Poitnlna plačana v gotovini
V Ljubljani, sreda 31. avgusta 1938
Važni sklepi angleške in francoske vlade:
Anglija je spregovorila brez dvoumij
Položnice
za obnovitev naročnine so priložene celotni nakladi današnjega »Slovenskega doma«. Vse one, ki jim je konec julija iztekla plačana naročnina ali imajo kaj zaostanka, prosimo, du se jih takoj poslužijo. — Številka položnica je 10.505.
jSanja med vlado in sudetskimi Nemci v odločilno dobo, dasi se drže novi predlogi v popolni tajnosti, se vendarle potrjuje, da obsegajo obširne koncesije sudetskim Nemcem. Ni še znano, ali so zastopniki sudetske nemške stranke obljubili, da bodo odgovorili v določenem času, vendar pa prevladuje prepričanje, da svoj odgovor ne bodo zavlačevali,
Henlcinovf zastopniki pri Benesu
Praga, 31. avgusta. AA. (DNB) Na včerajšnji vladni seji so izključno obravnavali politični položaj, posebno pa so proučevali način, kako preprečiti razne spopade. Danes se bo seja viade nadaljevala in bo predsednik vlade dr. Hodža predložil obširno poročilo.
Včeraj popoldne je predsednik republike dr. Beneš sprejel nekatere . člane vlade. Posebno pa so opazili, da je bil pri Benešu vodja 6udetsko-nemške stranke Kundt. Kundt' in Sebekovski sta pri Benešu oetala 3 in pol ure in z njim obširno razpravljala o vseh političnih vprašanjih. Pristojni krogi zavračajo vesti, češ da je prišlo zopet do prekinitve pogajanj med sudetsko stranko in vlado.
Praga, 31. avgusta. AA. (Reuter) V zvezi z vestmi, da bi bil moral včeraj predsednik republike Beneš sprejeti v avdijenci Henleina, se je zvedelo, da je Benešu ljubše pogajati se s poslancem Kundtom kot pa s H.enleinom, ki ni položil prisege, dasi je narodni, poslanec.
. Praga, 31. avgusta. AA. (Reuter) Po obisku voditeljev sudetske nemške stranke Kundta in Sebekovskega pri Benešu je povsod zavladalo izredno zanimanje za ta sestanek. Baje so se tako začela nova pogajanja, ki so najbrž že prešla v odločilno dobo.
Delo ljubljanskega
17 kongres „Pax Romane" slovesno zaključen
Ljubljano, ki jim Je priredila prisrčen in veličasten Sprejem. Na kosilu , so bili v Škofovih zavodih v Št. Vidu. Tudi tu je bilo razpoloženje kar najtoplejše. Z avtobusi so se nato udeleženci kongresa »Pax Romane« odpeljali v Ljubljano, kjer je bilo v- Frančiškanski dvorani zaključno zborovanje. Navzočni so bili med drugimi tudi škof dr. Gregorij Rožman, minister ar. Miha Krek, ljubljanski župan dr. Adlešič, rektor ljubljanske univerze dr. Kušej, protektor »Slaviae Catolicae« prelat dr. Grivec in dekan »Slaviae Catholicae« prelat dr. Grivec in dekan zborovanju so bili sprejeti v »Pax Romano« dve nove zvezi, in sicer »Theta Kapa Phi« iz Amerike in bolgarska dijaška zveza sv. Cirila in Metoda, S krasnim govorom je pozdravil kongres tudi ljubljanski župan dr. Adlešič, ki
i‘e ined drugim poudaril, da edino Pax Romana aže pri prizadevanju;‘Za ohranitev miru pravo smer, ter tudi jamči, da bo vse človeštvo deležno sreče trajnega mini le tedaj, ko vsem dušam zavlada Kristus-Kralj.
Zahvalil se je nato udeležencem kongresa v slovenščini in latinščini še rektor ljubljanske univerze dr. Kušej ter izrazil svoje veliko veselje nad delom »Pax Romane«. Vsem zastopnikom, posebno zastopniku, vseh jugoslovanskih škofov dr. Rožmanu, se je zahvalil še predsednik »Pax Romane« dr. Maks Vraber. Pred-sedništvo je nato prevzel novi predsednik dr. Kirchner iz Amerike.
Prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman je podelil za zaključek vsem navzočim blagoslov.
Zastopniki slovanskih dijaških zvez in starešinstev so se nato še sestali na kratko sejo, na kateri so govorili o pripravah za prihodnji kogres »Pax Romane«, ki bo 1939 v Bratislavi.
Ljubljana, 31. avgustta.
Dnevi, ki so v najlepšem razpoloženju potekli vsem, ki so se udeležili velikega kongresa »Pax Romane« na Bledu, so minili. Začeli so odhajati na svoje domove zastopniki, domači in tuji, ki so se pa med nami tudi počutili kot doma, znova okrepljeni in še bolj navdušeni za delo, ki ga opravlja med narodi velika »Pax Romana«.
Na Bledu je bil kongres zaključen včeraj zjutraj s sv. mašo, ki jo je daroval v blejski župni cerkvi ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Nato so se udeleženci odpeljali v veselem razpoloženju na postajo Lesce-Bled, odtod pa v
Nove določbe 40 urnega delovnega tedna v Franciji stopijo v veljavo
Daladfer si |e svoj poloiaj spet učvrstil
Pariz, 31. avgusta. Drugi člen uredbe, ki jo je predložil minister za dela Pomaret na današnji seji ministrskega sveta v podpis predsedniku republike Lebrunu, se nanaša na dela, ki se ne tičejo narodne obrambe, niti ne javne varnosti in javne službe. (Promet itd.). S tem členom je dobil minister za dela pooblastilo, da sme povečati število delovnih nadur na »to letno. Vlada se ne odpoveduje pravici, da določa Btevilo delovnih nadur za podjetja, v zvezi z narodno obrambo. Minister za dela se bo mogel poslužiti kre-dita za delovne nadure pri zaposlitvi dosedanjih brezposelnih, če zaposleni ročni delavci ne bodo mogli zadovoljiti potreb delovnih nadur.
Pariz, 30. avgusta. AA. (Havas). Uredba o nadurnem delu, ki jo je danes podpisal predsednik re-Poblike Lebrun, stopa takoj v veljavo. Minister za de-■* Pomaret je predložil Lebrunu v odobritev tudi na-
uredbe o postopku pri izvedbi delovnih nadur. Z
Washinglon, 31. avgusta. AA. (Reuter) Predsednika Roosevelta je včeraj obiskal poveljnik ameriškega brodovja, ki je nato izjavil, da bo Roosevelt zahteval od kongresa 210 milijonov dolarjev izrednih kreditov za nove vojne ladje,
Voditelj koroških Slovenc««
župnik Poljanec Vinko na zadnji poti
škocijan, 31. avgusta.
Koroški Slovenci so v ponedeljek, 29. avgusta 1938 pokopali svoiega voditelja in očeta, škocijanskega župnika Vinka Poljanca. Bil je to veličasten pogreb, na katerem je bilo vse ljudstvo iz Podjune in zastopniki iz oddaljenih krajev. Do 3000 pogrebcev, tri tisoč koroških src in duš je zaplukalo ob krsti dušnega in narodnega pastirja, a tisoči drugi so ga v duhu spremljali na njegovi zadnji poti. Od Zile do Pliberka je ljudstvo v tihi molitvi prosilo pokoj in večni mir svojemu voditelju. Veličasten po-
freb je izpričal vero Korošcev in zvestobo cer-vi in rodu.
Peca, Obir in druge obmejne gore so bile zastrte v žalnem pajčolanu, ko je koroško ljudstvo v črnih procesijah od svojih domov vrelo, proti škocijanu, ob zelenih livadah, gor čez jezera, po mehkih stezah ob znamenjih in po zorečih poljih, kjer ajda že zori, hitela je proti Škocijanu, k svojemu mrtvemu župniku, da ga šo enkrat vidi in pokropi s svojimi solzami.
Vsi duhovniki, bogoslovci iz Podjune in še bolj oddaleč so. prišli, prošti, dekani, župniki. Mons. Podpore Valentin, Benetek Anton, prošt iz Tinj, Trupe Andrej, prošt iz Dobrle vasi, dekan Kindelman, dekan Zechner, dekan Vinter Jožef iz Šmihela pri Pliberku, dekan Milela Alojz iz Velikovca, P. Valerijan Sartorij iz Celovca in drugi, iz Maribora mons. dr. Cukala Muks, stolni dekan, odposlanec mariborskega knezoškofa, Hornbiik Janez, dekan iz Mežice, Špindler Franc, župnik iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju, Serajnik Ivo, župnik iz Kotelj, p. Metod Turnšek iz Stične, odposlanci občine Sv. (Jrbno pri Ptuju in drugi ožji rojaki in prijatelji iz Maribora.
Zastopana je bila vsa Podjuna In še drugi Itevilni kraji: Pliberk, Šmihel, Vogrče, Globasnica, Šteben, Kazane, Dobrin ven, Sinča ves, titara ves, šentllpš, Železna Kaplja, Sent Vid f Podjuni, Kamen, Mokllče, C.a1icija, Tinje, Imarjeta in šent Rupert za Velikovcem, šent peter, Medgorje, Radišr, Apače, Smarjeta v ftožu, Sele, Slov. Plajberk, Zjhpolje, Večna ves, prabenstein, Škofiče, Vogerce, Suha, Dob, Dir-iše itd. in številno zastopstvo iz Roža in od Zile.
Ob 9 dopoldne so domači farani prenesli irsto s pokojnikom iz župnišča v farno cerkev m jo položili na mrtvaški oder. Ljudstvo je
krsto obsulo/s cvetjem, orošeno z grenkimi solzami. Na vseh oltarjih so se brale maše zaduš-nice, duhovščina je odpela oflcije. Na prižnico je stopil mons. Podgorc in je na zbrane žalujoče
imel krasen cerkven govor, da je cerkev ihtela v pridušenih solzah. Govoril je o zvišenosti mašniškega poklica, o zvišenosti kulture, ki jo duhovnik v naročju matere cerkve goji in čuva. Opravil je tudi žalno peto mašo.
Iz cerkve se je vil mogočen, veličasten sprevod med drevjem po vsej ljubki vasi, ki se je za vedno poslovila od svojega gospoda. Velika črna procesija koroških očetov in trpečih mater, ki so glasno molili slovenski rožni venec, dolga, dolga vrsta deklet in fantov, ki so v nemi molitvi nosili vence, poklonjene velikemu borcu. Mrtvaški kondukt je vodil mons. Podgorc s 84 duhovniki in bogoslovci.
Ob odprtem grobu tik cerkve so se zgrnile vse množice. Duhovščina je odpela vse zadnje molitve. Tedaj je vrh groba stopil milostljivi prošt iz rl inj, g. Anton Benedek, in je v imenu vseh sobratov in vsega slovenskega koroškega ljudstva vzel ganljivo zadnje slovo od velikega pokojnika. V življenjskih slikah in pokojnikovih zgledih je izklesal lik župnika Vinka Poljanca. kot duhovnika, poslanca-voditelja, se-javca in delivca božjih in kulturnih dobrin, velikega dobrotnika, blagovestnika in borca. Jok zadržanih solza je v grobni tišini rezal v srca in duše. Za Prosvetno zvezo v Celovcu je je poslovil g. Vinko Zwitter, ki je poveličal pokojnika v vrsto Majarja, Einspielerja, Janežiča in drugih. Župnik Vinko Poljanec je dal sebe vsega, je dal svojemu rodu življenje in sin rt I Dekan Kindelman je spregovoril tople prijateljske besede v imenu ožjih sosednjih sobratov, H koncu se je pokojnikov sorodnik Poljanec iz Sv. Urbana pri Ptuju zahvnlil vsem za tako častno spremstvo in tako veliko udeležbo.
Domači pevski zbor Je odpel žalostlnko: »Jaz sem vstajenje in življenje«. Pevski zbor iz Luč pa je vse pogrebne svečanosti zaključil z večno lepo >Gor čez izaroc.
Zadnji akordi so izzveneli v veličastju smrti, ali po vseh zadržanih solzah in po vsem trpljenju so klicali k novemu življenju v delih, zgledih in znamenjih, ki jih je dal in vtisnil voditelj koroških Slovencev: župnik Poljanec. Slava mul
Strašna nož v Slovenskih goricah
Sv. Ana v Slov. goricah, 31. avgusta. leseno poslopje je bila na mah v sirnem plamenu. Bližnji vaščani so komaj rešili iz kleti štiri sode. Vse veliko poslopje pa je zgorelo
No? od nedelje na ponedeljek Je bila po »erernih Slovenskih goricah strašna. Od jugovzhodne strani so se bližali nevarni temni oblaki, ki so navdajali s strahom ljudi po Slovenskih goricah. Okrog pol ene zjutraj je nastopila usodna huda ura, kakršne že nekaj let nismo doživeli. Začelo je strahovito grmeti, strela je udarjala neusmiljeno. Po nekaterih krajih, na primer lhovi, Lokavnih in Štojngrovi je padala tudi toča. Strela je udarila tuni v veliko vinsko stiskalnico pri pos. Alojzu Kuril v Radvenskem A* R« Negovi. S slamo krito in vse
poslopje pa je zgorelo do tal. Ljudie so z velikim naporom ohranili 10 metrov oddaljeno leseno, s- slamo krito gospodarsko poslopje. Če bi se užgalo, bi to postalo usodno za vso vas, ker so hiše povečini pokrite s slamo in stoje blizu drMga drugi. Škodo, ki jo je naredila strela s tem, da je uničila vse poslopje, vinske kleti, orodje, pohištvo itd., cenijo nad 25.000 din, lastnik pa ie zavarovan le za 4000 din. — Strela je udarila tudi v kapelo pos. Alojza Oeratiča v Negovskem vrhu in jo močno poškodovala.
Konferenc« zastopnikov brivsko-frizerskih združeni
Celje, 80. avgusta.
V nedeljo, dne 28, avgusta, je bila v hotelu »Evropa« konferenca brivsko - frizerskih »druženj dravske banovine. Konferenco je vodil na predlog zunanjih delegatov predsednik odseka frizerjev in brivcev v Celju g. Vozlič. Po pozdravnem govoru predsednika je načelnik mariborskega združenja brivcev in frizerjev g. Novak razdelil med posamezne delegate diplome v znak priznanja za vneto sodelovanja njihovih združenj. Diplome so prejeli: za ljubljansko združenje brivcev in frizerjev komisar g. Pavlič, ta odsek brivcev in frizerjev v Celju g. Frajle, za klub damskih frizerjev v Ljubljani gosp. Žabjek in za klub damskih frizerjev v Celju g. Kranjc. Konferenca je potekala z veliko živahnostjo ter je v glavnem razpravljala o važnih stanovskih vprašanjih, predvsem o pomanjkljivosti uredbe o razmejitvi brivcev In frizerjev z dne 26.1. 1937, o določitvi enotnega postopka pri mojstrskih izpitih, akciji za omejitev Izdaje obrtnih listov za določen čas in za podaljšanje pomočniške dobe, e vprašanju naraščaja damsko - frizerske stroke, o
ustanovitvi stanovske organizacije zi dravsko banovino, o iušmarstvu itd. Posebno živahna je bila debata o pomanjkljivosti uredbe o razmejitvi brivcev in frizerjev. Nekateri mojstri so zastopali stališče, da se vsem onim brivcem, ki nimajo izpita iz damsko-frizerske stroke, prepove izvrševati to obrt, drugi pa zopet, da naj se pusti izvrševanje le obrti starejšim brivcem, četudi nimajo izpita. Po daljši debati’je bilo sklenjeno, da se vnese v resolucijo, ki ie bila svoj čas predložena kr, banski upravi, zahteva, da vsi oni frizerji, ki »o do 26. I. 1987 izvrševali poleg brivske tudi frizersko obrt isto še nadalje Izvršujejo, da pa velja to za vse kraje v banovini, ne pa samo za ona mesta, ki *o v uredbi omenjena. Vsi mojstri pa, ki so po izdanju te uredbe zaceli s frizersko stroko, naj se podvržejo strokovnemu frizerskemu izpitu iz damsko-frizerske stroke. Izpitne komisije naj bi bile bolj rigorozne In natančne. Mnogo se je tudi razpravljalo o podaljšanju pomočniške dobe, vendar točen termin ni bil določen. Razprava o nadurah Je prišla z dnevnega reda z motivacijo, da se bo o tem razpravljalo na širši konferenci v Ljubljani. Kakor drugi stanovi tako naj bi se tudi frizerji združili v enotni organizaciji v zvezo brivcev in damskih frizerjev za ‘vso dravsko hauovino, sedanje zad/uge v Ljubljani, Mariboru in Celju pa bi bile neke podružnice te zveze. Proti šušmarstvu naj se ukrene vse potrebno, ker to ubija obrtnika.
Slovenski dan v Kočevju
Slovenci! Slovenke! V nedeljo, dne 4. septembra bo v Kočevju Slovenski dan. Ta tabor bo združen s proslavo 20 letnice Jugoslavije in bo najpomembnejši izmed vseh letošnjih taborov na Slovenskem! Pokazalo se bo, da biva'in živi na kočevskem slovenski rod!
Pozivamo vse katoliške Slovence in Slovenke, da se udeleže te narodne prireditve!
Vabimo, da pridete v narodnih nošah, fantovskih in dekliških krojih!
Želimo, da odpošljejo vsa Prosvetna društva svoja zastopstva in to s prapori, ker ta dan bp blagoslovitev zastave Katoliškega slovenskega prosvetnega društva v Kočevju.
Bog živit
Narodni odbor y LJnbljanl.
Zahtevajte povsod naš list!
Mrak je njihov simbol
Limbuš, 31. avgusta.
Gibanje katoliške slovenske mladine v našem kraju močno učinkuje na živce nekaterim tukajšnjim vitezom. Je že težko, Če znani pašaluki ni« majo tistega razmaha, kakršnega so imeli v času nasilja, toda da se tako bojijo naše duhovne borbe, tega od teh junakov nismo pričakovali. Edino z nasiljem si upajo životariti, naše duhovne borba pa se bojijo kot le kaj, kar dokazujejo s sistematskim uničevanjem in trganjem vabil, ki vabijo ljudstvo na naše prireditve. To viteško delo oprav* 1 ja jo v mračnih nočeh, čemur pa se ne čudimo, ker je mrak simbol njihovega delovanja. Potrgani ■o vedno le naši letaki, dočim ostajajo letaki ostalih društev vedno lepo na svojih mestih. S tem Ja ludi že dokazano, kdo to dela. Upamo pa, da bomo te ponočnjake, Junaške sove mogli kaj kmalu raz-krlnknti in s tem domnevo potrditi. Vi klateži sami potrjujete, da smo na pravi poti, ker vas je pred našimi prireditvami strah.
Tebe, slovensko ljudstvo, pa obveščamo, da bomo uprizorili dne 3. septembra 1938. ob 20. uri »Hlehernikat, v primeru slabega vremena pa dna 8. septembra 1988 ob Istem času, če že ne smej tega izvedeti iz javnih vabil,
Kolektivna pogodba med mizarskimi mojstri in pomočniki v Celju - podpisana
Celje, 30. avgusta.
Včeraj ob tl. dopoldne jt bils podpisana na mestnem poglavarstvu v Celju kolektivna pogodba med mizarskimi mojstri in pomočniki v Celju. Za poravnavo spora zaradi kolektivne pogodbe sta bili dve razpravi, prva 19. avgusta, ki ni uspela, druga pa v ponedeljek ob 4 popoldne. Te razprave se je udeležilo 5 mizarskih mojstrov iz Celja, zastopniki Združenja mizarjev, 6 obratnih zaupnikov, tajnik JSZ v Ljubljani g. Lombardo Peter, zastopnik Delavske zbornice g. Vodopivec Jakob, policijski komisar g. Velkavrh in vodja obravnave komisar g. Viljem Koren. Na razpravi sta se sporni stranki omejili na vprašan|e poravnanja glede spornih točk. Vendar je razprava trajala pozno v noč oo pol 11 in je bila ugodno sklenjena pogodba.
Pogodba velja za vsa mizarska podjetja na območju mesta Celja in 15 km oddaljenega okoliša v celjskem okraju. Delovni čas traja v obrtnih obratovalnicah največ 10 ur dnevno odnosno 60 ur tedensko, v industrijskih obratovalnicah pa največ 8 ur dnevno, odnospo 48 ur tedensko. V kolikor se bo vriilo pre-kočasno delo, bodo podjetja plačevala za vsako delo zakoniti pribitek 50 procentov. Za prekočasno delo v nočnem času se plačuje 100% pribitek za normalno plačo. V primeru pomanjkanja dela se v sporazumu med podjetjem in delavstvom uredi delovni čas tako, da bodo po možnosti zaposleni vsi delavci, ▼ prvi vrsti socialno iibkejii. Delavstvo prejema urne mezde, za določitev višine mezd se razvrati delavstvo na katego-rijf ter te določi za vsako kategorijo minimalno mezdo, katero mora najmanj prejemati delavec, ki Iz-polnuje pogoje za dotiino kategorijo. Kvalificirani da* lavci s pripadajočimi učnimi spričevali dobe po iz-učitvi do treh mesecev 3.50 din, do enega leta 4 din, od 1 do 3 let zaposlitve 4 do 4.50 din, od 3. do 5. let zaposlitev 5 din, od 5 let dalje zaposlitev 6 din na uro. Navedsne mezde so minimalne. Delavci in pomočniki, ki imajo že doslej višje mezde, obdrže iste tudi za
bodoče. Pomočnika z nad enoletno prakso se pri vsto« pu v službo sprejme na polzkušnjo največ za doba enega meseca, po preteku tega časa se ga pa mor* uvrstiti v odgovarjajočo kategorijo in mu določiti od* govarjajočo mezdo. Ako se pošlje delavca na brezpla« čen dopust zaradi pomanjkanja dela, se to ne smatral za razvezo službenega razmerja. Delavci po prestani nad 4 tedne trajajoči bolezni, ki io sposobni za delo, se tako) sprejmejo v delo. Tisti, ki so šli na odsluži-* tev kadrskega roka, imajo prvenstveno pravico na zon petno zaposlitev ob dejanski možnosti po končani v« jaščinl pod prejšnjimi pogoji, ako se priglase po povratku iz vojaške službe najkasneje v roku 10 dni n« delo. Ako bi zaradi pomanjkanja dela nastopila potre« ba po redukciji delavstva, ae delodajalec sporazume t delavstvom o načinu in izvedbi redukcije, skrajšanje delovnega časa, upoštevajoč pri izvajanju redukcij pri enski vrednosti delavcev socialno šibkejše. Za dela na nad 10 km oddaljenem kraju se plača normalno ur« no mezdo • 30% pribitka po kategoriji, v katero je pomočnik uvrščen. Za dela izven dravske banovine p« 50% pribitka. Za dela izven delavnice do 5 km od centra pomočnik ne prejema nobene doklade, od 5 det 10 km pa se da pomočniku kosilo ali pa doklada vi znesku 8 din. Podjetja so pristala, da se volijo obratni zaupniki tudi v podjetjih, ki zaposlujejo manj kot 1() delavcev, Pogodba priznava tudi organiziranje de« lavcev v legalnih strokovnih organizacijah in podjetja) ne bodo izvajala nikakih konsekvenc proti delavcsna zaradi njih pripadloati kaki strokovni organizaciji, Ob« stranki sta se obvezali, da bosta medsebojno zatirali in pobijali šušmarstvo. Ta pogodba stopi v veljavo T ponedeljek, 5, septembra 1938, tako da sprejmejo mu zarski pomočniki 1. mezdo po obstoječi kolektvni po« godbi na plačilni dan dne 10. septembra 1938 m je za dobo 6 mesecev neodpovedljiva. Po preteku 6 me« secev je mogoče vsakega leta v mesecu na 1 mesečni odpovedni rok odpovedati pogodbo, drugače se avto« matično podaljša. „	„
Mariborske
ff
ff
so ga oskubile
Vio druibo J« gostil, nazadnje pa ni mogel plačati taksija
Maribor, 30. avgusta.
Pred mariborsko policijo se je ustavil danes v prvih jutranjih urah avtoizvoiček, ki je pripeljal
nenavadnega gosta. Iz njegovega avtomobila se je izmotal vinjen mlad človek, ki ga je nato šofer avtomobila s krepkimi pestmi porinil v prostore policijske stražnice, kjer se je potem razvila zanimiva zgodba. Moški, ki ga je izvošček pripeljal na policijo, je bil 29 letni hlapec Alojz Novak iz Hlaponcev. Včeraj je pripeljal v Maribor voz sena, katerega je prodal za lepe stotake. Hotel si je za ta denar v Mariboru kupiti staro obleko. Prehodil je nekaj mariborskih starinarn, pa nikjer ni našel nič primernega. Pri teh kupčijah ga je zanesla pot v gostilno na Koroški cesti, kjer so ga dobile v svojo pest mariborske »deklice«. Fantu se je zdelo imenitno, da se je zbralo okrog njega skoraj pol ducata deklet, ki so ge mu dobrikale na vse mogoče načine. Plačeval je pijačo, v družbo so
Konferenca je bila zaključena popoldne. Iz sklepov samih in iz raprave, ki je trajala več ur, smo uvideli, kako se tudi frizerji trudijo, da bi uspešno pomagali svojemu stanu do boljše eksistence, na drugi strani pa sktf>eli za svoj naraščaj.
v
tujskem prašniku v Osrednjem parku v Moskvi Tega človeka eem poznal že dolgo iz socialistične etranke v Ameriki. Bil je rejen in zdrav kakor riba,
Vprašal sem ga, kaj počne v Moskvi, pe mi j« dejal, da se zdravi. Potem je dostavil:
»Kaj pa tvoja zadeva, kje je?«
»O kakšni zadevi bi rad govoril?«
Smith, ki nas ne poznaš, mi pa te dobro poznamo, Mislim, da je prav, če ti povem, da bi bil tvoj račun že davno sklenjen, Če bi ne bilo naše skupine. Niti sanja se ti ne o nevarnostih, v katere si hodil. Veliko srečo imaš, da si sploh še pri življenju.
Ali se spominjaš, da si po prihodu
Sem bil deležen obiska dveh ljudi precej udne zunanjosti. Baje sta prišla k tebi, da bi popravila vodovod. Zahtevala sta te, toda k sreči te ni bilo doma, žena je mislila, da ima opravka s tatovi. Toda ta možaka nista bila tatova, tovariš Smith, bila sta samo ubijalca, v službi birokratov, imela sta nalogo, naj te ubijeta. Če bi bil tedaj doma, bi te bila pobila kakor psa. In misliš, da je bilo le golo naključja, da so te prav ta dan poklicali nekam?
Potem pa, ali se še spominjaš, kako te je več višjih uradnikov, tajnik stranke, tajnik strokovne zveze in zastopnik zunanjega ministra, nagovarjalo, da bi šel v neki sibirski sovhoz na komandirovko, na službeno potovanje. Slo je za to, da bi tam vodil popravila traktorjev, na kraju samem. Obljubili so ti izbrano hrano in vse ugodnosti, če bi sprejel. Zavrnil si ponudbo. Če bi jo bil sprejel, nesrečnež, bi bil izginil, kakor je že toliko drugih. Nazadnje so se bili odločili, da te bodo prisilili, da pojdeš. Toda posrečilo se nam je, da smo to preprečil, ker smo jim dali razumeti, da bi izbudilo hud« sumnj« po
madžarskih in angleiko-smerikanskih delavskih klubih, če bi ti nenadno izginil, in da bi to utegnilo im«ti celo diplomatske posledice.«
Prav dobro sem se i« spominjal pripetljaja z lažnima kleparjema. Žena mi je tisto storijo pravila, toda tedaj sem ji pripisoval kaj malo pomena. Kar se pa tiče čudnega siljenja tovarniških oblasti, da bi sprejel potovanje v sovhoz, sem se ga zda| tudi domislil. Toda vseeno sem ostal brezbrižen. L,..ove trditve so s« mi zdele pretirane.
Novi tovariši so mi morali brati na obrazu, da dvomim, zakaj L... je nadaljeval:
»Vidil, tovarišč,« — in pokazal mi j« s prstom nekoga — »ta je član osrednjega odbora. Po njem vemo vee, kaj se godi tam. Tako smo tved«li tudi, ds imajo tebe za nevarnega človeka. To je mislila o tebi tudi Kominterna. Zato so sklenili, da se te otresejo. Vedeli smo *a pumo, katero sl pisal v Združene države. Dobili smo naročilo, naj nadzorujemo vsak tvoj korak.«
Zdaj sem razumel prikrito grožnjo tovariša Peterca v ameriškem oddelku Kominterne. Tako so me torej hoteli poplačati za vse moje napore In delo! Torej je bila bojazen moje žene več kakor upravičena!
Spomnil sem se zdaj tudi čudnega srečanja z Wagenknechtora leta 1934 ob
i ga vprašal. Zar
.»rdel je, prišel v zadrego m naglo spremenil pogovor,
Zdaj, to uro, eem razumel »zadevo«, o kateri je govoril tedaj...
Ta trenutek me je L... vprašal, kako je stranka tako naglo odkrila moje pravo mišljenje.
Razložil sem mu, da Imamo tudi med amerikanskimi komunisti izdajalce. Pripovedoval sem zgodbo o mojem pismu Zat-ku in o Šipkovi zahrbtnosti. Zdaj sem šel« epoznal, da sem se v svojem popolnem zaupanju v dobro vero in odkritosrčnost odbora etrenks izpostavil maščevanju vodilnih krogov, ker sem preveč odkrito in preveč naravnost izpovedoval svoje mišljenje. Dejal semi
»Prosim vas, tovarišči, da mi poveste, kaj naj storim. Vidim jasno, da gre za moje življenje. Žena je vsa neumna zaradi nevarnosti, v katere se podajam, ne morem jo pomiriti. AH naj se umaknem iz stranke? Ali naj se zanašam na to, da eem Amerikanee in naj povem svojo zgodbo ameriksnskemu poslaniku, ko bo prišel sem? Svetujte mi, potrebujem vaše pomoči.«
»Ras si v nevarnem položaju In mi to reč prav dobro razumemo. Bil si zelo nepreviden, te napake, ki sl jih zagrešil z odkritosrčnostjo, bo težko popraviti Mislim pa, da bi bilo še usodneje, če bi zdaj odstopil. Saj dobro veš, da so sl na skrivnih sejah odbora resno prizadevali,
da bi te pognali iz stranke. Toda tovarniški odbor temu ni hotel pritrditi. Zato se jim je zdelo pametneje, da te skušajo privezati nase s častmi in posebnimi ugodnostmi in so začeli skrivati temne načrte, ki so jih kovali zate. Seveda ti nisi mogel pregledati njihove igre. Č« bi zdaj šel iz stranke, bi sl bili na jasnem, da sl z ničemer ne morejo kupiti tvojega molka. Zato bi se zatekel k drugim sredstvom, da ti zavežejo usta. Njihovo nastopanje proti odpadniku, za kakršnega bi te razglasili, bi naletelo na vse odobravanje propagandistov. Nikar jim ne dajaj te prilike. Moje preprosto in jasno mnenje je, da Ofitani, kar si danes,«
Te besede je podčrtalo splošno pritrjevanje.
»Kar se pa tiče .tvojega obiska pri
amerikanskem konzulu, pa kar pojdi tja. Toda pazi, da ne bo šel za tebol ali te opazil kdo, ki te pozna To bi bil konec. Vedeti moraš, da bodo v kratkem sklicali vse tuje tovarniške delavce na poseben sestanek. Naročili jim bodo, naj puste svojs državljanstvo in postanejo sovjetski državljani. Toda nikar si ne delaj utvar o tem, ta sklep je v resnici naperjen samo proti tebi. Ker pa imaš y rokah svoj potni list jn državljanski izkaz, imaš na razpolago dobro obrambno orožje. Upam, da ga boš znal dobro uporabljati. Vsi bomo srečni, če boš živ in zdrav odšel iz te države. Vemo, da nam boš v Združenih državah dobro služil in da boš storil vse, kar boš le mogel, za nesrečni ruski proletariat. Natančno jim boš razložil, kako ie Stalin zavzel Leninova načela. Radi bi, da bi takoj po vrnitvi spet zavzel svoje m«sto v amerikanski komunistični stranki. To bo seveda težko, ker bo ruska stranka že vnaprej opozorile nate, da te naredi sumljivega, toda stori, kar se da
prišli ie nekateri prijatelji deklic in vsa družba je popivala do večera. Proti večeru je družb* skopnela na dve dekleti in enega moškega in Novak Jih je velikodušno povabil na vožnjo & avtomobilom. Dobili so avtolzvoščka ter se okrog polnoči odpeljali v Kamnico, da bi tam nadaljevali z veseljačenjem. Tam pa so bile vse gostilna zaprte, pa eo se morali vrniti nazaj v Maribor, Izvošček jih je zapeljal na kolodvor, kjer *o ua« daljevali z zabavo, nato pa so zavili z avtomobilom še v neko kavarno. V kavarni je Iznašal znpitelg nad 200 din. Proti jutru se je družba razšla, avto« izvošček pa je zahteval od Novaka, da mu plačal račun, ki je znašal 208 din. Prišel pa je že pre« pozno, ker je Novak zapravil vse do zadnjega dt* narja. Izvošček ga je potem naložil na svoj avt® ter ga zapeljal na policijo, kjer so ga vtaknili * zapor, da se naspi. Danes popoldne so mu na po* lici ji izprašali vest. Kant je bil ves pobit, šel« sedaj se je prav zavedel, v kakšne roke je zvečer zašel. Nazadnje io ga izpustili, ko je izjavil, da bo v teku enega meseca plačal izvoščku, kar j« dolžan. Napravil pa je obenem trdno obljubo, da bo v prihodnje previdnejši, kadar pride v Mari« bor ter se bo izogibal tako nevarne družbe,
Hud karambol avtobusa In takilja
Ljubljana, 31. avgusta*
Včeraj popoldne okrog petih ee Je na kri« žišču Tavčarjeve ulice in Miklošičeve ceste spet primeril precej hud karambol. Ko je Pečnikarjevi avtobus, ki vzdržuje promet med Krekovim trgom in pokopališčem »v. Križa hotel pasirati Miklo« šičevo cesto iz Tavčarjeve ulice v smeri proti sodniji, je po Miklošičevi cesti od kolodvora pri« vozil neki taksi, v katerem Je bilo več potnikov« Nastal je karambol, ki je bil tako močan, da so se pri taksiju razbile vse Sipe, na desni strani pri avtobusu pa je močno poškodovan prednji del*
Kdo je kriv nesreče, prav za prav ni mogoča reži. Šoier avtobusa je pravilno vozil po desni strani in dajal predpisane znake, ko je hotel pa« sirati ceeto, vendar pa Jo vozil s precejšnjo brzinot. Prav tako je precej hitro vozil tudi taksi, tako da ni mogel pravočasno zavreti in trk je bil neizbe« žen, čeprav sta oba šoferja v zadnjem trenulku ftotela preprečiti karambol in sta zavila vsak V svojo stran.
Pri trku so dobili precej hude poSkodbe V taksiju. Ranile so jih zdrobljene šipe po glavi im morali so se zateči po pomoč na ambulanco (»UZD«
'lakoj po nesreči pa se je na vseh štirih ploč« ?• ii \n 8rec*' ceste nabralo toliko radovednih ljudi, da je za nekaj časa zastal vas promet, kar je za Ljubljano zelo značilno. Človeku, ki ni vedel, kaj »e je zgodilo, se je nehote zazdelo, da prid« od kolodvora prav gotovo kakšen sprevod in s« je »e sam pridružil množici.
Ta nesreča pa je ponoven dokaz, da Je n* tem križišču, kakor tudi na onein med Miklošičevo in Dalmatinovo ulico, neobhodno potreben pro"1 metni stražnik, kajti zaradi naraščajočega prometa po teh cestah so nesreče vedno bolj jx>goste.
Na državni realni gimnaziji v Kočevjn s«
bo vršilo vpisovanje v J. ra/,red t. septembra* v TL, lil. in IV. razred 2. septembra, v V. i« VITI. razred 3. septembra. Dijaki z drugih
vodov se bodo vpisovali 5. septembra.
E
Od tu in tam
Nov tednik namerava izdajati na Sušaku
skupina Hrvatov, ki pripadajo Mačkovi stranki. Časopis bi izhajal vsako soboto, in sicer na osmih straneh. Kakor pravijo, bo glavni urednik časnikar Franjo Pavešič. List se bo imenoval »Primorje« in bo namenjen predvsem Hrvaškemu Primorju.
Slive so letos posebno dobro obrodile v
iravniškem okraju. Računajo, da jih bo samo v tem okraju okoli 500 vagonov. Nekako deset [vagonov jih bodo posušili za domačo uporabo, okoli 50 vagonov jih bodo pojedli svežih, vse drugo pa je namenjeno ali za izvoz ali pa za kuhanje žganja. Če bi pravočasno prišli tuji kupci, ki bi plačali sveže slive po 0.25 do 0.50 din za kg več, kakor pa jih plačujejo domači trgovci, bi kmetje iz travniškega okraja prodali okoli 100 vagonov sliv, kakih 150 pa bi jih prekuhali v žganje. Seveda, če ne bo dosti povpraševanja, bodo kmetje raje nakuhali več žganja, ker se jim bodo slive drugače pokvarile.
Strahovita nevihta s točo je divjala v ponedeljek zvečer nad Medjimurjem in Prekmurjem. Posebno mnogo so trpeli zaradi te nevihto vinogradi v okolici Ljutomera, uničen« pa sta tudi po številnih krajih proso in ajda. Tudi strela je opravljala svoje kruto delo. Pri Sv. 'Juriju na Bregu je strela udarila v hlev posestnika Andreja Knetlija in ubila dva konja. Poleg konj je sipal hlapec, ki pa se mu ni nič zgodilo, prav tako so ostale nepoškodovane tudi krave, ki so v hlevu stale zraven konj. Kmet ima škode približno 10.000 dinarjev.
Neka »nora« ženska se je pojavila včeraj Pa vlaku, ki vozi iz Mostarja v Sarajevo. Obnašala se je tako, da so se morali vsi pošteni lotniki zgražati in so zahtevali od sprevodnika, da poskrbi, da bo ta »nora« in nesramna ženska dobila v vlaku poseben prostor, ker med druge potnike po svojem obnašanju ne spada. Sprevodnik je res poklical v Sarajevu orožnike, ki so ugotovili, da se ta ženska piše Ana Natek in da je doma iz Belgrada. Dognati pa niso mogli, kje je stopila v vlak in kdo jo 'je do tja pospremil ter kam potuje. — Ob tem se nehote spomnimo tudi na primere, ki ge ne dogajajo samo tam doli na jugu, pač pa na milih vlakih, ki vozijo v katerokoli smer po maši lepi Sloveniji _ Ne trdimo, da so tudi za ite primere ugotovili, da je bila ta ali ona ženska slaboumna ali celo nora, vendar pa bi bilo včasih res dobro, če bi dobile ženske, ki se celo mu vlakih ne znajo obnašati tako, kot se poštenemu človeku spodobi, posebne ločene prostore.
Uspešno racijo so priredili po sarajevskih trafikah in številnih knjigarnah na pohujšljive knjige in slike. Plen je bil zares obilen, poleg tega pa so aretirali tudi nekaj trafikantov in Tazširjevalcev takšne »literature«. Zdi se, da gre celo za organizirano družbo, ki je s takšnimi knjigami, revijami in slikami zastrupljala mladino in seveda delala velike dobičke. Jako je bilo v Sarajevu.	,
Trojčke je povila 25 letna žena nekega delavca v Stari Palanki v Vojvodini Julija Send-linger. Ko kd’ prišli na svet, so vsi trije skupaj tehtali pet kilogramov. Za "botra jim jo bil neki siromašni tamkajšnji domačin in on je tudi odločil, da so tri male novorojenčke krstilj z imeni Peter, Tomislav in Andrej, kakor je ime trem sinovom naše kraljice Marije. Ker starši niso imeli dovolj sredstev, da bi novorojenčke vzrejali doma, se je po nekaj tednih napotila njihova mati v Subotico k upravniku otroškega zavetišča ter ga prosila, naj sprejme otroke v oskrbo. Upravitelj se je je usmilil in sprejel otroke v »Kolevko«, kakor se imenuje to drž. otroško zavetišče. Vsi trije otročički so zdravi in se neverjetno lepo razvijajo. V tej državni otroški ustanovi bodo ostali, kakor pravi upravnik, še eno leto, dokler ne bodo popolnoma krepki, nato pa jih bodo izročili starsem.
Tobačnih sadik Je bilo letos zasajenih v
haši državi, kakor pravi uradno poročilo Uprave državnih monopolov, 879 milijonov. Na var-darsko banovino jih odpade od tega števtila 517, na primorsko 170, na zetsko 40, na drinsko 24, na donavsko 14, na moravsko 14 milijonov. Kakor se iz tega vidi, je najbolj bogata na tobaku vardarska banovina, kjer pridela Jugoslavija nad polovico vsega tobaka.
Griža se je zelo razpasla po dolnjelendavskem Okraju. Nekaj ljudi je na tej nevarni bolezni zadnje čase tudi že umrlo. V Čakovski bolnišntici so umrli štirje. V bolnišnicii v Murski Soboti do-zdaj še ni nihče od teh bolnikov umr., a jih leži tam bolnih na griži nič manj kot 45. Po vaseh jih je dozdaj umrlo 10. Pravijo, da se je ta bolezen toliko razpasla, ker je bilo zaradi zadnjih povodnjih nekaj vodnjakov oskrunjenih, a jih potem ni nihče očistil, pač pa so ljudje pili še dalje vodo iz njih. V nekaterih vaseh je ljudem sploh prepovedano hoditi iz hiš, ker se boje, da se bolezen ne bi še bolj razširila.
Komaj se je vrnil iz robije, že je izvršil gro-Sen zločin neki Marin Emer, 58 letni pristaniški delavec v Trogirju. Pred tremi leti je hotel umoriti svojo ženo Noro in je bil zaradi tega obsojen na tri leta robije. Pred nekaj dnevi je prišel spet domov, V robiji pa se ni prav nič poboljšal, pač pa je svojo ženo zdaj še bolj zasovražil, kajti prepričan je bil. da je ona kriva, da je moral v zaporu presedeti cela tri leta. Nora je bilo medtem, ko je bil njen mož v robiji, za kuharico v neki trogirski restavraciji. Zdaj, ko je prišel Marin Emer domov, jo je pričakal pred to restavracijo in jo na zverinski način zaklal. Po svojem zločinu je pobegnil na polje, kjer je hotel počakati če svojega brata in se nad njim maščevati na isti rmčin kot nad ženo. Medtem pa so ga ujeli orožniki. Ko so ga peljali skozi mesto Trogir, so bili ljudje toliko razjarjeni nad njim, da so ga hoteli linčati. Gotovo bi ga tudi bili, čo ne bi orožniki tega preprečili.
Ministrstvo ta pošto, telegraf in telefon ]e na Podlagi zakona o Društvu Rdelrga kriia odredilo, da se mora v Času od 19. do 25. septembra t. 1. Plačati za vsa navadna in priporočena pisma, dopisnice, razglednice, navadne in vrednostne pakete lpr za telegrame v tuzemskem prometu obvezno Posebno pristojbino za Rdeči križ v znesku 50 par. ^a; ostale poštne pošiljke, kakor tudi za one po-®|ljke, ki so po zakonu poštnine proste, se ta pri-v'”ibina ne plača. Za pošiljke v inozemstvo plavilo pristojbine ni obvezno. Pristojbina za Rdeči Križ se plača * posebnimi znamkami Rdečega križa. btev. 42202/1V-38k
Edinstvena kn|lga, ki |o je napisal znani planinec Boris Režek
Svet med Grintovci"
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
##'
Pred nedavnim je Izšla v založbi »Planinska Matica« knjiga mladega, slovenski javnosti le po drznih prvih vzponih v Kamniških Alpah znanega človeka, Borisa Režka. O njegovi literarni tvornosti prav do tega njegovega prvenca ni bilo čuti. Res so tu pa tam izhajali v »Planinskem Vestniku« in pozneje v reviji »Planinska Matica« spisi njegovih tur po stenah in grebenih naših Alp, ki so izdajali opazujočega duha in vešče pero, toda nihče tem spretno pisanim opisom ni prisojal,.da bi bili le nekakšna maska pred velikim zamahom. Zdaj pa je Boris Režek nenadoma stopil na plan z delom, ki mu bo — prej ali slej — (kakor je to rado s slednjo pomembno stvarjo pri nas) — za vselej poskrbela visoko mesto v naši novi Jepo-slovni tvornosti.
Nehvaležno je dandanašnji pisati o gorah. Merodajni literarno-kritični krogi že od njega dni — in to ne brez slednje utemeljitve — prisojajo tako imenovani »gorski literaturi« inferiorno sekundarno vlogo. In res, če se nekoliko razgledate po tej literaturi, morate skeptikom pritrditi, saj skoraj zlepa ne dobite dela, ki bi — po splošnih pojmih — predstavljalo umetniško kvalitelnost. Plaža je tod ogromna. In zato nas je to dalo našega mladega plezalca toliko prijetneje presenetilo, saj je na mah razbilo prepričanje, da je goreka pokrajina za »pisarijo preveč nehvaležna«.
Režkov »Svet med Grintovci« je mogočna, tehtna pesem kamniškim goram, silovitosti linij, ki ukročajo kamenite sklade, zidovom, ki se pno iz temnih globeli k nebu, neurjem, meglam, soncu, dežju ln vsem prirodnim nastrojenjem v slednjem kotičku teh gora — od zgodnje pomladi skozi vse leto do Časa, ko ee gore po zimskem miru spet zbujajo k novemu življenju v prvi, še Oklevajoči pomladi. Zdi se človeku, da ob tako sijajno izpričanem daru opazovanja in oblikovanja oblede mnogi veliki mojstri nastrojenjskih ubranosti, kar jih poznamo v literaturi. Vedno nov kos Sveta v drugi luči, v drugem letnem času, čarobno privabljen pred oči, bleščeče postavljen kljub besedni skoposti, ki ustvarja tanka ogrodja iz sestavin, katere tvorijo bit te ali one krajine, le narahlo, s prečudovito vitalnostjo primere, besednega zvoka ln pojočega ritma preetrta. Godba je v tem ritmu, težka, šumeča, opojna*, vse je tako zgoščeno in skladno, le s podtalnim ognjem enakomernega takta ožarjeno, mogočno in mirno, da se ti zdi, kot bi v knjigo ne bil vlit zgolj sijajni vtis opazovalca, ki ee je v tem svojstvenem svetu zadrževal dolgo dni in noči stokrat in stokrat, ampak da je bil vanjo presajen ves ta gorski »Svet med Grintovci« sam ter da ti sam po čarobnem ukazu besednega mojstra na razločen način prišepetava svojo bit, svoje dejanje, snovanje in nehanje. Pomlad, poletje, jesen in zima ti vstajajo v živih barvah pred oči, lirika je v ubranostih, ki kažejo pokrajino v letnih časih. Svojska: ne igra se z belimi ovčicami na nebu, s pastirčkom, ki maji piščal, z zeleno travico, kjer skačejo jagnjeta ter ee okrog koklje motajo piščeta z dedom na klopi, ki se greje in mu ni za smrt ter z dekleti, ki plešejo na travniku ter spletajo vence. Prvič pri nas menda beremo stavke, ki ne očitujejo ženske lirične koncepcije, ampak so trdni, krepki, le tu pa tam se kot pod napokanim lubjem sramežljivo zablesti nežnejše opazovanje; moška je ta liričnoet in ti stavki zvene polno, najdejo pot do. srca preprostejše Jn, ^»risrcnejše, Sveži ln ..resnični. Vsem vršacem in dolinam je e
to čudovito, poetično deskriptivno, z duhovitostjo in izredno intuitivnostjo pretkano metodo zapel odo brez primere; koliko tihih občudovalcev, ki so šli skozi vso bogato lepoto teh krajin, si je v dnu srca želelo, da bi se kdaj našel človek, ki bi utegnil povedati o teh pokrajinah z živo besedo to, kar so oni tako srčno in globoko občutevali, izraziti pa so znali le z medlim jecljanjem, ki ni znalo in moglo razgaliti stržena ter pokazati jasno na jedro, ki jih je dejansko z neodoljivo silo priganjalo k večnemu občudovanju in trajnemu romanju I Zdaj pa je tudi ta pokrajina dobila svojega besednega mojstra, svojega poeta in poveličevalca, ki v slogu, zgoščenem in moškem brez fraz in vložkov in brez pretenzije po glorificiranju poje — skoraj bi dejali nehote — mogočno odo temu svojevrstnemu svetu. Knjigo pa odlikuje če druga posebnost: naš gorjan — kmet in pastir in nazadnje še delavep v kamnolomu — je prikazan tako kot doslej v naši literaturi še ni bil: doslej je bil ali karikiran, ali pa idealiziran. Brez dolgega govorjenja, jadikovanja in filozofiranja je jmdan z izredno psihološko jasnovidnostjo, v krepkih črtah, ki temelje na skopo odmerjenih opazkah in vložkih. Gorjan na tej strani planin in na štajerski ter še dalje tja proti koroški plati. Ne poznam dela, ki bi ga bilo težje uvrstiti v dosedanje kategorije: »Svet med Grintovci« ni ne monografija o Kamniških Alpah, ne roman. V tiho, nepremično mogočnost, ki vaeobvladujoče prisili Človeka k molku in zamišljenosti, ao vrinjene Zgodbe ljudi, ki se v gorah zamujajo po svojih poslih: gorjanov in gornikov. Pri nobeni se avtor dalj časa ne zamuja. Saj čae ljudi ob teh večnih gorskih stavbah naglo pomede in. zabriše skoraj brez sledu kakor nekaj brezpomembnega: gori Človeška smrt ničesar ne 6premeni. Gorjane predstavlja avtor prav srečno; odveč bi bilo, citirati stavke, ki zadevajo na slednji strani v živo in povedo več kot dolga razpravljanja. Ostra je razlika med njimi in med gorniki, ki se rešujejo iz blata ter hitijo v gore, gnani po glasu srca. »Gorjan ne gleda zarij nad bregovi. Človek, ki se sklanja k tlom, se težko vzravna. Kdor pa neprestano gleda bolehno zelenje po napuščih, zažmirja na svetlobi. Zanj so zarje požar.« Gorjan ima svoje skrbi, prve, najnujnejše. »Zemlja je skopa, malo daje, pa hoče veliko. Ljudje tod so njem sinovi. Kam plovejo Oblaki po svodu, ne vprašujejo, kaj nosijo, pomisli kmet, ko se gmote kosmiči v kope. Toča bo, če ne dež.« V svoji preprosti resničnosti učinkuje strahotno epizoda delavca v kamnolomu.Tudi n« te težake pvtpr ni pozabil y svojem delu.
Slog je sijajen, izklesan in izdelan ter razodeva, da je avtor slednjo besedo dobro pretehtal in premislil, preden jo je zaupal papirju. Primere »o izredne, jezik krepak, tiogat na novih, doslej neznanih izrazih iz gorske folklore, a katero se je avtor seznanil ob svojem vednem zamujanju med gorjani. Zdi pa ae nam, da bo delo vprav zaradi izredno zgoščenega pisanja (sicer vse hvale vredno dejstvo, saj nam gostobesedenja že presedajo!) širšemu občinstvu manj dostopno, ker ga bo vprav e to zgoščenostjo in izbrušenostjo utrujalo. Nič ne de! Taka dela čez čas šele pridejo do polne, splošno priznane veljave. Nad vse dragocena pa bo seveda za tiste ljudi, ki hodijo v gore ter znajo počasi živeti — čeprav mnogi od njih umre mlad v skalah. Njim bo brez dvoma najbližja,- dasi jo bodo brali tudi drugi.
Petoiolcf, petoiolkel
Ve« dijakov, ki se nameravajo letos vpisati v V. gimnazijski razred in nimajo še stanovanja, dobijo v Kočevju celotno prvovrstno oskrbo pri družinah z dobrim nadzorstvom za mesečnih 390 do 400 din. Prijave se sprejemajo pri vpisu do 3. septembra in za zamudnike do 5, septembra.
Akcijski odbor za popolno gimnazijo v Kočevju.
Med ameriškimi Slovenci
V Chicago se je vrnil iz Jugoslavije, Kamor je bil povabljen od ljubljanskega župana dr. Ad-lešiča, da je v Sloveniji predaval o mlekaretvu, podjetni naš rojak Anton Vencel, ki vodi v Chicagu večjo moderno mlekarno. Kakor se je Ven-cel izrazil, nameravajo v Sloveniji v doglednem času zgraditi mlekarno po ameriškem sistemu. Ob tej priliki, ko se je mudil v Sloveniji, je pokazal zanimive filmeke slike svoje mlekarne. Obenem je Vencel posnel v Sloveniji precej zanimivih filmskih slik. — V Buenos Airesu se je po nesreči zadušila s plinom 36 letna Marija Valerija Sedev-člč, roj. Humar, doma iz Podlake pri Grgarju blizu Gorice. Mrtvo je našel mož, ko j« prišel z dela. — Pretekli teden zjutraj je dobil rojak Karel Kuhar, ki vodi gostilno v Milwaukeeu, prav neprijeten obisk. Rojak ee je nahajal še v postelji, ko se je povzpel maskiran bandit skozi odprto okno spalnice natakarice Alme Leicher, kateri je zagrozil molk. Od tam je udrl v Kuharjevo spalnico, kjer je Kuharja in niegovo ženo s samokresom prisilil, da sta mu odprla varnostno shrambo, iz katere je pobral 678 dolarjev, nakar je skočil na cesto in Izginil. — V svojem stanovanju v Chicagu so zadnjič našli mrtvega 58 letnega rojaka Karla Jegliča. Bržkone je moža, ki je živel sam, zadela kap. Truplo je že razpadalo. Doma je bil iz Tržiča na Gorenjskem. — Ko je v soboto, 30. julija, 28 letni Franc Nachtigal iz Clevelanda šel od doma v White City Park k jezeru, je padel v jezero in utonil. Njegovo truplo so našli šele v ponedeljek. Zapušča žalujočo mater Marijo, rojeno Zalaznik, doma iz Gornjega Logatca na Notranj-enega brata in dve sestri. — Poškodbam, ki
if ,<^1 P« padcu po stopnicah, je podlegel s? Di	Sabec, Doma je bil iz Zagorja pri
St. Retru, kjer zapušča tri sestre, tukaj v Ameriki pa zapušča ženo, sina, dve hčeri in brata. V Ameriki je živel 30 let. — Na mestu je bil ubit 25 mladenič Mato Marolt, ko sta na ce»ti trčili dve vozili, Pri tem je dobil težke poškodbe tudi Anton Sikonja, dočim je bil voznik truka Martin Skala nepoškodovan. Za Maroltom žalujejo starši in tri sestre.	,	,
Fevski zbor ljubljanske Glasbene Matice ima prvo vajo in sestanek vsega zbora v Četrtek, dne 1, septembra t. 1. točno ob 20. Vpisovanje novih pevk in pevcev s prav dobrimi glasovi in teoretično glasbeno izobrazbo bo v sredo, dne 31. avgusta, od 18. do 20. v sobi št. 6 poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Med letom pristop v zbor ne bo mogoč. Vsi neodložljivo zadržani dosedanji člani zbora naj se pismeno priglase odboru.
Iz športne krošnje
, Nedeljski pora* ▼ Zagrebu proti Češkoslovaški še vedno ne da spati novinarjem in športnim kritikom. Vše tarče so tudi topot, kakor ob varšavski četvorki, naperjene proti zveznemu kapitanu Kiki Popoviču. Popoviču očitajo vsi brez izjeme, da je v reprezentanco določil levo krilo Zečeviča in levega branilca Dubca, ki eta bila najslabša igralca in ki tudi že v prejšnjih ligaških tekmah nista nikakor opravičila s svojo igro, da bi mogla dostojno reprezentirati jugoslovanski nogomet. Vsi listi namigujejo na ozko povezanost Popoviča z BSK-om, ki je baje ravno zaradi tega postavil v reprezentanco Zečeviča in Dubca, ki sta oba igralca BSK-a. Nadalje zamerjajo Popoviču, da je srednjemu krilcu Jazbinšku določil mesto tretjega branilca in tako onesposobil še Kokoto-viča In Lechnerja. Kakor vse kaže,, bo za letošnji glavni občni zbor Jugoslovanske nogometne zveze zopet mnogo snovi za nove prepire.
Zagrebška tekma med Jugoslavijo in Češkoslovaško je prinesla nogometni zveri 167.000 din. Skupno je bilo prodanih 6384 vstopnic in sicer Stojišč na vzhodnem delu 3710, na zapadnem pa 1018. ostalo odpade na sedeže.
Zagrebčani pa se predvsem pritožujejo nad neverjetno visokimi cenami za vstopnice. Najcenejša stojišča, toraj ona na vzhodnem" delu, so veljala po 20 din, stojišča na zapadni strani pa so bila celo ‘25 din. V istem hipu pa je Zveza za mednarodno tekmo z Romunijo določila enotno ceno za stojišča 20 din. Spričo dejstva, da je ukinjen davek na športne prireditve in da tako visoka vstopnina ni niti ra največje kulturne in umetniške prireditve, je brez dvoma ta očitek popolnoma na mestu, ne samo za nedeljsko tekmo, ampak.tudi za vse druge ligaške tekme.
Nov svetovni rekord v skoku na daljavo je postavila poljska lahkoatletinja Stella Walasie-wicz z skokom 604 cm. Stari rekord je pred 10 leti postavila Japonka Hitomi in je bil 596 cm.
.plavalnem dvoboju med Nemčijo in Francijo, ki je bil preteklo nedeljo v Parizu, je zmagala Nemčija v razmerju 32:22. Zmaga nemških' plavačev je še pomembnejša zaradi tega, ker so Nemci proti Francozom nastopili v drugi jjostavi — torej ne z najboljšimi plavači. Tudi v water-polu so zmagali Nemci z 3:0.
Lep rezultat Kotnika na 1500 m. Na Internem mitingu Concordije v Zagrebu je dosegel Slovenec Kotnik letošnji najboljši rezultat na 1500 m. Pr°f?o je pretekel v 4:03. Njegov klubski tovariš, tudi Slovenec, Srakar je pretekel isto progo tudi v dobrem času 4:08,2. Današnji »Jutranji list« jmziva Jugoslovansko lahkoatletsko zvezo, naj določi za evropsko prvenstvo v Parizu poleg Gor-Beka in Pleteršeka tudi Kotnika, ki ima letos najlepše rezultate na progah 1500 m, 8000 m in uOOO m.
Češkoslovaškega junlorskega teniškega prvenstva y Pardubicah se med 142 prijavljenimi udeležuje tudi jugoslovanski juniorski teniški državni prvak Boris Smerdu. Naš odlični igralec Je do-sedaj premagal Mulicha s 6:0, 6:3, Steina 6:1, 6:3, dobrega Horino 6:4, 6:4. S temi tremi zmagami ee je plasiral v polfinale. Pardubiški juniorski teniški turnir je serija vseh najboljših juniorskih te-nismanov na Češkoslovaškem. Na tem turnirju so se tudi prvič pokazali Menzel, Hecht, Cejnar, Drobny in drugi češkoslovaški mojstri.
	Kraj	Barometer 1 sko Štanjel	Tempe- ratura v C"		a* >:	1 h	Veter (»mer, Iskost)	Pada- vine	
			, « Sf	-s-• w -'E a « 5				1	vrsta
	Ljubljana	754-6	23*0	140	93	10	E,	2*2	dež
	Maribor	7545	20-6	12 0	90	10	0	19*0	dež
	Zagreb	754'5	25*0	15'0	90	8	SSE,	13 0	dež
	Belgrad	756 1	31*0	10-C	80	10	0	0'5	dež
	Sarajevo	7562	25-0	11*0	70	3	0	_	—
	Vis	758*6	21'0	13*0	90	5	0	2*0	dež
	Split	7556	27 0	15*0	70	5	NE,	27-0	dež
	Kumbor	755-3	260	21*0	70	8	SSE,	48-0	dež
	Rab	755-8	•220	15*0	90	10	SE.	4-0	dež
	Ouaniniii	755*1	25*0	21*0	80	4	SE,	4*0	dež
Vremenska napoved: Nestalno vreme, del v; presledkih.
Splošne pripombe o poteka vremena v Ljubljani od včeraj do dane«: Včeraj je bilo do 6.50 večinoma, nato pa poloblačno do 8; do 10 se je oblačnost spreminjala, nakar se je skoro popolnoma zjasnilo. Ob 11.45 je oblačnost zopet narasla. Popoldne ee je zelo spreminjalo; od 14.80 do 15.30 je pihal precej močan jugozapadni veter. Ob 19 se je oblačnost zmanjšala, ob 19.30 je bilo večinoma jasno. Ponoči se je pooblačilo, deževati je pričelo ob 4.45,
Koledar
Danes, sreda, 51. avgusta: Rajmund, četrtek, 1. septembra: Egidij.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piecoli, I yrseva Cesta 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62: mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. je ban dravske banovine razdelil med nižje uslužbence kr. banske up#ave, ki imajo šoloobvezne otroke, podporo v skupnem znesku 25.750 din. V poštev prihajajoči uslužbenci so dobili za vsakega šoloobveznega otroka po 210 din.
Rojstni dan N j. Vel. kralj« Petra II. bo proslavilo nase Narodno gledališče s slavnostno predstavo v ponedeljek j, septembra z uprizoritvijo Gotovčeve opere »Ero z onega sveta«, /.ačetek slavnostne predstave bo v operi točno ob pol 9 zvečer.
Bezigrajcil Edinstvena proslava kraljevega rojstnega dne v Ljubljani bo akademija SSM, in eicer v nedeljo, 4. septembra, ob 20.30 v dvorani fcežifiralske narodne šole. Imena sodelujočih kot gdč. Valči H«ybal, sopran; gg. Ferdo Lupš«, bas; Miro Dolničar bariton, Prek Stanko, mojatrski ki-tarist, Emil Frelih, Bežigrajski pevski zbor in skupina SSM ao nam odločen porok *a odlično in umetniško izvedbo prireditve, Bežigrajci, pokažite razumevanje umetniškemu itremljenju igralske skupine SSM, in ee ji zato * obilnim obiekom na akademiji oddolžite za njihov trud«
■ Društvo (n« klub, kot je bilo pomotoma javljeno) slovenskih likovnih umetnikov ne organizira svoje umetnostne razatave na letošnjem jesenskem velesejmu, marveč organizira to razstavo, na katero so bili povabljeni vai slovenski likovni umetniki, veleeejmska uprava, ki je dala velikodušno umetnikom paviljon G brezplačno na razpolago.
Me.tni in Stari trg boeta od 7. septembra t I. oatje zaprta za lokalni in tranzitni promet zaradi odstranjevanja starih in polaganja novih tramvajskih tračnic, zaradi poprave kanalizacije in polaganja novega plinovoda. Za čas zapore teh cest se spelje vozni promet po Cankarjevem nabrežju ?ftf in ,	most,	odnosno po Streliški
ulici. Zapora bo označena na obeh koncih zaprtih cest s predpisanim mednarodnim znakohi. Stranke in hišni posestniki v tem delu zaprtih cest ee opozarjajo, da se pravočasno preskrbijo a kurivom. Tradicionalni dijaiki aejem se prične jutri, » f,p a na Bre2u (nasproti starine), in sicer od Novega trga (Čevljarski most) do Cojzove ceste (Sv, Jakoba most).
Izplačevanje pokojninskih nakaznic. Pošte imajo nalog,_ da pokojninske čekovne nakaznice dostavijo državnim upokojencem trikrat v roku treh dni brez obvestila v stanovanju prejemnika. Če je pa ta poskus brezuspešen, potcin morajo pošte neizplačano nakaznico vrniti poštni hranilnacL I ošte brez pismenega dovoljenja nakazovale« (t. j. finančnte direkcijo) ne smejo nakaznic te vrste izločati od predpisane dostave, šc manj pa jih pošiljati za naslovnikom. Vsako spremembo bivališča, četudi je to samo začasno, ter željo, da se nakaz-sipe izplača izven predpisanega temina, j« treba brezpogojno javiti finančni direkciji, no pa poštam. — Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani.
Prostovoljna socialna davščina v Ljubljani je namenjena pomoči siromašnim — brezposelnim delavcem, čim več dohodkov bo dona-šala, tem več brezposelnih rlelavcev in njih družin bo vsaj v glavnem rešeno obupa. Dohodek davščine se porablja le za zaposlitev brezposelnih. Vsakdo naj se odloči prispevati vsak mesec po svoji moči. če vsak vsaj malo dft m če damo vsi, bo uspeh velik in beda zmanjšana. Izročajte mesečne prispevke le pravim mestnim pooblaščencem, ki imajo službene izkaznice in ne dajte denarja, ne da bi dobili potrdilo. Obračun dohodkov te davščine lx) mestna občina po uporabi denarja objavila.
Za zgradbo Delavske kolonije za Bežigradom, o kateri smo pred kratkim pisali, je mestno poglavarstvo razpisalo težaška, zidarska, že-lezoibetonska. tesarska, krovska (s salonitom)' in kleparska dela. Razpis licitacije je objavi ljen v Službenem listu 31. avgusta.
Darila Ljubljanskega velesejma za obiskovalce so razstavljena v novi Mayerjevi palači, Wolfova ulica. Nagradno žrebanje kuponov ve-lesejemskih vstopnic bo 12. septembra ob 5 popoldne na velesejmu pred paviljonom »K«.
Ljubljansko gledališče
Opera. Začetek ob 20.
Sobota, 3. sept.: »Gioconda«. Gostovanje gospe Zinke Kunc-Milanove. Izven.
Nedelja, 4. sept.: »Gejša«. Premiera. Trven.
. I onodoljek, 5, sept., ob pol 21: »Ero z onega’ sveta«. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. VeJ. kralja Petra II. Izven.
Torek, 6. sept.: Zaprto.
Dnevna blagajna v operi začne poslovati v četrtek I. septembra ter bo odprta dnevno od 10 do pol 13 dopoldne in od 15 do 17 pop,
neprestano napadajo španske republikanske e bomba zadela v pristanišču ladjo in jo
*r4TŠ
MAI	JL
|vJH=1938 enmitlions $
Edina evropska kraljica praznuje 40 letnico svojega vladanja
Naša Viljemina
Ko je prvi minister Nizozemske, Minhoor van Coldijn, ki je znan zaradi svoje molčečnosti, predložil svoji kraljici, Viljemini Nassau-Oranski, 6pored za proslavo 40 letnice njenega vladanja, je z nasmehom dejala: Takšne dneve bi ne smela praznovati, ker s tem ne postajam mlajša. Ljubše bi mi bilo, če bi lahko preživela ta dan v Het Leoju. »Het Loo« je namreč kraljičin gradič, ki je njeno najlepše bivališče. Toda kraljica dobro ve, da mora biti ta dan med svojimi, med 6vojim narodom, katerega ljubi, kakor ljubi mati 6voje, in tega dne mora biti v Haagu in s svojim ljudstvom praznovali svoj jubilej. Pred 40. leti je morala biti ■tudi v Haagu, ko jo je njena mati kraljica Ema peljala kot osemnajstletno h kronanju. Od danes do 7. septembra bodo trajale slavnosti in ob koncu bodo v slavnostnem sprevodu peljali svojo kraljico v Amsterdam, ravno tako kakor pred 40 leti. Kraljica Viljemina je prav ponosna zaradi tega, češ da je kraljica republike, kakor se sama izraža. Njena preprostost in njena ljubezen do naroda bosta te dneve pokazali vso svojo naklonjenost do svojih državljanov. »Naša Viljemina« jo bodo klicali vsi, revni in bogati, visoki in nizki... Na to ime je naravnost ponosna.
Bogata kakor nabob, skrbna In varčna kot gospodinja
Kraljica Viljemina je neizmerno bogata. Na-Ikitje je pravljično in njeni biseri lahko v vrednosti tekmujejo z bogastvom indijskih knezov. Njeni biseri so upodobljeni na nizozemskih znamkah in denarju. Edinstveni so glede velikosti in lepote. Vendar je kljub vsemu bogastvu, veliki apanaži in ogromnemu zasebnemu imetju varčna in preprosta v svojem življenju. Zjutraj ob sedmih vstaja in' začne z delom takoj po zajtrku. Sama nadzoruje svx)je posestvo in hleve in je ravno tako poučena o vsem gospodarstvu kakor o posameznih podlih v svojih ministrstvih. Kadar pa ima goste, kar se tudi dogodi na dvorih, potem sama nadzoruje kuhinjo, sama pazi na v*e malenkosti, da ne bi bilo kakšnih neprijetnosti pri gostiji.
Njeno nafljubše delo
Najrajši se bavi s slikarstvom. Dnevno slika v svojem ateljeju, ki ga ima v svojem pravljičnem gradiču. Tu stoji pred svojim slikarskim stojalom s paleto v roki in 6lika pokrajino, ki jo ima pred seboj. Okno je' na stežaj odprto in pogled ji nudijo prelep« slike pokrajine, kjer se pa6e živina, kjer je ribnik in ravno od tu ima mnogo slik tihožitja, Ko odpotuje na počitnice v Švico, jo sprem-lja Bjeno stojalo in barve. Pred nekaj leti je bila s sVojo hčerko v Vogezih in sta obe slikali. Nikdo ni vedel, kdo sta ti dve dami, ki sta bili do vsakega prijazni. Vsak dan ju je obhajala radovedna
množica in opazovala. Mednje se je pomešal tudi neki gospod, ki je prišel z motornim kolesom. Nekega dne, ko hčerka ni hotela slikati, je šla na sprehod in pri tej priliki jo je nagovoril oni neznani gospod. Tako je spoznala sedanja naslednica svojega moža, s katerim je kmalu odšla v Benetke, da se zaročita. Pri poroki je kraljica Vi-ljemina dejala svoji hčerki: Vidiš, kako je dobro, če zna kraljica tudi slikati.
(,Ne dotikal se kraljice I"
Kljub temu, da je bilo njeno vladanje 6rečno, so sem pa tje prišle tudi grenke ure. Tik po svetovni vojni je tudi Nizozemsko pretresalo splošno vznemirjenje množice. Tudi so hoteli komunisti, da izvedejo državni preobrat. Pod svojimi voditelji so obkolili kraljičin grad. Tedaj je kraljica s svojim možem stopila iz gradu. Devetletna presto-lonaslednica se je boječe stiskala k materinemu krilu. Nastal je trenutek molka in splošna napetost je prevzela ljudi. Še trenutek in množica bo zdivjala. Vojaki, ki so obkolili demonstrante, so napeto zrli svojo kraljico, pripravljeni, da na vsak migljaj udarijo. Tedaj je rekla mirno in zavestno, preprosto kakor vedno, nemirni množici: »Kaj hočete od mene in od mojih? Tu smo V6i, povejte, kaj hočete, odgovarjala vam bom«. V tem trenutku se je izvil iz vrst klic: »Ne dotikajte se kraljice!« Klic je vžgal, vojaki so zakričali hura in voditelji uporne mnpžice so se poskrili. Igra je bila zgubljena. Preprostost in mirnost sta zmagali.
Kraljičina dediščina
Viljemina je*često dejala, da je najlepša dediščina, ki jo bo dala svoji hčerki, ljubezen državljanov, preprostost in zdrav smeh. Precej močna je prestolonaslednica. Ko je nekoč slišala, da ima nekoliko predebele noge, je dejala: »Hvala Bogu! Tudi potrebovala jih bom, če bom hotela nositi težo vladarskih poslov svoje države«. Julijana je ravno tak značaj kakor njena mati. Sedaj se je že povrnila s svojega potovanja, da bo prisostvovala slavnostim. Prišli pa so že vsi vzhodni zastopniki kolonij.
Na'bol| mučni dnevi v 40 letnem vladan’u
Tako imenuje te slavnosti kraljica. Najhujši dan je danes, ko bo morala ves dan sprejemati zastopstva, ves dan odgovarjati in 6e zahvaljevati za voščila in čestitke. Vsa Nizozemska se danes veseli in .vsi se udeležujejo teh slavnosti, revni in bogati,\ vsa Nizozemska slavi dane* 6Vojo kraljico, svojo mater, svojo gospodinjo.
»Slovenski dom« je edini katoliški popoldnevnik!
c£'echoncQ mukid! des erpofioti&is covnmerdo/es des Gfak l/nis cuec fe Jcp&n oJ- ic Ovne  .................... mai	1Q37e/mci.	1938
Bombna letala španskih nacionalistov raznih pristaniščih. Slika kaže, kako
ladje v > vžgala.
Zadnji ljudožrci na svetu
Robert de Wavrin pripoveduje v nekem velikem pariškem tedniku svoje doživljaje pri Indijancih. Takole pripoveduje: Še nikdar nisem prisostvoval nobeni laki pojedini, kakor jih popisujejo razni pisatelji. Vsi ti opisi ljudožrcev so zgolj plod domišljije. Ob izviru Orinoka sem slišal govoriti o močnih Gvaharibih, ki so ljudožrci. Njihovi sosedje, ki so ravno tako Indijanci, so mi pripovedovali: Pred nekaj leti so ti divjaki napadli neko 6kupino delavcev, ki so se utaborili na obali majhne reke. Beli ljudje so se razbežali, medtem ko so ljudožrci zasužnjili neko ženo. Ker je bilo belcev premalo, niso nikakor mogli rešiti to ženo, od katere so bili oddaljeni, kolikor je reka široka. Divjaki niso mogli priti na to stran in nam slediti, ker niso imeli čolnov. V teku nekaj dni so eni druge opazovali. Nekega večera so delavci opazili, da divjaki nekaj proslavljajo. Videli so, da kurijo ogenj in da plešejo. Kljub strahu za svojo tovarišico se niso mogli odločiti, da bi jo osvobodili. V zgodnjem jutru je bilo zopet vse mirno pri njihovih sosedih. Tega dne niso zapazili na nasprotni obali nikakega življenja. Tedaj so se odločili, da si bodo ogledali nasprotni breg. Ko so se približali obali, so zapazili, da so Indijanci v resnici odšli. Prevzelo jih je pravo začudenje, ko 60 zapazili na tleh razmetane kosti. Ob pepelu so našli oglodano glavo. Sprva so mislili, da so Indijanci sežgali kakega svojega mrtveca. O ženi ni bilo ne duha ne sluha. Nazadnje so le spoznali, da so Indijanci pojedli njihovo tovarišico. Ljudožrci pa žive tudi med rekama Mete in Vičade. Poglavar plemena Vahibo mi je pripovedoval, da je videl neko skupino teh divjakov, ki so zbežali pred njegovimi vojaki. Ko je prišel do ognjišča, je videl na njem človeške kosti. Zato ne hodi noben Indijanec iz plemena Vahibo sam po teh krajih, ker ti ljudožrci vedno prežijo na človeka. Najbolj pa je ljudožrstvo razvito med plemeni, ki žive med rekama Putumaje in Kakete. Tu žive neke skupine Boroa, ki še vedno jedo človeško rtiesb. Vddja podjetja, ki nadzira dela v teh pokrajinah, mi je pripovedoval o žaloigri, ki se je odigrala tu pred nekaj leti: Neki belec in njegova žena, ki sta raziskovala deželo, da bi našla tla za pridobivanje kavčuka, sta padla v roke divjakom. Pustili so ju, da sta se popolnoma svobodno sprehajala po taborišču. Nemogoče jfe bilo pobegniti. Tako sta pričakovala ceremonijo smrti, ki se naj bi izvršila v kratkem. Pri prvi svečanosti so izbrali moža za prvo žrtev. Položili so ga na zemljo z obrazom proti nebu. Na prsa so mu postavili majhen količek. Med plesom so z nogami v taktu porivali to leseno orožje toliko časa, da so mu zdrobili prsni koš. Njihove žene pa so vse okrašene plesale in pele okoli žrtve. Ko je bil ujetnik usmrčen, so ga razsekali, nato začeli peči njegovo meso v navzočnosti njegove žene, ki mu ni mogla pomagati, in se pripravljati na pojedino. Po običaju so njegovo roko skrbno odsekali ih posušili na dimu, da bi z njo točili pijačo pri naslednji svečanosti, pri kateri bo njegova žena na vrsti. Vrgli so stran samo drobovje in pojedli vse ostalo, prisilili 60
celo nesrečno ženo, da je okusila meso svojega moža. Očiščeno lobanjo pa 60 postavili med ostale trofeje pri šotoru. Zaradi tega načina smrti je žena zbolela in zato so morali preložiti svečanost. Indijanka, ki ji je bila dana, da jo neguje in da na njo pazi, se je usmilila uboge žene. Odločila se je, da ji pomaga na begu. Ko je vdova začutila, da ji je boljše, jo je Indijanka peljala na sprehod. Vedno dalj jo je peljala in po dveh dneh sta prišli do obale Pitimaje in tu našli ostale belce. Zanimivo je, da divjaki ne jedo človeškega mesa zaradi gladu ali zato, ker 6e jim dopade. Ljudo-žrtvo je nekak svečan obred. Nikdar ne napa-dajo svoje prijatelje in pripadnike svojega plemena, ampak samo svoje sovražnike ali one, za katere mislijo, da so njihovi sovražniki. Indijanci pojedo Indijanca, svojega sovražnika. Neka Indijanka, ki je bila zadnja svojega rodu, je pripovedovala, da so bili vsi njeni sorodniki žrtve ostalih plemen. Vprašal sem jo. če je človeško meso res dobro. — »Boljše je od vsakega drugega mesa.«
»Kateri deli pa so najboljši>< — »Predvsem roke, bedra, hrbet. Najslajše pa je meso na prstih, potem na obrazu in možgani... To je bila	pojedina!« — Jedo pa	človeško	meso, v	prepri-
čanju, da bodo s tem pregnali zlo, pa tudi zaradi tega, da se pokojnikov duh preseli v nje same in da na novo oživi. Nihče pa ni varen in skoraj gotovo najde svoj grob v želodcu strašnih divjakov, če pade v roke	plemenu	Kašivoja,	ki	stanujejo v bližini reke	Ukajalo.
Programi Radio Ljubljana
Sreda, 3/. avffiistac J2 Filadelfijski simfonični orkester (j>lošCe) — lcTfa Porodila — 13 Napovedi — la.20 Pisana trata (plošče) — 14 Napovedi — 1Ž Narodne pesmi ob spreuiljevanju citer. Sodelujeta: gdč. Štefka Korenčanova in g. Vilko Skok — 18.40 Opazuj in poskušaj (g. prof. Miroslav Adle&ič) — 19.30 Na«, ura: Fra Kačič-MioSič in jugoslovanska misel (M. Parenta) — l‘J.50 Kdor hoče, naj pleše, kdor ne, naj sedi, a vsak naj veselo večer preživi (ploSče) — 20.30 Koncert vojaSke godbe — 22 Napovedi, poročila — 32.15 Han monika solo, g. Ivan Magister.
Drugi programi
Sreda, 31. avg.: Belgrad: 20 Arije, 30.80 Humor,
21.30 Nar. pesmi — Zagreb: 20 Plošče, 20.30 Konc. več., 22.20 Ples. tri. — Praga: 19.80 Lahka gl., 20.40 Sketch, violina, klavir in petje, 21.15 Ork. konc. — Variai’a:
19.30 'lab. konc., 21.10 Chopinove skludbe, 22 Komorna gl. — Sofija: 19.30 Čajkovskega opera »Evgenij Onjei ginx — Budimpešta: 19 Ork. kone., 20.55 Oporni ork., 22.05 CiOg. ork., 23.10 Jaiz — Trst-MHan: 21 Nastop goj. glasb. akad. iz Siene — Bim-Bari: 21 Ritmični ork., 22.10 Pihala — Duanj: 19 Beethovnova opera «Fii delio«, 22.80 Dunajska gl., 24 NoNčnl konc. — Berlin.' IS Operetni odlomki, 20.15 Schumannova in Griegova simf. — Frankfurt: 20.15 Serenade in valčki — Mona-kovo: 19.15 Koračnice — Beromiinster 20.15 Rossinijeva opera »Seviljski brivec« — Strassbourg: 20.30 Stari ali zaški plesi.
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
»Lepe obleke. To pač lahko trdite! Moral bi ga nekoč videti 'Antonio; kakšen je naš ljubi ravnatelj. Šest oblek ima, vezenih in s čipkami od nebesnosinje do oranžnordeče barve, ki je podobna sončnemu zahodu. Razen tega pa še svetlozelen frank za ženina z zlatom prevlečenimi zaponkami in s primernimi dokolenkami iz satina, spone so iz gorskpga kristala in rezljane — ti ljubi Bog — in vse to po francoski modi' ter že obupno zastarelo!«
Zdaj pa je začel stric silno renčati, toda nepoboljšljivi nečak je nadaljeval:
»Saj sem vam rekel. Saj sem vam rekel, da prihaja v navado angleški kroj. Ni vam bilo drugega kakor s#mo poslušati in samo ptnskati. Ce bi bili naročili krojaču, naj vam naredi obleko po oblekah mladih angleških lordov, ki večkrat sede tu za vašo lastno mizo, potem bi bili zdaj na pogled prav tak gospod kakor	sem jaz.«
' Pri teh besedah se je naslonil nazaj in	pokazal	obesek pri	uri,
ki ga je naročil iz Londona, preprosti, toda vseeno krasni telovnik in široko dvovrstno suknjo, ki je prav prihajala v modo.
Zadonel je zvonec, služabniki so naglo pospravili mizo in jo pogrnili vdrugo. Gospa Frankova je za drugo jed sedla spet na konec mize, Medtem ko so stric Oto, Vincenc in	Antonio	zapuščali	sobo,
so se gnetli številni hišni gostje noter.
Stric Oto je fanta odpeljal k pisalniku in dejal:
»Bodi tako dober, ljubi nečak, in vrzi pogled na te dopise. Rad bi dobil od tebe svet in tudi od tebe, ljubi Adverso, zakaj španščina je tako težavna reč.«
S tem se je poslovil in prepustil Vincencu, naj reši vsa nujna dnevna vprašanja.
Fanta sta se torej spravila nad pisma. Ko sta odgovorila na skladovnice dopisov in si zapisala potrebna navodila, sta se zadovoljivo spogledala in se zasmejala pri mislih, kako nebogljen in neroden je vendar bi stric Oto pri najmanjših težkočah in kakšna sposobna dečka sta bila ona.
Potem sta vzela klobuk in rokavice, drug drugega pokrtačila, vrgla zaradi zanesljivosti še zadnji jiogled v kos zrcala ter odrinila g paličicami v rokah na Strado Ferdinando.
ENAINDVAJSETO POGLAVJE Dogodiviiina pastirice.
Moda je zahtevala, da je člo?ek šel od pol ,Štirih do petih na sprehod na Strade. Pri tem pa je moral vzbujati vtis, kakor da ima določen cilj: da gre na obisk ali da vsaj pričakuje, da se dobi tam s prijatelji, s katerimi se hoče dogovoriti za večerjo ali za karkoli. V najslabšem primeru je človek vedno lahko odšel v slikarsko razstavo k gospodu Terriniu, ki je rtied tem dosegel velike usipehe in se zredil ter sedel sredi svojih ravnodušnih podob, plačila zmožnih gospodov ali pa celo sredi modelov samih, ki 60 jedli slaščice in zraven pili vino.
Kadar sta v tem krogu popoldne nastopila dva lepo oblečena mlada človeka, ki jih je maestro sam predstavil, jima res ni bilo treba bati se, da ju čaka samoten večer.
Kmalu pa je bil ta izhod odveč. Vidno življenje v kaki družbi je vendar podobno težkemu telesu, ki ga nekdo spravi v gibanje, da premaga svojo lastno lenobnost in kmalu drdra naprej iz lastnega nagiba.
Cez nekaj mesecev sta bila mlada človeka že dobro znana z nekaterimi od mogočnih hišnih vrat na Stradi. Pri tem se je izkazalo, da človek pri bankirskih hčerkah ne dobi samo najbolj izbranega prigrizka, marveč da ga te tudi z največjim udobjem spravijo v opero. Kmalu se je obema zdelo, da je zanju nečastno, če bi obiskala koga, Čigar oče ni imel najmanj svojega voza, seveda, če ni bilo v tisti hiši česa drugega posebej privlačnega.
Kadar je v operi gostovala kakšna skupina ali kadar so prišli igralci v mesto, potem sta prijatelja šla tisto popoldne samo' enkrat po cesti, samo zaradi zunanjosti. Potem sta se vrnila na trg in stavsi dala pri napol slepem pisarju napisati vstojmico za opero.
Starec je imel čudovito pisavo, le da je pisal seveda zelo počasi. Razen tega je moral vsako naročilo za ložo zaznamovati v posebni knjigi in glasna zaklicati, kdo je ložo naročil. Tako se je lahko vedno vsakdo pritožil zoper ljudi, ki se mu niso zdeli dovolj vzvišeni za kaj takega. Seveda časi so postajali drugačni. Cela kopa ljudi je bila danes neizobraženih, a dovolj bogatih. Ti so kar lepo poslali služabnika, ki je vzel listek zanje.
»Angelsko ložo za nocoj, signor Adverso!c
Kako je Antonia žgečkalo, da ni proti njemu nihče ugovarjal! Skrbno je trikrat preganil dolgi rožnati listič, odštel drobiž, ki ga je dobil nazaj v mošnjo na zadrgo ter z lahnim priklonom in milostnim mahljajem roke stopil vstran. A to seveda le, če je naslednji čakalec v vrsti bil gospod.
Ce je bil služabnik, je človek na svoje mesto spustil kakega gospoda. Služabniki so zadnje čase zaradi tega veliko mrmrali. Na-
zadnje je nekega dne robat Švicar postal čisto nesramen in ga j® Vincenc moral s palico podučiti. Dejal mu je:
»Sem vaša revolucija še ni prišla, moj ljubček U Švicar si je drgnil roko in godrnjal:
»Bo že še prišla.«
Zdelo se je, da so njegovi tovariši vsi za to, da to prerokbo uresničijo. Mladi gizdalini pa so se zbirali okoli Vincenca. Ta se je smejal in branil možaku do sebe, Antonio pa je med tem mirno poskrbel vstopnice in oddal svoj prostor gospodu Luigu Pontrobu, škofijskemu tajniku.
Ta večer so v operi veliko kazali nad oba prijatelja, ki sta sedela v angelski loži z Maddaleno Strozzievo, hčerko bankirja iz Florence, in z njeno prijateljico gospodično de Rhanovo, ki je prišla na obisk iz Nantesa. V stranskih svetilkah po loži in v obeh visokih, nalašč ta večer postavljepih svečnikih so gorele sveče iz najboljšega francoskega voska, kakršnega je uvažajo podjetje Bonnyfeather.
Vsi navzoči so v terii zapravljanju videli posebno prijazen poklon za mladi dami. Navadne lojenke, ki jih je ravnateljstvo dalo natikati v druge lože, so se nepravilno topile in se žalostno cedile. V angelski loži pa so veselo migale pahljače, a je vseeno iz nje prihajala začuda stalna svetla rumenkasta luč.
Malo bolj zadaj je v senci sedela Donna Anna Montefeltro, varuhinja mlade bankirjeve hčerke. ,
Spored je ta večer naznanjal dve različni predstavi. Najprej »Večer in jutro na vasi«, to kot vljudnostno dejanje do številnih francoskih beguncev med občinstvom, potem pa Schroderjevo komedijo »Nesrečni zakon iz delikatese«. To drugo stvar so dajali na željo nekaterih nemških trgovcev, ki v Livornu niso imeli pogosto prilike, da bi slišali kako igro v svojem jeziku.
Vincenc je moral dekletoma in £>onni Montefeltro prestavljati is nemščine.	.	;	,
Namokani obraz varuhinje se je pri tem takoj spačil v gube uradnega ogorčenja. Dejala je:	,
»Vsekakor upam, da. pri tej igri z grdim naslovom vendarle ne nastopajo plesalke, signor Nalte. Madd&lefla še ne sme gledati baleta.«
»Saj sploh ne bo plesa signoj-a, ali kvečjemu samo malo. Saj veste, da nocoj nimamo na odru tukajšnjih igralcev, marveč skupino, ki so jo pregnali iz Bruselja in ki mora zdaj potovati. Ti ljudje gredo čez Dunaj v Hamburg, da se jim ne bo treba srečati z Bonapartejem; Pravi višek je topot v tem, da si je Debrillle, ki igra v nemški igri grofa Glingsberga, izposodil za svojo vlogo uniformo mojega strica in da bodo ljudje to krasoto gotovo prepoznali. Stric in teta nam sedita ravno nasproti — tamle! Pazite, to bo zabava!«
Vincenc se je pri teh besedah priklonil stricu in ta se mu jo zelo svečano zahvalil.
»Slovenski dom« Izhala vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. la Inozemstvo 25 din. Uredništvo! Kopitarjeva nllea Telefon 4001 da 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica &.
Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: K. Čet. Isdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Joie Rošiček.
Na sliki so načrtane trgovske zveze Združenih ameriških držav z Japonsko in Kitajsko. Ameriški Izvoz na Japonsko jn Kitajsko se je zaradi japonsko-kitajske vojne jako spremenil. Isto velja glede na japonski izvoz v Sev. Ameriko. Gospodarski promet med temi državami bolj in bolj nazaduje.