216
Parlamentarni slovenski jezik.
Gospod * je v predzadnjem listu „Novic^ prav teme-Ijitu pisal o zaprekah in napakah našega govornega jezika. Hvala mu, da je sprožil to važno reč. Dal nam je tudi nasvet, kako bi se ogibali teh napak: Izgovarjajmo jezik, kakor ga pišemo. Kratko res, pa ne čisto jasno. Znano je, da je to circulas in demonstrando, če ga zavernem: Pišimo jezik, kakor ga izgovarjamo. Saj imajo ravno o tej stvari jezikoslovci toliko kavsanja. Gotovo je bil jezik pred kakor pismo. Pisalo se je toraj od začetka, kakor se je govorilo. Ker je pa govorni jezik le za 2 ali 3 osebe, pismeni pa za celi narod, se mora tudi pismeni jezik čistiti po jezikoslovnih pravilih, da se prilega vsem osebam istega jezika, istega naroda. Napredovati je toraj le tedaj mogoče, ako se govorni jezik jezikoslovno razvija v pismu, in ako si potem prosto ljudstvo obsvoji ta dobiček. Tako narodu ostane jezikoslovni kapital in še dobiva mnogoverstne dobičke.
Pravo je toraj pravilo, da naj izgovarjamo kakor pišemo, ako le pravilno pišemo. Ce pa tu ali tam prav ne pišemo, je treba prenaredb vpeljati v pisavo ali izjemkov v izreko, ali pa oboje ob enem, ako slovnica terja. Tako imamo dva težka polglasnika 1 in r. „Volk", „smerta se ne bi dobro izgovarjalo „voljk", ??smert", pa tudi dobro ne pisalo wv6k", „vuku, „srnrt" itd. Toraj mislim, da se jizjemki vpeljejo v izreko po pismenem jeziku. Saj imajo pravil o izreki tudi drugi narodi, posebno romanski. Treba je tudi dobro paziti, ali so soglasuiki terdi ali mehki. Tako pišemo „kdou, izgovarjamo pa wgdo"(?); uho dobro loči 3,0 d biti" in „o t kopati" pri izreki, akoravno pravilno pišemo
„o d kopati". — Zavolj te izreke se je tudi v pisavo mar-siktera kriva oblika vrinila. Ker izgovarjamo „zboru, ni treba opustiti pravilne pisave wsbor", ktera se izpeljuje od ,;so- brati" „co n-1 ege r e" ; so je pa berž ko ne gerški „avv = cum." „Zbor" je tedaj okrajšan „izbor" = Ausvvahl. Tu pa spet eni terjajo: piši za uho; drugi: piši za oko. Ako pišemo za uho, že imamo parlamentarni jezik, ali hočem reči, parlamentarne jezike. Ako pišemo za oko, moremo postaviti temeljite pravila za pisavo. Tadaj pa tudi dobimo edin dober čist jezik, ki se ne bo ustrašil nobeuega sorodnega soseda. Treba bo pa tudi na male reči paziti, in nikdo ne sme misliti, da se pravi to le dlako cepiti, češ, le duh oživlja, čerka pa mori. Na noge-toraj, verli slovenski jezikoslovci, preiščite jezikoslovne pravila za pisavo, potem pa hočemo govoriti, kakor pišemo.                                                                 J. G.