lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, wwwtmd-Invest, si
D INVEST d
,0.0.
Podjetji za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve
> izde1ava projektne dokumentacije za vse vrste objektov
4 Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo obiektov
Ptuj, petek, 2. septembra 2011
letnik LXIV • št. 68 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
V torek priloga
Letali{~e Moskanjci pri Ptuju
3. september
www.polimaraton.si
Po mestni občini Ptuj • Za »kazen« zaračunana še polička v kopalnici? O Stran 3
Gospodarstvo Ptuj • Zaposlenim v Nizkih gradnjah izredne odpovedi
Z> Stran 4
Štajerski
Sport Boks • Vse
pripravljeno za »bitko v Biloxiju«
O Stran 11
Spodnje Podravje • Šolarji so se vrnili
Vso srečo v novem šolskem letu!
Z včerajšnjim dnem so osnovnošolci in dijaki ponovno sedli v šolske klopi. Po dveh mesecih počitnic so hrami učenosti v državi svoja vrata odprli za skoraj 240 tisoč učencev. Rumene rutke pa si je letos nadelo 18.300 prvošolcev, za katere je prvi september prav poseben dan. Da je bil še posebej prijeten, so poskrbeli s toplimi sprejemi na vseh šolah.
Dva meseca počitnic sta minila, kot bi trenil. Šolske torbe, napolnjene z zvezki, pisali, barvicami in najmodernejšimi co-patki, so že nekaj časa čakale, da jih ponovno začnejo uporabljati. Posebej nestrpni so zagotovo bili tisti, ki letos v šolo stopajo prvič. Teh je v primerjavi z lanskim letom nekoliko več, prav nanje pa moramo biti posebej pozorni tudi v prometu. Razigrani prvošolci so zagotovo ena najbolj ranljivih skupin, zato njihove rumene rutice zahtevajo posebno pozornost in previdnost. Prav varnosti otrok v prometu te dni veliko pozornosti posvečajo tudi policisti, ki v sklopu vsakoletne akcije Varna pot v šolo ob pomoči redarjev in članov različnih civilnih iniciativ zagotavljajo umirjanje prometa predvsem ob šolah in šolskih poteh. Svoj delček k mozaiku varnosti naših najmlajših pa lahko prispevamo vsi - s strpnostjo in ustrezno vozniško kulturo.
Pa vesel začetek učenja!
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Majšperk • Gradnja kulturno-poslovnega centra ustavljena
Vložena zahteva za bančno garancijo
Potem ko je mariborsko gradbeno podjetje Konstruktor VGR zašlo v likvidnostne težave, zaradi česar je Okrožno sodišče v Mariboru 8. avgusta pričelo stečajni postopek, so ustavili gradbena dela na vseh njihovih gradbiščih; tudi na gradbišču kulturno-poslovnega centra v Majšperku.
Kot je pojasnila županja občine Majšperk Darinka Fakin, sicer eden od podizvajalcev gradbenih del še vedno nada-
Festivalska zgoščenka
za naročnike Štajerskega tednika
«j orodno
Tab«™. Ptuj 2011
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom in ga prinesite na sedež podjetja ali ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica i, 2250 Ptuj in brezplačno boste prejeli festivalski CD 42. festivala narodna zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2011. Vsak naročnik prejme po en CD. Število CD-jev je omejeno.
ljuje izdelavo fasade, vsa glavna gradbena dela pa so bila zaradi stečajnega postopka Konstruktorja ustavljena. Na občini si prizadevajo, da bi bil njihov kulturno-poslovni center vendarle čim prej dokončan, pojasnjuje Darinka Fakin: „Glede na dejstvo, da glavni izvajalec gradbenih del, mariborski Konstruktor, kljub našemu pozivu ni nadaljeval del, je Občina Majšperk že vložila zahtevo za izplačilo bančne garancije. Ta pa znaša 10 odstotkov od vrednosti investicije, kar pomeni, da gre za okoli 370.000 evrov."
Občinske strokovne službe v teh dneh že pripravljajo razpis za izbiro novega izvajalca gradbenih del. Po objavi bo treba počakati na prijave, nato bo v skladu z zakonom treba izbrati novega izvajalca, in če ne bo iMpritožb, se bo gradnja centra
zavlekla vsaj za mesec ali dva.«
Mi seveda želimo, da bi gradnjo nadaljevali čim prej, vsekakor pa si bomo prizadevali, da bi bila zunanja ureditev dokončana pred zimo. Postopki na občini niso tako enostavni, saj upravljamo z javnimi sredstvi, imamo odobrena sredstva Evropske unije in se moramo natančno držati navodil ter zakona o javnem naročanju. Seveda pa bo vse skupaj povzročilo tudi nove, dodatne stroške."
V kateri gradbeni fazi pa je gradnja vašega centra zastala?
„Objekti so že v celoti zgrajeni in že tudi zastekljeni, torej končani nekje do tretje gradbene faze. Treba pa je dokončati izdelavo fasade, nato je treba opraviti še vso notranjo ureditev, položiti vse talne in druge obloge, vgraditi je treba
še vso notranjo opremo, nato pa pred objekti zgraditi še dva zavijalna cestna pasova ter urediti celotno okolico. Vsekakor je dela še veliko, tudi iz finanč-
nega vidika, zato si bomo prizadevali, da bi bil naš novi kul-turno-poslovni center čim prej in čim bolje dokončan."
Objekt novega in sodobno urejenega Kulturno-poslovne-ga centra Majšperk meri 2552 kvadratnih metrov, od tega je dobra polovica namenjena za kulturne dejavnosti v naši občini. Za občino in širšo okolico je pomembna pridobitev sodobno gledališče z okoli 280 sedeži in najsodobnejšo odrsko in zakulisno tehniko.
-OM
Foto: M. Ozmec
Takšen je te dni pogled na gradbišče novega kulturno-poslovnega centra v Majšperku, ki že nekaj dni sameva.
Ptuj • Za večjo varnost malčkov in šolarjev
Neprecenljiva vloga staršev in učiteljev
Pred pričetkom šolskega leta so na pobudo župana ptujske občine Štefana Čelana pripravili posvet z ravnatelji ptujskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter se dogovorili o ukrepih za večjo varnost malčkov in šolarjev.
Foto: M. Ozmec
Poleg ravnateljev ptujskih osnovnih in srednjih šol so se za varnost šolarjev zavzeli tudi policisti, redarji in člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Na posvetu, ki ga je zaradi odsotnosti župana v ponedeljek, 29. avgusta, vodil Ivan Vi-dovič iz oddelka negospodarskih javnih služb, so sodelovali tudi predstavniki Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, vodje policijskih varnostnih okolišev ter Združenja šoferjev in avtomehanikov. Predsednik SPVCP Franc Kozel je ugotovil, da so v vseh organizacijah, ki si prizadevajo za večjo varnost otrok v cestnem prometu, pa tudi v vrtcih in šolah, na novo šolsko leto dobro pripravljeni. Žal so v letošnjem letu na območju MO Ptuj zabeležili eno smrtno žrtev mladostnika. Sicer pa je ugotovil, da se na slovenskih cestah dogaja največ prometnih nesreč prav med mladimi, ki so najpogosteje udeleženi kot sopotniki v osebnem avtomobilu, zato je neprecenljiva naloga vseh staršev, skrbnikov, vzgojiteljev in učiteljev, da se v novem šol-
skem letu še bolj posvetijo varnosti in varnemu obnašanju šolarjev. Tudi zaradi tega so na zadnji seji SPVCP MO Ptuj med drugim določili člane sveta, da so skupaj s predstavniki mestnih četrti in vodji policijskih varnostnih okolišev podrobneje pregledali vse prometne poti do posameznih vrtcev in šol na območju MO Ptuj.
Ugotovil je, da so vzdrževalci cest pravočasno obnovili cestne oznake in prometno signalizacijo, tako da bodo do prvega šolskega dneva vsa dela zaključena. Vse, ki so odgovorni za varnost v cestnem prometu, pa je pozval, da storijo čim več, da bodo poti do vrtcev in šol tudi v novem šolskem letu varne.
Optimistične, opozorilne in v glavnem pozitivne, pa so bile tudi ugotovitve večine drugih udeležencev posveta. Janez Strelec je ugotovil, da učenci iz Spuhlje in bližnje okolice
prihajajo v šolo v glavnem po pločnikih. Ker pa bolj oddaljeni uporabljajo šolski avtobusni prevoz, je opozoril, da nekatera avtobusna postajališča v Spuhlji in ob glavni cesti proti Markovcem nimajo vseh potrebnih talnih označb. Ker na delu glavne ceste v Spuhlji še vedno potekajo gradbena dela, so tam pločniki zasuti z zemljo, kar predstavlja nevarnost, opozoril pa je tudi na to, da bo treba v zaselku Koče obnoviti nekaj slabo vidnih talnih označb. Ob tem je Franc Bolcar opozoril na vse gostejši promet po cesti, ki je namenjena le za lokalni promet, zato je pozval policiste in redarje, da to nevarnost za šolarje preprečijo.
Janez Rožmarin iz četrtne skupnosti Breg je opozoril na dejstvo, da na Zagrebški cesti še ni dokončan pločnik, predstavnik četrtne skupnosti Grajena pa na to, da pred šolo v Grajeni ne utripa oranžni opozorilni semafor, ter na dejstvo, da zaradi neurejenih pločnikov hoja ni dovolj varna, predlagal pa je tudi, da bi v bližini vrtca in šole postavili opozorilne trikotne znake, ki bi opozarjali, da so šolarji spet na cestah.
Da je ob šolskih poteh treba postaviti še več takih opozorilnih tabel, je menila tudi Lojzka Ojstršek iz četrtne skupnosti Panorama. Tudi na tem območju so pogrešali nekaj označb, ki opozarjajo na prehode za pešce.
Ravnateljica OŠ Olge Meglič Diana Bohak Sabath je opozorila na vse nevarnejši odsek cestišča od novega blokovskega naselja do njihove šole, saj
morajo šolarji zelo prometno cesto večkrat prečkati, na nekaterih odsekih pa pogrešajo pločnike. S tem se je strinjal tudi Franc Kozel in poudaril, da je najnevarnejši odsek Maistrova ulica, kjer bi bilo treba zaradi preozkega pločnika le-tega zgraditi na obeh straneh ceste. Mestni občini so predlagali, da bi v Maistrovi ulici, v križišču, ki vodo proti blokovskem naselju ter proti Grajeni, zgradili krožišče.
Na nekaj pomanjkljivosti je opozoril tudi Črtomir Ro-sič iz ČS Jezero, kjer je eno od avtobusnih postajališč kar na parkirišču bifeja v Budini, približno 50 m naprej pa je nepregleden ovinek, ker pa po tej cesti hodijo šolarji, bi bilo treba za voznike motornih vozil postaviti ogledali v obeh smereh vožnje. Opozoril pa je tudi na to, da je ob starem kraku Ormoške ceste več delavnic in objektov, kar predstavlja za šolarje še dodatno nevarnost. Nekaj prometnih znakov, ki bi morali označevati prehode za pešce, pa po besedah Bože Papež pogrešajo tudi v ČS Ljudski vrt. Ponovno opozarjajo na nevarno križišče Peršonove ulice in Ulice 5. prekomorske brigade, ki pa je slabše pregledna tudi zaradi cipres, ki omejujejo preglednost, moteče in za šolarje nevarno pa je tudi dejstvo, da je ob Ulici 5. prekomorske brigade vse več vozil, ki so parkirani tudi na pločniki, zato se jih morajo pešci izogibati tako, da so prisiljeni stopiti na prometno cesto, kar je vsekakor nevarno. Vodja policijskega okoliša Marjan Vrbnjak je
opozoril tudi na dejstvo, da se ob Mestnem parku zaradi razraščenega grmovja nekateri prometni znaki slabo ali pa sploh ne vidijo, pogrešal je tudi označitev prehoda za pešce pri Gostišču Lužnik ter opozoril, da se v Spuhlji pri hišni št. 101 b zaradi nesoglasja z lastnikom zemljišča pločnik za nekaj metrov konča.
Ravnatelj OŠ Breg Milan Fa-kin je opozoril na nevarnost, ki preti šolarjem zaradi vse gostejšega prometa po lokalni poti med šolskim dvoriščem in bližnjimi stanovanjskimi hišami, saj jo nekateri vozniki uporabljajo kot bližnjico, mnogi pa po njej celo divjajo.
Da bodo za varnost malčkov in šolarjev v prvih dneh novega šolskega leta tudi letos budno skrbeli policisti Policijske postaje Ptuj, je zatrdil pomočnik komandirja Boris Kozen-burger, ob tem pa ponovno pozval vse voznike in druge udeležence v prometu, naj bodo še posebej pozorni pri vožnji v neposredni bližini šol in vrtcev, saj so odslej na njih ali ob njih spet malčki in šolarji. Policistom in članom svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa se bodo v akciji za večjo varnost ob pričetku šolskega leta tudi letos pridružili uniformirani člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj, ki se bodo po besedah predsednika Franca Grila posebej posvetili varovanju šolarjev ob vseh prometnejših in nevarnih križišč in prehodom za pešce. Opozoril je tudi, da na semaforju ob Potrčevi cesti zelena luč gori prekratek čas, tako da pešci v tem času ne morejo priti
na drugo stran ceste. Opozoril pa je tudi vodstvo šolskega centra, naj opozorijo svoje dijake, da se s skuterji in kolesi z motorji ne morejo voziti po peš poteh in pločnikih, saj so ti namenjeni le za hojo pešcev.
Med pogostimi in nevarnimi napakami, ki jih opažajo med šolskim letom, pa so v razpravi opozorili na napake staršev, ki imajo malčke v vrtcu ob Raiče-vi ulici, saj s svojimi vozili zelo pogosto parkirajo kar na postajališču za avtobuse, kar je tudi v nasprotju z zakonodajo. Nevarne prekrške namerno povzročajo tudi nekateri starši, ki vozijo otroke v šolo Olge Meglič, saj zelo pogosto parkirajo kar na pločniku ob šoli, vključijo utripajoče luči in gredo v šolo po otroka ali pa ga počakajo v avtomobilu. In to se dogaja kljub pogostim kontrolam redarjev, ki za take prekrške po besedah vodja medobčinskega redarstva Roberta Brkiča takoj napišejo plačilo globe, ta pa je najmanj 120 evrov. Nekateri pa so še bolj predrzni, saj svoja vozila ustavljajo kar na cesti tik ob vhodu v šolo, prižgejo štiri utripajoče luči ali pa še tega ne, in počakajo, da njihov šolar stopi iz avtomobila do šole. Tudi zaradi takih in podobnih prekrškov bodo ob pričetku šolskega leta kontrolo prometa v bližini šol in vrtcev poostrili mestni redarji. Voznike že sedaj opozarjajo, da bodo v petek, 2., in v ponedeljek, 5. septembra, na območju mesta Ptuja izvajali poostreno akcijo merjenja hitrosti vožnje, predvsem v neposredni bližini vrtcev in osnovnih šol.
M. Ozmec
Uvodnik
Slovenski poklic prihodnosti
Časi so takšni, daje danes ob armadi brezposelnih in verižnih stečajih že skoraj ekskluzivna pregreha imeti redno zaposlitev in po možnosti še redno plačo, čeprav je mizerno nizka za vedno več dela. Kako bo v prihodnje, je bolje ne razmišljati ...
So pa ameriški raziskovalci, ki preučujejo trg delovne sile, nedavno napovedali nekaj poklicnih trendov za prihajajoče desetletje. Tako naj bi imeli zagotovljene službe računalniški programerji, biomedicinci (karkoli že to je), med najperspektivnejšimi poklici so še dermatologi in lepotni kirurgi, pa finančni inšpektorji in davčni svetovalci, arhitekti, osebni svetovalci za prehrano in organizatorji dogodkov.
Hja, v Ameriki bi že znalo biti tako, pri nas pa verjetno kakšno izjemno povečanje števila, recimo lepotnih kirurgov, pri dveh milijonih vedno bolj obubožanih Slovenčkov ni ravno pametna smernica. Vprašanje je tudi, koliko dober in zanesljiv bo poklic finančnega inšpektorja ali davčnega svetovalca, ker če bo šlo tako naprej, jih bo lahko kmalu več kot podjetij. Tudi osebni svetovalci za prehrano bodo hitro propadli, ker kakšno posebno svetovanje ob paketih Karitasa in Rdečega križa ni ravno potrebno. In enako velja za organizatorje dogodkov, razen če se bodo specializirali za organizacije štrajkov...
Politiki, vsaj takšni, kot jih poznamo, so očitno vedno bolj in necenjen poklic, za kar so si sicer sami krivi. Zelo redko je namreč še koga slišati, da bi si ekstre-mno želel postati poklicni politik. Tudi tajkuni so vrsta človečnjakov v izumiranju, pa še vprašanje je, ali bi novi bodoči tajkunčki na takšnih ali drugačnih direktorskih mestih sploh še lahko kaj pokradli. Ostale so takšne drobtinice, da se„tajkunskegapoklica" vsaj nekaj desetletij ne splača več opravljati.
Kaj torej v Sloveniji lahko postane - in je pravzaprav že - zelo perspektiven poklic? Težko je reči, da sploh kakšen, ali ne? Ampak je, verjemite - in to je stečajni upravitelj!
Verjetno ni treba posebej pojasnjevati, zakaj.
Simona Meznarič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Odzivi na trditve Kristine Dokl
Za »kazen« plačilo poličke?
Potem ko smo prejšnji teden objavili pogovor z direktorico Doma upokojencev Ptuj Kristino Dokl, se je v našem uredništvu javilo kar nekaj ljudi, ki so bili zgroženi nad njenimi trditvami. Med drugim tudi Janez Rožmarin, eden izmed članov sveta zavoda Dom upokojencev Ptuj, ki je govoril o aroganci Doklove, saj naj bi z vsem dogajanjem člane sveta le seznanjala. Razpravo na zadnji seji na temo, ali je smiselno dvigovati cene, ko pa ima Dom dobiček - po novem bodo namreč stanovalci plačevali še nekatere dodatke -naj bi prekinila z besedami: „Vi o tem ne odločate, s tem vas samo seznanjam."
Kot kaže, se zgodba o Domu upokojencev le še zapleta. Potem ko se je minuli petek v pogovoru za naš časopis direktorica Doma upokojencev Kristina Dokl pri nekaterih odločitvah sklicevala na strinjanje Sveta zavoda, se je eden izmed članov tudi oglasil. Janez Rožmarin je njene trditve zavrnil; še več, člani naj bi se počutili nemočne, saj da jih direktorica z vsemi zadevami le »seznanja«. Kot trdi Rožmarin, je tako bilo tudi pri obračunu dodatka za dodatne storitve in opremo. Čeprav je Doklova trdila, da so se člani sveta strinjali, da ga še naprej obračunavajo, Rožmarin trdi drugače. Kot pravi, je na minuli seji okrog te točke potekala burna razprava. Sam naj bi Doklovi ugovarjal, da ni smiselno cen dvigovati, če Dom posluje uspešno. „Saj vi ne odločate o tem, s tem vas samo seznanjam," naj bi po Rožmarinovih besedah na njegove pripombe arogantno odgovorila Doklova.
Kot pravi, so se v razpravo vključili tudi drugi člani sveta zavoda - razen Tomislava Brezovarja, ki predstavlja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ta naj bi na seji dejal, da se pri tej točki distancira. Zakaj naj bi se distanciral pri debati o tako pomembni zadevi, Rožmarinu ni jasno.

Po novem bodo stanovalci dodatno plačevali še nekatere dodatke.
Najnovejši ukrep direktorice Doma upokojencev Ptuj o zaračunavanju dodatnih storitev se je po trditvah člana Sveta zavoda Janeza Rožmarina pričel izvajati s 1. septembrom. Dodatno bodo namreč zaračunavali še polico pri ogledalu, dodatno senčilo, oglasno desko in alarmno napravo. Stvari, ki so sicer bile tudi doslej v sobi, bodo tako stanovalcem po novem zaračunavali 0,79 evra na dan.
Še manj pa mu je jasno, zakaj jim je direktorica dejala, da za določanje cen ne potrebuje njihovega soglasja. Po statutu Doma je edini pristojen za spremembe cen svet Doma (20. člen, 9. odstavek), ministrstvo pa lahko šele po določbah pravilnika potem poda soglasje ali pa ne. Na objavljenem ceniku na oglasni deski pa kljub vsemu piše, da so cene s 1. 7. 2011 spremenjene na podlagi sklepa Sveta.
Rožmarin je od Doklove, kot je povedal, zahteval tudi pojasnilo, zakaj ne bodo vračali nepravilno zaračunanih dodatkov stanovalcem, a kot pravi, odgovora ni dobil. „Zadevi očitno ne bomo prišli do konca," pravi in poudarja, da člani sveta niso glasovali za obračunavanje dodatka, kot je zatrjevala direktorica.
Direktorica je obenem še zapisnikarica?
Ob tem Rožmarin pravi tudi, da zapisnika seje ni. Ko je direktorico vprašal, zakaj ga nihče ne piše, naj bi mu Doklova odvrnila, da si je ona vse zapisala in da zapisnik bo. A do danes ga niso prejeli. „Sklicuje se na svet,
mi pa o teh zadevah nismo ne odločali, ne sklepali. Tako je pri vseh zadevah, tudi pri velikih investicijah. Ona pride, reče, da je dogovorjena z ministrstvom in da nas z zadevo le seznanja. Tako je bilo tudi pri sedem milijonov vredni investiciji gradnje doma v Kopru," ogorčeno pojasnjuje Rožmarin in dodaja, da je svet Doma po statutu edini, ki sprejema finančni načrt (20. člen, 5. odstavek). O domu v Kopru pa niso sklepali oz. sploh ni zajet v finančnem načrtu za leto 2011.
Po mnenju Rožmarina je Doklova z odločitvijo na zadnji seji šla čez rob. Čeprav naj bi po reviziji ministrstva Dom nepravilno zaračunane dodatke vračal, se dogajanje še stopnjuje. Ne le, da vračil ne bo, ampak bodo uvedli še nove dodatke. Svet naj bi namreč »seznanila« z odločitvijo, da se bodo v Domu upokojencev na Ptuju zaračunavali novi dodatki: polica pri ogledalu, dodatno senčilo, oglasna deska in alarmna naprava naj bi se od prvega septembra naprej zaračunavali 0,79 evra dnevno.
Zakaj so, če se z njim ne strinjajo, sklep o dodatnem
Janez Rožmarin
zaračunavanju omenjenih dodatkov člani sveta potrdili, pa Rožmarin pojasnjuje: „Saj nismo. Ona nas je le 'seznanila', da bo to naredila, in dejala, da mi o tem ne odločamo in da s tem nimamo nič."
Kodela:
"Je ministrstvo vedelo za nepravilnosti?"
Tudi Franc Kodela, eden prvih, ki je začel opozarjati na opažene nepravilnosti v Domu upokojencev na Ptuju, je dejal, da odgovori Doklove v našem časopisu ne zdržijo. Prepričan je, da iz njenih besed izhaja, da notranji revizorji ministrstva za delo ne obvladajo svojega dela, in dodaja: „Iz pojasnil, ki so mi jih posredovali, bi lahko izhajalo, da bi to lahko bilo delno celo res, vendar se bolj nagibam k temu, da so bile vse nepravilnosti ministrstvu že dolgo znane in jih sedaj skupaj z Domom poizkušajo prikriti, zato so njihova pojasnila takšna, kot so."
Kodela je prvo pobudo za notranjo revizijo ptujskega zavoda Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve posredoval decembra 2009. Kmalu za tem se je v problematiko poslovanja ptujskega Doma vključil poslanec stranke Zares Tadej Slapnik. Postavil je vprašanja v zvezi z odlivi dobička iz Ptuja za gradnjo doma v Kopru in s prepla-čevanjem storitev v Ptuju.
„Ministrstvo mi je šele na podlagi pritožbe po sedmih mesecih sporočilo, da bodo mojo pobudo upoštevali pri redni letni reviziji za leto 2009. Zaradi tega sem revizijski hiši Audit-in iz Murske Sobote, ki opravlja interne revizije za Dom, posredoval ključne pripombe oz. zadeve, ki bi jih bilo nujno upoštevati, če naj bi prejel odgovore na svojo pobudo za notranjo revizijo Doma. Januarja 2011 je svet Doma upokojencev obravnaval izvleček iz revizijskega poročila 'Delni pregled poslovanja Doma upokojencev Ptuj
v obdobju od 2006 do 2009', ki ga je izdelal Audit-in. Revizijsko poročilo uvodoma pove, da je namenjeno samo odgovoru na poslanska vprašanja poslanca (g. Slapnika). Iz tega poročila sledi, da je vse v najlepšem redu in da ni nobenih nepravilnosti, čeprav poročilo ne odgovarja na poslanska vprašanja, še manj pa na mojo pobudo. Revizijsko poročilo za redno notranjo revizijo Doma za leto 2009, ki bi po navedbah ministrstva moralo dati odgovore na mojo pobudo za notranjo revizijo in ki naj bi ga opravilo podjetje Auditin, po 18 mesecih še vedno ni na razpolago, čeprav so bila ta poročila za pretekla leta doslej na razpolago v največ 11 mesecih po zaključku poslovnega leta. Poročilo sem od Doma v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja zahteval že štirikrat, pa sem vedno dobil odločbo, da poročila še ni, čeprav je bil pogodbeni znesek za izvedbo te revizije plačan podjetju Audit-in že 27. 10. 2010, kar je objavljeno na spletni strani Supervizor."
Ali ministrstvu revizija ni ustrezala?
Tudi v letnem poročilu Doma upokojencev Ptuj za leto
2010,	objavljenem na AJPES, je navedeno, da je poročilo o notranji reviziji za 2009 obravnaval in potrdil svet Doma. Znesek 5040 evrov naj bi Dom podjetju Audit-in torej plačal, zakaj Dom Kodeli poročila ni predal oziroma ali to sploh obstaja, pa ni jasno.
„Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v nadaljevanju verjetno ocenilo, da je omenjeni izvleček iz poročila Audit-in neustrezen in je nato samo izvedlo notranjo revizijo s svojimi revizorji. Poročilo je bilo posredovano Domu maja
2011.	Bil sem tudi povabljen na sestanek na MDDSZ, kjer je direktor direktorata Davor Dominkuš posredoval osnovne informacije o ugotovitvah revizije. Bil sem pozitivno presenečen nad dejstvom, da se je MDDSZ odločilo za notranjo revizijo Doma, vendar sem takoj povedal, da pričakujem, da mi bodo izročili kompletno revizijsko poročilo, na podlagi katerega bom lahko presodil, ali daje odgovore na moje ugotovitve o nepravilnostih v poslovanja Doma.
Junija mi je ministrstvo posredovalo dopis s pojasnili kot odgovor na moje dopise, ki vključujejo tudi mojo pobudo za notranjo revizijo. V dopisu je MDDSZ zavrnilo izročitev revizijskega poročila. Za zavrnitev izročitve revizijskega poročila ni nobenega razloga,
toliko bolj, če so revizijo opravili strokovno in kvalitetno. To bi pričakoval tudi zato, ker bi vsak z veseljem objavil revizijsko poročilo, ki izkazuje, da je vse v redu oz. da gre za minimalne nepravilnosti. V pojasnilih je MDDSZ izpostavilo posamezne ugotovitve revizijskega poročila in ukrepe, ki jih mora Dom izvesti," pojasnjuje Kodela in dodaja, da nihče razen Doma nima revizijskega poročila.
Premalo zaposlenih po normativih
Temeljni problem, ki bi ga po mnenju Kodele morala kvalitetno izvedena revizija razrešiti, je, od kod izvirajo tako veliki presežki oz. dobički. Na osnovi njegovih ugotovitev naj bi poleg napačno oblikovanih cen in napačnega zaračunavanja v Domu bilo prisotno še nespoštovanje kadrovskih normativov in nizki stroški materiala.
„Tu bi bila naloga ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da se izjasni, ali je ustrezno, da ima Dom do 40 odstotkov več oskrbovancev na zaposlenega kot primerljivi domovi in do 30 odstotkov nižje materialne stroške. Če je to ustrezno, potem mora to veljati za vse domove in se morajo cene ustrezno znižati, saj Zakon o socialnem varstvu govori o neprofitnosti socialnega varstva, Pravilnik o metodologiji oblikovanja cen pa je stroškovno naravnan. Zagotavljanje MDDSZ in Doma, da so taki presežki sprejemljivi, če se le vračajo v dejavnost, je nesprejemljivo, še posebej, ker večina oskrbovancev težko zmore plačevanje oskrbnin. Sam močno dvomim, da se nespoštovanje kadrovskih in materialnih normativov ne pozna pri oskrbi," zaključuje Kodela, sicer tudi sam izkušen revizor.
Dženana Kmetec
Nekoliko drugačno tolmačenje zadnje seje pa nam je podal še en član sveta Doma upokojencev Ptuj, mag. Miran Kerin. Pravi, da so o omenjenih dodatkih sicer govorili, a da se ti že sedaj zaračunavajo. Svet naj bi le pritrdil, da so njegovi člani seznanjeni s tem. A po besedah Kerina bodo na naslednji seji, ki naj bi bila septembra, o zaračunavanju omenjenih dodatkov razpravljali podrobneje. Po njegovih predvidevanjih bodo takrat člani sveta proti temu, kar bi pomenilo, da jih direktorica več ne bo smela obračunavati.
Foto: CG
Ptuj • Konec podjetja Nizke gradnje
Zaposleni dobili izredne odpovedi
Zadnji avgustovski ponedeljek se je po več mesecih čakanja, upanja in brezupa delavcev podjetja Nizke gradnje Ptuj njihova agonija končala. Gotovo ne tako, kot so želeli, bilo pa je vendarle pričakovano: vseh 80 zaposlenih je prejelo izredne odpovedi.
S tem dejanjem se je zapečatila usoda še enega sicer vse do začetka letošnjega leta uspešnega in dobro poslujočega ptujskega gradbenega podjetja; brez dela je ostalo 80 ljudi.
O vzrokih in razlogih za hiter propad podjetja Nizke gradnje smo v preteklih številkah našega časopisa že podrobno poročali; povod za hiter potop družbe je bil v februarskem stečaju mariborskega gradbenega giganta, Cestnega podjetja Maribor, katerega lastnik je tudi večinski lastnik NGP, in je s seboj potegnil tudi ptujskega gradbinca. Zdaj praktično že bivši zaposleni v NGP pa so jezni tudi na vodstvo ptujske mestne občine, ki jim vse do predloga za stečaj ni izplačalo niti zahtevanih 210.000 evrov,
kolikor naj bi jim pripadalo po ključu delitve sredstev iz bančne garancije, niti 118.000 evrov, o katerih je sicer govoril župan Štefan Čelan.
„Res je, Mestna občina nam ni nakazala denarja, ki nam po našem mnenju in zakonodaji pripada. Prav tako se niso obnesli niti številni pogovori in dogovori s potencialnimi vlagatelji v naše podjetje, ki bi ga lahko dokapitalizirali in nas tako rešili stečaja. Žal nosi svoj delež odgovornosti tudi večinski lastnik Škoberne, saj je bil v nekaterih pogovorih od potencialnih vlagateljev podan predlog, da naj se umakne iz lastništva našega podjetja, sicer dogovora ne bo. A Škoberne se lastništvu ni želel odpovedati," je pojasnil predsednik sindika-
Sindikalist Marjan Zebec: „Večina nas je tukaj pustila vsa svoja mlada leta, zdaj pa bomo pristali na borzi. Čeprav je težko razumeti, zakaj se je to zgodilo, delavci upamo, da bo roka pravice dosegla tiste, ki so krivi za žalosten konec uspešnega podjetja!"
ta Marjan Zebec. Direktor Mitja Omulec je že od avgusta na bolniškem dopustu, po besedah Zebca pa ga po zaključku čaka enak postopek kot ostale zaposlene oziroma se bo verjetno lahko redno upokojil.
Zaposleni bodo delavske knjižice prejeli čez 15 dni, torej 13. septembra, dva dni kasneje pa imajo že dogovorjeno srečanje na Zavodu za zaposlovanje: „Delavka z Zavoda je bila pri nas v podjetju in tako je z vsemi zaposlenimi že dogovorjen datum in ura na Zavodu za prijavo. Nekateri naši delavci so v teh dneh že v pogovorih za delo pri drugih delodajalcih in upam, da jim bo uspelo čimprej najti novo zaposlitev. Približno 10 zaposlenih bo imelo možnost ko-
riščenja denarnega nadomestila naslednjih 25 mesecev zaradi dovolj dolge delovne dobe, potem pa se bodo verjetno lahko upokojili, saj dosegajo starostne in delovne oz. poklicne normative za redno upokojitev. Vsi ostali, četudi nas je kar nekaj s 30 leti in več delovne dobe v Nizkih gradnjah, se bomo morali znajti po svoje. Čas za iskanje zaposlitve je zdaj za gradbeno stroko zelo neprimeren, zato bo verjetno kar precej naših ljudi moralo na borzi pričakati pomlad, ko se ponovno odpira sezona za gradbene delavce," je bil realen Zebec, ki pa vendarle ni mogel skriti čustvene prizadetosti: „Tako je prišel dan, ki smo ga vsi težko čakali, vendar pa tudi upali, da ga ne bo! Večina nas je tukaj pustila vsa svoja mlada leta in sedaj še čakamo, da preteče 15-dnevni odpovedni rok, ko se bomo lahko prijavili na Zavod za zaposlovanje. Čeprav je težko razumeti, zakaj se je to zgodilo, pa delavci upamo, da bo roka pravice dosegla tiste, ki so krivi za žalosten konec uspešnega podjetja!"
SM
Sveti Andraž • Avtobusni prevozi za dijake
V šolo z avtobusom
Dijaki, ki bivajo v občini Sveti Andraž, doslej niso imeli ustreznega šolskega prevoza. S včerajšnjim dnem pa so zanje po zelo ugodni ceni: 20 evrov do Ptuja in 45 evrov za mesečno vozovnico do Maribora, zagotovili posebno linijo.
Zupan občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Franci Krepša se je s podjetjem Ve-olia Transport dogovoril za pomembne spremembe pri zagotavljanju večje dostopnosti občanov do javnega linijskega prevoza potnikov. Z začetnim občinskim delnim sofinanciranjem mesečnih vozovnic za dijake so se dogovorili za enotne znižane cene, ki bodo po novem znašale 45 evrov za mesečno vozovnico do Maribora in 20 evrov za prevoze na Ptuj - doslej je bila cena 65 evrov.
„Z na novo vpeljanimi ukrepi in spremembami želimo Občina Sveti Andraž je za dijake zagotovila posebno avtobusno linijo.
Slovenija • Novost na področju štipendij
Državnih štipendij ne bo
Novo leto naj bi na področju štipendijske politike prineslo nekatere zelo pomembne novosti. S 1. 1. 2012 mladoletni ne bodo več upravičeni do državne štipendije, lahko bodo prejemali le otroški dodatek. Po dopolnjenem 18. letu starosti pa bodo lahko prejemali štipendijo, ne pa več otroškega dodatka.
obdržati avtobusne povezave pri nas in povečati število uporabnikov javnega potniškega prometa. S tem bomo poskrbeli tudi za varnost naših dijakov. Sočasno pa menim, da gre za zelo ugodno ponudbo, in dvomim, da se bo tistim, ki imajo svoje avtomobile, še splačalo za tak denar voziti v šolo. Pomemben korak bo to tudi z vidika varstva okolja," pojasnjuje Krepša, ki upa, da bo število dijakov, ki se bodo odločili za avtobusni prevoz, dovolj veliko,
da ga bodo izvajali celo leto. Zaenkrat dogovor z Veolio velja do decembra, do takrat bo občina, če bo to potrebno, sofinancirala primanjkljaj. Za obstoj javnega prevoza potnikov potrebujejo 30 dijakov, v tem primeru bi jih bilo dovolj in bodo vozovnice lahko kupili po znižani ceni. V prvih mesecih bo torej omenjena cena v vsakem primeru obveljala zaradi sofinanciranja občine.
„Ne bi nam bilo treba pokrivati tega, ampak želimo,
ker vemo, da so hudi časi, in hočemo pomagati staršem in dijakom. To bo po mojem za naš proračun največ kakih 500 evrov mesečno," še pojasnjuje Krepša, ki upa, da bo linija ostala redna in da bodo po zgledu nekaterih sosednjih občin tudi njihovi dijaki avtobusni prevoz vzeli za svojega.
Sicer pa dijaki vozovnice že lahko kupijo na prodajnih mestih v Lenartu, Mariboru in na Ptuju.
Dženana Kmetec
Group
IZ GOSTILNE PP ¡E ZADIŠALO...
Zaenkrat datumi za oddajo vlog ostajajo nespremenjeni in morajo štipendisti, ki štipendije že prejemajo, vlogo za podaljšanje oddati do srede, 7. septembra. Za tiste, ki štipendijo uveljavljajo prvič, pa rok ni omejen. Prinaša pa zakon pomembne vsebinske novosti.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (veljati je začel 14. 8. 2010, uporabljati pa naj bi se začel s 1. 1. 2012) med drugim določa, da so do državne štipendije upravičeni državljani Republike Slovenije, ki so starejši od 18 let in izpolnjujejo druge pogoje po zakonu,
ki ureja štipendiranje. To v praksi pomeni, da bodo štipendisti, ki so mladoletni in državno štipendijo že uveljavljajo ali jo bodo letos prvič uveljavljali ter bodo 1. 1. 2012 mlajši od 18 let, štipendijo prejemali le do konca letošnjega leta. Po novem zakonu mladoletne osebe namreč do državne štipendije ne bodo upravičene, prejemale bodo le otroški dodatek. Po 18. letu starosti pa ravno obratno, dobili bodo lahko štipendijo, do otroškega dodatka - tega so doslej prejemali do 18. leta starosti oziroma najkasneje do 26. leta starosti v času šolanja
- pa ne več. Za Zoisove in kadrovske štipendije to ne velja in ostajajo nespremenjene. Torej jih bodo lahko prejemali tudi mladoletni vlagatelji.
Višina državne štipendije brez dodatka znaša 38,97 evra za dijaka in 58,47 evra za študenta. K temu se lahko ob izpolnjevanju pogojev dodelijo še dodatki: glede na dohodek v družini štipendista, na vrsto in področje izobraževanja, na učni oziroma študijski uspeh, na izobraževanje zunaj stalnega prebivališča in za štipendiste s posebnimi potrebami.
Dženana Kmetec
Čeprav se je letošnja gobarska sezona začela v začetku marca, ko so najbolj zagnani gobarji že nabirali prve gobe, pa prava gobarska sezona teče ravno v teh dneh. Kot po navadi je tudi tokrat kuharski mojster Aleš Korošec pripravil odličen PRAZENEC Z LISIČKAMI IN ZELIŠČI. Aleksander Sikar pa je zraven postregel odličen Pullus laški rizling, letnik 2007, suho, ki je dodobra poudaril čas in darove narave.
praZenec z lisičkami in zelišči
Za pripravo potrebujemo:
lisičke, moko, jajca, sol, olivno olje, zelišča (žajbelj, timijan, rožmarin) Postopek:
v dve kozici ločimo rumenjake od beljakov. Rumenjakom v kozici dodamo sol in vse dobro premešamo. Dodamo še moko in mleko ter ponovno premešamo in gosto maso pustimo, da malo počiva. Posebej v kozici premešamo beljake, da nastane sneg ter ga dodamo gosti masi in zamešamo. V ponvi na razgretem olivnem olju nežno prepražimo že očiščene in narezane lisičke, da posteklenijo. Nanje vlijemo maso za en centimeter in pol na debelo. Po nekaj minutah testo obrnemo in popečemo še na drugi strani. Med pečenjem tako zapečen praženec raztrgamo na manjše kose in dodamo zelišča. Z mešanjem pečemo še nekaj minut. Serviramo še vročega. Lep dober tek!
Če vam ne uspe priprava doma, ga z veseljem postrežemo v Gostilni PP!!!
jlKH, 1 **■
VINO:
Pullus laški rizling 2007, suho, Ptujska klet, d. o. o.
Foto: SM
Majšperk • V tovarni umetnosti dvojni kulturni dogodek
Razstava Rosinanca in pesniško branje
V okviru festivala Dnevi poezije in vina so v četrtek, 25. avgusta, v razstavišču tovarne umetnosti v Maj-šperku odprli razstavo umetniških likovnih del Roberta Lazarja in Borka Tepine, svoje pesmi pa je predstavilo nekaj tujih avtorjev.
Kljub izredni vročini so se odprtja razstave v velikem razstavišču Tovarne umetnosti, majšperškega podjetja AP Albin Promotion, poleg domačinov udeležili tudi precej številni ljubitelji kulture in umetnosti iz Ptuja in bližnje okolice. V imenu organizatorjev jih je pozdravil akademski slikar Dušan Fišer, ki je besede zahvale namenil tudi vodstvu podjetja Albin Promotion ter občini Majšperk za izjemen posluh in uspešno podajanje umetnosti širšemu krogu ljubiteljev in drugih občanov. Obema umetnikoma, Robertu Lazarju in Bor-ku Tepini, pa sta se za njuno umetniško ustvarjanje, še posebej pa za razstavljena dela, ki sta jih postavila na ogled obiskovalcem galerije v Maj-šperku, toplo zahvalil Milan Vinkler, direktor podjetja
Foto: M. Ozmec
Svoje umetniško ustvarjanje in razstavljena dela sta predstavila akademska slikarja Robert Lazar (levo) in Borko Tepina.
Albin Promotion, in županja občine Majšperk Darinka Fakin, ki je nato razstavo tudi odprla.
Bistvo razstave in njenega nevsakdanjega naslova sta predstavila oba avtorja. Ro-
Foto: M. Ozmec
Svoje pesmi je v Majšperku prebirala tudi Eleonor Livingston iz Škotske, ki v svoji deželi vodi podoben pesniški festival.
bert Lazar je pojasnil, da je naslov razstave priložnostna skovanka dveh znanih besed: resonanca in Rosinanta ter dodal, da s kolegom Borkom že nekaj časa delujeta in ustvarjata v nekakšnem sozvočju ali resonanci, čeprav se slikarsko zelo razlikujeta. Don Kihoto-vo kljuse Rosinanta pa je zanj ena ključnih metafor slikarskega početja, saj je prepričan, da je slikar sam po sebi neka donkihotska figura. Ko se sooča z osebno ali splošno zgodovino slikarstva, namreč vedno znova ugotavlja, da se skoraj vsak slikar v bistvu bojuje z mlini na veter. Borko Tepina pa je obiskovalcem najprej sporočil: „Otroci, pazite na starše," ter dodal, da so mu med vsemi zvrstmi umetnosti najbližje prav tiste, ki so upodabljale naravo. S tem, ko so hkrati bile, paradoksno,
potem ko so iz najfinejših olj, past, pigmentov in gline, tako rekoč iz blata oblikovale podobo sveta in jo ohranjale potomcem, pa so bile tudi v največjem nasprotju z njo, saj so se tako uprle zakonitostim enosmernega časa, eni od temeljnih logik in zakonitosti narave - razpadu v neponovljivost entropične realnosti, torej usodi, ki ji na dolgi rok ne more ubežati nobeno bitje na svetu.
Preden pa so se obiskovalci odpravili na ogled razstavljenih likovnih umetniških del, so z zanimanjem prisluhnili pesniškemu branju udeležencev festivala Dnevi poezije in vina iz Švice, Škotske, Nemčije in Nizozemske, ki so prebrali nekaj svojih najbolj priljubljenih pesmi. S pomočjo prevajalke in moderatorke Staše Pa-vlovič so nekaj svojih pesmi predstavili Arno Kamenisch iz Švice, Ann Cotten iz Nemčije, Eleanor Livingston iz Škotske in Thomas Mohlman iz Nizozemske. Na veselje kulture žejnih obiskovalcev pa so se organizatorji tudi v tem primeru držali drugega dela festivalskega naziva, saj so se ob koncu lahko vsi, ki so želeli, tudi osebno prepričali o tem, da so švicarska vina prav tako okusna in aromatična kot naša, štajerska. Le za kakšno nianso drugačna so, in kot smo lahko slišali, tudi precej dražja. Njihov učinek pa je zagotovo skoraj isti.
M. Ozmec
Slovenija • Vpis v študentske domove
Študentje mrzlično iščejo sobe
Čeprav je bilo vlog za vpis v študentske domove letos za spoznanje manj, se mnogi študentje še vedno mrzlično borijo z iskanjem prostih sob. Samo v ljubljanskih domovih so prejeli kar 8100 vlog.
Do 10. avgusta so vlogo za bivanje v študentskem domu morali oddati bruci, ki v letošnjem študijskem letu želijo prvič bivati v domu ali si urediti subvencionirano bivanje pri zasebnikih. 22 avgust pa je bil datum, do katerega so vloge morali oddati tisti, ki so si v domu želeli le podaljšati bivanje.
Pisarne za študentske domove bodo po 15. septembru in po 15. oktobru določile prednostna seznama študentov, upravičenih za bivanje v študentskem domu in pri zasebnikih.
Študentski domovi v Ljubljani razpisujejo največ mest, in sicer skupno 7492 ležišč. Dodatnih 655 ležišč za
Sob za študente je vsako leto premalo.
študente bo na voljo v dijaških domovih v Ljubljani in Novem mestu, v zasebnih študentskih
domovih v prestolnici in Krškem pa še 313 ležišč. Za subvencionirano bivanje študen-
tov pri zasebnikih je na voljo 2200 ležišč.
V	Mariboru je v javnih študentskih domovih razpisanih 2696 ležišč, v zasebnih pa 626. V dijaških domovih v Mariboru, Celju in Murski Soboti pa je skupno razpisanih še 460 mest za bivanje študentov. Za subvencioniranje bivanja študentov pri zasebnikih je na voljo 200 ležišč.
V	Kopru javni študentski domovi razpisujejo 221 ležišč, zasebni 22, dijaški domovi v Kopru, Izoli, Portorožu in Novi Gorici pa še 370 mest. Za subvencionirano bivanje pri zasebnikih je na voljo 750 ležišč.
Čeprav so številke precej velike, je sob za študente vsako leto premalo. Po nekaterih
Svet je majhen
Svež veter ali burja?
Začnimo današnjo kolumno z mednarodnimi novicami, da bomo lahko, tako kot vedno, končali z analizo domačega političnega prostora.
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta se dogovorila, da je edini način za boljšo pripravljenost evra na bodoče udarce svetovnih kriz in nestabilnosti trgov, da vse države članice skupnega monetarnega sistema začnejo uvajati pravilo pozitivnega proračuna v ustavo. To naj bi bil najboljši način za discipliniranje članic območja z evrom, ki zaradi svojega pomanjkanja discipline pod vprašaj postavljajo obstoj valute. Naš predsednik vlade Borut Pahor je pobudo pozdravil z največjim navdušenjem in takoj, ponovno, potrdil, da je Slovenija pripravljena slediti in ostati na nemško-francoskem vlaku.
Verjetno ima Pahor okoli sebe ljudi, ki nimajo pojma o mednarodni ekonomiji, ker bi še otrok v osnovni šoli bolje razumel sporočilo Merklove in se vsaj vzdržal kakršnega koli komentarja, če ne bi želel odpreti neposredne diplomatske fronte z Nemčijo. Berlin,ki je dejansko edino gospodarstvo z normalno rastjo v Evropi, je pred leti kot prva prestolnica na svetu vklesal v lastno ustavo prej navedeni pogoj prav zato, ker se zaveda, da ima toliko gospodarske moči, da lahko izsili enako ravnanje od ostalih partnerjev. Vendar noben evropski partner ni tega sposoben, najmanj pa Francija, ki bi lahko uradno propadla že danes, če bi pristojnim institucijam predala »nepredelane« statistike in bilance. Torej če bi naši analitiki in politiki dobro premislili, preden govorijo, bi razumeli, da je diktat, ki je prišel iz fran-cosko-nemškega vrha, kot prvo, prazen odgovor na resna vprašanja o verodostojnosti evra, prihajajoč iz mednarodnega prostora, kot drugo pa pomeni smrt evra, ker nobena država tega ne bo zmogla, še najmanj pa Slovenija. Lahko je govoriti močnemu gospodarstvu, ki se vedno bolj povezuje z Rusijo in Kitajsko ter je tako vedno manj odvisno od evropskega prostora.
Takšna mednarodna zavezništva in postavljanja »pred zid« so zgodovinsko precej znana in nikoli niso prinesla nič dobrega za našo Staro celino. Znotraj takšnega svetovnega scenarija se mi, majhna miška osrednje Evrope, nahajamo v še večjih težavah, ki jim nihče ne najde prave rešitve. Vlada bo - končno - čez nekaj dni zaprosila za zaupnico in z že vnaprej pripravljeno farso jo bo verjetno tudi dobila, kar nas bo potisnilo še bolj na rob nekredibilnosti ter povečalo agonijo naše uboge države. Sam Janez Janša raje ne bo delal nič na tem, da bi preprečil takšen izid, ker so mu javnomnenjske raziskave pokazale, da stranka SDS ne glede na gromozanske napake pozicije ni prišla do znatnega povečanja podpore in ne bi bil danes zmožen sestaviti delujoče vlade. Vedno bolj se kaže, da Slovenci ne želijo več starih obrazov, saj jim ne zaupajo, in da dejansko obstaja velikanski prostor za novo stranko, ki bi bila zmožna danes pobrati od 20 do 30 odstotkov glasov. Avtor tega članka se tega vprašanja zelo dobro zavedam in ga že dlje časa analiziram, vendar pri ustanavljanju popolnoma nove stranke obstajata dva pomembna problema: finančna podpora, ki mora biti vsaj v višini milijon in pol evrov, in - če bi se hipotetično našla rešitev za prvi problem - mreža sposobnih ljudi. Nova stranka, da ne bi bila že na začetku obsojena na propad zaradi neverodostojnosti, bi potrebovala v nekaj mesecih mrežo novih obrazov, kandidatov po celi državi, kar je tehnično (žal) skoraj neuresničljivo. Zagotovo bomo v bližnji prihodnosti priča ustanavljanju novih gibanj, preimenovanju nekaterih delov starih strank in podobnim kozmetičnim spremembam, vendar to še daleč ne bo to, kar si masa ljudi v Sloveniji danes želi: svež veter. Ta veter, če ne celo burjo, ki bo pometla z ostanki starega, bo morala najverjetneje sprožiti ena od že obstoječih strank. Naloga ni težka. Pomembni so novi obrazi, nove ideje, repozicionira-nje, malo marketinga in novi logotipi. Ljudje delajo vsebine in naša država ima ogromne potenciale ter zares sposobne strokovnjake.
Evropo in Slovenijo čakajo šeprecej težki preizkusi. Upam, da se bo do takrat vsaj en politični voditelj znal obnašati kot državnik in gledati v dobro nas vseh.
Laris Gaiser
ocenah bi samo v Ljubljani študentje potrebovali dodatnih dva tisoč postelj. Priprave za izgradnjo novih domov so sicer že v teku, kdaj bodo zgrajeni, ostaja uganka.
Tisti, ki bodo svoj prostor v domovih vendarle dobili, pa ne smejo presegati 2250
evrov cenzusa na družinskega člana v preteklem letu. To je le eden izmed pogojev za sprejem v dom, ob tem pa je potrebna še dodatna zelo obsežna dokumentacija. K vlogi mora biti priloženih kar 18 različnih dokumentov.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Cvetkovci • Namakalni sistem gradijo s polno paro
Za namakanje vrtnin in poljščin
V torek je v Cvetkovcih na črpališču namakalnega sistema Ormož-Velika Nedelja potekala terenska tiskovna konferenca, na kateri so predstavili napredovanje gradnje namakalnega sistema. Investicija obsega izgradnjo cevnega razvodnega sistema s hidrantnimi priključki na površini 449 hektarjev njivskih površin, razširitev strojne opreme črpališča in transformatorske postaje. Operacijo sofinancirajo EU, državni in občinski proračun.
Gradnja poteka že dva meseca, a doslej je občani niso kaj prida občutili, saj je potekala ob trasi hitre ceste Ptuj-Or-mož. Sedaj, ko prehaja na posege na privatnih zemljiščih, pa bodo občani vedno bolj pozorni in pojavilo se bo tudi več vprašanj, je menil ormoški župan Alojz Sok in opisal projekt, pri katerem bodo položili 17 kilometrov cevovodov in uredili okrog 140 odjemih mest, iz katerih bo mogoče uporabljati vodo. V sklopu investicije bo potekala tudi rekonstrukcija črpališča, ki bo po novem imelo tak sistem, da bodo odpravljene težave iz preteklosti, ko en uporabnik ni mogel sam zalivati.
Projekt je bil ocenjen na 1,5 milijona evrov, na razpisu pa je bila dosežena precej nižja cena 1,2 milijona evrov. Gradnjo bo treba zaključiti najkasneje aprila in župan upa, da je to dovolj dolgi rok: „Moral bo biti, saj bi v kasnejših mesecih verjetno morali plačevati kakšne odškodnine za posevke na njivah, ta denar pa v načrtu ni predviden. Občina bo večino sredstev pridobila šele leta 2013. Letos smo dobili večinoma sredstva za poplačilo projektne dokumentacije v višini okrog 100.000 evrov, tako da
Foto: Viki Ivanuša
Sedaj, ko se je malo ohladilo, potekajo dela brez težav.
bomo morali najeti kredit. Ne vem, iz kakšnih razlogov je prišlo do takšne odločitve, saj je denar zagotovljen.
S pridobivanjem dokumentacije je bilo veliko težav, v tem projektu tiči kar pet let dela. Pretirana birokracija je verjetno eden od razlogov, zakaj je v Sloveniji stanje na področju kmetijstva takšno, kot je."
Zarada nereda tudi plačila vnaprej
Izbrani izvajalec gradnje II. faze namakalnega sistema je Komunalno podjetje Ormož. Javni natečaj je potekal že leta 2009, pogodba pa je bila podpisana šele sredi letošnjega
leta, ker občina do sedaj še ni imela sklepa o sofinanciranju projekta, je povedala direktorica Pavla Majcen in dodala: „V zadnjih dneh je vročina precej vplivala na način dela, saj imajo plastični materiali, ki smo jih vgrajevali, pač svoje zakonitosti. Čim več dela bi radi naredili še v letošnjem letu. Strojnico bomo rekonstruirali pozimi, ko se druga dela ne bodo mogla izvajati. Doslej smo opravili dela v vrednosti 250.000 evrov, do konca leta pa bi radi dosegli številko 500 do 600 tisoč. Težave na gradbiščih so vedno prisotne - če ne z lastniki zemljišč, pa z materiali. To je danes resen problem, saj je zaradi nereda v gradbe-
ništvu marsikaj treba plačati vnaprej."
Načrtovanih 449 hektarjev je že nadgradnja prvotnega sistema, ki obsega 226 hektarjev. Skupaj s črpališčem hmeljišča bo tukaj kmalu nastal celovit sistem na površini 720 hektarjev. To bo eden večjih sistemov v Sloveniji. Miran Klinc, ki je v občinski upravi zadolžen za področje kmetijstva, je povedal, da so bile idejne zasnove narejene tako, da lahko sistem pokriva potrebe v obsegu 1100 hektarjev: „Z večjo ceno hrane in povečano potrebo po hrani bo ta sistem pridobival na vrednosti. Če bodo kmetje primerno organizirani - manjka jim ustrezna
Ptuj • V pripravah na 55. državno tekmovanje oračev
Mojstri brazd kmalu na Ptuju
Prihodnji konec tedna, od četrtka zvečer do sobote, bo Ptuj postal središče ne le kulturnih in športnih, ampak tudi čisto kmetijske tekmovalne prireditve: na Turniščah pri Ptuju bo namreč v soorga-nizaciji Biotehniške šole in Zveze za tehnično kulturo Slovenije ž 55. državno tekmovanje v oranju.
Že v četrtek se bodo na Ptuju zbrale vse dvočlanske ekipe oračev iz različnih koncev Slovenije in popoldan namenile treningu. V petek dopoldne se bo tekmovanje najprej začelo za mlade orače srednjih biotehniških šol, popoldne pa bo namenjeno uradni slovesnosti ob odprtju državnega tekmovanja, ki mu bo sledilo še tekmovanje v oranju strnišča,v soboto pa bo sledilo še tekmovanje v oranju ledine.
Tekmovanje oračev pa bo spremljal zelo pester spremljevalni program: „V petek dopoldne bo v prireditvenem šotoru organizirano strokovno predavanje in demonstracija na temo izbora kultur za poletne in prezimne ozelenitve, na njivi za šotorom bo predstavljena mehanizacija za obdelavo tal in setev strniščnih dosevkov, v dvorani ptujskega KGZ pa bo še predavanje o izboljšanju varnosti pri vključe-
infrastruktura: skladišča, dodelava pakiranja in podobno -, bodo naredili velik korak naprej k uporabi sistema. To pa ni več stvar občine, ampak kmetijske zadruge, svetovalne službe in kmetov samih. Voda in hrana bosta v prihodnosti gibalo razvoja vsake države."
Uporaba namakalnega sistem bo merjena z vodomerom. Uporabniki so doslej za 200 kubičnih metrov vode vključno z elektriko in delovno silo plačevali 50 evrov.
Pridelovalec vrtnin Željko Krabonja je povedal, da okoliški kmetje obstoječi sistem po potrebi redno uporabljajo: „Na začetku so bile sicer težave, a so se rešile. Sistem ni bil uporabljan samo za vrtnine, tudi za druge poljščine, kajti suša je
Zbiranje potrebnih papirjev in dovoljenj je poleg splošno znanih zgodb, o katerih smo v Štajerskem tedniku pisali, zaznamovala tudi precej nenavadna zgodba, ki jo je povedal župan Alojz Sok. Da so lahko speljali vse postopke, so morali od mrtvih obuditi in ponovno uradno ustanoviti agrarno skupnost Trgovišče, ki je nehala obstajati pred kakšnimi 80 leti. V zemljiški knjigi je namreč skupnost zavedena kot lastnik nekaterih zemljišč, ki jih pri določanju trase namakalnega sistema niso mogli zaobiti. Na ustanovni zbor agrarne skupnosti Trgovišče je prišlo 13 vaščanov, ki so prav vsi do zadnjega dobili svojo funkcijo v skupnosti, da so lahko zadevo formalno nekako izpeljali in pri notarju overili služnostne pogodbe za te parcele.
tako prizadela okolje, da je bil občasno problem tudi za krmo za živino. Namakalni sistem se vedno povezuje le z vrtninami, a bo primeren in dobrodošel za vse, ki jih bo pestila suša."
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Posodobitve se bodo zgodile tudi v črpališču.
Letošnje, 55. državno tekmovanje v oranju bo gostil Ptuj; potekalo bo na posestvu gradu Turnišče, zmagovalca v obeh tekmovalnih disciplinah pa se bosta udeležila svetovnega prvenstva oračev, ki bo naslednje leto v Hrvaški.
vanju kmetijske mehanizacije v cestni promet. Hkrati bo na posestvu gradu Turnišče dopoldne tekmovanje v košnji na tradicionalni način, popoldne pa spretnostna vožnja dijakov. V času prireditve pa si bodo obiskovalci lahko ogledali še dve razstavi: razstavo staro-dobnikov in sodobne kmetijske mehanizacije, se posladkali na tržnici Dobrote slovenskih kmetij, si ogledali nastope pevcev in godcev ter folklornih skupin, se poizkusili v jahanju v maneži, se peljali s kočijo, si ogledali demonstracijsko vožnjo starodobnikov, učenci osnovnih šol in dijaki srednjih šol pa se bodo lahko vključili v bogat program ustvarjalnih delavnic," je povedal ravnatelj ptujske Biotehniške šole Vladimir Korošec.
Tudi dogajanje v soboto ne bo nič manj pestro in zanimivo; ob tekmovalnem delu bo možno nekaj pred poldnevom opazovati ročno košnjo županov spodnjepodravskih občin, nato pa bodo svoje ročno in strojno znanje košnje prikazali še člani BCS teama iz Nove vasi pri Markovcih ter Konjeniškega kluba iz Markovcev, sledilo bo tekmovanje v oranju starodobnikov in prikaz oranja s konjskimi vpregami, posladek za oči bo gotovo tudi
spretnostna vožnja s traktorjem za ženske, prireditev pa se bo seveda, kot se spodobi, končala s svečano razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj tekmovalcem.
Doslej so se, kot je še povedal Korošec, na državno tekmovanje prijavile ekipe oračev iz Bele krajine, Dolenjske, Gorenjske, Ljubljane, Podravja, Po-savja, Prekmurja in Prlekije. Na tekmovanje dijakov biotehničnih šol, ki bo letos 17. po vrsti, pa so zaenkrat prijavljeni tekmovalci iz ptujske Biotehnične šole, Biotehnične šole Rakičan in Biotehnične šole Naklo.
Zmagovalci lanskega, 54. tekmovanja v oranju, ki je potekalo v Vipavi, so bili: v oranju s krajnikom Anton Filak
-	Bela krajina, Štefan Cigut
-	Prekmurje in Vlado Divjak
-	Podravje, v oranju z obračalnim plugom pa Igor Pate
-	Dolenjska, Anton Markovič
-	ljubljanska regija in Matej Kostevc - Biotehnične šole. Letošnja zmagovalca državnega tekmovanja v obeh kategorijah (najboljši v oranju s plugom krajnikom in najboljši v oranju z obračalnim plugom) se bosta udeležila svetovnega prvenstva oračev, ki bo naslednje leto septembra v Hrvaški, v Biogradu na morju.
Foto: SM
Podravje • Negativne posledice prepoznega siliranja
Zadnji čas za siliranje koruze
„Čas za siliranje koruze je takrat, ko je dosežena suhost koruze okoli 40 odstotkov in to obdobje je zdaj, po vročem avgustovskem tednu, že proti koncu," poziva kmete k ukrepanju vodja ptujske svetovalne službe Ivan Brodnjak, ki ga čudi, da so polja koruze še vedno nedotaknjena.
Foto : SM
Optimalni čas za siliranje koruze je že tu, prav tako bi se lahko že začel tudi odkup zgodnejših sort koruze, ki je dovolj zrela.
„Drugi kriterij zrelosti je stanje mlečne črte; če prelomimo storž in vzdolžno razpolovimo zrno, mora biti črta med mokrim in suhim delom na spodnji tretjini zrna. To je znak za optimalni začetek siliranja cele rastline. Če se rastlina silira prehitro, je silaža pogosto prekisla, izgubi pa se tudi veliko hranilnih snovi. Če pa se ta optimalni čas silaže zamudi, se zelo zmanjša prebavljivost silaže. En sam odstotek nižja prebavljivost koruzne silaže pa pomeni enako kot 800 kilogramov pridelka suhega zrnja po hektarju. Se pravi, da z zamujanjem optimalnega roka izgubimo res ogromno hranilnih snovi in s tem zmanjšujemo proizvodni potencial naših živali. Zato je nujno, da vsi tisti, ki razmišljajo o siliranju, to zdaj res naredijo takoj!"
Zelo zaželeno je tudi, da se silira pri nižjih temperaturah, vsaj pod 25 stopinj, za kar je zdaj tudi vreme idealno. „Če je silaža prepozno silirana, jo je tudi bistveno težje stisniti, ker se pogosto razpihne nazaj,
kot blazina, poleg tega pride z vdorom zraka zelo pogosto do naknadne fermentacije. Ob slabši prebavljivosti prepozno silirane koruze se z vdorom zraka pogosti zgodi nezaželeno ocetno ali masle-
no kislinsko vrenje (namesto zaželenega mlečnokislinskega vretja), ki s seboj prinaša strupe oziroma mikrotoksine," še opozarja Brodnjak.
Letošnje poletje je prineslo dve sušni obdobji z izjemno vi-
sokimi temperaturami, koruza pa je bila v veliki večini zasejana zelo zgodaj, v prvi polovici aprila: „Brez dvoma so zgodnji in srednje zgodnji koruzni hibridi doslej tako že dosegli tisto potrebno vsoto dnevnih
temperatur in so že po naravni poti dozoreli. Na sušnejših območjih pa je suša pospešila dozorevanje in nekateri posevki so tako danes že prezreli za kvalitetno silažo. Torej tisti kmetje, ki nameravajo uporabiti rastlinsko silažo, naj takoj preverijo stanje na svojih posevkih in začno silirati!"
Po drugi strani pa ni treba hiteti, če se kmetje odločajo za silažo zrnja: „Če ima koruzno zrno že temno plast, je to znak, da je rastlina že prezrela za siliranje. Zrnje več ne pridobiva hranilnih snovi, je pa še možnost siliranja zrnja. Vendar je v tem primeru potem smiselno še počakati, saj je pri zrnju za siliranje zaželena bistveno nižja vlaga kot pri rastlini. Zrno se lahko silira s 17 pa do največ 28 odstotki vlage, kar pomeni, da bolj kot je zrnje suho, boljše je za siliranje."
Silirano zrnje je sicer najbolj primerno za prehrano prašičev, deloma tudi za prehrano goveda, vendar bolj koncentrirano, z dodatkom soje, vitaminov ipd., kar sicer prakticira pri nas že kar precej kmetij.
Cene koruze so sicer danes, na tujih borzah, precej visoke, saj se gibljejo okoli 240 evrov, vendar je vprašanje, ali se bodo tako visoke odkupne cene tudi zadržale v času odkupa. Slednji bi se sicer lahko po besedah Brodnjaka brez težav začel že zdaj, vendar so tako visoke cene precej problematične za bioplinarne: „To je za lastnike bioplinarn absolutno previ-
soka cena vhodne surovine, saj bi za deset ton pridelka na hektar odšteli 2500 evrov. Sicer pa lahko upamo, da se bo letošnji odkup koruze začel pravočasno, vsekakor bi moral biti nekoliko prej kot prejšnja leta oziroma bi se za rane sorte že moral začeti!"
Dvorezni meč rastlinske silaže
Ob tem Brodnjak še opozarja, da morajo biti kmetje zelo previdni pri konstantnem, večletnem odvzemu silaže z njiv za bioplinarne, saj se na ta način zemlja zelo siromaši: „Zemlja se na tak način, brez vračanja organskih snovi, zelo izčrpa, celo popolnoma uniči. Če, na primer, z enega hektarja z desettonskim pridelkom suhega zrnja odstranimo celotno silažo z rastlino vred, bi morali potem zemlji dodati okoli 900 kilogramov NPK 27-30 in okoli 300 kilogramov ureje zgolj zato, da povrnemo izgubljene hranilne snovi, ki smo jih odpeljali s silažo. Če pa vzamemo s hektarja samo 10 ton zrnja, ne pa tudi rastlinske silaže, je treba dodati 280 kilogramov NPK 8-26-26, kar je seveda bistveno manj. Zato so odvzemi silaže brez vračanja hranljivih organskih snovi, lahko tudi gnoja ali gnojevke, zelo nevarni, saj takšno zemljo lahko popolnoma izčrpamo v dveh ali treh letih in je potem popolnoma nerodovitna."
SM
Podlehnik • Dve veliki gradbišči v občini
Začetek uresničevanja trimilijonskih naložb
V središču občine Podlehnik so v zadnjih avgustovskih dneh začeli izgradnjo kanalizacije in novega vrtca.
S projektom izgradnje kanalizacije je občina uspešno kandidirala na letošnjem razpisu za Južno mejo, dela pa bodo potekala letos in naslednje leto. Letos bo izbrano izvajalsko podjetje (Cestno podjetje Ptuj) zgradilo okoli 3,5 kilometra kanalizacijskega cevovoda, naslednje leto pa je
v načrtu še izgradnja osrednje čistilne naprave, ki jo bo gradilo podjetje IPI iz Rogaške Slatine. Skupna vrednost projekta je nekaj manj kot milijon evrov, od tega bo gradnja kanalizacijskega omrežja zahtevala okrog 730.000 evrov, čistilna naprava z začetno zmogljivostjo 500 PE (in mo-
žnostjo povečanja kapacitete) pa dobrih 260.000 evrov.
Zadnji avgustovski ponedeljek pa se je z rušitvijo stare telovadnice, prigrajene k šoli in novi večnamenski dvorani, začela tudi izgradnja sodobnega nizkoenergetskega štirioddelč-nega vrtca. Rušenje in gradnjo novega objekta v tlorisni veli-
kosti 1000 kvadratnih metrov je po javnem razpisu dobilo podjetje Gic gradnje iz Rogaške Slatine, ki je z vodstvom občine podpisalo pogodbo v vrednosti dobrega milijona evrov. Za elektroinstalacije v novem vrtcu bo poskrbelo podjetje Elektrotehnika Milo-šič, za strojne instalacije podjetje Kokot, d. o. o., in za notranjo opremo vrtca podjetje Atlas iz Ljubljane. Skupna vrednost vrtca z urejeno okolico in igriščem po besedah župana Marka Maučiča znaša 1,7 milijona evrov (z DDV).V občini je sicer evidentiranih 96 otrok, ki se bodo lahko vključili v predšolsko varstvo, vrtec pa naj bi bil dokončan jeseni 2012.
V avgustu pa se je hkrati zaprlo gradbišče na pokopališču na Gorci; po dolgih letih čaka-
nja je bila namreč dokončana nova mrliška vežica, deloma pa je bilo preurejeno tudi pokopališče ob njej, ki je dobilo novo tlakovano pot, vhodno
ograjo in urejeno dvorišče ob vhodu. Skupna vrednost vseh opravljenih del je okoli 300.000 evrov.
SM
Na lokaciji stare telovadnice, ki jo je izvajalsko podjetje GIC Gradnje zrušilo v ponedeljek (na posnetku), bo stal nov, sodoben niz-koenergetski vrtec.
T
žerak
MESO-IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
SVINJSKA REBRA S KOZO
2,89 €/KG
Akcija traja do 15.9.2011
MASA ZA CEVAPCICE
2,89 €/KG
. iN SE VEL!KO DRUGEGA
Foto : SM
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
Pobrežje • Srečanje Cafutovih
»
Lepo je biti član velike družine
«
13. avgusta je imela družina Cafuta s Pobrežja 158 a srečanje z otroki, vnuki in svojimi starši. Zbrale so se kar štiri generacije - skupaj sedemindevetdeset sorodnikov, a ker gre za številno sorodstvo, raztepeno po vsem svetu, so ugotovili, da jih je manjkalo 48 - predvsem iz Kanade, ZDA, pa tudi nekateri iz Slovenije.
Medsebojno spoznavanje in predstavljanje - kajti nekateri so se v živo srečali prvič - je bilo prav ganljivo. In zato ni nič nenavadnega, da je zabava trajala do jutranjih ur, nič je ni mo-
glo prekiniti. Petje, ples, dobra volja - razpoloženje je bilo čudovito. In zato so vsi sklenili, da bodo tradicijo srečanj ponavljali in jo prenesli na svoje otroke. »Lepo je biti član velike druži-
ne, ki se ima rada in se spoštuje med seboj. Biti član družine, ki je imela dvanajst otrok, za nas pomeni biti čustveno bogat. Življenjska resnica je, da je ljubezen tisto, kar potrebujemo
drug od drugega,« so nam povedali organizatorji srečanja Cafutovih. »Bilo je nepozabno doživetje, ki se ga bomo vedno spominjali.
Ur
Foto: zasebni arhiv
Na srečanju je bilo skoraj sto Cafutovih sorodnikov.
Gornja Radgona • 13. državno sekaško tekmovanje
Zetalcani spet med najboljšimi
Moška ekipa žetalskih gozdarjev, ki sicer vsako leto na državnem sekaškem tekmovanju lastnikov gozdov v okviru mednarodnega sejma Agra v Gornji Radgoni dosega najvišje uvrstitve, je tudi letos dokazala, da ima v svojih vrstah vrhunske strokovnjake z motorno žago. Letos so se uvrstili na tretje mesto.
Člani Strojnega krožka Že-talanec Toni Butolen, Izidor Štajnberger in Slavko Širec z vodjem (in hkrati predsednikom SK) Francem Stojnškom, ki so tudi letos zastopali celotno območje mariborskega gozdarskega zavoda, so si uvrstitev izborili že na aprilskem izbirnem tekmovanju.
„Naši fantje so se na državno tekmovanje vzorno pripravljali, saj so zadnje dni redno vadili na domačem poligonu za treninge na bližnjem posestvu pri Jusovih, ki radi odstopijo prostor v ta namen. Povedal bi rad, da ekipa iz Žetal že vrsto let posega po visokih rezultatih na tem tekmovanju, čeprav je konkurenca izjemno močna. Če bi primerjali rezultate iz prejšnjih let, bi lahko ugotovili, da se število doseženih točk iz leta v leto viša, kar daje vedeti, da fantje res vložijo mnogo truda v svoje delo. Vendar se tega zaveda tudi konkurenca, ki je bila letos prav tako dobro
Žetalska ekipa sekačev je na letošnjem 13. državnem sekaškem tekmovanju v Gornji Radgoni, ki ga organizira Zavod za gozdove Slovenije, dosegla odlično tretje mesto.
izurjena. Z doseženim tretjim mestom smo zelo zadovoljni, vendar bi v bodoče radi tudi to presegli," je svojo ekipo
JEZIKOVNA ŠOLA
PREVAJANJE
angleščina nemščina italijanščina francoščina španščina
upravičeno pohvalil Stonjšek in še povedal: „Edina škoda je, da letos z nami ni bila domača ekipa predstavnic nežnejšega spola, vendar upam, da bo ta želja izpolnjena že naslednjo leto, saj vemo, da so tudi naša dekleta v preteklosti dokazala, da so več kot odlične gozdarke in tekmovalke. Sicer pa je treba poudariti, da naša skupina vlaga v urjenje in delo z motorno žago ogromno svojega časa in sredstev, za kar smo jim vsi zelo hvaležni. S svojimi rezultati tekmovanj pa prispevajo tudi k večji prepoznavnosti domačega kraja, še bolj pa k ozaveščanju vseh tistih, ki se srečujejo s tovrstnim delom v gozdovih. Preveč je delovnih nesreč ravno v tej kmetijski panogi zaradi neustrezne usposobljenosti, ob njej pa še neustrezna in pomanjkljiva oprema. Če s pravilno demonstracijo tega kmečkega opravila koga pritegnemo
vsaj k razmišljanju o tem, je s tem tudi ta trud poplačan!"
Letošnjega državnega prvenstva se je udeležilo 15 ekip iz vse Slovenije, končni vrstni red pa je bil naslednji: prvo mesto je osvojila ekipa iz OE Nazarje, druga je bila ekipa iz OE Tolmin, tretja ekipa iz OE Maribor (Žetalčani), nato pa so se zvrstile ekipe OE Sežana, Slovenj Gradec, Novo mesto, Bled, Kranj, Murska Sobota, Brežice, Nazarje (ženska ekipa), Celje, Kočevje, Ljubljana in Postojna.
Med posamezniki pa je največ točk zbral Janko Mazej, za njim Marko Jelšnik (oba OE Nazarje), tretji pa je bil Niko Rupnik (OE Tolmin). Člani žetalske ekipe pa so se glede na dosežene točke posamično uvrstili tako: Izidor Štajnber-ger (9. mesto s 1509 točkami); Toni Butolen (10. mesto s 1505 točkami) in Slavko Širec (12. mesto s 1497 točkami).
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Križevci • Krajevno jedro zaživelo
Foto: NS
Nedavno urejen krajevni center v občini Križevci pri Ljutomeru, ki se raztega v neposredni bližini osrednjega krožišča, med hostlom Stara pošta, gostiščem Zorko in poslovno-stanovanjskim objektom, bo kmalu dobil dokončno podobo, slovesno pa bo predan namenu na osrednji proslavi ob letošnjem občinskem prazniku 9. septembra. Površina je namenjena najrazličnejšim rekreativnim dejavnostim za starejše in mlajše generacije, še zlasti sprehajalcem. Na prireditveni prostor bo možno postaviti šotor, občina je kupila stojnice, namenjene prodaji ali razstavi. Priložnost promocije bodo dobili domači obrtniki, trgovci in vsi, ki bodo želeli karkoli ponuditi in prodati ter v križevski center privabiti čim več obiskovalcev. Naložba v izgradnji domačega gradbenega podjetja Segrap je veljala nekaj več kot 500 tisoč evrov, 85 odstotkov vrednosti pa je sofinanciralo ministrstvo za kmetijstvo iz evropskega programa Razvoj podeželja.
NŠ
Ljutomer • Predstavili vozila Mini Morris
Foto: NS
Po dveh letih ustanovitve kluba ljubiteljev mini vozil Slovenije v Ljubljani so se člani odločili, da bodo svojo drugo srečanje pripravili v Prlekiji. Pred ljutomerski hotel Jeruzalem seje pripeljalo 24 avtomobilov znamke Mini Morris (MM) angleškega proizvajalca, ki se je s tovrstnim tipom izdelave proslavil v drugi polovici minulega stoletja (1959-2000). Poslanstvo kluba, ki mu predseduje Tjaša Šaubert (lastnica MM, letnik 2000), vsebuje tri ključne elemente: servisiranje, obnavljanje in redna uporaba vozil. Srečanja so se poleg slovenskih voznikov udeležili še hrvaški, srbski in madžarski ljubitelji mini vozil, skupno pa so s svojimi legendarnimi jeklenimi konjički prevozili nekaj kilometrov skozi prleško, prekmursko in podravsko pokrajino. Po dvodnevnem druženju so pred odhodom domov v ljutomerskem mestnem središču opravili še spretnostno vožnjo.
NŠ
Križevci • Lipa za dobre sosedske odnose
Foto: NS
Območni združenji Veteranov vojne za Slovenijo in Slovenskih častnikov iz Ljutomera sta v okviru praznika občine Križevci pri Ljutomeru pripravili 1. pohod po poteh občine Križevci. Nekaj desetpoho-dnikov je ob tej priložnosti prisostvovalo slavnostni posaditvi lipe na Murskem polju med naseljema Iljaševci (občina Križevci) in Bunčani (občina Veržej), kjer je nekoč rasla mogočna lipa stoletnih korenin, udar strele pa jo je pred nekaj meseci razklal na dvoje. Simbol slovenstva sta posadila župana Branko Belec (Križevci) in Slavko Petovar (Veržej) - na posnetku, in si tudi za prihodnost zaželela čimbolj pristno sosedsko sodelovanje.
NŠ
Ormož • Ob koncu počitnic
Delavnice v parku
V Mladinskem centru Ormož so se odločili, da se bodo tik pred pričetkom šole še zadnje tri dni počitnic srečali na delavnicah. Delavnice potekajo v ormoškem parku in so očitno dobrodošle, saj se jih vsak dan udeleži lepo število otrok.
Direktorica MCO Marjanca Korotaj je povedala, da so delavnice namenjene predvsem temu, da se otroci pred šolo še malo poveselijo, poigrajo in ustvarijo kaj lepega. V ponedeljek sta delavnico vodili prostovoljki Tamara in Nina, ki sta prinesli novo idejo izdelovanja verižic iz odpadnega papirja.
Veliko otrok ob zaključku počitnic že komaj čaka na šolo, saj so si v minulih dveh mesecih pošteno odpočili in si že želijo družbe svojih vrstnikov. Otroci v delavnicah radi delajo in sodelujejo, verižice pa so večinoma obdržali zase ali pa so jih podarili mamam. V torek so se otroci zbrali ob
pravljici, kasneje pa so na to temo tudi ustvarjali, v sredo pa so iz das mase izdelovali sadje in zelenjavo.
Delavnice omogočajo otrokom, da se družijo, kratkočasijo, razvijajo svojo kreativnost, motorične in socialne sposobnosti ter veščine in spretnosti.
Viki Ivanuša
Vrazova ulica 12,2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500
www.lu-ormoz.si univerza.ormoz@siol.net
LJUDSKA UNIVERZA
,, v> |> • I	v >	»	,v v I.	• ■
ormož Vsezivljenjsko učenje za uspesnejse življenje!
Programi za poklic: gastronomske in hotelske storitve (kuhar, natakar), prodajalec, ekonomski tehnik [RTI, poklicni tečaji, gastr. tehnik (RTI).
Jezikovni programi za odrasle: angleščina, italijanščina, nemščina, slovenščina za tujce.
Priprave za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij
Brezplačno dokončanje osnovne šole za odrasle
Studijsko središče za »izobraževanje (študij na daljavo)
Višješolski programi Zavoda IRC Ljubljana: ekonomist, logistično inženirstvo, organizator socialne mreže in visokošolski program Zavoda Erudio Ljubljana: podjetništvo in mednarodno poslovanje; Sedem (7) brezplačnih krajših programov, ki jih financirata ESS in MSS:
-	Razvijte sposobnosti za začetno in zahtevnejšo uporabo računalniške in digitalne tehnologije.
-	Ali želite pridobiti, ohraniti, osvežiti znanje računalništva?
-	Želite nuditi svojemu predšolskemu otroku ustrezno pomoč, podporo in spodbudo pri porajajoči se pismenosti?
-	Želite obnoviti, osvežiti in pridobiti nova znanja za uspešnejše prilagajanje nenehnim tehnološkim in dnižbenim spremembam?
-	Ali razmišljate o vključitvi v poklicno izobraževanje, ker imate samo osnovnošolsko izobrazbo?
-	Ali vas zanima uspešnejša učna pomoč svojim otrokom v nižjih razredih osnovne šole?
-	Želite pridobiti znanja in usposobljenost za aktivnejše in uspešnejše doseganje življenjskih ciljev? Brezplačna uporaba središča za samostojno učenje, e- in info-toike.
Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna tudi med izobraževalnim letom.
Predstavili vam bomo programe, ki jih začenjamo izvajati jeseni 2011 in v začetku januarja 2012.
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2
2250 Ptuj	,
M Otmo-folfr!
m 02 749 21 50 S luptuj@siol.net
Univerza na Primorskem PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER Unlvereltadel Literals
FACOLTADI STUDI EDUCATIV1 Dl CAPODISTOIA
University of Prwnorska
FACULTY OF EDUCATION KOPER
program usposabljanja za pridobitev PEDAGOŠKO - ANDRAGOŠKE IZOBRAZBE
Vpis do 15. septembra
Center za poslovno usposabljanje.
Višja strokovna šola, Podružnica Ptuj
DODIPLOMSKI VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM INŽENIR / INŽENIRKA INFORMATIKE
Informativni dan: 12.9. 2011 ob 16.30 !
DODIPLOMSKI VISJESOLSKI STUDIJSKI PROGRAM
Družba m viljeiolsko izobraževanje -	_ _	_	_ _
(ssu	EKONOMIST/EKONOMISTKA
Informativni dan: 12.9.2011 ob 17.00!
www.lu-ptuj.si
www.pef.upr.si
0
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2
2250 Ptuj	■
MOirno-fclfrl
www.gea-college.si
m 02 749 21 50 S luptuj@siol.net
PRIČELI SMO Z VPISI V SREDNJESOLSKE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME:
PREDSOLSKA VZGOJA EKONOMSKI TEHNIK vs^™ TRGOVEC
v^i^iiKSSS«
I*LUP
NOVE PRILOŽNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE:
SOCIALNI OSKRBOVALEC IZDELOVALEC SPLETNIH STRANI HIŠNIK
KNJIGOVODSKA DELA SOBARICA
TRGOVEC- prekvalifikacija
Foto: Viki Ivanuša
Za konec počitnic so se šolarji v okviru delavnic ormoškega mladinskega centra kratkočasili v parku.
Ptuj • Arsana odpira vrata v novo šolsko leto
Glasbeni vrtec za najmlajše
Z včerajšnjim dnem je Arsana pričela 5. sezono neformalnega glasbenega izobraževanja za vse generacije. Novost je glasbeni vrtec za najmlajše.
V preteklih letih je pod okriljem Arsane glasbeno pot našlo veliko mladih glasbenikov, med njimi nemalo takih, ki so se podali tudi na profesionalno pot na srednjo glasbeno šolo, konservatorij ali akademijo.
Vpis je v Arsani možen celo šolsko leto, pričel pa se je včeraj. „Starostne omejitve ni, saj želimo ponuditi možnost vsem, ki jim je glasba blizu, pa niso imeli možnosti prej," pojasnjujeta Mladen Delin, predsednik društva Arsana, in Gregor Korošec, koordinator in učitelj kitare.
Sicer pa se je v letošnjem letu možno vpisati na naslednje instrumente: klavir, električna in akustična kitara, bas kitara, bobni, petje in ansam-belska igra. Poučujejo izobraženi in izkušeni glasbeniki iz klasične in jazz smeri, med drugim Marko Korošec, Nejc Cvirn, Karin Zemljič, Ana Delin, Boštjan Vavh in Dejan Berden.
Učenci lahko izberejo smer klasična glasba, rock, pop, jazz, etno ali muzikal ali pa kombinirajo programe iz različnih stilov. Pouk poteka individualno, po dogovoru z
mentorjem, v prostorih društva Arsana v Jadranski 4. „Vsi udeleženci tudi precej nastopajo med letom na raznih prireditvah, festivalih, razstavah ipd.," pojasnjuje Korošec.
Novost letošnje sezone je glasbeni vrtec za najmlajše, ki ga bo vodila profesorica glasbe Polona Meke. Pričel se bo v oktobru, najmlajši pa bodo svet glasbe spoznavali preko igre in otroških instrumentov. Prav tako oktobra se pričenja tudi koncertna sezona, ki bo uvedla glasbeno dogajanje na Ptuju v EPK 2012.
Dženana Kmetec
www.cvzu-podravje.si
www.lu-ptuj.si
Ormož • Arheološka izkopavanja zaključena
Zanimive podrobnosti preteklosti
Na območju ormoškega župnišča so od 26. julija skoraj mesec dni potekala arheološka izkopavanja, ki so se te dni zaključila. Strokovnjaki so z najdenim zadovoljni, prizorišče izkopavanj pa bodo zasuli in na njih postavili nov pastoralni dom, ki bo služil potrebam župnije.
Kot je povedal Gregor Goj-kovič, tehnik na terenu, sicer pa študent arheologije, so izkopavanja potekala na območju zgodovinskega nasipa, ki še ni bilo raziskano. Z izkopavanji so želeli ugotoviti, koliko prvotnega stanja iz prazgodovine je še ohranjenega, kajti to območje je bilo ves čas poseljeno in so se tako sproti uničevale sledi preteklosti. V izkopavanjih je sodelovalo 13 študentov in dijakov ter dva tehnika in arheologa. Izkopavanja je vodil Ivan Žižek, kustos Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Strokovnjaki so približno vedeli, kaj bi pri izkopavanjih lahko našli, saj je bilo v bližini v preteklosti že kopano in so našli dva objekta. Vendar so bila prvotna izkopavanja znotraj nasipa, tokrat pa so z izkopavanji posegli prav v sam nasip in odkrili način utrditve nasipa v prazgodovini. Z malo domišljije si tudi laiki lahko predstavljajo, kako so naši predniki z lesenimi tramovi dosegli, da jim zemlja ni polzela. Tovrstne najdbe
Foto: Viki Ivanuša
Deli prazgodovinskega nasipa
Foto: Viki Ivanuša
Za več kot meter globok zbiralnik vode so sprva mislili, da gre za ognjišče.
na slovenskih tleh še ni dokumentirane, zato so strokovnjaki nad njo precej navdušeni in jo bodo podvrgli različnim analizam.
Odkrili so tudi zbiralnik vode. „Tu je bil zbiralnik vode, za katerega smo na začetku mislili, da gre za ognjišče, ker je bila zgoraj pečena ilovica, ki po navadi nakazuje na kurilno funkcijo. Vendar se je izkazalo, da gre stvar globlje kot pri ognjišču. Zato domnevamo, da je imel zbiralnik vode na vrhu nekakšno leseno konstrukcijo, kot je danes nad studenci, pa je bila v teku dogodkov po-žgana. Gre za objekt nekje iz 9. stoletja p. n. š.," je povedal Gregor Gojkovič.
Pri izkopavanjih je bilo najdeno tudi nekaj lončevi-ne, zanimiv je zlasti del kozla (podstavka) za kuhanje, in drugi fragmenti kuhinjskega posodja. Poznejša analiza pa bo pokazala, za katero vrsto posodja gre. Najdenih je bilo tudi nekaj odbitkov iz kamna, ki so nastali pri obdelavi kamna za kamnito orodje.
Viki Ivanuša
Cerklje • Panonika harmonika 2011
Podrli svetovni rekord
V prekrasnem okolju Gaja pri letališču Cerklje ob Krki (pri Brežicah) je v okviru Panonike harmonike 2011, ki je potekal od petka, 26., do nedelje, 28. avgusta, in ki ga je obiskalo več kot 10.000 ljubiteljev glasbe, v nedeljo padel svetovni rekord v številu harmonikarjev, ki so zbrani na enem mestu igrali dve skladbi.
Tako je kar 1.137 harmonikarjev vseh starosti iz Slovenije in zamejstva odigralo skladbi Golica in V dolini tihi pod skrbnim nadzorom komisije in ob okoli 3.000 drugih obiskovalcih tega veličastnega dogodka. Tako smo Slovenci podrli prejšnji rekord iz Kanade, ki je štel 990 harmonikarjev,
in dokazali, da smo največja svetovna velesila v igranju na harmoniko.
Ob tem slavnostnem dogodku je orkester, kot ga svet še ni videl in slišal, odigral tudi skladbo Veseli Ribnčan pod taktirko Franca Miheliča ob navdušenem ploskanju in vriskanju vseh udeležencev.
Organizator, zavod Euforija, je tako ob vsem programu, ki je potekal tri dni, poskrbel za ta res neverjetni rekord, ki bo zagotovo prinesel še več zanimanja za ta slovenski nacionalni inštrument tako pri nas kot tudi v tujini.
Za to, da se je udejanjil ta rekord, so znotraj zavoda Eufori-
Foto: arhiv Panonika harmonika
Na Panoniki harmoniki so podrli svetovni Guinnessov rekord: 1.137 harmonikarjev je zaigralo Golico in V dolini tihi!
ja zagotovo najbolj prispevali idejni oče projekta Tomaž Zor-ko, Jože Umek, ki je kot glasbenik poskrbel za komunikacije s harmonikarji in harmoni-karskimi šolami, in Marjanca Tršinar Antic, ki je skrbela za komunikacijo z Guinnessovo komisijo in pravilno izvedbo doseganja rekorda ob budnem spremljanju štiričlanske slovenske uradne komisije in opazovalcev.
V komisiji - kot to določa Guinnessov pravilnik - so bili štirje priznani Slovenci: sloviti harmonikar Franc Mihelič, državni poslanec in glasbenik Andrej Vizjak, ultramaratonski tekač Dušan Mravlje (ki je tudi sam bil zapisan v Guinnessovi knjigi rekordov) in brežiški župan Ivan Molan. Pri rekordu so nas zastopali harmonikarji iz vse Slovenije in zamejstva, po starosti pa so bili v povorki od najmlajših do najstarejših! Organizator festivala zavod Euforija je poročilo komisije, fotografije in posnetke s kamerami poslal na uradni sedež Guinnessovih rekordov, in kot so omenili, zdaj čakajo samo še na diplomo te organizacije.
Ur
Tednikova knjigarnica
Prijazno v novo šolsko leto
Na pragu novega šolskega obdobja je prav pomisliti in želeti, da bi šolsko leto steklo in teklo prijazno do vseh otrok, učencev, dijakov, študentov in do vseh tistih, ki učijo, predavajo, preverjajo in skrbijo za učni proces. Lepo bi bilo, če bi bile stavbe učenosti drugi dom prijaznih otrok in prav takih učiteljev. Prijaznost naj odlikuje kuharsko in čistilno osebje, pa starši šolajočih naj bodo spoštljivi in prijazni do vseh otrok, učiteljev in vseh zaposlenih v vrtcih, šolah, zavodih ... Naj bodo prijazni ravnatelji in direktorji, prijaznost naj odlikuje vse šolske ustanove, zavode, ministrstvo in uradnike. Pri tem se spomnim še prijaznega policista, ki že leta pazi na prometni red prvi teden pouka ob sosednji šoli ... Pri tem seveda mislim na enostavno, preprosto, iskreno prijaznost in ne tisto, prisiljeno, narejeno, celo od nadrejenih zabičano za vsako ceno. Ne, ob novem šolskem letu mislim na resnično prijazno prijaznost, na spoštljivost, na skromnost, na poštenost, iskrenost, dobrotljivost, tovarištvo in podobne vrline. Zato bi vas rada, spoštovani bralci Knjigarnice, opozorila na slikanici, ki pripovedujeta o vrlinah in različnih družinah, predvsem pa o spoštovanju in razumevanju.
Najprej je tu »živalska slikanica« In s Tango smo trije (Justin Richardson in Peter Parnell. Ilustracije Henry Cole. Prevedel Matej Krajnc. Ljubljana: Modrijan 2010). Zgodba se dogaja v New Yorku, sredi znamenitega Centralnega parka, kjer je tudi imeniten živalski vrt. Ves park, še posebej pa živalski vrt, vsak dan napolnijo številne in različne družine in uživajo v družbi živalskih družin. Prve so take in take in take, a tudi živalske dru-žinice so vseh sort. Glavna junaka slikanice prihajata iz pingvinje družine, ki jo otroci še posebej radi opazujejo. Saj veste, kako ljubki so pingvini, kako ljubke so pingvin-ke ... No, vsako leto začnejo pingvinje deklice gledati za pingvinjimi dečki. Ko se najdeta prava deklica in pravi deček, postaneta par. Pingvina Roy in Silo sta tako ves čas tičala skupaj, se skupaj igrala, drug drugemu sta se klanjala, drug drugemu sta pela, skupaj sta se sprehajala, skupaj sta plavala ... Kamor je šel Roy, tja je šel še Silo in s pingvinjimi deklicami se nista družila, pa tudi one ne z njima. Skrbnik pingvinov Gramzay je pomislil, da sta gotovo zaljubljena.
Ah, ne povem vam naprej! Dogodki v tej odlični slikanici so resnični, pojasnjujejo avtorji. Roy in Silo sta ogrličasta pingvina (Pygoscelis antarcticus), ker imata pod kljunom tenko pernato črtico, ki je videti kot ogrlica. Leta 1998 sta se našla po letih skupnega življenja v živalskem vrtu Centralnega parka in vse odtlej sta par. Njuna edina mladička, Tango, se je izlegla iz jajca nekega drugega pingvinskega para, Betty in Porkey. Ta par je pogosto valil svoja jajca, vendar pa ni bil nikoli sposoben skrbeti za več kot eno hkrati. Ko je Betty leta 2000 znesla dve oplojeni jajci, se je Rob Gramzay odločil, da Royu, Silu in enemu od jajčkov omogoči, da postanejo družina .
Slikanico In s Tango smo trije zelo priporočam otrokom in vzgojiteljem ter vsem odraslim preprosto zato, ker je v poplavi prevedenih slikanic ena boljših v svoji zvrsti!
Zraven te slikanice bi enako opozorila na tematsko in likovno zanimivo pripoved Sosedje in prijatelji (Lawrence Schimel. Ilustracije Sara Rojo Perez. Prevedla Marjeta Drobnič. Ljubljana: ŠKUC, 2008. Zbirka Lambda; 69), ki tudi pripoveduje, oziroma razbija stereotipe o »pravi družini«. Pripovedovalec zgodbe je fantič, ki ima atija Luisa in očija Davida. Paco, dve leti starejši sosedov deček, ima mamo Lolo, očeta pa v drugem mestu, saj je mama Lola ločena. V knjigi je prostor tudi za Alvora, ki ima mamo in očeta, in pripovedovalec pravi, da ima tudi Alvoro veliko srečo, saj sta njegova mama in ati imenitna kot njegova ati in oči. In srečo ima otrok z dvema materama in z dvema očetoma, spet drugi ima samo očeta, tretji pa . Slikanica ima na koncu tudi razlago pojmov, ki so se preveč udomačili tudi v naši deželi (diskriminacija, predsodki, ksenofobija, homofobija, mačizem).
Veliko dobrih prijateljev in sosedov in prijaznosti ob začetku šolskega leta želi
Liljana Klemenčič
Kikboks
Ptujčani in Ormožani potujejo na EP
Stran 12
Rokomet
Domačini namučili goste
Stran 12
Kolesarjenje
Jamska kolesarska navihan ka
Stran 13
Boks
Novi dvoboji, nove izkušnje
Stran 12
Atletika
V formi pred Domžalami in Lignanom
Stran 14
Košarka
Ekipa KPŠ pokazala največ
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Pred dvobojem Dejan Zavec - Andre Berto v ZDA
Vse pripravljeno za »bitko v Biloxiju
«
»Taktika? Zmaga!« Za temi preprostimi besedami, ki jih je Dejan Zavec izustil pred odhodom v ZDA, kjer ga v noči iz sobote na nedeljo čaka borba z Američanom Andrem Bertom, se skriva veliko več, kot le gola želja, zmagati. Iz teh besed je čutiti odločnost, da ob prvem 'resnem' stiku z ameriškim boksarskim svetom pokaže, da se tudi v Evropi, natančneje v majhni Sloveniji, skriva veliko boksarskega znanja, poguma, samozavesti, predvsem pa želi pokazati trdoto haloške pesti! Le-ta je že doslej položila na tla kar nekaj junakov, nedvomno pa imamo vsi, ki našega superšampiona spremljamo dalj časa, občutek, da se v njej skriva še veliko več. To sta nedvoumno potrdila tudi prvi Dejanov trener Ivan Pučko in sedanji kondicijski trener Tomi Jagarinec, ki v Biloxiju samozavestno pričakujeta pravo eksplozijo Dejanove moči. »Berto je izjemno kakovosten boksar, ima vse, kar potrebuje za veliko kariero, vendar mislim, da se v njegovem taboru ne zavedajo dovolj resno, kakšnega tekmeca bo imel v soboto pred sabo. Najbolj jih zavajajo Dejanova leta, ne pričakujejo pa tudi takšne moči, ki se skriva v Deja-novem udarcu,« pravi Tomi Ja-garinec, ki je tudi tokrat Dejana pripravil tako, da smo lahko povsem mirni glede kondicije in vzdržljivosti.
V taboru Andra Berta, ki sicer prihaja iz Miamija, po rodu pa iz Haitija, so izjemno resno
vzeli dvoboj, kar najbolje potrjuje angažiranje kar štirih dodatnih trenerjev. K temu jih je v največji meri prisilil Bertov poraz v zadnjem dvoboju, ko je po izjemno izenačenem in razburljivem dvoboju (vsak borec se je dvakrat znašel na tleh) slavil rojak Victor Ortiz (le-ta se bo v naslednjem mega dvoboju čez dva tedna, 17. 9., v Las Vega-su pomeril s Floydom Maywe-atherjem ml.). Izguba šampion-skega pasu verzije WBC, ki ga je nosil od junija 2008, je bila za Berta resno opozorilo, da je potrebno v njegovem nastopu še veliko izboljšati, če se hoče znova dokopati do naslova svetovnega prvaka, tokrat po verziji IBF, katere šampion je Zavec.
Sicer Berto velja za dokaj netipičnega ameriškega boksarja, ki se ponavadi pred dvoboji širokoustijo in napovedujejo kako bodo tekmeca »zmleli«. »Trdo delo je edino, ki me lahko pripelje na vrh,« so njegove besede, izjemno podporo pa ima tudi v družini. Njegov oče, emigrant s Haitija, prav tako boksar, mu je v zibelko položil zmagovalno mentaliteto: »Številke dve si nihče ne zapomni, le šampiona si zapomnijo vsi.« Z boksom se ukvarjata tudi sestri in brata, izjemno navezanost na družino pa najbolje ponazarja dogodek iz lanskega leta, ko je Haiti stresel močan potres. Berto je odpotoval v očetovo domovino, čeprav je imel napovedan dvoboj proti enemu izmed velikanov vel-terske kategorije, 39-letnemu
Foto: Črtomir Goznik
Dejana Zavca (in njegove navijače) le še ure ločijo od enega od vrhuncev kariere, nastopa pred zahtevnim ameriškim občinstvom.
Shaneu Mosleyu.
Prav v tej plemenitost sta si Berto in Zavec izjemno kompa-tibilna, to pa je poleg nesporne kvalitete obeh zagotovilo, da bomo v nedeljo zjutraj po našem času spremljali mega dvoboj. Z javljanji v živo iz Biloxija na radiu Ptuj!
Jože Mohorič
name	points	W-L-D	last 6 debut	age	stance		residence
1 Mannv Pacquiao	J 440	53(38)-3 <2)-2	......1995	32	southpaw 3		General Santos City, Cotabato del Sur, Philippines
2 Victor Ortiz	524	29(22)-2 <])-2	1 1 1 1 1 1 2004	24	southpaw		Oxnard, California, United States
3 Shane Moslev	477	46(391-7 <0)-l	■ 1 ■ ■ 1993	39	orthodox	Hi	Pomona, California, United States
4 Andre Berto	416	27(21)-1 <0)-0	1 1 1 1 ■ 2004	27	orthodox	s	Winter Haven, Florida, United States
5 !an Zaveck	414	31(18)-1 <0)-0	1 Ml■ 1 1 2003	35	orthodox	<m	Magdeburg, Sachsen-Anhalt, Germany
6 Mike lones	383	25(1 91-0 <0)-0	1 III 1 1 2005	28	orthodox	iaij	Philadelphia, Pennsylvania, United States
j Sebastian Andres Luian	369	38(24)-5 (2)-2	1 1 1 1 1 1 2001	31	orthodox	=	Rosario, Santa Fe, Argentina
8 Kell Brook	361	24(1 61-0 <0)-0	...... 2004	25	orthodox	Sü	Sheffield, Yorkshire, United Kingdom
9 Said Ouali	350	28(20)-3 <l)-0	■ MM 2000	32	southpaw g		Las Vegas, Nevada, United States
jq Viacheslav Senchenko	306	32(21 1-0 <0)-0	^IHHIM-IH 2002	33	orthodox	-	Donetsk, Ukraine
11 Randall Bailev	301	41 (351-7 (3)-0	1 ■ 1 1 1 1996	36	orthodox	PI	Miami, Florida, United States
1 2 Brad Solomon	296	1 7(7)-0 (0)-0	1 1 1 1 1 1 2008	28	orthodox		Lafayette, Louisiana, United States
1 3 Viktor Plotnvkov	278	25(12)-1 (0)-0	1 NM 1 1 2002	33	orthodox	-a	Lviv, Ukraine
14 SelcukAvdin	271	22(1 7)-0 (01-0	1 1 1 1 1 1 2006	27	orthodox	s	Hamburg, Germany
Pogled na lestvico boxrec razkriva, da se bosta merila boksarja iz samega svetovnega vrha velterske kategorije: Berto zaseda 4., Zavec pa 5. mesto.
Lou DiBella: »Zavec je zmožen premagati vsakogar«
Louis J. DiBella ali krajše Lou DiBella, ustanovitelj In predsednik podjetja DiBella Entertainment, ki je organizator dvoboja Zavec vs Berto, velja za enega najbolj znanih svetovnih boksarskih likov in promo-torjev. Med drugim je tudi promotor Andrea Berta, Dejanovega izzivalca, ter številnih drugih priznanih boksarjev, kot so denimo Sergio Martinez, Jermain Taylor, Bernard Hopkins, Paulie Malignaggi ali Randall Bailey. DiBella je znano ime tudi v TV in filmski industriji: leta 2006 je kot filmski igralec debitiral v filmu Rocky Balboa, ko je igral kar samega sebe v vlogi boksarskega promotorja. Še bolj je dejaven kot produ-cent: lani je bil izvršni producent filma Love Ranch, v katerem nastopata Helen Mirren in Joe Pesci, prav tako pa je v producentski vlogi sodeloval tudi pri filmu The Fighter z Markom Wahlbergom in Christianom Ba-leom v glavni vlogi. V ekskluzivnem intervjuju za www. dejanzavec.com se je DiBella dotaknil dvoboja Zavec vs Berto, slovenskim navijačem, ki prihajajo v Biloxi, pa sporoča: »Dobrodošli, sprejeli vas bomo nadvse toplo. Dejan Zavec je velik šampion, ki si zasluži podporo navijačev.«
Gospod DiBella, 3. septembra se bosta v Biloxiju pomerila Dejan Zavec, aktualni svetovni prvak po verziji IBF, in Andre Berto, nekdanji svetovni prvak po različici WBC. Kako bi opisali ta dvoboj?
»Glede na to, da se bosta pomerila Andre Berto, mlad ameriški boksarski zvezdnik, ki je izgubil odličen dvoboj proti Victorju Ortizu, ter Dejan Zavec, visoko cenjen svetovni prvak, lahko govorimo o najboljšem možnem dvoboju. S televizijskim prenosom na HBO je bil dvoboj izvedljiv tudi v finančnem smislu.«
Kakšno je vaše mnenje o Dejanu Zavcu, svetovnemu IBF-prvaku?
»Dejan je odličen borec, ki si zasluži vsa priznanja.
Tehnično je izvrsten in je zmožen premagati vsakogar. Izkušnje so zagotovo na njegovi strani.«
Vaš varovanec Andre Berto se bo znova potegoval za šampion-sko titulo, potem ko je aprila, kot ste že omenili, izgubil dvoboj z Ortizom. Kako bi ocenili Berta v tem dvoboju?
»Dvoboj je bil nadvse razburljiv in dramatičen, vendar zagotovo ni šlo za eno boljših predstav Berta. Videlo se je, da se v ringu ni počutil udobno.«
Kakšna je vaša napoved dvoboja Zavec - Berto?
»Brez dvoma gre za zelo zanimiv dvoboj. Verjamem, da ima Berto prednost v mladosti in moči, kar pogostokrat lahko prevlada v dvoboju.«
Spektakel se bo odvil v Biloxiju. Kakšni so bili glavni razlogi za izbiro prizorišča?
»Resort Beau Rivage v Biloxiju je prekrasno prizorišče dvoboja. Teater, v katerem bo potekal dvoboj, je majhen, a kot nalašč za boksarske prireditve. Dvoboj bo na praznično soboto, zaradi česar ne bi bilo praktično, da bi potekal v katerem izmed večjih krajev.«
G. DiBella, kdo je po vašem mnenju najboljši boksar sedanjega časa in vseh časov?
»Najboljši boksar danes je Floyd Mayweather, čeprav bi se lahko tudi Sergio Martinez in Manny Pacqui-ao okitila s tem prestižnim nazivom. Sicer pa je zame najboljši boksar vseh časov Sugar Ray Robinson, v težki kategoriji pa Muhammad Ali.«
dejanzavec.com
Rokomet • RK Drava
Karting • Cividaleo, 6. dirka za DP
Vid Pšajd in Maks Mlakar druga
Minulo soboto je v italijanskem Cividaleu potekala šesta dirka za državno prvenstvo v kartingu. Bolj gre tekmovanje proti koncu, več razburljivosti prinašajo dirke. Normalno, da višja mesta prinašajo več točk. Tako bo zelo zanimivo to soboto v Hajdošah, ko bo AMD Ptuj organizator predzadnje letošnje dirke za državno prvenstvo Slovenije.
V	Italiji so dobro nastopili vozniki AMD Hajdina. Že po običaju je zelo dobro dirko odpeljal Vid Pšajd, ki je v razredu R-4 Rotax zasedel skupno drugo mesto in je kljub temu še vedno vodilni v skupnem seštevku in ima točko prednosti pred Kle-mnom Praznikom, ki bo v soboto poizkušal prehiteti Vida.
V	razredu R-7- KZ 2 je Luka Ploj osvojil deveto mesto. Mladi
dirkač je zamenjal tekmovalni razred in je tokrat prvič nastopil v tej kategoriji. Gre za karting z 125 ccm z menjalnikom. Razred 9 - KZ 2 Masters je bil zopet v znamenju voznikov AMD Hajdina, ki so osvojili naslednja mesta: Maks Mlakarje bil drugi, Zvonko Črešnik tretji, Albin Pernat četrti in Marko Žerak peti. Zaradi dobre vožnje in uvrstitve Mlakarja in slabše uvrstitve vodilnega v skupnem seštevku Smrdelja se je Maks Mlakar približal za 8 točk. Prednost Smrdelja pred zadnjima dvema dirkama, ki bosta 3.9.2011 in 8.10.2011 na stezi v Hajdošah znaša le še 19 točk (možno število točk na eni dirki za zmago v obeh vožnjah in najboljši startni položaj znaša 23 točk). Mlakar ima torej še realne možnosti za osvojitev naslova državnega prvaka. V tej konku-
i té iéimvé« - ■»■ '"»«^vttinfc*

Foto: Črtomir Goznik
Vid Pšajd je kljub drugem mestu še vedno vodilni v skupnem seštevku.
renci je nastopil voznik AMD Ptuj Zlatko Oman, ki je zasedel sedmo mesto. Med ekipami je prvo mesto pripadlo AMD Šlan-der Celje, ki so zbrali 24 točk,
AMD Hajdina je bila peta z 21 zbranimi točkami, AMD Ptuj pa deseti s šestimi točkami.
Danilo Klajnšek
Kikboks • Lignario, EP za kadate in mladince
Ptujčani in Ormožani potujejo na EP
Člani reprezentance Slovenije potujejo v začetku septembra na evropsko prvenstvo za kadete in mladince, ki bo potekalo od 3. do 9. septembra v Lignanu v Italiji. Na tekmovanje bo pod vodstvom predsednika Kikboks zveze Slovenije Vladimirja Sitar odpotovalo 45 članic in članov iz 12 klubov iz vse Slovenije. Iz KBV Ptuj bosta na prvenstvu nastopala Luka Vindiš v semi kontaktu nad 69 kg in Timi Sitar v semi kontaktu do 32 kg. Iz KBV Ormož bodo nastopali Rok Tomažič v semi kontaktu do 42 kg, Matjaž Pleh v light kontaktu do 42 kg, Žan Toma-žič v light kontaktu do 52 kg in Nuša Štefančič do 55 kg.
Vladimir Sitar, predsednik Kikboks zveze Slovenije in glavni trener v KBV Ptuj: »Po letošnjih
treh turnirjih za državno prvenstvo ter kar nekaj mednarodnih tekmah ter dvojnih pripravah reprezentance Slovenije na Rogli so se tekmovalci zadnji mesec pripravljali v matičnih klubih. Po poročanju trenerjev in preverjanju njihovih sposobnosti s strani naše selektorske komisije imam občutek, da gremo na letošnje Evropsko prvenstvo dobro pripravljeni. Zaupam našemu selektorju, selektorski ekipi in trenerjem in verjamem v dobre rezultate v Lignanu. Kar pa se tiče članov KBV Ptuj in KBV Ormož, verjamem v dobre nastope vseh tekmovalcev. V primeru dobrih borb ter malo sreče bomo tudi v naše kraje prinesli kakšno medaljo, kar bi bil velik, velik uspeh v napovedani močni konkurenci.«
Franc Slodnjak
Timi Sitar in Luka Vindiš (KBV Ptuj)
Foto: Franc Slodnjak
Boks • Trening revija na Ptuju
Novi dvoboji, nove izkušnje
Boks klub Ring iz Ptuja vedno bolj v ospredje potiska mlade boksarje in boksarke. V tem poletju so v ptujskem klubu pripravili že štiri sparing trening revije, katerih namen je bil, da si mladi boksarji v dvobojih naberejo čim več izkušenj. Na sobotni izvedbi revije na Maistrovi ulici so gledalci videli devet dvobojev; v ringu so bili predstavniki BK Slovenska Bistrica, ŽBK Maribor, BK Gladiator in BK Ring iz Ptuja. Slednji je imel tudi daleč največ predstavnikov, sedem.
Monika Božičko napreduje iz dvoboja v dvoboj in z njeno 'stalno' tekmico Lariso Portir sta pokazali zavidljiv boks. Ptuj-čan Timotej Pučko je v preveč odprtem dvoboju boksal dobro, prav tako pa je solidno nastopil domačin Marcel Gojkošek.
Glede na prikazano je tokrat iz domačega kluba izstopal Nino Milošič, ki je bil veliko boljši tekmec od Žiga Pečnika. Zanimivo je bilo v ringu videti tudi dva klubska prijatelja, Blaža Škrjanca in Aleša Kujavca, ki sta v medsebojnem sparingu pokazala kvaliteto in znanje. V zadnjem dvoboju je že v rahli temi sledila še poslastica večera, v kateri sta Ptujčan Nejc Ne-deljko in Mariborčan Gregor Soršak pokazala brezkompromisno borbo.
Vsi nastopajoči so pridobili nove izkušnje, v takšnih prijateljskih dvobojih pa rezultat ni v ospredju, ampak se dvoboji končajo z neodločenim rezultatom. Glavni trener BK Ring iz Ptuja Ivan Pučko je po reviji povedal: »Lahko rečem, da smo tudi tokrat videli dobre dvobo-
je in tisto, kar je najpomembneje, napredek boksarjev. Izmed tekmovalcev našega kluba so
največ pokazali Božičkova, Pučko, Milošič in Nedeljko, ki je odlično nastopil v dvoboju dneva proti Gregorju Soršaku.«
Niz sparing revij v BK Ring s tem še ni končan, saj bo v začetku septembra na sporedu zadnja, peta boksarska revija.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Na sobotni revij so gledalci videli devet dvobojev.
Drava brez težav
Drava Ptuj - Arcont Radgona 38:22 (19:13)
Drava Ptuj: Verdenik 1, Pukšič 4, Mesarič, Kenda, Koštomaj, Tomič 1, Janžekovič 4, Toš 2, Čeh 2, Čuš, Ferk 2, Bedrač 5, Sabo 3, Bezjak 5, Zolar 2, Požar 1, Maroh 5, Benčič 1, Lešnik, Bedenik. Trener: Tomi Matjašič.
V novem prijateljskem obračunu so se rokometaši Drave doma pomerili z ligaškim tekmecem Arcontom iz Radgone, srečanje pa je bilo praktično enosmerni promet proti gostujočim vratom. Ptujčani so že v uvodu pokazali, kdo je gospodar na parketu v Ljudskem vrtu, njihova prednost je naraščala iz minute v minuto, trener Tomi Matjašič pa je z nenehno rotacijo igralcev, ki so se izkazali z raznovrstno igro, držal visok ritem, ki mu igralci iz Radgone niso bili kos. Ob polčasu je bilo 19:13 za Dravo, čeprav je bilo minuto pred tem že 19:11. Tudi drugi del se je nadaljeval tam, kjer se je prvi zaključil. Gostom se je kmalu povsem ustavilo, na parketu so igrali le še mladi dravaši, tako da končni izid 38:22 niti ni posebno presenečenje. Ptujčani so tokrat nastopili v bistveno močnejši zasedbi kot proti Pomurju, žal pa je zaradi hujše poškodbe kolena, ki jo je staknil na omenjeni tekmi s Prekmurci, najmanj jesenski del sezone že končan za odličnega Roka Fridriha. Naslednje srečanje bodo Ptujčani odigrali v petek, ko se bodo v Murski Soboti pomerili z domačim Pomurjem. (tp)
RK Jeruzalem
Domači namucili goste
Jeruzalem - Gorenje 29:33 (14:13)
Jeruzalem: Jelen (+11), Žuran (+2); Korpar 1, Krabonja, Rajšp 2, Bogadi 2, Merdanovič 1 (1), Radujkovic 3, Čudič 3, Špiljak 5, Sok 4, Hebar 3, Šišma-novic 2, Kljajic 2, Žmavc 1 (1). Trener: Saša Prapotnik.
Gorenje: Gajic (+13 - 5 x 7 m), Zaponšek, Taletovic (+4); Melic 9 (3), Medved 4, Bezjak 2, Manojlovic 3, Dolenec 8, Dujmovic 1, Cehte, Miklavčič, Musa 2, Golčar 2, Gams, Bajram 2, Šimič. Trener: Branko Tamše.
Sedemmetrovke: Jeruzalem 7/2; Gorenje 3/3
Izključitve: Jeruzalem -; Gorenje 6 minut.
Varovanci trenerja Saša Prapotnika so proti Gorenju odigrali deveto pripravljalno tekmo in po pričakovanjih zabeležili četrti poraz (Maribor, Ljubu-ški, Vidovec). Kljub porazu pa rokometaši Jeruzalema tokrat niso razočarali svojih privržencev (200 gledalcev), saj so končno po moško odigrali tekmo proti Velenjčanom, ki še iščejo svojo pravo formo. Uvodne minute so pripadle Gorenju, ki je povedlo z 8:3. Zadevala sta Dolenec in na črti visoki Musa. Ko so Ormožani rešili problem z Muso na črti in ko je obramba postala čvrsta, je sledil odgovor Jeruzalema s 4:0 (7:8). Ob hitrejši in pogumnejši igri pa je Ormožanom uspelo celo povesti s 14:13, ob tem je v zadnjih sekundah prvega dela razpoloženi Hebar zamudil lepo priložnost za ormoški petnajsti zadetek. Od 11. do 30. minute je Jeruzalemu uspel delni izid 11:5, kljub trem zgrešenim sedemmetrovkam (Čudič, Sok, Šišmanovič). To uspešno obdobje bi ormoški ekipi moralo biti pokazatelj, kakšen model igre želijo trenerji in predvsem rokometna publika. V nadaljevanju je bil izid izenačen do 18:18, nato pa je sledil novi velenjski pobeg na 21:18. Borbeni gostitelji se niso predali in so se uspeli približati le na točko zaostanka, 22:23. Nato pa je v pičlih šestih minutah padla odločitev o zmagovalcu. Ormožani so prestavili v prestavo nižje in začeli napadati na postavljeno obrambo Gorenja. Visoka obramba Velenja je z lahkoto odbijala napade Jeruzalema in preko protinapadov Melica (met 10/9) rešetala mrežo vratarja Jelena za vodstvo z 28:22. Lepe prednosti izkušena četa trenerja Branka Tamšeta ni več izpustila iz rok, borbenim Ormožanom pa je uspelo zaostanek znižati na največ tri točke. Pri poražencih si pohvalo zasluži cela ekipa in le upati je, da bodo ne glede na slab začetek sezone fantje še tako naprej marljivo trenirali in se dvigovali iz tekme v tekmo.
IZJAVI: Saša Prapotnik (trener Jeruzalema): »V celoti smo s tekmo proti Gorenju zadovoljni, saj smo glede na prejšnje pripravljalne tekme prikazali določen napredek v igri. Še vedno pa so nihanja velika, vendar se v 14 dneh da še veliko narediti. Ker je ekipa mlada, so nihanja normalna stvar, vendar jih bo treba spraviti na minimum. S težavo glede zgrešenih sedemmetrovk se ubadamo od prve pripravljalne tekme in nam je še ni uspelo rešiti. Želim si, da bi nam to uspelo do pričetka prvenstva.«
Jure Dolenec (Gorenje Velenje): »To je bila dobra pripravljalna tekma za obe ekipi. Vidim, da je Ormož spet sestavil neugodno ekipo, ki bo na domačem terenu trd oreh vsem ekipam. Popraviti moramo še veliko stvari. Petnajst minut igramo odlično, nato pa pademo v črne luknje. V petek na tekmi Superpokala proti Cimosu pričakujem prvo lovoriko. Naš cilj je postati državni prvak. (uk)
ZRK Mercator Tenzor Ptuj
Tesen poraz
ZRK Mercator Tenzor Ptuj - Koka Varaždin 30:31 (18:16)
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: M. Križanec, S. Križanec, Mateša 7, Korotaj 11, Majcen 3, Močnik 3, Erhatič 1, Tumpej 2, Kovačič 2, Borovčak, Selinšek, Žiher. Trener: Nikola Bistrovič
Rokometašice Mercatorja Tenzorja intenzivno nadaljujejo serijo prijateljskih tekem. Tokrat so na Ptuju gostile hrvaško Koko in tesno klonile s 30:31. Domačinke so nastopile precej oslabljene, saj poleg dalj časa odsotne Potočnjakove ni bilo niti Strmškove (službene obveznosti) ter Bolcarjeve (poškodba). Že tako mlada zasedba Nikole Bistroviča je tako nastopila še mlajša, punce pa so v nekaterih segmentih rokometne igre dokazale, da na njih velja v bodoče ob trdem delu še kako računati.
Prvi del je minil v dobrem začetku domačink, ki pa so nato popustile, kar so fizično močnejše gostje s pridom izkoristile ter povedle za štiri zadetke. Končnica prvega polčasa je nato spet pripadla Ptujčankam, ki so dobile polčas z 18:16. V drugem polčasu je prednost Štajerk kmalu skopnela, Vara-ždinke so povedle, končnica pa je bila zelo napeta. Izkušnje so bile pač na strani gostij, ki so tako srečanje minimalno dobile.
Rokometašice Mercatorja Tenzorja bodo v soboto v Zagorju nastopile na močnem mednarodnem turnirju, kjer bodo poleg njih nastopale še domačinke, hrvaški Zamet in avstrijski Klagenfurt. (tp)
Kolesarjenje • Raziskujemo skrite kotičke Slovenje
Jamska kolesarska navihanka
»
Razmišljate, kako bi preživeli septembrski vikend v naravi? Tokrat vam ponujamo navihan kolesarski potep, ki vas bo očaral s čarobnim podzemnim svetom, vas popeljal preko prvinskih notranjskih travnikov in vas zapeljal s starodavno zgodbo o pogumnem vitezu, ki je kar leto dni vlekel za nos cesarsko vojsko. Teren, po katerem bomo kolesarili, je precej razgiban, zato se na to cca. 40 km dolgo turo nikar ne podajte, če niste pripravljeni na klance. Naj vas opozorimo, da ta pot tudi ni primerna za kolesa, ki niso primerno podkovana. Ker bomo veliko kolesarili po makadamskih poteh in ga mahnili čez notranjske gozdove, je priporočljivo, da so kolesa vašega konjička prilagojena terenu. Če ste na naše začetno vprašanje odgovorili pritrdilno, dovolite, da vas zapeljemo z jamsko kolesarsko navihanko.
Čarobnost temnih kapnikov
Našo kolesarsko navihanko bomo pričeli v turističnem naselju Pivka Jama, ki se nahaja 4 km od postojnske jame. Predlagamo, da jeklenega konjička pustite na parkirišču pred vhodom v turistično naselje in si za začetek dneva v tamkajšnji restavraciji privoščite dišečo kavo. Upam, da ste v svoj kolesarski nahrbtnik zložili kakšno toplo oblačilo, saj se bomo spustili 65 m v globel, pri tem pa bomo premagali kar
«
Predjamski grad
317 stopnic. Jamo Pivka si bomo ogledali natanko ob 9.00 uri, ko so vanjo organizirani vodeni ogledi. Pot nas bo vodila ob reki Pivki vse do Črne jame, kjer bomo pokukali na svetlo in se nato skozi gozd vrnili na izhodišče. Vtisov iz jame vam tokrat ne bomo zaupali, saj jo vsak doživi na svojevrsten način, lahko pa vam namignemo, da bo jamska jutranja avantura blagodejno ohladila vaše telo in ga pripravila na navihane griče, željne vašega obiska.
»Pleša na Nanosu«
Ura je 11.30, zato bo treba ose-dlati našega dvokolesnika in se pognati navzdol do glavne ceste. Nikar se ne ustrašite, ne bo vam treba kolesariti po razgretem asfaltu. Če prečkate glavno cesto,
Planinski kotiček
Srečanje planincev Podravja pri Arehu
Vabimo vas na tradicionalno srečanje planincev Podravja, ki bo v soboto, 10. 9., pri Arehu na Pohorju. Srečanje organizirata MDO PD Podravja in PD Ruše v jubilejnem letu 2011 (110-letnici organiziranega planinstva v Rušah). Ob tej priliki je PD Ruše pripravilo posebej slovesno prireditev s kulturno zabavnim programom, ki se bo pričela ob 11. uri pred obnovljeno Čandrovo kočo, ki jo bodo ob tej priliki odprli. Ob 8. uri bo organiziran pohod iz Ruš.
Srečanja in odprtja koče se bomo udeležili množično, zato vabim planince spodnjega Podravja k čim številčnejši udeležbi. Srečanja se bomo udeležili s posebnim avtobusnim prevozom do Ruš, ki bo odpeljal ob 7. uri s parkirišča pred železniško postajo v Ptuju. Cena je 6 evrov po osebi. Povratek bo od Areha po dogovoru!
Poimenske prijave z vplačili sprejemamo na sedežu PD Ptuj, Prešernova ul. 27, vsak torek med 14. in 16. uro ter v petek med 17. in 19. uro do zasedbe mest v avtobusu. Zadnji rok za prijavo je 6. 9. 2011. Podrobne informacije (sprejema tudi prijave) daje Tone Purg, organizator prevoza; tel. 031 331 042 ali anton.purg@gmail.com Oprema: planinska
Hrana in pijača je iz nahrbtnika ali tudi na prireditvenem prostoru.
Izlet organizira in vodi Tone Purg.
Želim vam prijetno druženje in obilo zabave!
Kamniška planinska pot po vrhovih nad Krvavcem Sobota, nedelja (17. 9.-18. 9. 2011)
Tokrat se bomo »sprehodili« po gorah nad Krvavcem. Od planinskega doma na Gospincu - do katerega se bomo pripeljali z gondolsko žičnico - se bomo najprej povzpeli na Veliki Zvoh (1971 m) ter nato na vrh Korena (1999 m). Po daljšem postanku se bomo nato povzpeli na Kalški greben (2224 m), ki je najvišja gora te skupine. Z vrha se nam bo ponujal lep razgled na Storžič, vrhove osrednjih Grintavcev, Veliko planino in planoto Krvavca. Pot bomo nato nadaljevali do Kalške gore (2058 m). Nazaj do planinskega doma se bomo spustili preko Kompoleta (1999 m) in Mokrice (1853 m). Drugi dan se bomo odpravili na markantni Kamniški vrh (1259 m). Na severu je poraščen z bukovim drevjem, južna pobočja pa so travnata, strma in nevarna. Ponujal se nam bo lep razgled na Kamniško planino, Mokrico, Veliki Zvoh, Brano, Planjavo in Ljubljansko kotlino. Po dolgem počitku in uživanju v razgledu se bomo vrnili do planinskega doma in se z gondolo spustili v dolino. Odhod: sobota, 17. 9., ob 5.30 iz železniške postaje Ptuj Vrnitev: nedelja, 18. 9., do 20.00 (ŽP Ptuj) Oprema: planinska za visokogorje, glede na vremenske razmere
Prehrana: iz nahrbtnika (obrok je možen v planinskim domu na začetku ali koncu dneva) Cena: 30 evrov (prevoz, gondola, spanje) Prijave: v pisarni PD Ptuj ali pri vodji izleta do torka, 13. 9. (število mest je omejeno)
Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto. S seboj morajo imeti planinsko izkaznico. Pot ni zahtevna in z nekaj kondicije jo zmore vsak. Vse ostale informacije dobite pri vodji izleta na tel. št. 040 699 252 - Vlado. Ljubitelji visokogorskih »sprehodov« ste vljudno vabljeni. Vodja izleta: Vlado Fridl
boste za lesenim postajališčem zagledali tablo, ki označuje makadamsko kolesarsko pot 2, speljano prek prvinske narave, kjer boste lahko spustili čute na pašo. Užijte spokojnost prvobitne narave in se nastavite zadnjim vzdi-hljajem sonca in vetru, ki priklanja trave pod vaša kolesa. Pot je razgibana, saj je veliko majhnih vzponov in spustov, ves čas pa lahko v daljavi občudujete »plešast« Nanos, ki grobo preseka postojnsko dolino. Zdaj nas čaka kratek vzpon v zaselek Zagon. Na tem predelu je kolesarska pot zelo slabo označena. Pri hiši v Zagonu 10 a bo razcep od vas zahteval, da se odločite za smer. Na tem razcepu sledimo poti v levo navzdol. Obcestna tabla nas opozori, da se nahajamo na območju medveda. Nikar se ne ustrašite, saj to pot vsak dan prekolesari veliko kolesarjev. Vsekakor pa je na pot dobro vzeti kakšno sredstvo za odganjanje klopov in komarjev, saj nas bo pot vodila tudi po gozdu.
V objem svojeglavega in pogumnega viteza
Kolesarimo prek prostranih travnikov do razcepa, kjer se ponovno usmerimo levo preko kamnitega mostu. Na tem območju boste imeli občutek, da ste izgubljeni v divjini in medli zvoki prometa v daljavi se bodo izgubili med travami in krošnjami dreves. Družbo vam bodo delala le ptičja strašila na okoliških njivah in visoke lovske postojanke. Premagamo samo še objem koruznih polj in že smo pri novem razcepu, kjer se držimo smeri desno. Tukaj grobi makadam zamenja drobir in nekoliko lažje boste drveli čez travnike vse do
Erazmova mogočna lipa
glavne ceste, kjer zavijemo desno in ga mahnemo v središče zaselka Hrašče. Pot 2 nas iz zaselka Hrašče vodi proti zaselku Hrenovica. Pred zaselkom se ponovno usmerimo po makadamski poti proti Landolu. V Landolu bomo zavili proti Predjami, kjer na skalni steni že 700 let kraljuje mogočen Predjamski grad. Predlagamo, da zdaj za trenutek podležete veličastnemu prizoru in se prepustite zgodbi o vitezu Erazmu Predjamskem.
Izdajalski služabnik in smrt na stranišču
Najbolj poznana osebnost Predjamskega gradu je zagotovo vitez Erazem Predjamski, ki je na gradu živel v 15. stoletju. Vitez je podpiral ogrskega kralja Matijo Korvina, ki je umrl pod giljotino avstrijskega cesarja Friderika III. Erazem se je cesarju maščeval tako, da je ubil njegovega sorodnika in se v begu zatekel na Predjamski grad. Cesarska vojska je viteza oblegala več kot eno leto in ni jim bilo jasno, od kot Erazem dobiva živež za preživetje. Skrivnost je bila v skrivnem rovu pod gradom, skozi katerega se je Erazem izmuznil na bližnjo planoto in nato nazaj v dvorec. Erazma je na koncu izdal njegov služabnik, ki je signaliziral cesarjevi vojski, kdaj bo šel Erazem Predjamski na stranišče. Stranišče je imelo najtanjše zidove in je predstavljalo njegovo šibko točko. Topovska granata je porušila stranišče in tako na banalen način ubila pogumnega viteza Predjamskega. V spomin na ta dogodek na stranišču dvorca še danes simbolično gori svetilka. Ne pozabite posedeti ob Erazmovi lipi, ki je ena izmed najsta-
rejših in najdebelejših lipovih dreves v Sloveniji. Stara je več kot 500 let, obseg njenega debla pa meri več kot 6 metrov. Po legendi je pod tem drevesom pokopan Erazem Predjamski.
Vstop v brezno, ki bo razburkalo vašo domišljijo
Ura je 15.00. Prosimo vas, da privežete vašega dvokolesnega vranca in se z nami podate v brezno, ki bo razburkalo vašo domišljijo. Vstopili bomo v jamo pod Predjamskim gradom in se za kakšno uro pretvarjali, da smo pogumni vitezi, ki plezajo in se spuščajo po temačnem rovu, da bi ukanili sovražnika. Pripravite se na prelet netopirjev. V zimskem času prav te majhne kosmate živalce preprečujejo prehod turistom, saj bi tako zmotili njihovo zimsko spanje. Pod gradom, ki je zadelan v steno kot lastovičje gnezdo, je vhod v nekdanje konjske hleve, iz njih pa lahko še tudi dandanašnji popotnik vsaj malo okusi, kaj je pomenilo takšno grajsko-podzemsko gnezdo: brez izkušenega vodnika in svetilke bi se v labirintu hodnikov, rovov, dvoranic, stopnic, preduhov, skalnih stopenj zagotovo izgubili.
Erazmova pojedina
Zdaj je čas, da si privežemo dušo in si privoščimo pravo Erazmovo pojedino. Kuharski mojstri Jamskega dvorca vam bodo v taverni, ki se nahaja v neposredni bližini Predjamskega gradu, za zmerno ceno pričarali pravo kulinarično poezijo. Upam, da se lahko še toliko zadržite, da vam zaupamo, s čim so se ljudje v teh krajih mastili. V kuhinjah je dišalo po mineštrah, golažu, omakah in rižotah. Na začetku pojedine so si grajski gospodje radi privoščili jelenov pršut ali pršut divjega prašiča, ki se je sušil na notranjskem Krasu. Znameniti so bili tudi furmanski golaž ali furmanska pečenka ter okusna divjačina, pripravljena na stotine načinov. Kuhinja je bila od nekdaj polna različne zelenjave: od zelja, repe, ohrovta in kolerabe do špinače, koromača in celo koprive. Če vam ne tekne polenta, ki je zaščitni znak notranjskega Krasa, vas bodo vsekakor razveselile testenine in njoki, pripravljeni s koprivo, špinačo, drob-njakom ali pehtranom. Za konec pa še štruklji, cmoki ali ocvrte miške, namočene v žganje. Lahko pa se odločite za fanclje, tašce in štraube, carske palačinke ali jabolčni zavitek.
Dovolj skomin. Čas je, da si naročite viteški kruh, hrenovec in Erazmove skorjice. Boste srednjeveško, furmansko ali cesar-
sko pojedino? Ne glede na to, kaj boste izbrali, bo še dolgo dražilo vaše brbončice. Pa dober tek!
Pestrost rastlinskega in živalskega sveta
Dovolj zgodb in Erazmovih dogodivščin. Upam, da ste se nalezli njegove levjesrčnosti, saj nas prav zdaj čaka najtežji del poti, kar pomeni, da bo treba zavrteti pedale v klanec po poti 2 do naselja Bukove, skozi katerega je v času Rimljanov potekala Jamborna pot ali Ledena pot. Na tem predelu je kolesarska pot 2 zelo dobro označena in nas vodi skozi vasico Belsko v smeri proti zaselku Studeno. Ta predel je precej razgiban in bo poskrbel za hitro bitje srca, saj boste morali premagati kar nekaj klancev. Naj vas potolažimo, da vas v naselju Lohača čaka hlad, saj bomo zavili desno v objem gozda. Pot je lepo urejena in nas preseneti s kraškim pridihom, saj je posejana s skalnatimi osamelci. V gozdu prevladujejo bukev, hrast (graden, cer, puhasti hrast), gorski javor, divja češnja, beli gaber, maklen, smreka, lipovec in druge vrste dreves. Občina Postojna se lahko pohvali s kar 63 % gozdnega področja, kar je nad slovenskim povprečjem. Ponaša pa se s kar 30 različnimi drevesnimi vrstami, kar je skoraj polovica vseh samoniklih drevesnih vrst v Sloveniji. Tudi živalski svet je pester. Med kolesarjenjem torej užijte vso pestrost vonjav in bogastvo rastlinskega in živalskega sveta. Tudi v gozdu je pot živahna in razgibana. Po nekaj kilometrih se bomo tako znašli na našem izhodišču, v turističnem naselju Pivka Jama.
Preživite noč sredi smrekovega gozda
Da bo naša kolesarska navi-hanka še bolj skrivnostna in vznemirljiva, vam predlagamo, da ostanete v turističnem naselju Pivka Jama. Če ste avanturist, potem lahko na urejenih parcelah sredi gozda postavite šotor in prespite pod zvezdami, samo nekaj metrov stran od jame Pivka. Če avanturizem ni po vaši meri, pa so vam sredi gozda na voljo še kamnite hiške, ki nudijo dovolj prvobitnosti, da boste ohranili stik z naravo.
Če potegnemo črto pod našo pot, potem moramo sešteti: črne kapnike v jami Pivka, divje travnike, skrivnost pogumnega viteza, skrivni rov pod gradom, netopirje, notranjske gozdove, kakšnega medveda in noč sredi gozda. Če vam je ta bilanca pognala kri po žilah, potem vam je jamska navihanka pisana na srce.
Aleksandra Jelušič
Njiverce • Pomlajeno športno društvo
Športni teden za otroke in mladino
Športno društvo Njiverce, ki ga od lanskega leta vodi Matej Novak, je v okviru poletnih aktivnosti pripravilo tudi dobro obiskan športni teden za otroke in mladino.
Počitniških športnih aktivnosti na lepo urejenem športnem igrišču v Njivercah se je v športnem tednu od ponedeljka, 22. do vključno petka, 26. avgusta, udeleževalo okoli 30 otrok, starih od 6 do 15 let. Kot je pojasnil novi predsednik športnega društva Matej Novak, je za razgibano športno dejavnost mladih Njiverčanov vsak dan med 9. in 12. uro skrbelo 10 športnih vaditeljev. Poleg rednega telesnega ogrevanja so otroci spoznavali tudi osnove iger v odbojki, košarki, nogometu in badmintonu, aktivnosti v okviru športnega tedna za otroke in mladino pa
so zaključili s petkovim tekmovanjem v različnih športnih disciplinah.
Sicer pa se mladi Njiverčani na svojem lepo urejenem športnem igrišču redno srečujejo vsak petek in izvajajo razne športne aktivnosti, športna srečanja pa pripravljajo tudi čez vikend. Spomladi so se v velikem številu udeležili tradicionalne akcije čiščenja okolja, za krajane Njiverc pa so pripravili tudi tradicionalno kresovanje s postavljanjem majskega drevesa in kresovanjem, ki je eno bolje obiskanih tovrstnih prireditev v občini Kidričevo. Za športne aktivnosti krajanov Njiverc pa bodo skrbeli tudi v jesenskem in zimskem času, saj imajo od oktobra naprej že rezerviran svoj tedenski termin tudi v novi Športni dvorani Kidričevo. Vse
krajane Njiverc, ki želijo storiti nekaj zase in za zdravo telo, vabijo, da se jim pridružijo. Dodatne informacije so na voljo pri
predsedniku športnega društva Mateju Novaku, mobitel številka 051 429 908.
-OM
Foto: M. Ozmec
Prvega poletnega športnega tedna za otroke in mladino na športnem igrišču v Njivercah se je udeležilo okoli 30 mladih.
Atletika • Ptujski veterani
V formi pred Domžalami in Lignanom
Za ptujske atletske veterane, ki so celotno poletno sezono pridno trenirali in tekmovali doma in v sosednjih državah, se začenja tekmovalni vrhunec letošnjega poletja. Od jutri do nedelje bodo Domžale gostile Balkanske atletske veteranske igre, najstarejše regionalno tekmovanje na svetu, saj potekajo že od leta 1929. Letos bo v Domžalah nastopilo 680 veteranov iz 12 balkanskih držav. Med nastopajočimi bo 231 Slovencev, od tega pet članov Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. Za Domžalami pa pridejo na vrsto evropske veteranske igre v italijanskem Ligna-nu, na katerih bo nastopilo okoli 5 tisoč športnikov, potekale pa bodo med desetim in devetnajstim septembrom.
Odlično formo v letošnjem letu je pokazal Miki Prstec, ki je presedlal v starostno kategorijo od 55 do 60 let. Na veteranskem mitingu v Ljubljani je šestkilo-
gramsko kroglo sunil 13,34 metra daleč, kar je tudi novi državni rekord v omenjeni starostni kategoriji. Prstcu je uspel tudi odličen skok v višino, kjer je letos uspel preskočiti 163 centimetrov. Največji mednarodni uspeh ptujske veteranske atletike pa sta v poletni sezoni dosegla Marko Sluga in Branimir Komel na svetovnem prvenstvu veteranov v ameriškem Sacramentu. 76-letni Sluga je v metalskem peteroboju osvojil bronasto odličje, Komel pa peto mesto v teku na 3000 metrov z zaprekami. Suvalec krogle Dejan Dokl, najmlajši med ptujskimi veterani, še vedno nastopa na članskih tekmovanjih, kjer je avgusta osvojil tretje mesto na državnem prvenstvu. Poleg omenjenih pa je kandidat za kolajno na bližajočih se tekmovanjih tudi Dušan Koren v metu kopja.
ue
Ljutomer • Ulična košarka
»Basket na placi«
Košarkarsko društvo Ljutomer je po dveh letih premora (slabo vreme) znova pripravilo tekmovanje v ulični košarki - »basket na placi«, četrto po vrsti, kjer se je na ploščadi pred ljutomersko Mestno hišo pomerilo 11 ekip iz Podravja in Pomurja. V treh skupinah so se ekipe sestale vsaka z vsako, po dve najuspešnejši pa sta se uvrstili v končnico. Igralo se je na en koš, vsako ekipo so sestavljali trije igralci, zmaga v posameznem srečanju pa je pripadla trojici, ki je bila uspešnejša po 15 minutah igre ali je prva dosegla 15 točk. Največ zbranosti in predvsem vzdržljivosti so v sobotni hudi pripeki pokazali igralci Čebelarstva Šalamun iz Banov-cev, ki so v finalnem obračunu
s 15:6 ugnali ljutomersko vrsto Partizanov. Za zmagovalno moštvo so nastopali: Tomaž Novak, Aleksander Vojičic, Miloš Vujino-vic in Andrej Mesarič. V tekmovanju trojk se je najbolj izkazal igralec ekipe prvakov Aleksander Vojičic. Pokale najboljšim je podelil predsednik KD Ljutomer Uroš Rošker.
Letošnjo prireditev je popestrilo pet ekip mlajših košarkarskih kategorij KK Ljutomer (8 do 12 let), ki so dosegli naslednjo uvrstitev: 1. Jaka Godec, Tomaž Sagaj, Kobe Samake Krajnc, 2. Niko Lebar, Alja Šmauc, Patrik Topolnik, Žan Borko, 3. Žiga Ži-brat, Gašper Luka Pevec, Anže Mavrič, Andraž Lah. (nš)
Finalni dvoboj Čebelarji - Partizani
Košarka • Turnir trojk v Žetalah
Ekipa KPS pokazala največ
Športno društvo Žetale je uspešno izpeljalo turnir v igranju trojk. Udeležilo se ga je sedem ekip, ki so bile z žrebom razvrščene v dve skupini. V skupinskem delu so tako ekipe igrale vsaka z vsako, najboljši dve pa sta se uvrstili v polfinale. Največ košarkarskega znanja so v finalu pokazali igralci ekipe KPŠ iz Ptuja, ki so z rezultatom 15:8 premagali ekipo Haloža-nov.
Z novo košarkarsko žogo in nahrbtnikom je domov odšel Alen Horvat, ki je v konkurenci 40 tekmovalcev ohranil najmir-nejšo roko v metanju trojk.
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Zmagovalna ekipa Kluba ptujskih študentov
Ptujski veterani (od leve) Prstec, Koren, Dokl in Komel so optimistični pred glavnimi tekmami letošnje poletne sezone.
Kolesarstvo • PP na UCI 1.2
V petek in soboto v Vojvodini
Ptujski kolesarji bodo ta konec nastopali v Srbiji, kjer se bodo v petek in soboto na dveh ločenih enodnevnih dirkah v okolici Novega Sada v Vojvodini merili z dokaj močno mednarodno zasedbo. Petkova dirka bo dolga 158 km, kolesarji bodo startali v Novem Sadu, cilj pa bo v Pecincih (UCI 1.2). Tudi sobotna preizkušnja, ki bo potekala od Novega Sada do Suboti-ce in bo dolga 168 km, bo imela oznako 1.2. Glede na to, da so kolesarji Perutnine Ptuj v dobri formi, lahko tudi iz Vojvodine pričakujemo pozitivne vesti, nenazadnje so ptujski kolesarji na severu Srbije že večkrat stali na stopničkah, tudi tisti najvišji. Barve kluba iz najstarejšega slovenskega mesta bodo v petek in soboto v Vojvodini branili: Matej Mugerli, Robert Vrečer, Luka Rakuša, Jure Golčer, Matej Marin in Gregor Gazvoda. (tp)
Nogomet • U-14 vzhod
Prepričljivi mladi
nogometaši
Aluminija
Mladi nogometaši Aluminija so po štirih odigranih krogih nanizali tudi toliko zmag in se nahajajo na prvem mestu prvenstvene razpredelnice. Njihov napad je dosegel kar 32 zadetkov. Njihovi strelci so tudi na samem vrhu najboljših, saj je Bruno Gale dosegel osem, Denis Hreljič pa pet zadetkov.
REZULTATI 4. KROGA: Rudar Velenje - Aluminij 1:3, Tehnostroj Veržej - Tezno Maribor 2:1, Železničar - Šampion Celje 1:0, Brežice - Mura 05 1:4, CM Celje - NŠ R. Koren Dravograd 5:0, Pobrežje
-	Nafta 2:1, Nissan Ferk Jarenina
-	Maribor 1:4
1. ALUMINIJ 4 4 0 0 32:1 12
4.	POBREZJE 4
5.	CM CELJE 3
6.	MURA 06 4
7.	FERK JARENINA 4
8.	BREŽICE
9.ŽELEZNIČAR
10.	NAFTA
11.	DRAVINJA
12.	TEH. VERŽEJ
13.	TEZNO MB
14.	ŽALEC
15.	DRAVOGRAD
16.	ŠAM.CELJE
3 0	1
2 1	0
2 1	1
2 1	1
2 0	2
2 0	2
1 0	3
1 0	2
1 0	3
0 2	2
0 1	1
0 1	3
0 0	4
6:3 9:2 9:6 5:5 7:7 5:7 6:9 4:12 3:17 3:16 1:5 2:13 2:7
2.	MARIBOR 4 3 10 15:2 10
3.	RUDAR VELE. 4 3 0 1 12:6 9
RUDAR VELENJE - ALUMINIJ
1:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Gale (3), 0:2 Bro-dnjak (30), 0:3 Brec (41), 1:3 Zavo-lovšek (53)
ALUMINIJ: Janžekovič, Ahec, El-šnik, Majerič, Muharemi, Kukovec (Petek), Brodnjak, Hreljič, Brec, Petrovič (Vajda), Gale (Meznarič). Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
Pokal MNZ Ptuj
Večina favoritov naprej, Drava izpadla
V torek in sredo so bila odigrana srečanja 1. kroga pokala MNZ Ptuj v mladinski konkurenci. Rezultati osmine finala v mladinski konkurenci: Zavrč Gorišnica - Stojnci Bukovci 6:2, Ormož - Majšperk 12:0, Dornava - Oplotni-ca 2:3, Videm - Boč 3:1, NŠ Poli Drava - Rogoznica 12:0, Apače - Aluminij 0:23
Rezultati šestnajstine finala pokala v članski konkurenci: Makole - Spodnja Polskava 5:2, Zavrč - Lovrenc 12:0, Podvinci - Slovenja vas 4:1, Bukovci - Carrera Optyl Ormož 2:3, AHA EMMI Bistrica - 1 A Avto Gerečja vas 6:4, Cirkulane - Hajdina 5:6 po streljanju 11-metrovk, Pragersko - Hajdoše 0:3 b. b., Leskovec - Majšperk 0:6, Videm - Stojnci 1:7, Tržec - Markovci 4:1, Grajena - Oplotnica 6:4 po streljanju 11-metrovk, Podlehnik - Rogoznica 8:1, Skorba - Dornava Vrtnarstvo Kovačec 5:3, Središče - Apače 5:1, NŠ Drava Ptuj - Boč 4:5 po streljanju 11-metrovk, Gorišnica - Aluminij 0:5. (dk)
Nogomet • Novice
Uroš Veselič v Zavrču
Nogometaši Zavrča, ki imajo letos v 3. ligi vzhod visoke cilje, so tik pred koncem prestopnega roka dobili še eno okrepitev. To je postal Uroš Veselič, ki je nazadnje igral v Avstriji, pred tem pa je med drugim nastopal tako za Aluminij kot Dravo. Priložnost nastopa za svoj novi klub bo igralec, ki se najbolje znajde v napadalnih nalogah, imel takoj, ko iz Avstrije prispe nogometni certifikat. (tp)
Rokomet • CARRERA OPTYL
Prikazali dobro igro
IVANČICA IVANEC - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 30:28
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Preac, Dokša, Zorec, Mesarec 1, Kaučič 2, Majcen 1, Horvat 5, Bezjak, Veselko 1,. Bračič 1, Ivančič 9, Meško 3, Tušak 5, Lorenčič, Zemljič. Trener: Milan Baklan.
Pripravljenost rokometašev iz Velike Nedelje je vedno boljša. Tokrat so nastopili v hrvaškem Ivancu in prikazali dobro igro, čeprav niso nastopili v kompletni sestavi, saj so manjkali Hanželič, Špindler in Škripec. V ekipi pa sta tokrat nastopila vratar Dokša in Bračič, ki sta prišla iz ptujske Drave in sta se pokazala kot dobre okrepitve. Do sredine prvega polčasa sta se ekipi izmenjevali v vodstvu, nato pa so domačini prišli do prednosti.
V drugem polčasu je bilo opaziti padec v igri gostov, saj so rokometaši Ivančice prišli do vodstva s sedmimi zadetki prednosti, 27:20. Zadnji del tega dela igre je pripadel gostom, ki so visoko vodstvo domačih znižali na samo dva zadetka. (dk)
RK Moškanjci-Gorišnica
Gostje pohodili plin
Radeče - Moškanjci-Gorišnica 25:40 (13:19)
Moškanjci-Gorišnica: E. Bratuša, Petek 9, Zorli 6, Valenko 2, Balas 4, Lozinšek 1, Arnuš 7, Bedrač 1, Dimec, Firbas 5, Preac 3, Gerčar, Vincek, Pravdič 2, B. Bratuša. Trener: Sebastijan Oblak.
Svojo trenutno formo so rokometaši iz Gorišnice preverili na prijateljski tekmi v Radečah. Tu je za njih zaigral tudi Luka Pravdič, ki je prišel iz Velenja. Domačini so se hitri igri gostov težko upirali in že pred koncem prvega polčasa, ki so ga dobili rokometaši Moškanjcev-Gorišnice, je bilo jasno vprašanje glede zmagovalca. Gostje so v drugem polčasu samo še »pohodili plin« in razlika je narastla na petnajst zadetkov. (dk)
Zakaj pa ne Moškanjci-Gorišnica
Slovenski rokomet očitno ne najde poti iz krize. V bistvu niso toliko pomembni rezultati, ampak želja po prevladi v tem trofejnem in popularnem športu. Komaj so skrpali tekmovanje v 1. A moški rokometni ligi, v torek še v 1. B, ki je zakrpana tako, kot da je vreden nekdo več, posebej tisti, ki koga pozna. Do včeraj je 1. B SR liga imela samo enajst članov, po odpovedi Ajdovščine in Slovenj Gradca pa je liga popolnjena s tretjim iz 2. SRL (Dobovo) in predzadnjim iz 1. B SRL Alples Železniki. Tu je izvisel oziroma bolje rečeno izigran RK Moškanjci-Gorišnica, ki je bil četrti v 2. SRL. V pravilih tekmovanja lepo piše, da iz 1. B-lige izpadeta dva kluba. Mokerc Ig tako in tako, zraven bi še moral Alples Železniki kot predzadnji oziroma enajsti. V to ligo pa napredujeta dva, in sicer Cerklje in Dol TKI Hrastnik. Kako popolniti 1. B SRL, pa je prava mojstrovina akterjev na RZ Slovenije.
Ni jasno, kako je Dobova kot tretja v 2. SRL dobila svoj status (1. B SRL) in predzadnji Alples Železniki. Res je bila pred Moškanjci -Gorišnico, vendar je bila »samo tretja«. Pa da ne bo kdo mislil, da je kaj naperjenega proti Dobovi. Enostavno reda in spoštovanja propozicij ni. (dk)
Športni napovednik
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
3.	KROG: Rudar Škale - ŽNK Dornava (v soboto ob 14.30)
3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Čarda - Zreče, SOBOTA ob 17.00: Zavrč - Kovinar Štore, Malečnik - AHA EMMI Bistrica. NEDELJA ob 10.30: Rakičan - Grad. NEDELJA ob 17.00: Stojnci - Paloma, Tromejnik G Kalamar - Tehnostroj Veržej, Odranci - Tehnostroj Veržej.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Marles hiše - Podvinci Betonar-na Kuhar, Tehnotim Pesnica - Carrera Optyl Ormož, Pohorje - Koroške Gradnje, Krško B - Šmarje pri Jelšah, Tezno Maribor - Šoštanj, Boč Poljčane - MU Šentjur. NEDELJA ob 17.00: NŠ Drava Ptuj - Peca
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
4.	KROG: Aluminij - Rudar Velenje (v nedeljo ob 17.30)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
4.	KROG: Aluminij - Rudar Velenje (v nedeljo ob 14.30)
LIGA U - 14 VZHOD
5.	KROG: Aluminij - CM Celje (v soboto ob 11.00)
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Makole - Gorišnica (igra se na Pragerskem), Hajdina - Rogoznica, Središče - Apače; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Oplotnica, Videm - Bukovci, Lovrenc - Dornava Vrtnarstvo Kovačec; NEDELJA ob 17.00: Podvinci Agrocenter Ptuj - 1A Avto Gerečja vas
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Slovenja vas - Majšperk, Markovci - Hajdoše, Leskovec - Cirkulane, Grajena - Pragersko, Zgornja Polskava - Spodnja Polskava, Podlehnik - Tržec.
ROKOMET
V	petek (danes) ob 19.00 bo v Veliki Nedelji odigrano prijateljsko rokometno srečanje med domačo Veliko Nedeljo Carrero Optylom in Jeruzalemom Ormožem.
V	soboto, 3. septembra 2011, s pričetkom ob 10. uri, bo v Športni dvorani Hardek potekal mednarodni rokometni turnir za mlajše dečke B oz. letnike 2000, ki bodo v letošnjem letu prvič v prvenstvu zaigrali veliki rokomet. Rokometna šola Jeruzalem Ormož bo na turnirju gostila dve najboljši hrvaški in slovenski ekipi: RK Karlovac, RK Virovitica, RK Rudar Trbovlje, RK Jeruzalem Ormož.
NOGOMET
Nogometni klub Ormož bo v nedeljo, 4. septembra 2011, v Športnem parku Mestna graba gostil turnir za selekcije U8 (rojeni po 1. 1. 2003) in U10 (rojeni po 1. 1. 2001). V konkurenci U8 nastopajo: NK Ormož, NK Gorišnica, NK Hajdina, NK Središče. V konkurenci U10 nastopajo: NK Ormož, NK Mura, NK Hajdina, NK Gorišnica, NK Podlehnik, NK Središče.
Foto: ue
Foto: NS
poli
maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju
september
www.polimaraton.si
NAGRADNA KRIŽANKA PLESNEGA CENTRA MAMBO
ČASOVNA ENOTA
NASELJE NA JUŽNEM OBRONKU GOLOVCA
ŽIVILSKI TRG
28
NAS ALPSKI SMUČAR (PETER)
3i
ŠPORTNI ŠTADION V BUDIMPEŠTI
NEMŠKA DRŽAVNATV
NAJDALJŠA REKA V MAROKU
PLESNI VRTEC - od 3. leta PLESNA ŠOLA
JAZZ DANCE HIP HOP
PLESNA REKREACIJA ARGENTINSKI TANGO AEROBIKA LATINO DRUŽABNI PLES
Vsak delovnik med 16. in 20. uro Volkmerjeva c. 26, Ptuj, T. 02 748 1 4 46 mambo@siol.net
IZ BESEDE LOKARDA
GRDO BITJE VBOD Z NOŽEM
THOMAS . . . EDISON
MOŽGANSKI
UDAR SKLADATELJ
30
RAZKAČENOST
VREDNOSTNI PAPIR
LUKA V IZRAELU
DRUŽINSKI VEČER
NEM. POLITIK (JOHANNES) 26
MOLIBDEN
SFEROID
IRENA FISTER
DOMOVANJE ČEBEL
iS
...................
BAJUL
PREBIVALEC FINSKE
14
VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA - PLESNI CENTER MAMBO
Nagrade za tokratno križanko prispeva Plesni center Mambo. Med pravilnimi rešitvami križanke bomo v ponedeljek, 12. septembra, na Radiu Ptuj izžrebali tri nagrajence, ki bodo nagrade prejeli po pošti.
Prva nagrada je bon za storitve PC Mambo v vrednosti 40 €, druga nagrada je bon v vrednosti 30 € in tretja nagrada bon v vrednosti 20 €. Nagrada ni izplačljiva v denarju.
Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na oštevilčenih poljih. Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran) ter ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Raičeva 6, 2250 Ptuj, do petka, 9. septembra. Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku, ki izide v torek, 13. 9. 2011.
i	2	3	4	5	6	I	Ime
8	9	10	ii	12	13	14	Priimek:
15	iß	il	ia	iS	20	2i	Naslov:
22	23	24	25	26	2I	28	
29	30	3i					Tel.:
Kuharski nasveti
Brusnice - rdeče zlato
Brusnica je ljubiteljica hladnih območij. Lahko jo naberemo že v gozdu za hišo, posebej to velja za severno polovico Slovenije. V Skandinaviji je tega sadeža oziroma gozdnega bogastva v takšnem izobilju, da mu pravijo rdeče zlato, seveda tudi po zaslugi uporabnosti brusnic. Iz njih pripravimo številne izdelke. So grenko-sladkega okusa in surove niso dobre, njihova slastnost pride do izraza po toplotni obdelavi. Posebej okusne so v kompotih, marmeladah, želejih, kjer razvijejo svoj polni okus.
V državah, kjer je brusnic v izobilju, iz njih pripravljajo sokove, sirupe in številna žganja in likerje. Brusnični džem in marmelada pa sta postala nepogrešljiv dodatek pri divja-činskih jedeh. Vendar ta kisel gozdni sadež postane zanimiv, ko se nekoliko bolje seznanimo z njegovimi lastnosti. Brusnice so zmeraj kisle, ko so temno rdeče in povsem zrele, so tudi sladke. Vsebujejo veliko organskih kislin, zaradi katerih se izdelki iz brusnic skoraj nikoli ne pokvarijo. Zraven kislin vsebujejo še nekaj sladkorjev, pektina, vitamina C in vitamine B-kompleksa in mineralne snovi, kot so kalij, kalcij, magnezij in jod.
Vložene brusnice so tradicionalna priloga zraven jedi iz divjačine. Da pa jih ne bi jedli samo ob tako redkih priložnostih in zgolj z divjačino, lahko spremenimo tradicijo in brusnično omako postrežemo tudi zraven govedine, purana in race. Bru-snični džem pa lahko dodamo kot sestavino sadne solate in ga ponudimo skupaj z drugim sadjem. Zaradi svoje izrazite
Čiščenje in redna nega sluhovodov pri malih živalih, vsaj enkrat tedensko, je nekdaj veljalo za zelo priporočljivo opravilo. Zadnje strokovne smernice veterinarske medicine pa pretirano poseganje v zdrave sluhovode živali od-
Foto: E. Senear
barve bodo jedi dobile polnejši okus in lepši videz. Brusnice so dobrodošla sestavina kompo-tov, tudi jabolčni kompot lahko popestrimo z žličko vloženih brusnic. Posušene lahko namočimo, fino sesekljamo in jih kot začimbo dodajamo zelenjavnim jedem in zelenjavnim omakam.
Na Norveškem vložene ponudijo s sladkorjem in za tiste, ki se zdravo prehranjujejo, z medom. Zamrznjene brusnice sesekljamo s palčnim mešalni-kom in jim dodamo žličko do dve medu in to mešanico dodajamo v sadne kaše, v nadeve za slaščice ali skuto in jogurt, iz katerega naredimo kremo za torto. Pri nakupu svežih brusnic morajo biti jagode sveže rdeče, brez belkastih odtenkov, saj je to znak, da so bile brusnice prezgodaj obrane. Brusnice v hladilniku hranimo nekaj dni, zelo primerne pa so tudi za za-mrzovanje, ki jim nekoliko omili okus. Seveda je nemogoče, da bi jih sedaj lahko dobili sveže, sedaj so na voljo le zamrznjene.
Pretlačene in sladkane brusnice so lahko v manjši količini tudi dodatek sadnim juham, drugače pa brusnični džem dodajamo najkvalitetnejšim jedem, ki jih pripravimo iz divjačine. Pri pripravi slaščic pa jih le redko uporabljamo kot samostojno živilo, saj so za slaščice preveč kisle, zato jim dodajamo manjšo količino poljubne marmelade in jih uporabimo kot nadev za palačinke, biskvitne rula-de, biskvitne omlete ali za čajno pecivo. S svojo izrazito barvo in v kombinaciji s poljubno marmelado so dobrodošel dodatek pri omenjenem pecivu.
Ljubitelji slano-sladkih okusov si lahko pripravijo tudi pu-ranje ruladice z brusnicami in porom. Pripravimo jih tako, da
svetujejo, predvsem pretirano uporabo agresivnih čistil in topil ušesnega masla. V zdravih sluhovodih malih živali je nežna struktura sluhovoda obdana z ušesnim maslom, ki deluje antibakterijsko in samo-čistilno in skrbi za ustrezno fiziološko stanje sluhovodov. S pretiranim izpiranjem sluhovodov z najrazličnejšimi čistilnimi sredstvi lahko sluhovod poškodujemo do te mere, da postane dovzetnejši za infekcijo in tudi skelečo bolečino in žival začne tresti z glavo in se praskati po ušesih.
Povsem drugače je pri bolnih ušesih, pri vnetih sluhovodih. V takih primerili pa pri naši živalci uporabljamo antibiotične in antimikotične kapljice za ušesa, ki nam jih
narežemo najprej tanke pura-nje zrezke, jih narahlo potolče-mo in začinimo. Posebej v slani vodi skuhamo očiščen in na 5 cm dolge kose narezan por. Kuhanega odcedimo in ohladimo. Nato na zrezek enakomerno po-devamo kuhani por, ki ga premažemo z brusničnim džemom in zavijemo. Zrezke pritrdimo z vrvico in jih na vroči maščobi na hitro opečemo. Nato jih zložimo v manjši pekač, čez njih prelijemo bešamel omako, ki smo ji dodali naribani parmezan, in v pečici zapečemo.
Pripravimo pa lahko tudi biskvitno pito z brusničnim džemom. Pripravimo jo tako, da ločimo 5 rumenjakov od beljakov, rumenjakom dodamo 25 dekagramov sladkorja, deciliter vode in deciliter belega olja ter mešamo z ročnim mešalnikom tako dolgo, da dobimo gosto penasto zmes. Nato dodamo 25 dekagramov gladke moke s polovico pecilnega praška in 10 dekagramov mletih orehov. Na koncu primešamo trdi sneg beljakov. Pekač dobro namažemo z margarino, potresemo z ostro moko in damo vanj 3/4 pripravljenega testa in pečemo pri temperaturi 180 °C 30 minut. Nato vzamemo iz pečice, premažemo celotno testo z večjo količino brusničnega džema in po džemu z dresirno vrečko iz ostalega biskvitnega testa nabri-zgamo mrežico. Pito pečemo še 20 minut. Ohlajeno potresemo
predpiše veterinar, najpogosteje hkrati s terapijo z antibiotiki, ki jih žival dobiva z injekcijami ali tabletkami. Tu je zelo pomembno, da pravilno uporabimo kapljice za ušesa, jih pravilno apliciramo v sluhovoda, da se lepo razporedijo po celotnem lumnu. To počnemo vsaj enkrat dnevno, še bolje je dvakrat, in zelo pomembno je, da pri tem vztrajamo vsaj 10 dni. Najslabše je, da po prvih znakih izboljšanja bolezni prenehamo terapijo, saj je zelo velika možnost ponovitve bolezni, kar se tudi pri malih živalih pogosto dogaja. Po končanem zdravljenju z antibiotičnimi kapljicami pa pridejo v poštev še čistila sluhovodov, saj so leti polni naslag ušesnega masla in druge vnetne vsebine, ki jo je treba očistiti iz sluhovoda. Vsekakor se ravnajmo po nasvetu našega veterinarja, ki bo s posebno napravo, imenovano otoskop, pregledal sluho-
s sladkorjem v prahu in ponudimo zraven čaja ali kave.
Brusnični venec
Testo: 1/8 l vode, 3 dag margarine damo kuhat, in ko voda zavre ter se margarina stopi, vanjo zakuhamo 10 dag gladke bele moke. Kuhamo tako dolgo, da nastane gladek cmok. Testo damo v drugo posodo, rahlo ohladimo in z mešalnikom primešamo 2 do 3 jajca. Ohlajenemu testu damo pol pecilnega praška in ga premešamo. Pekač dobro namažemo, potresemo in nanj z dresirno vrečko nabri-zgamo venec z notranjim premerom 22 cm. Ob robovih ga dodatno okrasimo, po vrhu brizgamo spiralasto. Pečemo 20 do 25 minut pri 200 do 250 oC (prvih 15 minut pečice ne odpiramo, da se testo ne sesede). Pečenemu vencu odrežemo pokrov in ga nadevamo s kremo.
Krema: 20 dag vloženih brusnic, 4 dag naribane ali nastrgane čokolade, 2 vrečki šlag pene, 1 vaniljev sladkor, 2 dag sladkorja.
Šlag peno stepamo pol minute, nato dodamo vaniljev sladkor in sladkor ter stepamo, da nastane gosta krema. Nato dodamo dobro odcejene brusnice in čokolado. Nadev premažemo po spodnjem delu venca in pokrijemo s pokrovom. Po želji po vrhu potrese-mo s sladkorjem v prahu.
Vlado Pignar
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
vode in bobnič živali in glede na stanje predpisal nadaljnjo terapijo. V hujših primerih živali apliciramo uspavalo in ji detajlno očistimo sluhovode v ambulanti. Pomembne so tudi kasnejše redne kontrole ušes pri veterinarju, saj bomo le tako preprečili nezaželene ponovitve vnetij ušes, ki vodijo v kronična vnetja z zadebelelimi sluhovodi, ki pa predstavljajo že hujšo obliko bolezni, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje, pogosto tudi kirurško.
Če žival nima težav z ušesi, ne trese z glavo in se ne praska po ušesih, pustimo ušesa živali popolnoma pri miru. Če pa nam je karkoli sumljivo, peljimo živalco k veterinarju, ki bo na podlagi pregleda sluhovodov predpisal ustrezno terapijo, bodisi samo s čistili za sluhovode ali pa z antibiotičnimi kapljicami. Emil Senčar, dr. vet. med.

Oranje nekoč
Foto: Franci Ornik, KG Z Ptuj
Tačke in repki
Čiščenje sluhovodov pri malih živalih
Lastniki kužkov in muc pogosto sprašujejo, ali naj čistijo sluhovode svojim živalim, čeprav ne kažejo znakov bolezni, kako pogosto naj to počnejo in ali je res, da je pretirano čiščenje sluhovodov tudi škodljivo.
♦V,V," .v,v
'V;. ^
'V *	o "
* * , * %.	J *	»I
•t t*
Brusnice z bližnjih hribov
Kmetijska svetovalna služba
Oranje je še vedno osnovni poljedelski ukrep
Brazde in plug so bili že nekoč simbol podeželja, kmetstva, simbol preživetja in pridelave hrane. To funkcijo ima oranje še danes, kljub temu da sodobna tehnika omogoča že tudi „alternativna" poljedelska opravila, ki do neke mere nadomeščajo ta zelo star in tradicionalen način obdelave zemlje.
Oranje je v bistvu izraz za obračanje zgornje plasti tal s ciljem ustvariti čim bolj primerne talne pogoje za rast kulturnih rastlin, ki jih uporabljamo za ljudsko ali živalsko prehrano. Osnova je seveda orodje - plug, ki v svojem bistvu opravlja kar nekaj pomembnih nalog. V prvi vrsti s svojim lemežem, to je rezilom, podrezuje zemljo, reže in dviguje prst - zemljo in jo podaja plužni deski, ki ima zelo elegantno nalogo zemljo obrniti, podorati rastlinske ostanke ter pripraviti primerno strukturo, da je za kasnejše fino predsetveno pripravo potrebno čim manj dela in energije. Ustvariti primerno rahlo in čim bolj enakomerno zgornjo plast tal je cilj vsakega orača. Z dobrim oranjem dosežemo primerno grudičavost, zračnost , sposobnost tal, da nudijo rastlinam možnost izkoriščanja rastlinskih hranil ter zagotavljajo primerno vlažnost. V dobro preoranih tleh je izkoriščanje organskih ostankov, to je slame, hlevskega gnoja ali gnojevke veliko ugodnejše kot pri slabo preoranih, zbitih tleh.
Nekoč so orali s konji ali drugimi vprežnimi živalmi, že zelo dolgo pa orjemo s traktorji. Sprva je strojna obdelava - oranje - slonela na manjših, s „konjskimi močmi" oziroma „kiloWatti" ne preveč razkošnimi traktorji, po večini z dvobrazdnimi plugi krajniki, ki so omogočali obračanje brazde le v eno stran, danes pa orjemo z močnejšimi traktorji ter s sodobnimi obračalnimi plugi. Le-ti imajo dvojna plužna telesa in omogočajo oranje na obe strani (levo in desno), kar na njivah odpravlja tako imenovane „ razgone", saj lahko celotno površino njive preorjemo na isto stran.
Oranje velja že dolgo za veščino, ki prerašča v neke vrste umetnost obdelave tal. Vrhunec te veščine pomeni tekmovalno oranje oračev, ki se vsako leto pomerijo na regijskih, državnih in svetovnih prvenstvih oračev. V svetu obstaja zelo priznana organizacija World Ploughing Organization (WPO), katere članica je tudi Slovenija in ki vsako leto organizira tekmovanje najboljših oračev posameznih držav celotnega sveta. Mimogrede, v letu 2009 je bilo svetovno tekmovanje oračev v Sloveniji v Moravskih Toplicah, letošnje je bilo na Švedskem, kjer je Belokranjec Anton Filak dosegel odmevno 10. mesto.
Največji dogodek za slovenske orače v letošnjem letu pa je še pred nami, saj bo od 9. do 11. septembra na Turniščah pri Ptuju potekalo državno tekmovanje oračev Slovenije. Tu se bodo najboljši iz posameznih regij potegovali za nastop na svetovnem prvenstvu leta 2012, ko bo najboljše orače gostila sosednja Hrvaška v Biogradu na morju. Pri ocenjevanju oranja na tekmovanjih sodniki ocenjujejo kar 13 elementov oranja, kot so odpiranje brazd, izdelava krone, priprava setvenice, razdrobljenost in naleglost brazd, ravnino oranja, izdelavo razora, enakomernost vhodov in izhodov na parcelo ..., vse skupaj pa tvori skupno oceno posameznega tekmovalca.
V okviru državnega tekmovanja oračev bo Kmetijska svetovalna služba nudila tudi več spremljevalnih strokovnih dogodkov. Tako bo 9. septembra v Turnišču strokovno srečanje s praktičnimi prikazi na temo Izboljšanje varnosti pri vključevanju kmetijske mehanizacije v cestni promet ter strokovni posvet o setvi strniščnih posevkov.
Franci Ornik, KGZ Ptuj
-oio: arniv
Slo glasbene novice
Skupina Big Foot Mama bo 20. oktobra v ljubljanski Cvetličarni odigrala enega redkih koncertov v Ljubljani oziroma celo zadnjega v letu 2011. Cvetličarna šteje za Bigfoote za še neosvojeno koncertno prizorišče, kar je za skupino še poseben izziv, zato bodo z njim počastili izid celovečernega dokumentarnega filma Tist' dan v tednu, ki so ga z ekipo Benjamin Produkcija posneli ob 20-letnici delovanja. Po koncertu v Cvetličarni pa se bodo člani skupine Big Foot Mama zaprli v studio, kjer jih čaka zaključek snemanja sedmega studijskega albuma, ki sta ga že napovedala singla Pot iz trnja in Umazan dež.
■k-k-k
Oboževalci priljubljene pevke Eve Černe, ki je pred kratkim v javnost poslala svojo novo pesem Moja pot, so bili navdušeni, ko so izvedeli, da se namerava pevka v tem poletju spopasti z novo vlogo, to je igranjem v gledališki predstavi. Skupaj z ekipo letnega gledališča Studence so namreč pripravili komedijo Dama iz Maxima, v kateri Eva igra glavno vlogo. Tisti, ki so predstavo že videli, znajo povedati, da je pevka ta projekt vzela izjemno zares, kar se opazi tudi na odru. Tudi sama je s svojim nastopom in novo vlogo več kot zadovoljna. Z učenjem teksta ni imela prav nobenih težav, saj so bralne vaje pričeli pravočasno, že v marcu. Vaje so imeli po trikrat na teden, zadnja dva tedna predpremiero celo vsak dan. Eva kot glavna igralka tudi po dvakrat na dan. Pripravam na predstavo je namenila ogromno časa, morala seje naučiti veliko novih pesmi, jih posneti, imela je veliko plesnih vaj, obenem pa tudi študij in petje nista počivala.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. iO.iEILA - TI SI
9. jericA-hABER- življenje se smeji
8. ADI SMOLAR - ČE - TE ENA-NOČE, TE PA DRUGA HOČE 7. ERIK & ' TRKAJ - SVET JE MOJ 6. GAŠPER RIFELJ - KRIV SEM
5. IRIS - A CUTIS TO 4. AYLA - PEČAT
3. Spela grošelj - v tretje rado gre
2. EVA ČERNE - MOJA POT 1. DAN D - TVOJE JE VSE
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Nenad Kumric Charlie in Davor Radolfi: »Hej sviraču!
«
V petek, 19. avgusta, prvi dan festivala Spancirfest, je v Varaždinu, v Rock Art Cafeju, potekala promocija video spota za pesem Hej sviraču, ki jo v duetu prepevata Davor Radolfi ter varaždinski pevec in kantavtor Nenad Kumric Charlie. V spotu gostuje znana hrvaška manekenka Melanija Horvat.
Promocije so se udeležili številni povabljeni gostje, ki so ob dobri glasbi s Charliem in Tequila Bandom uživali tudi ob pokušnji vin Pullus iz Ptujske kleti.
Glasbo za pesem Hej sviraču je napisal Nenad Kumric Charlie, tekst Marijana Baric, aranžma pa Luka Udjbinac.
Znani varaždinski pevec Nenad Kumric Charlie, nekoč vokalist, kitarist ter saksofonist zasedbe Ritmo Loco, je besedilo pesmi napisal lan-
Foto: Arhiv
Na sliki z leve: Borut Horvat Filip, Nenad Kumric Charlie, Davor Radolfi, Mirela Magdic in Marko Levanic
sko leto. Pesem je bila všeč Davoru Radolfiju, zato sta se odločila, da posnameta duet. Skladba je bila posneta in pro-ducirana v digitalnem tonskem studiu Tin v Varaždinu. Ker se je pesem dobro prijela tudi na slovenskih in hrvaških radijskih postajah, sta se Charlie in Radolfi odločila, da ji dodata še video podobo.
Koordinator projekta (snemanja videospota) je bil Borut Horvat-Filip. Skupaj s Charliem in Radolfijem je k sodelovanju povabil znano hrvaško manekenko Melanijo Horvat. Videospot so snemali v Movie pubu v Zagrebu in v Hrvaškem narodnem gledališču August Cesarec v Varaždinu. Posnela ga je Varaždinska televizija, glavni snemalec je bil Marko Levanic. Za montažo spota je poskrbel Igor Apostolovski, za make-up med snemanjem pa vizažistka Mirela Magdic.
MZ
Filmski kotiček
Zelena svetilka
Vsebina: Hal Jordan je vase zagledan testni pilot reaktivcev, ki misli, da je darilo človeštvu, predvsem njegovemu ženskemu delu. Ko na Zemljo pade vesoljec in pri tem bridko umre, mora njegov čudežni prstan hitro najti drugega lastnika. Ker izbira samo poštene in pogumne posameznike, se sprva zdi, da se je zmotil pri izbiri Hala Jordana, ki tako postane nov član medgalaktičnega korpusa zelenih bojevnikov za mir in pravičnost v vesolju. Toda prstan očitno vidi globlje, saj se je izkaže, da ga je Hal vreden, zlasti ko vesolje prične ogrožati Paralaksa, opredmeten občutek strahu, pred katerim
klonijo tudi najbolj pogumne
zelene svetilke ....
Zadnje desetletje na velikih platnih vladajo predvsem stripovski junaki ameriške založbe Marvel, medtem ko ima njihov največji tekmec, DC Comics, nekoliko manj sreče. Ponovni zagon Supermana se je pred petimi leti izjalovil, nad vodo jih drži samo še filmski Batman. Nov poskus z enim od njihovih sekundarnih likov, Zeleno svetilko, žal ne bo prinesel bistvenih
sprememb v tem položaju. Čeprav filmu pravzaprav nič ne manjka, saj je izpadel točno takšen, kakršnega so avtorji želeli narediti, pa je vseeno preveč mlačen, da bi ustvaril trajnejši vtis.
Čeprav strip Zelena svetilka izhaja že od štiridesetih naprej, je največjo popularnost pridobil sredi in proti koncu petdesetih, ko si je kostum Zelene svetilke nadel Hal Jordan. Problem letošnjega filma je ravno v tem, da ima takšno zgodbo, kot bi bili leta 1959 in ne leta 2011, kar dovolj nazorno pokaže že malce trapasta obrazna maska glavnega junaka. To je pravzaprav edina napačna odločitev
Green Lantern
Igrajo: Ryan Reynolds, Blake Lively, Peter Sarsgaard, Mark Strong, Angela Bassett Scenarij: Greg Berlanti, Michael Goldenberg, Michael Green in Marc Guggenheim Režija: Martin Campbell Žanr: znanstveno fantastični Dolžina: 105 minut Leto: 2011 Država: ZDA
producentov, kajti vse ostalo deluje. Martin Campbell je reševati filmske franšize (že dvakrat je pred potopom rešil slavnega 007), pa tudi sicer zna s svojo kamero dovolj inteligentno zabavati gledalce, da mirno spregledajo morebitne slabosti scenarija, kar se Zeleni svetilki zelo pozna. Namesto podpovprečne žalosti smo dobili povprečen film, ki je sicer tekoče gledljiv in v svoji vsebini prav prijetno minimalističen, a je žal tudi hitro pozabljiv. Če bi se scenaristi malo bolj poglobili v čustveno in psihološko dozorevanje glavnega junaka ter v zanimivo idejo branja misli, bi bil film boljši. Kljub temu, da je manifestacija straha ter junakov fizični boj z njim precej jasna prispodoba, pa je žal tudi edina, za povrh pa še premalo izkoriščena.
Posebni učinki so seveda neverjetni, zlasti dogajanje v vesolju in v 3D-tehniki je osupljivo lepo, toda zgodba je za današnje razmere premalo izrazita. Pravzaprav je preveč zvesta svojim koreninam in kot takšna je pravzaprav popolnoma neizrazita. Kljub svoji tekoči povprečnosti pa film zahtevnejših gledalcev ne bo povsem zadovoljil, kvečjemu otroke, ki so navdušeni nad stripi, toda težava je v tem, da takšnih otrok danes ni več.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izmobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041494-751, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
A >
tfti*
A J***.
SESTAVIL
EDI KLASINC
penja, klamfa
rN v
Štajerski
del tiskarskega stroja
vrsta višnje
naselje pri postojni
nasa scenografka likar
vzornik, malik
28. črka ruske azbuke
elda viler
gora nad ilirsko bistrico
budistični učenjak
naš alpski smučar (tomaž)
naselje pri metliki
maska
preureditev
živalska kolonija
janez eržen
ročaj
cunja, krpa (narečno)
bratranec (istra)
splosni plan v filmu
manjša past, skobica
rezanje
sovjetska jm.drsalka (tatjana)
glavno mesto kenije
luka v italiji (tarent)
stara sorta vinske trte
ceski dramatik
red gliv
nemost, mutavost
džezist blakey
prebivalka butarov
delo enega dne, žrnada
danski otok, alsen
angleški pevec dury
lahkovernež
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
iz besede lotta
požeruhinja
olga bedjanič
staroindijski kralj
nosat moški
angleška cola
štefan obal
ameriška filmska igralka baxter
eva novšak
prebivalec sežane
UGANKARSKI SLOVARČEK: AČARJA = budistični učenjak in vodja šole, tudi ačarija, AŠOKA = staroindijski kralj,_DAL = indijska juha iz leče, čičerke in fižola mung, tudi dhal, daal, JOR = 28. črka ruske azbuke, MILONJA = gora nad Ilirsko Bistrico, visoka 1098 m, OTELO = stara sorta vinske trte, PRNJA = cunja, krpa (nar.), RADOVIČI = naselje pri Metliki.
■uesou '|epi 'uewzç '»josv
'2!UJ]s 'efjeoe 'ouj 'iqojjeN 'eiuo|!|/\| '|\g 'epwau 'fôjuiftj 'A3 'epeus 'eqpajnajd 'joî 'zauAjeu 'iezjp 'ppi 'aiuejpefl 'epejey 'snej» |je>| 'eweipajj 'sjjoj^eq 'epg 'sppo '|n]e>| 'eq®js :ouAejopoA '3XNVZIUX 31 Â31IS3H
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 3. september:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (po-novitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
NEDELJA, 4. september:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00), vmes javljanja iz dvoboja Zavec - Berto iz Biloxija. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV in. 18.00:
Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 5. september. 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Zdravniški nasvet, . 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Uni-vox).
TOREK, 6. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Za ljubitelje malih živali. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
SREDA, 7.september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICAZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). ČETRTEK, 8. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja in Melodija meseca. 17.30 POROČILA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (po-novitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Celje). PETEK, 9. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Blesteli boste v vseh oblikah sodelovanja. Dobro vam bodo šli pogovori In zanimivo bo dejstvo, da vas bodo k akciji povabili drugi ljudje. V ljubezni je nakazano, da vas čaka sreča in notranja radost. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli. V poslovnem svetu prihaja vaših sedem minut.
BIK
Zavihali si boste rokave in se lotili obveznosti. Sprva zelo hitro In drzno, kasneje pa nekoliko bolj počasno in premišljeno. Seveda morate nekaj časa nameniti sebi in tistim občutkom, ki vam dajejo notranjo moč. Nadvse spodbudno bo, da telesu dovajate dovolj vitaminov in mineralov.
DVOJČKA
V veliki meri boste v tem tednu lahko sledili svojim sanjam. Pred vami je čas zabav In zabavnega življenja. Tako se bo zdelo, da boste podaljšali utrip poletja. Notranji mir pridobite skozi iskren pogovor. V dvoje je življenje lepše in vse cveti, tudi na pragu jeseni. Služba: kreativna ponudba.
RAK
Morali bi si vzeti nekaj prostega časa, toda v paleti aktivnosti ne bo časa. Pravzaprav boste ob zori novosti doživeli preroške sanje. Dom bo oaza počitka, spominov in prostor za aktivnosti. Povabljeni boste na neko zabavo in na njej srečali zanimivo osebo. Koristno bodo delovali sprehodi.
LEV
Nadvse boste blesteli v komunikaciji in boste najglasnejši predstavniki zodiaka. Imate lahko ogromno novih idej in zamisli. Kreativno se boste lotili projektov na delovnem mestu in pohvala bo sledila, ko bo pravi čas. Spodbudno je, da na pravilen način rečete tudi bobu bob.
DEVICA
Globoko v sebi boste začutili neko notranjo moč in energijo. Pravzaprav ne boste želeli hiteti In vendarle se ne boste mogli upreti tempu življenja. Pravilno je, da se pri vsem poslušate in si pridobite notranjo varnost. Počasi boste pričeli vlagati ozimnico, pri tem vam bo pomagal srčni izvoljenec.
TEHTNICA
Počitnice so preteklost in jim le še s spominom kdaj pa kdaj pomahate v slovo. Priganjalo vas bo delo in pri vsem tem ne smete pozabiti narediti urnika. Nekaterih reči se ne da prehitevati, jabolko je sočni sad tudi šele tedaj, ko dozori. Vajeti usode boste v ključnem trenutku vzeli v svoje roke in uspeli.
ŠKORPIJON
Mnogo časa preživite v tišini. Ljudje vas bodo pri tem težko razumeli, toda vseeno je dejstvo, da bodo zvezde na vaši strani. V poslovnem svetu bodo koraki počasni, ampak premišljeni in tako se bodo kmalu rezultati lesketali. Pomemben pol bo ljubezen in zaupajte, kajti toliko kot dajete, tudi prejemate.
STRELEC
Razbrati je, da se boste morali v tem tednu umiriti. Le z lastnim premislekom pridete daleč In do-sežete neke pozitivne rezultate. V ljubezni je nakazano, da vas nekdo ljubi srčno. Tako je počasi priložnost, da se čustveno odprete. Na delovnem mestu se boste utapljali v delu, morda zgolj navidezno.
KOZOROG
Sledilo bo obdobje, ko boste postopoma stvari postavili na svoje mesto. Seveda boste Imeli še največ dela s seboj, s svojim videzom in navideznim svetom drugim. Krinke bodo počasi zgubljale moč in pravilno je, da pokažete svoja čustva. Solze sreče so večne in se lesketajo kot čisto zlato.
VODNAR
Teden, ki je pred vami, bo zaznamovan po tem, da lahko iščete lažjo pot. In vendarle sledi spoznanje, da je ne bo. Aktivnosti se bodo stopnjevale pri pridobivanju svetle podobe in nekoliko bolj boste pokukali v svet duhovnosti in ezoterike. Znano vam bo dejstvo, da je sreča na strani pogumnih.
RIBI
Obdobje, ki je pred vami, bo imelo prizvok preobrazbe. Popolnoma od vasje odvisno, ali boste zaupali svoji intuiciji in verjeli v moč brezpogojne ljubezni. Čudeži se dogajalo in tako se vam bo krepila samozavest. Na delovnem mestu nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč. Denar: zdrava previdnost!
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
V živo iz Biloxija se bo javljal Jože Mohorič.
drag kamen
grški otok
a*
mr -
-*;-1* : ? + «»*,

SESTAVIL
EDI KLASINC
penja, klamfa
rimski pesnik
"V *v
ameriški dramatik (clifford)
pritok drave
vrsta višnje
del tiskarskega stroja
naselje pri postojni
naša scenografka likar
vzornik, malik
28. črka ruske azbuke
elda viler
gora nad ilirsko bistrico
budistični učenjak
naš alpski smučar (tomaž)
naselje pri metliki
nadzornik v stari šparti
maska
preureditev
živalska kolonija
janez eržen
ročaj
cunja, krpa (narečno)
bratranec (istra)
splošni plan v filmu
manjša past, skobica
rezanje
sovjetska um.drsalka (tatjana)
glavno mesto kenije
luka v italiji (tarent)
stara sorta vinske trte
češki dramatik
red gliv
nemost, mutavost
džezist blakey
prebivalka butarov
delo enega dne, žrnada
danski otok, alsen
angleški pevec dury
lahkovernež
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
^ iz besede ~ lotta
požeruhinja
olga bedjanič
staroindijski kralj
nosat moški
angleška cola
štefan obal
ameriška filmska igralka baxter
eva novšak
prebivalec sežane
UGANKARSKI SLOVARČEK: AČARJA = budistični učenjak in vodja šole, tudi ačarija, AŠOKA = staroindijski kralj,DAL = indijska juha iz leče, čičerke in fižola mung, tudi dhal, daal, JOR = 28. črka ruske azbuke, MILONJA = gora nad Ilirsko Bistrico, visoka 1098 m, OTELO = stara sorta vinske trte, PRNJA = cunja, krpa (nar.), RADOVIČI = naselje pri Metliki.
■uesou '|epi 'uewzç 'evpsv
'2!UJ]s 'efjeoe 'ouj 'iqojjeN 'eiuo|!|/\| 'N3 'epwau 'fôjuiftj 'A3 'epeus 'eqpajnajd 'joî 'zauAjeu 'iezjp '|op| 'ataguefl 'epejey 'snej» |je>| 'eweipajj 'suoj^eq 'e|ag 'sjapo '|n]e>| 'eq®js :ouAejopoA '3XNVZIUX 31 Â31IS3H
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 3. september:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (po-novitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
NEDELJA, 4. september:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00), vmes javljanja iz dvoboja Zavec - Berto iz Biloxija. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV in. 18.00:
Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 5. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Zdravniški nasvet, . 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Uni-vox).
TOREK, 6. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Za ljubitelje malih živali. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
SREDA, 7.september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). ČETRTEK, 8. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja in Melodija meseca. 17.30 POROČILA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (po-novitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Celje). PETEK, 9. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Blesteli boste v vseh oblikah sodelovanja. Dobro vam bodo šli pogovori in zanimivo bo dejstvo, da vas bodo k akciji povabili drugi ljudje. V ljubezni je nakazano, da vas čaka sreča in notranja radost. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli. V poslovnem svetu prihaja vaših sedem minut.
iN BIK
Zavihali si boste rokave in se lotili obveznosti. Sprva zelo hitro in drzno, kasneje pa nekoliko bolj počasno in premišljeno. Seveda morate nekaj časa nameniti sebi in tistim občutkom, ki vam dajejo notranjo moč. Nadvse spodbudno bo, da telesu dovajate dovolj vitaminov in mineralov.
DVOJČKA
V veliki meri boste v tem tednu lahko sledili svojim sanjam. Pred vami je čas zabav in zabavnega življenja. Tako se bo zdelo, da boste podaljšali utrip poletja. Notranji mir pridobite skozi iskren pogovor. V dvoje je življenje lepše in vse cveti, tudi na pragu jeseni. Služba: kreativna ponudba.
RAK
Morali bi si vzeti nekaj prostega časa, toda v paleti aktivnosti ne bo časa. Pravzaprav boste ob zori novosti doživeli preroške sanje. Dom bo oaza počitka, spominov in prostor za aktivnosti. Povabljeni boste na neko zabavo in na njej srečali zanimivo osebo. Koristno bodo delovali sprehodi.
LEV
Nadvse boste blesteli v komunikaciji in boste najglasnejši predstavniki zodiaka. Imate lahko ogromno novih idej in zamisli. Kreativno se boste lotili projektov na delovnem mestu in pohvala bo sledila, ko bo pravi čas. Spodbudno je, da na pravilen način rečete tudi bobu bob.
DEVICA
Globoko v sebi boste začutili neko notranjo moč in energijo. Pravzaprav ne boste želeli hiteti in vendarle se ne boste mogli upreti tempu življenja. Pravilno je, da se pri vsem poslušate in si pridobite notranjo varnost. Počasi boste pričeli vlagati ozimnico, pri tem vam bo pomagal srčni izvoljenec.
TEHTNICA
Počitnice so preteklost in jim le še s spominom kdaj pa kdaj pomahate v slovo. Priganjalo vas bo delo in pri vsem tem ne smete pozabiti narediti urnika. Nekaterih reči se ne da prehitevati, jabolko je sočni sad tudi šele tedaj, ko dozori. Vajeti usode boste v ključnem trenutku vzeli v svoje roke in uspeli.
ŠKORPIJON
Mnogo časa preživite v tišini. Ljudje vas bodo pri tem težko razumeli, toda vseeno je dejstvo, da bodo zvezde na vaši strani. V poslovnem svetu bodo koraki počasni, ampak premišljeni in tako se bodo kmalu rezultati lesketali. Pomemben pol bo ljubezen in zaupajte, kajti toliko kot dajete, tudi prejemate.
STRELEC
Razbrati je, da se boste morali v tem tednu umiriti. Le z lastnim premislekom pridete daleč in do-sežete neke pozitivne rezultate. V ljubezni je nakazano, da vas nekdo ljubi srčno. Tako je počasi priložnost, da se čustveno odprete. Na delovnem mestu se boste utapljali v delu, morda zgolj navidezno.
KOZOROG
Sledilo bo obdobje, ko boste postopoma stvari postavili na svoje mesto. Seveda boste imeli še največ dela s seboj, s svojim videzom in navideznim svetom drugim. Krinke bodo počasi zgubljale moč in pravilno je, da pokažete svoja čustva. Solze sreče so večne in se lesketajo kot čisto zlato.
VODNAR
Teden, ki je pred vami, bo zaznamovan po tem, da lahko iščete lažjo pot. In vendarle sledi spoznanje, da je ne bo. Aktivnosti se bodo stopnjevale pri pridobivanju svetle podobe in nekoliko bolj boste pokukali v svet duhovnosti in ezoterike. Znano vam bo dejstvo, da je sreča na strani pogumnih.
RIBI
Obdobje, ki je pred vami, bo imelo prizvok preobrazbe. Popolnoma od vasje odvisno, ali boste zaupali svoji intuiciji in verjeli v moč brezpogojne ljubezni. Čudeži se dogajalo in tako se vam bo krepila samozavest. Na delovnem mestu nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč. Denar: zdrava previdnost!
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
V živo iz Biloxija se bo javljal Jože Mohorič.
juha iz leče
drag kamen
neresnica
grški otok
Haloze • S študijske poti po VTC11
Od lepot do dobrot
Zadnji in najbolj vroč avgustovski teden je Lokalni podjetniški center (LPC) iz Cirkulan, sicer eden od akterjev skupnega av-strijsko-slovenskega projekta Vino Cool, v okviru katerega se povezujejo vinogradniki in ostali turistični ponudniki ob vin-skoturističnih cestah Avstrijske Štajerske, Haloz, mariborskega območja Slovenskih goric in ljutomersko-ormoškega območja, organiziralo študijsko turo po novo trasirani VTC 11.
„Gre za tretjo tovrstno študijsko turo v Sloveniji, pred tem je bila že po mariborski vinsko-turistični cesti (VTC 18) in Gornje slovenjegoriški vinski cesti. Žal, celotno območje Slovenskih goric ni vključno v ta skupen mednarodni projekt, zato bodo takšne predstavitve le tam, kjer smo se za skupno sodelovanje v promociji odločili. Oktobra so na vrsti predstavitve avstrijskih vinskih cest, novembra, ob času martinovanja, pa bomo ponovno vso zainteresirano javnost gostili mi, na naši VTC 11, le da bomo takrat predstavljali še druge ponu-
Vino Cool
Vino Cool je akronim projekta s slovenskim naslovom: vino - kultura - kulinarika - doživeti vinske ceste. Projekt se izvaja od leta 2009 do novembra 2011 na 13 vinskih cestah (6 v Sloveniji in 7 v Avstriji), ki se raztezajo v skupnem oziroma istem zgodovinskem, zemljepisnem in kulturnem okviru. Območje je bilo predolgo ločeno z mejami, ki so ovirale pretok ljudi in idej. Zato smo bili na področju turizma premalo povezani in posledično je tržna prepoznavnost posamezne regije na različnih nivojih. Slovenski del želimo približati avstrijskemu in atraktivne potenciale združiti v skupne tematske turistične proizvode. Tematski turistični proizvodi pod okriljem enotnih standardov kakovosti bodo povezovali celotno projektno območje preko dogovorjenih skupnih tem, ki so stara trta, arhitektura, tradicija in običaji ter zdrava prehrana, ki bo predstavila eko-vino in kulinariko. Partnerji v projektu so: Zavod za turizem Maribor, Društvo Weinland Steiermark, Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica, Prleška razvojna agencija, Mariborska razvojna agencija, Razvojna agencija Sotla in Lokalni pospeševalni center Haloze.	Vir: Vino Cool
dnike," je najprej povedal Jernej Golc s podjetja Halo.
Obiska ponudnikov na VTC 11 se je udeležilo okoli 60 obiskovalcev, ki so se po Halozah zapeljali z avtobusom. Najprej so si ogledali gotsko cerkev na Ptujski Gori in nato še film o kraju, potem so si privoščili obilno haloško malico v gostilni Dolinca v Majšper-ku, pot so nadaljevali v Žetale, kjer so se ustavili pri Vukovi domačiji in se seznanili z značilno notranjo opremo cimpranih hiš iz prejšnjega tisočletja, sledila je pokušnja odličnih vin vinogradništva Plajnšek s Potnega
Udeleženci študijske ture po haloški VTC 11 so si med ogledom kulturne dediščine privoščili odlična vina na vinogradniški kmetiji Plajnšek v Žetalah...
... se na kmetiji Pintarjevih poučili, kako se sestavi in postavi šestperesni haloški klopotec...
... in uživali v paleti okusov najrazličnejših kozjih sirov z dodatki na kmetiji Be-dračevih.
Vrha, ki se ponaša s številnimi visokimi odlikovanji ter vrhunskimi vini z zaščitenim geografskim poreklom Haloze. Nato je sledil ogled dveh zbirk starega kmečkega orodja na Korpičevi domačiji v Dravcih; gre za zbirko Od zrna do kruha in Od orala do mlatve, zatem pa so se zbrani lahko z užitkom razvajali ob celi paleti odličnih domačih kozjih sirov na znani kmetiji Bedračevih. Študijsko turo so zaključili na kmetiji Pintarjevih z degustacijo dišečih vin, ob tem pa so si ogledali še, kako se tradicionalno postavlja haloški zaščitni znak vinogradov - šesterokraki klopotec.
„Takšna tura, kot smo jo izvedli, je v prvi vrsti namenjena seveda predstavitvi ponudbe in ponudnikov ob vinsko-turistični cesti. Hkrati smo med udeleženci izvedli tudi anketo, ki je pravkar v obdelavi in preko katere želimo izvedeti, kakšne so pravzaprav želje gostov, kaj v naši ponudbi morda še manjka in kaj lahko izboljšamo oziroma dopolnimo. Sicer pa se v okviru skupnega nastopa v projektu Vino Cool zavzemamo tudi za pobratenje vinorodnih krajev v obeh državah, kjer se tradicionalno ohranja klo-potec. Namreč, klopotec je značilen simbol le določenih vinorodnih okolišev oziroma krajev, nikakor ne vseh, saj marsikje, kjer sicer obdelujejo vinograde, klopotca ne poznajo. Tam, kjer klopotce poznamo, pa ugotavljamo, da ohranjamo običaje, povezane z njimi. In čeprav se ti običaji nekoliko razlikujejo, tako kot npr. v Halozah poznamo šestperesni, v Slovenskih goricah štiriperesni, ponekod v Avstriji pa celo osemperesni klopotec, so v svojem bistvu in po svojem namenu enaki. In to je gotovo eden od povezujočih, skupnih simbolov naše ponudbe, ki ga moramo znati pravilno izkoristiti," je še povedal Golc.
V okviru avstrijsko-slovenskega projekta Vino Cool je bila v letošnjem letu v Jarenini (klet Dveri Pax) že izvedena delavnica Novi turistični proizvodi in vloga ponudnikov, kjer je bila prikazana uporaba nekaterih spletnih orodij, ki ponudnikom olajšujejo sodelovanje. Projekt Vino Cool je bil predstavljen na največjem vinskem sejmu v Evropi, Biofach v Nurnbergu, kjer so se obiskovalci lahko seznanili z njegovo vsebino in degustirali vina, pridelana iz ekološke pridelave grozdja slovenskih in avstrijskih ponudnikov. Marca letos so v Olimju pripravili delavnico pod naslovom Organizacija primarne in komplementarne ponudbe v gostinskih obratih, na kateri je bila predstavljena organizacija prireditev in vodenih dogodkov z vključevanjem lokalnih in ekoloških pridelovalcev živil kot dodatno ponudbo vsakega ponudnika. Mesec kasneje je bila nato na jeruzalemski VTC organizirana še delavnica Elementi kakovosti gostinske ponudbe, kjer so se udeleženci lahko seznanili z načini lokalne oskrbe, ki jo določa sezonskost živil, z ureditvijo okolice in notranjosti gostinskih obratov, s sprejemom in postrežbo gostov, z ustrezno predstavitvijo in serviranjem pijač, spet pa je bil poudarek na ekološki pridelavi vina in hrane.
Nasveti • Pred grajskimi igrami
Po obleko v renesanso
Prejšnjikrat smo se z dogajanji na Ptuju vrnili v preteklost za dve tisočletji, ob tokratnem bližnjem dogajanju pa »samo« za nekaj stoletij - v tako imenovano renesanso.
Tudi danes bi vas rada spomnila, kaj tokrat obleči. Je že res, da so renesančna oblačila zahtevnejša od rim-
skih, vendar se da z malo domišljije in truda marsikaj narediti.
Vera
Novičke iz Term Ptuj
<alh^ai\Vll©||
SAVA HOTELS & RESORTS IZREDNA UGODNOST ZA UPOKOJENCE V SEPTEMBRU: 40% popust na redno ceno celodnevne vstopnice v Termalnem Parku (15,00 €) od Tenralnt ponedeljka do petka, akcija velja od 05.09. do 30.09.2011.
Nova ponudba meseca v Valens Augusta vvellnessu, velja samo v septembru In oktobru 2011: RAZVAJANJE ZA VAJU: PROGRAM NAJINA UUBEZEN (90 minut)
Vključuje:
-	Venerino kopel ob soju sveč (90 minut)
-	Primusov napoj ljubezni - koktajl
-	Čokoladni fondoue z jagodami
-	Darilce
REDNA CENA: 78 € (za 2 osebi) PONUDBA MESECA: 59 € (za 2 osebi) Ostali popusti so izključeni. Ne velja za nakup darilnih bonov
V Grand Hotelu Primus organiziramo poroke, obletnice, rojstno-dnevne jj^ zabave, dekliščine...	gmndhotrj.prjmus?
I
Pokličite nas na (02) 74-94-500 in rezervirajte nepozaben dogodek v Naj
hotelu **** 2010, v Grand Hotelu Primus	>
NE POZABITE: UGODNOST ZA NAKUP ABONMAJEV ZA PRIMUSOVE
VINSKE ZGODBE SAMO ŠE DO 15.09.2011	®
Dodatne informacije in rezervacije na teL: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
Foto: SM
Skica: Vera
Foto: SM
Foto: SM
Od tod in tam
Lovrenc • Prehodni pokal domačinom
Minulo nedeljo, 28. avgusta, je bilo v Lovrencu na Dravskem polju 14. meddruštveno tekmovanje starejših gasilk in gasilcev za pokal Lovrenca ter za pokal Gasilske zveze Slovenije, na katerem je sodelovalo 23 moških in 8 ženskih desetin.
Foto: M. Ozmec
Člani prostovoljnega gasilskega društva Lovrenc na Dravskem polju so se tudi tokrat izkazali kot zanesljivi organizatorji, saj je 14. meddruštveno tekmovanje gasilcev in gasilk kljub neznosni vročini potekalo tekoče in brez težav. V nedeljskem popoldnevu se je v športnem parku v Lovrencu v vaji s hidrantom ter v vaji razno-terostipomerilo kar 23 ekip starejših gasilcev in 8 ekip starejših gasilk iz vse Slovenije. Ker je bila vsaka ekipa sestavljena iz sedmih gasilcev oziroma gasilk, se je tekmovanja udeležilo 217 tekmovalcev in tekmovalk, ki jim je v imenu Občine Kidričevo in organizatorjev zaželel dobrodošlico kidričevski župan Anton Leskovar.
Kot je pojasnil vodja tekmovanja Jožef Kancler, so se med starejšimi gasilci najbolje odrezali domačini iz PGD Lovrenc na Dravskem polju pred ekipo iz Grosupljega in tretjeuvrščeno ekipo iz Ponove vasi; četrta je bila ekipa iz Mojstrane, peta pa ekipa iz Gerečje vasi. 6. mesto ekipa Matke, 7. Sv. Lovrenc, 8. Šalek, 9. Rečica ob Savinji, 10. Kasaze-Liboje, 11. Zlatoličje, 12. Hajdoše, 13. Oplotnica, 14. Jarše-Rodica, 15. Šmartno ob Paki, 16. Velenje, 17. Teharje, 18. Polje, 19. Jablane, 20. Polzela, 21. Ponikva, 22. Prevalje in 23. Žalec.
Med starejšimi gasilkami pa so prehodni pokal osvojile članice PGD Polje pred ekipo iz PGD Šale in tretje-uvrščeno ekipo PGD Gaberke. Četrte so bile veteranke iz Prevalj, 5. Vojnik, 6. Štore, 7. Vuhred in 8. Lopata. Vsi tekmovalci in tekmovalke so prejeli spominske diplome, prve tri uvrščene ekipe pa so prejele prehodne pokale ter praktične nagrade, pokale pa so izročili tudi prvim trem tekmovalcem v obeh konkurencah.
-OM
Prlekija • Usoden padec kolesarja
Zadnji avgustovski dan, nekaj minut po dvanajsti uri, seje v Stročji vasi pri Ljutomeru zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 76-letni kolesar. Policisti so z
Foto: NS
ogledom kraja dogodka in z zbiranjem obvestil ugotovili, da seje pokojni peljal s kolesom po regionalni cesti iz smeri Stročje vasi proti sosednjemu naselju Presika. Iz doslej neznanega vzroka je padel po vozišču in na kraju nesreče umrl. Odrejena je bila sodna obdukcija, ki bo pokazala natančen vzrok smrti.
NŠ
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektro-mehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
STROJNI OMETI KOKOT - izvajamo notranje strojne omete. Informacije: 040 460 691, 041 726 398. Danijel Kokot, s. p.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica.Tel. 041 457 037.
POMOČ v gospodinjstvu, čiščenje, likanje, urejanje okolice, ostala dela po dogovoru. Delo nudim osebi za klicni center, za sprejemanje naročil za prodajo plina. Telefon 070 850 411
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, Knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
IZOLACIJO VLAŽNIH HIS, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
v •/
mdume
•h', ■,:•>', m
d
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43. www.milumed.si
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medrib-nik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Infokredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, tel: 051 70 10 20, 02 25 27 363.
Dragi starši! Obveščamo vas, da bo s septembrom prosto mesto v varstvu otrok Ježki. Prisrčno vabljeni. Smiljana Čeh Kokot, s. p., Kettejeva ulica 2, Ptuj, telefon 040 802 038.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade -klasične ali demit, s stiroporjem ali volneno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAMO 300 litrov belega vina ali menjamo za svinjo. Telefon 041 595 846.
UGODNO prodamo suha bukova drva, metrska polena ali razžagana. Dostava na dom. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PRODAM koruzo za bioplinarno ali silažo. Telefon 031 793 664.
PRODAM ovijalko za okrogle bale. Telefon 040 344 496.
PRODAM telico, brejo štiri mesece, teličko, težko 150 kg. Telefon 031 498 367.
PRODAM trgatev: jurka, šmarnica, kvinton v Trnovski vasi. Tel. 070 287 343.
KUPIM mladega srnastega kozlička ali ga zamenjam za mlado kozico. Tel. 031 658 799.
PRODAM mešano grozdje, možna lastna trgatev. Telefon 040 653 185, Strmec pri Leskovcu.
PRODAM kravo, staro 10 let, težko 550 kg, cena 650 evrov. Telefon 031 833 974.
PRODAM belo haloško vino ter vinske sode od 400 do 770 litrov. Telefon 031 329 969.
PRODAMO odojke. Stojnci 130. Telefon 766 90 01, 031 845 522.
PRODAM bukova drva in mlekovod na dve enoti ter kupim tribrazdni plug. Telefon 031 406 235.
PRODAJAMO rjave in črne jarkice, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja. Prodaja poteka vsak dan od 17. ure naprej. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, 713 60 33.
PRODAM mešalnik za beton, malo rabljen, ter železo za beton, 6 m dolgi, 16 kosov, 120 mm. Telefon 040 742 609.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemajo po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
PRODAM telico, brejo v devetem mesecu, ČB, in kobili, slovenski, hladnokrvni, v tretjem in četrtem letu starosti. Telefon 041 38 79 79.
PRODAM belo sortno grozdje in pšenico. Telefon 051 637 990.
DOM-STANOVANJE
VIR-ZADAR dvosobni apartma oddam v septembru po sezonski ceni. Telefon 031 742 714.
NEPREMIČNINE
PRODAM opremljeno dvosobno stanovanje v Ljubljani-Siški. Telefon 041 270 681.
ODDAM ALI PRODAM trosobno mansardno stanovanje v centru Ptuja. Telefon 040 741 406.
PRODAM takoj vseljivo starejšo hišo na vidni lokaciji ob cesti, približno 5 km iz Ptuja. Informacije na telefon 031 474 172, po 16. uri.
PRI PODLEHNIKU prodamo starejšo hišo z 2200 m2 zemljišča, zelo lepa, mirna lokacija s prečudovitim razgledom. Cena 20.000 evrov. Telefon 788 55 92.
NA GRAJENŠČAKU prodamo starejšo hišo s 1 000 m2 zemljišča, voda, elektrika, na top lokaciji, s čudovito panoramo. Cena 32.000 evrov. Telefon 070 270 130.
PTUJ - NOVA VAS, prodamo starejšo hišo z 900 m2 zemljišča, delno obnovljena, lepa lokacija. Cena 85.000 evrov. Telefon 070 270 130.
V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA V PTUJU, oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
MOTORNA VOZILA
PRODAM avto Clio extrem 2004, 50.000 km, poškodovan po toči, cena po dogovoru. Telefon 041 325 925.
Prireditvenik
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni? Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj.
^Poóluíajís, naí na ivztovnzm í^Xítul
RADIOPTUJ
Ka. ¿fitettc
www. ra d i o- phi
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Petek, 2. september
15.00	Zgornja Polskava - predavanje Draga Medveda - Ob vinu voda. Vedno.
17.00	ptujski grajski hrib - 12. grajska košnja
17.00	igrišče OŠ Majšperk - košarkarski turnir v trojkah
17.00	Zgornja Polskava - odprtje razstave fotografij Francija Padežnika od Polska-
ve do Dravinjskih goric
18.00	Zgornja Polskava - blagoslov obnovljene Črčnikove (Petrovičeve) kapele
19.00	izpred doma Sestrže - pohod po obronkih Sestrž
19.30	pred gradom v Veliki Nedelji - komedija na prostem Jesenska poroka
20.00	letni oder Lenart - koncert Prifarskih muzikantov
Sobota, 3. september
Korenjak, pri Svajglovi lipi, celodnevna prireditev - 2. tradicionalni piknik
9.00	Svetinje - razstava vojaške opreme
9.30	pri križu v Stogovcih - pohod na Bolfenk
10.00	Zgornja Polskava - slovesno odprtje prireditve 15. Podobe bistriških domačij
10.00	letališče Moškanjci - 9. Poli kolesarski maraton
10.00	Dom krajanov in gasilcev Ptujska Gora - srečanje težjih invalidov
10.30	Zgornja Polskava - Gaina terenska svetovalnica
11.00	Zgornja Polskava - predavanje Čebelji pridelki in njihova pridelava
12.00	Zgornja Polskava - kviz Grozdje v prehrani
12.30	Zgornja Polskava - Mladi in vino
12.30	ptujski grad - podelitev priznanj vinskega ocenjevanja
13.00	Zgornja Polskava, kmetija Leskovar - od grozdja do vina
14.30	ptujski grad - Ptujske grajske igre
14.30	Zgornja Polskava - gasilska vaja gasilskega društva
15.00	Zgornja Polskava - prihod konjenice, prikaz podkovanja konjev
15.30	dvorana OŠ Majšperk - odbojka v dvorani
15.30	Zgornja Polskava - predstavitev zgibanke TD Viničar
16.00	Mestna graba Ormož - KOŠ Streetball turnir
17.00	ptujski grad - Ptujske grajske igre
17.30	Zgornja Polskava - družabno srečanje
18.00	Dom kulture Ormož - Če je pesem iz duše prišla, mora seči do srca, koncert PD Zrelo klasje
18.00	Dom krajanov Skorba - folklorni večer Folklornega društva sv. Martina
19.30	dvorec Dornava - koncert Godalnega orkestra Festivala Maribor
19.30	pred gradom v Veliki Nedelji - komedija na prostem Jesenska poroka
Nedelja, 4. september
9.00 vzpostavljanje zvez z najvišjih vrhov občine Majšperk 9.00 igrišče v Podložah - turnir v malem nogometu za veterane 9.00 lovski dom Majšperk - Družinsko tekmovanje v disciplini trap, srečanje s kmetovalci
9.00 Zgornja Polskava - druženje šahistov ob Podobah bistriških domačij 10.00 Zgornja Polskava - maša in koncert MePZ obrtnik Slovenska Bistrica 13.00 Zgornja Polskava - nastopi skupin ljudskih pevcev in godcev 13.30 izpred OŠ Majšperk - 12. pohod Spoznajmo občino peš 14.00 igrišče v Podložah - vleka vrvi, ogled razstave slik likovne sekcije UD Ustvarjalec
14.00 Zgornja Polskava - srečanje in tekmovanje turističnih društev 15.00 Dom krajanov Stoperce - srečanje glasbenih skupin ljudske glasbe 15.00 Sinagoga Maribor - Dan odprtih vrat 16.00 Zgornja Polskava - slovesna podelitev priznanj in nagrad 18.00 Dom kulture Muzikafe - literarno-glasbeni večer z Dušanom Šarotarjem 18.00 Sinagoga Maribor - literarno branje pesmi Rose Ausländer 19.00 cerkev sv. Filipa in Jakoba Laporje - nastopa Bee Geesus A cappella gospel zbor
19.30 pred gradom v Veliki Nedelji - komedija na prostem Jesenska poroka
Kino Ptuj:
Petek, 2. 9., sobota, 3. 9., in nedelja, 4. 9., ob 17.30: Izvorna koda; ob 19.10: Kako se znebiti šefa; ob 21.00: Na sledi očetu.
Program TV Ptuj
Sobota, 3. september, ob 21.00, in nedelja, 4. september, ob 10.00: 42. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2011
NAROČILA: 070/745-601
DO 1000 I KURILNEGA OLJA BREZPLAČNO!* Pred zimo do nove fasade in kurilnega olja
1 " " fasada z zaključnim slojem in jzvedbo: lOcm - 29,99€/m2 12cm - 33,99€/m2
15cm - 36,99€/m2 cena je brez DDV-ja!
AKCIJA UPUNJEVALNIH KOTLOV Z ZALOSOVNUSOM kotel z avtomatiko DOSTAVA BREZPLAČN^ 20kW+1000 I zalogovnik- 2.280,00 C^K 31kW+1500 I zalogovnik- 2.952,00 € t*
CASULA d.o.o., Slivniška ul. 26,2312 Orehova vas.PE Ljubljana
•*v primeru naroČila fasade 300m2 ali več, podarimo lOOO I KO, ■ ^ Z50 mZ-750 I KO. ZOO mZ-SOO I KO
N0TESDENT zobozdravstvo
Traja nova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionarju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
mm
RESTAVRACIJA PAN KIDRIČEVO
NEDELJSKA KOSILA 8 €, otroci 4 € KUPON za 5% popusta
za en naročen meni ali sladico (popusti se ne seštevajo) Akcija velja do konca Oktobra 2011 Rezervacije 041 808 449

Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
KAMNOSESTVO
www.kamnosestvo-kolaric.si	Bojan Kolarič s.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC, STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA
Tel/fax: 02 772 03 71, GSM: 041 902 648
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena,
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Znamka
Letnik Cen| Oprema Barva
peugeot 2061.4ix-line	2005	3.990,00 i	prvi last.	kov. srebrna
fiat punto m sx	2001	1.850,00€	prvi last.	kov. srebrna
volkswagen touareg 2.5 tdiavt.	2004	14.500,00 €	serv. knjiga	kov.črna
kia ceed1.416v	2007	6.580,00 c	prvi last.	kov. t. modra
jeep grand cherokee 2.7 td avt. 4wd	2002	7.900,00 €	avt. klima	kov. siva
volkswagen eos 1.4tsi	2010	18.400,00€	serv. knjiga	kov. Črna
mercedes-benz slk 230 roadster komp.	19%	6300,00 €	serv. knjiga	kov. srebrna
alfa rome0156 2.0ts selespeed	2003	4350,00 €	redno serv.	črna
ford fiesta viva 1.3	2004	4.120,00«	prvi last.	kov. sv. mod.
citroen picass01.616v elegance	2006	6.250,00 i	avt. klima	kov. srebrna
renault 0uickshifttwing01.216vdyna.	2007	6.150,00 €	avt. klima	kov. srebrna
opel cosmo antara 2.0 cdti avt.	2007	16j00,00€	avt. klima	kov. siva
citroen comfort c4 picass01.6 hdi	2007	7.900,00 €	prvi last.	kov. zlata
renault cli01.216v bilabong	2003	3.150,00€	redno serv.	kov. srebrna
chevrolet aveo 1.416v elite	2007	3.900,00 €	prvi last.	kov. siva
suzuki maruti800	1995	520,00 €	serv. knjiga	kov. siva
volvo s60 2.4 d5 momentum	2003	5.270,00 £	serv. knjiga	kov. srebrna
renault espace11dciexpr. avt.	2005	7.500,00 i	serv. knjiga	bela
daewoo lanos 1.5	2000	u80,00€	serv. knjiga	kov. zelena
ford wagon focus 1.416v ambiente	2000	1.750,00é	redno serv.	rdeča
renault megane coupe 1.616v dyn.	2004	4.750,00 €	serv. knjiga	kov. zlata
renault laguna 1.816v dynamic	2002	3.770,00 €	avt. klima	kov. zlata
peugeot 407 2.0 hdi st confort	2006	8.700,00«	prvi last.	kov. zlata
renault m0dus1.216v	2004	4.800,00 €	serv. knjiga	k0v.b0rd0
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
PTUJSKA TELEVIZIJA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
[pena
Petek 2.9.
10:00 Ptujska kronika - pon.
10:40 Spoznavamo občine
12:00 Ptujska krenila — por.
17:00 Povabilo na kavo-pen.
1L30 Moto scena -1. oddaja
18:00 Ptujska kronika -por.
18:15 Kultura na dlani - oddaja g projektu EPK
19:45 Dejan Zavec - prid Bitko za Siliti
21:15 Spoznavamo občine
21 JO Mete scena - 2. oddaja
21:50 Dejan Zavet - pred Bitko za Bilou
22:09 Ptujska kronika -pori.
Sobota 3.9.
11:00 Spoznavamo občine
11:60 Dejan Zavec - pred Bitke za Bitai
12:00 Ptujska kronika
12:15 Povabilo na kavo- pen.
12:4! Sje festival - otroške delavnice
13:00 Prejled tedna
17:30 Moto scena-1. oddaja
17:50 Dejan Zavec - pred Bitko za Bilo»
13:00 Ptujska kronika - pen.
13:15 Povabilo na kavo -pon.
13:4! Pregied tedna
13:05 Dejan Zavec - pred Bitko za Bileti
13:45 Spoznavamo občine
20:00 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
21:00 Koncert lureTeri Trio
22:00 Ptujska kronika - pon,
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 4.9.
11:00 Spoznavamo občine
12:00 Ptujska kronika - pon.
12:15 Povabilo na kavo ■ pon.
12:45 Ays festival - otroško delavnice
13:00 Prag ad tedna
17:30 Moto scena - 2. oddaja
13:00 Ptujska kronika - pon.
13:15 Povabilo na kavo - pori.
13:45 Pregled tedna - pon.
13:05 Koncirt Tomai Pengov
13:45 Spoznavamo občine
20:00 kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
21:00 Koncert Mia Žnidarič
22:00 Ptujska kronika - pon.
Ponedeljek 5.9.
10:00 Ptujska kronika -pon.
10:40 Pregled todna - pon.
12:00 Ptujska kronika-pon.
16:00 Koncert Bacu Caribo
17:00 Povabilo na kavo - pon.
17:30 Pregled tedna - pon.
18:00 Ptujska kronika-pon.
18:15 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
21:15 Spoznavamo občine
21:30 Moto scena
22:00 Ptujska kronika- p.
www.petv.tv
Odslej nas lahko sore ml jate tudi na 1?

Akcija Soroptimist kluba Ptuj v letu 2011 -
zbiranje sredstev za
MAMOGRAF
od 1. 9. do 30. 9. 2011 SMS Donacija
Prispevek nakažite na bančni račun: 04202-0001807435, odprt pri Novi KBM
_ Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo MAMO na številko 1919 in prispevali g boste 1 EUR za nakup digitalnega mamografa za ambulanto ptujske bolnišnice.
Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS Donacija so objavljeni na spletni strani: www.soroptimist-ptuj.si
O OMckUvi
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI AG 2.0 TDI UMUZINA	2005	13.990.00	ALU PLAT.	ČRNA
CITROEN C51.6 HDI CONFORT KARAVAN	2009	13.570,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN SAX01.1 i	2001	1.280,00	EL. STEKLA	KOV. RDEČA
FIAT CR0MA 1.9 MJT DYNAMIC	2008	9.980,00	AVT. KUMA	KOV. RJAVA
FORD FOCUS 1.8 TDCI KARAVAN TREND	2009	9.980,00	AVT. KUMA	SREBRN
HYUNDAI i 30	2008	7.980,00	USNJE	KOV. MODRA
MAZDA 31.6 D	2005	6.580,00	AVT. KUMA	SREBERN
OPEL ASTRA 1.9 CDTI	2006	7.590,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI	2006	9.580,00	AVT. KUMA	SREBRN
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI CARMINAT KAR.	2008	9.880,00	AVT. KUMA	SREBRN
RENAULT MEGANE 1.5 DCI	2008	6.590,00	KLIMA	BELA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI LATITUDE	2009	9.580,00	PAN0R. STREHA KOV. SIVA	
VW GOLF IV 1.9 IDI KARAVAN	2002	4.880,00	KLIMA	MODRA
VW GOLF IV 1.9 TDI KARAVAN C0NF0RTUNE	2008	11.250,00	AVT. KUMA	KOV.ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN	2006	9.790,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI UMUZINA TRENDUNE	2007	11.990,00	AVT. KUMA	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDI BLUEM. KAR. CONFORT.	2008	12.980,00	ALUPLAT.	K0V.SIVA
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
TV
PETEK 2.9.
Televizija Skupnih nternih Programov
SOBOTA 3.9.
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 ja iz občine Lenart 11:30 Polka Majolka 13:30 Video strani 17:00 Ptujska kronika 18:00 Lenart - Otvoritev Agatinih dnevov 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Glasbena oddaja 23:30 Video strani
NEDELJA 4. 9.
8:00 Otroška oddaja 9:00 Hajdina -15. Dan Gasilcev 11:00 Kmečki praznik v Leskovcu 13:00 Oddaja iz občine Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Oddaja iz Občine Destrnik 18:30 Lenart - Otvoritev Agatinih dnevov 20:00 Glasbena oddaja 21:25 Video strani
8:00 Markovci - Prvo Sv. Obhajilo 10:00 Lenart - Otvoritev Agatinih dnevov 11:30 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 18:00 Glasbena oddaja
20:00 Markovci - Zaključni koncert otr. delavnic 21:30 Ptujska kronika 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
PONEDELJEK 5. 9.
8:00 Videm - Igre brez meja iz Pobrež
9:20 Ljudski pevci se predstavijo 11:50 Ptujska kronika 12:15 Video strani 17:00 Kuhajmo skupaj 18:00 Kmečki praznik v Leskovcu 20:00 Markovci - Zaključni koncert otr. delavnic 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredni£tvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Donava 116 D, 2252 Dofnava
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
avto® SEJEM
ORMOŽ d.o.B.	^^^
RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE, TRAKTORJEV IN OSEBNIH VOZIL V NEDELJO, 4.9.2011 OD 9.00 DO 13.00 URE
VABLJENI VSI, KI ŽELITE PRODATI KMETIJSKO MEHANIZACIJO, TRAKTOR, OSEBNO VOZILO ...
...IN VSI KI BI TO ŽELELI KUPITI INFORMACIJE NA TEL: 02 7416 411, Avtocenter Ormož d.o.o., Hardek 44c, 2270 Ormož PRIPELJI - PRODAJ - KUPI - ODPELJI
www.radio-tednik.si
Smrt ni tisto, kar nas loči, ampak tisto, kar nas povezuje z lepimi spomini.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, babice in tašče
Ane Plohl
IZ BRATISLAVCEV 62
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani.
Zahvaljujemo se za podarjene sveče in svete maše. Hvala vsem in vsakemu posebej za izrečeno sožalje ter da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala.
Žalujoči mož Franc in otroci z družinami
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Za vedno smo se poslovili od moža, očeta, dedka, pradedka in brata
Jožeta Čeha
IZ VIDMA PRI PTUJU 67 20. 1. 1943-27. 8. 2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala sodelavcem Zavoda OŠ Videm, PU Ptuj, ASP, d. o. o., Dobova, Elektra Maribor, DU Videm pri Ptuju ter stranki DeSUS. Hvala govornikoma g. Kozelu in g. Šegulu, pevcem Feguš, godbeniku za odigrano Tišino, patroma g. Jožetu in g. Vitu za molitev, pogrebni obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala vsem, ki v teh bolečih trenutkih sočustvujete z nami.
Vsi njegovi
Zdaj ne trpiš več, dragi. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
(Svetlana Makarovič)
Boleč je
SPOMIN Janez Šebela
21. 11. 1938-3. 9. 2010
IZ BELŠAKOVE ULICE 39
Žalujoči: tvoji najdražji
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom. Vendar tiho, brez slovesa, odšel si v večni dom. Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le tvoja večna lučka še gori.
ZAHVALA
Ob veliki praznini, ki je nastala z izgubo dragega moža, očeta, dedija, brata in strica
Maksa Planerja
Z ZAGREBŠKE CESTE 117
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili iskreno sožalje. Hvala družinama Nahberger in Osenjak za nesebično pomoč, podjetju PP-DE TPJ Turnišče, duhovniku za opravljen obred, govorniku g. Šeguli, pevcem za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir in vsem od blizu in daleč.
Žalujoči: vsi njegovi
Pred kratkim še vedra in upanja polna, s tegobami v zdravju, a ne zares bolna je naša ljubljena mama bila, a danes, čez noč je od nas odšla.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Terezije Gregorin
IZ SAKUŠAKA 6
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste se prišli poslovit od naše mame. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše, za izraze sožalja.
Posebno zahvalo izrekamo kolektivom Zavarovalnice Maribor, Zidar, d. o. o., Gostišče pri Antonu in Zavodu dr. Marjana Borštnarja Dornava.
Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in mašo zadušnico ter hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve.
Zahvaljujemo se g. Janku za molitev in ge. Klaudiji za lepe besede slovesa, hvala pevcem za zapete pesmi slovesa in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakomur iskrena hvala.
Njeni najdražji
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene
Marte Holc
IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 100 B
22. 6. 1940-24. 8. 2011
Iskreno se zahvaljujem vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj, hvala govornici Hedviki Pulko, g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir, hvala za darovano cvetje, sveče in maše. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: mož Janez, brat Pepi z družino ter ostalo sorodstvo
Ko smo odhajali od doma, si nas pospremil in rekel: „Le pridite k meni, ko boste imeli čas. Čakal vas bom!" In pridemo k TEBI, ko pride naš čas - čakaj nas! „Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti!"
Tiha bolečina spremlja
SPOMIN
pred enim letom, na 3. september 2010, ko je prenehalo biti srce, dragega očeta, tasta, dedka in pradedka
Stanka Voglarja
IZ PRISTAVE 3 A, CIRKULANE
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu poklonite cvet in prižigate svečko.
Pogrešamo te: otroci z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Marije Fošnarič
IZ REPIŠČ 49
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku g. Kozelu za besede slovesa, sosedu Šmigocu za molitev, pevcem za odpete žalostinke, iskrena hvala pogrebnemu podjetju Mir, vsem in vsakomur posebej.
Žalujoči vsi njeni
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Franca Zemljariča
IZ DORNAVE 59
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam pisno ali ustno izrazili sožalje.
Zahvaljujemo se dr. Bombeku z oddelka za pljučne bolezni, župnikoma sv. Doroteje za opravljen obred in pogrebno mašo, molivki za opravljene molitve, govornici za besede slovesa, nosilcema zastave in prapora, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke in Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene pogrebne storitve. Posebna zahvala gre sosedom Slavici, Meti, Janku in Jožici za nesebično pomoč. Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Sedaj pa počivajta tam, kjer združena sta spet. Odšla sta na isti dan, le razlike let devet.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče
Elizabete Jelen
6. 11. 1932-20. 8. 2011
S POBREŽJA 13
SPOMIN
Alojz Jelen
t 20. 8. 2002-20. 8. 2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izrečena sožalja.
Posebej hvala g. župnikoma za večerno molitev in opravljen pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru Feguš, g. Kozelu za poslovilni govor, godbeniku za odigrano melodijo, fotografu in pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njuni
Podlehnik • Spet veselo pri Piškurjevih
Črna kronika
ti
Neizmerno srečni pod svojo streho
Potem ko je v začetku letošnjega leta mladi družini Piškurjevih iz Zgornjega Gruškovja v občini Podlehnik od hiše ostala praktično le hišna številka in veliko pogorišče, se dobrega pol leta po tragičnem dopoldnevu vsi štirje Piškurjevi veselijo bivanja v povsem novi hiši.
Dela sicer še niso v celoti končana, vendar je novogradnja zaenkrat že primerna za bivanje. Gospodar Martin z ženo Julij ano in sinovoma Ža-nom ter Tadejem se je v novo hišo preselil že v začetku julija. Do zime bo nujno kupiti še peč za centralno ogrevanje, v hiši pa manjka še nekaj notranje opreme, vrat in podbojev ter izolacija s fasado.
„Za našo družino je izjemno težka preizkušnja in hvala vsem, ki ste nam v naših najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Brez vseh vas, dobrotnikov, nikoli ne bi bili v tako kratkem času v novem domu. Iskrena in iz srca hvala vsem in vsakemu posebej," je ob krajši slovesnosti na dan uradne predaje hiše v roke Piškurjevim povedala Julijana, ki se ji je v zahvali pridružil tudi mož Martin in ob tem še posebej poudaril, da ima izjemno veliko zaslug za uspešno izpeljano dobrodelno akcijo izgradnje nove hiše pod-lehniški župan Marko Maučič: „Naš župan Marko nam je bil praktično vedno na razpolago, kadarkoli smo potrebovali karkoli in je v tem času postal naš pravi družinski prijatelj!"
Pri gradnji nove hiše, od koder se ponovno sliši vesel smeh in čebljanje Žana in Ta-
deja, je pomagalo zelo veliko donatorjev; tako posameznikov kot društev, podjetij in institucij. Preko Rdečega križa se je na posebnem transak-cijskem računu za Piškurjeve zbralo nekaj manj kot 14.000 evrov, ki so jih porabili za nakupe različnega gradbenega materiala, veliko je bilo ljudi, ki so Piškurjevim pomagali tudi direktno, izvedeni so bili trije dobrodelni koncerti in licitacija slik, v gradnjo so se vključili tudi številni člani ptujske območne obrtno-podjetni-ške zbornice, kot je povedal predstavnik Branko Goričan, občina pa je družini pomagala s 1000 evri socialne pomoči in z oprostitvijo komunalnega prispevka. Načrt za novogradnjo je doniralo podjetje TMD Invest s Ptuja; hiša meri 130 kvadratnih metrov tlorisne površine, bivalni prostori so urejeni v pritličju in mansardi, vso projektno dokumentacijo v znak simbolične uradne predaje hiše pa je Piškurjevim na ponedeljkovi slovesnosti predala njihova predstavnica Polonca Drevenšek Ranfl. Vrednost Piškurjeve hiše znaša po laični oceni krepko preko 100.000 evrov.
„Vseh donatorjev in tistih, ki so pomagali, kakor so pač
V imenu družine Piškur se je vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izgradnji novega doma, zahvalila Julijana (na posnetku skupaj z možem Martinom in sinovoma Žanom in Tadejem).
lahko, ne bomo naštevali in omenjali, bilo jih je veliko. Vsekakor pa velja iskrena zahvala vsem in vsakemu od njih! Dokazalo se je, še enkrat, da v ljudeh še obstaja dobrosrčnost in humanost in verjamem, da ljudje pomagamo drugemu v stiski zato, ker želimo in ker lahko, ne pa zato, da bi pri-
da je za projektom stala naša celotna lokalna skupnost in ne le nekaj posameznikov, da smo se ljudje povezali in da je bilo transparentno, kam se daje denar. To danes dokazuje ta novogradnja. Vsekakor pa gre velika zahvala tudi samemu gospodarju Martinu, ki se je izkazal kot pravi čarovnik z voljo in denarjem, saj je iz vsakega centa naredil evro ali več. Če bi bili vsi ljudje takšni, gotovo ne bi imeli več socialnih problemov. Kljub izjemni pomoči, ki so je bili Piškurjevi deležni, pa je treba povedati, da so se tudi
sami dolgoročno zadolžili zato, da je hiša primerna za bivanje. V imenu občine Podlehnik še enkrat hvala vsem za pomoč, za to, da ima danes naša družina Piškurjevih toplo in varno streho nad glavo," je zbranim povedal župan Marko Maučič.
Piškurjevi, še zlasti Žan in Tadej, ki sta od letos že oba učenca in imata v novi hiši že opremljeni sobici, na kateri sta nadvse ponosna, so nato zbranim razkazali še notranjost hiše ter jih pogostili z narezkom in pijačo.
SM
Posebno zahvalo za požrtvovalnost in vodenje akcije pomoči si je zaslužil župan Marko Maučič.
čakovali nekaj v vračilo. Na uspeh dobrodelne akcije pa je vsekakor vplivalo tudi dejstvo,
Gobe
(juhe, predjedi, glavne jedi)
www.pomaranca.si B www.facebook.com/pomaranca.si ® 02 788 00 28
Napoved vremena za Slovenijo
Žan in Tadej sta nadvse vesela in ponosna na svoji sobici (na posnetku skupaj s prijateljico Manco).
Danes bo spremenljivo oblačno, popoldne bodo krajevne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, na Primorskem okoli 19, najvišje dnevne od 24 do 30stopinj C. Zjugozahodni-kom v višinah k nam priteka razmeroma topel in občasno bolj vlažen zrak.
Obeti
V soboto bo povečini sončno. V nedeljo se bo na zahodu pooblačilo, občasno bo rahlo deževalo, drugod bo še precej sončno. Pihal bo jugozahodnik.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Akcija kontrole hitrosti
Od 22. do 28. avgusta so policisti Policijske uprave Maribor izvajali evropsko usklajen nadzor cestnega prometa, v okviru katerega so izvajali intenzivnejši nadzor nad prekoračitvami hitrosti. Osnovni cilj nadzora je bil vplivati na voznike motornih vozil, da v čim večji meri spoštujejo cestnoprometne predpise, predvsem omejitve hitrosti vožnje, s tem pa prispevajo k ugodnejšim in stabilnejšim prometno-varnostnim razmeram. Policisti so ugotovili 314 prekoračitev hitrosti, zaradi česar so kršiteljem izrekli 307 glob in 4 opozorila. Zoper 3 kršitelje so zaradi višjih prekoračitev hitrosti podali obdolžilne predloge pristojnim sodiščem. Večino kršitev so ugotovili v naseljih, kjer je problematika hitrosti najbolj izstopajoča.
Na meji zasegli vozila
26.	avgusta ob 5.35 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz države kontrolirali 35-letnega državljana Poljske. Ob kontroli vozila Audi Q7 poljskega registrskega območja so ugotovili, da je bilo vozilo leta 2010 odtujeno v Italiji. Vozilo so zasegli, zoper moškega pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
27.	avgusta ob 13. uri so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz države kontrolirali 31-letnega državljana Češke. Ob kontroli vozila Volkswagen golf poljskega registrskega območja so ugotovili, da je bilo vozilo leta 2008 odtujeno v Češki. Vozilo so zasegli, zoper moškega pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
30. avgusta ob 0.05 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz države kontrolirali 39-letnega državljana Makedonije. Ob kontroli vozila Mercedes-Benz SL 500 nemškega registrskega območja so ugotovili, da je bilo vozilo leta 2010 odtujeno v Italiji. Vozilo so zasegli, zoper moškega pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Vlomi, tatvine
V	noči s 23. na 24. avgust je neznan storilec z deponije na Prager-skem odtujil večjo količino lesenih železniških pragov. Premoženjska škoda znaša več kot 40.000 evrov.
V	noči s 25. na 26. avgust je neznan storilec vlomil v garažo v Orehovi vasi. Iz notranjosti je odtujil osebni avtomobil BMW M3 črne barve, reg. št. MB CM-162. Premoženjska škoda znaša okrog 25.000 evrov.
Neznan storilec je v noči s 30. na 31. avgust vlomil v gostinski lokal v Poljčanah. Odtujil je LCD televizor in računalnik z monitorjem. Z dejanjem je lastnika oškodoval za okoli 1.000 evrov.
Napihali so ...
24. avgusta ob 19.15 so policisti Policijske postaje Lenart v Krivem Vrhu ustavili 39-letnega voznika traktorja. Ugotovili so, da je brez vozniškega dovoljenja v cestnem prometu vozil neregistriran traktor. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,32 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali, vozilo pa zasegli.
24. avgusta ob 23.50 so policisti Policijske postaje Ormož v So-dincih ustavili 30-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,15 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali in vozilo zasegli.
30. avgusta ob 17.00 so policisti Policijske postaje Gorišnica v Zamušanih ustavili 39-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,23 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.