DELAVEC- rsis:z.iwcu! '■ Glasilo delovii: skupnosti podjetia TERMI! domiale ŠTEVILKA 22 - AVGUST 1976 Ureja uredniški odbor : Sedušak Boris - urednik ZA DVOJNO ČRTO Habjan Marija Janežič ing. Peter Jerman Jože Lavrač Joži Mažaj Milan Urbanija Anton Zupanc Olga Organizacijski odbor : Sedusak Boris Habjan Marija Zupanc Olga Da bi pomagali krajem v Posočju, ki jih je prizadel potres, so sindikati tilovenije pozvali vse delovne ljudi, da prispevajo poleg sredstev solidarnosti za odpravo naravnih nesreč še dodatna sredstva v višini enodnevnega zaslužka. Ha zbirni račun Rdečega križa Slovenije se je do 23. julija steklo cca 31,58l.ooo,oo din ali od predvidene vsote 29 Občina Domžale se je do omenjenega datuma odrezala prav slabo, saj je s svojim 8,3 % od predvidene vsote na enem od zadnjih mest v republiki. Mislim, da smo za tako slabo stanje tudi mi odgovorni, zato izkažimo svojo solidarnost. Tisk. Delavska univerza Domžale - 1 - POLLETNI OBRAČUN ZA LETO 1976 Podjetje je v šestmesečnem obdobju realiziralo 52.766 ton gotovih proizvodov in je napram prvem polletju lanskega leta zmanjšalo količinsko proizvodnjo za 9, 03 %. Fakturirana vrednostna realizacija v istem obdobju letošnjega leta pa je bila realizirana 26. 055. 990, 79 in je napram preteklem obdobju lanskega leta povečana za 2, 78 %. Obračun doseženega dohodka v višini 10. 350.379,43 predstavlja povečanje napram preteklem letu za 5, 15 % in je rezultat uspešnejšega poslovanja podjetja in proizvodnih enot. Za pregled poslovanja podajam pregled doseženih poslovnih rezultatov in to: Primerjava z planirano proizvodnjo Podjetje je šestmesečnem obdobju letošnjega leta realiziralo 52, 766 ton gotovih proizvodov in je doseglo količinski plan z 93, 08 %. Vrednostni plan podjetja pa je bil dosežen v višini 26.055. 990, 79 ali z 96, 12 %. Na osnovi dosežene fakturirane realizacije in obračunanega celotnega dohodka in dohodka je bil v primerjalnem obdobju dosežen naslednji finančni rezultat: Struktura I. poli. !• P°ll. 1975 1976 Celotni dohodek 25. . 988. 045, 02 26. 504. 088, 21 101, 98 Porabljena sredstva 16. . 144. 392, 35 16. 153. 708, 78 100, 06 Dohodek 9. , 843. 652, 67 10. 350. 379, 43 105, 15 Zakonske in pog. obv. 1. 339. 094, 77 1. 084. 210, 45 80, 97 Ostali osebni prejemki 173 . 370, 70 309. 681, 85 178, 62 Osebni dohodki 5. 797. 990, 80 6. 529. 579, 80 112, 62 Ostanek dohodka 2. 533. 196, 40 2. 426. 907, 33 95, 80 L UGOTOVITEV IN DELITEV DOHODKA PO PLAČANI REALIZACIJI PA JE NASLEDNJA Celotni dohodek Porabljena sredstva Dohodek 24. 496. 831, 33 16. 153. 708, 78 8.343.122,55 100 % 65, 94 % 34, 06 % II. DELITEV DOHODKA: Dohodek 8.343.122,55 100 % Osebni dohodki 6. 529. 579, 80 Zakonske in pogodbene obvez. 1.084.210,45 Ostali osebni prejemki 309. 681, 85 Ostanek dohodka 419. 650, 45 78, 26 % 13, 00 % 3, 71 % 5, 03 % Iz delitve dohodka je razvidno, da je podjetje v celoti pokrilo zakonske in pogodbene obveznosti ter izplačane osebne dohodke, ostanek dohodka, pa je razporedilo v nerazporejena sredstva in začasno koriščenje obratnih sredstev. Za detaljnejši pregled ustvarjenega dohodka in njegove delitve, podajam pregled gibanja proizvodnje po količinskih in vrednostnih pokazateljih glede na plan in primerjavo z lanskim obdobjem: I. PREGLED FINANČNE REALIZACIJE PER 30.6.76 1. po količini Obrat "Peskokopi mesec plan doseženo 1. 1. -30.6. index januar 5.313 5. 428 102, 16 februar 8. 099 7.8 67 97, 14 marec 10. 160 8. 528 83, 94 april 10.160 7.108 69, 96 maj 10.160 10.694 105, 26 junij 10.160 10.548 103,92 Skupaj 54.052 50. 173 92, 82 Obrat "Ihan" mesec plan doseženo 1. 1. -30. 6. index januar 412.864 412. 864 100 februar 511.439 511.439 100 marec 427.880 503.149 117,59 april 427.880 317.759 74, 26 maj 4 27.880 388.512 90, 80 junij 427.935 458.838 107,22 Skupaj: 2.635.878 2.592.561 98, 35 Podjetje v kg Obrat Plan Doseženo 1. 1.-30. 6. index Peskokopi 54.052.000 50.173.000 92, 82 Ihan 2.635.878 2.592.561 98, 35 Skupaj 56.687.878 52.765.561 93, 08 2. Po vrednosti Obrat "Peskokopi" mesec plan Doseženo 1. 1.-30. 6. index januar 2 . 272.409, 25 2.272.409,25 100 februar 2 . 459. 552, 60 2. 460. 272, 60 100, 03 marec 2 . 577.000, 00 2.930.734,60 113, 72 april 2 . 577.000, 00 1.793.449, 30 69, 59 maj 2 . 577. 000, 00 2.245.488,00 87, 13 junij 2 . 577. 000, 00 2.467.862, 75 95, 76 Skupaj. 15 . 039. 961, 85 14. 170. 216, 50 94, 21 Obrat "Ihan" mesec Plan Doseženo index 1. 1. -30. 6. januar 1. 789.504,25 1.832. 230, 85 102, 38 februar 2. 254. 177, 50 2.298. 158,25 101, 95 marec 2 006. 000, 00 2.277.033, 35 113, 51 april 2. 006. 000, 00 1.415. 739, 40 70, 57 maj 2. 006. 000, 00 1 . 760. 544, 90 87, 76 junij 2. 006. 000, 00 2. 773. 301, 60 138, 25 Skupaj: 12. 067. 681, 75 12. 357. 008, 35 102, 39 Podjetje Obrat Plan Doseženo 1.1.V 30.6. index Peskokopi 15. 039. 961, 85 14. 170. 216, 50 94, 21 Ihan 12. 067. 681, 75 12.357.008,35 102, 39 Skupaj: 27. 107.643, 60 26. 527.224, 85 97, 85 II. PRIMERJAVA KOLIČINSKE IN VREDNOSTNE REALIZACIJE PER 30. 6. 1976 Z PRETEKLIM OBDOBJEM 1 . Po količini Obrat "Peskokopi" Realizirano Realizirano mesec 1. 1. - 30. 6. 75 1.1. - 30.6.76 index jahuarr 7. 196 5.428 75, 43 . februar 8. 383 7.867 93, 84 marec 10.014 8 . 528 85, 16 april 10.447 7. 108 68, 03 maj 10.013 10.694 106, 80 junij 9. 448 10.548 111, 64 Skupaj: 55. 501 50.173 90, 40 Obrat "Ihan" mesec Realizirano Realizirano . index O 1. 1. -30. 6. 75 1.1. - 30.6.7 januar 372.162 412.864 110, 93 februar 392.778 511.439 130, 21 marec 368.589 503.149 136, 50 april 481.765 317.759 65, 95 maj 421.613 388.512 • 92, 14 junij 467.331 458.838 98, 18 Skupaj 2.504.238 2. 592, 561 103, 52 Podjetje - v kg Ob r a t Realizirano Realizirano index .1. 1. 30. 6. 75 1.1.- 30. 6. 76 Peskokopi 55.501,000 50. 173, 000 90, 40 Ihan 2.504.238 2.592.561 103, 52 Skupaj: = = == = = = = = = = = = = = = = = =: = =:= = =: 58.005.238 52.765.561 90, 96 2. Po vrednosti Obrat "Peskokopi" mesec Realizirano Realizirano index 1. 1. - 30. 6.75 1. 1. - 30. 6.76 januar 2.191.917,35 2. 272.409, 25 103, 67 februar 2. 142. 092, 15 2.460.‘2(7.2, 60 114, 85 marec 2.709.402, 75 2.930.734, 60 108, 15 april 2.710.518,30 1.793.449, 30 66, 16 maj 2.439.712, 20 2.245.488, 00 92, 03 junij 2.684.474,85 2.467.862, 75 91, 93 Skupaj: 14.884.117,60 14. 170. 216, 50 95, 20 =================== =================== ============ Obrat "Ihan" mesec Realizirano Realizirano index 1.1. - 30. 6.75 1.1. 30. 6.',76 januar 1.694.432,10 1.832.230, 85 108,13 februar . 1. 509.445, 75 2. 298. 158, 25 152, 25 marec 1. 677. 416, 55 2. 277. 033, 35 135, 74 april 1.967.029, 80 1.415. 739, 40 71, 97 maj 1.738. 399, 15 1.760. 544, 90 101, 27 junij 1.880. 006, 80 2.773. 301, 60 147, 51 S k u„p a j : 10. 466. 730, 15 12.357.008,35 118, 05 =:==:=:=: = ==:r:=: = = =:==:=: = = =:=:=:==:=: = =:=: = =:=:=:==:=:=:=:==: = =:=:=: = =: = r:==:=:=;=:=:=: = =:=:=:=:s:-:s:s:=:i=s: = =s:=: = = =:=:==: Podjetje Obrat < > Realizirano 1. 1. - 30. 6. 75 Realizirano 1. 1. - 30. 6.76 index Peskokopi 14.884.117,60 14. 170, 216, 50 95, 20 Ihan 10. 466. 730, 15 12. 357. 008, 35 118, 05 Skupaj: 25.350.847,75 26. 527.224, 85 104, 64 OB DNEVU BORCA IN DNEVU RUDARJEV Letos ob 35* letnici Dneva Borca in na naš praznik Dan rudarjev smo se zbrali "termitovci" na Mohorju, da bi proslavili oba praznika, da hi proslavili klic k orožju, ki je bil izdan leta 1941, da bi se spomnili bitke Kamniško - Moravške čete, ki so jo partizani bili na tem hribu in da bi ob Dnevu rudarjev dali priznanje tistim našim delavcem, ki so že po deset, dvajset, petindvajset let v našem podjetju. Zbrali smo se že ob 14 uri, ko so mladinci na spomenik položili venec. Kasneje pa je slavnostni govornik narodni heroj tov. Avbelj Franc - Lojko pričel slavnostni govor,ter v kratkih a jedrnatih besedah poudaril pomembnost Dneva borca, pomembnost upora in borbe, ki se je razplemtela tako v celi okupirani Sloveniji kot tu na Mohorju in moravški dolini. Ob zaključku govora nam je zaželel še mnogo delovnih uspehov, s tem pa je predal besedo predsedniku delavskega sveta ing. Janežič Petru, ki je v imenu kolektiva predal nagrajencem nagrade in priznanja za dolgoletno delo v podjetju. Nagrajenci so za lo let dela - Avbelj Franc - Končar Ivan - Prestor Alojz - Vidergar Jože - Kordež Erika - Majdič Joži - Peterka Karel za 2o let dela - Mlakar Ivan - Smrkolj Vinko - Kavka Vinko - Loboda Anton - Mrčun Jože za 29 let dela - Malin Ivan - Koprivšek Stefan - Jerman Jože ČESTITAM ! S končano podelitvijo priznanj in nagrad se je pričel ples, pa tudi za jedačo in pijačo je bilo poskrbljeno. Naj ob tej priliki izrazim še željo udeležencev : "Takšne proslave si želimo še v prihodnje !" d NAŠE REZERVE SO TUD! V UČINKOVITOSTI IN RACIONALIZACIJI SESTANKOV Že pred leti so po nekih statističnih podatkih ugotavljali, da v Jugoslaviji porabimo okrog 80 milijonov delovnih ur za razne sestanke, kar pa se je nedvomno v zadnjih letih z nadaljnim razvojem samoupravljanja in uvajanja delegatskega sistema znatno povečalo. Če bi to poskušali spremeniti v denar in pri tem upoštevali še dejstvo, da je to število delovnih ur zaradi kolektivnega upravljanja in vodenja v našem gospodarskem in družbenem življenju še mnogo večje, p)tem to zahteva nujno vsestransko analizo vseh dejavnikov, ki odločajo o upravičenosti ali neupravičenosti sestankov. To še toliko bolj, ker nas uresničevanje politike ekonomskega in socialnega razvoja obvezuje za stalna prizadevanja za povečanje produktivnosti dela, za stalen boj za stabilizacijo našega gospodarstva, v sestankih pa so še velike rezerve. Vsakodnevna praksa nam tudi v domžalski občini kaže izreden razmah sestankov v delovnem času in izredno p>večanje porabljenega časa za sestanke zaradi neučinkovite ;a in neracionalnega vodenja sestankov. Kedvomno pa se k temu pridružujejo tudi neustrezne, ali bolje rečeno ne na dovolj dostopen način oblikovane informacije, odločanje na kratke roke, neprecizna opredeljenost kdo o'čem odloča in podobno. Enaki pojavi so tudi v našem podjetju, čeprav ima človek občutek, da gre velikokrat za goli formalizem, kot naprimer pri zadnjem sprejemanju planskih dokumentov SRS in občine Domžale, ko so bili v štirih dneh sprejeti nadvse pomembni dokumenti. Veliko zavrženega delovnega časa brez pravega učinka, še posebno, če upoštevamo, da ni bilo mogoče sestankov dobro pripraviti in obrazložiti izredno obsežno in odgovorno gradivo. Razen tega je znana resnica, da preobilnost informacij lahko pomeni tudi neinformiranost, pa tudi pojav nezainteresiranosti. Teh nekaj primerov prav gotovo kaže na to, da bi morali vprašanju učinkovitosti in racionalizacije sestankov nameniti kar največ pozornosti, ker gre pri tem za številne prihranjene delovne ure in konec koncev tudi za mnoge prihranjene ure človekovega Časa počitka. Nas seveda prvenstveno zanimajo samoupravno - akcijski sestanki na katerih se sprejemajo določeni sklepi in odločitve, ki so pomembne za člane kolektiva. Le - ti so ne sami najpomembnejši, temveč tudi najštevilnejši, čeprav se problematika tiče tudi sestankov družbenopolitičnih organizacij. Ker v vsakodnevni praksi ne spoštujemo dovolj določenih standardnih principov, se pogosto srečujeno z mnenji delavcev o odvečnih sestankih in o formalizmu, kar bolj škodi kot koristi pri resničnem uresniče- vanju vladajočega položaja delavcev v združenem delu. Naj nam pri tej trditvi še enkrat pomaga naša praksa. Ko smo v zadnjih dneh ne samo v Termitu, temveč v vsej občini sprejemali kar šestnajst zelo pomembnih planskih dokumentov za naslednjih pet let, brez predhodne, pravočasne' in■vsebinsko ter oblikovno dostopne informacije, ali ni bil to goli formalizem ? Tudi, če bi bila razlaga o dokumentih na samih'sestankih samoupravnih delovnih skupin še tako popolna, v kar;pa lahko dvomimo, ker so nosilci nalog dobili gradivo šele pred nekaj dnevi, je tako ravnanje goli formalizem, ki bolj škodi kot koristi utrjevanju oblasti delovnega razreda. Pri vsem tem lahko spoznamo, da trditev, da je vsak sestanek v mnogočem indikator razvitosti samoupravnih odnosov v kolektivu ni brez osnove. Kajti razvitost samoupravnih odnosov ne moremo ocenjevati po številu in dolžini sestankov, niti ne po boljši ali slabši obveščenosti delavcev, kajti sestanki so le oblika samoupravljanja, obveščenost pa pogoj za kar najbolj kvalitetno odločanje. V se to so pojavi v naši praksi, ki se največkrat oddaljujejo od bistva samoupravljanja - krepitve vladajočega položaja delavcev v združenem delu - in povzročajo izgubo velikega števila delovnih ur. Toda na drugi strani je resnica, da so sestanki del naše politične stvarnosti in ravno zategadej in zavoljo navedenih nekaterih negativnih pojavov, zahtevajo vso našo pozornost in aktivnost, predvsem v pogledu večje učinkovitosti sestankov, na celotnih pripravah sestankov, predvsem pa v pogledu drugačnega pristopa pri organiziranju sestankov. Pri vseh teh vprašanjih pa pr^v gotovo ni dovolj, da bi se lotili reševanja samo z organizacijsko - tehnične strani in priprave sestankov - opredeljevanje namena in cilja sestanka, sklicevanje sestanka in predhodna obveščenost o bistvenih vprašanjih o katerih bo govora in se odločalo - čeprav je tudi to izredno pomembno. Prav tako je pomembno namreč vprašanje trajnega usposabljanja delavcev, da bodo lahko samostojno in odgovorno sodelovali in odločali o vpršanjih, ki so na dnevnem redu sestanka. To vprašanje je danes še toliko bolj v ospredju, ker demokratično in samoupravno odločanje o delu in družbeni reprodukciji zahteva, da to obravnavamo z enako odgovornostjo, kot aktivnosti v neposrednem delovnem procesu. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da se do časa potrebnega za samoupravljanje in samoupravno akr-tivnbst moramo obnašati enako odgovorno, kot do časa v neposrednem delovnem procesu. Znan strokovnjak je v zvezi s tem dejal : "Težko bi v praksi našli primer, da bi nekvalificiranemu ali neizobraženemu delavcu zaupali v upravljanje zelo komplicirano elektronsko napravo. Zakaj bi pot3m nepripravljenemu in neusposobljenemu človeku za samoupravljanje in odločanje omogočili, da se neodgovorno ponaša do tega dela naro.dnega bogastva ?" To z drugimi besediimi pomeni, da je potrebno udeležence v procesu samoupravljanja tudi trajno usposabljati in pripravljati za to področje dela. S tem tudi poslaja tehnično in tehnološko izobraževanje nerazdr ižljivo od drul :>eno-ekonomskega in družbenopolitičnega izobraževanja delavce t. Ce delavcev v tej smeri ne bomo usposabljali, potem bomo puščali odprto pot raznim tehnokratskim in birokratskim vdorom oziroma dovoljevali koncentracijo posameznih nemoči v moči posameznikov . Če borno nadaljevali tako, kot smo v mnogih primerih delali do sedaj, potem se to lahko spremeni v nasprotje tega kar želimo. To je, da bomo z velikimi števili sestankov in njihovo neusklajenostjo, kljub želji, da bi hitro reševali stvari, prišli v situacijo, da bomo postali neučinkoviti in da bomo zavrli celotno družbenopolitično aktivnost. Učakar Janez SOLIDARNOST Kot sami v .-ste je bil v začetim meseca maja potres na območju novogoriškega in tolminskega. Akcije pomoči se je udeležila tudi naša delovna organizacija in je skupaj z Mlinostrojem in Avtoservisom Domžale, kupila camp prikolico ter jo solidarnostno podarila ogroženemu področju. Prikolico smo peljali v Tolmin, kjer smo se javili štabu civilne zaščite in dobili vodiča, ki nas je vodil v vas Žaga, kjer smo našli prizadeto družino. Ta nas je sprejela res z veseljem, kajti družina je imela tri še predšolske otroke, od njihove hiše pa so ostale le ruševine. Ko smo se vračali, smo si ogledali se nekatere porušene hiše, vzeli pa smo si tudi čas za ogled tovarne igel v Kobaridu. Urbanija Tone Ocena samoupravnih odnosov v Termitu Pred javno razpravo o Osnutku zakona o združenem delu je prav, da analiziramo samoupravna razmerja v našem podjetju in da kritično ugotovimo in ocenimo sedanje stanje. Tako bomo imeli podlago za dopolnitev in spremembe, ki jih bo prinašal novi zakon. Ta ocena je izdelana na podlagi razprave o samoupravnih odnosih, ki je bila na 3• seji sindikalne konference podjetja, dne 23. 6. 1976 na upravi podjetja. Ocena se opredeljuje na sistem samoupravne organiziranosti v podjetju in na izkušnje pri dosedanjem delu samoupravnih organov. Ugotavlja se naslednje stanje : I. SISTEM SAMOUPRAVLJANJA : » 1. Ker podjetje Še ni ustanovilo TOZD in posluje še naprej na ravni enovite delovne organizacije je sistem samoupravljanja organiziran na isti način, kot pred leti, oziroma pred novo ustavo, razen manjših sprememb v posameznih organih upravljanja (večje število članov in novi organi kot npr.: Odbor za medsebojna Razmerja delavcev v združenem delu, Delavska kontrola, Odbor za samozaščito ipd.). jm 2. Priprave za konstituiranj e, TOZBKso se vsled organizacijskih vzrokov pri organizj^tefoju poslovanja zavlekle in trenutno ne kažejo spodbudnega 'f^predka. 3. Ugotavlja se, da razen smernic in sklepa o ustanovitvi dveh TOZD na področju priprav za novo konstituiranje podjetja ni opravljenega bistveno.novega in da se preveč dolgo čaka na spremembe, ki jih bi prinesel nov zakon o združenem delu. 4. Samoupravljanje je normativno urejeno s statutom in samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in ostalimi akti s tem, da so na nivoju podjetja centralni organi in po obratih samoupravni organi delovnih e"no t. Za nekatere skupne potrebe ima podjetje skupne organe upravljanja (npr. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, delavsko kontrolo, disciplinsko komisijo itd.). V centralnih in skupnih organih so posamezne delovne enote podjetja zastopane ro delegatskem principu. Zaključek in sklepi : Sistem samoupravljanja bo potrebno prilagoditi novim samoupravnim razmerarp pri konstituiranju TOZD. Pospešiti je pripravo in jih zaključiti do konca leta. II. DELO SAMOUPRAVI! IH ORG AROV • j I I Delo samoupravnih organov je bilo podrobneje analizirano in pri tem so se ugotovile nekatere pomanjkljivosti pri organizaciji, vodenju in vsebinski pripravljenosti dela. Z ozirom na nekatere skupne značilnosti pri skoraj vseh organih samoupravljanja jih podajamo v enotni oceni : 1. Sklic za sestanek ali zasedanje je prekratek in ni dostavljenih predhodnih materialov za obravnavo. 2. Udeležba na sestankih ni polnoštevilna in je potrebno čakati ali celo preložiti sestanek ali zasedanje. Zlasti problematična je udeležba na zborih delovnih ljudi in pri delu disciplinske komisije. 3. Sestanki oziroma zasedanja so slabo vodeni, na njih se vse vpreko govori vsled česar so dolgi in večkrat tudi nedelavni. 4. Predlogi za obravnavanje so večkrat slabo pripravljeni ali pa celo brez predhodne obdelave. Predlagatelj nima izdelanega osnovnega koncepta in tudi ne ponuja variantnih rešitev. 5. Zapisniki pozno prihajajo in je vsled tega precej izgubljenega časa za realizacijo sklepov. 6. Zapisniki so preobširni in večkrat tudi nejasni. 7. Odločanje na zasedanjih ali sejah je zaradi slabe formulacije sklepov (sklepi se'formulirajo po seji pri sestavljanju zapisnika) lahko dvoumno in je že prišlo do nejasnosti. 8. Izvedba glasovanja ni disciplinirana in skriva nevarnost, da se določeni delavec sploh ni mogel opredeliti. 9. Da zasedanjih ali sejah razpravljajo premalo delegati oziroma člani samoupravnih organov oziroma tisti, ki imajo pravi- lo. Slaba'je povezava delegatov z bazo, delavci so premalo pou- čeni in' spoznani z določeno problematiko. - 'I < .' \r\ I I 11. Obrabni dravski svet oziroma sveti delovnih enot se premalo ali , ^p^.oh n,4č ne sestajajo . 12. Delavska kontrola ni našla svojega mesta v sistemu samoupravljanja v podjetja in se redko sesti.ja. 1, , 1 ; i^«1 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu ima veled slabih sistemskih rešitev stanovanjske problematike v S podjetju težave pri obravnavanju posojil za izgradnjo sta-Jp-novanj. l4'J Disciplinska komisija ima težave vsled slabo pripravljenih obravnav in vsled nesklepčnosti, oziroma neresnosti nekate--j,', rih članov. 15'. Zbori delovnih ljudi so v neprimernih in premajhnih prosto-j. rih (zlasti v obratu "Peskokopi")« 16. Sestanki so dolgi in vse preveč pogosti vsled česar je iz-, i gubljenega veliko delovnega časa. Zdključek in sklepi : 1 . v Vse navedene pomanjkljivosti pri organizaciji in vodenju posamez' nih sklicov samoupravnih organov, pri vsebinski pripravljenosti in predhodni informiranosti, pri odločanju in realizaciji sprejetih nalog bo potrebno načrtno odpravljati, pri čemer bo morala sindikalna organizacija voditi skrb za dvig kvalitete dela samoupravnih organov, pri izboru ustreznih kadrov in pri usposabljanju samoupravijalcev za vse bolj zahtevne in pomembne usluge pri samoupravnem odločanju. ■ i i . . . ' ■ III. ZAKLJUČNA OCENA |> Položaj delavskega samoupravljanja bo s sprejetjem zakona o združenem delu znova utrjen in to s sistemsko ureditvijo in razširitvijo dobil mesto, ki mu ga zagotavlja ustava v procesu nadaljne-* ga razvoja socialističnih samoupravnih odnosov. Z novim zakonom bo delavski razred dobil močnejše orožje v procesu izgrajevanje samoupravnih odnosov oziroma podlago za še nadaljne uspešno združevanje dela, v cilju večje proizvodnje in produktivnosti. 10ZD kot razredna funkcionalna celica v kateri delavci uveljavljajo svoje pravice je osnova oziroma temelj samoupravnih odnosov in je zato nujno, da tudi pri nas čimpreje in čimbolj kvalitetno pristopimo k novemu konstituiranju podjetja oziroma k ustanavljanju teh celic. Ugotovili smo, da imamo pogoje za ustanovitev najmanj dveh TOZD, da imamo že osvojene nekatere elemente in, da smo dejansko ostali na polovici poti, da se dokončno odločimo za to novo samoupravno ureditev. Zato ne odlašajmo, temveč se v okviru razprav o novem zakonu o zdi-uženem delu tudi pripravljajmo na ta korak. S tem pa bomo tudi najbolj konkretno in vsebinsko dali svoj prispevek pri razpravi in sprejetju tega dokumenta. V Domžalah., dne 24. 6. 1976 Odbor za pripravo ocene ; Janez Učakar l.r. Vinko. Dimc l.r, Breznik Lovro l.r. Zbori delovnih ljudi I ' ' . ' ■ ' ' Od izida zadnje številke "DELAVEC - DELAVCU" do danes smo imeli v podjetju dvakrat zbore delovnih ljudi in sicer 3o. 6. in 19. 7, 1976. Zbori so bili kot običajno deljeni v vseh treh enotah podjetja. Na prvem zboru smo obravnavali oceno samoupravnih razmer v podjetju in imeli razpravo o Osnutku zakona o združenem delu. Na predlog "OMRDZD" je bila na teh zborih dokončno potrjena Komisija za kršitve delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov v naslednji sestavi : Petek Slavko - predsednik Paj er Ivanka - član Novak Anton - član Namestniki : Sedušak Boris Gostinčar Jože Majdič Nande Poleg tega je bil obravnavan tudi predlog LB podružnice Domžale glede soglasnosti na sklep banke o dodelitvi investicijskih sredstev in sicer : TO SAM Domžale v višini TSRMT Domžale LB - Domžale' SLOV Bil IJ AL2S Radomlje 35.000. 000, din 20.000. 000, din 2.600.000, din 1.519.000, din Poleg tega pa smo razpravljali tudi in sprejemali naslednje samoupravne sporazume : 1. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za finansiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976 - 19bo (glej Poročevalec - prilogo 4/6 1976). 2. Samoupravni sporazum o urejanju medsebojnih odnosov na področ ju razvoja proizvodnje in porabe premoga v obdobju 1976 - 80 (glej Poročevalec - priloga 4/6 1976). 3. Samoupravni sporazum o temeljih samoupravnih planov samouprav ne interesne skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji za obdobje 1976 - 19bo (glej Poročevalec - priloga 4/6 1976). 4. Samoupravni sporazum o temeljih samoupravnega plana železniških zmogljivosti za obdobje 1976 - 1980. 5. Samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1976 - 1980. 6. Samoupravni sporazum o temeljih samoupravnega plana razvoja luških zmogljivosti za obdobje 1976 - 1980. , 7. Samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja PTT prometa v SR Sloveniji za obdobje 1976 - 1980. 8. Samoupravni sporazum o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja gospodarstva za obdobje 1976 - 80 Z DRUŽB V Al; JR SREDSTEV iiA RAVNI OBČINE - Občinska skupnost otroškega varstva - Občinska skupnost za socialno skrbstvo - Občinska izobraževalna skupnost - Občinska kulturna skupnost - Občinska telesno kulturna skupnost - Stanovanjska gradnja - Za gradnjo dijaških domov in študentskih domov - Sklad za izobraževanje delavcev v delovnih organizacijah. Na drugem zboru, ki so bili 19. 7. 1976 pa smo sprejeli polletni obračun podjetja, obravnavali potek akcije za posojilo za ceste in pa stanje discipline v podjetju. Z ozirom na to, ker je problematika z zborov objavljena v posameznih prispevkih v tej številki jo ne obravnavam podrobneje. Zbori so bili lepo obiskovani, razprava pa je potekala več ali manj živahno. Družbena samozaščita je opredeljena kot temelj varnostnega sistema naše samoupravne socialistične družbe, je samoupravna pravica in dolžnost slehernega pisameznika in organizacij združenega dela do varovanja samoupravnih pravic občana in delavca v združenem delu in do varovanja ustavne ureditve socialistične federativne republike Jugoslavije. Od vseh subjektivnih sil se zahteva odgovoren in angažiran odnos do pravic in nalog na tem področju. Protislovja sedanjega sveta, velika odprtost naše države, delovanje naše emigracije, njeno povezovanje z notranje razrednim sovražnikom, stalni pritisk na razvoj našega samoupravnega socializma morajo biti nam še posebej znana- področja. Nadalje moramo imeti pred očmi tudi naslednjo ugotovitev : dinamična notranja gibanja in nagel razvoj samoupravljanja spremlja tudi vrsto negativnih pojavov in obročuni z nosilci takih pojavov ponekod povzročajo nastajanje tako imenovanega notranje razrednega sovražnika. Ta poizkuša najti mesto za svoje politično delovanje prek ■ povezovanj s posamezniki in skupinami pri katerih je močno razvita in prisotna malomeščanska, klerikalna, liberalistična, tehnokratska ali kakršnakoli druga, današnji družbi tuja miselnost in pogled na razvoj našega samoupravnega socializma. V tujini je začasno ali stalno zaposlenih veliko jugoslovanskih delavcev. Ti delavci se počasi vračajo tudi v našo delovno sredino, opozoriti pa je, da se le ti težje vključujejo v samoupravne odnose-, kar daje možnost večjega vpliva delovanja sovražnih organizacij in posameznikov. Joži Lavrač DRUŽBENA SAMOZAŠČITA /7 Te ugotovitve močno postavljajo v ospredje razvoj varnostne kulture , samozaščite in odgovornega obnašanja sleherne sredine in posameznikov do nalog s področja družbene samozaščite tako, da bodo izraz splošnih prizadevanj in spoznanj v današnji družbi. Stanje ne dovoljuje več splošnega, abstraktnega govoričenja, temveč zahteva njihovo konkretno opredelitev in identifikacijo. Družbena samozaščita ne temelji le na spoznavanju vzrokov in zdravljenju posledic, ampak na izgrajevanju in oblikovanju socialistične samoupravne morale. Smisel našega delovanja na področju družbene samozaščite je, da skupaj z ostalimi organiziranimi silami, predvsem gre za delavsko kontrolo, z izvirnimi ukrepi in postopki preprečujemo : - zlorabo družbenega in zasebnega premoženja, - nosilce negativnih pojavov, - razkrivamo nosilce destruktivnih ter sovražnih parol in podobnih pojavov. Zavzemati se moramo za izpolnjevanje in dosledno izvajanje samoupravnih aktov, odpravljanje pomanjkljivosti v organizacijskem in regulativnem redu do take mere, da ti ne bodo omogočali dejanj, kot so izpodkopavanje ekonomske osnove, zloraba družbenega in službenega položaja na račun samoupravnih pravic delavca v združenem delu. Problem vidimo tudi v neinformiranosti delavcev o vprašanju družbene samozaščite. Gre predvsem za vprašanje našega informatorja v tem smislu, da bi "Delavec - delavcu" dobil vzgojno funkcijo, ter da bo vsebina njegovih informacij usmerjena k informiranju javnosti o negativnih pojavih s področja družbene samozaščite, v takem smislu, da bo ta del postal resnično vsebinsko angažiran. Več se bomo morali v prihodnje angažirati na naslednjih področjih : - opozarjati pooblaščene .organe na poizkus spodbujanja sovražnega in protidržavnega delovanja, - s svojimi argumenti reagirati na psihološko propagandna dejanja tujih sovražnih parol, - na svojo lastno inciativo ali na poziv varnostnih organov sodelovati z njimi, - z lastno kritiko pripomoči k reševanju raznih sporov in odnosov med ljudmi ter odstranjevati vzroke za spore in nesporazume , - opozarjati na nezadovoljstvo delovnih ljudi ali posameznikov zaradi premalo premišljenih sklepov ali njihove neutemeljenosti, - angažirati se je na določenih postopkih glede čuvanja tajnih in drugih interesov ožje' in širše skupnosti. Pri nas še vedno prevladuje mnenje, da je vzdrževanje javnega reda in miru izključno naloga organov za notranje zadeve. Od tu izhaja tudi pasiven odnos do tega problema. Izhajajoč iz potreb ki jih nastajajoči pogoji podpirajo na področju učinkovitejše zaščite samoupravnega sistema in splošne varnosti, si moramo zadati predvsem naslednje naloge : z bolj organiziranim vzgojno-propagandnim delom je potrebno na področju družbenega - političnega dela, š sredstvi za komuniciranje dvigniti kulturno raven na področju varnosti pri vseh delavcih. Urbanija Tone PRIPRAVE ZA KONFERENCO 0 POLOŽAJU PANOGE NEKOVIN Zvezni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije je na seji Izvršnega odbora dne 21. maja 1976 sprejel Osnutek koncepta konference o družbenem ekonomskem položeju delavcev v panOgi nekovin, ki naj bi bila v mesecu novembru 1976. Gostitelj konference je Rudnik kvarcnog peska v Valjevu v Srbiji, ki se je že izkazal na letošnjem srečanju vseh sindikalnih predstavnikov kremenovih peskov v Jugoslaviji. Namen ■ konference je analizirati ekonomski položaj delavcev v tej panogi in sprejeti naloge sindikalnih organizacij v cilju samoupravnega povezovanja za izboljšanje položaja panoge. V pripravah na to konferenco na kateri bo sodelovalo 134 podjetij iz cele Jugoslavije s preko 2oo delegati je Zvezni odbor sklical na posvetovanje posamezne podskupine v tej grupaciji." Tako smo 1. julija imeli v Domu sindikatov v Beogradu sestanek predstavniki vseh rudnikov kremenovih peskov v Jugoslaviji z namenom, da ugotovimo skupne probleme, ki nas tarejo in ki bi bili obravnavani v enem izmed referatov. Na ta sestanek smo prinesli tudi obsežno gradivo v obliki vprašalnika, ki smo ga morali izpolniti za ta namen in, ki 1) služilo kot osnova za izdelavo analize. W': V kratki informaciji, ki smo jo dobili na sestanku o položaju naše panoge, ki jo je podala voditeljica sestanka tov. Jelena Lazovič, je bilo povedano, da se položaj naše panoge kljub velikemu napredku v zadnjih letih v primerjavi z drugimi panogami gospodarstva iz leta v leto slabša. Po družbenem dogovoru bi se moral vsako leto uvoz nekovinskih surovin in proizvodov zmanjšati za 3 Ugotavlja se,da narašča 16 ^ letno, kar pomeni, da je razvoj drugih vej industrije ali konkretno naših porabnikov mnogo hitrejši kot naš in ima za posledico, da teh proizvodov primanjkuje na našem tržišču. Navedeno je tudi bilo, da so potrebe po uvozu 6o $ vrednosti vse proizvodnje v naši panogi. Zanimiv je tudi podatek, da znaša vrednost investicijskih vlaganj v nekovine 21 $ v ostalo industrijo pa 37 °!° od vrednosti proizvodnje. Položaj se je poslabšal vsled politike cen, ki so pod družbeno kontrolo. Narnen konference naj bi bil ugotoviti stanje in predvideti način reševanja položaja za uspešen nadaljni razvoj ter ugotoviti, kdo je odgovoren za sistemsko rešitev kopice vprašanj, ki tarejo našo panogo. Zato je prav, da se tudi mi aktivno vključimo v te priprave, zlasti pa ko bomo v jeseni dobili v obravnavo gradivo za konferenco in ko bomo sodelovali na konferenci sami preko svojega delegata. Breznik Lovro IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH Glede na to, da bomo pristopili k razširitvi obrata "Peskokopi" s katero bomo občutno povečali proizvodnjo in kvaliteto livarskih peskov in uvedli sodobno 'tehnologijo v proizvodnji„ je bilo nujno vzporedno s tem spremljati tudi kadrovske p)trebe v tem obratu. Dejstvo je, da bo obrat takoj po opravljeni rekonstrukciji potreboval tudi delavce dcLočenih poklicev, če naj obrat uspešno•proizvaja. O tej stvari smo v lanskem letu s tehnično službo podjetja in tega obrata večkrat razpravljali ter nato po končnih posvetih dali na 12. sejo "Odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu ", dne 9. 2. 1976 potrebe po kadrih ter predlagali, da bi za posamezne poklice usposobili na tečajih naše mlajše in sposobne delavce. Na ta način bi delavci dobili ustrezne kvalifikacije, saj v rekonstruiranem obratu he bo potrebno toliko nekvalificiranih delavcev. Odbor je predlog sprejel in tako je tehnična služba obrata objavila razpis za prijavo za posamezne tečaje. Obrat bo potreboval voznike viličarjev, upravijalce težke gradbene mehanizacije (bagerist, buldužerist) varilce za vzdrževalna dela itd. Po končanem razpisu smo za posamezne tečaje izbrali tiste delavce, za katere smo vedeli, da imajo poleg veselja tudi smisel za delo s stroji ter, da so vestni delavci, saj stro ja, ki predstavlja veliko vrednost res ne moremo zaupati vsakomur. Tako so v teku letošnjega leta končali tečaje naslednji delavci obrata "Peskokopi" : 1. Kocjančič Jože in Kosmač Jože sta opravila tečaj za voznika viličarja v času od. 15. 3» - 14. 4. 1976 na Zavodu za tehnično izobraževanje v Ljubljani. 2. Mal Janez je opravil tečaj za voznika viličarja v času od lo. 5. - 3. 6. 1976 na Zavodu za tehnično izobraževanje v Ljubljani. 3. Vidergar Franc ml. je uspešno opravil tečaj za upravijalca težke gradbene mehanizacije (bagerist, buldužerist) v času od 8. 3. - 24. 5. 1976 na Zveznem centru za izobraževanje gradbenih instruktirjev v Ljubljani. 4. Prašnikar Albin in Učakar Franc sta opravila osn. tečaj plamenskega varjenja in rezanja v času od 1. 3. - 24. 3. 1976 na Zavodu za varjenje SRS v Ljubljani. 5. Prestor Alojz in Peterka Anton sta opravila osn. tečaj obločnega varjenja in rezanja v času 4. 5. - 27. 5. 1976 na Zavodu SRS v Ljubljani. 6. Kosmač Anton je opravil osnovni tečaj obločnega varjenja in rezanja v času od 31. 5. - 23. 6. 1976 na Zavodu za varjenje SRS v Ljubljani. To so torej delavci, ki so v letošnji spomladi opravili tečaj. P ilovica navedenih je z opravljenim tečajem prišla do poklica, drugi - ključavničarji pa so z opravljenim tečajem varjenja dobili dodatna znanja za uspešno upravljanje svojega dela, saj se na svojem delovnem mestu pogosto srečujejo tudi z varjenjem. V letošnji jeseni bomo z izobraževanjem zaposlenih nadaljevali, saj bomo potrebovali še enega strojnika težke mehanizacije ter poslali v razne tečaje še druge delavce, tako da bo kadra dovolj . Razumljivo je, da se izobražujejo na tečajih tudi delavci obrata v Ihanu in na upravi, vendar pa bom o izobraževanju v teh delovnih enotah pisal kdaj drugič. Vinko Bleje Spremembe nekaterih določil pravilnika o stanovanjski pomoči Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu prejšnje mandatne dobe je na svoji zadnji, to je 13» seji, dne 14. 4. 1976 razpravljal med drugim tudi o tem, da je nujno spremeniti nekatera določila "Pravilnika o stanovanjskih posojilih" kateri je bil nazadnje spremenjen 18. lo. 1973 leta. Sedanjo spremembo pravilnika narekuje dejstvo, da se sklad stanovanjskih posojil zvišuje zaradi vračanja že danih posojil v preteklih letih, na drugi strani pa je čedalje manj novograditeljev pa tudi adaptacij stanovanj. Poleg tega pa je bila največja "ovira" v sedanjem pravilniku določilo, da tisti zaposleni, ki so stanovanjsko posojilo že dobili, ponovno posojila niso mogli več dobiti, pa čeprav so ga nekateri zelo potrebni. To do- . ločilo je bilo pred leti upravičijivo, saj je bilo prosilcev več, kot pa denarja; zdaj pa je situacija ravno obratna in zato je to določilo odpravljeno in bo kredit spet možno odobriti. Na tej seji je odbor že tudi sprejel ne} aj sklepov v zvezi s stanovanjskim kreditom in sicer : - Pri novogradnji je stan. posojilo /za 1 zaposl./ do 80.000,00 zs 2 zaposl. do 12o .000,00 - Pri adaptaciji je stan. posojilo /za . zaposl./ 2o - 4o .000,00 za l zaposl/ do 60.000,00 Posojilo bo v bodoče odobravano letno samo enkrat, komisija bo opravila ogled vseh gradenj, sestavljala poročila in vrstni red koriščenja. Na 2. seji odbora, dne 29. 6. 1976 je odbor sedanje mandatne dobe nadaljeval s spremembo določil pravilnika in sprejel več sklepov. Tako je morala komisija (Novak, Urbanija Tone, Bleje) takoj objaviti razpis posojil, po lo. 7. 1976 pa gre na ogled gradenj prosilcev stanovanjskega posojila. Stanovanjska posojila bodo lahko odobrena za novogradnjo, adaptacijo (povečavo stan. prostorov) in dokončanje novih zgradb. Pri slednji so izključene zunanje obloge, obloge balkonov, stopnic ipd. Stanovanjsko posojilo se na željo prosilca lahko veže tudi na banki, da tudi banka da kredit v višini 75 % glede na višino vezanih sredstev. Posojilo pa ni možno dobiti za priglasitev del - to je za vzdrževanje obstoječih dotrajanih stavb, kajti osnovni namen stanov, posojil je v tem, da se zmanjša stanovanjska stiska. Za vzdrževanje takih stavb pa lahko dobite kratkoročni - potrošniški kredit v banki. Odplačevanje/kredita/ posojila je ne glede na višino odobrenega posojila lo let, obrestna mera je 1 %, če pa koristnik kredita zapusti podjetje pa se obrestna mera z dnem zapustitve podjetja dvigne na 12 $. Ostala določila pravilnika / 2 leti staža, odslužen vojaški rok zgrajena I. betonska plošča, gradbeno dovoljenje itd) pa ostanejo še nadalje v veljavi. Vinko Bleje Podpis samoupravnega sporazuma o orga -niziranosti in delovanju kluba samoupravljavcev, zasedanje ustanovne skupščine kluba samoupravljavcev V sredo, dne 3o. junija 1976 smo v naši občini podpisovali "Samoupravni sporazum" o delovanju kluba samoupravljavcev, kateri je bil že dolgo v razpravi, objavljen je bil tudi v "Uradnem vestniku občine Domžale št. 15, z dne 5. 12. 1975. Na naših zborih delovnih ljudi smo navedeni samoupravni sporazum obravnavali in sprejeli spomladi letos, y'jer ste me pooblastili za podpis sporazuma in izvolili za člaha v to skupščino. Podpis samoupravnega sporazuma sta pripravila SZDL in občinski sindikalni svet, v katerem je tudi naš član ; Rotar S kan e Takoj po podpisu samoupravnega sporaztuna je sle>di.fO' a e tudi I. zasedanje skupščine kluba s amo upr av 1 ,fav cev ./Po^. - i zf o 1 i tv L.., delovnega predsedstva smo poslušali porootilo ll. člahs1-egi. iniciativnega odbora o ustanovitvi kluba samoupravljavcev, katerega je podal predsednik odbora tov. Pančur Franc» Iz poročila navajam samo važnejše in sicer, da nas sklepi zvezaega in republiškega kongresa sindikata obvezujejo, da naj bodel sindikalne (organizacije tiste, ki bodo dale pobudo za ustanovitev kluba,samoupravljavcev. Tako' je predsedstvo Republiškega sveta sindikatov Slovenije v septembru 1975 začelo z akcijo in katere rezultat so tudi iniciativni odbori, imenovani od predsedstev občinskih sindikalnih svetov. Kljub vsem pripravam in dobremu delu iniciativnega ocbora, pa se je ustanovitev kluba samoupravljavcev v naši občini zavlekla, saj bi moral iti ustanovljen do 31. 12. 1975. Vzroki so v tem, da s stran. gospodarskih or-f 'feanizacij ni bilo sporazuma, glede samega ključa finansiranja ■' Kluba samoupravljavcev in slabim sodelovanjem teh z iniciativnim odborom. Po poročilu iniciativnega odbora je sledil;, razprava o nalogah, ki stoje pred skupščino Kluba samoupravijc'cev, ponovno pa je bil prečitan tudi že podpisani samoupravni sporazum, sledile so volitve organov skopščine in sicer, predseinika, podpredsednika, tajnika, 9- članskega izvršnega odbora in 5-članskega nadzornega odbora. Z izvolitvijo teh organov je b la dana razrešnica iniciativnemu odboru. No, če naj zdaj po vsem navedenem preide e na najvažnejše, to je k namenu ustanovitve Kluba samoupravijav:ev in njegovemu finansiranju, moram navesti nasledi.je- : Osnovno vodilo delo Kluba samoupravijav ev je družbeno in politično izobraževanje vseh delavcev - upr vljavcev. Dejstvo je, da mora biti vsak naš delavec dobro seznanjen na vsem področju družbenih dogajanj, če hoče biti tudi u -pesen samoupravljavec. Naš delegatski sistem, čeprav smo ga šele dobro vpeljali, zahteva, zelo veliko informativnost, skratka seznanjen moraš biti z vsemi spremembami, ki se sproti porajajo. Naloga Kluba samoupravljavcev, ki poteka skupaj s sodelovanjem Delavske univerze v Domžalah je v organiziranju raznih krajših tečajev, seminarjev, predavanj itd. z namenom, da se delavci seznanjajo z določili o delitvi dohodka, osebnega dohodka, z določili iz delovnega razmerja samoupravljanja, političnega izobraževanj ajit d . skratka : zelo široko področje izobraževanja«, Tako izobraževanje in informiranost sta pogoj za uspešno delo v organih upravljanja, saj bodo samoupravljavci vedeli za kaj so glasovali na svojih zborih, zasedanjih, sejah itd. Seveda pa tako izobraževanje zahteva določena finančna sredstva. Glede finansiranja Kluba samoupravljavcev je izdelan ključ finansiranja in sicer, da poleg ostalih družbenopolitičnih organizacij, ki bodo v Klub odvajale del svojih sredstev iz članarin finansirajo tudi delovne organizacije in sicer o,2o % do 1 % od brutto osebnih dohodkov zaposlenih, ki so sicer namenjena za izobraževanje v delovnih organizacijah. Naj vam pojasnim, da plačujejo gospodarske organizacije poleg tega še o,5 % od brutto osebnih dohodkov zaposlenih tudi v občinski sklad za štipendije in da odvajanje teh sredstev ostaja še nadalje v veljavi. (torej : od 1,5 % od brutto OD gre za izobraževanje o,5 % za štipendije v obč. sklad, 1 % pa za izobraževanje v podjetju in od tega o,2o ■% v Klub samoupravljavcev). Na podlagi tega bomo morali tudi v podjetju pripraviti program družbenopolitičnega izobraževanja, v katerega bo vključiti čim-več delavcev - samoupravljavcev. S tem bi izboljšali delo samoupravnih organov, kajti na prejšnji seji predstavnikov družbenopolitičnih organizacij v podjetju smo v analizi poteka naših sej ugotavljali tudi napake (izostanki, predolge seje, nedisciplino na sejah ipd.). Bleje Vinko 25 ORGAN/ UPRAVLJANJA IZVOLJEN/ 10. moja 1976 DELAVSKI SVET PODJETJA 1. Janežič ing. Peter - predsednik 2, Končar Ivan — namestnik 3• Novak Tone — član 4. Majdič Alojz — član 5. Ravnikar Jože — član 6. Klopčič Martin — član 7. Zupanc Olga — član 8. Radoševič Milan - član 9. Cajhen Franc — član lo. Karo Maks — član 11. Loboda Antbn — član 12. Urabanija Anton — član 13. Cerar Martin — član 14. Lunar Niko — član 15. Kavka Marko — član 16. Ivačič Irena - član 17. Jurkošek ing. Ivan — član 18. štiftar Milena — član POSLOVNI ODBOR (1, seja DS - a 19. 1. Lunar Niko 2. Urbanija Anton 3. Pajer Ivanka 4. Klopčič Martin 5. Učakar Janez 6. Novak Anton 7. Hlebš Vladka SVET DELOVNE ENO^E 1. Brinovec Mirko, 2. Burja Franc 3• Moneta Ivan 4. Goršek Alojz 5. 1976) - predsednik - namestnik - član - član - član - član - član "PESKOKCPI" - predsednik - član - član - član I j PODJETJA 5. Vrečar Stane - član 6. Birk Franc - član 7. Rotar Stane - član 8. Erminio Štefan - član SVET DELOVNE ENOTE "IHAN" 1. Limovšek Boris - predsednik 2. Bogataj Ivan - namestnik 3. Goropečnik Franc - član 4. Hafner Janez - član 5. Pajer Ivanka - član 6. Ježek Vinko - član 7. Peterka Franc - član 8. Končar Miha - član ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Govekar Davorina 2, Gorjup Franc 3 . Maizaj Milan 4. Jerman Jože 5. Malin Anton 6. Banko Vera 7. Gašperlin Janez DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU namestniki ; Lavrač Joži Biag^io Edo Koprivšek Stefan Kokalj Franc Majdič Ferdinand Paternoster Ivanka Anžič Anton - predsednik - namestnik - član - član - član - član - član ODBOR DELAVSKE KONTROLE 1. Dimc Vinko 2. Vidergar Jože 3. Stupica Vinko 4. Grojzdek Marjan 5. Logar Marija - predsednik - član - član - član - član KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE KRŠITEV IN IZREKANJE UKREPOV DELOVNIH DOLŽNOSTIH 1. Petek Slavko - predsednik 2„ Pajer Ivanka - član 3. Novak Anton - član Namestniki : Sedušak Boris Gostinčar Jože Majdič Nande KOMISIJA SLUŽBE VARSTVA PRI DELU 1. Gorjup Franc 2. Majdič l^ande 3. Karo Maks 4. Urbanija Tone 5. Sedušak Boris - predsednik - član - član - član - član MLADINSKA DELOVNA A KUJA 29. maja 1976 smo mladinci "Termita" imeli enodnevno delovno akcijo, ki smo jo izvedli v našem obratu "Peskokopi" v Moravčah. Te delovne akcije se je udeležilo 19 mladincev , od tega iz uprave 3 mladinci, 2 upravičeno odsotna, iz obrata "Ihan" 6 mladin cev, 3 odsotni (glede na to, da so imeli delovno soboto), iz ob3 rata "Peskokopi" lo mladincev, kar 17 pa jih ni bilo. Glede na to, da je bila delovna akcija v Moravčah mislim, da je bila udeležba izredno slaba. Kje je mladinska delovna zavest ? Tavčar Ivanka KILOMETRINA za prvo polletje '76 1, Štirn Janez 9.2ol,oo 2. Breznik Lovro 2.49o,00 3» Sedušak Boris 3.447,oo 4. Limoni Viljem 1.7o2,5o 5. Žorž Savo 7.528,5o 6. Oblak Franc 5o2,5o 7. Rep Franjo 2.424,oo 8. Petek Slavko 11.692,5o 9. Govekar Davorina 93,oo lo. ing. Šafarič Branko 11.445,oo 11. Bolhar Majda 111,00 12. Slevec Marjan 60,00 13. Strmijan Jože 1.867,5o 14. Kosmač Jože 231,oo 15. Rotar Stane 3.52o,5o 16. Končar Ivan 3.H2,5o 17. Malin Anton 45o ,00 18. Mažaj Milan 4.525,5o 19. Brinovec Miro 645,oo 2o. Stupica Vinko 1.828,5o 21. Viderga Franc ml. 24o ,00 22. Majdič Alojz 1.65o,00 23. Vidergar Jože 3oo,oo 24. Močilnikar Milan 3.Slo,00 25. Goršek Alojz 2o4,oo 26. Dr. Muster Jože 24o ,00 27. Mavretič Jože 675,oo 28. Klopčič Martin 2.737,5o 29. Malin Ivan 559,5o 3o. Kovačič Milan 57o,oo 31. Oražem Franc 4.824,00 32. Kovič Janez 192,oo 33. Biaggio Edo 2ol,00 34. Otolani Ivan 60 ,00 35. Limovšek Boris 5.458,5o 36. Pirc Janez 297,oo 37. Lunar Niko 2.11o,5o 38. Flis Jože l.o9o, 5o 39. Peterka Franc 43,5o 4o. Štiftar Zvone 178,5o. 41. Banko Vera 261,oo 42. Urbanija Tone 68l,oo 43• Kmetič Ivan 3.12o,00 Zap. Priimek in ime št. skupni staž staž v podjet. redno delo nad. delo skupaj le Jerman Jože 6.380,85 l.o94,lo 33.953,95 611,45 42.o4o,35 2. Lunar Niko 4.592,9o 781,15 21.924,55 366,60 27.665,2o 3. Paternoster I. 3.667,65 599,o5 17.255,75 - 21.522,45 4. Banko Vera 2.338,65 735,4o 28.374,05 - 31.448,lo 5. Flis Jože 2.754,65 664,35 24.978,5o 19o,75 28.6o8,25 6. Štiftar Zvone 1.514,75 456,35 24.974,2o — 26.945,3o 7. Ivačič Irena 531,9o 133,2o 26.362,lo 871,6o 27.898,8o 8. Gašperlin Ani 1.371,45 43o,65 23.668,35 - 25.47o,45 9. Paj er Ivanka 4.o55,95 546,15 2o.33o,9o 2.288,75 27.221,75 lo. Pogačnik Anton 4.355,6o 679,6o 25.525,85 393,o5 3o.954,lo 11. Lunar Jože 5.3o4,35 804,60 25.341,lo 196,85 31.646,9o 12. Pogačnik Franc 5.51o,25 791,15 24.89o,55 256,95 31.448,9o 13. Urbanija Anton 2.339,55 598,2o 22.o64,6o 458,45 25.46o,8o 14. Limovšek Boris 2.228,6o 593,2o 21.9o5,oo 245,35 24.972,15 15. °eretina Slavko 2.651,75 4H,lo 26.43o,lo 7.558,lo 37.o51,o5 16. Ložar Ani 2.71o,5o 499,oo 18.737,o5 3.222,35 25.168,9o 17. Bergant Marija 914,5o 326,5o 18.4o7,65 355,5o 2o .oo4,15 18. Sušnik Martin 3.461,o5 438,25 16.684,75 897,25 2l.48l,3o 19. Goropečnik Franc 4.917,95 1.269,lo 35.996,4o - 42.183,45 2o. Loboda Anton 3.673,45 495,5o 22.o21.45 i 8.468,lo 34.658,5o 21. Peterka Franc 3.322,15 428,75 I8.I00,3o — 21.851,2o 22. Rožič Franc 3.6o3,7o 56o,5o 17.219,55 137,7o 21.521,45 23. Kavka Vinko 3.399,oo 523,5o 17.412,45 349,65 21.684,60 24. Kavka Marko 3.361,3o 62o ,o5 24.228,75 9o8,oo 29.H8,1o 25. Anžič Anton 3.322,25 578,45 18.718,1o — 22.618,80 26. Škrbec Jože 4.o41,7o 77o,45 27.877,45 - 32,689,60 27. Karo Maks 2.979,15 663,3o 23.7oo,95 3.297,75 3o.611,25 28. Urbanija Jože 4.275,6o 617,75 17.531,5o 4.593,5o 27.018,35 29• Grojzdek Marjan 3.427,2o 655,25 24.325,3o 43,6o 28.451,35 3o. Vidmar Ivanka 4.o34,15 7o4,lo 25.619,45 - 3o.357,7o 31. Roš Ani 2.719,4o 627,75 23.o54,8o 236,45 26.638,4o 32. Pavovec Miha 2.746,6o 628,lo 23.67o,oo 231,15 • 27.275,85 33 • Končar Miha 2.o89,lo 328,85 17.67d,9o - 2o.o96,85 34. Gašperlin Janez 2.351,75 474,25 17.767,45 - 2o.593,45 35. Lunar Marija 3.o22,9o 589,lo 21.736,o5 - 25.348,05 30. Peterka Karol 3.853,2o 7o6 ,o5 26.784,65 - 31.343,9o 37. Majdič Joži 1.775,95 43o,2o 18.511,45 2o5,8o 2o.923,4o 38. Bogataj Ivan 3.739,55 396,25 21.937,15 148,25 26.221.2o 39. Cajhen Franc 1.o36,65 333,lo 25.117,35 l.o63,35 27.55o,45 4o. Dimc Vinko 687,35 41. Kralj Marija 1.849,8o 42. Poljanšek Jože 2.789,8o 43. Hafner Janez 1.649,85 44. Pirc ^anez 1.123,6o 45. Kokalj Franc 8oo,75 46. Smodiš Emil 3.l4o,55 47. Rusjan Florjan 2.386,95 48. Sojer Franc 92l,6o 49. Cerar Martin 1.141,o5 5o. Gostinčar Jože 2.913,85 51. Pogačnik Marko 33,65 52. Dimc Marija ml. 429,9o 53. Oršič Valent 213,5o 54. Ježek Vinko 1.375,35 55. Kepec Jože 315,o5 56 • Sonc Brane 460,00 57 • Vidmar Feliks 4.214,5o 58. Rožič Anica 3.264,2o 59. Mežnar Štefka 3.241,65 60. Lunar Marjan 2.475,7o 61. Trček Marjan 3.384,25 62. Kokalj Alojz 3.oo2,2o 63. Bogataj Francka 2.568,oo 64. Kordež Erika 1.881,35 65. Bračko Justi l.lo5,75 66. Gregorin Ivanka 748,45 67. Prebil Dragica 477,95 68. Zaburnič Dorde 1.384,65 69. Menee Marjan 2.223,3o 7o. Kržan Jože 1.668,00 71. Dimc Marija 1 .o62,7o 72. Urbanija Olga 15o,75 ,65 18.682,40 297,o5 19.849,45 ,9o 22.866,55 231,15 25.362,4o ,15 22.263,65 6.657,oo 32.o53,6o ,75 l8.194,4o 3.386,05 23.53o,o 5 ,35 18.229,25 94,9o 19.71o,lo ,7o 19.127,15 157,7o 2o.379,3o ,o5 31.426,25 — 35.148,85 , 80 25.727,85 — 28.536,6o ,45 23.080,60 — 24.415,65 ,85 29.237,25 H5,3o 31.o33,45 ,95 21.749,6o - 25.238,40 ,55 14.216,5o - 14.254,7o ,35 21.574,2o 56,35 22.449,8o ,5o 2o.663,45 — 21.o53,45 ,75 21.62l,2o 231,15 23.417,45 ,85 22.194,3o 21,8o 22.926,oo ,3-5 2l.837,4o 231,2o 22.729,75 ,60 21.132,7o — 25.917,8o ,75 21.o99,6o - 24.937,55 ,4o 20.865,4o - 24.669,45 ,o5 16.163,3o - 18.945,05 ,95 13.267,35 - 16.99o,55 ,80 18.544,5o — 22 .008,50 ,95 2o.368,65 — 23.488,6o ,2o l8.92o,65 — 21.3H,2o ,25 18.6o6,75 - 2 2o ,o42,75 ,7o 18.424,65 — 19.453,8o ,60 15.582,9o — 16.326,45 ,25 14.713,9o - 16.352,8o ,7o 21.311,55 29,oo 23.763,55 ,00 19.524,45 - 21.362,45 ,5o 13.5o4,55 — 14.794,75 ,60 3.952,o5 — 4.158,4o 182 414 343 299 262 293 582 421 413 539 574 4 389 176 189 394 2ol 57o 573 562 3o6 338 461 551 5o9 33o 28o 265 254 199 17o 227 55 OSEBNI DOHODKI -UPRAVA od 1. 1. do 30. 6. 1976 Zap. Priimek in ime št. skupni staž staž v podjet. redno delo nad. delo skupaj 1. Otrin Janez 4.574,65 972,65 32.67o,95 8.9o4,85 47.123.lo 2. Limoni Viljem 5.692,8o 1.139,5o 3o.656,25 lo.80I,lo 48.289,65 3. Breznik Lovro 1.618,95 572,oo 31.o23,9o 4.157,3o 37.372,15 4. Bleje Vinko 3.231,15 783,35 29.2ol,45 659,65 33.875.6o 5. Sedušak Boris 7o2,7o 455,55 25.o41,45 - 26.199,7o 6. Petek Slavko 5.o7o,5o 659,6o 24.342,7o 428,45 3o.5ol,25 7. Slevec Marjan 3.734,3o 637,lo 23•51o,60 - 27.882,20 8. Kosmač Irena 3o4,4o 374,85 2o,8o5,7o 1.224,35 22.7o9,3o 9. Stiftar Milena 3.336,4o 596,35 22.167,o5 4.323,45 3o.423,25 lo. Merčun Jana 2.9oo,15 385,60 21.327.9o 8.576,95 33.19o,6o 11. Govekar Davorina 2.814,2o 521,6o 19.615,35 1.318,7o 24.269,85 12. Habjan Marija 2.792,65 5o4,3o 19.o37,4o 2.2o7,8o 24.542,15 mes. 5 13. Kladnik Silva 45,75 45,75 15.751,05 - 15.843,35 14. Logar Marija 2.94o,lo 469,7o 19.35o,2o 2.133,15 24.893,15 15. Sikošek Ema 3.589,o5 5o6,25 19.114,4o 5.694,55 28.9o4,25 16. Štirn Janez 2.4ol,oo 5o9,9o 19.228,o5 45,2o 22.264,15 17. Lavrač Joži 623,lo 315,6o 17.96o,5o 2.737,55 21.636,75 18. Tavčar Ivanka 782,6o 3o4,2o 17.237,6o 431,8o 18.756,20 me s 4 19. Bolhar Majda 445,35 296,95 12.237y75 3.o56,2o 16.036,25 2o. Novak Joži 1.57o,lo 265,5o l8.3ol,8o 2.275,65 22.413,o5 mes .1 21. Ulčar Marina 56,25 54,o5 2.674,6o - 2.784,9o 22. Bizilj Slavka 2o2,lo 122,6o 17.135,9o 65,9o 17.526,5o mes.4 23. Birk Vlasta - 177,2o 9.525,o5 242,25 9.944,5o 24. Mrčun Jože 3.575,5o 611,4o 17.489,9o 4.9o9,4o 26.586,20 25. Malin Milka 2.3H,8o 322,o5 12.848,8o 679,o5 16.161,7o 26. Žorž Savo 8o2,55 420,4o 23.949,35 - 25.180,3o 27. Jurkošek ing.Ivan 399,9o 515,35 28.342,9o 1.729,o5 3o.987,2o 28. Hlabš Vladka 1.112,25 329,95 2o .o97,3o 34o,80 21.8oo,3o mes .1 29. Mavrič Angelca 315,25 62,75 2.319,8o - 2.697,6o Zap. Priimek in ime št. skupni staž staž v podjet redno delo nad. delo skupaj 1. Mažaj Milan 1.56o,60 513,6o 27.867,35 1.6o7,3o 31.548,85 2. Dežela Franc 2.752,6o 567,35 25,16o,2o 58,9o 28.545,o5 3. Klopčič Marta 1.966,7o 472,5o 17.846,00 2.778,15 23.o65,35 4. Rotar Stane 2.353,65 543,85 2o.161,4o 3.959,2o 27.0I8,lo 5. Zupanc Olga 1.192,8o 48l,7o 26.251,5o 23o,65 28.156,65 6. Predovnik Joži 411,25 23o,15 15.6o8,7o 178,6o 16.428,7o 7. Mihelčič Iva 9o9,9o 3o2,15 17.174,95 3.628,8o 22.ol5,8o 8. Rebolj Vojka 890,50 3o8,85 17.5o9,2o 3.o71,65 21.78o,2o 9. Janežič ing. Peter 454,8o 314,oo 23.37o,5o 683,7o 24.623,oo lo. Burja Franc 3.893,2o 626,25 23.059,15 2.477,35 3o .o55,95 11. Koprivšek Stefan 4.941,oo 839,25 27.817,9o 2.986,9o 36.585,o5 12. Novak Anton 4.5oo,35 823,95 22.671.7o 2.165,65 3o.l61,65 13. Gorjup Franc 2.364,95 552,4o 2o.531,75 4.192,oo 27.641.lo 14. Avbelj Franc 1.787,5o 479,55 17.368,45 4o6 ,05 2o .o41,55 15. Capuder Franc 1.3oo ,o5 712,6o 15.7o5,35 3.554,95 21.272,95 16. Birk Franc 3.425,25 573,6o 22.693,9o 655,lo 27.347,85 17. Bratim Valentin l.o72,oo 374,lo 21.524,4o 2.689,5o 25.66o ,00 18. Bregar Franc 2.66o,4o 446,25 16.889,4o - 19-996,05 19. Brinovec Miro 5.o83,lo 6o7,25 17.798,2o - 23.488,55 2o. Dragar Ivan 2.515,o5 42o,2o 17.873,3o - 2o.8o8,55 21. Erminio Stefan 3.o66,95 577,6o 22.358,15 1.583,o5 27.6o5,75 22. Gotar Ivan 3.886,75 58o,5o 16.471,95 294,95 21.234,15 23« Grabnar Rudi 2.681,8o 597,2o 22.o21,25 3.82o,15 29.12o,4o 24. Joger Ivan 1.426,5o 312,o5 17.661,5o 157,15 19.557,25 25• Kocjančič Andrej 4.819,35 841,9o 23.167,90 1.136,5o 29.964,65 26. Kocjančič Ivan 9l9,9o 286,45 2o.ol5,85 1.9o7,85 23.132,o5 27. Končar Ivan 1.932,lo 547,15 19.671.o5 3.462,5o 25.612,6o 28. Stupica Vinko 1.643,5o 368,9o 2o.558,6o 5.733,25 28.3o4,25 29. Osolnik Janez 2.599,6o 428,25 15.954,45 945,lo 19.927,4o 3o. Goršek Alojz 1.731,45 291,6o 16.431,25 548,55 19.oo2,85 31. Močilnikar Milan 2.ool,5o 541,45 2o.l49,45 2.9ol,6o 25.594,oo 32. Učakar Janez 2.338,95 625,15 23.H5,6o 2.261,35 28.341,o5 33. Učakar Vera 316,lo 331,65 22.o95,4o 549,lo 23.292,25 34. Ravnikar Dragi 443,35 279,4o 15.833,oo 513,95 17.o69,7o 35. Kaplja I.v.an 4.263,55 852,25 24.003,00 789,85 29.9o8,65 36. Kosmač Franc 2.543,65 547,7o 19.697i95 2.112,oo 24.9ol,3o 37. Kisrnač Jože 516,5b 357,55 19-593^45 219,55 2o,687,o5 33, 38. Kovačič Janez 3.5o6,25 732,lo 2o.843,lo l.loo,85 26.182,3o 39. Kovič Ivan 2.1o6,75 298,5o 16.422,4o - 18.827,65 4o. Kunaver ^anez 2.532,15 515,9o 2o ,156,4o 357,40 23.561,85 41. Kos Jože 1.461,35 289,85 16.8l3,3o - 18.564,5o 42. Kocjančič Jože 473,7o 311,65 18.934,4o 612,35 2o.332,lo 43. Lavrač Maks 1.713,75 189,85 17.9o7,35 - 19.8lo,95 44. Levec lavel 2.4l2,oo 43o,45 16.798,85 1.115,2o 2o.756,5o 45. Lunder Ciril 3.733,25 647,8o 23.757,75 1.532,25 29.671,05 46. Mlakar Ivan 3.857,45 586,2o 17.417,7o - 21.861,35 47. Majce Janez 2.113,lo 362,60 19.6ol,95 267,4o 22.345,o5 48. Marolt Franc 7oo,3o 47o,15 25.665,25 21.241,7o 48.o77,4o 49. Malin Anton 463,5o 346,75 19.465,2o 278,4o 2o.553,85 5o. Majdič Nande 4.51o,60 617,35 17.475,85 258,oo 22.861,8o 51. Mrčun Ciril 2.7o9,35 568,7o 2o.914,2o 1.421,75 25.614,00 52. Majdič Anton 5.1o7,65 833,25 21.68670 2.o5o,lo 29.677,7o 53. Majdič Alojz 8o6,95 3o2,45 17.19o,15 6.285,2o 24.584,75 54. Mal Stane 418,45 371,55 2o.868,60 - 21.659,6o 55. Pergar Andrej 852,35 27o,7o 15.586,3o 5o6,15 17.2l5,5o 56. Peterka Anton — 238,lo 13.8o5,o5 1.438,55 15.48l,7o 57. Prestor Alojz 1.8o4,00 451,o5 17.117,25 321,85 19.694,15 58. Prašnikar Albin 814,6o 297,15 16.921,65 391,65 18.425,o5 59. Ravnikar Jože 2.o8o,55 684,3o 25.2o9,75 1.385,25 29.359,85 6o. Ribič Martin 3.367,56 5o7,25 19.674,3o 663,85 24.212,95 61. Smrkolj Vinko 4.316,5o 759,4o 21.119,4o 1.322,25 27.517,55 62. Strmijan Jože 896,75 3o2,o5 17.172,85 1.219,7o 19.591,35 63. Strmijan Franc 5o6,95 253,9o 16.883,3o - 17.644,15 64. Sušnik Albin 1.127,35 455,o5 24.848,95 927,55 27.358,90 65. Trdin Ivan 435,2o 296,25 17.464,3o 1.289,4o 19.485,15 66. Urbanija Marjan 337,9o 397,3o 22.515,lo 127,25 23.377,55 67. Vidergar Franc 2.851,6o 553,4o 2o .749,7o lo5,4o 24.26o,lo 68. Vidergar Jože 1.77o,55 455,55 17.318,55 559,7o 2o,lo4,35 69. Vrečar Stane 2.4o9,3o 783,65 24.534,45 184,2o 27.9H,6o 7o. Vidergar Franc ml 639,3o 294,15 16.972,25 38,25 17.943,95 71. Zajc Franc 1.957,95 5o4,5o 22.989,3o 37o,4o 25.822,15 72. Mrčun Andrej 27o,65 317,lo 18.598,95 1.973,3o 21.16o,oo 73. Mal Janez 326,6o 424,75 23.383,2o 3o7,85 24.444,40 74. Stegnar Stane 3ol,25 369,85 2o.587,15 654,lo 21.912,35 75. ^esar Anton 5mes. , 129,15 lo9,3o 12 ,o57,5o 1.153,85 13.449,8o 76. Tič Ivan 5 mes. -.. T 159,15 14.824,3o 631,7o 15.615,15 77. Rotar Franc - 172,3o 11.488,35 589,2o 12.249,85 Zap. Priimek in ime skupni staž v redno delo nad.delo skupaj št»________________■______staž____podjet.__________ 1. Oražem Prane 2.o37,oo 546,lo 2o ,4o4,oo 2o8,5o 23.195,6o 2. Klopčič Martin 2.966,oo 479,25 35.295,4o 8.173,2o 46.913,85 3. Biaggio Edo 5o7,55 297,75 17.175,9o 2.741,oo 2o.722,2o 4. Gregorič Davorin 2.936,60 4o4,65 22.289,8o 496,65 26.127,7o 5. Kmeta Ivan 3.727,8o 965,25 34.414,15 854,85 39.962,o5 6. Otolani Ivan 4.383,35 913,4o 34.ol9,o5 2.783,9o 42.o99,7o 7. Radoševič Milan 2.9o5,2o 829,4o 31.321,65 1.566,95 36.623,2o 8. ^alin Ivan 4.42o,75 6o5,o5 21.235,45 975,45 27.236,7o 9. Majdič Ivan 1.4o4,15 334,9o 25.551,85 — 27.29o,9o lo. Grilj Rajko 1.689,15 285,00 16.1o9,5o 131,25 18.214,9o 11. Kovič Janez 1.839,4o 476,15 22.838,45 358,5o 25.512,5o 12. Učakar Franc 526,2o 235,lo 16,154,35 552,95 17.468,6o 13. Kovačič Milan 258,65 293,3o 17.169,55 04o,65 18.562,15 14. Kosmač Anton 234,lo 244,25 14.778,20 188,7o 15.445,25 15. Gorjup Martin 2 mes i. 9o ,9o 4.99o,5o 396,3o 5.477,7o VPIS POSOJILA Kot skromen člen v verigi vpisovalcu posojila za ceste na območju SR Slovenije smo med ostalimi organizacijami tudi delavci "Termita'1. Vsakdo lahko prispeva po svojih močeh, vendar naša dolžnost je, da izpeljemo nalogo, ki je bila postavljena pred nas od strani Komisije za vpis posojila za ceste na območju občine Domžale in zberemo 351.5oo,oo din posojila. Od začetka vpisovanja posojila, to je od 24. 6. 1976 pa do danes smo zbrali že 348,33o,00 din. Razlika, do izpolnitve obveznosti torej znaša le 3.17o ,00 din in gre na račun nekaterih delavcev v obratu "Peskokopi", ki še niso vpisali posojila. Upam, da bodo tudi ti akcijo podprli in da se bo tudi naše podjetje lahko kmalu vpisalo med organizacije, ki so zbrale z vpisom vsaj loo % planiranega zneska posojila. Tavčar Ivanka ODKUP PARCEL Vsem delavcem našega podjetja je že dolgo znano, da namerava podjetje razširiti in rekonstruirati svoj obrat "Peskokopi". V ta namen že dolgo teko pripravljalna dela v tehnični službi podjetja, angažirani pa so tudi zunanji sodelavci. Sama razširitev in rekonstrukcija obrata je eden ukrepov k stabilizaciji našega gospodarstva, saj bomo proizvodnjo občutno povečali in izboljšali kvaliteto proizvodov, kajti dejstvo je, da so novi predpisi onemogočili livarnam uvoz surovin, katere imamo v državi . Če hočemo torej vsem livarnam, ki so doslej precej livarskega materiala uvažale, zagotoviti dovolj teh surovin, je obrat povečati in proizvodnjo modernizirati. Namen tega sestavka ni v tem, da bi se spuščal v gradnjo in tehnologijo predvidene razširitve obrata, pač pa bi vas rad seznanil s težavami, s katerimi se srečujem pri odkupu parcel za načrtovano razširitev. Kot veste je razširitev obrata predvidena na sev. - vzhodni strani, to je ob cesti Moravče - Kandrše. Razširitev obrata je predvidena na več parcel in meri skupna kvadratura razširitve 1 ha 49 a in 22 m^. No, in če sedaj pogledamo, katere so te parcele, velikost in kdo je njihov lastnik, pridemo do naslednjih podatkov : pare. št. 2 48 njiva 5 raz. v izmeri 11 a 15 m 5o/2 gozd 3 raz. v izmeri 15 a 13 m^ 39/2 trav.3 raz. v izmeri 3o n/ 41 trav. 3 raz. v izmeri 19 a 13 m^ - lastnik Ravnikar Pavla, kmetica Drtija 1, Moravče pare. št. 46 paš. 5 raz. v izmeri 15 a o5 m2 - lastnik Trdin 47 gozd 3 raz. v izmeri 12 a 62 m^ Evstahij delovod. Zidanškova 9 Velenje 2 pare. št. 42 gozd 3 razr. v izmeri 15 a 72 m - lastnik Vehovec 43 njiva 5 raz. v izmeri 15 a 14 m^ Franc, Ivana, up. Drtija 3, Moravče pare. št. 44/2 gozd 3 raz. v izmeri 27 a 72 m2- Lastnik Ravnikar *, delavec, sp. Dob 1 p. Moravče pare. št. 37/2 trav. 3 raz. v izmeri 34 m^ - Lastnik Pipan Ivana kmetica, Drtija 11 p. Moravče Delavski svet podjetja je večkrat razpravljal o rekonstrukciji in razširitvi obrata "Peskokopi", ra svoji 14. seji, dne 11. 2. 1976 pa je sprejeli sklep, da se navedene parcele odkupijo od dosedanjih lastnikov in pripravijo za potrebe obrata "Peskokopi". Najprej sem dal 19. 1. 1976 parcele po geometru odmeriti, nekaj parcel pa je bilo tudi deljenih, saj cele niso prišle v poštev za odkup in dal postaviti mejnike. Prve težave so nastale, ko s prizadetimi lastniki parcel nismo prišli do dogovora o ceni. Zapriseženi sodni cenilec tov. Pliberšek Franc je dne 17. 1. 1976 vse parcele pregledal in jih kot gradbeno zemljišče ocenil na 28.00 din/m2. Nihče od lastnikov parcel se s cenitvijo cenilca ni strinjal in vsak je zahteval višjo ceno, katero so utemeljevali s tem, da je prosta cena zemlje na trgu dosti višja (4o.oo - 60.00 din/m^). Ker zakon dopušča določeno odstopanje dejanske dogovorjene cene od ocenitve, ki jo je določil cenilec smo se z Ravnikar Pavlo, Ravnikar Jožetom, Trdin Evstahijem in Pipan Ivano dogovorili za odkup po 35.00 din/m^, medtem ko sta Kaplja Marija in Vehovec Franc in Ivana zahtevala, da jima podjetje poišče drugo parcelo. 0 zadnjih dveh, Kapljevi in Vehovcu ki hočeta zamenjavo, bom več poročal kasneje. Ko sem se torej pripravljal k sklepanju kupnih pogodb so nastale nove težave v zvezi z višino prometnega davka na prodajo nepremičnin. Po "Zakonu o davku na promet nepremičnin" (Ur. list SRS, št. 27/72, člen 5) je prometni davek dolžan plačati prodajalec. Ta pa seveda v našem primeru ni bil niti voljan zemljo prodati, ne pa plačevati še prometni davek. Ko sem že pri prometnemu davku naj poudarim, da je višina tega davka odvisna od namena nalupa. če podjetje kupi kmetijsko zemljišče, znaša davek pri nakupu 12,95 din/m^, če pa podjetje kupi gradbeno zemljišče pa je 4,5o din/n/. To pa je velika razlika zlasti še, ker je zelo velika površina. Čeprav je tov. Pliberšek ocenjeval zemljišča kot gradbena na 28,00 din/m^, pa je v naravi še^vedno kmetijsko zemljišče, torej s prometnim davkom 12,95 din/ni . Uprava za dohodke pri Sob Domžale smatra to zemljišče kmetijsko vse dotlej, dokler ne bo "prekvalificirano" v gradbeno zemljišče. Za to pa je potrebna po zakonu cela vrsta opravil (soglasja, lokacijsko dovoljenje, gradbeno dovoljenje itd). Sele ko bo to urejeno - urejanje pa je v teku - bomo s temi odločbami uspeli in zemljišče bo smatrano za gradbeno s prometnim davkom po 4,5o din/n/, cim bo torej to urejeno, bom začel s sklepanjem kupnih pogodb. Tudi pri zamenjavi parcel je bilo dovolj težav, kaže pa, da bodo te le obojestransko zadovoljivo rešene. Vehovec Franc in Ivana z odkupom parcele št. 42 izgubita, kot sta povedala, edini gozd, ki ga še imata in tako ne bi imela stelje za živino. Zato sta prodajo odklonila in želita zamenjavo. Po posvetih in pogovorih na gozdnem obratu v Domžalah in Ljubljani, smo končno le prišli do reditve v tem, da je GG Ljubljana pripravljeno prodati svojo parcelo št. 82/2 K.O. Dr-tija, ki je gozd v neposredni bližini naselja Drtija. Ta gozd je približno take velikosti, kot obe parceli Vehovec Franca in Ivane, kateri prideta v poštev za zamenjavo. Vehovec se z zamenjavo strinja, parcelo smo že odmerili in jo dobro označili. Parcelo bomo kupili od GG Ljubljana in jo nato zamenjali z parcelama Vehovec Franca in Ivane. Tudi zamenjava parcele pri Kaplja Mariji ni potekala brez težav Majprej ni bilo dobiti primernega zemljišča, povprašali smo pri Tomanu v Moravčah, nato pri Pustotniku v Litiji, kateri ima par cele v Drtiji, končno pa kaže, da bo Kapijeva najprej prodala podjetju svojo parcelo nato pa kupovala del "Martinkove” parcele v Moravčah. Tudi tukaj je precej ovir, vendar se pogovori do sedaj razvijajo kar dobro, tako da bomo parcelo v prihodnjih dneh dali deliti. Parcela je namreč velika več kot 1 ha in jo kot celo ne bo mogoče prodati, saj nihče nima tolikih sredstev. Zato se lastniki strinjajo s prodajo po delih. Pri tej prodaji Cerar - Kaplja je ugodno to, da prometni davek pri kupni pogodbi odpade, če kupi zemljo kmet od osebe, ki ni kmet. (Odlok o davku na promet nepremičnin, člen 3, Uradni vestnik Sob Domžale z dne 29. 12. 1975). Taka je torej zadeva v zvezi z nakupom parcel za razširitev obrata. Dejstvo je, da je večina navedenih lastnikov parcel že bila pod "udarom" obrata "Peskokopi", saj smo od njih v preteklosti že odkupovali parcele za razširitev obrata ali pa za razširitev odkopa kremenovega peska v Drtiji. Tako smo nekaterim (Ravnikar Pavla, Vehovec Franc in Ivana, Šuštar Ernest itd) kmetije že precej okrnili. Kot doslej že več let nazaj, so tudi le;ošnji nalivi konec maja povzročili, da je p^tok Drtijščica v siidnjem delu toka dvakrat preplavil parcele ter na njih pustil pe;ek in glino, tako da je bila trava, tik pred košnjo poplavljeni: in za krmo neuporabna. V preteklih letih se je to dogajalo že rečkrat, o tem pa sem vas v tem glasilu že obvestil. Letošnja poplava in s tem v zvezi škoda ni med največjimi, vendar pa ,as bo stala približno Vinko Bleje ODŠKODNINE ZARADI POPLAV 65.000,00 din. Prizadeti kmetje iz naselij Vinje, Prikernica, Preserje in Trnja-va pri Lukovici so takoj začeli prijavljati škodo in tako sem z tov. Goršetom, dipl. ing. agr. ter našim Janežič ing. Petrom, geologom v obratu Peskokopi (sicer pa tudi predsednikom DS-a) 8. 6. 1976 odšel na ogled in ocenitev škode v Vinje in Prikrnico. Na parcelah so nas že čakali prizadeti kmetje, saj smo se tako predhodno domenili. Ogledali smo celotno poplavno področje ter ugotovili, da ima škodo zaradi uničene trave 24 kmetov iz Vinj in Prikrnice, da ima vsak odškodovanec več parcel, ki so v celoti ali delno poplavljene, tako da je skupna višina škode na tem področju ocenjena na 4o.933,oo din. Dne 22. 6. 1976 pa smo v isti sestavi pregledali tudi teren na področju naselij Preserij in Tmjave. Tu je škoda manjša, kajti nekaj' parcel je popolnoma zamočvirjenih že od prej in te smo izpustili iz ocenitve, sicer pa smo povsod škodo ocenjevali le pri tistih kmetih, ki so jo prijavili. Ma tem področju je škodo prijavilo 19 kmetov, skupna odškodnina pa znaša 22.285,oo din. No in če sedaj še na 1- ratko pogledamo, zakaj prihaja do škod, oziroma poplav, ugotovimo naslednje : Ta dolina(Vinje, Preserje, Trnjava) je znana kot področje, kjer potok Drtijščica občasno poplavlja, vendar pa je bila prej po odteku vode trava zmeraj up)rabna, saj je bila struga potoka čista, zdaj pa je vsa struga od vasi Drtije do Trhjave (8 km) onesnažena s peskom in glino, ko pa pride nevihta z malo več padavin, vsa voda ne more po strugi, ki je kot že navedeno -precej zasuta, poleg tega pa tudi zelo vijugasta, delno pa tudi zaraščena z drevjem. Ponekod je teren, ob vodi celo nižji, kot je normalen nivo vode, ali pa voda odteka na travnike celo po kanalih - jarkih, ki so jih izkopali posamezniki zato, da ob normalnih pogojih odteka voda s travnikov v potok, ob večjem vodostaju pa se voda vrača po isti poti nazaj na travnike. Dejstvo je tudi, da obrat "Peskokopi" že dolgo ne spušča več peska v potok, pač pa je pesek v strugo začel uhajati okoli 1966, ko smo imeli polne vsedalne bazene. Ko smo pred leti uredili obrat finih frakcij, drobni pesek prodajamo podjetju "Megrad". Vseeno pa je zaskrbljujoče to, da se parcele, ki so že več let ali manj redno poplavljene počasi spreminjajo v nerodoviten - močviren svet. Plast peska in gline ob skoraj vsakoletni poplavi onemogoča rast dobri krmi, pač pa začne rasti močvirni trs. V potok spuščamo zdaj le glino, vendar bomo z rekonstrukcijo obrata v Drtiji tudi to onesnaženje potoka odpravili, ki kvari videz potoka in same doline, pa tudi z ribiči imamo težave; o odškodnini tem pa bom poročal drugič. Vinko Bleje MLADINSKA DELOVNA AKCIJA BRDO '76 V ponedeljek, 28. junija se je začela mladinska delovna akcija na Brdu pri Ihanu. Namen akcije je bil izkopati jarke za vodovod, sama akcija pa je trajala do 4. julija 1976. V tabor, kjer so bili šotori že postavljeni smo prišli v ponedeljek zjutraj, se razporedili po četah, pri gasilskem domu na Brdu pa smo si razdelili orodje. Takoj smo odšli na dopoldansko delo, popoldan pa smo poslušali predavanja o prvi pomoči in osebni higieni. Za večer smo pripravili še uradno otvoritev delovne akcije. Nekaj po osmi uri zvečer nas je , brigadirke in brigadirje pozdravil predsednik krajevne konference SZDL, ter nam vsem zaželel prijetno bivanje na Brdu in pa seveda veliko uspeha na delovni akciji. Predsednik OK ZSMS pa se je v svojem govoru na kratko dotaknil mladinskih delovnih akcij in poudaril koristnost prostovoljnega dela. Po kulturnem'sporedu je mladincem izročil zastavo, s tem pa je bila mladinska delovna akcija tudi uradno odprta. Dan za dnem smo vstajali ob 4 uri, pa smo tako na delovišču prej končali. V prostih .popoldnevih smo imeli razna predavanja, športne igre, konference ; ob večerih pa smo posedli ob tabornem ognju, ter se zabavali ob skečih, ki smo jih pripravili. Nekaterim smo se nasmejali prav do solz. V petek smo imeli obrambni dan. Prebudil nas je zvok sirene. Po težkem vstajanju in jezi komandanta in dežurnih ( ker smo bili prepočasni) smo šli v zbor, nato pa v bližnje Dobovije, kjer smo imeli predavanje, kako ravnati v primeru vojne. Popoldan istega dne smo streljali z zračno puško, metali bombe imeli pa smo tudi nekaj vprašanj v zvezi z NOB. Čas je mineval in v nedeljo dopoldne smo pričeli tabor pospravljati. Ob 15 uri je sledila krajša proslava, na kateri so bili odlikovani trije najboljši brigadirji, vsi pa smo dobili knjige "Svet pod taborom". Dragi Prebil Na našo prošnjo je tov. Gojko Latinovič, naš zunanji sodelavec napisal .nekaj spominov na partizanska leta. Zahvaljujemo se mu. Kot takratnji komandant drvarskega vojnega področja s sedežem v Bosanskem Petrovcu piše : OBISK TOV. TITA V BOSANSKEM PETROVCU IN KOMAND! PODROČJA l/ NO VEMBRU 1942 V prvi polovici avgusta 1942 leta je na področju Bosanskega Petrovca prišlo poleg prvih proletarcev tudi 7oo ranjencev in bolnikov proleterskih enot. Po prihodu teh ranjencev in bolnikov na področju Bosanskega Petrovca je referent sanitete Vrhovnega štaba NOV in POJ napisal pismo (datirano na 16. avgusta 1942) tov. Titu, v katerem med drugimi pravi ; '• Ljudstvo je povsod pričakaib--ranjence na tak način, kakršnega še ni bilo v tem letu naše borbe! Začasno smo namestili ranjence v vas Drniče, nedaleč od Petrovca. Tu bodo vse dokler se ne napravi paviljon v Klekovači". (Sanitetski zbornik št. 12 str. 4o - 42). V začetku septembra 1942 leta so v Bosanski Petrovec prišli posamezni oddelki Vrhovnega Štaba, kot tudi mnogi rodoljubi iz vseh krajev Jugoslavije, ki so se pomikali skupaj z Vrhovnim štabom. Že v začetku oktobra 1942 leta je na Oštrelj pri Bosanskem Pet-ravcu prišel tudi Vrhovni komandant tovariš TITO. Za njegovo namestitev je Komanda drvarskega vojnega področja v železničarski delavnici v Drvarju pripravila štiri vagone in majhno lokomotivo, kar so premestili na Oštrelj na nek vzporeden tir kakšnih 8oo metrov od železniške postaje. Ta mala kompozicija, namenjena bivanju tovariša TITA je bila s postajo Oštrelj povezana s telefonsko centralo. V vagonu , v katerem je bil Vrhovni komandant tovariš TITO pa je bil telefon, hastalo je vprašanj e, kakšno številko bi dali temu telefonu, s Startalo se je od stvarnosti, da je to že drugo leto našega boja, še dve leti borbe pa nam kaže,tako je telefon Vrhovnega komandanta na Oštrelju dobil številko 22. V začetku novembra 1942 leta sta v Komandi drvarskega področja v Bosanskem Petrovcu prišla tovariša Moša Pijade in Ivo - Lola Ribar. Ob tej priliki sta me obvestila, da bo naslednji dan prišel v Komando področja tovariš TITO, kjer bo imel sestanek s skupino oficirjev, ki bodo v naslednjih dneh odpotovali v glavni štab Slovenije. Poleg ostalih tovarišev je v tej skupini bil tudi oficir Jeftič, ki je padel na slovenskih tleh in je bil proglašen za narodnega Heroja Jugoslavije. Naslednji dan, kot je bilo zmenjeno, je okrog 1? ure prišel v Komando področja tovariš TITO. Pričakal sem ga pred Komando in mu ob tej priliki podal raport. Po raportu mi je podal roko potem pa sem ga spremil do sobe, kjer so že čakali oficirji na zmenjeni sestanek. Po tem sestanku je v istem prostoru tovariš TITO imel še srečanje s tovarišem Svetozarem Vukmanovičem, ki je kasneje odpotoval v Makedonijo. Pred odhodom v Oštrelj mi je tovariš TITO še enkrat segel v roko in ob tej priliki pripomnil, da je zunaj zelo hladno, na kar sem mu odgovoril : "Kako je šele vam tam gori na Oštrelju v železniških vagonih Za vse oficirje, ki so sodelovali na tem sestanku je bila pripravljena skromna partizanska večerja. Tako v času večerje, kot tudi po njej, so vsi govorili le o njihovem srečanju s tovarišem TITOM in vsi so bili zelo ponosni, ker so bili ravno oni določeni za odhod v glavni štab Slovenije, kjer bodo nadaljevali svojo borbo z ramo ob. rami s slovenskimi tovariši. Gojko Latinovič Sindikalno prvenstvo v nogometu ' od 1. 6. - 2S. 6. 1976 Vsako leto se udeležimo občinskih sindikalnih športnih iger v raznih panogah. Letos smo že tekmovali v keglan.ju in nogometu. Posebno zanimivo je bilo tekmovanje nogometašev, ki jih je uspešno vodil navdušen privrženec šp >rta in predsednik NK Moravče tov. Stane Rotar. Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah. V "B" skupini, kjer je tekmovala naša ekipa, je bilo skupaj 6 moštev. Kljub popolni nogometni opremi, ki nam jo je posodil NK Moravče (nogometne čevlje in žogo smo sami nabavili) smo prvo tekmo z ekipo "Napredka" izgubili z 2 : 1, nismo pa izgubili volje. Naslednjo tekmo so začeli še z večjo željo po zmagi, toda naleteli smo na odlične nasprotnike - ekipo "Betona" in spet smo izgubili tokrat s 3 : 1. Po tekmi smo se pritožili, ker je za ekipo "Betona" nastopil igralec, ki ne bi smel igrati 2 tekmi, ker je bil na prvi tekmi izključen. Tekma je bila zato razveljavljena in registrirana z rezultatom 3 : o v našo korist. Veseli smo bili prve zmage, čeprav je bila dodeljena za "zeleno mizo". Hoteli pa smo dokazati našim številnim in zvestim navijačem, da znamo zmagati tudi na igrišču. In res, že v naslednjem kolu smo priredili navijačem veliko veselje z gladko zmago proti "Slovenija lesu" z rezultatom 3 : 11 Nekateri so nas že uvrščali med resne kandidate za prvo mesto, toda na žalost so se zmotili. Nesrečno smo izgubili v četrti tekmi z golom, ki smo ga dobili v zadnjih sekundah prvega polčasa. Srečnejša ekipa je bila ekipa "Papirnice". Preostala nam je še zadnja tekma. Igralci "Poklicne šole" so bili veliko boljši od nas, kar so potrdili tudi z rezultatom 4 : o v njihovo korist. S to zmago so si tudi priborili prvo mesto in pravico do nastopa v "A" skupini v prihodnjem letu . Končna lestvica je bila takšna : 1. Poklicna šola 2. Napredek 3. GIP Beton 4. 1ermit 5. Slovenija les 6. Papirnica Z našo uvrstitvijo smo bili zadovoljni, še posebno zato, ker smo šli na tekmovanje brez priprav. Drugo leto se bomo še bolj potrudili in upamo na še boljšo uvrstitev. Peter Janežič