NO. 210

l


ayJic P „ ^'8-2
“Ve -RICAN
&A'111—HO/VIE
N.y
IN SPIRIT
Ij222
i IN LANGUAG€ ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, NOA^EMBER 2, 1977
STEV. LXXII — VOL. LXXII
jev se mm v
V	Franciji se je dogovoril za sklicanje e v r c p ska varnostne konference v letu 1872. če bo seveda naglo dosežen in izveden berlinski sporazum,
WASHINGTON, D. C. — Ni preveč dokazov, da si je Brež-hjev prilastil v sovjetskem Politbiroju pristojnost za sovjetsko zunanjo politiko v zahodni Evropi in Ameriki, toda naša diplomacija računa iz previdnosti s to možnostjo. Zato je skrbno opazovala, kaj dela Brežnjev v Earizu. Da bo tam močno kadil francoskemu nacionalizmu, je bilo treba pričakovati. Kljub Vsemu ni dosegel glavnega na-hiena, da namreč zvabi Francijo v prijateljsko pogodbo med Moskvo in Parizom. Dosegel je le, da imata Pariz in Moskva iste Poglede na mednarodno politiko
V	Srednji Evropi. Obe državi sta zainteresirani, da se Srednja Evropa razoroži, kolikor je to Mogoče.
To akcijo podpira tudi Amerika, toda zadnje čase ima naša diplomacija dosti posla s pripra-j Vami na Nixonove obiske v Pei-1 Pingu in v Moskvi. To priliko je hotel izrabiti Brežnjev, da poskusi nekoliko omejiti ameriški Vpliv v Srednji Evropi in tam predstaviti Sovjetsko zvezo kot vodilno silo, ki hoče ustvariti ftove temelje za evropski mir. Zato je Brežnjev odpotoval iz Eariza ne domov, ampak v Berlin, da tam pregovori tovariša Honnekerja, naj se hitro pobota 2 Brandtovo vlado glede tehničnih vprašanj, ki jih je treba rešiti v zvezi z večjo svobodo oseb-1 bega in blagovnega prometa bled obema deloma Berlina ter bled Zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo.
Ako je Brežnjev dosegel svoj cilj, bo sporazum med obema Nemčijama o tehničnih podrobnostih skoro dosežen in podpisan, nakar bo lahko ratificirana Pogodba med Moskvo in Bon-hom, kar bi odprlo vrata za “ra-Zorožitveno konferenco” o Srednji Evropi. Brežnjev bi lahko Vsako etapo takega razvoja porabil za slavospev svoji zunanji Politiki. To potrebuje, da pokaže svetu, da je tudi on na svetu jn ne le Nixon.
Naši diplomatje ne izklučuje-Jo možnosti takega razvoja med-i barodne politike v Srednji Ev-I ropi, ne vidijo pa še realnih po-j §°jev zanjo.
Ivan Cankar:
PODOBE IZ SANJ
Sam sem sedel v svoji mrzli, mračni sobi.
Potrkalo je zunaj, počasi in zamolklo. Tiho slovesno so se odprle duri in ogromna je stala na pragu sodnica Smrt.
In Smrt je izpregovorila:
“Povej mi zdaj, ob tej uri, ki ie ura sodbe in ura posvečenja: ko pridem k tebi, da poj deš z menoj na poslednjo pot, — koga boš klical na pomoč, da ti bo v trpljenju stal ob strani, da bo tvoj besednik pred pravičnim Sodnikom?”
Vzkliknil sem:
“Mati!”
Tih in mračen kakor poprej ;e bil plamen njenih oči.
Zaklical sem v tem predsmrtnem spoznanju:
“Domovina!”
Milejši, jasnejši je bil plamen njenih oči, že se je dramilo v njem usmiljenje in odrešenje.
Takrat se je v grozi in bolesti razklalo moje srce, da je dalo, kar je še imelo:
“Bog!”
Novi grobovi
Josenhine Dorsey V Euclid General bolnišnici je umrla včeraj Josephine Dorsey z 2940 Marcum Blvd. v Willoughby Hills, preie s 3830 St. Clair Avenue, roj. Bijek v Clevelandu kot hčerka pok. Antona in pok. Elizabeth, roj. Jaksic, stara 62 let, žena Anthony j a M. Dorsey, rp.ati Rogeria (Columbus, .O.), .sestra pok. Melanie Reese, Vide Schmidt, Elizabeth Grdina in Antoinette Bijek. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebov-zete na Holmes Avenue ob 9., nato na Kalvarijo. Namesto vencev priporoča družina umrle darove za St. Marys Education School Fund za potrebne otroke.
Manjši vpis na visoke Velja si zapomniti šo!e vznemiril Kanado
Ko ie število slušateljev ZDiA v tekočem šolskem letu porastlo za povprečno 5%, je v Kanadi padlo.
OTTAWA, Kan. — Preteklo spomlad so upravniki visokih šol v Kanadi napovedovali običajni porast slušateljev na visokih šolah Kanade, še poleti so bili prepričani, da bo ta dosegel 5-6%. Zdaj, ko je vpis končan in podatki zbrani, so upravniki visokih šol spoznali, da so bile njihove napovedi napačne.
Zmanjšanje števila slušateljev je avtomatično zmanjšalo denarne prispevke za posamezne visoke šole, ki so s tem zašle v nepričakovane težave. To je prvi splošni padec števila slušateljev visokih šol v Kanadi od leta 1953, največji je na Zahodu. Na vzhodu dežele je bil vpis skoraj normalen, je porastel od 6-10% kot v preteklih letih.
Univerza v Britski Kolumbiji ima letos 757 manj slušateljev, 20,183 namesto pričakovanih 21,000. Univerza Alberte v Edmontonu ima 17,700 vpisanih, 1,900 manj, kot so pričakovali in 120 manj kot lani. Univerza v
NEW YORK, N.Y. — “N.Y. Times” je vodilni list napredne Amerike, tega položaja ne more listu nihče oporekati, zato je vredno omeniti, kaj misli N.Y.T. o Jugoslaviji. Svoje misli je razvijal v uvodniku ob priliki Titovega obiska v /Ameriki. V njem pravi med drugim, da je obstanek Jugoslavije — naj bo tam režim domačih komunistov ali kak drug režim, — nedvoumno v najboljšem ameriškem interesu. pa tudi v interesu ameriških zaveznikov v Evropi. Zato mora Washington nuditi Jugoslaviji vsako praktično pomoč razen vojaške “obveze”, ki bi je pa Tito tako ne sprejel. Bilo je izredne važnosti za Ameriko in Zahodno Evropo, da se je Tito 1948 uprl Stalinu in prestal preskušnjo. Predsednik Nixon je brez dvoma to resno- raztolmačil svojemu gostu, da bo obstojal še naprej ameriški interes, da pomaga neodvisni Jugoslaviji preživeti Stalinove naslednike.
Iz Clevelanda in okolice
Zunanjepolitični odbor Senata je včeraj razpravljal o ob- j Koncert Glasbene matice— novi podpiranja tujine, ki ga je senatna zbornica pre- J Glasbena matica priredi svoj tekli petek rteoričakovano zaključila. Odbor je za na- jesenski koncert prihodnjo ne-daljevanje podpiranja, treba se je le zediniti za način, deljo, 7. novembra, ob štirih po-V tem uogledu sta za sedaj Kongres in Bela hiša še poldne v Slovenskem narodnem
različnih misli.
WASHINGTON, D.C. —. Se- bi bil dopolnjen z vsoto za pod-natova odklonitev zakonskega'piranje pakistanskih beguncev v
predloga za podpiranje tujine, Indiji. Prav tako mu naj bi bila	^J. °^TQa.J. pa n"
pretekli petek je iznenadila| dodana vojaška pomoč Izraelu, zvezno vlado in vso ameriško Predlog naj bi bil odobren, pre-javnost, pa naravnost zaprepa-jdno pojde Senat na božične postila zavezniški in nevtralni! čitnice, ko bo sedanje zasedanje svet, ki je ameriško pomoč pre- ^ končal.
iemal skozi leto kot nekaj samo; Zvezna vlada je včeraj pooda-po sebi umevnega. Nenadno jejrda nujno potrebo nadaljevanja spoznal, da ta pomoč ni tako ne-1 podpiranje tujine. Taki izjavi kaj gotovega, kot je izgledalo. sta Prišh iz Bele hiše in iz dr-Senatorji so izjavljali koncem; žavnega tajništva, kasneje pa tedna, da so bili dejansko tudi;.E .ie P°dpoil še obrambni taj iznenadeni, da je bil zakonski!11^ El. Laird. Bela hiša^.eli po
predlog odklonjen. Vsak je mislil. da bo predlog nemara sprelet, četudi on glasuje proti njemu. Zvezna vlada se za glasovanje ni dosti brigala v prepričanju, da je zakonski predlog že skoraj odobren in da v Senatu ne bo naletel na nobene večje
Tako se glasi vsebina uvodnika. Ideja, ki jo uvodnik izraža, ni izsesana iz prsta in izraža po našem mnenju tudi stališče Zahodne Evrope. Tisti, ki se ženo!težave. To izhaja iz sorazmerno za delitev Jugoslavije, bod	naihne udeležbe senatorjev pri
Calgaryju je računala z 10,000 rali iti torej daleč po ‘ "	--------
najdejo simpatizerje, : / ' res mogli kaj pomagati, no jih niti v Moskvi ne boe
daljšanje obstoječega zakona za 90 dni, da bi imela nato dovolj časa pripraviti nov zakonski
domu na St. Clairju z lepim, izbranim sporedom. Vsi sedeži so rezervirani. Vstopnice dobite
dan
koncerta pri blagajni.
Seja—
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima svojo redno sejo jutri, v sredo ob 2. uri popoldne v šoli sv. Vida. Po seji zabava.
—o-
vpisanih, pa jih ima le 8,000!
V Ontariu so računali, da se bo vpis povečal za 10,000 na
skupno 130,000, pa se jih je vpi-jšli, kajti za Kremelj je Jug* salo le 125,000. Najhujše je pri-jvija postala po dogodkih na c zadeta Laurentian University v škoslovaškem in v RoVjuniji le Sudburvju, kjer je vpis bil za'obrobna interesna sfera.
30% manjši, kot so ga predvide-
vali.
Spremembe v ZN bodo sprožile fodi soremembe v NATO
Angleška delavska stranka celi rane
■kovanju.
graj se je senatni zunanje-jčni odbor sestal na sejo in bi do zaključka, da je treba ‘dpiraniem tujine nadalje-reko 15. novembra, ko se-zakon preneha veljati. Člani odbora so dejali, da bodo podaljšali s posebno resolucijo sedanji zakon za 30 dni, v tem času pa bodo izdelali začasni program, ki naj ostane v veljavi,
ZDA plaču ie TO 33% vseh izdatkov Združenih narodov
Zadnje vesti
Peiping boli zmeren v ZN?
NEW YORK, N.Y. — Upokojeni ameriški diplomat John Stewart Service, ki je bil kot zastopnik ZDA na Kitajskem po drugi svetovni vojni in od tedaj pozna večino sedanjih kitajskih vodnikov, je dejal pretekli teden po razgovoru s Ču En-la-irm, da je dobil vtis, da bo L. R. Khajska nastopala v ZN umirjeno in ne bo “skušala sekati kakih novih širokih poti”.
LONDON, Ang. — Parlamen- dokler ne bo Kongres na zase-tarno glasovanje o vstopu An- danju prihodnje leto izdelal nov BRUXELLES, Belg. — Vojni'glije v EGS je močno razcepilo | program, ministri NATO so zborovali v,vrste delavskih poslancev; 69 po-j Tako stališče zastopa tudi na-Belgiji prav takrat, ko so v ZN slancev je glasovalo za vstop, čelnik Domovega finančnega od-izglasovali pristop L. R. Kitaj- akoravno je stranka zahtevala bora G. H. Mahon, demokrat iz ske. Seveda so vsi delegatje ta- strankarsko disciplino, 20 jih pa | Teksasa, podpira pa ga predsed-koj začeli misliti, kakšne posle-'ni glasovalo. Tako globokega ^ nik Doma Carl Albert. Napove-dice bi to utegnilo imeti za NA-' razkola že dolgo ni sprožilo no- dujejo. da bo predlog že pribod-TO.	’ Jbeno parlamentarno, glasova- nji teden predložen Domu. Ma-
Ameriški o b r a m bni tajnik | nje.	| bonov načrt predvideva nadalje-
Laird je takoj izjavil, da Nixon! Stranka se je hitro znašla. O- vanie podpiranja tujine na tene misli zmanjšati števila čet v glasili so se strankini voditelji,! meliu zakonskega predloga, ki deželah NATO, toda delegatje ki so pozivali k hladnokrvni pre-1 ga ie Dom že odobril in Senat so imeli pred očmi lastno skuš-'soji položaja in ostro obsojali nani pristal, dokler ga ni pre-j njo in hitro prišli do ocene mož- vsako nasilno obračunavanje s
Njihov cilj je sedanjo eno tret-i jino zmanjšati na eno četrtino
(25%).	? !
Sovjetska zveza plačuje 16.5%,j Francija 6%, Velika Britanija! 5.9%, Japonska 5.4%, Kitajska! 4G. Italija 3.54%, Kanada! 3.08%, vse druge pa izpod 2V z iziemo 67 članic, ki plačajo le 0.04%. Pri tem imajo vse članice v Glavni skupščini le en glas, pet velikih sil pa ima še stalno članstvo v Varnostnem svetu.
nosti, da bodo sedal zmanjšane strankino manjšino. Tudi načel- odklonil. Načrt ie predvideval jvornos^ 1 tem delu sveta je
Britanski noveljnik zapustil Singapur
SINGAPUR. — Pretekli te-j den ie britanski poveljnik zapu-1
tekli petek nepričakovano s 41:27 j stil Singapur, britanska odgo
'	‘ pre-
tudi oborožene sile NATO. Kdaj nik stranke Wilson ni za ostre za pomoč tujini 2.9 bilijonov, in kako, tega seveda nihče ne korake proti “upornikom”. Upa-1 Senatni odbor je na stališču, ve. Vsi čutijo, da bo do tega jo, da se bo vihar v stranki naj bi bil enostavno podaljšan prišlo, 'četudi le polagoma.	kmalu polegel.	I za 30 dni sedanji zakon, ki naj
Sovjeti ne morejo zatajiti svoje antipatije do EGS
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetski Esk ni navdušen nad vstopom ■Anglije v EGS. Pravi, da je vstop delo angleške vlade, da pa angleški narod ni za tako gozdarsko politiko. Tisk s tem E Povedal nič novega. Kaj bo Sele rekel, ako se EGS pridru-2ijo še nordijske države. Do tega k° preje ali pozneje prišlo.
V debati je proračun Združenih narodov
showers
V remensk
Delno oblačno, milo z verjet-Ztjo dežja. Naj višja tempera-tura okoli 70.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — V debati je pravzaprav že od takrat, ko ga je ob začetku _ sedanjega jesenskega zasedanja generalni tajnik Tant predložil pristojnemu odboru ZN. Administracija se ni trudila, da bi iz načrta proračuna napravila političen dogodek. Proračunski predlog je sicer nekaj večji pri posameznih postavkah, toda bistvenih sprememb ni. Te še pridejo, ko bo generalna skupščina začela debato o njem.
Letos je proračunsko takti-■ ko zadela huda nesreča. Pri glasovanju o vstopu L. R. Kitajske je pogorelo stališče naj večjega “davkoplačevalca” ZDA. Kako hudo je to razburilo deželo, vidimo vsak dan.
Upravni proračun ZN ni bil nikoli tako velik, da bi ga prispevki članic ZN ne mogli plačati, ako bi hoteli. Za redne upravne stroške se do sedaj članice ZN niso obotav-
ljale, da plačajo svoje prispevke. To je trajalo do leta 1954-1965. Takrat sd ZN imeli izredne stroške v vzdrževanjem miru v Kongu in na Srednjem vzhodu. Vsega skupaj so znašali ti izdatki okoli $140 milijonov. Kako poravnati te izdatke? Naša dežela je predlagala, naj se to stori takoj z izrednimi prispevki vseh članic. Temu stališču so se uprle vse komunistične države članice ZN in še posebej Francija. Dolga leta je administracija ZN iskala izhod, pa ga ni našla. Dolg je še danes neporavnan in visi kot mora na finančnem poslovanju ZN. Onemogoča namreč druge finančne akcije, ki bi bile potrebne za socialne in kulturne akcijp ZN. Tudi letos so skušali sestaviti predlog, pa je vse skupaj preprečila sedanja nova finančna kriza, ki se je rodila iz glasovanja v vstopu Kitajske v ZN.
Vlada ZDA bi rada zmanj-
šala svojo redno obvezo, ki znaša 31.5'% vsega proračuna ZN. Ako bi proračun, izračunan na tej osnovi, ne kril vseh izdatkov, ga je treba kriti s posebnimi prispevki, ki naj jih določa vsaka država članica sama zase. Koliko bi vsaka država prispevala, bi bilo treba določiti z diplomatičnimi razgovori med delegacijami.
Že na prvi pogled je jasno, da se velika večina držav članic ne bo sporazumela na tako osnovo. Naši diplomatje se ne bojijo pogajanj, saj res ne gre na primer, da je med državami članicami, ki so glasovale zadnjič za Kitajsko, kar 41 takih, ki plačujejo samo simbolične zneske, ki ne znašajo niti tisočinke njihovih rednih stroškov.
To vprašanje sedaj resno pretresa naš Kongres. Nastal je kočljiv položaj. Drugačnega mnenja sta namreč Moskva, kamor bo Nixon šel
kmalu na obisk, in Peiping, ki sploh še ni povedal, kaj misli o tem. Iz takih odnosov se lahko izcimijo trenja, ki utegnejo ZDA napraviti drugje več škode, kot znaša celoten proračun ZN. Zato se slišijo iz pristojnega senatnega odbora različne ideje. Prve pravijo, da je režija ZN previsoka in da jo je treba znižati na celi črti, druge hočejo imeti v proračunu navedene stroške posamič, da bo vsakdo vedel, kam gre denar, in se potem odločil, koliko prispeva.
Končno moramo vpoštevati še stališče republik anske stranke, ki močno pritiska na Nixona, na bo odločen in naj ne podlega pritiskom, kot je do sedaj.
Debata o proračunu ZN se bo torej kmalu potopila v zakulisne diplomatske razgovore, kjer se nikomur ne bo preslabo, pa tudi ne predobro godilo.
Danes so volitve—
Danes so volitve in bodo volišča odprta do 6.30 zvečer. Kdor bo tedaj v volivnih prostorih, bo lahko oddal svoj glas tudi še kasneje, dokler pač ne bodo vsi, ki bodo v prostoru, lahko opravili svojo volivno predlog za zasedanje Kongresa (dolžnost. Volitve so izredno važ-prihodnje leto. Sedanji zakon f ne za bodočnost našega mesta, predvideva za podpiranje tujine J Zato naj nihče ne ostane doma. 2.64 bilijone letno.	j Kdor nima prevoznega sredstva
j in ne more sam na volišče, naj kliče pisarno mestnega odbor-j nika E. J. Turka, tel. EX 1-3333, i pa ga bo prišel iskat avto in ga zapeljal na volišče, nato pa ZDRUŽENI NARODI. NA. j Zopet domov.
ZDA so plačale v sedanjem proračunu ZN od skupnih predvidenih izdatko 33G, od rednih
izdatkov pa 31.52G. Leta 1946
,	%	cr nGčevale LONDON, Vel. Brit.—Včeraj je
ob ustanovitvi ZN so piacevaie	.	,	. .	..
ZDA celo 39.89 •; vseh stroškov.	*>	““ ,U %
njem letališču, ko je osobje
nenadno začelo štrajk nejevoljno na Iberia Airlines, ki so oskrbo svojih letal prepustila neki kanadski družbi. Policija je za silo vzdržala red, toda večje število letov je bilo odpovedanih in potniki so morali sami prenašati svojo prtljago, če so že imeli srečo, da je njihovo letalo lahko odletelo.
CADIZ, O. — Lastniki 18 premogovnikov v jugovzhodnem Ohiu so pozvali državne oblasti, naj poskrbe za varnost, ko bodo jutri začeli v rudnikih reden obrat, četudi se linijski rudarji temu upirajo. Obrat bo obnovljen Ic v premogovnikih, katerih delavstvo ni v uniji. Unija je na štrajku žc od začetka oktobra, pa še ni izgledov, da bi bil štrajk naglo končan.
NEW DELHI, Ind. — Vlada je objavila, da je ciklon pretekli petek napravil veliko večje uničenje v državi Orissa in v nizko ležečih predelih delte Gangesa ter Bramaputre, kot je prvotno izgledalo. Mrtvih naj bi bilo do 10,000 družin, brez strehe 2 do 3 milijone ljudi. Vlada je začela organizirati naglo pomoč po nesreči prizadetim predelom.
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je odklonil predlog pomoči šolam za izvedbo integracije, posebno tudi za prevažanje šolarjev. Skupno je bilo za šole predloženo za prihodnji dve leti v ta namen 1.5 bilijona. Dom je zakonski predlog odklonil z 222:135 glasovom.
LOS ANGELES, Kalif. — Josip Broz Tito si je včeraj ogledal letalsko tovarno McDonnell-Douglas v Long Beachu, med drugim tudi novo DC-10 letalo. Sinoči je na večerji, ki so mu jo priredili “ameriški Jugoslovani”, poudarjal potrebo po tesnem sodelovanju med ZDA in SFRJ.
šla na skupno, v kateri sodelujejo poleg Velike Britanije na temel :u posebnega dogovora Av-; stralija. Nova Zelandija, Male-j zija in Singapur.
Z oktobrom je prenehalo obstojati Britansko vojaško po-velstvo za Daljni vzhod, prešlo je na novo skupno obrambo. Od; nekdanjega obrambnega triko-! ta Singapur, Pt. Darwin in Hong Kong je ostal Britancem le še Hong Kong, pa tudi ta je izgubil; svoj nekdanji vojaški pomen, o-stal je dejansko le trgovinska postojanka.
Za Browna so vedeli?
NEW YORK, N.Y. — Črni skrajnež Rap Brown se rje skrival 17 mesecev v raznih krajih ZDA. Videli so ga med drugim v Clevelandu in Detroitu. Sodijo, da je FBI vedela v glavnem ves čas, kje se zadržuje, pa ga je pustila v miru, da bi tako odkrila, s kom vse ima zveze in kdo so njegovi tovariši.
Prijeli so ga pretekli mesec v New Yorku, ko je z dvema tovarišema izvedel nek rop. V spopadu s policijo je bil ranjen in tedaj so šele odkrili, koga so prijeli. Črnski vodnik je tako postal znan kot javni ropar. Iz bolnišnice so ga prepeljali v ječo. ko je bil izven,nevarnosti.

Ameriška Domomm
■ X \~t I »/	—I I «' » 'V VI -
.17' St, Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of J uly
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
6a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for ? months tJanada and Foreign Countries:
i $18,3Q per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
5	No. 210 Tuesday, Nov. 2, 1971
Nadziranje cen in plač
Konec zamrznitve cen in plač, 13. november, bo kmalu pred vrati. Do takrat mora biti pripravljen sistem nadzora cen in plač, ki naj bi stopil v veljavo naslednji dan. Časa je torej malo. Kaj je bilo na tem področju že storjenega?
Predsednik Nixon je imenoval člane Odbora za plače, Komisije za cene in Sveta za življenjske stroške. Vsak odbor bo imel predsednika, povrhu pa še člane: v Odboru za plače jih bo 15, pet delegatov bo zastopalo unije, 5 delegatov podjetja, 5 delegatov pa potrošnike. V Komisiji za cene bo le 7 članov, v Svetu za življenjske stroške bodo pa le zaupniki federalne uprave. Vsi trije uradi bodo zaposlili, tako računajo, okoli 3,500 uradnikov.
Kakšna bo pristojnost teh uradov. Najbolj jasno je odrejena pristojnost Odbora za plače. Bo dokončno sklepal o plačah. Podobno pristojnost bo imela Komisija za cene, toda ta pristojnost ni čisto jasno določena v uredbi.
Odbor in komisija bosta torej imela široka pooblastila. Kako jih bosta rabila? Ali bosta odrejala le osnove cene in plače, ali se bosta spuščala tudi V konkretne slučaje. O tem vprašanju se je že začela debata.
Federacija, pa tudi podjetja, mislijo, da bi bilo treba ugotavljati le načelne meje, na primer v odstotkih od neke dogovorjene osnove. Unije so na stališču, da bo treba obravnavati vsak slučaj posebej, rade bi torej posnemale postopek pri tradicionalnih mezdnih pogajanjih. Podobne težave bo imela tudi komisija za cene. Ali naj obravnava le osnovne cene ali pa naj se spušča v podrobne, konkretne slučaje? Že sama debata o teh vprašanjih utegne zavleči konkretno delo odbora in komisije.
Nastopile bodo še druge težave. Na primer: Kdo naj oskrbi odbor in komisijo s potrebnim gradivom? Nixon misli, da bo treba vse gospodarstvo razbiti na tri dele: v prvo skupino naj pridejo težka industrija, avtomobili, kemikalije, prevoz in vse, kar bistveno vpliva na kalkulacijo cen na drobno. V to gospodarsko skupino ne bi prišlo preveč gospodarskih panog, kajti panoge, ki vplivajo na vse gospodarstvo, so maloštevilne. V drugo skupino bo prišla vsa lahka in njej podobna industrija, trgovina, promet itd. V tretjo skupino bi prišlo vse ostalo gospodarstvo.
Postopek glede odrejanja cen bi bil sledeč: prva skupina se mora že naprej preskrbeti dovoljenje za vsako povišanje cen. Podjetja druge skupine niso dolžna, da si naprej preskrbijo dovoljenje za povišanje cen, morajo pa povišanje prijaviti. Komisija ima možnost, da cene ovrže. V tem slučaju morajo biti cene znova izračunane in prijavljene. Tretja skupina ni obvezana na prijave cen, mora se pa pokoriti vsem splošnim navodilom komisije za cene, drugače sledi kazen.
Svet za življenjske stroške ima nalogo, vse to opazovati in poročati predsedniku, pri čemur pa predsedniku lahko predlaga, kaj naj federacija napravi.
To je federalni načrt v grobem. V podrobnostih ga bodo morali odbor, komisija in svet še sami opiliti in prilagoditi praktičnim potrebam. Pri tem bo posebno važno, kako bodo organi nadzirali, ali podjetja res izvršujejo vse odredbe ter kje in kdaj jih kršijo. Ravno ta ohlapnost v načelih zamišljenega sistema pomeni veliko nevarnost za vso idejo.
Zato ni odveč misel, da bi bilo morda bolje, bolj vpo-števati sistem nadzora cen, kot je bil vpeljan v drugi svetovni vojni. Menda ni bi! ravno slab, akoravno se ni mogel zmeraj pohvaliti z učinkovitostjo. Ako bi bil sedaj uveljavljen sistem iz druge svetovne vojne, ne bi bilo treba iskati novih oblik zanj. Treba bi ga bilo le prilagoditi sedanjim spremenjenim razmeram.
Te možnosti sedaj ni in to se že čuti v gospodarskem življenju. Vsi vemo, da je gospodarstvo v krizi. Dokazov ne manjka. Božična sezona je na primer pred vrati, pa je industrija še ne čuti, kot jo je druga leta. Borze za vrednostne papirje, ta najbolj občutljiv toplomer za naše gospodarstvo, pa zmeraj bolj počivajo, ne poznajo običajnih delovnih in zaspanih dni. Pri tem tečaji bolj padajo, kot rastejo. V začetku smo govorili le o njihovem nihanju, sedaj moramo govoriti o padanju tečajev za delnice. Kamor koli pogledamo v gospodarstvu, povsod srečamo mrtvilo. Res je sicer, da je takemu stanju vzrok tudi omejevanje potrošnje, toda nič manj ne vpliva nanj tudi negotovost, kakšne bodo posledice nadziranega gospodarstva. Ako bodo prišle pod nadzor še dividende in obresti, ne smemo upati na skorajšnji zagon v gospodarstvu.
Da bo sedanja doba gospodarske otrplosti hitro prešla, ne bi mogli upati. Vsa politika je usmerjena na stabilizacijo cen, ne morda na njihovo padanje. Bomo kar zadovoljni, ako se cene ne bodo več dvigale, na padanje ne računamo. Cene, ki bodo stabilizirane na novi višini, pa še ne
ga prebivalstva še nima takih dohodkov, da bi se mogla vrniti na prejšnjo življenjsko raven; so ji bo morala šele prislužiti. Dokler tega ne doseže, bi bilo tvegano, ako bi upali na udobno življenje prejšnjih let.
Zato sedanji nadzor cen in plač opravlja le pol dela; o-vira njihovo naraščanje, ne omogoča pa dviganja dohodkov revnejših slojev. Vendar je nadzor potreben. Zavrl nam bo dviganje cen, kar je bistveni pogoj, da se izkopljemo iz sedanje krize.	,
BESEDA IZ NARODA
Praznevaiijs lO-lefsiiga župnije sv. Lovrenca
mr,,
g
m
CLEVELAND, O. — V nede-jo, 31. okt. tl., je župnija sv. Lovrenca v Newburghu slovesno praznovala 70-letnico svojega obstanka. Sv. Lovrenc se je za to priložnost nadvse lepo pripravil: notranje, duhovno in zunanje z izredno okusno obnovo svojega svetišča.
Za 70-letnico sta oba sedanja clevelandska škofa, pomož. škof Cosgrove in škof-ordinarij Issen-mann, obiskala šentlovrenško faro. Škof Cosgrove je v nedeljo, 24. okt. tl., slovesno blagoslovil novo oltarno mizo in vse drugo, kar je bilo za 70-letnico v farni cerkvi obnovljenega, in tega ni ravno malo, zraven tega pa je vse strogo skladno z litur-
naj povemo, da je father Julij Slapšak 23. avg. tl. čisto tiho v krogu svojih naj ožjih domačih doma v šiški v Sloveniji in pri Mariji Pomagaj na Brezjah na Gorenjskem praznoval 70-letnico svojega življenja.
V začetku svojega govora je father Julij Slapšak povedal zbranim, da jim k njihovemu lepemu jubileju prinaša pozdrave in posebej še iskrene čestitke fare sv. Vida. V tej zvezi je rekel, da sta župnija sv. Lovrenca in župnija sv. Vida že od nekdaj izredno tesno povezani med seboj. Sv. Vid je dal Sv. Lovrencu kar dva župnika:	fathra J. J.
Omana in fathra Frančiška Baraga, zraven tega pa celo vrsto
gičnimi določili 2. vatikanskega kaplanov; nekatere izmed njih
cerkvenega zbora. Škof-ordinarij Issenmann pa je imel zadnjo nedeljo, 31. tm., pri Sv. Lovrencu slovesno sv. mašo. Z njim je r 'maševalo še 8 drugih duhovnikov. Pred sv. mašo je škof Issenmann kratko pozdravil zbra-
kar po dvakrat (Baznik in Cimperman). “Kaj potem tudi farani, eni in drugi, ne bi bili med seboj dobri prijatelji!” je pri tem vzkliknil.
Poleg fare sv. Vida je father J. Slapšak omenil še drugo so-
ne vernike-župljane, jim čestital,sednjo faro sv. Lovrenca, nam-k velikemu dogodku in pri tem J reč faro sv. Imena. Kakor Sv. omenil Slovence ter se. spomnil, Vid, tako je bila Sv. Lovrencu zlasti slovenske kapele Marije tudi ta fara vse od začetka do Pomagaj z Brezij, ki je bila slo- 1iskreno naklonjena. Ko je vesno blagoslovljena sredi avi; ^'oraa ustanovljena fara sv. gusta tl. v ameriškem vsenarq^j S0SP0^ i:' in prvi njeni farani
nau vai^j- j.am ^ se dali, kje
gei spe se zbirali k sv. maši in C ^° n cerkvenim pobožnostim.
j---oili prijetno, dobrohotno
■avetje pri Sv. Imenu. Prvi Pridigo med jubilejno sv. ma-|sentlovrerfŠki župnik father šo je imel stari šentlovrenški IFranc Kerže je v tej cerkvi zbi-prijatelj opat clevelandskih slo- ral svoje farane pri sv. daritvah vaških benediktincev o. Hiero- ptd., dokler po poldrugem letu nim Koval. Med sv. mašo je pel niso dobili svoje cerkve, domači farni cerkveni pevski V nadaljnem delu svojega go-zbor slovenske in angleške pe- vora se je father J. Slapšak
nem svetišču v Washing! D.C. Izrazil je željo, naj bi stalo to svetišče slovenska rodna bazilika vseh Slove1 v tej deželi.
sem se čisto zrasel z njo. Fara hišo”, je bilo geslo naše kampa-sv. Lovrenca je samo nekaj ma- nje_ Nabrala sem precej imen lega mlajša od mene. Kakor je bila cerkev sv. Lovrenca trikrat blagoslovljena, tako so tudi mene trikrat oblili z blagoslovljeno vodo, da sem postal duhovnik, služabnik božji in vaš. Čestitam vam k današnjemu velikemu jubileju in se iz vsega srca danes veselim z vami! Prepričan sem, da bo ta vaša proslava še za desetletja, za dolgo, dolgo dobo let, podaljšala obstoj fare sv.
Lovrenca. Bog živi faro sv. Lovrenca, vse njene dobre farane, zlasti tudi vašega dobrega g. župnika!”
To poročilo še daleč ni popolni. Je šele prvo. Ameriška Domovina s tem vnovič toplo če-tita fari sv. Lovrenca in njenemu g. župniku z najboljšimi že-jami za v prihodnje. Bodi z njo tudi vnaprej ves božji blagoslov!	J. S.
srni. Pod svode cerkve sv. Lovrenca se je mogočno dvigala slovenska pesem. Da so v zvoniku ob slovesnem vhodu duhovščine iz župnišča v svetišče in pri njenem povratku iz cerkve pritrka-vali, peli tudi šentlovrenški zvonovi, pa ni potrebno še posebej poudariti.
Po sv. maši je bil v dvorani Slovenskega doma na 80. cesti slavnostni jubilejni banket, kateremu je predsedoval msgr. A-lojzij Baznik, nekdanji kaplan pri Sv. Lovrencu, sedaj pa župnik v Thompsonu, O. Banketa se je udeležila ogromna množica župljanov, sedanjih in nekdanjih, s svojim župnikom fath-rom Jožetom Vargom na čelu.|zlata kot zahvalni dar Ijubljan-
■spomnil še oo. slovaških benediktincev opatije sv. Benedikta v Clevelandu, posebej še vseh treh njihovih dosedanjih opatov: o. Stanislava Gmuca, o. Božidarja Kojiša in o. Hieronima Kovala, sedanjega opata. Vsi so bili in so še sila naklonjeni fari sv. Lovrenca; med drugim zlasti tudi nekdanjemu velikemu gostu župnije sv. Lovrenca, ranj-kemu ljubljanskemu škofu dr.
Gregoriju Rožmanu, ki je za vse njihove dobrote in za vso njihovo ljubeznivost, katere je bil v času svojega bivanja pri Sv.
Lovrencu deležen z njihove strani, izročil opatu o. Kojišu naprs-i ni križ (peetorale) iz čistega priporočajo.
Kaftšgškg drglfiiiE&e
KANSAS CITY, Kans. — Kako veselo sem bila presenečena, ko sem sinoči čitala “Twin Circle”, ki je stoprocentno katoliški list. Zagledala sem sliko slovenske kapele v Washingtonu, D.C. Nad njo je z velikimi črkami tiskan naslov ene strani dolgega članka: Slovenska kapela Mariji Pomagaj z Brezij središče privlačnosti v svetišču Brezmadežnega Spočetja. Članek je napisal neki Hinkel. Pove čitateljem o kapeli, sliki in Slovencih. Najbrž je vse podatke povzel iz knjige “Slovenian Chapel Dedication”.
Torej sedaj nas bodo Ameri-kanci poznali in jim ne bo treba več spraševati, kdo smo, odkod, kakšen narod smo Slovenci. Marija nas je sedaj predstavila milijonom, ki bodo potom katoliškega tiska izvedeli, da, čeprav nas je le okrog dveh milijonov, smo izredno kulturen narod. Vedeli bodo, da smo ostali tudi v svoji drugi domovini zvesti svoji veri in ljubezni do Marije in svoje rodne zemlje — Slovenije.
Naša, tu rojena mladina, bo lahko dvignila glavo: “S ponosom reči smem, Slovenec sem.” <*
Prijatelj mi je poslal spominsko knjigo “Slovenian Chapel Dedication”. Vesela sem. 'jo. Prelistala sem jo od začetka do konca. Že naslovi povedo, da je knjiga zanimiva. Okrašena je z narodnimi motivi — še oglasi privlačijo in risbe, ki jih krase, same hvalijo umetnika. Skoro se jih ne moreš dovolj nagledati. Čestitke urednikoma in umetniku in zahvala za trud. Prisrčna hvala tudi pisateljem člankov, ki seznanjajo Amerikance z nami. Vem, da so vsi članki lepi, vredni knjige. Že imena pisateljev, tiskana na zadnji strani, jih
Slavnostni gostje na banketu pa so bili poleg škofa Issenmanna vsi bivši kaplani pri Sv. Lovrencu ter veliko število častitih sester, katere so kdaj učile na soli pri Sv. Lovrencu odnosno, ki izhajajo iz te fare in ki jih ni ravno majhno število.
Na banketu je bilo več govorov. Dva od teh, tj. govor župnika Viktorja Cimpermana in kaplana Julija Slapšaka, sta bila po svoji vsebini izredno pomembna. Prvi je govoril v angleščini, drugi v slovenščini.
Father Cimperman se je v svojem govoru v glavnem omejil na rajnkega velikega šent-lovrenškega župnika msgr. J. J. Omana, ki je 47 let duhovno o-četovsko opravljal šentlovrenško župnijo; father Jul. Slapšak pa se je v svojem govoru spominjal nekaterih pomembnih stvari iz časov, ko je polnih 32 let kapla-noval pri Sv. Lovrencu. Njegov govor je neverjetno močno razvnel na banketu zbrano množico. Zaradi zgodovine navajamo v naslednjem glavno, kar je go-
pomenijo nekdanje življenjske ravni. Dobra četrtina naše-|voril' Preden pa začnemo s tem,
skega stolnega kapitlja slovaškim oo. benediktincem v Ameriki.
Father Slapšak je prešel nato na škofa Rožmana in na čase
Samo Slomška sem takoj pre-čitala. Če bi ne bila našega svetniškega narodnega voditelja in bodočega svetnika že prej poznala, bi postala sedaj navdušena zanj. V članku je pisateljevo
njegovih častilcev, ki so se obvezali, da bodo obesili Slomškove slike na steno. Upam, da se bo še nekaj takih odzvalo, ki radi odložijo na “jutri” ali pozneje. Naj jih Slomšek sam podreza iz nebes: “Prosim, odprite mi vrata vašega doma! Da vas bo moja podoba nagibala k dobremu. Priporočajte se mi v zadevah, ki vam povzročajo trpljenje. V življenju sem vedno rad pomagal trpečim. Varoval bom vašo mladino v tujini, kot sem delal in molil za slovensko mladino v domovini. Deležna bo moje posebne pozornosti, da ji bo “vera luč in materin jezik ključ do prave omike”.
Richard K., ki študira na univerzi in je že tudi poročen, se je oglasil pri nas. Kot Jud, ki ne opusti prilike za “business”, sem mu pokazala Slomškovo sliko. Pripovedovala sem mu o Slomšku, voditelju Slovencev, vzgojitelju mladine, pisatelju, pesniku, komponistu, branitelju politično zatiranih Slovencev itd. Vse ga je zanimalo in naročil je Slomškovo sliko. Nisem ga hotela oropati — povedala sem mu, da sta obe njegovi stari materi sliko že naročili.
“Jaz hočem imeti svojo za moj dom.” To mi je povedalo da se čuti slovenskega in kovala sem železo, dokler je bilo vroče. Vprašala sem ga, če kaj ve o naši kapeli v Washingtonu. Nič ni vedel. Poiskala sem Koledar Ave Marije 1971 in skupno sva pregledovala slike. Ker ne zna slovensko, sem prestavljala. Prosil me je, če sme vzeti Koledar s seboj, da bo še ženi pokazal ...
Preden je odšel, je dejal: “Jaz bi se rad učil slovenščine, a sedaj res ne morem. Imam službo in študiram za M. A. Rad bi pa, da bi se moj sinček naučil slovenščine. Pravijo, da se mali o troci od 3. leta naprej z lahkoto nauče tujega jezika. Vse bom storil, da bo moj otrok vedel da je Slovenec.” Kaj takega slišati od nekoga, ki spada v tretjo generacijo, je prava radost.
*
Sv. Avguštin je zapisal: “Kolikor rasteš v ljubezni, toliko raste v tebi lepota, ker ljubezen je lepota duše.” Vsi ljubimo lepoto: lepoto v naravi, umetnosti, telesu itd. Česa vsega ljudje ne store, ne prenesejo za lepoto telesa, ki bo nekoč črvom v jed. .. Seveda samo do sodnega dne bo čakalo poveličanja, a takrat bodo telesa zopet lepa, poveličana, če bodo njih duše, s katerimi se bodo zopet združila, lepe. Brez lepote duše ne bo lepote telesa. Če želimo biti vso večnost lepi, moramo v življenju skrbeti za dušno lepoto. Zdaj pa kar sami predite dalje svoje misli in ugibajte, kako si lahko zagotovite telesno in dušno lepoto v večnosti. Vredno pogosto prejemanje sv. obhajila je eno sredstvo ... Je še kako drugo sredstvo? Kaj menite?
S. M. Lavoslava
V Ameriki takšnih lepih goric in vinskih kleti ni, pač pa imamo lepe slovenske dvorane,, ponekod velike, drugje zopet majhne, v katerih uživamo in se veselimo po naših starih običajih. To nam preskrbi naša glasbena skupina, ki priredi koncert v New Yorku na Osmi cesti, v dvorani sv. Cirila in Metoda, v soboto, 13. novembra, ob osmih zvečer. Pripravljen bo avtobus kakor ponavadi pred Mechanics-Farmers Savings Bank, ki bo točno ob 5. uri popoldne odpeljal proti New Yorku. Kdor še ni slišal teh ubranih glasov, se lahko pridruži.
Peli bodo same nove pesmi v spremstvu harmonike. Po koncertu je vinska trgatev prav po Starokrajskem običaju. Za jedačo je v obilju pripravljeno, tudi dobra kapljica bo na razpolago, kar tri vrste slovenskega vina, pivo in druge pijače.
Ljubitelji slovenskih običajev in slovenske pesmi ste vljudno vabljeni!
Na veselo svidenje pri naših slovenskih sosedih v New Yorku na Osmi cesti!
Za “Zvon”
St. L Mally
njegovega nad 10 let trajajoče-!srce ... Je “Labor of love”. So-
ga življenja pri Sv. Lovrencu, katerega se še ves Sv. Lovrenc danes z vso spoštljivostjo spominja. Rekel je, da je bil in je še vedno škof Rožman največji blagoslov fare sv. Lovrenca. Rad da je govoril, da se faranov sv. Lovrenca vedno spominja v svojih molitvah in zlasti še pri sv. daritvi; obljubil jim je tudi, da jim bo rad pomagal tudi po smrti, če se bodo le obrnili za pomoč nanj. S tem y zvezi je g. Slapšak rekel dobesedno: “Še je živa žena, mati številne družine, iz te fare, ki se je po smrti škofa Rožmana obrnila v veliki zadevi nanj za pomoč. Prosila ga je bila in bila je uslišana.
Ona sama je priča za to!” _______
“Duh škofa Rožmana še zmeraj plava nad faro sv. Lovrenca!” Sv°j govor pa je sklenil: “Ponosen sem, da sem bil 32 let kaplan fare sv. Lovrenca. Kot tak
dobna angleščina, ki se lepo bere. Škoda le, da pisatelj ni podpisan. Kdorkoli je že — hvala mu za “Slomška” v angleški o-bleki. Dobro bi bilo, da bi Ameriška Domovina in Amerikanski Slovenec ponatisnila ta članek v angleškem delu, da bi tu rojena mladina vedela, kdo je Slomšek. Ta je res pravi revež v Ameriki. Do sedaj še nisem čitala kakega članka o njem v angleščini, kaj šele, da bi bil kdo spisal kako knjigo o njem. Baraga je bolj poznan, ker je pač misijo-naril v Ameriki. O njem imamo že več življenjepisov v anglešči-
Fivska skupina “Zvon” vabi na Jesenski koncert
FAIRFIELD, Conn. — Jesenski čas je res doba veselja, petja in užitka. V tem času, sredi jeseni; praznujemo god sv. Martina, ki je med slovenskim narodom zelo čislan, martinovanje pa še vedno priljubljeno.
Kako je včasih bilo veselo na Martinovo nedeljo v Sloveniji, bodisi na Štajerskem ali na Kranjskem! Vse je bilo veselo, staro in mlado. Gospodinje so se urno sukale, pekle in pripravljale gosi in vse, kar spada zraven. Po kosilu so se odpravili v gori-
ni. Ce se kdo zanima zanj, mulce in vinske kleti, staro in mla-lahko svetujemo, naj si naroči do, vse, kar se je le moglo giba-njegov življenjepis. Kam pa naj ti, kjer so včasih praznovali poz-pošljemo Amerikanca po podat- no v noč ali celo do drugega dne ke o našem velikem buditelju in | zjutraj. Fantje in dekleta so voditelju?	jpred kletjo prepevali, da je od-
*	jmevalo po vseh štajerskih in
“Slomška v vsako slovensko kranjskih hribih in dolinah.
Sastek Huba irššanskifi mater
CLEVELAND, O. — V sredo, 3. novembra, ob sedmih zvečer bo v cerkvi sv. Vida sprejem novih članic v bratovščino Krščanskih mater (Christian Mothers Club). Vse dosedanje članice so lepo vabljene, da prisostvujejo temu sprejemu.
Takoj po slovesnem cerkvenem obredu bo naša redna mesečna seja v avditoriju. Gostiteljice bodo matere učencev o-smega razreda, katere so tudi prošene, da za to priliko pripravijo kako domače pecivo. Na sestanku bo govorila Patricia Green od Cleveland Illuminating družbe in nazorno prikazovala temo “Ko pridejo gostje”
Kot vedno, bodo tudi tokrat srečne izbranke nagrajene. Članice prosimo, da v ta namen prinesejo kaka darila. Iz tega do-oička namreč nabavimo kartice za bolne članice in naročimo maše za umrle.
V imenu Mrs. Ann Vesel, predsednice šolske obedovalnice, bi se rada zahvalila za krasen odziv za pomoč v kuhinji. Če bi še katera dobra žena rada priskočila, na pomoč, je prošena, naj pokliče Ann, na telefonski številki 391-8655.
Če ste že plačale svojo članarino, pa niste imele s seboj po-trdilne knjižice, ste prošene, da jo sedaj prinesete, da vam plačilo potrdimo. Plačana članarina je edini dokaz dobrega članstva, katera pa tudi omogoča do raznih prednosti. Če pa knjižice še nimate, me prosim vprašajte za njo.
Najiskrenejša voščila za rojstni dan v novembru izrekam sledečim članicam: Bernice Felicijan, Dorothy Reiger, Marie O-grinc in Lillian Novak.
Prisrčne čestitke k poročnim obletnicam v novembru pa sledečim parom: Ludwig in Helen Snyder, James in Stella Christ, William in Betty Bratovich. Louis in Eleanor Prijatel, John in Pauline Centa, John in Dorothy Kirk, Sam in Dorothy Reiger, John in Josephine Siewio-rek.
Pričakujem, da se bomo videli na novembrskem sestanku!
Iskrena hvala dobrim ženam, ki so kakorkoli pripomogle, da je bila naša oktobrska prodaja peciva tako zelo uspešna.
Končno se spominjam naših bolnih članic, posebno tistih, ki so se morale zateči po zdravniško pomoč v bolnišnice. Prosim, da o bolnih članicah obveščate našo “Sunshine Lady”, da jim lahko pošljemo bodrilno in pozdravno kartico.
Z iskrenimi pozdravi vsem in na svidenje na sestanku!
Molile Postotnik (Publicity Chairman)
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Spomin na praznik osvobojenja
Slovenci v Torontu so se tudi letos spomnili “29. oktobra”, slovenskega narod nega praznika slovenske svobode in zastave.
Fantje iz Clevelanda
bodo peli v Torontu
V lanski jeseni so bili v Torontu “Kresovci” in so s svojimi folklornimi plesi osvojili srca mladih, in starih. Letos bomo
V soboto, 23. oktobra, je “Dru-J Slovenci v Torontu zopet delez-štvo Slovenski Dom” pripravilo ni obiska iz Clevelanda, O. Pn-svoj prvovrstni jesenski banket,'šli bodo “Slovenski fantje” in ki je bil posvečen narodnemu' nam bodo pod spretno taktirko prazniku. Velika dvorana Slo-'dr. Jerka Gržinčiča pripravili venskega doma na 864 Pape,pevski koncert. Prav radi^so se Ave. je bila res okusno priprav-j o d z v a 1 i povabilu tukajšnjega Ijena. Ta večer je bila skoraj pevskega zbora “Vrba”
premajhna. Večer je začel predsednik “Društva Slov. Dom” inž.
Koncert “Slovenskih fantov’-bo v Slovenskem domu na 864
F. Grmek. Pozdravil je številne Pape Ave. v soboto, 13. novem-goste, napovedal, da je večer po-!bra 1971, zvečer. Po koncertu, svečen spominu slov. narodne-jkjer bo iz fanvoskih grl donela ga praznika in naslovil poseben j slovenska pesem pozdrav tujim gostom, so bili predstavniki sedmih na-
bodo zaigrali melodije instrumenti
skupin iz velikega sicer iz zadružnega
rodnostnih Toronta in gibanja.
Po predsednikovem pozdravu je stopil pred mikrofon tajnik društva dr. Peter Klopčič, ki je v kratkem, a jedrnatem govoru orisal zgodovinsko ozadje “29. oktobra” in njegov pomen za Slovence, ki so leta 1918 izvedli mirno, disciplinirano in spontano revolucijo brez krvi in brez nereda z enim samim ciljem pred očmi: da bi dosegli svobodo.
V imenu tujih predstavnikov je Slovencem čestital k narodnemu prazniku Poljak Cester Šmid, odvetnik, direktor velike poljske kreditne zveze in direktor ontarijske Zadružne zveze. Zahvalil se je za povabilo in je pohvalil Slovence, ko se trudijo z ohranjanjem narodnih in duhovnih dobrin, ki so jih prinesli od doma.
Ves večer je potekel v slavnostnem in veselem razpoloženju in tuji gostje niso mogli prehvaliti slovenske gostoljubnosti.
ja liberalno smer in levičarsko stran sredine, dočim jutranji list “The Globe & Mail” smatrajo za list gospodarstvenikov in inte-zastopal bolj ali manj konservativno strujo in bil edini časopis, v katerem sem zasledil, da se je v svojih uvodnih člankih večkrat jasno in odločno postavil na protikomunistično stališče. Mnogi naši ljudje so ga smatrali za preveč “angleškega”, kar pa ne drži popolnoma in je škoda, da ga niso bolj naročali. Novim priseljencem je bil zelo naklonjen, zlasti tistim, ki so pribežali iz komunističnih dežel.
Med rednimi pisci v “The Telegramu” je bil g. Lubor J.
človeški. Spominjam se članka, v katerem je opisoval svoje vtise potem, ko je bil iz Rusije izgnan. Med drugim je takrat zapisal: “V Rusijo sem šel z odprtim razumom, nazaj pa sem prišel z odprtimi očmi.”
Bal sem se, da bosta ta dva odločna protikomunistična glasova v kanadski javnosti s smrtjo “Telegrama” za vselej utihnila. Sedaj lahko zapišem z velikim zadovoljstvom, da bosta oba nadaljevala s svojim pisanjem v novem dnevniku, ki je pričel izhajati s 1. novembrom pod imenom “The Toronto Sun”.
Novemu listu želim obilo u-speha, da bi si pridobil velik
Zink, Čeh po rodu, ki je ^^^'krog zvestih bravcev, ki ga bo-
Navzoči j poskočne
in ob teh melodijah se bodo sukali po dvorani pari.
Obiski nastopajočih, bodisi igralcev, plesalcev, pevcev so velikega kulturnega pomena Več poslušalcev in gledalcev privabi skupina ali zbor, ki je prišel od daleč. Obiskovalci prinesejo navdušenja in poživijo tekmovanje. Izmenjava kulturnih nastopov je velike važnosti pri ohranjanju kulturnih dobrin na sploh. Kult urna prizadevanja nujno hirajo, kjer je narodnostna skupina prepuščena sama sebi, ali zaprta sama vase. Občutek majhnosti in nevažnosti je kakor slana za kulturno ustvarjanje. Zato bomo brez dvoma imeli občutek, da nas je veliko, ko bedo med nami “Slovenski fantje” iz Clevelanda. V povezavi je moč, v obiskih je prijateljstvo, v nastopih izven domačega kraja je izrazna moč kulturnega udejstvovanja.
“Slovenski fantje” iz Clevelanda, rojaki v Torontu vas težko pričakujemo. Sprejeli vas bomo
ir Češkoslovaškem zunanjem nistrstvu za časa Beneševe vlade. On je v svoji dnevni koloni z izredno razgledanim pisanjem^ kontinentu_ razgaljal lažni komunizem in prikazoval vse zlo, ki ga komunizem prinaša. Prav tako je g.
Peter Worthington, nekdanji korejski borec in Telegramov poročevalec v Moskvi, objavil veliko člankov, ki so zlasti ruski komunizem prikazali . tak, kot resnično je: brutalen in ne-
do podpirali in širili ter tako pomagali jeziti rdečo poplavo, ki bolj in bolj grozi tudi na
vse
Tudi našim ljudem list toplo priporočam in želim, da bi ga redno kupovali in čitali ter možem, kot sta gg. Lubor J. Zink in Peter Worthington, na ta način dali močno moralno podporo, ki jo zaslužita.
Otmar Mauser
Slovo žiipsilka Ir. Lojiata T§ni©a h Hamiltona
HAMILTON, Ont. — V sobo-|tolnie ethnic groups had their ), 2. okt. tl., je priredila župni- beginning. But the progress of
ja sv. Gregorija Velikega lep po-
time has different needs. I must
slovilni večer (banket) v čast also thank you for letting us use svojemu prvemu župniku Path-'the gymnasium in St. Ann’s ru dr. Lojzetu Tomcu, ki se je;school, where on Sunday, March
Iz zadružnega gibanja
Slovenci v Torontu smo močan član v verigi mednarodnega zadružnega gibanja. V Torontu imamo kar 'dve dobro uspevajoči Hranilnici in Posojilnici (Credit Union). V zadnjem letu se je posebno okrepila Hranilnica in Posojilnica slovenskih župnij. Porastla je v vseh smereh,' prekoračila je že drugi milijon kapitala, opravlja vse posle kot navadna banka in s pošiljanjem denarja sega že v mednarodno področje.
Za 23. oktober letos je upravni odbor Hranilnice in Posojilnice slov. župnij sklical v Slovenski dom sestanek, na katerega je povabil 19 narodnostnih Hranilnic in Posojilnic (Credit Union). Odziv je bil nepričakovano lep. Vsi povabljeni so se na ta ali oni način _ odzvali. Tisti, ki so bili resnično zadržani, so se opravičili; sestanka pa se je udeležilo devet različnih u-stanov. Zastopani so bili: Slovenci, Hrvati, Ukrajinci, Poljaki, Litvanci, Portugalci in Kanadčani v pravem pomenu besede. Za vodjo večera je bil izvoljen sklicatej sestanka predsednik HPSŽ Peter Markeš. Razpravljanje na sestanku je bilo živahno; predstavniki so odkrito izpovedovali, kako pomagati zadružnemu gibanju v Ontariju, da v različnosti doseže enotnost in tako postane še močnejše. V odbor za skupno resolucijo so bili izvoljeni: Poljak Zenon Gut-kowski, Ukrajinec Pavel Kit in Slovenec Peter Markeš.
Ko je bil sestanek zaključen, so se vsi iz male dvorane Slovenskega doma pridružili gostom v veliki dvorani in so skupaj z njimi praznovali praznik slovenske svobode. 1
naslednji dan, v nedeljo, 3. okt., v cerkvi po desetih letih odgovornega in trdega dela poslovil od fare Sedanji farni odbor je naprosil inž. Slavka Erzetiča, da se je na banketu kot predsednik prvega farnega odbora, ustanovljenega pred desetimi leti, poslovil od prvega dušnega pastirja
[slovenske župnije v Hamiltonu, z odprtimi rokami, saj je p0 kratkih uvodnih besedah v , ki nam jo boste prinesli, slovenskem jeziku je g. inženir n vaški src , Zaradi številnih odličnih kanad-
pesem govorica naših
kakor je zapisal pisatelj Karel skih angleških gostov izrekel
Mauser. In dokler bodo sloven ska srca govorila, slovenstvo ne bo umrlo.
Zbor ‘Vrba’ vabi rojake, da bi do zadnjega napolnili slovensko dvorano v Domu in tako pripravili mogočen sprejem “Slovenskim fantom” iz Clevelanda, O.
Kako drugi sodijo o Slovencih
Predsednik Hranilnice in Posojilnice slov. župnij je dobil pismo, ki je vredno, da ga berejo še drugi. Glasi se:
Dragi g. Markeš! V veliko veselje mi je, da Vam morem izraziti zahvalo, ker ste me povabili na banket ob priliki praznovanja slovenske neodvisnosti.
Vaše dobre gospe so pripravile odlično večerjo, s katero so nam postregli mladi fantje in dekleta. Poseben užitek je bilo gledati lepa dekleta in strumne fante, kako so se skupaj s starši zabavali ob zvokih orkestra.
Sporočite, prosim, vsem, da cenim, občudujem in odobravam njihove,napore pri ohranjanju njihovega jezika, kulture in tradicij. Na tem tudi mi U-krajinci trdo delamo. Vaš Paul J. Kit, upravni k-blagajnik.” (SO-USE Credit Union Ltd.)
— Človeški noht rabi nekako 160 dni za polno rast.
“The Toronta Sun”
Je uM
TORONTO, Ont. — Ko je g. John Bassett, lastnik torontskega dnevnika “The Toronto Telegram” objavil, da bo list zaradi velikih finančnih izgub z zadnjim oktobrom prenehal izhajati, so mnogi izrazili bojazen, da bo s tem nastala velika vrzel v poročanju in razlaganju političnih dogodkov in položaja doma in po svetu. “Toronto Star“, največji dnevnik v deželi, zagovar-lektualcev. “The Telegram” je
angleškem jeziku naslednje pomembne besede:
For the benefit of those less fortunate who do not understand Slovenian, I will try to be bilingual. Firstly, may I express sincere gratitude to Your Excellency for coming again among us, especially for to-night’s occasion when we are saying our sorrow farewell to Father Tome. You will remember, I am sure as we do, the early discussions we had with you in late 1963, when we tried, and hard I must add, to get approval of our cause from Hamilton diocesan chancery office. We remember clearly that Sunday afteroon, August 30, 1963, when you dedicated and blessed the grounds, and dug the first hole for excavation of this our Building. You came to us many times afterwards, each time gladly responded to Father Tome’s 'invitation. You gave us and probably more so to Father Tome a tremendous moral support in our difficulties few years ago. And last year, when you came to celebrate your Holy Mass for dedication of our relocated church facilities, that Sunday was a joyous day in Father Tome’s life. We thank you sincerely for everything and hope that the future will be as harmonious.'
Second, sincere gratitude from us goes to you, Fr. MeColgan, because for long five years, from 1960 to 1985, you gave shelter to Fr. Tome. You also gave us Church facilities in the Holy Rosary chapel, with the nick name “Catacomb”, before we were able to move into our own building. That structure should never been torn down, it should have stayed as the remembrance to the posterity', where majority of Hamilton Ca-
12, 1961, our first general meet ing was hold. That day is the factual, if not official begin ning of St. Gregory the Gr it Slovenian Parish. There were also many other times, too numerous to list, when you gav? to Fr. Tome and us your perse nal attention, Pie e, accept our sincere thankfulness for everything.
Zatem je inž. Sl. Erzetič nadaljeval v slovenščini:
“Vi, častita slovenska duhovščina, pa sprejmite inuio zahvalo v imenu vseh župljanov Sv. Gregorija za pomoč, ki ste jo nudili ne samo nam, marveč v prvi vrsti g. Tomcu v času njegovega oranja hamiltonske slovenske ledine. Ta ledina pred letom 1960, ko je prišel g. Tomc, ni bila samo neobdelan svet, ampak puščava; še robidovje ni rastlo na njej. Treba je bilo pregledati vsak kotiček Hamiltona, ki je nosil slovensko ime, ali bo ta košček, če se ga malo prekoplje pa malo prepieve, ali bo res kaj iz njega. Trdo je bilo delo,
prostorih .. Prvo je seveda bila nujnost ustanoviti možnosti pouka otrokom slovenskih staršev: pouk z učnim programom prave slovenščine, zemljepisa in zgodovine Slovenije. Z vztrajnostjo se je tudi to uredilo. Nato je prišla na vrsto ustanovitev Ženske lige v okvirju pravil kanadske zveze katoliških žen, ki naj s svojim delom pomaga dobrobit-ju župnije... Po trudapolnem poskušanju se je spomladi 1969 le posrečilo zgraditi pot in poriniti vstran vse skale, ki so ovirale tek koles župnije sv. Gregorija.”
Nato je g. inženir Slavko Eržetič spet nadaljeval v angleščini:
And so last year one Saturday evening, to be exact, on May 23, 1970, we celebrated the grand opening of completed Building. Rejoicing with us were: His Excellency Bishop Ryan, His Worship mayor Copps, federal Minister Honorable John Monro, and other dignitaries. Weil, the job at least seems to be completed. We have beautiful building, which is serving us quite adequately for religious and social needs of Slovenian ethnic group in Hamilton. We have an established Slovenian parish we have an organized school to teach our youngsters the language, history, and geography of their parents native land. There is in the process the organizing of our youth and young adults to carry on the efforts of their parents. And who was the person behind ail this success, whose fruit is so vivid, so monumental. Let us start to express the gratitude for all your effort, Fr. Tome, with our you ngest members:
pel, tako tudi mi mamo in rečemo:
njega posne-
“Ne hčere ne sina po tebi ne bo,
dovolj Tvojih spominov v tej fari še bo.”
Dolžnost vseh nas, ki nas zapuščate tu v Hamiltonu, je, da Vaše delo nadaljujemo z vso silo in požrtvovanjem. Ukaz, ki ste nam ga mnogokrat citirali in ki ste ga sami tako vestno izpolnjevali, mora biti še tudi naprej naše geslo:
“Dolžan ni samo, kar veleva mu stan;
kar more, to mož je storiti dolžan.”	i '	; >
-----o------
liffid kdo weiisali svojo pehoto v Kanadi?
OTTAWA, Kan. — Nemško vojaško zastopstvo si ogleduje razna vojaška vežbališča v Kanadi, ki bi bila primerna za vež-banje nemške pehote, ko ta doma za to nima več primernega prostora. Nemci so si ogledali Suffield in Shilo vojaški oporišči v Manitobi.
Velika Britanija je pogodbo o vežbanju svoje pehote v Kanadi sklenila in že tudi podpisala, Zahodna Nemčija tako rešitev šele proučuje. Ima pri tem nekaj skušnje, ker je ena zahodno-nemška tankovska enota preskušala v Suffieldu v letih 1965-1966 nemški tank “Leopard”.
Vežbanje bo v okviru NATO, katere čete se zdaj izmenoma vežbajo v raznih državah Evrope na skupnih vajah. Težava je za vaje v modernem vojskovanju z uporabo streliva, ker v Evropi enostavno za kaj takega ni več na razpolago dovolj prostora. V Kanadi tega ne manjka in Kanada ga je pripravljena dati svojim zaveznicam na razpolago. Težava je s stroški za prevoz čet preko Altantika in nazaj.
ka lepilo ali barva na tapetah. Ko je v krvi spet dovolj železa, takšnih želja ni več. Seveda je treba jemati preparate pod z-dravniškim nadzorstvom.
Diana Prša and Karel Ve-gelu representing school children;
Darinka Zorko-Ferletič and Carla Erzetič—representing the young people;
Mrs. Frida Koller— representing Women’s League;
Mr. Tone Vengar—presenting the gift for the Parish.
G. inž. Erzetič je nato nadaljeval spet v sloveščini:
“Ko sem premišljeval, kako naj zaključim ta govor, sem se zatekel k Simonu Gregorčiču, k njegovi pesmi ‘Vrlemu možu’, ki je kakor nalašč za našo nocojšnjo slovesnost primerna.
Po recitaciji te pesmi je g. inž. Erzetič spet spregovoril angleško:
And now, Fr. Tomc, before
Sovjeti se pripravljajo na praznovanje oktobrske revolucije
MOSKVA, ZSSR. — Oktobrska revolucija je po našem štetju napačen naslov, saj se je revolucija začela 7. novembra po našem koledarju, toda 13 dni preje po starem ruskem. Vendar je naslov oktobrska revolucija ostal, akoravno se vse slovesnosti vršijo med 7. in 10. novembrom.
Zdaj je ideološki del proslav že močno potisnjen v ozadje, na prvo mesto sta prišla dober obed in še boljša pijača. Sovjetski režim vpošteva ljudsko razpoloženje in je že cele tedne priganjal tovarne, naj založijo pravočasno vse trgovine s potrebno hrano in pijačo. Opazno je, da je ta režimski praznik postal tudi prilika za nakupe, ki jih rabi vsako gospod injstvo in stanovanje. Promet v trgovinah je te dni najbolj nazorno merilo, kako je Sovjetija založena z blagom za vsakdanjo potrebo.
-------o-------
—■ Prebivalstvo Mehike je v letih 1930-1950 porastlo za 30%.
CLEVELAND, O. RIALI OGLAS!
V najem
2 prenovljeni stanovanji, blizu Sv. Vida, zgoraj, vsako ima po 5 sob in kopalnico. Zmerna najemnina. Za pojasnila kličite: 881-5158	(x)
som se je le tu in tam pokazala j requests for kaka zelena travica, nato pa zmeraj več. In glej, 12. marca 1981 smo imeli v Hamiltonu prvo košnjo. Odbor je bil izvoljen in njegovo delo je bilo, da je pokošeno travo obračal, posu-
pot je tekel z obraza, toda s ča-jl end this address, I have two
you: I think it is pretty well established and I expect that each future parish council for years to come will held each year, on fourth Saturday of the month of May, a celebration for Anniversary of first šil, pograbil in spravil na varno, dedication of this Building. We Tisto in naslednjo nedeljo smo want you to be with us at least imeli še nekaj košenj. Parkrat that day each year, to help us je bilo slabo vreme. Po raznih celebrate the historical event of nevšečnostih smo se sporazume- this parish. — The second reli in 31. avg. 1964 smo začeli ko- quest is:	You must not forget
pati in premetavati zemljo, še vstran smo jo morali voziti. Potem pa smo začeli jamo polniti z različnim materialom. Polagoma je rastlo in ni bilo dolgo, ko se je videlo, da bo iz tega nastala zgradba, ki naj služi Slovencem v Hamiltonu:	versko in
that the Slovenian Parish of St. Gregory the Great in Hamilton needs for its existence an assurance of continuity of Slovenian priests for years. With your acquaintance and association with the Salesian Fathers, we do expect that you wilT still put your svetno. 25. marca 1965, na praz-'eff°rt the interest of our par-
Premalo železa
Bostonski zdravnik Crosby je zbral včasih osupljive
želje pacientov.
Kepa ilovice za kosilo? Koga mika, da bi grizel podplate ali lizal lonec z lepilom? Za dr. Crosbyja, bostonskega specialista za kri, niso takšne želje nič presenetljivega, saj so med njegovimi pacient še bolj nenavadni sladokusci.
Neka ženska je pospravila deset šopkov zelene na dan, druga je kar goltala žvečilni gumi. Crosbyjeva ugotovitev: posledice pomanjkanja železa v krvi.
Pacient bi kar naprej lizal sladoled, matere so prinašale dojenčke, ki so odklanjali vse razen mleka. Če bi bodoče mamice jemale preparate z določeno količino železa, pravi Crosby, skrbnim bodočim očetom ne bi bilo treba sredi noči tekati za jagodami ali za svežimi govejimi jetri.
Mnogim ljudem primanjkuje železa v krvi, želja po nenavadnih rečeh je znamenje za to. Marsikateri pacient se sramuje in zdravniku zamolči, da ga mi-
nik Marijinega Oznanjenja, smo slovesno vzidali vogelni kamen in 21. maja istega leta smo imeli blagoslovitev cerkve. Pozabili smo na trdo delo, na nesporazume, in uživali žetev dobrega semena. Sv. daritve, izraz vere slovenskih katoličanov, so se pre_ selile iz ‘katakomb’ v lastno hišo božjo. Svetne prireditve smo začeli prirejati v lastnih prostorih in ni se nam bilo več treba po-
ish and do your utmost that this assurance will take place.
Nato pa je z naslednjimi slovenskimi besedami sklenil svoj govor:
“Ne najdem besed, ki bi jih želel rabiti, da vam primerno izrazim zahvalo za ves vaš trud. delo in vodstvo slovenske župnije v enajstih letih vašega bivanja v Hamiltonu. Vedite, da nam boste ostali globoko v spo-
tikati po tujih in neprijetnih minu- In kakor je Val. Vodnik
NOV OBRAZ — Jan Michael Vincent je prvič nastopil na fil mu “Tribes” na televiziji. Zdaj je končal drugi film “Going Home”, kjer nastopa skupaj z Robertom Mitchumom in Vaccaro.
Hiša naprodaj
Dobra 9-sobna enodružinska hiša z 2 spalnicama, preproge, je naprodaj v bližini Sv. Vida. Kličite po 4. uri 431-9123 ali 261-8050.	—(210)
Naprodaj
2 električna šivalna stroja; čisto nov Singer in 2 leti star Kenmore ter italijanska klavirska harmonika.
Kličite 481-3102
-(212)
V najem
Enodružinska hiša z 2 spalnicama, vsa podkletena, se odda najraje zakoncema na E. 146 St. pri Lake Shore Blvd. za $95. Nič živali!	Kličite 729-1155
(212)
Lastniki prodajajo
3 enodružinske hiše na E. 185 St. s skupnim pročeljem 200 čevljev, v sredi slov. naselbine, določeno za trgovinstvo. Kličite od 5-7. ure zvečer 486-6540.
(215)
Stanovanja oddajo
3-sobno opremljeno, 3-sobno neopremljeno in 4-sobno opremljeno stanovanje oddajo na E. 49 St. blizu St. Clair Avenue. Kličite tel. 921-8461 ________	-(213)
V najem
Tri sobno stanovanje, zgoraj, furnez, porč in klet se odda eni ali dvema osebama. Slovencem. $40. Vprašajte po 6. uri za Antona Kutnar, 1124 E. 77 St. ali kličite: 361-6668.
-(213)
Ženitna ponudba
Slovenski fant, pošten in postaven, star 32 let, živeč v Kanadi, išče sebi primerno življenjsko družico. Resne ponudbe poslati na upravo Ameriške Domovine pod značko “Osreči me”.
—(26,29,2,5 nov)
STANOVANJE IŠČEJO
Trije odrasli nujno iščejo moderno neopremljeno stanovanje z 2 spalnicama v fari sv. Vida do 67 ceste. Kličite HE 1-0628.
-(212)
V najem
Lepo 5-sobno stanovanje, zgoraj, se odda na E. 76 St. Za po-Brendo j jasnila kličite 881-2342 po 5. uri j zvečer.	(214)

2LLEXANDRE DUMASi
Grof Monte Cristo
“Na dvajset.”
Strašen smehljaj zaigra na grofovih ustnicah.
“Morrel,” pravi, “nikdar ne pozabite tega, kar ste pravkar videli.”
“Tudi računim na Albertovo rešitev samo tedaj,” pravi mladi mož, “če bi bili vi razburjeni.”
“Jaz razburjen?” pravi Monte Cristo.
“Ali pa velikodušni prijatelj; da, vam lahko rečem to, kar bi bilo pri vsakem drugem smešno.”
“Kaj?”
“Prestrelite mu roko, ranite ga, toda pustite mu življenje.” “Morrel, čujte še to,” pravi grof. “Ta prošnja je nepotrebna, kajti gospod Morcerf bode s svojima dvema prijateljema čisto mirno zapuščal bojišče, dočim bom jaz ...”
“Torej vi?”
“O, to je druga stvar, mene ponesejo.”
“Kako to?” vsklikne Morrel, ves iz sebe.
“Kakor vam pravim, moj ljubi Morrel; gospod Morcerf me usmrti.”
Morrel pogleda grofa kot človek, ki ne razume.
“Toda kaj se vam je izza Sinoči zgodilo?”
“Kar se je zgodilo Brutu v predvečer bitke pri Filipih: videl sem prikazen.”
“In ta prikazen?”
“Ta prikazen, Morrel, mi je rekla, da sem živel dovolj.” Maksimilijan in Emanuel se presenečeno spogledata, Monte Cristo potegne svojo uro.
“Pojdimo,” pravi, “pet minut čez sedem je, in sestanek je napovedan točno ob osmih.”
Vož jih je pričakoval; Monte Cristo s svojima dvema pričama sede vanj.
Ko so šli po hodniku, je grof obstal pred enimi izmed vrat, dočim sta šla Maksimilijan in Morrel naprej. Zdelo se jima je, da slišata vzdihi jej, vmirajoč v ihtenju.	e*-
“Tukaj smo,” pravi Morrel, ko voz obstane, “in sicer prvi.” “Gospod mi oprosti,” pravi Baptistin, ki je sledil svojemu
V BLAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA, NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA IN TASTA
Emanuela Grasselli
ki nas je za vedno zapustil dne 2. novembra 1965.
Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
soproga SILVA sin DR. ROBERT hčerke:
SILVA por. ing. SAVERNIK, ERIKA por. irg. BAJUK, ELEONORA, snaha, zeta, vnuki ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, O. 2. novembra 1971.
gospodu z nepopisnim strahom, “toda zdi se mi, da vidim tu doli pod drevjem voz.”
Monte Cristo skoči lahkotno z voza ter poda Emanuelu in Maksimilijanu roko, da bi jima pomagal.
Morrel vzame grofovo roko v svojo.
“Ah, krasno,” pravi. “Taka mora biti roka moža, kateremu jamči za življenje pravičnost njegove stvari.”
“Res,” pravi Emanuel, “tudi jaz vidim dva moža, ki hodita, kakor se zdi, čakaje, gori in doli.”
Monte Cristo gre z Morrelom nekaj korakov naprej.
“Maksimilijan,” ga vpraša, “ali je vaše srce prosto?”
Morrel pogleda Monte Crista z začudenjem.
“Ne vprašam vas natančneje, ljubi prijatelj, stavim vam samo splošno vprašanje. Odgovorite mi tudi splošno da ali ne; to je vse, kar vas vprašam.”
“Mlado deklico ljubim, grof.” “Zelo?”
“Bolj kakor svoje življenje.” “Ah,” pravi Monte Cristo, “zopet upanje, ki me je varalo.” Nato vzdihne:
“Uboga Haydee!”
“Resnično, grof,” vsklikne Morrel, “če bi vas poznal manj dobro, bi vas smatral za manj hrabrega kakor ste.”
“Ker mislim na osebo, katero imam zapustiti, in vzdihujem! Ej, Morrel, ali naj vojak ne zna ceniti poguma drugače? Ali mi je morda žal za življenje? Ali me more strašiti smrt? Mene, ki sem bil dvajset let med življenjem in smrtjo. Pomirite se, prijatelj, samo vi ste videli slabotnost, če je to slabotnost sploh bila. Vem, da je svet salon, katerega je treba zapustiti uljudno in častno, to se, pravi s pozdravom in poplačavši svoje dolgove od igre.”
“Tako je,” pravi Morrel, “tako se govori. Toda oprostite, ali imate s seboj svoje orožje?” “Jaz? Zakaj to? Upam, da so gospodje prinesli svoje.” “Poprašam,” pravi Morrel. “Da, toda nikakih pogajanj, ali slišite?”
“O, bodite brez skrbi!” Morrel se približa Beaucham-pu in Chateau-RenaudU. Zagle-davši, da prihaja, mu stopita ta dva nekaj korakov naproti.
“Oprostita gospoda,” pravi Morrel, “toda gospoda Morcerfa ne vidim!”
“Danes zjutraj naju je obvestil,” odvrne Chateau-Renaud, “naj ga počakava, ker pride sam.”
“Ah,” pravi Morrel. Beauchamp potegne svojo uro.
“Še ni zamujen čas, gospod Morrel,” pravi.
“O,” odvrne Maksimilijan, “tega nisem rekel s tem namenom.”
“Sicer se pa tukaj bliža voz,” ga prekine Chateau-Renaud.
Res se je bližala kočija v polnem diru.
“Gospoda,” pravi Morrel, “vsekakor imate s seboj pištole; gospod Monte Cristo se je odrekel pravici, rabiti svoje.”
“Vedeli smo že naprej, da stori grof tako, gospod Morrel,” odvrne Beauchamp, “in zato sem prinesel jaz s seboj pištole, katere sem kupil pred osmimi ali desetimi dnevi, misle, da jih bom rabil pri podobni priliki. Čisto nove so še, ali jih hočete pogledati?”
“O, gospod Beauchamp,” pravi Morrel in se pokloni, “upam, da ste prepričani, da mi je dovolj, če mi zagotovite vi, da gos-
pod Morcerf tega orožja ne pozna.”
“Gospoda,” pravi Chateau-Renaud, “s tem vozom se ni pripeljal Morcerf. Pri moji duši, to sta Franc in Debray.”
Res sta se bližala imenovana dva mlada moža.
“Vidva tukaj, gospoda!” pravi Chateau-Renaud in jima stisne roke. “In kakšen slučaj vaju je privel semkaj?”
“Davi naju je prosil Albert, naj prideva semkaj,” pravi Debray.
“Gospodje,” pravi Morrel, “zdi se mi, da zdaj razumem vse.”—
“Torej?”
“Včeraj popoldne sem dobil od Morrela pismo s prošnjo, naj bom zvečer v Operi.”
“In jaz tudi,” pravi Debray.
“In jaz tudi,” pravi Franc.
“In midva tudi,” pravila Chateau-Renaud in Beauchamp.
“Torej je hotel, da bi bili prisotni pri izzvanju,” nadaljuje
Morrel; “hoče tudi, da prisostvujemo boju.”
‘“Da,” pravijo mladi možje, “tako bode, gospod Maksimilijan, in skoro gotovo ste uganili prav.”
“Toda pri vsem tem Albert ne pride,” zamrmra Chateau-Renaud; “že deset minut je čez določeno uro.”
“Tukaj je,” pravi Beauchamp, “a na konju; sledi mu njegov sluga.”
“Kakšna neprevidnost,” pravi Chateau-Renaud, “da se pride s konjem bit na pištole! In jaz sem ga poučil tako dobro!”
“In vidite,” pravi Beauchamp, “z ovratnikom nad kravato, z odpetim jopičem in belim telovnikom; zakaj si ni dal raje še narisati črne točke na prsi? To bi bilo še priprostejše.”
Med tem dospe Albert na deset korakov v peterici mladih mož, skoči s konja in vrže vajeti svojemu slugi.
Albert se približa.
Bil je zelo bled; oči so mu bile rdeče in zatekle. Poznalo se mu je, da celo noč ni spal niti sekundo.
“Hvala, gospodje,” pravi, “da ste bili tako dobri ter ste ugodili moji želji. Verujte mi, da sem vam za ta dokaz prijateljstva zelo hvaležen.”
Morrel je stopil ob Morcergo-vem prihodu nekoliko na stran.
“In tudi vi tukaj, gospod Morrel?” pravi Albert. “Iz dna srca se vam zahvaljujem. A prosim vas, pridite vendar nekoliko bližje.”
“Gospod,” pravi Maksimilijan, “ali morda ne veste, da sem priča gospoda Monte Crista?” “Dobro nisem vedel, a mislil sem si tako. Tem boljše! Čim več poštenjakov je tukaj, tem večje bode zadoščenje.”
“Gospod Morrel,” pravi Chateau Renaud, “lahko javite gospodu grofu Monte Cristu, da je gospod Morcerf prišel in smo mu na razpolago.”
NOVICE-	i vsega sveia	jj
NOVICE-	i« jih psfretajeia	I
NOVICE-	hi jih dolile ie sveže	||
NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE-	kolikor mogoče originalne	|
NOVICE-	ki so zanimive	|
vam vsak dan prinaša v hiše	|
Ameriška Domovina
Povejfe fo sosedu, ki še ni naročen nanjo
PRIPRAVE ZA RAZISKAVE NA MESECU — Astronavta John W. Young (na levi) in Charles M. Duke zbirata na pustem področju Nove Mčhike, ki je podobno površini Meseca kamne, kot bosta to delala na Mesecu. Na sliki spodaj si ogledujeta ozemlje z globokim kanjonom, sličnim Hadley Rille na Mesecu.
GRDINGVA	ZAVODA
1053 East 82 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
mmmm trgovina s pohištvom
15301 Waterloo Road
531-1235
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
« za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(iee) v naši okolici.
IME -...
NASLOV
MESTO .
DR2AVA
S E SE SELITI:
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
G117 St. Clair Ave-	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
ŠE VEDNO ŽIV IN ZDRAV — Vodnik komunistične Kitajske se dva meseca ni pokazat v javnosti in razširile so se govorice, da je nevarno bolan ali celo že mrtev. Vse te vesti so se izkazale za prazne, ko je Mao sprejel abesinskega cesarja in se šalil s časnikarji, ki so bili pri sprejemu navzoči.