Star. 3C Pos: sr.ezm številka 20 stotiuk V trstu, v petek 4. februarja 1921 Posamezna številka 20 sioiink Letnik XIV! khaja — Izvze-nfl poncđelje'i — vsik dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. I r*nčl5ka AHotavijaxija izraza mišljenju ljud* Btva. To. kar polni in pretresa naše kme* te in delavce, kar tare vse sloje in plasti slovenskega ljudstva, to moramo mi brez omahovanja povedati. To ljudstvo od nas zahteva in tirja, zato nas je postavilo na naša mesta. ' Ker smo to svojo dolžnost izvršili, — l>ili smo le zvesti tolmači ljudske misli — je planilo italijansko meščansko časopis* ♦je po nas in nam zabičalo, da smo na blodni poti. Po njihovem bi mi ne smeli povdarjati, da so Italijani razrušili nase* mu ljudstvu občinsko avtonomijo, da so oropali našega kmeta in delavca ljudskih in srednjih šol, da so uničevali naše kul* turne naprave, teptali naš jezik, zakle* pali sinove našega naroda v verige in jih peljaii v prognanstvo. O priliki stav* nostne aneksije bi mi ne smeli povedati, da je italijanski kapitalizem na svojem pohodu in da italijanska vlada njegovo delo hote in vede podpira, ker noče nič bhšati o zamenjavi našega zadružnega denarja v Jugoslaviji. Molčati bi morali o tem, da je naše gospodarsko suženj* stvo v programu kapitalističnih krogov Italije. Po misli tega časopisja (glej »Ero nuovo«) bi morali mi vendar uvidevati, da so italijanska oblastva večkrat ukre* pala po pomoti, morali bi iralijansko vla* do vslecl tega naravnost opravičevati. Temu časopisju moramo povedati sle* deče: Opravičevati vlado ni dolžnost našega ljudstva, ki ga bijejo in teptajo brez usmiljenja že dve leti, temveč je to dolžnost njegovih krivičnih gospodar* je v, ki ga tepejo. Vi nam očitate, da hujskamo ljudstvo proti Italiji, da vžiga* mo med množicami sovraštvo in razdi* ramo tako temelje bodočemu sporazumu. Ali Vas vprašamo: Ali smo mi uničevali ljudstvu njegove kulturne naprave ali ste jih Vi uničili? Ali smo mi gnali ljud* stvo v ječe in prognanstvo afi ste ga Vi gna1)? Ali smo rnu mi zaprli šole ali ste j jih Vi zaprli? Ali smo mi razbili njegovoj občinsko avtonomijo ali ste mu jo Vi' razbili? Ko nam boste na ta vprašanja c dgovorili, tedaj bo namah jasno, kdo je tisti, ki širi sovraštvo in srd proti Ita« liji, ki razburja, togoti izziva, bega in srdi ljudstvo. Mi ljudstva ne šikaniramo, ga gospodarsko ne zasužnjujemo, mi njegovega jezika ne sramotimo. Bodite gospodje zadovoljni, da dajemo ljud* stvu priliko, da pove svoje zahteve m izrazi svoja čustva, da razkrije svoje stiske in svojo nesrečo. S tem, da daje ljudstvo v tisku svobodno in neovirano duška svoji nevolji, se prepreči v naši deželi mnogotera nesreča. Če ste mu že vse drugo vzeli, pustite mu vsaj to. Vi se sklicujete na narodnostne manj* šine v Jugoslaviji in menite, da boste s tem opravičili krivice, ki ste jih navalila na naše ljudstvo. Mi smo pa mnenja, da pravica in krivica nista kako kompen* zacijsko blago, ki se meri, tehta, naka* zuje, deli po pravilih in običajih trgov* ske kupčije. Naša pravica do človeka vrednega življenja, ki nam je nihče ne more vzeti, je nekaj absolutnega. Mi Vam pa lahko izjavimo, da ne zamerimo manjšinam nobene države če se bore za pravico, ki jo mi zahtevamo Mi smo po svojih načelih nasprotniki vsakega im* perializma, naj izvršuje ta imperia* lizem kdor hoče. Da se pa morajo bo* riti tudi manjšine v Jugoslaviji proti kri* vicam, tega pa »Era nuova« niti sama ne veruje. Povemo Vam pa lahko tudi še sledeče: Ako bi bila zgodovina hotela, da bi prišli Vi pod Jugoslavijo in ne mi pod ItaKjo, tedaj bi bili mismatrali za svojo dolžnost, da se bormo v interesu Jugoslavije proti vsakemu teptanju ita* iijanskega ljudstva. Ni je namreč bolj kratkovidne, bolj nekulturne, bolj ne* spametne politike nego je politika naselja. Sedaj, ko se bliža svečana aneksija, Vam povemo: Lahko je imeti pogum napram malemu narodiču, ki ga držite v svojih rokah! Lahko je imeti' pogum napram narodiču, ki ga obvladujete z upravnim in vojaškim aparatom 40 mi* Iijanskega naroda. Le nastopajte odločno in hrabro, pogumno hi junaško! Vedite pa, da ni nikaka srčnost, delati silo nasprotniku, ki je v Vaši roki in se ne more braniti. Iz nas morete narediti, kar hočete, v Vaši meči je, da nam uničite vse, kar imamo; našega duha pa ne m o* retc uničiti, naše pravice nam ne more* te vzeti. flegmija Vse stranke proti sklepom pariške konference BEROLIN, 2. Wolffova agencija jav* lja: Vse stranke državnega zbora so po* dale svoje izjave o stališču vlade, ki ga je obrazložil minister za zunanje zadeve. Vse stranke izjavljajo, da je Nemčiji nemogoče dati povračila, ki se od nje zahtevajo. Bivši finančni minister Schif* fer je v imenu vladnih strank svečano protestiral proti sklepom pariške konfe* rcnce ter je odobril izjave vlade. Izjavil je, da so predlogi za izpremembo mirov* ne pogodbe nesprejemljivi in da ne mo* rejo slutiti kot podlaga za pogajanja. Vladne stranke odobravajo stališče vla* de in izj-avljajo, da bodo vlado podpi* rali, ko odkloni predloge, ki za popadajo propast nemškega naroda. Bivši kance* lar Miiller je odobril izjavo vlade in je opozoril delavce vseh dežel na dejstvo, da morajo predlogi sporazuma povzro* čiti svetovno krizo. Povabil je dela v* stvo, naj dela na to, da se začnejo takšna pogajanja, ki bodo mogla dovesti do re* šitve, blagodejne za ves svet. V imenu nacionalne stranke je govoril posl. Pergt. Izjavil je, da je edini odgovor njegove stranke: Ne sprejmemo! Tudi govornik neodvisnih socialistov Ledebour jc na* stupil proti zahtevam sporazuma. Go* vornik komuni^tiške skupine je zavzel posebno stališče, kakor je bilo sicer pri* čakovati. BERLIN. 2. Zaključujoč razpravo O zavezniški noti glede povračil, je pred* sednik Loebe izjavil, da so vse stranke razen komunistov dokazovale, da so sklepi zaveznikov nesprejemljivi in da jih bo nemogoče izvršiti. Dostavil jc, da upa, da bo nasprotnik slišal te besede ter da se tako odvrnejo gotove neprilike, ki hi znale slediti, ako bi se te besede ne dišale. Nemški državni zbor je dal svoj opomin; če se ne bo poslušal, ne bomo nosili posledic sami, temveč vsa srednja Evropa. Ta govor je povzročil veliko .vzdraženost pri skrajni Icvici. Neod* v isna socialista Chrisnios in Ledebour in komunista Loewy in Asmer so očitali predsedniku, da sc je vmešal osebno v razpravo. Tudi deželni zbori proti pariškim sklepom BERLIN, 3. Predsednik wurtember* .škega deželnega zbora je protestiral v zbonici proti sklepom zavezniških vlad ter je izjavil, da so ti predlogi nespre* : -mljivi. Tudi predsednik saksonskega deželnega zbora je podal slično izjavo, k: jo je zbornica — razen komunistov iii neodv. socialistov — enoglasno potr* d tla. Braunšvajski deželni zbor je prote* utiral proti tem sklepom ter je sklenil, da ne bo nikake razprave o tem vpraša? nju. Nekemu komunistu, ki je hotel pro* testirati v imenu svoje stranke, jc bila odvzeta beseda. Amerika in razorožitev držav \VASHINGTON, 3. General Pershing je rekel ob koncu svojega poročila pred komisijo za mornarico, da Zedinjene države ne morejo skrčiti števila svojih čet. Vsaka politika razoroževanjai mora sloneti na sporazumu med Anglijo in Zedinjcnimi državami, h kateremu mo* rajo pristopiti tudi Japonska, Italija in Francija. Amerika misli omejiti posojila drugim državam \VASHINGTON, 2. Senatska komisi* ja za zunanje stvari je sestavila dva za» konska načrta, s katerima se vlada prepo* veduje dajati posojila inozemskim de* želam brez predhodnega dovoljenja s strani kongresa. Dalje zahtevata zakon* ska načrta od vlade obvestilo o vračanju dosedanjih posojil. Zedin ieae države \VASHINGTON, 3. Komisija narod* nega predstavništva za mornarico je mi* šljenja, da bo poleg 538 milijonov in 277 tisoč dolarjev, ki se je mislilo prej da so potrebni za izpolnitev pomorskega na* črta iz I. 1916, treba še 434 milijonov in 661 tisoš dolarjev. Vzrok temu zvišanju stroškov je podraženje materijala in zvišanje plač delavcem. Poizvedbe o delovanju amerikanskih misij v inozemstvu \VASHIGTON, 2. Komisij a za zuna* nje stvari je odobrila Johnsonovo reso* lucijo, ki zahteva, naj se uvede poizved* ba o delovanju Amerike v Sibiriji, na Haitih in v San Domingu. Vzh&cLio vprašanje Francoski ultimatum Kemal paši PARIZ, 3. List »Matin« objavlja sle* deče poročilo iz Carigrada z dne 2. t. m.: Admiral Dumesml jc poslal vladi Kemal paše ultimatum, v katerem zahteva ta* kojšnjo osvoboditev francoskih vojakov, ki so bili ujeti pri Zanbuldaku. Ako se ta francoska zahteva ne sprejme, se za* čnc danes ob 10 obstreljevanje Zanbul* daka. Kemal paša pravi, da je edini preds stavitelj turškega naroda LONDON, 3. Reuterjeva agencija javlja, da je Mustafa Kemal poslal v Ca* rigrad poslanico, ki je namenjena zavez* nikom in v kateri izjavlja, da je narod* na skupščina v Angori edina poklicana, da zastopa turški narod in da jc čari* grajska vlada le šala nekam slabe vrste. Kemal paša dostavlja, da se mora vsak poziv s strani zaveznikov poslati njemu. V Londonu pa so že obveščeni, da pride v London, kot zastopnik turške vlade Izzet paša, ki je bil poslan svojčas v An* goro, da se pogaja s Kemal pašo. Kemal pašo so začele zapuščati njegove Čete ATE>NE, 1. Neko poluradno poročilo pravi: Vrhovni poveljnik čet v Mali Azi* ji je brzojavi! grški vladi, da se je A'tem beg, eden najvplivnejših sotrudnikov Ke* mal paše, pred kratkim spuntal ter da je zbral svoj polk 2000 mož in 4 tope in jih odpustil domov. Od 22. januarja je pre* begnilo k Grkom pri Monzi 22 častnikov in 800 mož, med njimi tudi brata Sten bega — Reši d beg in Tevfik beg — s 400 konj L Te čete so položile orožje, na* kar so jih Grki poslali domov. Rhallys in Gunaris bosta zastopala Grško na londonski konferenci PARIZ, 3. »Matinu« poročajo iz Aten: Nič gotovega ni še bilo sklenjeno o se* stavi grškega odposlanstva, ki bo imelo iti v London na konferenco. Vendar pa trdijo vladni listi, da bosta RhaIIys in Gunaris v tem odposlanstvu. Finančni minister Kalogeropulos bo zastopal za* časno ministrskega predsednika v času njegove odsotnosti.__ Italijanska zbornica Rim, 2. fcbr, 1921. Znamenitost današnje seje je bila vladna izjava o notranji politiki. Mini* strski predsednik Giolitti je govoril zmerno in pomirljivo, gledal je vse stranke ter imel zopet svoj običajni go* vorniški uspeh. Stari diplomat se je še enkrat pokazal, da je kos položaju. Po rešitvi nekaterih interpelacij je posl. Rob crto (komunist) prebral svoj dnevni red, v katerem je rečeno, da vla* da kot zastopnica enega razreda ne more ščititi proletariata, temveč je primorana S silo udušiti in preprečiti vsako njego* vo pridobitev. Vlada je odgovorna, da je mogel nastopiti fašizem s takim nasiljem, Podpirani po varnostnih organih in po meščanskem časopisju hočejo fašisti uni* čiti socialistično stranko. Zavrača trditev, da ima fašizem obrambni značaj. Resnica je, da mu je namen braniti sebične interese meščan* stva. Ugotavlja, da je vlada sokriva na fašistovskih nasilstvih, zato ne zahteva* jo komunisti ničesar od vlade, pač pa se pripravljajo, da odbijejo nasilje z na* siljem. Zerbogli (neodv. socialist) ugotavlja, da se je duh nasilja razširil po vsej de želi. Dolžnost zbornice je, da dožene, kakšno je bilo postopanje vlade, in kaj misli vtada v bodoče ukreniti. Skrajneži vidijo v fašistih peščico ljudi, ki so se prodali kapitalističnemu interesu, toda fašstovski pojav ima globlji izvor. Faši* zem je odpor na dolgoletna nasilja, ki so jih skozi dolgo dobo izvrševali skraj* neži. Vlada mora brez ozira na bojujoče se stranke zavzeti stališče, ki odgovarja položaju, ter opustiti kompromisno po* litiko. Giolittijev govor Za njim povzame besedo ministrski predsednik Giolitti, ki je izvajal ob splošni pozornosti zbornice sledeče misli: Zgodovinska doba našega socialnega razvoja se je pričela v Italiji pred kak* šnimi 30 leti. Prvi nasilni znaki tega raz* voja so se pojavili 1. 1892 na Siciliji o pri* liki organizacije društev. Govornik je bil tedaj proti temu, da bi se gibanje s silo potlačilo. L. 1898 je ta nasilna metoda pokazala, da ne more preprečiti razvoja, ki je utemeljen v zgodovinskih zakonih. V letih 1901 do 1903 je kot minister no* tranjih del prip ozn al svobodo stavkanja, ker zastopa stališče, da je delo zasebna last. Ta politika je bila v veliko korist delavskim slojem, ki so mogli neizmer* no zboljšati svoj položaj. Od 1. 1904 do 1914 se je ta napredek postopno razvijal ter je dvignil moralno in materialno sta* nje ljudskih slojev. V vojni se je pospešil ta razvoj vslcd propagande v strelskih jarkih, in pa vsled nesramnega početja špekulantov, ki so si nakopičili velika bogastva. Vse to je ustvarilo pri obeh strankah duševnost nasilja in zato nas posledice ne morejo presenetiti. Ta kritična doba je dosegla višek v zasedbi kovinarskih tvornic. Sem že povedal, da nisem dal zasesti tvornic, ker bi bile morale iti vse varnostne čete v tvornice hi bi bil to pričetek krvavega boja. Vsekakor pa je bila zasedba tvornic poučna za delav* stvo, ki bi v sedanjem položaju ne mo* glo voditi 'industrije. Z izobrazbo in or* ganizacijo bo morda v bodočnosti delav* stvo sposobno voditi industrijo. V Emilijo pošlje vlada nove ljudi. Ruski vzgled je mnogo doprinesel k se* danjemu položaju v onih pokrajinah. Resnica o položaju v Rusiji, ki prihaja polagoma v svet, bo uničila marsikatero varljivo upanje. Prepričan je, da bo ko* munistična stranka doživela razočaranje z Rusijo. Tisoči kmetov, ki so postali lastniki zemljišč, ne bodo izročili pri* dobljene posesti in se bodo razvili v ve* liko buržuazno družbo, kakor se jc zgo* dilo v Franciji koncem 19ega stoletja. Obrača se do vseh, ki so dobre volje brez ozira na stranke, da delujejo za mir resa na tem, da traja nered. Nered je največja ovira tudi napredku ljudskih slojev. Vsa zbornica je sprejela Giolittijev govor z burnim ploskanjem. Predsednik je prekinil sejo za nekaj minut. Nato se je nadaljevalo čitanje in razvijanje dnev* nih redov. Prvi govornik D'Aragona (socialist) predlaga sledeči dnevni red. Zbornica, ki je prepričana, da so vse vladne odredbe, tičoče se notranje politike nezadostne in pristranske, preide k dnevnemu redu. Današnjega položaja ni povzročila so* cialistična propaganda. Ozračje nasilja, v katerem živi vsa dežela, je posledica vojne. Socialistične organizacije imajo idealen smoter. Današnji položaj -je re* volucionaren, ker je država brez moči, in ne more vsiliti državljanom svoje vo* P® Pri sestavljanju versaiHeske mirovne pogodbe so zasledovali Francozi dvoje namenov: prvič je bilo treba oslabiti Nemčijo tako, da bi za dolgo vrsto let ne bila več sposobna ogroževati Francijo, a drugič je bilo treba napraviti iz prema* ganca dolžnika, ki naj poplača zmago* valcu ne samo dejansko škodo, povzro* čeno po sovražnem vojaštvu, ampak sploh vse vojne stroške. Clemenccaujeve zahteve so bile v le* tu 1919 tako pretirane, da se je »pravični« \Vilson temu uprl. V zboru one zname* nite desetorice, ki se je potem skrčila na petero mož, je nastal resen spor, NVCson je zagrozil francoskim imperialistoin s svojim odhodom. Spletkarenje mnogoštevilnih diplomatov in radovedna ušesa časopisnih poročevalcev in drugih nad* ležnih oseb je versaiHeske mogotce tako motilo, da so se zaprli v »kamrico« ter šepetaje barantali za nemško kožo. Tako je nastala vcrsailleska pogodba, ki jo Nemčija s težavo prežvekuje žc dru* go leto. Dasi je Nemčija izpolnila mnogo zah* tev zloglasne pogodbe, vendar se Fran* cozi ne moreio zadovoljiti in pomiriti. Vedno jim je .Nemčija še premočna. To* da po vseh človeških računih je Nem* čija danes tako oslabljena, da bi Fran* cozi lahko bili mirni. Med 440 členi versaiHeske pogodbe jc zadostno poskrbljeno za zrnanjšanie vo* iaške. politične in gosDodarske sile Nem* čije. Večini teh zahtev je Nemčiia že zadostila. Izročila je poleg velikanskih množin vomega materiala zaveznikom: 35 tisoč topov, 150 tisoč strojnic, 3 rpi£ liione pušk, skrčila je število stalnega vojaštva na 150 tisoč mož, podrla je trdniave ob Renu, na Helgolandu, ob Kidskem prekopu itd. Odstopila je za stalno ali začasno sle* deča ozemlja: Alzacito in Lotaringiio, Saarsko ozemlje, Eupen in Mahncd^', Šlezvik, Poznanjsko, Šlezijo in vse ko* Ioni je. Dalje je ugodila tudi mnogim določi* lom gospodarskega značaja. Izročila je zaveznikom svojo trgovsko mornarico, plačala na račun odškodnine približno 15 milijard v zlatu ter izdala zadolžnice v znesku 60ih milijard. Iz teh podatkov je razvidno, da ne mo* re biti današnja Nemčiia v vojaškem o žiru prav nič nevarna Franciji in to* zadevno bi bila stvar kolikor toliko v rc* du. Toda vojaško, politično in gospo* darsko uničeni sovražnik mora plačati PoiiSš£ii@ vesli Koliko bo Nemčija morala plačati. Sklepi zadnje konference, ki so jo imeli zavezniki v Parizu od 24. do 29. januar* j a, dokazuje, da bo Nemčijo njena »ša* la« iz 1. 1914. silno drago stala. Nemčija je bila premagana, morala je izročili ves svoj vojni material, vojno in trgovsko brodovje in vrhu tega bo morala plačati zaveznikom še 226 milijard mark v zlatu. Ta ogromna svota bo morala biti po* ravnana v 42 letih. Nemčija bo plačevala v letnih obrokih, ki pa si niso enaki med seboj, temveč so zavezniki morali za prva leta določiti manjše svote, ker bi sicer Nemčiji bilo nemogoče dobiti za* dosti denarja, ako bi se preveč obreme* nila, dokler se njeno gospodarsko življe* nje nekolika ne popravi. Zato bosta znašata obroka prvih dveh let samo 2 milijardi mark v zlatu. Po dveh letih se obroki zvišajo za eno milijardo, tako da bo Nemčija plačala od tretjega do pete* ga odškodninskega leta po 5 milijarde na leto. Po tej dobi se cbroki zvišajo zo* pet za 1 milijardo in bodo v o., 7. in S. tetu plačevanja znašali po 4 milijarde na leto. Od 9. do 11. odškodninskega leta bo pa morala Nemčija plačati po 5 mi* lijard na leto, a potem bo veljal enoten letni obrok 6 milijard za vseh 31 let, ki jih šc ostane. Toda to še ni vsa odškodnina, ki jo bo Nemčija dolžna zaveznikom. Poleg ome* njenih letnih obrokov bo morala Nemci* ja odračunati zaveznikom 12^ od vred* nosti svojega izvoza v inozemstvo. Ta poslednja določba pariške konfe* renče je posebno važna. Svota, ki pripa* de zaveznikom vsako leto od nemškega Ije, zato odločujejo držu\ljani na lastno pest. Stojimo pred izbiro: revolucija ali reakcija. Fašistovsko gibanje jc izraz najhujšega meščanskega rcakcionarstva. Buržuazija bi morala pomisliti, da je nasilje nevarno, ker-če bi hotel proletariat nanj odgovoriti, bi imeli meščansko vojno. Vzamem na znanje, da bo vlada poslala nove ljudi v Emilijo, toda zahte vam zadoščenje in odškodnino za prizadeto škodo. Fašizem se pojavlja /lasti v krajih, kjer so proletarske organizacije visoko razvite. Buržoazija jih hoče stre* ti; ker pa ne more tega doseči po z.tko niti poti, se zateka k nasilju. Če se da* nes buržoazija upira državi, ki se ne mo* re več braniti, je naravno, da sc upira buržoaziji tudi proletariat, ki se bo v in* teresu domovine polastil oblasti. SNfi zaveznikom, rrud katerimi je Francija glavni upnik, vojno odškodnino. Brez te* ga plačila grozi Franciji gospodarski polom. Vcrsailleska pogodba ni mogla točno določiti vojne odškodnine, ki naj jo pla* ča Nemčija, ker je bilo treba preceniti škodo. Pač pa določa pogodba rok, v ka* terem jc treba naznaniti Nemcem viši* no vojne odškodnine in način odplače* vauja tega dolga. Nemci zahtevajo, da se jim pove. koliko so dolžni, Francozom se mudi za denar, odškodninska komisija pa ne more dokončati cenitve. Vse te okoliščine silijo zaveznike k skupnim posvetovanjem. Dasi so se vrši* le že različne medzavezniške konferen« ce, vendar v veliko nevoljo Francije ni^o še rešile vprašanja odškodnine. Zadnja medzavezniška koferenca v Parizu bi se bita morala pečati obširno tudi z ruskim in vzhodnim vprašanjem, toda zamotana zadeva vojne odškodni* nc je pobrala toliko časa, da bo treba šc novih konferenc. Tudi na tej konferenci so stavili Fran* cozi tako pretirane zahteve, da je sedaj Llo\ d George grozil s svojim odhodom. Francoski ministrski predsednik Briand je moral popustiti, vkljub temu pa je določena vojna odškodnina ogromna. Nemčiia bo morala plačati v teku 42 let 226 milijard v zlatu, in sicer z obrestmi, poleg tega pa še 12% od vse vrednosti svojega izvoznega blaga. S težavo so zamagli Francozi u velja* viti takrat še svoje zahteve pri zavezniških, toda s tem ni rečeno, da je zadeva rešena. Omenjena dva sinotra, izmed katerih stremi prvi za gospodarskim uni* čeniem sovražnika, diugi pa za boga* stvom v obliki voine odškodnine, sc medsebojno izkliučujeta. Gospodarsko uničeni sovražnik ne more nič plačati, če pa sc ta sovražnik gospodarsko dvi^j* nc, postane nevaren, torej zopet smola. Vsekakor je pričakovati odločnega od* pora od nemške strani. Prvič, ker nemška gospodarska sila ne bo mogla zadostiti ogromnim zahtevam, drugič tudi zato, ker se je takozvana enotna fronta za^ veznikov precej skrhala. Gospodarski položaj Nemčije zadeva zelo važne in* terese angleškega narodnega gospodar« stva. V tem se ravno križajo interesi Francozov in Angležev, zato je verjetno, da bodo ;Nemci izrabili v svojo korist to navskrižje. Toda o tem v enem prihod* njih člankov. izvoza, je sicer negotova in vsaj nestal* in red, zakaj nobena stranka nima inte^hia in bo tem večja ali tem manjša, čim večji ali čim manjši bo ta izvoz. Toda zavezniki si s to določbo niso hoteli za* gotoviti nekako drugo postransko od* škodnno poleg glavne, temveč so le ho* teli postaviti nemškemu izvozu vajeti. Nemcem je s to določbo jasno poveda* no, da bodo s svojim izvozom morali pospeševati ne samo svaje blagostanje temveč tudi blagostanje svojih bivših so* vražnikov. Neizogibna posledica tega ba> da bo nemški izvoz znatno trpel in du se ne bo razvijal v isti meri, kakor je bil že začel. Ako bi Nemci iz gole kiju* bovalnosti udarili pot takšne gospodar^ ske politike, bi le ustregli zaveznikom, ki nikakor ne skrivajo, da je bil njiho\ namen baš ta, da bi se na ta način nem* ški izvoz omejil in preprečila nevarnoM prevelike nemške konkurence na sve* tovnih tržiščih. Ako se zaveznikom posreči, da uve ljavijo pariški sporazum z vso potrebno doslednostjo, tedaj se bo lahko reklo, da so dobili Nemčijo v gospodarskem oziru popolnoma v svoje roke. tfesšl Slovenci, pripravimo se na dan aneksije. Z naglimi koraki se Vi rj. «r ']. ko s.iopi tiidi pri ras v v®' Ijavo zakon o aneksiji Julijske Benečije. S strani Italijanov se vrže velikanske prcclfrlpiave za ćirt svečanejšo proslavo tega zgodovinskega dno. Osnovali go se cdbori, v katerih so zastopani najcdlič-nejši sloji italijanskega prebivalstva, nabirajo se o-gromne svote, nameravajo ss ustvariti epe minske ustanove, naznanjajo s.c velike in Sumne prireditve, vse bo okrašeno, vse bo v zastavah. Dobro je njim, Lahom, in umestno je njihovo pripravljanje: Dosegli so v narednem oziru vse, kar so si mc^H ic-loti; njihove atarc sanjo o združitvi s kraljestvom so sc uresničile. Pustimo jih, naj sc večale, prav je tako. Ali, kaj naj počnemo mi Slovenci oni dan? Ali se zavedamo, kaj sc z nami godi? Vemo li, kaj pravzaprav pomeni za nas ta dan? Ali »o nismo že preveč privadili novim razmeram? Ali so nismo prehitro udali ialcstjii usodi, ki nas Caka, nismo li že nckoHkt? otopeli vpričo udarcev, ki nam jih dajejo? Dan aneksije je z«cdovin?ki dan, s katerim sa kcnčncvcHavno — ali v*aj za dolgo dobo — odloči naia usoda. Tisti dan bodemo končno in tudi formalno cdtrgani od matere domovine in pridcljcni tuji državi, državi, ki je žc izjavila, da narn noče zagotoviti narodnih pravic zakone dajnim potom, S iem je rečeno vse. Delali bodo z nami, kakor s* ho ljubilo njim, ki bodo imeli neposredno oblast nad nami. živeli bodemc odslej cd milosti kakor berači, zakenov za nas no bo. To pa je lo eno zlo, morda najmanjše. Hujše p, da bodemo podvrženi vplivu tujega kapitala; pr^-jjo nam vanje in naj mu reši mater, ki se mu Je obesila. Gospod, ki ------ . ...:1:1 A^. Ann /1nč/» «0 ri 1 v £la- Ivcvenja. Povsod, kjer se fclKi clovendca govorica, v slehernem mestu, v sleherni vasi, v sleherni keči naj* se nabira. Vsak Slovcncc brez izjeme, tudi naj-ubežnejši, prinesi oni dan svojo žrtev na narodni oltar. Vsakdo vplivaj na brata, prijatelja, znanca., tla odda ervoj tribut. Duhovniki, učitelji, vaški vc-Ijaki, od Vas jc dosti odvisno, da izpade zbirka častno za naš nared. Zrtvujmo ne par lir, kakor po navadi, kajti to je velik dan, prevažen dan; oddati moramo v»e kar moremo. Ako nimamo nabrati velike, impozantne svote, se osmešimo, in bc»;c> da eploh ne priredimo zbirke; rajo tamajmo In, pio-■takajrao solzo tudi mi. V spomin Sretku Martelanco. — ^Domovina, Ti si kakor zdravje«; kadar Te človek nima, se zu kaj je Lzgubiil — Tika misel je napolnila naše-dušo, ko smo izgubi'i brata, ki jc bil vreden imena Eias vseh? — Svojo pravo sokolsko bratovsko ljubezen je utrjeval in gojil med nami, nič manj v težkih urah zle usede, kot v prejšnjih časih, ko je nad krSnlm Krasom še £vobodno krožil sckoL — Kar je vr^el med! nas, Jc bilo čisto in resnično, kakor je bila čista in resnična njegova žarka in nesebična ljubav do rodne grude! — Gruda umira?! — N«-! Pokojnikov zgled in ljubav živita med nami — še čistejša, bodriinejša, četudi v breztelesnem tlanju. Njegov duh in spomin bo oplojal našo misel — našo voljo — in če Li klonili naši hrbti — prelival bo moči, vol;e zdrave, vzgojene v trdem sokolskem delu. — Telovadno društvo x Sokol a na Prošeku. Sv. Jakob. Menda nikj?r v zasedenem oze-nlju ■se ne pokazuje sad ujedinjenja tako lepo. kakor to pri Sv. Jakobu v Trstu. Vsa obstoječa društva sc mu je smilil otrok do dna duše. je skočil v sta no van je ter prerezal z nožem vrv. O tem dogodku ie bila obveščena rešilna postaja, ki fe takoj prišla na lice mesta, da reši nesrečno žensko. Zdravnik jo je z umetnim dihanjem spravil zopet k zavesti. Odpeljali so jo v mostno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v II. oddelek. Eno uro potem jo je prišel obiskat njen mož. Žalosten je bil, ko jo je videl na rmrtni postelji Tatovi vlomili v železno blagajno In odnesli 93.000 lir. V prvem nadstropju hiše št. 7 na trgu dcl-la Bc-rsa se nahajajo uradi družbe ->Arsa« za uvu žanje ia izvažanje premega. Ko so odšli predvče-ranjim ob 14. uri uradniki, jc zaprl čuvaj Viktot Krajnec hišna vrata z dvema ključema ter nato odšel na svoj dom. Včeraj zjutraj ob 7. uri £e je povrnil čuvaj zopet v službo ter odklenil hišna vrata- Pri tem je zapazil, da so bila vrata zaprta samo z enim ključem. Ko jc stopil v urad, je videl, da je blagajna vsa prevrtana. Ravnatelj g. Leopold Fried-man, ki jc kmalu nato prišel v urad, je ugotovil, da so odnesli tatovi iz blagajne 93.000 lir. Na tleh pri blagajni ce jc naSlo več vrst vlomilnega orodja. Tatvina je bila javljena obl&stvu, ki zasleduje predrzno vlomilec. čuvaj V. Krajnec je bil povabljen na policijski komisariat v ulici Sanita, kjer je bil zaslišan. ¥@sti iz Istre Pisno skrbnemn g. komisarju ali gerentu v P6d- £radn. Ker smo počastili g. brigadirja, tudi Vas, g. 30 se v pravem časa zavedla položaja, v katerega £cmijjar ne prezreti. Res, da ste Vi, vsi Vaši išli p^ zaaedfci. Ujedinili sc sc, ter sc vrgli j fcrije ^^ ^ V£C osobje na podgrajski občini še vsi mladoletni, vendar čast vam! Če prav jc na naši mikaio prooton, sa., je samo dvorana obt!irfcki upravi Otročji vrtec, vendar ste mnogo jštva« ter otroški vrtec na razpolago. ^ j dobrega ^praviB. Ko ste bili zadnjič pri nas na ;r.da v korist vsen. Lčeta se mladina je j prežariih £to viaeU ono malo kamrico, kjer naj se j ste? — In Sc to nas zelo veseli; V najbolj tJoven skem delu Istre, kjer ni nobenega Laha, kjer nihče ne razume italijanskega, pišete Vi vsem in vse v italijanskem jeziku, sto zavrgli pečate in kuverte s slovenskimi napisi in vse prenovili v blaženem jeziku. Sic ar bi na to ne brigalo, ker smo in ostanemo v kljub vsem pečatom in komisarjem to, kar turo _ vendar tako stvari težko gledamo, ker se smo prišli z vso vnemo na izobraževanje nale mladine. Res je, da manjkajo prootori, xa.j je samo dvorana ?DeI kom s. društv tO je menda v KW&I \»ch. Uvcti1 5C luiauian |v-j pj-^j-riih popolnoma napolnila otroški vrtec, ki je od ranega j 200iotrok goi^ pa takoj rekHi Šolo vam bom jutra do pozne ure zvečer povsem oddan. Narodnimi sczidaJ v nadstropja, veliko, obširno, moderno, delavcem pri Sv. Jakobu se še sicer ili popolnoma j ^ ^^ y lfcb mcSeciIl bo gol^i Do tal snu, posrečilo, da bi iztrobiU pri mladini občevanje med j ^ ikJcniii v^ši gnadi in v svojih srcih smo Vam ,eboj V tujem jeziku, vendar pa se žc tUi po veliki najlcp5i koUček. Pa ga glej šmeotal Eno večin j med miaamo slovenska govorica CasMakim ^ ^ ^ pregariih _ 0 Sc v oblakih »predrznezem na kmetme, čast pa posebno mladim.} ^ Dvc&io ^^ . j,rcz ^^ _ „iti ene^a učl-ki se zaveda, da je le potom nje ohranjeno narodu ^ ne maratc p^krbetL AU ste imeli ken- najdražje. - To "m hotel preb.t;, predno u^oto- {crcnco ? n2dxorniUcm g. planem, kJ je povedal, vtm. da so prireditve Šentja^občancv pac največja ^ za ^ kcmisarjc boijge( £c nj mkakih 5olJ Ali privlačna 5-ia ra nas preprosto delavstvo. Ko na-, do divfa mladina? Kakšen komisar zn&oi šentjakobsko oruštvo prireditev, je vedno' * - - - « i- *r —1: .i---- dvorana polna; vec pride, vre pomaga, vse pi> s\usa. vse se zabava in vse odide 12 dvorane zadovoljno in veselega obraza, čcS vtaj tu nastopajo -ložno pevci, godbeniki, igralci, Šolska mladina ter malčki iz otroškega vrtca. — Za Svcčnico, — bil jc poipraznik in je delavstvo večinoma delalo — je naznanila CM podružnica nastop gojencev oivcikeg* 1 vrtca Dvorana je bila nabiia samih malor in oee-« ^ pla^j« z naSiaii žuIjL Ti kmet. delaj in se tov. ob strani co stali mimo soljJti oirocj, pred c- 1 ' ......- — * drem je igrala izbrane komade naša vrla skupina »Viktor Paj-ma«, na odru pa so nastopali ped spretnim vodstvom ljabkc gospodične \Ttnarice Grego-ričevc mali igralci otroškega vrtca. Niliče ni upal. da bodo otroci otroškega vrtca tako gotovo nastopali v pttju in deldamacijab. Vedno iepa slovenska otroška pesem r,e je \TStila a preizvajanjem god-Senih tovk <*rke£tiabie skupine. — Mnogim je n^ ;.rncj /are-siio oko, \ideč pred malega engelj-j čka s pcjvzdignjenimi rekami, ki je molil: : Bog, slovensko čuvaj Ti mladLio, in rcilo tu.5o domovine!« Sr enkrat ti pogledal tega angeljčka, zamislil si: «c ter z blagoslovom ca uitih odšel iz krama umei-noGti. V £oibiniišldh prostorih no ^lisiS zabavljanja, ?- 8. ori 11a slovenskem učiteljišču v i olnriau. — Opozarjajo go oni kandidatje, ki niso priloži!! cvt,':i prolnjam potrebnih li-stiD, t. j. kr-etne^a l^sla, zdravniškega in sudnjega £oJskegft rzpričtv; la, ta jih prod začeikora izpita hroče rav-n-tcljstvu. — Prtpczno or; 2.) Sekstet sProdana nevesta« (Smetana), izvaja do-niača S&loolska godba pod vodstvom g. Majcena; 3. *Kisa-a (Lajovič), poje »Venec«, meSan zbor; 4.) »Pri oknu« (Hajdrih), poje »Zvezda«, moški zborj 5.J % Rožmarin* (Ocvirck). poje ?Zvezda«F mežan rbc.r; 6.) -Lohcn^rin« lWarfner)t izvaja godba; 7.) »Vedeža, burka onodejaaka; 8.) ^Fotograf«, laljivi frizer; 9.) Ples in preata zabava. — Ker -Je čiiti dobiček uamenjea «oko!ski gctJbi, katera so je po vo;d zopet obnovila ia s tem si napravila velike stroške, edber uljudno vabi k cbHni udeleibi. Vsstl Iz Goriške Stan jek Tu na skrajni meji kršnega Krasa zaznamujemo novo dobo narodnega probujenja. Prizadelo Pevsko - bralno druitvo -Štanjel« je nadelo nadvse hvalevredno nalog« ustanoviti hoče prepotrebco knjižnico. Vdosego tega. za caš alo-venski narod toli važnega cilja, ?e treba ogromnih žrtev; treba jc denarja. Zalo priredi druSlvo v nedeljo, dne 6. t. rn. v prostorih restavracije (bivši Kaifehaus), tLk pri postaji, zabavni večer. Kdor hoče pozabiti za trenotek težo sedanjega časa in delati za uresničenje cilja, naj pride v naio sredo. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. Društvu kličem: Rasti, cveti ia nosi obilea sad! Občl-nar;i, na svidenje na aabavnem večeru! Vaš: Ptujec. Vesti li Notranjske (z Pastofnc. Jugo slov enaka čitalnica r Poslovni jo mislila prirediti v soboto 3. leba-uarja pustni pUm, Vlolila (e prošnje za dovol{enjo ia taicoj drugi dso je njegovo veličanstvo notranjski despot Cavslli izrazil pogoi®. ood katerimi bi on dcrrohl \>rlrrd'^ev. Čujtc in strmite! Gospo 1 L: Roža, Andrej in Lojzek, vsi iz Opčin. Zbcrovalci vKonsumncga društva Jadran II. obrok 50 L. Jožef Francetič 5 L, Kaluža Pavel 10 L, Ob veseli priliki, ko larjev 100 kg. in sicer franko vagon v Trstu. Francozi ponujajo sladkor v kockali po 310 frankov, kar pa pomeni pri sedanjem stanju valute, de j« francoaki sladkor dražji od Češkega. Uvoz sladkorja ia promet s sladkorjem v Jugo-slavijL JugoslovenEka vlada, je sklenila, da ostaneta uvoz sladkorja ln domači promei s sladkorjem presta, toda razen davka na. kensum v znesku 200 dinarjev na 100 kg se mora plačati se monopolna pristojbina v znesku 200 dinarjev ca 100 kg. Nova ju^osiovenska parobrodna družba. Kalim čujemo, bo znašala glavnic* nova ju^oslovenske p* rebrodne družbe približno 200 milijonov ju£oslo-venskih kron. Družba bo razširila svojo plovbo do grških pristaniič. Ustanovitev dclaiike družbe v Jugoslaviji. V Sa- rajevem se je ustano-vila Belvedcrc 1, skladišče. ZVONČEK, TULIPAN IN NAGELJČEK tele, da jih utrgajo lepe roke nežnega epola. Ponudbe na peštno ležete Logatcc 112. NOVA DVOKOLESA se radi odpotovala jako po ceni oddajo. Tr&t, Scorcola S. Pietro 29. 197 HIŠA 9 pekarno v mestu 60.000 lir. Naslov Tiziano Veccelio žt. 10, wata 7 od 12 - 14. 193 Od 1.—20. svečana je razpisana služba občinskega tajnika v občini Ročinj z letno plačo 2.100 L. Ponudbe se sprejemajo pismeno ali ustmeno v občinskem uradu v Ročinju. Županstvo Ročinj a. (119) Izr. komisar STRGAR. SODE, lesene, železn«, oljevo in petrelejeve, kupujem. Kuret, Settefontanc 1, Trat. 38 MLADENIČ, tehniško izvežban, išče primerne službe kot posle vodja, knjigovodja ali kaj sličnega. Naslov pove upiavniiivo. 194 VEČ POSTELJ, solidito delo, proda za polovično ceno mizar, Via S. Franceaco 51, 195 tfl^ITltfifTMffi*?""* plača vedno par cmt. več nego vsak drugI — kupec, edlr.ole — Alolzij Povrh, trgovina Plazza Ga-ribaldl 5t. 3, tel. 3-29 (prej trg Barrlera) (25 SLUŽKINJA, vešča vseh hišnih del, se sprejme pri mali druzint. Predstaviti ee zjutraj v via Palestrina 8, III. 196 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem p^leg delavnice odprla tudi salon za isgotovljene zimske obleke in letne plaSče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mer-molja Rieger, ulica Commerci&le 3« 586 BUFFET ali gostilno Želim vzeti v najem ali na račun, tudi z malimi dohodki. Naslov pri uprav-niitvu. 184 DETELJNA, travna in vsa zelenjadna semen« prodaja tvrdl:a Sever & Komp., ul. Machiavelli 13. 183 VELIKA ZALOGA papirja razne vrste ter papirnatih vrečič Ga&tone Dollinar — Trst, nahaja se v ul. Via dei Bachi 5. 180 ČEVLJARSKI STROJ, nov, prodam. Via Ruggero Mana 3, priti. 178 POPRAVLJANJE ognjišč in štedilnikov \-sakc vrste sprejme Cainero Fortunato & Co v ulici Eremo it. 4. I*6 KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. Frar.cesco D'Assisi fit. 34. III. nad. jt. edina, dobroznano krojačnica v Trstu. 395 Trebenska mladina priredi (I3G v nedeljo, dne 6. februarja o društveni krčmi. - Začetek ob 4. Begunci Amerikanci pozor! Posestva od 4 do 400 oralov, gostilne tudi z zemljiščem, trgovine, hiše, vile, grajščine se prodajo potom pisarne nepremičnin Zagorski, Maribor, Barvarska ul c t št. 3. (122) KUNE sekDpulelo po noMh cenah. Ustrojenje, izdelovanje in barvanje se -------- -- izvršuje z jamstvom. - Trpina kiižMB. list, ni. Šalteri 32 Konsumno društvo o Lonlsriu vabi na redni občni zbor ki se bo vršil 13. februarja t. I. ob 10 predpoldn? v društveni gostilni v Lonjerju. DNEVNI RED: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tunika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Sprejem novih članov. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi (135) ODBOR. Zlato In srebrne Krone8 plačam več kot drugi kupci. Albert Povii, urar, Mazzini 46 (70) (v bližini drvenega trga) ia IffiOlfl! se proda v Ljubljani, Florjan-ska ulica št. 10. - Poizve se pri & LEO JELOVŠEK, Vrhniko. § (127) Prodalo se radi iliiiliniliili razmer mlekarne na dobri poziciji, krčme, hiše in posestva v mestu in okolici Trsta ter hotel z modernim pohištvom za L 400.000. — Posredovalec Ferdinand Stolfa, kavarna Fabris v Trstu od 9-10. : Lepo vinogradniško posestvo : z lepa hiJo, gospodarskem poslopjem, novo sortiranim vinogradom, sadonosmkom, trav-niki in coidom, z vsemi potrebščinami neodvisno gospodaritvo, se pod |akO (114) Uflodniml kupnimi in piadlnimi pogoji radi izselitve takoj proda. Informacije dajeAnon. In Inf. zavod Drago Beseljalc, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.