Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat. & Velja: za celo leto 4 krone (2gld.) Denar naj se pošilja pod napisom: Upravništvo „Mira“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. & Leto XIX. V Celovcu, 15. novembra 1900. Štev. 46. Vabilo. Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem napravi v nedeljo dné 18. novembra 1900 dva shoda in sicer ob 10. uri dopoladne po dopoldanski službi božji pri Mežnarju na Krčanjah ter ob VsiS. uri popoludne „na pošti“ v Libeličah. Na dnevnem redu je razgovor o bodočih državnozborskih volitvah (poroča g. dež. poslanec Pr. Grafenauer), o gospodarskih in političnih zadevah itd. Z ozirom na veliko važnost volitev vabimo rojake-Slovence, zlasti volilce, da se udeležč shoda v največjem številu. Odbor. Alije predsednik c. kr. kmetijske družbe res kandidat „bauernbund“-a? Ali je mogoče, da se dà predsednik c. kr. kmetijske družbe, od Njih Veličanstva cesarja imenovani predsednik, od strani „bauernbund“-a postaviti za kandidata? Tako smo se vprašali, zaslišavši dotično novico; in še danes ne moremo prav verjeti. Če je pa g. čare, p. d. Paukar, res liberalni kandidat, tedaj moramo na glas ugovarjati proti takemu postopanju ! Ogromne svčte denarja dobiva c. kr. kmetijska družba vsako leto od c. kr. poljedelskega ministerstva iz državnih hlagajnic, v katere na tustranskem plačujejo vsi nàrodi in vse stranke. Če tedaj hoče „bauernbund“ po tej poti zmagati, da c. kr. kmetijsko družbo rabi kot politično orodje, morali bi to resno ob- žalovati in temu ugovarjati, ker bi po tem trpel ugled c. kr. kmetijske družbe, in tudi ugled gosp. predsednika samega! Gosp. predsednik kmetijske družbe je znan kot pošten mož, a značaj kakor bi moral biti, vendar ni. Slovenec po rodu se ne sramuje, da ga liberalni nemški listi štejejo kot nemškega moža, in kristjan ob nedeljah zjutraj, daje popoludne prostora za zborovanje Rokitanskemu, ki je o duhovnikih v Čaretovi hiši govoril kot o „črni druhali“ — „schwarze Horde !“ To ni moško in ni značajno. Poštena Čaretova oseba pa še manj pride v poštev, če pomislimo, da ni govornik, vsaj še na nobenem zborovanju nastopil ni, in tudi ne bode imel toliko poguma, da bi si mogel v tovaršiji nemških advokatov ohraniti toliko samostojnosti, da bi resnično zastopal kmečke koristi. Zato se ne dajte motiti, krščanski slovenski volilci, misleč : ker je ta gospod predsednik kmetijske družbe, bo dobro znal kmeta zastopati — vsaj ga ne pošlje v državni zbor kmetijska družba, marveč ga hoče poslati „bauernbund“, društvo, ki za gospodarski blagor kmetov še nikdar ni kaj storilo, pač pa je hujskalo neprenehoma proti veri in duhovnikom. Od „bauernbunda“ poslan bo tudi tam godel „bauernbundarsko“ pesem, ali pa boljše rečeno, hodil bo za Lemišem, Dobernikom in drugimi velikani, kojih velikost se meri po — vatlu. Ne bojte se, da bodete vsled tega kaj škode trpeli ! Slovenec na Koroškem je bil do zdaj berač, in je moral biti odvisen od razne gospode, ki gospodari z državnim premoženjem. Moral se je vedno bati, biti prikrajšan pri raznih podporah, če se je javno kazal kot SU venec in kristjan. Te-le hlapčevske verige moramo strgati in osvoboditi se. S tem ne pridemo do miru, da se nasprotnikom povsod pokorimo, da se jim udarno. Do pravice pridemo le, če bodemo odločno tirjali ravnoprav-n o s t, ki jo imamo tirjati po temeljnih zakonih naše države. Ne bojte se tedaj, da bi bili v podporah prikrajšani. Če odločno nastopate kot m o ž j e , se bodo vas nasprotniki začeli bati in vam bodo bolj pravični, kakor pa zdaj, ko liberalni Nemci na najpodlejši način zatirajo Slovence — liberalni Slovenci pa še vedno trobijo v nemški rog in iščejo v brezznačajnem hlapčevanju svojo „čast“ ! Nàrodna borba se je poostrila. Zdaj ne govorimo več o tem, ali se naj Slovenci nemški učijo ali ne. Zdaj hočemo imeti vprašanje, ali smo Slo- venci v gospodarskem oziru enakopravni ali ne. NemSko-nàrodno-bauernbundarska stranka se vede tako, kakor bi Slovenec bil le hlapec! — Dokazi : 1. V celovški višji dekliški šoli bil je šolski vodja Slovenec. Ko je šola prosila deželne podpore, se ji je obljubilo 600 gld. s pogoji, da se mora slovenski vodja odstraniti in nadomestiti z drugim, ki bo dekleta vzgajal v nemškem duhu. G.^kr. vlada je na to izjavila, da, če se ta pogoj vzdrži, ' bi vlada več šole podpirati ne mogla. Nato je deželni zbor pustil ta pogoj pasti, a slovenski vodja je moral odstopiti, in dežela in država podpirate nemško-ndrodni zavod, kakor popred ! Taka je naša — enakopravnost? 2. Ko je bilo treba na meščanski šoli v Celovcu nastaviti novega vodjo, prosil je za to mesto tudi najzaslužnejši učitelj ove šole — rodom Slovenec. A mestni šolski sovet ga je odklonil, češ: na Kranjskem bi tudi ne jemali Nemca za tako službo. Taka je naša — enakopravnost? 3. Celovško mesto ne jemlje v svojo službo nobenega Slovenca; od vsakega se tirja, da mora biti nemške nàrodnosti. A od koga živi to-le Celovško mesto, če ne od slovenske spodnje Koroške in od c. kr. uradnikov, ki jih država plačuje? In nobena c. kr. oblast se do zdaj ni našla, da bi razveljavila dotične sklepe ! Taka je naša — enakopravnost? 4. Gospodarski zadrugi v Sinčivasi koroški deželni zbor ni dal nobene podpore — pač pa liberalnemu nemškemu „Lagerhaus“-u v Velikovcu, kjer se goji nemškutarija, kjer so zbrani vsi kmečki „gospodje“. V zadrugi so pa mali posestniki in teh nemško-ndrodovci niso hoteli podpirati, pač pa svoje nemškutarske prijatelje v „bauern-bundu“. Taka je naša — enakopravnost. Kmetje! Laž ni k je, kdor Vam pravi: Klerikalci hočejo, da bi ostali neumni, zato nočejo, da bi se učili nemški; mi Nemci pa vam hočemo dobro, ker vam dajamo nemške šole! Lažniki so ti-le ljudje! Lažniki: 1. ker ni res, da bi kateri koli krščanski človek želel, da ljudstvo ostane neumno. 2. Lažniki, ker ni res, da bi kdo branil ljudem, učiti se nemški! 3. Lažniki, ker ni res, da vam nemškutarstvo hoče dobro. Gospodje „bauern-bundarske zveze“ so večinoma gostilničarji, prekupci, trgovci, ljudje, ki ne živijo od dela svojih rok, Zakonski prepir in sprava. (Spisal Ožbolt) (Konec.) Bila je tišina v hiši, le enomerni tik-tak ure se je slišal in pa glasno ihtenje obupane žene. V tem pride Urška v sobo in videč Kolmanco, da tako joka, uganila je takoj, kaj je temu vzrok. Stopi tedaj k njej ter jo tolaži rekoč: „Ne jokaj se, bodi brez skrbij, mož bo že prišel, ko se mu jeza ohladi, potem bo pa vse dobro; v prihodnje moraš pač biti bolj previdna, da ga ne žališ po nedolžnem; le potolaži se.“ Kolmanca je bila po teh besedah nekoliko pomirjena, upajoč, da mož ni tako daleč, kakor si je prej domišljevala. Toda zdajci pravi Urška: »Ali nisi še nič slišala, Kolmanca, da je danes vrgla reka dol na produ nekega utopljenca na suho, ki je pa tako odrt v obličju, da ga še spoznati ni ; zdaj so ga spravili pri farni cerkvi v mrtvaško kamro, radovedna sem, kdo bi mogel biti.“ Te besede so bile kakor strela za Kolmanco. Z glasnim krikom: „Moj Bog, kdo bi bil drugi kakor moj mož,“ planila je pri vratih ven ter drla na pokopališče. Ko tako hiti dol proti cerkvi, hoteč videti svojega moža, zagleda naenkrat pred sabo črno postavo. Kolmanca, vsa prestrašena, gleda, kaj bi to bilo. In v tem trenutku se prikaže izza oblakov luna ter posije s svojo bledo svetlobo ravno črni postavi v obraz. „Jezus, Marija pomagaj," zakriči Kolmanca, „to je duh mojega moža, ki ne najde miru in ki je prišel nad mene." In spomnivši se, da so nekdaj pravili dedek, kako mora reči duhu, če se komu prikaže, začela je tudi ona rotiti: „Vsi dobri duhovi hvalijo Boga, idi tudi ti k počitku, o ti duh mojega moža, odpusti mi, kar sem grešila nad teboj, obžalujem vse, oh, jaz sem kriva, da si storil žalosten konec, da si skočil v vodo, oh odpusti mi, in ne straši me več.“ „No, no, kaj pa imaš, ali si znorela, saj sem vendar jaz, z dušo in telesom," pravi Kolman, kajti ta je bil, ki se je slučajno vračal po tem potu domu in ki si zdaj ni mogel raztolmačiti, zakaj da žena meni, da je samo njegov duh tukaj. „To ni mogoče, saj vem, da si mrtev in da je to tvoj duh,“ in začela se je križati in moliti za dušo pokojuega, da bi našel večni mir. — „Ne bodi sitna, menda si čisto z glave, pa potipaj me, da imam telo, saj duhovi tega nimajo." — „0h, tega že ne, če te potipljem, me moreš zdrobiti takoj na drobne kosce, kajti duhove se mora pri miru pustiti." — „Pa vsaj daj, da ti dam roko, boš vsaj vedela, da sem jaz sam in ne moj duh", in stegnil je svojo roko njej nasproti, a Kolmanca zbeži kričeč: „Vsi svetniki pomagajte, Bog mi odpusti moje grehe, zdaj me je konec, hoče me raztrgati," in bežala je, kar ji je sapa dala, Kolman pa za njo. Tako sta priletela blizu hiše, ko jima pride Urška naproti, ki je stala prej pred hišo in slišala krik in vpitje Kolmance. S početka si je mislila, da vpije ona na pomoč, da jo je napadel kak hudobnež, a spoznavši Kolmana, bila je takoj pomirjena. „No, kaj pa je, ali še nimata miru," tako se krega Urška nad njima, a Kolmanca pravi vsa zasupla: „Beži, Urška, beži, ali ne veš, da je to njegov duh, ki je prišel po me, idi po blagoslovljeno vodo, tisto od sv. kraljev, in poškropi ga, da pojde k počitku." „Pusti jo no," oglasi se Kolman, „njej ni prav v glavi; ona vedno misli, da sem jaz duh, jaz ne vem, da si more ubiti kaj takega v glavo. Urška pridi sem in poglej in potipaj, da sem jaz, kakor živim in stojim." „0h, kaj še," pravi Urška, „saj vem da si ti, toda da bo ona vsaj enkrat prepričana, da si ti, tu imaš mojo roko." V tem pa je gledala Kolmanca polna strahu, misleč si, zdaj in zdaj jo duh raztrga, a ko vidi, da mu je Urška res podala roko in se ji nič ni zgodilo, bila je bolj mirna, in ko jo še Urška pozove, da naj pride bližje, je to tudi storila, seveda še ne čisto brez strahu. „Ali še vedno misliš," pravi Kolman, smehljaje se, „da sem duh? Ne boj se tako, ko si vendar spoznala, da sem še živ." „Ali tedaj res nisi skočil v vodo," pravi Kolmanca, še ne popolnoma prepričana, da stoji njen mož živ pred njo. — „Kdo pa to pravi," odvrne Kolman. „Jaz sem si pač mislila, ko sem te tako grdo spodila iz hiše, in te tako dolgo ni bilo več nazaj, da si si same žalosti kaj žalega storil, in ko mi je prej Urška povedala, da so našli utopljenca dol na produ, sem bila prepričana, da moreš biti to samo ti, in zato tudi moj strah, ko sem te srečala, misleč, da je to tvoj duh." — „0h, ničesar ni na tem," pravi Kolman, „jaz sem bil tri dni pri Ravniku v delu, danes pa sem se podal domu upajoč, da boš že boljše volje kakor zadnjič." marveč od dela drugih ljudij, in ker vedó, da stremijo krščanske stranke po gospodarski organizaciji, jih je strah za svoj obstanek in odtod prihaja strastno njihovo sovraštvo proti duhovnikom. Lazniki so ljudje, ki vam na zborovanjih pravijo, da se morata nemški in slovenski kmet družiti, ker imata enake težnje, ki vas pa vlačijo v neinško-ndrodno sodrgo. Slišali smo nekoč čer-nika tako govoriti na Rudi in brez dvojbe bo to Labudčan v Grebinju zopet govoril ! Če se ena stran imenuje nemško-ndrodna, naj bi ostala pri Nemcih, a da gre, ker jih potrebuje, še lovit Slovence — ni pošteno ; od Slovenca pa, ki jim gre na limanice, ne vemo, ali je kdaj že imel kaj razuma, ali nič! Da so dobili nemško-ndrodovci Čare-ta, se nam čudno zdi, ker je ta mož sicer veljal kot pameten človek. A zdaj? Slovenec doma — hoče biti Nemec v javnosti. — Doma kristjan — bo kakor član skoz in skoz neverne stranke v javnosti pomagal razdirati verska čuvstva: to ni in ne sme biti kandidat za nas, in če bi bil osebno angelj z nebes. Tukaj se ne gre za osebo, marveč za stranko, in z nemško - ndrodno stranko Slovenec in kristjan nikdar iti ne bo mogel — in k sreči tudi hoditi treba ne bo. — To je naš princip ; sram naj bode tistega Slovenca, ki bi oddal svoj glas kakemu nemškemu nasprotniku. Zatrli niso nas spečih — ne bodo nas budečih! Liberalizem je preminol, kakor preide težka epidemična bolezen, a za to boleznijo je zaostalo nekaj posledic, ki so padle nekaterim ljudem na možgane; ti ljudje se zdaj imenujejo nemško-ndrodovce. Deloma bodo okrevali in prišli do boljšega spoznanja, deloma jih bo pokopala lastna krivda, a tako dolgo, kot liberalizem, se svet s to stranko ne bo pečal. Torej kmetje Slovenci, če res kandiduje predsednik c. kr. kmetijske družbe proti krščanskemu gospodarskemu programu, ki se za-nj borimo vsi katoličani, Nemci in Slovenci: proč z njim, ne dajte mu glasu ; mi potrebujemo danes mož, ki vedo, kaj so, ne pa bab, ki letajo za vsakomur, ki jih zna za nos voditi! ________ Volilno gibanje. Prvotne volitve. Dné 17. t. m. se pričnč prvotne volitve za celovško-velikovški volilni okraj. Kateri dan in ob kateri uri se vršč, to nam kaže gornji volilni koledar. Volilci-Slovenci, glejte, da storite vsak svojo dolžnost. Čim bolj nas naši nasprotniki napadajo, čim hujša je njihova sila, tem večji mora biti tudi naš odpor ! Zató na delo, v volilno borbo vsi. Če bo vsakdo storil svojo versko in nàrodno dolžnost, mora biti zmaga naša! V beljaškem okraju so se volitve deloma že vršile. Izid je za našo stranko večinoma ne-povoljen, to pa vsled grde nemarnosti merodajnih naših ljudij. Dovolj je takih, ki se pri vsaki priložnosti in vsepovsod bahàrijo, da so najboljši Slovenci, a v odločilnem trenotku pa se zarijejo kot krti v svoje luknje in se ne zmenijo za nič. Ko pa je vse zgubljeno, so pa isti zopet prvi, ki se jezijo nad porazom in le preradi drugim očitajo, da niso kaj delali, dočim svojih neštevilnih grehov nikdar ne vidijo. Takih slovenskih značajev nas Bog varuj, „Se vé, dragi moj, vse to bi izostalo, ko bi se jaz ne bila prenaglila. Bili so drugo jutro gospodje pri meni, ki so mi pravili vso stvar, a nisem verjela. Zdaj pa vem, da si nedolžen, zato me v srce boli, da sem tako ravnala s teboj. Ali mi boš pač odpustil? Obljubujem ti, da ne storim nikdar več kaj takega, ali boš pač zopet dober z menoj, ljubi moj mož?“ „Je že dobro, kaj ti bom odpuščal," pravi Kolman dobrovoljno, „kar je bilo, je pozabljeno." „Bogu bodi hvala, kako sem srečna, da imam tako dobrega moža, da mi odpustiš; toda zdaj te še nekaj prosim, odpusti tudi najinemu sinčeku, ki je prinesel oni dan to osodepolno novico." ,Kaj to, saj veš, da je otrok, in tak še nima razsodka, kaj je resnica in šala; moraš pač previdna biti v prihodnje in če bi še kedaj prišel tožit, daj mu malo brezovega olja, pa bo vse dobro; toda zdaj gremo domu, boš mi skuhala kaj za večerjo." „Tedaj pa le," pravi Kolmanca vsa vesela. Prišli so domu in ko je še sinček očeta prosil od-puščenja na kolenih in obljubil, da ne bo tožil več, bilo je veselje popolno. Kolmanca je skuhala svinjskega mesa in klobas, navrh še kave in imeli so se prav dobro. A zakaj bi se tudi ne bili veselili, saj črni oblaki, ki so se zbrali na zakonskem obnebju, so se razpršili, povrnil se je zopet prejšni mir, ki ga od tega časa ni kalil več noben prepir. Smešničar. * „Jaz sem slišal, da ste dobili tatù, ki vam je ukradel kožuh. Zakaj pa ga ne tožite?" — »Jaz ga hodem že tožil, ali poprej bodem čakal, da mi bo kožuh malo popravil." ker nàrodu več škodujejo, nego koristijo! Tù bo treba pač še mnogo dela, da se bo obrnilo na boljše ! Kandidat V. kurije. Nemško-nacijonalci kandidujejo v V. kuriji zopet dr. A. Lemisch-a. Kakšen je ta zastopnik V. kurije, katere so njegove »zasluge" za volilce, je vsakemu »dobro" znano. Upreti se taki kandidaturi, je vsakega volilca, ki hoče ljudstvu le količkaj dobro, sveta dolžnost! Nemška katoliška stranka je postavila za kandidata v V. kuriji hišnega posestnika v Milštatu, odvetnika dr. Aleksandra Pupovac-a. To kandidaturo podpirajmo tudi Slovenci! Če bodo povsod storili svojo dolžnost, izvoljen bo krščanski mož, ne pa človek, ki je, kakor dr. Lemisch, blatil vse, kar mora biti Slovencu-katoličanu, drago in sveto. Zato nujno poživljamo svoje somišljenike, da se udeležč volitev v V. kuriji in da i tam po vseh naših občinah skušajo priboriti zmago naši stranki ! Volilni koledar. Y celovškem okrajnem glavarstvu se vršč prvotne volitve: Dan volitve Občina Število volilnih mož Ura volitve V. k. |IV. k. V. k. IV. k. Mesto Celovec 22. Medgorje 2 3 11- 1 2-3 23. 9 Blatograd 3 3 10—12 1—3 23. Radiše 2 3 11— 1 2-4 24. Trdnjavas 2 2 10—12 1-2 24. Šmartin pri Celovcu 2 2 9-11 fcO 1 co 24. Šmartin na Dholici 3 4 10-12 1—2 ! 26. Otmanje 2 2 11— 1 1—2 26. Poreče 2 2 9-11 2—3 26. Vetrinj 3 3 10-12 1—2 27. Bistrica v Rožu 4 4 10—12 1—2 27. Kotmaravas 3 3 10—12 1—2 27. Svetna vas 2 2 10—12 1—2 30. Pokrče 3 4 10—12 1—2 30. Št. Rupert 2 2 9-11 2—3 30. Škofiče 3 3 VO-12 1—2 1. dec. Kriva Vrba 1 2 10—12 2-3 1. Št. Tomaž 3 4 10-12 1—2 3. Gospa Sveta 4 5 ValO—12 1-2 3. Podljubelj 3 3 10-12 1-2 4. Grabštanj 4 5 ValO-12 1—2 4 Slov Plajberg 2 2 11— 1 1—2 5. Hodiše 4 4 10—12 1-2 7. Žrelec 2 3 10-12 1-2 7. Žihpolje 2 2 11— 1 2—3 10. Spodn. Vesca 3 3 11- 1 3—4 11. Sele 2 3 11- 1 1—2 12. Bilčoves j 2 VUl- 1 3-4 12. Zgor. Vesca/ 1 ‘/all- 1 3-4 14. Borovlje 5 5 11— 1 2-3 15. 9 Medborovnica 2 3 10-12 1—2 V velikovškem okraju so prvotne volitve: Dan volitve Občina Število volilnih mož Ura volitve V. k. IV. k. V. k. IV. k. 17. nov. Tinje 1 2 9—11 12— 1 17. „ Bikarja vas 4 4 9— 1 2— 4 19. „ Pliberk 2 — 9-12 — 19. „ Železna Kapla 2 — 9—12 — 19. , Djekše 4 4 Va9 —12 1- 3 20. „ Št Danijel i 2 2 Vali—12 1— 2 20. , Jezersko 1 2 9—10 10—11 20. „ Grebinj 7 8 8— 1 3— 6 21. » Guštanj 2 3 9—12 1— 3 21. „ Pu stri ca 3 3 9-12 2— 3 22. „ Švabek 1 1 9-10 11—12 22. „ Blato / 4 Va9-ll 1- 2 22. „ Ruda 4 4 9-12 1— 3 22. „ Libuče 4 4 9-12 2— 4 23. » Tolsti vrh 3 3 9-12 2— 3 23. „ Bistrica 5 6 8—12 2— 4 24. , Kotlje 2 2 10—12 1— 2 2U » Globasnica 3 3 9-12 1— 3 26. „ Libeliče 4 5 9—Val 1— 3 26. „ Dobrlavas 5 6 8-12 2- 5 27. » Prevalje 10 — 9- 5 — 28. , Prevalje — 11 — 9— 3 29. „ Št. Kancijan 3 3 9—12 1- 3 29. „ Črna 4 4 Va9- 2 3- 4 30. , Možica 2 2 9—12 2— 3 30. „ Žitara vas 3 4 9- 1 2- 4 1. dec. Bela 6 6 9— 2 3- 5 1. , Velikovec 5 2 Va9- 3 4- 5 1. » Ovbre 3 4 9 12 1- 3 1. , Galicija 2 3 9- 1 2— 4 6. , Št. Peter 3 3 9—12 1- 3 7. , Važenberg 6 6 8— 3 4— 6 V šmohorskem okrajnem glavarstvu bodo prvotne volitve meseca novembra: 21. Blače; 22. Brdo, Št. Stefan; 23. Goriče; 24. Šmohor. Nasprotniki. Liberalno-nacijonalni listi so še vedno polni vseh mogočih lažij in surovih napadov na nas. Zlasti to jim ne gré v glavo, da Slovenci pred »bauernbundarskim" kandidatom Čare-tom ne pademo na kolena! Zakaj smo zoper njega, pojasnimo v uvodnem članku. Omenjamo, da Čare še nikjer ni govoril in oglasil javno svojo kandidaturo. Yse kaže, da so razbobnali Čaretovo kandidaturo le za to, da bi lovili slovenske volilne može, potem pa porinili kakega drugega moža naprej ! Na tako neumno nastavljene limanice pa naši volilci že davno ne gredó več! „Bauernbund“ rogovili zopet po slovenskih krajih. Dné 18. novembra zboruje v Grebinju, 25. nov. v Trušnjah. Slovenci vedó, kaj jim je nasproti tem shodom storiti ! Celovški »parteitag" dné 11. nov. ni prinesel prav nič novega. Pridušali so se zopet, da mora nemško-nacijonalna stranka do zadnjega kljubovati, delati najstrožjo opozicijo. To je torej vse „delo“ teh ljudij. Volilci, ali potrebujete vi poslancev, ki samo nagajajo, kljubujejo, do rednega dela pa nočejo priti? Odgovor na to dajte pri — volitvah. * * * Nujno prosimo, da se nam o izidu prvotnih volitev, o vsem volilnem gibanju, zlasti o početju nasprotnikov, nemudoma in zanesljivo poroča! ________ Dopisi. Iz Kamena. (S h o d.) Preteklo nedeljo vršil se je v Grabaljivesi pri Volavčniku shod slov. katol. političnega društva. Govorila sta na shodu g. vikar Podgorc in deželni poslanec g. Grafenauer. Navduševalno je razpravljal žalostne naše politične razmere, in vzroka teh razmer. Razlagal je nadalje zadeve deželnega zbora koroškega, v katerem se je samo ta poslanec odlikoval kot vzorni in navdušeni zagovornik teženj delujočega ljudstva nasproti težnjam slojev, ki imajo oblast v rokah, ki se pa te oblasti ne poslužujejo vedno v ljudski prid. — Navdušeno je g. poslanca poslušalo mno-gobrojno število poslušalcev in upati je, da bodo storili svojo dolžnost, ter šli k volitvi in tam odločno glasovali za moža, ki bo tudi v državnem zboru vedel, da so ga volili kmetje, Slovenci, katoličani, ter bo znal zagovarjati kmečke težnje, potem pa tudi zavračati napade nasproti krščanstvu in napade, ki hočejo uničiti Slovence na Koroškem. Iz Dobrlevasi. (Požar.) Dné 30. oktobra po noči sta pogorela hiša in skedenj M. Tribuč-a p. d. Strinca v Goseljni vasi. Tukajšnja požarna bramba je hitela na pomoč ter pomagala omejiti požar, ker so bila v nevarnosti tudi druga poslopja. Kako je ogenj nastal, se ne vé. Bržkone je zažgala zlobna roka. Iz Jezerskega. (Častna člana.) Občinski odbor naše občine je v svoji seji dné 4. novembra enoglasno imenoval g. vseučiliščnega profesorja v Pragi, dr. Karola Chodounsky-a, in g. vseučiliščnega profesorja v Gradcu, Jan. Frischauf-a, častnim občanom, v priznanje velikih zaslug, katere sta si imenovana gospoda pridobila kot planinca za našo občino. Živela! Iz Št. Jurija na Vinogradih. (Shod,) katerega je naše katoliško-politično društvo dné 4. t. m. popoludne v tukajšnji gostilni pri Murku napravilo, je bil vsled deževnega vremena bolj slabo obiskan. Vendar se je zbralo kakih 60 poslušalcev, tako da se je shod prav častno obnesel. Govorili so gg. Grafenauer, Treiber in Limpel. Sosebno izvrstno je govoril g. Grafenauer, katerega govor so kmetje z največjo pazljivostjo poslušali. Dal Bog, da bi ta shod obrodil obilnega sadu! Iz Lipaljevasi. (Požar.) Dné 7. nov. popoludne je nastal v bližnji Lužnici požar. Začelo je goreti v hlevu g. Ehrlicha. Pogorela so poslopja gg. Ehrlicha, Wedama in Trinka. Zažgali so baje otroci. Požarne brambe iz Pontabla, Pontebe in Lužnice so prihitele na pomoč in vas obvarovale še večje nesreče. Škoda je precejšna; zgorelo je tudi nekaj živine in vse žito ter krma. Iz Kotelj. (Razno.) Dné 7. listopada se je zgodila v sosedni fari na Selah (na Štajerskem) nesreča; še mlada hči p. d. Zgornjega Dolarja je pri napravljanju stelje pri Mlačniku naenkrat nepričakovano umrla. Sodnijska preiskava bode že pokazala vzrok tako nagli smrti. — Pri nas so zopet ponehali iskati premog; spomladi bodo bajé zopet začeli. — Od 1. listopada je pri nas dvo-razredna šola. Drugi g. učitelj Pečnik je zmožen slovenskega jezika. — Letos še ni bilo pri nas nobene poroke in ker bode v kratkem advent, tudi sploh letos nobene ne bo; ženinov je sicer dosti, a menda ne morejo najti nevest! Iz Libuč. (Zahvala.) C. g. Ant. Kaplan, provizor v Lipi, je daroval za uboge naše srenje 10 kron. Za ta dar se srčno zahvaljuje občinsko predstojništvo. Iz velikovške okolice. (Popravek.) Sprejeli smo sledeče vrstice: »Jaz podpisani po § 19. tisk. postave prosim, da se popravi, da na shodu v Gre-binjskem Kloštru nisem klical „Heil Wolf“. Ker to ni res, naj se potemtakem prekliče. — Celovec, dné 11. nov. 1900. Ed. Tuschnig p. d. Stokler." Iz Prevalj. (Odlikovanje.) Sledeči uslužbenci tovarn na Lešah in Prevaljah, ki so sedaj lastnina grofa Henkela, so dobili od dež. vlade »častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje" : Ant. Aberšek, Jan. Apehal, Al. Gutovnik, Fr. Jakob, M. Jančič, Anton Kotnik, Fil. Kresnik, Janez Lai-bacher, V. Mager, Mat. Moličnik, Jos. Naveršnik, And. Novak, Jak. Novak, P. Pepevnik, K. Perovnik, Janez Petrič, And. Pfeil, Fr. Pruhard, P. Sautič, Janez Verhovšek, Josip Wieser, Anton Virbnik. Čestitamo ! Iz Št. Jakoba v Rožu. (Kako se zadruge podpirajo?) Čudne reči se dogajajo pri nas; toliko se govori o kmečkih zadrugah, toliko se pové o njihovi koristi in potrebi, kjer bi pa treba bilo dejanski kaj zanje storiti, dogajajo se čudne reči. Evo vam zgled! Tukaj so bili posestniki nezadovoljni z žrebci, ki so se jim pošiljali iz Osoj, in zato so si lani ustanovili zadrugo konjerejcev, ki si je kupila lastnega žrebca z velikimi stroški. Zdaj so kmetje sevé rabili tega, in k eraričnemu ni bilo več dosti kobil, zato se je erarična postaja za žrebce v Št. Jakobu popolnoma opustila. A jeden žrebec zadrugi ne zadostuje, in zadruga je prosila, naj se ji iz Osoj dà jeden subvencijoniran žrebec. Za takega žrebca prosil je pa ob enem znani Št. Jakobski bogataš, ki ima td svojo gostilno in trgovino, ki se pa s konjerejo nikdar ni pečal! Zadruga konjerejcev je bila popolnoma prepričana, da dobi žrebca ona in ne gostilničar. Stvar sicer ni še dognana, a iz najbolj merodajnega vira smo dobili žalostno in razžaljivo obvestilo, da žrebca dobi o vi oštir, ne pa kmečka zadruga. — Ljudje si razmotrivajo vzroke tega nedoumnega postopanja razno. Eni pravijo: Osojski ritmojster je pač na g. Grafenauer-ja hud, ker je ta v deželnem zboru brezobzirno proti njemu nastopil, in za to Slovencem noče ustreči. G. ritmojster je kmete, od katerih je prihajala tista pritožba, tožil; bili so v prvi instanci obsojeni, v drugi jih je pa sijajno rešil in oprostil ravno g. Grafenauer. To pa ne more biti vzrok, ker so v deželnem zboru z g. Grafenauerjem vred tudi grof Lodron in drugi liberalci najostreje govorili proti g. ritmojstru. Še bolj neverjeten je drug vzrok. Nekteri ljudje namreč trdé, da osojski „vahtmajster“ snubi hčer tistega oštirja in da je temu hotel ustreči z žrebcem? Mi pa upamo, da v takih stvareh nimata govoriti le ritmojster in vahtmajster, marveč še drugi krogi — v prvi vrsti deželni komite za konjerejce — a ta? Ta je pač tudi v rokah ljudij, ki Slovencem niso prijazni. Zato se nam dotična vest v kolikor je nesmiselna, vendar le mogoča zdi. Bomo videli! Iz Beljaka. (Samomor. — Smrt vsled u ž i t j a klobase.) Dne 2. novembra zvečer okoli osme ure počil je naenkrat strel raz mestni stolp, kakor so ljudje mislili; vse je bilo po koncu ter čakalo, kdaj bo čuvaj na stolpu naznanil nastali požar. Ljudij je bilo vedno več okoli stolpa, ali zaspani čuvaj le ni hotel povedati, kje v mestu gori. Nazadnje pa je vendar nekdo zapazil moža, človeka, ki je ležal ves krvav in nezavesten pod stolpom ravno pred glavnim vhodom v cerkev. Bil je samomorilec, ki si je s samokresom prestrelil glavo. Ko je bilo že vse polno ljudij okoli njega, tedaj pa spregleda, seže z roko po klobuku, ki je ležal na strani, in si ga dene na glavo. Na to so ga prenesli v policijsko sobo, kjer se je popolnoma zavedel in povedal, da je agent iz Ljubljane in da mu je Izidor Mikula ime. Ko mu je zdravnik rano obvezal, prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se mu je menda obrnilo na bolje. Vzrok poskušenega samomora so bile slabe gmotne razmere in pa, ker se je bal, da vsled neke bolezni v očeh popolnoma oslepi. — Na vseh svetih dan si je kupil strojevodja pri južni železnici, Rud. Sauer, ko je vlak došel iz Maribora v Dravograd, v Henkejevi restavraciji klobaso, katero si je sam skuhal v stroju in použil. Klobasa pa, tako zvana frankfurtarica je bila že 14 dnij stara. Na progi proti Celovcu mu postane naenkrat slabo. V Celovcu moral je pristopiti drugi strojevodja, prejšnji pa se je peljal kot bolnik v Beljak. Tukaj ga spravijo v bolnišnico, kjer je drugi dan zjutraj na koliki ali trotu v trebuhu umrl. Zdravniki so ga preiskali in izjavili, da je umrl zavolj tiste klobase, ki je bila znotraj že čisto zelena. Nesrečnež bil je še le 26 let star in neoženjen. Če je to resnično, kakor so mi železniški uslužbenci povedali, potem naj popotniki nekoliko bolj pazijo, da si ne kupijo kje za drag denar — smrt! 1 Novičar. Na Koroškem. (Nov sejem.) Deželna vlada je občini Blače dovolila, da sme tam biti letni sejem vsak prvi pondeljek meseca septembra. (Prvotne volitve v Celovcu), ki so bile za V. kurijo določene na dan 19. novembra, so preložene na nedoločen čas, ker so volilni zapisniki čisto napačno in pomanjkljivo sestavljeni. Gospodujoča nemško-nacijonalna klika je namreč večino delavcev-volilcev kratkomalo izpustila iz volilnih imenikov, ter jim je tako hotela prikrajšati volilno pravico. Taka je „svobodoljubnost“ naših mogočnežev ! (Naši shodi.) Shoda v Pokrčah in Ilov-Ijah minulo nedeljo sta se sijajno zvršila. Prihodnjo nedeljo zborujemo v Krčanjah in Libeličah, dné 15. nov. pa v Žitarivasi in Galiciji. (Dnhovske zadeve.) Č. g. Jan. Brabenec, provizor v Št. Tomažu, je postal župnik ravno tam. — Prestavljen je g. kaplan Jan. Schwaiger iz Volšberga za provizorja v Zagorico. — Dosedanji vodja duhovnega semenišča v Celovcu, č. g. o. Avg. Schnieder S. J., je moral zaradi bolehnosti odstopiti. Prestavljen je na Dunaj. Na njegovo mesto je pozvan č. g. o. Karol Ludewig, doslej pridigar na Dunaju. — C. g. Jos. Schiwitz, provizor v Šmohoru, ostane za kaplana tam. — Razpisani sta do 18. dec. župniji Vrata (s Kokovem) in Pisweg. (Osebne novice.) V Pliberku je umrl pekovski mojster P. Jeran, star 61 let. — Fužinski vodja g. Jos. M ar k s v Borovljah je od cesarja dobil vitežki križec Franc-Jožefovega reda. — V Podravljah je dné 4. nov. umrl tamošnji poštar in posestnik Jan Gl as er. (Drobiž.) Razpisani sta učiteljski mesti v Spodnji Vasi in Kazazah. — Četrto letošnje porotno zasedanje v Celovcu se prične dné 10. dec. — V Mariboru se je dné 5. t. m. ustrelil posestnik J. Engelbogen iz črne. Iz slovanskega sveta. (Besede nemškega filozofa Nietsche-ja o Poljakih in Slovanih.) Pred nedavnim umrli modroslovec Nietsche, katerega Nemci tako častijo, je napisal v svojih zapiskih iz 1. 1883., torej v dobi, ko se mu še ni mešalo, med drugim sledeče besede o Poljakih in Slovanih : „Poljaki spadajo po mojem mnenju k najbolj nadaijenemu in najbolj viteškemu plemenu izmed vseh slovanskih nàrodov; in zdi se mi, da je nadarjenost Slovanov večja nego nadarjenost Nemcev; mislim celò, da so Nemci še le po veliki primesi slovanske krvi vstopili v vrsto nadarjenih nàrodov.“ (Sloveči deški skladatelj) Zdenčk F i b i c h je umrl dné 16. oktobra v Pragi. Še v zadnjem času je skladal opero „Pad Arkuna“. Mojster Zd. Fibich je razun Smetane in Dvofàka naj večji češki skladatelj. Zložil je 660 muzikaličnih del. Fibicha so prav dobro poznali na Dunaju, v Londonu in v Antverpih. N. p. v m. ! (Narodnostno postavo) hočejo odpraviti na Ogrskem. Na mestu nje bodo izdali postavo, po kateri se bode mažarski jezik vpeljal v vse urade. Ogerski Slovaki s tem ne bodo ničesar zgubili, ker je nàrodnostna postava bila itak le na papirju, in izdajalec domovine jes.bil tisti, ki se je potegoval za pravice, po tej postavi mu zajamčene. Sedaj pa Mažari hočejo, da bi ta postava ne bila niti na papirju, ampak da se slovanskim nàrodnostim na Ogerskem kar vrat zavije. Gospodarske stvari. Snaženjc hleva. Dolžnost vsakega živinorejca je, da ima hlev v takem stanu, da živali ne trpé škode, ampak da ostanejo zdrave. Čistota odvrača bolezni, a nesnaga jih vabi k sebi ; to naj si vsakdo prav dobro dobro zapomni. Naši slovenski gospodarji mnogo grešijo v tem, da se premalo ozirajo na čistočo v hlevu in na snaženje živine same. Iz nesnage pa izvira mnogo boleznij, katere nevedno ljudstvo pripisuje vražam in čarovnijam; vse to pa nič ne velja. Kriv je gospodar sam, ker se ne briga za snaženje. K snaženju hleva prištevamo kidanje gnoja, nastiljanje, čiščenje sten, poda in jaslij ter slednjič odstranjevanje nadležnih mrčesov. V nečednih in nesnažnih hlevih se razkrajata gnoj in scalnica ter usmradita ves prostor, kar gotovo ne more dobro vplivati na živalsko zdravje. V zanemarjenih hlevih se živina onesnaži, kožno hlapenje se pomanjša, kopita se na mokrem gnoju zmehčajo, kopitna strela začne gniti. Pri ovcah in govedi se vname koža med parklji, da počnejo bromati (šepati). Zadnje konjske noge se vnemó v scalnici in blatu okoli biclja (rape) ; vedna nesnaga neti bolezen, in pri takih razmerah je ozdravljenje skoro nemogoče. Iz navedenega se učimo, da bi bilo najumestneje, ako bi hleve vsak dan izkidali, a drugi oziri govoré zopet nasprotno. Ce namreč gnoj leži v hlevu, postane veliko mast-nejši in boljši ter njivam mnogo več zaleže. Tu smo zašli v nekako zagàto ! V škripcih smo ! Poskusimo se rešiti! Da zadostimo po mogočnosti na obe strani, v kolikor se sploh more dvema gospodoma služiti, storimo tako-le : Ako nočemo konjskih hlevov izkidati vsak dan, moramo jih na teden vsaj po dvakrat; iz govejih hlevov in iz svinjakov pa odstranimo gnoj vsakih 7 dnij. Ovčje hleve moramo kidati na mesec vsaj enkrat, da nam živali ne zbolé. Da se hlevi preveč ne usmradijo, jih moramo često zračiti in po gnoju sem in tja potrositi nekoliko malca (gipsa). V ta namen rabimo tudi žvepleno kislino, ki je v resnici dobra. Žvepleno kislino — pazi, ker peče — pomešamo med vodo in s to mešanico poškropimo gnoj. Na ta način dosežemo, da v hlevu preveč ne smrdi in da gnoj dober ostane ; žveplena kislina in malec se namreč spojita z amonijakom, ga zadržujeta v gnoju ter odstranjujeta smrad. (Konec prihodnjič.) Tržne cene. T Celovcu, dné 8. novembra 1900. Ime blaga na birne na hektolitre Prignalo se je K V K V pšenica . . — — — — konjev rž .... 10 65 13 27 — pitana vola ječmen. . . oves . . . 4 52 5 70 26 vprežnih volov turšica. . . 7 45 9 31 3 junce pšeno . . . 14 — 17 50 93 krav fižol (rdeč) . — — — — 2 telici krompir . . deteljno seme 1 60 2 60 52 pitanih svinj ajda. . 7 20 9 — 18 ovc Pitani voli so po — K do — K, vprežni voli po 270 .K" do — .K, krave po — ič do — K. Sladko seno je meterski cent po 4 ir 80 v do 5 .ff 80 v, kislo seno po 3 iT 40 v do 4 i7 60 », slama po 3 iT 40 » do 4 iT 70 ». Promet je bil srednji. Velikovec, dné 7. nov. Prignali so: 110 volov, 117 krav, 12 telic, 8 telet. Cena za pitano živino 58 do 62 kron za meterski cent žive vage. 64 ovc, 4 koze, 320 svinj. Promet je bil z živino dober, s svinjami je bilo malo prometa. Spodnji Dravograd, dné 3. nov. Prignali so: 20 pitanih volov, 85 vprežnih volov, 55 krav, 125 telic. Cena pitanih volov 54 do 56 kron, vprežnih volov 48 do 52 kron meterski cent žive vage. Sejem je bil še precej dobro obiskan. Promet je bil slab, ker je celi dan deževalo. Kupčija je bila živahna. Kupci so bili iz Moravskega, Štajerskega in labudske doline. Podklošter, dné 5. nov. Prignali so: 5 konjev, 67 vprežnih volov, 3 junce, 89 krav, 97 telic, 82 koz, 82 ovc, 37 parov prašičkov. Cena volov 140 do 290 kron, telic od 90 do 180 kron, krav 110 do 226 kron, koz 10 do 14 kron, ovc 8 do 12 kron, par prašičkov 13 do 20 kron. Sejem je bil dobro obiskan. Promet je bil slab. Tujih kupcev ni bilo. Dražbe. (Kratice: vi. št. = vložna številka; d. ob. = davčna občina.) Pliberk. Dné 20. nov. ob 10. uri, posestvo vi. št. 30., d. ob. Črna. (Šulejeva bajta.) Cena 2943 kron, najnižja ponudba 1962 kron. — Dné 27. nov. ob 10. uri, posestvo vi. št. 75. in 172, d. ob. Pliberk (Launerjeva hiša in Šleihov skedenj). Cena 6600 kron, najnižja ponudba 3003 krone. Dobrlavas. Dné 27. nov. ob 10. uri, Morijeva kmetija v Zgornjih V i n a r a h, vi. št. 70., d. ob. Rikarjavas. Cena 2375 kron, najnižja ponudba 1583 kron. — Dné 30. nov. ob 9. uri, Maradova kmetija v Abrijah, vi. št. 19., d. obč. Galicija. Cena 6902 kroni, najnižja ponudba 4738 kron. Prošnja. Dné 18. decembra t. 1. se bo y tukajšnji „Nà-rodni šoli" vršila običajna božična slavnost. Da bomo mogli tudi letos uboge otroke, katerih imamo toliko, s primernimi darili, posebno z obleko, obdariti, ponižno prosimo, naj bi blagi dobrotniki in prijatelji naše šole tudi letos nam blagovolili poslati, kar je njih blage volje, ali denarne prispevke ali obleko in druga primerna darila. Za vso dobrotljivost že v poprej kličemo: „Bog plačaj!* V Št. Rupertu pri Velikovcu dné 12. novembra 1900. Vodstvo „JVdrodne šole“. lioterljske številke od 10. novembra. Gradec 63 85 27 54 51 Dunaj 47 21 86 52 33 NAZNANILA. Na Najvišje povelje Nj. c. kr. apost. Veličanstva. XXI. c. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Le-ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dovoljena — ima 18.122 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 418.640 kron. Glavni dobitek je: 300.000 kron. Za izplaSanje dobitkov jamčijo c, kr. loterijski dohodki. Žrebanje je nepreklicno dné 18. decembra 1900.1. PQT Ena srečka stane 4 krone, Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju L, Riemergasse 7, v loterijskih nabiralnicah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti za žrebanje za kupovalce srečk zastonj. Srečke se dopošiljajo poštnine prosto. C. kr. ravnateljstvo za loterijske dohodke. Oddelek za državne loterije. Slovenci, spominjajte se Velikovške šole! Proda se kmetija, ki ima BO oralov svetà. Hiša je v dobrem stanju in ima lep sadni vrt ter je blizu Borovelj, kjer se vse lahko proda. Posetve ima 18 birnov. Več se izvé pri Andreju Vidmanu na Loki pri Glinjab, pošta Borovlje na Koroškem. Služba cerkovnika in organista v „Kloštru“ (pošta Grebinj), Koroško, se takoj more nastopiti. Dohodki: V denarju približno 560 kron, prosto stanovanje, najlepšega polja več ko za 20 birnov posetve. Polje se lahko v najem dà. Prosilec mora biti spreten orglavec, oženjen ; oba morata biti dobra pevca. Cecilijanci imajo prednost. Prošnje na cerkveno predstojništvo vGre-binjskem Kloštru. :