Posmmmk Sfgvntfa 30 ir!U?HFjW* Slev. 214. v lidum, y sredo, tne m seMra m LelO XLVI. m Velja po polti s 33 n Mit Itto upra|.. k S0*~ n mest« „ .. H 4.50 n Hemčljo eeloletno. „ B5>— ia eetalolnoiemstvo. „ 10 - V Ljubljani na dom Sa tele lato uprti.. K 48— n min „ .. k i — V ipmi pnliniD neutno „ 3-50 bb Sobotna Izdaja:==• la Mle lete.....k ie-_ ■s RemAlie oeloietno. „ 12-— uostsieuesemstvo. „ 15 — NT Orednlihro Je t Kopitarjevi nlloi itev. B/III. Rokopisi m ne vračalo; nefrankirana pisma se ne M sprejemalo. — Uredniškega teleiona štev. 50. = Inserati: e= Enostolpna petltvrata (59 mm iiroka In 3 mm visoka ali u|a prostor) sa enkrst . . . . po 50 v sa dva- ln večkrat . „ 45 . prt večjih naročilih primeren popast po dogovora. Oh sobotah dvo|nl tartL ' , Poslano: ■■ ^ Enostolpna petitvrsta K 1-iabaja vsak dan tsvsem&l ne* delje (n praznike, ob 3. nrl pop. Redna letna priloga vosnl red ist za slovenski narod. Dpravniitvo Je v Kopitarjevi nlloi it 8. - Kačun poitne hranllnioe avstrijske it. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. it. 7563. — Upravnlikega teleiona it. 50. Pred rešitvijo Jugoslovanskega vprašanja. Zanimivo je, kaj piše mažarski »A Nap« o našem vprašanju: Jugoslovansko vprašanje je stopilo z vso silo v ospredje. Posebno mažarski krogi se interesirajo zanj in so zelo nervozni. Iz parlamentarnih krogov poročajo, da bo Wekerle sprejel v svoj program dve kardinalni točki: zahtevo pa samostojni ogrski armadi in Vešitev jugoslovanskega vprašanja. »Iz izvrstno informiranih političnih krogov izvemo, da se jugoslovanska kriza Vedno bolj približuje rešitvi. I z r e č n a Želja kralja je, da se reši to Vprašanje še dokler traja vojska v popolno zadovoljstvo ivseh interesentov, tako da ne bo to vprašanje predmet razpravljanja na mirovni konferenci. Gre se za to, da se stara sporna vprašanja Bosne, Hercegovine in Dalmacije hitro rešijo. Kralj je glede teh vprašanj zasli-Sal mnenje številnih faktorjev, a v kratkem se v zvezi s tem vprašanjem nadaljujejo nadaljnja zaslišanja. Sam kralj se trudi, da se to vprašanje hitro reši, da more odstraniti nasprotja in da more prinesti rešitev v zadovoljstvo in umirenje in-teresiranih narodov. Takega načrta, ki bi interesirane kroge vsaj malo zadovoljil in ki bi tvoril temelj pogodbe, š e ni. Dalmacija se oddeli od Avstrije. Najtežji del vprašanja je dalmatinsko vprašanje. Ogrska ima brez dvoma historično pravo do Dalmacije. Samo dalmatinsko javno mišljenje želi odcepitev od Avstrije in pridružitev deželam svete ogrske krone (?), posebno Hrvatski. Med tem bi se mogla ustvariti v avstrijskem parlamentu komaj večina za zakonski načrt, ki bi se izrekla za izročitev Dalmacije. Potrebno ie torej, da avstrijska vlada to vprašanje do dobra pripravi in za eventualno izročitev Dalmacije doseže od ogrske vlade rekompenzacije. Te rekonvpenzacije so v prvi vrsti materijalne, ali morejo biti tudi gospodarske na teritoriju, ki naj se rein-feorporira. Ravno tak položaj je tudi za Bosno in Hercegovino. Anektirane dežele so skupna posest Avstrije in Ogrske, ki So v dolgih stoletjih stale velikanske svote denarja. Od okupacije je dala mon-irhija za ureditev Bosne in Hercegovine brezštevilne milijone. Za časa vojske je nosila te stroške Avstrija in Ogrska po kvoti, Avstrija je torej več žrtvovala kot Ogrska. Nasprotno pa ima Ogrska gotove zgodovinske pravice, a tudi zemljepisna lega anektirane province omogočuje, cla se pridruži Ogrski in da se iz Ogrske vlada. Avstrijsko javno mnenje ne bi nasprotovalo pridružitvi anektirane province Ogrski v slučaju, da se prevzamejo bosen-ski državni dolgovi in če se povrnejo vsi stroški. Avstrijska vlada je temu naklonjena, da sc na tem temelju in o teh vprašanjih dogovarja z ogrsko vlado. Za časa budimpeštanskega obiska ministrskega predsednika Hussareka so razpravljali o teh vprašanjih, ali so imeli le informativni karakter. Ogrska vlada o teh vprašanjih še ni razpravljala v ministrskem svetu, končnega stališča še nimamo, tem manj, ker hoče ministrski predsednik Sandor Wekerle po želji kralja rešiti vprašanje na popolno zadovoljstvo hrvatskega javnega mnenja. Članom ogrske vlade je najbolj simpatična rešitev, da se da Bosni in Hercegovini posebnega bana, ki naj bi bil neodvisen od Budimpešte. Krona polaga veliko važnost, da upoznajo voditelji ogrskih strank vsak del vprašanja in da se stvori na Ogrskem čim preje enotno stališče. Ni torej nemogoče, da bo vladar pozval k sebi mažarske politike, kjer bo zaslišal njih mnenje.« Tako »A Nap«. »Rešujejo« jugoslovansko vprašanje, seveda brez nas in preko nas. zato ga ne bodo rešili. ParBamesraS in dele« Parlament se snide 1. oktobra, Z Dunaja poročajo 17. t. m.: Zbornični predsednik dr. GroB se je danes dopoldne oglasil pri ministrskem predsedniku in se dogovoril z njim, da se skliče poslanska zbornica dne 1. oktobra. Dnevni red obsega naslednje točke: 1. Poročilo proračunskega odseka o posojilu na za-dolžnice v znesku 954 milijonov kron pri avstr.-ogrski banki; 2. poročilo finančnega odseka: a) o davku na peneča se vina; b) o vinskem davku; c) v davku na premog; d) o užitnini na sladkor; 3. poročilo nauč-nega odseka o predlogu posl. Finka in tov. glede stalnega nameščenja okrajnih šolskih nadzornikov. Delegacije bodo tudi zborovale. Z Dunaja, 17. t. m.: Na povabilo zunanjega ministra grofa Buriana je imel danes predsednik delegacije, tajni svetnik Hauser, v zunanjem ministrstvu daljše po- Trozvezniea v prevodu. Krakovski »Glos Narodu« priobčuje Samo Stančevo »Trozveznico«, za uglasbi-tev katere je razpisalo uredništvo »Slovenca« 5000 K nagrade, najprej v slovenskem originalu, nato izpod peresa neznanega pesnika v poljskem prevodu, ki se sledeče glasi: Tr6jzwiijzck Przyjažfi zl$czyla nas Z polnocy hen do Juga, — Polnoč z poludniem wraz, Gdzic Slowian šciana druga 1 Plyfi piešni, plyrt, ivieczvšcic bicž Z Pomorza po Ba!kany! Nicch dom nasz strzego wieže wiež: Baltyka—Adryi šciany! Wolnošci blyszczy šwit Z polnocy hen do Juga, Na Slovvian wolny byt, •Syn Sfawy to nie sluga I Plyri piežni, plyrt, wicczyšcic biež Z Pomorza po Balkany! Niecil dom nasz strzegg. wieže wiež: Baltika—Adrvi šcianv' Prawda rozjašnia noc Z polnocv hen do Juga, W bratcrsiwie wszystkich moc Od 'oerla až do pluga! Plvn piešni, plyn, wieczyšcie biež Z Pomorza po Balkany! Niech dom nasz strzegJ.i vie/e -.viež: Taltyka—Adryi šciany ! ira^žna iksr&li Izmed žrtev sedanje svetovne vojske bode v naši zgodovini ovekovečeno ime Antona Rabuza, gimnazijskega profesorja v Celju (f 1915). Že samo to, kar nam o njem poroča njegova soproga (v »Bogoljube« 1. 1917., str. 176—178), priča, da smo v blagem pokojniku izgubili vzor-moža, krščanskega junaka, s kakršnimi sc morejo ponašati le najbolj cvetoče dobe krščanstva. Kaj jc pomagalo pokojnemu profesorju do tolike znaeajnosti, do tako vzorno-čednostnega življenja? V svojih pismih _ (»Bogoljub«, 1917, str. 178) nam sam pripoveduje, da se ima za svoj duhovni napredek zahvaliti le Mariji, zlasti gojitvi takozvane »prave pobožnosti do Matere božje, kraljice src«. Knjigo bi. Lu- 1 Kratko navodilo za pravo pobožnost do Matere božje, kraljicc src, po nauku bi. Ludovika Gnojena Mentorskega. Priredil dr. Anton Z d c š a r , duhovnik misijonske družbe. Drutfa, Domnoecna izdaia. Liublia»a. 13|£. svetovanje glede jesenskega zasedanja delegacij. Grof Burian je izjavil, da je pripravljen sklicati delegacije. Kot rok za sestanek avstrijske delegacije se je določil dan 15. oktobra. Na Dunaju navzoči poslanci krščanskosocialne zveze so imeli danes popoldne prost pomenek, na katerem so z zadovoljstvom pozdravili Bifria-novo mirovno noto in ugotovili, da bo kr-ščanskosocialna stranka vse storila, da mirovno prizadevanje naše vlade čim krep-keje podpre. ■ ■ • Ko je vsemogočni Metternich s svojo brezobzirno cenzuro k tlom tiščal vse kulturno gibanje, se je Prešernu izvil bolestni vzklik: »V deželi parski Tesel gospodari, ječe pod težkim jarmom sini Slave!« — Hujše kot kedaj doslej gospodari v deželi Kranjski Tesel — nemški Volksrat in njegov zaupnik gospod Oskar vitez Kalten-egger. Ljudsko, zlasti pa srednje šolstvo se pod tem deželnošolskim referentom bori za biti in nebiti. Znano je, da so na naših — utrakvističnih! — sredniih šolah že štiri leta vse slovenske čitanke, od prve do osme šole, ožigosane kot slabe in zato — prepovedane. Prepoved še do danes ni preklicana. Prepovedane so bile v začetku vojne, ko je bil naučni minister g. baron Hussarek, isti, ki ve toliko pripovedovati žurnalistom iz rajha, kakšno zlato svobodo uživajo avstrijski narodi na podlagi § 19. VI ožena je bila obširna, temeljita interpelacija Jugoslovanskega kluba v tej zadevi — zaman! Znano je tudi, koliko so morali v zadnjih štirih letih naši slovenski dijaki preganjanja pretrpeti; če so med seboj izdajali kak nedolžen literarni listič, je že letel sum nanje; zlasti če so rabili psevdonim, n. pr. Sergej ali podobno. To je vse dišalo po panslavizmu. Ožigosani so morali v vojaško suknjo. Nekaterim izmed teh — ah, najboljšim — je smrt na bojišču izbrisala vžgano znamenje ... Znano je tudi, kako je isti vitez v decembru leta 1915. celo grmado sumničenj zoper slovensko srednješolsko učiteljstvo nakopičil in na Dunaj poslal... In te dni smo zopet začutili, da v deželi parski Tesel gospodari: preteklo soboto, t. j. dne 14. septembra, ravno opoldne, ko so ljudje navadno v miru pri kosilu, je prinesel sel deželnega šolskega sveta za Kranjsko ravnatelju ljubljanske realke gospodu Cora zapečateno pismo. Ko ga je odprl, je čital v njem prijazno na- znanilo, da je od ravnateljstva — odstavljeni Kd o ga je odstavil, ali minister Ma-dejski ali nemški Volksrat za Kranjsko, dozdaj še ni pojasnjeno. Samo toliko je znano, da je ravnatelj Cora, pred enim letom od ministrstva za ravnatelja postavljen, od sobote naprej odstavljen in da je vodstvo zavoda, kjer je ogromna večina dijakov slovenskega rodu, poverjeno zanesljivemu Nemcu. In kaj je zagrešil ravnatelj Cora? Nič drugega kakor to, da je bil nova in tudi Slovencem pravična metla, ki je napravila temeljit red. Ko so v šolskem letu 1914/15 dijaki nekega drugega ljubljanskega srednješolskega zavoda morali uživati gostoljubnost realke — oj, in kakšno gostoljubnost! — so začudene gledali, ko niso v nobeni šolski sobi videli niti najmanjšega verskega znamenja (sv. razpela ali sv. podobe), pa tudi cesarjeve slike ne. Zvedeli so tudi, da se na realki pred poukom in po pouku sploh nič n< moli. Verjeti niso mogli, da jc to mogoče, ko vendar veljajo nekako isti predpisi za vse učne zavode. In ravnatelj Cora jc začel nekaj čistiti: vpeljal je zopet molitev pred in za poukom (gorje, da v slovenskih razredih slovensko molitev !), obesiti jc dal sv. razpela; hotel je uvesti za slovenske nižje realce slovensko propo-ved. Gorjč mu! G. vitez je že stal, ko je samo zvoniti čul o tem, prihodnjo nedelje tik pod prižnico, da bi ja dobro razločil, če se bo slovensko pridigalo. Nemški značaj realke — umetno vzdrževan! — je bil v nevarnosti! Proč torej s pravično metlo! In ob istem času, tudi pretekli teden, je g. vitez odstavil od vodstva idrijske realke g. dr. K. Lončarja. Zakaj? Idrijska realka je slovenski zavod. In dr. Lončar se je predrznil s 1 o v e n -s k e dopise odposlati c. kr. deželnemu šolskemu svetu za Kranjsko. Proč z njim! Kaj strokovno znanje, kaj pedagoška usposobljenost, kaj zasluge za mladino —-Geborsamkeit — nemškemu Volksrata seveda — ist des Christen Schmuck! ; O, da: ječe ped težkim jarmom . ..! kliče • Prešeren v Krstu pri Savici, ki je šc ved-| no na Kranjskem pod Hussarekovo vlado, ki deli v smislu nemškega Volksrata »pravičnost vsem narodo m«, prepovedan. Pred sezono. S političnim preporodom, ki jc sledil mračni dobi Stiirgkhovega režima, je oživel celotni narodni živci) s potrojeno silo. Vse kali, ki so bile štiri leta tlačene, so odgnale sveže, sjlnejše brstje; obzorja so dovika Grinjona Monforskcga »Marija, kraljica src« je prebral v francoskem izvirniku in ko je izšel leta 1912. slovenski prevod, se ga je za gojitev imenovane pobožnosti opetovano posluževal. Koga ne bode zanimala knjiga, ki nam je vzgojila takega vzor-moža, kot je bil profesor Anton Rabuza? Vsakdo si bode želel, seznanili se s to knjigo in bode s posebno hvaležnostjo vzel v roke d r. A n t. Zdešarjevo »Kratko navodilo«, ki nam bode pripomoglo s pravo koristjo uporabljali imenovani izborni pripomoček duhovnega napredka. »Kratko navodilo za pravo pobožnost do Matere božje, kraljice src« ima dva dela. V prvem nam jc pisatelj temeljito pojasnil bistvo imenovane pobožnosti. I udi preprost čitatclj sc s pomočjo dr. Zdešarjevega »Kratkega navodila« lahko natančno seznani z Grinjonovo pobožno-stjo do Marije. In to je zelo želeti, saj pravi sv. oče Benedikt XV.: »Naj bi sc razširjala ta pobožnost še bolj ter v vedno večji meri poživljala v dušah krščanskega duha«. — Ker je pa za to pobožnost, kakor tudi za vsakega, ki hoče duhovno življenje bolj globoko spoznati, potrebno premišljevanje, zato nam jc pisatelj v drugem, obširnejšem delu svoje knjige podal natančen nauk o premišljevanju ter mu dodal 30 I vzorccv za premišljevanje, uporabnih za pripravljalni mesec na Grinjonovo pobožnost, Dr, itctohtjaK nauk o onMnidljavanjtu in njegova vzorna premišljevanja so poleg Kosarjcvega pouka v »Nebeški hrani« (razširjeni v 70.000 izvodih med Slovenci) naiboljše, kar je o tem važnem predmetu tiskanega v slovenskem jeziku. Žc samo zaradi dobro premišljenega, s pravo vnemo pisanega nauka o premišljevanju zasluži dr. Zdešarjevo »Kratko navodilo«, da pride v več izvodih v sleherno slovensko hišo. Knjiga »Kratko navodilo za pravo pobožnost do Malerc božje, kraljice src« je izšla v samozaložbi in se dobiva v Ljubljani v samostanu duhovnikov Misijonske družbe pri cerkvi Jezusovega Srca, v »Katol iški bukvami v prodajalnici Kat. tiskovnega društva (Ničman) in v Celju v samostanu pri Sv. Jožefu. Vezana knjiga stane 4 K. Ves dobiček je namenjen za popravo svetišča Žalostne Matere božit na Gradu pri Mirnu na Goriškem, ki ga je sovražnik ravno pred dvemi leti (16. sept 1916) razdejal.. Nabavimo si dr. Zdešarjevo »Kratko navodilo«; v veliko duhovno korist bode nam samim, pomagali bodemo pa tudi k zgradbi svetišča na Gradu pri" Mirnem, kamor je v mirnih časih zlasti na nedeljo Žalostne Matere božje (tretjo v septembru) romalo vsako leto skoro pol Gorice. A. S. se razširila in v trpljenju prošlih let očiščeni ponos jc gnal pomlajene sile k novemu delu, Z enotnostjo politične smeri so vstala pomlajena enotna kulturna stremljenja, katerih skoro eno prvih je bilo: prenovljeno Narodno gledališče v Ljubljani. Danes, po nekaj mesecih napornega dela, se je končno približal dan, ko se nanovo odpro vrata Talijinc hiše za vse plasti naroda in za vse sloje. Vodstvo e določilo zadnje dni tega mcsca za kulturo tako važni dogodek otvoritve prero-ienega gledališča. Marsikdo si bo morda mislil tisti večer, ko prestopi gledališki prag, kdo da je bil kriv tako dolgega odmora. A s širšega vidika gledano bi doletelo poleg splošnih razmer tudi vsakega izmed nas nekoliko krivde. Leta 1912-13 smo imeli zadnjo sezono, ko je nastopala naša lastna drama in opera. Križaj je šc mežetaril za svojo »Nevesto«, Bohuslav jc bil ljubljanski ljubljenec in v drami smo imeli Vcrovška in vse druge stare znance. Prihodnja leta pa ni bilo več sredstev za opero. Za ta nedosta-tek so nas vendar Hrvati bogato oškodovali s svojo sijajno opero, dočim je dramo vodil Borštnik. A Bog ve, kako bi bilo v ieseni, če bi ne presekala vojska mirnega življenja! Takrat na je umetniško življenje onemelo. Tišino v Talijincm hramu je polnilo ropotanje kinematografskega stroja. No, da, saj so po vseh mestih kinematografi; da je pa pri nas zašel baš v gledališče, spada v posebno poglavje naše kulturne zgodovine. Zato ne bomo iskali krivde, ker čutimo, da oziranie nazaj v bodočnost ne popravi nobenih dejstev. V našem življenju polje nova volja, in ta je vodila tudi dosedanje gledališko vodstvo pri delu za prihodnjo sezono, ki je potrebovalo veliko sile in veliko volje, ker ni zahtevalo samo nadaljevanja, nego skoro popolno obnovo. Da se zagotovi gmotni obstoj, so se zbrali zavedni možje, osnovali gledališki konzorcij in razpisali akcijske deleže po 100 K, Zastopane so v tem konzorciju vse stranke, kakor tudi pisatelji in umetniki ter bančni in veletrgovski krogi. Podpisovanje deležev je rodilo velik uspeh, tako da dosega danes nabrani kapital že skoro en milijon kron. Mestna občina ljubljanska je dovolila gledališču 50.000 K letne podpore, deželni odbor jc dovoli' porabo poslopja, a si jc pridržal pravico vpliva na repertoar potom posebnega cenzorja. Gledališko vodstvo jc bilo poverjeno peterečlenemu ravnateljstvu, in sicer dvema literarnima zastopnikoma: g. nadkomi-sarju Fr, G o v e k a r j u in g. prof. dr. Iv, G r a f e n a u c r j u ter trem finančnim: g. odvetniku dr. Josipu A ž m a n u, g. ravnatelju Gustavu P r a p r o t n i k u in veletr-govcu g, Ivanu Z o r m a n u. Sestavo in nadziranje umetniškega programa jc prevzel ^Gledališki svet«, po večini sestavljen iz umetnikov in pisateljev pod predsedstvom g. profesorja Antona F u n t k a, našega odličnega poeta in kritika. Pri angažmanu gledaliških članov sc je oziralo pred vsem na slovenske, nato na hrvatske in češke moči. Istotako se je pri operi angaževalo pred vsem domače slovenske, nato češke in poljske pevke in pevce svobodne in ne že s pogodbami vezane. Vodstvo drame ima šefrežiser g. Hinko N u č i č, Slovenec, domačin, ki nam je dobro znan izza cvetočih let našega gledališča. Zadnjih šest let je deloval na kralj, igralec in zagrebške režiser ter je bil dramske uprave. cot na prvi rol Vodstvo opere je prevzel Hrvat i ter bivš v rr vat g. fn- dir;gcnt v Tli V C in-;, i mo- Zadnia opere 3. Gor,p leta ie kot prvi j derik R u K a Lvovu in \ • zemskih me: dirigent hrv; deloval v Z-: uglednemu č? oper in opere1., dališkemu ravn---'-.': kapelmku v Hc' 'ri: mestnem gledali sto kapelnik^. r. šefrežiser na plzen5 hradskem divadlu v "■ežiser drame in r n dališča, je šefrežise Operni člani so povečini že preizkušeni pevci, kakor g, Josip D r v o t a, prvi "a v Plz-i S t e p->n mcl- net vse uspesno Karlu M o o r u, skladatelju izvirnih 'mu večletnemu gle-'io početka vojske pozneje v Plznu na je biio poverjeno me-:-dimir M a r c k, bivši em divadlu in Vino-ra<\ za dir-a leta šef-rete karlinskega -$le-opere in operete. vana na graškem gledališču kot operna in operetna pevka. Kot operna novinka na našem gledališču je gdč. Hana P i r h o v a, absolventinja praškega konservatorija. Splošno priljubljena koncertna pevka gdč. Cirila Medvedova bo delovala letošnjo sezono pri nas kot operna mezzosopra-nistka, kakor tudi ga. Roza Pcršlova in gdč. Anica Vrhunčeva. Kot operetna subreta je nastavljena gč. Vera S k a 1-s k a , bivša velepriljubljena in popularna članica brnskega narodnega divadla in praškega smichovskega ter vinohradskega divadla. Obče priljubljeni g. Josip Povhe ima poleg spevokomičnih vlog poverjeno tudi operetno režijo. Kakor v operi, bo tudi v drami po možnosti izvedena specializacija v vlogah, da bo vsakemu igralcu poverjena vloga, ki mu najbolj odgovarja. Večji del so bili an-gaževnni znani gospodje in dame, kakor g. Hinko N u č i č za orve junaške vloge. G. Danilo kot karakterni igrrlec, ki ima tudi dramsko režijo, G. Valo Brat in a tudi kot karakterni igralec in režiser. G, Boleslav Peče k, ki je deloval do sedaj v clrami in opereti v Osijeku. G. Josio D n. n e š, domačin, mlad. komik, bivši član ljuMiansketfa in tržaškega gledališča, i. dr. Dolgoletna naša znanka, domačinka, ga. Berta B u k š e k o v a, dosedanja članica* varaždinskega gledališča, jc angaževana kot karakterna igralka. Slovenka ,Tdč. Mila Š a r i č e v a, absolventka dunajske dramatične šole. kot sentimentalka. Hrvatica gdč. Ljuba M a r j a n o v i č e v a kot mladostna heroina. Kot karakterna igralka ga. Ksenija I. o n g h e n o v a, bivša igralka v Žižkovu na divadlu »Rokoko«. Ga. Polonca J u v a n o v a, gdč. Vera Danilova kot karakterni igralki, in gdč. Ana G a r v a s kot mladostna ljubimka. Seveda ni možno danes objaviti celotnega ensembla. Zadošča, da je angaževano poleg imenovanih še več mladih domačih tal entov, dam in gospodov. Tudi repertoar se določi kasneje oziroma sproti, vedno z ozirom na razne prednosti in slabosti poedinih članov. V repertoarju se hoče vodstvo v glavnem ozirati na tc, da bodo po možnosti igrana vsa večja slovanska dela (dramska in operna). Kakšna bo umetniška smer, označuje najbolje načrt drame za začetek. Finžgarjevemu »Divjemu lovcu« (otvoritvena predstava) bo sledila Poljakinje Zapoliske »Morala gosoe Dulske«, Jiras-kova češka »Latcrna«, Špicarjev slovenski Pogumni Tonček« (otroška predstava), Shakespearcjev Hamlet«, Vojnovičeva »Dubrovniška Trilogija«, Nušičev »Svet« in Tolstega »Moč teme«. Opera prične s Smetanovo »Prodano nevesto«, opereta pa z Messagerovo francosko »Generalovo hčerjo«. Nadalje se prioravijajo najizbraneiše onere, kakor so Čajkovskega »Onjcgin«, »Boheme«, Adamov »Postiljon«, »Žongler D. M.«, Puccinijev »Madame Buttcrfly« in Massenetova »Manon« i. dr,, med tem ko bo v opereti posvečena pažnja samo dobrim delom, V premnogih operah so se morale doslej črtati često glasbeno najlepše partije, ker nismo imeli plesalk, izvežbanih niti za silo. V zboru smo moral- večkrat pogrešati plesnih aranžmanov in realistične živahnosti. Vse to se bo v bocločc spo-polr.ilo. Tucli oprema odra se spopolni, polagoma z novimi, moderni režiji odgovarjajočimi dekoracijami, mobilijami, rekviziti i. dr. Vodstvo Slovenskega narodnega gledališča se torej ni ustrašilo nobenih ovir in stroškov, da izvede svoj načrt glede obnovitve gledališča, kolikor jc v današnjih razmerah možno, v najdnstojneiši obliki. Ko nastopijo zopet mirni časi, sc spopolni še ostalo, česar danes ni mogoče storiti. Tako smo uverjeni, da sc v dolgo zapuščenem Talijincm hramu nastani zopet prava resna umetnost! tenor, bivši član Narodnega diva ni in Vinehradih. Poljak' g. .Ioni o w s k y, prvi tenor, doslej č ne opere v Krakovu, G. Josip C e r m a k, prvi br-riton, orej član vinohradr.kega, brnskega in plzn sitega gledališča, Slovenec g, Ivan L e v a r, dosedanji-L bariton zagreli ške opere. Po'inL Hugo Z a t h e y, prvi bas, prej na mestni operi v Krakovu in v Lvovu ter P a 11, a Julij, .opi—etni tenor,' bivši član mes!n-:;'a divadla* v Kladnu. Med ovensKuni pc\ in navajamo ,;c g, Josipa Pavla D c b e v c a, oba Z o r m a n a .>aritonistn. Iz prejšnjih let dobro znana prva so-pranUtka gdč. Jana Richterjeva, b;- članica brnskega divadla, se ie vr-zooet v Liu! 'jntio m i operi. Tsto-n-" i roj r ': ja <;dč. Rezika ki ic bila do:;lei antiaže- 'a zor>et v Lju' ko se jc vrn':a i> i- \ o v n T h -o Cs&oplsle © mirovni Ev.risnova nota in nisarije časopisov v rajhu. »Reichsposti' se poroča iz Berlina: Ker nekateri časopisi pišejo, da je povabil Burian vojskujoče brez vednosti Nemčije in da nota ne izraža njenega nazora, moramo pribiti, da nastopajo zavezniki tudi zdaj popolnoma soglasno in da soglaša Nemčija, ker je Avstrija-Ogrska sama prevzela vabilo vojskujočim sc strankam. Avstrija-Ogrska namreč zavzema v političnem oziru v sporu narodov drugačno stališče, kakor Nemčija. Tekom pogajanj mesca avgusta v nemškem glavnem stanu so že dosegli popolno soglasje. Državni tajnik pl. Hintze sc je vrnil z Dunaja z zadostnimi obvestili o namerah Avstrije-Ogrske. Kdor umeva presoditi položaj, ve, da je uvedel govor podkanclerja Payerja korak Avstrije. Beri inski listi, kakor »Vossische Zeitung«, • Borsencourier«, »Tagliche Rundschau«, Dcutsche Tageszeitung« in »Berliner Lokalanz-eigcr« niso zadovoljni z Bu-rianovo demaršo in pravijo, da je za ta korak Avstriin sama orlitnvorna, Pot, ka- tero je nastopila Avstrija, se jim zdi nevarna. »Tagliche Rundschau« izvaja pod nadpisom: »Črno-rumeno«: Pričakujemo, da bo ententa svetu lagala, češ, mi smo povzročili korak, katerega je napravila Avstrija. Burianov korak je onemogočil vsako možnost miru. Če sporazum sprejme ponudbo, nastane vprašanje, bo li sesta-vitelj mirovne note dovolj močan, da odkloni, če se ne bo želela Nemčija udeležiti pri pogajanjih. »Deutsche Tagesztg.« pa piše: Mirovni korak grofa Buriana bodo smatrali naši sovražniki za nov, razveseljiv dokaz, da so se osrednje velesile zelo približale Canossi. — Ali pripravlja berlinski šmok kako novo gonjo proti visokim miru naklonjenim osebam? Zborovanje nemškega glavnega odseka. Berlin, 17. septembra. Glavni odsek državnega zbora bo zboroval šele 24. septembra. »Vorv.rarts« piše, da je to prepozno. Avstrijska-ogrska nota zahteva hitrega odgovora, v Finsiki bodo volili kralja že 26, septembra. Vprašati moramo, če obupne odgoditve vsakega parlamentarnega vplivanja ne povzročuje namen, da dobi parlament dejstva, kakor se je zgodilo ob dodatnem pristavku v Brestu Litovskem. In ljubljanski nemškutar laškega pokoljenja Pavle Samassa ... Z Burianom se prepira v — »Grazer Tagblattu«, ker jc Burian brez njegovega dovoljenja uvedel mirovna pogajanja. Ker služi vsled vojske Samassova firma lepe milijone, seveda spletkari proti Burianu in se boji, da ne bodo ententarji, pred vsem anglo^ saški spretnejši diplomati našli kake razpoke v četverozvezi. Ker je Pavle Samassa obogatil s slovenskim denarjem, se vojskuje na potrpežljivem popirju vele-nemškega vodilnega protestanškega glasila za neomajeno zvezo z Nemčijo in mogočno zahteva: Avstrijsko-ogrsko ozemlje ostani nedotakljivo, nihče se ne dotakni mirovnih sklepov sklenjenih v Brostu in v Bukarešta in nihče sc ne vmešavaj v naše notranje razmere. Pavle iz ljubljanskega Karlovskega predmestja s svojim člankom dokazuje, da pridno bere »Alldcutsches Tagblatt«, katerega članki so pa le boljši, kakor Pavletovi, ker so živahnejše pisani, kakor zna pisati nemško rojena in vzgojena -ljubljanska srajca«, Clemenccau in Burianova nota. Berlin, 16. septembra. »Nationalzei-tung« poroča iz Curiha: Clemcnceau je zelo hitro odpotoval v Pariz, ko jc izvedel, da so predložili na Dunaju noto, ker namerava sklicati ministrski svet, Ententa ne odgovori Burianu. »Petit Parisien« je izvedel, da ententa na dunajski predlog ne bo odgovorila potom kake nevtralne države, marveč namerava narodom Avstrije Ogrske in Nemčije, Otomanom in Bolgarom naznaniti, v kakšnih okolncstih je mogoč svetovni mir. Ko se vrneta Clemenceau in Pichon v Pariz, sestavijo narodom osrednjih velesil namenjeni oklic entente. — Bivši francoski ministrski predsednik Viviam je izjavil, da bodo v parlamentu razpravljali o Buriano-vi noti, preden odgovore na njo. — »Lokal-anzeiger« poroča iz Londona, da bodo av-sfriisko ogrsko noto skrbno proučili in da od konference ne pričakujejo veliko, preden ne pritrde osrednje velesile nekaterim posebnim točkam. Najbrž z ozirom na te točke piše »Daily Chromcle«: Avstrijska ogrska ponudba jc prvo direktno približanje, od kar jc vojska, zato je važna. Namerava odvaliti krivdo za nadaljevanje vojske ententi in povzroča jo iskrenito hrepenenje po miru v Berlinu in na Dunaju. Prvič sc pripoznava, da nc morejo osrednje velesile dobit' vojske, Namesto pretirane zmagoslavne baharije, s katero se je napovedovala velika cesarjeva bitka, je zavzeli bojazen pred porazom. Nota sodi, da ni na nobeni strani dana verjetnost vojaške zmage in se zavzema za poravnalni mir. Nihče si ne želi en dan nadaljevati vojske, če ni neobhodno potrebno. Po vsem prestanem trpljenju se ententine de žele ne morejo zadovoljevati z navideznim mirom, ki bi nomenjal novo vojsko v času, ki bi bil všeč militaristom osrednje Evropa. Svobodni narodi sveta so odločeni, da drže skup, dokler sc popolnoma ne odpravi strašna nevarnost. To na ni mogoče nrej. dokler nc bo nemški militarizem razbit. Razbiti ga pa more le jasni poraz doma ali na bojišču. Dokler se res nc spremene berlinske in dunajske navade, pogajanja nič ne koristijo. Zanašamo se enostavno na logiko vojaškega uspeha, Ja v Wilsonovem smislu spametujemo sovražnika. Nov mednarodni red zahtevamo, ki naj temelji na splošnih načelih pravice in pravičnosti. — »Agence Havas« je pa poročala 17. t. ni.; Avstrijska ogrska nota z ozirom m priborjene uspehe zadnjih dveh mescev ni presenetila. Položaj se je res spremenil. Splošno se sodi, da mirovna ofenziva osrednjih velesil ne bo dosegla svojega namena. V Bourbonski palači so iz'avili v nedeljo: Vojni smotri Francije in Anglije so znani; nedotakljivost domovine, svetovno ravnotežje, osvoboditev \seh zatiranih nni-n.^nv in nnojrn. čene škode. Naši sovražniki, ki so zdaj slabi, pravijo, da ni mogoče, da '•c doseže mir z orožjem. Mi sodimo drugače, BsjSfoMB- o BurianovS noti, Prvi državnik entente, angleški zunanji minister lord Balfour, jc že, kakor poročajo zasebno iz Rotterdama, podal svojo izjavo o Burianovi demarši. Izjavil jc: Dunajski predlog ne nudi možnosti, da se doseže smoter, ki ga hočejo doseči zavezniki: mir, ki bi bil več, kakor premirje. Ali je v takih okolnostih najmanjši vidik mogoč, da se s takimi razgovori doseže uspeh-? Če tudi zelo želim, da si ogledam predlog ugodno zanj, le ne morem na stavljeno vprašanje odgovoriti z da. Prebivalstvo entente hrepeni po miru, toda tako neumno ni, kakor sodijo nekateri v osrednjih državah o njem. Razgovori so brez vsako koristi, izvzemši če sc peča Nemčija z vprašanji v popolnoma drugačnem duhu, kakor jc tisti, ki je do zdaj njene državnike preveval. Nemčija računa,' da bo predlog sodeloval v tej smeri, da nas razdvoji. Zelo nerad, toda z zelo malimi dvomi sem sklenil zaključek, da se predlog ni stavil z namenom, da se doseže poravnalni mir, marveč zato, da se oslabc naše sile. London, 16. septembra. (K. u.) Pri zajtrku, katerega je priredil kraljevski ko-lonijalni zavod zastopnikom časopisjg, jc govoril Balfour govor, v katerem se je pečal z avstrijsko ogrsko noto. Izvajal jei Pri mojih izvajanjih morate upoštevati,' da sem si jih napisal tekom dveh ur potem, ko sem spoznal noto iz časopisov in da se, mi še ni nudila prilika, da sc o njej posvetujem s svojimi tovariši. Kar govorim, se mora smatrati zato izključno le kot osebna izjava člana vlade. Pred \'scm izjavim, da soglašam 7. nazorom avstrijske ogrske note, da gre za celo civilizacijo. Kaj predlaga sovražnik, da se konča sedanje stan e? Po moji sodbi to-le: nobenega premirja, marveč uvedejo naj neodgovorne osebnosti razgovore, Nc zanikavanv da tak razgovor v gotovih okolnstih lahka zelo pripomore, da sc doseže sporazum. Toda obstoja li zdaj najmanjša nada, da; je mogoče uvesti v sedanjih razmerah koristne razgovore? Tega r.e morem uvideti, kakor tudi želim, da bi mogel predloge osebno ugodno sprejeti. V vseh štirih letih niso Nemci niti potom svoje vlade, niti potom kakega odgovornega člana vlade stavili predloge, ki bi jih lahko označili za mirovno ponudbo. V kolikor se spominjam, sc ni nikdar stavil konkretni predlog o pogojih, s katerimi bi hoteli Neme? skleniti mir. III. Ni ga delavnega sistema, ki bi lepše ravnal z delavci kot ravno Taylorjev sistem; zahteva, da delavca natančno študirajo z ozirom na značaj, zmožnost, gibčnost, priročnost in fizično sposobnost. Če sc pri enem delu ne obnese, ga nikakor ne odslovc, marveč poskusijo ž njim pri drugem delu, ki si ga sam izvoli ali zaprosi zanj. Delavca toliko časa preskušajo, da najdejo prostor zanj, kjer se izkaže najsposobnejšega in vrši delo z veseljem in največjim uspehom. Nasprotno pa v naših delavnicah delavca po navadi takoj odslove, ako se pri prvem delu, kamor ga slučajno dodele, ne izkaže dovolj sposobnega, i vidi sc pri nas ne zanimajo za delavca toliko kot Taylorjcv sistem zahteva, ampak ga prepuste bolj samemu sebi, kar znači na eni strani veliko potrato časa, na drugi strani pa mu na ta način zabranjujejo in zakrivajo pot do izpopolnitve strokovne izobrazbe. Pri nas se predvsem upoštevajo zmožnosti prepričevalnega jezika in ne faktičnega dela, kot bi bilo pri normalno mislečih ljudeh pričakovati. Taylorjev sistem ne pozna parasitov, ki vstopijo v tvprnico po kaki protekciji in potem na stroške posameznikov lenuharijo ali šikanirajo dobre strokovne moči, ki pa niso tako srečni, da bi bili v posesti velikih protekcij ali kupa popisanih listin, ki pričajo, da je tak možakar pred leti pohajal v šolo in si tam pridobil potrebnega znanja. Koliko zna danes, ko dejansko izvršuje delo, o tem pri nas še vedno ne razrnotri-vajo toliko, kot bi bilo potrebno. Taylorjev sistem omogoča preprostemu delavcu na podlagi njegovega strokovnega znanja in dela dvigniti sc nad manj nadarjene sodelavce in postati voditelj posameznega oddelka. Razmerje med inženirjem, mojstrom in dclavcem je po imenovanem sistemu veliko bolj urejeno kot pa drugo. Med tem ko pri nas vlada neka napelost med nastavljena podjetja in delavstvom, se pri Taylorizmu kaj takega nc more trditi, ker je inženir, kakor mojster in uradnik od vodilnih mest tako vzgojen, da postopa z delavstvom po očetovsko in kot učitelj na-; pram učencu ter ne kot nemški valpet z bičem v roki, Koliko se pri nas delavec ; trudi, da si pridobi naklonjenost mojstra I na kakršenkoli način, kar jc pri Ta- lorju I vamnnhsrhi umovno. Moistri se zavcn;m>- da so oni radi delavcev nastavljeni in ne obratno. Razdelitev dela, — ki ga vrše ali bolje rečeno imajo vršiti po naših obratih tovarniški mojstri, — na več uradnikov v Taylorjevem sistemu, razbremeni ondoinc mojstre in jim omogoča natančneje, točneje vršili odkazana jim dela bodisi kot kontrolni ali poučni organi. Razdeljevalec dela pozna natančno vsakega mojstra posebej po zmožnostih in značaju in dobro ve, koliko mu sme odkazati da bo lahko izvršil. Pri nas je to čisto narobe. Od našega mojstra zahtevajo vse, kar zna in česar ne zna inženir ali vodja. Ako kake zadeve vodja obrata ne zna razrešiti, si poišče tistega mojstra, ki je po njegovem mnenju najboljši strokovnjak in mu odkaže nalogo v izvršitev. Kako mojster kaj takega reši, je čisto različno, a največkrat stvar zaspi in se pokaže šele takrat, ko obrat naenkrat obtiči iu nihče ne vc, kje iskati napake. Takih nerednosti obrata Tayloriaem ne pozna, ker je delo vsakega posameznika tako razdeljeno, da je lahko opravi v določenem času in tudi v strokovnem oziru. Rezultat vseh prednosti Taylorizma se zrcali v srčnem skupnem delovanju vseh nastavljencev. Tako je v kratkem označeno jedro Taylorizma. Potrebno je, da razmišljamo o prednostih in slabih straneh tega sistema, predvsem ker smo mi Slovenci še precej neokretni in nimamo prav nobenega sistema ali vsaj ne veliko vrednega. Mi nismo pogrešali dosedaj časa in ne delavnih moči. Za nas jc bil Taylorizem tuj in bi ga v resnici ne bili rabili. Prišla pa je vojna, ki nam kosi najagilnejše može, a prišla je v tem času tudi ura, ko gospodarsko vstajamo, Dvojno nalogo nam nalaga čas: ekonomično izrabiti vso slovensko moč v pro-cvit in blagostanje domovine. Prvo stopnjo do samostojnega gospodarstva imamo že precej za seboj. Veliko imamo denarnih zavodov in ne malo vlog v primeri z našo skromnostjo. Preiti naravnost k drugi stopnji, ustanavljanju samostojnih podjetij z domačim kapitalom. Malo nas jc in če se le en neznaten odstotek odloči za industrijo, imamo kmalu produkcijo preko domačega trga. Tako smo naravnost prisiljeni stopiti na inozemski trg, in s tem računati na konkurenčne izdelke. S cenami nizko, s kakovostjo izdelkov kvišku, tako narekuje veletržec-tujec. Kako pa naj bomo temu kos brez pravega znanstveno začrtanega delavnega sistema, ki nam omogoča produkcijo dvigniti za 80 do 100 odstotkov ob istočasnem padanju lastnih stroškov. Sistem nam omogoča za cela polletja naprej izračunati s sigurnostjo, koliko bomo lahko izdelkov v gotovem času postavili na trg in po kakšni ceni. Taki računi so predvsem potrebni za eksportiste, cla že vnaprej vidijo prihodnji razvoj industrije in tako lahko marsikako konjunkturo dobro izrabijo v korist domači industriji. Taylorjev sistem, uporabljen v industriji, ki bi slonela na zadružni podlagi, naj bi bil kažipot do naše gospodarske samostojnosti. Merjovc, naše junaške čete in niiSi zavezniki. Tudi napadi v notranjosti se bodo izjalovili. Ob organični rešitvi narodnih vprašanj v označenih mejah mora biti narodna pretiranost, narodna fanlazmagorija ali psihoza, ki jo je v narodnih stvareh povzročila vojna, popolnoma izključena. far © arsislji avstr. - ©gr. sTOfta^hS!®. Dne 17. t. m. se je uradništvo skupnega finančnega ministrstva in bosersko-hercegovskega oddelka predstavilo novo-imenovanemit skupnemu finančnemu ministru baronu pl. Spitzmullerju. Na natjovor sekčncga načelnika Klimburga je odgovoril Spitzmuller z daljšim govorOrn. v katerem je povdarja!, cla se mu je tekom 32ietnega delovanja na poprišču skupnih zadev posrečilo, da je v zvezi z ogrskimi politiki poravnal stvarne razlike v najvažnejših vprašanjih in našel zaključke, ki so oba dela monarhije ugodni. Kar tiče prebivalstva Bosne-Hercegovine, mu je minister zagotovil vso svojo skrb in naglašal potrebo, da se odkup kmetov nadaljuje. Minister si je na jasnem o tem, da morejo narodne težnje tvoriti podlago za politične odločitve in nove tvorbe. Vojna je pokazala, da je v medsebojnem življenju narodov v monarhiji marsikaj bistveno škodljivega, kar se mora odpraviti. Vendar pa narodni element ne sme prerasti druge meredajne elemente državnega življenja, predvsem sfaročastitl'ivo dinastijo, kulturne ter verske zveze kakor tudi državne vezi. — O zadnji noti zunanjega ministra je rekel baron pl. Spitzmuller, da je mogla ta korak storiti le monarhija, ki je nalogo, cla se različni narodi združijo v skupno državno življenje, ze dosedaj trajno uspešno reševala, frajnest miru bi bila v naprej v nevarnosti, ako bi. uspehi narodu-? agitacije monarhije onemogočili poklic in možnost, da sodeluje pri rešitvi narodnostnega problema. Vsi smo prepričani o misiji avstrijske-ogrske monarhije, da narodom v donavski kotlini in na jugovzhodu iivrope za jamči trden in miren obstoi. Mi ::mo torej tisti, ki moremo dati svetu eno izmed najvažnejših jamstev za trajen mir. Mi bomo svojo nalogo tudi izvršili. Nakane proti ustroju monarhije 6e bocjo razbile; to napi jamčijo SiisibSjaiiskega oftri9n- skega sveta. Ljubljana, 17. septembra 1918. Sejo vorii župan dr. Tavčar, ki imenuje overovateljem zapisnika obč. svetovalca 1W>-jino in dr. Novaka. Predsedstvena naznanila. Župan se spominja umrlega občinskega svetovalca Trčka. Dalje poroča: Deželni, odbor smo naprosili, naj dovoli pobiranje tlaka-rine._ Odgovoril nam je, dež. odbornik dr. Pegan je podpisal dopis, da na to niti misliti ni. — V zadnji seji je občinski svetovalec Vrstov-šek zahteval, naj zapuste tržaški begunci Ljubljano. Obrnil sem se na vlado. Tam so mi odgovorili, cla sicer izgon ni mogoč, a občina sc lahko poslužuje drugih sredstev: odpovejo se lahko razne nakaznice na kruh i. t. d., kar se itak dela. Z ozirom na pritožbe iz Šiške o poplavah sem odredil, da se je napravil požiralnik. Se vzame na znanje. Končno poroča župan: Mestnemu magistratu so došla sledeča darila: Za mestne uboge: Neimenovan mobiliziran uradnik civilne službene prejemke v znesku 2612.17 K; Leopoldina Kriszt, magistralna uradnica na Dunaju, o priliki glavnega dobitka ljubljanske srečke 300 K; cesarski svetnik Josip Benedikt povodom smrti svojega sina 100 K; Irena Feledi iz Velikega Varadina 20 K; Alojzij Jug, gostilničar pri Avstrijskem carju, zbirko stalnih gostov, 20 K; t?ospa Turnšek 2 K; tvrdka A nton Kušlan 2 zaboja mila. Za aprovizacijo ubožnih slojev. Neimenovan dobrotnik vsakomesečno 500 K, za mesec julij in avgust 1000 K; neimenovan dobrotnik vsakomesečno 100 K, za mesec julij, avgust in september, 300 K"; Adolf Lorant, trgovec, 200 K. Razno. Ormoška ženska podružnica sv. Cirila in Metoda za vdove in sirote padlih slovenskih vojakov 200 K; pisarna dr. Fran Tominšck, poravnava med Otinarjem Sturmom in Francem Derendo za vdove in sirote ljubljanskih trgovskih nastavljencev slovenske narodnosti, službujočih pri 17. pešpolku, 100 K; Viktor Poznik, notar v Ložu, iz kazenske poravnave za vdove in sirote v vojni padlih domačih vojakov 50 K; Amalija Schmidt, restavrater-ka pri Roži, za oslepele vojake 40 K. Darovalcem se izrazi zahvala občinskega sveta. Župan zaobljubi novo sprejetega meščana Petra Štepica. Sprejem v občinsko zvezo. Mag. nadkomisar Fr. Govekar poroča , o prošnjah občin in zasebnikov za podelitev domovinske pravice v ljubljanski mestni občini ter predlaga, da sc 110 prosilcem ugodi, 17 prosilcev pa odkloni. Prcsi'.cu Hrvatu Mir. Serbcu, trgovcu, se podeli zagotovilo sprejema v ljubljansko občinsko zvezo, čc dobi avstrijsko državljanstvo. V ljubljansko občinsko zvezo so sprejeti med drugimi ^advokat dr. Ambrositsch, trgovca Anton in Tomaž Mercmgcr ter Emil Fcker, Alojzij Trlnik, uradnik okrajne bolniške 'oh- i gajne, revident. južne železnice, občin.-' • svetovalec Ivan Vrstovše!: i Personalno-pravne zadeve. Poroča občinski svetovalec dr. iN o v a k, V upravni odbor Mestne hranilnice se izvoli g. Franc Klemene. — Prošnje za oprostitev oziroma za podaljšanje določenega roka za zvezo hišnih I,analov z mestnimi kanali se rešijo tako-'e: 27 prosilcem, večinoma posestniki. z Martinove in sosednih cesta, ki priznavajo obvezo, cia zvežejo h;še s kanali, se do-vcli podaljšanje roka do 1. oktobra 1920, , Drugi skupini, v kateri trde prosilci, cla sc pc- j k čajo s kmetijstvom ali vrtnarstvom: profesor, ključavničar, uradnik i. t. d. so med njimi, se tudi dovoli podaljšanje do 1. oktobra 1920; obveza se bo potem načelno rešila. — Dgodc se prošnje Frančiške Berdajs in Lucije Dof-Ee, Karlu Pollaku de podaljša na Sv. Petro, nasipu rok do 1. julija 1919, Maksu Samassi (občinski svetovalec Rojina: Ali ni nobenega m,- prevzeti /a se, toda ko bo primerno restavri-ran m popravljen, ga seveda sprejme v svojo oskrbo in se za njegovo vzdrževanje ustanovi posebni sklad. Stroški za temeljito popravo spomemka so preračunani na 100.000 kron, miiprimitivnejša restavracija bi stala 10.000 JC t oročfevaleč predlaga: Vlada in deželni odbor "ai'-'® naprosila za podporo v ia namen. Knc-zoskohjski ordinarijat naj se naprosi, naj blagovoli odrediti v ta namen pobiranje miloda-rov v ljubljanskih cerkvah. St. Jakobski župnik nai se naprosi, da posreduje za podpore pri zasebnikih in pri denarnih zavodih. Zupan dr. Tavčar se čudi, ker je deželni i odbor odpovedal popravo katoliškega sporne- ! nika m praii s povdarkom: ^Gospodarja ni j imel nobenega; spomenika ne bomo pustili 1 razpasti. j Občinski svetovalec Šerjak opozarja, I cia se vozi /a spomenik gramoz, vsled česar j trpi železna ograja. Opozarja na slabo stanje ! spomenika, ker raste na tlaku trava, kar so- ' povzročili«, Ja spomenik razpada. Dr. lavtar: Spomenik se mora restavri-rati, samo ne na račun občine, ki bo pa seveda morala k restavraciji prispevali. 1 oročevalčevi predlogi obveljajo. Zavrajena pviziva, — Proračun užitnmskei*a zakupa. Zavrneta se priziva posestnice Ane Re-gali (poročevalec dr. Triller), ki se ie pritožila pro.i predpisu vojaške nastanitvene pristojbine in posestnika Franca Kandare (poročevalec dr,- Novaki, ki se je pritožil glede na premem bo projektirane ceste od proč;,; dolenjska železnice do potoka Galjevica. — Proračun uzitninskega zakupa (poročevalec občinski svetovalec Likozar) za dobo od i. julija 1913 do 30. junija 1919 se je odobril. Aprovizacija. Poročilo odseka za aprovizacijo mesta o raznih aprovizačnih zadevah jc podal dr. Triller, ki je med drugim izvajal: Skrčenje krušne množine sc je odpravilo le, ker se rabi slaba moka, katero sta odpovedali obe mski aprovizaciji. Nastopiti moramo tudi proti znanemu Paulovemu ukazu proti samopomoči prebivalstva. Aprovizacija ju storila vse, da olajša stanje, ker cene živilom kljub i žetvi rastejo. Pri deželni vladi je zboroval po-i svet, na katerem smo dosegli, da dosežemo Kontingent popolne krušne množine in 1 kilo-, gram moke za osebo. Krepko sta nas podpi-- rala deželna vlada in tukajšnja podružnica voinega žitnega zavoda. Primerne kvalitet" moke nismo dosegli. Dvomim, če dajejo v celi Avstriji kje tako moko, o kateri ie graško preskusevniisče izjavilo, da ni užitna za Hudi. Predlagam, da se ta moka. kolikor jo ie imamo, proda za krmljenje živine. Krompirja so • nam obljubili do 15 ali vsaj d-., konca oktobru 350 ■vagonov: 60 kg ga bo odmerjenega na i !>azdellh bomo precej, že jeseni. fahteva , smo na osebo 100 kg, dobili pa le ) 60 kg. Varčevati se mora tudi s krompirjem, ■ da. K" 'l.udem ne bo prekmalu zmanjkalo in j naj se ljudje: na to opozarjajo. Aprovizacija j mora preskrbeti tudi za rezervo. Nekaj ješpre- ■ na, kaše so nam obljubili. To bomo imeli za hude čase. Ce tudi dobimo redno kruh, moko j m krompir, je le mestno prebivalstvo navezano na nahrbtnik, ker pomanjkanje mesa in pa • masli je vedno večje. Stradanje je neizogibno, j zapre pot samopreskrbe pri znancih na •c"- t redlaga protest proti prepovedi prometa z nahrbtniki. Nastopa naj nroti pr»-kupčevalcem z vso strogostjo. Protest nai se posije deželni vladi. Praksa se jc sicer pri po-b!r?nrn nekoliko olajšala, toda mora se šc boli omiliti. Predlagani protest je obveR-.d so-' glasno. Interpelacije. Občinski svetovalec Jeglič opozarja župana na napade v Ilirski ulici in prosi župana, naj se tam skrbi za razsvetljavo. -- Občinski svetnik Mlinar opozarja, da jc Opekarska-testa brez luči. — /upam Bom ustregel. — Občinam svetovalec Serjak opozarja na nesrečo v Urubei-icvem prekopu. Opozarja na epe občinskega sveta o varnostnih »apra- . . Javijo zadolžila, da sc ,e r— ... . —.. .v.,, i kdor pade v Gruberjev prekop, mora utoniti. - župan: Gleda naj se 'ia to, da se ne bodo vozili otroci s cclni; v tem je bil vzrok strašne nesreče. Še vcs.ati niso znali. Franchetti naproša župana, na j gkda na to, da se bodo pri elektri-zeJezmci ozirali na varnostne predpis*-de na to, če se kdo leze v voz, se kar zvoni in se me ne ozira na varnost ljudi, otroci so med njimi. Župan: Bom vse- storil, kar je potrebno Župan na to zaključi javno sejo. Sovražni naval na HtoMiir^ovo črto. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 17. septembra. Uradno: Pri avstrijsko-ogrrkih četah nobenih' večjih bojev. Načelnik gene;-dnega slaba, NEMŠKO URADNO POROČILO. I Berlin, 17. sept. Veliki glavni stan:\ Bojni skupini kraljeviča Ru' P r e t a Bavarskega in generalnega polkovnika p 1. 13 o h n a, Na Flanderikem živahno pozvedova< nje. Južno ocl Yperna so se izjalovili so* vraž m delni napadi. Ob postojanki pri prekopu so se po-merski grenadirji od ponovnih sunkov pro* ti sovražniku pri Sauchv/.u-Cauchyju vri mli z ujetniki. Pri Havrincourtu se je artiljerijski bo? zgodaj zjutraj mimogrede povišal do velike sile. Pehota ni nastopala. Bojna skupina nemškega ce« s a r j c v i č a. Med Ailetto in Aisno so sc nadaljevali silm napadi sovražnika. Vzeli smo-spet vzhodni rob višine vzhodno ocl Vauxaillo-i na, kjer se je sovražnik ustalil. Oo cesti, kt j pelje od Laffauxa proti vzhodu nas je so« opoldne! vražnik potisni! nek ob k o nazaj, po najhujši artiljerijski pripravi vnovič iz4 vedeni napadi sovražnika protisunkih tu bojujočih se brunšviških in oUlcnburških i kov. Zvečer so j spet naprej, fucii brandenburška 5. pehoti 1 na divizija je odbila več s tanki oodpiraniH ! napadov sovražnika. Na južnem'delu Vaib' j Iyja so se nadaljevali mali boji. V Chami j pagni smo hodili ponečne sunke sovražni) i ka južno orl i Bojna so omagali ojjj hanovzranskini rezervnih polJ potisnili svoje čslc deloma; 5. Rioonta. skupina generala p I. G a 11 w i t z a. Na Cotes Lorraines pri St. Milaire iij zahodni) od Jonvillej.i smo izvedli uspešna podjetja. Delne napade sovražnika proti HaunionLu in severovzhodno od ThiauK courta ';ni(» odbili. Včeraj smo sestrelili 44 sovražnih lc-* ta!. Nadporočnik Loerzer jc priboril svojo 40., poročnik Rumey svojo 35. in poročni$ 1 !uiy svojo 30. zračno zmago. Berlin. 17. septembra zvečer. Uradnoj Alecj Ailletto in Aisno so omagali ponovljeni sovražni sunki. Z ostalih front nLfl novega. o "i -.udendorff.* Francosko uradno poročilo, 15. septembra zvečer. Južno od Oise si ic sovražnik zopet postavil v bran ter v proti, napadih pritiskal na naše pozicije. Obdržali smo jih do zadnje. Tekom dneva smo se pen .' v"**« planote vzhodno od Vauxaifio, na. Južno od tam smo prekoračili tudi pristan v o Menejcan. F.nak ;o smo zavzeli višino sev rovzhodno od Sellcsa. SlevTlo "od v čer. ob Aisni ino seva občinskega sveta o varnostnih napra-i v ah pn prekopu. Zeli, naj se pripravijo vrvi iu drogovi. Obema m ničesar ->- ! zgodila taka nesreča ker ■ letni presega .3500 mož. „ >. »eicško uradno poročilo, , 15. septembra zvečer. Severno-zapadnd od M. (J u enima o naše če'e včeraj zopet na« predovale. L na ko so napredovale pretekld uoc juzro in severn,- od gozda (loinon. Kraje Mic so,razne napade smo zavrnili. V odse« . P*'- La »asseeji: je bila sovražna artiljerija c; z noč delavna. V cds&ku pri. Rosselu, Mar« cjuionu in Givi.-ncir/u je sovražnik silno napa* dal, pn cemtir ga j» posebno močim pocfpi* rala artiljerija. V odrekli sever,.-zapadno o d .irmentiere.ia je deiovnl sovražni); nlinoviml granatami. Ameriško uradno poročil;?, 15. septembra zvečer. Živahno artiljerij« sko in letalsko delovanje v pokrajini pri St, cl !ri ' Kano >;>l:lrai i« izvršil sovražnik pri at, iidairu protinapade, mi pa smo ga zavrnili ler je sovražnik pusti! mnogo vjetili v naših rokal .-oje .Na levem črte za eno . lijonarja več!) in Gustavu Tonniesu se podalj- ša rok do 1 oktobra 1920. Finančne zadeve. LM bregu Mossh; ino preložili o dve angleški milji (3200 :i- : ....i. «_. ,!. ,. riller poroča o je po- Županov namestnik dr. , nenadni skonlraciji mestne blagajne, ki kazala popolen red. — Sklene se s kvalificirano večino, da sme župan najeti posojilo pri ;>Vojno kreditnem zavodu za južno vojno okrožje« v svrho pokritja po vojni povzročene škocle, katero ceni župan z nad 4,000.000 K, šolski pouk za otroke teh — Dvojna mera. Sedim v Ribnici pri Ulčarju. Pride notri oblasten Kočevar iz Gotcnice, »Vi ste. reveži, Ribničanje!« pravi. »Pridelate 15 mernikov pšenicc in od tega Vam poberejo 5 mernikov. Jaz sem pa pridelal 30 mernikov, pa mi ni treba oddati nič. Pri nas vše drugače postopajo.« Blažena Kočevarija! — Preskrba s krompirjem. Kakor se nam poroča, namerava c. kr. urad za ljudsko prehrano v najkrajšem času politična deželna oblastva pooblastiti, cla dovolijo pod gotovimi pogoji lastno preskrbo konsumentov s krompirjem do gotove najvišje cre, ki sc bode pozneje določila. Ker se bo na ta način državnim potom zagotovila skorajšnja in zadostna preskrba konsumentov s krompirjem, odpadejo s tem deloma draga tihotapska potovanja, deloma se bo pa tudi na ta način zabranilo, da konsumentje ne kupujejo v tihotapski kupčiji nezrelega krompirja, ki se lahko in hitro pokvari. — Pravico do državne podpore po zakonu z dne 17, avgusta 1917, št. 376 drž. zak., imajo sicer po besedilu zakona le svojci tistih avstrijskih državljanov in državljank, ki so bili vsled vojne šiloma pridržavni v sovražnem inozemstvu. Glede Amerike je pa c. kr, notranje ministrstvo odredilo, naj se ne daje državnih podpor — seveda le, če so vsi drugi zakoniti predpogoji podani — le svojcem tistih avstrijskih državljanov in državljank, ki so pridržani v Združenih državah v Severni Ameriki ali v drugih sovražnih državah Amerike, s katerimi je avstrijska-ogrska monarhija v vojnem stanju, temveč tudi svojcem tistih avstrijskih državljanov in državljank, ki sc vsled vojne nc morejo vrniti domov iz nevtralnih držav Amerike, s katerimi torej avstrijska-ogrska monarhija ni v vojnem stanju. — Za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja je ccsar imenoval č. g. Janeza Bizjana, dekana in župnika v Moravčah, — Za vojaškega knrata je bil vpoklican g. Janez Burnik, kaplan v Cerkljah pri Kranju in je odšel 12, t. m. v Trident, — Ukraden sladkor. Čebelarskemu društvu v Ljubljani je bilo ukradenega iz vagona — 10 polnih vreč sladkorja, skupaj 1000 kg. Četudi železnica poravna ta* tvino, bodo čebelarji kljub temu prikrajšani. — Umrl je Jožef Dolenc, cerkovnik pri Sv. Tomažu na Škofjo Loko, star 59 let. Naj v miru počiva! — Poročil se je v Kranju rez. nadporočnik Franc Sire z gdč. Zdenko Pirčevo. — Iz seje dež, šolskega sveta. Stalno so nastavljeni učitelji oz .učiteljice: Ažman Ana v Postojni, Bantan Julija na Čatežu (okr. Novo mesto), Božič Frančiška v Šmarjeti, Beč Ivana v Podragi, Cerar Ivana na Češnjici, Čcrnc Helena v Moravčah, Grobner Marija v Št. Rupcrt, Groznik Angela v Bukovšici, Jeglič Alojzija v Dražgo-šah, Jeglič Marija na dnevnem zavetišču 4, mestne deške šole v Ljubljani, Jurca Albina v Šmihelu pri Hrenovicah, Kramarič Ivana v Ajdovcu, Komar Marija v Vrbov-cu, Komljanec Alojzija v Škocijanu, Kopitar Elizabeta v Zatičini, Kosmač Mihael v Grahovem. Lavrenčič Marija na Lozicah, Levstik Albina na Vrhniki, Mandelj Angela na Babnem polju, Novak Alojzija v So-slrem, Pavlic Štefka v Toplicah-Zagorje, Punčuh Katarina v Spod, Logatcu, Sedlak Gizcla na Šenturški gori, Sever Melanija v Moravčah, Sušnik Frančiška v Iški vasi, Škof Franc v Bojancih, — Za nadučitelje so imenovani: Jarh Jožef v Knežaku, Kovač Mirko v Železnikih, Kovačič Maks v Sv. Križu pri Litiji, Ravhekar Ivan v Št. Jurju pod Ljubljano, Schiller Rudolf v Črnomlju in Sotenšek Viktor na Brdu. — Prestavljeni so: nadučitelj Robjek Vinko v Št, Vid pri Vipavi, nadučitelj Rostohar Karel v Cerklje; definitivni učitelji oz. učiteljice: Adolf Jožef v Gotnico, Bitenc Marija na slov. dekl. ljudsko šolo v Ljubljani, Čuk Franc v Zg. Logatec, Javornik Josipina na Jesenice, Kogel Leopoldina na Kojsko, Kos Leopoldina v Ledine, Kunas*z Klotilda v Tržišče, Mejač Roza v Mokronog, Okorn Regina v Radeče pri Zidanem mostu, Poljšak Felicita v Erzelj, Repovž Mirko na 1. mestno deško ljud. šolo v Ljubljani, Vidic Edvard v Rateče in Žebre-Žen Jerica na Bloke, — Vpokojene so učiteljice: Miroslava Hafner na Krki, Frančiška Močnik-Terpinc v Blagovici, Pavla Marinko na Viču, Josipina Romih-Jerman v Leskovcu in Julija Jaklič v Besnici, — Stalno sta vpo-kojena nadučitelja Franc Ivane v Kranju in Matija Bartel v Semiču, — Bombe v Kotoru, Zadrski »Narodni List« poroča: Štirje angleški zrakoplovi so poizkušali 30, avgusta napasti kotorske utrdbe in tamkaj zasidrane ladje. Njih bombe so padle večinoma v morje, Od štirih zrakoplovov Se je pešil samo eden. Ostali trije so se razbili na skalah; en zrakoplovcc je živ, vsi drugi so mrtvi. ■al* lj »Narodna galerija«. Opozarjamo na ustanovni občni zbor »Narodne galerije«, ki se vrši danes zvečer ob 7. uri v posvetovalnici mestnega magistrata. lj Vprašanje realne gimnazije. Od naj-merodajnejše strani smo zvedeli, da se vprašanje spremembe II. državne gimnazije v Ljubljani v realno gimnazijo v naučnem ministrstvu najresnejše razmotriva, pred končno odločitvijo se pa morajo rešiti še nekatera vprašanja, ki so s tem v zvezi, Če bi odločitev ministrstva za uk in bogočastje glede spremembe zavoda v realno gimnazijo pred začetkom šolskega leta še ne bila mogoča, ministrstvo bi se pa pozneje izreklo za spremembo, bi ne bilo nobene ovire, da se ta odredba ne bi mogla tekom šolskega leta izvesti, lj Duhovne vaje za čč. gg. duhovnike bodo pri oo. jezuitih v Ljubljani ,Elizabct-na cesta 9, od 7. do 11, oktobra. Gospodje s kmetov naj prineso kaj živil s seboj, če merejo, lj Vojakom in dijakom, pa tudi ženskem- svetu in sploh vsem katoličanom, ki mnogo čitajo, je namenjena propoved prihodnjo nedeljo popoldne ob 5. uri v kapeli oo. jezuitov, Elizabetna cesta 9. Predmet: O velikanskem vplivu čtiva ali berila, lj Truplo gdč. Frančiške Žanove, ki je v nedeljo skupno z desetnikom- Pibrom utonila v Gruberjevem prekopu, so včeraj orožniki našli pri Dev. Mariji v Polju. Truplo prepeljejo danes v Ljubljano. Pogreb bo jutri popoldne ob 5. uri iz mrtvašnice pri sv. Krištofu. Trupla Antona Pibra do< slej še niso našli. — Vsa Ljubljana sočuv stvuje s težko udarjeno družino. lj Uradne ure zbiralnico starih oblek pri tukajšnjem magistratu so od četrtka, 19. sept, vsak dan od 3. do 5. ure popoldne^ lj Čudno postopanje aprovizačnega odbora za celokupno ljubljansko učiteljstvo se nam je pokazalo v svetli luči ob razdelitvi masti. Aktivnemu učiteljstvu se je delila mast že pred mesecem, vpoko-jcncem, vdovam in sirotam učiteljskega stanu pa v torek, 10. t. m., dopoldne. Da; sc ta mast razdeli, jc razposlal aprovizačni odbor pisma že v nedeljo ali poncdeljekj In tisti srečni, ki so pisemca v roko dobili, so šli na sv. Jakoba trg po mast; kdor je prepozno obvestilo dobil, ni dobil ničesar; nekaterim, ki so tekom preteklega tedna za legitimacije vplačali po 1 K od osebe, torej po 2, 3, 4 ali šc več kron, pa celo nobenega obvestila niso razposlali. Ako smo dobri, da skladamo v apro-vizačne namene kronice, mislimo, da s kakor se govori, ubožne karte! Seveda se nam siplje pesek v oči, češ, grof bo zato sam gospodaril, da svoje delavce v Guštanju lažje preskrbi z živili. Pa bomo šele videli, kaj bo za, delavce odpadlo. k Guštanj-Ravne. Po naši tovarni in širši okolici je znan kot zagrizen in velik Nemec oziroma nemškutar Robi, ki jc bil tudi na slovečem shodu v Št. Janžu na strani bežečih Nemcev. Po shodu sc je hvalil, da jc učitelja Doberseka. z nožem «iapadal in kazal svojo nemško kulturo na kolodvoru v Spodnjem Dravogradu nasproti posameznim Slovencem. — Na splošno veselje je sedaj ta Robi odpuščen službe v naši tovarni, ker v svoji ošabno-sti in nemški nadutosti tudi gospodom pri tovarni ni bil več všeč. Čudno pa je, da /cljub temu, da nemški Robi že cel mesec m več v službi pri tovarni, hodi še vedno nadlegovat za živež v tovarno in odjedat kruh trpečim, stradajočim in pridnim delavcem. Ako kateri drugi zgubi službo pri tovarni, mora takoj odriniti k vojakom, da ne more brez dela okrog postopati, a z nemškim Roblnom, ki je tudi vojak, se ravna drugače. Kaj je temu vzrok? k Predraga svinja. Veleposestnik Hu-gon pl. Knapitsch pri Brežah je začetkom meseca aprila t. 1. ponujal tovarniškemu uradniku \Viesmajerju 150 kg težko svinjo na prodaj ter zahteval 35 kron za kilo žive vage. Radi navijanja cen ga je celovško deželno sodišče obsodilo na 5 dni poostrenega zapora. k Guštanj. Tukaj se splošno govori, da bode odstopil naš župan g. Čas, (sam pravi, da TschaB), ker ne more več zmagovati težkih županskih in aprovizacijskih skrbi in težav. Mi pa mislimo, če bi se brigal toliko za živež kakor se briga za nemškona-cijonalno politiko, da bi bili v Guštanju in v Ravnah med stradajočimi delavci boljši časi. Mogoče pa hočo TschaB bežati pred Jugoslavijo? Mož ni neumen in ve, da Jugoslavija prihaja. — Poročila sta se dne 3. t. m. slovenski mladenič Gregor Lipov-nik pd. Potočnikov na Dobrijah z mladenko Uršulo Zakotnik pd, Rutnikovo. Novo-poročencema želimo obilo srečel k Prevaljsko-črnska železnica. Pri gradnji železnice Prevalje-Črna je bilo več posestnikov oškodovanih, nekateri prav občutno. Vzeli so jim zemljo, vrtove, njive in travnike. Nekaterih sploh niso vprašali ne za dovoljenje, na za odškodnino. Enega ali dva so vprašali za odškodnino in ponudili sedanjim razmeram veliko premajhno ceno. Začeli so delati, posestniki pa nnj molčijo h krivici, ki se jim je godila. Šele na interpelacijo Jugoslovanskega kluba so posestnike zopet vprašali za odškodnino po komisiji. Ta je določila ceno, s katero posestniki tudi niso povsem zadovoljni, posebno ko vrednost denarja od dne do dne pada. In sedaj poslušaj zanikr-nost: še te odškodnine jim niso plačali do današnjega dne, četudi bo že leto, kar zidajo železnico. Kmetje pa morajo vkljub temu oddajati svoje pridelke in plačevati davke. Posestniki trpe dvojno škodo in očitno krivico. Če so jim že enkrat vzeli zemljo, naj bi jim plačali tudi sedanjim razmeram primerno odškodnino in sicer takoj in brez odlašanja, ker čakal je tisti, ki jc s češnje padel, pravi slovenski pregovor. Zato prizadeti posestniki resno vprašajo: Kdaj dobijo plačano odškodnino in sicer z obrestmi vred, odkar delajo železnico, sicer se bodo morali obrniti šc enkrat na Jugoslovanski klub, da dosežejo svojo pravico. k Tatvine v Možici so seveda na dnevnem redu, seveda še bolj na nočnem. Pa kaj se boš trudil z repico in sadjem, si jc mislil neki uslužbenec cclovške tvrdke Racman, ki zida tukaj električno centralo za rudokope. Kar veliki »los« je hotel potegnili in je dvignil na pošti 8000 I\, ki jih je tvrdka poslala vodji podjetja, iz blagajne je pobral 3C00 kron ter jo popihal brez slovesa. Ker je pa vendarle hotel biti še mnlo pošten, je postal ključe prazne blagajne Racmanu v Celovec. Pa menda m bil vajen nositi tolikega bogastva, ker ni prišel dalje kot do Maribora, kjer so mu priskočili na pomoč orožniki, cla ne opeša. pr Koncert um? kiicc virtuozinjc Nive? Luzsattove bo v nedeljo dne 22. t. m. v Ljubljani nudil resnično krasen umetniški žitek. Pred izbruhom vojne je Nives ravno dovršila svoje študije v izvrstni šoli prima-rija najslavnejšega laškega komornega kvarteta- v Bologni. Njena mati, ki tudi v koncertu sodeluje, Icla Luzzatto de Filippi, je profesorica na Tartinijevem konservato-riju v Trstu in priznana, dovršena umetnica pianistinja. Ob izbruhu vojne z Italijo ste mati in hči bežale iz Trsta in že nad dve leti uživate vse »grenkosti« in vse »sladkosti« begunskega taborišča v V/agni pri Lipnici na Štajerskem. V dolgih žalostnih dneh begunstva so bili za mater in hčer edini jasni dnevi, kadar je Nives koncer-tirala z največjimi, od najstrožjih kritikov v navdušenju hvaljenimi uspehi v Gradcu, Trstu, Pulju, Budimpešti in drugod. Umetnica je reprezentantinja najlepše, temperamentne glasbene nadarjenosti juga. Naj bi naše občinstvo umetnici tudi v Ljubljani priredilo jasen, prijazen dan z mnogobroj-nim obiskom koncerta, sebi pa veselje z glasbenim užitkom. pr Novo hrvatsko dramo jc napisal M. Donadini pod naslovom »Bezdan«. Premi-jera bo že v mescu oktobru v Zagrebu. g Jadranska banka. Kakor smo že poročali, zvišuje Jadranska banka svojo delniško glavnico od 20,000.000 kron na 30,000.000 z izdajo 25.000 novih delnic po 400 kron nominale. Od teh sc bode ponudilo 20.000 delnic starim delničarjem po kurzu 575 kron in sicer tako, da odpade na vsakih 5 starih delnic opcija na 2 novi, ostalih 5000 komadov pa se daje na javno subskripcijo po kurzu 675 kron. Nove delnice participirajo na čistem dobičku zavoda za leto 1919. Subskripcija se bode vršila v času od 25. septembra do 15. oktobra 1918. g Hrvatsko centralo za izvoz vina so ustanovili v Zagrebu. g Tovarno konserv so ustanovili v Zagrebu, g Vinska trgatev v Dalmaciji. Dočim je Dalmacija pridelala ob srednjih letinah okoli 1 milijono hI vina, se more letos računati le na polovico te količine. g Vino ostane tudi po trgatvi drago, tako menijo izvedenci, Vinogradniki zahtevajo po 10 do 15 K za liter v kletii Vinska- posoda se je nezaslišano podražila; sod 100 litrov stane 200 K, dočim si preje kupil 1 hI vina s sodom vred za 5Q kron. Vina bo letos dokaj več nego lanif a radi deževnega in hladnega vremena bo slabše kakovosti. Morda bo to kaj vplivalo na cene, a nade ni veliko. Za vinopivca stoji stvar tem slabše, ker letos tudi sad-' jevca ne bo veliko, ker so jabolka slabo obrodila. Za lanski sadjevec zahtevajo pridelovalci po 4 K za liter v kleti; ako se prištejejo dragi prevozni stroški, stane liter sadjevca okroglo 6 K. g Navijanje cen cementa in verižna kupčija z inozemskim cementom sta tako narastla, da so se na posredovanje držav-* ne zveze trgovcev s cementom pristojne oblasti odločile za odredbo v odpravo teh' neprilik. Ustanovila se je zadruga »Ein- u, Verkaufsvereinigung osterreichischer Ze« mcntlander, reg. Gen. m. b. H.« na Dunaju, ki se ji je priznala pravica, da je edina upravičena za uvoz, torej za nakup in nadaljnjo prodajo inozemskega cementa. Zategadelj se mora vsakdo, ki namerava kupiti inozemski cement, bodisi nemški, ruski ali Ttiskopoljski, obrniti na zadrugo, če se noče izpostaviti nevarnosti, da bi bil smatran za verižnega trgovca. Samo po sebi se ume, da se more prodaja izvršiti samo na trgovce, ki so trgovali že pred vojsko. Navedena zadruga je za preskrbi* tev vsaktere količine cementa po nizkih1 cenah na razpolago. Aprovizacija. a Marmelada na zelene izkaznice B, Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo marmelado v četrtek, dne 19. sept., v petek, dne 20. sept. in v soboto, dne 21. sept. pri Miihleisnu na Dunajsik cesti. Določen je ta-la red: v četrtek, 19. sept. nopoldne od pol 2. do pol 3. št. 1—150; od pol X do pol 4. št. 151 do 300; od pol 4. cio pol 5. št. 301—450; od pol 5. do pol 6. št. 451—600. V petek, 20. sept. dopoldne od 8. do 9. št. 601—750; od 9. do 10.' št. 751—900; od 10. do 11. št. 901—1050; popoldne od pol 2. do pol 3. št. 1051—1200; od pol 3. do pol 4. št. 1201—1350; od pol 4. do pol 5. št. 1351—1500; od pol 5. do pol 6. Stev, 1501—1650. V sobolo, 21. sept. dopoldne od 8; do 9. št. 1651—1800; od 9. do 10. št. 1801 do 1950; od 10. do 11. št. 1931—2100; popoldne od pol 2. do pol 3. št. 2101—2250; od pol 3. do pol 4. št. 2251—2400; od pol 4. do ool 5. štev, 2401—2550: od pol 5. do pol 6. št. 2551 da konca. — Stranka dobi -a vsako osebo 1 marmelade. — 1 kg stane 3 krone. a Meso na zelene i/.kaznice B štev, 1601 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1601 do konca prejmejo meso v četrtek, dne 19. t. m. dopoldne v ccrkvi sv, Jožefa« Določen je ta-le red: od 8, do pol 9. ure štev) .1601 do 1800, od pol 9. do 9. ure štev, 1801 da 2000, od 9. do pol 10. ure štev. 2001 do 2200, od pol 10. do 10. ure Štev. 2201 do končaj Stranka dobi za vsako osebo 10 dkg mesa* kilogram stane 2 kroni 80 vinarjev, , a Prodaja praških klobas po znižani ccnf. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase V vojni prodajalni v Gosposki ulici v četrtek, dne 19. sept. popoldne strankam z zeleno kaznico A od št. 150—250. Vsaka oseba dob) pol kilograma. 1 kg stane 6 kron, DAROVI SLOVENSKIH VOJAKOV DO 18 SEPTEMBRA 1918. II. izkaz. Za Krekov spomenik: Josip Rozman, La- rici, 6 K; Val. Mikek, pp. 95/37. mab„ 1 K( Iv, Slapničar, polj. boln. 1006, 1 K; skupaj 8 kron. Za sldad S. L. S.: Rado Rihar na »Met« koviču« 8 kron. Za Slovensko narodno gledališče: Ivaq Žorž, teh. vod 30. nask. baona, 8 kron. Za Slovensko šolo v Mariboru: Jan. Cerkovnik, stražm., Qu. A. 16., 5.50 K; Jos. Vuk« šinič. brz. stotn. 1£ 18 K; J. Medved, DAG, 46, 4.50 K; Ign. STrnad, brz. stotn. 16, 1 K; skupaj 29 kron. Za »Slovensko Stražo«: Ant. Modic, pro-stov. kor. str. p. 3.50 K; Franc Uršič, prap., nask. stotn. 56, 8 K; Ant. Žitnik, 15 cm topn, baon 1/8, 2.50 K; Tom. Likar, pp. 97/7, 15 K( Al. Vrhnjak, kad. asp., Lcstizza, 4.50 K; sku< paj 33.50 kron. Za Ciril Metodovo družbo v Ljubljani1 Franc Petek, stražm., Potvorow, 26 kron. Za Ciril Metodov družbo, moška podruž-niča Trst: Anton Lozar, pp. 100/40, 10.50 Ki Za slepe vojake; Lovro Košir, črn. baon 10/1, 11 K; Rok Mozetič, 15 cm topn. bat, 1/8, 9 K; Rud. Korošec, prap., Prijcpolje, 3 krone, Štef. Kolb, voj. kurat, ulan. polk 12j 12 K; Iv. Kampjut, voj. orož,, Prijepolje, 4 Ki Fr. Bidovcc, nar., Jedrzejovv, 13.50 K; skupaj 52.50 kron. Skupna vsota II. izkaza 175.50 kron. ^ Ker se je izvedelo o osebi, ki jc našla na praznik 15. avgusta otročjo temno-modro volnene jopico od Razdrtega do Škofljice, se poživlja, dš jo takoj vrne pri g. Javorniku na Škofeljci, druv gače bo sodnijsko zasledovana. Zgubil se jc včeraj med 5, in 6. uro na elek< trični železnici od južntga kolodvora do Zaloške? ceste železniški vozni list na ime Lcop. Sckač iti še neko drugo potrdilo. Dotičnik, ki je to pobral, je naprošen, naj odda na Zaloški ccsti št. 13 g, Ani Zupančič, Našla se je manjša vsota denarja. Zgubit telj n-.j se oglasi na cesarja Jožefa trgu št. fl vrata 5. IŠČE SE dobra in zdrava ■ za vsa hišna dela. Hrana izvrstna, plača dobra. Naslov: Profesor Lj. Mrdjeaovič, 7atfreb. Pc^rivfck3 ulica 4. 3393. Sprejme so za vsa domača dola. Poizvo se v trgovini Iv. Bcnnč Ljubljana. preprosta, a čedna t. dvema poste- ljama SE IŠČE za dva gospoda delavskega stanu. — Ponudbo pod štpv. 8 na upravnusivo »SLOVENCA., PoStena IŠČE SE čklapl^a in blagafničarka sc »prejme takoj, pri Ijan N-Adamič,. Hrana hlg, _ Ponud. dc pod šifro "Bla*aJUiarka« na uprav- ! ništvo „S'..OVENČAV 3371) Povodom prebridke izgube moje srčnoljubliene soproge oziroma skrbne mamice, pospo došlo mi Je toliko dokazov iskrenega sočutja, da ml ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Naj tedaj tem potom izrečem svojo globokočutečo, srčno zahvalo vsem, ki so mi na ta ali oni način tešili mojo neizmerno bol. Osobito pa se zahvaljujem gg. pevcem za v srce segajoči žalostinki, darovateliem prekrasnega cvetja ter vsem, ki so v tako nepričakovano obilem številu spremili moje najdražje k prezgodnjemu grobu. J>' £ ■ i RflSha VerooSelK magistratni računski rovident. Mesto poscbnopn obvestila. 1 Pozor! Pozor! c Tvrdka G. DTsrho LJUBLJANA, Mestni trg št. O naznanja svojim ccnjenim odjcmrlcem od tukaj in od daleč, da bode trgovina isoiict oj|}»rla OD 15. SEPTEMBRA DALJE. 3328 i'o Haiv. iiGcblaSitonlii Hi. c. in kr. Jisost. Vilic. (.b.tim UMU sa civafrra tfoS-roefetoe narnene. Ta denarna Iotarlia im.". 21.747 dobitkov v ijo-tovem denarju v skupnem znesku 7OO.OOO K. Giavnl dobitek snaSa 250,003 K. Žrsbanji bo jav o na Dunaju dneč. oktobra 1919. Srečka stane 5 kron. Srečk« sp dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III,, Vcrrtf.re Zollamsstrnsse b, po loterl|ah, trafikah, pri davcniii, poštnih. brzojavnih In železniški uradih, pr! menjrnoah lld, Igralo niCrt za kupce sretk zastonj, S'3'ke as pnSMJnJo poštnino presto. ©Pri ribiča« na Dolenjski cesti v Ljubljani. Cena po dogovoru, 3509 IŠČEM izurjenega, vojaščine prostega £75 zfjif jCSp^: E za vodno žago na Dolenjskem, Stanovanje, črva prosto. — Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 3308. E^mmrnmm WwU | odjemalcev JU. da uničevalec korenin „RI»bnleam" v tr«h dneh brer bole-na a K. 6 jtekl 7 ,„ .^EMf, Kasohau I. poslni p'reda L^&tfi1. OniŠko« 1140 za r.ove zamašite K 110.— kilogram, slare, zavrlane, a ne zdrob-K 65.— za kilogram, dolge šam- T vefiletno prakso nri lesni trgovin!, zmožnega knjigovodstva tor r,loven- • . , , sko, nemške tR laške korespondenc?.! P°nifse zamaSkc- nc urae,n0 K 1 EUDOVERNIK & CCMP., Radovltica, Gorenjsko (fff . j} "S" itd, priporoč i .-a debelo ' j W V % ^ I I. iAiriJ©, iL 1 so sprejmo v kartonažn! tovf ___ MsgIiu ji; X. iJor.ač, Ljubijann izgiala k ojzc.i^ii j Slovenca«.. I za komad, in za vreče kron 14.— i ;-a komad. — Prevzamem vsako množino ' proti prejšnji vposlatvi vzorca in aviso po j .povzetju, 2871 E. L^aaisisroigr i r.t!» r.sto vre? 3w zamsaSScov f?.jT(il i j ur. 5 BS. kateri duhovnik bi hotel s 1, novembrom 1918 prevzeti oskrbovanje male župnije v mirnem kraju? 500 dui, 1 razred tole, 5 km od železnice. — Natančneje pri župnijskem uradu v Žvabekn, p. Pliberk, Spodnje Koroiko. 3346 ker bo vsled neprestanih transportnih težkoč nemogoče pravočasno dobaviti žvepleni prah. /o čisti sfcilg. žoe-plenl praJa in 65/70 % sivi žvepleni prah od 100 kg viije v vsaki množini. »VaterlSnd. Handols- und Verkehrs-Akt.- Gesell. Budapest V., Akademia nt. 20, Naslov za brzojave: Grossist, v priznano najboljši in zanesljivi kakovosti. orsi^ fears, snhšh in oSfH^Sr, m^uec IgSpsf, nf.aslnigc (FedermeiB), stropa o3jef pral^cs olje, tab®23nel, stslilars^š Su ssil^arjsisš M®], ple-shstrsise, sir^ars^e im jJeSssrslE Čopiče, kakor MS drage stroku sp^daloče predmete ima Se vedno o nalogi fsrsllia Ceniki se za časa vojske ne razpošiljajo. ^^sŠGvalnica konj (^ferdevervjertutigsstell^) v Ljubljani rabi večjo ki se nahaja v bližini Ljubljane, in hoče isto vzeti v najem za celo loto; Posestniki, ki imajo take pašo in ki so pripravljeni isto dati v najen^ naj to sporoče razpečevalnlci konj v Ljubljani. ranisi n.-a. dež. življenske in renlne, nezgodne in jamstvene zavaro v L|ubSjjs?,rr", MarSfe Terezile cc^ta 12, II. n., spiu i zavarovanje na doživetje ln smrt, združeno tndl z vojnim rizikom, otroških dot, rentna in ljudska, nezgoAj^ in jamstvena zavarovanja. — Javen zavod, — Absolutna varnost. Nizke premije. — Prospekti zastonj In poštnine prosto. — Sposobni zastopn^i se ^prp-jemajo pod najugodnejšimi pogoji. K št. 221. 3406 S tem se v zmislu prvega odstavka § 83. n) pravil razglaša, da ja c. kr. deželna vlada za Kranjsko od izrednega občnega zbora dne 26. maja 19917 v zmislu cesarske naredbe z dne 4. januarja 1917, drž. zak. št 6, spre. menjena in po zakonu od 20. novembra 1917, drž. zak. št. 457, popravljen« blagajnična pravila z odlokom od "16. avgusta 19is, št.. 19.858,'odobrila ter stopijo ' ' ta L oktobra flsis definitivno v veljavo. 1 V bistvenih, zlasti na plačilno dolžnost delodajalcev in zavarovancev ter na dajatve blagajno so nanašajočih spremembah obvestili se bodo p. n. interesenti še posebej, v kolikor te še niso bile razglašeno ob provizo-ritnem uveljavljen ju pravil s tuuradno okrožnico od 25. junija 1917, k št. 154 Natančnejša pojasnila sc dobo v blagajni, Turjaški trg št 4 prvo nadstropje, vsak delavnik od 8. ure dopojdne do 1. ure popoldne kjer so na vpogled tudi pravila. Po njih dotisku oddajala bo blagajna pravila 15. oktobra t. 1 brezplačno, pozneje pa po 1 K izvod. (Naredba ministrst: za notranjo zadeve od 24. marca 1898, št. 8401.) A Mška blagajna v LJubljani, dne 12. septembra 1918. MIHAEL ROŽANEC, s. r., načelnik. Ls o h >u 0 *'« Edini slovenski zavod brez tujejja kapitala je: ' imna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov £jisfeliana, Sunajska c. 17, £jubljana. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe, 2. vso premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako, 3. vse poljske pridelke, žita in krmo, zvonove proti prelomu, sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebo za deželno nižjeavstrij-sko zavarovalnico, od katero ima tudi dežela Kranjska podružnico. Varnostni zaklad ln udnine, ki so znašalo 1. 1916 K 900.828-91, so poskočile koncem 1. 1917 na 1.081.838-54. Tedaj, čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. Ponudilo tn pojasnila dajo ravnateljstvo, glavno povcrjoniStvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseh larah nastavljeni po-varjor.tki, Ceue primerne, hitra cenitev iri takojšnje izplačilo. HBSttoiJc U-etiaiaf. državni m Mdhofic'^v, kMSksST^ ""^"t^ol^nfikao^ ■.