •' ':- ' . . ' - ;¦ ¦¦ ~" \ ¦•'• ' ^ , , 23.653 A/ —/ -uxn.ier.a-ala.it:.- li.'11/.V 1=0.202/?/ 'ic.^2/1/ > . . ¦¦ • , .", "i 10.100A/ ¦¦' 14.911/2/ ?¦ 335-96* A/ - s^e'd.orstvD * ".C-0/1/ r-=.^v> /?/ cl?.r:" /'/ ¦ ?r . . :¦ ' .w' -4 .* .•¦- .' =5.438/?/ ..^ 519.205 /3/ - - pol.t-an.ie rart.-M- ".¦•~yi/ ¦ • ^,-,• .- ; .' ". ¦ V r- '-' V ?-a75 A/ ,v, - AOT .•¦«? 1*.1=7V ,r-V.z7-/l/ lr-?.7CT' /-/ ' f-- . ¦ ' "'VV ' 367.574 /1/ f: ; 386.896 /6/ - - ro^. ra.-.at. -o "•1.66C/1/ . ; -'. ;. ¦- "- •'..' V 291.665 A/ . ' - fri:erri '* -' ¦ ,. .¦ 5.824 A/ ¦'6.276/1/ !.^/l/ ••' 6.276 A/ / 9.64S /?/ - ro-til_-.e ¦ r.l^- /?/ ¦ .- "?.'•" A--' • ";',••¦.:¦• ¦••-.¦¦ ¦' ;r- '. vO /1/ m.-:6R /q/r7.~r0/V ' . , 1J3.G66 AC/ • ¦" l«?.7O5 Al/ - - svečarstvo - 1.=^.''"? A/ ¦*•¦"¦•' ' '-. ' . ,., " / , ' ^ . • 134 492 A/ :," - raEar.;i '.' -~.-""'i /1/ , . -¦ ^-.^l /1/ ^.r~'" /i/ ..'• ' .¦'¦ >¦<'¦¦¦''; 2 ' ' . . ..."¦¦¦ 177.205/2/ '.. 66.536 A/ " - W. ralanr.. . ¦--.-?!/?/ ;.'¦¦•' .:v. 1-2.7:;."/-/ . ¦¦;¦•¦ ' • ' •; •' "¦-. . ' • [. ' "¦ . "• .'. 100."63/5/ - FBl-jarlzacirs. "¦¦ ' ¦¦' 210.6" A/ =T".S3c /~/ - ' t - / ?, *¦¦< - ¦ ¦ ¦. ' / v ' . • ¦;' ,¦ ' ¦ 21O.653A/ ; , 317.666 /?/ - .Trtoreha.niki ¦• '•¦¦ Pll.710/?/ ll".-" r' " ;" : - ' *'.'¦' ¦'.¦,¦¦;.' '••¦"'¦-¦. s, . 211-710/2/ ?¦ 113.529/2/ ' ¦¦ - 'e samo preko obrtnih zadrug. PODROČJE KMETIJSTVA -'¦ • .< ." ' Osnova za obdavčitev dohodkov iz kmetijstva je ugotovljeni katastrski dohodek in dohodek iz gozda. Zavezanec davka iz kmetijstva je praviloma lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživa-lec zemljišča. Davek se plačuje od vsakega zemljišča, ki ga je možno izkoriščati za kmetijsko proizvodnjo. ne glede na lo, ali ga občan izkorišča za te namene ali ne, razen v primerih prepovedi -uporabe na podlagi zakona. Obdavčevanje kmetijstva temelji na katastrskem dohodku kot osnovi za odmero davka iz kmetijstva, ki je hkrati tudi osnova za odmero za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov ter še nekatere druge obveznosti (vodni prispevek, samoprispevek, prispevek solidarnosti). Katastrski dohodek se ugotavlja po določilih zakona o ugotav-Ijanju katastrskega dohodka in spremljajočih predpisov Zadnji Izračun se uporablja od leta 1978 dalje. Katastrski dohodek zajema dohodek od rastlinskih pridelkov in živinoreje. Dohodek od rastlinskih pridelkov je odvisen od površine zemljišča, načtna izkoriščanja. katastrske kulture, katastrskega razreda oz. kmetij-•skih pridelkov in materialnih stroškov. Dohodek od živinorejese vključuje v obliki cen za krmo, s katero se krmi živina. Katastrski dohodek se ugotavlja po katastrskih obrazcih, ki zajema enotno območje. V Sloveniji jih je 42. Na podlagi katastr-ske kulture in razreda zernljišča so izdelane lestvice dohodka, na podlagi katerih se izračunava KD kmetije. Ker sam katastrski dohodek ne upošteva dovolj pogojev za obdelavo, za prodajo kmetijskih pridelkov. organizacije odkupa in bižine tržišča. so katastrske občine raždeljene v 4 skupine. Razdelitev upošteva ravnino. gričevnost, hribovitost, kakovost tal, oddaljenost in kupno moč tržišča. Za te skupine so z dogovorom o usklajevanju davčne politike dogovorjeni različni razponi davčnih stopenj. Pri obdavčevanju dohodkov od gozda, se za davčno osnovo uporab-Ija vrednost za posek določenega lesa. Na ta način ugotovljena davčna osnova v večji merj odraža dejansko doseženi dohodek. Pri obdavčevanju \z davkov iz kmetijstva je predvidena vrsta socialnih in ekonomskih olajšav: - trajno in začasno so davka oproščeni dohodki nekaterih zemljišč: dvorišča, funkcionalna zemljišča, obrambna zemljišča, zemljišča in nasadi, novi vinogradi in sadovnjaki in drugi nasadi. - olajšave ob elementarnih nezgodah, - olajšave za mladoletne otroke, otroke na šolanju, za delo nezmožne družinske člane. za primere večjih izdatkov za zdrav-Ijenje in pogrebne stroške za družinske člane, - olajšave za kmete borce NOV. - davka so oproščeni lastniki zemljišč. katerih letni KD ne presega 470 din. - olajšave in oprostitve v višinskih krajih, - olajšave za vlaganje in vgraditev in obnovo gospodarskih poslopij, nabavo strojev in kmetijske opreme in obnovo stano-vanjske hiše zase in v turistične namene. Pregled statistične raporeditve zavezancev po višini KD za leto 1983 je naslednji: Razponi osnov KD do 470 din Število zavezancev 5265 (ne plačujejo davka) do 4000 din od 4000-10.000 od 10000-15.000 od 15 000-20.000 od 20.000-25.000 od 25.000-35.000 od 35 000-50.000 od 50.000-80.000 nad 80.000 3 308 972 501 299 206 153 60 3 Skupaj 10.767 Višinskih zavezancev je 1.241. Višinski zavezanci so opro-ščeni davka do katastrskega dohodka 18.000 din in teh je 963. Iz zgornjega pregleda je razvidno, da je v občini Ljubljana Vič-Rudnik 48.8% vseh zavezancev iz kmetijske dejavnosti opro-ščeno plačevanja vsakega davka. ker po veljavnem KD ne dose-gajo cenzusa 470 din. Prav tako je razvidno, da je število zavezan-cev KD nad 25.000 din zelo nizko. Glede na kriterije. ki so opredeljeni z dogovorom o usklajeva-nju davčne politike. smo v naši občini določili davčne stopnje za I. skupino 13% za II. skupino 9% za III skupino 5% za IV. skupino 3% za IV b skupino 2% Zavezancem. katenm se ne odmerja pnspevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ter jim kmetjstvo ni glavni poklic. se zaradi približnega izenačevanja obveznosti odmerja še dodatni prispe-vek iz kmetijstva po dodatni stopnji 33%. Davek iz dohodkov poseka lesa se plačuje po stopnji 25%. pri nekmetih pa še po dodatni stopnji 40% Pregled obveznosti in olajšav iz kmetijske dejavnosti za leti 1982 in 1983: Podatki kažejo. da obrememtev z davkom ni visoka. čeprav povprečna obremenitev z davkom na kmeta ne upošteva poseb-nosti in opremljenosti kmetije prikaže v letnem izračunu izredno nizko obremenitev, ki še zgubi na pomenu pri pnkazu mesečne, obremenitve. Število kmetov Davek 1983 Letno poprečjeMeseč. popreč. 5502 5.946 568 1 080.80 90.06 To je obremenitev z upoštevanjem davčnih olajšav. Ta podatek jasno kaže. da taka višina obremenitve ne more imeti bistvenega vpliva. ki se davku in davčni poiitiki pripisuje. V odloku o davkih občanov je navedeno. da lahko uprava obdavči višje dohodke od kmetijstke dejavnosti po dejanskem dohodku. če dosežejo 1. farmska reja perutnine 2C.000 kosov letno. 2. pitanje 60 glav govedi oz 100 glav prašičev s pogojem. da se le-te v celoti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili. 3 farmska reja drugih živali. vrednost 500.000 din celotnega dohodka letno. 4. specializirano drevesničarstvo oz. vzgoja okrasnega grmi-čevja 50.000 kosov letno vzgojenih sadik. 5. specializirana vzgoja cvetic oz okrasnega grmičevja vre-dnost 500.000 din celotnega pnhodka letno. Kljub opravljenem pregledu zavezancev. ki =bi naj prišli v te kategorije. smo zaenkrat ugotovili. da nihče ne izpolnjuje nave-denih pogojev. IETO 19B? LETO 1962 "Štev-ilo Odmerjeni davek, prisp. Stevilo Odmerjeni davek, prispevek ___________________________________________zavezancev_______________DIN________________aavezancev_______________DIN_____________' 1. DAVHC TL KMETIJSKE tEJAmgri: a/ od neeozndnih povrčin 5.9*6.568,00 6.313.679,00 b/ od vrednosti lesa določ. za. posek: 2.095.403,00 1.195.927,00 » SKUPAJ: 5.502 3.041.971,00 . 5.653 7.509.606,00 2. HttSFFVEK ZA ZIFAV. VARSTVO KHETOV 1.296 5-390.493,00 1.319 4.829.922,00 3. ERISPEVIK ZA STAROSTaO ZAV. KMBIOV 1.282 IP.975.45%00 1.297 10.59^.49^,00 4 OLAJŠAVE: a/ ekonomske olajšave (po 3- ods. 66. čl. ZDO) - sredstva stbila vložena prodvsen v gradnjo in adaptacijo pospodarslcLh ¦ « poslopij in navave kmet. strojcv in oprsne ' 361 1.152.130,00 365 1.078.707,00 b/ socialne olajšave (po 61. čl. ZBO) - zaradi mladoletnih otrok ali deliinezmožnih druž. Članov 331 l?9.r-70,00 350 142.860,00 5 OBPIS P0 KCKISIJl a/ davek ?r-6.?10,^0 136.269,25 b/ pr. zdravEt. varstvo kraetcjv 323.B97,t) 915.445,75 c/ prisp. za starost. zavar. kmetov 871.737,25 791.585,35 155 1.45i.w,'+5 19* 1 .»»5.300,35 6. 0IFIS Z^RABI EHTWTARNIH HESKBŽ: (59- čl. ZI0) —------------------------------------—", 85 129.008,00 davek - ZZ koetov - - ' " 86.158,00 prisp. za star. z.K. - , 166.293,00 SFOJPAJ: 381.46<».,00 7. KIE do '+70.-din S-^o^ - ^.6?3 28 NOV SISTEM OBDAVČEVANJA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI V letu 1984 so se začela uporabljati določila zakona o invalid-skem in pokojninskem zavarovanju. Zakon prinaša bistveno spre-membo pri pokojninskem zavarovanju kmetov. Kmetje se v bo-doče razvrščajo v tri kategorije zavezancev: -združeni kmetje (kooperanti) - ostali kmetje in kmetje, ki so z 31. 12. 1983 dopolnili 60 let in lahko izbirajo stari ali novi način zavarovanja. Novi način zavarovanja predvideva zavarovalne osnove od I do X. razreda. V letu 1984 se predvideva povečanje katastrskega dohodka za 4x. V občinski odlok o davkih občanov smo vgradili novo davčno olajšavo za zavezance. kj so vključeni v družbeno-organizirano proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvemh pla-nov občin. Olajšava se fim prizna v višini 70% davka. Kriteriji za priznanje te olajšave se že dodeljujejo Povzetek ugotovitev o davčni politiki na področju kmetijstva: Glede na navedene podatke v analizi, je razvidno, da so obre-menitve z občinskim davkom bile doslej izredno nizke. Pri nave-deni višini davka se jasno kaže, da taka višina obremenitve ne more imeti bistvenega vpliva. ki se davku in davčni politiki pripi-suje. Z novim načinom obdavčevanja se bo davek bistveno pove-čal, zato je treba v bodoče izrecno podpirati z davčnimi olajša-vami z ekonomskega vidika vse tiste kmete, ki so vključem v družbeno organizirano proizvodnjo in oddajajo tržne presežke Kriterije za te olajšave bo treba temeljito dodelati in jih vnesti v občmski odlok o davkih občanov. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skt/pno-sti dne.........sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi pro-računa občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za leto 1983, katerega sestavni del je tudi zaklju-čni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: prihodke din453.877.420!20 odhodke din 449.488.177.10 presežek prihodkov din 4,389.243,10 3. člen ' Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna občine Lj. Vič-Rudnik v znesku din 4,389.243,10 se prenese v sredstvaza delo upravnih organov občine Lj. Vič-Rudnik in sicer znesek din 1.389.000.00 za vskladitev OD po DD o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983, razlika v višini din 3,000.243,10 pa za razšintev računalniškega sistema, tehničnega zavarovanja in opreme 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: prihodke din 6,616.297,35 odhodke din 2,472.175,30 presežekprihodkov - din 4,144.122.05 5. eien Prssežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku din 4.144.122,05 se prenese v rezervni sklad proračuna za I. 1984. 6. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka: 400-2/82 Predsednik skupščine občine Datum; .-.;:..-.;• ,-.-.-- Ljubljana Vič-Rudnik , • ¦' • ~ Maks KLANŠEK ',..'¦ B I L A N C A ", - ' •"•¦ .'-v ':¦'.•:¦'.' -. ' ' ¦ PPJBODKOV IN RAZFOREDITEV PRIHODKOV PBORAČUNA OBČDTE UTJBLJANA VIČ-HtrDNIK 2» LJETO 1983 . ' ¦. .;\ '¦ ¦*'' V -..¦•. •¦*..'¦- ' «•»• P R I H 0 D K I Doeeženo Štev. ODBODKI Doseženo konta dm konta dm 70 Del preeežka prihodkov, prenešen iz • 40 Sredstva za delo upravnih pre.išnjega leta ¦ . 788.629,95 orgaaov 102,192.500,00 72 Prihodki od davkov od oBebnih dohodkov 266,249.396,63 1*1 Sredstva za posebne in druge 73 Prihodki od davka od prometa proizvodov nacene M del° uPra™ih organov 13,122.200,00 in storitev ter od prometa nepremičnin . 42 Sredstva za ljudsko obrambo in pravic • 100,979.786,10 in družbeno sanozaščito 2,466.395,50 74 Prihodki od davka na prihodek od preoio- 1*3 Druge potrebe in intervenciie žen.ia in premoženjskih pravic ter od v eospodarstvu 32,983.208,90 drugih davkov 37,073.087,75 ,, „ " . . . ,rj ^ Sredstva, prenesena drugim 75 P,rihodki od taks \_ ..., 11,264.785,45 DPS in SIS 144,571.015,30 77 Prihodki po posebnih predpisih in - .' 45 Sredstva za družbene dejav. 25.300.534,30 prihodki upravnih oreanov DPS ' ¦ 37,521-"34,30 , ^ _, , - ¦.: ' '. '.. j ¦"• -"•-"• J "~ 1*6 Sredstva za druge splosne ¦V . •. './' , ^ . . družbene potrebe 71»,896.794.55 • ':¦¦.'; *'•'•' • .„ ' '/* v '¦¦ ', ,_ •• '. . .... / . . ' =. : \ ¦.->..', ¦¦ . 47 Izločanje v stalno proraču- . ;'!i.--;'iL¦'':.'¦: .; *.V\," :.,'V¦ •¦. ;..'; '•.,''¦'..¦.-^¦^,'.zi'¦'. ¦•¦•,-?'.'• ¦"¦*¦¦-*¦ sko «"rvo '. ..•. 3,526.920,63 ;- -".¦ •¦•"'"¦ ~'.\ ¦ ¦ ¦ ¦ _ *¦ • -¦ ¦ ".-¦>-.S^ ..•'¦• . ¦¦ MS Druri odhodki - : ¦- 50,423-607,90 Prcsežek prihodkov * 4,389.243,10 S K U P A J 453,877.420,20 S K U P A'j 453,377.420,20 S== = = = = = == ==== === = F = = = = = = B = = =====.===S= = =^ = === = =i=^ = = ======?= = =: = = == = = = = == = ,== = = = = = = = ==== = = = =: = = = =,= = = = = =: = = = = = = = = = = == = = = = ==== = == POROČILO O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA Vič-RUDNIK ZA LETO 1983 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopoli-tičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74 in 4/78) ter 175 člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS. št 2/78 in 35/81) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. decembra 1982 sprejela odlok o proračunu občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za leto 1983. Občinski proračun je predvideval: ¦ ._ "lr prihodke v skupnem znesku din 411.762.000 od tega: za razporeditev v posebnem delu proračuna ¦ din 307.871.000 za tekočo proračunsko rezervo •¦¦''¦•¦¦. din 3 000 000 zazdruževanjesredstevvLj. ¦'• ,,-fJ ;_. din 87 260.000 za intervencije v gospodarstvu '' '¦ ' din 13 631.000 Na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. |umja 1983 je skupščina občine sprejela odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983. Rebalans je predvideval " * _; .-. CKJ.0 . prihodke v skupnem znesku: •' , / "' "¦ din 423.005 000 od tega: ' •':'$P«5..\ za razporeditev v posebnem delu proračuna din 306 302 000 za tekočo proračunsko rezervo din 2.961000 za združevanje sredstevv Lj. din 86 755 000 za intervencije vgospodarstvu din 26.987 000 Na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21 decembra 1983 je skupščine občine sprejela odlok o spre-fnembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983. II. Rebalans je predvideval: , 00 j_ prihodkevskupnemznesku: '¦¦¦¦' din 430.425.000 od tega: ^¦-; zarazporeditevvposeb. delu prorač . . din 320 482 000 zazdruževanjesredstevv Lj. ' • din 90.043.000 za intervencije vgospodarstvu din 19 900.000 Sredstva, predvidena z rebalansom. so bila realizirana lakole: Prihodkiskupaj *!>'¦<-- din 453.877 420.20 Odhodki skupaj ' ' din 449.488.177.10 od tega za: razporeditevv posebnem delu prorač. din 319.861.394.60 združevanjesredstevvLj. din 90,043.000.00 intervencije vgospodarstvu .___. din 39.583.782.50 Presežek - razporeditev za razšintev računalniškega sistema in tehnično zavarovanje ..;. • ,_: . din 4.389.243.10 I. PRIHODKI ¦¦'-¦¦-.• Na upravi za družbene prihodke ocenju|emo reahzacijo prihod-kov proračuna kot zelo uspešno. saj smo na rebalans proračuna dosegli 105.4% realizacijo Glede na prvotni plan proračuna je največji dvig prihodkov opazen pri davku iz osebnega dohodka od gospodarskih dejavnosti Opazno je slabše pntekanje davka po odbitku iz poklicne dejavnosti. glede na prvotni plan. Viden porast je tudi pri nelimitiranih prihodkih. t. j. prihodkih. kl jih uprava za družbene prihodke zaračunava za svoje opravljeno delo. II RAZPORED PRIHODKOV Sredstva. predvidena v proračunu za leto 1983 so bila v obliki dotacij preodkazana končnim koristnikom, oziroma konščena neposredno iz proračuna na podlagi ustreznih izplačilnih doku-mentov posameznih strokovnih služb upravnih organov Izvrševanje proračuna je tekoče spremljal izvršni svet skup-ščine občine. za namensko porabo sredstev pa so še posebej skrbele pristojne strokovne službe. V času med 18 4. in 11. 5. 1984 je bil izvršen pregled zaklju-čnega računa proračuna za leto 1983 s strani inšpektoria SDK in ni bilo ugotovljenih nezakonitosti. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je predlog odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občme Ljub-Ijana Vič-Rudnik za leto 1983 obravnaval na svoji 93 se|i dne 23/5-1984 ter ga predlaga delegatski skupščini v obravnavo in sprejem. . _ _ ..__¦ . .-¦'-'•'' " '" 1. "• IZVRŠNI SVET ' skupščina obc.ne .:, ;" . . :'/¦ . ; j- :>.. ;;.;¦;J.- *¦ ; ,„. r;.^ ' /^,.f : , LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ¦ ¦' ' ¦'¦'".' '""' ' -" '] .'" -"'¦•¦'' "/ -1 . ZAKLJUČNO POROČILO ¦''''f . ' ..¦ O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA IJETO 1983 A. PRIHODKI Stev. Stev VRSTA PRIHODKA Dokončni pla_n 1983 Izvršeno 1983 ^deks poz. konta o : 4 12 3 4 b " 6 ~ -*"... 1 700 Del presežka prihodkov, prenešen iz prejšnjega leta . 789.000 s*-*n.V: 788.629,95 100 ¦?. ¦ 70 Skupaj . . ^. " ' 789.000 '¦ir't-> 788.629,95 100 ^, 2 720 Davek od osebnega dohodka delavcev •' "'¦' 57,000.000 52,227.956,10 92 •j 3 721 Davek iz osebnega dohodka iz gospodarskih _ L,i;L* dejavnosti ¦ 145,000.000 '149,476.714,20 103 4 721 Davek iz osebnega dohodka od poklicne ' ¦ dejavnosti 30,883.000 N 32,941.324,70 107 5 ' 722 Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic 22,308.000 , 22,958.658,50 103 '¦* 6 723 Davek od oseb. dohodka iz kmetijske dejavnosti 7,314.000 . p 8,644.743,15 118 :'_"" .72 PRIHODKI OD DAVKOV OD OSEBNIH .',-.-¦' DOHODKOV 262,505.000 ' 266,249.396,65 101 7 732 Poseben občinski davek od prometa proizvodov, razen od prometa alkoholnih pijač . - 6,500.000 8,477.867,55 130 8 732 Posebni obč. davek od prometa alkoh. pijač '*"; J 55,443.000 ' • 57,665.086,35 104 9 734 Posebni obč. davek od plačil za storitve .' ' ' 10,500.000 • 10,018.642,90 95 10 735 Davek od prometa nepremičnin in pravic . ' • 18,100.000 . 24,8.18.189,30 137 [.'.'¦/., 73 PRIHODKI OD DAVKA OD PROMETA ; _ ¦'.. ¦¦• . ' '' ¦¦ ¦". ¦ ¦ "^ ' '¦''•'¦ ¦-•'-' .. _ . proizvodov in storitev ter od prometa "i,--. 90,543.000 100,979.786,10 112 ^', ' ' nepremičnin in pravic •¦'¦ 11 740 Davek na prihodek od premoženja in premož. . . -."¦¦., ¦ ' pravic, razen na dohodek od stavb 1,594.000 ., . 1,634.993,95 103 ^ 12 740 Davek na dohodek od stavb , ,c '; '„, " 5,718.000 ¦ ' 8,551.285,75 150 • 13 741 Davek na posest stavb ".' ' '. . ; ... '.¦,,•'¦ 4,700.000 '!'"- 7,050.406,15 150 14 741 Davek na dediščine in darila yr:'"' ' ' . 3,600.000 ¦ . 6,220.572,00 173 15 741 Davek na tovorna cestna vozila :" , ''¦'.'' .;' 300.000 373/826,85 125 16 748 Davek na dohodek od iger na srečo . . ¦ 720.000 '':', '¦„•. 835.829,50 116 .17 743 Davek od skupnega dohodka občanov " ' : ".. 15,730. 000 ¦ :'ij[-.- 12,406,173,55 79 74 Prihodki od davka na prihodek od prer.ioi.enja • . ¦ ....,-.. in premoženjskih pravic ter od drugih davkov 32,362.000 , 37.073.087,75 115 18 750 Upravne takse . ¦•. ¦-•....-' .-. :.. , . ¦¦ 2,100.000 2,073.486,45 99 19 750 Takse na promet parklarjev in kopita-jev 2, 541. 000" 1b"B ' 2,196.638,15 86 20 751 Komunalne takse za bivanje v turističmh krajih 50.000 53.926,65 108 .' 21 752 Sodne takse 6,561.000 . 6,940.734,20 106 _¦¦/. 75 PRttiODKI OD TAKS , ¦../ • ..; . 11,252.000 ' . V" 11,264.785,45 100 22 770 Prihodki po posebnih predpisih - denarne ' . ' kazni ¦ . ¦. ' 16/1 421-03 Združ. odred civilne zaščite - stroški ogrev. 18.600 18.595,50 100 42 SREDSTVA ZA LJUDSKO OBRAMBO IN 2,466.400 2,466.395,50 100 DRUŽBENO SAMOZAŠČITO 17 433-00 Združitev sredstev za 10-letni program izgrad- nje cest 19,875.000 19,875.000,00 100 18 433-01 Kritje razlik v ceni dnevnikov ČP Lj.dneviik 2,263.400 2,263.402,00 100 19 433-02 Kritje razlik v ceni prevozov - Integral Lj. 3,544.000 3,549.806,90 * 100 20 433-03 Samoupravna komunalna skupnost Lj. Vič-Rudnik za lntervencije v komunal. infrastrukturi 6, 800. 000 6, 800. 000, 03 100 21 433-04 Prispevek k raziskovalni nalogi "Razvoj 500,000 500.000,00 100 oksidativnih barvil" DO Ilirija Vedrog ' 43 SsSd.ARSTTVLBE ^ INTERVENCUE V _ 32. 982. 400 32. 988. 208, 93 100 22 442-00 Prispevek proračunu Skupščine mesta Ljubljane 90,043.030 90. 043. 000, GD 100 23 442-01 Prispevek proračunu obč. Lj. Bežigrad 2,500.000 2,500.000,00 100 442 Prispevek proračunu medobčinske skupnosti 92,543.000 92.543.000,00 100 24 446-00 Pospeševanje kmetijstva 4,300.000 4,300.000,00 100 446 Dopolnilna sredstva SIS 4,300.000 4,300.000,00 100 25 447-00 Temeljno javno tožilstvo 3,962.900 3,962.900,00 100 26 447-01 Temeljno sodišče Ljubljana 26,411.200 26,411.200,00 100 v ¦ ¦ ¦ • 1_______2____________3____________________________________________4____________________5_____________________B_ 26/1 447-011 Temeljno sodišče za obnovo elektroinsta- lacij v sodnem poslopju 616.750 616.741,00 100 27 447-02 Sodišče združenega dela ''<-.. 1,259.700 1,259.700,00 100 28 447-03 Družbeni pravobranilec samoupravljanja -¦¦ 877.400 877.400,00 100 447 SKUPAJ PRAVOSODJE 33,127.950 33.127.941,00 100 29 447-04 Zavod za družbeno planiranje Ljubljana in Skupnost za cene Ljubljana 1,527.900 1,527.900,00 100 30 447-05 Skupnost slovenskih občin 503.400 • 503.400,00 100 31 447-06 Skupnost občin ljuU janske regije 124,000 124.000,00 100 32 447-07 Postaja milice Vič za materialne. izdatke 5,701.300 5,701.300,00 100 33 447-08 Postaja milice Vič za opremo 377,500 377.500,00 100 33/1 447-081 Postaja milice Vič za intervencijsko vozilo 120.000 120.000,00 100 34 447-09 Postaja milice Vič - sofinanciranje stanovanj 3,000.000 3,000.00 0,00 100 35 447-10 LRP Glas Ljubljane 475.300 475.300,00 100 36 447-11 INDOK , 89.400 89.400,00 100 37 447-12 Veterinarska postaja Krim ^ 424.400 424.400,00 100 38 447-13 Veter. postaja Krim - za vodenje evidence o sanitaraih pregledih 59.200 '. ' 59.200,00 100 447 SREDSTVA ZA DELO SKUPNIH UPRAVNIH 12,402.400 12,402.400,00 100 ' .. ORGANOV r 39 448-00 Pristojbine za veterinarske sanit. preglede 2.541.000 2,196.637,95 86 40 448-01 Za pospeševanje turizma 50.000 1.036,35 2 448 DRUGA SREDSTVA, PRENESENA DRUGIM DPS 2,591.000 2,197.674,30 85 44 • SREDSTVA, PRENESENA DRUGIM DPS in SIS 144,964.350 144, 571. 015; 30 100 41 450-00 Lokacijska dokumentacija za nove šole in VVZ ' "• ' ¦ in ost. str. v zvezi s samoprisp. ni 143.100 ._- _ , 143.056,55 100 4? 450-01 Preusmeritev Gimnazije Vič v usmerjeno izobraž. (prostorska ureditev) 1,587.030 1,587.000,00 100 42/1 450-02 KUD Ivan Cankar Šentjošt - za glasbila 50.000 50.000,00 100 42/2 450-03, Glasbena šola Vič - za pihalni orkester 137.200 137.200,03 100 42/3 450-04 Biotehnična fakulteta Lj. - za razisk. str. dej. 112.000 112.000/.00 100 450 ' SREDSTVA ZA IZOBRAŽEVANJE IN VZGOJO 2,029.300 2,029.256,55 100 43 452-00 Sofir.anci ranje izgradnje Muzeja lj* revolucije 800.000 800.000,03 100 452 Sredstva za kulturo 800.000 800.000,00 100 44 453-00 Pot špominov in tovarištva 3,800.000 3,717.756,20 98 45 453-01 Sofi-nanciranje rekreac. turističnega centra 4g3 493 500 00 100 velika Planina ¦ ' 46 453-02 RTC Krvavec - sofinanciranje 487.000 ' ' 487.000,00 100 453' SREDSTVA ZA TELESNG KULTURO' 4.780.500 * 4 698 256 20 98 •¦*v ¦¦. J--*; ..." :¦¦ / '' .'V. -". ' ¦¦¦:-¦<¦ ¦¦¦- ¦ ' ' _1_______2____________3____________________________________~_________4____________________5__________________6__ 47 454-00 Kadrovske denarne pomoči 2,090.800 2,088.979,50 100 48 454-01 Preživnina kmetom . ¦. . . ¦ .' ,_ 327.300 .• , 327.247,20 100 454 Sredstva za socialno in otroško varstvo " . 2,417.500 2,416.226,70 100 49 456-00 Mrliška ogledna služba . ' „ ' _ 276.400 .= ¦-. 226.494.85 82 ' . 456 Sredstva za zdravstveno varstvo in zdravstveno ,_. .'•' ;^ zavarovanje 50 458-00 Stalne priznav. borcem NOV in drai. članom 8,354.203 7,516.140,00 90 51 458-01 Enkratne, občasne priznavalnine borcem NOV 2,015.000 1,790.841,00 89 52 458-02 Zdravljenje v zdraviliščih. oddih in rekreacija 2,142.800 2,359.830,00 110 53 458-03 Stalne priznavalnine borcem '.a severno m*jo 935.100 p 794.920,00 85 in borcem iz vojn 1912 - 1918 t" . , '..-•"' 54 458-C4 Enkratne denarne pomoči borcem .'.a sev. mejo • .•¦'.,. iz vojn 1912 - 1918 266.803 ' ' 267.980,00 10J 55 458-05 Pomoč o-skrbovancem, borcein \OY v dom. poiitka 518.200 ' ¦ 730.502,03 141 56 458-06 Tovariška pomoč borcem. NOV 897.203 1,670.037,00 185 458 Sredstva za uveljavljanje temeij. pravic uoi-cev, 15,130.303 15,130.300,00 100 vojnih invalidov Ln družin padlih borcev • ¦ •* 45 Sredstva za družbene dejavnosti - -^ ¦' 25,434.003 25,300.534.30 99 ',-¦ • . » 57 460-00 KS Barje .,'- -¦ tv'. .^S-. '. ¦: H-\-t:-':: .-"¦¦•¦",¦ 645.240 ¦:'-¦.. 645.240,03 100 58 460-01 KS Brdo " , - ; ;"'v> >;>?'.=-' \- ¦ ' ¦ ^ ¦ ... .^ j;^ <•¦<¦- 625.810 ,-; ,625.810,00 100 59 460-02 KS Brezovica ,': ¦."¦;:- -V.;. ¦ \ ¦¦-•., 645.240 ' 645.240,00 100 60 460-03 KS Črni vrh 'v'':':'% '¦' ' '-' ' -'¦;•''' '-•¦*¦' 5H.440 ,c-y -;.,¦ 511. 440, 00 100 61 460-04 KS Dobrova -. (-':?'•.¦. ' ¦ ¦" ¦ ... 867.320 V ¦< 867.320,00 100 62 460-05 KS Galjevica ; .:>-.• ;-^ '-- ->V .;••¦¦ V!> '; "'.'¦ 789.500 •.;' '.••¦' 789. 500, 00 100 63 460-06 KS Golo - Zapotok '= ' •' .,., . . > ' . ' " 472.470 ... ' .472.470,00 100 64 460-07 KS Horjul .. ¦ -> '•¦'.*^' '• .' ' , .'.'1 '\\ . 886.860 •- .' 886.860,00 100 65 460-08 KS Ig > ' .; -V- ' " ' / ¦¦ 718.030 :• - 718.000,00 100 66 460-09 KS Iška vas ¦ r ¦>'-*-"- • _ . ^ .. ,j. . 453.150 ,: ,.453.150,00 100 67 460-10 Krajevna skupnost Kolezija '¦'-\ ".¦..; -¦ ;;'N '"¦' 972.480 ~ 972.480,00 100 68 460-11 Krajevna skupnost Kozarje r''¦:"" ['f''-'"'-'''^ 789.490 ¦--¦-¦- 789.490,00 100 69 460-12 Krajevna skupnost Krim /„ ; ¦; , 789.490 '. 789.490,00 100 70 460-13 Krajevna skupnost Lavrica ' ":'V ¦ 664.670 •' ->¦ ¦¦ 664.670,00 100 71 460-14 Krajevna skupnost Malči Belič "^ ¦'''"¦ 953.080 ' 953.080,00 100 72 460-15 Krajevna skupnost Murgle '¦'¦''"'< .-..,:,!> ^; 625.810 .625.810,00 100 73 460-16 Krajevna skupnost MUan Česnik ". ' " .¦¦•¦-¦,•¦' 953-08° . ,; ' 953.080, 00 100 74 460-17 Krajevna skupnost Notranje gorice ¦ •¦ J.'',-¦•.'. 684.103 -:. 684.100,00 100 75 460-18 Krajevna skupnost Pijava gorica . •' ..-. _ 433.620 , 433.620,03 100 76 460-19 Krajevna skupnost Peruzzijeva -, •; '/' 625.810 -.'= 625.810,00 100 77 460-20 Krajevna skupnoat Polhcv Gradec •' ' .'. ; '''* 723.060 " ^ 723.060,00 100 78 460-21 Krajevna skupnost Podpeč - Preserje ' »_ .; :~ 885.860 886.860,00 100 79 460-22 Krajevna skupnost Rakova jelša ,. " ~ '¦'* 789.490 . ¦ 789.490,00 100 80 460-23 Krajevna skupnost Rakitna - • ¦ . . ;,.v- 511.440 . 511.440,00 100 81 460-24 Krajevna skupnost Rob V"'. - . . 622.450 622,450,00 100 i v 82 460-25 Krajevna skupnost Rožna dolina • ' .' .'^-"" 972.480 972.480,00 100 1 ., ¦ . ¦ ¦ • ¦:J!-'. ' .-¦'¦:{. . ;¦¦'¦'¦.¦ 12 3 4 5 6 83 460-26 Krajevna skupnost Rudnik 625.810 625.810,00 100 84 460-27 Krajevna skupnost Stane Sever ' -/. -, - 953.080 ¦•¦••-¦> 953.080,00 100 85 460-28 . Krajevna skupnost Škofljica . ., ' ^ '.. 664.670 " ' 664.670,00 100 86 460-29 Krajevna skupnost Tomišelj ' . ;• _ \ " 564.050 • J-rU 564.050,00 100 87 460-30 Krajevna skupnost Trnovo ¦• ,•¦.¦.;-¦ . 953.080 .< •. 953.080,00 100 88 460-3 1 Krajevna skupnost Turjak -' - 472.480 472.480,00 100 89 460-32 Krajevna skupnost Velike Lašče '' -.' ' ':'¦ / '" 826.660 ' ' 826.660,00 100 90 460-33 Krajevna skupnost Vič / ' ,_*'.."¦ ' , 972.510 ' . 972.510,00 100 91 460-34 Krajevna skupnost Vnanje gorice ¦-'$'¦ 645.240 ' 645.240,00 100 92 460-35 Krajevna skupnost Vrhovci > , . 789.500 .. " ' " 789.500,00 100 93 460-35 Krajevna skupnost Zeleni log ' . ' , ' 486.340 i-:* . 486*340,00 100 94 460-37 Krajevna skupnost Želimlje ¦ • 452.940 ': 452.940,00 100 95 460-38 Prostorsko reševanje novoustanovljenih KS 5,504.987 5,564.983,55 100 95/1 460-39 Krajevne skupnosti - za posebne namene . 3,638.253 3,638.253,00 100 460 SREDSTVA ZA KRAJEVTME SKUPNQSTI 36,222.040 36,222.036,55 100 96 461-00 Občinska konferenca SZDL ".¦¦ . : ¦¦ r ¦.¦'¦' 5,727.600 5,727.600,00 100 97 461-01 OK SZDL Dom borcev in mladine Zapotok . 246.000 •• 246.000,00 100 98 461-02 Izdajanje obč. glasila Naša komuna . ... 5,091.900 5, 091.900, OD 100 99 461-03 OK ZKS ,-'¦'¦'-'¦ 197.400 197.400,00 100 100 461-04 Zveza združenj borcev NOV , .-¦'.¦.- v ' 1,833.400 1,833.400,00 100 101 461-05 OK ZRVS . ' ., 1 --l -, . . 1,156.300 1,156.300,00 100 102 461-06 OK ZSMS v .: ".....¦ .• ' v 2,440.000 2,440.003,00 100 103 461-07 Zveza prijateljev mladine ¦¦ ¦ . ' 891.800 -, 891.800,00 100 104 461-08 Občinski odbor Rdečega križa 221.700 . " 221.700,00 100 105 461-09 Občinski odbor medvoj. aktivisto/ OF in domic. ' ¦, enote ' 288.000 ' 283.000,00 100 106 461-10 OK SZDL - monografrja PodpeS-Preserje v NCV 627.500 ,, ' 627.500,00 100 461 SREDSTVA ZA DRUŽBENOPOLITI ČNE IN DRUŽBENE ORGANIZACIJE 18,721.600 18,721.600,00 100 107 462-00 Vzdrževanje grobo>' in spomenikov NOV 1,326.500 1,326.500,00 100 108 462-01 Tehn. in urban. dokumentacija, geodetske izmere ter kataster komunalnih naprav 10,806.484 "'"' 10,791.141,85 100 109 462-02 Sredstva za upravne izvršbe - strt;3ki . , ¦ . - . ' F' U '' ' , ¦ rušenj črnih gradenj :.' ' ' ', •' ;: 1,200.000 1,008.809,60 84 110 462-03 Intervencijski odkup zemlje zaj-adi črnih '¦>,._¦¦" ;'" :.-¦.¦ gradenj . ; 2,552.00.9 . 2,551.840,00 100 111 462-04 Varstvo narave - sofinanciraiije . . 200.000 - 178.041,90 89 112 462-05 Sofinanciranje ureditve pokopališča Navje ¦*¦'¦ 280.000 . ., 280.000,00 100 113 462-06 Oštevilčenje hiš - ulične table - 600.000 598.784,75 100 113/1 462-07 SKIS Lj. Vie-Rudnik - sanacija tekaške steze pri OŠ Vlado Miklavc v .. ' ' 514.104 ' 514.104,00 100 113/2 462-08 KS Šmarje-Sap, sofinanciranje razširitve po- '"* J"''!(Iu1*a kopališča 400.000 •¦¦ -^ojla < 400,000,00 100 113/3 462-09 SKIS Lj. Vič-Rudnik, ureditev hodnika za pašce 324.722 ,324.722,00 100 na železniškem prehodu Škofljica ' ¦ ^ • . 113/4 462-10 St roški za lokacijo VVZ in ureditev parka OF '.¦ - . 21.100 • . 21.021,90 100 462; Sredstva za splošno komunalno porabo 18,224.910 17,994.966,00 99 114 468-00 Sofinanciranje živalskega vrta ' ^' . -..¦' f -. • . 1,120.000 1,120.000,00 100 1 2___________3_____________________________________________4_________________5___________________6___ 115 468-01 Radio Glas Ljubl jane - solinancirame telinične ¦ baze . 190.000 190.000,00 100 116 468-01 SAZU - sofinanc. nadomestnih stancani 617.200 617.192,00 100~ 116/1 468-03 Lovskim družinam za odstr. stekle lisice 31.000 31.000,00 100 468 Skupaj sredstva za druge splošne potrebe 1,958.200 1,958.192,00 100 " POTRETBVEA ^ DRUGE SPL°ŠNE DRUZBESE «. 126. 750 74, 895. 794. 55 103 117 470-00 Izločanje v stal no proračunsko rezervo 3,393.000 3,526.920,65 104 47 Izločanje v stalno proračunsko rezervo 3, 396. 000 3, 526. 920, 65 104 118 480-00 Obresti za kredite in posojila 1,956.000 1,955.430,90 100 119 482-00 Odplačila anuitet 8,884.400 8,884.394,50 100 120 488-00 Sredstva, izločena na poseb. partijo proračuna 19,900.000 39,553.782,50 199 pri SML za intervencije v gospodarstvu 48________DRUGI ODHODKI__________ 30,740.400 50,423.607,90 164 SKUPAJ RAZPOREJENI PRIHODKI 430,425.000 449,488.177,10 104 REKAPITULACIJA A. PRIHODKI 1 2 3 • ¦ 4 5 6 1 Del presežka prihodkov, prenešen iz prejš- njega leta 789.000 788.629,95 100 2 72 Prihodki od davkov od osebnih dohodkov 262,505.000 266,249.396,65 101 3 73 Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic 90,543.000 100,979.786,10 112 4 74 Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter od drugih davkov 32,362.000 37,073.087,75 115 5 75 Prihodki od taks 11,252.000 • 11,264.785,45 100 6 77 Prihodki po posebnih predpisih in prihodki upravnih organov 32,974.000 37,521.734,30 114 SKUPAJ PRIHODKI _ 43"0, 425. 000 453,877.420,20 105,4 " B. RAZPORED PRIHODKOV ~T ' 2 3 ' ' 4 5 6 1 40 Sredstva za delo upravnih organov 102,192.500 102,192.500,00 100 2 41 Sredstva za posebne in druge namene za delo •-- upravnih organov 13.122.200 13,122.200,00 100 3 42 Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 2,466.400 2,466.395,50 100 4 43 Druge potrebe in intervencije v gospodarstvu 32,982.400 32,988.208,90 100 5 44 Sredstva, prenesena drugim DPS in SIS 14,4.964.350 144, 571 015, 30 100 6 45 Sredstva za družbene dejavnosti 25,434.000 25,300.534,30 99 7 46 Sredstva za druge splošne potrebe 75,126.750 74.896.794,55 100 8 47 Izločanje v stalno proračunsko rezervo 3,39-6.000 3,526.920,65 104 9 48 Drugi odhodki . 30,740.400 50,423.607,90 164 10 TekoSt proračunska rezerva - - - SKUPAJ RAZPOREJENI PRIHODKI 430,425.000 449,488. 177, 10_ . Itt4_ C. NEPORABLJENA DOVOJLJENA PORABA za 1983 4,389.243,10 SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK PREGLED izvršitve obveznega rezervnega sklada proračuna občine Ljub- Ijana Vič-Rudnik za leto 1983 t. PRIHODKI 1. Prenossaldaizleta1982 din 3,369.578,60 2. Prilivvletu 1983 din 3,246.718,75 Skupaj din 6.616.297,35 II. ODHODKI (po sklepih izvršnega sveta občine Ljubljana Vič-Rudnik) 1. Kritje stroškov, nastalih ob požaru -na stanovanjski zgradbi na Livadi 9 din 112.905,70 2. Stroški za delno nadomestilo prizade- tim občanom zaradi suše-dovoz vode din 68 400,00 3. Za obnovo podpornega zidu na Oolenjski cestišt. 19. 21.23 din 388.000.00 4. Za delno nadomestilo v obliki regresiranja nabave koruze kmetom kooperantom v KS Polhov Gradec za izpad živinske krme. ki je nastala zaradi suše din 388.869,60 5. Zoološkemu vrtu Ljubljana za stroške nastale zaradi akutne kužne bolezni - vranični prisad din 1,514.000,00 Skupaj din 2,472.175,30 III. Saldo na žiro računu 31. 12. 1983 (bančni izpisek št. 16) din4,144.122,05 IV. Priliv v tekočem letu sestoji iz naslednjih sredstev: 1. Obveznost 1 % obvezne rezerve po ZR 1982 din 175.003,10 2. 1% obvezna rezervaod proračunskib prihodkov v letu 1983 3,071.715,65 Namestnik predsednika izvršnega sveta Borut Mišica Na podlagi 86. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) ter 6. in 11. člena žakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne... sprejela ODLOK o spremembah In dopolnitvah odloka odavkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/83,42/83 in 7/84) se peti odstavek 15. člena spremeni tako, da se glasi: Zavezancu za davek iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo obveznosti setvenih planov in oddajo tržne viške živine, mleka, žita, krompirja, vrtnin in sena, se odmerjeni davek zniža in sicer: Žlvina: Če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev za oddano količino v tonah: do- 20.000 0,3-0,5 0,5-0,8 0,8-1,0 nad 1 20.000-50.000 1,0-1,5 1,5-2,0 2,0-3,0 nad 3 50.000-100.000 1,5-2,0 2,0-3,0 3,0-5,0 nad 5 nad-100.000 2,0-3,0 3,0-5,0 5,0-7,0 nad 7 znaša znižanje davka 30% 40% 50% 60% Mleko: Če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev za oddano količinov tisočih litrih do- 20.00 1,5-2,0 2,0-4,0 4,0- 6,0 nad 6 20.000- 50.000 3,0- 6,0 6,0-10,0 10,0-15,0 nad 15 50.000-100.000 8,0-12,0 12,0-20,0 20,0-30,0 nad 30 nad-100.000 12,0-18,0 18,0-30,0 30,0-45,0 nad 45 znaSa znižanje davka 30% 40% 50% 60% ite______________________________ Če znaša katastrski . dohodek negozdnih •' zemljišč dinarjev za oddano količino v kg: do- 20.000 200- 300 300- 500 500- 800 nad 800 20.000- 50.000 500- 800 800-1000 1000-1500 nad 1500 50.000-100.000 1000-1500 1500-2000 2000-3000 nad 3000 nad-100.000 1500-2000 2000-3000 3000-5000 nad 5000 znaša znižanje davka 20% 30% 40% 50% Krompir: Če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev za oddano količino v tonah: do- 20.000 1,0- 2,0 2.0- 3.0 3.0- 5,0 nad 5 20.000- 50.000 3,0- 6,0 6,0- 8.0 8,0-12,0 nad 12 50.000-100.000 6,0-10,0 10,0-15.0 16.0-25,0 nad 25 nad-100.000 10,0-15,0 15,0-25,0 25,0-35,0 nad 35 znaša znižanje davka 20% 30% 40% 50% Vrtinine: Če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev ¦ ¦ * za oddano količino v tonah: do- 20.000 1,0- 2,0 2.0- 3,0 3,0- 5.0 nad 5 20.000- 50000 3,0- 5.0 5,0- 8,0 8,0-12,0 nad 12 50.000-100.000 6:0-10,0 10,0-15,0 15,0-20,0 nad 20 nad-100 000 10.0-15,0 15,0-25.0 25.0-35,0 nad 35 Znaša znižanje davka 20% 30% 40% 50% Seno: Če znaša katastrski .. , .. , . ;¦¦ dohodek negozdnih ..... ' - zemljišč dinarjev za oddano količino v tonah: do~ 20.000 2,0- 3,0 3,0- 5,0 nad 5 20.000- 50.000 5.0- 8.0 8,0-12,0 nad 12 50.000-100.000 10,0-15,0 15,0-20,0 nad 20 nad-100.000 15.0-25,0 25,0-35,0 nad 35 Znaša znižanje davka 10% 20% 30% Za IV. davčni okoliš veljajo le 50% normativi trznosti pri posameznih pridelkih. Navedena olajšava se prizna ob letni odmeri davka iz kmetijstva na podlagi podatkov iz sklenjenih pogodb za tekoče leto. Poračun priznanih olajšav se opravi po podatkih o realizaciji sklenjenih pogodb. Podatke za phznanje olajšav predložijo občinski upravi za družbene prihodke do 15. februarja delovne organizacije iz področja kmetijstva. Navedena olajšava lahko znaša največ do 70% odmerjenega davka. "2. člen - ¦ - - V 16. členu se v prvem odstavku znesek: 18.000 dinarjev nadomesti z zneskom: 75.000 dinarjev. '. v. "••'¦ - ", 3. člen [ •'''¦¦' :• ' -': . •• v'.; Ta odlok začrie veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu, SRS. uporab-Ija pa se od 1. januarja 1984. . .;..,•. ¦ ¦ • . - ¦,• ' Predsednik ,/,:¦'¦ ¦•¦ ¦•¦..!: ¦ ' ' - SKUPŠČINE OBČINE ¦ - ' ' , •;-: ,'."¦ LJUBLJANA VIČ-RUDNIK , '¦¦-'. ¦ ; MAKS KLANŠEK ¦ -'^- ':<'¦¦' ¦'-¦¦ ' .,:¦¦ • ; ¦ OBRAZLOŽITEV Spremembo in dopolnitev odloka o davkih občanov predla-gamo vsled uveljavitve olajšav pri obdavčevanju dohodka \z kme-tijske dejavnosti V resoluciji o skupni politiki ekonomskega in socialnega raz-voja Jugoslavije v letu 1976 (Uradni list SFRJ, št. 60/75) je bilo med drugim določeno, da se v okviru SFRJ izvede nov izračim katastrskega dohodka m da se hkrati oblikuje sistem stalne valorizacije katastrskega dohodka. Na tej podlagi je bil v letu 1977 in 1978 izvršen nov izračun katastrskega dohodka, v letu 1983 pa sprejet medrepubliški do-govor o valorizaciji katastrskega dohodka (Uradni list SFRJ, št. 4/83). h kateremu je pristopila tudi Slovenija Dogovor o valorizaciji katastrskega dohodka določa. da se valorizacija katastrskega dohodka izvede v vseh republikah in obeh pokrajinah v letu 1982. novougotovljene vrednosti pa se uporabljajo od 1. januarja 1983 dalje. Veljavnost dogovora je bila vezana na podpis dogovora s strani pooblaščenih predstavnikov skupščin republik in obeh avtono-mnih pokrajin, ta pa /e bil zakl/učen v decembru 1982 in ob/avljen v Uradnem listu SFRJ št 4 z dne 28. januarja 1983. temeljna merila za valorizacijo katastrskega dohodka. ki so sestavni del dogovora pa v Uradnem listu SFRJ, št. 12/83 Na podlagi navedenega je Skupščina SR Slovenije sprejela odlok o valorizaciji katastrskega dohodka (Uradni list SRS. št. 10/84). Izvršni svet SRS pa je sprejel Odlok o določitvi količnikov za valorizacijo katastrskega dohodka (Uradni list SRS. št 10/84). Količniki za posamezne katastrske kulture znašajo: - n)'ve 464 - travnike 4.30 - vrtove 4.24 _ .. . _ pašnike 3,24 - sadovnjake 4.20 ' • _ trsttčje 3.03 - vinograde 3.46 - gozdove 4.30 Dogovor o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji za leto 1984 je v 6. členu uvedel novo davčno olajšavo. do katere so upravičem vsi davčni zavezanci (kmetje in nekmetje), ki se vklju-čujejo v družbeno organizirano proizvodnjo. oddajajo tržne viške in izpolnjujejo setvene plane občin. Olajšava naj se priznava do 70% odmerjenega davka. Olajšava je pripravljena na podlagi predlogov za kmetijstvo pristojnih organov in kmetijskih organizacij. Pri sestavljanju normativov za višino olajšav glede na količino oddanega pridelka je bila osnovna usmeritev v proizvodnjo mesa in mleka, zato sta tudi ta dva proizvoda deležna največjih olajšav Začetna stopnja olajšav pri vsakem pridelku je najnižja možna količina. ki jo lahko kmet na katastrski razred odda Odstotek olajšav raste s povečano količino oddanega pndelka. Pri posameznih vrstah se odstotki olajšav seštevajo do 70% odmerjenega davka. Navedena olajšava se prizna ob tetni odmeri davka iz kmetij-stva. poračun pa se opravi na podlagi oddanih količin pridelkov Glede na obseg in vrste olajšave je razvidno, da je velika možnost uveljavitve olajšave z vključevanjem v družbeno organi-zirano tržno proizvodnjo. Olajšave lahko uveljavljajo tako kmetje. zavarovani kot vsi ostali kmetijski proizvajalci S tako politiko davčnih olajšav in realnim katastrskim dohodkom bodanastalna vzpodbuda k povečevanju pridelave hrane in k bolj smotrni obdelavi kmetijskih zemljišč. V 16. členu se ustrezno povečanju katastrskega dohodka spre-meni znesek katastrskega dohodka 18.000 din na 75.000 din, do katerega so oproščeni davka vsi zavezanci iz višinskih krajev. kjer so proizvodni. ekonomski in prometm pogoji še posebej slabi. Ti kraji so navedeni v drugem in tretjem odstavku 16. člena. S strani republiške uprave za družbene prihodke smo bili obveščeni. da se bo letni katastrski dohodek negozdnih površin, ki znaša sedaj 470 dinarjev in do katerega so lastniki zemljišč oproščeni plačila davka. ustrezno valonziral. Uprava za družbene prihodke Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78 in 35/81) in 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS št. 2/73 in 1/82) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.....sprejela SKLEP . o zaključnem računu davkov in pri-spevkov za leto 1983 i. Zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1983 se potrdi. II. Zaključni račun davkov in prispevkov obsega: - obremenitevnadavkihinprispevkihzaleto1983 lT" 9.11,825.283.80 - obresti instroški prisilne izterjave v letu 1983 13,945.376,80 - plačiladavkovinprispevkovvletu 1983 878,606.801,20 - neporavnani davki in prispevki na dan 31.12.1983 47,163.859,40 III. ' .. . . Ta sklep velja takoj. .."'¦¦"¦ Številka: ¦• -',.'¦ •¦.-.': .¦-.'• ¦ '¦•". - Datum: - ' •..,_ " Predsednik skupščine . ¦.. ¦ , ,_¦ občine Ljubljana Vič-Rudnik ¦••',':¦¦ ' • ; Maks Klanšek OBRAZLOŽITEV Na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov je dolžna uprava za družbene prihodke po preteku leta pripraviti zaključni račun davkov in pnspevkov, ki ga nato pregleda stro-kovna komisija, imenovana od izvršnega sveta. Strokovna komisija v sestavi GARTNER JANČE. POGAČAR VERA in TRČEK ANDREJA, ki je pregledala zaključni račun dav-kov in prispevkov za leto 1983, je svoje delo opravila in s tem v zvezi predložila poročilo. Davčni zaključni račun obsega brutto bilanco. bilanco, pregled skupno doseženega prometa in pregled dolgov in predplačil za zavezance. V njem je prikazan v letu 1983 dosežen promet po računih s stanjem na dan 31. 12. 1983, ki zajema vse družbene obveznosti, ki jih je uprava za družbene prihodke odmerjala, izterjevala in vodila o njih evidenco. Komisija je pregled računa opravila po vzorčni metodi. Pregledovala je prenos saldov iz leta 1982 v leto 1983 in ugotovila soglasje s pregledom dolgov in predplačil. Pregledane so bile tudi knjižbe odmerjenih zneskov, zneskov pripisov in zneskov odpisov ter knjiženih plačil. Komisija je ugotovila, da se je individualna evidenca vodila za 26.548 zavezancev. Komisija je primerjala plačila s prometom službe družbenega knjigovodstva in ugotovila soglasje pri vseh računih. Praznitve iz zbirnega računa davkov in prispevkov so se vršile dvakrat me-sečno, kot to določa pravilnik o knjiženju davkov in prispevkov. Davčno knjigovodstvo je v letu 1983 šestkrat sestavilo ključ za delitev dohodkov uporabnikom. Komisija je ugotovila pravilnost sestave ključa. Izdano je bilo v prizadevanju za čim boljšo izterjavo veliko število opominov ter dosledno so se obračunavale zamudne obresti. kar je nedvomno rezultat računalniške obdelave. Zaključki komisije: Ob pregledu zaključnega računa davkov in prispevkov obča-nov za leto 1983 se je komisija posluževala evidence iz knjigovod-stva in odmere in ni ugotovila niti formalnih niti materialnih nepravilnosti. Zato komisija predlaga občinski skupščini Ljub-Ijana Vič-Rudnik, da potrdi zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1983. osnutek Na podlagi 18. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS. št. 1/71), 3 členaZakonao prekrških (Uradni list SRS. št. 25/83) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78. 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik. na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajev-nih skupnosti. dne.......sprejela. ODLOK o razglasitvi etnološkega spome-nika in naravne znamenitosti v Dolj-nih Retjah pri Velikih Laščah I. Temeljne določbe 1. člen S tem odlokom se razglaša: 1 Levstikov kozolec v Dolnjih Retjah. pokrajinsko značilen gospodarski objekt iz 19. stoletja. z ohranjeno značilno lego v prostoru, za etnološki spomenik (v nadaljnjem besedilu: etnolo-ški spomenik); 2 staro lipo. vaško znamenitost. ki stoji sredi vasi Dolnje Retje. za naravno znamenitost - dendrološki spomenik (v nadal|. bese-dilu: dendrološki spomenik) II Obseg spomenikov. imetniki oz imetniki pravice upravljanja spomenikov: 2. člen 1 Etnološki spomenik zajema naslednje nepremičnine: a) Kozolec KO Vložek parc šl Vel Lasče 349 b) Okolica kozolca Vel Lašče 235 Vel Lašče 235 Vel Lašče 235 Vel Lašče 920 230 1092 1094 1097'! 1093 kultira izmerč kozolec 83 |iva 1670 niiva ( 1863 . njiva ' 1929 stan zq' 99 2 qosp posl 135 travnik 2208 Vel Lašče 233 1091/1 Vel Lašče 233 1O9O'2 npya ri|iva 1319 2452 imetnik Pnialel: Janez Dol Retje Tomšič Anton Srobot- nik 9 TomšičAnton Srobot- nik 9 Tomšcč Anton Srobot- nik9 llc Ivanc-Mania Lavi- ca n h Škof!|ica lic Ivanc- Mania La- vnca n h Škotliica Hic Ivanc- Mania. La- vrica n h Škol!|ica Ivanc Mania Srobot- mk 10 Ivanc Mariia Srobot- Vel Lašče 854 Vel Lašče 227 Vel Lašče 225 Vel Lašče 225 Vel lašče 225 Vel Lašče 225 Vel Lašče 225 Vel Lašče 225 Vei Lašče 225 Vel Lašče 225 Vel Lašče Vel Laščo 2?5 Vel Lašče 588 Vel Lasče 223 Vei Lašče Vel Lašče 801 Vel Lašče Vel Lašče 349 Vel Lašče 3^9 Vel Lašče 350 Vel Lašče 349 Vel Lašče 227 Vel Lašče 225 Vel Lašče 235 Vel Lašče 238 Vel Lašče 225 Vel Lašče 233 Vel Lašče 349 Vel Lašče 349 Vel Lasce 588 1096 1095 1086 1082 804 1 801 2 829 3 829 1 828 835 1084 831 830 827 826 2 , 833 2 824 1113 227 1114 1080 226 1091 2 231 232 1090 1 2093-4 "iiva n.iva, favmk i.iva travnik i,iva favnik i-awk favnik nnva Iravnik «1 t-avniK t-avniK n.iva i.iva favnik i;iva travnik vi 1262 2942 1186 3283 2365 2323 922 684 1022 1125 486 4143 1600 555 6137 1393 662 598 162 395 vt pod 1010 poclom n,iva »ozoiec n iva l-avnik skede"i n,iva 1562 72 2289 2281 76 299 SKedeni in 72 čebelniak suoa 40 iiiva Vel Lasče Se- 2093-4 poi znam I Vel Lašče Se- 2101 1 sot znam I 2 Dendrološki spomenrk zaiema nen'emičnmo Vei Lašče 226 836 2 luza 140 2670 2258 1655 ivanc Joze Rašiška 3 Li Žužek Janez S-oboi- mk 1 Gruden Leopold Dol Retie 4 G-uden LeoDOld Dol Retie .4 G'uden LeoDOld Dol Retie J G'uden Leooold Dol Retie 4 G'uden LeoDOld Dol Retie 4 Gruden LeoDoid Ooi Retie 4 G-uden Leopold Do! Retie 4 G-uden LeoDold 3oi Retie J Gruden LeoDold Dol Rei.e 4 G'uden Leopold Dol Retie 4 Ivanc Ma'i,a Sroboi- mk 10 Gruden Janez Dol Retie 1 Gruden Janez Ool Retie 1 G-uden Leopoid Dol Retie 6 G'uden Lecpold Dol Retie 6 P'iialel| Janez Doi Retie 2 Pn;aleli Janez Dol Relie 2 Debeiiak Ana Dol Reiie 3 P-iialel, Janez Ool Rehe 2 Žužek Janez ml Sro- botnik 1. Gruden Leopoid Doi Retie st 4 Tomšič Anton Srobot- nik9 Peierim Ivana Srobot- nik 6 do 1 4 Pele'hn Janez S'obotmk 6 do 34 Gruden Leopold Dcl Retie 4 Ivanc Mania S'obot- mk 10 P-'iaieli Janez Dol Retie 2 Pruateij Janez Dol Retie 2 Ivanc Mania Srobot- mk 10 OL - avno dob'0 DL - lavno dob'0 G^uden Anton Retie 4 do 1 2 Oblak F'anc Retie 5 do 1 2 3. člen Sestavni del tega odloka je grafični prikaz območij spomenika (1. točkaa, bin2. točka2. členategaodloka)-zvrisanimi mejami III. Varstveni režimi 4. člen « Z namenom ohranitve in družbenega varstva spomenika se določijo varstveni režimi: 1. etnološki spomenik: > : 'V- T ¦ \ X\T -'¦••-' v. 'g x^ DOLENJ E ^ RETJE -^ 41 ob|ekt v izvirm obliki. Namembnost ostane nespremenjena Do-voljeni so le ohranitveni posegi pod nadzorstvom strokovne or-ganizacije. b) Varstveni režim za okolico kozolca določa prepoved pozi-dave parcel iz točke 1. b 2 člena odloka. Gradbena dela na obstoječih objektih. prizidave stanovanjskih in gospodarskih ob-jektov ter nadomestne gradnje na istih temeljih so dovoljene ob poprejšnjem soglasju strokovne organizacije Ljubljanskega re-gionalnega zavoda za varstvo naravne m kulturne dediščine. ki določi spomeniške pogoje. Za vzdrževalna dela. ki ne spremi-njajo zunanjega videza objekta. soglasje slrokovne organizacije ni potrebno. 2 dendrološki spomenik: . . ¦ • a) Varstveni režim določa prepovedi: - sekati, obsekavati, lomiti ali drugače nasilno uničevati ali poškodovati drevo. deblo. korenine, veje - spreminjati rastiščne pogoje, - spreminjti obstoječo osončenost drevesa in rastišča. - obešati ali postavljati tuja telesa na deblo. korenine in ve\e. b) Izjemoma in po predhodnem soglasju strokovne organiza-cije je možno izvajati potrebne sanacijske ukrepe c) Dovcljeno |e znanstveno raziskovanje. ki ne vpliva na biolo-ško stanje drevesa in gospodarsko izkonščanje, ki ni v nasprotju z interesi varstva. • ¦ , -i ¦ ¦- . IV Razvojne usmentve ' ¦ ' - '' ' ' ' ' ' 5. člen • ¦ • ' ¦ Namen zavarovanja etnološkega spomenika je. da ostane neo-krnjen in izviren Dovoljena pa je nadaljnja uporaba spomemka v ¦gospodarske namene. V območju dendrološkega spomenika je mogoče postaviti manjše stalne objekte kot so klopi ali spominska obeležja po predhodnem soglasju strokovne organizacije. V. Nadzor .' ; ; ' ''¦'¦'' 6 člen -; "¦ '¦'¦¦¦•¦¦ ' ¦ -• Pri etnološkem in dendrološkem spomeniku je potrebno pre-prečevati posege. s katerimi bi se utegnile sprememti v tem odloku opredeljene lastnosti Za vsak predviden poseg na ob-močju spomenikov morata pristojna upravna organa za kulturo ter urejanje prostora in varstvo okolja pridobiti soglasje stro-kovne organizacije Ljubljanskega regionalnega zavoda za var-stvo naravne in kulturne dediščine ' • . ' ' " :; ' 7. člen , _- Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja Mestna uprava inšpek-cijskih služb VI. Kazenske določbe. 8. člen Kršitve določil varstvenih režimov, določenih s tem odlokom. so sankciomrani s posebnimi predpisi. ¦ III Prehodne in končne določbe + 9. člen Upravni organ za premoženjskopravne zadeve občine poda predlog za vpis etnološkega m naravnega spomenika v zemljiško knjigo po parcelnih številkah. z imetniki oz. imetniki pravice upravljanja spomenika. '10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: .... .; . . » ¦ Datum: Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks KLANŠEK OBRAZLOŽITEV 1. Zak-nska podlaga za izdajo odloka je zakon o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81), ki nalaga občinski skupščini, da na svojem območju dele nepremičnin naravne in kulturne dediščine, ki imajo posebno kulturno, znanstveno-raz-iskovalno, zgodovinsko ali estetsko vrednost, razglaša za kulturni in zgodovinski spomenik ali za naravno znamenitost. Predlog za razglasitev Levstikovega kozolca v Dolnjih Retjah z okolico za etnološki spomenik in stare lipe v Dolnjih Retjah za naravno znamenitost - dendrološki spomenik je podal Ljubljan-ski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Levstikov kozolec ima arhitektonsko, kulturno in pričevalno vre-dnost. Dvojni kozolec - toplar iz 19. stoletja je značilen za zahodni del Dolenjske, ki že prehaja v Bloško planoto in Notranj-sko. Ti kozolci so na pogled strogo oblikovani ter izgledajo v primerjavi z drugimi kozolci v ostalih regijah izrazito ozki in visoki. Kot takšen je pomemben sooblikovalec kultume krajine ter v danem primeru zaradi izpostavljene lokacije pred naseljem istočasno vaška značilnost. Pričevalno vrednost kozolca pove-čuje tudi dejstvo, da ga v svojih delih pogosto omenja slovenski pisatelj Fran Levstik. Stara lipa ima kulturno In pričevalno vrednost ter je izjemen dendrološki spomenik z izmerami: obseg v prsni višini 710 cm, višina ocenjena na 20 m. Mogočna lipa stoji sredi vasi Dolnje Retje v neposredni bližini Levstikove rojstne hiše. Kakor kozolec je tudi stara lipa poznana iz slovenske književnosti - del pisatelja Frana Levstika, rojenega v Dolnjih Retjah. V odloku je posebna pozornost namenjena varstvenim reži-mom (4. člen), Raterih namen je, da ohranijo obstoječe lastnosti prostora, kakor tudi namembnosti ter varovanje spomenikov. Pravice in dolžnosti imetnika etnološkega spomenika oz. den-drološkega spomenika (iz 2. člena) so opredeljene že z Zakonom o varstvu naravne in kulturne deidščine. Osnovni namen odloka je ohranjanje sporMsmfcov. Imetniki pa so po navedenem zakonu dolžni spomenika vzdrževati oz. skrbeti za ustrezno vzdrževanje. Občanom morajo dopuščati prost dostop na te površine ter omogočati strokovnim organizacijam in pooblaščenim posamez-nikom raziskovalno delo. V kolikor imetnik ne skrbi za spomenik in raba spomenika ni v skladu z varstvenim režimom, ima pri-stojni upravni organ pravico imetniku prepovedati nadaljnje upravljanje in uporabo. Naloge pristojnih občinskih upravnih organovso, daprepreču-jejo posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti etnolo-škega ali dendrološkegaspomenika. Za predviden poseg morajo pristojni občinski upravni organi pridobiti mnenje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in in kulturrte dediščine. Nosilci planiranja v občini morajo odločati in uveljavljati politiko varovanja in ohranjanja spomenikov s tem, da načrtujejo razvoj območja elnološkega in dendrološkega spomenika v skladu z določbami tega odloka. Predlog zavarovanja spomenikov je obravnaval vaški odbor SZDL Dol. Retje Vaščani Dol. Retij so podali po javni obravnavi na del. gradivo oz. vris zaščitenih območij pismene pripombe. Pri-pombe je obravnavala delovna skupina in dosegla uskladitev interesov vaščanov, Ljubljanskega regionalnega zavoda za var-stvo naravne in kulturne dediščine in ostalih dejavnikov. Upošte-vati pa ni bilo mogoče želje vaščanov, naj bi se izločilo izzaščite-nega območja nekaj parcel neposredno pod vasjo Srobotnik. Pripomba je s stališča zaščite območja in varovanja krajine ne-sprejemljiva. Poleg tega pa bo tudi urbanistični red za KS Velike Lašče, ki je v pripravi, določal nezazidljivost teh parcel. s ¦ . ¦ -• Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vi6»Rudnik Na podlagi 163. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82). 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni hst SRS. št. 2/78. 35/81), je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne , seji zbora krajevnih skupnosti dne in seji družbenopolitičnega zbora dne sprejela ODLOK o ustanovitvi in nalogah Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem pro-metu občine Ljubljana Vič-Rudnik ; 1. člen i ' Ustanovi se Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: svet). ki skrbi za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preven-tive in vzgoje v cestnem prometu. _ 2. člen ' '.-,'¦"• Naloge sveta so: .t>. - - - proučuje in obravnava problematiko na področju varnosti cestnega prometa, - pospešuje prometno vzgojo in skrbi za izobraževanje udele-žencev v cestnem prometu. - usmerja prometno vzgojo in preventivno dejavnost organov in organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji varnosti cestnega pro-meta ter usklajuje njihovo delo. - izdaja in razširja prometno-vzgojne publikacije ter razvija in pospešuje varnost cestnega prometa in prometno vzgojo preko drugih sredstev javnega obveščan)a, ¦ - predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vpraša-nji cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje varnosti, - opravlja tudi druge zadeve s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu. .. ¦¦¦¦ ¦ •¦*. 3 člen Člani sveta so organi in organizacije, katerih dejavnost je pomembna za preventtvno in vzgojno delovanje v cestnem pro-metu. Predsednika sveta imenuje izvršni svet občine Ljubljana Vič-Rudnik za dobo štirih let, z možnostjo ponovnega imenovanja. 4. člen Člani sveta določijo za delo v svetu predstavnike na način določen v njihovih samoupravnih aktih: - osnovne šole v občini - 3 predstavnike, - VVO Ljubljana Vič-Rudnik - 1 predstavnika, - šole srednjega usmerjenega izobraževanja v občini - 1 pred-stavnika. - gospodarske organizacije združenega dela v občini - 3 pred-stavnike, - 7iini*pni(» šoferiev in avtomehanikov - 1 Dredstavnika. - AMD Zvezda - 1 predstavnika. - Mestna izpitna komisija za voznike motornih vozil - 1 pred-stavnika. - postaja milice Ljubljana Vič-Rudnik, - 1 predstavnika, - Postaja prometne milice mesta Ljubljane - 1 predstavnika, - Zavarovalna skupnosti Triglav - 1 predstavnika. - krajevne skupnosti v občini - 2 predstavnika, - občinski svet ZSS - 1 predstavniika. - občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja - 1 predstavnika. - občinski komite za družbene dejavnosti - 1 predstavnika, - Zdravstveni dom Ljubljana - TOZD OZV Vič-Rudnik - 1 predstavnika. Predstavnike članov sveta imenuje izvršni svet skupščine ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik 5. člen Svet sprejme poslovnik o delu sveta, s katerim natančneje določi način dela sveta. 6. člen Sredsiva za izvrševanje nalog sveta določi občinska skupščina v vsakoletnemproračunu občine, na podlagi programa za delo sveta. 7. člen Strokovne in druge naloge v zvezi z delovanjem sveta oprav-Ijajo strokovne službe upravnih organov občine, v skladu s pred-pisi občinske skupščine. Svet ima tajnika, ki ga izmed delavcev upravnih organov ime-nuje izvršni sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 8. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 14/72). " . " 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Datum: :. ¦¦' j -, - • V ..¦'¦¦' -4. ' Predsednik skupščine n ... ".. - -.,. . . občine Ljubljana Vič-Rudnik ' . ¦ ¦ i' ' . • ¦ Maks Klanšek obrazložitev Pravna podlaga za sprejem odloka je podana v zakonu o vamosti cestrtega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82), ki v X. poglavju obravnava naloge in način ustanovitve sveta za preven-tivo in vzgojo v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: svet). NaCin ustanovitve ter naloge občinskih svetov določi občinska skupščina. 174. člen staiuta občine določa pristojnosti, za usta-novitev delovnih teles občinske skupščine vsem trem zborom občinske skupščine. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je ustanovila svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu leta 1972, na podlagi starega zakona o varnosti v cestnem prometu iz leta 1971. V vseh teh letih od ustanovitve je svet aktivno deloval v skladu s svojim programom dela in priporočili republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. S predlaganim novim odlokom se drugače ureja sestava sveta in način dela sveta. Predlaga se ureditev, ki je v skladu z zakonom o varnosti cestnega prometa, da je član sveta zainteresirani organ ali organizacija imenovan od občinske skupščine in njej odgovoren za delo sveta. Člani sveta določijo za delo v svetu svoje predstavnike na način, določen v svojih samoupravnih aktih. Takšno sestavo terja sam način dela sveta. Svet namreč ni le posvetovalno telo, tem-več delovno telo, ki terja aktivno sodelovanje dlana sveta, kate-rega pa bo pri neposrednem delu v svetu zastopal za to določeni predstavnik. I2VRŠNI SVET Na podlagi 118. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS št. 5/80) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič- Rudnik na ............................................. seji zbora združenega dela dne ............................ in na .................................................. seji zbora krajevnih skupnosti dne.........sprejela ODLOK o določitvi šolskih okolišev osnov-nih šol v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen V občini Ljubljana Vič-Rudnik se določijo sšolski okoliši za osnovne šole 1 Osnovna šola Brezovica, Brezovica pri Ljubljani 183 obsega območ|e krajevnih skupnosti: Brezovica in Vnanje gorice - za učence od 1 do 8 razreda. Notranje gorice - Plešivica - za učence od 5. - 8 razreda Podružnična šola Notranje gorice, Notranje gorice 64 obsega obrtiočje krajevne skupnosti: Notranje gorice - Plešivica - za učence od 1 do 4. razreda 2 Osnovna šola Dolomitski odred Polhov Gradec, Polhov Gra-dec 95 obsega območje krajevnih skupnosti: Polhov Gradec in Črni vrh (del z naseljem Smolnik) - za učence od 1 do 8 razreda; Črni vrh. Horjul (del z naselji Šentjošt. Samotorica, Butajnova. Planina) in Log - občina Škofja Loka (del z naseljem Bukov vrh) -za učence od 5 do 8. razreda. Podružnična šola črni vrh, Črni vrh 34 obsega območje krajev-nih skupnosti: Črni vrh (del z naselji Srednji vrh, Črni vrh, Rovt) in Log -občina Škofja Loka (del z naseljem Bukov vrh) - za učence od 1. do 4. razreda Podružnična šola Učiteljev Mivšek in Nagode, Šentjošt 54 ob-sega območje krajevne skupnosti: Horjul (del z naselji Šentjošt, Samotonca, Bulajnova. Planina) - za učence od 1. do 4 razreda 3 Franc Leskošek - Luka. Ljubljana. Splitska 13 obsega ob-moč|e kraievnih skupnosti: Kolezija (del). Malči Belič (del), Milan Česnik (del), Murgle (del), Stane Sever (del) in Zeleni log - za učence od 1 do 8 razreda tako, da poleka meja okoliša Tržaška cesta - lihe hišne štev. od Haydnhove ulice do 201, Cesta dveh cesarjev od hišne štev 90. Cesta v gonce.-Cesta v Mestni log od hišne štev 48, Jamova od hišne štev 24. Volančeva, Menciriger|eva od vključno hišne štev 39 a. Gerbičeva od vkl|učno hišne štev 34 in 37, Soška - parne hišne šlevilke, Kraška. Vipavska, Mokrška 4 Osnovna šola Knmski odred Preserie, Preserie obsega ob-močio kraievnih skupnosti: Podpeč-Preserje (razen nasel|a Pod-peč. Jezero) - za učence od 1 do 8 razreda; Rakitna in Podpeč- *Preserje (del z naseljema Podpeč. Jezero) - za učence od 5, do 8 razreda. Podružnična šola Jezero. Jezero obsega območje krajevne skupnosti: Podpeč-Preserje (del z naseljema Podpeč. Jezero) - za učence od od 1 do 4 razreda Podružnična šola Rakitna, Rakitna obsega območje krajevne skupnosti: Rakitna - za učence od 1 do 4. razreda 5. Osnovna šola Ljubo Šercer Ig, Ig 50 obsega območje krajev-nih skupnosti: Ig - za učence od 1 do 8 razreda; Golo - Zapotok (razen naselij Selnik od hišne štev 1 do 6, Suša. Rogatec). Iška vas. Tomišelj, Velike Lašče (del z naseljema Osredek. Centa) - za učence od 5. do 8. razreda. Podružnična šola Golo. Golo 37 obsega območje krajevnih skupnosti: Golo-Zapotok (razen naselij Selnik od hišne štev. 1-6. Suša, Rogatec) in Velike Lašče (del z naseljema Osredek m Centa) - za učence od 1 do 4. razreda. Podružnična šola Iška vas, Iška vas 2 obsega območje krajevne skupnosti: Iška vas - za učence od 1 do 4. razreda. Podružnična šola Tomišelj, Tomišelj 30 obsega območje kra-jevne skupnosti: Tomišelj - za učence od 1. do 4. razreda. 6. Osnovna šola Marjan Novak - Jovo Ljubljana. Nanoška 2 obsega območje krajevnih skupnosii: Kozarje (del z ulicami Cesta v Zgornji log. Dolgi most, Vidičeva - neparne hišne štev. 1-11, Za progo, Podvozna pot, Ramovševa Divjakova ulica, Kosovo polje, Ulica borca Petra, Erbežmkova. Ribičičeva, Kosančeva, Gmajnice, Tržaška od hišne štev. 200 in 201 do Brezovice, Pot čez gmajno od hišne štev. 51, Kozarškaod hišne štev. 82 in 83). Skopčeva, Ulica Lili Novy, Hacetova, Ravni-kova. Gorjupova, Cesta na ključ do športnega igrišča, Slodnja-kova, Uhca sester Malavašičevih, Nagodetova, Nasperska pot. Ulica Ivana Roba. Ulica Miroslava Turka, Pirnatova, Mikuževa, Ulica Vladimirja Trampuža, Cesta v Leganco; Malči Belič (del z ulicami Bobenčkova - neparne hišne štev: Gorkičeva, Graden, Gregorinova, Kogejeva, Tesna. Tržaška -parne hišne štev. od 48 do 106., Viška c - hišne#štev 3-9 m 2-8): Milan Česnik (del z ulicami Bobenčkova - parne hišne štev. Idrijska, Postojnska od Glinške. Oslavijska od Glinške, Tržaška -parne hišne štev od Glinške); Rožna dolina (del z ulicami Jamnikarjeva - parne hišne štev. Kokaljeva, Krištofova. Nahlikova. Bizjakova, Predjamska hišne štev 1-15, Cesta II, Cesta IV. Cesta VI do Ceste V, Cesta VII. Cesta VIII do Ceste V. Cesta IX, Cesta X do Ceste V. Cesta XI. Cesta XII. Cesla XIII. Cesta XV, Cesta XVII. Cesia XIX, Cesta XXI, Cesta na Brdo, Cesta V - lihe hišne številke, Večna pod od Kiklieve); Stane Sever (del z ulicama Za garažami, Tržaška - sode hišne štev od 108 do 198); Vič (v celoti z ulicami Abramova. Cesta Dolomitskega odreda do Vidičeve. Cesta.na Brdo do Peterčeve. Peterčeva. Gabrščkova. Kantetova. Nanoška. Pokl|ukarjeva. Cesta na Brdo od hišne štev 83 in 84, Puhtejeva. Satlnerjeva. Tolminska. Vidičeva - parne hišne štev. 6-22 in 21, Viničarjeva, Vlškacestaod hišneštev 10 in 11, Žabarjeva, Cesta na Vrhovce hišni šlev 1 in 3. Jamnikarjeva -neparne hišne štev , Iga Grudna, Lajkovška - za učence od 1. do 8 razreda 7 Osnovna šola Oskar Kovačič. Ljubljana Cesta XV. divizije 52 obsega območje krajevnih skupnosti: Barje. Galjevica, Krim in Peruzzi (del severno od Peruzzijeve cesle. Dolenjska cesta od hišne štev. 85 in 158 do 102 in 191) - za učence od 1. do 8 razreda; Rudnik. Lavrica in Peruzzi (del s Peruzzijevo cesto in južno od Peruzzijeve ceste. Dolenjska cesta do hišne štev 103 in 192) - za učence od 5. do 8 razreda. Podružnična šola Rudnik. l_|ubl|ana Rudnik I/6 obsega ob-močje krajevnih skupnosti: Rudnik. Lavnca (del z naseljem Orle) in Peruzzi (del s Peruzzijevo cesto, Dolenjska cesta do hišne štev 103 in 192 - za učence od 1 do 4 razreda Podružnična šola Lavrica, Lavrica 76 obsega območje krajevne skupnosti: Lavrica (razen naselja Orle) - za učence od 1 do 4. razreda. 8. Osnovna šola Primož Trubar Velike Lašče. Velike Lašče 123 obsega območje krajevnih skupnosti: Velike Lašče (del z naselji Adamovo. Brankovo, Dolnje Retje, Dvorska vas, Gornje Retje. Grm. Hlebče. Hrustovo. Jakičevo. Kaplanovo. Kot pri Veliki Slevici, Krkovo. Kukmaka. Logarji, Mala Slevica. Male Lašče. Medvedjek. Opalkovo. Podkraj. Podsmreka. Podulaka. Prhajevo, Prilesje, Dušče. Rašica. Srobotnik, Stope, Strmec, Škrlovica, Ulaka. Velika Slevica, Velike Lašče) - za učence od 1 do 8. razreda; Velike Poljane - občina Ribnica (del z naselji Bukovec. Fin-kovo. Gornje in Dolnje Podpoljane) in Sv. Gregor - občina Rib-nica (del z nasel/em Zlati rep) - za učence od 1. do 8. razreda. Rob. Turjak. Velike Lašče, Sv. Gregor - obtina Ribnica - (del z naseljem Grebenje, Marolče. Črni potok, Junčje. Vintarji) - za učence od 5 do 8 razreda. Podružnična šola Karlovica. Karlovica 5 obsega območje kra-jevnih skupnosti: Velike Lašče (del z naselji Borovec, Brlog. Dolnje Kališče. Karlovica, Krkovo, Plosovo. Podkogelj, Podstrmec. Podžaga. Pol-zelo. Poznikovo. Žaga) Sv. Gregor - občina Ribnica - (del z naseljem Vintarji) - za učence od 1. do 4. razreda. Podružnična šola Mohorje. Mohorje obsega območje krajevnih skupnosti Rob (del z naselji Bane. Boštetje, Dednik. Mohorje, Neredi, Rupe. Selo. Vrh. Zgonče) in Velike Lašče (del z naseljem Lužarji) - za učence od 1. do 4 razreda. Podružnična šola Rob, Rob na Dolenjskem obsega območje krajevne skupnosti: Rob (del z naselji Bavdek, Bukovec, Dolščaki. Gradišče, Knej, Krvava peč. Mački. Marinčki, Pečki, Podhojni hrib. Purkače, Rob, Sekirišče. Strletje, Tomažini, Uzmani) - za učence od 1. do 4. razreda. Podružnična šola Turjak. Turjak 10 obsega območje krajevnih skupnosti: Turjak (razen naselja Podlog) in Škocijan - občina Grosuplje (del z naseljem Staro apno) - za učence od 1. do 4. razreda. Podružnična šola Veliki Osolnik. Veliki Osolnik 14 obsega območje krajevne skupnosti: . Rob (del z naseljem Laze, Srnjak, Škamevec, Vetiki Osolnik) -za učence od 1. do 4. razreda. 9. Osnovna šola I. bataljona Dolomitskega odreda Horjul, Hor-jul obsega območje krajevne skupnosti: Horjul (del z naselji Horjul, Koreno, Lesno brdo, Ljubgojna, Samotorica. Podolnica. Vrzdenec, Zaklanec, Žažar) - za učence od 1 do 8. razreda 10. Osnovna šola 7. maj Dobrova, Cesta 7. maja Dobrova obsega območje krajevnih skupnosti: Dobrova in Podutik - občina Ljubljana Šiška (del z naseljem Toško čelo) - za učence od 1. do 8. razreda. 11. Osnovna šola Škofljica, Škofljica 83 obsega območje kra-jevnih skupnosti: Škofljica in Pijava gorica (del z naselji Drenik, Pijava Gorica. Lanišče. Dole, Reber, Pleše, Gornje Blato) - za učence od 1 do 8. razreda. Pijava gorica (del z naselji Gradišče, Vrh, Smrjenje), Želimlje in Golo Zapotok (del z naselji Selnik od hišne štev. 1 do 6, Suša, Rogatec) - za učence od 5. do 8. razreda. Podružnična šola Želimlje, Želimlje 63 obsega območje krajev-nih skupnosti Pijava gorica (del z naselji Gradišče, Vrh, Smrjenje), Golo-Zapotok (del z naselji Selnik od hišne štev. 1 do 6. Suša, Rogatec) in Želimlje - za učence od 1. do 4. razreda. 12. Osnovna šola X. NOUB Ljubljanske, Ljubljana Karunova 14/. obsega obrnočje krajevnih skupnosti: Kolezija (del). Milan Česnik (del), Murgle (del), Rakova Jelša, Trnovo (del) - za učence od 1.do 8. razreda tako, da poteka meja okoliša: r Cojzova. Aškerčeva lihe hišne štev. 7-17, Trg MDB - hišne štev. 4-8 in 14, Tržaška cesta - lihe hišne štev. od 1 do Haydrihove, Haydrihova, Soška - lihe hišne štev.. Mencingerjeva od hišne štev. 1 do 39 a, Cesta v Mestni log do hišne štev. 47, Mokrška od hišne štev. 38-70 in 80, Cesta dveh cesarjev do hišne štev. 90. Cesta v Zeleni log, krajevna skupnost Rakova jelša v celoti. Opekarska od hišne štev. 40 in 53 do konca, do Velikega štra-dona, do Trnovskega pristana, do ulice Ob prislanu, do Krakov-skega nasipa 13. Osnovna šola Vlado Miklavc. Ljubljana, Cesta na Bokalce 1 obsega območje krajevnih skupnosti: Brdo. Vrhovci in Kozarje (del z ulicami Lazarjeva, Tomčeva. Španova pot, Cesta Dolomitskega odreda od Vidičeve, Kozarška od hišne štev. 19 do 83 in 18 do 82. Pot čez gmajno od hišne štev. 1 do 47 in 2 do 38. Tiranova, Cesta Briško-beneškega odreda. Cesta na Ključ od športnega igrišča do Ceste Dolomitskega odreda. Švarova. Simonitijeva, ul. Jožeta Japlja, Setnikarjeva, Pot v boršt, Žeje - za učence od 1. do 8. razreda. 2. člen Osnovne šple lahko iz utemeljenih razlogov odstopijo od izva-janja določil tega odloka. O tem odločajo organi upravljanja šol v soglasju s starši olrok praviloma ob vpisu v osnovno šolo in pred pričetkom šolskega leta. - . ¦_ ¦ . - 3. člen Ta odlok se uporablja od vpisa otrok v prvi razred osnovne šole za šolsko leto 1985/86. Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok. prenehajo veljati določbe ustanovitvenih aktov osnovnih šol v občini Ljubljana Vič-Rudnik, ki opredeljujejo šolski okoliš osnovne šole. 4. člen ¦ '»." Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka... Datum... Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek I. r. obrazložitev Šolski okoliš je zakonsko oblikovano območje, iz katerega so otroci dolžni obiskovati neko šolo. Pravno osnovo za določitev šolskih okolišev podaja zakona o osnovni šoli (Uradni lisl SRS št. 5/80), ki v 118. členu navaja, da mora akt o ustanovitvi OŠ poleg drugih sestavin vsebovati tudi šolski okoliš. Ustanovitelj osnovne šole je skupščina občine, ki je pristojna. da določi šolski okoliš v skladu s programom razvoja osnovnega šolstva v občini. V skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik odlo-čata o ustanavljanju organizacij združenega dela. ki upravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno. H kompleksnemu oblikovanju šolskih okolišev osnovnih šol v občini Ljubljana Vič-Rudnik smo pristopili glede na to , da to področje v naši občini ni pravno urejeno. Pregledno urejeni šolski okoliši bodo osnova za oblikovanje nadaljnjih programov razvoja osnovnega šolstva v občini. Kot osnova za oblikovanje šolskih okolišev so nam služili prevsem obstoječi šolski okoliši ter analiza in predlogi šolskih okolišev v Ijubljanskih občinah, katero je izdelal Zavod za druž-beno planiranje Ljubljana v decembru 1983. Ta analiza in pred-logi so zajeli tudi vse demografske in urbanistične spremembe, ki so zajele ne le standardne urbanistične kriterije, pač pa fudi promet in komunikacije. Na pobudo omenjene analize vsebuje odlok tudi določbo o fleksibilnem tolmačenju šolskega okoliša, to je možnosti občasne širitve oziroma oživitve šolskega okoliša, glede na potrebe večjega oziroma manjšega števila otrok vpisa-nih v prvi razreb osnovne šole. V postopku oblikovanja odloka so bile vključene vse osnovge šole v občini, osnovne šole v sosednjih občinah in ustrezhi upravni organi tangiranih občin, ki s svojim okolišem posegajo v območje naše občine oziroma obratno. šole so na pomembnejSe dele analize in predloge šolskih okolišev. ki opredeljujejo šolske okoliše, posredovale svoje predloge in pripombe. Na podlagi le-teh predlogov smo izvedli usklajevalne sestanke. Ugotovitve v postopku oblikovanja šolskih okolišev so nam služile za izdelavo odloka. Delovno zasnovo odloka so obravnavale vse tangirane osnovne šole. Na podlagi predlogov in pripomb. je oblikovan osnuiek odloka, ki opredeljuje ločeno okoliše matičnih in po-družničnih šol. Okoliši pnmestnih osnovnih šol so opredeljeni pretežno s krajevnimi skupnostmi ker le-te sovpadajo z območ-jem. ki ga pokriva določena osnovna šoia Okoliši osnovni šol na mestnem področju pa so zaradi goste mreže ulic in cest oprede-Ijeni le z mejami okolišev, pri Osnovni šoli Marjan Novak-Jovo pa so navedene vse ulice po krajevnih skupnostih, ki sodijo v ta okoliš. V osnutku odloka je upoštevan odlok o določitvi in spre-membi imen ulic. cest in trgov na območju mesta Ljubljane in uvedbi uličnega sistema v naselju Dobrava (Uradni list SRS št. 2/84). Da bi dosegli čimvečjo ustreznost in usklajenost okolišev osnovmh šol v občini kot tudi do šol sosednjih občin je komite posredoval osnutek odloka pred obravnavo, na zborih skupščine občine v predhodno obravnavo organom krajevnih skupnosti. osnovmh šol in pnstojnim upravnim organom sosedn|ih občin. Osnovne šole Dolomitski odred Polhov Gradec, Primož Trubar Velike Lašče. 7. maja Dobrova. ki imajo sedež v naši občini s svojim okolišem posegajo tudi na območje sosednjih občin Nekatera območja naše občine pa posegajo v okoliš osnovnih šol s sedežem v sosednji občini, ki bodo s svojimi odloki o šolskih okoliših to tudi opredelile Tako bo v šolski okoliš Osnovne šole Prule (občine Ljubljana-Center) vključeno območje Opekarske. ceste do vključno hišnih štev 40 oz. 53 . Veliki Štradon, Mala in Velika Čolnarska. Ob pristanu, Trnovski pristan in Krakovski nasip. V šolski okoliš Osnovne šole Majde Vrhovnik (občina Ljubljana-Center) pa bo vključeno območjo nasledn|ih ulic oz. cest: Ažbetova, Cesta na Rožnik, Cesta v Rožno dolino. Koce-nova. Scapinova, Svetčeva, Levčeva, Podrožniška. Bajtova, Cesta III, Rutarjeva. Pot na Dremkov vrh, Študentsko naselje, Škrab-čeva, Cesta I, Štrekljeva, Cesta 27 aprila do Kikljeve. Kikljeva. Cesta V -sode hišne štev . Oslavijska do Glinške. Glinška, Po-stojnska do Glinške in Tržaška do Glinške (parne hišn štev.). Šolski okoliši, ki vključujejo območje dveh občin so se usklaje-vali z ustrezmmi občinskimi upravnimi organi, osnovnimi šolami in krajevnimi skupnostmi. , Izvršni svet '¦ ' .'¦' "¦' •-'v<1 • ?-~'-% ::'.'' Skupščine občme .-, ^ /", it, . '"> ¦:.,. ... Ljubljana Vič-Rudnik . '.' -¦_', '¦':'. ':' . • ,• .* N. Na podlagi 30. člena zakona o sistemu državne uprave in o IS skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur I SRS št. 24/79) in 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS št 2/78 in 35/81). je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.......sprejela ODLOK o sestavi občinskih komitejev . 1. člen S tem odlokom se določi občinske upravne organe. samou-pravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem be-sedilu: organi. organizacije in skupnosti), ki delegirajo svoje predstavnike v posamezni občinski komite 2. člen Organi, organizacije in skupnosti zagotavljajo preko svojih predstavnikov v ustreznem občinskem komiteju stalno in organi-zirano sodelovanje in usklajevanje dela pn opravljan|u zadev z delovnega področja občinskega komiteja. 3. člen . Občinski komite obravnava na sejah zlasti: načelna vprašanja iz svoje pristojnosti predvsem analize, informaci|e in druga gra-diva o stanju in pojavih na svojem delovnem področju; odloke in predpise in druge splošne akte, ki jih pripravlja in predlaga izvršnemu svetu ali neposredno skupščini občme; predpise tn druge splošne akte, ki jih sam izdaja; mnenja in predloge. ki jih daje v zadevah iz svojega delovnega področja; predloge ukrepov iz svojega delovnega področja; izvajanje ukrepov, za katere |e pooblaščen; druge zadeve. ki so po zakonu, statutu občine ali drugem predpisu v njegovi pristojnosti. " • 4. člen ",' Predsednik občinskega komiteja povabi na sejo komiteja. glede na obravnavana vprašania, predstavmke drugih občinskih upravnih organov, samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij. ki lahko pnspevajo k reševanju zadev iz pristojnosti občmskega komiteja. Ti lahko , sodelujejo v razpravi, nimajo pa pravice odločati. '¦-; ¦-' . • • ¦ 5. člen S poslovnikom občinskega komiteja se podrobneje določi na-čin njegovega dela in postopek sprejemanja odločitev, pravice in dolžnosti predsednika komiteja v zvezi s pnpravo in vodenjem sej, način sodelovanja komiteja z organi, orgamzacijami in skup-nostmi. ki delegirajo svoje predstavnike v komite. kakor tudi z drugimi organi. organizacijami in skupnostmi, s katenmi komite sodeluje pri svojem delu. 6 člen - Predsednike občinskih komitejev imenuje občinska skupščina. na predlog predsednika izvršnega sveta. izmed članov izvršnega sveta. po predhodno opravl|enem postopku v občmski Konfe-renci SZDL. : '' '¦ . ' 7. člen ' " " . . Izvršm svet skupščine ugotovi imena predstavnikov. ki so jih. v skladu s tem odlokom v občmske komiteje delegirali organi. orgamzacije in skupnosti. določi OZD katere imenujejo svoje predstavnike v komiteje in imenuje v posamezm občinski komite s tem odlokom določeno število članov. ' 8. člen . '- • V občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo. ki ga sestavljaio predsednik in 12 članov. delegirajo - OZD s področja industrije. .— OZD znanstveno-raziskovalnih dejavnosti. < ' .' ~ ¦.- OZD trgovine, preskrbe in goslmstva. "* •' .'.•, ' - OZD s področ|a drobnega gospodarstva. - Zavod za družbeno planiranje Ljubl/ana. , . - SDK podružnica Ljubljana. - Obrlno združenje Ljubljana Vič-Rudmk Izvršni svet skupšone občine Ljubljana Vič-Rudruk imenuje 3 člane 9. člen V občinski komite za urejanje prostora in varstva okolja. ki ga sestavlja/o predsednik in 12 članov. delegirajo: - zbor krajevnih skupnosli skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, - zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Ru-dnik. - samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Vič-Rudnik. - komunalna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik, - sklad stavbnih zemljišč. ilaonqu-te anasv .-"•*' - Zavod za izgradnio Liubljane, .. ¦^¦¦- ., .. ',. - Zavod za družbeno planiranje Ljubljana..- .. ' ; '¦''¦ ' - LB-Stanovanjska-komunalna banka. .' " ' '• '¦>¦¦ - Urbanistični mštitut. "•"'.. > \ - kmetijsko zemljiška skupnost. . -'. - - Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava. - "•• - SiS za ceste Ijubljanskih občm ...,..-,-. • ,, ). . • , ' ' 10. člen "•¦.-. "•'¦•¦. V občinski komite za družbene dejavnosti. ki ga sestavljajo predsednik m 14 članov. delegirajo - SIS za izobraževanje. . - SIS za zdravstvo. ¦ '-• " "- ' " .;'"> - SIS za otroško varstvo *-»--.. - SIS za raziskovanie. ^01^ a™P "., . . : - SIS za kulturo. -.• _ ".>''' i{ .,/'' V - SIS za telesno kulturo. ' ' "¦" ' '"' "' ' ' - SIS za socialno varstvo - SIS za socialno skrbstvo. .>.—.,.. - Zveza združenj borcev NOV Ljubljana Vič-Rudnik. - OZD s področja osnovnošolskega izobraževanja. - OZD s področja srednjega usmerienega izobraževanja. Izvršni svet skupščine občine imenuje 2 člana. 11. člen V občinski komite za kmetijstvo. gozdarstvo m preskrbo. ki ga sestavl|ajo predsednik in 10 članov. delegirajo - Kmetijska zadruga Ljybljana. - Kmeti|ska zadruga Velike Lašče. •'•'¦'¦', - Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo. :*' "¦ ,¦;_" ' :' - gozdno gospodarske orgamzacije . ''• ¦ '.-" '' ': ¦ -temel|na organizaciia združenega dela. --'"';¦¦ '¦ v-' temel|na orgamzaci|a kooperantov. " *¦¦' , - Veterinarski zavod Krim-Grosuplje. - ;¦•¦ ¦ '¦ - Kmeti|sko zemljiška skupnost. .. ' .• ' ..•'.'* " - SIS za razvoi kmetistva. - - .- '/ >\- -"¦¦]'. '.¦ ' '¦• •- - Biotehnična fakulteta. - Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Ru-dnik. Delegaciia KZ Ljubljana TZO Vič. . . '-L v . "¦'._ 12. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati odlok o se-stavi občinskih komitejev (Ur. I SRS št. 8/81) in odlok o spre-membi odloka o seslavi občinskih komitejev (Ur I. SRS št .21/82). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Datum: , ' . Predsednik skupščine občine ¦ • Maks Klanšek obrazložitev Odlok o sestavi občinskih komitejev je bil sprejet na skupščini leta 1981. spremembe in dopolnitve odloka o sestavi občinskih komitejev pa v letu 1982. /zkušnje pri delu kofegijskih upravnih organov in problematika, ki je obravnavana na posameznih komi-tejih dokazujejo, da je potrebno še nekatere predstavmke vklju-čiti v komiteje Spremembe odloka o sestavi občinskih komitejev so v nasled-njem. Spremeni se 7 člen odloka o sestavi občinskih komilejev (Ur I. SRS št. 8/81) Izvršni svet skupščine ugotovi imena predstavnikov. ki so )ih v skladu s tem odlokom v občinske komiteje delegirali organi. organizacije in skupnosti. določi OZD katere imenujejo svoje predstavnike v komiteje in imenuje v posamezm občinski komite s tem odlokom določeno število članov. Spremembe so v sestavi komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo. V komiteju ne bodo sodelovali posamezni pred-stavniki drugih kolegijskih upravnih organov (očinski komite za urejanje prostora in varstva okolja, občinski komite za družbene dejavnosti ter občinski komite za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-skrbo Predlaga se tudi da LB - Gospodarska banka nima svoiega predstavnika v komiteju Namesto teh predstavnikov se predlaga vključitev predstavnika SDK Podružnica Ljubljana in povečanje števila OZD s področja industrije še za dva člana. Število članov komiteja se ne menja, Spremembe so v sestavi komiteja za ure/anje prostora in varstvo okolja. Predlog zakona o urejanju prostora ne predvi-deva stavbno zemljiških skupnosti. zato se predlaga vključitev predstavnika sklada stavbnih zemljišč. Zavod za izgradnjo Ljub-Ijana bo imel enega predstavnika. V komite se vključijo še pred-stavniki kmetijsko zemljiške skupšnosti, predstavnik območne vodne skupnosti Ljubljanica Sava in predstavnik SIS za ceste Ijubljanskih občin. Število članov komiteja se ne menja Spremembe so v sestavi komiteja za družbene de/avnosti, Do sedaj so bile nekatere SIS združene in so delegirale po enega delegata. Po novem predlogu ima vsaka SIS svojega delegata v komiteju. Število članov komiteja se tako poveča še za dva člana. Spremembe so v sestavi komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo. V komiteju ne bo sodeloval več predstavnik DO Mercator TOZD Dolomiti in predstavnik sekretariata za LO skupščine občine L/ubljana Vič-Rudnik. V komite se vključijo predstavnik gozdno gospodarske organizacije in sicer TOZD in temeljne organizacije kooperantov. SIS za razvoj kmetijstva SOb Ljubljana Vič-Rudnik. število članov se ne menja Vse spremembe za sestavo občinskih komitejev je izvršni svet obravnaval na svoji seji dne 18. 4 1984, sprejel osnutek odloka o sestavi občinskih komitejev in ga predlaga skupščini v sprejem .... Izvršni svet .¦ | - ' ;• , Skupščine občine . ' .. ¦ . ' . • Ljubljana Vič-Rudnik " Na podlagi 40. člena zakona o svobodni menjavi dela na po-dročju kulturnih dejavnosti (Uradni ist SRS. št 1 /81) in v skladu s 175 členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št 2/78. 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne ......sprejela SKLEP o soglasju k statutu občinske kul-turne skupnosti Ljubljana Vič-Ru-dnik. 1. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k statutu občinske kulturne skupnosti Ljubljana Vič-Rudmk, sprejetega na skupščini skupnosti dne 6 3 1984. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka 025-9/82 Datum: Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks KLANŠEK Na podlagi 40. člena zakona o svobodni menjavi dela na po-dročju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81) in v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št, 2/78, 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne.........sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu spo-razumu o ustanovitvi občinske kul-turne skupnosti Ljubljana Vič-Ru-dnik. , Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k samo-upravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske kulturne skupno-sti Ljubljana Vič-Rudnik, sprejetega na skupščini skupnosti dne 4. 10. 1982. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi y Uradnem listu SRS Številka: 025-9/82 ' Predsednik Datum: skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks KLANŠEK obrazložitev Občinska kulturna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik v skladu s 40. členom zakona o Sv6bodni menjavi dela na področju kultur-nih dejavnosti (Uradni list SRS, št 1/81), predlaga skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik v soglasje samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik in statut občinske kulturne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, Občinska kulturna skppnost je v letu 1982 sprejela nov samou-pravni sporazurn o ustanovitvi skupnosti. s katerim jedoločbedo tedaj veljavnega sporazuma uskladila z zakonom o združenem delu, zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave dela, zako-nom o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti ter drugimi akti. Na podlagi spremenjenega samoupravnega spo-razuma o ustanovitvi skupnosli pa je oblikovala tudi nov statut skupnosti, katerega je skupščina skupnosti na seji dne 6 3 1984 sprejela. Že v fazi obravnave predlogov aktov so bili s strani upravnega organa občine podane nekatere pripombe na določila aklov, te pa so bile upoštevane v predlogih aktov katere je skupščina skupnosti sprejela. Predlagatelj sklepa o soglasju k SS o uslano-vitvi in statutu občinske kullurne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik ugotavlja, da ni ovire za podajo soglasja k predloženima aktoma Občinska kulturna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik URESNIČEVANJE SKLEPOV SO UUBUANA VIČ-RUDNIK O RAZVOJU TURIZMA Z NADALJ-NJIMI USMERITVAMI Delegati skupšeine občine Ljubljana Vič-Rudnik so julija 1983 obravnavali gradivo o stanju in razvojnih možnostih turizma v občini Ljubljana Vič-Rudnik ter na osnovi gradiva in razprave oktobra potrdili usmentve in aktivnosti za razvoj tunzma v občini. O tem so celovito razpravljali tudi člani občmske konference SZDL na se|i 20. oktobra 1983 O pnpravah na turistično sezono 1984 je izvršni svet organiziral posvet o sodelovanju z gospodarsko zbornico občin Ijubljanske regije in tunstično poslovno skupnostjo. Razgovora so se udele-žili predstavniki nosilcev celovite turistične aktivnosti, osrednjo pozornost pa so namenili gostistvu in vlogi krajevnih skupnosti in turističnih društev pn izboljšanju in popestntvi turistične po-nudbe Osnovna ugotovitev lanskih razprav je bila. da v zaostrenih gospodarskih pogojih m moč pnčakovati večje investicijske ak-tivnosti v turizmu. slikovito in znaravnimi. kulturnimi in zgodo-vinskimi znamenitDstmi bogato območ^e občine. pa nudi možno-sti za razvoj izletniškega turizma. Pri tem je zlasti pomembna vloga krajevnili skupnosti in krajevnih konferenc SZDL pri opre-delitvi posameznih krajev za usmentev v razvoj turizma Premikov na tem področju ni moč pnčakovati čez noč. S tako imenovano ¦•politiko mahh korakov« pa je tudi v turizmu možen precejšen napredek. Zato so osnovne naloge. ki so jih sprejeli delegati občinske skupščine ob lanskih razpravah o razvoiu turizma, vnešene tudi v »Pregled aktivnosti za uresničitev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Ljubljana Vič-Ru-dnik... Izpolnjene oziroma v teku so naslednje naloge: 1. Pn občinski konferenci SZDL je bil po temeljitih pripravah v začetku maja 1984 ustanovljen koordinacijski odbor za razvoj turizma v občini. v katerem se združujejo. vzpodbujajo in usklaju-jejo aktivnosti predstavnikov subjektov. ki so na kakršen koli način vključem v razvoj tunzma V tem odboru sodelujejo pred-stavniki turističmh društev. krajevnih skupnosti. družbenih orga-nizacij in društev. gostinstva. trgovine. kmetijskih orgamzacij in uredništva Naše komune 2. Krajevne skupnosti je komite za družbeno planiranje in gospodarstvo skupščine občine pozval. naj v letnih planih že za leto 1984 predvidi|o aktivnosti za hitrejši tunstični razvoj kraja. V sorazmerno kratkem obdobju so to uspele narediti zlasti krajevne skupnosli. v katenh že delujeio turistična društva. 3 V spreietem skupnem programu lunstične ponudbe Ljub-Ijane je ena izmed pomembnih nalog tudi skrb za razvoj doma-čega turizma in turističmh zahtev Ljubljančanov. To pa pomeni nadaljnje razvijanje izletmškega turizma v okolico Ljubljane in večje vključevanie bližnje in širše okolice v Ijubljansko turistično ponudbo. za kar se je ob spreiemu gradiva o razvojnih možnostih turizma v občini. opredehla tudi naša občinska skupšdma. Po-membno vlcgo pri tem imajo tunstična društva. Šest Šest jih je na ohmnf.iu naše ohr.ine Tn Rakitna Tf) Pnlhnv nrafier. TD Rožna dolina, TD Jezero-Podpeč. TD Iška vas in TD Raščica-Velike Lašče. Povezana so v Ljubljanski turistični zvezi, ki po družbe-nem dogovoru o namenski porabi turistične tkase. del zbranih sredstev turistične takse uporablja za financiranje turistične društvene dejavnosti na podlagi sprejetih in ovrednotenih pro-. gramov posameznega društva V preteklem letu sta ponovno oživila svoje delovanje turistični drušlvi Rakitna in Rašica, v Iški vasi pa je bilo turistično društvo na novo ustanovljeno in je eno najbolj aktivnih društev v občini, zlasti zaradi intenzivnega sode-lovanja s krajevno skupnosljo ter krajevnimi organizacijami in društvi. Iz sredstev v Ljubljani združene turistične takse so ta društva (tudi tista, ki so bila v fazi ustanavljanja oziroma obnavlja-nja delovanja) za svoje delovanje lam prejela skupaj 130.000 din nepovratnih sredstev. V letošnjem letu so društva že sprejela svoje programe. Del nalog m aktivnosti prenašajo iz preteklega leta (dolgoročnejše naloge ter naloge, za katere so potrebna investicijska sredstva), del pa je novo zastavljenih aktivnosti, ki so tudi že ovrednotene. Za realizacijo so zagolovljena sredstva iz turistične takse vvišini 300.000 din. K temu pa je potrebno dodati še sredstva, ki jih društva ustvarjajo s svojo dejavnostjo in izredno pomembno prostovoljno delo. Turislična društva so si v letu 1984 zastavila naslednje cilje: TD Jezero-Podpeč: namerava razširiti kopališče na Jezeru. ozeleniti okolico, obnoviti in prebarvati pomole ter očistiti bre-žine. TD lika vas: najpomembnejša naloga je usposobitev spod-njega dela starega doma v Iškem vintgarju z ureditvijo kuhinje m gostinske sobe. sredstva še niso v celoli zagotovljena. Načrtujejo še naloge: postavitev informacijskih tabel naDolenjski cesti in na Igu. organiziranje tekmovanja za najlepše urejeno okolico hiše, organiziranje nastopov folklorne skupine, organiziranje tekmo-vanja s konjskimi vpregami, izdaja razglednic, organiziranjš izle-tov. TD Rožna dolina: pnpravlja dvakrat letno ocenjevanje rožno-dolskih vrtov in podelitev priznanj, akcijo čiščenja Rožne doline. predavanja o zanimivosti Slovenije in Jugoslavije. 7 izletov po Sloveniji oz. Jugoslaviji, večkrat letno organiziran ogled Ijubljan-skih zanimivosti z imenom »Ali poznamo Ljubljano- TD Rašica-Velike Lašče: stalna akcija je tekmovanje za na^-lepše urejeno domačijo in najllepše urejeno vas. Poskusno bodo organizirali enodnevne poti skupaj s planinskimi društvi »Po Trubarjevih poteh« TD Rakitna: pripravlja 4 predavanja o turizmu. olepševalno akcijo, postavitev smerokazov, opozorilnih znakov in napisov ter izdajo občasnega informativnega biltena. V zimi 1984/85 bodo poskusno organizirali vožnjo z vprežnimi sanmi po cesti Rakitna - Iška vas. TO Polhov Gradec: želi izboljšati informiranost o turistični ponudbi kraja. obnovili in vzdrževali bodo klopi na razglednih točkah in na grajski lipi. popravili bodo uro v grajskem stolpu in opravili manjša vzdrževalna dela v parku. popravili pa bodo tudi smučarsko vlečnico. 4. Na novo turistično sezono so se še posebej pripravljali gosiinci, ki svojih zmogljivosti sicer niso bistveno povečevali. v sodelovanju z gospodarsko zbornico občin Ijubljanske regije in občinskimi upravnimi organi pa so se dogovonli o izboljšanju gostmske ponudbe. V času turistične sezone je zagotovljeno. da bo ob vpadnicah tudi ob nedeljah in praznikih odprto ustrezno število gostiln. Gostinci so se uskladili tudi pri planiranju letnih dopustov in dni. ko gostilne ne obratujejd. tako da je na vseh območjih občine zagotovljena takorekoč stalna gostinska po-nudba. Prizadevanja so usmerjena tudi v izboljšanje kvalitete gostinskih storitev in v pestrejšo gostinsko ponudbo. Stevilo gostinskih obratov se v primerjavi z julijem 1983 ni bistveno spremenilo. Odprti so trije ncvi bifeji (Brezovica, Karlo-vica. Tržaška c. 68), žal pa je zaprt dom na Kureščku. last Gostinskega podjetja Vič, ki ne more zagotoviti ustrezne gostin-ske ponudbe. 5. Na področju investicij pomembnejših premikov ni bilo. Na mestni ravni je bil v sodelovanju s komitejem za turizem, cene 'n gostinstvoSMLorganizirar. sestanekz nosilci turističneponndbe in potencialnimi investitorji, ki je potrdil, da do konca tega sred-njeročnega obdobja ni pričakovati večjih naložb v turistične objekte na območju občine. Stevilo nočitev v občini se je y letu 1983 sicer bistveno povečalo, na 5.296 (leta 1982 1546), kar je zlasti posledica dograditve doma srednjih šol ob Gerbičevi ulici, ki v času počitnic oddaja sobe, kar pa seveda ne moremo šteti kot okrepitev turistične ponudbe v občini. 6. Komite za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine je v akcijo za pospeševanje turizma na kmetih vključil tudi 6 pospeše-valcev kmetijstva pri kmetijskih zadrugah. Po dosedanjih razgo-vorih kaže, da bomo po letu 1977 spet dobili novo turistično kmetijo. V načrtu je tudi akcija, ki lahko preraste v tradicionalno kra-jevno turistično prireditev: razstava živine in čebelarstva s fol-klorno prireditvijo v Polhovem Gradcu. 7 Na področju informatlvne dejavnosti se uresničujejo stalne naloge glede podrobnejšega obveščanja o možnostih, ki jih nudi območje naše občine zlasti v lokalnih sredstvih obveščanja (Naša komuna, Radio Glas Ljubljane, Dnevnik). V pripravi je brošura -turistični vodnik po občini Ljubljana Vič-Rudnik. Izvršni svet je imenoval uredniški odbor, v proračunu skupščine občine je za-gotovljenih 219.000 dinarjev, kar je tretjina potrebnih sredstev Brušuro bodo sofinancirali tudi Obrtno združenje Ljubljana Vič-Rudnik ter zasebni gostinci in Gostinsko podjelje Vič Ob opisu krajevnih zanimivosti in možnih izletniških točk v občini pa bo predstavljena tudi kvalitetna gostinska ponudba. Brošura bo v nakladi 8 - 10.000 izvodov natisnjena v prvi polovici leta 1984. Maja bo Ljubljanjska tunstična zveza izdala turistični prospekt. v katerem bodo skladno z zahtevami občinske skupščine zajeta tudi izletišča s področja celotne občine. Dejavnost občinskih turističnih društev se vključuje v celovito turistično ponudbo Ljubljane. 8. Pobudi o ureditvi turistične informativne točke in namestitivi informativnih tabel ob vpadnicah nista realizirani. V pripravi je sprememba pravilnika o neprometnih znakih. ker obstoječi dopu-šča informativne table z največjo površino 0,5 m\ V spremembe pravilnika se s predlogi vključuje tudi Ljubljanska turistična zveza. V občini ob Dolenjski in Tržaški cesti ni možnosti za ureditev trajne turistične informativne točke, zato Ljubljanska turistična zveza proučuje možnosti za postavitev kioska oziroma premič-nega objekta. *9. V občini vzpodbujamo razvoj domače in umetne obrti. Nosi-lec je KZ Velike Lašče. ki je zelo uspešen izvoznik suhe robe na konvertibilno področje. V obdobju julij 1983 - april 1984 je upravni organ SO Ljubljana Vič-Rudnik izdal 23 dovoljenj za izdelovanje suhe robe. od tega 17 za izdelke domače obrti NADALJNJE USMERITVE ZA RAZVOJ TURIZMA V OBClNI LJUB-LJANA VIČ-RUDNtK: V občini Ljubljana Vič-Rudnik bomo nadaljevali z aktivnostmi, ki smo si jih za hitrejši razvoj turizma zastavili v letu 1983. V letu 1984 bomo zlasti: - Izboljšali informiranost o turistični ponudbi občine (izdali bomo brošuro, pripravili vse potnebno za postavitev informativnih tabel ob vpadnicah in informativnih točk), - utrdili organiziranost za vzpodbujanje razvoja turizma (na-loga koordinacijskega odbora za razvoj turizma pri OK SZDL ter krajevnih konferenc SZDL), . - vzpodbujali zasebno iniciativo in raznovrstnost tunstične ponudbe (z možnostmi za investiranje na tem področju bomo seznanili tudi delavce na začasnem delu v tujini), - še izboljšali bomo kvaliteto storitev, pestrost ponudbe in #odnos do gosta v zasebnem in družbenem sektorju gostinstva, - še naprej bomo krepili organiziranost in dejavnost turističnih društev in vzpodbujali ustanovitev novih, - povečali bomo število kmetij s turistično ponudbo, - z odlokom občinske skupščine bomo uredili sprejemanje Ijudi na prenočišče, - pri pripravi smernic za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 bomo kot pomembno nalogo opredelili raz-voj turizma in to področje opredelili tudi v srednjeročnih doku-meniih zainleresiranih nosilcev planiranja. ki jih bomo "".prejeli v letu 1985. Izvršni svet posreduje gradivo v obravnavo in sprejem delega-tom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik . . URESNIČEVANJE SKLEPOV ,.:.-.. : SKUPŠČINE O RAZVOJNIH MOŽ-NOSTIH DROBNEGA GOSPODAR-STVA V OBČINI UUBLJANA VIČ-RUDNIK Z NADAUNJIMI USMERI-TVAMI ¦-•'¦ •' i. ¦"¦.'•'< •¦•*¦¦¦ V letu 1982 je komite za družbeno plamranje in gospodarstvo izdelal analizo stanja in razvojnih možnosti drobnega gospodar-stva v občini Ljubljana Vič-Rudmk. O gradivu je razpravljala občinska skupščina in ga sprejela skupaj z razvojnimi usmeritvami in akcijskim programom 20. oktobra 1982 V slednjem so opredeljene naloge, potrebne za razvoj drob-nega gospodarsfva ter konkretnimi nosilci teh nalog. Večji del nalog je stalnih, nekatere od njih so vezane na spremembo predpisov. Osnovni cilj je bil »učinkovito povečanje obsega in kakovosti proizvodnje in storitev ter razširitev asortimenta proizvodov in storitev drobnega gospodarstva. Za dosego tega cilja pa je po-trebno izhajati iz drobnega gospodarstva kot celote, ustvarjati pogoje za njegov pospešen in načrtovan razvoj, za usklajen razvoj osebnega dela kot pomembne dopolnilne in spremljajoče dejavnosti združenemu delu in v tem okviru zagotavljati ustrezne pogoje in možnosti za razvoj osebnega dela in si prizadevati za utrjevanje oblik njegovega trajnega povezovanja z združenim delom« 11. ' ^ Osnovni podatki drobnega gospodarstva decembra 1983 v primerjavi z decembrom 1980. .-. . ¦ ¦""-'¦.'¦" '..*¦' " •¦¦ - • ' TABELA št. 1.: PREGLED ŠTEVIL* EHOT, CELOTNEGA PRIHODKA, ZAPOSLEHIH Dl ŠTIPENDISTOV PO POSMffiZNIH POMOČJIH DROBMEGA GOSP0OABSTV4 - - • ." ; . : Področje Število enot Celotni prihodek v 000 din Zaposlenl Štipendisti 31/12-1980 31/12-1983 IND 1980 1983 IND 31/12-1980 31./12-1983 IND 80/81 83/84 IND Organizacije zdru-ženega dela s pod-ročja drobnega gospodarstva 19 20 105,3 1.297-562 3.625.795 279,1 1.129 1.361 95,1 110 20 11,3 enote osebnega de- ; . la s podrooja drob- nega gospodarstva, 1-393 občanl, katerim je 360 . obrt postranski poklic 1.150 101,1 1.291 1.136 111 163 31 20,9 1.353-972 2.810.882 207,6 717 207,5 ' ¦ ..- . -, U- . ¦ r. . ¦ • ' ¦ '¦¦'•¦ '',':. .. ' . » V osebnem delu Je bilo zaposlenih 31/12-1983 1.150 obrtnikov kot nosilcev .^ejavnosti ter pri njih I.I36 delavcev - skupno 2.886. V občini Ljubljana Vič-Rudnik deluje 20 organizacij združe-nega dela. ki so po veljavnih kriterijih uvrščene v področje drob-nega gospodarstva; to je ena organizacija več kot leta 1981. V obdobju 1981-1983 je iz drobnega gospodarstva izpadla 1 orga-nizacija zaradi statusnih sprememb (TOZD Servis Zastava Vič se je samoupravno preoblikoval v enoto temeljne organizacije s sedežem izven območja občine), 2 OZD pa sta bili na novo ustanovljeni (Obrtna zadruga Triglav. ki združuje obrtoike s po-dročja predelave papirja. prepisovanja m razmnoževanja ter Obrtna zadruga Prevoz, ki vključuje obrtnike, avtoprevoznike in gradbeno mehanizacijo Ijubljanske regije) Področje osebnega dela v drobnem gopodarstvu vključuje kot nosilce skupaj 1.450 občanov ali 4% več kot leta 1980 ter 747 občanov. ki opravljajo obrt kot postranski poklic ali 107.5% več kot leta 1980 Izredno povečanje števila »popoldanskih" obrtnikov gre na račun povečanja števila občanov, ki se ukvarjajo z domačo obrtjo in suho robo na velikolaškern območju - le-ti predstavljajo 34,9% vseh popoldanskih obrtnikov Večinoma so s pogodbami vezani na KZ Velike Lašče, ki organizira izvoz teh izdelkov na konverti-bilno področje (leta 1983 je KZ Velike Lašče imela 17.540.000 din konvertibilnega izvoza). Drobno godpodarstvo je vobčini ustvarilo v letu 1983 6.434.677 tisoč din celotnega prihodka, kar predstavlja 13.4% celotnega prihodka gospodarstva občme (vključno z osebnim delom). Pri tem so ustvanle enote združenega dela 7,6% celotnega prihodka gospodarstva občine. od tega 1.001 224 tisoč dm dohodka. Enote osebnega dela pa 5.8% oziroma 43.6% celotnega prihodka drob-nega gospodarstva občine Velik porast celotnega prihodka OZD drobnega gospodarstva je posledica vključitve novoustanovljenih obrtnih zadrug Prevoz in Triglav. Ob izločitvi obeh obrtnih zadrug bi OZD drobnega gospodarstva ustvarile 5,8% celotnega prihodka gospodarstva občine. V letih 1981 in 1982 smo ugotavljali. dasoorganizacijezdruže-nega dela drobnega gospodarstva dosegale relativno boljše po-slovne rezultate kot več|e OZD. ker so lažje in hitreje spreminjale svoje programe in jih uspešneje pnlagajale težkemu gospodar-skemu položaju. Zaradi sorazmerno slabše kadrovske in kvalifi-kacijske strukture. večjih težav pn nabavi repromateriala in suro- Pregled zaposlenih v OZD drobnega gospodarstva ozd ; Stevilo zaposlenih 1980 1983 Obrt DO Zastava avto TOZD Servis Zastava Vič DO Splošna finomehanika DO Kovinoservis DO Galvanotehnika DO Iskra Commerce TOZD Servis DO Obrtno podjetje Podpeč DO Mizarstvo in tap. Ig DO Mizarstvo Trnovo DO Pohištvo DO Mizarstvo Vič ONPZOniks : ..'¦¦-- . DO KPL TOZD Remont ... OZ Triglav ,; ;, . Industrija ( \ '-. ,. Do Tekstilka ' , DO Silvaprodukt DO I0V TOZD Galanterija Gradbeništvo , r DO Elektromontaža DO Pleskoobloga DO Gradbeno obrt. podj. Trnovo Promet OZ Prevoz Finančno tehnične in .'..' poslovne storitve * PZ Mehanografski center 35 32 592 603 17 19 104 93 41 35 29 26 71 74 \2 12 85 83 8 13 22 30 31 38 38 111 110 33 24 66 64 Skupaj: 1.429 14 42 1.364 Delež zaposlenih v OZD drobnega gospodarstva in v samostojnem osebnem delu v celotnem gospodarstvu občine je 20,1%. Od tega je v združenem delu drobnega gospodarstva zaposlenih 1.364 delavcev ali 9,8% vseh zaposlenih v gospodarstvu občine (vključno z osebnim delom), samostojno osebno delo pa 1.436 delavcev ali 10,3% vseh zaposlenih. Iz tabele je tudi razvidno, da se je število zaposlenih v samostojnem osebnem delu pove-čalo, število zaposlenih v OZD drobnega gospodarstva pa zmanjšalo. P*BIKAZ ŠTEVILA ENOT SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA PO ŠTEVILU ZAPOSLENIH f r I Število zaposlenih Število enot samostojnega od 0-7* osebnega dela Ind. 1980 1983 839 874 104,2 297 357 120.2 171 185 108.2 30 34 113.3 77 19 17 17 17 1-2 ""¦ v . .. 3-5 ¦¦'"/¦ 6-7 • _________________ " nosilec obrtne dejavnosti se ne šteje med zaposlene Ugotovljen porast števila zaposlenih pri samostojnih obrtnikih ni odraz večjega zaposlovanja v enotah osebnega d&la, temveč \e ta porast posledica povečanja števila obrtnih obratovalnic, saj v povprečju nosilci samostojnega osebnega dela v občini zaposlu- je|o po 1 delavca, kar je manj kot leta 1980. ko je samostojni obrtnik v povprečju zaposloval po 1,4 delavca (leta 1976 - 1,2 delavca) Število zaposlenih delavcev se je najbolj povečalo v tistih enotah samostojnega osebnega dela. ki zaposluje - 1-2 delavca (teh enot je 60 več kot leta 1980). povečalo pa se je tudi število obratovalnic, ki ne zaposlujejo nobenega delvca - predvsem je to značilno za klasične storitvene de/avnosti. Narašga pa tudi število obratovalnic s 3-5 zaposlenimi - pred-vsem so to proizvodne enote samostojnega osebnega dela. ki so poslovno traineie oovezane z OZD. . Velik padec je opazen na področju kadrovskega štipendiranja. V letu 1983 so kadrovske štipendije razpisale le 3 OZD drobnega' gospodarstva in nosilcev samostojnega osebnega dela. Delno je vzrok temu neizdelana dolgoročna politika izobraževanja, pa tudi neusklajenost izobraževalnih programov s potrebami združe-nega in osebnega dela. Zlasti OZD drobnega gospodarstva. ob spremljanju proizvodnega dela in zaposlovanja učencev s skraj-šanimi programi že kritično opozarjajo, da učenci dobijo premalo praktičnih znanj, da so preobremenjeni s prevelikim številom predmetov. in da nimajo časa za utrjevanje znanja \z stroke. ŠTEVILO DOKONČANIH STANOVANJ 1984 PLAN PRENEŠENA iz 1983 SKl/PAJ št. stan. m2 št. stan. m2 št. stan. m2 Blokov. 332 18.230,08 118 6.823,59 450 25.053.67 Indiv. 116 14.480,50 - - 116 14.480.50 SKUPAJ I 448 32.710,58 118 6.823,59 566 39.543,17 ŠTEVILO STANOVANJ V GRADNJI IN NA NOVO PRlCETE LETA 1984 ____________________ Prenešena grad. Novo pričeta . SKUPAJ št. stan. m2 št. stan. m2 št. stan. m2 Blokov. - - 434 24.339,30 434 24.339.30 Indiv. - 157 18.235,00 157 18.235,00 SKUPAJ II - - 591 42.574,30 591 42.574,30 SKUPAJ l + ll 448 32710,58 709 49,397,89 1157 82,117,47 SPREMINJANJE ŠTEVILA ENOT SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA V LETIH 1980-1983 Leto Stevilo Avtoprevoz Predelava kovin Stavbnaobrt Raznovrstni Izd tekstilnih Izd elem apar Osebne stontve Skupaiostale izdelki izdelkov in proizv skupine Pri/av Odjav POPOPOPOPOPOPOPO 1980 209 87 67 37 42 10 44 11 19 6 10 6 7 6 14 8 6 3 1981 121 62 13 15 20 13 17 8 19 9 4 3 16 2 16 7 16 5 1982 137 154 29 63 21 17 18 19 24 ¦ 22 2 3 11 4 16 12 16 14 1983 124 91 26 29 25 19 13 11 20 8 12 8 4 10 9 21 9 Skupai 591 394 135 144 108 59 92 49 82 45 17 14 42 16 56 36 59 31 V obdobju od leta 1980 do 1983 beležimo 591 na novo registrira-nlh enot samostojnega osebnega dela in 394 odjav. Največje število prijav je bilo leta 1980 (209), najmanj pa leta 1981 (121) Leta 1982 pa je bilo celo 17 odjav več kot prijav m sicer zaradi velikega števila odjav avtoprevoznikov (34). V letih 1976-1980 je bilo največ prijav v avtoprevozniški dejavno-sti, v letih od 1980-1983 pa beležimo zmanjšanje te dejavnosti, s čimer so potrjena predvidevanja in usmeritve iz analize stanja in razvojnih možnosti drobnega gospodarstva v občini. Energetska kriza je zaostrila pogoje poslovanja v tej dejavnosti, ki je v njenem razvoju posebej več ne bomo pospeševali, kar bo vplivalo na nadaljnje zmanjšanje števila teh enot in na obstoj tistih, ki nudijo boljše storitve in tistih, ki so čvrstejše povezane z OZD. V ta namen je bila ustanovljena obrtna zadruga Prevoz. Enaka usme-ritev je veljala tudi za storitve z gradbeno mehanizacijo. kjer se število enot ne povečuje, nosilci samostojnega osebnega dela pa se prav tako povezujejo v OZ Prevoz. Vse ostale dejavnosti pa so v porastu. Največ prijav je bilo v dejavnosti predelave kovin. najmanj pa v dejavnosti izdelovanje tekstilnih izdelkov. PREGLEO ENOT PO ZNAČILNIH SKUPINAH Skupai Zap št Značilne skupine 1 Izdelovanje predm. iz nekovin 2 Izdelava in popr kovin. izdelkov 3 Izdel in popr elektroteh izdelkov 4. Izdelava in popravila les izdelkov 5 Izdelava in poprav. tekstil predm 6 Izd. in popravilo predmetov iz usnja in gume 7. Izdelava živilskih proizvodov 8 Izd in poprav raznovrst. proizvodov 9. Stavbna obrt in izdelovan|e gradbenega materiala 10 Osebne sloritve in storitve gospodinjstvom Št obrtnik Vsi zaposl 80 83 80 83 10 11 10 12 231 275 361 373 64 80 95 123 84 102 94 111 57 50 20 26 20 25 23 26 16 16 24 32 96 125 146 169 194 186 294 250 92 88 104 124 864 958 1.171 1.246 39 39 - 23 2 1-- 429 388 , - 15 2 2 12 57 62 105 150 Vsi Stip 50 22 19 9 3 11 37 83 12 1 9 1 11 Opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo 12 Opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo 13 Avtoprevozništvo 14. Prodaia na drobno 15. Gostmstvo 152 31 Skupai: 1393 1450 1294 1436 163 34 Proizvodna obrtna dejavnost Stontvena obrlna dejavnost Obrtniki Zaposleni Štipend 'obrtniki Zaposleni štipend 80 83 80 83 80 83 80 83 80 83 80 83 10 11 10 12 - __._._- 145 172 247 244 8 6 85 103 114 129 42 6 4 7 12 10 - - 60 73 83 113 22 1 79 95 93 109 18 9 5 7 12 1- 26 26 9 11 - 31 . 24 11 15 9 1 9 14 16 19 — - — 11 11 7 7 16 16 24 32 - ...__-¦- 84 115 136 154 1 1 12 10 10 15 2 2 26 20 24 29 1 1 ' . 168 166 270 221 11 3 21 22 _________26__________36_________ -___________-_________71_________66_________78_________88 37 3 420 498 597 656 28 17 443 460 647 590 124 14 Iz tabele je razvidno, da je še vodno najmočneje zastopana skupina avtoprevozništvo. čeprav se je le-ta zmanjšala za 9,6%. Zmanjšalo se je tudi število enot v skupinah - izdelava in popra-vilo tekstilnih izdelkov, kjer ugotavljamo padec predvsem kroja-čev in šivilj že od leta 1976 dalje (konfekcija), v stavbni obrti na področju scboslikarstva, zidarstva in pečarstva (upokojitve, zmanjšanje dela v teh dejavnostih in pomanjkanja KV kadra) in v osebnih storitvah, kjer prikazan padec enot samostojnega oseb-nega dela v celoti ne odgovarja dejanskemu stanju (sprememba nomenklature. tako da podatek ni primerljiv). Razen avtoprevozništva je najmočneje zastopana skupina izde-lave in popravila kovinskih izdelkov, kjer se je tudi število enot najbolj povečalo. Število zaposlenih pa se je najbolj povečalo v gostinstvu. III. - Prostorske potrebe 4e vedno predfttavljajo veliko ovlro in najbolj izrazito ozko grlo v razvoju drobnega gospodarstva v občini. Korak naprej je bil storjen z Izločltvijo 13.902 m2 zeml|lšča v industrijski coni RP-2 na Rudniku, ki smo ga namenili drobnemu gospodarstvu za gradnjo obrtnih detavnic proizvodnih dejavno-sti: galvanotehnike, predelave kovin, predelave plastike, izdelo-vanje kemičnih izdelkov in svečarstva. Izdelan idejni projekt ur-banizacije predvideva na teh površinah 27 lokacij (najmanjša parcelna enota 10 X 40 m, ki pa se glede na predviden obseg proizvodnje in razpoložljiva finančna sredstva lahko združujejo) z možnostjo gradnje koncem tega leta. V končni fazi je tudi že skupinska lokacijska dokumentacija za gradnjo proizvodnih in večjih storitvenih enot samostojnega osebnega dela v coni VP-3/3, kjer bo 12 obrtnikov v letoSnjem letu pričelo z gradnjo obrtnih delavnic. Za naslednje leto pa se pripravlja tudi izločitev dela zemljišč v mešani industrijsko servisni coni VP-4 Plutal, kjer predvidevamo možnost gradnje 10 enot samostojnega osebnega dela iz podro-čij proizvodnih in servisnih dejavnosti. - Pri zagotavljanju usireznih na|emnih prostorov za dejavno-8tl, povezane z neposredniml ilvl|en|sklml potrebaml občanov, se stanje ni spremenllo. Najemnina za obstoječe družbene najemne.prostore, le-teh je na območju občine 165, ne zadošča za razširjeno reprodukcijo, tako da se Stanovanjska skupnost tudi ob gradnji stanovanjskih sosesk ne more pojaviti kot investitor najemnih poslovnih prosto-rov. Poslovne prostore v sklopu centrov zato grade gradbene OZD za trg. Visoka cena kvadratnega metra takega prostora, ki presega 60.000 din, pa ni sprejemljiva zapretezno število storitve-nih dejavnosti, predvsem drobnih popravil in vzdrževanja. Pri ponovnem oddajanju izpraznjenih družbenih najemnih pro-storov upoštevamo prednostni vrstni red deficitarnih storitvenih strok, čeprav pri tem vedno nismo uspešni. Večina krajevnih skupnosti namreč ni izpolnila svojih obvez in izdelala realnih planov in potreb po storitvenih enotah drobnega gospodarstva. S tem je zavrto usklajevanje deficitarnih storitvenih strok v občini (nekaterih tudi v mestu), s ciljem, da bi dosegli razvoj tistih storitvenih dejavnosti (in jim pri tem nudili sevBda poslovni pro-stor, saj gre na določenem območju resnično polrebujejo. Tako bi dosegli tudi izenačitev možnosti oskrbe s specifičnimi dejav-nostmi na celotnem območju občine. Sklad 165 družbenih najemnih poslovnih prostorov (zdaj zase-denih), res ne daje veliko maneverskega prostora za načrtno reševanje in pospeSevanje deficitarnihstoritvenih dejavnosti, ie-prav ta sklad z racionalizacijo zvišujemo z delitvijo večjih prosto-rov na več manjših. Zato morajo krajevne skupnosti popisati vse objekte oziroma prostore v družbeni lasti, ki so neustrezne ali presiabo izkohščeni in bi jih bilo možno dati v najem za eno od dejavnosti drobnega gospodarstva. - Oa bi pritegnili občane, zlasti naš« dalavc« na začasmm delu v tu|lnl v vlaganje sredstev v drobno gospodarstvo, smo pripravili informacijo, v kateri jih na kratko seznanjamo o organi-zacijskih oblikah samostojnega osebnega dela, ki jih pozna naša zakonodaja, o pogojih za pridobitev obrtnega dovoljenja in o davčni politiki. Konkretno pa ponujamo možnosti za nakup pro-storov v gradnji v TPC Rakovnik, zemljišča za gradnjo obrtnlh delavnic v industrijski coni RP-2, zemljišča v mešani industrijsko obrtni coni VP-4 in kot posebno zanimivo ponudbo DO llirija Vedrog in Avtomontaža TOZD Grelnih naprav za trajno poslovno sodelovanje v proizvodnji izdelkov, ki sp v glavnem namenjeni za izvoz. Informacijo smo poslali društvom in klubom naših delavcev na začasnem delu v tujini in jih z njo seznanili tudi preko sredstev obveščanja. - Kreditna politika bank je bila zadovoljiva. Ljubljanska banka Gospodarska banka je v letu 1983 sprejela spremembe pravilnika za kreditiranje samostojnega osebnega dela s sredstvi v lasti občanov. ki določajo ugodnejše pogoje. zlasti nižjo obrestno mero. krajši varčevalni rok, daljši rok vračila posojila in višji znesek posojila za prednostne dejavnosti: proizvodne obrtne dejavnosti usmerjen v izvoz oz. nadomestni uvoz, deficitarne storitvene dejavnosti. tergoslinskedejavnosti, usmerjene v pove-čanje prenočitvenih in prehrambenih zmogljivosti. V letu 1983 pa je obrtno zdruienje občine Ljubl|ana Vič-Rudnik prl Ljubljanski banki ustanovilo tudl lastnl sklad za kratkoročno premostitveno keditiranje svojih članov. Sredstva zanj zagotavljajo iz sredstev članarine združenju, s pologi obrt-nikov samih in s prispevkom Ljubljanske banke. Posojilo iz tega sklada se obrestuje z obrestno mero 12%, ker se obrtno združenje odpoveduje obrestim od lastnih sredstev. Sklad. ki je v razvojni fazi, v sedanji obliki pomeni predvsem reševanje članov iz trenutnih težav. zlasti kadar gre za poravnavo obveznosti do delavcev ali za potrebno hitro nabavo repromate-riala, ki se v določenem trenutku pojavi na tržišču. - Ustanovljen je poslovno informacijski center v okviru po-slovne skupnosti drobnega gospodarstva Magos. Center zbira. obdeluje in posreduje poslovne, tehnološke in finančne informa-cije. Predstavlja v bistvu zametek bodoče borze, kjer naj bi se srečevale industrijske in druge OZD z enotami drobnega gospo-darstva in drobno gospodarstvo med seboj, se usklajevali proiz-vodni programi, tehnologija. itd. - Z ugotovitvijo. da je 75% vseh proizvodnih enot samostoj-nega osebnega dela s kooperantskimi pogodbami vezano na organizacijo združenega dela, se kaže v bistvu spremenjen odnos OZD do enot samostojnega osebnega dela, ki zlasti na področju dejavnosti predelave kovin in plastike temelji na vzaje-mnih interesih in tudi že na dohodkovnih odnosih, med katerimi je usmerjenost v izvoz posebno pomembna. - pogodbene organizacije združenega dela so ena izmed oblik združevanja samostojnega osebnega dela s sredstvi v lasti obča-nov in pot postopnega podružbljanja samostojnega osebnega dela in sredstev. Za pogodbene organizacije združenega dela smo se opredelili tudi v načrtu aktivnosti za uresničitev programa dolgoročne stabilizacije občine. Na območju občine še ni ustanovljena nobena POZO, čeprav aktivnosti za ustanovitev prve tečejo že skoraj leto dni. Možnosti za ustanovitev predvidene POZD so majhne zaradi objektivnih razlogov, saj bi bilo potrebno s predpisi poenostaviti postopke ustanovitve in normativne akte tovrstne organizacije, pa tudi iz subjektivnih razlogov predlagatelja POZO. Za to področje zaenkrat ni večjega interesa nosilcev samostoj-nega osebnega dela. Zadnja razprava na republiški skupščini je opozorila, da za ustanavljanje POZD ni dovolj ekonomskih in družbenih spodbud. Vključili smo se v razpravo o družbenem dogovoru o gospodarjenju z družbenimi sredstvi poslovodje v POZD, ki je v fazi osnutka; s poenostavitvijo še nekaterih drugih zadev na tem področju pa se bo pokazal večji interes za to obliko združevanja samostojnega osebnega dela - Združevanja ali organizirano sodelovanje enot samostoj-nega osebnega dela s področja deficitarnih hišnih vzdrievalnih del (vse vrste instalaterstev. soboslikarstvo itd.) s ciljem občanu zagotoviti tovrstne usluge na enem mestu, se ni pokazalo kot realno. Obrtno združenje je pokrenilo več aktivnosti v zvezi s panožnim povezovanjem, vendar posebnega interesa s strani nosilcev samostojnega osebnega dela ni bilo. - Občani, ki opravljajo obrt kot postranski poklic, se po veljav-nem statutu obrtnega združevanja lahko vanj vključijo. V prete-klem obdobju dobrega leta, interesa za vključitev v obrtno zdru-ženje ti občani niso pokazali - predvsem zaradi tega. ker jim članstvo v združenju ne prinaša nobenih koristi. Zato obrtno združenje pripravlja poseben program, ki naj bi z določenimi ugodnostmi. kot na primer možnost vključitve v sistem obrtnega kreditiranja. prispeval k večjemu interesu popoldanskih obrtni-kov za včlanjenje v združenje, S primernim pristopom v obrtnem združenju ne kaže zanema-riti tudi možnosti organiziranja popoldanskih obrtnikov iz dejav-nosti enostavnih popravil vseh vrst inštalacij, drobnih mizarskih storitev in popravil itd. za skupno ponudbo pri opravljanju stori-tev s področja hišnih vzdrževalnih del. - Na področju uveljavljavljanja take politike cen proizvodom in storitvam drobnega gospodarstva, da bo omogočeno eko-nomsko učinkovito poslovanje enot in poslovna motivacija za usmeritev občanov v dejavnosti drobnega gospodarstva, posebej v deficitarne storitvene dejavnosti. ni premikov. Zaradi admini-strativnih posegov se cene na tem področju niso oblikovale po tržnih zakonitostih. Opazne so posledice zlasti na storitvenem področju združenega in osebnega dela, kjer vedno več enot opušča storitveno dejavnost, ki je po pravilu. deficitarna. - Pri davčni politiki smo v občini Ljubljana Vič-Rudnik v odloku o davkih občanov dali obrtnikom vse možne davčne olajšave. ki jih dovoljuje ta zakon o davkih občanov in dogovor o usklajeva-nju davčne politike v SR Sloveniji za leto 1984. Izdelan je sistem diferencialnih davčnih olajšav. s katerimi spodbujamo stortvene dejavnosti (za 64 storitvenih obrti so dane prednostne olajšave). Ugotavljamo pa, da vedno manjše število zavezancev plačuje davke (v letu 1982 le 27% vseh obrtnikov). in samo tem se davčne olajšave lahko obračuna. Vsi ostali nosilci samostojnega oseb-nega dela plačujejo le še pnspevke v enaki višini kot delavci v združenem delu. V skladu z določili zakona o davkih občanov smo začeli večje število zavezancev. ki izpolnjujejo pogoje. obdavčevati s pavšal-nimi zneski. Na upravi za družbene prihodke je pričel delovati družbeni svet za družbene prihodke, ki je med drugi podal tudi iniciativo za spremembo zakona o davkih občanov za enostavnejše obdavče-vanje zavezancev, ki izdelujejo izdelke suhe robe. Sicer pa je področje davčne politike in davkov ter njeno izvaja-nje na območju občine v podrobnosti analizirano v poročilu o ekonomskih in sodalnih učinkih davkov na obrt. ki je na dnev-nem redu tega zasedanja občinske skupščine. NADALJNJE USMERITVE I. V planskih dokumentih smo se opredelili za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva in zlasti razvoju osebnega dela dali velik poudarek. - Izvršni svet bo s svojimi aktivnostmi na področju prostorske in davčne politike, z večjo prožnostjo pri obravnavanju vlog za izdajo obrtnega dovoljenja in s prizadevanjem za še nadaljnje izboljšanje kvalitete dela, zagotovil možnosti za hitrejši razvoj osebnega dela v občini. Nosilec: izvršni svet Rok: stalna naloga - S sprejemom sprememb in dopolnitev republiškega obrt-nega zakona. ki bo po sprejetih stališčih republiške skupščineza področje osebnega dela s sredstvi občanov prinesel nekatere kvalitetne spremembe, bo podana možnost sprejema občinskega odloka za ureditev nekaterih vprašanj s področja osebnega dela, specifičnih za našo občino. Nosilec: izvršni svet Rok: po sprejemu sprememb in dopolnitev republiškega obrt-nega zakona - Vzpodbujali bomo samostojne obrtnike in OZD k ustanavlja-nju pogodbenih organizacij združenega dela z izoblikovanjem programov za ustanovitev POZD. poenostavifvijo postopkov za ustanavljanje POZD in s poenostavitvijo urejanja samoupravnih odnosov v POZD ter zagotovili učinkovitejše ekonomske spod-bude. Zato se bomo vključili v pripravo in sprejem družbenega dogovora o kriterijih za določanje osnov in meril za obračun vsakoletne udeležbe poslovodje v čistem dohodku POZD. ki mu pripada kot nadomestilo za gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Nosilci: MGZ, občinski sindikalni svet. Izvršni svet, obrtno združenje, OZD Rok: konec leta 1984 - Hitreje in širše bomo razvijali zadružništvo v osebnem delu kot obliko trajnejših odnosov z združenim delom. Poudarek na nadaljnjem razvoju OZ bo predvsem v organiziranju proizvodnje, sklepanju kooperantskih odnosov v združenem delu, povezova-nju obrtnikov pri prevzemanju večjih poslov, pri izvozu izdelkov in storitev, manj pa na posredništvu ter nabavni in prodajni dejavnosti Nosilci: Obrtno združenje Lj. Vič-Rudnik, Odbor za drobr.o gospodarstvo MGZ Rok: stalna naloga - Pospeševali in poglabljali bomo kooperantske odnose, zlasti dolgoročne kooperacije med OZD in obrtniki, na podlagi ustrez-nih programov OZD. Nosilci: OZO, MGZ, Obrtno združenje Ljubljana Vič-Rudnik Rok: stalna naloga - Ustvarili bomo prostorske pogoje za razvoj drobnega gospo-darstva: zagotovili zemljišča v obrtnih conah, namenjenih gradnji enot drobnega gospodarstva za organizirane proizvodne dejav-nosti ter zagotovili ustrezne prostore za deficitarne storitvene dejavnosti. Nosilci Izvršni svet, stanovanjska skupnost, krajevne skupno-sti Rok: stalna naloga - S konkretnimi ponudbami bomo vzpodbujali naše delavce na začasnem delu v tujini, da bodo vlagali sredstva v osebno delo in proizvodnjo. V ta namen bomo pripravljali informacijo o mož-nostih za vlaganja v dejavnosti drobnega gospodarstva, zlasti s prostimi površinami in poslovnimi prostori ter konkretnimi mož-nostmi za sodelovanje z OZD in jo pošiljali našim delavcem na začasnem delu v tujini. Nosilec: izvršni svet Rok: dvakrat letno - Postavili, vzdrževali ter dopolnjevalit>omo stalni informacij-ski sistem o programih za drobno gospodarstvo. Nosilci: Gospodarska zbornica na vseh nivojih, OZD, Obrtno združenje Rok: stalna naloga - Proučili bomo možnost za zagotavljanje sredstev za razvoj drobnega gospodarstva iz ustvarjenega dohodka. ki naj bi ga pred obdavčitvijo v določenem odstotku drobno gospodarstvo združenega in samostojnega osebhega dela združevalo v pose-ben sklad na območju občine. Vsem bankam bomo predlagali, naj se vključijo v spodbujanje razvoja osebnega dela z ustreznim kreditiranjem. Nosilec: izvršni svet Rok: 1984 - K'ra|'evne skupnosti boao v svojih planskih dokumentih opre-delile potrebe in možnosti za razvoj storitvenih dejavnosti in se tako aktivneje vključile v razreševanje tega problema na svojem območju. Nosilci: vse krajevne skupnosti Rok: letni plan 85, srednjeročni plan 1986-1990 - Skladno s sprejetimi in usklajentmi plani bomo opredelili natnembnost izpraznjenih najemnih poslovnih prostorov, ki jo bo stanovanjska skupnost pri oddaji le-teh obvezno upoštevala. Nosilec: izvršni svet Rok: letni plan 85, srednjeročni plan 1986-1990 .- še bolj bomo poglabljaii stike z nosilci Samostojnega oseb-nega dela in Obrtnim združenjem Ljubljana Vič-Rudnik, se sez-nanjali z njihovim delom, problemi in aktivnostmi za dosego skupnega cilja - hitrejšega razvoja drobnega gospodarstva v občini. Nosilci samostojnega osebnega dela, ki so povezani v Obrtnem združenju Ljubljana Vič-Rudnik, imajo svojega pred-stavnika v občinskem komiteju za družbeno planiranje in gospo-darstvo, kjer so vključeni tudi predstavniki OZD drobnega gospo-darstva. Na ta način je zagotovljena tesnejša povezava z uprav-nim organom, večji pa je tudi vpliv drobnega gospodarstva na planiranje. Nosilec: izvršni svet Rok: stalna naloga - Izdelki domače in umetne obrti bogatijo naš trg, pomembni pa so tudi za izvoz. Na tem področju imamo v občini bogato tradicijo zlasti na velikolaškem območju. Ob že uveljavljenih davčnih olajšavah bomo hitrejši razvoj domače in umetne obrti dosegli z boljšim sodelovanjem OZD in zadrug. • . Nosilci: KZ, OZD, izvršni svet Rok: stalna naloga - Vzpodbujali bomo OZD, da bodo v samoupravnih splošnih aktih in zlasti v razvojnih programih predvideletudi organiziranje dela na domu. Nosilci: izvršni svet, OZD , '. -v-;- >¦'¦ Rok: stalna naloga - Šušmarstvo bomo izkoreninili z legaliziranjem dela drobnih obrtnih storitev, s poostrenim nadzorom in s povečanjem števila obrtnih obratovalnic. Nosilci: izvršni svet, Uprava inšpekcijskih služb SML, OZD Rok: stalna naloga II. Vendar pa slabe gospodarske strukture ni mogoče odprav-Ijati samo z večanjem števila obrtnikov in ustanavljanjem POZD, ampak predvsem tudi z obstojem in ustanavljanjem novih OZD drobnega gospodarstva. Na tem področju ne ugotavljamo oobe-nih pozitivnih premikov, zato bomo - analizirali poslovanje organizacij združenega dela drobnega gospodarstva s stališča vključevanja v izvoz, kadrovskega vpra-šanja in zaposlovanja, povezovanja nekaterih strokovnih opravil in medsebojnega sodelovanja. Nosilec: Občinski kornite za družbeno planicanje in gospodar-stvo Rok: stalna naloga - Za izboljšanje povezovanja znanstveno raziskovalnega dela s proizvodnimi in drugimi OZO je bil pri izvršnem svetu ustanovljen razvojni svet, ki lahko bistveno pripomore pri razvoju enot drob-nega gospodarstva. - Povezovali bomo večje industrijske proizvajalne organizacije v občini in izven nje z obstoječimi in na novo ustanovljenimi, enotami drobnega gospodarstva v občini, na osnovi delitve dela, specializacije, kooperacije in drugih oblik dolgoročnega poslov-nega sodelovanja, ki naj temelji na vzajemnih interesih in ustrez-nih dohodkovnih odnosih. Nosilci: proizvodne OZD, MGZ, Obrtno združenje Ljubljana Vič-Rudnik Rok: stalna naloga - Izločili bomo stranske dejavnosti in proizvodnjo malih serij, ki imajo boljše in širše možnosti, da bi delovale kot drobno gospo-darstvo, iz sestava velikih proizvodnih organizacij. Tako nastale enote bodo ohranile trajne ekonomske odnose z matično organi-zacijo združenega dela. Nosilci: proizvodne OZD, MGZ Rok: stalna naloga - Prodaja ali na kakšen drug način izveden prenos proizvodnih sredstev, ki niso dovolj izkoriščena v temeljni proizvodnji ali so neizkoriščena ali odpisana, na zainteresirane organizacije drob-nega gospodarstva. Nosilci. proizvodne OZD, MGZ . '....' Rok: stalna naloga - Pripravili bomo programe angažiranja sredstev proizvodnih organizacij v razvoju posameznih obratov drobnega gospodar-stva, potrebnega za njihovo proizvodnjo - na temelju skupnih vlaganj. Nosilci: proizvodne OZD, MGZ Rok: stalna naloga Socialistična republika Slovenije ',.._¦ . ,f-', '¦ MESTO LJUBLJANA '...'. \ •. ¦¦ •''¦¦' » SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANA ~'...... Zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane je na 24. seji, dne 26. aprila 1984 razpravljal o nekaterih aktualnih nalogah uresničevanja stabilizacijskih nalog v luči ukrepov za odmrznitev cen, finančne konsolidacije gospodarstva in bank ter razbreme-nitev gospodarstva. Zbor je v načelu podprl načrtovane ukrepe in poudaril odgovornost vseh samoupravnih organizacij in skupno-sti ter družbenopolitičnih skupftosti za konkretizacijo in dosle-dno uresničevanje teh ukrepov. Zbor soglaša z ocenami in usme-ritvami iz uvodne besede predsednika Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane in sprejema naslednje UGOTOVITVE, STALIŠČA IN PRED-LOGE 1. Ohranjanje rasli proizvodnje in izvoza sta tudi v bolj zaostre-nih pogojih gospodarjenja, kot smo jih predvidevali ob sprejemu resolucije za leto 1984, osnovni nalogi. Izvršni svet skupščine mesta Ljubljane mora sproti poročati zboru združenega dela o aktualnih vprašanjih na teh področjih. Na podlagi podatkov SISEOT je treba v mesecu maju v okviru Gospodarske zbornice občin Ijubljanskega območja organizirati razgovore z organizacijami združenega dela, ki ne uresničujejo izvoznih planov. O ugotovitvah in sprejetih dogovorih je treba poročati na julijski seji zbora združenega dela. članice Ljubljanske banke-Gospodarske banke naj ob ustvar-jalni pomoči strokovnih služb banke pripravijo ukrepe. ki naj prispevajo k razreševanju problemov vezanih za odpravo deviz-nega debalansa v svoji banki. V okviru Ljubljanske banke-Zdru-žene banke je treba najti rešitve za bolj enakomerno prerazdelje-vanje bremen za odplačevanje deviznih posojil, ki so porabljena za financiranje gospodarske infrastrukture in t. i. slovenskih prioritet. 0 sprejetih ukrepih naj porbčajo na julijski seji zbora združenega dela. 2. V organizacijah združenega dela in bankah je treba na podlagi analize razmer pripraviti konkretne programe za izvaja-nje ukrepov za finančno konsolidacijo gospodarstva in bank. Likvidnostna situacija organizacij združenega dela in premajhna pokritost obratnih sredstev s trajnimi viri terja, da se bistveno večjo pozornost kot doslej nameni dolgoročnim naložbam v obratna sredstva. hitrejšemu obračanju zalog, združevanju sred-stev temeljnih organizacij združenega dela v okviru delovne or-ganizacije in sestavljenih organizacij združenega dela za financi-ranje tekočega poslovanja itd. Zbor meni, da je potrebno sprejeti vse ukrepe za pravočasno pokritje izgub in poravnavo dospelih obveznosti. V nasprotnem primeru je treba dosledno izvajati predvidene ukrepe in med drugim tudi upočasniti rast osebnih dohodkov v teh organizacijah združenega dela. Služba družbe-nega knjigovodstva in poslovne banke naj v ta namen izdelajo oceno, v katerih organizacije združenega dela bi lahko prišlo do likvidnostnih problemov in opozorijo samoupravne organe teh organizacij združenega dela. 3. Zbor podpira dogovor o programirani odmrznitvi cen in poudarja, da je treba z aktivnostmi v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, skupnosti za cene mesta Ljubljane, izvršnih svetov skupščin občin in mesta zagoto-viti nieaovo dosledno izvaianie. Kljub težjim pogo|em pridobivanja dohodka se je potrebno upreti pritiskom, da bi predvsem s povišanjem cen skušali razre-ševati posledice rasti proizvodnih stroškov, spremembe tečaja dinarja in povečanja obresti. V organizacijah združenega dela je zato treba poiskati rešitve za ublažitev stroškovnih pritiskov v večji produktivnosti dela, boljši izkoriščenosti kapacitet. pravo-časni in racionalnejši nabavi surovin in reprodukcijskih materia-lov. zmanjševanju vseh oblik stroškov, boljši organizaciji dela. medsebojni pomoči itd. V organizacijah združenega dela je treba izdelati predloge za samoupravno povezovanje in sporazumevanje na področju ure-janja medsebojnih cenovnih razmerij v reprodukcijskih poveza-vah v tistih primerih, kjer je samoupravni sporazum predviden kot pogoj za spremembo cen. Skupnost za cene mesta Ljubljane in izvršni sveti skupščine občin in mesta naj pripravijo programe selektivnega povečevanja cen proizvodov in storitev iz svoje pristojnosti ob upoštevanju izhodišč skupno dogovorjene politike cen. O tem naj izvršni svet skupščine mesta Ljubljane seznani zbore skupščine mesta Ljub-Ijane. Pri izvajanju neposredne družbene kontrole cen, ki so v pristoj-nosti izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane, je treba zagoto-viti pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije in šele nato. v okviru danih možnosti, financiranje dela razširjene reprodukcije. 4. Zbor ugotavlja. da je potrebno v mesecu maju sprejeti ukrepe za razbremenitev gospodarstva. Poleg ukrepov, ki jih bomo skupno sprejeli na ravni Socialistične republike Slovenije je potrebno sprejeti ustrezne ukrepe tudi v mestu Ljubljani. Pri tem je treba upoštevati naslednje predloge: - proučiti možnosti za zmanjševanje prispevka za gradnjo cest in temu prilagoditi dinamiko izvajanja 10-letnega programa iz-gradnje cest ter hkrati pripraviti program gradnje cest in njiho-vega financiranja po letu 1985; - neizkoriščena sredstva za stanovanjsko izgradnjo. ki se združujejo v stanovanjskih skupnostih in temeljnih bankah je treba začasno angažirati za financiranje priprav za stanovanjsko gradnjo, ki je sedaj ovira za stanovanjsko gradnjo v Ljubljani; - proučiti možnosti za zmanjšanje prispevka za financiranje splošne Ijudske obrambe in zmanjšanje prispevka za izgradno zaklonišč; - pripraviti program racionalnejšega obveščanja občanov tako. da bi se občinska glasila financirala z lastnimi prihodki ali pa zagotoviti informiranje občanov prek skupnega glasila; - skupščina samoprispevka III in skupščine samoupravnih in-teresnih skupnosti družbenih dejavnosti naj v sodelovanju z organi družbenopolitičnih skupnosti ponovno proučijo dinamiko in obseg izgradnje objektov in jo uskladijo z realnimi material-nimi možnostmi združenega dela, ki združuje sredstva za funk-cionalno dejavnost. 5. Zbor poudarja. da je treba v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih sprejeti pro-gram ukrepov za zmanjševanje materialnih stroškov. Le %1% zmanjšanja teh stroškov v Ijubljanskem gospodarstvu pomeni, da bi se dohodek povečal za več kot 5 milijard dinarjev. Nadaljevati je treba prizadevanja za bolj učinkovito delo in zmanjševanje družbene režije ter s tem ustvarjati pogoje za zmanjševanje sredstev, ki se združujejo za te namene. 6. Zbor nalaga izvršnemu svetu skupščine mesta Ljubljane. da prouči vse predloge in pobude iz razprave. in jih upošteva pri izvajanju nalog. PREDSEDNIK ZBORA ZD: *. ~ • .. ¦.-'¦ .'¦*•¦-.« ¦;?.'• ' Natan BERNOT. I. r. predlog Na podlagi 33. člena Zakona o rednih sodiščih združenega dela (Ur. I. SRS št. 38/74) in 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur.l I. SRS št. 2/78 in 35/81) je skupščina občme Ljub-Ijana Vič-Rudnik na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora. dne.....sprejela SKLEP o izvolitvi predsednika sodišča in poklic- nih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani. 1. Za predsednika Sodišča združenega dela v Ljubljani se izvoli JOŽE BALOH 2. Za poklicne sodnike Sodišča združenega dela v Ljubljani se izvolita: ' -¦' ¦ MIRAN BLAHA -.-.'. - . • . ;< -•. ANTON PLUT ¦¦"t;-.- ,.-.,. Številka: ."*'"'. " -. . ..'*¦"'"•¦¦ Datum: . '.'- " ; • ' ' ' V '¦- • Predsednik skupščine občine . ' ¦ ¦'¦•'¦ \ i -/: Ljubljana Vič-Rudnik . .-.: '.\ ':*'.*_ :.V -^ '^ Maks Klanšek obrazložitev V skladu z 29. členom zakona o sodiščih združenega dela (Ur. I. SRS št. 38/74) ter na predlog predsednika sodišča je komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine Ljubljana Center razpisala mesto predsednika sodišča in dveh poklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani. Razpis je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 7/84 z dne 8. 3. 1984. V razpisnem roku se je pravilno priglasilo 7 kandidatov in sicer: Za mesto predsednika sodišča kandidat BALOH Jože, roj 3. 7. 1927 v Ljubljani, stanuje v Ljubljani, Trubarjeva 29. Pripravniško prakso je opravljal pri takratnern Okrožnem sodi-šču v Ljubljani in bil po opravljenem pravosodnem izpitu dne 1. 10. 1955 izvoljen za sodnika Okrajnega sodišča v Mariboru nato pa je štiri leta opravljal dela in naloge predsednika Občinskega sodišča v Ormožu. Dne 1. 10. 1963 je bil izvoljen za predsednika Občinskega sodišča I v Ljubljani. Dolžnost predsednika Sodišča združenega dela v Ljubljani opravlja od 1.8, 1976 dalje. Med odgovornejšimi družbenopolitičnimi funkcijami sedaj opravlja zlasti naslednje: član Komiteja ZKS Ljubljana Center, član Predsedstva OK SZDL Ljubljana Center, predsednik koordi-nacijs&ega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Ljubliana Center, član koordinaciiskega odbora za kadrov- ska vprašanja pri predsedstvu MK SZDL Ljubljana, član kadrov-ske komisije predsedstva OK ZKS Ljubljana Center. Za prosta dela in naloge poklicnih sodnikov so kandidati: 1. BLAHA Miran, roj. 27. 11. 1951 v Ljubljani, stanuje Zg. Ga-meljne 42 A Šmartno. Diplomiral je na Pravni fakulteli v Ljubljani, leta 1976 in opravlil pravosodni izpit leta 1979. Od leta 1976 do 1980 je bil zaposlen na Republiškem sekretariatu za pravosodje, od leta 1980 dalje pa v GIP Gradis v Ljubljani. kjer opravlja dela in naloge na področju samoupravne normativne dejavnosti in svetovanja v samouprav-nih zadevah. Kot predstavnik DO Gradis sodeluje pri delu Republiškega odbora sindikata delavcev gradbenišlva kot sekretar komisije za družbenoekonomske odnose in razvoj samoupravljanja. V teko-čem mandatnem obdobju je tudi vodja skupine delegatov za pregled statutov visokošolskih organizacij v Skupščini SR Slove-nije. Družbenopolitično je aktiven tudi v svoji krajevni skupnosti kot član skupščine krajevne skupnosti in namestnik predsednika poravnalnega sveta. Član ZK je od leta 1978. 2. IVANOVIČ Olga, roj. 20. 11. 1950 v Ljubljani, stanuje v Ljubljani, Jezerska 4. Diplomirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1975. Že pred zaključkom študija se je zaposlila v DO Mercator. Kasneje je opravljala dela in naloge pravnika v DO Indos, ter dela in naloge vodje splošnega sektorja pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani TOZD Živinorejski oddelek. Od 1. 7. 1978 dalje je zaposlena pri Sodišču združenega dela pokojninskega in invalidskega zavaro-vanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SRS, kjer opravlja dela tajnika - strokovnega sodelavca. Pravosodni izpit je opravila 9. 10. 1980. V letu 1976 je bila sprejeta v članstvo ZKJ in trenutno je član staturarne komisije pri Občinskem komiteju ZKS Ljubljana Cen-ter. 3. KOCBEK Branka, roj. 5. 9. 1957 v Ljubljani, stanuje v Ljub-Ijani, Opekarska 33. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomirala v letu 1981 in naslednje leto začela z opravljanjem pripravniške prakse pri Višjem sodišču v Ljubljani. Dne 1. 6. 1983 je opravila pravosodni izpit in od takrat dalje združuje delo v DO Unitas na delih in nalogah pravne referentke - varstvo pravic delavcev in obravna-vanja kršitev delovnih obveznosti. 4. PIRJEVEC-VVEISSEISEN Marjeta, roj. 17. 4. 1951 v Ljubljani stanuje v Ljubljani, Vidmarjeva 8. Diplomirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1976 in se nato zaposlila kot pripravnica na takratnem Okrožnem sodišču v Ljub-Ijani. Po končani pripravniški dobi je leta 1977 opravila pravoso-dni izpit in se istega leta zaposlila v DO LlZ-inženiring v Ljubljani kot samostojni strokovni delavec za pravna dela. Leta 1979jebila izvoljena za sodnico Temeljnega sodišča v Ljubljani, kjer sedaj opravlja sodniško funkcijo na Enoti v Ljubljani. V krajevni skup-nosti Ledina opravlja funkcijo predsednice poravnalnega sveta. 5. PLUT Anton, roj 21. 4. 1940 v Kočevju, stanuje na Vrhniki na Klisu B-1. Na pravni fakulteti v Ljubljani je diplomiral v letu 1963 in nato sklenil delovno razmerje pri SO črnomelj kot pravni referent. Od 1. 2. 1966 do 16. 9. 1969 je opravljal naloge tajnika SO Logatec, zatem dolžnost načelnika za finance SO Vrhnika od 17. 9. 1969 do 1. 6. 1972, ko je bil izvoljen za sodnika pri Občinskem sodišču na Vrhniki, kjer je bil tudi predsednik tega sodišča od 1974 do 1. 1. 1979, nato je opravljal dela in naloge vodje enote Temeljnega sodišča v Ljubljani na Vrhniki od 16. 9.1979 in od 17. 9. 1979 do 15. 6.1982 funkcijo sodnika Sodišča združenega dela, kjer je bil v delovnem razmerju kot poklicni sodnik. Sedaj opravlja dela in naloge namestnika predsednika Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide. Poleg tega je opravljal tudi neprofe-sionalno funkcijo sodnika Sodišča združenega dela v Ljubljani v času od 1975 do 16. 9. 1979. Med odgovornejšimi družbenopolitičnimi funkcijami opravlja naslednje: član Statutarno-pravne komisije SO Vrhnika, član koordinacijskega - kadrovskega odbora pri predsedstvu Občin-ske konference SZDL Vrhnika, predsednik volilne komisije pri Predsedstvu občinske konferenca SZDL Vrhnika, član predsed-stva občinske konference ZRVS Vrhnika, predsednik komisije za SLO in DS Občinske konference ZRVS Vrhnika. predsednik sa-moupravnega Sodišča Republiške konference ZRVS Slovenije. član sveta za organiziranost in kadrovsko politiko pri Predsed-stvu republiške konference SZDL Slovenije. član sveta pri RTV Ljubljana m predsednik Skupščine krajevne skupnosti Vrhnika--Center 6. ŠUŠTERŠIČ Katarina, roj. 19. 3. 1953 v Ljubljani. stanuje v Ljubljani, Abramova 5. Diplomirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1976 in v letu 1979 opravila pravosodni izpit. Od leta 1976 do leta 1982 je opravljala dela in naloge svetovalke za upravno pravne zadeve v upravnem organu za stanovanjske. gradbene in urbanistične zadeve občine Ljubljana Moste-Polje. Od začetka leta 1982 do konca leta 1983 je opravljala dela v pravni službi DO Žito Ljub-Ijana DSSS. Sedaj pa združuje delo pri Mestnem svetu zveze sindikatov Slovenije kot pravnica v »službi pravne pomoči«. V letu 1979 je bila izvoljena za nepokiicno sodnico Sodišča združe-nega dela v Ljubljani. pri Višjem sodišču v Ljubljani pa opravlja funkcijo sodnice porotnice v Vsi prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje za opravljanje so-dniške funkcije po določilih 32. člena zakona o sodiščih združe-nega dela. Postopek kandidiranja kandidatov je potekal v skladu z zako-nom po Občinskih konferencah SZDL Ijubljanske in zasavske regije. v odboru za kadrovska vprašanja pri Medobčinskem svetu SZDL Ijubljanske regi|e in Sodišču združenega dela v L|ubljam. Upoštevajoč merila o kadrovski politiki. delovne izkušnje in znanje prijavljenih kandidatov, je bil v postopku kandidiranja skupno oblikovan predlog. da se vsem občmskim skupščinam območja Sodišča združenega dela v Ljubljani predlaga v izvohtev za predsednika tega sodišča Baloh Joze. za poklicnega sodnika Sodišča združenega dela v Ljubljani pa Blaha Miran in Plut Anton. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skup-1 ščine občme Ljubljana Vič-Rudnik je na seji dne 21/5-1984 obravnavala predlagane kandidate in ugotovila. da vsi kandidati izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za opravljanje sodni-ške funkcije ter kritenje Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik zato predlaga zborom občinske skupščine, kot je v predlogu sklepa. Na podlagi 1 odstavka 60 člena Zakona o redmh sodiščih (Ur I. SRS št. 10/77). 1. člena odloka o spremembi odloka o določitvi enot števila sodnikov in števila sodnikov porotmkpv Temel/nega sodišča v Ljubljani Jter določitvi enot in števila namestmkov |av-nega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubl|am m 1 člena dogovora o spremembi dogovora o zagotavl|anju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega iavneg"a tožilstva v Ljubljani, ter 174 člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela. zborakrajevnih skupnosti m družbe-nopolitičnega zbora. dne..........sprejela SKLEP o izvolitvi sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani. Za sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvoh)o: HOJS-HOČEVAR Danica HRIBAR Franc IVANOVIČ Olga KRISTIČ Milan SiBINČlČ Katarina VRESK Zdenka Številka: Datum: Predsednik skupščine občme L|ubl|ana Vič-Rudnik Maks Klanšek OBRAZLOŽITEV V skladu z 62 členom Zakona o rednih sodiščih |Ur I. SRS št. 10/77) in 6. člena Dogovora o zagotavljanju pogo|Lv za delo temeljnega sodišča v L|ubljani m Temeljnega |avnega tožilstva v Ljubljam (UR. I SRS št. 17/78) je komisija za volitve m imenova-nja skupščine občine Ljubljana Center razpisal šest prostih so-dniških mest pri Temeljnem sodišču v Ljubljam Razpis je b:l objavljen v dnevniku "Delo« dne 20 2 1984 in v Uradnem listu SRS. št. 10/84 z dne 31 3. 1984 z razpisnim rokom 8 dni V razpisnem roku se je pravilno priglasilo trinajst kandidatov. ki izpolniujejo pogoje za opravljanie sodniške funkcije po določilih 65 člena zakona o rednih sodiščih Po preteku razpisnega roka sta dva kandidata svoji vlogi umaknila 1. HOJS-HOČEVAR Danica. roj. 26. 6 1953 v Mariboru. stanuje v Ljubljani, Gregorčičeva 13 a. Diplomirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani. dne 31. 5 1^77 Septernbra istega leta je bila sprejeta na dela m naloge pnprav-nice pn Okrožnem sodišču v Ljubljam. Po opravljenem pravoso-dnem izpitu junija 1979 opravlja dela in naloge sodnice v civilnih zadevah na Temeljnem sodišču v Kopru. V letu 1982 se je vpisala na podiplomski študij pri Pravni fakulteti v Ljubljani - civilna smer. Članica ZK je od leta 1976. 2. HRIBAR Franc, roj. 2. 10. 1955. stanuje - Laze v Tuhinju, . Loke2. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v DO Stol Kamnik in to v letu 1971. V naslednjem letu se je vpisal na Ekonomsko srednjo • šolo v Ljubljani, oddelek za študij ob delu. V letu 1976 je uspešno končal Ekonomsko srednjo šolo ter se še isto leto vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani. Prav tako je z 31.12.1976prenehal z delovnim razmerjem v DO Stol Kamnik in je nato na Pravni fakulteti redno študiral. Študij je končal 21. 11. 1980. Dne 1. 2. 1981 je opravil pravosodni izpit in od takrat dalje opravlja dela in naloge strokovnega sodelavca pri Višjem sodišču v Ljubljani. V , lelu 1981 je na Pravni fakulteti v Ljubljani vpisa! magisterski podiplomski študij iz kazenskopravnih znanosti. Že več let aktivno deluje v krajevni skupnosti Srednja vas pri ! Kamniku kot član sveta krajevne skupnosti ter opravlja funkcijo tajnika krajevne skupnosti. 3. Olga IVANOVlC, roj. 20. 11. 1950 v Ljubljani, stanuje v f. Ljubljani, Jezerska 4. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomirala leta 1975. Že pred '' zaključkom študija se je zaposlila pri DO Mercator. Kasneje je opravljala dela pravnika v DO Indos ter dela vodje splošnega sektorja pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani TOZD Živinorejski oddelek. Od 1.7.1978 dalje je zaposlena pri Sodišču združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SRS, kjer opravlja dela tajnika - strokov-nega sodelavca. Pri sodišču so ji tudi omogočili opravljanje pravosodnega izpita, ki ga je naredila 9. 10. 1980. V letu 1976 je bila sprejeta v članstvo ZKJ in je trenutno član strukturne komisije pri Občinskem korniteju ZKS Ljubljana Cen-ter. Vključena je tudi v delo samoupravnih organov pri sodišču, kjer opravlja različne funkcije. 4. Andrej JAKŠA, roj. 25. 10. 1932 v Ljubljani, stanuje v Ljub-Ijani, Trg osvoboditve 8/II. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani 1960. Pripravniško dobo je opravil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani in dne 11.4. 1963 uspešno opravil pravosodni izpit. Od 1. 6. 1963 do 31. 3. 1967 je opravljal dela in naloge vodje splošnega sektorja Zavoda SRS za cene. V letu 1965 je prejel štipendijo OECD ter opravil specializacijo s pomočjo s področja kontrole cen in protimono-polne zakonodaje v Holandiji, Norveški in Švici. Od 1. 4. 1967 do 31. 12. 1976 je bil zaposlen pri Splošnem gradbenem podjetju »Slovenfja ceste« kot samostojni pravni svetovalec za delo v tujini. V tem času je tudi opravljal naloge poslovnega sekretarja za delo v tujini ter bil pooblaščen zastopnik in vodja predstavniš-tva DO »Slovenija ceste« v Benghaziju. Ko mu je prenehalo delovno razmerje pri SGP »Slovenija ce-ste« je ostal v Libiji ter opravljal tudi naloge vodje administrativ-nih del pri Združenju za aluminijska dela ter za montažo in vzdrževanje osebnih dvigal v Benghaziju. V domovino se je vrnil avgusta 1983. . 5. Ante KRAVAR, roj. 2. 2. 1950 v Metkoviču - SRH, stanuje v Umagu, Ernesta Miloša 17. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Zagrebu leta 1975, pravoso-dni izpit pa je opravil 20. januarja 1984. Zaposlen je v Istrski kreditni banki - Osnovni banki v Umagu, kjer opravlja dela in naloge pravnega referenta. Ima 7 let delovnih izkušenj v gospo-darstvu. Član ZK je od leta 1977. 6. Milan KRSTIČ, roj. 16. 9. 1955 v Tovariševem - SAP Vojvo-dina, stanuje v Ljubljani, Cerkova 6/a. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Novem Sadu leta 1979. 26. 6. 1980 je pričel z delom kot pravnik na Občinskem sodišču v Baču ter dne 30. 9. 1981 opravil pravosodni izpit. Od 16. 11. 1981 dalje združuje delo v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije kot samostojni svetovalec. V članstvo ZKJ je bil sprejet leta 1976. Družbenopolitično je aktiven predvsem v samoupravnih organih svoje delovne organi-zacije in v krajevni skupnosti Mirana Jarca, kjer je predsednik poravnalnega sveta. ter delegat v delegaciji krajevne skupnosti za zbor KS SOb Ljubljana Bežigrad. 7. Katerina SIBINČIČ, roj. 28. 6. 1955 v Ljubljani, stanuje v Ljubljani, Rožna dolina c. X/17 a. Na Pravni fakulteli v Ljubljani je diplomirala dne 30. 3. 1978 ter istega leta sklenila delovno razmerje kot sodna pnpravnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Zaradi reorganizacije sodišča je pripravništvo zaključila na Višjem sodišču v Ljubljani ter dne 15. 10. 1980 opravila pravosodni izpit. Dne 5. 1. 1981 je sklenila delovno razmerje za določen čas pri Regionalni zdravstveni skupnosti v Ljubljani, kjer je opravljala dela in naloge strokovnega svetovalca za sodno uveljavitev povr-nitve škode. Nato je sklenila delovno razmerje za določen čas. zaradi nadomeščanja začasno odsotne delavke, pri Investicij-skem zavodu za izgradnjo Trga revolucije v, Ljubljani. kjer je opravljala vsa zahtevna dela in naloge pravnika. Od 15. 4. 1982 dalje združuje delo v SOZD Elektrotehna v Ljubljani, kjer opravlja' dela in naloge statusno pravnih zadev. Družbenopolitično je aktivna v OO ZK KS Rožna dolina, kjer je član sekretariata. 8. Marjan ŠNAJDER, roj. 8. 9. 1949 v Ajdovščini, stanuje v Ljubljani, Mlinska pot 3. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani. dne 11. 11. 1974. Septembra leta 1977 je opravil pravosodni izpit. V letu 1982 se je vpisal na podiplomski študij pri Pravni fakulteti v Ljubljani -gospodarskopravna smer. Od 4. 11. 1980 združuje delo v okviru Železniškega gospodar-stva Ljubljana kjer zadnja štiri leta opravlja pravna opravila na področju zemljiško-knjižnih del v ŽG ŽTO TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Ljubljana. 9. VRESK Zdenka, roj. 23. 5. 1954 v šentgotardu, stanuje v Zagorju ob Savi, Cesta 9. avgusta 17. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomirala 7. 2. 1978. Kot štipendistka Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo je sprejela ponujeno pripravniško mesto na Občinskem sodišču v Sevnici in dne 26. 12. 1979 opravila pravosodni izpit. Za sodnico Temeljnega sodišča Novo mesto je bila izvoljena junija 1980 in bila do 1 1. 1981 razporejena na enoto v Sevnici nato pa do oktobra 1983 na enoto v Krškem, kjer je opravljala dela in naloge na oddelku za reševanje pravnih zadev. Od 1.11. 1983 dalje opravlja funkcijo sodnika za prekrške v Trbovljah. Družbenopolitično je bila aktivna predvsem v Krškem, med drugim kot predsednica komisije za izvedbo komasacije občine Krško, članica Sveta za vprašanja uveljavljanja socialističnih sa-moupravnih, družbenoekonomskih odnosov pri ZS Slovenije. predsednica Sveta za razvoj samoupravljanja pri Občinskem sin-dikalnem svetu v Krškem, članica Občinskega sindikalnega sveta Krško. Od leta 1979 dela po pogodbi o delu v Sevnici na Občin-skem sindikalnem svetu kot pravna svetovalka za delavce. na Sodišču pa je bila predsednica sindikata, disciplinske komisije, članica komisije za nagrajevanje in ocenjevanje. V KS Jože Marn v Zagorju opravlja funkcijo predsednice Poravnalnega sveta. 10. STRMECKI Mik, roj. 5. 9. 1953 v Zagorju ob Savi, stanuje v Ljubljani, Žibertova 1. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomiral dne 20. 12. 1978 in^ opravil pravosodni izpit dne 31. 12. 1981. Z delom je začel na Republiškem sekretariatu za pravosodje kjer je bil sprejet za določen čas, nato pa je bil sprejet za določen čas na Višjem sodišču v Ljubljani do oprave pravosodnega izpita. Oktobra 1981 se je zaposlil v DO Avtocommerce Ljubljana kot pravni referenl. Zatem je opravljal dela in naloge samostojnega pravnega svetovalca pri Slovenija ceste Tehnika, sedaj pa zdru-žuje delo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani kol klasifikator v stvarnem katalogu. Družbenopolitično je aktiven v svoji krajevni skupnosti in kot čan komisije za družbenoekonomske odnose SOB Ljubljana Center ter kot zunanji član v dveh disciplinskih komisijah. 11. ZAJEC-IRŠIČ llinka, roj. 12. 12. 1938 v Ljubljani, stanuje v Ljubljani, Kuzmičeva 2. Diplomirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani, dne 28. 4.1962. Po opravljeni pravosodni praksi na Okrožnem sodišču v Ljubljani je dne 25. 6. 1965 opravila pravosodni izpt in bila izvoljena za sodnico Občinskega sodišča na Je^enicah. Zaradi preselitve v Ljubljano se je zaposlila kot pravni svetovalec pri Gospodarski zbornici. Dne 30. septembra 1974 pa jezaradi zdravstvenih razlo-gov enega izmed njenih treh predšolskih otrok prekinila delovno razmerje. V postopku kandidiranja kandidatov za izvolitev sodnikov so podali svoje mnenje o prijavljenih kandidatih koordinacijski od- bori za kadrovska vprašanja pri Občinskih konferencah SZDL področja Temeljnega sodišča v Ljubljani, koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Medobčinskem svetu SZDL Ijubljanske regije ter Temeljno sodišče v Ljubljani. Opredeljeno je bilo stali-šče, da izmed prijavljenih kandidatov najbolj ustrezajo dejanskim potrebam in nalogam Temeljnega sodišča naslednji kandidati: Hojs-Hočevar Danica, Hribar Franc. Ivanovič Olga, Krstič Milan. Sibinčič Katarina in Vresk Zdenka. O predlaganih kandidatih je na seji, dne 21. 5. 1984 razpravljala tudi komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in ugotovila, da kandidati izpolnjujejo razpisne po-goje ter kriterije Družbenega dogovora o uresničevanju kadrov-ske politike v SR Sloveniji. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik zato predlaga zborom občin-ske skupščine, kot je v predlogu sklepa. PREDLOG za razrešitev sodnika porotnika temetj- nega sodišča v Ljubljani Korrusija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je obravnavala prošnjo za razrešitev funkcije sodnika porotnika Temeljnega sodišča v Ljubljani. ki jo je podala tov. Medved Felicita, roj. 1934. stanuje Brezovica 302 in se je z razrešitvijo stnnjala. Tov Medved je bila izvoljena za sodnika porotnika decembra 1982. Za razrešitev funkcije prosi zaradi odselitve z območja Ijubljanske regife V skladu s 74.. 75. in 86. členom Zakona o rednih sodiščih (Ur. I SRS. št. 10/77) razreši sodnika porotnika skupščina družbenopo-litične skupnosti. ki ga je izvolila - če sam zahteva razrešitev Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve zato predlaga zboru združenega dela. zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnemu zboru, da sprejme SKLEP o razrešitvi funkcije sodnika porotnika Temeljnega sodišča v Ljubljani tov. MEDVED FELICITO Ljubljana. dne 19 4 1984 Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve POROČILO medzborovske skupine delegatov pri skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik Medzborovska skupina. ki so jo zbon občinske skupščine ime-novali na 11. skupnemzasedanju 25 4 1984 seje sestala 24 maja 1984. Proučila je: - poročila pravosodnih organov v Ljubljani: Temeljnega sodi-šča Ljubljana. Temeljnega javnega tožilstva Ljubljana, Sodišča združenega dela v Ljubljani. Javnega pravobranilstva mesta Ljub-Ijane. Sodnika za prekrške v Ljubljani m Družbenega pravobra-nilca samoupravljanja Ljubljana. - informacijo o uresničevanju zakona o pravni pomoči v mestu Ljubljana. - stališča, predloge in ugotovitve izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane in sklepe zborov skup.ščine mesta Ljubljane. sprejete na sejah dne 10. 5. 1984 ter - poročilo o delu Postaje milice Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983. V razpravi je medzborovska skupina oblikovala vsebinsko enake ugotovitve in predloge. kot so navedene v stališčih mest-nega izvršnega sveta ter v sklepih zborov skupščine mesta Ljub-Ijana. zato jih znova ne navajamo. Medzborovska skupina je ocenila. da poročila pravosodnih organov v Ljubljani na pregleden način podajajo stanje in proble-matiko na področju dela teh organov. zato predlaga sprejem poročil in informacije o uresničevanju zakona o pravni pomoči skupno s stališči in predlogi izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane ter sklepi zborov skupščine mesta Ljubljane. Istočasno pa podaja naslednji pobudi: 1. Kadrovsko problematiko. s katero se sooča|o pravosodni organi. v veliki meri pogojuje neustrezen sistem nagrajevanja. ¦ posledica tega pa je odhod izkušemh pravosodmh delavcev v druge organizacije z boljšim sistemom nagrajevanja. Zato predla-gamo. da pristojni organi temeljito proučesedanji načtn nagraje-vanja dela pravosodnih delavcev, predvsem pa zagotove tako nagrajevanje. ki bo ustrezalo strokovnosti. kvaliteti in obsegu opravljenega dela in spodbujalo k zaposlovanju v teh organih kadre z daljšimi delovnimi izkušnjami. 2. Postopki v zvezi s plačilnimi nalogami dejansko terjajo spre-membo zakona o obligacijskih razmerjih in zakona o izvršilnem postopku. zato ie potrebno pobudo za spremembo obeh predpi-sov nemudoma podati V zvezi s poročilom o delu postaje milice Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983 podaja skupina naslednje ugotovitve in predloge: 1. poročilo je zaupne narave. zato bi ga bilo potrebno za obravnavo na sejah zborov občmske skupščine ustrezno preobli-kovati O poročilu naj pred delegatsko skupščino razpravlja svet za splošno l|udsko obrambo in družbeno samozaščito ter poda stališča. 2. iz poročila ni moč ugotoviti. aii je povečan obseg dela (primerjalno z delom 1982) opravljen z enakim ali povečanim številom delavcev Nerazumljiva je tudi navedba o poprečju kadrovske in dejanske zasedbe delovmh mest. 3. poročilo navaja poprečno starost kolektiva postaie milice (25 let). kazalo pa bi podati tudi starostno strukturo (od - do let). 4. V premajhm meri je v poročilu poudarjena specifičnost dela delavcev postaje milice glede na urbane. ekonomske in druge pogoje v občini. Skupina ocenjuje, da |e potrebno delavcem postaje milice. glede na obseg in strokovnost opravljenega dela. izreči posebno pnznanje 5. problematiko cestno promeine varnosti. požarne varnosti. mladoletniške delikvence. povratništva. alkoholizma. ki jo ugo-tavljajo delavci postaje milice, bi kazalo obravnavati sočasno z delom in aktivnostjo organov s teh področij (komisijo za vzgo|O in varnost v cestnem prornetu, Centrom za socialno delo. SIS za požarno varnost). Na ta način bi bilo mogoče delegatom tvorno razpravljati in oblikovati predloge konkretnih ukrepovza razreše-vanje te problematike. Ljubljana. 24. 5. 1984 Za medzborovsko skupino Brane Bertoncelj Mari|a Videtič Štefan Trojar " •¦-;- -..<*', .. . /: ¦ SKUPŠCINA OBCINE ' ......'"-"¦ UUBLJANA VIČ-RUDNIK Predsedstvo skupščine občine je na 28 seji. dne 4. junija 1984 podprlo predlog predsedstva OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik za poimenovanje Osnovne šole Škofljica po VII. SNOUB »Frana Levstika«. tako. da bi se ta šola imenovala »Osnovna šola Levsti-kove brigade«. obrazložitev " ' Levstikova udarna brigada je na Škofljci v času od 9. oktobra do 2 novembra 1943. leta omogočila ustanovitev partizanske osnovne šole. Upravna komisija za osvobojeno slovensko ozem-Ije - Odsek za narodno prosveto in vzgojo je z aktom številka 11, dne 9. oktobra 1943. leta za ravnateljico te šole imenovala učite-Ijico Jelko Kožuh. ki je pričela naslednjega dne s poukom za učence od 1. do 4 razreda. Nato pa ji je pri poučevanju pomagala' gimnazijska maturantka Milica Strgar. 29. oktobra istega leta je 2. bataljon v sodelovanju z rajonskim odborom in osnovno šolo v prostorih šole, to je v gasilskem domu, priredil miting, ki je pomenil tudi zadnji dan pouka zaradi bližajoče se velike nemške ofenzive. Škofljica z okolico je biia med celotno okupacijo le v tem času svobodna. Obe učitetjici sta se 2. novembra 1943 skupaj z drugimi člani rajonskega odbora pridružili Levstikovi brigadi in bili v partizanih do konca vojne. Ob isti priliki se je Levstikovi brigadi priključil tudi celotni odbor OF Škofljica in tudi drugi krajani Škofljice. Večina teh borcev je v borbi za svobodo izgubila svoje življenje. Levstikova brigada je nastala iz Levstikovega udarnega bata-Ijona takoj po kapitulaciji Italije in sicer 10. septembra 1943. leta v Dolenjskih Toplicah. Levstikova brigada je bila tudi tista, ki je od 22. septembra do 4. novembra 1943 branila osvobojeno ozemlje pred Ljubljano oz v vzhodnih predelih sedanje občine Ljubljana Vič-Rudnik. Kmalu po kapitulaciji Italije so namreč njeni bataljoni zasedli Orle-Lisičje-Škofljico-Zalog in Pijavo gorico. Za Levstikov rojstni dan je štab brigade 28. septembra sklical zborovanje v Velikih Laščah pred Levstikovem spomenikom na katerem se je ' zbrala velika množica ljudi. Za tem so borci te brigade bili hude boje ob sovražnikovih vdorih \z Ljubljane proti Dolenjski, sodelovali v boju na Hrvaškem v Gomjem Kotorju, na Brodu in Kočevskem, na to na Notranj-skem, sredi leta 1944 pa so močno delovali tudi na področju Barja. 1945. leta so sodelovali v številnih bojih v partizanski in nemškodomobranski ofenzivi ter nato v napadih na umikajoče se sovražnikove vrste. Med borbami za osvoboditev posameznih krajev je bila za Levstikovo brigado najtežja borba prav borba za osvoboditev Ljubljane, kjer so jurišali na Orle. Tam je padlo 27 borcev, med njimi komandant bataljona in komandir čete. Veliko je bilo tudi ranjenih borcev. ki so po tem velikem krvavem davku skupaj s tovariši 9. maja slavnostno vkorakali v Ljubljano. Soglasje za poimenovanje OŠ Škofljice po Levstikovi brigadi so posredovali svet OŠ Škofljica. Odbor skupnosti borcev VIII. SNOUB »Frana Levstika«, OO ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik, svet KS škofljica. KK SZDL in ZB NOV Škofljica. Ljubljana. 4. 6. 1984 Predsedstvo skupščine ZAKLJUČNA OCENA poteka aktivnosti občinskega sveta ZS Ljubljana Vič-Rudnik pri obravnavah za-ključnih računov za leto 1983 v OZD s področja občine Ljubljana Vič-Rudnik Na podlagi usmeritev RS ZSS o poteku akcije »zaključni računi 1983« je predsedstvo OS ZSS Ljubljana Vič-Rudnik sprejelo na svoji 22. seji 16. 1. 1984 akcijske usmeritve za obravnavo zaklju-čnih računov v letu 1983 v OZD s področja občine Ljubljana Vič-Rudnik. Sprejelo je tudi stališče, da naj IO OO ZS ne podprejo zaključnega računa, če se prej ne pripravi in obravnava poslovno poročilo. Akcijske usmeritve je na svoji 13. seji dne 13. 2. 1984 potrdil tudi občinski svet SZ Ljubljana Vič-Rudnik. Dne 6. 2. 1984 je bil sklican posvet predsednikov IO OO ZS, na katerem so bile obrazložene akcijske usmeritve za obravnavo zaključnih računov. Ker so se tega posveta udeležili samo dve tretjini predsednikov, smo posvet ponovili za zarr)udnike 14. fe-bruarja 1984. Skupaj z izvršnim svetom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik smo dne 7. 2. 1984 sklicali poslovodne organe \z OZD z območja občine Ljubljana Vič-Rudnik. Na tem posvetu smo po-slovodnim organom obrazložili sestavine poslovnega poročila, ki naj bi se obravnavalo ob sprejemanju zaključnega računa. Na podlagi dogovora na politični koordinaciji skupščine ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik smo ustanovili politični aktiv, v kate-rega so bili imenovani člani predsedstva OS ZS. člani sveta OS ZS za pridobivanje in razporejanje dohodka ter delitev sredstev za OD, profesionalni funkcionarji OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik, člani sveta OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik za družbenoekonom-ske odnose. člani sveta OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik za druž-benoekonomske odnose in člani komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo pri izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Politični aktiv, ki šteje 53 članov, je na delovnem dogovoru dne 9. 2. 1984 sprejel seznam 69 OZD z območja občine Ljubljana ViC-Rudnik, v katerih so bile spremljane obravnave zaključnjh raču-nov. članom političnega aktiva smo prav tako posredovali akcij-ske usmritve in pa vprašalnik za lažje ocenjevanje obravnav poročil ob sprejemanju zaključnih računov. Dne 28. 3. 1984 smo s člani političnega aktiva opravili delovni razgovor o tem, kako so potekaleobravnavezaključnih računovv spremljanih OZD. Skupaj s komitejem za družbene dejavnosti pri izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik smo poslali v OZD z območja naše občine tudi povzetke poročil samoupravnih in-teresnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvod-nje Ljubljane za leto 1983 in povzetke programov za leto 1984. Na osnovi prejetih poslovnih poročil, izpolnjenih vprašalnikov in zaključkov delovnega razgovora s člani političnega aktiva, podajamo sledečo oceno poteka aktivnosti OS ZS Ljubljana Vič-Rudnik pri obravnavi zaključnih računov za leto 1983 v OZD s področja občine Ljubljana Vič-Rudnik: 1. Poslovna poročila v spremljanih OZD so bila sestavljena v večini OZD lako, kot smo se dogovorili na posvetu s predsedniki IO 00 ZS in pa IPO, razen v 7 OZD. Ta ugotovitev velja samo za OZD. kjer so člani političnega aktiva sodelovali pri razpravah o ZR za leto 1983. Vsebinske ocene polovnih poročil IPO v ostalih OZD ne mo-remo podati, ker tudi komite za družbeno planiranje in gospodar-stvo nima drugih poslovnih poročil, kot poslovna poročilaOZD, v katerih so na razpravah sodelovali člani političnega aktiva. 2. Iz stikov s predsedniki IO OO ZS v OZD, kjer v razpravah niso sodelovali člani političnega aktiva, lahko povzamemo, da so bila tudi V ostalih OZD poslovna poročila pripravljena in podajana kvalitetneje kot v preteklih obdobjih. 3. Ocenjujemo, da je aktivnost OS ZS, IS SOb. Jtot tudi večine 10 00 ZS (predvsem v vseh večjih OZD) veliko pripomogla k temu. da so poslovna poročila prikazala objektivno sliko pogojev poslovanja v OZD in usmerila delavce k razpravam o razreševanju tiste problematike, ki jo je v OZD možno rešiti. ; 4. Vprašanja, o katerih je najpogosteje tekla razprava, oziroma so bila obdelana v poslovnih poročilih, so naslednja: - na kakšen način je bil ustvarjen dohodek (rezultat povečanja cen. večjega obsega proizvodnje, kot rezultat boljšega izkorišča-nja proizvodnjih kapacitet. ipd). je bilo obravnavano v 89% OZD. - oskrbi z reprodukcijskimi materiali so Dosvetili pozornost v 73% OZD. e - izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je bila obravnavana v 68% OZD, - oceno izvoznih rezultatov je obravnavalo 63% OZD, o mož-nostih povečanja izvoza pa je bila razprava v 51% OZD, - pri razporeditvi dohodka in čistega dohodka je bilo največ poudarka danega. skladnosti razporeditve dohodka z dogovo-rom za leto 1983 89% OZD, doseženi akumulaciji 79% OZD in po oceni nagrajevanja 68% OZD m sicer predvsem z vidika sedanje višine OD v primerjavi z neprestano rastjo življenjskih stroškov, - likvidnostna situacija je bila obravnavana v 890 vseh OZD, - ocena delovanja delegatskega sistema in delegacij v OZD pa je bila podana v 68% OZD. 5. Iz poslovnih poročil. kot tudi iz razprav je bilo čutiti kritiko na stalno spreminjanje pogojev gospodarjenja. ki onemogočajo na-črtnejšo poslovno politiko v OZD. 6. V razpravab v OZD s področja trgovine na drobno. vzgoje in izobraževanja in zdravstva pa je posebno prišel do izraza izrendo težak ekonomski položaj delavcev, saj je bila jasno izražena zahteva po njegovem izboljšanju in sicer z družbenimi ukrepi. ker so notranje rezerve že vse izčrpali. 7. Zaključna ocena razprav bi bila, da se iz leta v leto veča število OZD, v katerih se delavci aktivno vključujejo v razreševa-nje vseh problemov gospodarjenja in da daje ravno tako vključe-vanje tudi dobre ekonomske rezultate. To pomeni, da bi morali enake aktivnosti voditi tudi ob sprejemanju periodičnih obraču-nov in na ta način pospešiti čimhitrejše vključevanje vseh delav-cev v proces aktivnega souslvarjanja poslovne potlike. POROČILO o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja do-hodka v letu 1983 in v obdobju januar -marec 1984 v občini Ljubljana Vič-Rudnik V skladu z določili Dogovora o uresničevanju družbene usmeri-tve razporejanja dohodka v letu 1983 je Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik aktivno spremljal uresničevanje re-solucijskih usmeritev in tega dogovora in skupaj z občinskim sindikalnim svetom ob zaključnem računu za leto 1983 ugotovil. kako so organizacije združenega dela izvajale usmeritve razpore-janja dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Izvršni svet je na osnovi podatkov Službe družbenega knjigo-vodstva Slovenije ugotovil. da so organizacije združensga dela materialne proizvodnje v letu 1983 na področju oblikovanja in razporejanja sredstev za osebne dohode spoštovale določila do-govora, saj |e rast sredstev razporejemh za osebne dohodke v letu 1983 za 0.2 odstotne točke za možnim giobalnim poveča-njem. glede na doseženo rast dohodka v obravnavanem obdobju. Organizacije združenega dela izven materialne proizvodnje pa v globalu po podatkih SDK niso upoštevale določil dogovora. saj so razporedile v masi za 3,5 odstotne točke. na delavca pa le za 0,2 odstotne točke več sredstev za osebne dohodke od dejanske 28.6 odstotne rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu mesta Ljubljane v letu 1983 glede na leto 1982, Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je po podrobni analizi izvajanja dogovora ugotovit, da je prekoračilo dovoljeno rast razporejenih sredstev za osebne dohodke 22 gospodarskih m 4 negospodarske organizacije združenega dela. Po indivi-dualni obravnavi vsake prekoračitve je izvršni svet na svoji 93. seji dne 23 5 1984 ugotovil, da so v letu 1983 kršile usmeritve dogovora in razporedile višja sredstva za osebne dohodke od dovoljenih naslednje organizacije združenega dela. DO KIP za 1,9 odstotne točke ali za 650.716 din, 00 IGO za 1.5 odstotne ločke ali za 1.541.265 din DO Partizanska knjiga. TOZD Grafična dejavnost za 2.4 od-stotne točke ali za 89.594 din, DOLMTOZDTrgovinaza4.1 odstotnetočkealiza2.139.411 din. DO Pohištvo za 19.9 odstotne točke ali za 1.218 871 din. DO Plutal za 1.0 odstotno točko ali za 988.000 din, DO TOVIL za 9.7 odstotne točke ali za 6.641.120 din, DO Silvaprodukt za 3.0 odstotne točke ali za 234.097 din. DO LM TOZD Strojni obrat Kozarje za 3.1 odstotne točke aii za 320.207 din. DO KPL TOZD Remont za 2.6 odstotne točke ali za 564.000 din, DO Kovinoservis za 1.5 odstotne točke ali za 54.000 din, DO Galvanotehnika za 3.1 odstotne točke ali za 322.340 din, Zavod za tehnično izobraževanje za 4,1 odstotne točke ali za 132.581 dm. Tehniška založba Slovenije za 0,6 odstotne točke ali za 431.910 din. Omenjene organizacije so dolžne v skladu z določili dogovora poračunati ta preveč razporejena sredstva za osebne dohodke v okviru izplačil osebnih dohodkov v letu 1984 in sicer najkasneje do zaključnega računa za leto 1984 Izvršni svet je v skladu s 17. členom Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 spremljal skladnost izplačila osebnih dohodkov z osnovo, ki so jo izbrale organizacije združenega dela Po podatkih SDK. ki po usmeritvah dogovora mesečno sprernlja izplačevanje akontacij osebnih do-hodkov za vse organizacije združenega dela. je v obdobju januar - marec 1984 izplačalo večje akontacije osebnih dohodkov od izbranega merila 17 organizacij združenega dela. Izvršni svet je na osnovi obrazložitev organizacij združenega dela, ki so preko-račile dovoljena izplačila osebnih dohodkov, v skladu z usmeri-tvami dogovora ugotovil, da so v obravnavanem obdobju vse organizacije združenega dela v občini Ljubljana Vič-Rudnik iz-plačale akontacijo osebnih dohodkov skladno z izkazanimi me-rili. S tem poročilom izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik obvešča skupščino občine Ljubljana Vič-Rudnik o ure-sničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 in v prvih mesecih leta 1984 v občini Ljubljana Vič-Rudnik in o sklepu o poračunu preveč razporejenih sredstev za osebne do-hodke v letu 1983. Ljubljana, 23. 5. 1984 IZVRŠNI SVET POROČILO O DELU ODBORA PODPISNIKOV DRUŽBENEGA DOGOVORA O SPOMENIKIH REVOLUCIONARNEGA GIBANJA, NOB IN SOCIALISTIČNE IZGRADNJE ZA LETO 1983 V letu 1983 je bilo v proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik namenjenih 1.326.500 din za vzdrževanje. obnavljanje spomeni-kov oz. spominskih obeležij ler postavljanje novih spomenikov. Za razdelitev teh sredstev je skrbel odbor podpisnikov družbe-nega dogovora in jih razporedil: 1. za vzdrževanje m manjša obnoviivenadela: 868.088 din 2. za večjaobnovitvenadela: 182.262 din 3. zasofinanciranje postavitvenovihspomenikov 225.500 din 4. za dela po pogodbi s Komunalnim podjetjemTOZDŽale: 53.650 din Skupaj: 1.326.500 din 1. V letu 1983 je odbor pn delitvi sredstev zaredno vzdrževanje in manjša obnovitvena dela upošteval programe del krajevnih skupnosti. drugih kriterijev ni imel. Ker pa so bili programi krajev-nih skupnosti v več prirnerih nerealni, odbor ni mogel presoditi realne potrebe po sredstvih. ki so zato v marsikaterem primeru ostala neizkoriščena in se prenesla v letošnje leto. Ob tem pa bi na terenu lahko ugotovili, da vsi spomeniki niso vzdrževani tako. kot bi morali biti. Odbor podpisnikov si je zatb zadal nalogo, da bo v letošnjem letu določil in upošteval pri delitvi sredstev kriterije in merila za delitev teh sredstev. Posebno pozorno pa bo potrebno preverjati izvrševanje planiranih nalog in namensko porabo sredstev. 2. v letu 1983 je proračun financiral tudi večja obnovitvena dela in sicer na grobnici padlih borcev na Golem in na spomeniku Zdravku Jovanoviču v KS Rob Obnovitvena dela na Golem je opravil Restavratorski center SRS v skupni vrednosti 224.400 din (del sredstev je bilo zagotovljemh že v letu 1982). Sp&menik Zdravku Jovanoviču je bilo potrebno v celoti obnoviti. ker je v nekaj letih propadel zaradi nestrokovne izbire matenala. Delo v vrednosti 45.000 din je opravil kamnosek. Odbor podpisnikov družbenega dogovora je o problematiki večjih sanacijskih del večkrat razpravljal in se načelno odločil. da bo odslej financiral le tista večja sanacijska dela. ki jih bo opravljala stroKovna organi-zacija v soglasju z Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine po prioritetnem vrstnem redu 3. Odbor je v letu 1983 sofinanciral postavitev spominske plošče v KS Brdo (v znesku 22 500 din), namenil 100.000 din za postavitev doprsnega kipa Francu Leskošku-Luki v Oš Franc Leskošek-Luka in 100.000 din za postavitevdoprsnega kipa naro-dnemu heroju Ladu Mavsarju-Ronku v KS Notranje Gorice. Oo 15. maja 1984 je bila realizirana postavitev spominske plošče v KS Brdo ter izdelan doprsm kip narodnega heroja Franca Leskoška-Luke (plačan avtorski honorar in odlivanje v bron) Avtor je akademski kipar Boštjan Putrih. Predvidoma bo postavljen pred osnovno šolo Franc Leskošek-Luka (prej OŠ Bičevje). ko bo končan prizidek Doprsni kip Ladu Mavsarju-Ronku je v fazi modeliranja. po-stavljen pa bo predvidoma prav tako pred šolo v Notranjih Gori-cah, ko bo končana adaptacija. Avtor bo akademski kipar Janez Pimat Za realizacijo postavitve obeh doprsnih kipov je odbor sodeloval z Zvezo združenj borcev NOV SRS - Svetom za tradi-cije. ki vodi akcijo modeliranja doprsnih kipov vseh narodnih herojev. Odbor podpisnikov je prejel že več pobud za postavitve novih spominskih obeležij, vendar za realizacijo ni dobil vseh potrebnih soglasij, zato postavitve ni financiral. Odbor smatra, da naj novih spomenikov ne bi več postavljali, saj jih imamo v občini Ljubljana Vič-Rudnik že okoli 200 in so za redno vzdrževanje potrebna velika finančna sredstva. 4. Odbor podpisnikov se vsako leto posebej tudi dogovori o vzdrževalnih delih oziroma drugih delih in stroških, ki jih opravi Komunalno podjetjeTOZDŽale na pokopališču Vič. V letu 1983 je bila skupna vrednost opravljenih del 53.650 din lo so stroški za najemnine in vzdrževanje grobov umrlih borcev brez svojcev, za kar je po zakonu dolžna skrbeti družbenopolitična skupnost ter aranžmaji cvetja ob 4 juliju in 1. novembru. Natančnejši tabelarni pregled delitve in porabe sredstev v kra-jevnih skupnostih je bil izdelan na osnovi poročil krajevnih skup-nosti. Iz tabele je razviden prenos sredstev \z leta 1982, dotacija v letu 1983, poraba sredstev v letu 1983 in stanja na računu dne I.marca 1984. Odbor ugotavlja, da je na računu krajevnih skup-nosti veliko neporabljenih sredstev (skupaj 1,235.234 din), kot enega glavnih vzrokov pa navajajo krajevne skupnosti, da sred-stva namensko hranijo za financiranje večjih obnovitvenih del. To je odbor podpisnikov upošteval pri predlogu delitve sredstev za leto 1984. Odbor podpisnikov bo tudi v letu 1984 bedel nad čim dosle-dnejšim izvajanjem družbenega dogovora. V teku je akcija za pridobitve skrbnikov za posamezne spomenike, v katero je vklju-čena tudi Zveza prijateljev mladine občine Ljubljana Vič-Rudnik. V prvem krogu bodo vključene osnovne šole in vzgojnovarstvena organizacija. v drugem pa tudi OZD, krajevne skupnosti, družbe-nopolitične organizacije ter društva. V fazi delovnega gradiva je tudi odlok o razglasitvi nekaterih spomenikov NOB za zgodovinsko znamenitost, teče pa tudi ak-cija nadaljnjega urejanja zemljiškoknjižnih zadev. ..." ' TABELAHIČNI FREGLEH HAZPOBEDITVE IN PORABE SREDSTEV V LETU 1983 • , Zbrana sredstva v letu 1965 ____ Porablj.sred. Stanje na KS Prenos, iz 1. Dotacija v Bkupaj 2 + 5 v 1. 1983 računu OPOPIBA " _______1982________letu 1963________________________________1.3.1984_____________________________________ t S > * 5 b 7 t 1. BABJE 67.075 10.000 77.075 24.674 52.401 Sredstva na računu bodo predvidona porabili za -^ • obnovo spoinenika v Kozlarjevi frošči. ' 2. BRDO ¦ - 54.700 54.700 54.176 524 3. BREZOVICA 5.530 25.000 30.530 26.500 4.2J0 Porabili so 20.000 din nenamensko za brunarico. 4. CRNI VHH 69.900 4.000 73.900 2.040 71.860 Planirajo postavitev centralnepa spom.v Crnem v-hu. -A 5. DOBBOVA 32.169' 67.200 99.369 54.438 64.931 Sred.na računu bodo porabili za real.propx.del za leto 198} - ., 6. GALJEVICA ' Obravnavamo jih pri KS Krim! _ ' • 7. GOLO - ZAPOTOK - 85.000 85.000 25.000 60.000 Sredstva so*namenjena obnovi erob.na pokopališču. '¦ ¦ 8. HOKJUL 6.805 20.000 26.805 14.750 12.055 ¦ ¦ 9. IG 10.859 15.000 25.859 11.6% 14.161 Ered.na račumi nameravaoo porabiti za izvedbo del v 1. 1984 (doln iz 1. 1985). 10. ISKA VAS 30.000 50.000 51.000 Nepokrire ptroškf; so krili iz predstev za rpdno dejavnost KS. 11. KOLEZIJA 2.500 8.000 10.500 4.000 f..5OO .-. .¦ ' • ..'.- . '- =.".¦_.'., . 12. KOZARJE '8.035 4.000 12.055 10.765 1.270 * .^' .¦¦_..- ._._:• .-. ¦ ¦' - ¦-.. ';¦¦' ~, ¦ _¦- . ". 15. KHIM 49.975 3«.000 83.975 7.000 76.975 ' '.',''¦¦ '.'. „ '¦¦ - . '¦ -- . ¦- -'- " .¦•<_*- • -..-,' 14. IJIVEICA 4.100 20.000 24.100 18.600 5.500 ¦¦'.">• " . "... -'.'"' ' _ - .j 15. MALČI BELlS 34.407 110.000 116.407 54.855 91.552 Del sredstev je reserviranih za postavitev dop.kip. ' * Franpu Leskovšku-Luki. lf. MILAN ČESNIK . - 10.000 10.000 10.000 - ' . ' 17. MUROLE - . - - - - Na svojem območju nimado spom. NOB. / t - i v ie. NOTRANJE GOHICE 65.377 116.000 , 181.377 2.100 179. ?T> ' , i -.»'.- •" ' t 19. PERUZZI - - -. - - Na svo.jera obraoč.ju nima spooenikov NOB. ; - " , . - 1 20. PIJAVA GOHICA ?4.89f 10.000 34.896 3.935 30.961 ?J. POLHOV GRADEC 59.8?7 140.188 ¦ 200.0ZS, 1.905 198.16? Srsd.na r«č.hranijo za obnovo centralneKa spomeniks. 22. PODPEC-PREEERJE 82.530 35.000 . 117.33o 50.395 66.93' 25. RAKITNA f.690 ¦ }0.000 58.690 ' 7.932 30.758 24. RAKOVA JELŽA Glej KS Trnovo. ¦ - ... ' 1.- ¦>¦''. \ ¦ 25. ROB 41.362 35.000 76.562 7.800 68.562 .* ¦ 26. ROŽNA DOIJNA 24.176 10.000 54.178 42.280 - 8.102 Manjkajoca sredstva bodo dobili v 1.1984 za „. .- dejansko opravljena deia . ¦ . 27. RUDNIK - 20.000 ?0.000 17.980 2.020 ¦.. -.-.•".¦•- - ' .-.-¦• ¦'•.-- ' . - .- • • ". . *" 28. STAHE SEVEB -^ 10.000 10.000 20.000 - 20.000 '. '•*¦'¦ .. "":.' 29. ŠKOFIJICA ' 5.566 15.000 18.586 13.425 5.161 - ¦ .-'""'' " . 30. TRNOVO ,' 5.301 21.200 26.501 2.695 ?5.8O5 Sakova Jelša ¦ Zeleni lof? - . 51. TOfHŠELJ . _' - 50.000 50.000 10.265 19.755 # ^ ¦ 32. TURJAK '' " . 16.535 50.000 46.353 29.690 16.643 . "* • 55. VELIKE LASČE 109.000 24.500 133.500 46.524 B6.976 ¦• '¦*¦ ¦ ,. ,. -- ' 54. ni 14.000 14.000 14.000 - . ' - ». _'_ -_: .',¦- ' M ¦ 55. VNAHJE GORICE 1.500 15.000 16.500 15.220 1.280 . * . ,¦ ;'— '¦ * 36. VBHOVCI - 30.000 . 30.000 30.000 " ¦ ' ~ -' ¦' • : ¦ 37^ ZELENI LOG . . ,^ Glej Trnovo! [ 58. ŽELIHLJE " ¦¦' - • 13.000 10.000 23.000 -r - '.- 25.000 V 1. 1984 so rabili sredstva z računa ZB. EKUPAJ: ^fO.785 I.o9o.588 1.911.573 625.436 1.255.234 ' ' . OPOHBA: direktno iz proračuua ao bili poravnani etroeki: 5 "''¦-• " ' . * - - [' ' . - obnova grobnice na Gole» v znesku 157.262 din; ' . ; " :. ¦ ^ - obnova spoaenika Zdravku Jovanoviču v ZDesku 45.ooo din; ¦ ^ " » . ¦ ~. " - - računi Koaunalneau podjetju TOZD Lal«: 53.65o din; *• ¦¦-,"- ¦ ¦'\ ¦ -¦* EtUPAJ: s kolono 3 Cl.o9o,568 din) 8o bila razporejena sredBtva t višini 1.326,5oo din. .. ^ ' .'. ' ' ^. * .' "- ¦ '"¦>•- ; - ' -\ ¦ '' i' ¦r -¦ ~ ' ' ¦ odgovori na vprašanja delegatov - odgovori na vprašanja Delegatsko vprašanje KS Kozarje na 19. seji ZKS dne 27. fe-bruarja 1984: Pri poslovanju naše krajevne skupnosti smo v odnosu do občinskih samoupravnih organov ugotovili. da v nekaterih pnme-rih krajevna skuponst pn odločitvah in sklepih teh organov nima nikakršnega vpliva in niti ni obveščena o odločitvah. Pri tem mislimo na gradnjo in vzdrževanje cest. katere spadajo pod občinsko upravljanje V odnosu med krajevno skupnostjo in komunalno skupnostjo dutimo praznino in neobveščenost o na-činu trošenja finančnih sredstev iz programa občinskeskupnosti za vzdržfevanje lokalmh krajevnih cest. ODGOVOR: Skupščina komunalne skupnosti je organizirana tako kot ostale samoupravne interesne skupnosti. Krajevne skupnosti imajo vso možnost in dolžnost. da se vključijo v delo skupščine preko zbora uporabnikov. ki ga sestavijajo delegat vseh 38 kra-jevnih skupnosti in OZD. Na skupščinah uporabniki in izvajalci enakopravno odločajo o predlaganih programih in njegovih izvr-šitvah Vsa gradiva za seje skupščine in njenih organov se posre-dujejo tudi vsem krajevnim skupnostim, zato izvira ugotovitev krajevne skupnosti o neobveščenosti in nemoči vplivanja na programe verjetno iz same organiziranosti delovanja v krajevni skupnosti za to območje. OBČINSKI KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOUA Delegatsko vprašanje KS Galjevica na 17 seji ZKS dne 23. no-vembra 1983: Glede na informacijo o poteku gradnje objektov iz programa samopnspevka II in III. ugotavljamo. da je minil 1. september 1983. ki je bil postavljen kot skrajni termin dokončanja izgradnje celotnega kompleksa OŠ. VVZ in telovadnice z zunanjo uredi-tvijo. V tej zvezi postavlja delegacija KS Galjevica vprašanje. kdaj bo telovadnica in zunanja ureditev dejansko dana v uporabo. Zadnja zakasnitev s tolikimi prejšnjimi. presega okvi.re vseh možnosti toleranc in kaže na grobo kršenje pravil obnašanja v socialistični družbi. ODGOVOR Komile za družbene dejavnosti je vprašanje posredoval 6 ja-nuarja 1984 strokovni organizaciji, ki vodi za ta objekt inženirske posle - LIZ Inženirtngu. Ker do danes ni dobil nobenega odgo-vora. vam posredujemo podatke. s katenmi razpolaga komite. Za OŠ m VVZ je bilo izdano uporabno dovoljenje 2. 11 1982. za telovadnico. zunanjo ureditev in komunalne priključke OŠ Oskar Kovačič in VVZ pa 27 2 1984. S tem je bila gradnja v dogovorjenem obsegu zaključena in objekti dani v uporabo izvajalskim organizacijam. V teku so pa že pnprave za izgradnjo II faze telovadnice. s katero bomo usposo-bili objekt tudi za širšo uporabo. OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Delegatsko vprašanje KS Galjevica na 19 seji ZKS dne 27. fe-bruarja 1984: Glede predvidene gradnje trgovine na območju KS Galjevica nas zanima. ali je pri sprejemu lokacije določen tudi rok pričetka gradnje trgovine Ta trgovma se predvideva pri vzgojnovarstveni organizaciji v KS Galjevica ODGOVOR: Na vlogo ZIL TOZD Urejanje za investitorja RO SLJEME ZA-GREB - Mesno mdustrijo Sesvete |e kcmite za urejanje prostora in varstvo okol|a dne 13 3. 1984 ponovno izdal lokacijsko dovo-Ijenje za trgovino s skladiščem in zunarrjo ureditvijo. vključno s parkirišči, na zemljišču parc. št. 169/24 k. o. Karlovško pred-mestje (ob VVZ-ju). Na zahtevo investitorja pa se veljavnost lokacijskega dovoljenja lahko podaljša največ za eno.leto (v skladu z 31. členom zakona o urbanističnem planiranju - Uradni list SRS. št. 16/67). Gradbeno dovoljenje se lahko izda na podlagi pravnomočne odločbe o lokacijskem dovoljenju. Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja pa mora biti med drugim predložen dokaz, da so za gradnjo zagotovljena finančna sredstva. Gradbeno dovoljenje neha veljati, če se graditev objekta ne začne v roku, ki je v njem določen Ta rok pa ne more biti krajši kot šest mesecev in ne daljši kot dve leti. Tako določa zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS. št. 42/73 in št. 39/81). KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA Vodja odseka za lokacije Emilija Medveš Delegatsko vprašanje postavljeno na 19. seji DPZ dne 27. 2. 1984: 1 Kaj je bilo do sedaj uresničeno glede organizirahja tople prehrane za srednješolce v občini Ljubljana Vič-Rudnik? 2. Komite naj da pobudo za ureditev tople prehrane za učence v šoli na Aškerčevi 3. Odgovor: 1 Šole usmerjenega izobraževanja vključujejo vprašanja pre-hrane učencev med pomembne naloge Po podatkih šol srednjega usmerjenega izobraževanja v šol-skem kompleksu na Aškerčevi 7 niso mogle zagotoviti prostor-skih možnosti za ureditev pnprave toplih obrokov. Zato so skle-nile z organizacijo združenega dela Mercator-Konditor pogodbo za prodajo sendvičev. sokov in sladic v zidani lopi na dvorišču šolskega kompleksa za učence srednjih šol za strojništvo. ke-mijo. lesarstvo ter šolske delavnice tehniških šol. Poslužujejo pa se tudi kioska s toplimi sendviči ob Aškerčevi 7. Navedene šole smatrajo, da je vprašanje prehrane na ta način nekako rešeno. Z adaptacijo šolskih objektov pa bo v naslednjem obdobju 3 do 5 let urejena tudi menza, s čimer bo učencem zagotovljena pre-hrane s toplimi obroki Poudariti pa je treba, da med učenci izvedena anketa ni izkazala interesa za tople obroke. Za tople obroke se je opredelilo le manjše število vozačev. Srednja šola za računalništvo pa je s pričetkom usmerjenega izobraževanja ukinila šolsko kuhinjo iz ekonomskih vidikov. S strani učencev ni bilo interesa. zaradi pomanjkanja sredstev pa tudi ni bilo mogoče sanirati vseh zahtev, ki jih je postavljala sanitarna inšpekcija. V dogovoru s privatnikom je na dvorišču postavljen kiosk za tople malice, šola ima v načrtu adaptacijo manjšega prostora za razdeljevanje hrane. katero bi dobavljali iz ustrezne menze. Načrt se bo realiziral, ko bodo razpoložljiva sredstva ter izrečen interes učencev Komite za družbene dejavnosti ugotavlja, da sedanja uredilev prehrane učencev šol usmerjenega izobraževanja še vedno ni ustrezna, zato je potrebno to vprašanje reševati pospešeno. 2 Nosilec naloge reševanja problematike prehrane učencev v srednjem usmerjenem izobraževanju je glede na ustanoviteljstvo Meslni komite za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno kulturo. Pripravljen je bil poseben program aktivnosti. v katerega se za šole na svojem področju aktivno vključujejotudi občinski komiteji za družbene dejavnosti. V okviru tega je bila pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva izdelana analiza. katero so obravnavali zbori skupščine mesta Ljubljane in sprejeli določene sklepe. V smlslu realizacije sklepov potekajo pospe-šeno aktivnosti, da bi se do 1. 9. 1984 zagotovil učencem sred-njega usmerjenega izobraževanja topli obrok v obliki porcioni-rane malice s toplim napitkom. Druge oblike pa bi zahtevale prevelika sredstva ob upoštevanju pogojev sanitarne inšpekcije. OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Delegatsko vprašanje KS Stane Sever postavljeno na 19. seji ZKS dne 27. 2. 1984: Glede na zahteve oziroma vprašanja krajanov, zanima našo delegacijo, kako je urejeno vrtičkarstvo na območju mesta Ljub-Ijane? ODGOVOR: Za organizirano vrtičkarstvo na območju Ljubljane je bila v maju 1983 na občnem zboru Hortikulturnega društva Ljubljana Matica ustanovljena Skupnost Ijubljanskih vrtičkarjev. O svoji dejavnosti skupnost obvešča Ljubljančane preko sredstev jav-nega obveščanja in s svojim glasilom »Vrtičkar«, ki je izšlo že v treh številkah. Na delegatsko pobudo temeljne delegacije KS Dravlje so v občinsko resolucijo za leto 1984 v občini Ljubljana Šiška vključili tudi organizirano intenzivno izrabo doslej podcenjevalnih in za-nemarjenih možnosti sistematičnega izkoriščanja zemljišč, na katerih je možnost organizirane vrtičkarske obdelave. Skupnost Ljubljanskih vrtičkarjev ima poverjeništva v krajevnih skupnostih, \z katerih so vrtičkarji. V poverjeništvih sezainteresi-rani vrtičkarji združujejo in dogovarjajo za organizirano delo, s tem pa preprečujejo neorganizirano rabo zemljišč, na katerih tako imenovani »divji vrtičkarji« s svojo neurejeno gradnjo vrtnih ut in barak kazijo izgled posameznih naselij in celotnega mesta.. Z organizirano in strogo dogovorjeno družbeno akcijo želi Skupnost Ljubljanskih vrtičkarjev onemogočiti nastajanje takega divjega vrtičakrstva. Zakupni vrtički v okviru te skupnosti naj bi postali sestavni del mestnega zalenila in prispevali k lepši ureditvi naselij. V občini Ljubljana Vič-Rudnik je osnovana vzorčna vrtičkarska skupnost »Mala gospodarstva« na zemljišču južno od Lahovega grabna ob poti v Rakovo Jelšo in na zemljišču ob Cesti dveh cesarjev ob Ijubljanski južni obvoznici. KIT Ljubljanske mlekame -TOZD Posestva je odstopilo Skupnosti s sporazumom o zakupu 23 ha zemljišč na dveh lokacijah, primernih za vrtičkarsko proiz-vodnjo. O vsem tem so obveščala sredstva javnega obveščanja in med njimi tudi »Naša komuna« dne 20. 12. 1983. Svet krajevne skupnosti »Stane Sever« pa je bil o tem obveščen z dopisom Skupnosti Ljubljanskih vrtičkarjev z dne 7. marca 1984. OBČINSKI KOMITE ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PRE- SKRBO Delegatsko vprašanje KS Dobrova, postavljeno na 19. seji ZKS dne27. 2. 1984: Prosimo skupščino občine Ljubljana Vič-Rudnik oziroma izvršni svet skupščine občine, da najde upravno pot, po kateri bi se rešil problem priključkov individualnih hiš na obstoječo javno kanalizacijo. ODGOVOR. Obveznosti in dolžnosti uporabnikov in izvajalcev so regulirane v samoupravnem sporazumu o določitvi pogojev za odvod odpa-dnih voda na območju mesta Ljubljane. Na osnovi sporazuma in zakona o sanitarni inš-pekciji izvaja prisilne ukrepe Mestna uprava za inšpekcijske službe. Skupščina občine oziroma izvršni svet nimata možnosti ukrepanja po upravni poti. OBČINSKI KOMITE . ' : -. '¦¦'¦ ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOUA Delegatsko vpr.ašanje KS Kolezija, postavljeno na 11. skupnem zasedanju zborov dne 25. 4. 1984: Občinski organi so prebivalcem Devinske jjlice pOnovno zago-tovili, da bo cesta zaprta. To nakazu/e tudi sedan/i zazidalni načrt za Kardeljevo cesto. Ker tudi letos občina nima sredstev za asfaltiranje Devinske ulice, predlagajo občani naj se izvrši zapora ceste z bazami za cvetlice ali kupi gramoza. Zakaj se sedaj znova zahteva, da mora biti ta ulica enosmerna, če pa je po zazidalnem načrtu zaprta - slepa? ODGOVOR: * KS Kolezija je dala pobudo za fizično zaporo Devinske ulice. Glede na to je MK KGPZ sklical sestanek dne 8. 5. 1984. ki so se ga udeležili predstavniki KS Kolezija, SKIS Ljubljana Vič-Rudnik, skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in KPL-TOZD Komunalne gradnje. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da bo upravljalec cest (KPL TOZD Komunalne gradnje) predložil projekt prometne ure-ditve Devinske ulice na MK KGPZ. Iz projekta bo moralo biti razvidno mesto zapore in potrebni prometni znaki. Na podlagi tako izdelanega projekta bo MK KGPZ izdal ustrezne odločbe za postavitev zapore. Za izdelavo projektov je bil doloden rok 30 dni. PREDSEDNIK MESTNEGA KOMITEJA ZA . .......-. KOMUNALNO GOSPODARSTVO. PROMET .-. _ •• INZVEZE ¦•'¦'.; .-•. Ivo Krč. dipl. iur. > ¦ . ;• i Delegatsko vprašanje DK št. 36 OŠ Trnovo - postavljeno na 11. skupnem zasedanju zborov dne 25. 4. 1984. Povprečna prispevna stopnja za vse programe družbenih de-javnosti se je v primerjavi z letom popreje znižala za 0,73 točke in dosegla 19,99%. Znižana prispevna stopnja (povprečna) se pri šolstvu precej pozna - v negativnem primeru. In kako bo naprej? Postavlja se vprašanje, kako se bo delalo, če bo ta stopnja še bolj padala. ¦•: • . = ,• ¦-.-, '. •¦ »¦ ' - -v -; - •. •_• ODGOVOR: Zaostreni gospodarski položaj v začetku tega srednjeročnega obdobja je dosegel stopnjo, ki je ogrožala normano reprodukcijo. Zato so resolucije o politiki uresničevanja družbenih planov na vseh ravneh biie izrazito osredotočene na opredelitev pogojevza doseganje povečanega dohodka gospodarstva. Vse oblike po-rabe, ki so splošna, skupna in osebna poraba. so bile kot posle-dična družbenoekonomska kategorija omejene. njihovo relativno zmanjševanje pa je bilo opredeljeno kot eden od ukrepov za povečanje akumulativne sposobnosti gospodarstva. Skladno s lemi usmeritvami so se v Ljubljani možrce stopnje rasti skupne porabe opredeljevale v odnosih do planirane rasti dohodka. V letu 1981 je morala skupna poraba zaostajati 10% za rastjo dohodka, v letu 1982 - 25 in v letu 1983 za 50%. Sredstva, namenjena za družbene dejavnosti v Ljubljani, so se s tem v tem srednjeročnem obdobju relativno zmanjševala. Delež sredstev SIS družbenih dejavnosti dohodku gospodarstva Ljub-Ijane je tako padel v obdobju 1983-1980 od 11,3% na 9.4%. Povprečna prispevne stopnje pa so se znižale od 20.96 na 19.26%. S tem so padale tudi prispevne stopnje za posamezna področja družbenih dejavnosti. Žal je bilo potrebno zato, ker predstavljajo osnovno izobraževanje, osnovno zdravstvo ter otro-ško varstvo okoli 88% sredstev skupne porabe, nižati prispevne stopnje tudi tem področjem. Osnovno izobraževanje, osnovno zdravstvo ter otroško varstvo so namreč opredeljena v družbenih planih mesta in občine kot prednostne dejavnosti. Izvršni svet se zaveda, da je s tem prizadet razvoj družbenih dejavnosti in celo izvajanje sedanjih programov, vendar pa smatra. da je osnovna naloga v sedanjem času izboljšanja materialnega položaja go-spodarstva, s čimer bo omogočen v kasnejših letih hitrejši razvoj tudi družbenih dejavnosti. To pa pomeni, da bo potrebno pro-grame družbenih dejavnosti še nadalje prilagajati dohodkovnim možnostim gospodarstva s tem, da je osnovno izhodišče, da se programov ne more izvajati na račun osebnih dohodkov zaposle-nih v družbenih dejavnostih. Dodati je potrebno še to, da je ob obravnavi položaja izvajala-skih del organizacij družbenih dejavnosti v SR Sloveniji in Ljub-Ijani v zoženih materialnih pogojih bilo ugotovljeno. da so sred-stva za izvajanje njihovih programov dosegla raven, ko nadaljnjih nižanj ni več možnih brez večje škode za izvajanje obsega in kakovosti posameznih dejavnosti. Zato bo potrebno v bodoče pri razbremenjevanju gospodarstva nižati ostale oblike porabe. OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI SKRAJŠAN ZAPISNIK 11. skupnega zasedanja zbora krajevnih skupnosti. zbora zdru-ženega dela m družbenopolitičnega zbora skupščne občine L|ubljana Vič-Rudnik, ki je bilo 25 aprila 1984 s pričetkom ob 15 30 v veliki se|ni dvoram skupščine občine. Skupno zasedanje zborov je sklical in vodil predsednik skup-ščine občme. Maks Klanšek. Zbon so soglašali z razšintvijo dnevnega reda z obravnavo in sprejemom sklepa o imenovanju komiteja za SLO in DS občine Ljubljana Vič-Rudnik ter na predlog predsednika skupščine so-glasno sprejeli naslednji DNEVNI RED: '¦¦..> 1 Ugotovitev sklepčnosti zborov. ,* 2. Potrditev skrajšanih zapisnikov sej zborov z dne 27. 2. 1984 ter sej zborov. skupne seje in skupnega zasedanja zborov z dne 21 3. 1984. 3. Poročilo o delu izvršnega sveta. upravnih organov in strokov-nih služb za leto 1983. 4 Razrešitev predsednika. namestnika predsednika in članov izvršnega sveta skupščme občine Ljubljana Vič-Rudnik. 5. Izvolitev predsedmka in namestmka predsednika izvršnega sveta skupščme občine Ljubljana Vič-Rudmk. 6. Izvolitev članov izvršnega sveta skupščme občine Ljubljana Vič-Rudnik. 7 Imenovanje funkcionarjev upravnih organov. 8. Informaccja o uresničevanju resolucije o izvajanju družbe-nega plana občine Ljubljana Vič-Rudmk za obdobje 1981-1985 za leto 1983. 9. Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-206 Srednja vas pri Polhovem Gradcu. 10. Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-202/2. 2/2/3-A in del VS-202/3-B Selo pri Hruševem. 11. Predlog odloka o razglasitvi Rašice pri Velikih Laščah za kulturni m zgodovinski spomenik. 12. a) Poročilo o delu odbora podpisnikov družbenega dogo-vora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje naravnih nesreč v SR Sloveniji za leto 1983. b) Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti SRS za odpravo posledic naravnih nesreč. c) Osnutek družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. 13 Predlog za izvolitev štirih sodnikov Temeljnega sodtšča v L|ubljani. 14. Predlog sklepa o imenovanju komiteja za SLO in DS občine Ljubljana Vič-Rudnik. 15 Obravnava gradiva za seje zborov skupščinemesta Ljubljane in delegiranje delegatcv na seje. 16. Vprašan|a in predlogi delegatov. 17. a) Predlog sklepa o prenehanju začasnega ukrepa družbe-J1"1' nega varstva v DO Slovenijales Žičnica in njeni Delovni skup-I. nosti skupmh služb. f. b) Predlog sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO Slovenijales Žičnica. K TOČKI 1. Predsednik skupščme je razglasil sklepčnost zborov Prisotnih je bilo - 28 delegatov zbora krajevnih skupnosti od skupno 38 delega-tov zbora. L - 36 delegatov zbora združenega dela od skupno 49 delegatov ' zbora in - 24 delegatov družbenopolitičnega zbora od skupno 30 delega-tov zbora. Na zasedanju so bili prisotni tudi predstavnijo občinskih druž-benopolitičnih organizacij. člani izvršnega aveta in delegacija pobratene občine Lajkovac iz SR Srbije. K TOČKI 2. ¦•'.'¦¦ Soglasno so bili odobreni skrajšani zapisniki: 1. 20 seje zbora združenega dela, 19 seje zbora krajevnih skup-nosti in 19. seje družbenopolitičnega zbora z dne 27. februarja 1984. 2. 21. seje zbora združenega dela, 20. seje zbora krajevnih skup-nosti. 20. seje družbenopohtičnega zbora. 2. kupne seje vseh zborov in 10. skupnega zasedanja zborov z dne 21. marca 1984. K TOČKI 3. Uvodno poročilo k poročilu o delu izvršnega sveta, upravnih organov in strokovnih služb skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983 je podal Borut Mišica. namestnika predsed-nika izvršnega sveta. V razpravi je sodeloval Ciril Stanič. delegat KS Kolezija. Menil je. da kljub nekaterim spodbudnim rezultatom, ki smo jih zabele-žili. občina Vič-Rudnik. v primerjavi z doseženim gospodarskim razvojem v merilu mesta Ljubljane in republike. nazaduje. Da bi laže kritično ocenili dejansko stanje. bi morali biti znani podatki j doseženem razvoju v ostalih Ijubljanskih občinah. Več prizade-vanj bi morali usmeriti za doseganje večjega razvoja našeobčine tudi preko solidarnostne pomoči ostalih Ijubljanskih občin Pisno pobudo za pričetek poslovanja upravnih organovobčine v zgodnejših urah (vsaj ob 7.30) sta podali konferenca delegacij št. 46 - KZ Ljubljana TZO Vič in delegacija KS Iška vas. SKLEP. Zbori skupščme so soglasno sprejeli poročilo o delu izvršnega sveta, upravnih organov in strokovnih služb skupščine občine v letu 1983 s pobudami. podanimi v razpravi in pisno K TOČKI 4. Uvodno poročilo in predlog za razrešitev predsednika. namest-nika predsednika in članov izvršnega sveta skupščine občine je podal Franc Krumberger, predsednik Občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Razprave ni bilo ' SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti. zbor združenega de)a in družbenopolitični zbor so soglasno razrešili.. - Joška Vučemila. dolžnosti predsednika izvršnega sveta SO. - Boruta Mišico, dolžnosti namestnika predsednika izvršnega sveta SO. - Staneta Abunarja, Tatjano Brank. Janka Japlja. Jožico Pogač-nik. Janeza Kovača. Marjana Krmavnerja, Viktorja Marinca. Slavka Matičiča, Vasilija Prešerna. Albina Stritarja, Tanjo Jelen in Metko Simonič, dolžnosti člana izvršnega sveta SO K TOČKI 5. Uvodno poročilo in predlog za izvolitev predsednika in namest-nika predsednika izvršnega svela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je podal Franc Krumberger, predsednik OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Hkrati se je v imenu tovariša Vučemila. ki se zasedanja zborov ni mogel udeležiti, zahvalil predsedniku skupščine. predsedstvu skupščine in delegatom vseh treh zborov za uspešno in razume-vajoče sodelovanje z željo, da tudi novemu izvršnermi svetu nudijo aktivno in konstruktivno podporo, ker bo le tako mogoče uspešno reševati zastavljene naloge in premagovali težave. ki nastajajo pri stabilizacijskih prizadevanjih. Razprave ni bilo. Pisno pripombo sta podali konferenca delegacij št. 40 - FNT in št. 49 - DS upravnih organov SO. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti. zbor združenega dela in družbenopolitični zbor so soglasno izvolili - Boruta Mišico, mag ekonomije za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in - Marto Kalpič-Zalar, dipl. pravnico. za namestnico predsed-nika izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik K TOČKI 6. ' - - ' ...-,, Poročilo in predlog za izvolitev članov izvršnega sveta skup- ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je podal Franc Krumberger, predsednik OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti, zbor združenega dela in družbenopolitični zbor so soglasno izvolili: - Staneta Aburtarja za člana izvršnega sveta za področje Ijud-ske obrambe - profesionalno, - Tatjano Brank za članico izvršnega sveta za področje družbe-nih dejavnosti - profesionalno, - Staneta Droljca za člana izvršnega sveta za področje družbe-nega planiranja, gospodarstva in drobnega gospodarstva - pro-fesionalno, - Janka Japlja za člana izvršnega sveta za področje gospodar-stva - neprofesionalno, - Tanjo Jelen za članico izvršnega sveta za kadrovsko področje - profesionalno, - Janeza Kovača za člana izvršnega sveta za področje urejanja prostora in varstvo okolja - profesionalno, - Marjana Krmavnerja za člana izvršnega sveta za področje krajevnih skupnosti - profesionalno, - Viktorja Marinca za člana izvršnega sveta za področje kmetij-stva in gozdarstva - profesionalno, - Slavka Matičiča za člana izvršnega sveta za področje urejanja prostora in varstvo okolja - neprofesionalno, - Vasilija dr. Prešerna za člana izvršnega sveta za področje znanstveno raziskovalnega dela - neprofesionalno. - Metko Simonič za članico izvršnega sveta za upravno pravno področje - neprofesionalno, Bonsa Šebenika za člana izvršnega sveta za področje obče uprave in proračuna - profesionalno in - Albina dr. Stritarja za člana izvršnega sveta za področje kmetijstva - neprofesionalno. K TOČKI 7. Poročilo in predlog za imenovanje funkcionarjev upravnih or-ganov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je podal Borut Mišica, predsednik IS. Razprave ni bilo SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti, zbor združenega dela in družbenopolitični zbor so soglasno sprejeli sklep o imenovanju: - Staneta Droljca za predsednika komiteja za družbeno plani-ranje in gospodarstvo, - Tatjane Brank za predsednico komiteja za družbene dejavno-sti. - Janeza Kovača za predsednika komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja. - Viktorja Marinca za predsednika komiteja za kmetijstvo, goz-darstvo in preskrbo, - Staneta Abunarja za sekretarja sekretariata za Ijudsko obrambo, - Borisa Šebenika ze sekretarja sekretariata za občo upravo in proračun, - Mitje Paulina za direktorja uprave za družbene prihodke in - Tanje Jelen za vodjo kadrovske službe. K TOČKI 8. Uvodno poročilo k informaciji o uresničevanju resolucije o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za ob-dobje 1981-1985 za leto 1983 je podal Stane Droljc. predsednik komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo. Poudaril je, da je gospodarstvo na območju občine, kljub oteženim pogojem gospodarjenja doseglo sorazmerno ugodne rezultate, boljše od planiranih in boljše kot v ostalih občinah. Z izgubo so lani zaključile poslovanje 3 OZD (Slovenijales, Žičnlca. SCT TOZD Opekarne in O Pohištvo) Omejene možnosti gospodarstva so se odrazile tudi v nego-spodarstvu, zlasti na področju družbenih dejavnosti. Tov. Droljc je seznanll delegate tudi s podatki o gospodarjenju v prvih mesecih letošnjega leta. • V razpravi so sodelovali: Ciril Stanič. delegat KS Kolezija, Jože Šketa in Mile Škabar. delegata DPZ ter Ivan Dolničar, delegat KD št. 44 - obrtne dejavnosti. Tov. Šketa je podal stališča in pobude predsedstva občinskega sveia zveze sindikatov, in sicer: ¦ - glede na ugotovitev. da 8 OZO v občini ustvarja skoraj 85% konvertibilnega izvoza. morajo vsi politični in upravni dejavniki v občini nameniti več pozornosti ostalim OZD in si prizadevati za odpravo vzrokov za relativno počasnejše vključevanje teh organi-zacij v mednarodno delitev dela, - sleherna OZD mora sprejeti program ukrepov za boljše go-spodarjenje. - izvršni svet naj stori več naporov v smeri dohodkovnega povezovanja OZD, - preveriti je potrebno realnost podatkov o OD delavcev v obrti, - h krčenju obsega sredstev za družbene dejavnosti je po-trebno pristopiti selektivno. da bo v čim manjši meri prizadet socialni in ekonomski položaj delavcev teh dejavnosti. Tudi tov. Škabar je podal stališča predsedstva OK SZDL k informaciji in med drugim predlagal: - v letu 1984 bi morali zagotovoti pogoje za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva tam, kjer to narekujejo potrebe združe-nega dela in občanov, - področje investicij bi moralo zajemati tudi množico manjših investicij, ki so namenjene zboljšanju proizvodnje in drobni pro-izvodnji, - program gradnje stanovanj in komunalnih storitev bi morali čimpreje poenotiti, ker pogosta operativna neusklajenost zavira dinamiko gradhje in povečuje stroške gradnje. - skupščina naj uresničevanje resolucijskih nalog obravnava večkrat letno z informacijo o aktivnostih vseh, ki so zadolženi za izvajanje sprejetih obveznosti ter z izpostavitvijo morebitnih pro-blemov in težav. Pisno vprašanje je postavila KD št. 36 - Osnovna šola Trnovo, in sicer, kako bo delovalo šolstvo. če se bo poprečna prispevna stopnja za programe družbenih dejavnosti še naprej zniževala. SKLEP: Zbori skupščine so soglasno sprejeli informacijo o uresničevanju resolucije o izvajanju družbenega plana občine L/ubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 v letu 1983 s poda-nimi predlogi in pobudami. Sekretariat skupščine je zadolžen. da predloži zapis razprave na zasedanju predlagatelju v nadaljnji postopek. K TOČKI 9. Uvodno poročilo k predlogu odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-206 Srednja vas pri Polhovem Gradcu je podal Janez Kovač, predsednik komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja. V razpravi so sodelovali Jože Železnikar, delegat KS Polhov Gradec, ing. Roman Rems, projektant in Maks Klanšek, predsed-nik skupščine. Tov. Železnikar je predlagal. da se na parcelah št. 750/5, 750/7. 731/23, 731/31 in 731/32 k. p. Polhov Gradec dopusti indivi-dualna gradnja, ki bi se vključila v že obstoječi ambient, kar je v interesu petih lastmkov zazidljivih parcel. Projektant ing. Rems je pojasnil, da predaloga ni mogoče upoštevati, saj je obravnavano ombočje zelo neracionalno pozi-dano s črnimi gradnjami, gostota pozidave je razmeroma majhna in bi z gradnjo dveh ali treh individualnih hiš onemogočili grad-njo 14 stanovanjskih enot. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti (z 2 vzdržanima glaso-voma), zbor združenega dela in družbenopolitični zbor (z 1 vzdr-žanim glasom) so z večino glasov spreje predlog odloka o spre-jemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-206 Srednja vas pri Polhovem Gradcu. ... . »¦ . K TOČKI 10. Uvodno poročilo k predlogu odloka o sprejemu zazidalnega naOrta za zazidalni otok VS-202/2, VS-202/3-A in del VS-202/3-B S»1o pri Hruševem je podal Janez Kovač. Na predlog lov. Kudra, predstavnika KS Polhov Gradec, da naj bi se omogočilo. da KS sklene pogodbo za gradnjo vodovoda z izvajalcem in na ta način pospeši izgradnjo stanovanjskih ob|ek-tov, je tov. Kovač pojasnil, da predlog, ki je sorejemljiv, ne terja dopolnitve predlaganega odloka. SKLEP: Zbori skupščine so soglasno sprejeli predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-202/2, VS-202/3-A in del VS-202/3-B Selo pri Hruševem. Predlog, podan v razpravi, se posreduje komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja. KTOČKIU. Uvodno poročilo ni bilo podano. . V razpravi so sodelovali Jože Pirman, delegat KO št. 48 - KZ Velike Lašče, Tatjana Brank, članica IS in Borut Mišica. predsed-nik IS SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela sta soglasno sprejela predlog odloka o razgalsitvi Rašice pri Velikih Laščah za kulturni in zgodovinski spomenik. KTOČKI12. .._,¦ „¦ Razprave ni bilo. * SKLEP: Zbori skupščine so soglasno sprejeli: 1. poročilo o delu odbora podpisnikov družbenega dogovorao načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odprav-Ijanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji za leto 1983, 2. predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo naravnih nesreč v občini Idrija in v občini Nova Gorica. 3. osnutek družbenega dogovora o načmu uporabe in upravlja-nja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih ne-sred. K TOČKI 13. , Razprave ni bilo. ' ' " SKLEP. Zbori skupščine so soglasno izvolili Boruta Abrama, Igorja Baniča. Vladimirja Korošca in Mojco Povž za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani. K TOČKI 14. ' ¦ Predlog je podal predsednik skupščine Maks Klanšek. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbori skupščine so soglasno sprejeli sklep o imenova-nju občinskega komiteja za SLO in DS v naslednjem sestavu: - predsednik Julij Planinc, - namestnik predsednika Franc Krumberger, - člani Maks Klanšek, Borut Mišica, Jože Šketa. Emil Dolčič, Nataša Kovač, Slavko Stamejčič, Bojan Simonič, Stane Abunar, Edvard Cvelbar, Stane Leskovšek, Edvard Jurhar in Rajko Najzer. K TOČKI 15. H gradivu, ki bo obravnavano na sejah zborov skupščine mesta Ljubljane dne 10. 5. 1984, je podal pripombe in stališča izvršni svet, in sicer: - k poročilu »pomembnejše aktivnosti in ugotovitve mestne uprave za inšpekcijske službe v Ljubljani«, - k odloku o vrednotenju stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti. Ciril Stanič, delegat KS Kolezija je predlagal, da delegati po-dajo na seji zborov skupščine mesta tudi naslednji vprašanji: - Zakaj je denarna kazen za črnograditelje tako nizka? Kdaj jo bo družba zvišala ali drugače ukrepala? - Zakaj komunalna podjetja vseh zvrsti še sedaj, po tolikih letih razpravljanja. ne izterjujejo dovolj sprotno komunalrie dolgove? Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta sogla-šala, da se stališča, pripombe ter vprašanji poda na sejah zborov skupščine mesta. Za proučitev in oblikovanje stališč k poročilu o delovanju in uresničevanju preobrazbe pravosodja v Ljubljani, k informaciji o uresničevanju zakona o pravni pomoči (objavljeno v rnestnem gradivu št. 21) in k poročilu o delu Postaje milice Vič-Rudnik, so zbori formirali medzborovsko skupino v naslednjem sestavu - Mirko Velak, Marija Videtič, delegata zbora združenega dela, - Brane Bertoncelj, Vesna Mišič, delegata družbenopolitičnega zbora in - Ciril Stanič. štefan Tro/ar, delegata zbora krajevnih skupno-stt. Stališča in predloge bo medzborovska skupina podala na na-slednji seji zborov skupščine občine. : Na sejo zbora občin in na sejo zbora združenega dela skup-ščine mesta Ljubljane. dne 10. maja 1984 sta zbora delegirala naslednje delegate: - na sejo zbora občin . \ 1. Henrika Sebaherja, delegata KS Milan Česnik, 2. Janeza Pokovca, delegata KS Krim, ' : 3. Jerneja Logarja, delegata KS Stane Sever, ' . 4. Mojco Novak, delegatko KS Brdo :' . \ 5. Ivana Suhadolca, delegata KS Turjak » ; 6. Edvarda Jurharja, delegata KS Želimlje, - na