SICV. 190.
V LIPIM v celim one V. avgnsin mi Posamezna Številka stane 2 Din. LBIl) LIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec ta pol leta . . ta celo leto .
... Din 20
... .120 « • •
240
za inozemstvo:
mesečno ..... Otn SO
Sobotna izdaja: celoletno f Jugoslaviji .... Din 40 » inozemstvu.... . 60
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 150 in Din 2 —, večji oglasi nad 43 mm višine po Din 250, veliki po Din ln 4"—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemšt ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. url zjutraj.
POSlHiDil Blatena v UOiOVinL
Uredništvo jc v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne spre. Jemajo Uredništva telefon 50. upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 59.011. Praga in Dunaj 24.797.
Stari Nikola Pašič, o katerem ravnokar pripovedujejo belprajske « Novosti«, da je v zadnjih dneh svojega vladanja pri pogajanjih za nabavo 500.000 pušk na Angleškem zahteval od angleških firm 2 odstotka celokupne vsote zase, je na shodu radikalne stranke v Belgradu 19. t. ra. imel govor, ki dokazuje, da njegovi politični nazori daleč zaostajajo pa njegovo sposobnostjo delati na račui. ."Iržave dobre dobičke. V tem svojem labndiem spevu, ki naj bi novo vlado omajal »k starec razodel samo, kako je po svoji "c;:elno3ti popolnoma nesposoben za vods(yo države, ki je nastala v 20. stoletju in ki se temeljno razlikuje od stare patriarhalične Srbije. Vtis tega govora na javnost more biti samo ta, da Pašič po svoji starikasti trmi in popolnem neumevanju potreb in teženj sodobnega državnega organizma spada daleč nazaj v nepovratno preteklost, in da je bil skrajni čas, da je šel, ker bi sicer njegova senilna nesposobnost, ndružena z vlastiželjnostjo in politično amoralnostjo, državo v dogled-nem času ugonobila.
Dočim mora vsak človek z zdravimi petero čuti udeležbo poslancev hrvatskega naroda pri parlamentarnem življenju samo pozdraviti, se je Pašič v svoiem govoru izrekel proti temu, češ da § 18. zakona o zaščiti države ne dovoljuje, da bi radičevci sedeli v narodni skupščini 1 Kdor se upira sodelovanju poslancev, ki faktično zastopajo ves hrvatski narod, pri zakonodajnem delu države, sklicujoč se na paragraf iz-jemn ; : >na, ki ga je sam skoval, je vse k ruf ga nego državnik, kajti državnik i * števati potrebe realnega življenja, ne pa kakšnih svojih kapric in osebnih predrazsodkov. Če bi angleški kralj imel vsakega za veleizdajnika, ki se je kdaj izrekel zoper kakšno tradicionalno mnenje o ustrojstvu velikobritanskega imperija in njegovih kolonij, bi Mac Donald nikoli ne bil predsednik angleškega ministrskega sveta. In če bi se angleški kralj skliceval na še vedno neukinjene zakone izza časa svoje «deviške« prednice Elizabete, bi noben katoličan kot «veleizdajnik« ne mogel zavzemati kakšnega vodivnega mesta v britanski državi. Po mnen ju našega bivšega premijera pa je menda samo Laza Markovič najbolj lojalen državni element, in samo veliko čudo je, da ni ta originalni starec v svojem govoru postavil pod § 18 še strank Davidoviča, dr. Korošca in dr. Spahe.
Pašič je na shodu radikalne stranke ponavljal tudi svojo staro pesem, da je bilo edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev proglašeno na Krfu, v Ženevi in v senžer-menski pogodbi in da je zalo nedotakljivo. Stari mož pa je čisto gluh, če se mu dopoveduje, da vse te pogodbe izražajo samo svobodno in sporazumno samo-odločitev Srbov, Slovencev in Hrvatov, da tvorijo eno državo; kako si jo pa uredijo, to je zopet stvar njihove sporazumne volje. Nobena pogodba pa ne govori ničesar o c e nt r a I i s t i č n i državi, nasprotno, vse predpostavljajo tri svobodne, enakopravne in suverene kompaciscente, iz katerih sta šele Pašič in Pribičevič svojevoljno izkonstruirala en sam narod, to je, brezrazlično maso, ki jo sme pod pretvezo «bratslva« eden kujonirati, kakor mu drago.
Pašič je poskrbel tudi za humor. Opravičeval je centralizem z — radiotelegrafijo in radiotelefonijo, češ, ako imamo v modernem času etelegrafe in telefone, da lahko poslušamo koncerte iz Pariza, čemu naj bi se potem delili? To je neumnost, da se parceliramo brez potrebe, ker tudi kultura ne gre v tej smeri.« Moderna kultura res stremi po edinstvu, toda po duhovnem edinstvu politično in moralno svobodnih samood^ovornih edinic, ne pa po nasilni mehanični centralizaciji. Miillerjev «Poli-tični almanah« za 1. 1923 navo;a sledeče države, ki so vse urejene na federalnem ali širokoavtonomističnem principu: Ar-gentiniio, Bolivijo, Čile, Ekvador, Veliko Britanijo, Mehiko, Norveško, Avstrijo, Rušilo, Nemčijo, Švedsko, Švico, Sever. Ameriko, Brazilijo, — države, med katerimi je večina enonarodna; pa tudi doslej strogo centralistične države, kakor Francija, Belgija, Italija in Španija se razvijajo čezdalje-
bolj v smeri avtonomizma. V tej smeri gre moderna kultura in moderno pojmovanje o državi.
Bivši premijer je tudi pogreval staro frazo o «avstrijakantstvu«, s čimer hoče ožigosati vse svoje politične nasprotnike. Ako se ima jx>d «avstrijakantstvom« razumevati centralizem, kakor so ga zasledovali nemški in mažarski državniki bivše monarhije, potem je največji avstrijakantvnaši državi Nikola Pašič. Ako pa naj se pod *-av-strijakanstvom« razume težnja po federalizmu ali avtonomizmu narodov, potem treba povdariti, da je ravno centralizem povzročil razpad bivše avstroogrske monarhije in da je ravno avtonomiznm pri-vedel do novih svobodnih državnih tvorb na teritoriiu bivšega Podonavia, med njimi tudi Jugoslavije! In Slovenci in Hrvali se niso izločili iz centralističnega okvira Av-stro-Ogrske zato, da se podvržejo drugemu centralizmu, marveč da si osigurajo svojo narodno svobodo vdržavni skupnost i z drugimi svobodnimi jugoslovanskimi narodi, katerim se ravno zato, ker so njihovi brati, nočejo podrediti, ampak hočejo biti z njimi kot narodne zajednice in ne samo kot amorfni poedinci enakopravni.
Pašič je sicer tudi na tem shodu ne-
štetokrat ponavljal, da so v centralistični Jugoslaviji «uživali vsi iste pravice«. Mar imenuje Pašič «iste pravice« dejstvo, da je pod njim Macedonija in Črnagora bila pozorišče krvave strahovlade, masakrov, plenitev in požigov? Mar je to enakopravnost, da je na Hrvatskem vladal batmaški režim? Ali je obstajala ravnopravnest v Sloveniji, ko so v njej ubijale in nekaznovano na višje povelje kršile zakon orjunske tolpe? Ali ni Pašič vladal Jugoslavije i izjemnim zakonom, na katerega se je sam skliceval na svojem shodu? Ali ni v istem hipu, ko je govoril o enakih pravicah za vse, odrekal celemu hrvatskemu narodu pravico do zakonitega zastopstva v parlamentu, ako se ne ukloni njegovim nazorom o državi?
Nikola Pašič ie zadosti dolgo vladal, da bi lahko vedel, da si jugoslovanski narodi ne dajo diktirati od njega, kaj je državna misel. Državno misel predstavlja večina ljudstva, oziroma vsi jugoslovanski narodi brez izjeme in njihova, po parlamentu uveljavljajoča se sporazumna volja, ne pa Pašič in njegova družba, ki se tako rada sklicuje na kri srbskih junakov, ki je ustvarila svobodo, sama pa je po Parizu vcrižila. Ti ljudje se morejo s svojimi govori samo le še bolj kompromitirati kakor se je tudi Pašič s tem svojim govorom.
»JUTRO« POMAGA ITALIJANOM. - 0 SEDANJEM STANJU RAZMEJITVENEGA DELOVANJA BO IZDANO URADNO POROČILO.
Belgrad, 20. avgusta. (Izv.) Predsednik r.ašs razmejitvene komisije polkovnik Draškič je prišel v Belgrad in obiskal zunanjega ministra dr. Vojo Marinkoviča ter dr. Rybafa. Vesti o razmejitvi, ki jih je j prineslo >Jutro«, so tendencijozne in so imele namen, oslabiti stališče naše delegacije in pomagati Italijanom. Tako pisanje slovenskega lista v belgrajskih političnih krogih obsojajo, ker smo ravno Slovenci pri razmejitvi prizadeti. To pomaganje in krepljenje laškega stališča se mora obsoditi tembolj, ker se je o pravem stanju razmejitvenega vprašanja pri naši delega-
ciji sam direktor »Jutra« dr. Kramer poučil in dobil točna pojasnila. Kljub temu »Jutro« poroča v prid Italijanom. O sedanjem stanju se izda jutri uradni komunike. Izve pa se, da je naša komisija sedaj še precej povoljno delovala. Vsi trije vrhovi Triglava in tudi Aljažev stolp so na naši strani. Ravnotako tudi Cirkniško jezero z zaledjem dveh kilometrov. Samo glede Planine, kamor spada del Windischgratzovega posestva, še razmejitev ni končana, ker se Italija zavzema za Windischgratza, ki je postal italijanski državljan.
fr
S,1
'»J
Belgrad, 20. avgusta. (Izv.) Na današnji vladni seji se je kot prva točka razpravljalo o zakonu o pobijanju korupcije. Zakonski predlog je izdelala vlada, ki ga takoj predloži skupščini in se glasi sledeče:
«Zakon o pobijanju korupcije. I. Dela, za katera se bo po zakonu kaznovalo. Člen 1.: Za dejanja, kazniva po §§ 105, 106, 108,
111, 113, 116, 117 kaz. zak. za kraljevino Srbijo; nadalje po §§ 101, 102, 104, 105 in 181 avstr. kaz. zak., ki velja na ozemlju Slovenije in Dalmacije; dalje po §§ 462, 465, 467, 468, 469, 470, 471, 478, 479 ogrskega kaz. zakonika, ki velja na ozemlju Bačke, Earanje, Banata, Medjimurja in Preltmurja; dalje po §§ 101, 102, 104, 105, 181 kaz. zak. za Hrvatsko in Slavonijo; dalje po §§ 176, 177, 179, 180 in 263 kaz. zak. za Bosno in Hercegovino; dalje po §§ 105, 103, 107, 108, 110, 111, 117 kaz. zak. _a Črno goro, in narejena v času od ujedinje-nja (1. decembra 1918) pa dokler ta zakon ne preneha veljati, se bo sodilo glavnim krivcem in njihovim sokrivcem po določbah tega zakona. Za dejanja, poneverbe se bo sodilo po tem zakonu, v Kolikor gre za poneverbo državne imovine. Pod uradniki (uslužbenci), naštetimi v navedenih odredbah kaz. zakonikov, se s tem zakonom razumevajo tudi vojaške osebe kakor tudi ministri. Ta zakon ne dela razlike, ali je vojaška oseba ali minister še v službi ali ne.
II. Preiskava po posebnih komisijah. Čl. 2.: V roku desetih dni, ko stopi zakon v veljavo, se bodo sestavile izvenparlamen-tarne preiskovalne komisije, da preiščejo kazniva dejanja. Imenovale se bodo tri komisije, ena za Srbijo, Bačko, Banat in Ba-ranijo, s sedežem v Belgradu; ena za Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo in Slovenijo s sedežem v Zagrebu; na za Bosno, Hercegovino in Črno goro s sedežem v Sarajevu. ČL 3. govori o sestavi teh komisii. Čl. 4.:
Organizacija in delo preiskovalnih komisij se bo predpisalo s posebnim pravilnikom, ki bo objavljen istočasno s tem zakonom. ČL 5.: Čim se komisija sestavi, se to objavi v ^Službenih Novinah« in v uradnih listih posameznih oblasti, s pozivom, da vsak, kateremu je znano dejanje korupcije, to javi komisiji. ČL 6.: Komisija bo razmotrivala vse akte, ki se nanašajo na dejanja pri sprejemanju reparacij, pri ukinjanju sekve-strov, pri postopanju z vojnim plenom, pri razdeljevanju zemlje dobrovoljcem in invalidom, pri agrarnih operacijah, pri nacionalizaciji bank in industrijskih podjetij. Poleg tega o vseh prijavah, ki pridejo od zasebnikov. Vzelo se bo v pretres samo one akte, ki se nanašajo na dejanja, izvršena na ozemlju, za katero je komisija imenovana. ČL 7.: Vsi državni uradi in državni organi so dolžni članom te komisije na njihove ustmene ali pismene zahteve dati na razpolago vse akte iz uradnih arhivov, iz-vzemši zelo zaupne akte v ministrstvu za zunanje zadeve in v vojnem ministrstvu. ČL 8.: Vsa pojasnila, dana komisiji o dejanjih korupcije po čl. 1., ali pričevanja o kakem dejanju, ki se imajo preiskati, ali katerikoli dejstva, ki stoje v zvezi s to preiskavo, se smatrajo kot zaupne uradne tajnosti. Vsaka kršitev se kaznuje po zakonu, ki govori o kaznovanju kršenja uradne tajnosti. ČL 9.: Osebe, ki bodo pričale o podkupovanju, nagradah, provizijah ali sploh drugih koristih, ki so bilo dane uradnikom, so oproščeni vsake odgovornosti za storjeno delo podkupovanja, nagrajevanja in dajanja provizij ali za druge koristi, ako so bile prisiljene, da s pomočjo takih sredstev izvrše svoj posel pri državnih organih. ČL 10.: člani komisije, katerim je izročena kaka stvar v preiskavo, imajo pravico za-slišati priče in veščake pod prisego. ČL 11.: Vsakdo je dolžan na poziv komisije priti k njej. Ako se brani pričevanja, se ga kaznuje .s šest mesečnim zaporom. 01. 12.: Vsak javni organ, ki je omenjen v čl. 1. tega zakona, upoštevajoč sem tudi aktivne in bivše ministre, mora pod prisego na zahtevo komisije pokazati stanje in izvor svojega celo-
kupnega premoženja. Premoženje, katerega ne bo pokazal, se mu bo odvzelo v korist državne blagajne v svrho socialne jjolitike. O tem odločuje komisija. Za krivo pričevanje se bodo kaznovali krivci jkj predpisih kazenskega zakonika. ČL 13.: Oseba, na katero je po izjavi, ali po aktih, o katerih se razpravlja, padel sum, da je storila kako kaznivo dejanje, ki je omenjeno v čl.l., se bo branila iz svobode. Osumljena oseba bo zaprta: a) ako se skriva ali pripravlja na beg ali pa stori iz drugih razlogov dejanja, ki opravičujejo sumnjo, da bo pobegnila;
Dalje na drugi strani.
20. avgusta 1924.
LJUBLJANSKA BORZA:	>
Vrednostni papirji:
Vojna odškodnina 118, 119, 119.50, 121', ponudba 122; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220; Merkantilna banka, Kočevje 115; Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915 do 918; Strojne tovarne in livarne, Ljubljtvaat 150, 100, 180, ponudba 220; Trboveljska pre-mogokopna družba 500 do 510; Združene papirnice Vevče 123 do 125.
Produkti:
Otrobi po vz. fco Ljubljana, 1 vag. denajp 245, blago 245, zaključki 245; pšenica bačka' fco Ljubljana, 74 kg v vrečah, blago 460; pšenica domača, nova, fco Ljubljna denar 405; pšenica domača, stara, fco Ljubljana denar 415; ječmen pivovarski, fco Ljubljana denar, 450; koruza florentin, fco Ljubljana denar. 320; grahovica semenska, fco Ljubljana blago. 300; laneno sem. fco Ljubljana 3 vagone, denar 690, blago 690, zaključki 690; suhe gobe po vzorcu, fco Ljubljana denar 48 do 54; tra-mi monte fco meja blago 435; trami V« (150 kom.) 6 m dolž. */5 100 kom. 5 m dolž., 100 kom. 6 m dolž., "/« 50 kom. denar 470; oves bački novi, fco Ljubljana blago 357 do 350; koruza zobata v vrečah, fco Ljubljana blago 350, ječmen pivovarski, fco Ljubljana "'/m kg blago 430; trami */« 6—7 m, 4A 6—7 m, 100 kom. 4 m dolžine denar 470; deske 20 mm od 16 m, fco meja blago 700; drva suha bukova denar 32, blago 33; oglje vilano 100 kg denar 118 do 120; rž bačka po vz. fco Ljubljana blago 400; leča domaač po vz. fco Ljubljana denar 750; pšenična moka 0; rženi otrobi fc<J Ljubljana blago 230.—
ZAGREBŠKA BORZA. (V oklepaju tečaji z dne 19. avgusta 1924.')'
Devize in valute.
Italija 3.5810—3.6110 (3.60-3.63), London 362.90-365.90 (363^—366'A). New York 80.05—81.05 (80X-81<4), Pariz 437^— 4.42V, (4.42—4.47), Praga 2.39—2.42 (2.39—2.42), Dunaj 0.1128-0.1148 (0.1129-0.1149), ZUrich 15.18-15.28 (15.18—15.28).
Vrednostni papirji.
Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 122 do 124, Jugoslovenska banka, Zagreb 114 .io 115, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915,-Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220 do 240, Slavenska banka, Zagreb 108, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 110, Hrv. slov. d. d. za ind. šečera 1030 do 1050, Guttman 697 do 710, Trboveljska premogo-kopna družba, Ljubljana 500 do 510, Združene papirnice, Vevče 120 do 140, Vojna odškodnina 118 do 121, 7 odstot. invest. posojilo 63.—,
CURIŠKA BORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 19. avgusta 1924.)'
Belgrad 6.55 (6.C0), Budimpešta 0.0070 (0.0070), Berlin 1.26 (1.26), Italija 23.60 (23.70), London 23.88 (23.96), Newyork 53J (530), Pariz 28.80 (28.95), Praga 15.95 (15.85), Dunaj 0.0075 (0.0074).
PRASKA BORZA.
Prnpa, 20. avgusta. (Izv.) Devize: Lira 151.25, Zagreb 42.10, Pariz 183.75, London 152.80, Ne\vyork 33.95.
DUNAJSKA BORZA.
Dunaj, 20. avgusta. (Izv.) Devize: Belgrad 875 -879, Kodanj 11280- 11320, London 318000-319000, Milau 3149-3161, Ne\vyork 70935-71185, Pariz 3822—3838, Varšava 13550—13650.
Valute: dolarji 70460 — 70860, angleSk! funt 316200-317800, francoski frank 3790 do 3820, lira 3145—8165, dinar 875-Hal. češkoslovaška krona 2122—2130.
b) ako poskuša vplivati na priče, na Izvedence ali sokrivce, ali z uničevanjem sledu za dejanji, ali na katerikoli dnig način skuša oteževati v večji meri preiskavo. 0 zaporu odločuje član preiskovalne komisije, kateremu je dotična zadeva izročena v preiskavo. Proti odločbi, da se obdolženca zapre, se more isti v treh dneh pritožiti na Okrožno sodišče v kraju preiskovalne komisije. Odločba sodišča je izvršna.
III.	Odločitve preiskovalne komisije. Člen 14.: Čim komisija dokonča delo po ČL 1., ugotovi, ali je uradni akt pravilen ali ne. Uradni akt, kateri ni pravilen, se z odločbo komisije uniči. Osebe, glede katerih se je komisija prepričala, da so storile katero kaznjivih dejanj, omenjenih v £1. 1., se bodo istega dne obtožile pristojnemu rednemu scdišču. Preiskani material proti kakemu ministru se pošlje narodni skupščini, ki vzame ta material v postopanje z ozirom na zakonsko odredbo o ministrski odgovornosti. Čl. 15.: Ako komisija ugotovi, da obstoja v dejanju osumljenega uradnika disciplinarni postopek, so bo material izročil pristojnemu disciplinarnemu sodišču. Čl. 16.: Ako komisija ugotovi, da je obdolžena oseba nsdolžna, se bo osebi izdal odlok o postopku. Čl. 17.: Rešitev komisije je izvršna.
IV.	Razsojanje po obtožbi preiskovalne komisije. Čl. 18. Pristojno redno sodišče bo sodilo v glavnem krivce in sokrivce po predpisih kazenskega zakonika, ki velja Za to sodišče. pri tem bodo sodišča v Srbiji ln Črni gori postopala po zakonu o porotah za kraljevino Srbijo, smatrajoč odlok preiskovalne komisije izvršnim 7o smislu § 15. zakona o porotah, sodišča na ozemlju izven Srbije in Črnegoro pa po zakonskem postopku o kazenskih zadevah, ki velja za dotično sodišče, smatrajoč odlok preiskovalne komisije za pravomočno obtožnico. Člen 19. Poleg kazenskega Mpora se lahko obsodi na denarno kazen do 250.000 Din, pa tudi na zaplembo premoženja, ki si ga je pridobil s kaznjivim delom. Zaplemba se izvrši na korist državne blagajne. To poslednje velja /a slučaje, za katere je predviden odvzem predmeta, pridobljenega na kazniiv način na korist državne blagajne. Odvzeto premoženje se bo vporabilo y svrhe socialne politike. Člen 20. Denarna kazen, ki ni izvršljiva, se pretvori v zapor, računajoč 1000 Din za en dan zapora.
V.	Postopanje za slučaj, da kdo sam zahteva preiskavo. Člen 21. Vsaka oseba more sama zahtevati, da se proti njej prične postopek po tem zakonu, ako je za to dovoli upravičenih razlogov.
VI.	Tožba radi razžalitve časti na te-Jnelju odloka preiskovalne komisije. Čl. 22. Vsaka oseba, kateri je komisija dokazala nedolžnost, more na temelju tega odloka tožiti pri sodišču radi razžaljenja časti in odlok velia za sodišča kot popolen dokaz.
VII.	Končne določbe. Člen 23. Ta zakon stopi v veljavo, kadar ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem objavljenja y cSlužbenih Novinah«. Člen 24. Ko stopi ta zakon v veljavo, preneha veljava vseh 'drugih zakonov, ki se protivijo temu zakonu. Člen 25. Za pokritje stroškov preiskovalne komisije se odobri kredit. Člen 26. Ta zakon velia dve leti, računajoč od dne-Iva, ko je stopil v veljavo. Preko tega roka se more podaljšati z novim zakonom.«
Ta zakonski načrt je bil na seji ministrskega sveta sprejet. Po razpravi o njem ise je ministrski predsednik Ljuba Davidovič odpeljal v Topolo, da poroča kralju o tem vladnem koraku in se jutri vrne.
e^ovanja m imivera.
Belgrad, 20. avgusta. (Izv.) Kralj je podpisal na predlog prosvetnega ministra dr. A. Korošca ukaz, s katerim se za ljubljansko vseučilišče izvrše naslednja imenovanja:
Na filozofski fakulteti: dosedanji do-fcent dr. Karel O š t i r za izrednega profe-Borja indoevropskega primerjalnega jezikoslovja na isti fakulteti.
Na tehnični fakulteti: dosedanji honorarni nastavnik dr. Valentin K u š a r za izrednega profesorja, docent dr. Mar. R e -b e k za izrednega profesorja, honorarni nastavnik Matej S t r n e n za učitelja risanja, Joso J u r k o v i č za sekretarja na tehnični fakulteti s pravico uradnika II. kategorije 2. skupine.
Na teološki fakulteti: docent dr. Gregor R o ž m a n za izrednega profesorja terkvenega prava.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Belgrad. 20. avgusta. (Izv.) Za čas ministrske seje je ministrski predsednik g. Davidovič odšel in se odpeljal v Topolo h kralju. Po njegovem odhodu je prevzel predsedstvo ministrski podpredsednik in prosvetni minister dr. A. Korošec; seja se je nadaljevala in končala ob 9. uri. Razpravljali so o številnih resornih zadevali, tako o imenovanju v pravosodnem resoru, o konzularni pogodbi z Italijo. Vojni minister je podrobno poročal o napadu na vojaškega odposlanca v Sofiji. -Bolgarski minister Kalfov je ob
iskal našega vojaškega odposlanca in mu sporočil, da se bo izvršila stroga preiskava.
PROFESOR CVIJIČ ODLIKOVAN.
Belgrad, 20. avgusta. (Izv.) Tukajšnji ameriški poslanik Donge je obiskal prosvetnega ministra dr. A. Korošca in ga povabil na slavnost, ki se vrši v soboto v ameriškem konzulatu ob priliki odlikovanja belgrajskega vseučiliškega profesorja J. Cvijiča od strani ameriške vlad, radi etnoloških in geoloških del. Dr. A. Korošec se bo povabilu odzval.
KRALJEVA POT.
Belgrad, 20. avgusta. (Izv.) Kakor se je zvedelo, se kralj poda iz Topole v Sv:-d u 1 i č o, od tam pa v Peč na slavnosti,
ŠKOF NJARADI PRI DR. KOROŠCU.
Belgrad, 20. avgusta. (Izv.) Danes je prosvetni minister dr. A. K o r o š o c sprejel križevačkega nadškofa Njaradija, ki je ministra v imenu jugoslovanskih škofov po vabil na škofovsko konferenco v Djakovo; ker je prosvetni minister zaposlen pri dveh resorih, se je za povabilo zahvalil.
IZJAVA HRVATSKEGA SOKOLA.
Zagreb, 20. avgusta. (Izv.) cHrvatski Sokok je izdal danes komunike, v katerem trdi, da jo Jugoslovenski Sokol sam priznal, da se (Hrvatski Sokok ni udeležil napadov na Jugosl. Sokole. Sokole so napadali elementi, ki so hoteli zlet izkoristiti v svoje politične svrhe.
S^TANEK BENEŠ-MARINKOVIČ 0DG0-DEN.
Praga, 20. avgusta (Izv.) Poluradna >Gazette de Prague« poroča, da se minister dr. Beneš ne bo sestal z jugoslovanskim ministrom vnanjih zadev dr. Marinkovičem v Zagrebu, kakor so poročali nekateri listi, ampak da bo odpotoval koncem avgusta v Ženevo na sejo Društva narodov.
Rim, 20. avgusta. (Izv.) Povodom prevoza MaiteoUijevega trupla iz Riana v Frata Polesine ja oblast ukrenila najobsežnejše odredbe, da je preprečila vsako zbiranje mnoZic in demonstracije. Prevoz, ki je bil prvotno napovedan za jutranje ure, so preložili na kasno popoldne. Vso pot od mrtvašnice do postaje in postajo samo so zastražili z orožniki in vojaštvom. Navzoči so smeli biti le Matteottijevi sorodniki; senat sta zastopala senatorja Zu-pclli in Podesta, poslansko zbornico predsednik Rocco, ki je dal na krsto položiti tudi venec; dalje je bilo navzočih 13 socialističnih poslancev s Turatijem na čelu ter zastopniki ostale opozicije —. med njimi dr. Besednjak — in pa časnikarji.
Preden so zabili krsto, je Matteotti-jeva vdova izročila krasen slonokoščen križ, da so ga Matteottiju položili na srčno stran. Krsto so orožniki prenesli na kamion, nakar so jo prepeljali na postajo, kjer je bil že pripravljen poseben vlak z enim samim vozom, v katerega so položili krsto. Nato so položili na krsto vence in cvetje, ki jih je bilo toliko, da so napolnili voz in krsto, docela prekrili. Pred odhodom vlaka so voz zaprli in zapečatili Ko se je začel vlak pomikati, so vsi navzoči globoko ginjeni pokleknili.
Matteottijeva vdova je pred prevozom trupla izdala na rimsko prebivalstvo oklic, v katerem ga prosi, naj v tem svetem trenutku ostane resno in mirno in naj moli.
Opozicija je na željo Matteottijeve vdove opustila svojo prvotno namero, da bi zahtevala, da sc Matteotti, ki je bil rimski poslanec, pokoplje v Rimu,
POŠKODBE NA MATTEOTTIJEVEM TRUPLU.
Pri ogledu Matteottijevih ostankov so dognali, da je bil Mateotti zaboden v trebuh, da je imel zlomljeno hrbtenico in eno rebro. Poškodbe na glavi še niso ugotovili. Vse poškodovane dele so izročili strokovnjakom, da izrečejo svoje mnenje. Kot rok jim je sodišče določilo 45 dni.
NOV SODNI OGLED NA LICU MESTA Z MORILCI.
»Sereno« poroča iz zanesljivega vira, da se izvrši nov sodni ogled na licu mesta, kjer so našli Matteottijevo truplo, ob navzočnosti obtožencev. V to svrho je za-stražilo kraj 400 orožnikov in par škadro-nov konjenice,
KRVAVI DOGODKI V NEAPLJU.
Kljub temu, da je oblast ob najdbi in prevozu Matteottijevega trupla skrajno omejila svobodo tiska in kolportaže, je vtis na prebivalstvo ogromen. V Neaplju je došlo do krvavih spopadov s fašisti in orožniki. Tri osebe so bile ubite, deset orožnikov je bilo ranjenih. Fašisti so razbili okna uredništev lista »Mondo« in »Matino«.
Tudi v Brescianu so se vršile krvave demonstracije.
OB PREVOZU MATTEOTTIJEVEGA TRUPLA.
Rim, 20. avgusta. (Izv.) Pri odhodu vlaka, s katerim so odpeljali truplo Matteottijevo, so bili navzoči senator Zupelli, predsednik zbornice Rocca, poslanec Tu-rati z več socialističnimi poslanci in okoli 100 delavcev. Krsto in cel vlak so okrasili s cvetjem. Ko se je vlak odpeljal, so navzoči klicali Matteottiju.
MATTEOTTIJEVO TRUPLO V DOMAČEM KRAJU.
Fratta Polesine, 20. avgusta. (Izv.)
Danes je dospelo semkaj truplo umorjenega poslanca Matteottija. Za krsto je stopala velika množica ljudstva. Truplo so položili v domači hiši na oder, pogreb pa se vrši jutri.
MTJSSOLINIJEV BEMENTI.
Ria\, 20. avgusta. (Izv.) Vlada izpvlja uradno, da preiskava Matteottijevega trupla ni dognala, da bi bila polomljena Mat-teottiju rebra ali kake druge kosti.
Nemški državni ifcor.
Berlin, 20. avgusta (L;v.( Po sklepu starešinskega sveta se skliče seja državnega zbora v petek ob 3. popoldne. Na tej seji bodo podali svoje izjave o uspehih londonske konference dr. Marx, dr. Slrese-mann in dr. Luther. V soboto ne bo seje, pač pa se začne velika politična debata v ponedeljek. Upajo, da se bo glasovanje o protokolih londonske konference vršilo žo koncem prihodnjega tadna.
MAC DONALD POJDE V ŽENEVO.
London, 20. avgusta. (Izv.) Mac Donald odpotuje 26. avgusta v Ženevo.
NOVA RAZOROŽIT VENA KONFERENCA.
London, 20. avgusta. (Izvirno.) <Daily Telegraph« poroča iz Washingtona, da se bo nova razorožitvena konferenca vršila bržkone prihodnjo spomlad. Državni tajnik Hughes je dobil na svojem potu po Evropi od vodilnih državnikov jako ugodna zagotovila.
BREZPOSELNOST V ANGLIJI. London, 20. avg. (Izv.) Število brezposelnih je od zadnjega štetja do 11. avgusta narastlo za 450 brezposelnih. Skupno število brezposelnih znaša nekaj nad 1 milijon 900.000.
OBSEDNO STANJE V SUDANU. London, 20. avgusta. (Izv.) Zaradi nemirov v Sudanu je proglasila vlada nad go-renjim Sudanom obsedno stanje. Zaprli so devet oseb.
OBSEDNO STANJE V ROMUNIJI
Bukarešt, 20. avgusta. (Izv.) V Besara-biji je vlada zaprla veliko število oseb, ki jih je osumila vohunstva na korist Rusije. cUniversuI« poroča, da je vlada proglasila nad kišenevskim in bukareškim vojaškim okrožjem obsedno stanje.
DRAGINJA KRUHA V FRANCIJI. Pariz, 20. avgusta. (Izv.) Ministrski svet se je bavil danes z draginjo kruha. Sklenili so, da morajo mlinarji izmleti po 78 mesto 75 odstotkov moke, da se zmanjša uvoz tujega žita.
PROSLAVA PRAZNIKA SV. ŠTEFANA.
Budimpešta, 20. avgusta (Izv.) Po celi Ogrski se je praznik sv. Štefana slovesno obhajal. V Budimpešti so se ostanki svetnika v slovesni procesiji prenesli iz dvorca v kronanjsko cerkev. Mesto je v zastavah.
0GRSK0-R0MUNSKA TRGOVSKA POGODBA.
Budimpešta, 20. avgusta (Izv.) Med Ogrsko in Romunijo se je podpisala trgovinska pogodba na podlagi prednostne ugodnosti za obe državi.
NOVI VPADI BOLGARSKIH K0MITAŠEV V GRČIJO.
Atene, 20. avgusta. (Izv.) Grški dopisni urad poroča o novih vpadih bolgarskih komitašev na grško ozemlje. Komitaše da podpirajo bolgarski kmetje, ki jim je dala bolgarska vlada orožje.
j"*
* Dr. Beneš — generalni tajnik Društva narodov? »L' impartlal Fran<?ais« napoveduje važne izpremembe v organizaciji Društva narodov. Dosedanji gonoralni tajnik Drum-mond-Wolff bo bajo odstopil svoje mesto zunanjemu ministru Češkoslovaške republike dr. Benešu. .......♦«♦«»«»« »♦»»♦♦»««♦»«♦»♦♦<
>3
Najmodernejše svilene jumperjo in jopce, gladke in thuiankamcn vzorce, v veliki izbiri od 180 do 390 Din. — Trgovcem znaten popusti
F. In i. GORiDAR :: Ljubljana,
Sv. Petra cesta štev. 29.
Politične vesti.
+ »Jutro« nadaljuje laži. Ves teden i >Jutro< izmišljuje različne stvari, s kater mi hoče delati razpoloženje za Pašiča i proti vladi. Kakor da bi bilo razpoloženj javnosti odvisno od >Jutroviht laži! Že ve dni ponavlja z židovsko trdovratnostjo pr< sto izmišljeno laž, da jo vojni minister Hac žič odstopil. Ko se je pokazalo, da ni oc stopil, je ponovilo to laž v drugi obliki, čei da je svojo demisijo odgodil, dokler Dav dovič ne razčisti odnošajov s St. Radičen Mi moremo z vso gotovostjo konštatirati, d o Hadžičevi demisiji ni niti besedice res niče in da se o kaki taki demisiji v mini strskem svetu niti besedice ni izpregovori lo. Vojni minister je demisioniral samo »Jutrovems uredništvi?, kjer je bila sko vano dotično >Jutrovo< telefonsko poročile Ni treba menda še posebej demantirat enakovredno »Jutrovo« raco, da se je di Korošec ponudil nekemu radkalnemu ve ljaku, »da_takoj s svojo stranko pusti vlad ni blok, čo se napravi blok z radikali« Strah ima velike oči!
+ Škandalozen govor. V svojem go. voru 19. t. m. na shodu radikalne stranke v Belgradu ja Pašič med drugim dejal do j besedno: > Priznavam, da smo bili neprevidni, ko smo dali vsem enake pravice.. .< >Škoda, da smo jim (Hrvatom in Slovencem) dali iste pravice. Mi smo jim dali "se pravice. Stvorili smo jim lepo državo (!), a ako nočejo lepo čuvati te države, jih je treba pognati s silo k... >Radičevi poslanci niso poslanci kakor vsi ostali poslanci ...« če bi tako govoril kakšen neodgovoren paglavec ali vinski bratec, bi se nihče ne zgražal, toda če govori tako vodja opozicije, ki jo še nedavno bil šel vlade, je to velika sramota. Imeli smo torej predsednika vlade, kateremu je žal, da uživamo vsi iste državljanske pravice. Pašič je nadalje hujskal tudi v tem govoru v imenu >poginule brače i prolivene krvi« na poboj proti Slovencem in Hrvatom, kajti drugače se ne morejo razumeti njegove besede, da naj vsi store vse, da se očuva država pred >rušilci države«.
+ Pravična kazen. Malik slovenskega demokratskega učiteljstva liški paudur Svetozar Pribičevič ie z odlokom dne 22. Julija 1924. z eno potezo peresa uničil vso šolsko avtonomijo ter šolo z učiteljstvom vred popolnoma podredil ministru, oziroma velikemu županu. Ta zdaj nastavlja in premešča učitelje, odloča o pokojninskih prejemkih, poviških in dokladah, dopustih etc. etc. — Dokler je komandiral v učiteljskih zadevah na Blei\veisovi cesti Luka Jelene po velikem županu Baltiču, >Učitelj-ski tovariš« ni imel nobenega ugovora proti tej naredbi. Saj je liberalna učiteljska organizacija, oclkar obstoja, sama sistematično delala na odpravi prosvetne avtonomije, misleč, da bodo demokratarji večno gospodarili pod Pašičevimi krili v Belgradu. Toda, gorje, zdaj je prosvetni minister Korošec in Baltič je tudi sfrčal z veli-kožupanskega stolca. In zdaj se je >Uči-teljski tovariš« prijel za glavo in tarna zo-
Ser Pribičevičevo naredbo, češ, >te odloč-e značijo za našo prosvetno upravo zopet novo težkočo, ki jo bomo morali prestati v naši upravi, in kolikor lahko presodimo po sedanjih izkušnjah, bo ta izprememba uprave izvršena na škodo šolstvu in narodne prosvete, ki bo trpela na eni strani zaradi nerazumevanja prosvetnih prilik 8 strani velitrih županov, na drugi strani pa zaradi izmenjavanja velikih županov z ozirom na politično strankarske izpremembe. Prosveta bo podvržena še v večji meri strankarskim vplivom nego je bila dosedaj in mesto državni in narodni interesi, bodo imeli še večji vpliv partijski interesi na šolstvo in narodno prosveto — poleg tega, da bo usoda šolstva v rokah nestrokovnjakov, nešolnikov.c — Tako pravi U. T. s e d a j, čo pa bi še nadalje vladal Pribičevič, oziroma Luka Jelene v Ljubljani, bi pisal ravno nasprotno, da je namreč samo v korist prosvete in ^narodnega ter državnega edinstva,« ako šolstvo vodi izključno centrala. — So pač veliki duševni reveži naši državotvorni demokratski učitelji.
+ «Bajka o boljševiški nevarnosti« (na Balkanu). ^Trgovinski glasnik«, ki ga je «Slov. narod« v svoji onemogli borbi proti -rdefetistom« vseh vrst čestokrat i naslado citiral, objavlja uvodnik pod gornjim zaglavjem. List prihaja do zaključita, da imajo interes na vzdrževanju boljševi-ške legende nam neprijazne londonske <Times«, ld jim sekundira sofijski dopisnik pariškega «Tempsa« in mnogi drugi žurnalisti. Po teh informacijah mora vsak trenutek izbruhniti boljševiška revolucija, prvi žrtvi pa bi postali naša država in Bolgarija. «Trgovinski glasnik« zaključuje svoja interesantna izvajanja s sledečimi besedami: «V naši državi zaenkrat ne obstaja nevarnost boljševizma, kakor tudi ne obstoja nevarnost glede oboroženih konfliktov, ki jih naša država ne želi. Vesti o nevarnosti boljševiške revolucije in možnosti nove vojne so tendenciozne in pripravljajo le teren za revizijo mirovne pogodbe v korist Bolgarije. Vlada g. Canko-va zna voditi propagando, a ne zna skrivati svoiih namenov. Potrebno ie. da naši
diplomati razpršijo bajko o boljševiški nevarnosti v na?i državi«. — Tako «Trgovin-ski glasnik«. Vprašanje: Kateri slovenski listi so prinašali krvave senzacije o možnosti boljševiškega prevrata pred padcem bivšega režima in delajo tako še danes? Listi dr. Gregorja Žerjava. Potemtakem so ti listi v svoji zaslepljenosti podpirali težnje g. Cankova, ki je postal bolgarski ministrski predsednik po volji Todora Aleksandra ...
+ Dva vredna bratca. Jako zanimiv pojav zadnjih časov je, da je Pašičevo vele-srbsko časopisje naenkrat prenehalo napadati Bolgarijo in začelo hvaliti Cankova. Cankovov tisk pa simpatično piše o Pašiču in žaluje za njegovo vlado. Vzrok temu je to, da sta ta dva dična državnika zadnje Čase stopila v o?ke stike medseboj, da bi drug drugega podpirala v svrho vzdržanja reakcije. Zato tudi oba složno pišeta o nekaki boljševiški zaroti na Balkanu in sta lansirala vest, da je sovjetski delegat Ra-kovskij od angleške vlade zahteval, naj se Balkan federalizira, kar se je izkazalo kot gola izmišljotina, na katero je nasedel tudi ljubljanski «Narodni dnevnik«. Cankov je upal, da ga bo Pašič podpiral, ako bi zemljoradniki v Bolgariji dvignili vstajo, Pašič pa upa, da mu bo Cankov s svojimi če-taši pomagal, kadar bo Pašič v Jugoslaviji dal signal za revolucijo, katero napovedujeta tudi «Narod« in «Jutro«. Pa iz te moke ne bo kruha in bo Cankova, ki je dal v Bolgariji pomoriti najmanj že 10,000 ljudi, doletela ista usoda kakor njegovega prijatelja Pašiča.
+ Za red in mir v Makedoniji. Nova vlada je vsem političnim oblastem v južni Srbiji, oziroma Makedoniji zaukazala, da se morajo prostovoljni četaši (komite), ki jih je prejšnji režim uporabljal v borbi proti makedonskim revolucionarnim organizacijam, razorožiti, ker vojaštvo in orožništvo popolnoma zadoščata v to svrho. To je jako umestna odredba, ker so četaši ubijali in plenili tudi nedolžne ljudi ter niso služili državi, ampak Pašičevemu režimu in njega temnim namenom.
-j- »Državotvorci«. Ko sta bila na vladi Pašič in Pribičevič, so »jugoslaven-ski« državotvorci mirno opozicijo proti vladi označevali za revolucionarno mišljenje in opravičevali svojo nasilno vlado s tem, da morajo braniti državo pred nevarnostjo revolucije. Zdaj pa, ko niso več na vladi, jih je njihova državotvornost naenkrat minila in »Slovenski Narod« od 21. i. tr,. g i v sfabriciranem poročilu iz Belgrad-. uravnost z uporom, ki ga ho po tej ricirani brzojavki dvignilo srbsko liu vo, »ko bo prišel čas za to«. Istodobno je Pašič na svojem shodu v Belgradu pozival poslušalce, naj gredo na bodoče volitve, na katere Pašič še vedno upa, »kakor vojaki, kadar gredo branit svojo domovino, ki je napadena«. Tudi »Jutro« brenka na iste krvave revolucionarne strune, hoteč ustrašiti merodajne kroge z revolucijo, ki bo izbruhnila v Srbiji, ako se merodajni faktorji ne uklonijo volji Pašiča in Pribičeviča. V to svrho si prisvajajo tudi generaliteto in armado, kakor da bi bila v službi Pašiča in Pribičeviča in lansira;'o v svet razne laži o vojnem ministru Hadžiču, kateremu podtikajo svoje lastne želje in nazore. Sploh so demokratski listi polni laži »z dvora«, »iz generalitete«, »iz srca Šumadije« itd., v resnici pa so iz znane smrdljive kuhinje gospoda Cicvariča, ki za Pašičeve pare zalaga »državotvorne« liste s tatarskimi novicami in grožnjami z revolucijo, katerih se pa nihče ne boji. Šele zdaj se prav jasno vidi, kakšna lažnjiva in nemoralna družba je imela v rokah krmilo naše države.
-f »Reč« in »Times«. Pribičevičeva j-Reč« citira neko mesto iz londonskih »Ti-mes«, češ, da je z Davidovičevo vlado nastala tako v naši državi kakor na Balkanu boljševiška nevarnost. »Radikal« dobro odgovarja Pribičevičemu glasilu, ko ugotavlja, da »Times« ne morejo vselej pisati resnice. Mnogo verjetneje je, da je kak plačanec gg. Pašiča in Pribičeviča »potegnil« svetovno glasilo, da bi iz poročila koval kapital za svoje notranje namene.
-j- Naši župani. Za župana občine Loški potok je izvoljen posestnik g. Josip Rus, pristaš SLS. Istotako so vsi svetovalci somišljeniki SLS. V ribniški dolini so v občinah Dane in Jurjevca v celoti obveljale liste SLS; nasprotne liste sploh niso bile vložene. V občini Sušje sta bili vloženi dve listi SLS, od katerih je dobila lista »SLS Sušje« 6 odbornikov in lista »SLS Slatnik-Žlelič« enega. Ves odbor sestoji iz pristašev SLS.
Dva tabora? Ata »Narod« pravijo, da ,. »smo Slovenci razdeljeni v dva tabora: eden je vdan državi in kroni ter narodnemu edinstvu, drugi... Po logiki »Slov. naroda« je torej samo 10 odstotkov slovenskega ljudstva v »državotvornem« taboru. 90 od sto se jih nahaja potemtakem med grobokopi države, dinastije in narodnega edinstva. Glede države se naj »Slov. narod« pomiri. Slovensko ljudstvo plačuje
redno davščino, se ne brani novačenja, deluje mirno in smotreno v vseh panogah javnega življenja. Tak narod je eminentno državotvoren. In ovacije, ki jih je priredilo kmetsko ljudstvo vladarju, ne da bi ga bil kdo v to svrho komandiral! Kralj se najbolje počuti med Gorenjci. Slovenci odklanjajo pa »narodno edinstvo«, o katerem je dejal sam demokrat dr. Krizman, da je »švindel«. Z nobeno idejo ni bilo slovensko ljudstvo tako nesramno ogoljufano, kakor z idejo »narodnega edinstva« oziroma velesrbstva, kar js eno in isto. Firma Pašič i. Pribičevič sta med Slovenci za vedno izgubila kredit.
Kdo se je blamiral? »Slovenca« silno jezi, da se je s svojim poročilom o imenovanju velikih županov v Sloveniji tako strašno blamiral. — Tako poroča včerajšnje »Jutro«, ki je zadnje čase brez vsakih pravilnih informacij in samo ugiba in si izmišljuje. Mi pa se seveda nismo prav nič jezili s svojim poročilom o imenovanju velikih županov v Sloveniji, ker smo bili dobro informirani. »Jutro« je samo ugibalo in delalo svoje sklepe iz dejstva, da dekretov o izmenjavi velikih županov še ni. E, seveda jih še ni bilo, ker so čakali na kralja, da jih podpiše, ko pride v Belgrad. V tem svojem ugibanju je bilo »Jutro« še potrjeno iz našega včerajšnjega poročila, da je vlada zaenkrat še pustila velike župane, da se poboljšajo. Pa slabo informirano »Jutro« ni vedelo, da to ne velja za oba velika župana v Sloveniji, ki sta tako delovala, da ne moreta niti popravljati in poboljšati se. Pa se je vnovič blamiralo, kakor vselej, kadar piše kaj o vladnih ukrepih.
Kdo nas je tako «proslavil« v Zagrebu. «Hrvat« piše, da je nek srednješolec, Slovenec, zagrizen orjunaš in fašist, hodil /. rediteljskim znakom na rokavu od hiše do hiše, kjer so bili nastanjeni jugo^okoli. in da je izvršil razne tatvine v efektih in denarju. Tatvine iznašajo več tisoč dinarjev. — Če je res, kar piše «Krvat«, — in preiskava bo zadevo že ugotovila — potem se ! vprašujemo: Kdo je tako proslavil slovensko ime v Zagrebu?
isi.
Iz Železnikov. 15 letnica obstoja orlovskega odseka se je praznovala v nedeljo 17. t. m. nad vse sijajno. Ves teden poprej so bile že podrobne priprave v polnem teku in vse je čakalo samo nedelje. Ze po pripravah samih je bilo videti, da to ne bo praznik samo 2e-leznikarjev, temveč cele Selške 'oline. Zadnji lepi dnevi tedna so podali celi slavnosti tako velik razmah, da ga ni mogel zadržati niti ponoči na nedeljo nastali dež. Že v zgodnjih jutranjih urah so se pričeli zbirati člani, članice in naraščaj pred društvenim domom in kazali pogum, da so pripravljeni kljubovati tudi največjemu nalivu. Ob pol deseti uri je prišla selška društvena godba in nji na čelu se je razvrstil lep sprevod, ki je korakal proti Češ-njici, došlim gostom nasproti. Po kratkem pozdravu predsednika prip. odbora se je formiral z došlimi gosti tako lep sprevod, kakor-šnega naši Zeleznikarji še niso videli. Na čelu je jezdila orlovska konjenica s slovensko zastavo, nato konjenica v narodnih nošah, Mladinska godba iz Ljubljane, člani, članice, moški in ženski naraščaj, selška godba, narodne noše, kmečka svatba in kolesarji na zelo okusno okrašenih kolesih. Veliko delo vrlih Rudničanov. Cel sprevod skozi naš trg je bil tako učinkujoč, da so naši nasprotniki kar onemeli in je nekdo iz njihovih vrst ves razjarjen zakričal: »Elija, prilijk Toda naši borci so vseeno kljubovali najhujšemu nalivu in sprevod se je izvršil v najlepšem redu. Sv. maša se vsled dežja ni mogla vršiti na trgu, pač pa v cerkvi sv. Antona. Po kosilu se je nebo kar namah razčistilo in solnce je blagodejno zasijalo. Šele sedaj so lahko možnarji pod vodstvom izkušenih Zeleznikarjev pričeli svojo vlogo in vso se je čudovito prenovilo. Novo veselje in navdušenje se je prikazalo na vseh obrazih. Popoldne ob 3. uri je bil pod vodstvom Maldinske godbe odhod izpred Društvenega doma na lelovadišče. Namesto odpadlega tabora po sv. maši, se je isti vršil med telovadbo in slavnostni govornik dr. Basaj nam je zelo poljudno orisal namen in cilj r-lovske organizacije. Telovadba se je vršila v lepem redu in v splošno zadovoljnest. Prosta zabava po telovadbi je vzbudila veliko prisrčnih odnošajev med Zeleznikarji in okoličani. Celotni vtis dneva nam je nudil zopet nasprotnik, ki se je izrazil: »Ako jih dež ie more ukrolili, kako jih bomo pa mi!« To nam zadostuje in pravimo le: Vrla Selška dolina, naprej v svojem zanočetem delu! Vsem udeležencem pa: Bog živi in nasvidenje pri Vaših taborih!
Vinica. V Belikrajini je v več krajih toča napravila silno škodo na polju, 'lasti pa v vinogradih, da ho letos le malo vinskega pridelka. Pri nas je padala taka toča, da je nekaterim pobila skoro vse šipe na oknih. V nedeljo pa sta nas razveselila posl. Nemanič in urednik Smodej, ki sta imela tukaj in v Pre-loki javna shoda. Oba shocla sta bila zelo dobro obiskana. Govornikoma smo zelo hvaležni za jasna in stvarna poročila, spričo katerih so se razblinilo kakor mehurčki v zraku vse prazne fraze politikastrov, ki iščejo vse drugo prej kakor blagor ljudstva. Zborovalci so izva-
janjem govornikov burno pritrjevali. K besedi se je oglasil znani agitator za »republikansko stranko«. V svoj govor je pa take mešal, da je hkoncu izjavil, da je za eno državo in en narod od Triglava do Vardarja. Odgovoril mu je urednik Smodej prizanesljivo, pa tako temeljito, da si bo mož premislil drugič razkladati svoje »republikanske« modrosti na takem shodu. Taki shodi bi bih večkrat potrebni ne samo tukaj, marveč tudi drugod.
—	Velika župana razrešena. Minister za notranje zadeve Nastas Petrovič je včeraj nujno razrešil uradne dolžnosti velikega župana v Ljubljani dr. V. Baltiča in velikega župana v Mariboru dr. Otmarja Pirkmaierja.
—	Kolkovanjo vlog na ministrstva. Vsi, ki pošiljajo vloge na razna ministrstva, se opozarjajo, da morajo biti vloge pravilno kolko-vane, ker se sicer ne rešujejo.
—	Visoko odlikovanje. Ob priliki evhari-stičnega kongresa je obiskal zagrebški župan arh. g, Heinzel s svojo soprogo tudi Djakovo. V palači djakovskega škofa dr. Akšamoviča ter ob prisotnosti skoro celokupnega episko-pata je nagovoril nadškof dr, Bauer gospo Berto Heinzel s posebnim pozdravnim govorom ter ji izročil papeško odlikovanje pro ecclesia et pontifice z diplomo, ki ji ga pošilja papež Pij XI.
—	Nemški list v Belgradu. 1. oktobra bo izšla prva številka nemškega dnevnika. List se bo imenoval »Belgrader Tagblatt«. Glavno uredništvo je prevzel g, Aleksander Mautner, direkcijo pa bivši ravnatelj nekdanje »Wiener ungarisehe Zeitung« Aleksander Barna.
—	Projekt o »Gospodarskem svetu«. Komisija za izvedbo projekta o Gospodarskem svetu je zaključila svoje delovanje ter izročila ministrskemu svetu en izvod načrta.
—■ Nabava plemenske živine v Švici. Prihodnje dni bo odpotovala v Švico posebna komisija kmetijskega ministrstva v svrho nakupa plemenske živine.
—	Vohunski proces v Novem Sadu. Te dni so stali pred okrožnim sodiščem v Novem Sadu zaradi vohunstva na korist Ogrski Jurij Krančič, Luka Prodarič in Ivan Just. Ukradli so važne vojaške dokumente na divi-zijskem poveljstvu v Osjeku, med drugim o opremi ptujskega mostnega bataljona. Obtoženci so krivdo priznali; Krančič se je zagovarjal s tem, da je pa preje na Ogrskem izvrševal vohunstvo na korist Jugoslaviji. Obsojeni so bili: Krančič na 3 leta 4 mesece, Prodarič na 2 leti in Just na 2 leti 4 mesece ječe. Državni pravdnik je prijavil vsklic.
—	Pregled državnih žrebčaren v Vojvodini. Posebna komisija ministrstva za poljedelstvo je te dni pregledala državne žrebčar-ne v Vojvodini in jih našla v povoljnem stanju.
—	Tropična malarija v Dalmaciji. Ministrstvo za narodno zdravje je sprejelo poročila, da se tropična malarija v severni Dalmaciji, zlasti v okolici Šibenika, neprestano širi. Zavod za pobijanje malarije v Trogiru je brez moči, ker se bolezen naglo širi ia ker manjka strokovno šolanega osobja.
—	Predsednik srbske pravoslavne občine v Trstu umrl. Minoli ponedeljek je v Trstu umrl predsednik in dobrotnik tamkajšnje pravoslavne občine Aleksander Mičič.
—	Poslanec Brodar je dva dni, v sobo-j to in nedeljo obhodil in ogledaval pouesre-i čene kraje v škofjeloški okolici v bodovlji-
ški grapi in hrastniški. Včeraj se je odpeljal v Belgrad, da osebno poroča ministru o veliki nesreči in strašnem stanju omenjenih krajev ter posreduje za čim izdatnejšo po-| moč.
—	Štipendistom ljubljanske univerze. —
Štipendije za mesec julij se bodo izplačevale gg. slušateljem tehniške fakultete dne 22. avgusta 1924 od 10. do 12. ure na univerzi, II. nadstropje, soba št. 130.
—	Odbor podružnice Jugoslovenske Matice v Kamniku se tem potom zahvaljuje vsem darovalcem dobitkov, predvsem pa tistim go-spem, gospodičnam in gospodom, ki so se trudili, da bi tombola in veselica v korist našim neodrešenim bratom lepo uspela. Žal, da je neugodno vreme nekoliko pokvarilo gmotni uspeh požrtvovalnega dela za Jugo-slovensko Matica,
—	Hišni posestniki se opozore, da so po razglasu davčne administracije v Ljubljani z dno 9. julija 1921, št. 2385, vložiti napovedi najemninskega donosa za dvoletjo 1925-1926 najkasnejo do 31 avgusta 1924. Predpisane tiskovino se dobe v Zadružni tiskarni na Dunajski cesti št. 7. Napoved jo kolkovati s kolkom 5 Din. Za vsako hišo jo predložiti posebno napoved; vsaki napovedi pa priložiti brez izjemo popis hišo. Hišni posestniki, ki to napovedi ne pošljejo v določenem roku in tudi ponovnemu pozivu ne ugode, so kaznujejo z globo do ISO Din.
—	Prepir radi dodščino. V Zidanem mostu so se sprli po domače Mlakarjevi zaradi dedščine. Med prepirom je sunil eden domačih Mlakarja z nožem v prsi, tako da je bil v par minutah mrtev. Ker še niso ugotovili, kdo je morilec, so zaprli vse, ki so bili takrat v Mlakarjevi družbi.
—	Smrtna obsodba na zagrebškem divi-zijskem sodišču. Zagrebško divizijsko sodišče jo minuli torek obsodilo na smrt vojaškega bcgunca Edvarda Sladoviča. Sladovič je lani meseca novembra pobeguU od vojakov v služ-
bo pri kmetu Arndtu v Husanih. Ker je bil
zanikam, ga je Arndt odpustil. Sladovič jo nato gospodarja počakal v hlevu in ga s sekiro ubil. Nato je šel h gospodinji in z grožnjami izsilil od nje, da mu je izročila gotovino v znesku 4000 Din in raznega blaga v vrednosti 3000 Din. Sladovič je bil svoj zločin priznal.
—	Tatvina. Antonu Valjavcu iz Leš ja bilo ukradenih 15.000 K, ko je bil z družino pri polnočnici na Brezjah 17. t. m.
—	Tatvine strolovoilnih bakrenih žic n« telefonskih strešnih stojalih. Neznani zlikovci so se utihotapili v več hiš na strehe ter odtam odnesli bakrene strelovodne vrvi v telefonskih' naprav na strehah. Poštno ravnateljstvo prosi vse hišne posestnike in hišnike, naj pazijo na ljudi, ki hočejo v podstrešja pod raznimi pretvezami, in naj izroče ključe do podstrešja samo osebam, ki se lahko izkažejo z legi-, timacijami.
—	Roparski napad. Na cesti med Gore« njem Pijanskim in impolško graščino sta dva' neznana roparja napadla trgovskega potnika Ivana Vranetiča in mu vzela 8700 dinarjev, gotovine.
—	^epne tatvine. Trgovcu Sandalu iz Bo« ljunca v Istri so žeparji ukradli med vožnjo iz Zagreba do Zidanega mostu listnico, v kateri je imel 1580 lir, 100 dinarjev in svoj potni list. — Trgovcu Adolfu Kordinu je bilo ukradenih med vožnjo iz Lesc v Ljubljano 1000 dinarjev Ln razne listine.
—	Če čutiš, da si se prehlad il, izpij čas« čaja, ki si si ga pripravil iz čajnih mešanio znamke »BUDHA«.	4725
—	Zadnja novost. »Coty« cenejši. Tvrdka' M. Bartl, paviljon C štev. 75, ima svetovno-znane »Coty« za časa velesejma, n. pT.: velika Coty po Din 45-—, mala Coty« po Din 28-—. Oglejte si ta paviljon na velesejmu. 4783
Strašna povodenj, kakršne ne pomnijo! niti najstarejši ljudje, je v noči 8. avgusta opustošila okolico Polhovega gradca. Ško-i da se ceni na 20 milijonov dinarjev. Ljudstvo samo si ne more pomagati, ker je popolnoma obupano in so si rešili samo življenje.
Vsled tega se je sestavil pomožni odbor, da organizira zbirko d&rov in razdeli med ponesrečence.
Darove v živilih, obleki in denarju sprejema župni urad in županstvo v Polhovem gradcu.
Jan Vilfan, kaplan. Matej Gerjol, župan.
in drugim tvrdkam priporočamo, da se ob času velesejma poslužujejo za reklamo predvsem »SLOVENCA«, ki izhaja ta čas v znatno pomnoženi nakladi in cenjenim tvrdkam ravno ta čas
zanofovi največji uspeh!
Oglase sprejema ves čas velesejma tudi ekspozitura »Slovenca« na velesejmu, desno od vhoda, tik sejmske pošte.
Ljubljanske novice.
lj Na državni realki ter na vseh treh gim« nazijah v Ljubljani se bodo pričeli razredni (ponavljalni) izpiti v pondeljek dne 1. septembra t. 1. Zato se morajo vsi, katerim je ta izpit dovoljen, tega dne točno ob osmih zgla-siti na svojem zavodu. — Ravnateljstva.
lj Umrla je v Ljubljani na Ambroževem trgu št. 7 občespoštovana gospa J a g e r. Bila je skrbna gospodinja in vzorna mati, ki je vzgojila vse svoje otroke v poštenem krščanskem duhu., Blago pokojnico bodo ohranili vsi, ki so jo poznali v prijaznem spominu.
lj Oddaja ribolova v mestnem rihnjaka pod »Tivolijem«. Mestni magistrat ljubljanski bo oddal ribolov oziroma gojitev ribarstva v mestnem ribnjaku pod Podturnskim gradom v »Tivoliju« dražbenim potom v najem. Dražba se vrši dne 27. avgusta 1924 ob 9. uri dopoldne v mestnem gospodarskem uradu. Dražbeni pogoji so nabiti na občinski deski in so interesentom na vpogled tudi v mestnem gospodarskem uradu med običajnimi uradnimi urami.
lj Prijeti žeparji. Ljubljanska policija ja na kolodvoru prijela tri njej že od prej dobro znane žeparje in sicer Ignacija Juričača iz Zagreba, Roka Djumbreka iz Gradiške in Frana Furjana iz Zagreba. Troperesna deteljica je prišla v Ljubljano očividno z namenom, da poskusi svojo srečo na velesejmu* Djumbreka in Furjana zasleduje policija zaradi raznih deliktov.
lj Prijave na policiji. Policiji so bili prU javljeni sledeči slučaji: 4 zaradi kaljenja nočnega miru, 11 zaradi prestopkov ccstnopoli-cijskcga reda, 4 zaradi prezrtega pasega kon-tumaca, 1 zaradi kršenja zglaševalnih predpisov in 1 zaradi prestopka obrtnega reda.
Pri kupovanju Reumatisa, sredstva proti trganju in revmatizmu, treba paziti, da ni ponarejen, kajti pravi, ki ga izdeluje edino Mestna lekarna v Zagrebu, se dobiva za Ljubljano in okolico v lekarni Leustek,
Ljubljanski vzorčni velesejem.
Velesejem 1925.
Ker bo letošnji velesejem gotovo uspel, Je pričakovati v letu 1925 zopetne prireditve. 0 tem se je razgovarjal naš poročevalec z ravnateljem velesejma, belgijskim konzulom g. Dularjem, ki mu je izrazil sledeče: Prihodnje leto se vrši ljubljanski .vzorčni velesejem čisto gotovo in sicer naj-bržo v istem časti kakor letos. Prihodnji Velesejem v 1. 1925 je z ozirom na že dosedanji letošnji uspeh zasiguran in sicer iz razloga, ker je že danes 95 odstotkov letošnjih razstavljalcev obljubilo svojo udeležbo na prihodnjem velesejmu. Razsfavlialci bo zadovoljni z organizacijo velesejma, kakor tudi z reklamo in propagando velese-jemskega urada. Zato je uprava ljubljanskega velesejma sklenila, da ostane vele-Bcjem po splošni želji kot trajna institucija, ki se bo ponavljala vsako leto. Raz-fetavlialci, ki so dosedai obljubili svojo udeležbo na prihodnjem velesejmu, že napolnijo sami bodoči velesejem. S tem se obdrži ena naših največjih gospodarskih institucij. Dnevna statistika izkazuje znatno ivečji dotok resnih domačih kupcev izven Slovenije kakor lani. Tudi s te strani je prihodnji velesejem zasiguran posebno, ker se tudi inozemstvo vedno bolj interesira za njega. Velikopotezna propaganda in reklama bo kakor tudi letos razstavljalcem privedla dovolj kupcev.
šest! dan.
Ljubljana, 20. avg. 1924.
Danes je bilo zopet oblačno nebo, kar Je preprečevalo naval v velesejmske prostore. Vendar pa je bil obisk znaten. Ra-'čuna sc, da je bilo tega dne čez 10.000 obiskovalcev, kar je več kakor v torek in ponedeljek. Največji obisk pa je pričakovati v nedeljo. Napovedanih je že cela Vrsta šol pod vodstvom učiteljev, kakor tudi vojaštva. Posebno številni pa bodo kmetovalci, katerih obisk so organizirali gg. župniki, kakor tudi italijanski kupci.
Za dovoz konj na razstavo jc prometno ministrstvo dovolilo iste ugodnosti kot za ostalo sejmsko blago.
Danes sc je nahajalo na sejmišču zopet lepo število kupcev iz vseh pokrajin naše države, kakor tudi iz inozemstva. Omeniti je treba, da se je danes oglasilo pet trgovcev iz Smirne, ki so bili zelo zadovoljni. Opažati je posebno velik obisk iz levantskih dežel (kakor Grške itd.) in Avstrije, posebno iz Štajerske.
V splošnem so razstavljalci kakor Kupci zadovoljni. Ni sicer velikih zaključkov, pač pa obilo manjših. Veliko obrtnikov si je z razstavljanjem svojih izdelkov pridobilo novih odjemalcev, tako da so zasigurani v poslovanju za dalj časa. Kakor vse kaže, bo letošnji sejem uspel kljub slabemu pričakovanju dobro. Napram lani je treba ugotoviti, da letos vlada znatno Večja zadovoljnost med razstavljalci.
Izgledi so dobri tako, da je trdno pričakovati, da se 1925 zopet vrši velesejem, Ičeprav krožijo temu nasprotujoče vesti, ki jjh pa lansirajo gotovi krogi.
razstavljalci
Paviljon E. (Papirna industrija, grafika, kaiionaža in pisarniške potrebščine.)
Ta paviljon je letos v vseh prostorih zelo lepo opremljen. V kratkem času je nemogoče pregledati obilico izdelkov, ki jih proizvaja naša industrija in obrt. Vsak razstavljalni pro-Btor nam priča o živem delu dotične tvrdke. Naj navedemo predmete, ki se dobe v tem paviljonu: lepenka, trgovske knjige in šolski zvezki (ki jih izdeluje v krasni opremi knjigoveznica kat. tisk. društva v Ljubljani), papir za pisalne stroje, toaletni papir (katera predmeta se proizvajata v tvoraici Fr. Bonač), ruski domači izdelki, svete podobe, čipke, trakovi, prtički, božični okraski, tapetniški izdelki, elekt. pisalni stroji Mercedes, kompletne Stanovanjske oprave, dele pohištva, furnirje, mineralna olja, sveče (Kopač & Co., milarne in svečarne), milo (Gazela, Zlatorog), kemični produkti (dušik, fosfati, železo-oksidne barve), Blamniki, barve, heliografični papir, sladkor, kako, sodi, krema za čevlje, zobotrebci, igrače, spominki, metle, graverski izdelki, umetne Cvetice, igralne karte, parfemi (Bartl), harmonike, robčki (A. Sever). Zunaj ob paviljonu so razstavljeni predmeti: zamaški, prsžena kava, svinčene igrače, lesni izdelki, delikatese, držala, ščetke, zobotrebci, sodi, bičevniki, izdelki belokranjske domače obrti, kitajski u-toetnostnoobrtni izdelki, čipke, čolni.
Omeniti je dva patentirana izuma: stroj za sejanje koruze, pšenice itd., ki ga je izumil nad 60 let star kmetič Pečaver, in >svetilci«, katerih pisava se sveti v temi (Lovro Sebenik).
Paviljon F. Strojna industrija; izdelki iz železa in jekla, orožje in municija; ostali kovinski izdelki.
Tu imajo Strojne tovarne in livarne razstavljene turbine, stroje za obdelovanje lesa, cel oltar, polnojarmenik (zunaj so še štirje zvonovi). Nadalje se nahajajo v tem paviljonu sledeči predmeti: pile, stroji za tekstilno industrijo, orožje in municija, stavb, okovje, vagoni (tvorake vagona Brod na S.), žeblji jki
jih proizvaja žebljarska zadruga v Kropi in Kamni gorici), tehnice, žage, kose, polnojar-meniki, mlinski stroji, sir, otroški vožički itd.
Paviljon G. Metalurgija in elektrotehnika.
V tem paviljonu so razstavljeni sledeči predmeti: tračnice, žična železnica za les, kristali modre galice, poljedelski stroji iz Češke, žarnice, električni kuhalni aparati i nlikalniki (Svetla, Ljubljana), svetilke, bakreni kotli, gal-vanični elementi (Hydra), kuhalno orodje iz cina, mlinske potrebščine, razne pločevinaste škatlje; razni elektrotehnični predmeti (tvrdke >Svetla< in >Elin«, Vojnovič & Cie.) kakor n. pr. dinami, elektromotorji, električne peči, električni likalnik, transformatorji, higijenični svetlobni aparati, žarnice itd.
Zunaj ob paviljonu so razstavljeni še sledeči predmeti: rum, vozovi, harmonike, turbine, poljedelsko orodje (plugi, brane), noži, metle, cvetlice, cevi za peči, ščetke, čopiči (A. Šimenc).
HIGIJENSKA IN PLANINSK0-L0VSKA RAZSTAVA.
Posebno zanimanje pri obiskovalcih letošnjega velesejma vzbujata Higijenska razstava v paviljonih M in N ter Planinsko-lovska razstava v paviljonu L. Dockerjeva dva paviljona, v katerih je prirejena higijenska razstava, sicer ne spadata v strogo trgovski okvir institucije, sta pa vendar za blaginjo nareda vsaj tako važna, kakor ostali oddelki. Higijenska razstava obsega z nešteto tabelami z uradno dognanimi statistikami, tuberkulozni oddelek, oddelek spolnih in kožnih bolezni, odelek z bogato porodniško statistiko. Posetniki velesejma instinktivno slutijo velik pomen te razstave in naval v paviljone je neprestano ogromen in pri predavanjih, ki se vrše vsako popoldne, se tare ljudi.
Po stenah paviljona M so Izobešene statistične table o zdravstvenih razmerah v Sloveniji v letih 1919. do 1924. Zanimiva je tabela umrljivosti. Slovenija je razdeljena v politične okraje. V teli okrajih je vrisana krsta, ki kaže velikost umrljivosti. Največja je umrljivost v Ljubljani. Druga tabela kaže, v kakem razmerju je število šol z gostilnami. Iz slike seveda ni takoj razvidno, kje je razlika najobčutnej-ša. Velika tabela kaže razvoj nalezljivih bolezni v letu 1920 do 1924. Te tabele je izdelal statistični oddelek urada za zavarovanje delavcev.
Na mizi so razpostavljeni najrazličnejši preparati. V cevkah se nahajajo živi bacili, poleg pa so jetični deli telesa. Vse je izdelano iz voska tako naravno, da vsak vprašuje ali so to resnični deli človeškega telesa. Tu vidimo od jetičnih bacilov raz-jeden obraz in roko. Predvsem pa zanimajo ljudi jetična pljuča, ki so popolnoma izgubila svojo prirodno svetlorudečo in prešle v brezizrazno temno modrorjavo barvo. Cevke so zabrekle in obdane z gnojnimi oteklinami. Z zanimanjem opazujejo posebno moški trikrat povečano srce pijanca-alkoholika.
Pod poveznjeno steklenico so tri po-izkusne miške. Črna s Poljskega, bela iz Češkoslovaške in rmena iz Francije. Naše miške za poizkuse niso uporabne, ker ne prenesejo no ran, ne gnojenja in ne siceršnjega uporabljanja noža na živem telesu.
Državno zdravilišče v Rogaški Slatini je razstavilo svoje mineralne vode. Zdravilišče iz Topolščice pa je poslalo miniaturen dom, ki je v vseh ozirih vzor zračne, svetle in čiste stanovanjske hiše.
Protituberkulozna liga iz Maribora je poslala razne tabele o zdravstvu. Po stenah so slike o pravilni telesni vzgoji otrok v šoli. Zanimiva je slika, ki kaže onesnaženje lastne obleke s pljuvanjem. Najbolj trpe prsni deli do pasu, potem rokavi do lehti in hlače nad koleni. Druga slika kaže izmetavanje jetičnih bacilov s kašlja-njem oziroma s kihanjem. Skoro štiri metre daleč vržemo bacile pri kihanju. Bacile razpršimo v razdalji 3.5 m v velikosti ženskega dežnika. Š samim kašlja-njem pa mečemo do 1.50 oziroma 2 metra, z dihanjem skoro 1 meter.
V par steklenicah so razstavljene golše ogromne velikosti. Zraven so slike golšastih pred operacijo in po njej. Golšo so velike kot otroška glavica. Operacija se je izvršila v teku šestih tednov. Od vsake osebe je po šest slik, ki kažejo razne stopnje operacije.
Največ žensk se ustavi pri oddellru, ki razkazuje nego dojenčka v prvem letu. Obe asistentki morata neprestano odgovarjati na vsa možna vprašanja in pobijati napačne nazore. Tu se vstavljajo z vprašanji priproste kmetske žene in dekleta, pa tudi dame iz boljšh krogov. Prve se čudijo enostavnim zibkam, druge pa enolični hrani, vse skupaj pa priprostim in ličnim povijalom. Asistentke razlagajo, kako negujejo dojenčke v »Dečjem domu«. Ravno ti razgovori dokazujejo v največji meri, kake važnosti je higienska razstava.
Slike kažejo razvoj novorojenčka v posameznih mesecih do starosti enega leta. »Decii dom* ie razstavil vso o Drema,
ki jo rabi mati za pravilno nego svojega deteta v prvih dveh letih.
Ena asistentka obiskovalke poučuje pravilnega povijanja. Na slikah se razkazuje nega glave in las. Dalje pravilno čiščenje ušes. Ust dojenčkovih naj se nikdar ne čisti z robci ali s prsti, ker so zelo občutljiva in ranljiva. V slikah in v odtisih v vosku je ponarejena hrana za malčke.
V paviljonu <L« pa kraljuje «Priroda Slovenije« v miniaturi in tudi ta planinsko-lovska razstava je velikega vzgojnega in gospodarskega pomena. Tam se z raznimi prirodnimi predmeti, slikami, grafičnimi tabelami in drugimi pomočki vpeljuje obiskovalce velesejma v vse čare naših pokrajin. Seznanjajo so pa tudi z industrijo, Id je v neposredni zvezi s takimi podjetji. Paviljon «L« je razdeljen v oddelke za tujski promet, za turistiko, lov in ribarstvo. Propaganda za tujski promet je kot taka v zvezi z ostalimi panogami. Turisti kažejo z razstavnimi slikami krasoto pokrajin in prijetnih izletov, kakor tudi zimski šport, ki je v zvezi s turistiko. Razstavljeni sc razni predmeti, ki jih rabi turistika. Poleg turistike je razstavljeno tudi vse potrebno za lov. Razstavljeno je tudi rogovje in še razne druge lovske trofeje.
Inšpektorat ministrstva nar. zdravstva v Ljubljani, ki je priredil higijensko razstavo, je odločen, da bo razstava otvorjena tudi preko sejraskih dni, da bo dana možnost obiska tudi onim interesentom, ki bi bili sedaj zadržani. Prireditelji lovsko-planinske razstave bi iudi zelo ustregli, če bi se povedli za primerom inšpektorata, za kar bi jim bila zlasti naša mladina sigurno hvaležna.
V Iligijenski razstavi na ljubljanskem velesejmu predava v četrtek, dne 21. t. m. ob 16. uri dr. Černič Mirko, primarij v Mariboru, >0 rneiju slepiča«.
Ker bo obi3k Ligijen3ke razstave na velesejmu mogoč proti brezplačni vstopnini do 15. septembra t. 1. se v interesu tujcev in dobrega ugleda razstave, vljudno prosi občinstvo iz Ljubljane in bližnje okolice, da obišče razstavo šele po zaključku velesejma. — Dosedaj je poselilo razstavo povprečno 3000 oseb na dan.
Industrija poslovnih knjig, ki je zastopana na letošnjem ljubljanskem velesejmu v paviljonu E 2—B, vzbuja v trgovskih krogih občo pozornost in zanimanje. Ta panoga je bila dosedaj v Jugoslaviji do malega nepoznana ter so bili trgovci papirne stroke navezani na inozemstvo. — Knjigoveznica K. T. D. v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6 II si je prevzela nalogo, da se tudi v tej stroki osamosvojimo in priznati se mora, da je isto častno rešila.
Izdelki, ki jih je tvrdka razstavila, so tako mnogovrstni in dovršeni, da strokovnjak tudi na inozemskih sejmih vidi redko kaj sličnega. Da tudi cene odgovarjajo interesentom, je naj-bolji dokaz to, da prejema tvrdka od posetni-kov velesejma dnevno naročila od bližnjih in najeddaljnejsih krajev našo države. Poleg poslovnih knjig je razstavila vse vrste zvezkov za srednje in meščanske šole, beležnice (notese), razne mape, bloke, pisalne podkladke itd.
Priporočljiv sistem grajenja hiš. Avstrijski inženjer Seidl je izumil nov način grajenja hiš, katerega patent za gradbo poseduje firma Jakob Accetto sin ing. Viktor Accctto & Co., Tabor 2. Po tem sistemu se je zgradilo že na tisoč stanovanjskih hiš v Avstriji. Gradba je za ca 27 — 42 % cenejša, hitro se suši, brzo zgradi, omet se prihrani. Zlasti je uporabljiv ta sistem za gradbo stanovanjskih hiš, skladišč, tovarn itd. Navadna stanovanjska hiša s tremi sobami, kuhinje in straniščem stane samo 50.000 Din.
Tea Import d. z o. z. ustanovila se je že leta 1921 ter je iz malega začetka zelo napredovala in bil ježi jako dober uspeh. Njeno nalogo, uvažati prvovrstne indijske in kitajske čaje, sestavljati — strokovnjaško — čajne mešanice izvaja imenovana s po-voljnim uspehom in smo vsled tega neodvisni od zunanjih tvrdk. Tvrdka deluje na solidni in reelni podlagi, kar ji je pripomoglo, da so se njeni proizvodi ČAJNE MEŠANICE z zaščito znamko »BUDHA« v njenih originalnih paketih priljubile v vseh vrstah konzumentov. Kdor si želi čašo aro-matičnega čaja, naj poskusi z zavitkom ČAJNIH MEŠANIC »BUDHA«, zahtevati je pa poleg istega tudi navodilo o uporabi.
4892 .
Bi
VELIK SHOD ŽELEZNIČARJEV V MARIBORU.
Za torek, 19. t. m. zvečer je sklicala Prometna Zveza javen shod železničarjev v Mariboru v dvorano Gospodarske zadružne banke. Udeležba je bila nepričakovano ogromna. Ze pred 7. uro so železničarji napolnili veliko dvorano. Ker še v dvorani ni sedišč, so zbo-rovalci stoje prisostvovali zboru. Bila je glava pri glavi. Hodniki, predsobe, stopnišče, je bilo polno zbcrovalcev in še na vrtu zunaj dvorane. Saj tudi ni čudo. Prišli so železničarji ne samo iz Maribora in bližnje okolice ter delavci iz železniških delavnic, ampak celo iz Zidanega mosta, Pluja, Celja in drugih kraiev. Zborovanje io vodil predsednik mari-
borske »Prometne zveze«, mladi in agilni železničar Martin Kores.
Prvi jo referiral o zahtevah železničarjev delegat centralne Prometne zveze tovaril Beltram. Njegovo poročilo je bilo stvarno, pregledno in temeljito. Spomenica, katera oh ravnava najnujnejše in najbolj potrebne za-hteve železničarjev vseh kategorij, je bila podrobno obravnavana in izpopolnjena po žo-Ijah posameznih govornikov. Poročilo tovariša Beltrama je sicer trajalo nad dve uri, a ni bilo predolgo, kar se je bralo z obrazov zbo-rovalcev. Želeti je, da bi se take skupne zahteve železničarjev večkrat obravnale tako stvarno in temeljito.
Nato je dobil besedo naš poslanec Franjo Zebot. Več kot tisočglava množica zboro-valcev je svojega zastopnika in zagovornika pozdravila z dolgotrajnim ploskanjem in >Živio« klici.
Poslanec Zebot je pozdravil zborovalce v imenu Jugoslovanskega kluba in je najprvo tolmačil zborovalcem, kako je prišlo do s©, danjega političnega položaja. V živih bes* dah, ostri kritiki bivšega režima, je opisal hudo borbo, ki jo je vodil naš vodja dr. Ko. rošec s tovariši proti krivici, korupciji in nasilju, ki sta jih predstavljala Pašič in Pribičevič. Zmagali smo. Na tleh so oni, ki so nam hoteli vzeti vse pravice in svobodo. Tudi Žerjav je moral iti. Trbovlje in druga nasilja so sedaj maščevana. Pride kmalu čas, ko bodo nositelji ideje korupcije in nasilja sedeli na že davno zasluženi zatožni klopi. (Viharno odobravanje). Nova vlada hoče popraviti krivice, ki jih je Pašičev in Pribičevičev režim vsekal posebno nižjim slojem. Mi hočemo, da dobi veljavo zakon, da pride do reda, pravice in bratskega sporazuma. Proč z onimi, ki so sejali sovraštvo in krivico! (Odobravanje.)
Splošno presenečenje je vzbudilo mei zborovalci, posebno presenečenje pa med navzočimi socialnimi demokrati poročilo poslan-čevo, da je edi ni socialdemokratski poslanec, ki je bil navzoč pri glasovanju za novo vlado,' to jo poslanec Divac (vodja socialistov v dr-' žavi), glasoval dne 12. avgusta ia Pašiča proti novi vladi. (Ogorčeni klici >fej!« Razburjenje se več minut ni poleglo).
Govornik nam je razkril še marsikatero druge vrlo zanimive stvari, o katerih dosedaj nismo vedeli. Hvaležni smo mu, da nam je podal ne samo stvarno, ampak res zanimivo in slikovito poročilo o političnem položaju.
Poslanec je govoril tudi o krivicah, Id se posebej godijo železničarjem in državnim nastavljencem. Posebno je naglašal, da so krivic, ki so se godile mnogim pri prevedbi, pri redukciji in penzioniranju, v mnogih slučajil krivi Žerjavovi denuncijanli. (Medklici: Ške^ janc!) Škoda, da nimam časa, da bi navedel posamezno točke iz tega dela poslančevega govora. Kričeča krivica se godi železničarjem, ko jim je prejšnji režim odvzel skoro vse stare pravice. Govornik naglaša, da je minister Sušni k (živahno odobravanje) izjavil,, da se bo korigiral zakon o prometnem osobju, da so bo sestavil nov pravilnik, pri katerem bodo sodelovale i organizacije železničarjev. Glede stanovanjske bede povdarja, da bi morali danes vsi tisti, ld trpijo glede te bede, obtožiti dr. Žerjava, ki je preklical naredbo poverjenika dr. Gosarja, po kateri bi bili morali bogataši graditi stanovanjske hiše za svoje ljudi. Govornik je pozval zborovalce, naj si ne mislijo, da bo nova vlada kar prve tedne delala čudeže, kajti težak je njen položaj. Vse je zavoženo, vse zanemarjeno.
Po 3 in pol urnem zborovanju smo se razšli z željo, da se taki shodi priredijo večkrat.
š Za župana sta izvoljena v Št. Ilju v Slov. goricah dosedanji župan g. Dragotin Svati, za prvega svetovalca pa g. Franjo Thaler. V Cirknici pri št. Ilju je postal župan g. Ivan Vicman, podžupan pa g. Ivan Bauman. ^ Št. Petru niže Maribora je izvoljen za župana Ljudevit Fluher, v Kamnici Anton Lop bek, v Jelovcu Fr. Bračko, v Ceršaku Josip Reiter, v Svečini Jurij Menhart, v Jarenini Franc Špad, v Sv. Jakobu Matija Peklar. Vsi imenovani so pristaši SLS.
š V Slivnici pri Mariboru so bile kakor drugod dne 10. avgusta občinske volitve in od 9 odbornikov je izvoljenih sodem, ki pripadajo SLS. V tej občini še doslej ni razpisana volitev župana in obč. svetovalcev kljub temu, da se je volitev izvršila pravilno in je torej vsaka pritožba neutemeljena. Imamo pa zbrane vse podatke, kako se je ravnalo pred volitvami in kako sedaj; to dvojno mero od nekoga bomo na pristojnem mestu primerno ožigosali. Za enkrat pa naj poskrbi srezko poglavarstvo v Mariboru, da se to »az les« stanje v Slivnici že enkrat konča.
š Tridesetletnica mešništva. Pri svojem ljubljenem tovarišu g. župniku Gašparju Zinku na Hajdini pri Ptuju so se zbrali dne 12. avgusta še živeči, 25. julija 1894 posvečeni duhovniki lavantinske škofije, da obhajajo svojo tridesetletnico mašništva. Od 15 posvečenih jih še živi 11. Ob veliki asistenci je opravil veleč. g. tovariš Zinko slovesno službo božjo, katere se je udeležilo veliko število domači!1 župljanov. Jubilanti so zbrali za dijaško kuhinjo 200 Din. — Hajdinčanom in vsemjki sc se tc slavnosti udeležili, ostane ta dan gotovo v blagem spominu,
Gospodarstvo.
fodr. Teplna:
Pomen konjske razstave na ljubljanskem velesejmu.
Ljubljanski velesejem so je doslej omejeval po večini le na proizvode industrije, bodisi domače, bodisi tuje ter tvoril posredovalca med prodncentom, trgovcem in konzn-mentom. Letos je napravil odločen korak naprej. Z odločitvijo, da priredi razstavo konj (prvotno je bila zamišljena tudi razstava goveje živine), si jo velesejmski nrad nadel nalogo, ki mu je dala pač obilo posla, a lotos brezdvomno nikakik ali morda le pičle materijelne koristi.
Prireditev te razstave pa je bila nujno potrebna. Svojčas je pri nas cvetela konjska kupčija, dandanes — bodimt odkriti — jo je-la pešati in ž njo vred kolikortoliko tudi konjereja. Vzrokov za to je v glavnem dvoje. Po prevratu se je razvila živahna kupčija, zlasti za konje mrzlokrvnih pasem. Večina prvovrstnega blaga sa je izvozila. Ostalo prvovrstno blago, zlasti plemenska kobila, pa so držali uvidevni konjerejci trdno v rokah ter se niso dali zavesti po visokih cenah, ki so se jim ponujale. Ko jo bil nato naš trg navidezno izčrpan, so se obrnili tujci drugam. Za naše toplokrvne konje pa, kakor vse kaže, nismo znali vzbuditi zanimanja. Vendar lahko brez pretiranja trdim, da se naši toplokrvci iz Dolenjske (novomeški ln krški okraj) in Sp. Štajerske (mariborski, ljutomerski in ptujski okraj) lahko kosajo . po svoj kakovosti b konji ostalih pokrajin Jugoslavije.
Poleg tega pa je ovirala izvoz naših konj in konjsko kupčijo vobče razmeroma yisoka izvozna carina, pojačena za kupce iz republike Avstrije, ki so za mrzlokrvne konje predvsem prihajali v postov, še z občutno uvozno carino njihove države.
Občuten udarec konjereji — zlasti v nekaterih krajih Gorenjske — je dal silen razmah lesne trgovine. Ker je konjerejec z vožnjo lesa zaslužil več nego z odrejo žre-bet, se jih je mnogo vrglo ua prevoz lesa. Tako je blagor lesno kupčije potisnil cvetočo gorenjsko konjerejo — res da samo v nekaterih krajih — za leta in leta nazaj. Deloma za to, deloma pa iz razloga, ker je večina plemenskih in mladih živali še v planinah, blejski in bohinjski kot nista zastopana na razstavi. Drugod pa se je ohranila konjereja še na prejšnjem viškn, v kamniškem ln ljubljanskem okraju pa se je po kako-yost	dvignila.
' .ivni namen te razstave je torej po-Riviii ■ imanje za naše konje in našo konjerejo. Še večjega pomena je razstava za konjerejce same. Večina razstavljenih konj jje po svojem rodu čistokrvnih t. j. stariši ln prestami pripadajo isti pasmi odnosno Istemu plemenu. Vsak obiskovalec bo bodo lahko na lastne oči overil in prepričal, kako neprecenljive važnosti je čistokrvna reja. Upajmo, da bo ta ogled spreobrnil tiste, sicer maloštevilne konjerejce, ki so hoteli z brezmiselnim križanjem toplokrvnih piemen z mrzlokrvnimi ojačiti svoj konjski naraščaj.
Ker bo med razstavljenimi konji dosti prvovrstnih živali, bo ogled razstave za konjerejca prava šola in vzpodbuda za na-daljno udojstovanjo v konjereji. Razstava bo nudila pregled konj skoro cele Slovenije z ozirom na njih vnanjost in kakovost. S tem bo razstava nazorno-paučno učinkovala na obiskovalca in v marsikaterem sodbo o dobrem in lepem konju temeljito spremenila.
Razstave so udeleži tudi drž. žrebčarna S skupino toplokrvnih in mrzlokrvnih žreb-cev ter žrebeev amerikanskih dirkačev. Tudi to je potrebno. Koliko klevetanja in praznega govoričenja se je čulo še pred nedavnim, da bo vse takorekoč »vrag vzel«. Tu na razstavi se bo vsak lahko prepričal, da je bilo vso to neupravičeno. Zlasti če bo videl mlade žrebce, ki so bili rojeni in vzrejeni na domačih tleh. Žal, da vseh teh ni mogoče postaviti na razstavo.
Ta razstava bo gotovo vsakogar zadovoljila; tako ljubitelja konj, ki se bo naslajal ob pogledu na krasne živali, kakor tudi na konjerejca, ki ga bo vzpodbujala k nadaljnemu trudu in napredku. Razstavo bodo seveda obiskali tudi kupci. Nekaj konj je postavljenih na razstavo z izrecnim namenom za prodajo. Želeti pa je, da naši konjerejci ne odprodajo svojih prvovrstnih plemenskih kobil, pa če se jim nudijo svote, ki navidezno presegajo njihovo dejansko vrednost. Dobra plemenska kobila je zaklad, temelj za bodoče rodovel
Vsi konjrejci pa, ki bodo obiskali to razstavo naj ne pozabijo, da je za vzrejo dobrega konja treba poleg kobile in prvovrstnega žrebca predvsem troje: čist in zračen hlev, paša s tekališčem in tečna, krepka krma v mladosti. Kakor »krava pri gobcu molze«, tako tudi konj iz ovsa ln druge zo-bi ustvarja kosti, kite, mišice in »srce«.
Prepričan sem, da bo ta razstava značilen mejnik za našo konjerejo in da bo predhodnica vsakoletnih razstav vsakovrstne ".Ivine, ki naj bi se vršile v bodoče za časa velesejma v Ljubljani.
Sodba londonskega »Ekonomista« o anglesko-ruski trgovski pogodbi.
Zadnja številka znanega angleškega gospodarskega tednika »Economist« piše, s kakšna napetostjo bo angleški gospodarski krogi v londonski »city« zasledovali zaključna pogajanja v zvezi z anglejjko-rusko trgovsko pogodbo. V torek dne 5. avgusta je prišlo poročilo, da so se po štirih mesecih pogajanja razbila. Veliko presenečenje jo pa zavladalo, ko so se naslednji dan zjutraj pogajanja zopet začela in še isti dan zvečer celo uspešno zaključila, V četrtek 7. avgusta so listi že prinesli približne izvlečke nove pogodbe, oziroma pogodb, vendar pa so obrisi bili tako nejasni, da je bilo še težko ustvariti si pravo sodbo. Nasplošno so je čutil precejšen odpor proti nameravanemu posojilu, ki ga ima Rusija dobiti, posebno, ker pogoji še niso bili jasno označeni. V petek 8. avgusta sta bili obe pogodbi — t. j. splošna pogodba ter trgovska in brodarska pogodba — objavljeni. Iz teh jo razvidno, da je Rusija pristala na plačilo obveznic prejšnjega režima, kakor tudi dolgov ruskih mest, nahajajočih se sedaj v sovjetski zvezi, v kolikor so bili ti dolgovi izdani v tuji valuti, in v kolikor so bile tozadevne obligacije v rokah angleških posestnikov pred 16. marcem 1921. Tudi jo ruska vlada pristala na to, da odškoduje angleške državljane za zaplenjeno imovino. Ko se bodo natančno določili tozadevni zneski, se bo sklenila druga pogodba, ki bo vsebovala te svote, in ko bo ta pogodba podpisana, bo parlamentu predložen zakonski načrt, ki bo vseboval garancijo za posojilo Rusiji v nedoločenem iznosu. Važno pa je, da je pogodba sestavljena tako, da brez posojila Rusija ne da nobenih kompenzacij. Zanimivo je slišati, kako celo londonska »city« končno Rusiji prizne-va nekaj dobre volje, seveda se pa zahteva, da bo to dobro voljo pokazala tudi z dejanji in šele potem bo ustvarjena primerna atmosfera za nameravano posojilo.
Ekonomska in industrijska situacija Združ. držav v juniju,
V splošnem je junija t 1. vsa industrija Združ. Držav nazadovala, kar no opaža že od aprila t 1. Železna industrija dela danes samo s 45 odst. normalne produkcije. Blagovni promet na železnicah, ki je najboljše merilo trg. položaja, stalno nazaduje. Avtomobilna, stavbena in železniškogradbena industrija doživljajo krizo precej opasnega značaja, ki utegne trajati še več mesecev. Posledica vedno manjše produkcije je naraščajoča brezposelnost.
Vsled nejasne politične situacije, se je neugoden položaj še bolj poslabšal. Zastopniki dveh najmočnejših političnih skupin v Zdr. Drž.: republikanske in demokratske, so nominirale v juniju — prva v Clevelandu, druga v Newyorku svoje kandidate za pred-sedstvene volitve, ki se vrše novembra t. 1. Republikanska stranka je proglasila za pred-sedstvenega kandidata sedanjega predsednika Coolidgeja, za podpredsedstvenega generala Dawesa, načelnika komisije za proučevanje nemških razmer, ki se je pred kratkim vrnil iz Evrope. Demokratska stranka je imenovala skoro po štirinajstdnevnem jako ostrem boju predsedstv. kandidatom J, W. Dawisa, amerikanskega ex-poslanika v Londonu, popredsedstvenim kandidatom pa je nominirala Charles W. Byrana, guvernerja Nebraske. V zadnjih dneh je postavila tudi radikalna stranka s senatorjem La Follete svojega kandidata. Ker je radikalna stranka posebno v poljedelskih državah zapada precej močna, bo novemberski volilni boj precej oster.
Na vsak način pa se mora pripisovati zadnji zastoj v produkciji Zdr. Držav poletnemu času, v katerem je popuščanje v produkciji deloma naravnega značaja. Dalje jo treba omeniti, da ima država s tako vzorno urejeno organizacijo, kot jo ima ta že sama v sebi dovolj odporne silo, da z lahkoto premaga to ekonomsko krizo, ki jo itak samo prehodnega značaja.
Uspehi žetve so v celoti zadovoljivi; žitne cene se po malem dvigajo.
INDUSTRIJSKI POLOŽAJ.
Železo in jeklo: V juniju t. 1. je produkcija železa in jekla zopet nazadovala. Produkcija litega železa v juniju 2,026.221 ton, napram 2,615.110 tonam v maju, in pa 3,233.428 tonam v aprilu L 1. Junija se je ugasilo 25 plavže v, na novo pa so jih pri-žgali 5. — 1. julija je bilo v obratu samo 164 plavžev napram 270-tim 1. aprila t. 1.
Znatno popušča tudi produkcija jekla: junija 2,056.466 ton, maja 2.628.261 ton. Produkcija jekla v prvem četrtletju 1024 je znašala 19,649.028 ton, napram 23,326.965 tonam v istem razdobju lani; železa pa 17,434.492 napram 20,841.534 tonam. Padle so tudi cene. Libra jekla (kg 0.4536) je notirala 8. julija t 1. 2.582 centa ali 2.14 Din; 10. junija 2.61 centa ali 2.31 Din. Lito železo pa je notirala: 8. julija t. I 10.29 dolarjav za touo
(kg 1016.06); 10. junija t 1. 20.54 dolarjev: 10. julija 1923 pa 26.04 dolarjev ali 1601.07 Din odnosno 1704.82 in 2161.32 Din. (Dolar so računa po 83 —- Din).
Zmanjšana aktivnost te industrijske panoge se nanaša na zmanjšano produkcijo stavbeno-konstruktivne, železniške in uvto-mobilne industrije.
Baker: Produkcija bakra je ostala ne-izpremenjena, in znaša prvih 6 mesecev lotos povprečno 218 milijonov libr mesečno, ali pa 98,881.800 leg. Cena, ki je ostala nizka, znaša danes 12.5 centov za libro ali 10.37 Din.
Cink: Produkcija ciuka je nekaj višja kot konzum. Ostanek 1. junija t. L je znašal 42.364 ton napram 32.778 tonam 1. maja L 1.
Premog: Produkcija premoga in pa koksa stalno nazaduje. Cene so slabe. Produkcija koksa je popolnoma odvisna od industrije železa, ki je, kot že omenjeno, v precejšnji krizi.
Petrolej: Produkcija petroleja jo o-stala aktivna. V zadnjih treh mesecih je bila produkcija napram istemu času lani sledeča: februar 55,454.000 barelov (1923 84,413.000)-marca 59,729.000 (1923 56,132.000); aprila 59,194.000 barelov (1924 58,133-000); 1 bsrel jo 158.844 litrov.
Železnice: Železniški promet, ki je v zadnjih tednih maja t. 1. naraščal, se je v juniju zmanjšal. Promet polnih železniških vagonov je bil v prvih dveh tednih junija t. 1. napram istemu času laui sledeč: do 7. junija 1924 910.707 vagonov napram 1,012.312 vagonom leta 1923 in 14. junija 902.710 vagonov napram 1,008.838 vagonom leta 1923. Finančni uspehi glavnih železniških družb so zadovoljivi. Dohodki skupine >Class I< so znašali v aprilu t. 1. 61,821.900 dolarjev, kar odgovarja 4.57 letnim odstotkom investiranega kapitala. Vsled upliva faktorjev političnega značaja, je položaj žel. industrije precej neugoden. Nova radikalna stranka se je odločila, da za vsako ceno odpravi sedanji visoki železniški tarif, ki pritiska posebno na cene poljedelskih pridelkov. Omenimo, da so se dohodki železniškega osobja po vojni podvojili, med tem ko se je življenje med letom 1914 in uanes podražilo samo 37 odst
Avtomobili: Tekom junija se je zmanjšala tudi produkcija avtomobilov za ca 20 odst. napram maju. Povpraševanje po novih avtomobilih je malenkostno. Kot naravna posledica tega je tudi zmanjšana produkcija in zastoj v prodaji pnevmatike, tako, da imajo danea producenti in preprodajalci ca 18 milijonov prevmatik v zalogi. Cene so slabe in 27 odstotkov nižje kot prvega januarja t. 1-
Tekstilna industrija: Industrija bombaža, svile in volne se stalno manjša. Poraba v maju letos je znašala 413.649 bai napram 620.854 balam maja 1923. Cene bombaža so slabo. Z ozirom na bodoči pridelek, so malenkostno porasle.
Isto je s cenami svile. Od lanske jeseni jo cena svile padla za 6 dolarjev pri libri. Tip >sinshin št. 1«, kot najbolje vpeljan, stane danes 4.75 dolarjev za libro napram 7 dolarjem 1. marca t. 1., 10-05 dolarjev 1. oktobra lani in 16.85 dolarjev 1. februarja 1920. — Predvojna cena tega tipa svile je znašala 4.05 dolarjev. Vzroki padanja cen: zmanjšano povpraševanje od strani publike, velike zaloge svile na Japonskem in dober izgled na letošnji pridelek. Najvažnejši vzrok pocenitve svile je pa čisto gotovo vedno naraščajoča produkcija umetne svile.
Celoten konzum volne aprila L 1. je dosegel 44,361.464 libr z 6.8 odst. zmanjšanjem napram marcu letos-
Udruženje tvornic za bombaževino je nedavno zahtevalo pri >U. S. Tariff Commis-, sionc na uvoz bombaža zaščitno carino. Zahtevi se ni ustreglo z motivacijo, da tvori ta uvoženi kvantum samo minimalen odstotek nacijonalne porabe.
Glavni vzrok krize v tekstilni industriji pa tiči v nezadostnem konzumu vsled previsokih cen, ki so posledica visokih produkcijskih stroškov.
Denarni prejemki industrijskega osobja se smatrajo vsled redukcije delavnega časa kot previsoki.
Stavb, industrija: Tekom maja t. 1. so je izdalo v 157 mestih stavbenih dovoljenj v skupnem znesku 281,001.356 dolarjev napram 284,210.241 dolarjem v aprilu in za ista mesta.
De 1 o : SI. julijem je stopil v veljavo zakon, ki zmanjšuje vselitveno kvoto na 150 tisoč za prihodnje računsko leto. Brezposelnost se je v juniju ponovno zvišala; povišek v Newyorku znaša 2 odstotka, med tem ko so plače padle za 4 odstotke.
Redukcija plač se opaža po malem tudi pri tekstilni industriji in to ne z ozirom na temeljne plače, temveč na zmanjšanje delavnega časa.
Vsled znižanih prejemkov so stavkali v Newyorku krojaški pomočniki. Množe se tudi stavke v rudokopih.
m
Cena denarja v juniju se Je poslabšala. Diskontna mera se jo v federalnih distriktih: Newyork, Boston in Philadelphia znižala na 3 in pol odst. Glavni vzroki te redukcije so: stalen dotok zlata in zmanjšano povpraševanje po kreditu od strani industrije in trgovino.
Tekom junija t I. je bilo napovedanih 1607 koukurzov napram 1358-tim juniia lani.
i Pasiva znašajo 34,099 031 napram 28,678.270 dolarjev lani. Tekom prvega letošnjega semestra je bilo priglašenih 10.785 konkuraoy ■i 304,459.959 dolarjev pasiv napram 9724 kon-kurzom in 259,424.068 dolarjev pasiv v istem času lanL
Istotako se je zmanjšal uspeh pri izvozu. Izvoz v maju je znašal 334,949.901 dolarjev, uvoz 302,946.421 dolarjev.
Izvoz in uvoz 3ta bila razdeljena sledeče:
Kontinent: Izvoz:	Uvoz:
Evropa	Dol 162,086.187	Dol	84,2C9.84?
Sev. Amerika	Dol 88,371.228	Dol	93,054.286
Jui. Amerika	Dol 24,763.747	Dol	38,832.819
Azija	Dol 41,4(56.733	Dol	77,850.570
Oceanija	Dol 12,623.894	Dol	5.SS6.298
Afrika	Dol 5,638.112	Dol	8,202.645
Dol 334,949.901 Dol 302,964.421
Federalne finance. Zakladni tajnik Mellon je pred kratkim sporočil, da znaša ostanek računskega leta, zaključenega 30 junija 505,306.980 dolarjev.
Gibanje cen: Indeksna štavilka za maj se zmanjšuje za 1%. Od pomladi 1. 1923 se je indeksna številka' znižala za 8%. Gibanje indeksnega števila zasleduje znani profesor Irving Fisher, ki objavlja sledeče številke: 6. julija 143.2; 28. junija 142.7; 21. junija 123.40; 14. junija 143.4; 7. junija 1,43.3; 31. maia 144.5. Poleg tega je Fisher preračunal. da je bila kupna moč dolarja dne 5. julija t. 1. enaka dolar 0 899 leta 19"! 4.
Uspeh žetve: Od 1. julija so nam znani sledeči podatki:
Vrsta U9peh v % pridelek donos na ha koruza	72 2.515,OOO.OCO 23.8
poml. pšenica 81.9 197.000.000 11.7 ozimina	77.9 543,000.000 14.7
Te številke še niso povsem točne, na vsak način pa naznanjajo večjo produkcijo pšenice iu manjšo koruze, kot se je prvotno predvidevalo.
Žitne cene so se nedavno stalno dvigalo. V splošnem se pripisuje dviganje žitnih cen špekulaciji, ld izvira iz političnih krogov. Posebno republikanska stranka dela na to, da se vzdrže čim višje cene v svrho pridobitve simpatij producentov, ki ji bodo za časa no-
vemberskih volitev nujno potrebne. • * •
g Amerikanska mast se je tekom tega meseca podražila za dol. 1.40 pri L100 kg, ah za Din 113.—. Danes notira veliki sod dol. 38.80, mali sod dol. 39.05, zaboj s 25 kg dol. 39.20, zaboji s kartoni po y2 kg doi. 39.45 za 100 kg. Cene se razumejo za odjeme nad 2500 kg, fko Ljubljana. Mast se še vedno draži.
g Konkurz je proglašen o imovini tvdrke Franjo Kotnik in drug, produkcija cementMb izdelkov Vič-Glince.
g Razdelitev ustanov in fondov mod na« filedstvene države. V sredi septembra se vrši na Dunaju konferenca nasledstvenih držav in sicer kot predposvetovanje nove konferenca v Rimu, ki ima nalogo urediti vprašanje razdelitve ustanov in fondov med nasledstvene države bivše avstrijsko-ogrske monarhije. Tozadevno se izdeluje poseben kataster ustanov.
g Za zgradbo šibeniškega pristanišča. Z ozirom na velik pomen šibeniške luke za naše gospodarstvo je delegiral prometni minister posebno komisijo, ld ima nalogo izdelati načrt hitre in najugodnejše ureditve šibemskega pristanišča. Tozadevno je že odobren gotov kredit.
g Dohodki monopolske uprave v juliju
presegajo monopolske dohodke v juniju za 17,356.800 dinarjev. In sicer so znašali dohodki tobaka 152,500.000 din, soli 29,390.000 din, cigaretnega papirja 81,400.000 din in vžigalic 4,632.000 din.
g Romunija prepovedala uvoz vina. Z novo carinsko tarifo, ki je stopila v veljavo dne 1. avgusta, je romunska vlada prepovedala u-voz vina, mošta in žganih pijač vsake vrste.
g Nemčija in Poljska kupujeta srebro v Ameriki. »Financial Times« javlja iz Newyor-ka, da je kupila Nemčija na newyorškem trgu štiri milijone unc srebra v svrho kovanja srebrnega denarja. Tudi Poljska je kupila 400.000 unc srebra.
g Gospodarski oziroma trgovski doktorat. Prvi korak Mussolinijevo vlade je bil ta, da so napravili italijanske trgovske visoke šole dostopnejše inozemcem na ta način, da so znižali šolnino za inozemske slušateljo in da so jim dovolili tudi podelitev doktorskega naslova. Vabijo še s štipendijami in drugimi sredstvi slušatelje iz dežel bližnjega vzhoda, zlasti iz Balkana. Dunajska eksportna akademija, ki se jo pred nekaj leti preustrojila v visoko šolo za svetovno trgovino, in ki je bila do nedavnega glavni učni zavod z visokošolskim značajem za trgovski, industrijski in bančni naraščaj v podonavskih in balkanskih deželah, ima v zadnjem času leto za leto manj slušateljev. Avstrijska vlada so na vse načine trudi, da bi ta zavod ne izgubil na pridobljenem renomeju. Kakor poročajo časopisi, nameravajo vpeljati tudi tam v kratkem doktorski naslov, ki bi ee podelil absolventom s primerno kvalifikacijo.
g Italijanska taksa za carinska plačila iznaša od 18. do 24. t. m. Lit 442.— (Lit 100.— nominalo in Lit 342.— pribitek izmenjave).
f}{dor išče, najde na velesejmu pavilion K JVCirim* čokolado.
Prosveta.
Narodno gledišče.
ftcd predstav za časa ljubljanskega velesejma.
Četrtek, 21. avgusta. Opera: Carjeva nevesta. Petek, 22. avgusta. Drama: Paglavka. Sobota, 23. avgusta. Opera: Cavalleria Rusti-
cana, V vodnjaku. Nedelja, 24. avgusta. Opera: Pikova dama.
Začetek opernih predstav ob pol 8. uri, 'dramskih ob 8. uri zvečer. Uprava si pridržuje pravico eventualnih sprememb repertoarja.
»Scvilskl brivec« v naši operi. Danes tvečer, v četrtek dne 21. avgusta, se poje v operi znana in zelo priljubljena komična opera Rossinijeva »Brivec sevilski«. Vlogo Rosine poje ga Puvla Lovšetova kot gost, Figaro g. Popov, našo nedosežno dvojico Bazilija in Bartola nam postavita gospoda Betetto in Zupan, grofa Almavivo pa poje g. Kovač. Vlogi slug sta v rokah Smolenska-je in Puglja. Sprememba repertoarja se je morala izvršiti, ker je gospodična Rozumova obolela za angino. »Sevilski brivec« jo dosegel še pri vseh vprizoritvah na našem odru vedno velik uspeh in to vsled tega, ker jo ne le dobro zaseden ampak tudi izvrstno reži-ran. Opero dirigira kapelnik Neffat, režijo pa je prevzel g. Bučar. Vstopnice za današnjo predstavo so v predprodaji pri dnevni blagajni.
• * • Iz naše opere.
>V Vodnjaku« je prijetno delce. Po vsebini je videti pravzaprav plitva, nemogoča izmišljotina, ki jo je pa pred pljuskom v globino, v kateri bi kot drama po pravici izginila, varuje vendar nekaj za silo vsaj smešnih, dasi za lase privlečenih prizorov, ki jih je režija dobro uvela, posebno krepko jih jo pa podčrtal naš priznani humorist g. Zupan, Id je tudi dobro pel. Glasba, brez posebno izrazitega osebnostnega značaja, romantično kosmopolitična, katere višek napetosti tvori dominantni septakord, je vseskoz lahko um-Ijiva, jasna; vse je spleteno skoro iz samih >lepih« melodij. Posebno v ušesa gredo živahni zbori, ki jih je zbor z očividnim užitkom dobro pel. Pevci so se očividno vsi dobro počutili; poleg Zupana, ki je, kakor omenjeno, izborno kolofoktaril, se je z lepim petjem odlikoval g. Banovec, gna. Rozumova je nam ugajala pred vsem v duetu z gčno. 31 i 1 i z o j e v o, ki nam je bila pevski še malokdaj toliko všeč kot to pot. Pomembna sama na sebi torej ta opera ni, toda če nam izpolni večer v družbi z bliščečo Cavallerijo ruslica-no svojo nalogo že izpolni. O Mascagnijevi glasbi v tem njegovem delu, ki si je z bliskovito naglico — dasi edino — osvojilo svet, samo toliko, da je eno najizrazitejših del tak> zvanega itailjanskega verizma, ki s posebno slastjo obdeluje razburljive, divje, brutalne naloge. Jz glasbe kar bruhajo strastveni zublji, ki nepomirljivo sovraštvo z žarko grozo osvetljujejo.
Ta uničujoči ogenj, ki ga ugasi le topla sovražena srčna kri, posebno izrazito podpirajo na kratko odsekane ritmične posebnosti in silno spretna instrumentacija, ki ji vtis posebne globine dajo godala, v treh oktavah, nanašajoča melodično risbo, kar znajo tako dobro izrabiti tudi drugi Italijani: Verdi, Puc-cini. Poseben sijaj je predstavi dajal nastop našega novega slovenskega tenorista g. dr. Maksa Morica — z umetniškim imenom >A dri a na«, ki mu je tujina z odličnim priznavanjem utrla umetniško pot in mu s slavo ovenčala umetniško čelo. Lastnosti, ki jih je pevska modrica umetniku dala na pot so: pred vsem zdrava, klena moč, ki mu glasovno omogoča širok ogromen razmah; dalje blišč v višini, ki jo z lahkoto dosega in varno drži brez pritiska, brez rezi; potem lepo, jasno izgovorjavo, do zadnjega zloga razumljivo; potem poln, vezan, širok, nepretrgan glasovni tok in še odločen, pogosto že kar v potankosti izdelan igravski nastop; najboljše pa je to, da ima srečni umetnik s tako sijnjnimi darovi še vso pot pred seboj: višina, na katero se je doslej povzpel ni konec, ampak začetek; si-nočnji nastop je jasno pokazal, da mu njegova končna usovišenost miga z znatno višjih r-hov. — Navdušenost se koncema kar ni mogla poleči. — Ostali umetniški tovariši so se v celoto prav dobro podali. G. Z a t h e y, preudaren pevec, natančen igravec kot vedno. On zna osebe, ki so mu v utelesitev izročene ali s posrednim umskim preudarkom ali z neposrednim umetniškim občutkom, ne vemo, — tako značivno podati, da nam ostanejo v spominu kar kot tipi, živi značaji. Gčna. Korenjakov a je bila prav prijetna Lola; lepo število prav živih in mehkih v višini kar sijajni li tonov se je usipalo iz njenega vedno •rečneje oblikujočega grla. Gčna. Thalerjema ima v višini omejen obseg lep in izdaten, srednja in nizka lega je puhla, igrala je dobro, dasi ji je včasih hotelo niti v šablono. Z go. Smolensko izhajamo; ni v ničemer velika, pa vendar vse tako napravi, da gre brez umetniške spotike naprej. Orkester je
večkrat zažarel v elementarnem sijaju. — K. * • «
pr »Veronika Desenlška« v Domžalah.
Osupnil nas je v resnici drzen sklep kamniške podružnice SDZ, da hoče uprizoriti najnovejšo našo tragedijo, Župančičevo »Veroniko
se priporoča, da SI OGLEDAJO zalogo ciar.ulakture, galanterije in usnja pri tvrdki
MAJZELJ & RAJŠELJ Ljubljana, Turjaški trg 1
Dcseniško*. Ni čudno tedaj, da smo z nekakim strahom pričakovali dejanja, ki je imel slediti sklepu. Na praznik (15. avgusta) ob določeni uri je bila obširna dvorana nabito polna ne samo domačinov, marveč tudi gostov iz Ljubljane in Kamnika. Po uvodnem nagovoru, ki je opozoril na cilj podružnice, in pozdravu avtorja Župančiča, ki se je igre s svojo družino udeležil, se je dvignil zastor. Poslušali smo in uživali neskončno lepe Župančičev verze, katerih lepote je bilo preveč, da bi jo mogli sproti uživati; vse poslušalstvo se je tega prav dobro zavedalo in po tretjem dejanju dalo temu duška v neprestanem proslavljanju avtorja, kateremu je režiser Stard izročil lovorjev venec. Zaenkrat se v podrobno kritiko še ne bomo rpttščali, ali toliko lahko rečemo, da so igralci svoje vloge izvrstno rešili, pa naj bo to Jelisava ali Veronika, Herman kot Friderik, Bonaventura in vitez Jošt itd., posebno če se oziramo na malo prostoren oder, in želimo le, da se nam v istih vlogah še kje pokažejo. Posebej je še pohvaliti scenerijo, ki je ves čas tako lepo dihala tragedijo ... Katoliško dijaštvo kamniškega okraja je pokazalo, kako velike zaklade skriva v s°bi in naša želja je, da jih izkoplje in do konca izrabi in tako pokaže, kako mrrajo umetnosti služiti tudi dijaške vrste. V.
pr »Prvo konstruktivno razstavo je priredil slikar g. A. Černigoj v prostorih obrtne šole. Razstava bo otvorjena do 25. t. m.
pr Mednarodni antropološki kongres v Pragi. L. 1920. osnovani mednarodni zavod za antropologijo priredi v dnevih od 14. do 24. septembra t. 1. svoj kongres v Pragi; kongresu bo predsedoval dr. Masaryk.
Pevska zveza.
Potjo pri Marijanskem kongresu v Ljubljani. >Pevska zveza« bo skušala organizirati skupno petje o priliki Marijanskega kongresa, in sicer pri posvetitvi, med procesijo in po njej. Peli bi lahke, splošno znane Marijine pesmi. Prosimo vse pevke in pevce, ki se bodo udeležili kongresa in bi hoteli pri skupnem petju sodelovati, da javijo takoj po dopisnici ( svoj natančen n~-'">v iu glas, ki ga pojo, na naslov: profesor . ...rko Bajuk, Ljubljana, Cesta na Rožnik 29. Seznam pesmi bo naznanjen po drugih listih. Priglasi pevcev se sprejemajo do konca avgusta.
Pevska prireditev v Cerkljah na Dolenjskem, ki je bila preložena na 24. avgusta, se bo vršila omenjenega dne ob vsakem vremenu. Nastopili bodo skoro vsi zbori leskovške dekanije posamič in v skupnem zboru. To bo prireditev, kakršne naša Dolenjska še nikdar ni doživela. Slavnost se začne s sv. mašo, ki 1 bo ob 10. Pri njej bo pelo najmanj 200 pevcev. Po sv. maši bo v Domu redni občni zbor Pevske zveze. Po občnem zboru bodo ob 3 pop. slovesne litanije, pela bo deloma vsa cerkev, deloma vsi pevci v enem zboru. Po litanijah bo pa velik koncert v Domu. Tu bodo pokazali okoliški zbori sad svojega plemenitega truda in uspehe svojega tihega, vztrajnega dela. Pevci, pripeljite s seboj vse prijatelje naše lepe umetnosti. Ta dan naj bo naš praznik! V nedeljo, dne 24. avgusta v Cerklje, da po-kažete pevskim zborom ljubezen — podprete z navzočnostjo njihovo delo! — Vstopnice se dobe v konzumu v Cerkljah.
smrti papeža Pija X. Naj se ga spomni tudi nas list ob ti priliki. Ali mu bo zgodovina nadela pridevek »Veliki«, »Ponižni«, »Popularni« — tega ne moremo trditi; to pa vomo, da jo bil PZi j X. s v o t mož. Zdi se, da ga v življenju res nismo dovolj poznali in tudi ne dovolj cenili. Zdaj šo le, ko dozoreva njegov trud, osobito njegova evharistična goročnost, zdaj ko se jo pričel proces, da se mu — kar je skoraj sigurno pričakovati — prisodi čast oltarja, zdaj ko prihajajo množice na njegov grob, da mu izkazujejo češčenje in mu priporočajo svoje zadeve, zdaj postaja tudi širši svet bolj pozoren na tega velikega moža, vzornika skromnosti, vzor-duhovnika, ki se jo bil od maloznanega kaplana povzpel do najvišje cerkvene službe in časti. Ni se ponašal z izrazito učenostjo, pač pa z otroško pobožno-stjo, z možato rosnostjo, jekleno odločnostjo, osobito v svojem nastopu proti modernizmu, ki se je hotel vtihotapiti med vrsto duhovnikov v Italiji, na Francoskem in Nemškem.
Držeč se svojega gesla »Vso v Kristusu prenoviti« — je izdelal nešteto odlokov, ki zadevajo življenje vernikov in obnovitev Cerkvo sploh. Odlok njegov o zgodnjem pogostnem in vsakdanjem s v. o b h a j i 1 u — se zdi — je od neba navdahnjen. Papež Pij X. jo pokazal s tem, kje so mora znčeti verska obnovitev in okrepitev: Tam je treba zastaviti, kjer je vir življenja.
Smrt je strla življenje njegovo, a Pija ni vzela...
»Dokler na skali Cerkev bo živela, bo živel evharistični naš Pij!
Vklesan za večno je v ciborij vsak, monštranca vsaka nosi Pijev znak. Naš tabernakelj, kolih in patena so zlate priče zlatega imena.
In v naši duši spi spomin njegov kot svete hostije vsakdanji blagoslov O Piju govori v neskončni sreči nedolžni blesk na prvoobhajilni sveči.
Dokler na skali Cerkev bo živela, dokler bo na pateni hostija blestela, bo živel evharistični naš Pij!«
(M. Elizabeta.)
Ljubljanski velesejem
teii i Mir
Maribor
Cerkven! vestnik.
c Evharistični sliod na Brezijah, ki se je vršil 16. in 17. avgusta, je bil prav lep, če bi bila še nedelja lepa, bi bil sijajen- Večina je bila namenjena k glavnemu govoru in k procesiji, v nedeljo popoldne, pa jo je dež ! odvrnil. Cerkev je bila že v soboto zvečer polna in še posebno ob polnočnici, ko je bilo 1000 obhajanih, in ob jutranjem opravilu. — Malo manj ob dopoldanski in popoldanski pobožnosti. Govori so bili krasni, električna razsvetljava velikega in Marijinega oltarja imenitna. Kljub dežju smo se zadovoljni vračali iz svetišča na domove z željo, do bomo j še večkrat deležni takih prireditev.
c Euharistični shod za cerkniško deka-nijo bo 30. in 31. avgusta t. 1. v Cerknici. — V soboto 30. avg. ob pol 8. uri zvečer po. vseh cerkvah v dekaniji pol ure slovesno zvonje-nje. V Cerknici se izpostavi sv. Rešnje Telo ob 8. uri zvečer s prvim govorom in litanijsmi. Sv. Rešnje Telo bo izpostavljeno celo noč. Ob polnoči je sv. maša z obhajilom vernikov. Ob 6. uri zjutraj drugi govor za moške, sv. maša in skupno obhajilo otrok in drugih vernikov. Ob 10. uri tretji govor in slovesna služba božja. Ob 2. uri popoldne govor in procesija z Najsvetejšim. Po procesiji na irgu skupna posvetitev, zahvalna pesem in blagoslov.
c Pijev dan imenuje ljudstvo v Italiji 20. dan vsakega meseca. Včeraj je bil pa šo prav poseben Pijov dan. Desetletnica
Marijanski kongres. Ker nam nekateri župni uradi še vedno vračajo modre izkaznice, misleč, da so bele, opozariamo še enkrat, da so modre izkaznice (po 10 Din) tiste, ki imajo samo na naslovni strani lahen moder ton, znotraj pa so popolnoma bele. Ker so nam modre izkaznice že popolnoma pošle, od vseh strani pa jih še vedno naročujejo, prosimo vse tiste župne urade, ki mislijo, da ne bodo vseh razprodali, da nam preostale čimpreje vrnejo.
Izlet na Sv. goro pri Litiji priredi Prosveta frančiškanske župnije v nedeljo, dne 24. avgusta. Odhod z glavnega kolodvora ob
7. uri 50 minut. Peljemo se do postaje Sava. Izletniki naj se udeleže sv. maše v Ljubljani, ker morda ne bomo mogli imeti maše na Sv. gori. Člani in prijatelji društva uljudno vabljeni.
V nedeljo 21. t. m. gremo na 5. Rožno, dolski velesejem, ki ga priredi agilno »Olepševalno društvo za Rožno dolino« na krasnem vrtu pri Končanu, kjer bo dobrodošlim v vsakem oziru najbolje postreženo.
Dijaški vestnik.
Ljubljanska podružnica Počitn. zvezo
priredi v soboto 23. avgusta 1924 izlet v Rajhenburg, kjer je sloveči samostan tra-pistov; na izlet so vabljeni vsi dijaki-Ljub-ljančani ter dijakinje. Vožnja bo četrtinska; prijaviti so je treba danes in jutri v petek v društveni sobi v Ljudskem domu od 10. do 12. ure. Podrobnosti so izvedo istotam. — Tajnik.
Turistika in šport.
PrTa hitrostna gorska automobilna mo* tociklistična tekma. Prvikrat se vrši letos v bližini Ljubljane sporna prireditev, ki vzbuja med občinstvom zlasti med športniki veliko zanimrnje. V dokaz nam služi prijavnica tekmovalcev, katerih se je dosedaj prijavilo že 42. Med automobilskimi vozači vzbuja splošno pozornost znani športnik Savetič iz Belgrada z vozom >Alfaremec«. Dalje knez Windischgriitz z vozom >Lančalonda«. Tudi znano marko »Austro Daimler ADM«, Ford-spezial, Puch, Fiat, Minerva in drugi znani špecijalni dirkalni vozovi se udeleže tekme. Prominentni vozači motociklistične panoge Jugoslavije iz Belgrada, Štajerske, Hrvatske, Kranjske so na startni listini. Razgledne točke tekmovalne proge so prvovrstne, tako da bo publika imela lep razgled na zanimive ovinke, vijugo in strmine. Za ljubljansko občinstvo je jako prikladen Vrhniški vlak, J odhaja iz Ljubljane v nedeljo ob četrt na 2 popoldan. Tekma se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo, dne 24. t. m. ob pol 4. uri popoldan.
izpred sodišča.
Goljufija s tehtnimi listki. Preltupovalee mrve iz ljubljanske okolice Japelj je goljufal razne stranke na ta hačin, da je ponarejal tehtne listke, ki jih je dobil na cestni tehtnici na Ižanski cesti. Popravljal je v svoj prid ta-ro in neto in je samo pri enem vozu pridobil na ta način okrog 300 kg sena, ki je bilo takrat po 7 do 8 kron kg. Obsojen je bil zaradi goljufije na 6 mesecev ječe, in bo moral plačati vso škodo, stroške in takso.
Zopet § 104. Kot z . neba je padel v soboto »eksekutor«, ravno ko sta brata Janez in Miha šlela denar. Janez je bil dolžan in ko je eksekutor bolel zaplenili denar, se je potegnil zanj Miha, ki je trdil, da je denar njegov. Eksekutor pa je vzel kljub temu 3 bankovca po 100 Din. Pri tem se je vnelo prerekanje in je padlo več neljubezniviu besed na račun eksekutorja. Tožena sta bila po znanem § 104 radi žaljenja uradne osebe v službi in pa radi odtegovanja zarubljenih stvari. Radi te obtožbe pa sta bila oba oproščena, ker je oče polrdil, da Janez res ni imel takrat denarja, pač pa brat Miha, ki je vodil kupčije. Obsojen pa je bil brat Miha na 1 teden zapora, ker je očital eksekutorju, da mu je ukradel z mize denar.
Povodom smrti našega nepozabnega u-rednika g. Mihe Moškerca je podelil g. Fortič, gerent občine Trbovlje mesto venca za novinarski fond 100.— Din. Iskrena hvala!
Naročilna knjiga, važna za lastnika, se je pozabila v sredo v jutranjem gorenjskem vlaku. Najditelj naj jo odda proti nagradi pri uradu Ljubljanskega velesejma.
Našla se je mala svota denarja na sv. Petra cesti. Dobi se Resljeva cesta štev. 29, II. nadstropje, desno.
UČENCA Z DEŽELE
sprejmem za čevljarsko obrt. Naslov v upravi pod št. 4502.
Bencin - lokomobila
6—7'A, ugodno naprodaj. Na o^led in cona pri Gospodarski zvezi, Dunajska cesta — Ljubljana.
STANOVANJE
v MARIBORU v sredini mesta, I. nadstropje, 5 sob in pritikline, najemnina zmerna, se zamenja s primerno enakim v Ljubljani. Po^oj odkup glasovirja. — Ponudbe na upravo pod «JESEN«.
Poireluiem zalogo
ŽAGARSKEGA MOJSTRA MOJSTRA k JARMENIKU in MOJSTRA K CIRKU-LARKI. - Biti morajo samostojni deiavei in po možnosti neoženjeni. Pismene ponudbe z označbo plače na naslov: Eksploatacija šuma PAVLE VOJNOVIC, Supetar - Otok Rrač. Dalmacija,	4S80
PRAZNO SOBICO
v okolici Trga Tabor išče mirna starejša gospodična, ki je cel dan odsotna in bi dala kot protiuslugo šivalni stroj na razpolago. - Ponud'? pod »Šivalni stroj« š'.ev. 4903 na upravo »Slovenca«.
JAVNA PROST. DRAŽBA
se vrši dne 24. in 25. avgueta 1924 od 9. ure dopoldne naprej v Ljubljani, nasproti velesejma. . Prodajalo se to: 16 različnih motorjev (moto-cikljev) novih in že rabljenih, več dvokoles in motorčkov za montirali na navadna dvoko-lesa, več šivalnih strojev za šivilje, krojače in čevljarje; kdor rabi otroški voziček, naj ne zamudi prilike, ker se bo prodajalo veliko različnih olroških vozičkov po čudovito nizki ceni; dalje 5 avtomobilov, 4 stružnice za železo, pripravne za male mehanike, pneumallka za dvokolesa, zračnice že od 12 Din, kar-bidue svetilke itd, 4897
- večje vrednosti • prodam. Naslov v upravi lista pod štev. 4905.
Sodarsko podjetje
Fran Kepic
LJUBLJANA
Kollzejska ul. 18 (Trnovo).
navo!eseiiiiavinEn,m
Proda se salonski GRAMOFON z omaro za plošče s 100 ploščami. - Naslov pove uprava lista pod štev. 4886.
Enodruž. HIŠA
v predmestju Ljubljane naprodaj. Krasna lega, ugodna cena. Obširno stanovanje kupcu takoj na razpolago. Naslov pove uprava »Slovenca« ood štev. 4745.
HIIIM IBHBlrTflff

Gg. trgovcem!
Za jesensko in zimsko sezijo nabavil sem z ozirom na ljubljanski velesejem, primerno za vse pokrajine Jugoslavije izredno množino vsakovrstnega sukna. — Cene zelo ugodne. Izbera velika in znano strokovno izbrane kvalitete pri tvrdki
J. Grolbeliitfe, Ljubljana.
M. HORVAT
tnodistka, Stari trg St. 21, prodaja nakitene slamnike in
E razne po lastni ceni; dalje ele klobuke, oblike, od 160 do 200 Din, dvobarvni 170 Din, različne druge barve pa po 150 Din._4732
IlniiflO raz'ižue vsebine l\l5JiyC (zabavne, medicinske, tehnične, nabožne i. d.) v različnih jezikih, neke večje razpuščene knjižnjice, se prodajo po dogovornih cenah. Za ogled so na razpolago v tiskarni G ALF. pod Rožnikom pri Ljubljani.	4890
NOVOOTVORJ ENA ČEVLJARSKA DELAVNICA, - Pred Igriščem štev. 1 -
sprejme v delo izdelavo novih čevljev po najmodernejši obliki in vsa tovrstna popravila. Priporočam se trgovcem in čevljarskim mojstrom za izdelovanje gornjih delov.
"Prodaja voz
no zelo ugodni ceni: I land-auer, 1 brum, 1 gie ter razna konjska oprema. Natančneje se poizve pri Gradbenem podjetju G. Tonnies d. z o. z., Dunajska cesta štev. 25.
PARNI KOTEL za nizki pritisk, pripraven za vsako manjšo industrijo ali obrt. -PARNI STROJ 45 HP. - BI-LJAR, znamka »Seifert«. -VOZ (kočija, gumi kolesa) in 1 BRUM ter konjska OPREMA, vse v dobrem stanju, se ceno proda. - Natančneje se poizve pri portirju hotela »Slon«, Ljubljana. 4842
«DELIKAT« najfinejše čajno MASLO
izdeluje in prodaja mlekarna KRIŠTOF, Ljubljana, Sv. Petra cesta 60. Istotam se kupi dobro ohranjen
— PISALNI STROJ. —
Lončene peci | teboren planino
sobne, krušne in štedilnike dobite ▼ veliki iztiri najboljše in pa najcenejše pri tvrdki F. JERKO in DRUG, Črnuče pri Ljubljani 4746
Potrti najglobokejše žalosti javljamo vsem, lo ste jo poznali, da je danes, dne 20. avgusta, izdihnila svojo plemenito dušo naša najdražja, zlata mamica, gospa
po dolgi, težki bolezni, v 63. letu starosti.
Pogreb ljubljene mame se vrši v petek, dne 22. avgusta ob 5. uri (17) popoldne iz hiše žalosti, Ambrožev trg št-v. 7.
Po neizmernem trpljenju si jc zaželela njena duša večnega miru in pokoja.
Priporočamo jo v blag spomin.
Ljubljana, dne 20. avgusta 1924.
Žalujoče rodbine: JAGER - ČERNE, OGOREVC.
Brez posebnega obvestila.
Trgovina perila
v
Ked. Sare
pralnica In tikolnica
Selenbursova ul. 5.
(zunanja stran)
ker se Vam nudi ugodna ; prilika nabaviti si vsako-
I vrstnih čepic za gospode in dečke v najrazličnejši obliki ter po najugodnejši c
Izdelovalniea Č E P i c (SLOVENIJA)
(z zabojem za prevoz) za 13 tisoč dinarjev takoj naprodaj. — Rimska cesta Stev. 20,
pritličje, levo.	4811
'3'
JESENICE.
Javna dražba
na Kodellijevem posestvu v Mestnem logu se vrši v nedeljo 24. t. m. ob 9. uri dopoldne ob vsakem vremenu.
OTROŠKI VOZIČKI; najcenejši domači izdelki, DVOKOLESA: novi modeli z
dobro pneumatiko, MOTORJI: nnjnov. araer. lipa Evans, D. K. VC., Persch, Orinnette, Motorette. PNEUMATIKA: plašči, zračnice in guma za otroške vozičke. Posamezni deli za dvokolesa in šiv. stroie vedno v zalogi - Preprodajalci in mehaniki nižje cene. Sprejemajo se tudi vsa popravila, emajliranje ln poniklanje.
TRIBUNA F. B. L.,
tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlov-ska cesta štev. 4. 46yi
RAZSTAVNI PAVILJON »F« štev. 191.
poceni naproflaj:
9—23 HP Poclt, karbid, razsvet. . Din 30.000 11—30 HP Puch, električna razsvetljava, 16—IS HP Ausfro Fiat, elektr. razsvet., 24 HP Anstro Fiat, elektr. razsvet. 35 HP MerceJes, clekt. razsvetljava, 24 HP več Fordov, električna razsvetljava, komad Din 10.000 do Din 30.000
ZA OGLEDE, cenitve, nadzorstva Jtimskih in kmetijskih veleposestev in lesnih industrij, za zanesljive kalkulacije rentabilnosti, za nakup in ekspert	iz Bosne-IIercegovine v Italijo, Srbijo itd., obzirom na dobre kupčijske rveze in dol^o-
IfpriSot0 prvovrst strokovnjak
Slovenec, ki je že 15 let ravnatelj večjih lesnih industrij in trgovin v Bosni. Najbolje reference. — Naslov v upravi »Slovenca« pod Številko 4850.
Belih. Stomr-Huta *Razstasa ? paviljonu F118
slavitih Dlsaiflth in
Stettln
zastopnib l. Baraga
Ljubljana, SslBHburgoi/s ulica štev. 6/1.
..Sto^cs1" Mnil!

« -
TELEFON ŠT. 236.

Ustanovljeno 1912.	Ustanovljeno 1911
Iv«an ParikiSL
LJUBLJANA
Stari trg štev. 20
priporoča cenj. obiskovalcem velesejma, da si oflledcf® v paviljonu »G« št. 207;b veliko zalogo vsakovrstnih UR s svelovnoznano tovarniško znamko ».lunghans« ter vsakovrstne ZLATNINE, 5REBRNJNE Itd., kjer sc prodaj* na drobno in veliko
DomaČa
izdelovalniea klobukov
Franc Bernik
Ljubljana-Šiška Paviljon H 295
10
6
Razpisuje se
zidarsko, tesarsko in mizarska delo ob priliki prezidava občinskega poslopja v Dc'. Logatcu. Načrt je vsak dan pd 9. do 12. ure na vpogled v občinski pisarni Dol. Logatec, — Pismene ponudbe jc vlagati istotam do 25. avgusta t.' L Odbor si pridržuje pravico, da odda delo svobodno, brez ozira na najnižjo ponudbo.	4393
PREDSTOJNISTVO OBČINE DOL. LOGATEC.
§ •
Pisma: Zebljarska zadruga, Kvopa (Slov.).	iPHT Brzojavke:
Telefon inteirurban: Podiiari 2.
Žeblji za železnice, žeblji za ladje, Črni ali pocinkani, žeblji ,?a zgradbe, žeblji za čevlje, spojke za odre in prage, spojke za iadje in splave, železne brane, zobje za brane kljuke za podobe- zid itd.v vijaki z maticami,
zakovice za tenderje, kotle in mostove, vijačni čepi, verige.
Kagarin sin.
Roman. Paul Keller. — F. O. (Dalje.)
89
Nato je prišla Lora. Korak čez ta tuji prag je bil težak. Toda stara gospa, katere srce je bilo mirno in nepristransko, je bila tako prijazna in je znala tako dobro-dejno o vsakdanjih rečeh govoriti, da je postalo Lori laže.
Mirna kri drugega človeka je najboljše sredstvo proti mrzlici našega življenja.
Ni še bilo osem. Robert pravi, da mora 6e nekaj urediti, dokler so trgovine cd-prte, da pa pride še nazaj.
Poda deklici roko čez mizo, in prestrašila se je, da je tako mrzla.
Robert odide in najde trgovino še odprto. Kupi si revolver.
Nabije ga vpričo prodajalca.
»Dolgo pot imam,« pravi, »ki je nevarna.«
Z orožjem v žepu gre nekaj cest dalje in v neki hiši po stopnicah do vrat z napisom: Friedrich Scholz, poštni azistent
Doma je.
Scholz pride v veliko zadrego.
»Ah ... gospod Winter... tako presenečenje ... odkod pa ... prosim sedite I«
»Hvala I Nisem truden.«
»Toda — toda, kaj pa je? Kakšni pa ste?«
»Prihajam zaradi Lore.«
Pogleda ga poln sovraštva, goreče, oni pa pobledi.
»Zaradi — zaradi gospodične Lore?«
»Dal«

»Kaj — kaj pa je z gospodično Loro?«
Robert nič ne odgovori, oči mu pa žare in roka mu švigne v žep.
»Ali — ali se je kaj zgodilo?« stoka
oni.
»Kaj se je zgodilo, veste!«
»Se je pripetila kaka nesreča?«
Robert zopet nič.
»Prosim, gospod Winter, ali se je pripetila kaka nesreča?«
Robert molči, toda strašno hropenjo prihaja iz njegovih prsi.
»Za božjo voljo, govorite vendar, je Loro kaj zadelo?«
»Da. Ob potoku sem jo naseli
Zdaj se zategne obraz mladema možu in roke se mu zarijejo v lase.
»Mrtva — Winter — mrtva?«
Ta niti ne gane s trepalnico.
»U-tonia, Winter, utonila — zaradi mene — «.
Omahne k mizi, se upre v njo in ga pogleda boječe, prestrašeno.
»V — v potoku — utonila?«
Zdaj šele govori Robert.
»Ne! Prišel sem šo v pravem času.«
Scholz se zgrudi na stol.
»Ni — ni mrtva? — Winter — potem — potem —«.
Stegne roko proti njemu, pa Winter stoji nepremično. »Dobro znate igrati, gospod Scholz,« pravi mrzlo.
»Igrati, ne — jaz — jaz — jaz — saj ne veste — saj ne veste! — To bi bila moja smrt —.«
»Škoda Vas ne bi bilo — Vi lopov!«
Scholz se komaj zdrzne pri tej žalitvi.
»Jaz —• jaz sem — lopov?« momlja kot 1 brez uma.
Zdaj se postavi Robert Winter na sodni stol.
»Kdor lepo — veselo — čisto dekle, kot je bila Lora, zapelje in jo pusti potem na cedilu, jo velik lopov. Včeraj sem jo našel na cesti — v nezavesti — tekla je do onemoglosti zaradi Vas — Vas ni bilo doma. Zvečer se je vsa družina veselila nad Vami — in danes sem jo pripeljal od potoka. — Seveda, Vi nisto poiskali Lore, sedeli ste tukaj v topli sobi. Toda čisto neumen človek ste! Kaj veste Vi o trpljenju tako zapeljanega dekleta? Kaj veste Vi o tako zapuščenem otroku? Poglejte me! Moja mati je tudi padla tako brezvestnomu lopovu v roke, kot ste Vi; ob poti je umrla, jaz — pa nisem umrl, jaz, nezakonski otrok sem postal srečen človek na svetu. Tako bo tudi z Loro in njenim olrokom.«
Scholz je poslušal težke očitke, zdaj se pa oddahne.
»Gospod Winter, ne vem, kaj govorite. Res je, pisal sem Lori, da je še ne morem vzeti takoj, moji starši ne puste.«
»A,« ga prekine Winter z zlobnim posmehom. »Starši! Ti ne dovolijo sinčku! Zaradi onega pa ni nič vprašal za dovoljenje. Ali mislite, Vi — Vi fante, da je življenjska sreča Vaša in Vaših staršev važnejša kakor sreča te deklice? Dekle je desetkrat več vredna kot Vi in vsa Vaša žlahta.«
»Gospod Winter — to je preveč. Zdaj molčite! Loro bom vzel, toda šele po dveh letih. Poslušam Vas mirno samo zaradi tega, ker ste mojo nevesto—.«
Robert se glasno zasmeje.
da vendar ne miflite, da ne more dobiti nobenega boljšega?«
»Kaj se pravi to? Drugega? — Koga?
—	Vas?«
»Mene ne! Jaz sem berač. Nekdo je, ki nima premajhnih dohodkov, ki jo bo vzel, pri katerem se ne bo treba Lori trgati za čast, da bi z njim vred požirala prazne sline — P>ertold Hartmann.«
»Bertold Hartmann — ta bedak —.<
»Bolje manj pameten in manj hudoben! Mati se še brani, toda — vdala se bo.«
Zdaj pride Scholz zopet do sape.
»To — to ne gre — to je nemogočo —> tega ne vzamo Lora — pa je tudi iaz ne diim — ne dam je — rajši bi trpel z njo glad —.«
»Ne govorite tako! Lori bo pri Eertol-du bolje kot pri Vas.«
»Toda ljubim jo — tako zelo ljubim —.«
Robert se raskavo nasmehne.
»To se jo videlo!«
»To jo bila samo trenutna zmedenost
—	ne pustim je — ne pustim je.«
»Morali boste.«
»Ne! Ne! Tisočkrat ne! In otroki Moj otrok! Saj je vendar moja!«
Kar se omehča Robertu obraz.
»Ali Vam je za otroka?« vpraša tiho.
»Da!«
»Ali je to res?«
»Da!«
Minuto stoii Robert nepremično. Zadnji boj bije.
»Hočete — hočete Loro res vzeti?«
»Da! Da!«
Ilfanra poštenih staršev, UbCIlLd z 2 razr. srednje šole, 14 let starega, ki ima vso oskrbo pri svojih starših, sprejme v uk IVAN KRIVIC, trgovina s špecer. in mat. blagom, Ljubljana.	4549
Prostovoljna sodna javna dražba
v zapuščino pok. Raiaela Giontinija spadajočih predmetov: pohištva, najrazličnejših starinskih predmetev velike vrednosti, knjig (n. pr. I. izdaja Valvazorja) itd., se bo vršila v torek, dne 26. avgusta od pol 9. zjutraj naprej na Valvazorjev trgu št^v. 7, I. nadstropje. MATE HAFNER, notar kot sodni komisar.
m
P. n. bančnim zavodom
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Knjigoveznica K. T. D. v LJUBLJANI
Kopitarjeva ulica 6/11.
Kruševafka fabrika sapuna „ MERIMA"
DlurftovK. mm & Komp
Osnovana 1. 1839. Kruševac Obnovljena 1. 1897, PROIZVAJA DNEVNO PET VAGONOV MILA.
Naznanjamo p. n. občinstvu, da bomo razstavili na 4. Ljubljanskem velesejmu od 15. do 25. avgusta 1924 v paviljonu «E« štev. 27. — Na sejmu bodo razstavljeni vzorci vseh naših mil na vpogled in bomo sprejemali naročila.
B
i	Poliftfro! DlCcvnikl!
®	Radi pomanjkanja prostorov se več pohištva
®	ugodno proda. Istotam velika izbira bieevnikov.
k	Obrtna hranilnica in posojilnica v Kranju.
P. n. posetnikom Ljubljanskega velesejma priporočamo, da si ogledajo bogato zalogo vsakovrstnih poljoprivrednih strojev in vsega v žclezninsko stroko spadajoč ega blaga pri tvrdki
Ud	v .
Dunajska cesta št. 16.
,Vesna' Pohlin & drogovi
Kamnik, Slovenija
Ivornlca vl-snio, rnlSlo, kljukic z čevlje, raznih s oni in -ovijastlb gumb o j
se priporoča za cenjena naročila, Zahtevajte cenik in vzorce. Trgovci popust. — F>sma na Ljubljana I, poštni predal 116 Paviljon J 3b8
lesno industrija in ekspertna trgovina
Centralna pisarna, Ljubljana Ižanska 22.
Prva kranjska tovarna upogrrenega pohištva iz masivnega ircipreg-nirarsega fesa.
Lastne parne žage in skladišča: Borovnica, Ljubljana, Podpež in Begunje.
TOVARNA zabojev po ncrolllu; opekarna, apnenca, UMETNI MLIN.
Zahtevajte katalog in cenik. — Ljubljanski velesejem
Paviljon št. 57a.
Telefoni 540. Telegrami KobI Ljubljana.
PROSTOVOLJNA
javna dražba
starega pohištva, kuhinjske oprave in 2 kompl. postelj v petek 22. avgusta ob 2. pop. na Rimksi cesti št 11/I. 4907
..r. 4io.
Vrvi
Stavbeno m pohištveno mizarstvo
mm mimu
sp. mm »6.
priporoča solidno izdelane amerikanske
pisalne mize
kakor tudi vsa stavbena in pohištvena mizarska dela
Izvrz&a priznano solina! Cene nlzhe!


Dobro in poceni
kupijo gg. trgovci moško perilo vseh vrst pri tvornici perila
A. Ražem Co., Ljubljana
Žabjak št. 3 Samo na veliko!	Postrežba toSnal
Na velesejmu paviljon H št. 318.
Grobni spomeniki, mramornate plošče za pohištvo in vsa druga kamnoseška dela, kakor tudi izdelke od umetnega kamna priporoča
kamnoseSkl mojstsr
tlL
Ljubljana Reslieva cesta 30.
					
„1". 4	iO. ANI	ON SINKOM	I7EC O. I	H. GK	IOSUPL1E.
Ogiejfe si pred nakupom najfinejše JMFAfF" Šivalne sirofe.
„PI!CIT o
Kolesa po agoanih cenan in p2a-Cilnih pokolih pri
IliN VHM ousum
Ilfil. VlFll, sodna ulica St. 7
SejmišCc. milim jr 281-282
¥H. dnnatshl
-KiaaasioBiKBSsssst
BBBBI
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico r.z.z o. z.
ki posluje v novopreurejemh prostorih f*f£glRi 6 v Ljubljani

Najugodnejša prilika za vse stroke.
Največja izbira! Brezkonkurenčne cene!
Veliki uspeh dunajskepa pomladnega sejma: 100.000 kupcev.
Velika godbena in glediška slavnost mesta Dunaja.
Pojasnila:
Wi€ner-H€ss€ Wien m
kakor tudi vsa častna zastopstva,
v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4, Josip Zidar, Dunajska cesta,
Stiskalnico <PREŠ0)
za stiskanje grozdja in sadja, srednje veliko, dobro ohranjeno. Ogleda se lahko vsak dan na Dolenjski cesti št. 23 pri hišniku Krajšku. Pismene ponudbe je poslali do 28. avg. upravnemu odboru dr. Oražnovega dijaškega doma (Univerza), Ljubljana.
Hranilne vlege in pa vloge na tekoči račun obrestuie po
ter jih izplačuje takoi brez odpovedi. — Večje vloge z odpovednim rokom pa obrestuje tudi višje po dogovoru.
Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso faktur.

USTANOVLJENA leta 1846.	TELEFON štev. 563.
Oradiserto podSjjeffe
l«s •
PISARNA: Dunajska cesta šlev. 25.
Podjetje projektira in izvrSuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. — ENODRUŽINSKE HIŠE v opeki in «Heraklitu« (najcenejši stavbni način).
—	PROJEKTI za enodružinske hiše so na ogled v gradbeni pisarni. — Iz lastne opekarne se nudi po konkurenč. cenah lepo, močno žgano OPEKO.
—	Z lastnega gramozoloaia vse vrste PESKA. — ZALOGA vsega gradbe-
nega materijala na MARTINOVI CESTI.
tvornica cerkvenih paramentov, zastav in orodja
„1". 410. Motvoz
Najstarejša in največja špe-cijalna trgovina v Jugoslaviji
s pisalnimi, računskimi in kopirnimi stroji, razmnoževalnimi aparati, pisarniško opremo in z vsemi tozadevnimi potrebščinami.
Sv. Petra cesta 25
vabi preč. duhovščino, cenj. društva in dr., da si ogledajo bogato razstavo cerkvenih paramentov, od priproste do najfinejše in najpopolnejše izdelave, cerkvenih in društvenih zastav, ter vsega cerkvenega orodja kakor kelihov, ciborijev itd.
v češkoslovaškem paviljonu
na letošnjem VELESEJMU V LJUBLJANI. 4656
Trije ročni vozički
za težo 600 kg so ceno naprodaj. » Celovška cesla 66, dvorišče, Sp. Šiška. 4903
Enonadstr HIŠA
z vrtom in zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda. - Poizve se v Ljubljani, Opekarska cesta 10. 4182
I**